NNnlas plačan* v gofavfaft. Leto Lxxrv^ st aio Ceno 40 cent. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJAlf A, FUOCDfUKVA ULICA I. -J IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase 1* Kraljevine Italije in CNIONE PUBBLICITA ITAUANA 8. MTTANO Tf.FFOMt H-2JL, Sl-CS, SI-M, S1-2S la Sl-24. — Izhaja rsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za toM—itn 10 I* OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenieosm Itattana od Obleganje Petrograda vedno hujše Borbe se vodilo že vzdolž železniških prog mesta Plazovi ognja in železa proti obrambnim napravam Petrograda Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. sept. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Ka vzhodu potekajo napadalne operacije nadalje ugodno. V Severni Afriki so nemška bojna letala zadela včeraj z bombami sovražna skladišča v Tobruku in Marsa Matruchu. razpršila kolone motornih vozil in porušila železniške naprave v severnem Egiptu. V Sueškem zalivu je unioilo letalsko orožje v noči na 10. september trgovsko ladjo s 6000 br. reg. tonami. V letalskih bojih pred severno-afriško obalo je izgubil sovražnik 9. septembra 9 lovskih letal. Sovražna letala niso niti podnevi niti ponoči priletela nad Nemčijo. Berlin. 12. sept. s. V izpopolnitev včerajšnjega službenega poročila vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil se je v vojaških krogih izvedelo: Službena poročila vrhovnega poveljstva So postala v zadnjih dneh zelo lakoniena in rezervirana, kar se tiče podatkov, ki se nanašajo na operacije na vzhodni fronti. Razlog je vedno isti: Sovjetom se ne smejo dati na tak način podatki o doseženih ciljih, na katere bi se lahko opirali. V smislu angleške propagande naj bi bila v teku velika sovjetska ofenziva na področju pri Smolensku in Gomehi, s katero naj bi se zmanjšal nemški pritisk in odbila nemška gTožnja proti Moskvi. Kar se tega tiče. je treba ugotoviti, da je Smolensk slej ko prej v nemških rokah in da je mesto približno 70 km za nemško bojno črto. Isto velja za Gomel, ki je še bolj oddaljen od bojišča. Na odsekih vzhodno od Smolen-ska in Gomela so Sovjetd v zadnjem času izvedli napade z različno velikimi silami. Ti napadj so sedaj popustili. V ničemer niso motili operacij nemških sil, ki dan za dnem pridobivajo novo ozemlje in uničujejo velike sovjetske oddelke. Najboljši dokaz za to je napad na Petrograd. Druge dokaze za to bo mogoče v kratkem dobiti z drugih odsekov vzhodne fronte. Sovjeti dobro vedo, da bodo morali še pred zimo računati z novimi hudimi udarci, ki se jim glede na svoj sedanji položaj ne bodo mogli upirati. Letalske akcije Berlin, 12. sept. s. Predvčerajšnjim in včeraj ponoči so nemška letala ponovno močno napadla Petrograd; bombe so povzročile številne požare in eksplozije. Berlin, 12. sept. a. Dne 9. septembra so nemška letala bombardirala številne Železnike proge sovjetov. Posebno močni 90 bili napadi na žc!ezn:ce v področju Konotopril-ska in Brjanska. Te proge so bile na več krajih razrušene. V teku napada na letališče v področju Brjanska je bilo sestreljenih v letalskih dvobojih 20 sovjetskih letal. Tudi na finski fronti so močne skupine nemškega letalstva napadle 9. t. m. poljske utrdbe in položaje topništva. Opazovalci z letal so ugotovil-" učinke napadov. Sovjeti so utrpeli hude izgube na ljudeh in na materialu. Cilji protiletalskega topništva in nem-k o c.i ietaNtva v južnem pasu fronte so bila zbirališča čet, postojanke topništva in ladje. Sovražne motorizirane kolone so utrpele izredno hude :zgube. V teku napada na ladje v pritaniščih Krima je bila hudo poškodovana so v jetka transportna ladja s 1000 tonami, natovorjena s četami, in en spremljevalni čoln. V severni Afriki so b?Ii 8. m 9. septembra napadi nemšk:h letal naperjeni na pomorske naprave, utrdbe, zbirališča motornih vozil in skladišča pogonskih snovi v Tobruku. Izbruhnili so veliki požari in nastale so močne eksplozije. Z uspehom sta bila bombardirana letališče in postaja Fukanu. V noči na 9. september ie bila v polno zadeta in hudo poškodovana neka sovražna torpe-dc-vka med Sidi el Barranicm in Marsa Mamihom. Rekord nemških letalcev Berlin. 12. sept. s. Skupina lovcev majorja Mdldcrsa ie d ose g U 8. septembra svojo 2000. letalsko zmago. Od 10. septembra je skupina sestrelila 20333 letal, od teh 1357 na vzhodni fronti Skupina je uničila na tleh 1SS sovražnih letal. 110 letal pa z bombami. Skupina je uničila nadalje 142 tankov. 16 topcT. 34 lokomotiv. 452 avtomobilov. 75 drugih vozil in en oklopni vlak. Skupina ie izvedla 352 poletov na sovražna letališča, ćete na pohodu, položaje topništva, železniške vlake in na druge vojaške objekte. 16 pilotov skupine je odlikovanih z viteškim križem reda železnega križa. Naštete uspehe je skupina dosegla v 12.2:>2 urah letenja. Skupina ie znatno sodelovala pri uničevanju sovražnega letalstva in ie hrabro prispevala k uspehom kopne vojske. Sovjetska grožnja Bolgariji Sofija. 12. sept s. Iz krofov, ki so blizu vlade, se doznava, da ie bila bolgarskemu poslaniku v Moskvi izročena nota, s katero Sovjetska zveza protestira proti sodelovanju Bolgarije s silama osi i-i v kateri so temne napovedi glede bolgarsko-ruskih odnosov. žrtve med finskimi športniki Helsinki. 12. sept. &, Snoči je bilo objavljeno da je padel v bojih na vzhodni fronti znani finski smučarski prvak Jerlkalem Kali. §e nred njim je na bojišču padel tudi nnsJd prvak v metu kladiva Jeninen. Zapadna fronta Zavrnjen napad na nemški konvoj Berlin, 12. sept. s. Kakor se je izvedelo iz dobro poučenega vira. je skušalo nekaj angleških bombnikov napasti neki nemški konvoj ob angleški obali. Izredno hud odpor protiletalskega topništva na ladjah, ki so konvoj spremljale, pa je onemogočil sovražnim letalom, da bi se pojavila nad konvojem in jih je prisilil k umiku. Nemški mornarji so opazili, kako so angleški piloti precej da' ;č od konvoja spustili svoje bombe v morje. Tuja letala nad Švico Bern, 12. sept. s. Poveljstvo švicarske vojske je objavilo popoldne naslednji komunike: V noči na 11. september se ;e v času od 23.15 do polnoči poiavilo nad švicarskim ozemljem v već valovih 15 neznanih letal, ki so zelo visoko preletela vzhcdni predel Švice, najprej v smeri od zapada proti jugovzhodu, nato v obratni smem. Bern. 12. sept. s. »Berner Taublatt« zahteva od pristojnih oblasti energičen protest preti novi prekrši t vi švicarske suverenost'', za katero so odgovorni Angleži, ki so se s svojimi letali v predzadnji noći pojavili nad švicarskim ozemljem. Vojna na morju Rim. 12. sept. s. Angleška adm raliteta je objavila komunikt. v katerem pri vi da ie bila angleška pomožna vojna ladja »Tom-bridge« potopljena. Vsi član' posadke so utoniJi. Sestanek Hitler - Horihsr Madžarski regent Horthy se je tri dni mudil v Hitlerjevem glavnem stanu — Proučila sta ves politični in gospodarski položaj Iz Hitlerjevega glavnega stana. 12. sept. s. Na vabilo državnega poglavarja in kan-eelarja je madžarski regent Horthv obiskal Vodjo v velikem glavnem stanu. Obisk regenta je trajal od 8. do 10. septembra, V njegovem spremstvu so bili: predsednik madžarskega ministrskega sveta in zunanji miniter Bardossv, načelnik madžarskega generalnega štaba maršal Szombathelv, madžarski poslanik v Berlinu in nemški poslanik v Budimpešti. Ob tej priliki je prišlo do razgovorov med Vodjo in regentom, ki so se nanašali na vojaški hi politični položaj. Razgovori so se razvijali v duhu tradicionalnega bratstva obeh narodov v orožju, ki se je sedaj obnovilo v skupni borbi proti boljševizmu. Razgovorom, ki so bili političnega in vojaškega značaja, so s nemške strani pVi-> os t v oval i zunanji minister von Ribbentrop in vrhovni poveljnik oboroženih sil maršal Keitel. z madžarske pa predsednik ministrskega sveta in zunanji minister ter načelnik generalnega štaba. Ob priliki svojega bivanja v velikem glavnem stanu Vodje je regent Horthv obiskal tudi vrhovnega poveljnika vojske maršala Brauchitseha. Na posebno vabilo je regent obiskal tudi nemškega maršala Go ringa v njegovem glavnem stanu. Razgovori Vodje in regenta so se zaključili 10. septembra. Vodja je madžarskega regenta in vrhovnega poveljnika madžarskih oboroženih sil svičano odlikoval z viteško stopnjo reda Železnega križa. Na ta način je hotel izk-r^zati čast hrabrim madžarskim četam, ki se v preizkušenem bratstvu v orožju bore skupaj a nemškimi oboroženimi silami proti boljševizmu sovražniku evropske civ lizacije. Tuji diplomati pri Hitlerju Berlin, 12. sept. s. V svojem glavnem stanu je Hitler sprejel ob navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentropa novega španskega poslanika grofa Tvtadoalv. novega portugalskega poslanika ^-rofa Naver de Le-mos In novega danskega poslanika Mohra. Radijski govor grofa Ciana Evropa se bori za osvoboditev Rim, 12. sept. s. Grof Ciano je izdal o borbi proti boljševizmu naslednji proglas, ki so ga oddajale vse radijske postaje držav osi: Od zore 22. junija se Evropa bori za osvoboditev. Tisoči nemških, italijanskih, finskih, madžarskih, rumunskih in slovaških mladeničev žrtvuje svoja življenja na neskončnih planjavah Rusije, da osvobode Evropo od največje in najtemnejše nevarnosti, ki je kdaj ogražala njeno civilizacijo v modernih časih. Od arktičnega področja do Črnega morja se v dolžini 3.000 km razprostira bojišče ognja in krvi, na katerem smo se zo-perstavili tej nevarnosti. Tu ni vprašanja sile, marveč vprašanje tritisočletne zapadne civilizacije in njene usode, o katera je treba sedaj odločiti. 3000 let dela, s katerim so v Evropi generacije za generacijami s trudom dale sebi in svetu one višje oblike vere, družine in države, ki so naše duhovno in civilno imetje, a jih je boljševizem skušal in še besno skuša izkoreniniti iz zgodovine kakor tudi iz srca narodov. To je stara borba, ki jo je Evropa prestala že tolikokrat v stoletjih svoje zgodovine, v kateri je že tolikokrat zmagala. To je borba proti vedno ponavljajoči se nevarnosti barbarov. To je vojna za naša domača ognjišča, za naše oltarje in za naše zakone. Zaradi njih smo se zanjo odločili in izgovorili smo si pravico, da se zanje žrtvujemo, narodom vsega sveta in tudi ruskemu narodu pa, da priborimo sadove naše zmage. Churchill priznava težave Sovjetske Rusije Rim, 12. sept u. V svoji 17. itevilki je agencija »Aroic objavila: Med neštetimi govori in besedičenji g. Churchilla je poslednji, ki je bil po tonu manjši, vreden, da se iz njega, preden gre v arhiv, navedejo naslednja priznanja in zelo važne ugotovitve: 1. Znaten del produkcije streliva, železa in jekla Sovjetske zveze je preSel v roke sovražnika. Vojna produkcija Sovjetov ne zadostuje več za oskrbo in opremo oboroženih siL 2. Anglija se bo morala odločiti za »resne žrtve« z namenom, da se krijejo potrebe Rusije. Isto velja za Zedinjene države.« »Ce bodo hotele Zedinjene države izpolniti nalogo, ki so si jo zastavile, bo treba zgraditi nove ogromne tovarne ali jih preurediti in civilna potrošnja se bo morala še bolj omejiti.« »Z naše strani lahko pričakujemo, da Se bodo vojaške dobave iz Amerike zmanjšale in med njimi tudi dobave letal.« 3. Kar se tiče prevoznih poti za bodoče angleške in ameriške dobave Sovjetski zvezi, o katerih bo morala sklepati konferenca v Moskvi, je bila že nekajkrat odgođena. Kar se tiče poti preko arktičnih predelov in Arhangelska, je omeniti, da je »v zimskem časv zaradi ledu prekinjena.« pot preko Daljnjega vzhoda, Vladivostoka. zaradi katere Japonci nabirajo obrvi, pa je dolga 11.000 km samo po žeieznicit. To- rej preostaja ie edina pot skozi Perzijski zaliv s svojimi 900 km od Perzijskega zaliva do Kaspiškega morja. Tod je speljana edina enotirna trans iranska železniška proga. 4. Bitka na Atlantiku ni bila dobljena. »Bilo bi neumno domnevati, da je konec hudih nevarnosti, ki nas ogrožajo.« 5. Znanih osem točk se ne tiče Indije, ne Birmanije, ne katerega koli drugega dela britanskega imperija, ki ostane Se nadalje eksploatacijsko rxxtročje Anglije. Obljube o »svobodi« se nanašajo le na zunanji svet in predstavljajo problem, ki je docela ločen od morebitne progresivne evolucije avtonomnih vladnih ustanov na področjih med narodi, ki 90 dolžni zvestobo britanski kroni-« Ko se je to tako vse registriralo, kakor je treba, preostane še pripomba, da so se druge Churehillove trditve, ki so se nanizale z namenom, da bi se napravil obračun preteklosti v proračunu o nadaljnji vojni, demantirale same od sebe. §e posebej Pa so si bojevniki v Gondaru. Kul-kvabertu. Oulkefiru in trdnjavi Celvi nadeli nalogo, da dan za dnem demantirajo napačne trditve, da je vzhodna Afrika v celoti v angleških rokah. Obnovite naročnino! estera: UN'IONE PUBBLICITA ITAUANA S. A„ MILANO. Nuovi successi in Af rica settentrionale Un cacciatorpediniere e ona nave mercantile colpiti nelle acque airicane — Sel velivoli nemiri abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate romunica in data 11 setembre 11 seguente bollettino di guerra n. 464: La srorsa notte atrei rnglesi hanno sor-volato la citta di Genova e Torino, nei cul din t orni sono state laneiate alcune bombe: due mortf civili e qualche ferito. La citta di Messina ha subito una nuova incursione aerea: sono stati danneggiati alcum edifici civili; 4 feriti tra la popolaztone. Un aero-plano nemico e stato abhattuto dalla difesa C. A. L'aviazione dell'Assc ha continuato a battere. con successo g h apprestanientt dl-fensivi e le sistemazioni portuall e logisti- ehe della piazza di Tobruk; sono stati in-oltre sogg(4ti ad efficaei attaehl ac ca n tonami* n ti dl truppe a Marsa Matruch e au-tocolonne nella zona delle oasi di Sclvva. Bombardleri nazionali hanno cen trato una nave mercantile britannica nei preesi di Tobruk. Apparecchi germnntei hanno col-pito un eacciatorpedinicre nemico ln navt-gazJone ad est di Soli 11 ni. In co m bat ti m e n to aereo cacciatorl tedesehi hanno abbattuto 5 velivoli »Hurricane«. In Africa orientale le nostre truppe net settori di lTelch**flt e Culijuahert hanuo so-stenuto di\ersi scontri: Pavversario «■>• stato dovunque respinto ed ha subito perdite. Novi uspehi v sevecni Afriki En ruštlec in ena tovorna ladja zadeta v afriških vodah — Sest sovražnih letal sestreljenih Glavni stan Oboroženih sil je objavil 11. septembra naslednje 464. vojno poročilo: Prošlo noč so angleška letala izvršila po-tet nad mesti Genovo in Turin ter v okolici obeh mest odvrgla nekoliko bomb. Pri tem sta bila dva civilista ubita, nekaj pa ranjenih. Mesto Messina je bilo deležno novega letalskega napada: poškodovano je bilo nekaj civilnih poslopij, med prebivalstvom pa so 4 osebe ranjene. Eno sovražno letalo je sestrelila protiletalska obramba. Letalstvo osnih držav je z uspehom nadaljevalo napade na obrambne priprave, pristaniške naprave ter bivališča čet v Tobruku. Razen tega so bili uspešni napadi naperjeni proti šotoriščem čet v Marsa Matruchu in proti kolonam avtomobilov na področju zelenice Siva. Italijanski bombniki so zadeli pri Tobruku eno britansko trgovsko ladjo. Nemška letala so zadela sovražnega lovca, ki je plul na vzhodu Solluimv. V letalskih bojih so nemški lovci sestrelili pet letal tipa Hurricane. V vzhodni Afriki so naše čete v odsekih (Jolkefita hi K ul k vabe rta vzdržale razne sovražne napade. Nasprotnik je bil povsod odbit in je imel izgube. Žrtve letalskih napadov Ran, 12. sept. s. Včeraj je bil objavljen seznam o žrtvah, ki jih je zahteval letalski napad na Turin, ki je bil izveden v noči od 10. na 11. september. Ubita sta bila dva mlajša moška, ranjena dva starejša. Pri napa lu na Messino je bilo 5 ranjenih, trije izmed njih družinski očetje s 5, odnosno štirimi otroki. Posebne nagrade pridelovalcem žita Praktično pospeševanje poljedelstva po pobudi Duceja Površina obdelane zemlje se bo znova povečala Rim, 12. sept. s. Duce je odredil ministru za kmetijstvo in gozdove, da se ob priliki nove žitne kampanje, ki se je že pričela, dovolijo posebne nagrade po 200 lir iz državne blagajne za hektar zemlje, ki se poseje s pšenico, ržjo ali ječmenom. Minister za kmetijstvo bo po svojih organih ugotovil s temi žitnimi vrstami posejane površino zemlje in bo poskrbel za izplačilo omenjenih nagrad. Nagrade se bodo izplačale obdelovalcem zemlje ne glede na to, ali so lastniki, zakupniki ali solastniki. Onim, ki obdelujejo zemljo za pol pridelka, bodo nagrade izplačane v razmerju z njihovim deležem. Duce je prav tako določil, da se žitu, pridelanemu leta 1942, cena poviša za 40 lir po stotu, v južni Italiji in na otokih, za 20 lir pa na ostalem ozemlju države. Ta povišek se bo izplačal dodatno k dosedanji ceni žita, k integrativnim kvotam k ukor tudi k nagradam za pospeševanje obdelovanja žitnih polj, ter drugim upravičenim prejemkom. Za izvedbo zgoraj navedenih ukrepov bodo v danem trenutku določene definitivne cene žita prihodnje žetve. Pri tem se bodo upoštevali produkcijski stroški, tako da bo pridelovalcu zagotovljen primeren zaslužek. Glede na vse to pa je sedaj dolžnost kmetovalcev, da čimveč polja posejejo in da setev čimbolje opravijo. S posebnim dekretom ministra za kmetijstvo in gozdove so bili določeni tudi pogoji za odpravo prepovedi obdelovanja zemlje iz hidrogeoloških razlogov ali zaradi zavarovanih gozdov na njej. O tem bodo odločali posebne pokrajinske komisije. Odkrito skladišče peklenskih strojev na bivšem angleškem poslaništvu v Beogradu Berlin, 12. sept. s. O kriminalnem delovanju angleških diplomatskih zastopstev na Balkanu so bili v zadnjem časiu zbrani novi dokazi, spričo katerih je bilo mogoče te dni v Beogradu izslediti večjo množino peklensk:h strojev. Na šil i so jih v nekdanjih prostorih angleškega poslaništva. Nemška policija je izvedla natančno preiskavo v teh prostorih in je našla nekaj tajnih sob, ki so bile deloma zgrajene pod vrtom poslaništva. V njih je bik> mnogo zabojev z avtomatskim orožjem in strelivom, razstrelilnih naprav ter posode s kemičnimi preparati. S temi sredstvi bi se lahko povzročili veliki požari in razdejanja v industrijskih tovarnah in drugih nnpravah. Zanimivo je, da je bilo mnogo teh reč; zavitih v bolgarske liste. To dokazuje, kakšni so bili odnosi med angleškimi poslaništvi v Beogradu in 5vo-f i ji. Pri preiskavi so oblasti tudi dognale, da je bil v vso afero zapleten tudi ameriški konzul Ramking, ki je prevzel ta material v trenutku, ko je angleški poslan :k Campbell zbežal iz Beograda in ki je tudi poskrbel, da so ga poskrili. Madžarska v borbi proti boljševizmu Govor madžarskega ministrskega predsednika Bardossy ja po radiju Budimpešta, 12. sept. 9. Predsednik ministrskega sveta Bardossv je izjavil v radijskem govoru: Madžarski narod je že drugič v borbi proti boljševiški anarhiji. Prvič se je boril pred 22 let; proti boljševiškim napadalcem. Tedaj smo bili po krvavih naporih svetovne vojne slabi m izčrpani ter lahek plen boljševizma. Morali smo dolge mesece prenašati bolj še viško krutost. Naša narodna vera je bila omajana in vse naše moralne in duhovno vrednote je prevrgla anarhija, ki je nastala zaradi prevratnih 5*3, ki so hotele ustvariti socialno pravičnost. Po velikem trpljenju se je narod dvignil fn ci1o lahko-atletsko tekmovanje za pncns'vc moštev Ljubljanske pokrajine v tehie dsoplnnh: trk na 80 m. 4X60 m. da! pna. višina, kopje m disk. Pri tekmovanju .v*de!uje:o najbcij-ša moštva, in to Planina in Hermes iz Ljubljane ter novomeški športni klub Flan. Na startu bode pole« najboljših tekmovalk iz Ljubljane znane Vikice Tometove. šker-lieve, Sušteršičeve Pnhovškove Drenovčc-ve, Kcbalove. Kupnikove RfKl'me in Cer-ničeve rudi domačinke Kozinova. jMarmčkc-va. Col jeva. Krcnegcrjeva. Gnrtner i>-\:\ Palč'čeva in dru^e Ker «o dc sedaj doseženi rezultati v vseh treh taborih precej enaki se obeta izredna borna za prva mest;! kakor tudi za izboljšanje dosedanjih slovenskih rekordov. Tekmovanje se prične ob pol 10. dcpcl-dne z metom krogle, s!ed;: višm«. tek na 80 m, met kopja, skok v daljino met diska in kot .^J.nja točka, ki bo verjetno odločala vrstiv. red moštev bo štafetni tek na 4XbO m. Mesta se bodo ocenjevala 9 6, 5, 4, 3, 2 1. štafeta pa 12. 8 in 4. Sodnici zbor pride ia Ljubljane, hkrati pa prirede ostah klubi tudi izlet v Novo mesto. Ciled«. izida tekmovanja niso mo£jtx"e nobene pn.^noze, ker so vsi trije klubi izenačeni pa bo tekmman'e od začetka dc konca zelo zanimivo in napeto. Športno občinstvo Novega mesta že v naprej opozarjamo na tc veliko športno prireditev in ga prosimo, da podpre delo agilnega športnega kluba Flana. ki z ogromnimi stroški orua-nizirn prvenstveno tekmovanje. Vstopnina bo propagandna in niziv.1. —t. Sanitetna avtokolona v Logatcu Logatec. 12 septembra. Dne 8 septembra je sanitetna avtokolo-na s svojimi zdravniki-specialistj prispela v Dolenj: Logatec. Kakor o priliki njenega prvega poseta 13. junija, tako je bil tudi sedaj pritok ljudstva zelo velik Sedmorica zdravnikov-specialistov je v napornem se-demurnem delu izvršila 1065 pieiskav. Dan pozneje 9. t m. je avtokolona vršila svoj posel v Gorenjem Logatcu, kjer je do sedaj še ni bilo. Občani so tu v še večjem številu hodili na preiskave in se posluževali ugodne prilike, ter je bilo izvršenih 1067 preiskav, kar je za razmeroma malj Gorenji Logatec zelo mnogo. V obeh Logatcih je bilo v teku dveh dnj izvršenih 2132 preiskav! Največ obolenj je bilo dognanih na organih krvnega obtoka, sicer pa je zdravstveno stanje prebivalstva ugodno. Občani obeh Logatcev se najtoploje zahvaljujejo N. E. Petragnaniju. načelniku zdravstva notranjega Ministrstva Fašistične Vlade italijanskega Imperija in g. dr. Dvtoeju, ravnatelju sanitetne avtoko'.one za veliko delo, katero je bilo izvršeno v tem kratkem času na poli a zdravstva in zdravstvene zaščite. KINO MOSTE Od 12 do 16. sept. FRANKENSTEINOV SIN Boris Karloff. sloviti igralec misterioznih filmov v komadu strahu In groze JASTREB ZAPADA Fred Scott, pojoči kowboj v mični ro- manci z divjega zapada._ Iz Novega mesta — Požar na Cerovcu pod Gorjanci. V hiši Martina Bartol ja, delavca iz Cerovca, je prejšnji teden nastal požar, ki je napravil ogromno škodo. Uničil je lani sezidano hišo in vso opravo v njej, poleg tega pa tudi nekaj prihranjenega denarja. Ogenj je nastal, ko sta bila Bartolj in njegova žena na delu. Ko so ljudje ogenj zapazili, so sicer takoj prihiteli na pomoč. Ker se je pa ogenj razširil zelo hitro na vse poslopje, se iz hiše ni dalo rešiti ničesar. Ker Bartolj ni bil zavarovan, trpi ogromno škodo in ga priporočamo usmiljenim srcem v pomoč. — Gostovanje SK Elana. V nedeljo 14. L m. bo gostoval dolenjski prvak SK Elan s svojim kompletnim moštvom v Ribnici, kjer bo odigral s tamošnjim SK Ribnico prijateljsko tekmo. Na to gostovanje se poleg prvega moštva odpravljajo tudi juniorji. Za gostovanje domačega SK Elana vlada med športnim občinstvom veliko zanimanje in nadejamo se, da bo s to tekmo SK Elan potrdil svoj sloves. — Vpisovanje trgovskih vajencev in va-jenk. V nedeljo 14. t m. od 9. do 12. bo v poslopju državne realne gimnazije vpisovanje trgovskih vajencev in vajenk v strokov-no-nadal je valno šolo. Delodajalci so dolžni k vpisu poslati vse svoje vajence in vajen-ke. K vpisu se morajo zglasiti tudi oni, ki so že posečali strokovno-na 1 aljevalno šolo. prošnje. Vse podpIrance In prosilce pa opozarja, da so sredstva za onemoglostne in starostne podpore zelo omejena in da bo mogel priznati podpore samo takim prosilcem, ki so siromašnega stanja in navezani samo na podporo urada. Urad bo tem upravičencem nakazal podpore takoj, ko prejme izkaze iz Zagreba, enako bo rešil vse še nerešene prošnje takoj, ko jih Osrednji urad vrne, zato opozarja interesente, da je vsaka urgenca nepotrebna, ker ima te primere stalno v evidenci. Za vpis je vsak dolžan prinesti s seboj zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in učno pogodbo. To šolo so dolžni obiskovati vsi vajenci in vajenke iz Novega mesta, Brš-ljina, Bučne vasi. Ločne, Rogovega, Žabje vasi. Gotne vasi. Regerče vasi, Smihela, Broda in Irce vasi. — Nesreće, i ei iretko iz Da1<*nega vrha pri št. Petru je na paši padel in si zlomil .lesno roko. Pri delu na žagi je padla težka deska Virantu Ivanu iz Rumanje vasi na desno nogo in mu jo zlomila. Tletni deček Poglajen Matija iz Draganjega sela se je po delu vozil proti domu. pa ga je podrl neznan kolesar. Pri padcu je zadobil težke poškodbe. Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. — Dijaška kuhinja v Novem mestu. V šolskem letu 1941-42 bo dijaška kuhinja poslovala kot prejšnja leta. Dijaki, ki žele dobivati hrano naj vlože prošnjo na naslov: Dijaška kuhinja v Novem mestu. Prispevek za hrano je predvsem v živilih. $e(e*nica KOLEDAR Danes: Petek, 12. septembra: Ime Marijino, Gvidon DANAŠNJE PRIREDITVE Kinu Matica: Mati Kino Sloga: Suženj ljubezni Kino 1'nion: Marco Viscontl Kino Moste: Frankenšteinov sin in Jastreb zapada Veseli teater ob 20. v Dekivski zbornici Razstava slik L. IVrka v galeriji Ober-snel na Gosposvetski cesti DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. — Nov grob. Včeraj je umrl v Ljubljani g. Josip Juh, finančni in računski inspektor v pokoju. Pokojnik je vžival velik ugled in spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali. Pogreb bo jutri ob 16. iz kapele sv. Antona na Žalah. Pokojniku blag spomin, g. bratu in sestri naše iskreno sožalje! ŠAH Italijanski nacionalni šahenski turnir v Firenci je napredoval do> četrtega kola. Udeležujejo se ga iz Firence Gabinara, Casital-di, Roaelli, ;z Kima Ceccato, NeMler, iz iMilana Bonfioli, iz Torina Borioni, iz Benetk Hclmann in iz Napolija Dol Vecchio. Po četrtem kolu vodijo si 3V2 točke Ro&elli, Castakdi in Del Vecchio. Germanist Petersen umrl Nedavno je umrl germanist berlinske univerze Julius Petersen, star 62 let. Evropska germanistika je izgubila v njem svojega odličnega pre 1 stavnika. Petersen je med drugim proučeval tudi Goethejevo ustvarjalno delo in poskusil je zajeti splošno revizijo temeljev germanistike v obsežnem delu ^Veda o pesništvu«, cigar prvi zvezek je izšel pred dvema letoma in ki ga bo morda mogoče dovršiti s pomočjo avtorjeve zapuščine, ko bo zbrana in pregledana. Zadnjič je prišlo njegovo ime v svetovno javnost v zvezi z vestjo o nameravani novi narodni izdaji Schillerjevih del. To delo je hotel Petersen reiigirati z nekaterimi drugimi odličnimi germanisti, pa ga je prehitela smrt. Od 12. t. m. dalje ima potovalna pisarna CIT, Ljubljana, Tvrševa 11, uradne ure od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure. 403-n Malo italijanščine za vsak dan 42 Družina in sordniki. Famiglia e pa-renti. Avete mćlti parenti — ali imate mnogo sorodnikov? Si. ho un paren-tado numeroso — da, imam številno sorodstvo. La famiglia — družina: gli avi (Tavo) — pradedje, predniki, il trisavolo — prapraded, la bisnonna (la bisavola) —-prababica, il normo, la nonna — stari oče, stara mati, i genitori — starši, il padre (paterno) — oče (očetovski), la madre (materna) — mati (materinski), il suocero — tast, la suocera — tašča, il genero — zet. la nuora — snaha, il patrigno — očim, la matrigna — mačeha. I discendenti — potomci: il figlio — sin, la figlia — hči. il nip6te (nipo-tirio) — nečak in vnuk. la nip6te (ni-potina) — nečakinja, lo zio — stric, la zia — teta, il fratello — brat, la sorella — sestra, i fratelli — bratje in sestre, Torfano — sirota. — II tutćre — skrbnik, varuh, il pupfllo — varovanec. II cugino — bratranec, la cu-gina — sestrična. Babbo — ata, očka; marnma — mama. Papa — papa, marnma — mama. L'albero genealogico — rodovnik. La parentela — sorodstveno razmerje. Matrimčnio e ndzze — zakon in svatba: la cčppia — poročni (zakonski) par (novoporočenca — gli sposi no-velli). n mari to — zakonski mož, la mćglie — zakonska žena. Fidanzarsi — zaročiti se. il fidanzamento — zaroka, il fidanzato (la fidanzata) — zaročenec (zaročenka), i fidanzati ali: i pro-messi sposi — zaročenca. Lo sposo — ženin, la sposa — nevesta. Dov'e la vdstra signćra — kje je vaSa žena (gospa, soproga)? Sposalo — poročen; il pir-rocco ci ha sposato — župnik naju je poročil. Maritarsi — omožiti se: mia sorella si e maritata; ammogliarsi — oženiti se (ali: prender mćglie): mio fratello si e ammogliato (ali: ha preso mćglie). La ddte — dota, il corredo — bala. I matrimćnio — zakon, lo sposa-lizio (la benedizićne nuzdale) — poroka, le ndzze (gli sponsali) — svatba, n vedovo (la vedova) — vdovec (vdova). Passare a secćnde ndzze — vnovič (v drugo) se poročiti. Lo scapolo — samec, la zittella (la zittellćna) — samica (stara devica). E' lina ragazza da mari to — za poroko godno dekle. II div6rzio — ločitev. Divorziare — ločiti se; hanno divorziato — ločila sta se. Un matrimćnio d'amćre — zakon iz ljubezni. Un matrimonio di ragićne (d'interesse) — zakon zaradi koristi. Un matrimonio combinato — zakon iz posredovanja. tJna coppia male assor-tita — ta par ne gre skupaj (= slabo izbran par). Mio zio a tre figli del primo letto e uno del secondo — moj stric ima tri sinove iz prvega zakona in enega iz drugega. La sua seconda mćglie ha dunque tre figliastri — njegova druga žena ima torej tri pastorke. II quarto e il suo figlio uterino — četrti je njen lastni sin. II fratellastro — po poli brat. II fratello uterino — pravi brat. Fratello di latte — rejenček (v razmerju do dojiljinih otrok). La pćvera orfanella e diventata figlia adottiva d'un ricco negoziante — uboga sirota je postala pohčerjenka bogatega trgovca. Ha un padre adottivo — ima adoptivnega očeta. Sara Fereditiera — ona bo dedinja. L'erede — dedič. Ouanti bambfni avete? Ne hć due, un masehio e una femmina — koliko otrok imate? Imam jih dvoje, fanta in deklico (prav za prav: moškega in ženskega spola!). Quei due ragšzzi sćno gemelli — ona dva dečka sta dvojčka. II gemello — dvojček, la gemella — dvojčica (le gemelle — dvojčice). Chi e il vostro padrino — kdo je vaš boter? Chi e la vostra madrina — kdo je vaša botra? Si deve indicare il capo (della) famiglia — navesti je treba družinskega poglavarja. Mia madre e una buona massaia — moja mati je dobra gospodinja. Cerchiamo una donna di mezzo ser-vizio — iščemo postrežnico. Abbiamo congedato la nostra domestica — odpustili smo našo služkinjo. II padrone ha un vecchio domestico (un vecchio domestico) — gospodar ima starega slugo. Dov'e il cameriere — kje je sluga (v gostilnah itd. tudi: natakar)? State in servizio. siete a servizio — ali ste v službi? Un cuoco — kuhar, una cudca — kuharica. Chiamate il portinaio — pokličite hišnika! Stev. 210 Stran 9 * Razveseljivo število najmlajših na plavalnem prvenstvu Včeraj je na 200 m hrbtno mmtf/fš prsno Herzog in na enaki progi za je bil izvrsten Urbas GraSek, na 400 m ženske Wernerjeva prosto Močan, na 200 — Med mladino na 50 Ljubljana, 12. septembra. Drugi in predzadnji dan letošnjega plavalnega prvenstva, ki je privabil v kopališče SK Ilirije skoraj prav toLko lju !i kakor prvi, je potekel v slabš.h vremenskih okoliščinah. Sicer se je ozračje nekoliko ogrelo, vendar so oblaki pokrili sonce, ki je prejšnji dan tako prijetno preganjalo prezgodnje jesensko razpoloženje. Upajmo, da bo Pluvius pr:zanesel še danes, ko bo s plavanjem na 1500 m, s štafeto 3x2(10 m prsno in ekshibicijskimi skoki za prvenstvo konča-no. IVaj mimogrede pristavimo, da se bo današnja prireditev začela ob 17. in da bo, če bo treba, tudi pod — dežn.kL Organizacija je bila včeraj znatno boljša in je bilo očitno, da je v vsem mehanizmu sodelovanja med prirediteljem in soimškim zborom pri izvajanju spore I a prišlo do potrebne pravilne razdelitve funkcij. Sodniški zbor. ki je sodeloval skoraj v enaki sestavi kakor prejšnji dan, se je energično zaščitil pred vsiljivostjo nepoklicanih in je tako mogel mirno in izbrano opravljat: svojo dolžnost. Spored, ki je obsegal osem točk in waterpolo tekmo, je bil v nagli vrstitvi disciplin opravljen v najkrajšem možnem času, ker je bilo po godu gledalcem in nastopajočim. Pet točk in osem tekem Točno ob napoveuam uri je slarter poklical na start tekmovalce na 200 m hrbtne. Nastopili so samo trije in je med njimi bil Grašek ualeko najboljši. Za Inje plasirani Lampret je bil diskvalificiran. Na 400 m prosto za moške je nastopilo 10 tekmovalcev. Zal je med nj.un manjkal sicer prijavljeni 2ižek, ki je dobil prejšnji dan pri vaterpolo tekmi rahlo blesuro. Kakor znano je Žižek pred leti postavil piav v tej discipiini čas evropske vrednosti, pa bi bU njegov nastop včeraj izredno zanimiv za občinstvo, ki je bilo tako zaradi nesrečnega slučaja ob velik už.tek. Tekmovalce so razdelili v dve skupini po približnih sposobnostih. Kljub temu pa je bila med njimi velika razlika. V skupini boljšdi so startali Močan, Mihalek, Hudnik, Smrkolj in Rotter. Zmagal je Močan 5:23,1 za celih 19 sekund pred naslednjim Miha-lekom in za 46.9 sekunde prel poslednjim Rotterjem. V drugi skupini je bil prvi na cilju Vlachy (6:18.2), ki se ga je dolgo časa oklepal Andoljšek. Imponiralo je včeraj število prsnih pla- vaeev na progi 200 m. Nastopalo jih je 11 in ni bilo med njimi niti prevelikih razlik. Zmagal je Herzog pred Brozovičem v času 3:07.4. V to vrhnjo skupno spada tudi Zi-gon, med tem ko So vre, Prešern in Miky-ška tvorijo spet razred zase. Med ^prihajajočimi« sta najboljša Potočnik in Fugina, ki mu je včeraj zaradi diskvalifikacije Potočnika pripadlo tudi prvo mesto v drugi skupini. ILrija dosega z marljivim delom v okviru svoje plavalne šole, ki jo je doslej volil trener Kostner, sedaj se pa poslavlja od Ljubljane, vidno lepe uspehe. Najrazveseljivej-Se dejstvo vsega letošnjega prvenstvenega tekmovanja je vprav veliko število mladih talentov, ki so že po kratkem šolanju pokazali velik napredek. Te pridne in vnete fante in dekleta moramo pohvaliti, želeč, da bi ostali vztrajno na svoji poti in ko bo potrebno, da bi uspešno prevzeli zastopanje belozelenin barv. V tekmovanju na 50 m za juniorje sta bili spet dve skupini. Najsposobnejši med nastopivšo desetorico je Urbas, ki je za svoja leta in dobo sistematičnega dela, preplaval progo v dobrem času 35,3 sekunde. Poženel in Sežun sta mu najnevarnejša tekmeca. V drugi skupini je bil prvi Žigon II, ki je imel z Zablatnikom precej opravka, predno ga je potisnil na drugo mesto. Glede na rezultat je v vsem včerajšnjem sporedu dosegla nedvomno najlepši uspeh. VVemerjeva v točki 200 m prsno za ženske. Ko bi bila plavala v moški konkurenci, bi se bila uvrstila vsaj na peto mesto, če ji ne bi močnejša okolica pomagala do še boljšega časa. čas VVernerjeve 3:25.8 je prav dober. Pozornost vzbuja tudi drugoplasirana Koželjeva II. Mlada plavalka plava zelo lepo in obeta najlepši razvoj. Plavalne točke včerajšnjega dne, v katerih so postali prvaki na 200 m hrbtno Grašek, 400 m prosto Močan, 200 m prsno Herzog, 50 m junior ji Urbas in 200 m prsno za ženske VVernerjeva, je bil s tem končan. časi in vrstni red na cilju so biU v posameznih disciplinah naslednji: Tehnični rezultati 200 m hrbtno, moški: 1. GraSek 3:02.8. 2. Petek 3:09.8, S. Lampret 4:11 je bil diskvalificiran. 400 m prosto, moSki: I. 1. Vlachv 6.18.2, 2. Andolšek 6.21.6, S. Jovanovič 6.29.9, 4. Kerševan 6.53.4, 3, Sežun 7.15.1. n i. Močan 5.23.1, 2. MihaJek 5.42.L S. Hudnik 5.56, 4. Smerkolj 6.10, 5. Rotter 6.10. 200 m prsno, moški: I. 1. Potočnik 3.37.4 je bil diskvalificiran, 3L 1-upna 3.3D*4, S. tlocevar 4.41.», 4w Krašovec 3.43.5, 5. De Gleria 3.52.5. H. 1. Herzog 3.07.4. 2. Brozovič 3.08.4, 3. Žigon 3.10.4, 4. Sovre 3.23.1, 5. Prešern S-25-8. 6. Mikvška S.28. 50 m prosto, junior ji: L 1. Urbas 85.3. 2. Poženel 36.4, S. Sežun 36. 4. Fabljan 39.5. 5. Honzak 40. LL 1. Žigon U 42.1, 2. Zablatnik 42.5, S. So vre n 43, 4. Pitanic 45.6, 5. Vadnav 55.6. 200 m prsno, ženske: I. Werner 3.25.2. 2. Koželj n 3.41.8, 3. Koželj I 4.13, 4. Filipič 4.28.2. Waterpolo plavi : beli 6:3 (2:2) 2oga je Čuden magnet. Naj jo preganjajo po zelenih tratah, na belih igriščih ali v vodi, vedno — potegne Ko bi se bila včerajšnja prireditev Končala ■ plavalnimi točkami, bi gledalci zapuščali kopališče nedvomno v velike bolj mlačnem razpoloženju. Waterpolo pa jih je razeihal: če ne vsaj ta, ki smo ga videli v vodi, pa tisti, ki je njega nujni sestavni del okoli bazena na suhem. Sestave moštev belih in plavih so bile včeraj precej izmenjane, tako da prav za prav ni mogoče reči. da je bila tekma re-vanža za ono v sredo. Pri plavih sta zlasti manjkala Žižek in Kostner. ki sta ju nadomestila uspešno Linhart in Smrkolj. Bell so prav tako pripeljali >nove« moči na »tereni. Nastopili so takole: Plavi: Pribovšek, Kerševan, Jamnik, Bru-mec. Moćan, Linhart in Smrkolj. Beli: Dežman. VVatzke. Grašek, Primožič, Gjud, Hribar in Mihalek. Beli so morali ludi včeraj priznati premoč plavega moštva, ki je bilo v vseh pogledih boljše. Do odmora so beli še nekako držali ravnovesje, potem pa ni šlo več. Z efektnim strelom so postavili prvi rezultat plavi, ki so jim pa po zglednih kombinacijah beli kmalu vrnili dvojno, tako da so vodili 2:1. Ker je bil izključen eden plave sedmorice, je bila situacija nekaj časa kritična za plave. Z naglim prodorom pa se jim je posrečilo celo izenačiti. Tako je ostalo do konca prvega polčasa, ker Je Pribovšek odlično branil vse nevarne poskuse belih napadalcev. V drugem polčasu so plavi takoj v vodstvu in si to prednost kmalu utrdijo še z nadaljnim golom, ki je bil prava majhna mojstrovina prisebnosti in tehnike igranja. Belim se je kasneje posrečilo znižiti z nag-''* pkcijo na 4:3. todq ^o konca so mon'J te dvakrat kapitulirati. Včera |fl :jo tekmo je sodil Vrankar. V sredo na je bil sodnik dr Stegnar in ne Stcrga:, kakor je »popravili tiskarski škrat. Italijansko žensko plavalno prvenstvo v Trstu V soboto in nedeljo bo v Trsrtu žensko državno plavalno prvenstvo. Zanimanje zanje je veliko tako med številnimi prijavljenimi plavalkami kakor rudi med tržaškim občinstvom, ki je naklonjeno svo;im zastopnicam. Več;no sobotnega sporeda bodo izpolnila izločilna tekmovanja, medtem ko Kodo vse odločitve padle sele v nedeljo. Novice Po sestanku prstomih forumov so sedaj že določeni pari za vso tekmovalno sezono. Razen tega ie Federacija sprejeia na program svojih mednarodnih prireditev v bližnji sezoni dve tekmi, in sicer s Hrvati in Madžari. Oficielno nogometne sezono 1041/42 bo otvorilo tekmovanje za Ital'janki pokal, ki se bo začelo 5. oktobra. Dne 26. oktobra pa bo že na sporedu prvo kolo prvenstvenih tekem v vseh treh serijah. * — Zbor slovenskih lahkoatletskih sodnikov (službeno!) Za damsko prvenstvo v lahki atletiki, ki se bo vršilo v nedeljo 14. t. m. v priredbi SK Elana v Novem mestu na športnem prostoru na Loki s pri-četkom ob pol 10. je bil določen naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik: Hvale, vodja tekmovanja: Zupančič, sodniki: Perovič. Fine. Vahter. Kermavner. Mevla, dr. žebot in geom. Cerne. Tajnik. SK Svoboda (Ljubljana) Danes v petek obvezen trening od 16 dalje za vse igralce I. moštva in juniorjev Kdor se ne bo udeležil treninga ne bo igraH Kobal in Zadra vec sigurno! DNEVNE VESTI — Florentinski romarji na grobu Bruna Mussolinija. Ob 30-dnevmci smrti Bruna Mussolinija so se trije mladi florentinski dopolavonsti napotili peš v Predappio in položili v imenu svojih delavskih tovarišev na grob Bruna Mussolinija lavor: ev venec. Mladeniči so prehodili peš 130 km. — Obsojeni trgovce. V Sieni je bil obsojen trgovec z dišavami Arturo Soldatini na 3 leta ječe ln na 5000 lir globe, ker je prikrival večjo količino mila. — Smrt stoletnice v Rimu. V starosti 103 let je umrla v Rimu Francesca Ridolfi, vdova Mariotti, ki je bila rojena 2. aprila leta 1838 v Gernignanu (Pesaro) in ki je bila mati 9 sinov. — Nagrada Borgamo. Prirediteljski odbor »Nagrade Bergamo« je odločil, da se sedanja nagrada 90.000 lir zviša na 100 tisoč lir, dočim bo nagrada za leto XX. zvišana na 120.000 lir. Nagrade umetnikom za letos bodo izplačane v nedeljo 14. septembra. Slavnosti se bo udeležil tudi minister Bottal — Osebni uradni znak dalmatinskega guvernerja. Predsedništvo ministrskega sveta je dovolilo guvernerju Dalmacije rabo osebnega uradnega znaka v obliki modrega praporja s tremi levjimi glavami in liktorskim faSjem. Razsežnost znaka je enaka kot za uradne znake oficirjev, generalov in admiralov. — Raizskovanje gora na Kosovem. V Tirano je dospel ing. Pietro Gighlione, znani gorski plezalec, ki že dobro pozna albanske gore in ki namerava spopolniti svo;e prejšnje ekspedicije z raziskanjem goratega predela Kosova. Na pobudo albanskega založništva >Distaptur« je bila nedavno objavljena knjiga ing. Giglilionea, v kateri je opisal glavno gorovje v Albaniji, katero je preplezal preteklo leto. — Delovanje goriške pokrajinske bolniške blagajne. O obsegu dela goriške pokrajinske bolniške blagajne gevore naslednje številke, ki veljajo za dobo od 27. julija do 30. avgusta t. L: Povprečno število zavarovanih: moških 16.986. žensk 3116, skupno 20.102. V istem razdobju je bilo bolnih povprečno 464. v odstotkih povprečno 2.30r>. Kot podpore za zdravljenja je bilo izplačanih 123.000 lir. porodnicam 2969 lir, kot podpore ob smrti 400. druge podpore 2198 lir. Skupno 128.567.95 lire. Od 1. januarja do 30. avgusta je Blagajna izplačala skupno 897 $96.70 lire. — Italijanske čebele za Dansko. Danska proizvodnja medu v vrednosti okrog 33 milijonov kron se ima mnogo zahvaliti po uradnih statistikah italijanskim čebelam, imenovanim >Regina«. čebele te vrste izvažajo iz Italije na Dansko z letali. — Vesel dogodek v vlaka. V direktnem vlaku Pescara—Rim je neka Fanny Ricci nenadoma dobila porodne krče. Neka potnica je opozorila službujočega nameščenca, ki je poklical na pomoč vojaškega zdravnika, ki se je vozil v istem vlaku. Zeno so spravili v oddelek prvega razreda in preden je vlak dospel na postajo Termini, je žena rodila moško dete. Z rimske postaje so porodnico takoj odpeljali v bolnišnico. Mati in otrok sta zdrava, — Tečaj EL4R za pevce v zborih in goslače. S 1. oktobrom se bo začel na sedežu EIAR v Rimu in Torinu nov tečaj za tiste pevce in pevke, ki bi želeli sodelovati v radijskih zborih. Razpisan je tudi natečaj za nekaj goslačev za orkestre na sedežu v Rimu. Prošnjo z vsemi osebnimi podatki morejo vložiti do 18. t. m. (Roma, via Mon-tello 5) tisti, ki imajo potrebno diplomo, so vpisani v Fašistični stranki in so pripadniki arijske rase. — Prepoved uporabe Jajc v slaščičarnah fn pekarnah finega peciva. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo je prepovedalo uporabo jajc pri pripravljanju slaščic za slaščičarne in pri peki piškotov. — Zagrebški velesejem Je obiskalo te 150.000 ©*eb. Od sobotnega popoldneva do predvčerajšnje srede je obiskalo zagrebški velesejem že 150.000 oseb Zagrebčani kažejo za prireditev največje zanimanje. Kolektivne razstave Italije. Nemčije, Madžarske in Nizozemske so predmet največje pozornosti. Na sejmu sodeluje 405 razstav-Ijalcev: 184 je Hrvatov, 89 Italijanov, 61 Nemcev, 23 Madžarov, 14 Nizozemcev, 12 pripadnikov Ceškomoravskega protektorata, 1 je Francoz in 1 Bolgar. 78 razstav-ljalcev je razstavilo stroje, 56 tekstilije, 42 poljedelske produkte. 30 pohištvo, 26 pisarniške potrebščine, po 24 jih razstavlja lesne produkte, kemične in parfumerijske izdelke, po 23 steklenino. medicino in veterinarstvo, 17 prehrano, po 16 elektrotehnične, radijske in izdelKe mehanike. Zastopani so še razstavljalci stavbnih, plinar-niških. kožnih, gumastih narodno-obrtnih in drugih izdelkov. — Tekstilna razstava v Benetkah, ki je bila odprta 20 dni, je zal ljučena. Obiskalo jo je več tisoč oseb, industrijalcev, trgovcev, obrtnikov, delavcev in poljedelcev iz vseh krajev Italije. Najpomembnejši pa so bili obiski italijansko-nemške delegacije, ki jo je vodil predsednik Nemške tekstilne industrije dr. Groon, del ^gacije Madžarov, Švicarjev in Hrvatov. — Prodaja motornih vozil ln njih delov v inozemstvo ni dovoljeni:.. Uradni list v Rimu objavlja Kr. zakonsko uredbo, ki prepoveduje za Čas trajanja vojne vsako od-svojitev motornih vozil k ikor tudi njih de- lov državljanom ali druHvom drugih držav. Kdor bi se pregreši: proti tej prepovedi, je kazniv z zaporam 6 mesecev in denarno kaznijo 500 do LO.000 lir. Izjeme od te prepovedi more od primera do primera dovoliti edino Miistrstvo vojske. Uredba je stopila v veljavo včeraj. — Soja rji na čvenk. L osti smo že brali o polharjih, zlasti o onih iz Višnje gore in okolice, o lovu na š »je se pa nič ne sliši. Šojarji vsako leto ^ornaj čakajo, da nastopi kvaterni teden, ko je čas lova na čvenk. Na ta lov so hodili tudi naši slavni možje v starih časih. Na vse zgodaj zjutraj ali pa en dan prej jo mahnejo sojarji, opremljeni z liman :ami in piščalkami, seveda pa tudi pre.krbljeni z vsem potrebnim za želodec. Nad 300 limanic nastavijo na drevo, pod katerim napravijo veliko skrivališče, tako zvano uto. Iz nje se oglaša spretno šojarjeva piščalka, da privabi šoje, ki sedajo k^r po vrsti na li-manice in padajo na tla. Tako jih ujamejo 10 do 30. Soje so nevarne mladim ptičem in zato po lovskem zakonu ni prepovedano loviti jih. — Gobji prašek. Iz vseh užitnih gob lahko delamo prašek. Posebno priporočljivo je. da zmeljemo v prašek takšne vrste gob, ki so posušene precej trde. n. pr. lisičke, grive ali medvedje tačke, beti, trobente, ježevke, štorovke in drugo. V ta namen zre-zane gobe posebno trdo posušimo na peči ali v peči (lahko tudi v pečici štedilnikov), nato pa jih zmeljemo v mlinčkih za kavo ali jedrca. Prašek hranimo v zaprtih posodah na suhem prostoru. Žlica takšnega praška na osebo nam da prav okusno gob-jo juho ali omako Na razstavi gob na Ljubljanskem veleseimu od 4. do 13. okt. bodo razstavljeni tudi modeli tistih gob. ki so za izdelavo gobiega praška primerne. — Klim o Bismarekli v Zagreba. Generalno zastopstvo nemškega filma v Zagrebu je priredilo v torek svečano predstavo Bismarckovega filma, ki prej v Zagrebu nI bil dovoljen. Povabljenih je bilo mnogo odličnih gostov ln na vse je napravil film mogočen vtis. Ob zaklj ičku predstave so povabljeni gostje navdušeno ploskali. Med predstavo ie igrala nemška vojaška gDdba. — Nemški delavci Izenačeni s hrvatskimi. V smislu sporazuma med zastopniki nemškega poslaništva in hrvatske vlade je vsak nemški delavec včlanjen v pristojni nemški delovni organizaciji. V vseh zadevah, nanašajočih se na zaposlitev kakor tudi na delovne ln plačilne razmere je povsem izenačen s hrvatskim delavcem. — Hrvatski delavci v Nemčiji. Zagrebški list >HrvatskJ Narod« priobčuje pod naslovom >Hrvatski delavci omagajo kovati nemški meč« opis potovanja referenta za socialne zadeve pr! hrvatskem poslaništvu v Berlinu v Poru rje. kjer je zaposlenih na tisoče hrvatskih delavcev. Poročilo najprej zavrača trditev angleške propagande, da je vse Porurje v razvalinah. Po cele ure se lahko človek vozi z avtobusom pa ne vidi nikjer nobenih sledov ruševin. Krup-pove tvornice obratujejo s polno paro. V 74 taboriščih Pomirja stanuje 10.000 hrvat- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 18. In 20. uri KINO MATICA TELEFON 22-41 Najnovejši G igli je v velefUm! Mati Emmi Gramatica. Beniamino Gigll, To Je film pretresljive vsebine in krasnega petja. Nudil Vam bo nepozaben _glasbeni užitek!_ KINO SLOGA TELEFON 27-30 Danes poslednji«! Les 11« Boward in Betti Daviš t globoko dramatičnem filmu Suženj ljubezni KINO UNION TELEFON 22-21 Vsled ogromnega zanimanja občinstva predvajamo še danes Kapitan Furia Vic tor M c Laglen. Brian Aherne. Film o Heroju, neustrašenem borcu za pravico in svobodo. Film poln zabave. skih delavcev, večinoma iz Bosne. Delavci so zadovoljni. V kratkem začne izhajati v Nemčiji >Hrvatska domovinac, poseben tednik, namenjen hrvatskim delavcem v Nemčiji. — Nemška in hrvatska mladina. V zagrebški Delavski zbornici je bila te dni prireditev hrvatske delovne mladine, kateri so prisostvovali med drugimi korporacijski minister dr. Sušič, zastopnik zunanjega ministra dr. Vrančič, državni tajnik za propagando Nikolič ter zastopniki nemškega poslaništva in nemške vojske. Govorniki so naglašali nerazdružno povezanost hrvatske mladine z novi svet ustvarjajočo nemško mladino, kakor tudi trdno voljo Hrvatske zgraditi ob strani Nemčije in po njenih novih življenjskih zakonih tudi srečno m svobodno Hrvatsko. — Vsak četrtek samo ena jed. Zagrebška mestna občina je odredila, da se bo smela od tega tedna dalje vsak četrtek v gostilnah in zasebnih hišah kuhati samo ena jed. — Delo v tovarni »Ključa obnovljeno. V znani tovarni nogavic xKljuč« v Sarajevu, kjer je bilo zaposlenih pred vojno 209 delavcev, pa je bilo delo v začetku vojne ustavljeno, so začeli te dni zopet delati. Zaenkrat je pa zaposleno v tovarni samo 50 delavcev. — Iz trgovinskega registra. Zanatska uanka kraljevine Jugoslavije a. d. podružnica Ljubljana se imenuje odslej italijansko: Banca Artigiana S. A. Lubiana, slovensko pa Zanatska banka a. d. Ljubljana Banka je postavljena pod sekvestra in za sekvestra je bil imenovan cav, uff. dr. Car-lo Scala, pod čigar vodstvom se bo odslej nadaljevalo bančno poslovanje. Po njegovem nalogu podpisujejo banko kolektivno Rajko Ogrin, upravnik v Ljubljani. Gjud Aleksander, brivski mojster in posestnik v Ljubljani. Iglic Franjo, krojaški mojster v Ljubljani, Kavčič Jakob, pekovski mojster in posestnik v Ljubljani in Kregar Josip, tesarski mojster in posestnik v Ljubljani. Za podpisovanje redne korespondence je poleg njih pooblaščen tudi uradnik banke Miroslav Punčuh namesto oziroma za zadržanega upravnika. — Nesreče. Tudi včeraj je bilo v ljubljansko bolnico sprejetih več žrtev raznih nesreč. Ponesrečil se je tudi znani kipar Zdenko Kalin; padel je s kolesa in si najbrž zlomil levico, kar bo šele pokazala zdravniška preiskava. — Po stopnicah je padel 17-letni trgovski vajenec Aleksander Krizman iz Ljubljane in se močno pobil po glavi. — Ana Simončič se je napila neke strupene tekočine, da so ji morali v bolnici izprati želodec. Nevarnosti za njeno življenje ni. — Stane Otoničar, 17-letni delavec iz Ljubljane, si je na cirkular-ki obrezal prste levice. — Vladimir Kavčič, 33-letni sluga železniške nabavljalne zadruge, je obstreljen v desnico in hrbet. Iz Ljubljane —lj Ribji trg-. Danes na trg ni prispelo nič morskih in ne rečnih rib; zadnje dni je bil zelo slab ribolov na morju zaradi burje in začeli so loviti po svetlih nočeh šele v sredo, tako da ribiči niso mogli kriti niti domačih potreb. Zaradi nenadnih ne-prilik niso prispele tudi rečne ribe. — lj Akcija za meso in mast. Sporočamo tistim, ki so se prijavili za meso in mast pri našem socialno gospodarskem odboru v Frančiškanski dvorani in drugim interesentom, da je naše organizačno delo v polnem teku. Tudi nam je že večja množina malih prešičkov po zaslugi naših odbornikov na razpolago. Obenm naprošamo vse tiste vpokojence, katerim dopušča čas, in ki imajo veselje in smisel za skupno delo, naj se javijo v soboto 13. t. m. popoldne od 14. do 17. ure v Frančiškanski dvorani. Posebno so dobrodošli tisti, ki imajo brezplačno ali vsaj polovično voz-nino po železnici. Odbor. —lj Za nabiralno akcijo medicinske klinike v Ljubljani so darovali na našo prošnjo g. Tone Verbič, Vrhnika 380, g. Karlo Kovač. Stari trg pri Rakeku 500, g. Kari Roblek, Ljubljana 100, g. Deržaj, Ljubljana 100, neimenovani 50, g. Joško Majaron, Borovnica pa 20.000 lir. Vsem dosedanjim darovalcem se Iskreno zahvaljujemo, posebno pa g. Jošku Maj ar onu, ki je prvi odkupil eno posteljo na medicinski kliniki. — Predstojnistvo medicinske klinike v Ljubljani. —D Stavbna dela prt novi ribarnici. Do* sedanja dela so bila v glavnem le pripravljalna. Zidarji so pripravljali kamnite kvadre za zid ob obrežju in podirali so stari betonski obrežni zid. Zdaj so pa že začeli zidati nosilni zid nad strugo. Vprašanje je, če bodo mogli stavbo spraviti pod streho pred začetkom jesenskega deževja ali vsaj pred nastopom hujšega mraza, vendar pa delo zadovoljivo napreduje. u— Več vodnikov po Ljubljani bo potrebnih o velesejmu, da bodo za malo oskrbnino vodili tujce lz stanovanjskega urada, ki bo tujcem nakazoval sobe, v hiše ln stanovanja, kjer se bo nahajala tujcem nakazana soba. Za take vodnike bi bili posebno primerni olikani in izobraženi ljudje, kakor dijaki višjih razredov srednjih šol, akademiki, posebno pa nezaposleni inteli-genti, učitelji, uradniki i. dr. Reflektantc vabimo, naj se javijo pri Turističnem odboru za Ljubljano v mestnem gospodarskem oddelku v I. nadstropju v Beethovnovi Ulici št. 7. Prednost bodo imeli seveda tisti, ki poleg slovenščine znajo tudi italijanski in druge jezike. _lj Novo veliko štabno delo — zavetišče na Bokaleah. Mestna občina je oddala prva velika stavbna dela za zavetišče onemoglih na Bokaleah in delavci so že 14 dni na delu. Zidanje stanovanjskih objektov sta prevzeli dve ljubljanski podjetji. Izkop kleti in temeljev napreduje precej dobro, ker so zaposleni številni delavci. Čeprav so začeli delati precej pozno, smemo pričakovati, da bo pred zimo. Čeprav se bo mraz začel zgodaj, zbetonirano vsaj kletno zidovje. Potrebovali bodo mnogo gradiva in dovoz ne bo lahek že zaradi tega. ker je stavbišče na griču ln cesta ni posebno dobra. Zdaj jo utrjujejo skozi Brdo. da bo pripravljena za težji promet, ko bodo končana zemeljska dela na stavbišču. SAMO SE DANES VESELI TEATER GOSTOVANJE GE. POLONCE JUVANOVE ZAČETEK OB 20. UK1 —lj Zatvoritev prehoda skozi Latterman-nov drevored. Zaradi prireditve Ljubljanskega velesejma, ki bo letos od 4. do 13. oktobra, bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti Pivovarni Union zaprt od 15. septembra do 18 oktobra. —lj »Kapitan Furia« danes zadnjikrat! Uprava kina Uniona se je z ozirom na veliki uspeh in ogromno zanimanje za odlični film »Kapitan Furia«, odločila predvajati film še danes pri vseh predstavah. Splošna sodba vseh, ki so doslej videli ta film, je bila najugodnejša. V polni meri velja za to filmsko delo ocena v zadnji številki »Našega kina -: Kapitan Furia je film za najširše kroge občinstva. Vsi tisti, ki ga doslej še niso videli naj ne zamude zadnje prilike in naj si film danes ogledajo. 1511 —lj Oh* gospodični. Id sta bili v torek dne 9. t. m. 6b 7 uri zvečer navzoči na Tvrsevl cesti pred trgovino Kolar pri nezgodi 12-letnega dečka v sivi obleki ter ga spremili domov in gospoda, ki je bil očividec dogodka in se ponudil dečkovi materi za pričo, najvljudneje prosimo, da sporoče svoje naslove upravi lista. —lj Dr. Rodoschegg ne ordinira do 27. septembra. 402-n TORIMO • 1835 CORA - CORA l'eperirJvo S gusfo moderno. Si prende con selz. aperitiv modernega okusa. Pije se s sodavico. RAPPRESENTANZE importanti assumonsi per vasta clientela Iulia. Refe-renze di primo ordine. — Studio Tecnjco Commeiciale Rag. Carone — Cenilo — Cimarosa 81 — NAPOL1 ZASTOPSTVA prevzamemo za širok krogod-cmalcev v Italiji. Na razpolago prvovrstna priporočila.. Avr. FABBRICA ITALIA-NA MAGLIERIE MILANO: Viale Regina Elena 44 Specialita: Maglie — Mutande — Felpati — Cami-ciole e maglierie fan- tasia in genere. Si accettano rappre-sentanti eselusivisti regionali. ITALIJANSKA TOVARNA TRIKOTAŽE MILANO, Viale Regina Elena 44 Specialitete: majice, spodnje hlače, baržunasti izdelki. Puloverji z in brez rokavov v različnih barvah in oblikah. Sprejmemo zastopnike z izključno pravico. KOLO iobro ohranjeno proda Bernardi, Malgajeva 4 1509 DVE MOSKI OBLEKI za srednjo postavo — dobro ohranjeni, prodam. Na ogled od 10. do 12. ure: Marijin trg ŠL 2/n. 1504 DESET PAROV ŠKORNJEV visokih — usnjenih ali gumijastih — kupim. — Ponudbe na oglasni Dddelek »Slovenskega Narod a c pod >Kupim 1503c. Za vedno je zatisnil svoje blage oči najin ljubeči in iskreno ljubljeni brat, stric i. t. d., gospod JUH JOSIP finančni in računski inspektor v pokoja Njegovo telo bo položeno v grob v soboto 13. t. m. ob 16. uri iz kapele sv. Antona na 2alah na pokopališče k Sv. Križu, njegova blaga duša pa naj uživa večno nebeško veselje. Ljubljana, dne 12. septembra 1941. Žalujoča: AVGUST, brat — ANA, sestra ter ostalo sorodstvo Stran 4 »8LOTIN3KI KAlOĐc, P*fcit, H. »eptomb.^ 1041-XTX. ite*. 210 Zanimivi so Vrhniški hribi Ljubljana, 12. septembra. Prekrasen in čudovit predel naše zemlje je Ljubljansko Barje z obrobnim hribovjem. Razprostira se od Ljubljane. Mov-nfka in Ahaca gori do Borovnice in Vrhnike ob jugozahodnem mejnem robu. Pestra slika goric in gozdičkov, zelenih lok in svetlih naselij, posejanih po Barju, dela nate očarljiv vtis, pa naj jo uživaž z ravnine ali pa z Rožnika in Golovca. Ko ti drsi oko mimo našega mogočnega Krima in Polhograjskih dolomitov, se ustavi na višinah tam daleč na obzorju. To so Borovniški in Vrhniški hribi. Zadnji se raztezajo od Javerča do Sv. Treh Kraljev. Morda si bil že v ^Peklu* in občudoval divne slapove poskočne Borovniščice in srkal gorski zrak na Pokoj išču visoko nad Borovnico. Prav je to! Veliko užitka boš tudi imel. ako se povzpneŠ na en ali drugi vrh nad Vrhniko in si ogledaš obenem ta slikoviti kraj. Hočem te voditi. Ko izstopiš na prvi železniški postaji na Vrhniki, jo mahni proti Stari Vrhniki. 2e od daleč te pozdravlja Sv Miklavž vrh Kurena (525>. tam na levi pa Sv. Trojica, na katere obronkih in dalje gori v Hrib je razprostrta Vrhnika, ki jo boš pa mogel pregledati šele ob povratku. Ko prideš na Staro Vrhn'ko. ložečn v brežinah, te zajame onkraj vasi senčni gozd, markacije pa ti kažejo nadaljnjo pot. Na Kuren do-speš v 1 uri. Iznenadi te vabljiva lega na senožetni oazi sredi gozdov, stara, preprosta cerkvica s poslikanim lesenim stropom te vabi na ogled. Posebno pa uživaš prekrasen in obširen razgled. Oko ti plava po Ljubljanskem Barju tja do bele Ljubljane, pa od Ljubljanskega vrha (843), mogočnega čuvarja Vrhnike, doli do Krima, na severu pa na grebene in vrhove Polhograjskih dolomitov in do Sv. Treh Kraljev. Kar 18 cerkvic lahko našteješ, bliščečih se iz dolin in iznad pobočij. Prav v dalji pa je vrh Triglava, Ojstrica in Planjava. Ako ti ni do nadaljnje ture. se vrni skozi Staro Vrhniko, kjer kreneš ali proti cerkvi sv. Pavla na Vrhniki (po Polili) ali pa (ob Gasilskem domu) na hribček Sv. Trojice. Od farne cerkve imaš 10 oz. 20 minut do izvirov Ljubljanice v Močilniku in Retovju izpod romantičnih sten. na Sv. Trojici z gozdnato Tičnico pa se ti nudi ponovno že opisani razgled, seveda v zmanjšanem obsegu. Ce si količkaj turista in planinca, pa jo mahneš s Kurena naprej na Planino (Ulaka, 770 in 809), ki tvorita skupno s Spico lep, v polkrogu potekajoči gorski hrbet. Na izbiro imaš krasno vojaško cesto ali pa markirano gozdno pot. V gozd- nem hladu prideš v IV4 uri na cilj. Zadivljen si ob razgledovanju z razglednega stolpa, ki ga je postavilo vrhniško Olepševalno društvo. Se delj kakor s Kurena ti nesejo oči. med drugim na Notranjsko (Nanos, Snežnik). Barje pa se ti kaže v izpremenjeni obliki. Njegove višinice so se skoro stopile v eno z ravnino, neposredno globoko pod teboj so razvrščena lepa naselja. Stara Vrhnika, Vrhnika in Verd. skozi in mimo njih se pa vijejo bele ceste v Raskcvec proti Logaškemu polju in v drufte smeri. Ko sestopaš, se boš spomnil dveh pravljic. Desno, daleč v globeli gospodari ,Lintvem\ ki bruha vodo v Belo tudi ob nedeževnem času: na Špici, levo nad teboj pa se sonči velika kača, v katero se je izpremenil trdosrčni graščak. Prišedši na Vrhniko, se okrepčaš v eni izmed starih gostilen, tako da se boš vračal povsem zadovoljen, zagotavljajoč: Sončni Kuren, ti Planina, Vrhniški prelepi kraj, hribi gozdni in dolina — ^rnern se še kdaj. O edinstvenem razgledu s Sv. Treh Kraljev (3 ure s Kurena) pa morda prihodnjič. Predpisi o pregledu motornih vozil, izdaji prometnih dovolil in o vozaških izkaznicah Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na svoje naredbe z dne 27. maja 1941-XIX, št. 31. z dne 31. maja 1941-XIX št 33 in z dne 8. avgusta 1941-XIX, št. 8° in smatrajoč za nujno potrebno, da se preuredi nadzorstvena služba nad prometom po naliki s predpisi, veljaj očimi v drugih pokrajinah Kraljevine: CL 1. Letni pregled motornih vozil za leto 1942. se opravi pred časom, in sicer se mora pričeti dne 1. oktobra 1941., končati pa do 30. novembra t L CL 2. Pregledu iz prednjega člena so zavezana vsa motorna vozila, katerih popis je bil odrejen s čl. 1 naredbe z dne 31. maja 1941-XIX. št. 33, četudi še nimajo posebnega prometnega dovolil* po ČL 5 naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 13 in po ČL 1 naredbe z dne 8. avgusta 1941-XIX št. 80 in so last zasebnikov ali javnih ustanov ter opremljena s prometno (evidenčno) tablico po naredbi z dne 27. maja 1041-XIX, št. 31. Čl. 3. Pregled se opravi po vrstnem redu poziva, ki ga izda urad za civilno motoriza-cdjo Visokega Komisariata.V času od 15. do 30. novembra 1941-XIX se morajo zglasiti pri tem uradu tudi tisti, ki ne bi dobili poziva iz prednjega odstavka. Cl. 4. Pri pregledu se izda za vsako motorno vozilo novo prometno dovolilo po obrazcu, kakršen je v rabi v drugih pokrajinah Kraljevine, po vrsti uporabe, za katero je vozilo namenjeno, in to po naslednjih skupinah: a) motorna vozila za zasebno rabo- 1. avtomobili za prevoz oseb. 2. motorna kolesa in prikolice za prevoz oseb in trikolesni tovorni avtomobili z nosilnostjo do 3 stotov, 3. tovorni avtomobili za prevoz blaga, 4. priklopniki za prevoz blaga, 5. večja motorna vozila za prevoz blaga z nosilnostjo nad 3 stote: b) motorna vozila v javnem prometu: 1. avtotaksiji, opremljeni s taksometrom in upravičeni do parkiranja na javnih cestah in trgih, 2. avtomobili v najem ,opremljeni samo s kilometrskim števcem. 3. avtobusi za prevoz potnikov in prtljage na oblastveno dovoljenih krajevnih in medkrajevnih rednih progah. Nova prometna dovolila izdaja Visoki Komisar po poprejšnjem vpisu v po- seben register po številki tablice, ki jo dobi vozilo. Cl. 5. Od 1. decembra 1941-XIX dalje prenehajo povsem veljati prometna dovolila, ki niso v skladu s predpisi iz prednjega člena. Cl. 6. Od dneva izdaje novega prometnega dovolila mora vsak prehod lastništva motornih vozil med živimi tisti, od kogar je bilo preneseno lastništvo, v 15 dneh od dneva prenosa prijaviti uradu za civilno motorizacijo. Enako dolžnost ima tudi dedič ali volilojemnik v enem mesecu od dneva prenosa lastništva. Prijavo je treba napraviti pismeno v dvojniku in se morajo vanjo vpisati vsi podatki iz prometnega dovolila. Prometno dovolilo mora biti priloženo prijavi. Urad za civilno motorizacijo Visokega Komisariata zabeleži v svojih registrih prehod lastništva in vrne stranki prometno dovolilo, na katerem je zabeležil prijavljeni prenos. Ce preide s prehodom lastništva vozilo v drugo pokrajino, se izmenja tudi tablica. Urad za civilno motorizacijo Visokega Komisariata vpiše v tem primeru mimo zabeležbe prehoda lastništva v posebnem registru novo registrsko Številko in hkrati sporoči nastalo spremembo prefekturi, pri kateri je bilo motorno vozilo prej registrirano. Lastnik motornega vozila je vrh tega dolžen prijaviti v 20 dneh uradu za civilno motorizacijo Visokega komisariata vsako spremembo svojega bivališča. Kršitelji določb tega člena se kaznujejo v denarju od L. 100 do L. 300. Prometna listina se jim začasno odvzame in se jim sme vrniti šele ko se spolni j o formalnosti po tem členu. CL 7. Tovarne, ki izdelujejo motorna vozila ali karoserije in njih predstavniki, kakor tudi delavnice za popravilo motornih vozil, ki zaposlujejo več ko 10 delavcev, ni-so dolžni imeti prometno dovolilo za tista motorna vozila, s katerimi vozijo samo za preskušnjo in ki jih vodi njih nameščenec. Taka vozila morajo imeti na zadnji strani spoznavalno tablico z napisom v rdečih črkah »Preskušnjac, kar jim dovoli urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata s potrdilom o njeni izdaji in dovolitv njene rabe. Kdor uporablja motorno vozilo, ki ima tablico za preskušnjo, za druge name- ne s tem, da prevaža pri preizkušnji ne udeležene osebe ali pa blago namesto tovora za obtežbo, se kaznuje v denarju od 50 do 500 L. Mimo tega se tablica odvzame. CL 8. Od 1. decembra 1941. dalje prenehajo veljati vse vozaške izkaznice za motoma vozila. Imetniki takih izkaznic smejo v tem roku pri uradu za civilno motorizacijo Visokega komisariata zaprositi, da se jim podaljša, kar se zgodi tako, da se jim izda nova izkaznica po obrazcu, kakršen je v rabi v drugih pokrajinah Kraljevine, po tejle razredbi: 1. izkaznica I. stopnje, ki upravi čuje za voditev osebnih in tovornih avtomobilov za lastno rabo; 2. izkaznica II. stopnje, ki upravi čuje za voditev osebnih in tovornih avtomobilov za lastno rabo ali za rabo drugih oseb; 3. izkaznica za motorna kolesa, prikolice, trikolesne tovorne avtomobile in druge večje tovorne avtomobile; 4. izkaznica III. stopnje za voditev: a) avtotaksijev in najemnih avtomobilov, b) motornih vlakov (tovorni avtomobili s priklopniki, c) avtobusov v javnem prometu samo za proge kakor so navedene v izkaznici. Nove vozaške izkaznice izdaja Visoki komisariat in se vpišejo v poseben register. CL 9. s posebno naredbo se določi višina letnih prometnih taks za motorna vozila in taks za letno vidimiranje vozaških izkaznic; takse se plačujejo od 1. januarja 1942 dalje. Cl. 10. Od 1. oktobra 1941. dalje se opravljajo odobravanja in pregledi motornih vozil in votzaški izpiti za vso Ljubljansko pokrajino pred komisijo, sestavljeno iz enega inženirja Visokega komisariata ,urada za civilno motorizacijo, in enega inženirja tehničnega (V) oddelka Visokega komisariata. Za gorenja opravila so stranke dolžne plačati takse, komisiji pa pristojbine, ki so v Ljubljanski pokrajin ob objavi te naredbe v veljavi, in to ob pogojih, ki jih določi urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata, CL 11. Vsako motorno vozilo, pri katerem se po opravljenem pregledu po tej naredbi zamenja motor z motorjem drugega tipa ali druge jakosti ali se spremeni tip karoserije ali kakor koli spremenijo oznake, navedene v prometni listini, mora komisija iz člena 10. znova pregledati in preskusiti. Kdor koli vozi z vozilom, ki ne ustreza oznakam, navedenim v prometni listini, se kaznuje v denarju od 1000 do 5000 L. Motorno vozilo pa zaseže policija. Vozilo se lastniku ne more vrniti preden ne plača denarne kazni in ne poravna stroškov hrambe. Cl. 12. Posli glede volitve registrov o motornih vozilih, pripusčenih v promet, spadajoči doslej v pristojnost, policijskih ob-lastev, okrajnih načelstev in posameznih -►ddelkov Visokega komisariata. preidejo z dnem 1. oktobra 1941-XIX na urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata. Medtem ko ostane v veljavi izjemna pristojnost organov v primerih, naštetih v drugem odstavku čl. 3. naredbe z dne 12. julija 1941-XIX. je urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata pristojen za izdajanje posebnih prometnih dovolil po naredbah z dne 29. aprila 1941-XIX. št 13, z dne 12. julija 1941-XIX. št 65 in z dne 8. avgusta 1941-XIX, št. 80. CL 13. Nikake spremembe nd kar » tiče kazenskega postopka zaradi kršitev doslej veljavnih predpisov o avtomobilskem prometu kakor tudi ne glede pristojnosti Kr. kvesture in okrajnih komisariatov za sojenje in izrekanje denarnih kazni. Za odvzem vozaških izkaznic in prometnih dovolil pa je pristojen Visoki komisariat, kateremu se morajo prijaviti vse ugotovljene kršitve predpisov te naredbe in drugih citiranih naredb. Cl. 14. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 10. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Vdor v kombinat ob Dnjepru Gospodarski pomen prodiranja nemške in zavezniške vojske v Sovjetsko Rusijo Nemški listi so že zadnje dni avgusta poročali, da je vdrla zavezniška vojska v kombinat ob Dnjepru in da so prišla v vojni pas tri največja mesta v srednjem Dnjepru: Dnjepropetrovsk (prej Jekaterinoslav) ,Dnje-prodzerižinsk in Zaporožje. Zdaj je vsa tri mesta nemška vojska že zasella. Do-necki premogovni revir je sicer oddaljen od teh krajev še več sto kilometrov, toda vsi ti premogovniki dobivajo električni tok iz elektrarn ob srednjem Dnjepru. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da se ležišča rude v Krivoj rogu, (železo) in Nikopolo (mangan) na eni ter ležišča premoga v dolini reke Dona na drugi strani, dopolnujejo in da eno brez drugega ne more delovati. Nemška vojska je že davno zasedla Krivoj rog in Dnjepropetrovsk. Nikopol leži pod Zaporožjem ob Dnjepru in s tem, da je zavezniška vojska zasedla ves desni breg Dnjepra, je seveda tudi to mesto izločeno iz svoje funkcije. Ob srednjem Dnjepru se razprostira na-daljni kombinat, pomemben za sovjetsko vojno industrijo, namreč kombinat za izdelovanje aluminija. Ta kombinat se opira na ležišča boksita v srednji in celo v severni Rusiji in uporablja električni tok, ki se proizvaja na Dnjepru. Kombinati so tipične naprave sovjetske industrije, izhajajoče iz potrebe, da morejo dovažati železo ali aluminijevo rudo olnosno dovajati električni tok zelo daleč. Zato so si Sovjeti pomagali pri gTadnji svoje industrije s tako-zvanimi kombinati, to so industrijske naprave raznih panog povezane med seboj tako, da tvorijo eno industrijsko celoto, da se porabi čim manj energije. Karakterističen je kombinat, ki veže juž-nouralsko rudo z zapadnim sibirskim premogom. Z zapadno sibirskega mesta Kuz-necka se pomikajo vlaki s premogom po velikem ovinku proti zapadu v mesto Mag-nitogorsk ob južnem Uralu, vračajo se pa s tovorom železne rude v Kaznecko premogovni revir. Proga, po kateri gro ta promet, je dolga nad 3.000 km in prevoz v mirnem času je trajal več tednov. V vojnem času so med seboj tako o.ldaljeni kombinati praktično skoraj brez pomena. Nemški vdor v kombinate ob Dnjepru, ki pre 1-stavljajo zapadni del sovjetske težke in oboroževalne industrije, je prvi velik uspeh akcije, usmerjene na to, da se prerežejo glavne žile sovražnikovega gospodarskega življenja. Nemško letalstvo pa ves čas napada tudi prometne industrijske napade v sovražnikovem zaledju. Železnice in ceste v tej oblasti ne pomenijo samo važnih prometnih zvez za sovjetsko vojsko, temveč tudi zveze, po katerih gredo sirovine in piodukcijska sredstva za kombinate, navezane na medsebojno solelovanje. Skupno središče, od koder se opravljajo velika gospodarska središča Sovjetske Rusije, je Moskva, ki je pa tudi vedno bolj odrezana od prometa z zunanjimi pokrajinami. Zveza med Moskvo in Petrogradom je že več dni pretrgana. Vrhovno poveljstvo nemške vojske računa s tem, da bo v kratkem Moskva odrezana tudi od kombinata na Dnjepru. Največji sodi Najzanimivejši del zgodovine sodaiskega ceha so njegovi poskusi izdelati največji sod. To željo so gojili menda sodarji po vsem svetu. Orjak med orjaškimi sodi je sod v fteidelbergu, ki gre vanj 236.000 litrov tekočine. Izdelal ga je sodar Mihael War-ner. Njemu sledi sol v Kbnigsteinu na Saškem za 250.000 litrov, dalje augsburški za 142.000, mikolovski na Moravskem iz leta 1643. za 113.000 1 in sod na dunajski svetovni razstavi za 84.000 1, mojstrovina rezbarja Schonhalerja na dnu z znaki vseh dežel bivše Avstro-Ogrske z družbo pivcev in ponazorjeno z vso pripravo vina. Tudi svetovna razstava v Parizu leta 1S89. je pokazala več velikih sodov. Augustinski samostan v Klosterneuburgu ima sod za 56.000 1, na Madžarskem imajo sod za 85.000 1, sod v Gržningenu pa lahko sprejme 2222 veder vina. Končno lahko omenimo še tako zvano >veliko knjigo«, orjaški sod v Tubingenu, izdelan že v 16 stoletju. Letošnja letina tobaka Iz najvažnejših južno vzhodnih dežel so že znani podatki o letošnji letini tobaka. Povsod je pridelek manjši kakor lant Deloma je kriva vojna, deloma pa slabo vreme. Najvažnejša dežela orijentalskega tobaka bo zdaj Bolgarija, kateri je morala Grčija odstopiti glavne kraje, kjer se prideluje tobak. Letina na starem bolgarskem ozemlju, cenjena na 140.000 ton bo za petino manjša od lanske. Bolgarija hoče dvigniti pridelovanje tobaka v okvirju petletke. Za Grčijo pomeni seveda izguba severnih tobačnih pokrajin precej hud uiarec. Drugače ji pa vojna ni prinesla večjih omejitev kakor v drugih državah. Zaloge tobaka so ostale nedotaknjene in ga zdaj izvažajo v Nemčijo, ki bo kupila tudi ves letošnji pridelek. Turčija bo izvažala letos v Nemčijo več tobaka kakor druga leta. Toda letos bo njen pridelek manjši od lanskega za dobrih 10.000 ton, kar je posledica neugodnega vremena. Iz vseh teh držav je Nemčija že prej uvažala največ tobaka. Kadilci cigaret v Nemčiji bodo tudi letos preskrbljeni v polni meri, kajti iz Orijenta ne gre več tobak v Ameriko in Anglijo. Armenska moHmsi v pregovorih Luža, v kateri se potapljam, je zame morje. — Psi nase lajajo, proti volku se pa združijo. — Niti stari oče nima vsak dan potice. — Trnje trgaj s tujimi rokami. — Če prideš v tujo deželo, dobro opazuj ljudi in če opaziš, da so tam vsi slepi, zatisni tudi ti oči. — Iz istega cveta črpa čebela med, kača pa strup. — Z eno roko se ne da ploskati. — Kdor prodaja med si oblizuje prste. — če ne more mačka do mesa, pravi: Saj je pusto. — Preden je prispel debeluh k suhcu, je suhec izdihnil dušo. — Dejalo je drevo sekiri: Kaj nimaš sama lesenega toporišča. — Juho ste pojedli, ali pa imate za to prav ? — Pošteno pridobljeno imetje požre volk. — Razrezani hlebec se ne spoji več. — Vprašali so ribo kako je v morju. Odgovorila je: marsikaj bi vam lahko povelala, če bi ne imela polnih ust vode. — Vprašali so velbloda zakaj ima ukrivljen vrat? Odgovoril je: čemu bi imel vrat raven, če sem pa ves kriv. Slikar Elk Eber umrl V Garmischu je umrl neiavno slikar prof. L. Eber, star 49 let. V svetovni vojni je bil ranjen in rana se mu ni nikoli povsem zacelila. Tako je končno povzročila njegovo prerano smrt. Pokojni se je odlikoval tudi v sedanji vojni s svojimi slikami vojnih prizorov. Rojen je bil 18. aprila 1892 v Neu-stadtu an der VVeinstrasse in bil je učenec Miinchenske akademije. V začetku sedanje vojne je odšel kot vojni slikar na bojišče. Njegove slike iz sedanje vojne so bile najboljše, kar jih je kdaj ustvarila na tem polju upodabljajoča umetnost. Eber je bil tudi eden prvih članov narodnosocialistično stranke. PROKLETSTVO 24 DEMANTA Roman. Kočija je počasi oddrdrala. Vlekel jo je mršav, šepast konj, ki se je spotikal na vsakem koraku in se ustavljal, ker je moral loviti sapo. Na pobočju ulice Jeanne d'Arc je nekoliko pospešil korak, vendar se pa nismo peljali dosti hitreje, kakor če bi se pomikali za pogrebom. Vsak hip sem pomolil glavo skozi okence in vzpodbujal izvoščku vnemo z obljubo bogate napitnine. Mož je sicer udrihal z bičem po svojem kljusetu, toda zato ni šlo nič hitreje. Ves iz sebe sem izlival svoj žolč nad Manzano, ki je sedel sključen v kotu kočije in me prestrašeno gledal. Obkladal sem ga z vsemi psovkami, kar sem jih znal. In večkrat sem ga krepko stisnil za roko ter mu zasadil nohte v kožo. Manzana je molčal. To ni bil več mož, temveč samo še cunja. Obdolžil sem ga celo, da je v zvezi s temi roparji. Toda kmalu sem spoznal, da jo bila moja obdolžitev smešna. Saj je bilo tudi njemu mnogo ležeče na tem, da bi obdržal demant in gotovo bi ne bil tako naiven, da bi mislil, da bo mogel deliti izkupiček zanj z lopovi. Ni bil dovolj oprezen, to je bilo vse. Kočija se je slednjič ustavila pred hotelom, stoječim v ozadju vrta. Odhitel sem v hotelsko pisarno in se obrnil na uradnico. Od nje nisem dobil zadovoljivega odgovora. Tistega večera je videla mnogo ljudi, mladih in starih, toda z nobenim se ni ujemal moj opis. Ustavila sva se še v petih hotelih. Povsod sva dobila nejasne odgovore. Odgovarjali so nama s suhim, neprijetnim glasom in ob dveh ponoči sva bila v svojem stanju tam, kjer sva bila v trenutku, ko sva odhajala s kolodvora. Ker nisva mogla imeti kočije najete vso noč, sem naročil izvoščku, naj ustavi na trgu Kathedraie. Vprašal sem ga, koliko mu dolgujem. — Osemnajst frankov in napitnino, — je odgovoril. Segel sem v žep, toda v naslednjem trenutku me je spreletel mraz. Moja denarnica je bila izginila. Lopovi, ki so bili ukradli Man za ni demant, so bili ukradli tudi mojo denarnico. Imel sem še toliko prisotnosti duha, da vpričo iz-voščka nisem pokazal svoje zbeganosti. Potegnil sem iz žepa kos papirja in dejal mirno: Ali mi morete menjati bankovec za petsto frankov? Izvošček me je osuplo pogledal. — Ne, — je odgovoril. — Kaj mislite, da se vozimo mi izvoščki po mestu z drobižem za petsto frankov? — Kje bi mogel bankovec menjati? — Nikjer, zdaj je vse zaprto. In ker sem se delal, kakor da ne vem, kaj bi storil, je izvošček vprašal: — Morda ima pa vaš prijatelj toliko drobiža? — Ne, — je odgovoril Manzana. — Nimam ga. Izvošček se je jel razburjati. — Poznam take trike! — je kričal. — NI mi treba metati peska v oči. Dolžni ste mi osemnajst frankov in napitnino. Plačajte mi, ali pa pojdite z menoj na policijski komisarijat. — Dobro, — sem dejal, — pojdimo na komisarijat. Ali je daleč od tod? — Ne, dva koraka, na Magistratnem trgu. Z Manzano sva zopet sedla v kočijo in izvošček je pognal konja, — Kaj imate res bankovec za petsto frankov? — me je vprašal Manzana tiho. — Kaj ne vidite, da je bila to zvijača? Moj bankovec je bil navaden kos papirja. Niti beliča nimam. Vaši prijatelji so me okradli. — Kaj? — Vas tudi?... Toda kaj porečeva na komisari jatu ? — Pa vendar ne mislite, da bova tako neumna, da bi šla na komisarijat... Odprite previdno vratca na svoji strani, jaz pa storim isto na svoji. Kočija drdra dovolj počasi, da bova lahko brez skrbi skočila iz nje... Pozor! Ste pripravljeni? Bili smo na ovinku temne ulice... Skočila sva iz kočije tako naglo in s tako lahkoto, da ubogi izvošček tega sploh ni opazil. Ko ga je ropot vratc, ki sva jih pustila odprta, končno opozoril, da sva jo odkurila, je začel strašno preklinjati, toda midva sva bila takrat že daleč. Dobre četrt ure sva bežala po ovinkih in končno sva prišla na nabrežje. Močan veter je nama zanašal v obraz ledeno mrzle kaplje dežja. Zatekla sva se pod streho bližnje šupe, toda kmalu je naju zapodil carinski paznik, ki je naju gotovo smatral za potepuha. Poskusila sva zateči se pod vrata velikega doka, ki so bila ostala napol odprta, toda tudi tam sva naletela slabo. Nočni čuvaj je naju zapodil. Slednjič sva našla zavetišče v praznem vagonu, kamor je nama dovolil vstop uvideven železniški uslužbenec. Vagon so bili že začeli razdirati. V njem je vladal sibirski mraz. Zakopala sva se v slamo in čakala tako, da bi se zdanilo. Ne vem, na kaj je mislil moj pajdaš. Meni so rojile tiste noči po glavi kaj težke misli. — Ce je človek nesrečen, kakor sem bil jaz takrat, ga razžaloste najmanjši spomini in na jok mu gre, če se spomni srečnih ur, ki jih je preživljal prej. V duhu sem se videl v Rangsgattu mirnega, s polnimi žepi denarja, ki mi ga je bila vrgla dobra »akcija«. Oživeli so spomini na sestanke z Edito. Takrat sva se sestala v »Roval Oaku«. Potem sva se pa odpeljala v Pariz. To so bili najini medeni tedni, bili so dolgi večeri ljubezni pri kaminu, v katerem je plapolal ogenj, to je bilo radostno življenje, bile so sladke sanje brez konca, ki jih sanjajo zaljubljeni parčki. Presrečen sem se spominjal tudi tiste noči, ko sem ukradel demant in bridke solze sem pretakal, ko sem pomislil na oba izgubljena zaklada — na Edito in Regenta. Urejuje Josip Zupančič U Za Narodno tiskarno Fran Jcran /J Za upravo in inseratni dej Usta Vlad. Rezali? h Vsi ? LJubljani