im mi ifcvmro 1.
V LioMiinii, v Ktrtek t inmiriff
W. fe. £9uf3
shaja vsak das popoldne, Urit all ntäalje la praialkt. — Iaatratl t do 30 peti* i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati peti t vrsti 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenakl Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
1900-1925.
Z letom 1925. prekoračimo prvo če-trtino 20. stoletja. Kaj pomeni ta četrtina za Evropo, za človeštvo, v tehniki, socijalnosti, v kulturi, v družbi, o tem bodo te dni pisali svetovni listi in se bodo tiskali zborniki kulturnih znanstvenikov. O duhovni kulturi, o velikem so-cijalnem napredku, o kolosalnem tehničnem razvoju, o blagostanju Itd., ki se je rodilo v teh 25. letih, ne moremo govoriti Slovenci v taki meri, kakor veliki narodi, k? so to kulturo in ta veliki razmah človeškega duha sami ustvarjali! Ml lahko govorimo samo o valovih te kulture, ki so prodrli do nas in nam oplodili naše življenie ter splošne nacijonalne institucije. Pač pa pomeni teh 25 let interno, za našo narodnost, v pogledu našega notranjega razvoja in napredka dobo tako intenzivnega dela, kakršnega nismo prej izvršili niti v stoletjih!
Pomislimo, kaj smo imeli leta 1900. v pogledu materijnlne kulture! BiH smo srečni. Če smo dobili zastopstvo dunajske trgovske hiše in Če smo razproda-Sali komisijsko blago, Danes govorimo o gospodarski politiki, razpolagamo z lastnimi velebankami, tvorimo državen narod!
Kaj smo imeli leta 1900. na knii-ževnem polju! Crnknrja še ni bilo, Zupančiča tudi ne. Ljubliana — dolga vas, v kateri so se uprizarjale »besede« in slične prireditve brez globlje kulture. Dr.nes pohajamo v dramo in v separatno opero, vzdržujemo konservatorii ter gojimo samostalno znanost na ljubljanski univerzi.
Leta 1900. so slovensko industrijo predstavljali Rezjani odribsno Ribniča-nje, danes kažemo na velike rudnike, ra veletovame, na descttfsoče slovenskega delavstva, manuelnega, strokovnega, na moderno vzgojeno pisarniško osobje. Slovenska industrija cvete, obrt se razvija, trgovina si stavlja vc-Vke cilje. V Ljubljani se delajo borzne kupč«je.
Leta 1900 nismo bili skoro nič. danes gojimo kulturo v sneciialni obliki in si črtamo visoke poti, kakor najnaprednejši narodi.
Leta 1900. smo bili sožitji! Sužnji v pravem smislu besede. Borili smo se za slovenske izraze in iz?ave po sodiščih, nreprrali za IfndskoŠolski učni jezik. Nismo imeli nit? ene slovensko gimnazije, niti o«e rerlke. kHI £&Ie teh-*£-ne srednje Šole in samostalnega strokovnega šolstva. PoIIt7?no smo bili sužnji. V Ljubljani so kraljevali dunajski namestniki ter nas obdajali s panger-manskimi špijoni, ki so nas ogledovali do mozga in nam kovali suženjske verige.
S kako naglico so se razvijali nato dogodki od leta 1908J1 Naiprvo sep-tembersk' dogodki, nato kolosalen razmah nacijon^lnega navdušenja, pozneje pa zmagovit pokret fujjoslo venske omladie, ki je bistrovidno začutila bližnjo zoro jugoslovenskega državnesa ujedinjenja!
Prišla so strahotna leta svetovne vojne s poetičnimi preganjanji ter s ponižanjem jugoslovcnskega naroda, dokler ni, med klaniem ohrabren. visoko dvigni zastavo državnega odrešenja!
Od leti 1908. dv.Ve je vse šlo po M?skovo. Tako je tudi minila svetovna vojna in danes štejemo že šesto leto svobodnega življenja v lastni nacijonal-ni državi.
Velike une smo stavili v nove razmere in v nlado državno življenje! Nesrečne splosnoevropske gospodarske in soeijalne razmere so zakrivile, da nismo bili zadovoljni in da smo morali prenašati te'ko moralno in gmotno gorje. Nismo b*li vajeni samostalnega državnega življenja in msmo vede!', da is treba tudi to življenje samosvoje zidati in izpopolnjevati, kakor pri vsaki drug? Človeški stavb?. Tudi država se gradi m gradba odvisl od naše vneme, ljubezni, vdanosti ter vsestranske delavnosti. Te delavnost? smo doslej prav veltko pogrešali. Pogrešali smo je naj-prvo med omladino. potem med raz-umništvom in na celem političnem terenu.
Ko stopamo v drugo Četrtino 20. stoletja, si ne moremo želeti drugega,
Odgovor zunanjega ministra proti obtožbam Fana Nolija.
Vrnitev članov vlade Ahme da bsga Zöge v Tirano. — Fan Noli
prispel v Rim.
— Beograd, 31. decembra. (Izv. Ob 12.) Zunanji minister dr. Ninčič jc danes odgovoril tajništvu Društva narodov v Ženevi z ozirom na obtožbo Fana Nolija povodom zadnjih dogodkov v Albaniji, češ da je Jugoslavija organizirala na svojem ozemlju čete Ahmeda bega Zoga in da so se v teh četah nahaiali tudi jugoslovenski vojaki in oficirji. V kratkem ir Jedrnatem odgovoru naglasa zunanji minister, da je način obtožbe tako neobičajen In nepristojen, da kr. vlada v Beograda ne bt na njo niti ne odgovorila, da nima ozl-rov napram Društvu narodov. Opozarja na absurdnost te obtožbe napram naši državi. Namen obtožbe je obrekovanje In k le vet an je proti državi, na kar le Društvo narodov že navajeno.
Zunanji minister opozarja Društvo narodov na postopanje Fana Nolija za časa zadnjega zasedanja Društva narodov v Ženevi. Takrat je Fan Noll kraljevino SHS obtožil, da je Albanija radi naš"h vojaških priprav primorana mo-biPzirati, doeim se je pozneje Društvo narodov popolnoma prepričalo, da gre za obmejni konflikt, katerega so izzvali sami Albanci.
Obtožbo, da s<» neS** čoi** udeležujejo borbe proti vladi F.-m* Nr»Iijr% zunanji m'n^ter naio.-Uočnejše znvrncn kot ?zm:šIiot«no In izjavila, da so bili zadnji dogodki v Albaniji revolta pre-
bivalstva proti vladi Fana Nolija, kar je že Ahmed beg Zoga dovolj točno pojasnil.
Končno izjavlja zunanji minister, da bo naša država še dalje v bodoče kakor doslej ostala napram Albaniji vedno nevtralna in bo smotrila dogodke popolnoma nepristransko. Naša država želi sosedni državi popolno samo-stalnost in neodvisnost, kar je že našo državo mnogo stalo
— Beograd. 31. decembra. (Izv.) Po poročilih iz Tirane so se večinoma vrnili člani bivše vlade Al'meda Zora in v kratkem prevzame v'adine nosle nova vlada. V Sv. Ivan Meduanski in v DraČ je dosnelo frrncosko brodovje. Fan Noli io prispel v P!m v sm-emstvu predsedn^a kosovskega komiteja Ha-sana Prištmca.
— Beograd, 31. decembra. (Izv.) Po vesteh iz Albanije je bil Bajram Cur, ki je skušal organizirati upor proti novi vladi, povsem porazen od novih vladi-nih čet. V okolici Krume je bil Bajram Cur obkoljen. Bajram Cur je v nekaterih vaseh požgaT hiše privatnih oseb. V Skadrn jc bila včeraj velika mani-festačna skunina, kateri je prisostvovalo nad 5000 ljudi. Skirnščina je protestirala proti rovareniu Fana Noliia. V Ska-dru je bilo izpuščenih 400 od prejšnje vlade obsojenih političnih zločincev.
Medzavezn&ka tenfsrfnca za razdelitev vojne odškodnine.
Potovanje fi^ančnetfp min^tra dr. Ste j ad'novica ^ Pariz. Volilna borba. — Odreditev s~js finančnega odbora.
— Beogrnd, 31. decembra. (Izv. j določena seja finančnega odbora preloži do povratka dr. Stojadinovida Iz Pariza.
Kakor omenjeno, se vrši nopoldne scia ministrskega sveta. Skleni te seje bodo zelo važni in daleVosežni.
Drugače vlnda v volilni borbi mrt-v*l«%. Prve vest' iz Ljwblfoiie, da so tam pravi rn dosledni radikal? vrgli iz svoje srede intrigant-» dr. Ravmharja in da so se Izre' Ü za Narodni blok, so izzvali v tukajšnjih radikafn:!i krog'h in tudi v drugi javnost? sp!oŠno odobravanje. Opozicijonaln' blok je tu računal, da pribori s oomočjo dr. Ravniharja mandat v Ljubljani.
Za danes popoldne je sklicana seja glavnega odbora samo^tojnodemokraf-«ike strnnke ra stanovanie ministra Pri-bičev:ča. V beogradskem volilnem okrožju postaviio samostojni demokrat-je In^tno kandidatsko listo. Nosilec liste je Mihailo P a v I o v č i c\ med srezki-mi kandidati se nahaja nrš generalni konzul v Trstu Dušan Štefanov i č.
Ob 12.) Na R07fy francoske vlade je naša vlada odredila, da se medzavez-niške konference, ki se vrši dne 6. januarja 1925. udeleži kot zastopnik naše vlade finančni minister dr. AVlan Stoja d i n o v i č. Minister odpotuje v Pariz dne 4. januarja. Na konferenci se končno razdeli vojna odškodnini, ki io je plačala Nemčija dne 6. sentombra na podlagi Dawesovega načeta. Ta delna odškodnina znaša 250 milijonov zlatih mark in se na konferenci definitivno razdeli med zavezniške in interesirane države. Kakor znano, je bil iz te delne odškodnin0 nakazan n->ši drzn'i že znesek 10 milijonov zlatih nemških mark.
Današnji popoldanski ministrski svet poda finančnemu mfirrstrH navodila  za  to medzaveznisko konferenco.
Finančni minister jc dan^s dopoldne kratko k^nferiral s nredse^n-kom finančnega odbora v zadevi ^kl'cania odborove seje. Z ozirom n^ o^nod ministra dr. Stojadmovic'"» v Pariz je *»:,o sklenjeno, da se za 10. januarja 1925.
Odločen kirsk ceškostašks v'se!8 proti hrlskaiočim škofom.
— Prrrga, 31. decembra. (Tzv.) Ce- t Škos?ova?f-a vlada je nastop^H z vso ' od'oeno^jo nro*5 fniiskpjočl polHiM slo-vrš^h škofov. Minister za Slovaško v Bratislavi ie odredil zaplenltev pred tednom Izdanega pastirskega pisma in uvedbo kazenskega postopania pror? avtorjem tega pisau od nosno proti nje-üa razŠT.ievalcem.
Kakor je »Slo*\ Narod« že poročal, so slovaški škofi dr. B 1 a c h a. dr. K m e t k o. V c ; t a š e k. dr. Fi-Nchcr in trnavski vikar dr. Jan-tusch izdali pastirsko pismo,   ki je
IrujskajoČe vsebine in naperjeno proti vsem nasprotnikom klerikalne stranke, esebito pa proti socijalnim den^okra-tom. Pastirsko nismo napoveduje, ca katoliška duhovščina odslei ne smatra več za pripadnike katoliške cerkve onih. ki so organizirani v naprednih in socialističnih strankah. Pristašem soeijalne demokracije mora duhovnik odreči pogreb in krst njih dece. Sozialist ne sme dobiti pri spovedi odveze, in se tudi ne more cerkveno poročiti
ka':or da bi tok dogodkov in napredovanja desegel isti tempo, kakor v prvi četrtini. Sedaj smo svobodni in razpo-lagtmo z vsemi materijalnimi in duhovnim možnostmi velikanskega napredka. Jugoslavija je prirodno bogata država, naše prebivalstvo umno, podjetno te- globokega duha.
Mi verujemo v veliko sintezo, ki jo bodo ustvarila leta skupnega življenja. Spadamo med optirmste. ki trdno upajo, da bo ta druga četrtma 20. stolet/a prinesla In Izoblikovala Č?stl, mogoče še pestri, vendar pravi jugoslovenski tip, torej državljana, ki se bo čutil narodnostno in državno kot eno z vsakim
drugim sirom naše skunne domovine. Ta razvoj se ne da zadržati, ker ga diktira oriroda socijalnega sožitja.
Ko si želimo v tej četrtini našega stoletja to veliko nacijonalno In kulturno tvorbo, ki se Imenuje jugoslovenski človek, s? Istočasno želimo, da bl ta Človek oslmWral ?n soreje! vase tudi pridobitve ostalega kulturnega sveta ?n da bl k tem pridobitvam pripomogel tudi z lastnimi uspeh?.
Tempo živHenja je jadru! On ustvarja čndeže in tak čudež je tudi pot slovenskega plemena od leta 1900. do 1925., to Je pot naroda iz suženjstva v državno svobodo!
Upravatatfo: Koallova ali o t itav. 5, prltli&fe. — 7 lsfon S te v. 334. Urtdolitro: Knaliova allca it. 3,1, ntdtfrople. — Tele Ion Atev. 34.
BaaT"      Poilnina plačana v gotovini.
Razpust nemškega „Kulturbunda".
— Beosrad. 31. dcc. Ozv.) Vlada drbi-va iz Srema in Vojvodine poročila o pihanju med vojvodinskimi in srem1 kimi Nemci. Zadnje čase se je na trme'iu E^adicevih protidržavnih cbljrb pričelo med temi Nemci prav živahno iredentisMčno pihanje, katero so tudi podpirale gotove organizacije izven n^še d'zave. To rribürje se je posebno razpasla med nem^krni kmeti. *^cdaj ko kmc*'.-1 uvidevajo Rr dičev polom in odločnost vlade, nastopati v snis'u zakena proti vsem akim elementom, so začeli za-pu^Titi Radlčeve organizacije in s? b'i^nti nemslcemt] »Kulturbundu«, ki je na zunaj manifes'iral za državo in postopal lojeno. Ker dobivajo sedaj v »Kultiimbundu« premoč državi sovražni elementi, se v kratkem »Kulturbund« razpusti.
Brafu liM \\ lamAot
— Tokio, 30. decembra. V pristanišču Otaru je nastala eksplozija, ko so razkladali zaboje dinamita, katerih jc bilo 865. Počar je uničil postajo, skladišča in druga poslopja, poškodovane so ladje, čolni so se razbili in potopili, okoli 300 oseb je lai^ko ranjenih, težko 50, mrtvih je okoli 100.
Otaru je pristanišče na otoku Ho-kaida. Ves del mesta proti pristanišču je zgorel. Na tisoče hiš je uničenih.
— Washington, 30. dec. Seizmo-grafični aparati v Georgetownu so registrirali potres, ki je trajal dve uri. Sodi se, da je zadel Japonsko.
— Carigrad, 30. decembra. Strašen vihar je divjal po obrežju Samsum v Črnem morju. Potopljenih in razbitih je večje število ladij.
SPORAZUM MED SLOVAKI IN NARODNIM BLOKOM.
— Beor*ad. 31. dec. (Izv.) Vodstvo političnih organizacij vojvodinskih Slovakov je na svoji seji v Novem sadu sklenilo podpirati krrndfdate Narodnega bloka. V vo-IPnem okrožju Novi Sad je nos'avlien urednik »Narodne Jednote« Andrei Labad kot names nik na kandidatni listi Narodnega bloka. Večina Slovakov je odobrila ta sklep, manjša struja pa agitira za Davidovičevo stranko.
ŠTEVILO PREBIVALCEV V ZAGREBU.
— Z?»reb. 31. dec. Ozv.) Danes v časopisu objavljena statistika prijavneTa urada o Stevüu prebivalcev mesta Zagreba ugotavlja, da S*eje Zagreb 126.0D0 prebivalcev, ne račun^i vojske. Pred tremi leti je Stel 1C8.338 prebivalcev.
KRIZA NEMŠKE VLADE.
— Berlin, 31. decembra. (Izv.) V vodilnih krogih zatrjujejo, da se še vedno ob>>toieča \ ladina kriza reši takoj ob sestanku nemškega državnega zbora. Državni predsednik E b e r t poveri sestavo novega kabineta odstoptvSvmu državnemu kancejprju dr. M a r x n. Politični krogi trdt, da ostanejo v dr. Marxovem bodočrm kabinetu vsi dosedanji ministri, tnke zunanji minister dr. Srrcsemann in minister za državno brambo von G e s s 1 e r. Izpraznjena ministrska mesta s^opolni dr. Marx z uradniki, ki pripadajo nemški ljudski stranki.
»SLOBODNI DOM« ZAPLENJEN-
— Zagreb, 31. dec. (Izv.) Današnji »Slobodni dom«, organ St. Radica, je državno pravdništvo takoj zaplenilo, predno je Izš.f. radi pro idrz-vne in plemensko huj-skajoče vsebine.
ČEŠKOSLOVAŠKE FINANCE STABILIZIRANE.
— Praga, 31. decembra. (Izv.) Sredi letošnjega leta je uvedla češkoslovaška vlada v inozemstvu, osobito v Angliji in Ameriki po svojih finančnih zastopnikih pogajanja za najetje večjega posojila. To posojilo je bilo namenjeno za popolno stabilizacijo Češke valute in za konsolidacijo financ. Pogajanja so ugodno potekla. Češkoslovaška vlada je te dni oficijelno prekinila ta pogajanja. Svoj sklep motivira vlada s t#m, da so postale češkoslovaške finance trdne in da so se tako izboljšale, da je posojilo sedaj brezpredmetno. Devize Iz sladkornega uvoza so bile tako močne, da so kurz Dopolnoma stabilizirale.
ZAVEZNIŠKA NOTA O KÖLNSKI CONI.
— Berlin, 31. decembra. (Izv.) Tukajšnji diplomatični krova so prepričanja, da zavezniška nota, ki bo prihodnje dni izročena Nemčtu o izpraznitvi kölnske cone, ni tako trda, kakor je bilo posneti iž objavljene vsebine. Noto sedaj proučava angleška vlada. ■ For-rciKcn Office« in vojni minister pristavljata k noti kratke in omfljenejše pripombe. Anglija je tudi za to, da se iz-praznitveni rok podaljšal, dokler ni znano končno poročilo medzavezniške vojaške kontrolne komisije o vseh pogre-škah Nemčije glede prikrivanja orožja.
JUGOSLOVENSKI GENERALNI LIONZULAT V TRSTU.
— Trst, 31. d<_.:.( Izv.) Današnja -fTdi— nost* javlja: Trka j.«in j i konzuli *. Jugoslavije ie povišan v generalni konzulat Za generalnega konzula je imenovan dot>ednr.ji konzul g. Dušan Štefanovi c. To po\ i-sanje jugcslovensKega konzulata v gene-ra-ni konzulat je v ^vezi z odredbo italijanske vlade, ki ie mesto delegaci c vzpostavila v Ljubljani generalni konzulat. »Edinost« dostavlja: »Dušan Stcpanovlč si |e ."e dosedaj :> svojo visoko spretnostjo in liu-beanivostjo v občevanju znal pridobiti splošne in iskrene simpatije v tukajšnjem trgovskem svetu. Uverjenj s:r.o, da si bo prizadeva! ra čim uspešne j Ü gospodarske stike in dobre odno'aje med i v- i . dr avania in narodoma. Želimo, da bi trdi odločujoči einitelji na i:ali.i:i:iski strani s smo Ireno gospodarsko in primerno politiko v običajnem smls'u besede slremili po tem cilju.
Borzna poročila.
D?nav v Curihu 7.05. Ljubljanska borza.
LfTSNI TRG Smrekovi hlodi, zdravi, od 30 cm naprej, frco nokladna postaja: denar ,>«>0, blago 315: hrastovi plohi, obrobljeni, ?.60, 43 mm, frco rr.eia: de::::r !2S0; te.tori, 20 rnm, monte. 2.?0 m, 225 m. 3rn, 3.90, frco meja: blago 705; oglje bukovo, suho, vilano, frco meja. za ln0 k z. 1 vazon: denar lJf». blago 122, zaključek 120: bukova drva. I m dolžine, suho, eksp. blago, frco meja; blago 31.
Žitni trs
Pšenica domača frco Ljttblj. 445: bačka par. L jublj. 500. oves bački frco Ljublj. 370 koruza nova, umet. suš. def. frco Ljubljana 255, fižol ribničan čišč. b n frco Postoi. trans. 485. prepeličar čišč. frco Postoj. trans 56S mandalon čišč. frco Postoj. 45<)—k'O, !ane-no seme, irco Litiblj. 700. otrobi pšeuič.ii sred. debeli frco gor. post 223. krompir, roža in beli frco naklad, postaja 140
EFEK H.
Efekti: 7^ invest. posojilo iz 1. 1921. 65, Celjska pos. d. d. 210—21 S, Ljubljanska kreditna 224. Merkantllna banka 124. Prva hrv. šted. 900—910, Strojne tov. in liv. 142. Združene papirnice l?i>, Split ccmehl Portland 1390—1390—1390, 4K& kom za d. dež. bke 59.
Zagrebška borza.
Dne 31. decembra. Sprejeto ob 13.
Devize: Cuiih i2.57—12.67. "atiz 347—3r2, Praga 194 cb—19725, Sofija 45—50, Network 6^3.05—64.95, London .506 50-^309.50, Trst 270.50—273.50, Budimpešta 0.09—0.0920. Dunaj 0.0902— 0.0922.
Valute: dolar 62.90—6.3.90. lira 27U —275, češka krona 194—197. francoski frank 345—.350 funt Sterling 304—30S. avstr. krona 0.09—0.092.
Efekti: 7% inv. pos. 1921 65.50—f>6. 2,/2*/o drž. renta ratnu itetu 125—126. Ljubljanska kreditna 224— 220, Centralna banka 29—30, Hrv. esk. har.ka 113—115, Kr.' banka, Zagreb 115—1!6, Hipotekama banka 61—62, Jugebanka 105—106, PraStedioua 890—900, Slaven^ka banka 75—86, EksDloa-tacija 75—77.5e>, Drava d. d. Osijek 200— 210, Šečerana, Osijek 780—WO Isis d. d. 67 —69, Nihag 42.50— 50, Outman 710—730. Slaveks 210, Slavonija 67—68, Strojne tovarne 140—150, Trboveljska 415 -425, Uniou paromlin 595—600, Vevče 120—125.
Inozemske borze.
— Čarih, 31. Jec Današnja borz^: Beograd 7.85—7.95, Pariz 27.70—27.80, Lor,-don 24 29—24.31. Newyork 513.10—513,60. Milan 21.60—21.70. Berlin 1222—1.223, Praga 15.50—15.55, Dunaj 0.0072—0.0075.
— Trst, 31. cec. Borza: Beograd 3BJ0 36.S0. London 111.80—Ü1.90. Pariz 127.50— 12S, Ncwvork 23.60-23.70, Curlh 460-462, Dunai a0330—0.0335, Praga 71.40—71.80. k
Viharen zbor zaupnikov narodno - radikalne stranke.
Dr. Ravnihar vsiljuje svojo kandidaturo, — Odpor proti njernm aaad radikali. ~- Dr. Ravnikar in njegova družba izključen* iz radikalnih vrat — JUs&
ičenje v stranki.
Snoči je Imela NRS zaupni sestanek ▼ restavraciji Narodnega doma. Na dnevnem redu je bilo vprašanje, kako naj nastopi NRS pri volitvah dne 8. fe» bruarja 1925. Prišlo je kakih 160 oseb. Takoj zadetkoma se je opazilo, da je navzočih kakih 50 narodnih socijali* sto v in mnogo kmetij cev. Prvi je govo* ril dr. Vladimir Ravnibar, ki se je predstavil kot kandidat in razlagal, da mu je pomoč obljubljena od različnih Strank« tako da upa na mandat. Na medklic: »Kako pogodbo ste napravili s klerikalci zadnjič, ko ste bili v »Kato* KSki tiskarni?« je priznal, da mu klerh kalci ponujajo pomoč, Nadaljni govor je - bil neprestano moten z medklici, kakor: »Izdajica radikalske stranke, klerikalni agent, že 13krat ste presko* čili barijero, za mandat vam gre« itd.
- Nato je nastopil prof. P r e s e I j, ki je podal v imenu prvotnih pristašev radikalne stranke v Ljubljani, ki so bili tttdi na zboru v veliki večini, to=le iz« javo:'
- Izjavljamo, da se hočimo kot pravi ram dtkati, dedec idealom Neredne radikalne stranke, pokoriti jasno izraženim željam in
stranke, pokoriti jasno izrazemm zeijam m iniencijam šefa glavnega odbora v Beogre*    nem otoku.
hotel dati; Šele ko je velika večina od« ločno zahtevala, da se prizna vsakomur govorilna svoboda, je dobil dr. Z u p a« nič besedo, ki je zastopal isto stali* iče, kakor prof. Presclj. Velika večina mu je živahno pritrjevala.
Nato jo dr. Ravnibar krmtlecanalo zaključil debato, kar je izzvalo ne po« pisno ogorčenje. V hrupu in vriiču je dal dr. Ravnikar svojo kandidaturo na glasovanje. Kakih 60 rok se je dvignilo. Mnogi so dvignili kar obe roki. -Na po* ziv, naj se ugotovi, da je večina proti predlogu, da kandidira dr. Ravnikar, so jeli Ravniharjevi pristaši kričati in razgrajati. Nastal je nepopisen hrup in trušč. Posamne skupine so se dejansko sprijele. Ko so. Ravniharjevci sprevi« deli, da so v manjšini, so zapustili dvorano, na čelu jim dr. Ravnibar, dr. Ažmsn in instalater Babnik.
Nato je r *vzel predsedstvo profe* sor Presclj. Zborovanje se je mirno nadaljevalo Konr^o so zaupniki so« glasno sklenili, nastopi NRS pri skupščinskih volitvah v Lfubljani skup* no s samostojnimi demokrati v narod*
%fu in Šefa sedenje vtede g. Paiiča in dr r>e rnoremo slediti političnim. in paradokrn'ri myanturam, v katere se spušča bivši pred* sednik Narodno napredne stranke in seda* m ji predsednik mestnega odbora NRS v Ljubljani, izrabljajoč svojo slučajno vod* stvo v mestnem odboru, da pektira v drus itvu z g. dr. Ažmanom in g. instalaterjem Babnikom kot edini predsednik NRS. orga* ntzadje v državi s strankami, ki imefo diametralno nasprotujoče nazore o ure jen ju naše države in ki ne pripoznevajo Vidov* danske ustave.
■ Mi to pripisujemo temu, da so nedavno došli člani Nerodno napredne stranke še v popolnem političnem prepričanju Zafedni* carjev in da si le niso svesfi tradicije in programa Nerodno radikalne stranke. Vzlic temu si prisvajajo na čuden nnčin pravo vodstvo radikalne politike v Sfoveni ji na osnovi političnega programa g. Ljube Davh devica, t. j.- pregrama opozicijonelnega blo* ka, ki je pravkar propedel in se pokazat nevaren za obstoj države.
V tem Davidovičevem bloku so zdruw Žene stranke, ki imajo svoja vodstva v Rimu tn Angori in ki so preje pripravljene našo domovino razrušiti nego jo izgraditi in urediti. S temi strankami NRS ne more imeti ničesar skupnega.
izjavljamo, da smo za ustvarjenje Na* rodnega bloka tudi v Ljubtjani. ker nrm to rte reku jejo politične potrebe in okelnosti Narodne radikatne stranke in jasno izraze* na norma politike začrtana od našega šefa g. Pašiča. Zato bomo izbrati iz srede naših somišljenikov radikalov delegata, ki se naj pogaja z demokratsko stranko O skupnem volilnem nastopu v Ljubtjani.
Gosp. dr Ravniharja pa pozivamo, da se pokori in da odloži takoj predsedniško mesto, ker nimamo več zaupanja v njega
Če tega ni voljen takoj storiti, ga ne smatramo več zrn rndikela in nima več pra* Vice nastopati pod firmo NRS.* f Nato se je oglasil k besedi dr. Niko Zupanič.  Dr. Ravnihar  mu  je ni
Ker zaupniki ravniharjevce niso več «matrali za člane NRS. so nanovo kon« stituirali g'avni odbor in vsr pododbo» re. Krajevni odbor NRS za Ljubljano se je konstruiral tako»le: Prof. Mihael Prešel j, predsednik; dr. Miroslav L u k a n, vpok. vel. župan, po^predsed* nik: delegat min. n. r. dr. Niko Zu p a« n i č; tainik urednik Fran P o d r ž aj; blagajnik Fr. Zupane.
Radika'ni pododbori so se koristi* tuirali sledeče:
Poljanski okraj: predsednik Ivan J a n o v s k i, podpredsednik Ivan P o* držaj, de!cgat dr. M. L u k a n, tajnik A. F u r 1 a n.
Šentjakobski okraj: predsednik Jo* ško D e r m o t a. podpredsednik Jakob B c n č i č, teinik Lojze Mlakar, de« legat Ferdo P1 e n i č a r.
Šiška: predsedn'k dr. Niko Z u p a* n i č, podpredsednik Pavel D e ž m a n, tainik Ivan SI ab i a a, delegat Jož. Novak.
Vodmat: predsednik inženjer Riko Šapi ja, podpredsednik MiHitin Z u* p an, tainik Štefan Lev a k, delegat MPan Cul a f ič.
Kolodvorska okraj: predsednik Ivan Vene, Blaž Štefan, delegat Josip G trtne er •
Dvorski okra i: predsednik Davorin Topolavec, delegat Vladimir P f ei* f er.
Krakovsko«trnovski pododbor je ostal neizpremenjen.
Zborovanic je zrk'iucil predsednik okrožnega odbora NRS dr. Niko Z u* P a n i č, ki so mu vsi navzoči priredili iskreno ovacijo kot ustanovitelju NRS v Sloveniji.
Politične vesli.
=n Nečuven Škandal si je danes iz-mislil »Slovenec«, da ž njim potolaži svoje podeželske backe in jih navduši za klerikalne volitve. V tem »nečuve-nem škandalu« opisuje zlagano zgodbo pridnega dijaka visokošolca. ki ne dobi Štipendije, dočim jo prejme bogatin, pristaš režima! Citatelji na kmetih nc bodo vprašali, ali je ta »S!oven*eva« historija resnična, ker jo bodo takoj verjeli in s tem bo njen namen dosežen! V resnici pa nlkier ne dele štipendij tako pravično, kn^or v prosvetnem ministrstvu, zlasti štlpsndiie za vlsoko-šolce. Teh štloendlj so deležni visok«, solcl brez razlike političnega izpovedovanja aH pa verskega stalšča. Le redki so slučaji, v katerih se dogodi pomo-
ta, kar pa je opravičljivo pri tolikem številu državnih štipendistov. Naj rajši »Slovenec« pošteno pohvali n?šo državno upravo ter prizna prosvetnim min'strom, da so uvedli najdriekossž-nelše podplrrnle domače mtcfl*encc pri njenem visokošolskem stadiju od strani nacl>ona-ne države, česar prej niso bili dele "nI o i dnuafsve vlade, k a* tero pa je »Slovenec« hvalil na vse pre-tege! »Slovencu« povemo danes na uho. da vemo za cn nečuven škandal in ta škandal bi se dogodil tedaj, če bi on. »Slovence« postal pošten, kar pa bi pomenilo tako izreden prirodni pojav, da bi postal pravi »n-čnven škandal«. »Slovenec« si epi dolžiti našeara prosvetnega nvnistra, da razdeljuje šti-
pendije po partizanskem vidik«, das! je znano, da se oddajajo štipendije pravic* ■o In vsem tfstfaa, si napredujejo v štu-
dijak Ni M taktna rfnii.....lu tozadevna
dok»rJla sjdiualieNIk oblasti. Naj se rajal *Sleveoec« naßrkm nm prsav ki naj isj
delovanja svojih Mvfti deželnih odborov. M so res pri -ardeHevrniu štipen* dij In dragih naklonu nensmiljeno -rak-tlciran prfncio «ajaival
= GtssHo mdlr-^ne stranke v Ijub-Ijani. Danen je izšla prva številka »Samouprave«. M je službeno glasilo narodnoradikalne stranke. List bo izhajal vsak četrtek in se tiska v Zvezni tiskarni Izdajatelj »Samouprave« je minister na razpoloženju dr. Niko Z ti-n a n i č, urejuje pa list Ivan V e r o e. List bo zagovarjal program narodnoradikalne stranke, ob volitvah pa ne bo zavzemal za Narodni blok in enotno napredno fronto.
= Iz narodno radikalne stranke. Kakor nam porox**o. so dan*s doool-dne prevzeli somišljeniki dr. županiče-ve skunine pisarno- NRS. Pisarno sta prevzela v imenu krajevnega odbora NRS za LjuMrano gg. P o d r ž a j in Z u o a n c. S~»ise jima je izbočil dosedanji tainik Pavel Herbst. Odnesel samo neko knjigo, ki je baje zapisnik sej.
= Nov ttaüjrmk! konzul v Celoven. Sedaj šele je prispel v C"love<-* novi ftatJfanski fcortzn! ca v. A. opekel, ki je služil kot matar v vojni. Fašistovski »11 Popolo di Triette« pravi, da čaka novega konzula težka naloga, ker ima
poravnati notranje boje italijanske kolonije na Koroškem, ki so zelo besni in potem mora prepričati koroške me-rodajne kroge, da se ne povrnejo več časi izza poslovanja konzula Marchija, ko se je smelo storiti v škodo Italijanov vse, kar se je hotelo. Italijanski prapor v Celovcu mora služiti za svarilo vsem onim, ki ne spoštujejo Italije še tako, kakor zasluži... Ne poide tako lahko.
= Ustanovitev neodvisno HRSS. Po poročilo Iz Zagreba so radičevskl disidentL ki se zbirajo okoli skupine Jalzabetiča in dr. Horvata in katerim se je pridružilo okoli 600 krajevnih organizacij HRSS. po daljših posvetovanjih včeraj opoLne izdali kratek komunike, v katerem nainreje naznanjajo, da j-h je vodstvo HRSS dne 3. avgusta 19^4, presenetilo, ko jih je postavilo pred gotovo dejstvo, da se je HRSS pridružila kmetski internacijo-nali v Moskvi. Poznejši dogodki so pokazali, da ne morejo prevzeti odgovornosti ^a težke posledice in za na-datjho usodo hrvatrkega ljudstva, zato ustanavljajo neodvisno hrvatsko republikansko scljaeko stranko. Program te stranke ie docela program dosedanje HRSS z edino omejitvijo, da se stran-ka najodločneje zavar'ie proti združitvi i Ü*. internacijomlo v Moskvi.
sr Vojvodinski Nercc! zapuščajo Rad'č-%. Po poročilih, ki jih je prejela vlada, so se tudi nemški kmetje v Vojvodini preoriientirali ter so začeli zapuščati Radiča.
kov. Marsikaj bi bilo treba Se omenit! o nje-Zovem staliSčn napram svobodni trjnvln!. o megovem rtaučnem delovanju na polja asrarne polifike. zgodovine Kospodarskega življenja v ra^u^rih državah iti. Ob Bren-tanovem jubile smo se pomudPi podrobneje pri njegovih zaslugah na poljo ocijal-ne politike samo zato. da Ka postav me za vzsled današnjim socijaln'm pol't kjin, ki se morajo odloČiti aH sa krvavo stanovsko borbo, vodečo n splošni kaos. ali pa za pomiritev de!avst\a z de'odatolci. za Ublažitev sedanjih sVrajtj > t apetih odnošajev, v kaie-rib ima mir in nemoteni gospodarska napredek r.a.j\ cijega sovražnika.
Ludvik Brentano.
18. decembra »e slavil znani nemški go-spodarskl strok^vniak. nrof. LndvTi Pre-»*-, no. R0 letnico svojega rojstva Brentano ie danes v N^čfH naistar-i?; r»ne?a kolcn'a ve'ikfh ekonomistov, kl so s svojim klasičnimi deli dvignili nemško zosnodarsko kulturo na zavldno višino, obenem pa postavil« s svoHm rakozvtinim kat^drsklr* so-ciiallzmom Že pred vojno Nemčijo na čelo svetovnega socijaTnega pokreta.
Lttdv*k Prentano je bil roien L '«*44. v mesto Aschafenbiira (severorapadna Ba-varsVa) Po dnvr?en;h Stndi'ah ie nd->->fwa! I. 1Ä68. v naučne svrhe na Anzle^ko. Tri leta pozneje vidimo mladega učenjaka k "»t docenta gospodarsVe In finančn* vede na berlinski univerzi, leto pozneje kot izrednega proff»sorja v hrr«:!?vu. kjer si ie pridobil kmalu tako odlično mesto, da ie bil imenovan takoj na*^dn<e lefo za rednega nrofe-sorja. Od !. I8S2. ie predaval ^anoredoma na wnfvenah v Strassbpr«rii. v L?psVem In na Dnnjpo. dokler se ni stalno nasHil v Mona-kovem. kier debde nad M let. 7adn»a leta je ostavil redno aVa^mfčno d*»iovan««» m prebava na nemJVfb univerzah samo od časa do časa če ga Izrecno povabijo.
Breirano fe rastovet v zuna^'em s\-etu zlasti s svojim obširnim delom »Oie Arbei-tergilden der Gegenwart«, Llnsko 1R71 — 1872 Ta traktat, obsežen v dveh zvezkih, je plod Rrentanov'h Studii na AnsdeSVem. V tem klasičnem delu. posv^č^nem d^rv. skemn vprašaniu, zavzema Brentano sta»*-šče, da se razlikuje trud od ostalih vrst dobrin v tem. da je nerazdružno zvezan z nse^o^tto delavca, ki pro^a«a to do^-^i. To dejstvo in okolnost. da je posamni delavec, ki ne razoo'nfi z nobenimi sredstvi, pr^iljen pristati tudi na najtežie pogoje za delo. <amo da si na kakršenkoli na£in zi-*la<i vsandanfl kruh. sprav? delavci v no-sei t;o ntnerden polofaj. ^amo s pomo*.o ttr«kovni-i zvez In udruze»ij e »n^v^* 7>">'i*at; 'tJko stanie, v kdte em se nr.ra-ja*!"» drla^cl. iakaj samo kot n;očns ^-«at»-zac:u *o lahk« taktično enik»n-tviii pred df »Hla.n'ci In moreio ščititi svoje Interese, kadar gre r.a določitev plač in opred'-'^cv pravn«"ra oolož^^a. Prof. Brentano v'l* crjran'zlran'a delavcev v stroknvne z.^ze važno sredstvo za reSitev sod^'n n problemov. Basi prinfeme ('e^v*'''^ ^rnr "~r—•-C:|am t^li^o v^f.w^st, pa vtndaf ne vl*i v njih le gospodarske, temveč tud1 pol tične faVtorie m smatra, da so t*» or^»niTr»ri'e poklicane ublažiti, ne pa poostriti stanovsko borbo. Brentano je soustanovitelj znanega armikeza društva za soci'alno politiko: ne odobrava pa državnega vmešavania v gospodarske in de'ovne rarrce a¥ v ^«ci;',l-no zakonodaje, bi smatra, da bi mo^lo delavstvo, če bi prevze'e javne oblasti večji
i
del skrb1 za zboljšanje njez^ve usode, vzgojiti v sebi oni duh samopomoči in neodvisnosti, ki mora vladati v vsaki zdravi orea-rlzacijl. Na znamenitem kongresu Društva za soclia1no pollt'ko v Eisenacho (I. 1875) je nastopil Brentano skupno s SchmoJlerjem odločno proti predlogu o uvedbi takozva-ne*a držav.lez^i socljalizma. Pozneje, ko Je prišel na dnevni red osnutek zakona o obveznem mvarov*»nm delavcev v NemčH, je nastopil Brentano z vso odločnostjo proti temu socijainerru zakonu, češ da so delavski sloji sami tako močni, da si lahko pomagajo.
Posebno zammivo je Brentanovo stališče glede delovnega časa. V svojih temeljitih ra^p-avah naglasa, da bi bilo ne le 3 so-ci'alno-kultnrnetra, temveč tudi z zospodar-skoprodukc!;ske<ra stališča Želeti da se delovni čas skratka. Na ta način dosežemo večio pr^dtikcijo. ker mora imeti delavec tol:ko nrostesa časa. da oKnov! svoje izčrpane fi?:čne in umstvene sile, kar Je Klavni pego! nio^ovf prod"ktivnosti Navzlic temu pa Prentano ne odobrava dema«rozi'e In parti^anstva, ki hoče uveljaviti 8 urni delavnik v v<eh državah 'n v vseh mdustrl-jah. On trdi. da Je to ne^oKOče, ker so v rarm'h državah razne Industrie ln gospodarske laLWre. Vendar pa smatra, da da v irn^sih stn?-»^ 8 urni delovnlk maksl-mamo n-odukciH5.
Na mrdnarodnem komrresu za socialno
feratom o 8 urnem delavniku. Ta referat je vzbudi* mn^TO šuma. Mnogi so očitali go-vnrn'ku. da se je irn°veril svojemu preiS-n'e»rn n*»^?ranj". ker j* saMeval nodafa»-nie d^Tovn^ica časa v Ne^čiii n?d 8 ur. Ali vsi ti nč**Vf so bi?i posledica nespornima. Me^nim^iin zborovanje očividno ni dobro razume1"« ostroumne argnmentacl'e nem^kc-nč"n!"f'^. rome^^ne tn;ntam fdi z gotovimi pM't?*n|m? motivi. V bistva je Brentano na tem Von^-e^u ir!.'»vil. da Še ve^no za-govan'a sta'i'ce. ii% • Mt«ifesn nove^an'a nrrHw'-r?*» p* c'^l^dafa'ci skraj'^'o dp,/>vn| čas. Ob**n«»m ie nagia*al da je t.-»ko nojmo-vanie dflav^ke^a v^ra^ania tuje ino^em-s'im gns^o^^fsVfm stro%ovnJakom in socl-{-»»r.^ p«''riv-.»rjt ki vr^"?o v tem s.^^o so-ciiatn» npo'-ed^k. Brentnno ie obdM'H inozemske delavske prrd*tavi*^lje, da niso do-s'edni, ker z ene strani zahtevajo, nai N»*m-?i»a poravna svoie reparacije obveznosti, kar Je mogoče samo s povišanjem njene produktivnosti, z drrie strani pa bočero, nai uvede povsod R nmj delovnik, od katerega «r'??»kn'ejo oni, ka^or nen-?,'< r>-'^--i:j( zn'z'"'^. re p** zviš-n-e prodt»l*tivnosti.
V teh kratkih vrsticah seveda ni mogoče predočlti rn^^a nafbolj pto^ovtr» 'n originalnih nemških gospodarskih strokovnja-
Mussolini pičakaje tretjo zmago.
Rim 30. decembra. Seda: kroü po listih spomenica C. Rossijk. ki je zaprt rad* Marteotttjeveß« umora, v kateri <e obd»>lzu« jc Mustolinja raznih nuiUtcv. 5porncnico je spravil v javnost list »Mondo-t. Mussolini pa se za to nič nc meni. marveč dopušča, da se spomenica širi in izjavlja pri tem, ima* joč pred očmi samo nove volitve, da hoče privesti fašizem do končne tretje, odločit n zmage.
V zbornici je bil razdeljen načrt za volilno reformo. Število posTmoev se zvi« suje nt 560 v razmerju encaa poslanca na 70.000 voillcev. Volitev sc vrti potom ctkw Imenskega volilnega reda no okrožjih. *•;? »e določijo i zakonom
Te dni je sprejel Mussolini fašV«>v!»ke novinarje in jih navd>>&enc pozdravi], po* vdarjajoč, da korakajo fašisti proti dobi vrV soke politične napetosti. Fašizem je doilef zrnate! v razširjenju, treba rmagatt 9e *• pov glcfbtienja. Opozicija nI H^seg^a nober.rgü ttsp^ha. ni mo**!a razbiti f*<istovske večine in nikdar se ji ne posreči, da bi ločila vodi-tel ja od fa§iat<wskih vrat Črne srajce so zmagale 28. oktobra 1°22. drugič 6. anrila 1924. do*ez>jo pm tudi tretjo in odločilno zmago. S' lica 1 je najprvo novinarje, potem sledi veliki raport narodne milice, nato bo sklican veliki svet in narodni avet v jan-u •rju ali fcbp'ariu. Mus^nlini zahteva od te. Sistov disciplino in pr">rav!jcnost na v^e. TaVo se b^ža doba CK!lo*ilne*a bela met! fašizmom in opoziciio M''Ssol»n; hoče n.-vsak na'Tin ostati Se del je na svojem mestu
— Knn, 30. decembra. V ned-lio Je bil Mussolini pri kraliu v avdijenci. Vi je tr?*# jala tričetrt ure. Ko Jc M*issolini odhajal o,1 kralja, je kazal n^tti o vcsHie. V* n*-»vina-* skih kror»:h se trdi, da je hotel imetf kralj točne inforrnaciie o P^l'^zaj't. Failstpys\l voditelji trdijo d^tje. da ima Mussolini d--kret za ra^nust zbo-nice fe v rokah, čes.tr pa opozicija noče verjeti. Včeraj jc ime'« opozicija dolgo in burnn sejo.
Zopet žrtev nora!
V soboto cMnnld ;ie kro<r H. ure ?e ie odpeljal z biciVlom iz Lesec prufi Bejrnnjarn Ivan P e. z d i č, tiradnik finančne prokurature v T.inbljani. Karrte-nil se je na izlet nr- Deeunj55ico (in ne v Triglavsko pogorje, kakor se jc napačno poročalo;. Pri odhodu so ga opozorili sorodniki, da ima prelahke čevlje za zimsko gorsko turo in da nai vzame dereze, ker je zemlja zinrzmena. Gosp. Pe7clič se ni za to zmenil In sc odpeljal. Kolo je pustil v Begunjah. Ker se v soboto zvečer ni vrnri. kakor je pri odhodu napo\edal. in ker r.i vzel seboj ključa ne oJ Vilfanove in ne od pastirske koče na Prevali, so takoj domnevali, da se jc ponesrečil. Za:o so v nedeljo popoldne odšli domačini iz Begunj in za niimi še družbe Radolfja-nov, da pa poišče »o. Dosedai je h\\o vse iskanje brezuspešno. Begumšiica sic«:r ni posebno nevarna ali vendar ima poleg strmega pobočja, ki lahki postane po z>mi, ko zem'ia trdno zmrzne, uso-depolno za najboljega hribolarca. tudi več prepadov, posebno ob potu. ki vodi iz Beguni čez Prevalo na vrh Be-gunj§čice. Zato je zelo riskirano. ako gredo po zimi posamniki na gorske ture.
Konzulat« v Lrabljani:
CMknsfnvaska: Rte« 8/i BHtfiia: Trad Liubltanskega vcleaeima. Avstrija   Turistki trg 4 II
Italiia: Zrini5kcj2a cesta 3't Portugalska: Dunajska cesta 53.
K. Ettlingen
Smrt njegove Frevzvišenosti.
Vodometi v parku so prenehal pršiti svoje vodene kristale, okna v gradiču sp bila zavešena. Na strehi je sedel lakaj in čakal znemenja, da razvesi zastavo napol droga.
V svoji spalnici je počivala nj?gova Prcvzvišenost Več Air ie vladal, to je spal i« se je počutil v svojih okelščinah še precej dobro. Kajti ni bila njegova Prcvzvišenost nič bolj bolna kot vse svoje žive dni: revtnatizem »e imela že izza dvajsetega leta, s tridesetimi je pritisnila še senilnost in je sedaj bolehal na nji že štirilnštirideset let. In je njegova Prevzvistnost vedela, da mora
umreti. »f3h--čutim to!« je dejal še
včeraj. »Smrt — eh — ne pozna razlike med Inteligenco *- eh — h* meščanstvom! Glavna stvar — eh —da človek umre vzvišeno!«
In Je bila vzvišena smrt za Pre-vzvišenost osobite vednosti. Kajti so bili že dva tedna vsi učenjaki dežele nI delu, da izberejo za PrevzviŠenost pri-»posiedüjc besede«. Nekateri so
predlagali »tako hhko mi je!« ali »*voj narod sem osrečil« ali »moje živ!jen;e je bilo posvečeno pravičnosti«; drugi so smntrall filozofska razmišljanja za primernejša: »življenje je smrten boj« ali »vladanje je umetnost nboganja«. Toda vsa ta modrovanja niso zadovoljila njegove Prevzvišenosti: »Sam — eh — sem imel sijajno domislico — e*i
— besede, ki jih ni rekel — eh — še nilče, — eh — bom izoregovoril: Več luči! — Kcd menite vi, kancelar?« In je kanceTar ves ginjen poljubil prevzviše-no roko.
Krog postelje Prevzvišenosti so klečaM nfena Prcvzvišenost soproga, sin, kancelar in spremstvo. Ob vznožju sta stala zdravnik in duhovnik, ki Je napenjal svoje stare možgane, da si prikliče v sromin posmrtni govor, ki ga je Imel že na grobu visokopokojnega Očeta.
slednjič je napočila ara slovesa. Nalorvo je nagovorila Prcvzvišenost svolo vzvišeno soprogo: »Adijo — eh
— ljuba Klodi! Eh — vedno si bila — eh — zvesta soproga! — eh — vsaj kaj drugega nisem opažu!—Le
se zopet — eh — če te še kdo vzame — ampak prosim, stanu primerno!«
»Ne govorite tako!« je opominjal zdravnik.
»Hvala, ljubi doktor, ampak — eh — momm govoriti!! Stara moja n^fa-da! — Kje sem že ostal, — da, eh, Klodi, torej: Ne pozabi, da moraš nastopati odslej na plesh — eh — v nanol žalni ob'eki — eh — sceno napol dekol-tirana, mislim —«
In so njeni Prevzvišenosti gospej navzele solze v oči is je vzdihmla: »O, moj soprog!«
»Hvala, hvala — eh, ni vredno! — Ne jokati, — ne jokati — to je proti dvornemu cercmonijelu!«
In se je nato Prcvzvišenost okre-nila k sinu: »Umri spokojno — moi nnh mlajši, — eh — veš, ti boš osrečil narod — samo — eh — nauči se bo'jse piket • igre! — In nato pomisli: amnestija! — Toda, eh, ne pretiravati! — Am-nestijica, takorekoč!! — Sicer pa, eh, pusti vse pri starem! — Narod ne I juhi fczprememb! — — Poznam Jaz ta narod---
In je sin dvignil roko kot k prisegi in zrmrmral nekaj, ki se jc glasilo kot mrmranje ljudstva za odrom: rabarba-ra, rabarbara...
»Kje je pa moj ljubi sluga? Eh, saj je tukaj — eh — Štefan — vzor služabniške zvestobe — eh, daite s: izorčati — eh — ko umrem, — ch — dosmrtno pokoj "»Ho! — Amoak, eh, ne predo'go Živeti, Štefan! — In potem: po'asaj kosti na moj grob — da najde tja moj oboževani psiček.«
In so vedno tišje in slabotnejše zveneli prevzvišeni »eh«. Nastal je premor, med katerim je zdravnik znova nrr/il svejo uro. Nato je namignila umirajoča prevzvišenost svojemu kancelar ju. In se ie kance'ar spustil na kolena prav tik smrtne postelje.
»Moj ljubi kancelar — hvala vam lepa za vse — eh — srmo eno napako ste imeli: hoteli ste biti vedno p am t* ne^i ko jaz — eh — k?i hočemo^ človeško! --eh. — In, če mi postavite
spomenik, vklešite vanj: »ve-iki« — «— eh. — In ne piSite spominov, ljubi kan-4 celar — ne pišite spominov n menoj! ——
Njegova Prevzvišenost se je zgrudila med blazine. Znova je nista! premor, ampak topol bolj mučen in tesan, 5'čen ZT^re^i. ko zapu *i «-^oniin i^ra*-ca na odprtem odru. Molk. Sopenje Prevzvišenosti no«-ta»',To ve^-^o tišie in tišje. In vse silnejše so Ihteli klečeči. In najsilnej^e gospa, krdti so jo ko*ena že občutno bolela. Skozi okna so lili žarki zahajajočega solnca.
še poslednjič se j- dviztila njegova PrevzviŠenost, stegnila kazalec desne roke in kom a i slišno zasopla: -Več — eh — razsvetljave!«
tn je izdihnil.
Zdravnik je ugotovil, da je aj#s o-pila smrt ob šestih trideset minut in štiri sekunde.
Kancelar Je odšel v pi<arno, da napiše posmrtne oglase, slug? si je dal tz-plačnti prvi obrok dosmrtne pokom in e in možakar na strehi je razobesi! žalno zastavo na pol droga.
Tri dni kasneje so sp:t šumeli vodometi v parku in je njegova Prevzvišenost gospod sin storil prvo svojo večjo neumnost —
1
štev. !.
•StOVPNSICI  ff X I?OB* ane t. Jmmmtj« 19».
tnran" a.
Sokol I. - danes Silvestrovo - Mestni dom.
Pregled notranje politike leta 1924.
Ravnokar preteklo leto bo spadalo med najzanimivejše odstavke naše mlade notranje politike. To, kar se je začelo leta 1919. in se nadaljevalo pozneje v glavnem z Radičevo federalistično in prvotno protidržavno politično akcijo, je prispelo do nekakega vrhunca. V tem letu so se pretehtale možnosti fede-ralizacije, so se končnoveljavno spoznal! zadnji cilji naš?b vodilnih strank In se je ustvaril pogo? deflnitivne izjave celokupnega jhigoslovenskega naroda o svoji bodoči usodi. Leta 1924. smo doživeli nič mani kot štiri vlade in s tem tudi štiri mučne, mestoma dolgotrajne in sila nevarne notranje krize.
Situacija začetkom leta 1924. je bila sledeča. Državo je upravljala homogena radikalna vlada   pod predsedni-štvom starega državnega Nikole Paši-ča. Ta vlada je upravljala državo že od 16. decembra 1922. Poglavitni smotri so ji bili pozitivna   zakonodaja, ureditev državnih financ, konsolidacija zunanje politike, zlasti razmerja  z  Itrfljo ter mirna, pasivna, strpna notranja politika napram Hrvatom, Ta vlada je sicer že pokazala tudi Radiču trdno pest, ko ga je pregnala v inozemstvo. Na splošno pa je bila strpna, all, hoile rečeno, pasivna in prepuščala notranje dogodke prosi!, sv obodni   politični   Igri. Temu primemo je tedaj opozicija, ki je obstojala iz demokratov,  Spahovcev in SLS ter iz drugih malenkostnih priveskov, oponirala v parlamentu v glavnem pri zakonodajnem delu ter se postavila na pozitivnokritično stališče. In res ie radikalna vlada marsikaj zakrivila, kar bi mogla popraviti, da je razpolagala z dobrimi delavci iz demokratske stranke, pred vsem iz nacijonalno vernimi strokovnjaki in politiki Pribičevičeve grupe. Opozicija je kmalu spoznala, da ne zadostuje pozitivna kritika in da je treba boj prenesti na polje parlamentarne moči in večinskega napora. Tu so se ponudili poslanci SLS z dr. Korošcem na čelu, ki so posredovali pri HRSS in pri samem Radiču, da je odnehal od pasivne in protiparlamentame politike in da je vstopila HRSS v narodno skupščino. S tem so se izpremenile moči v parlamentu, in ko je Radičeva stranka de facto pristala na parlamentarno sodelovanje   s   dotedanip opozicijo. 2 L marca je priseglo 15 Radičevih poslancev, Pašičeva vlada pa je demisijoni-rala. Dva dni pozneje ie sledil razcep Demokratske stranke, kjer se je postavil Svetozar PribiČevId na stalšče. da 5e treba pojmovati opozicijo zgolj v parlamentarnem zmislu brez enotnega programa in da je treba seda) po d emisiji iskati zveze z državotvornim! strankami, torej s stranko, ki zavzema v po-gledu državnega in narodnega edin-stva približno isto stališče kot Demokratska stranka.   Davidovičeva grupa ie odklonila tako politiko, ker si je zamislila opozicijonalni blok kot zgodovinsko priliko, da udari proti celokupni Radikalni stranki ter potom nove veČine v parlamentu   razkroji   to politično stranko in na njeno mesto posadi demokratske voditelje. Pribičevlčn Je bilo do državne in nacnonalne politike, Da-vldovieu pa do osebne In partijske ambicije, katero je podedoval že Izza časa stare Srbije. S Pribičevičem je potegnilo 14 poslancev. 27. marca je kralj podpisal ukaz in imenovanje Pašič-Pribi-Čevičeve koalicijske vlade, ki si je vsled novih razmer v parlamentu postavila za nalogo, da si pridobi mandat za nove volitve in s tem za konsultacijo naroda o nadaljni usodi države. V to je bila popolnoma upravičena, ker je tedaj razpolagala s formalno večino   in ker je treba doti vladi, ki zagovarja dosedanjo ustavo, prednost pred tistimi formacijami, ki zahtevajo revizijo. Poleg tega pa tudi opozicijonalni blok nI mogel natančno povedati, kaj pravzaprav hoče.
Videlo pa se je kmalu, da gre Radiču pri sodelovanju v parlamentu samo za to, da ustvarja krize in da potom nerazrešljivega notranjega kaosa pride do samostalne hrvatske republike, torej do zmage njegove Ideje razkomadano in okrnjene Jugoslavije. Kralj se je upi novim volitvam in tako smo doživeli krizo ter Imenovanje Davfdovlčeve vlade 27. julija. To imenovanje je omogočilo Stjepanu Radiču, da se je vrnil v domovino in da je pod pokroviteljstvom državne oblasti razširil svojo protidržavno in protfnacijonalno politiko do vseh kotičkov Jugoslavije. Davidovičev eks-
periment se ni obnesel. Najprvo Je bil ustanovljen za to, da poizkusi Radičevo vernost do nove države. Ta poizkus se je popolnoma Izjalovil. Radič je deloval se mnogo huje proti državi, razburjal Makedonijo in pred svojim prihodom v Jugoslavijo vstopil *r boljševišk« kmetijsko intemacijonalo v Moskvi Postal je glavni boljševiškl agitator na Balkanu. To misijo je izvrševal očitne in jo tudi javno izpovedoval. Nadalje Davidovičeva vlada nI držala svojega drugega obečanja. namreč da ho delala s parlamentom. Parlament Je postal hrom In to zaradi interesantnega dejstva, da se je vlada bala parlamentarne debate In kritike od strani nacljonalne koallclie. Zaradi Radičeve protidržavne agitacije je moral kmalu demisijonirati vojni minister general fladžič. To se je zgodilo 8. oktobra, nakar je sledila neprostovoljna demlsija DavidoviČeve vlade dne 15. oktobra. Vladar je poizkusil s kon centracijsko vlado Ljube Jovanoviča, ki jo je odklonil. Tudi mandat demokrata Timotijeviča je propadel, ker blok ni mogel dati garancij glede Radičevega republikanizma. federalizma in boljševizma. Kon*no se je sestavila 5. novembra Pašlč-Prlblčevlčeva koalicijska vlada, ki je dobila volilni mandat In razpisala nove volitve za dan 8. februarja 1925. S tem je naša notranja po?i-tika dobila nekak harmoničen zaključek. Narod bo sam odločil o svoji na-dalini usodi. Postavljen ie pred alternativo: ali za državno In nacijonalno edinstvo potom pozitivne zakonodaje ter aktivnega izpopolnjevanja naše celokupne državne zgradbe, gospodarstva, socllalnostl In kulture, aH pa za federalistično revizijo ter za nedogled-nosti In negotovosti Radičeve politične nsplracije. Nacijonalna koalicija je odkrito povedala, kai hoče, dočim zatajuje opozicijonalni blr>k svoje cilje, to zaradi tega, ker jih sploh nima in ker ga družijo samo negativni momenti državno in nacijonalno razkrojevalne politike.
Pozicija in stališče poedinfh strank In njihova opora v narodu je sledeča. Stranke državnega In narodnega edin-stva bazirajo na moči in sugestivno^ti velikih državnih 1d«?l, torej *»a ver? in ljubezni do obstoječe države in do njenega nadaljnega smotrenega napredka. Iz tega vira črpa moč Radikalna stranka. Zaradi tega ie tudi popularna mala frakcija Samostalne demokratske stranke, ki pa jo vodi široka politična osebnost Svetozarja PrlblčevtČa ter jeklena volja Slovenca dr. Žerjava. Navdušenje In vera v i i: gosi o vensko državo se je tekom tega leta v vseh pokrajinah naše domovine zelo poglobila In razširila. Na tej ljubezni In na evldentnosti pozitivnega državnega razvoja sloni tudi pred-stoječa zmaga. Nacionalna koalicija govori k srcu in pameti pravih in lojalnih državljanov, zato bo morala zmagati! Se vedno se je našla večina, ki je ljubila državo in nacijonalnost, in razkro-jevalna večina pri prihodnjih volitvah bi bila unicum ne samo v naši državi, marveč v celokupni svetovni zgodovini. Popolnoma drugačno je stališče opozicijonalnih strank. Tu predvsem Radičeve HRSS. Stranka temelji na politični nervozl povojnega časa In na spretni demagoškl agitaciji zgovornega Stjepana Radiča. Mase pa že uvide-vajo precej vulgarno politično besedičenje hrvatskega tribuna in se mu iz-neverjajo. To se je videlo že o priliki septemberskih govorov Stjepana Radiča, katerih so se udeleževale razmeroma maloštevilne seljaške mase in ki so sledile niegovim Izvajanjem zelo skeptično. Predstoječi razpust stranke In proces proti Radiču bo pospešil ozdravljenje hrvatskega seljzika. Stranka se je že formalno razcepila. Nadpolovična večina Radičevih poslancev se Je izjavila proti dosedanjemu voditelju in snuje novo seljaško stranko s predvojnimi samoseljcŠklmi. strokovnokmetijsklml cilji. Lahko že danes rečemo, da je Stje-pan Radič odlgrr! v hrvatski politiki in s tem v naši državi. Hrvatska zajedni-ca, ki se je repuMikanizirala, je zapisana enaki smrti. Pač pa je pričakovati, da se pojavijo v novem letu mlajše pozitivne sile, ki bodo prevzele hrvatsko politiko v smislu aktivnega zakonodajnega in upravnega sodelovanja v bodočem parlamentu In vladah. Ta omenjamo sedanja dva hrvatska politika, dr. Drinkoviča in dr. Šurmina, ki zasto-
pata v glavnem to zdravo smer bodoče hrvatske politike. Usoda opadanja čaka nadalje tudi Spahovo stranko, ki je brez pravega programa in se naslanja na verske muslimanske momente. V najtežjo pozicijo }e zašla izmed vseh opozicijonalnih strank SLS, ki Je svojo politiko stavila samo na eno kocko, to Je na zmago opozlc'jonalnega Mofa v družbi z nepreračunUlvim In nespametnim Radlcfem. Stranka bo nemara obdržala polovico ali nekaj Črez svoje dosedanje moči in to s pomočjo dobro organizirane duhovniške agitacije po deželi s primemo rafinirano izrabo verskih institucij in re.igijoznega čuta slovenskega podeželskega ljudstva. Po novih volitvah pa bo osamljen v parlamentu, kjer bo odveč. Med srbskim delom naš<*ra naroda propada Demokrat-ska stranka g. Davidoviča. in to zaradi istega razloga, kakor Spahova, namreč zaradi pomanjkanja preciznega državnega In nacionalnega programa in Ideala, ki ga je v zadnjem času zapustila
in se okrenila k Stjepana Radiča. Obračun z deteti stičnimi strankami bo torej temeljit m pričakovati Je tudi v velikem zgodovinskem interesu, da bodi definitiven!
V celokupni naši notranji politiki se javlja nov moment, kt izpodriva plemenske in federalistične teorije, in to le moment in potreba ter splošna želja po mirnem pozitivnem razvoju države. — Skrbi In želje vsakdanjega gospodarskega in socijalnega življenja stopajo v ospredje. Ljudstvo ne razume več dr-žavnopravnih zahtev in teorij dosedanjih federalističnih defetistov. Razmere postajajo čedalje resnejše m realnejše v smislu razvoja mirnega časa. Te zelje po gospodarski In socijalnt blaginji ter po splošnem mirnem notranjem gospodarskem in kulturnem napredku bodo dirigirale našo bodočo notranjo politiko ter temu primerno izkristalizirale čisto nove pozitivno in realne politične programe!
Alimenf arije ali delo?
Dodatek k vprašanju hono
V zadnjem časa se je vnela huda borba med pristaši tako zvanega »ali-mentacijskega« principa In pa med pripadniki principa »opravljanega dela«.
Z ozirom na to, da je tudi naša javnost na ti stvari interasirana v toliko ker zavisi od pravilne l.i pravične rešitve vprašanja plač pač kakovost uprave, podajamo našim Či-tateljem malo sliko cele zadeve v splošnih obrisih.
Kaj je allmentacljskl princip.
Alimentacijski princip obstoja v tem, da delodajalec (država, občina, zavod, pogojno tudi privatni podjetnik.) ne plačuje svojega nameščenca (uradnika, poduradnika, slugo, delavca), radi tega. če in kaj zanj dela, marveč ga plačuje radi tega, ker ima ženo, otroke, starše, brate, sestre in droge, — alimentaciji podvržene osebe, kakor pravimo. — čilih krog je širši ali ožji, knkoršna so pač dotičn-* določila.
Princip opravljanega 'ela.
Ta princip se v nasprotju s principom alimentacije v ničemer r.e ozira na rodbino delojemalca, marveč edino le na kvaliteto in kvantiteto dela, katerega onravlja r!efofe~>na!eč za delodajalca. Čim bolj važno, odgovorno, vodilno, skratka: kvalificirano je opravljano delo, čim višja je na-obrazba, čim višji čin, — tem višja je plača.
Dočim torej pod veljavnostjo prvega principa delodajalec ne plačuje delojemalca, marveč plačuje njegovo ro d b i n o, — plačuje pod veljavnostjo drugega principa delodaja'ec resnično osebo delojemalca, oziroma njegovo delo.
Kako je bilo pred vojno.
Pred vojno je bil izključno le princip opravljanega dela v veljavi in cela hierarhična zgradba statusov javnih nameščencev je temeljila na njem.
Še le tekom vojne je Avstrija kot prva uvedla v honoriranje svojih državnih nameščencev princip alimentacije. spočetka sramežljivo, pozneje očitneje. Kot vzorec za to uvedbo ie služil zakon o določilih za preživljanje svojcev k vojakom vpoklicanih oseb, in pa ona posebna določila, glasom katerih so dobivale družine vpoklicanih rezervnih častnikov prispevke za preživljanje.
Zgodilo se je to le neprostovoljno, pod pritiskom razmer, takrat, ko se je začeta radi blokade Antante krčiti hrana in je morala vlada poseči po raznih sredstvih, da je prebivalstvo, pred vsem svoje državne nameščence, mogla ohraniti pri življenju. fTdino s tega vidika je Avstriia uvedla ta princip v honoriraniu svojih državnih nameščencev in državnemu vzgledu sledile so razne javne korporaciie, občine, zavodi itd., naposled tudi privatni podjetniki, če so hoteli obdržati delavce.
To je bilo takrat v vojnem času m tudi še nekai let po prevratu, ko je vsepovsod vladal kaos, opravičljivo, da skoraj potrebno.
Kakšne so posledice aümeutactlskeca principa.
Posledice uvedbe alhnentacljskega principa so bile tako  za delodajalca.
riranja javnih nameščencev.
kakor za delojemalca v obče le kvarne.
Kvaliteta in kvantiteta opravljenega dela in strokovna naobrazba delojemalca je padala stopmema in še vedno pada tam. kjer ie ta princip v veljavi. Vsaka ambicija je ubiia in službena disciplina je otežkočena, če ne onemogočena.
To je popolnoma naravno. Zakaj delojemalec nima nikakega interesa več, da opravlja svoje delo intenzivno in vestno. Ccmu tudi? Saj se mu ne more nič zgoditi. Rodbina ga Ščiti in mu jamči za to, da se ga ne sme odpustiti od dela in, ker dobiva prejemke v svrho preživljanja (sebe in rodbine), ne za to, ker opravlja kako delo. bi bil naravnost neumen, če bi se trudil v potu svojega obraza, Stvas, gre tudi tako naprej brez vsakega truda in Interesa od njegove strani. Treba nam je le pogledati gotove vrste delavcev mestne občine ljubljanske, pri kateri je ta princip alimentacije do skrajne smešnosti izveden in o čemer bomo še govorili, — kako ti opravljajo svoje delo.
Kako naj vzdržuje predstojnik disciplino, kakšen ugled naj ima napram svojemu podrejenemu osobju, Če ga le ta prekaša radi svoje številne rodbine daleko na prejemkih? Saj ni nikdar varen, da mu ta ali oni ne zabrusi kake tozadevne sotise v obraz.
Kakšen Je uradni stalež pod principom alimentacije?
Obča posledica alimentacHskega principa je ta. da nastane v honorira-nju cela zmešnjava in da so v staležu nameščencev zbrisani vsi razločki med posamnimi Činovnimi razredi. Lahko M se to tudi imenovalo »nivelizacija* stanov. Tak status nudi nam sliko pravcatega narobe sveta", ker je to. kar bi moralo biti normalno zgoraj, obrnjeno spodaj in spodnje je zgoraj. Sluga ran-žira pred uradnikom, pomožni delavec pred obema; podrejeni uradniki pred svojim šefom itd.
Kako je pri mestni občini ljubljanski?
Najboljšo sliko v kvarnih posledicah alimentacijskega principa in njegovih IzrpOkpv rud: nam uprava raettae občine ljubljamke.
Ta je bil po odhodu župani dr. Tavčar-ja na podlagi principa alimentacije ves uradniški in de!av?ki status med sabo pomešan ter bila Izvršena popolna nlvelizacija vsega uradnfttva. bolje rečeno pravcata »capitis deminutio«.
Imam pred seboj prepis dveh spomenic. Prvo je Izročil »Krožek mngi-stratnih uradnikovc v imenu celokupnega v niem organiziranega uradni-štva dne 20. jun. 1924 takratnemu vladnemu komisarju dr. KrejČemu. V ti spomenici prosi uradništvo vobče za zvišanje svojih prejemkov ter utemeljuje svojo prošnjo zelo obširno in drastično z mnogimi tabelami.
Drugo spomenico so pa vložili vsi uradniki s popolno fakultetno naobraz-bo, — 25 na številu, katerim se je pridružil tudi profesorski zbor ljubljanskega liceja, — na sedanji gerentski svet. Le-ti prosijo za tako zvane akademsko-funkcijske doklade.
Utemeljevanje teh obeh prošenj tvori tako uničujočo kritiko »regažira-
Uoslovno v prvi
t, j. da mestno
nja« prejemkov mestnih uslužbencev ljubljanskih in s tem implicite alimentacijskega principa, da se pač Čutimo prl-morane, podati iz nje par odlomkov našim citateljem. Dokazujejo pa zraven tudi, kako malo vzroka ima danes državno uradništvo, zavidati mestno uradništvo. kar se še vedno sem in tja dogaja.
»Krožek* pravi vlogi:
»Dokaz teme s, ■ uradnico ne more vej shajati s svoji m i borirm prejemki. — »Je priloga: tabela A. Iz ie priloge je razvidne, kakšne prejemke je imelo celokupno mestno nslužbenstvo pred volno in kakšne prejemke bi moralo imeti danes, da bi odgovarjali vrednosti teh predvojnih prejemkov — (valorizacija^, — a kakšne prejemke taktično dobivajo danes.
Iz te tabele j*3 ro vzeti zfasf*, e*a je ravno u r a d n i š t v o izmed vseh kategorij mestnih uslužbencev na najslabšem stališču in sicer na tem slabšem, čim višji je čin.
Ne samo, da obstoja med uradni-štvom samim vefika razlika, ker znašajo njegovi današnji prejemal no činih le $2fJr* do 16?» predvojnih valorizira-nlh prejemkov, najdemo še večjo razliko, ako primerjamo s temi prejemki dohodke drugih kategorij mestnih uslužbencev: oficijaurl dobivajo 48%. pomožni uradniki 67%. sluge, stražniki 44%, nižje tehnično osobje 49% do ^6 %. a delavska skupina celo 9$?c do 7055 svojih predvojnih prejemkov.
Torei čim nižji je čin uslužbencev, čim nižje in čim manje samostojno ter čim man je odgovorno je njegovo opravilo, tem višji so mu dohodki; a črm vi>ji je čin, čim višfa sta naobrazha in odgovornost, tem nižja jc rača. Pač pravcati narobe sveti
Razlika n. pr. med prejemki prvega in najvišjega vodilnega uradnik?, ravnatelji vseh maglstratnlh uradov, ki ima fe 16% svoje predvojne plače in pa najslabše plačanega delavca, ki jih ima 70%, znaša (70—16r-> 54%, a napram najbolje plačancmn delaven - profesijofifstu. ki üb ima 989e, celo 68—16=) 82%!!
Do kakih izrodkov je do vedel ta n* ljubljanskem magistratu ^o skrajnosti razviti atlmentacb*ski princip, kare tabela B, ki nudi v Izvlečka pregled razvrščenega celokupnega magistratnegi aslužbenstva po faktičuih prejemkih.
Iz te tabele je razvidno, da n. pr. najvišji mestni uradnik In voditelj vseh uradov ni uvrščen morda, kakor bi sc po zdravi pameti pričakovalo, na !.. marveč >ele na 5: njegov namestnik in drngovodilni uradnik ne na msrve-c na 20. mesto; stavbeni nadoficijal pa je na 2„ monter na 3„ oficijsni na S; sluga na 12. mestu.
Sploh pa ranžira z oz;rorn na prejemke cela vrsta podrejenih uradmkov pred svojim neposrednim predstojnikom.
»Posebnost magistrafiieca alimentacijskega plačilnega sistema \^ tudi, da imaio n. pr. oficijant pornozui uradnik ter cela vrsta slu<z v;šje prejemke kakor magistratni tajni!: v XVI. činov-nem razredu.
!>e hajše razmerje dobimo, ce primerjamo dohodke nradništva s. dohodki delavstva.
V prigibu prilacamo tabelo C. ki primerja prejemke delavce/ r'?omef2-ča, rrofesi.fonis+e, paznike) *m sodnikov.
Iz nje je povzeti, d-a prejema n, r.. mestni zidar 10.000 Din več n* leto kot ravnatelj mestne plinarne. Zidar ima tudi < išje prejemke kot magistralni svetnik in mr.^ist.at-ni tajnik, stavbni svetnik rn stavbni radkomisar. kot računski revi-d e n t ali pa kot pisarniški ravnatelj. Arhitekt pa nt samo slabše plačan kot delavec - profesijonist, temveč slabše kot navadni delavec m kot p o m e t a č. (Imena smo seveda izpustih. (Opomba uredn.)
In mestni uradniki - akademiki izvajajo pa med drugim sledeče:
»Ker kvalificirano manuelno delavstvo zahteva izdatno i*išie mezde kot navadni dninarji, tako zahtevamo tudi z akademsko izobrazho kvalificirani uradniki y materi/elnem oziru prednost pred ostalimi krit?gonjami m ta prednost naj bo taka, da se bo rentiral kapital, ki smo ga porabili za svoje študije ter da bo primerno nagrajeno du-
Pri dopolnjevanju MAGGrzabele
naj se pazi na to, da se zabela dopolni Iz MAGGI-jeve velike originalne steklenice, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati,   oziroma prodajati samo MAOGMeva zabela
in ničesar drugega. ———
cevno delo, Id ca moremo vrini samo aat
Ia ravno tako tudi al vseeno, ce v a 411 nradnik referat, nosi zanj odgovornost in vrši najtežje posle svojega delokroga, ali pa če bolj ali manj mc-ianično izvršuje navodila in odredbe, ki mu jih nalaga šef oddelka.
Brez dvoma ne gre tako naprej. Akademsko naobraženo nradništvo je leb razmer že do grla sito in jih ne more in rudi noče več prenašati.
Akademiki zahtevamo, da se nas postavi na oro gmotno stališče, katero nam gre z ozirom na našo predizobraz-bo in pa za delo. ki ga vršimo.«
Naj ti odlomki zadostujejo, da pokažemo naš! javnosti drastičn* zgled, kam zapelje do skrajnosti izveden ali* mentacijski princip.
Pridržujemo si pa, da izpregovort-mo o ti zadevi še z drugega stališča.
Dnevne vesti.
V Ltabijani dne.
Srečno novo teto i
Tlrsdnišfvo
in upravništvo
.Slovenskega tJlaroda
ALOJZ GRADNIK:
• • ■ • •
Kdo ste, brezkrvni, mrzli dotrinarji, ki z drobnogledi iščete razlike in med srca postavljate mejnike, ki se gube ko vodni kolobarji?
Kje ste, ki zrli dom ste v svetli zarji bodoče dobe slavne in velike in vedri vsi ste šli pred žrivenike? Naj jekne glas vaš iz grobov, zidarji:
»Ni sedem domovin, ne šest, ne pet in niso tri — je samo ena, ena, S krvjo in smrtjo našo posvečena.
Ne vaše skupščine, ne vaši zbori, ie naši trdni, mirnonemi kori ji bodo določili dnevni red!«
m •
— Llkvldacia oddelka direkcije šum v Ljubljani »Službene Novine« eriobčujejo sklep ministrskega sveta o likvidaciji oddelka A pri pokrajinski upravi v Ljubljani. Oddelek A direkcije ium v Ljubljani je ukinjen. Posli politične šumske uprave druge instance preidejo na cbtetne šurnarske referente mariborske in ljubljanske oblasti. Direkcija šum v Ljubljani vrši v bodoče *mo posle uorave šumskih domen. Vsi dosedanji šefi oolitičnih šumskih unrav postanejo sreski šumarski referenti na dosedanjih mestih in z dosedanjim delokrogom. Isto velja za šumske nadzo-fovalne postaje. Službeni orlnos'aji med velikim županom, odnsno okrajnim g1^-variem in oblastnem oziroma okrajnim sumarskim referentom se urede do na-daljne odredbe po skleou predsedstva pokrajinske vlade zn Slovenijo.
— Razsipanje državnih novcev. Iz krogov naših prijateljev smo dobili in priobčujemo sledeča vprašanja: Gospod urednik, ali ste že čitali v »Uradnem listu ljub. in marib. oblasti« med predsedniki volilnega odbora imena določenih za Trbovlje (v Celjskem okrožju), za Martjance (v okraju Murske Sobote), za Oslico (v okraju Kranja) in za Srednjo vas (v okraju Radovljice)? Tja so dirigirani po en inšpektor pri monopolski upravi, višji kontrolor v ministrstvu, bančni ravnatelj (?), bančni uradnik ffl) in odvetnik (!!!). ali vsi ti so iz Beograda, naše prestolice! Poznam vse te gospode kot dobre Slovence in prav zato vprašam: AH se jim je zahotelo po di-fetah, da jih pošiljaio iz Beograda na krajne meje Slovenije? Kolikor jih po-snarno ne! Ali se ni moglo dobiti poleg 567 predsednikov volilnih odborov še pet Slovencev, n.. pr. učiteljev, davčnih uradnikov, avskultantov itd., ki bi ta posel isto tako dobro, pa še prav radi opravili? Ker ima v državnem odboru, ki je določil tistih pet Slovencev, med njimi dva bančna uradnika, da potujejo na dijete za 4 do 6 dni v februarju 1925 iz Beograda v Slovenijo, baš za Slovenijo glavno besedo bivši podpredsednik po milosti Radičev-cev — dr. H o h n j e c, bi rad vedel, kaj so bili odločilni nagibi za takšno evidentno razsipanje denarja iz državne blagajne na škodo potrebne j-ši h uradnikov iz Slovenije same? Morda se je tudi izven Slovenije tako delalo: toda »tam je korupcija domä«... Pri nas je pa ni?!
— Slabi v velikem, mesto da bi biti dobri v malem. Znani Češki pisatelj Karel Capek je priobčil v božični šte* viDrJ brnskih »Lidovih Novin« duhovit članek, ki mu je dal naslov »Betlehemc. To je sicer božični članek, nima pa nič skupnega z običajnimi božičnimi uvod« nikl. ki so večinoma napisani po eni šabloni. V tem članku Izvaja Karel Ca» pek med drugim: »Postavljamo se slabo v velikem, mesto da bi si vse dobro uredili v malem. Ako si urejamo vse na veliko, pravimo, da delamo to za bodočnost,.. S tem, da na široko In mogočno mahamo z rokami, ne nara» ščajo razmere okrog nas; okrog velike ie vzrasto velika poje. Ne bo»
31. decembra 1924.
m o tako veliki, kakor Velika Britanija, četudi pošljemo na ta ali oni kongres prav toliko delegatov kakor Anglija. Ni to veliko delo, marveč je to veliko zapravljanje denarja. In tako dalje ... Hočem samo povdarjati, da ni težko živeti kot siromašen in neznaten č!o* vek, ako odkrito priznamo, da smo si* romašni, mali in neznatni. Dobrol Ako aismo Babilon, bodimo vsaj skromen in ponosen Betlehem. Kak odrešenik se rodi tudi še danes preje v hlevu, kakor v mramornati palači kakšne velebanke. Toda žal — radi samih palač se ne m o« remo dokopati niti k zgradbi — betle« hemskega hleva...« — Čapkove besede bi si naj zapisali v srce tudi naši Ijudj-J, ki jih je cesto sama megolomanija.
— Nove novčanlce po ICD dinarjev. Z novim letom pridejo v promet nove novčanice po 100 dinarjev. Novi bankovci imajo velikost starih srbskih višnjevih bankovcev po 100 dinarjev, ki so že v prometu. Novčanica je dolga 156 mm, široka 88 mm. Na eni strani je žena, predstavljajoča našo državo, v sredini je morje s tremi ladjami, na drugi stoji mlad seljak.
— Znižanje zavarovalnih premij. Ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Glaser iz Zagreba je te dni imel daljša posvetovanja z ministrom rn socijalno politiko Markom Gjurlčičem gled* znižanja zavarovalnih premij. Sklenjeno Je, da se sedanje premije za zavarovanie delavcev znižajo od 6—5% prejemkov. Ta sklen je važen za vse obrtne in industrijske kroge.
— Neoblčno topel božič so imeli v Dalmaciji. V Splitu je toplomer na božični praznik kazal zjutraj 10 stopinj celzTja, opoldne pa celo 17. Tudi pri nas je o božiču kazal toplomer visoko nad ničlo In izven Ljubbane so imeli solnčne, čisto spomladanske dneve.
— Javne električne are. Zagrebški občinski svet je sklenil uvesti v Zagrebu po dunajskem vzgledu javne električne ure. Ena taka ura se postavi na železniški kan-delaber na zapadm strani Jelačičevega trsa, druga na zapadni strani WÜsonovega trga, tretja pred državnem kolodvorom na Trga I. Nadalje se postavi na Dvorcih top. ki So oznanjal pravi čas. Za ta dela je občinski svet votiral 200.000 dinarjev.
— Iz Zagreba. Slovenec Anton Z I t* n i k, državni mojster pri upravi vojaškegs zavoda v Zagrebu, jc napravil krojno pre* Izkušnjo pred strokovno komisijo v Zagre* bu z odliko. Krojenja se Je učil v Ljubljani
i v fconeesijonirani krojni šoliv židovski uli* j ci št. 5.
— Kaj je z delavnicami drž. železnice?
j Pred vojno je avstrijsko železniško ministrstvo kupilo v Sp. Siškt potreben svet za zgradbo žel. delavnic, ne da bi sp jih bilo pričelo graditi. To stavbišče stoji Se danes nrnzno. Kaj je s temi delavnicami?
— Itaü'arrske pisemske znamke za sveto leto. Italijanska vlada izda za sveto leto serijo šestih spominskih znamk v vrednosti 20, 30, 50, 60 centesfmov in 1 ter 5 lir. Na markah so narisane Štiri velike cerkve Rima in pa scen er! ja ob otvoritvi in zatvoritvi jubilejnih vrat.
— Jadranska razstava. Preteki i soboto se je vršil na poziv splitskega župana g. Tartaglije v dvorani Trgovske in obrtne zbornice v SpHtu sestanek, na katerem sta Župan Tartaglia rn tajnik Primorskega sa-veza za napredek turizma razložila idejo Jadranske razstave. Prva ideja je prišla od ministra dr. Orisogona. Nato se ie sestavil
pripravljalni odbor, ki je že tudi prejel od ministrstva trgovine in inc!nst""e finančno podporo 150.000 dinarjev v svrho organiziranja Jadranske razstave, to je razstava, na kateri naj se razstavijo proizvodi, ki jfh proizvajajo dalmatinski kraji, predvsem kmetijski proizvodi, obrtni. Industrijski. Posebni oddelek razstave naj bi propagiral za pomorski turizem Primorja. Po daljši debati so osvojili načrt razstave in so se sestavili pododbori. Sklenilo se je nadalje stopiti v stike s Sibenikom in Dubrovnikom. Razstava se bo vršila vsako leto in *>o raznih mestih Dalmacije, pozneje ev. se prenese tudi v kako notranje mesto države
— Tri železniške nesreče. V noči cd sobote na nedeljo so se dogodile na bosanskih progah tri železniške nesreče. Prt Pa-zariču sta trčila skupaj dva tovorna vlaka, pri čemer je bil ubit strojevodja Mato Trlin. — Dva tovorna vlaka sta treščila skupaj pri postaji čengfč vila pri Sarajevu. — Tretja nesreča se je dogodila na progi Sarajevo-Brod. S tira je skočila lokomotiva s vagonom. Zato je bil tovorni promet ukinjen, do-čim se je vršil osebni s prestopanjem.
— Grd zločia beogradskega policista.
Marko Vidič, kriminalni agent beegradske policije je znan kot velik prijatelj nežnega spola. Bil je ie leta 1922 odpuščen, ker je uporabljal svojo legitimacijo večkrat zato, da jc žene in dekleta, ki jih je našel na ulici prisilil, da se legitimirajo in jih je natö v slučaju, da se niso hotele, tiral mesto na policijo — v svoje stanovanje. Kasneje so ga zopet sprejeli v službo. V petek zvečer pa je mož zopet zagrešil grd nravstven zločin. Na cesti je ustavil neko dijakinjo In jo pozval, da se Izkaže. Ker tega al hotela ste* aatt jt ponovil svojo staro Igro la Je svojo
žrtev vlekel v svoje stanovanje, kjer ja de-vojko zlorablL Da bi ms deklica ae utekla, Je skril njeno obleko in morala je dva dni ostati naga pri njemu. Se le, ko je dijakinja kričala skozi okno na pomoč, so prihiteli ljudje, ki so jo rešili nred nasilnežem. Vido-vič je bil prijet in izročen sodišču.
— Velika poneverba ▼ Bečkercku. V sladkorni tovarni v Bečkereku so prišli na sled veliki poneverbi, ki jo je izvršil sladkorni nadzornik Jovan Vlajnič. Ta Je vpisal v knjige 30 vagonov sladkorne pese. ki pa faktično ni prispela. Tovarna ima okoli 100.000 Din škode. Vlajnič je bil prijet, zanika pa svojo krivdo. Izvršena ie bila obsežna preiskava.
— Zverinski oče. Pred novosadskim sodiščem se je vršila razprava pro*! 50 Utn*-mu ciganu MIlanu Nikolfčn, ki ga je ovadila lastna hčerka radi krvoskrunstva. Zločin je bil izvršen že leta 1920 in sicer ?e oče napadel svojo hčerko navo zu me i vožnjo iz Palanke v Ceb ter je na njej zadostil svoji pohoti. Hčerka Milka je nekaj časa molčala o dogodku, povodom spora z očetom pa ga je ovadila. Stari pohotnež je bi! obsojen na 5 let ječe.
— Epilog krvavega dogodka v Hrušlc!.
V bolnici je snoči ob pol 22. umrla 23 letna Marija Vonta. ki je bila povodom krvavega dogodka v Hruštci, o čemur je »Slov. Narod« poročal včeraj, zadeta v trebuh In v desno nogo. Tako je moralo mlado dekle vsled starega sovraštva dveh tekmecev v prerani grob.
— Težka nesreča. Tvan Kozina, 21. letni sin posestnika iz Nakla pri Kranju, je včeraj z d^namftom razstreljeval cesto. Ker patrona ni pravočasno eksplodirala, je pristopil bliž?e In hotel znova napeljait vži-galno vrvico. V tem hipu pa Je dinamitno patrono razneslo. Pri eksploriji je bil Kozina težko poškodovan na glavi. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
O Bleke
OB
OB«
m t
ROKE MESTNI TRO S * N A T O V I C
iz Ljubljane.
— Upravni odbor Oficirskega doma v Ljubljani priredi v proslavo rojstnega dne Nj. V. kraljice dne 9. januarja 1925. I. svečan koncert v veliki dvorani hotela »Union«. — Začetek ob 20.30. Obleka za gospode črna. Na ta koncert vabi upravni odbor Oficirskega doma tem potom vse gg. oficirje v rezervi, ostavki in v pokoju z rodbino. Numcrirane vstopnice za ta koncert se bodo izdajale imenovanim oficirjem brezplačno dne 6.. 7. in 8. januarja leta 1925., vsakikrat od 14. do 15. ure v čakalnici hotela »Uni-T:*.
— Gostovanje gdč. Zlkove t Ltahf'anl. V najbliz'em času gostuje v naši operi zopet gdč. Zikova In sicer poje naslovno vlogo v operi Rusalka. V tej vlogi je Žela odlična umetnica najlepši uspeh pred leti v Ljubljani kakor tudi v PraTl v Narodnem di-vadlu. Datum gostovanja naznanimo n-nvo-časno, dsnes le opozarjamo na zopetn: nastop odMčne umetnice.
— Pri sobotni predstavi opere Rusatka poje vlogo princa priljubljeni tenorist gosp. A. Dar!an. ki je sedaj nastopi! na našem odru kot Turridn v Cavallerlji z najlepšim uspehom in ob splošnem prt^nanfa ntf^Hke.
— Gg. štipendiste, slušatelje ljubljanske univerze, opozarjamo, da se izplačujejo štipendije za mesec oktober in november na univerzi v k vestmi, IT. nndstr soba št. 130 dne 31. tm dopoldne od 12.—1. Gospodje, ki v tem času ne bf mogli priti po donar, lahko dvigne'o št^pendiie po novem letu na istem kraju In oh istem času. Seznam gg. slušateljev, ki jim je ministrstvo prosvete dovoMlo blagodejanje In pomoč ozir. samo pomoč. Je izvešen na deski v avli. Vsi oni KR.. ki še nimajo reverzov v redu, nai tih urede. ker bi se jim denar sicer ne mogel izplačati.
— Občinske davščine in doklade v Ljub * Ijani (na nočni obisk gostiln in kavam, na igre v gostilnah in kavarnah, na prenoviš "a, veselieni davek, trošarino itd.) je veliki rn# pan dovolil pobirati v dosedanji izmeri t''di v letu 1925 in izide naredba v Številki 124. »Uradnica lista«.
— Odlomljenl ponovi ka*d«1ahr!. Pišejo nam: Med vojno In po vojni ie bilo mnogo ph'novlh kandehbrov od avstrijske sol« dateske od1omTjcnih, ne da bi se bi1! pozneje popravili ali nadomestili z novimi. TI železni strebri mole* še zdaj ob raznih hodnikih iz tal v spodtiko prsantom in v kritiko Javnosti spolh. če se jih ne misli nadomestiti, naj se jih vsaj odstrani hi občina materijal proda, ker puhti iz nekaterih še zdaj smradTjiv plin.
— Kakor že javljeno se vrši v letošnji koncertni sezoni 5 abonma koncertov, ki jih priredi Filharmonija družba. Družba je razposlala vsem obonementom lanskih koncertov pozive na letošnji abonma. Društveni odbor prosi vse bivše abonente, da prijavijo svoj abonma za letošnje koncerte Matični knjigarni na Kongresnem trgu ali pa v pisarni Glasbene Matice v Oosposki ulici. Prijave se sprejemajo tudi pismenim potom. Vstopnice se takoj Izdajo ter j!h prinese eventualno sluga abonentom tudi aa dom. Cena posameznim sedežem za vseh pet koncertov je sledeča: Sedež od L do III. vrste 150 Din, od IV. do VI, vrste 120 Din, od VII. do X. vrste 90 Din, od XI. do IV. vrste 75 Din od XV. do XIX. vrste 60 Din In od XIX. vrste dalje 50 Din. Zneski te lahke vplačajo tudi v treh zaporednih mesečnih obrokih. Odbor HlharmonlČne dražbe vabi vse glasboljubivo občinstvo, da se v obilnem števila abonlra aa te koncerte, vsak sedežev je v dvorani na razpolago 411.
— Pomanjkljiva plinov a razsvetljava. Poročajo nam: V mnogih ulicah so pri pli-aovih svetilkah ia dlje časa mrežice prežgane,   pri drugih zopet stekleni cilindri
ubiti, zato te svetilke sploh ne gore. Ti ne-dostatkl naj se že enkrat odpravijo in razsvetljava popolni kakor treba!
— Evangeljska   cerkvena   občina. V
evangeljskl verkvi v Ljubljani se vrši slavnostna služba božja v sredo dne 31. tm. ob 6. zvečer in v Četrtek dne 1. januarja 1925 ob 10. dopoldne.
— »\epredno obrtniško društvo* v* Ljub? tjen: vabi svoje člane na »S Ive-strov večer*, lei ga priredi danes zvečer ob 20. uri v veliki dvorani ^Kazine« druStvo »»Kazina«.
— Cesta p Rožno dolino. Piše »o nam: Cesta v Ro2no dolino, katera spodnji d-A sedaj razširjajo, jc bila že parkrit pohvalno omenjena v časopisih. Zal. d;i te pohvale ne zasluži. Ncumcvno je, kako jc mogoče, da sedaj, v času regulacij, v Ljubljani na praz» nem prostoru delajo ovinek in vslcd trga krivo cesto kakor v kaki hribovski vasi. — Spodnji del ceste v Rožno dolino naj bi s^ od mitničarske ute dalje spo'ü v ram: črti s podolžno rožnodolinsko ulico, ne pa v krivini. Hiše na drsni strani naj bi pri ce?ti dobile nove, oziroma poveCanc vrte in na ta način bi kraj dobil lepo lice. Sedanja »regulacija« ni hvale, ampak ßrtje vredna.
— Novi park poleg tivolskega glavnega grevoreda bo prihodnjo pomlad v ostalem delu urejen in na to izročen ja%*ni uporabi. To šetališče bo ze!o prikladno za občinstvo. Da dobi tudi primerno število klopi, se nmeje samo po sebi.
— Drevored k! teče paralelno z glavnim drevoredom v Tivoliju, mislijo prihodnje leto tudi izročiti svojemu namenu, če železniška uprava ne bo delala posebnih ovir.
— Zbirka za Tabor. Na poslovilnem večeru ravnatelja Mestne hranHnice Kospoda Hrasta, so zbrali prijatelji Tabora 500 D. Hvala br. Sr. Praprotnflcu in vsem darovalcem. — Odbor.
— Pdružnlca »Kola jasros!. sester« v S!ove«Jgradcn Je dne 21. t. m. priredila t:b~-gi šolski deci božlčnlco. Obdarjenih Je bilo 60 otrek z gorko obleko, čevlji, perilom in bo vse to našim malčkom v hudem mrazu dobro služilo. Cc pomislimo, da Je komaj leto, odkar se je podružnica ustanovila, lahko s ponosom gledajo pridne od-bornice nazaj na svoje delo. Naj omenimo tudi, da je istega dne igrala šolska deca krasno igro »Peterčkove poslednje sanje« Igra je bila izvrstno vprizorjena, za kar gre hvala gdč. učiteljicam.
— Notica »Poziv trgovcem« Je prišla včeraj v list brez vednosti uredništva in le pomotoma, ker jo je dotičnlk vtihotapil kot plačan oglas.
— Českoslov. Obec v LJubljani, pofada dnes Sy!vestrovsk£ večirek v Narod, domu (resL mrs+nost0. z?č:itek 0^» 20.
— Prihranite si denar! Vsf zimsko oblačilno blago posebno za suknje in plašne radi pozne sez'Je po ogromno znižanih cenah pri A. Potokar. LJubljana, poleg trga pri zmajskem mostn. Tudi vsa druga manuf.ik-tuna po priznano najnižjih cenah.       757 n
— LhfM'anska sekcija »Jugoslovenskega Veterinarskega Udraženlat ima prihoJVo soboto dne 3: januarja 1925 ob 7. zvečer v ho*clu štrukelj svoj redni mesečni sestanek. Prisotnost vseh članov je radi važne zad jve pi'trcbna. 75S /n
— D<"nšivo nižjih mestnih nslnžbenccv v Uebljf"d priredi plesno veselico v ve.ikl dvorani Mestnega doma dne 3. jan. 1925 ob MS. zvečer do 4. zjutraj. K obilni udeležb vabi odte i W/u
_ Prr**vo »Soča« priredi v sredo 31.
tm. ob 20. Silvestrov večer v gostilni »Pri Levu« z bogatim sporco^m polnim zabave in smeh-v Vstopnina 10 !>r». 732 'n
— Priporoča se kavarna In gostilna »Central« poleg zmajevega mosta na Sil-vestrovo zjutraj ob 4. mi odprto. Stefan Mi-količ. 75#n
— Dve nesreči Konte Vilibald, 16 letni dijak iz Ljubljane, si je po nesreči prereza! žile desne roke. — Alojzij Kašner, 4 letni sinček rudarja Iz Trbovelj, Je sta! BteMlZn peči. Vnela se mu je sra.'cka in je dobi! po celem te!e«u težke opekline. Oba poškodovanca sta bfia prepeljana v bolnico.
— Bolnim na želodcu, črevesa. Je tria ter na mehurnem kamenu ter zlateničnl dosežejo * rabo grenčice »Fran-Josel« r^no prebav! jan je. 3623
TRAMVAJ POVOZIL 70 LETNEGA STARČKA.
Snoči okoli 19. se Je dogodüa na Dunajski cesti strahovita nesreča. Tramvaj Je povozil 70 letnega prosjaka Martina Unter-ainerja. O dogodku pripovedujejo: Unter-ainer, ki je bil očivldno nekoliko zluh. Je ob 19. paslral tir električne železnice, nekako na progi med Polakovo hišo in kavarno »Evpropo«. Istočasno je prihajal s kolodvora električni voz, ki vozi tu s polno brzino. Voznik je dajal svar*!na znamenja, katera pa Je starček očivldno preslikal. Deloma je b!!a kriva tudi gosta megla, da starček ni opazil voza, voznik pa ne njega. In tako se je dogodila strahovita nesreča. Tramvaj ie podrl starčka na t!a In v naslednjem trenerka je bil povožen. Ko so ga potegnili Izpod voza, se je nudi! navzočim strašen prizor. Unterainer je ležal ves razmesarjen, desna roka mu Je bila popolnoma zmečkana in prsni koš je bfl udrt. Nesrečneža so takoj prepeljati z rešilnim vozom v bolnico, kjer pa je čez pol ure podlegel težkim poškodbam. Uvedena Je bila preiskava, da se do-ženc. koga zadene krivda na nesreči.
june, ki je obvezen za vse Članstvo. Na setanktt bo poročai predsednik Oblastncci odbora brat Marko Kranjec iz Ljubljane zlasti o ekonomski Orjuni.
—c Državna poflci.a se ie iz aaBedaafk
prostorov na mestnem magistrata prc^;i la v poslopje srezkc;;a poglavarstva« N ivi sievni lokaü so y sutercnu na levo. kjer jc bila doslej pisarna Kmetijske?;* potov.:*-neza učitelja in okrajnega šoiskegi sve
—c Podružnica »LTdruženja vojnih i -tslldov v Celju ima v nedeljo 11 januir.-». ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega Kina (hote! r^kabrne) svoj V. redni zbor z običajnim dnevnim redom.
—C Smrtna kosa. V ceb>ki ja v in" pobud j: 29. dec. popoldne umrl po dolgi bolezni stavbeni mojster t. Leopold Mi:toni v starosti 4S let N. v m. p.!
—c Nesreča aH samomor? Kakor trt pred nekaj dnevi poročaH, so na^.i na železnici v Cret'j cd vlalca razmesarjeno trupla nekega  moškega.    Identiteto t>,me--( ->e je sedaj posrečuo dognati. Piše Josip Ko~ rinsek. Star je bil 56 let in jc bi! pose v St. Jur;u cb Južni žclcziici. Pokojnik je bi' nagnjen k pijar.Ccvaniu in gre najbi za nesrečo oziroma -a samomor.
—c Na naslov ravnateljstva državnik železnic v Lfnblianl. Iz celjske okolice r ,-haja nebroi otrok v mestne £o!e. Doč;:n pa imajo otroci iz smeri Zidani rt ost ugodno vozno zvezo v Celje, imajo oni iz severne strani, tz Grobelna ter Sv .Iur;a aaravnoai obupne zveze. Vlak iz Sv. Jjrja odhaja ab poi 7. ter prihaja ob trlčetrt na 7. že v Celle. V tem času vlada sedaj popolni tema. Otroci se pode po kolodvorih, ker r nikamor iti, alt pa pohajkujejo v zrtni m mrazu po celjskih uricah. To pohajkovanje gotovo v moralnem oziru ni v prid mhd;:;i ne glede na to, da morajo dan za dnem zebati po kolodvorih in ulicah, prečno morejo priti v Šolo. Svoječasno jc vozil u:c;jcc tovornt vlak, ki je prihajal okrog ?. ure v Celje. Ta vlak se je pa opustil, ker je postal radi večurnih zamud ?a 1 popolnoma brezpomemben. Ni mi sicer m-tančno znano, koliko otrok se vozi iz Grobelna, Sv. Jurla ter Stor v Celje, vsekakor pa jih bo skupno z drugimi uslužbenci, k-: se dnevno vozijo na službena me*ta v Celje okrog SO. V očigled tem skrajno neagod-nim voznim prilikam, prosimo ravnateljstvo, da uvede vsaj v zimskem času vlak z -.^Vidnejšo zvezo, da bi prihajal v Celje 00 približno tričetrt na 8. S tem bi se razbremenil sedanji osebni vlak, ki je itak vedno prenapolnjen. Gtovo pa je, da bi se poslu Je vati tega vlaka tudi drugi potniki iz neposredne celjske okolice, ker je zanje prihod v mesto Istotako mučen in morajo v Celju Čakati dobro uro pridno se trgovine odpro. V interesu prebivalstva, posebno pa šolo obiskujoče mladine prosimo ravnateljstvo, da upošteva na$o utemeljeno željo in prošnjo, ter uvede vsa jza zimski Čas usodnejšo zvezo iz Orobelna do Celja. — Več prizadetih rediteljev.
Iz Maribora
Iz Celja.
—c Pobiranje naklad, darSčin. taks in obe. dok lad v dotedanji Izmeri v mesecih Janam fa fehrnar 1925. Velik! župan mar! borske oblasti je z odlokom z dne 25. dec. sporazumno s delegacijo ministrstva financ v Ljubljani dovolil, da pobira mestna občina celjska temeljem sklepa občinskega sveta z dne 22. tm. provizorlčno ta do deflni-ttvne odobritve mestnega proračuna za leto 1925 v mesecih januar in febraar 1925. po celem občiaskem ozemlju v dosedanja izmeri vse dosedanje obe. doklade. naklade In davščine.
—c Sestanek »Orjone« v Celja. V četrtek S. jan. 192S. ob S. ari zvečer se vrst v malj dvorani Narodnega doma sestanek Or-
—m Razburjenje mariborskih najomai kov. Proklamacija hišnih posestnikov, da smatrajo dosedanji stanovanjski zakon s 1. januarjem 1925. za neveljaven in naredbo ministrstva kot pravno neutemeljeno ter da hočejo najemnino povišati za 100%, je povzročila med najemniki splošno razburjenje. Računaio, da najmanj 60% najemnikov ni v stanu, da prenesejo kako povišanje najemnine, predvsem pa so to vpokojenci in invalidi. Zato se je vršilo 30. decembra v kazin-ski dvorani zborovanje društva stanovanjskih najemnikov, ki je bilo precej borno, Dvorana je bila prenapolnjena. Shod je Ot-voril predsednik Aljančič, na kar je tajnik Ooršič prebral izjavo »Društva hišnin posestnikov v Taboru z dne 28. tm. in odgovor, ki ga je podalo »Drušivo najemnikov« v Istem lista dne 30. tm. Odgovor je bil v načelu odobren. Tajnik Goršič kakor ptljc predsednik Aljančič, sta v svojih govorih napadla neupravičeno postopanje hišnih posestnikov In izjavila, da stanovanjski najemniki ne odstopijo niti za las od svoji!« načel. Ooršič je nato prečita! iz »Uradnega lista« besedilo naredbe in ministrskega komentarja. Nastala Je precej ostra polemika, v katero je poseglo več govornikov, ki so dajali duška svojemu nezadovoljstvu proti hišnim posetnikom, ostro pa se je kritikova-lo tudi postopanje nekaterih najemnikov, ki izžemajo podnajemnike. Na shodu je nastal spor med g. Pircem In predsednikom Alian-č:čem, ki pa je bi! kasneje zadovoljno poravnan. Govorilo je več najemnikov in v imenu državnih vpokojencev g. Haris. Vsi najemniki so bili složni v tem, da ne pripustijo nikakega poviška. Sprejeta je bila tozadevna resolucija, vezana z zahtevo, da se imajo hišni gospodarji držati ministrske naredbe, s katero je stanovanjski zakon podaljšan do 1. maja 1925. Shod je bil končan ob 19.15.
— K umoru v Studencih. Zagonetni umor v Studencih še vedno ni pojasnjen. Preiskava ie v polnem teku In so bile sedaj poleg ?'.thtiča aretirane še tri osebe, osumljene souKIezbe na umoru. Žlahtič >e vedno zanrka svojo krivdo, navzlic temu. da vsi, do sedaj zbrani dokazi govore proti n^emr. Pri aretaciji je imel poškodovane roke, za nohti je bila odkrita strjena kri in tudi na hlačah so se poznali krvavi sledovi. Hlače so bile odposlane v Zagreb v svrho kemične preiskave.
—m V Maribor Je prispel včeraj Iz Ljubljane načelnik ministrstva prosvete dr. Dranko Senoa. Na kolodvoru ga je sprejel intendant Narodnega gledališča dr. Brenčič. G načelnik si je ogledal nekatere kulturne naprave v mestu, predvsem pa ga je zml-malo delovanje nar. gledališča. O. Senoa* ki Je uvide! skrajno neugoden gmoten položaj, nar. gledišča, je obljubil, da bo zastavil vse svoje sile, da dobi gledališče primerno subvencijo od države.
—m Pretep ▼ Rušah pri Mariboru. V gostilni Schmidhofer v Rušah pri Mariboru se je v nedeljo v pijanosti steplo val fantov, pri Čemur je bil delavec Janez Gro-bcUek te2ku poškodovan. Dobil je več vbodljajev in udarcev. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, a ni upanja da okreva.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 20. zvečer Sreda. 31. decembra: Ob 15. popoldne. »Da»
nes bomo tiči«. Ljudska predstava pri zni*
žsnih cenah. Izven. Četrtek, 1. januarja: Ob 20. zvečer: »Cyra*
no de Bergerac«. Izven. Petek, 2. januarja: Zaprto. Sobota, 3. januarja: »Firma P. B.«. Red D. Nedelja, 4. januarja: Ob 15. popoldne »Pa«
glavka*.  Ljudska  predstava  pri znižanih
cenah. Izven. — Ob 20. zvečer »Veronika
Deseniška«. Izven. Ponedeljek, 5. januarja: Zaprto.
OPERA. Začetek ob pol 20. zvečer.
Sreda, 31. decembra: Ob 16. popoldne. »Ne» topir«. Ljudska predstava pri znižanih ce#
nah. Izven.
Četrtek, I, januarja: Ob 15. popoldne »Trne badur«. Gostuje dr. M. Adrian z Dunaja. Znižane cene. Izven.
Petek, 2. januarja: Zaprto.
Sobota, 3. januarja: »Rasalka«. Red A.
Nedelja. 4. januarja: »Traviata«. Izven.
Ponedeljek, 5. januarja: Zaprto.
Naša reprezentativna nlasha v letu 1924.
Nekoliko vrst moramo ob Izteku leta posvetit! tudi našemu letošnjemu glasbenemu delu, ki je bilo nenavadno bogato In plo-
dovlto.
V prvi vrsti bodi omenjen trud, k! ga fe profesor Jerai posvetil glasbeni vzgoji naše mladine. Njegova muzikalna predavanja, ki jih je bilo v pretekli sezoni menda 12 in v tekoči 4, smemo šteti med najbolj posrečene prireditve. Niso prinesla samo mnogo lepega, temveč so vzbudila med mladino zanimanje za vsake vrste resno jdasbo, zlasti pa za instrumentalno, ki le bila do nedavno naša pastorka, šola Glasbene Matice in konservatorij sta nenadoma obogatela za izredno veliko število gojencev. Iz katerih zraste za naše orkestre v mestu In na deželi kmalu mnogo veščih In temeljito izšolanih ljudi, žal, zanimanje za Jerajeva predavanja v letošnji sezoni nekam pada, kar pa je najbrž le slučajno in začasno.
Po prizadevanju skladatelja Lajovlca smo imeli priliko slišat! Četvero komornih koncertov, na katerih so se proizvajali prvikrat v Ljubljani jugoslovanski kvarteti. Večeri so bili za razvoj naše Jugoslovanske komorne glasbe velikega pomena. Dal! so marsikako pobudo k novemu ustvarjanju. Tudi v novembru nam Je obljubljenih četvero enakih koncertov.
Za instrumentalne koncerte sta skrbela orkester Zveze godbenikov in muzika Dravske divizije, prvi s 4 matinejami In koncertom s Smetanovo proslavo, dirigenti Balatko, Matatičem, ki Je odšel v Beograd, in Rukavino, druga pod vodstvom dr. Če-rina, ki Je med drugimi skladbami proizvajal tudi prvo jugoslovansko simfonijo pre-rano umrlega Paunoviča. In zopet žal, da je dr. Cerin iz meni neznanega vzroka za letos ustavil svoje simfonične koncerte, isto-tako tudi ne slišim ničesar o bodočih koncertih Zvezinega orkestra.
Letos smo imeli tudi neka) gostov, izmed katerih je zlasti treba omeniti tri, ki so nam priredili najlepšega užitka polne večere: Borovskega, znamenitega ruskega pianista, Francozov, z nad vse zanimivim koncertom na pihala ter Amar - Hindemi-thov komorni kvartetni večer, ki je bil za nas prava glasbena senzacija. V Unionu smo imeli priliko pozdraviti tudi druge goste, pevski zbor mariborske Glasbene Matice ter v Filharmoniji ženski pevski zbor mariborskega učiteljišča. Obe prireditvi sta nam ostali v najlepšem spominu,
Posamne solistične koncerte so nam prirejali dr. Rigo z Ravnikom, ga. Lovšetova z gospo Ribičevo, ga. Thierry s Skerjanče-vo. Švajgarjeva in Šimenc, slišali smo pa tudi po več Javnih in internih produkcij učencev Glasbene Matice in konservatorija, kjer smo z zadoščenjem spoznali, da je za našo glasbeno bodočnost prav dobro preskrbljeno
Društva pa so priredila v preteklem letu razmeroma malo koncertov. Pevski zbor Glasbene Matice, ki je letos pridobil s Sre-Čkom Kumarjcm novega, nad vse pridnega in nadarjenega pevovodjo, je pel pod vodstvom dr. Ccrina vdrugič svojega častnega pevovodjo Hubada Dvofakovo »Stabat Mater«, pod Kumarjevim vodstvom pa vokalni koncert novejših rokopisnih zborovskih skladb. Pod okriljem Glasbene Matice se zelo veselo razvija naše orkestralno društvo. Za to se ima posebno zahvaliti svojemu skrbnemu predsedniku dr. Karlinu in nadarjenemu dirigentu Škrjancu, ki je pokazal razveseljiv plod svojega dela na časnikarskem koncertu 1. decembra. Ljubljanski Zvon je ime! doma samo en koncert, pevo-vodja Prelovec pa je šel letos s svojim zborom tudi v Beograd, poleg tega pa j« imel še petero koncertov v Mariboru, Rogaški Slatini itd.
»Slavec« je praznoval letos svojo 40-Jetnico z velikim koncertom pod vodstvom g. Brnobiča, priredil pa je tudi koncert na Viču. »Ljubljana« je imela dve zelo lepo uspeli glasbeni prireditvi v stolni cerkvL Pod vodstvom svojega pevovgdje dr. Ki-movca smo slišali ciklus ruskih cerkvenih pravoslavnih pesmi ter Marijin oratorij. Bil pa je v stolnici še tretji cerkveni koncert s Premrlom na orgijah in cerkvenim pevskim zborom. Šentjakobski pevski zbor z Gröbmingom kot pevovodjo je pel v Filharmoniji, od železničarjev, ki so si sedaj pod imenom »Sloga« pridobili krasno pevsko sobo v Ljubljanskem dvorcu in od pevskega društva Krakov - Trnovo pa nismo sli- j šali letos ničesar. Na Zvezinem konce/tu, le
nastopilo menda 14 društev, izmed katerih (zunanjih) si je pridobila prvenstvo mariborska »Drava« in »Glasbena Matica«, kamniška »Lira« itd. Koncerta se je udeležil tudi bivši načelnik umetniškega oddelka g. Odavlč. Za praznik ujediujenja je poleg časnikarjev priredila tudi Orjuna glasbeno matinejo. Na obeh priredbah so sodelovali naši najboljši pevci, Tblerryjeva, Lovšetova, Betetto in Banovec. Spremljal jih je naš mojster, izvrstni klavirski pedagog g. J. Ravnik. Med kncerte naj štejem tudi v prid Jugoslovanski Matici prirejeni prvi ljubljanski radio - koncert.
V operi smo slišali v preteklem leta samo troje slovanskih glasbenih novosti: j Rimskega Korsakova »Majsko noč«, Siroli-nega »Stanaca« in ravnokar Vilbarjevo »Lopudsko sirotico«. S pevci, zlasti tenoristi, pa nimamo velike sreče. Zapustil nas je Šimenc odšla le tudi Zikova in poleg teh dveh še manj pogrešanih manjših nekaj. Upajmo, da se tudi naša opera kmalu opomore. Za to nam je porok njen upravitelj gospod Hubad.
Za pevske zasluge so bili odlikovani z redom sv. Save predsednik Ljubljanskega Zvona dr. Švigelj, njegov pevovodja Prelovec. tajnik Zveze slov. pevskih zborov Pečenko ter dolgoletni predsednik Slavca Dražil. Tik ob sklepu leta pa se je v glasbene vrste vtihotapila tudi smrt ter nam iztrgala g. Viktorja Parmo. Večen mu spomin!
Nekoliko spominov na Viktorja Parmo.
Skromne so te vrstice, obsegajoče le nekoliko osebnih spominov na pokojnega V. Parmo. Kažejo nam pa, kako je on ves živel svoji glasbeni umetnosti, kako neumorno, dasi pod neugodnimi razmerami, je deloval, in v tem oziru se mi zde zanimive za širše občinstvo razne podrobnosti. Pri drugih narodih se o veljavnih in zaslužnih možeh pišejo obširne biografije, zbirajo vsi mogoči podatki o življenju in delovanju o osebnem občevanju in življenskih običajih, pri nas se to še skrajno zanemarja in zato so nam ti možje dostikrat tako neznani.
S Parmo sem se osebno seznanil pred približno 35 leti, ko sem ga na izletu iz Ljubljane posetil v Litij L    Bila sva si že preje v pismenem pogovoru radi »Almire«, pri Takratnem sestanku pa se je rodila ideja za njegovo najboljšo in naj priljubi j e-neišo opero »Ksenijo«. Prikupil se mu je s svojo  prijaznostjo In  živahnostjo.  Od takrat sva se sestajala vsako jesen, dokler sem bival na Dunaju, oziroma v La in zu. Vzel si je namreč vselej od 1. oktobra 14-dnevni dopust, katerega je preživel na Dunaju, posečajoč ondi gledališča in koncerte ter dvorno knjižnico. Ta odmor od utrudljivega uradniškega dela je porabljal vestno le v muzikalne študije.     Proučaval je v knjižnici od 9.—1. razna muzikalna dela, tako ml je neko leto povedal, da temeljito študira glede orkestracile partituro Meycr-beerovlch »Hugenotova. Ker sem vedel, ke-daj je na Dunaju, sem ga kot priden obiskovalec opere skoro vselej srečal že pred predstavo v vestlbulu, po predstavi pa sva skupaj večerjala- Rad Je posečal nove lokale, tako sva cesto šla v »Maksimilijanovo klet«, v »Majolično klet« Itd. In takrat )e v j prijetnem pogovoru hitro nimul čas. Bil je vedno živahen, duhovit In zabaven. Rad je govoril o svojih delih in načrtih In obžaloval, da mu uradni posli jemljejo toliko časa. Neverjetno je, da Jo sploh še mogel povsod sodelovati, vežbati in voditi salonske orkestre ali pa celo komorne kvartete, da je mogel ustvarjati toliko lastnih kompozicij. Na Dunaju je najraje posečal opero, a tudi opereto in koncerte. Nekoč me je vprašal, katere tri opere mi najbolj ugajajo, oziroma jih poslušam največkrat in z največjim užitkom. Rekel sem, da je to težko določiti, da bi pa smatral kot take Mozartovo »Figarovo ženitev«, Verdijevo »Aido« in Wagnerjevo »Tristan in Izolda«. Čudil se je zlasti zadnjemu, bil je namreč pristaš stare italijanske šole in večkrat    mi je hvalil  melodijoznost teh del  ter obsojal novo smer. Povedal mi je, da smatra on za tri najznamenitejše opere te-le: »Faust«, »Carmen« In »Aida«. Poudarjal je, da bi bil srečen, ako bi mogel le iz daleka nekaj sličnega ustvariti. Ni se precenjeval, a poznal Je tudi svojo veljavo. Tako n. pr. je cenil svoj Intermezzo iz »Ksenije« višje od onega v »Cavalleriji«, ki je takrat navduševal vse kroge. Zelo ga je veselilo, ko sem mu poročal, da ga skoro vse dunajske vojaške godbe igrajo na svojih koncertih.
Mnogo sva govorila o glasbi k »Rokov-njačem«. O vložku »Mladi vojaki« sem pripomnil, da to ne odgovarja načrtu igre. »Nič za to,« mi je odvrnil, videli boste, da doseže ta točka največji efekt«. In res, ni se motil. Ta koračnica je postala njegova najpopularnejša skladba, pela in igrala se je po vsi Sloveniji, — igrali so jo orkestri, klavirji, prepevali po šolah in gostilnah, žvižgali po cestah.
Že ko sem ga prvič posetil, mi je govoril o »Zla to rogu* ter me še pozneje večkrat nagovarjal, naj napišem La libreto, a meni snov ni prav prijala. Tako je imel idejo leta in leta ter jo slednjič uresničil. Na dan premijere sem ga popoldne srečal v Ljubi]aru. Bil je radoveden, kako se bo delo sprejelo poudarjal je, da Je v njem poskusil muzikalno karakteriziranje posamnih oseb ter si obečal večji uspeh, nego ga je dosegel v resnici.
Rad je vglasboval operete* aele £er Je bilo to lažje in manj naporno, temveč tudi ker so se zlasti na manjših odrih lažje vprizarjale. Želel Je vglasbiti opereto, kjer bi nastopali vojaki. Opozoril sem ga na Erjavčevo povest »Huzarji na Polici«, ki mu Je bila neznana ter na kratko skiciral dejanje. Notiral si Je m povpraševal, kdo M Brey*«! ad ajitt Utaatpy drjjnariartjo, He
venu jeii v teku let dobil Hbretista za »Hu-zarje«. Dvomim.
Ko sem ostavil Dunaj, sem Parmo za časa svojega 41etnega bivanja na Studencu večkrat videl v Ljubljani na koncertih ali v gledališču. Ko pa sem odšel v Gorico in potem na Moravsko, se dolgo nisva videla. Šele ko se je po prevratu vrnil z Dunaja, sem ga češče sreča val in se razgovarjal ž njim.
Ko sem v avgustu 1923. prišel v Maribor, je bii Parma slučajno prvi znanec, s katerim sem se sešel. Vračajoč sc iz ljutomerske okolice sva se s Parmo vozila skupaj iz Maribora v Ljubljano in od tu na Bled. Govoril mi je mnogo o svojih načrtih. Pravil mi je zlasti mnogo o svojem novem delu »Apolonov hram«. Bil je zadovoljen, da je v Mariboru našel novo torišče za svoje delo, bolelo pa ga je, da ga je Ljubljana popolnoma prezrla ob njegovi 70-letnici. Tudi ob njegovi smrti se je slabo oddolžila odličenu  domačinu glasbeniku.
AH v bodoče popravi svojo brezbrižnost? Dr. Fr. Gosti.
Moskovska gledališča v sezoni
1923-24.
Evropska gledališka publika se je že nekako privadila, da pričakuje od moskovskih gledališč prave čudeže. V Moskvi je sedaj do štirideset gledališč, ki vprizore vsako leto najmanj sto novih predstav. Po svoji kvaliteti to obilo gledališko delo nI vedno na višku in zato tudi ne spada v kategorijo čudežev. Ali iz pretiranih zahtev izvira včasi razočaranje, ki ni vedno upravičeno.
Lani se je mora! čuditi moskovskemu gledališkemu življenju vsak, kdor zadnja leta ni preživel v Rusiji. Letos ni več onega razmaha in napredka. Kako to? Do 1. 1924 se sovjetska vlada ni vmešavala v notr-anjl razvoj gledališkega življenja. Za svoje cilje torej za propagando in komunistično vzgojo delavcev in mladine je ustanavljala svoja gledališča. Proletkult, gledališče revolucije, Meiercholdovo gledališče in celo mre/.o manjših gledaliških odrov v raznih okrajih Moskve. Ali baš* ti delavski sloji, ki so začutili po revoluciji največjo potrebo po gle-dr.lišču. so rajši posečali druea gledališča, kjer ni bilo politike, k; jim je že davno presedala, kjer so jim nudili resnično umetnost. Logična posledica tega pojava je bi! pritisk aa repertoir in celokupni razvoj tako zva-nih akademičnih gledališč. Najprej je vlada prepovedala nekatere igro v duhu buržuaz-ne ideologije in psihologije, kakor Sologu-bov »Venec iz rože v moskovskem Hudo-žestvenem gledališču. In sovjeti so poizkusili z reorganizacijo gledališč. Vsem Ceho-vim delom so priključili retorične komunistične konce in ko moskovsko Hudožestve-no gledališče nI hotelo vprizoriti teh komunistično zaokroženih predstav, je vlada prepovedala tri najbolj priljubljena Čehova dela Tudi opera Faust je bila predelana za Veliko gledališče tako, da je bila njena tendenca protiverska.
Polagoma so gledališča spoznala, da bo njihova usoda definitivno zapečatena, če ne sklenejo z vlado kompromisa. Vprizoritcv »Zapravi ji vca« (Lesko vov) in »Svete Jo-har.e« (Shaw) priča, kako so se morala slednjič tudi gledališča ukloniti pritisku komunistične diktature. Umetnost se te umerila teatralizaciji. »Zapravljfvca« so igrali s slabimi dekoracijami, kakršne imajo tudi gledališki odri po dežel!. Po!eg tega je moral režiser postaviti na oder več simboličnih kulis, oo katerih naj bi občinstvo sodilo, da prevladuje v tem delu buržuazn: duh. Igralo v Komornem T^dalisču tako, kakor so i^i"a?! v malem gi!ed?l?S*ču aH v piriški Ccmedie. Isa pozornost je posvečena mora-ličrm-*:' vplivu Igre, v 1 *?*~-~err» se pjovori o zmagi dobrega in predstoječem padcu kapitalizma. Tekst je seveda temu primemo pre-menjen in očiščen vse buržuazne Drimesi. Sbawa so si izposodili sovjetski politi":! za propagando proti zavezniškemu imperializmu. V njegovi »Sveti Johanic nastopajo vojaki v modernih uniformah. Dekoracije so zelo slabe.
Običajno intenzivno gledališko življenje v Moskvi je torej deloma paralizirano v škodo čiste umetnost:. Sezona 1923-24 pomeni za moskovska gledališča težko preizkušnjo, ki bo imela važne posledice za rusko gledališko umetnost. Ce se sovjetski vladi posreči vpreči tudi gledališča v poTi-tično-propagandni voz, preti gledališki u-metnosti v Rusiji opasnost, da pade na najnižji nivo agitacijskega sredstva.
Carjeva
nevesta
z l   p Gjtmgjenac-Cavellr kot gostom.
(Opera)
Predigra. Balatka jo je pač eddirigjral temperamentno, izžel je iz orkestra vse, kar je v njem, toda slabo zasedena godala ne vzdrže pritiska trobil in v niz padajoči vi-jolinski prameni neslično utonejo.
PrvL akt. Cvejič (Grjaznoj) se trudi, da vdihne celi, sicer precej dolgovezni in ne zelo kratkočasni sliki nekaj življenja. V ustvaritvi tega pristno ruskega starodavnega bojarskega tipa je zelo srečen, pevski ga vsestransko obvlada navzlic temu, da fe Korsakov nanj položil vso svojo težko roko. Pugelj (Skuratov) mi sicer kot figura imponira, celo za dva Skuratova, a glasovno je medel, nikakor ne v skladu s svojo zunanjostjo. Še bolj pade ta kontrast v oči in uho v tretji sliki. Mož pride s »carsko besedo«, z gromom in bliskom, dejanje stoji na vrhuncu, a to grmenje je prazno in zveni kot počen lonec Banovec (Likov) pripoveduje zadosti živahno o svojem bivanju pri Nemcih, vendar se roj zdi vsa stvar prepočasna, preveč lirična, V obče naši pevci ne poznajo parlandnega petja. (Mohorič-Bomelij, 3. slika). Sfiligojevi je LJubaši mnogokrat previsoka in takrat ni prijetna. Prav je storila zato, da je svojo Široko, nastopno »protiaino« pesem okrajšala* Moški zbor še danes svojih stvari ne zjtf. Vem, da so razmeroma težke, toda
vsaj z dirigentovo taktirko bi se ne smeli tepsti. Režiser Bučar bi imel s prvim aktom še mnogo opraviti, ako bi mu hotei (če je to mogoče) odvzeti dubornorno enoMčjc in
puščobo.
II. akt. Maria (Gjungjenac-Gavella k. g.)ie mlada pevka, še dovoli izdatnega glasu, ki ga morda se utrdi, okrepi. Prekrasna arija, melodični višek celo partiture, v kateri- se spominja svoje ljubezenske sreče v zelenem očetovskem vrta z Ivanom in ki tvori v zadnji sliki tako strašen kontrast z njeno blaznost}'., nam mora seči v dno srca. Ga. gosi p^ Bi tega mogla doseči, kot Rozuniova. V igri je pa vsega spoštovanja vredna. Zlasti v zadnjem aktu te bila sania-svoja in ustvarila je globoko občuteno M_r-fo. Ropasova popolnoma zadošča. Betetto je izvrsten Sobe kin. Kvartet, druga krasota »Neveste«, je bil odličen. Opričniki nisi najsrečnejši. Prvi nastop njihov r-e vzbuja nobenega sirahu. V pijanosti svoji cb koncu so resničnejši. Zakaj jih ne opremijo z njihovimi historičnimi simboli, metlo in pasio glavo, ne vem. Zakaj naj bi bilo smešno, ko Ljubaša, kupivši čarobno zelišče za svoje poštenje, Borneliju reče, da sc noč* potruditi ga »ljubiti«, ne vem. Točen prevod je to iz ruskega Jezika. Pa tudi pri nas slišiš to mnogokrat.
III. akt. Oprema je prav prikladna. Betetto, Cvejič in Banovec resnični. Ga. Ribičeva (Saturova) siecr glasovno majhna, no, zadovolji popolnoma. Pripovedovanie o carskem pregledu nevest pa mora biti dosti živahnejše, medigre mora dirigent pospešiti: inače je vse zelo raztrgano in pevka si mora iz zadrege pomagati s praznimi gestam', z mimiko. >Carska beseda« Pug-Ijeva, kakor že rečeno, ne imponira. Sek-stet je lep, tudi ženski zbor je živahen.
IV. akt. Za bogati pomp carskih poko-jev je naš oder premajhen. Uvodna arija Betetta je hvaležna solistična številka ba-
pcsmŠkem delu sc poleg znanih pesnikov oglasijo nekateri naši naiinlajš:, slasti tist:. ki so se oprostili raznih povojnih umetnišk h zablod in iščejo svojo not. Drama bo zastopana po Otonu ŽupcmCicu. Kratek, umet« nlško pisan esej se ho gojil bolj nego doslej. GJevni zastopnik v tem delu bo dr. t%mn Prh jstelj s. svojo "tudijo o Dostoievskem. Dr. A. Däbtlii.k objavi studijo o pokojnem A. Franccu. dr. J. KelemUw teoretsko catetsk » razpravo o umetniškem ustvarjanju, dr. Fr. Krdrič razpravo in več" fcsnimivih vesti : ! svoje delavnice izdajo celokupnemu Prt-šemovega dela* dr. J. Glonar študijo o zoj« nem ruskem prelagatelju Prešerna — Koršu. Vrhu tejga 'nod » iasto| am tem d.lu dr. Pr. V ehert dr. T'. Molč, ur. S. Zupan:č. Obj.t v:jo iq rasen *ej»a neka saj Untva dosl^i ne-znana pi^ma Levstikova dr. Žtgon pa pri obči del Stritarjevih pičeni, ki bodo t\ t '. vsJen literarno, hi-* ^-:?cn prispevek. — P.-r le>i navedenega ho v listu razprav! ti • t«:c!i o drugih važnejših vprašanjih ia omet« niškef-a in obče kulturnega livljenja, — O slovenskih literarnih novostih bodo med drugimi referirali urednik Usta, Janko (?:.•
ser. Pevci Kjrlin: o drami bo por« čal ureu nik, o operi /.. M. Skerßanc: važnejše srho« hrvatske Mterarnc in umetniške vesti bo bo IeJil dr. F. Kozak. — Karocuuns listu estir.; kakor dosfei   120  Din,  za   inozemstvo 140
.se   plačuje tN»i"
dinarjev letno. Naročn
polbtno ali četrtletno. Ust sc nrrr.Cj nri Tiskovni zadrtntf v / lubifant — V deceu bru 1924. / rednütvo in tnwavntitvo n£/uu tjanskega Z\-or-.^ .
— Dr. Uudovil Pt\kr>: rTožitelji in I branite!?!-. Klub dobrovoljeev v Mari^ i je pravkar izdal, izpod peresa dr. Ljudevits Pivka v zbirki -Proti Avstriji«, odnosno »Carzano« V. knjigo »ToJltelji in branitelji«, V tej kniigt je opisano zadnje dejanje zna-
sistov. Center dejani a so Grjaznoj, nato ! ,rcnite caraanske afere in dogodke, Ki bo Maria in končno Ljubaša. Cvejič bi moral 1 mu sIedl1'- Oni, ki so čitali prve štiri knj
še bolj ven iz sebe, Marta, knkor že rečeno, je bila odlična, tudi Lj:ibnša je igralski zadostovala. Scena se vleče predolgo, narod stoji kot plot lesenih malikov in zija. Morda sc da stvar malo okrajšati in poživiti.
Orkester je bil živ in Bal j tka ima širok smisel za pestrost Korsakove insCndnenta« cije. Simsoničnc pred-, med- in pojete so bile lepe. Predstava v splošnem dokaj številne publike ni bogvekako ogrevala.    —č.
„Ljubljanski Zvon" v prihodnjem letu.
»Ljubljanski Zvon« je dospel v svoje petin* štirideseto leto, v dobo. kakr'ne ne more beležiti za sabo danes noben jugoslovenski in le maloštevilni slovanski literarni listi. V tej dolgi, neprekinicni dobi nj'govcyi ob? stoja je trudi že obsežen ramen in pomen lista, njegova nujnost in globoka zasidra-nost v osrčju vsega kulturnega slovenstva. Samo tako je mo^jel postati in samo tako ho mogel ostati Z\-on izmed temeljnih hm« nov nnše kulture' Nevezan na vse strani, ne slt*v?č nobeni literarni ali umetniški »šo* lif, razvijajoč se in rastoč v gljbino in v vi» šino, ne more biti glasilo nikogar kot po;
sameznika, marveč je plašilo vseh; vs--.li ti = stih resnično tvornih d :hov namreč, ki vzlic motnjavi časa^. vedo. kaj in kam hočejo in ki uporno kljubujoč v*em besnim rušilnim tendencam duha zanikujoee sodobnosti mo!» če in vztrajno grade, zidajo, ustvarjajo. Za= torej mora biti Zvon tudi v bodočo resna, svohodoumna, izven dneva in prehlih doma* epskih gesel mirno snujoča revija. Da se pri; bliža temu visokemu cilju, ima uredništvo za prihodnji letnik dovolj gradiva na raz= polago. V leposlovnem d?lu se nadaljuje in zaključi Juša Kozaka roman Sentpetcr. ki je že letos vzbudil občo pozornost čitatcljev. Drugi del povesti bo to pozornost še stop* njcval. V dramatsl"0 pisanih, koncentriranih, barvitih slikah se one usoda treh sentpetcr* skih družin v svoje poripetije in v svoj za; ključek: ponosni rod Zamejcev propade, rod H^tariev živi dalje z enim potomcem. Go* dež doživi na Zame i cevem domu svoio p^o* past. Starega Zamejca uniči njegova lj-'bljc* na h "i A:a. ni"gova d'-uga hči Marija pa. ki jo oee zavrže, vzdrži vso eestitost rodu in ves ni'*rtov ponos ter umre končno skoro kot svetnica, V Marijo je pisatelj polo/il vso duševno veli'ino, vso notranjo moč in svetost slovenske matere. Župnika Ro/muna — teoa idealno očrtanega slovenskega du* hovnika — uniči sovraštvo, zahrbtna zloba in terciialstvo Ij^di. Istotako konča t"a,i;čne smrti stari Luka; njegov sin sl"/i za hlapca pri Mariji in doživi tam najhujše sovraštvo njenega sina. Tako se med naoetimi prizori, ko umre mladi Hostar, mož Marijin, ko stari
Hostar zblazni in ko »črna smrt« uniči živ* 1 jen je gostilničarki Mari, potem ko je za* vrgla svojega sina, konča zgodba treh v živ* ljenju zvezanih rodov, predvsem usoda Za>
■ ge. prečitajo ta gadu i del s prav tistim zu-j nimanjem, kakor prve štiri Posebno iz te^a 1 zvezka lahko uvidijo, kako naravi] it du-! hovito je bila zasnovana epizoda v Car-zanu in kako odločilne važnosti bi lahko i -I la v poteku vojni^ dogodkov, :iko bi jo bili
I znali Italijani izrabiti tako, kakor si jo c ! zamislili njeni sasnovatelji, :>a Cela iim dr. j Ljttdevii P4vko. Vsa zb'rka Carz.uia je dokument, kako lahko pokvarijo velike načrte, ki bi lahko Imeli usodne in odločilne vplive in posledice, m. H irj.die. ki :i:so pristopni velikim idejam. Kn.:;so našim Citate* Ijem toplo priporočam >. V* naj ne man:-ka v nobeni narodni kn Ižtilci. Zanimivo \, da izide zbirka dokumentov o carzaBskem ped je t ju v kratkem tudi v Italiji. Priredi fo topničarski polkovnik Rigoni v Trentu. Kot osma knjiga zbirke »Proti Avstriji.i IzJ spomini ge. Ljudmile P i v k o v c pod naslovom Krlm'nal.. Tekom tekočega leta 1925. pa izide cik'us knjir o skupnih borbah i-.:-i goslovcnskih in češkoslovaških dobrovel -cev v Italiji. Ciklus bo nosil naslov »RaaM ob ranil«.
— Ivo Sorli: »Golobov^. Knji&araa G -ričar čc Lesk rvsek v d.: n ;c pred kratkim izdala ljubko novelo znanega našega pisatelja Ivo Sorlija »Golobov!«. Novela opisuje vaško dramo. Starčki sin Peter, posestnika Goloba v Smrečju, poroči Štančevo Tinico, ki pa ima raua mlajšega bratu Petrovega  Tončka,   ki  ;c   študent   '.n vnaprej
dotočes, da postane gospod«. Pisatelj spretno in z veščo roko riše težke duševne borbe v duši Petra, ko opazi, da njegova žena ljubi rodnega njegovega brata, :u konflikte, poiavljajcče >e v duš; mlade žene, k: se zaveda svojih dol/i.osti, a kljub temu ne more odoleti srčnim čustvom, ki jo uevzdržljivo siliio vživati sad prepovedane ljubezni. Gordijski vozel preseka Peter sati', ki odpotuje v Ameriko, e*j bi tako ne bil ra potu ljubljenima bitjema v njiji sreči ül se končno morda ne spozabil, da bi storil celo nekaj, kar prepoveduje božja zapoved, ki pravi- »Ne ubijaj!« Po dolgih 17 letih Peter umrje v Ameriki in za njegovo vdovo Tinco iti njegovega brata, sedaj že sodnika Tončka, ni več nobene zapreke, d i bi ne zaključila svojega prcie nedopuščeuega razmerja z rednim zakonom. Novelo >Go!ooo-vi odlikujejo vse pisateljeve vrline. Dialog je živahen, delujoče osebe prav krepko orisane. Knjiga se g^auko čita in najde: gotovo širok krog hvaležnih čitateljev, slasti sate ker je njeno dejanje povzeto Iz pristnega narodnega življenja. Šorliievo novelo toplo priporočamo.
— Vladimir Dvornikovie: Hrlst. Budha Schopenhauer. Študije za psiholo^iju pesimizma, knjiga druga s registrom imena za prva i drugu knjigu. Zagreb  19?5, izdanje
Hrvat. š:ampar<kog zavoda, strana XXVI 1 460 S° cijena Din 70. vezano Din 85. Predmetom ovoga djela nisu nikakovi školsko-iilozofski ni umjetni ^problemi■, več život sam. n svojoj najbližoj Bajosjetljivijoj strani: život kao bo!. Velika Volja i velika Cez-nja čovječija odavno je več prerasla sve
mejčevega rodu, ki preide v tok življenja j mogučnosti čovječije. U tom ie stala m
tako. kakor umre teta Zeha, ta njegova naj* [ tragika čovječnosti. Taj iskonski raskel dn-
starejša predstavnica, ki ob svoji smrti sliši [ še najdublje su propatili genijalni oSJUvačI
biti »večne ure«. Kos življenja je ta roman, j reijgjja i genijalni fizofl života; u njihovim
večno svežega in zanimivega, vzburkanega in valujočega, poslušnega zakonom nemirne krvi tistih, ki ga žive. — Razen »Šentpetra« bo objavil Zvon ie en origmalen roman. V njem sc je mlad znan pisatelj, ki si je nadel psevdonim Jernej Jereb, lotil enega najkoe* Ijivejših sodobnih problemov. S finim psi* hološkim niansiranjem nam je očrtal razvoj mladega človeka, tipičnega za naše dni, ki je bolj po krivdi razmer in okolice, nego iz lastnega nagiba, zašel v labirinte seksualnih zablod, od koder mu ni več rešitve. Nad tem delom, ki je vzlic najkočljivejšim pri* zorom prožet z globokim etičnim gledanjem, se bo utegnil marsikateri misleč čitatelj raz* misliti o enem najtežjih in najstrahovitejših vprašanj sodobne družbe. Romanu je naslov »Suženj Demona«. — Poleg teh dveh vodil* nih romanov bo v Zvonu odlično zastopana novela in krsjša črtica. Takoj v prvi številki objavi Anton Novačan novelo »Papiga«, ki ji nato slede še druge. Novele objavijo na* dalje Vladimir Levstik, Cvetko Golar, Ivo Sorti. Ivaji Zoroc, Fran Albretftf in 4fugt V.
trzajima trza sc ciielo čovječanstvo. Ud' p-stl se u njihovo proživljavanje bo!a-života t u njihovo traženie spasenja ne za se več za Covjeka, to znači: u najjačem osvjetljcnju zadupsti se u sve skrovitosti svog redicnos života. I lirist i Budha i Schopenhauer grandiozni su primieri jednog te istog Covjeka. Pogled i upiinik njihov udario je o samo dno života, do korijena egzistencije uop-če. U različitom govoru oni rekoše čovje-čanstvu jedno te isto. To »jedno«, u svoj raznolikosti njihove riječi, traži ovo djelo, i tirne, refleks svili života ljudskih u ogledalu ovih genija. Sve ostalo, problem *isto-rijskog Isusa« i psihičke mogučnosti njegove ličnosti, problem Budhinc pojave i čitave njegove kulturne ozadlne, te napokon problem nauke, života i mračne ličnosti Scho-penhauerove, sve su to, u okviru ovoga ujela, samo sredstva i putovi da se i na tivot-noj i istorijskoj konkretnosti ovih velikih predstavnika čovječnosti $to jače zalivati ono jedno i sveliudsko: Život kao bol i upit-njk, čovječuosi sama kao tragika.
Sil SR 6«
»SLOVENSKI NAROD*   dne 1.'januarja 1925.
Štev. !
CENIK
objavam v »Slovenskem Narodu" za leto 1925.
A. Mali oglasnik:
Vsaka beseda 50 para, najmanjši oglas Din 5.—, Za ženitve, dopiso« vanje ter male oglase, ki ne aluzijo v posredovalne in socialne namene publike m ki spadajo po svojem strogo trgovskem značaju med velike oglase, vsaka beseda Din 1.—. Najmanjši znesek je Din 10.—. Za navadne oglase, objav« ljene med malimi oglasi, veljajo cene kakor pod C.
B. Navadni inseratni del:
(v sedemkolonskem delu (petirna vrsta 45 mm široka, 3 mm vi«oka):
1. Oglasi do 90 mm višine (30 petit vrst enostolpno     ä petit vrsta Din 2.—
2. »    od 70 do 300 mm (od 31 do 100 petit vrst) .  »    »      »     r» 2^0
3. >*     od 301 do 900 mm (od 101 do 300 petit vrst)   »    >»      »      » 3.—
4. »     nad 900 mm (nad 301 petit vrsta) »    »      t»      »   4.—
C. Oglasi v teksta:
(enostolpna peiiina vrsta 63 mm široka, 3 mm visoka):
1. do 90 mm višine (30 petit vrst enostolpno)     •   .   k petit vrsta Din 8.—
2. od 90 do 300 mm (od 31 do 100 petit vrst)  •   .  *   »    »       »      » 10.—
3. nad 300 mm dalje . .........»      »      » 12.—
• Ako naroča stranka za oglas fiksen prostor, se ta računa po važnosti prostora in po dogovoru, najmanjši pribitek znaša v tem slučaju ?0 % od navedenih cen.
Č. Objave vseh vrst med tekstom:
1_ Društvene prireditve brez vstopnine ali brez zveze z materijainimi dohodki: do 30 besed Din 5.—. vsaka nadaljna beseda 50 par.
2. Društvene prireditve z vstopnino ali v zvezi z materijelnimi dohodki do 50 besed vsaka beseda 50 par, od 50 besed naprej vsaka beseda Din 1.—b
3. Kedruštvene prireditve (objave malogospodarskih organizacij, objave za* sebnih in gostilniških koncertov, poslana, izjave, preklici, svarila itd.) do 30 besed vsaka beseda Din 2.— od 50 besed naprej vsaka besed- Din 5.—-. Najmanjši znesek Din 30.—.
4. Objave velikogospodarskega, veleindustrijskega, veletrgovskega, bančnega itd. značaja: vsaka beseda Din 5.—*
5. Špecijalne reklamne notice manjšega aii večjega obsega za velikogospo» darska podjetja se računajo po specijalnih dogovorih in tarifih.
Uprava »Slovenskega Naroda««
Inrto is obesil 50 Indijcev. Mannekjva vladarska hiša al bila posebno za to Gamovo zaslugo. 20 let Je bil brez službe, dočhn sta razširita generalna kapitana in kraljeva namestnika Francesco d' Almekla in Altonzo d* Albnqaerque portugalsko moč od Ade-mov tja do Sumatre, Jave in Siama. Šele leta 1534 Je odplol Vasco da Gama tretjič kot indijski kraljevi namestnik in grof VI-digneiry, toda že o božiču ga je dohitela smrt Zadnje njegove besede so bfle, ko so se njegovi mornarji prestrašili nenadnega valovanja: »Nič se ne bo.ite! Morje se vedno trese pod nami.c
Iz dnevnika udeleženca njegove ekspedicije.
—---Leta 1497 je poslal kali Manuel, prvi teza imena, štiri ladje na daljno pot iskat dišavo. Redeüo smo zapustili v soboto, osmi dan meseca julija omenjenega le*a in smo nastopili svojo pot: Bog da4., da bi jo v njegovi službi srečno končali, amen. Naslednjo soboto smo zagledali pred vs?rn Kanarske otoke m pluli po noči mimo otoka Lancerote. Dan pozneje smo loviti dve ari ribe, in je b'Ia megla tako gosta, da sta se Pavlo da Gama in krmar izgubila. Sele v četrtek zgodaj zjutraj smo zagledali vodilno ladjo, ki je bila pred nam! kakih 15 mili.
Proti večeru 6mo jo vsi vzradoscenl dobi-teli, streljali iz topov in trobili, da pokaže« mo svojo blaženost, ker smo se slednjič na-SIL 1. novembra smo opazili znamenja, da se bližamo suhi zemlji. 4. istega meseca o. smo zagledali zemljo. Vse ladje so se zbralo Cn pozdavili smo poveljnika z zastavicam: in streljanjem iz vseh topov. V četrtek smo krenili k obali, kjer smo našli širok zallc Nazvali smo ga sv. Helena. 18. novembra zvečer smo dosegi] rtič rDobre nade*. mimo katerega pa nismo nojli plati, ker je
piha! veter cd juga proti napadu____
Po prijateljstvu v Mozambiku SO nastale razprtije v Mombasn. Ko se je stemnilo je ujel povclJnlafc dva Maora ter ja z razbeljenim oljem prisilil, da sta priznala nameravano izdajstvo. Povedala sta, da so nas hoteli ujeti, čim bi prispeli v pristanišče.. Ko je hotel poveljnik mnčifi na Isti način tudi drugega, je skoči! v morje v Mpn. ko smo mu hoteli zvezat: roke. Tudi oni prvi je ponoči sknčil v vodo. Naslednjo toč okrog polnoči sta se nam približali dve bi-ji z množico ljudi. Tri so poskakali v vodo naka sta ladji odplnli. Straža je opazila te ljudi in ko se le prepričala, da niso ribe, je začela kričati, nakar so Izginili. Tako reči so rojile tem psom po glavi. Ali gospod Bog ni hote!, da dosežek svoj cilj, ker niso vanj verovali . ..
I „
Vasco da Gama.
ESrečno novo leto } želi vsem svojim odjemalcem in znancem tvrdka
Jos. Rojina, Ljubljana.
Sokolstvo.
Bratje in sestre! Kako vzvišena in kako edinstvena naloga je to, katere Izvrševanje jc naloženo naši svobodni volji in naši globoki sokolski zavesti! Zavedajmo se tega in dcinjmo po tem v vedno stopnujočem se navdušenju, vsi stremeči za ?stimi sokolkkimi idefa, bratstva, enakosti in svobode!
Ves naš narod mora biti prožet s sok Iskim duhom samozavesti in ponosa, borbenosti in nezlomljiva značajno-stL Ne t besedami — z dejanji naj vsa* posameznik izpričuje svojo ljubezen do zemlje, ki ga je rodila in ki je nje^a edinstveni, sveti doni od vekomaj do vekomaj!
Najprej posokoii vsakdo samega sebe, da bo ves naš narod sokolski po svojem mišljenju, živijenja in delovanju! Naša pot gre naprej in navzgor — vzvišena nad vse in za naš narod po* membrrejša In važnejša od vseh drugih!
Kanibal Oenke.
Med letošnjimi božičnimi prazniki se je sjrominjala Portugalska, da je umrl v Kal-koti pred 400 leti veliki pomorščak in poto-vaiec Vasco da Gama, ki je prvi odkril pot do-:Vzhodne Indije okrog rtiča rDobre nade« Prav za prav bi moral! reči iznova odkril, zakaj po Herodotu je že egipčanski kralj Niku (Nuho 610—594 pr. Kt. poslal brodov-je iz Rdečega morja v Airiko in dalje proti severni obali Egipta. Po dveh letih plovbe se je to brodovje zopet povrnilo v Egipt. Ali ta pomorski uspeh starega veka je bil že davno pozabljen. V srednjem veku ic bila edma trgovska pot v Indijo plovba po Rdečem morja, ki :e bila takrat monopol Benetk. Šele Kolumbovo dozdevno odkritje indijske obale je iznova zbudilo staroveško idejo direktne vodne ceste v Indijo v vzhodni smeri Nedvomno je igrala pri tem važno vlogo tudi zavist Portugalcev, ki niso mogli *orej ureboloti Kolumbovih, torej španskih uspe-Jiov na morju. Povod za smelo plovbo Va-sca da Game pa je dal v prvi vrsti dragi portugalski pomorščak, kapitan Bartolome? Diaz, ki je odplul leta 1486 s tremi ladjami ob zapadni obali Afrike mimo itiča »Dobre nadea.
Enajst let pozneje, leta 1497. so odplule iz Lissabone tri ladje pod vodstvom Vasco da Game, da najdejo pot v dotlej neznano deželo duhfcetič korenin. Indijo. Zvonov- so peli in duhovnistvo je blagoslavljalo dva smela pomorščaka, Vasco da Gama In njegovega brata Pavla na daijno pot po neznanih morskih gladinah. Posadka je Štela 160 mož. Danes bi smatrali tako eskadro za otroško igračo, prikladno k večjemu za plovbo po reki ali tik ob morskem obrežju. Ali v onih časih je bila še večja smelost pluti z njrmf po neznanih morjih, ker je bilo po mnenju ljudi tako vroče, da je gorel celo iTak. Navzlic viharjem je Vascova »eskad-rsc srečno preplula ekvator. Komaj pa so se drzni pomorščaki spustili dalje, je nastaja južno od ekvatorja zima. dnevi so se krčili, zdelo se je, da traja skoraj neprestano noč in moštva se je polotil tak strah, da si «! moglo niti kuhati jedi. Med viharjem je Vasco da Gama plul mimo strašnega rtiča »Dobre nadc«. Neprestana opasnost in na-i»orno delo je spravilo njegovo moštvo Iz ravnotežja. Na ladjah jc izbruhnil upor, ker |e bilo moštvo prepričano, da ni več rešitve. Toda Vasco da Gama je bil pravočasno obveščen o uporu. Glavne puntarje je dal zako vati v verige, po tem pa je vrgel vse knjige
in dnevnik v morje. Plovba ob vzhodni obali Afrike je bila zelo težka in naporaa. Poleg bolezni, ki je uničila večino posadke, so bili pomorščaki v neprestani nevarnosti, ker so jih mogli vsak hip napasti morski roparji in moslinski poglavarji iz Mozan-blka in Mombasa. Sele po 11 mesečni naporni plovbi so dospeli do Kalkute. Več dni so trajala dvoumna parlamentarna pogajanja, predno je poslal Vasco da Gama na suho svojega zastopnika. Ko se je ta vrnil, ne da bi kaj opravil, je poslal Vasco da Ga na h kalkutskemu samorinu kapitana Coella, kateremu se je slednjič posrečilo pregovoriti samorlna in skleniti z njim premirje. Nato je sprejel samorin oba »admirala« v svečani avdijenci. Bil je ves v zlatu in dragocenih kamnih. Portugalskemu kralju je poslal posebno pismo, ki spada med najstarejše trgovske listine. V njem pravi: »Vasco da Gama, plemič vašega doma. Je posetil mojo državo, kar me je zelo razveselilo. V moji deželi je ohilo cimeta, kllnčkov, popra školjk in dragocenih kamnov. Od vas bi rad j zlata, srebra, koral in škrlata.«
Kmalu so pa začeli intrlgirati proti vsiljivim tujcem matrrski kupci, češ da so Portugalci špijoni. Vasco da Gama je bil are tiran in šele na grožnjo, da bodo usmrčeni kalkutski kupci, ujeti na njegovih ladjah, so ga osvobodili. Na povratku je preganjala ekspedicijo vojna ladja iz Kalkute. ki so jo Spanci s salvami hitro pregnali. Po viharjih in bojih je doseglo Gamovo brodovje rtič »Dobre nade«. Tu je Častihlepen kapitan Coelho, hoteč doseči lastne uspehe, pobegnil z ladie. da bi prisoel v Lisabono prej j nego Vasca da Gama. Ali Vasco se ie ukrcal { v Santingu na brzo ladkj. da bi pr*:oe:ial domov svojega težko bolnega brata Pavla. Začetkom septembra 1490 je priponi v Lisabono z bratovim truplom na palubi. Od 160 mož posadke se je vrnilo samo 55 Ab" pot v Irdijo je bila odkrita in kraj Manuel je je priredil smelemu pomorščaku na čast velike svečanosti.
Cez tri leta je odplul Vasco da Gama drugič na morje. To pot je imel že 20 ladij in 800 vojakov. Vlada ga je poslala, da osveti zločinski umor portugalske trgovske delegacije v Kalkuti. Domačini so bi!i namreč umorili 50 Portugalcev, poslanih v Kal-kuto v svrho trgovinskih pogajanj. In Vasco da Gama se je kruto maščeval za to orijen-talsko zahrbtnost. Zažgal je ladjo z romarji v Mekko, tri dni je bombardiral Kal-
S'1~Myo, narüd, üfera in politika.
Med najvažnejšimi in najocif mirnejšimi sklepi, ki jih je sprejel letošnji Sokolski sabor v Zagrebu, je resolucija, katera obravnava stališče So-kolstva nasproti narodu, državi in politiki.
Resolucija pravi, da hoče jugoslo-vensko Sokolstvo ostati last ceiokno-nega jugo^Iovens^sa naroda v eni pje^mieni svobodni državi. En narod, enn država, eno Sokolstvo! To je za naše Sokolstvo gotov čin.
Jugoslovensko Sokolstvo bo z ozi-rom na to branilo vsajc trenotek edin-stvo jugcsTovenskega naroda, edinstvo in neodvisnost jusoslovenske države proti vsem sovražnikom.
Sokofstvo sc v svoji svobodni državi, ki jo je pomr^Io graditi ne samo s svojimi ic>*.?rrn\ temveč tudi s svojimi najboljšimi brati, ne more odreči vplivu na zgradbo in utrditev te države v duhu sokolskih načel: napredka, demokratizma in socialne pravičnosti.
V duhu teh načel se mora pre-vzgojiti vsak član iz nezadovoljnega, odvisnega in nezavednega v svobodnega in politično zavednega državljana.
Jugoslovensko Sokolstvo je nepolitična organizacija, toda vsakemu Sokolu nni bo svet Tyrsev ukaz, da imej vsakdo trdno in lasmo politično preori-čanje, ki odgovarja sokolskim načelom! Odklanjamo programe političnih strank, ki so v nasprotstvu s temi načeli. Po-litično delovanje Sokola v ostalih po!i-tičn;h strankrfc bodi uravnano po so-kolskih načelih. Vsem članom sokol^ke organizacije, ki delujejo v javnem življenju, se nalaga, da oravnajo svoje javno delovanja v smisra r^h načel. Člani SokoMvn naj bodo kritični pripadnik svojih političnih strank in tudi v politični agitaciji ne smejo prekoračiti mej soko!*kega bratstva, strpljivosti in dostojnosti
Vse Članstvo sokolske organizacije je dolžno, da se seznani z ustavo in z vsemi državljanskimi dolžnostmi in pravicami, ter da si vzgojil ča* za soodgovornost o odločanju usod© lastne države, katere vsa moč izhaja iz zavednega ljudstva in katere največja slabost je nezavedno, neizobraženo in nepožrtvovalno ljudstvo.
Sokolstvo smatra nacionalno zavest za bistven pogoj vsestranskega in zdravega razvoja našega naroda. Sokolstvo je dolžno posvečati posebno pašnjo in največjo brigo pobijanju ana-cionamih pojavov na vse poprisčih narodnega Življenja in okrepitvi narodne misli v onJh delih naše domovine, kjer je narod pod vplivom ekonomskih faktorjev in tradicij v nacionalnem pogledu še nezaveden.
Sokolstvo zahteva c-i vseh svojih Članov, da se povsod, to je v privatnem in javnem življenju, kjerkoli se križajo lastne zahteve z zahtevanri drugih, rrr*najo brerizjemno po zah&vnfl socialne pravičnosti in sokolsk^ja bratstva.
Jugoslovensko Sokolstvo izraža svoje simpatije tlačenim in zarobljenim delom našega naroda in se hoče pobrigati za njih telesno, duševno, nrav-no, gospodarsko in politično povzdigo, neodv'sncst in svobodo.
Vpliv Sokolstva v javnosti.
VsaV brat se mora v zavesti svojih sokolskih in državljanskih dolžnosti, ob vsakem času posluževati svojih državljanskih pravic, k^r hočemo v javnosti več sokolskega duha bratstva, požrtvovalnosti in nesebičnosti, in ker mora vsak Sokol in vsaka Sokolica sedaj po u jed in jen ju in osvobojen ju našega naroda sodelovati pri zgradb) trdnega in stalnega temelja pridobljene sam ^s talno sti!
Sokoli hočemo v pogledu posebne tvornosti v našem narodu temu narodu dati in ohraniti najpopolnejšo moč, ki s svojo vedno se dovršujočo mogočnostjo nepremagljivo in trajno zagotavlja narodu življenje v neskončni čvrstosti in nemfnüivi navdušenosti!
Ž. mL;
Božični prazoikl.
(Domača naloga.)
Božič je najlepši praznik, kar jih ima sveta katoliška cerkev, posebno kadar se v hiši gojč otroci.
Kajti se odlikuje po dolgih počitnicah. Počitnice so največjega pomena za dobre šolske uspehe učeče se mladine. V počitnicah nikdar noben učenec ne dobi čveka. Če bi bile vse leto po-datirice, ne bi bilo cvekov in bi bil učni uspeh jako krasen. Cveki kvarijo krasoto učnega uspeha. Kdor dobi več cvekov, frči. A tek pravi, da je frčanje na podlagi cvekov najmodernejši letalni "sistem. Mogoče, da je moderen. Toda priporočljiv ni, ker vsak pade, kdor frči na tej podlagi.
Nadalje se odlikujejo božični prazniki' po poticah. Nekatere potice spa-Üajo v rastlinstvo, te so: rozinova^ orehova, mandeljeva potica. Nekatere pa spadajo v živalstvo, n. pr. medena in ocvirkov a potica. Toda ocvirkova o božiču ne uspeva, nego klije šele nekoliko tednov pozneje, ko zavlada v naravi že. veseli pust.
Potice prinašajo ljudem razne koristi. Mene vsakikrat boli trebuh in brata Franjeka takisto. Najmlajši brat je pa nesramen: iz potice pobira samo rozine, testo pa sne mamica. Atek pa poje" za vsemi skorje in smo ponosni na svojega atka, ker daje nam otrokom tako dobre zglede.
Božični prazniki se odlikujejo tudi po jaslicah. Letos so jaslice posebno sijajne s pristnim hribom iz papirja in s pristniin mahom iz pristnega maha. Letos imamo jaslice z dvema svetima družinama. Lanska sveta družina je že bolj revna, sveti Jožef nima glave, ven-dc<r se nam je smilila in je nismo zavrgli. Kupili pa smo k lanski Se novo iz boljšega papirja, zdaj imamo dve sveti družini, v hlevčku je prostora za obe. Svetih treh kraljev pa imamo šest
Posebno se odlikujejo božični prazniki po božičnem drevescu. Božično drevesce je jako dragocena in koristna rastlina. Božično drevesce rodi enkrat na leto in sicer na božični večer obilo sadu: pozlačene orehe, sladkorčke in okraske. Vsi otroci se zelo veselimo božičnega večera in drevesca in smo zato tepeni. Kadar se kake stvari veselimo, smo razburjeni, ne moremo biti
mirni in se boksamo. Kadar se boksamo, se Franjek joka in potem smo tepeni. Pa se nam vseeno božično drevesce izplača.
Na božični večer ne sme nikdo v veliko sobo, dokler ne pozvončka. Vsi trepetamo in se boksamo, potem pozvončka. Vrata se odpro, sredi sobe stoji drevesce, tisoč in tisoč svečk gori na drevescu, gotovo jih je dvajset aH še več! Pod drevescem pa so razprostrta bogata darila za nas otroke: čevlji, zimske nogavice, srajce, ribie olje, milo in krtačke za zobe. Ta darila jako vesele atka in nam atek prigovarja, da bodimo veseli in smo tudi veseli zato, ker je atek vesel. Nas pa bolj vesele druga darila: igračke in sladkorčki. Toda morajo biti igračke take, da se dajo potreti m da se lahko pogleda, kaj je notri. Take igračke so najlepše. Ko je bil stric Tone majhen, je vse igračke ko j prvi večer potrl. Rekel je: da bo vsaj mir! Tako nam je pravila mamica. Naše igračke atek takoj spravi, da jih ne bi potrti, in nimamo nobenega užitka.
Atku prinese božiček vsako leto cekin in mamici tudi te potom spravi
atek oba cekina. Atek bi moral imeti že mnogo cekinov, pa pravi, da ima samo . dva.
Sestra pa dobi vsako leto za božič tudi ozebline na nogah. Toaa jih ne dobi kot darilo, ampak od lepote, ker nosi flomogavice.
Nobeni drugi prazniki se ne morejo meriti z božičnimi. Še listi so jih veseli in imajo posebno prilogo in inserate.
Zato si je tudi ljubi Jezušček izbral prav te praznike, da je prišel na svet. Otroci jako ljubimo JezušČka.
Pravoslavnim se je rodil Jezušček trinajst dni kasneje in mu pravijo bad-njak. Je pa njih ljubi Jezušček ravno isti Jezušček, kakor je naš, toda prihaja za nas posebe na svet, za pravoslavne pa posebe, da ne bi bili kateri razžaljeni. O, kako dober je preljubi Jezušček!
Mi bi jako radi praznovali tudi pravoslavni božič. Pa nam ne puste in je dejal gospod profesor, da bomo vse pozabili m da bo v šoli po praznikih velik cvetlični dan za cveke. Atek tudi pravi, da je en božič dovolj in kje bo jemal!
Gospod kaiehet ic rekel, da vera pesa. O, kako resnične so te besede!
Prebava v zadevi Itudorrca l>enkj 5o prinesla na dan s.ra&ne podrobnosti, iz katerih je razvidno, da ie Mlo število Denke« vili jrtev najmanj 13 in ne 5 kakor se .;c prvotno domnevalo. Veliko ogorčenic te jc peiavilo tned DTetnvatstvom proti policiji, ki jc obdolžena, da zanemarjala svo:c dolžnos:! r.adzorovanM- Münsterberg Je zelo mak) podeželsko rne^to in je prebivalstvo vsakogar poznalo. Vedno i>e iim ie čud.vD zdelo, kadar je kdo izmeJ njih Izginil, toda nikdar si niso mogli na.iri pravega wrokd. Prebivalstvo ie tako ogorčeno, da ie .;aiirii-nüo pokop ijudorrea Danka na občinskem pokopališču. Denke je stanoval v Münster-bergu nad .20 let in ie bii zu č«i*a največje valutne krize prefriK^n verižmk. Z:vel prav dobro. B'l je visok človek, -^ar okoli 50 let, s kratko orado, bradavjeastega obraza in krepak. Denke ni n:\Jar obiskoval javnih lokalov in vide*5, ja tudi niso nikdar s kako žensko. Ce ga jc kdo nagovoril se Je zgodilo, da je v njega strmci po vec mi-rut, ne da bi dal kak odgovor. Bil ic red* kobeseden in se je izogiba' V dom!«
šljiji, da je bila mogoče kaka zelenjava pognojena s človeško krvio je več f>rčbh*aicev jMönsterberga obolelo na žetodčnenj krč':. Nek3 BHiner, ki je pri liadorrcu večkrat opravljala vrtna dela in je od ::»cga tudi dobila mcÄO, je ležko obolela.
Histf Denkova se je nahajala izven mesta na neki poljski poüi. Tja vodila mala, po zimi xclo ledena in ozka pot. Pred vbodom na vrinlh vratih je bil<* deska z napisom: 'Vstop prepovedan!^ CuJr.o ic, da so v tej hisjd, ki je bila last nekega vrtnarja, stanovali tod! šlezijsk" begunci, med drup-mi neki učitelj Vogt, ki niso riikdar do zadnjega trenotka ničesar sumljivega opažat.
Ko so prebivalci opazili slučaj pomočnika Oliverja, katereaa ;e Denke napadel, ga policija ni hotela prijet! f;i zaatisati &ele na ponovni pritisk očividcev so ga prijeli in zaslišali na magistrata.
Denke je priznal, da »e napadel več rokodelcev, zakaj, tega ni povedal. Najpreje ga policija ni hotela pr?;e;i in £ele na ponovno zahtevo prebivalstva ie bi! Denke aretiran. Morda b! celo ne prišlo do tega strahovitega odkritja, da sc rti Denke v zaporu obesil. Pri hišni preiskavi je policiji našla v štipl lesen sod. ki je bi* napolnjen dn roba s prsti, rebri in ndf.
Izpoved Oliverja.
Oliver je izpovedal o atentata, ki »e namerala Denke nanj. sledeče: Sel sem že večkrat mimo Denkove hiše in se oglasil pri njem. To pot me je pozval, da pridem v njegovo sobo, kjer da boni nekaj pisal zanj. Zato mi je hotel darovali 20 pfenigov. Sede! sem za mizo, tako. da sem imel hrbet obrnjen proti vratom. Denke je pr;5el narekovati: >Adolf, ti debeli mož... Ko sem hotel pisati sem se moral nehote smejati in sem se pri tem sklonil. To mi je redilo življenje, kajti v istem trenotku me je zade» udarec Denkove sekire. Udarec pa ie bil slab, omamljen sem vstal in takorekoč padel v naročje Denke, ki je hotel še enkrat zamahniti. Nastala je strahovita borba rned mano in njim. Krčevito se me ie oprijemal in me skušal vreči na tla. To se mu je posrečilo in znova je zamahnil proti meni. V tem trenotku so skočiii v sobo moji rešitelj? in ga odtrgali od mene. V njegovi roki so ostali celo deli moje obleke.
Sllčno kakor v alačaja Harrmanna zatrjuje tndi prebivalstvo v Münsterbergu, da je morilec dajal meso svojih žrtev tndl drugim osebam in neka žena ie celo prijavila policiji, da ji je Denke daroval meso. Ugotovljeno je. da je Denke, istotako kakor Haarmann, trgoval z oblački svoj!h r.rtev in je revnejšim ljudem tudi obleko darova!. Od kože svojih žrtev je uporabil Denke tud! najmanjše kose. Celo njegovi trakovi za čevlje so bili iz človeške kože. Med žrtvami Denka se nahajajo osebe vsake starosti, med temi celo neki 70 letni starček in neki oče peterih otrok. V splošnem je Denke večkrat potoval, vendar ni pojasnjeno kaj je počenjal na potovanju. Močvirje za hiše mo. rilca se preišče te dni. Pri preiskavi stanovanja tega kanibala so na.šli kovinske ploščice v obliki novca, ki so bile zaznamovane b Številkami. Očividno je, da je morilec na te ploščico zaznamoval število svojih žrtev.
Zagoneten obiiž.
V ktrpcni sta sedela dva gospoda in popolnoma tuja odlična dama, ki se ie držala ze*o rčsno in dostojanstveno ter nasproti ji sedečega gospoda navidezno niti pogledati ni hotela. Imela pa ie dama na lev; stran? spodnje ustnice krpico črnega obliža. kar }o je delalo še posebno mikavno, da io ?e gospod, sedeč pri okmu neprestano giedal, dokler niso privozili v temni predor. Ko je vlak prispel iz predora, dama ni imela več obliža, pač ga je imel na desni strani spodnje ustnice nasproti ii Sodeči gospod. Kako se je neki to zgodilo?...
štev. 1
•51 ovrNSKI   NA poru dne 1. Januarja 1925.
Ätran r.
Svojim cenjenim odfcmaiccm
7921
ki mo me r proHem letu m straßim mtrupanlem in n^kTonjeno+tf* m i*M* odličnem številu poZnmtill * naroČi'*, in so «3« mojem stremljenju: nuditi in priporočati rsakomur vrtino jtstangleška mukna, odnn*no nafekrbne/e ludelunn oblačila prepričat, prott mračno in u***e*HO tiaro leto promet, fin mi man panje in netklonfenomt ohranijo tudi r norem letu. D RAG C SC HIV A /?, L«JIBL*JASA
t
Naši grobovi v 1.1925.
Eno le-o Je v povprečnem človeškem življenju drobec, toda koliko gorja In solza provzročl kruta smrt v enem letu, koliko skoraj nenadomestljivih vrzeli vseka njena kosa v vrstah tako malega naroda, kakor je na* slovenski.
Cas celi rane in suši solze. Marsikoga je javnost že pozabila, da si še ni poteklo leto odkar nam je bil iztrgan.
Hvaležnost zahteva, da ob zaključku leta osvežimo vsaj nekatere teh grobov, Sc-vc nas je zapustilo mnogo, ki so Imeli zasluge za rodbine, narodno gospodarstvo in splošno kulturno povzdigo. a jih ni mogoče
2nova naštevati, ker bi bilo za to treba cele knjige. Spomnimo se le neketerih posebno izrazitih osebnosti raznih stanov, a to kronologrčno, kaker so nas zapustili.
G: dr. Gabrijel Hočevar, bfvš* zdravnik na Bledu, agilen rodoljub, prepričan napred-njak, f 2t\ januarja v Ljubljani.
Q. Anton Lapajne, tehnični ravnatelj združen;h papir lic Goričane-Medvode ve-sčak v svojem poklicu, priljublien pr. urad-alštvu in dejstvu, t 2. januarja.
O. Janko Likar, mestni učitelj v pok-delaven pH vseh knlturnlh in gospodarskih organizacijah naprednega učiteljstva, + 18. Jan. v Ljubljani.
O. Anton Krejel. vzoren trgovec In bis-n« gospodar oče odvetnika k. dr. V. KrcJ-tija In tast viš. sod. svetnika g. Mllčinskega, rnož-poštenjaK starega kova, f 26. janjarja v Ljubljani
O Janko V ajda. pristav prt ravnatelj stvu drž. železnic *vak junaka Malgaja, zelo sposoben uradnik in vedno vnet nearnd-niak, f in. februarja v Ljubljani.
Ga. Marija Francotova, mat* zavednih Sfnov in hčera, lastn!ca znane gostilne na Rožniku, f 13. februarja.
G. Al. Žlaon 24 letn! slušatelj sred. teh. šole v Ljubljani, sin znane narodne rodbine v Renčah pri Gorici, nadarjen mladenič, poln narodnih idealov, f v Renčah 19. febr.
Ga. Marta Vrančič roj. Orožen I* znane Orožnove rodbine iz Kamnika navdušena narodnjakfnja, ki je rada sodelovala pri raznih narodnih prireditvah, f v Ljubljani 25. februarja
Ga. Maks'mlla Jesenko roj. Perne1, soproga odvetnika g. dr. Roka Jcsenka, + 26.
februarja v Brežicah.'
Obe Sta bili vzorni slovensk« ženi In materi, obe je pograbila smrt v cvetju življenja.
G. Ivan Sublc, ravnatelj srednje tehnične šole v Ljubljani vladni svetnik, vUjI Šolski nadzornik za obrtno in trgovsko šolstvo, odlikovan z redom sv. Save, učenjak-strrTcovnJak, pisatelj, hfvšr občinski svetnik Itd., -f- 11. marca v Ljubljani.
G. Fr. PecnHr, pfsarnfškl ravnatelj v pok.. Slovenec starega kova. neustrašen narodni bojevnik, soustanovitelj »Južnega Sokola« f 12. marca v Ljubljani.
G. dr. Fr. Kos. profesor v pok. bivši ökrai. Solski nadzornik, prvak slovenskih zgodovinarjev, ki je spisal epohalna zgodovinska dela (»Gradivo za zgodovino Slovencev v sred. veku«, 4 knjige; »Doneski k zgodovini Škofje Loke in okol.«). t 14. februarja v Ljubljani. Pokojni je bil Subičev ožji rojnk- iz škoffeloške okolice, star 61 let.
G. VI ktor Adamič, nadzornik j. ž. skia-dateb, brat-skladatelja g. Emila, f 17. marca v Ljubljani.
G, Jos.. r1aff**r, posestnik in gostilničar tik kolodvora v Skofji Loki, vzoren In daleč naokrog snoštovan gospodar odločen naprednjak,, •}* 18. februarja.
G. dr. rTnko lrgo"Č. Inšpektor v ministrstvu pravde, predsednik Invalidske komisije v Nišu. stareš:na »Trlg'nva«. zelo spo-^obeti uradnik, navdušen Jugoslovm. ki je z veseljem odšel službovat v SrbMo in tam tudi vztraial do prerane smrtt, + 20. februarja v NIšn.
Dr. teol. z Jnr. SebastiTan Elbert, prost novomeški; konciliianten duhovnik, ki je ostre: obsojal današnjo politikujočo duhovščino, zato je bil v prrateljskin zvezah z našimi naprednimi prvaki n. pr. s pok. dr. Tavčari^m. v 25. marca v Novem mestu.
G. Fr, Rrga'11. dvomi svetnik, podpredsednik dežejnega sodeča v L^ubU^nl. podpredsednik pokraj. odbora »Jugoslovanske Matice^, itd., zelo sposoben ln vesten sodnik, t 15. anrila v Ljubljani.
G. dr. Fr. Strelec, notar v Ormožu, duša vse.Ta društvenega fn narodnega delovanja, t 19. aprHa v Ormožu.
U. Pavel Ska'e, žlvinordravniV. ravna teil metfn» klavnice v LhiMianl. član vseh narodnih društev, pri Sokolu celih 50 let t. i od Ie*a 1863, Častni član Ljubljanskega Sokola, f 21. aprila.
G. An*on Vilfan vlg. A»ei. znani gostll-rtTčar na Jež:cl. znan po vseh vinogrndnlh kraiih, bivšf župan itd, f 23. aprila na Jezici.
G. AI. Steinmetz, rodom Iz Železnikov, član »Jnfnega Sokola« že pri ustanovitvi 1. 1^3, ostat vedno zvest svoji ožji domovini kot naveden in napreden Slovenec, das! je preživel skoraj pol sroVtja v Bosni, kjer si ;e pridobil veliko premoženje, jr 25. aprila v Banjaluki
Ga. Terezlna Verba*sova vdova Šlrca, bivša poŠtarica v Grižab. pozneje soproga ravnatelja Nar. tiskarne v LiuMjani, vzorna slovenska žena in mati, f maja v Ljublianl.
G. Lovro Baš, notar v Celju, bivši predsednik notarske zbornice za Spod. Štajersko, soustanovitelj JužnoStaj- hranilnice v Celja, odtočen hrani te I j narodn'h in jezikovnih  pravic, novinar  in   publicist, tast so<L
nadsvetnika f. dr. Mohoriča in odve4mka dr. Muleja. f &. maja v Celju 75 let star. G.-Jos. Lampreh t. ravnatelj pomot, nra-
vedno zaveden Slovenec tudi v tujini živeč, •f 19. maja v Ljubljani.
G. Jos. Smodej, notar v Vel. Laščah, delavec rodoljub, + 11. maja.
Ga Alojzija tlonranova, soproga pok. okrož. zdravnika g. dr. A!. Homana, tašča primarija g. dr. Janka Drnovška in tovar. ravnatelja g. A. Krisperja, zelo delavna pri vseh naprednih oruštvih, + 19. maja v Radečah.
G. dr. Janez Vavpotlč, višji okraj, zdravnik v Novem mestu starosta slove i-sklh zdravn'kov. oče akad. slikarja g. Iv. VavpotiČa. odločen narodmak In napred-njak, 50 letni jubilar v svojem poklicu, odlikovan z redom sv. Save, 1* 21. maja v Novem mestu, star 78 let.
G. Vinko Maldtč, velelndustrliec v Kranju, lastnik največjega nilins<ega podjetja v Sloveniji, bivši predsednik Zveze Indu-strijcev Slovenije, bivši deželni poslanec In občinski svetnik, predsednik in podpornik raznih narodnih društev, odlikovan r redom sv. Save 111. raz., f 29. maja v Kran»u.
Gg. Starko 2nlders*č. Žarko r>0!favw In Fr. Šla-pah. vsi trbe mladi, idealni nacionalisti so padli kot žrtev podivjanih h^zdo-. mrvincev-komunlstov v Trbovljah dne 1. junija.
G. Anton Bončar. bivši akademik poz-neie hišni posestnik in obrtnik v Ljubljani, navdušen narodnjak in naprednjak. kf se je v svoji oporoki bogato spomnil narodnih in kulturnih organizacij, kakore Sokola. O. M..
SPD. CMB itd.. + 8. junija v Ljubljani sele i 46 let star.
Ga. Karmela Vesel roj. Krmpot!r\ soproga tržaškega odvetnika c. dr. J-ira Vesela, zavedna in delavna Slovenka, + lo. ju- , nija v Trstu.
G. Ivan Nosan, sodni svetnik v pok., vedno agilen rodoljub naprednega duha, y 2. julija v Konjicah.
G. Jos. Goljevsčck, lesnt trg. znan po celi Slovenli. podpornik vseh narod stremljenj, t 7. juliia v Gorici.
G. Ivan Jenko, postajenačrlnk v pok. in posestnik, bivši župan, odločen slov. naprednjak. t S. juliia v Litiji.
G. Ivan Vončlna. mag. ravnatelj v por. oče srezkega poglavarja g dr. F:. Vončine ln tast mag. nadsvetnlk g. Janka Blelwelsa Trstenlškega. zelo sposoben in vesten po-litično-upravni uradnik, zaveden naprednjak. + 14. Mm v Ljubljani 75 let star.
G. dr Pavel Šavnlk, redni profesor zagrebške univerze, član znane narodne rodbine v Kraniu. učenjak in narodnjak, t 16. julija v Zagrebu.
Ga. Draga Sve?»na ro!. Orožen, soproga viš. revldenta drž. železnic, sestra par mesecev pred njo umrle ge. Marte Vrnn?!-čeve, zavedna ln delavna Slovenka, + 25 julija v Zagrebu.
G. dr. Jo*. Lavrenčlč. odvetnik v Ljubljani, sin znanega veleposestnika v Postojni, bivšega poslanca v rimskem parlamentu, svak ministrstva g. dr. žerjava, tih. vztralon in nesebičen delavec ves navdušen za jugoslovansko mlcrl, m<*d vo:sko mučenik. velik ljubitelj narave. + 29. juliia na posledicah prenaoorne ture čez Kamniške planine, sta* šele 40 let. ž
G. dr. K. Schmidinger, notar v Ljubljani, starosta slov. notarjev, rodom od Vel. Nedelje na Staierskem. strasten lovec ln turist, svojo lovsko kočo na Vel. planini je podaril Slov. planinskemu društvu. Let* 19 4 se je v lovski opravi udeležil v Beogradu kronnnia kral'a Petra I Bil vedno narodno naprednega mišljenja, f 3t. julija v Ljublianl.
G Ludvik BamVk. podžupan ljutomerski, ustanovnik in načelnik Okraj. poso:iln|-ce, brat predsednika viš. deze'nega sodišča g. dr. Janka Babnlka v Llubliani, neustra-
Gdč. Mulca Iteilčeva. profesorica na ženski realni gimnaziji v Ljubljani, hči vse-učiliškega profesorja in pisatelja a- dr. Fr. Uešiča, f 16. oktobra v Ljubljani.
G. dr. Fran Rosi na, odvetnik v Mariboru, duševni vodja mariborskih- Slovencev, predsednik Mariborske posojilnice, občinski svetnik itd., f 15. oktobra na Dunaju na posledicah avstrijske Internacije.
Ga. Ana Zanlerjeva ro!. Janič velepo-sestnica in veletrgovka, od'icna in odločna Slovenka, tašča veleposestnika g. Fr. Ro-bleka, vcletreovca f. Cvenka, zdravnika g. dr. Tajnška in pok. s. dr. Dečka v Celju, "f- 28. oktobra v St. Pavlu v Savlnj. dolini.
G. Iv. .MaTaron. velepost. in trgovec v Borovnici,  bivši   župan, soustanovitelj Km.
posojilnice na Vrhniki, predsednik, ozir. odbornik raznih društev, t 2. novembra v Bo-rovnei, par mesecev za svojo ženko, star 74 let.
G. dr. Jnftlan Pavfčefc. generalni tajnik Kranjske industrijske družb* na lesenicah. navdušen de'avec pri vseh narodnih društvih, poseono pri Sokolu, rodom Iz Tolmina, f 12. novembra na posledicah nesreče na lovu.
G. AL Račlč, zaslužen naaučltelj v pok. častni član ooštjanske občine, f 14. nov. v Ljubljani.
G. Ivan KačlČ, ravnatelj podr. Ljubljanske kreditne banke v Gorici, navdušen In delavn Slovenec. + v Gorici 14. nov.
G. Albin Debevec blagajnik Vzajemne posojilnice, zaveden rodoljub, ki je kot pevec rad sodeloval pri raznih narodnih prireditvah, f 23. novembra v Ljubljani.
G. Vitjem Maurer, vodja Slovencev v Sp. Siskl, bivši predsednik Čitalnice, načelnik požarne brambe. odbornik vseh narodnih društev. Hvaležni šiškarji so kstllf lepo ulico na njegovo ime. t 9. dec. v Slškl.
G. K. Zalokar. veleposestnik in tovarnar v Mariboru, dosleden naprednjak, sodeloval pri raznih narodnih društvih ter j!h bogato podpiral. *f 15. decembra v Mariboru.
Smrt zaslužnega skadatelja g. Viktorja Parme (-fr 24. dec v Mariboru) ln staroste Slovencev a. viš. sod svetnika v pok. g. Jak. Hrena pa ie itak odmeva iz zadnjih številk našega časopisja.
Vsem pokojnim: Večna slavi in hvaležen spomini
Sport.
Nova knjiga o francoski metodi telovadbe.
Ni kmalu naroda, ki bi sf b!1 zadnja leta roliko prizadeval za organizacije telesne vzgoje, kakor Francozi. To je večinoma posledica stalne depopulacije, ki jo morajo priznati tudi Francozi. Zlasti zadnja vojna je število prebivalcev v Franciii znatno znižala. In Francozi so prišli čisto pravilno do prepričanja, da more edino le telesna vzgoja ozdraviti francosko raso. Sicer pa to nI nova Ideja, če pomislimo na ustinoviteüe modernih metod telovadbe, ki jih v Franciji ne manika.
O francoski metodi telesne vzgoje je iz-š'a l.-'os spomladi zanimiva knraa. (L. Four-nier, Cours de Pedagore) razdeljena na pet delov: splošna pedagogika, jmecfjelna pedagogika, vojaška telovadba. Igre ln organizacija športnih društev. V prvem delu se govori o francoski mrtodl telesne vzgoje. Telesna vzgo'a mora biti harmonična. Samo tedaj je niena posledica zdravje, ki temelji na popolnem ravnntežiu velikih živ-llen's^'h bmkclj. Telesna vzgoja se deli na štiri skupine: elementarno, predpubertetno (r»d 4—13 leta), ki m porardebena na dobo od 4—6. od 6—9. od"9-11 ln od 11—13 leta: dalje na srednjo. pÄmjrhertetno In pobuber-tetno: od 13—ln od 16—18 leta: na višjo (športno in atletično (od ia~31 In od 30--35 leta ln slednifč na telesno vzgojo zrele starosti. Cilj prve elementarne stopnie ie podp-'ratl normnlnl razvoj vseh telesni** bmkcij no firioloških zakonih v skladu z duševnimi lastnostmi. Cilj druge (srednie) ohraniti zdravje, zlasti pa skrbeti zn dihanle In obtok krvi. pospofevaM razvo* Živčnega sistema, da se poveča ž;vljeni*ka energija, na"člfl človeka gospodariti s to energijo in vzbudiM mu ljubezen do telesne vzgoie. kakor tudi zavest, da Se Hvanie v naravi neobhodno potrebno. Cili naslcdnlih dveh stopenj (vi«ie in zrele dobe) le »trjevati zdravje z agllnim vežKanlem veličin telesnih funk-cb. strenvtl za nopoMIm razvoiem vs~h fl-zlčn?^ sil in razvl'ati maksimalno športno in atletično delovanje. Telovadba le tem večjega pomena, čim večie Je ve«elje. s kate-rm Jo človek goji. Ura telovadbe mora bt'tl ura radosti, ki se je telovadci vesele. To je mogoče samo tedai. če telovadba odgovarja
poznejših letih večje veselje do Športa.
dov pri delegaciji min. financ v Ljubljani, | oktobra v Ljubljani 68 let star.
njihovemu duhu. Deci so najbolj priHndne
se*T>o*vn* j ^LTJrr* ***** *** v
mera in za gospodarsko osamosvo;itev Slovencev, v 5. avgusta v Lfutomeru.
G. M*ha Mnškerc urednik »Slovenca«, konciliiarten tovariš In družabnik, -f" 12. avgusta v Ljubljani.
Ga. Ce*ka Jercfa rol Debevec. pošta-r!ca v pokoju, odbom'ca in podpornica vseh narodn'h društev, f 30. avgusta v Mojstrani, G. Al Accetto. mestni stavbenik in posestnik v Ljubljani, narodnjak In naprednjak, podpornik rarnih narodnih društev, + 27. avg v Ljublianl.
G. Jakob Dimnik, šolski ravnatelj v Ljubljani, zaslužen vodja in organizator šol. sveta, predsednik ozir. odbornik raznih učt. orgmizae'j. pedagoški in mladinski pisatelj, bivši urednik »Učt. Tovariša«, občinski svetnik, odlikovan z redom sv. Save Itd. f 1. sept. na Zid mostu zadet od kapi.
G. Jos. Schrey, vinski trg. In posestnik zaveden naprednjak, podpornik raznih narodnih društev, "f 21. septembra v Ljubljani.
G. dr. Pavel Turner, prof. in posestnik, zaslužen pisatelj, velik narodni dobrotvor, + 25. septembra v Mariboru.
G. Ferd Gaspari, živlnozdravnlk-nad-zornik ln pos. v Postojni, odločen naprednjak in narodnjak, bivši napredni pesi. kandidat, f 3. oktobra v Postojni.
Ga. Karla Ponikvarjeva, prvobortteljl-ca tržaških Slovenk, predsednica raznih narodnih društev, ustanovnica zavoda sv. Nikolaja (v varstvo brezposelnih služkinj), prvovrstna organizatorka in gledal, igralka, + 7. oktobra v Trstu.
G. Joško Rajh, veleposestnik na Moti pri Ljutomeru, sirom Slovenije znani orvo-boritelj za napredno Slovenstvo, nacemfk Sokola itd., -f* 11. oktobra vsled nesreče z avtomobilom.
G. Ubald Tmkoczy. lekarnar v Ljubljani, idealen Slovan, bivši občinski sve*-nik, predsedn'k Mest. hranilnice itd., ♦ 16.
Zračni prninet na evropskem kontinentu.
Prizadevanje Nemčije za zračno zvezo s Francijo dobiva zadnje čase konkretne oblke. Kakor por'Vajo nemški listi, se mudi v Parizu zastopnik nemškega Aero-Lloyda, k: se pogaja uspešno s francoskimi zrako-plovnimi družbami o ustanovitvi zračne zveze Berlln-Pariz. Ta zračna proga bi se imela otvoritl začetkom novega leta. Nem-ška vlada na vse načine podpira svoje zra koplovstvo. kar je tudi glavni vzrok, da nemška avijatka zadnje čase tako lepo napreduje. Nemška zrakoplovna industrija, ki so jo mirovne pogodbe precej okrnile, se je vrgla po vojni z vso silo na izdelavo prometnih zrakoplovov In konstrukcijo novih motorjev. Posrečilo se ji je izdelati motorje s 3 K. S. in aparate, ki absotvirajo s temi motorji 300 km poleta brez presledka in sicer 100 km na uro. Nemčija je danes pre-prežena z zračnimi progami, ki se ne omejujejo samo na njeno ozemlje, temveč jo vežejo tudi z vsemi sosednimi državami. Tako olrvlada transevropska zračna prometna proga pot Monakovo-ZOrlch-Ženeva. dalje Frankfurt-Nflrnberg-Monakovo t nadaljevanjem iz Monakova na Dunaj in v Budimpešto. Severoevropska zveza skrbi za promet na progi Memel-Riga-Reval-Helsing-fors in veže Nemčijo z Litovsko-Estonijo in Finsko. Nemško raska zrakoplovna prometna zveza veže Nemčijo s Kovnom, Smolen-skom in Moskvo. Nemčija Ima zračne zveze tudi z vsemi sosednimi državami, z Avstrijo, Švico ln Madžarsko, kakor tudi zrako-plovno hegemonijo v  evropski Rusiji. Na
progi London-Berl!n je udeležen nemški kapital pri angleški tvrdkl Imperial Airvays Ltd. Na Holandskem, kjer je bila ie med vojno velika tovarna za aeropiane v nem-
ških rokah, je udeležen nemški kapital pri obeh glavnih zračnih progah. Na Danskem Ima obe glavni progi Kopenhagen-Hamburg in Kopenhagen-Roterdam preko Hamburga-Bremena In Amsterdama nemški Aerolloyd z dansko zrakoplovno družbo. Tudi pri švedski progi Malmo-Mamborug '«r.. nemški kapital važno vlogo. Nemci pa niso zadovoljni samo s svojim zračnim prometom v Srednji Evropi, temveč so poskusili letos » svojo srečo tudi na progi Angora-Carigrad, kjer so tekmovali t francosko-romunsko zrakoplovno družbo. Nemška zrakoplovna industrija obvlada danes ves zračni promet v Južni Ameriki. Delniška družba Sociedad • Colorrb'v.AIemana de Transports Aerosima ! tu brez konkurence tri proge in gradi več novih.
S to nemilko zračno hegemonijo lahko konkurira samo Francija, čije zrakoplovstvo pa še daleč nI tako organizirano, kakor nemško. Doslej razpolaga Franclia z edino progo Paris-Strasshurg-Praga-Dunaj-Bu-dimpešta in Beograd-Carigrad ali Praga-Varšava. Ta proga je v rokah francosko-ru-monske delniške družbe. Zveza s Carigradom je bolj manifestacija, nego zrikoplovna proga. V Pragi se ustavljajo acrop'an; dnevno izvzemšl nedelio. Po zimi na tej pro^t sploh nI prometa. Nemci pa letajo na protji Frankfurt-Bud:mpešta stalno in celo ponoči. Francoski zračni promet ima svobodne roke samo še na Španskem In severni Afrlk1. Zve*a s Parirom je v rokah Imperial Alnavs Ltd. Ostale francoske In druge evropske proge so bolj krajevne ln ne igrajo tako važne vloge.
NOGOMETNO PRVENSTVO V LETU 1924.
Zanimivo statistiko iz katere so razvidni uspehi različnih narodov v nogometu v letu I9J4. je sestavil znani berlinski strokovnjak Kari Koppehel. Statistika obsega poleg vseh držav na kontinentu, štiri nogometne zveze Anglije, dalje Urugvay in Zed. države Amerike, v kolikor sta obe d-žavi Igrali z evropskimi reprezentancami. Mani-kajo torej države Južne Amerike, kakor tudi Kanade in Portugalske. V letu 1924. je 30 naclj odigralo 85 medržavnih tekem, od teh največ Svedl. Prvo mesto so dosegli Svedl s 14 igrami, dalje slede FrancMa in Madžarska z 10 tekmami, Avstrija in Švica z 9, Belg ja, holandska in Italija s 6, dc~ člm sta Ceškoslov. in Turc'ja odigrali 5 tekem. Sledijo: Egipt, Finska. LrtvIJa, Utva, Liksenburška. Norvelka In Wales s 4, Amerika, Jugoslavija, Romunija In škotska s 3, Bolgarska in Španija z 2 tekmama. Točk so dosegli: švedska 23. Avstrija 14, Švica t5, Madžarska 11. Urugvay 10. Francija 10, An-gllja 9, Belgija In Wales 6, Češkoslovaška 7, Italija 7. Nemčja 6, Turčija 6. Poljska, Amerika in Danska 4. Jugoslavija ni dosegla nobene *očke.
STANJE PRVENSTVA V JUGOSLAVIJI.
Prvenstvo Jugoslavije si je priborila letos kakor znano beogradska Jugoslavija, k! je v finalu premagala Hajduka z 2:1. Stanje prvenstva v posamnih podsavezlh pa je sledeče:
L SLOVENIJA.
Ilirija 6     6     0     0     32 rO 12
Rapid 6    4    0    2    13:13 8
Jadran 6    3    12    10:13 7
Prlmorje 6    2    2    2    11 19 6
Hermes 6    2    1    3    10:13 5
Maribor 6    114     9:14 3
Celje 6    0    1    5     8:19 1
Prvak Splita Je Hajduk, Subotice Backe in Sarajeva Sašk.
— Tennis turnir za zlati pokal v Most« Carin. V februarju leta 192S. se bo vršil v Monte Carlu velik tennisturnir za zlati pokal Monte Carla. Dosedaj so prijavljeni sledeči narodi: Francija, Svicae In Italija, pričakuje se pa tudi prihod Amerikanccv.
— Jugoslavija : F. T. C (Budimpešta!. Rcvanžna tekma med obema kluboma M se imela glasom poročil madžarskih listov odigrati v Budimpešti dne 15. februarja.
— Budimpešta — Sevilla. Tekma reprezentanc obeh mest se bo vršila dne januarja v Sevilli. Sodil bo pariški sovini* Slavik.
— M. T. K. (Bud.) : SlavIJa. Kakor javljajo praški listi so športni odnošaji «wd Češkoslovaško m Madžarski zopet vztpo-stavljenl. V malem nemškem mestecu Elber-feldu — torej na nevtralnih tleh — se vrši v kratkem tekma med M. T. K. prvakom Madžarske ln Slavijo, prvakom Češke. Tekma je ena največjih športnih atrakcij sveta.
— Gradjanski potn'e v Afriko. Kakor javlja zag. * Jutra nji iist« odpotuje moltvn Gradjanskeua verjetno v maju oa turnejo v Alglr In Tunis.
— Amateure, kl so poleg praške Slavi}« In Barcelone najboljše moštvo kontinenta, gostujejo o Veliki noči v Zagrebu. Prvi dan nastopijo proti Concordiji.
— Josip Bfaha. znani trener beozradske Jueos'avije In bivši član dunajskega Rapida odide na Dunaj, kjer je angažiran kot trener drugorazrednega kluba Bewcgungsspleler.
— Flrpo Je dospel v Evropo. Znani ar* srentinski kolos Pirpo je prispel dne 23. tm, v Pariz. Flrpo se namerava meriti z bok* serjl v Londonu, Amsterdamu, na Dunaju, r Trstu. Benetkah, Rimu. Genfu. Barceloni, Madridu in Lisabori. V slučaju da pride Fir-po na Dunaj se sestane z našim najboljiin bokserjem Polugo. Sotrudnik pariškega športnega lista «L'Autoi je Firpo ocenil k-* najboljšega bokserja sveta Dempseya, druft je VVills. 3. Gibbons in 4. Renault.
— Klub kolesarjev In motocIkfUcov Itt-rl*a v Llubl.'anl. V soboto dne 3. januarji 1925 se vrši v salonu g. Fr. Kavčiča na Pri-vozu družabni večer ter se bodo zajedno IzročMa klasifikacijska darila dirkačem za leto 1924. Ob tej priHkl bode iz posebne prijaznosti predaval višji deželni nadzornik S. Gombač o svojem velezanlmivem športnem potovanju s kolesom preko Gojenje Ita'He. Francije v Pariz, ter preko Švice m Avstrije nazaj v Ljubljano (preko 3000 km). Članstvo se vabi k obilni udeležbi. Odb-jr.
750/n
Drobiž.
Gradjanski Hašk
Con cor di ja željeznlčar Sparta
Jugoslavija B. S. K. Jedinstvo Jadran Sokol
Stavlja
Hajduk Sloga Giadjanskl OSk
XL ZAGREB.
4
3 2 4
3
4 2 1 1 0
0
o o
o o
Ol. BEOGRAD
4 4 4 4 4
4
3 2 1 O
0
o o o o
IV. OSI JE K. 4    3 1 3 1
0
0
4 4
3
a
o z
1
o 1
2 3 3
0 1 2 J 4
1 1 2
a
lft:4 7:6 4:8 5:11 3:8
18:2 15:8 4:10 4:10 3:14
19:1 12:5 6:2 0:6 0:23
8 4
2 2
0
a
6 4
a
o
7 6 4 6 0
• Dober želodec V mestu Heb na Češkem je bil pred kratkim operiran neki trgovec, ki je svojemu želodcu privoščil preveč dobrot. Bil ie zaprt radi suma ponarejanja novčanic in v preiskovalnem zapora si je hotel svoj položaj na čuden način izboljšati. Med časom zapora je požrl večje število malh kamnov, kj si jih je nabra! pri sprehodih na dvorišču, dalje je razreza! tri podplate in jih zavžil z ' idjo. Nato je pogoltnil več Šivank. ki jih je vtaknil v kruh. V njegovem »nenasitljlvem* želodcu pa so izgn H tud' žeblji čreplnje in druge delika-tese. Povodom operacije, ki je bila nad njim izvršena, so zdravniki odstranili vse te predmete iz njegovega želodca. Verjetno je* da je hotel trgovce na ta način izvršiti samomor, kar se mu pa ni posrečilo. Dober želodec je vsekakor zlata vreden.
• Nazadovanje kriminalnih slučajev *
Prasl. Praška policijska direkcija je objavila obširno poroci'o iz katerega je razvidno, da je bilo v letošnjem letu zaznamovati nazadovanje kriminalnih slučajev, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo. Nasproti temu pa je naraslo število nezgod. V splošnem je bilo v Pragi preteklo lero 277 požarov, cestnih nezgod brez poškodbe 613, dalje 1104 nesreč s poškodbami; 23 oseb je postalo žrtw*v avtomobila, od motorjev je mlo povoženih 6, in od vlakov 3 osebe. Nenadne smrti je umrlo 201 oseb. Pri delu se je ponesrečilo 163 oseb, od teh 16 smrtno. 5 oseb je utonilo. 2 sta bili po nesreči ustreljeni in 1 je zgorela. Žalosten dokaz je statistika somomorov. 156 oseb je šlo prostovoljne v smrt, 191 oseb je izvršilo poskusen samomor. Iz Vltave je bilo potegnjenih 28 trupel.
• 84 let služkinja. V kraju Leeds v Angliji je proslavila neka služkinja sverj 84 jubilej nepretrganega službovanja   pri eni
rodbini. Služkinja je stara 98 let in je vstopila v službo leta 1840.
• Koliko je veljal Angleže Božič? Sotrudnik angleškega Usta iFit Bits« je izračunal, da je letošnji Božič veljal Angleže približno 40 milijonov iuntov šterlingov. Ta vsota gre v celi svet. O »Christmasu« Je storilo žalosten konec 600.000 gosi in petelinov, en milijon fazanov, rac in kokoSi. 800.000 divjih in domačih zajcev; dalje se je pojedlo 3000 ton govejega mesa; iz zav-žitih kloba« pa bi se lahko stvo-ila veriga, ki bi segala od iondona do Newyorka. Južnega sadja se je uvozilo za 5 milijonov funtov šterlingov, iz Egipta 2000 stotov da-teljev itd. In koliko se ie šele popilo! Angleži so popili na Sveti večer alkohola v vrednosti treh milijonov funtov: na pivu bi lahko plove! dreadnought in kar se tiče whts* kyja je treba samo omeniti, da ie bil razredčen z 2 milijonoma steklenicami si ionske vode. To govori dovolj!
— Jackte Coonn Je dobil bratca. Kakor javljajo iz Los Angetosa je dobil Jackie Coogan, ki se ie pred kratkim vrnil s svoje turneje po Evropi v domovino, pred dnevi malega bratca. Pravijo, da ga Jackie al bil boavekaj vesei
Gospodarstvo.
Bilanca našega qospodarstva v 1.1924.
Zopet smo se pomaknili v življenju za eno leto napiti. Stojimo na pragu novega leta in če se ozremo nazaj, moramo priznati, da je odpadel tudi na staro leto 1924 znaten del našega fizičnega in umstvenega napora, povzročenega in umstvenega napora, posveče-Kakšni so sadovi tega napora in kako je z bilanco najvažnejšega poglavja v tem splošnem okrevanja od težkih Zmotnih in moralnih izgub, z bilanco našega gospodarstva? Povsod drugod si lahko dovolimo ir.alo fantazije in aoiigliranja z običairin:i fiazami, samo v gospodarstvu ne smemo biti ne fan-tasti, ne frazerji, pa tudi ne or^riisti. Ta moramo pogledati realnosti odkrito v obraz in če storimo to ob sklepu leta, se lahko prepnčamo. da naša gospodarska bilanca v starem letu ni keove kako aktivna. Slovenija ni najlnigateiša pokrajina Jugoslaviie in kot taka mora strogo pazili, da obvn-tje svoj gospodarski orjranize.n vsake najmanjše perturbacije. Slovenci imamo razmeroma mlado in ne posebno dobro razvito hdiTstrijo, trgovino in obrt, zato pa moramo posvetiti tem večjo pozornost zlasti inozemstvu, ki bi rado igralo v našem gospodarskem življenju g!a\ no vlogo. Centrala niSfti gospodarskih institucij, trgovska jo obrtniška zborrn-ca, je na svoji zadnn plenarni seji izrecno povdarjala, ca ukrjpi vlr.de niso tako izdatni, da bi moxli paral'zirati čedalje večio opasnost ino^emsk^ konkurence. Leto, ki je za nami, jo pokazr.Io, da je skrajni čas napeii vse sile in zajeziti tuji kapital v njegovem pohodu proti gospodarski osamosvojitvi Slovenije. To bodi kardinalna tctlka našega programa v novem letu in sveta dolžnost vlade je, da na.s v ter.i delu vsestransko podpira.
Čudno se sliši in boleti nas mora, da so morale v šestem letu po ^'ojni glavne panoge slovensek industrije vsled neurejenih razmer v državi m nezadostnega zanimanja centralnih organov za slovensko gospodarstvo samo životariti, ker delujejo komaj s tretjino ali četrtino svoje kapacitete. Žalostno je, da imamo v Slovenji dan za dnem več trgovskih in obrtniških podjetii. ki komaj še za silo obratujejo, ker jih je spravil davčni vijak na rob prepada. Usodne posledice ima lahko za Slovenijo dejstvo, da se bori nje srednji in mali kmetovalec z najtežjimi zaprekami, da mu je cesto nemogoče dobiti kredit za meliorizacijo svojega kmetijstva, da torej ne more produktivno gospodariti, dočim niso davčna bremena v nikakem razmerju s kapaciteto njegovih produkcijskih sredstev. Industrijalec, trgovec, obrtnik ?n kmetovalec, to so štirje stebri gospodarsko in kulturno močne Slovenije, ali r.a žalost moramo priznati, da so zunanji faktorji v starem letu cesto izpodkopavali njihov temelj, mesto da bi ga utrjevaii. V tem oziru smo bili lani pasivni in gorje nam, če se bo vleklo to zlo tudi skozi novo leto. Na tem mestu smo ža opetovano pribil!, da absolutno ne drži trditev, da bi se z izenačenjem davkov in brezobzirnim izterjavanjem zaostalih davščin v drugih pokrajinah ne dalo vsaj toliko olajšati davčna bremena v Sloveniii, da bi našim pocjetiem in kmetijam ne pretila opasnost likvidacije.
Navzlic tej splošni nerazveseljivi sliki naše gospodarske bilance v letu 1924 pa moramo zabeležiti tudi nekatere važne pridobitve. Staro leto je prineslo Sloveniii blagovno in efektno borzo v Ljubljani. Ta regulacijska in gospodarsko - pospeševalna institucija se je v dobrih štirih mesecih svojega obstanka lepo razvila in upati je, da v
novem letu Se bolj utrdi svoje pozicije. Nikakor pa ne razumemo, zakaj odlašajo centralne oblasti s podelitvijo koncesije za devizni in valutni promet na ljubljanski borzi. Dvakrat dä, kdor hitro da — to pravilo naj bi upoštevala tudi vlada tem bolj, ker je država sama zainteresirana na gospodarskem razvoju Slovenije. Isto velja za telefonsko zvezo z Vojvodino, kakor tudi za zboljšanje telefonskega prometa Ljubljane z Dunajem in Zagrebom. Vlada bi tu ne smela več odlašati, ne šte-diti z eventuelnimi izdatki. Drugi uspeh lanskega leta je naš četrti ljubljanski velesejem. S to ustanovo smo stopili Slovenci pred zunanji svet in lahko rečemo, ne brez uspeha. Poleg velesej-ma smo imeli tudi obrtno razstavo v Mariboru, konierejsko in več sadjarskih razstav s povoljnim uspehom. Staro leto je nam prineslo tudi stalao razstavo slovenskih industrijskih vzorcev v Skoplju. Tako smo stopili v kontakt z Južno Srbijo, kar je za slovensko industrijo in obrt velikega pomena. Dalje beležimo v I. 1924 gospodarsko konvencijo z Avstrijo, začetek pogajanj za trgovsko pogodbo z Avstrijo, splošno ureditev prometa s Sušakom, de'.no izboljšanje prometnih razmer in razširjenje izvoza iz Slovenije.
Vse to je sicer vciik plus, kl pa nikakor ne odtehta minusa, o katerem bo treba spregovoriti v novem letu prav resno besedo. Slovenci moramo slednjič napraviti križ čez dosedanjo abstinenco in dezinteresiranost na Beogradu, ker smo žal tudi sami krivi, da zaključujemo gospodarsko bilanco s tako množino negativnih postavk.
Gospodarski pregled.
Ob sklepu leta, ko pregledrjrmo dovršeno delo in delamo načrte za novo let 3. ne bo odveč, če si ogledamo na kratko gospodarski položaj v svetovnem obsegu. V splošnem iahko konstatframo razveseljivo dejstvo, da je evropsko gospodarsko Življenje prebolelo težko povojno krizo In da se polagoma bližamo normalem razmeram. Ce re bo kakih posebnih katastrof, se bo.lo življenjske razmere v novem letu v vseh državah zopet nekoliko zboljšale. Ta proces sanacije gospodarsko rprdeian** Pvro^e gre sicer zelo počasi, marsikomu se zdi, da gremo celo rakovo pot, aH pogled po sveta nam kaže. da so se rane, ki jih je prizadeta zadnja svetovna vojna, deloma že zacehla. deloma se pa se bodo, Ce ne bom~> držali rok križem ln čakali, kdaj nam pade mana z neba.
Na deviznem trgu je nastopila cadnje
čase gotova stabilizacija. Zapnvlnoevropske valute so prestale dobo ko'ebanja. Prvi efekt številnih ameriških posojil je že oslab-lien. An^le^kl funt se drži na doseženi višini — okrog 4."0 dolarjev. Poskočiti mora še za Ifc centov, da doseže zlato parireto — 4.86 dolarja- Pred enim letom je bil v fsum položaju, aH kmalu je rnatno padel. Angleški gospodarski krogi BO v splošnem zelo optimistični. Ni izključeno, da se uvede v novem letu na Angleškem zlata valuta in dovoli svobodni izvoz zlata Iz države. Seveda je ta uspeh angleškega gospodarstva cdvlsea v prvi vrst! od finančne pomoč: Amerike. Znak zboljšanja finančnega položaja Angleške je tudi velik uspeh grškega posojila v Londonu. To posojilo ie namenjeno grSkim beguncem in znaša 12 milijonov 300.000 angleških funtov. Na London odpade od te svote 7 H milljo-a. Zanimanje za posojilo je bilo tako veliko, da pr?sega pedpisnina 20 krat določeno svmo. Uspeh gibkega posojila Je deloma posledica pro-tektorata Zveze narodov, deloma pa njegovih posebnih garancij. Denarja namreč ne bo tro*«'a gršVa vlada, te.nveč mednarodna komislia, ki je prevzela skrb za begunce. Posojilo bo v rokah mednarodne finančne ko'rolne korrisi;e, k zbira skoraj vse glavne dohodke grške države. To sicer ne govori za grški kredit, vendar pa dob! Grška znatno finančno podporo za sanacHo svojega gospodarstva. Posojilo je sicer zvezano z visok'ml obrestmi, vendar pa nI dvoma, da bo pod mednarodno kontrolo zelo krristllo grškemu gospodarstvu.
Po splošnem kolebanjn cen, ki je nastalo na svetovnem blagovnem trgu v septembra in oktobru vsled izrednega ocvlša-nja cen pšenice, opažamo zadnje čase precejšnjo stabilnost Val draginje se je večinoma nolegel In v gospodarskih krogih prevlada je mnenje, da se bliža tendenca cen navzdol. 2ivljenje bi se imelo v večini evropskih držav v novem letn poceniti. Cene sladkorja so začele na svetovnem trgu ra-pldno padati, ker je Imela Kuba izredno dobro letino sladkorne pese. Kuba je nridelala letos 4,714.700 ton sladkorne pese, napram 4,006.642 ton lansko Ha Sladkor se je po-cenll deloma tudi zato, ker se drže konsu-menti zelo rezervirano.
Samo pri pšenici v Newyorku so cene zopet poskočile za okroglo 0.50 centa pri kilogramu. Zdi se, da izvoz avstralijske In argentinske pšenice ne bo mogel vplivati na dosedanje trdo tendenco. Ni sicer nevarnosti, da M pšenice zmanjkalo, vendar pa meramo paziti na vse spremembe v cenah pšenice na svetovnem trgu. ker Je ta pridelek za našo državo velikega pomena.
—g Vzorčni   semenj  t   Poznanin na
Poljskem je uspel lansko leto »zborno. Prihodnji semenj se bo vršil od 3.—10. maja 1925. Po dosedanjih poročilih se žz da presoditi, da bo tudi ta semeni dobro obiskan.
—g Cene ln mezde v Avstriji- Kljub precej stabilni valuti rastejo cene in mezde v Avstriji, kakor ugotavljajo gospodarska poročila. Indeks življenjskih izdatkov kaže dviganje cen povprečno 40—50^ In povi-čanje mezd za 50—100%. Davčne olajšave
tn znižani dlskontni stavek Narodne banke niso zadoščale, da bi se zmanjšali produkcijski stroški, kar bi se bilo moralo poznati v cenah. Avstrijska vlada odreja nove r.a-redbe proti draginit.
—g Mednarodni vzorčni sejem v Utrechts se bo vršil od 10.—19. marca 1925.
—C Dobave. Direkcija državnega rud-nfka v Ljubljani sprejema do 10. januarja 1925. ponudbe glede dobave 30 m3 jelovih ali smrekovih desk, glede dobave 10.000 kg železa v palicah, glede dobave 1000 kg vijakov za spojnice ter glede dobave 2300 k g železne pločevine. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. januarja 1925. pri ravnateljstvu drlavnlh železnic v Subotici glede dobave senčnikov, cilindrov itd. za p^trole.iske svetfljke. — Dne !5. jan. 1925. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobrve hrastovin desk, železnih vijakov in žebljev. Dne 16. januarja 1925. pri ravnateljstvu državnih železme v Sarajeva glede debave vagonsklh delov iz kovanega železa; pri ravnateljstvu državnih Železnic v Snboticl glede dobave jermenov. — Dne 17. januarja 1925 pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave od-Hkov Iz sive litine: — pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega usnja in usnjenega materl-jala; pri ravnateljstvu državnih zc'eznlc v Sarajevu glede dobave raznega materijala za barvanje.. — Predmetni oglasi z natančnejšim* podatki so v pisarni trgovske in obrtnl.ške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
= 100, vštete so tudi vse doklade in re-	
numeracije):	
glavni tajniki in načelniki	888.05
profesorji, redni, izredni in	
docenti (povprečno)	1005.06
sodniki	932._
častniki (novprečno)	977.05
šefi oddelkov	816.05
gimnazijski profesorji	722.05
učitelji	1111.09
arhivar ji-registratorii	705.04
raznašalci	1166.07
povprečno za vse kategorije državne službe
Po slovanskem svetu.
Položaj državnih nameščencev v Bolgariji.
Eno najvažnejših sociialnih vprašanj je danes v Bolgariji problem državnih uslužbencev, njihovega socijal-nega stanja, plač in Števila z ozirom na zahteve administracije in uprave. Do-čfm so večinoma že vse države reorganizirale svoj uradniški kader in vsaj deloma zboljšale težki gmotni položaj svojih uslužbencev, je Bolgarija šele zdaj sprožila misel o novem uradniškem zakonn. Njena skrb za uradništvo je oteŽKOčena zlasti s tem, da je morala država prevzeti težka reparacijska bremena, ki vplivajo na njen proračun in da mora obnoviti narodno gospodarstvo. Čigar temelji so bili omajani že v zadnji balkanski voini. Za obnovo svojega gospodarstva so dobile Avstrija, Madžarska in Nemčija poleg moratorija še solidno posojilo od Zveze narodov, dočim se ta Bolgarijo in njeno uničeno gospodarstvo nihče ne zmeni.
V članku o gospodarskem položaju Madžarske v zvezi s posojilom Zveze narodov piše londonski tednik »The Statist«, da je položaj madžarskih državnih uradnikov težak in da jim je treba pomagati, ker predstavljajo na-cijonalnl kapital, ki je neobhodno potreben za sanacijo in normalno delovanje državnega in narodnega organizma. Ta kapital je treba na vsak način obraniti in smotreno izrabiti. To važno vlogo priznavajo državnemu uradnl-štvu vse države, samo s to razliko, da nekatere Iz tega spoznanja ne izvaiaio posledic. Navzlic kritičnemu gospodarskemu stanju plačuje n. pr. Avstrija svojim višjim uradnikom 51 odstotkov predvojne plače, izračunane v realni vrednosti napram draginji .Srednjemu uradrrštvu plačuje 60 do 72 odstokov, realnih predvojnih plač, plače nižjega uradništva so pa docela izenačene s predvojnimi plačami. Tudi v Nemčiji se je položaj državnega uradn;5tva znatno zbolJŠal, odkar se izvaja Dawesov načrt
V Bolgariji je položaj bistveno drugačen. Glavna direkcija državne statistike jc izdala tabelo o plačah državnih uradnikov od 1914 do 1024. Glasom te tabele je izraženo povišanje plače za poedine kategorije državnih uradnikov v naslednjih indeksih (vsota v 1. 1914 i
956.0S
Isti indeks plač je v veljavi v splošnem tudi pri proračunu za tekoče finančno leto. V nekaterih slučajih zaostaja poedini indeks celo daleč za omenjenimi srednjimi indeksi. Tako je n. pr. prejemal zdravnik - unravnik bolnišnice leta 1°14 mesečno 450 levov, sedaj dobiva v II. kategoriji VI. razreda, oženjen z 1 ali 2 oktrokoma 3102 leva. ali z ozirom na plače v letu 1914 v indeksu izraženo 6S9. Gimnazijski profesor je dobival leta 1914. 410 levov, sedaj znašajo njegovi mesečni prejemki, če jc oženien in ma l ali 2 dece, 2772 levov ali v indeksu izraženo 676. Nasorotno temu pa je znašal indeks podražitve neobhodnih življenjskih potrebščin glasom tabele glavne direkcije državne statistike v septembru za hrano 3831 (leta 1914 == 100), za kurjavo, razsvetljavo in druge domače potrebščine 404S, napram 3516 za hrano in 3676 za kurjavo in drugo v marcu leta 1924. Če primerjamo oba indeksa, vidimo, da znaša plača bolgarskega državnega uradnika v primeri z letom 1914 okrog 25 do 30 odstotkov. V splošnem Je treba torej državnemu uradni-štvu plače zvišati za 100 odstokov, da se doseže stanje, v kakršnem so na pr. avstrijski uradniki. To je mogoče storiti na dva načina: potom zvišanja državnih dohodkov in redukcije uradništva, ali pa na ta način, da se ukinejo nekateri državni uradi. Skupno število državnih uradnikov v Bolgariji znnsa za proračunsko leto 1924—1925 91.028: strokovnjaki so mnenja, da v sedaniih razmerah ni mogoče znižati tega števila na 55 756, kakor je bilo v lanskem proračunskem letu.
InjsfTtraite v ..Slov. Nartdü"!
Gradbena akcija v Moskvi.
Na redni seji dne 13. dec. te razpravljalo predsedstvo moskovskega sovjeta o gradbeni akciji za leto 19?5. Ho referatih o ogledu novih zgradb lanske gradbene sezone je predsedstvo odobrilo giadseni načrt za leto 1925. V Moskvi bo zgrajeno p> tc-n načrtu v novem letu sedem Štirinadstropnih, 2J0 dvonadstropnih in 2:>5 cnona Isti opn h. večinoma lesenih stanovanisk'h hiš s štirimi stanovanji. Deloma na novo zgrajenih, deloma pa dograjenih bo 510 poslopij za 16.030 oseb. Celokupna kubatura teh poslopij bo znašala 93.520 kubičnih klafter, stanovanja pa bodo zavzemala 29 580 kvadratnih klafter. V moskovski gabernlji nameravam rgrad::i 190 hiš po štiri stanovanja v katerih bo stanovalo 45M oseb. Poleg tc^a namerava zgrac'iti gradbena delniška dru2-ba v Moskvi 49 novih hiš. č:jih stanovanja bodo zavzemala 11.2-46 m2. V teb hišah bo stanovanj za 12^0 oseb. Predsedstvo rrSv skjvskcga sovjeta je odobrilo ta gradben: načrt, in odredilo vse potrebno, da se tudi uresniči.
r-"i
Vsak ctrok že ve in iuDi mirna z ia, 8a nsib:lisi je jecivni prašek fidKJjl
!4 T
Likvidacija nepismenosti v Rusiji.
Centralna uprava Društva »Doli nepismenost« je proslavila petletnico odkar ie bil objavljen dekret sovjetske vlade o likvidaciji nepismenosti. 2o. decembra je bil z.i Rusijo znameniti iubilej dekreta, ki ga je Izdal pok. Lenin kot vojno napoved kulturni zaostalosti ruskega naroda. V tem dekreta poziva Lenin vso rusko javnost, naj posveti svoje umstvene sile likvidaciji nepismenosti, tako da ob desetletnici oktoberske revolucije ne bo več v Rusiji nikogar, ki bi ne znal vsaj za silo citati in pisati.
Omenjeno društvo je izdalo vsem prd-rejenim organom, ki se imenujejo uradno črezvičajke za borbo proti nepismenosti, točna navodila glede mobilizacije vseh ma-terije'nih in moralnih sil, ki jih je treba postaviti na fronto proti ljudski nevednosti. Tudi centralni odbor komunistične stranke je pozval podreiene odbore, naj proslave petletnico Leninovega dekreta s predavanji in članki o nadaljnih ukrepih glede likvidacije nepismenosti v zvezi z oporoko pokojnega Lenina. Ves sovjetski in komunistični aparat je bil mobiliziran 26. decembra in po vseh mestih so se vršile manifestacije. Množice so nosile r !cče zastave z napisi »D ,!i nepismenost! 2ivela prosveta ljudskih mas«! t'd. Navzlic temu pa pišejo sovjetsk5 hsti c stanju narodne prosvete zelo skeptično. Pri vsakem koraku zadene sovjetska vlada na nepremagljive ovire, po-manfkanie denarnih sredstev jc tako veliko, da ne more vzdrževati niti srednüh šol. Zato je ma'o upanja, da bi se Izpolnila Leninova žeua slede likvidacije nepismenosti cb
deseti obletnici oktoberske revolucije. • *
— Dalmat'nska kolonlla v Spodn*! Ita-
in. Po prizadevanju poslanika g. dr. Jos. Frrodlnke je dobil učitelj M. MaddalonI dopust, da pride iz ItaHe v Da'macljo ter se nauči Srb6hrvatske*a književnega jezika, on \z \z pokrajine Molile v Spodnji Italiji, kjer živi okoli 5000 Dalmntmcev. ki se pred ^tnietjl na"el:,i tnm in si ohrani'1' svoj jez'k. Učitelj MaddnTonl b<"> učil srbhrva-ščino po osnovnih šolah v naselbini.
— Otok?r Bfezlna. »Morning Post« prinaša porodilo o upokojitvi Otrkarja Bfczina in pri tej priliki ocenjuje Jako toplo njegovo d~To. Imenuje ga največlega mističnega pesnika srednje Evrope in morda vsega sočrsnega sveta.
— ft?fljan o I iižlčrivh. V ma]evj šte-vtki   italijanskega   mesečnika   r-Lf Fvropa
Orientale« je priobčena zanimiva <ttuT h o Lužici: S resti di un* r^'lcn ^"dija s'ava: I Serbi di Lnsazia«. Onnck Je s",i^r,t V. Oiusthj, č^g^r rnptl ie bila br>je Lcžiška Srbkinja. O tem zanimivem spisu bomo o priliki še poročali.
Glavni itr^rfn;k; RA STO PUSTOSLEMSEK Cd£ovcrni urcdn'k: VLADIMIR KAPUS
Ed. Rico ßurroughs:
War%atwv sin
46
Beli gozdni velikan se nJ prikazal, da bi vodil Simpanze ^"oti njim?:. Končno so bile razdivjane zveri prisiljene opustiti daljše napade in zginiti v džunglo. Tako sta Šveda in njih prestrašeni no-sači mogli zopet živeti v miru.
Naslednjega dne sta se oba Šveda odpravila na pot v Kovudvovo vas, da se pod vsakim pogojem polastita belega dekleta, o katerem je pripovedoval Kov ud vo v sel.
Njih načrt je bil dobro premišljen. Odločila sta se, da o dekletu sploh ne omenita ničesar. — Delala se bosta, kakor da jim sploh ni znano, da ima Kovudvo kakega ujetnika.
Prepirala sta se s pooblaščenci poglavaria $1 : cene blaga, ki sta ga nakupovala, kakor je to paw v Afriki navada, ako nima kdo kakih postranskih namenov. Neupravičena velikodušnost in razsipnost v duši nezaupljivega afriškega črnca vedno vzbuja sumnjo, da je za tem kak zloben namen.
V teku razgovora sta Kovu'f-.r pripovedovala vse mogoče stvari, katere sta slišala v vaseh, skozi katere sta šla. Tudi Kovudvo je povedal vse, kar je vedel. Razgovor je bil dolg ln utrud-*&v, zlasti za Evropca. Kovudvo niti z besedico ni
or e^il svoje ujeuvt 3. Velikodušno jima je ponudil spremljevalce, iz česar je bilo jasno, da bi ga zelo veselilo, ako kolikor mogoče kmalu zapustita njegovo naselbino. Cisto slučaino. že proti koncu razgovora je Malbihu omenil, da je stari poglavar umrl. To je v Kovudvi vzbudilo presenečenje in zanimanje.
»Ali nisi tega vedel?« je vprašal Malblbu, »to je pa vendar čudno, saj se je to zgodilo že prejšnji mesec. Padel je konj nanj. Ko so mu prihiteli ljudje na pomoč, je stari poglavar Že umrl, zlomil si je vrat.c
Kovudvo se je zamišljeno popraskal za ušesi. Bil je zelo razočaran in ozlovoljen. Stari poglavar mu pač sedaj ne more dati nikake odkupnine za njegovo dekle. Ta je sedaj popolnoma brez vred* nostL Mogli bi jo le Se sresti, ali nekomn dati za ženo. Ta zadnja misel ga je vznemirjala. S posebnim zanimanjem je pogleda! Malbihua. Da. da, ti belokožci so prav posebnj Čudni ljudje. Potujejo daleč od svojih vasi in nimajo nlkakib žensk s seboj in vendar mu je bilo znano, da ima:o ž>nske radi. Toda samo do gotove stopnje. Kaj neki bi dali za to belo ženo. kat.-ro ima on zvezano v koči na koncu naselbine? To vprašanje ga je nenavadno vznemirjalo.
»Jaz poznam neko dekle iz roda belekožcev,« je nepričakovano izgovoru. »Ako bi jo hoteli kupiti« vam jo dam prav poceni, fle, he! Ona je na prodaj!« *
Malbihu jc skomizgnil z rameni.
»Oh, mi imamo zadosti skrbi sami s seboj, Kovudvo,« je rekel. Se to bi manjkalo, da ui si naprtili na hrbet še kako staro, škrbasto babo in poleg tega za njo plačali 5» dra^e denarje.«
In Malbihu je prezirljivo zamahnil z roko.
»Ona je mlada,« je rekel Kovudva nekoliko razdražen, »ni to morebiti kaka hijena, marveč mlada srnica in izredno Krasna.«
Oba Šveda sta se glasno zasmejala.
»No, to lažeš, Kovudvi,« ya rekel Jenssen, — »Kdaj pa si Že videl v džungli lepe ženske. Saj so videti kakor čarovnice. Sram Te bodi, Kovudva, j da iz nas. svojih starih prijateljev, briješ norce.«1
Kovudva je užaljen odskočil.
»Pojdita z menoj,« je rekel, »da Vama jo pokažem in se prepričata, da je dejansko taka, kakor sem Vama jo opisal.«
Malbihu in Jenssen sta se neodločena obotavljala in ko se je Kovudva od njih odstranil in Šel naprej, sta se spogledala in Malbihu je prebrisano pomežiknil z očesom, potem pa sta šla za Kovudvo v kočo, v kateri je ležala zvezana Me-riem. V temi sta razločila postavo ženske, ki je ležala na tleh. Malbihu se je hitro na njo ozrl, potem pa se zopet odmaknil.
»Cuj, Kovudva, ta mora biti stara najmanj že 1000 let,« je rekel in zapustil kočo.
»Saj vendar vidiš, da je mlada.« je zaklieal nesrečni ln obupani Kovudva. »V koči je tema in
zaradi tesa se Ti to tako dozdeva, saj jc t.iti ne vidiš. Počakaj malo in dam jo pripeljati iz koJe.«
In Kovudva je zaukazal svojim bojevnikom, da ji odvežejo noge in jo pripeljejo iz koče.
Malbihu in Jc.issen nista pokazala riti najmanjšega znaka nestrpnosti, da zazreta to bitje. da. še več, da je dobita v svojo oblast. Niima bilo vse eno, če je podobna opici, ali magarl tudi Kovudvi. Zanimalo ju je samo to, ako Je ona istovetna z onim dekletom, ki jo je poglavar pred autogmH leti odpeljal francoskemu Častniku, ki je za rjo razpisal visoko nagiado onemu, ki Jo ^rne očetu. Bila sta prepričana, da jo takoj spoznata, čim jo zazreta. Končno pa ju je /o prepričal sel. katerega je Kovudva poslal k poglavarju in ki je pripovedoval stvari, ki izJdjuČtifcjo vsak dvom. da jc dekie Istovetno s hčereo francoskega častnika.
Kr so Mer*em konan iz temne sobe \z\ iekli na *^rjsto, sta se oba noski vedla napram r:i popolnoma brezbiižno. Malina' jj sL:er z največjem sano^atajevanjem zadrževal vsklik izncr.adčnja in saCudenja. kajti krasota dekleta *a ie oara»njst očarala. Toda umiril se je in Ural dalje lvojo ulo-gv* ter se obrnil h Kov ud/i.
»No?« je vprašal starega načelnika.
»Hm! ali ni mlada in krasna?« je vprašal Ko-vidva. . 4
Stev. i
»SI OVCNSKI NAROD« dne !. januarja 1925.
Stran 9,
To in ono.
Novo odkritje na polju geologije i
Znanost beleži odkritja, ki so plod večletnega napornega dela. Znanost se ie zadnje čase tako razvila, da se mora človek poglobiti v vse podrobnosti dotične panoge, če hoče najti kaj novega in izpopolniti dosedanje pridobitve. So pa utdi taka redka odkritja, ki so plod momentane srečne misli ali preizkušenega Človeškega očesa. Zgodovina pozna zlasti v znanst/uie-.i ade> stvovanju ljudi, ki so opazili v daneu t-e-nutku nekaj, kar gledamo vsaki dan, kar nas tako rekoč bode v oči, pa veu-lir ne vidimo. Tako je tudi novejše odkritje gtoJoga VVe^encrja o izvoru suhe zemlje oziroma po*jamnih kontinentov.
Milijoni ljudi so gledali dolga rtoletja zemljevid, ne da bi kdo opazil, da olgovar-;a zapadna obala Afrike točno vzhodni era-li Juine Amerike. Kogar zanima ta , ro:>lem, 2jaj Izreze iz zemljevida skico JuŽae Amerike ter jo prilepi z leve strani k zemljevidu afrike. Čudil se bo: obe obali se tctno Ikrijeti, vsakemu rtiču odgovarja zaliv na •drugem kontinentu in obe oba!i tvoriti sedaj eno celoto: del Amerike, ki leži najb >lj na turu, moli naprej kot nadaljevanje linije na vzhodni obali Afrike. Ali more biti to samo slučajnost? Verjetnost je v tem slučaju rri-nimalna. Tu imamo opraviti očivid.io z vzorčno zvezo in sicer zelo enostavno: Afrika in Amerika sta tvorili nekoč eno celino in šele pozneje se je ta kontinent razdelil. Wegener je prišel logično do tega zaključka. Vsi nadaljnji zaključki so enostavni, ker si lahko pomagamo z geologijo, panteologijo in fiziko.
Wegener preiskuje ves zemljevid in prihaja do zaključka, da je nastal Atlantični ocean na ta način, da je ogromna razp >kli-Tia razdelila nekdanji skupni kontment in da se je Evropa ločila od Amerike. Enako stališče zavzema tudi glede drugih oceanov. Cesto prešine v znanosti srečna misel več slav hkratu. Včasi ostane taka slučajna misel brez posledic, dotieni znanstvenik pozabi, da je imel v rokah ključ do nečesa novega, in tako Čaka ideja, da jo pobere kdo drugi. Tudi z Wegenerjevim odkritjem se je zgodilo nekaj sličnega. 2e 1. 1889. je priobčil Mantovani svojo teorijo »O raziskovanju zemeljske skorje«, v katerem prihaja do sličnih zaključkov, kakor Wegener. Tudi po njegovem mnenju je naša zemlja nekoč v obliki pahljače razpokala in kontinenti so se oddaljili od severnega tečaja. Sedaj, ko je prišel VVege.ner sam na isto misel, je Man-tovanijeva teorija skoraj že pozabljena.
Wegener smatra, da je bilo poleg omenjenega premikanja kontinentov od severnega tečaja na naši zemlji še drugo, bolj komplicirano premikanje. Na podlagi geoloških podatkov trdi, da je predstavljal v davnih časih vsak del suhe zemlje eno ploskev, ki jo ie pozneje preplavilo morje. Tekom razvoja so te ploskve razpokale. kakor razpokajo ledene gore, ki frh nosijo morski valovi od severnega tečaja v tople južne kraje. Kontinenti se čedalje bolj oddaljujejo od tečajev in ta proces gotovo še ni končan. Wegener domneva, da se to premikanje na površmi naše zemlie še dandanašnji nadaljuje, Indija, Afrika, Amerika, Avstralija In kontinent okrog južnega tečaja, vse to je bilo nekoč ena celina. Pri premikanju !n oddaljevan:u od Afrike je naletela ta masa suhe zemlje na odpor morskega dna. V smeri tega odpora se je rob suhe zemlje ponekod izkrivil, drugod zopet dvignil oz. po-greznil. Tako je nastalo pogorje Cordlleri na zapadni obaii Amerike, kakor tudi Himalaja, ko se je Indja pomikala proti severu.
V geologiji je bil znan doslej čudovit pojav: nekateri kontinenti so imeli prejšnje čase drugačno podnebje. To si moremo razlagati samo na ta načn. da so stali kontinenti na Istem mestu in da se jc izpreminja-!o podnebje, ali pa da je bilo podnebje v dotičnih krajih stalno, dočim so se pomikali kontinenti v druge kraje, kjer je bVo podnebje drugačno. Druga možnost nI verjetna, dočim smatrajo geologi prvo z ozirom na to, da je podnebje v raznih krajih odvisno od njihovega položaja napram solncu, za možno. Z Wegenerjevo teorijo si lahko razlagamo ta problem zelo enostavno. Kon+i-nenti so se premikali in so imeli različno podnebje, kakor je bila pač v dani epohi njihova lega na zemeljski površini.
Kralj Peter in turški sultan.
Stari Bosanac Nikola se je zleknil po trdi slamniači, ali bolje, dvignil se ie in zavzel položaj, kakor ga navadno zavzemajo Bosanci, če začno ob tihih in mirnih večerih zbrani družbi pripovedovati povesti, dogodščine ln drugo. Bil je prav prozajiä>n Silvestrov večer, tam v težkih kazematah. Zbrani so bili ožji prijatelji Nikole okrog njega, da bi poslušali njegove dogodivščine. Nikola je bil bosanski original, dober pevec srbskih narodnih pesmi, klasičen dcklamo-tor Kraljeviča Marka, toda tedanjim avstrijskim oblastem trn v peti. Vrgli so ga takoj ob izbruhu vojne v zapor in nato obsodili na tri leta ječe, ker je 5mel hi^o postavljeno »v srbskem slogu in srbske slike«, tako ie dejansko sodba utemeljevala Nikoli tri letna ječo, ki jo je moral prestati v Petrovarad?-nu, kamor so bi'i po njegovem pripovedovanju enkrat zaprli tudi Kraljeviča Marka, ki je neko viharno noč pobegnil.
Nikola je bil na Silvestrovo prav vesel. Dobil ie »kec« cigarete in to je bilo zanj največje utolaženje telesnih poželenj. Prlpo-vdoval je razne junaške čine Kraljeviča Marka In končno je z največjo resnostjo začel praviti o kralju Petru. Pravil je mnogo njegovih doživljajev tako živo in slikovito, da se je vsakomer srce dvigalo po svobodi la življenju. Med drugim je Nikola začel praviti.
»Ali veste kako je kralj Peter turškega sultana ugnal?«
V kazemati molk ... Nikola svečano-resno:
»Eh brate! Bilo je tako! Ko je turški sultan tam v Carigradu izvedel, da mu hoče
kralj Peter napovedati vojno in ga pognati v Azijo, se je tako razjezil, da je vrgel dolgi meč od sebe in poklical k sebi vse ministre. Prišli so k njemu. Sultan se je nad njimi jezil, zakaj ne morejo kralja Petra, te- -ga malega človeka, ukrotiti in pognati v težke ječe. Ministri so se tresli. Končno pa reče oni, ki je skrbel za vojsko in vojake: »Veliki sultane! Napolni ta vrč s pro-sem! Pošlji odposlance k kralju Petru in mu reci: Toliko imam junakov, ki bodo Teoc in Tvojo vojsko pomandrall.«
Sultanu je ta nasvet tako ugajal, da je takoj določil veliko odposlanstvo, ki je bilo vse oblečeno v zlato in škrlat.
Odposlanstvo je v nekaj dneh prišlo na j dvor kralja Petra. Bilo je sprejeto, kakoi se spodobi.  Vodja  odposlanstva, mogočen turški paša je imel besedo ln je dejal kralju.
»■Veliki kralj' Sporočiti Ti imam želje in modre besede našega sultana, ki Te vpraša: Ali veš. koliko je v vrču proseiih zrn. Vidiš, ravnotoliko je vojakov sultanovih. Vse to vojaštvo pošlje proti Tebi In Tvojemu narodu, če se drzneš mu napovedati vojno! Svetujemo TI v Imenu sultanovem, da ostaneš lepo doma pri mizi in piješ rujno vince!«
Krali se teh besed ni ustrašil, dvignil se je s svojega prestola in moško dejal*
»Prinesite mi vrč, napolnjen s papriko! Bodi najhuTŠa!.. Tako. Ta vrč s papriko Vam, odposlanci velikega sultana, izročam in obenem tole pismo na sultana.«
Odposlanci so se pred krähen globoko in spoštljivo priklonili ter so odšli nazaj do sultana, kateremu so izročili vrč paprike in kraljevo pismo. Sultan je ošabno razpečatil pismo ln začel s posmeljivim glasom citati:
»Veliki sultan! Kralj srbskega naroda Te pozdravlja! Razrezi papriko in pokusi 10! Kakor je ta paprika ostra In huda, bodi ptepričan da so moji momci in junaki še ostrejši in buiši!«
Sultan tega pisma nI bil vesel. V resnici se je kmalu prepričal, da ie bila kraljeva paprika huifa in učinkovitejša, kakor pa nie-govo proso. J. D.
Priplesani milijoni izginili.
Znana plesalka Olga Desmond, ki to-časno gostuje v labaretu »Hölle« na Dunaju, je dobila iz Berlina neprijetno telefomč-no vest. Plesalko so obvestili, da so bile iz ; njenega stanovanja v Berlinu odnesene vse i njene dragocenosti, dalje so bile  ukradene J dragocene perzijske preproge, mnogo kožu- ! bovine in srebrnega orodja. Storilec je bil ■ privatni tajnik plesalke. Tega tajnika je ple- ' salki predlagal pred približno tremi meseci j general Mackensen. Plesalka v zaupanju do ; visokega protektorja, ki je v priporočilnem pismu med drugim omenil, da je bil tajnik, katerega ji priporoča, dolga leta pri njemu ordonančni častnik, je z mirno vestjo izročila temu v nadzorovanje svojo krasno stanovanje na Kurffirstendammu. Temvečje je bilo njeno presenečenje ko je bila od berlinske policiie brzojavno obveščena, da naj takoj prk-e v Berlin.   O-ga Desmond je sedla v sredo zjutraj v letalo ter se odpeljala v Bcilin. Te dni se je vrnila na Dunaj.
Tajnik Franc Schlesinger, ki ga je priporočal maršal Mackensen, je odnesel Iz vile dragoceno pohištveno opravo, srebro, preproge In kožuhovlno v vrednosti 2% milijonov dinarjev. Poleg tega je plesalka v svoje največje presenečenje odkrila, da je bilo vlomljeno v zidano skrivno blagajno v rjeni spalni sobi ter je bil tam ukraden zavoj, ki je vseboval pisma in depeše cesarja Viljema, katere je ta naslovil na plesalko za časa njenega gostovanja v Varšavi.
Zanimivo je, da nadvse dragoceni brl-Ijanti, k: so se nahajali v skrivni blagajni, niso izginili. Obstoja sum, da je š!o vlomilcem pri izropanju vile predvsem za zavitek s rismi Tajnik Schlesinger se nahaja v zaporih, noče pa ničesar vedeti o dokumentih. Sovjetski humor.
Sovjetski humor.
Ljenin in Nikolai II.
sta se kmalu po Ljenlnovi smrti prvič srečala v peklu. Nikolaj jc nagovoril Ljenina: Vidiš, rdeči car, tudi tvojega vladanja je že konec. Vsakemu človeku je sreča samo nekaj časa mila. No, kaj je pa tam pri nas v Rusiji novega?
— Novega n! baš mnogo, beli car, je odgovoril Ljenin. Ljudem se polagoma vrača pomet in kmalu pojde vse po starih potih. Tako smo že uvedli celo državni monopol na žganje.
— Glej no! Ali jc pa še vedno tako dobro in čisto, kakor je bilo nekoč?
— No s to stvarjo je malo drugače. Začeli smo kuhati samo 27% žganje. Tako pišemo  namreč  na etiketah, da  ima samo
Bivši veleposestnik ae codi in pravi:
— Čemu jim toliko denarja? Kam ga denejo?
— Saj tega mi ne vemo. Mi jim ga namreč sploh ne dajemo.
Na meji.
Pri pregledovanju potnih listov in vizumov so podvrženi potniki iz sovjetske Rusije osebnemu, cesto tudi telesnemu pregledu v sovjetskem uradu. Službujoči uradnik vpraša bivšega buržuja: -
— Kje je vaša prtljaga, kovčki in košare? Treba je vse pokazati!
— Nimam je.
— Torej pa vsaj ročno prt!j.: \i pitn-keljčke?
— Nimam jih.
— Kako to? Nimate? Kje je vaše perilo in obleka?
— Ali naj odpotujem v inozemstvo nag?
Pesnikovo kesanje.
Sovjetski pesnik Mark Jesenin ima poleg svojega pesniškega še drugi močnejši talent: rad se ga nasrka. In kadar se napije, začne tako razgrajati, da mu niti sovjetske oblasti ne morejo tega odpustiti. Ker se cesto napije, imajo sodišča ž nj:m mnogo posla. Jesenin ima največjo piko na Zide m njegovo priljubljeno geslo v pijanosti jc: »Udr: Žide!« Take zanimive prizore je prirejal pesnik ves čas. dokler sovjetska vlada ni proKlasHa gesla »Udri Zlde!« za najtežji zločin. In ko ga je imel Jesenin nekoč zopet pod kapo, je ušel zaporu samo vsled svojih zaslug za revolucijo. Poleg tega je moral sovjetskemu sodniku svečano obljubiti, da nikoli več ne izgovori za niči jive besede »?:d«, temveč da bo vedno rabil državno priznani izraz »Jevrci«: Nekaj dni pozneje sta srečala pesnika dva prijatelja na ulic!, ko ie čakal na tramvaj. Vprašala sta ga, kaj počenja tu in pesnik je odgovoril:
»Rekel bi vama, da »podžidaju tramvaj« (čakam na tramvaj) ali. ker mi je sodišče izrecno prepovedalo rabiti besedo »zid«, torej — »podjevrejaju tramvaj«.
Celo v grobu ni miru.
Moskovska polic5ja je oni dan nepričakovano preiskala mestna pokopališča in ugotovila, da vlada tu ve!ik nered. V grobnicah bogatašev in kapelicah *o prenočevali berači in postopnči, ki niso imeli drugega prenočišča. Policija ie nrctiraTa in in odpeljala v zapore kakih 15 beračev. Eden je med potjo ves čas pljuval In godrnjal:
»Hudič prokletil Niti v grobu ne dajo človeku miru!«
Umna Sittw m
v e-egsntnih. fin:h in ce^emh oblačilih - te lahko deležni, ako si danes in jutr- nabavite oblačil pri tvidki
Drago Schwab, Ljubljana.
Zadnji rinn nanpad. gg/T
Kost med Beogradom in Pančevom.
V prometnem ministrstvu ie bil izdelan podroben  načrt velikega Železnega mosta, ki se ima dvigniti preko Donave med Beogradom  in  Pančevem.  Most  bo  še daljši kot glasoviti most pri Cerni Vodi v Romuniji in bo sploh eno največjih tehničkih mojstrskih del Evrope. Na mo<;tu bo tramvajska in železniška proga in posebej bo urejeno za promet voz in pešcev. Mnst bo imel dve  nadstropji:    v  prvem  nadstropju bo dvojni tir za železnico, v drugem dvojni tir za cestno železnico. Na obeh straneh tramvajskih prog bo prostor *a vozove, kr bo betoniran in nato asfaltiran, na robu mostu bo pešpot. Kakor je razvidno iz načrta bo morst dolg 960 m, na strani Pančeva se poleg tega dvignejo Inundaciiski mostovi, ki bodo železniški most podaljšali za 540 m. V zvezi s tem mostom, ki bo vodil preko Donave, bo zgrajen še manjši mosf v dolžini 21 metrov, ki bo zgrajen preko Tamiša pri Pančevu. Veliki most bo zgrajen 12 m nad najvišjim  nivojem  vodne  gladine Donave. Teža železniške konstrukcije znaša 18.500 ton. Celokupna teža mostu z Inundacijskimi mostovi vred bo znašala 33.000 ton. Poleg že predloženega načrta se nahaja v ministrstvu za promet tudi projekt neke nemške tvrdke, na temelju katerega bi se zgradil verižni most v dolžini 1240 m. Preračunano je, da bi vsa ta dela veljala najmanj 600 milijonov dinarjev. Zato n: tako kmalu pričakovati graditve mostu.
pomočjo Morseovih znakov, kakor doslej. Prenos tonov jamči za tajnost poročila. Na sprejemno postajo dospe radio-brzojavka že avtomatično natiskana: oddajna postaja sploh avtomatično regulira sprejemni aparat, ki poročila tiska.
— Vpliv lune na radlo-valove. Angleški amaterji so ponovno konstatirali, da luna zelo vpliva na brezžični brzojav. Brezžično brzojavljenje je zelo otežkočeno v jasnih nočeh, kadar je polna luna, kakor tudi v nočeh tik pred in po polni luni. Iz Anglije niso mogli v tem času dobiti zveze z Ameriko.
— Moč radlo-valov. Parnik »Helman« je sprejemal v Atlantskem oceanu radio-brzojavke z angleške oddajne postaje na razdalji 22 0 km in z ameriške postaje na razdalji 4200 km.
Kino.
Baby Pegy.
27?c. Ali tebi lahko zaupam: ima 38%, zakaj sicer bi ga nihče ne hotel piti.
— Kaj praviš? se je začudil beli car, zamislil se je za hip potem pa pristavil dobrodušno:
— Vidiš, torej za časa mojega vladanja je imelo žranie 40*^ in n!kogar nismo pri tem goljufali. Povej mi, ali je bilo treba toliko prevratov in komedii za bora 2C*>? Ce bi bil povedal to takoj, bi se lahko sporazumela in ne bilo bi nama treba sedaj tičati tu.
Mtižik in davki.
Ruski mužik nima rad sovjetske vlade. Na tihem rad kritizira in zabavlja nanjo. Nekoč je srečal mužik iz tambovske guber-nlje v Moskvi svojega bivšega gospodarja, veleposcstn'Va. Gospodar se j-* zanimal, kako žive mužiki pod novo vlado in kmet je radevolie odgovarjal.
— Vse bi bilo dobro, samo če bi ti sovjetski uradniki neprestano ne zahtevali denarja. Pridemo v mesto, v urad in gospod nas takoj nahruli: sDcnar sem!« Ce ne srre-mo v mesto, pridejo sami k nam in zopet kriče: rdajte denar!« V jeseni zahtevajo od nas denar, ker je žetev končana, spomladi pa, ker se obeta nova letina. Kamor po* moliš nos, povsodi ti segajo v žep, -
College of tae air.
Newyorska univerza In družba Radio Corporation of America sta se sporazumeli glede brezžičnega po^iHania anb-erz:tetn"h predavanj s postaje WYZ. Gre za daleko-sežno akcijo izučevanja brezžične telefonije in zato so nazvali AmerikancI ta kolegij: College of air. Od 8. oktobra do 23. decembra je pošiljala postaja WJZ.. zvezana neposredno z newyorsko progo, dnevno polurna predavanja, v katerih so vseučil. profesorji razpravljali o raznih panogah znanosti In umetnosti. Tako so priredil! praktični Amerikanci. a tečajev, namenjenih slušateljem posamnih fakultet. Priprave za to brezžično zvezo so trajale celo leto. Vodil jih je posebni odbor na čelo z dekanom new-yorske univerze, prof. Brownorc. Tečaj! so bili otvorjetil z nagovorom članov newyor-ške univerze ln predsednika Radio Corporation of America; generala Harborda.
— Avtomatično tiskanje brezžičnih poročil. V Berlinu so strokovnj?kl napravili aparat, ki omogoča avtomatično tiskanje brezžičnih poročil. Izum bazira na odkritjih Angleža Com pare: s tem problemom sta se pečVa tudi berlinska učenjaka dr. Pohle in 'dr. Eichhut. Aparat za tiskanje radto-brzo-javk lahko v porabi  na vsaki, oddajni in j sprejemni postaji. Črke se pošiljajo s po-! mečjo pisalnega stroja. Vsaka črka zase se I prenaša po dveh različnih tonili, ne pa s
Sllčno slavo kakor jo uiiva v filmskem svetu Jacki; Coogan. uživa tudi mlada in nadarjena Baby Peggy, ki je najmlajša in najmanjša filmska igralka sveta. Baby Peggy ni otrok čuda ali prezgodaj zrelo dete. Ne, ona je otrok, kakor vsi drugi, čiie lastnost pa je samolastna inteligenca.
Dekletce, ki šteje komaj šest let, je danes znano po vsem svetu in je v posesti enega milijončka dolarjev .. Zanimivo jc, kako je mala Baby Peggy popularna in ta predvsem v Ameriki. Naravno da vzbuja film, v katerem nastopi tako mlada umetnica, splošno radovednost. Zato je razumljivo, da je bila Baby Peggy v Neuyorku sprejeta na kolodvoru od ogromne množice občinstva, ki se mu je priljubila v filmih. Seveda so reklame lačni trgovci to priliko podjetno izkoristi'i. Ze naslednji dan se je dobivalo po trgovinah »Baby Peggy milo*, »Baby Peggy« šminke, papir in tudi najboljše slaščice so bile prekrščene na ime male igralke. Umevno je, da se je po trgovinah dobilo tudi »Gaby Peggy« perilo. Skratka: V Newyorku je nastala manija prekrščevanja na ime »Baby Peggy* in sedaj tudi prekrščujejo matere svojo deco na ime, ki zveni tako slavno.
V Ljubljani je bilo predvajanih že več filmov z Baby Peggy, ki sicer niso dosegli triurrfa, kakršnega so deležni v Ameriki, kakor tudi Baby Peggy pri nas ne uživa tolikih simpatij ket Jackie, a videti je, da olčinstvo rado poseča njene filme.
m * m
Znana in popularna komika Pat In Pata c ii o n potujeta v kratkem po srednji Evropi in posetlta tudi Zagreb.
Frttz Larg, režiser filmov *dr. Mabuse« in »Nibelungi« je pričel s snemanjem svojega novega filma »Metropolis«, velemestna simfonija.
V Franciji prihajajo na površje kolori-rani filmi. Za filmi »Tajnost Orijenta« in »La dame dc Monsorean« sledi barvan film »Cy-rano de Bergerac«, insceniran po znanem delu Honoreja de Balzaca.
Svellslav Petrovič, v Berlinu delujoč: srbski igralec, ki je še filmoval r Evo May, je svoječasno sodeloval pri filmu i Königsmark, ki je dosegel velik uspeh.
Evo 'VIay, nesrečno in priljubljeno filmsko divo, smo videli v njenem zadnjem filmu »Tajni agent«, predvajan v kinu Ljub'j. dvor. Naval je bil naravno precej velik in je bil v ostalem film tudi dovišen.
Kfno Matica jc predvajal te dni dva znamenita filma, odkaterih ie vzbujal pozornost zlasti prvi- »Tioilwood« Film, čigar tendenca je bila vsakomur, ki nekoliko pozna ameriške flmske razmere, jasna, bi se moral glasiti »Ne v Holiwood«. Drugi film »Ginette« je francoskega izvora ter je očara! po svoji lepoti in pestrosti. V »Idealu« smo videli falme iz glasovitlmi ameriškimi, pri nas le deloma zvanimi divamL Med temi omenimo predvsem Glorio Swanson In Marie Prevost. V bodočem programu ima Ideal neko italijansko delo, ki obeta biti zanimivo.
Za naše gospodinje.
Zaki^ske k čaju.
Ker vsi ljudje ne jedo radi slaščic, ne sme manjkati na čajni mizi nesladkih za-kusk. Med tr.ke zakuske spada kruh s sirom, maslom, šunko itd. razne žemljice, namazane s sardelnim mas'om ali jetrno pašteto ln slednjič razno pecivo, posuto z makom, soljo ali kumno. Namazani kruh z vsemi vrstami specijalitet je najrazličnejši. K temu spada pašteta iz gosjih jeter, sardele, kaviar in druge delikatese. Med čajnimi zaku-skarm te vrste je posebno znan takozvani harlekinski namazani kruh. 14 dkg masla se zmeša in dobro pregnete s 14 dkg dobro prepariranih in precejenih sardel, dokler se zmes ne začne peniti. Nato se razdeli zmes na majhne delce, doda malo prekajenega kuhanega jezika, kakih 40 dkg kuhanega prekajenega mesa ali šunke, razseklja se na drobne koščke tri trdo kuhana jajca, trt manjše kisle kumarice in doda še žličico kaperet nakar se vse skupaj zmeša s sarde- i delnim maslom. Dolgo štruco Iz neslanega , testa prerežemo čez polovico, odstranimo i sredico, namažemo notranjost skorje s sardelnim maslom in napolnimo s pripravljeno zmesjo. Tako preparirano štruco položimo čez noč.na led ali kam drugam na hladno In šele pred čajem jo razrežemo na tanke koščke. Zmes v StrucI je tem boljša, čim dalje jo pustimo na hladnem. V mestih prodajajo take štruce v pekarnah. Sardelno maslo se dobi v delikatesnih trgovinah Ln zato je gospodinjam priprava harlekinske-ga namazanega kruha igrača.
Zelc prflmMjena zakuska k čaju so narezane zemlje, namazane z dobro zmesjo droboyja divjačine. Ce ni tega. zadostuje tudi zmes raznih vrst pečenega aH dušenega mesa, zmešanega s slanino aH pa tudi brez nje. Zmes je treba dobro stolči in precediti, politi s prežganim maslom in dodati po po* trebi malo belega vina. S to zmesjo namaže gospodjnja z obeh strani koščke zemlje ali štruce. Koščke, namazane tako z razstopljenim maslom, se pusti predhodno nekaj ča-ča v peči, da se strdijo. Ce ni pri rokah te zmesi ali jetrne paštete, si pomagamo s sar-
delnim maslom, s katerim namažemo krah; polovico koščka posajemoz nasekljano beljakovino, drugo pa rpamažemo z narlbanim rumenjakom in posujemo t nasekljanim me« som. Mesto tega je dobro Midi čajno mask), s koščki preka;enesa jezika.
Prigode in žaljivke.
Cigan-sJepar potem pa še zasmehovalec.
Cigan je prodal kmetu tovornega koa.>a in jamčil, da je konj dober za vožnjo ln oranje. Šele drugi dan je doma kmet opazil, da je konj slep. Krnet je Šel k ciganu ter zahteval razveljavljenje kupčije. Cigan jc vpraša!: Mar ne velja konj za vožnjo in oranje?« — Kmet: »Tisto žc. toda ne vidi . — Cigan: »Ali hočeš, da ti bo časopise ci-tal?^ •* *
Pouk konjskega mešetarja.
Kmet je kupil konja, ki ga jc znani mu rnešetar na vse pretega hvalil. Po par dneh pa je prišel kmet k mešetarju s pritožbo, da se konj v vsako drevo in v vsaki plot ob cesti t. glavo zadeva. Mešetar ga ie potolažil, češ. da je konja njegov prejšnji gospodar tako razvadil, ker Ka je vedno držal za uzdo, zato ne pozna konj nikake sa-iiK>stojnosti. Svetoval je kmetu, naj tudi on u.ko stori. Kmet je ubagal, drča! kljuse vedno pri gobcu, konj se varno vozil in kmet je bil ž njim zadovoljen ne vedoč, da je kupil slepega ko.v'a.
Hitro ozdravljenje. \
Antigon je zvedel, da mu je sin Deme-trlj zbolel ter ga Sel br.^ obiskat. Pred vrat-mi sinove sobe je srečal lepo deklico. Sto-plvši v sobo je sedel oče na rob postelje ter prijel sina za roko, da vidi, kako mu žila bije. Pri tem je rekel sin, da ga je ravnokar zapustila mrzlica. »Da. da«, odgovori Antigon, **aj sem jo pred vratmi srečal«.
Zakaj ga je v gozdu strah.
Mojster je povabil svojega vajenca v nedeljo popoldne, naj se gre ž njim v gozd sprehajat, a vajenec je prosil, naj gresta raje čez polje in travnike, češ. da ga jc v gozdu vedno strah. *Na vprašanje zakaj, je odgovoril: »Ker rasejo v gozdu šibe in palice*.
Praktičen natakar.
Preden je natakar vlil gostu iuho na krožnik, je segel v žep po robec in ž njim krožnik obrisal. Gost se je nemalo začudil: »Kaj. vi brišete kar s svojim žepnim rob-cem?^ — Natakar: »O, saj ga ni škoda, saj ga rabim že ceh teden in t;re jutro itak v perilo! ■
Pri konjederki.
Pod Pohorjem je živela navihana ?.c-niea, ki je med lahkovernim ljudstvom slovela kot vedeževalka in zdravnica. Prinesti je bilo treba le bolnikovo vodo, da je spoz-na'a iz nje ne le bolezen, temveč tudi povod bolezni. V ta namen je imela povsod v okolici svoje zaupnice, a tudi v hiši ic imela pretkano žensko, ki je znala iz vsakega obiskovalca spretno izvedeti vse okolščine, ki jih je prenesla nato svoji gospodarici Še pred sprcjemom obiska. Nekega dne je prišla k zdravnici kmetica iz oddaljenega kraja, ki jO je sleparkina pomočnica v čakalnici spretno izprašala. Zato je kmetica kar zijaia začudenja, ko ji vražarica iz steklenice vode čitala: »To je voda vašega moža, ki je padel z lestve ter se pobil na rebra In ledice.« Kmetica: »Ker že vse vidite, ali se tud! vidi, koliko klinov globoko je p^del mož?« Na to vražarica ni bila pripravljena, zato je kar na slepo srečo rekla: »Bilo je 15 klinov!« Kmetica: »Ni res. 20 jih je bilo!« Vražarica: Ali pa je v steklenici tudi vsa moževa voda? a Kmetica: t Ne, je bila steklenica premajhna.« Vražarica: »Se-ve, potem je pet klinov ostalo v vodi, ki ste jo proč zlili!«
Previden ženin.
Zid je prišel k ženitovanjskeniu posredovalcu, naj mu priskrbi bogaio nevesto. Posredovalec mu je posebno eno hvalil, češ, da je bogata, iz ugledne rodbine in ima zgolj lepe lastnosti, le manjčkena pika je v njeni preteklosti. Zid (naglo): ^Ali tista pika še živi?«
Brez ugovora.
V nekem dunajskem hotelu jc opazil natakar, di je gost vtaknil srebrno žlico v žep. Ko je pozneje gost zahteval račun, mu je natakar napisal na koncu računa *1 srebrna žlica 25 gld.« Gost je hitro plačal in vzel izdajalski račun s seboj.
Ne more zbežati.
Pri nekem koncertu sta peli dve dami duet. Tujec, ki je slišal že dosti boljših pevk. se je obrnil k sosedu rekoč: ^Ali ne po*e blondinka tako, da bi človek kar pobegnil?« Sosed: »Vi že lahko pobegnete, a jaz ne morem.« Tuiec: *Zakaj ne?^ Sosed: ^Ker je pevka moja žena.«
Po ovinkih.
Župnik gre mimo kmetije, kjer so se pasli leni prašiči ter ogovori navzočega kmeta: »Kako ljubke so te živahce. Kadar doleti katero teh živalic nasilna smrt, bi prav rad dobil kak spomin na njo.«
Dobro plačilo.
Kakor znano, je cesar Nero nastopa! tudi na odru kot igralec Ko ie nekoč predstavljal besnečega Herkula ter so ga kot takega vklenfli v verige, je neki vojak telesne stra^. že, misleč, da se gre za resno, tekel cesarju z golo sabljo na pomoč. Cesarju se je vojakova gorečnost tako dopadla, da mu ie ukazal izplačati 250.000 tolarjev. Nerova mati Agripina, znana skopulja, je smatrala nagrado za previsoko potrato, zato Je ukazala zakladničarju, naj svoto naloži na mizo v cesarjevi predsobi, da bi se cesar prt pogledu na tako, ogromno svoto premislil. Ukazano, storjeno. Ko je Nero drugi dan zagledal množino denarja ter so mu na vprašanje, čemu je denar, povedali, da za dotičnega vojaka, je takoj spoznal, da tiči za tem materina skopost ter je pripomnil: »Toliko gorečnost sem vsekakor preslabo poplačal, zakladničar naj takoj svoto podvojite
Stran 10.
»S tOVTNSIC I NAPO O« dne 1. Ianuarja 19*5
s>pv T.
Julijska Krajina.
-  — O nerodnost! šolskega pouka le
govoril v rimskem parlamentu nemški poslanec Tinzl. Šolska oprava je preveč zaposlena s politično funkcijo šole in -z raznarodovanjem, pa nima zato Časa za skrb, da bi šola redno delovala, kar je predpogoj za vsak uspeh. Šolski začetek se je letos vršil v zmešnjavah, nt bilo učiteljev in večkrat je moral eden poučevati v več razredih, mnogo je občin, kjer Se danes ni učitelja. Učne osebe se menjavajo, učne knjige niso pripravljene. Same zmešnjave In nered-nosti. šolskega pouka v pravem smislu ni. Kakor je v Poadižjo med Nemci, tako prilično je med Jugosloveni v Julijski Krajmi, najhujše je v Istri
— Odlikovanje poljskega generalnega konzulata v Trstu. Na predlog italijanskega zunanjega ministrstva je odlikovan poljski generalni konzul v Trsta dr. Vladimir Kwiatkowski s komen-do italijanske krone, poljski podkonzul dr. Pavel A. Strakosz pa s kavalirskim križem Istega reda. — Italijanska vlada upošteva naraščajoče gospodarske stike s poljsko državo. Letos je eksporta izi Trsta okoli 200 000 kvintalov, ko sta prišla omenjena funkcijonarja v Trst, je znašal komaj 300 kvintalov.
— Na »slovenskem« učiteljišču v Totmfmi se odpravi s prihodnjim letom slovenščina kot predmet v vseh treh višjih razredih in v prvem razredu nfž-fejra oddelka. Učni iezik pa ostane 5e nekaj časa slovenščina! Hudobno in smešno zajedno! Kaj pravijo k temu naši separatisti, ki zatrjujejo, da le slovenščina zatirana v — Ji'goslaviü!
— Cankarjev »ffl-*nec Jernej in njegova pravica« v ItaPjart^kem prevoda. Goriški list »Voce di Gorizia« prične z novim letom priob^vati v podlistka Cankarjevo delo »Hlapec Jernej in njegova pravica.« Prevod je oskrbel prof. O'ov?"ni T.orpnzoni.
O počasni gospodarski obnovi na Krasa pišejo italijanski novinarji in zvra-čaio jrtavno krivdo na slovansko preSivnl-stvo, katero ima po njihovem mnenju premalo smisla za uspešno obdelovanje ze nlič. T6 le neresnično. Gospodarsko ne moren nikamor naprej, ker ni nobene pom >u»" za kmetijstvo iz Rima, kjer poznaio za T«iMi-sko krajino samo izterjavanje starih davk »v ur nalaganje novih! V vojnem času so uil. poročevalci zelo simpatično pisali-o naVn kraškem ljudstvu in se niso mogli načuditl, kako da je Kras tohko obdelan Kme;Hsrvo propada povsod i po Julijski Krajini. >ia'i kmetovalci se trudiio, aH vsi njihovi napo i na dobe priznanja na merodajnih mesti.i hi pomoči  za dviganje- kmetijstva  z vladne
srrani nI pričakovati Vsa posredovjva in prošnje se odpravijo s praznimi obljubami.
Ktas je vojna razdejala. Slovenska pridnost in vstrajnost gradi in dela znova, naj -i krepko pomagala tudi vlada pa bi se dalo hitri govoriti o dobrem probujanju gosp »-darskega smisla na Krasa! Izprcmcni naj sa temeljito obmejna politika pa sc bj i. njo izpremenilo vse na bolje!
— V Tržič« je bU pred kratkim rotor, jen fašist Jurman. Dolgo se je ugibalo, kdo g ■ je umoril. Aretiran je bil znani komunist Pletro Tarna in sedaj se po dolgem zasliia-*?nju sodi, da je res Farna napadel J ur mana Farna je zaupnik komunistične centrale v Italiji.
— O vzrokih goriške gos.udirske kri*
ze razpravljajo znova po italijanska listih. San e znane, že stokrat premlele reč:* Go-t ivo je, da je Gorica mnogo i.pc.a v sled vojne, po vojni pa se je nadejala krepkega ra?vr ja seveda s pomočjo vlade. aH te p«v-moCi ni bilo in prvenstvo v provinci ji je odvze' Videm. To sta dva glav »a vzroki, p"!,1? drugih manjših po v >jmn vzrokov, za gospodarsKO krizo. Posebno trpi v mesta obrt m trgovina. Sedaj Žive OoriČiTi. od samih upov na pomoč iz Rima!!
— V Puli je »mr! generalni vikar pul-ske dieceze. kanonik Jos. Wtesinger. Pokojni je bii Nemec, nameščen v Puli še pod Avstrijo.
— Razstava domačega mnetnik? Akad slikar gosp. Franjo Kopač je razstavil v pritličju Trgovskega doma v Q-rr:.ci vet svojih slik. Vstop je prost.
— Veliko motorno lad1« *Mauty« so spustili v morje v Tržiču. Zgrajena je na račun tržaške paroplovne dražbe »Cosu-lich«, obsega 8700 ton. dolga je 118.87 m In široka 16.38 m, popolnoma rtatovoriena se pogreza 7.87 m globoko Opremljena te t Dieselmotor ji najnovejšega tipa. To je prva motorna ladja, narejena v tržlški ladjedelnici.
— List Italijanske opozicije v Trstu. V
soboto je začel v Trstu iznajti demokratični tednik »La Provincia«. ki izvaja, da je neobhodno potrebno, da se čuje tudi v Trstu proti fašizmu slas konsftucijonalne opozicije. In izraža prepričanje, da bo imel za seboj veliko večino v mestu in na deželi. Uvodnik »AH se začenja novo zivilen?*1?« Je napisal poslanec Di Cesaro, ki je bil ob na« stopu fašistovske vlade v Mussoliniievem kabinetu minister pa je kmalu odstopil. Di Cesaro napada fašizem in pravi, da je Imel pomeniti novo dobo, pa ie samo paranteza katero treba nujno zaključiti. Fašizem se bo branil in tako je pričakovati med Italijani ostrih sporov.
— Izmišljotine iz Bfstrlcr prlobčuje fa-šlstovski »11 Popolo di Trieste«. Pravj, kako da domačini sovražijo italijanske vojake, sedaj pa iščejo konkretne slučaje sovražnosti, da se bo potem nastopilo proti Slovencem ... To je hudobija, to Je premišljena Intriga, samo da  Izvršujejo veaViO
veeH pritisk na domače prebivalstvo fn Izzovejo kak odpor na nasilstvo! Mislimo, da so Slovenci v Bistrici tako previdni, da se ne bodo dali speljati na fašistovskl led. Tega večnega sumničenja napram Slovencem mora biti vendar že enkrat konec!
— Smrtna kosa. V Rojanu pri Trstu je umrl ugledni posestnik gosp. Jakob Bol č.
— Predelovalnlca paradižnikov, zelenjave la sadja se gradi ob Saškem -tastu pri Pevml. Tvomica postane lahko zelo važna za razvoj poljedelstva.
— Pri občinskih voJtvak v Kanala je zmagala narodna lista. Vpisanih volilcev Je bito 594, glasovalo jih je 41?. Izvoljenih je 12 svetovalcev narodne liste in trije s fašistovske. Največ glasov |e dobil Anton LovišČek, to je 333, drugi z narodne liste (Angeli. Bavdaž, Berlot, Bucik, Goljev-šček, Gorjup, Lovlšček Fr., Medvešček, Segate, Stanič »n Tomažič) od 149 do 281. S fašistovske liste so izvoljeni F. Gorjup, L. Vuga in Jos. Žbogar.
— Zgorela |e v Gorici v ulici Manzont slaščičarska tvomica Dolci če Co. Škode je 140.000 lir.
— Promocija. Na dunajskem vseučilišču je promoviral za doktorja vs^ga zdra-vfstva primorski rojak g. Ivan H r I b e r-nik.
— Medmmlsterijalna komisija za Istro
prične zborovati zopet dne 3. jan. Zborovala bo toliko časa, da prerešeta vsa za istrsko obnovo predložena Ji vprašanja. Koliko Časa bo to trajalo in kdaj dobi dežela tako potrebno pomoč?
— »Eatuzliastlčno pismo« Je prispelo v Trst, kot poroča »Piccofo«, In sicer od ministra Nava, ki se je mudil pred kratkim v tržaškem mestu. Takrat so mu v trgovski zbornici izročili spomenico, v kateri je popisano tržaško gospodarstvo, in razložiti so mu. kaj je d. slej po vojni Trst d^s gel in česa nujno potrebuje, da ne pride do zastoja prometa in do škede tržaškemu pristanišču, posebej treba pomoči na noge tržaški industriji Takrat je Nava govoril o finančnih težkočah, pomanjkanju dennrja in vlada m more ustreči, kakor bi morda rada. Sedrj pa Je poslal Nava v Trst pismo na kom. Segreta, v kojem občuduje razvoj Trs+a in je tega razvoja neizmerno vesel tudi glede industrije... To je odgovor na naprošeno skrb za bodočnost Trsta.
Objave.
— Sivestrov večer v Kazina«. Poročajo nam, da je na sporedu S^vestrovega večera, ki ga priredi društvo »Krzfno« svojim članom in po njih vpeljanim gostom, sledeče: uvertura, kvartet, solo CKovrč), kuni et i (Povhe\ recitacija (I mah), »Neumni f-ntič« (Povhe). komika (S~ku'a>. nagovor. Schuberiova noč (S^kttla). Po končanem sporedu prične ples. Znbava pri pogrnjenih mizah. Vstopnine ni. Pričetck je ob pol 9. Kdor želi prijetne družrbne zabave, se bo prišel poslovit od starega in pozdravit novo leto v »Kozino«. 768'n
— Ljubljanski Sokol priredi Silvestrov večer v telovadnici Narodnega doma s sle-
dečim sporedom: I.) Kmoch Fr.: Sokolska koračnica: 2.) Verdi G.: Nabucodnosar. ou-vertura: 3.) Lutka pripoveduje; 4.) Pavčič Jos.: Dekle med rožami, Eipcnhuth: »Ti-, poje kvartet: 5.) Az ljubezni*, komična pan-tomima: 6.) Vaje z razsvetljenimi kiji, članice: 7.) Smetana B.: »Poljub*, frntazija po istoimenski operi; 8.) 2ivc sike; 9.) Adamič E.: ^Ljubica VStaatl«, Pavčič Jcs.: »Lovska«, poje kvartet; 10.) Promenadni koncert, komična pantomima; 11.) Telovadni nastop na krogih; 12.) Brodil V.: Iz Niša i oko'ice, potpouri srbskih narodnih; M.) »Cc meščana zob boli, *o zares užitek ni«, kuplet; 14.) Akrobatska atrakcija; 15. Čarovnik; 16. Jaki. V: »Slovenski biseri«, potpouri s\>v. nar. pesmi: 17.) Strauss J.: »Netopir«, potpouri narodnih pesmi; 18. Novoletni nagovor društvenega staroste: 19.) Alegorija. Po polnoči: ples. Koncertne točke izvaja godba dravske divizijske obTa-stl pod osebnim vodstvom kapelnika z. dr. Cerina. Začetek ob pol 8. Vstopnina Din 10. za osebo. 768/n
— 31. 12. 1924 na Silvestrovo noč pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v zgornjih prostorih Narodnega doma!        767 n
— Slovensko planhrko društvo opozarja na svoj planinski p*es, ki se vrši v ponedeljek 5. Januarja 1925 na dan pred praznikom Sv. treh kraljev v ljubljanskem Narodnem domu. Posebna vabila se ne iz-dr*iajo — povab'jeni so vsi člani In prijatelji planinstva. Tudi letošnji planinski ples bo s svojo neprisiljeno zabavo nudil najlepše razvedrilo v krogu veselih p'aninccv.
— Slovens'o planinsko društvo Je sklicalo domski odbor, ki bode sodeloval pri planinskem plesu 5. januarja 1925. Vrb'ie-ne so načeinice In sotrudnice, ki so sodelovale pri prejšnjih planinskih plesih, ki pa naj blagovolijo pritegniti Se tudi druge, nam nrk'onjene podpornice. Sestanek se vrši v petek 2. Januarja ob pol 6. uri zvečer v društvenih prostorih Slovenskega plan. društva v hiši Jadranske banke, šelenburgova ulica št. 7, drugo nadstr., levo. 762'n
— Dne 39. decembra 1924 se le vršil v poslovnih prostorih Trboveljske premo-gokonne družbe izredni občni zbor. Objnf zn»r Je pooblastil upravni svet, da sm» zvf šatl nominalno vrednost delnice od Din 50 na Din 210. 764 n
— Društvo jngroslov. skademrkov ▼ Ptnjn priredi dne 10. j?n. 1925 svoj.V. akademski ples v prostorih Društvenega doma. VabPa so že razposlana. Kogar se je pri vabTjen}u pomotoma prezrlo, naj se blago- i voli obrniti na društveni odbor. 7M'n
— Društvo drž. polic. ncm<*$čencev priredi pod prkroviteljstvom g. velikega župana dr. Baltiča v soboto 3. Januarja 1025 v veMkl dvorani hotela »Union« pfesnl večer z bogatim srečolovom. Začetek ob 20. Konec ob 4. uri. Ker je čisti dobiček na-m?njen za podporni sklad za onemogle č'a-ne, vdove in sirote, se za vsestranski poset priporo*"« ves°'ični odsrtk. 765-'n
— Pogrebno društvo Marijine brstov« ščlne v L'ubl'anl naznanja gl. društvenih pravfl § 15, da se vrši redni občni zbor v nedel'o dne II Januarja 1925 ob 2. popoldne
v prostorih Št. Jakobske Prosvete Sv. Flo-rijana ulica št 15 s sledečim dnevnim redom; I.) Clianje zaprsnika zadnjega chčne-ga zbora. 2)-poročile a) predsednika, taini-ka, blav,\ijr?!ka. b* preglednikov, 3.) odobritev ietnega računa in sklepanje o podelitvi, absolutorija odboru, 4.) določitev prlsp^v-* kov za leto 1°25, 5.) volitev oJbora in preglednikov, 6.) sprememba pravil. 7.) slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob napovedani ari se vrši pol ure za ten drugi občni zbor. Vi sklepa ne oziraje se na število prisotnih članov. K obilni vdclržbt vabi odbor. 756?«
— Društvo »Soča«. Ker se vrši v soboto dne 3. januarja 1925 v salonu restavracije pri »Leva« veselica SK. Svoboda, odpade predavanje. Prihodnje predavanje se vrši v soboto dne 10. januarja 1925.   755/n
— Galsbeua Matica ▼ Mariboru stopa ravno sredi najhujših političnih bojev kot blaži en in pomirljiv duh pred mariborsko občinstvo. Letošnje društveno leto Je peto iijencga obstoja in Glasbena Matica ga namerava kar najslovesnele obhajati. V to svrho bo priredila do maja 1925 tri prvovr* sme koncerte in gre potem na 10-dnevno turnejo po vseh večjih mestih Jugoslavije. Najprej nrstopi dne 14. jan. 1925 v Dvofa-kovem »Mrtvaškem ženinu«, kt ga je pred 12 leti na jugu proizvajal edino g. Hubad z Izubljansko Glasbeno Matico. Delo samo Je mojstersko, prepolnjeno s krasnimi zbori in silno učinkovitimi soli, ki se družijo in pestro menjavajo od začetka do kraja tega ve'ikega dela. Težke, obenem pa božansko lepe vloge so v rokoh: sopran gdč. Vladi-mirovna, operna pevka v Mariboru, tenor g. Avgust Živko, bariton pa poje že iz »Pc* pelnične noči« Mariborčanom dobro znanj P. Kolb iz Zagreba. Obširen glas, ki ga zahteva najbolj obsežna njegova vloga, je povzročal društvenikom mnogo preglavic Navsezadnje pa jim je pomagal it zadrege ljubeznivo mariborski škof gospod dr. Kar-lin, ki se Je osebno peljal v Zagreb fn interveniral pri »fratrih« za g. Kolba. Zbor m orkester sta že dokončala svoje delo in čakata samo na trenotek, da nastopita pred Javnost Kot priličen dan se radi zunanjih gostov smatra samo sreda v tednu. Radi velikanskih stroškov, ki Jih trpijo člani drtt-Stva s to prireditvijo, se za dijaštvo ne bodo Izdajale posebne znižane vstopnice, pač pa bodo Imele vse srednje šole za polovično ceno dostop k generalni vaji v torek dne 13. Januarja 1925 ob 16. uri. Razven dijaštvo nadzoruiočih organov nima k generalni vaji nihče dostopa. Pri koncertu sodeluje 100 pevcev in okrog 70 godbenikov. Virtuozlnja na gosli gospa Fantka Brandlo-va do danes sicer še ni obljubila, da bode s svojo mojstrsko roko sodelovala pri orkestru. Imamo pa trdno upanje, da nam ne odreče svoje mojstrske pomoči. Društveni orkester Je pomnožen z vojaško godbo In najboljšimi godbeniki iz mesta. Koncert bo dirigiral ravnatelj G'asbene Matice In koncertni vodia gospod Fran Topič, ki bo nudit poslušalcem nekaj, česar v Mariboru še niso slišali. 766/n
H. Legiša
modni atelie za gospode IJmtljaiia, Gletf»Uiti ulica ittt. 0*
Palača Pokojninskega atavoala.
IIIINSERATEIH
7937
r*fci«ma> za a valovna oglasna arg« čfajta a latvritt*« tvafevn^mu ealaiaamu
zavodu
PUBLICITAS
delniška drufba.
LJUBLJANA. Stenhureova ui ca 7 . II nad.
Prihranili bost« caev de© In dinar Cena PiBiHser»tn*- «n ista fcot ~n u*»r^»»« n*taPeJ
""»" issüiü! kopališče Laško
ie otvortlo zfrosVo anteno Uradno konst^-tirana vi-oka radioaktivnost naravno toplega vrelca 38 Vi0 C. Zdravi reurno, ishias, ženske bolezni in nervozo. Po^o!na oskrba no zmernih cenah v konaHščnem domu. Za sobe ... - in kopeli 50% znižane cene. Zdravilišče je 138.T        oddaleno  5 minut  od kolodvora Laško
Zahvala.
7941
Povodom smrti našega ljubljenega k ata, strica tn sva wa, gospoda
Otmorlo Jtenouica
revidenta drž. žel.
izrekamo prisrčno zahvalo čč. gg. usmiljenim bratom bolnice v Kand<Ji za blagohotno oskrbo In duhov r o spremstvo, rad 1 le vsem udeVžntkom in stanovs < tn tovariš m od blizu in daleč, kakor darovalcem ttpib vencev, dputacijl Sokola Novo mesto za Izkazano mm Hit na z dnjt poti, ter pevskemu zboru zagen-Ijive ialosrfnke.
Nada Je tsirkanto zahvalo zastopniku dkekciie dri. želernite g. Lcnard iv I«fj signalne teorije, g. Jakopiču za častno spremstvo ter uradniku sienalne sekdte g. T 5a ju za p< lojnemu vseskozi požitvovalno kolegiisin^st, kakor tudi g. B!z aku v Novem mestu za izkazane mu toliko do -rohotne usluge.
Veselo In trota*
novo leto teli
7M1
Miku*
tvor*!«* dot«!!■•▼
a.!«MIwa9 Hiitil trg.
a»o aol ao arftoB dna -r.  Plofiijo ao
mflLI 0GLHS1
maHh aali vsaka Ooaodo paro. Mo|mon|o pa Din
Bal
Srečno in ?ese!o sovo lete
fett 79 8
Koroški dom
(Kiti Korošec)
Poljanska cesta II.
oajjaaaa i mmmmmmim 9—mm*
Veseto In srečno novo leto
te« 795l
modni stelle
Zdenka Rodič
Miklošičeva e. 10,1, nadstr.
7961
Mani!
i dne 30. decembra 19*4.
Žaliaio*i •staill.
Veselo in srečno noto leto
želi tvrdka
f rane €r]avec
trgovina i Kenrist
Llabllouui
Volvnsorlov trg T
priporoia
flarodna tujigainia.
I    Vntem r
• Otroški voziček
s«? prod«, -r- Poizve se: ZaHni'-ar. Kmetijska pH« ca 295. Sp. Šiška. 7905
Pletüni strci
*t. 8/50 on. dobre ohra. njen — prodam. — Za ti* ika ulica I/l, desno. 7935
Strašen zločin
ie i*vr311 nekdo, kier le umor I na stotine živih bitli. Zasledovalo se ga |e do»go ča«a. Sedal se e na posr ra nai i in sk^r na Poljanski cesti 12 v LJubljani pod naslove m   .KEMIČNI ZAVOD  ZK UNIČEVANJE SČU<-
KOV PO ^GAN I   MSr 15^T
JStažjieJ
Pitani prršiči,
prvovrsne kakovosti, za špeh in mast — prodaja« jo se po na»nf*tih cerah nri — Pred^vičo r>ol*5 Mes*ne klavnice v Li"b* ljani. 7867
Kaprodef
dve hrastovi pisalni miri umertl'Tc^a ostema v nai* boljšem stan in ter m'*/ra »a niselni tfro/. — Vpra.
in ogl ^da se lah1-« v*a* ki čas v Je ra novi u!H 6.
7931
Tvflka J-*nvo Po-poTič ▼ Ljublf^ni
nrodaia ▼ ohratovam^r Cesta v Mestni log it. 15 nrvovratna banaike in .*v>r-«lre pitana nraifče (špeharje) — titdi nosa« ;iw »»ig ''omi^ — p*> naj« nižjih oacvaik cenah.
7619
MUa in žatfo
s vsem gospoda rsktm no* slooless Ha orodjem, v bo. ga tem leaaem kraju, na stalni močni vodi reke Krke, sc radi selitve takoj proda. — Poleg se nahaja tri orale zemlje. Vi je zelo prikladna sa večje podjet» Je. Plačilni pogoji ugodni. Pojasnita daje Ivan Mo» govac, Krka prt Stisni.
7956
Zanesljive potnike,
le a prvovrstnimi referen* pami, ki bi želeli vzeti se* boj trdi zelo idoče blago, išče Pletiraa, Ptuj, poštni predal št. 5. 7954
SiYi'ja
se pri noro ?a cenj damam za d^lo « hišo; prevzame na tudi šivanje na svoj d^m. — Naslov pove "pr. »Slov. Naroda«. 7930
Veletrgovine — tovarne, pozor I
AgiVn potnik za vso Ju* g^slavijo, v man"fakromi ali galanterijski stroki do* uro znan pri trgovcih — želi pre*- niti dosedanje mesto. — Cenj. non-dbe pod »Agi1no«*t 10007933« na upravo »Slov. Nar «.
Gozdar,
35 let star, otenjen. z državnim izpitom. s'o* vcnSčine in nemščine zmožen, verziran v vsrh panog ah gozdarstva, išče službe. — Naston ta%oj ali potne je. — Ponudbe pod »Gozdar 7751. na upravo »Slov. Naroda.
Radi otvoritve trgovine avtomobilnih in clektrič* nih potrebščin v promet* nem kraju Dalmacije — prevzamem
zastopstva
v to stroko apadajocih predmetov. (Tfdi za Cm no g^ro.>   Ceni. ponudbe
do 10. januarja na upra> vo »Slov Na-rda* pod »Dalmacija/7909^
Služkinja
za kuhi»»*o se ta'-oj spre j* mc. — Gostilna »6«. 7934
Traute li
namfeStenfe?
Naročite iz Osijeka or* tfan za natjefaje i posre* dovun'a namještenia — »FORTUNA« — Svaki broj donosi iz svibi kra* ieva zemlje or:o 300 ogla* sa odnosellh se pa praz» "a mjesta za m"škarce i ženske na srnsko*hrva** »Vom, njema^kom i mad* 'arsuom jeziku. Ogledni hetrlatni primjerak kao i nr.rrdžt e *n pouze^em ne irfie se. Cn^na poje* ^mog bro'a 10 d;na«*a — Na Jeilan miesec 35 db ri~a. na cetvrt goH:n*> 100 dinara 7312
Na stanovanje
sorejm^m s 1. januariem »ospoda ali dijaka. — R** ber St, 3. 7957
Perje,
kokolie. račle fn eosje. puh. oddaja vsako mre* jino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako* vce 52/T
Javna dražba*
Dne 3. jantarja 1925 bo ob 10. uri prodane na javni dražbi v pivovarni »tTnion« 1 vagon koruze (14.350 kg). 7932
Slike za
legitimacije
izdeluje naihitreie foto. graf HUCON H1B5ER. Ljubljana, Valvazoriev trg št 7 "553
PohiStvo I
Kdor si želi nabaviti krasno in trpežno pohištvo po zelo ugodnih cnah — nrodaia isto Matija An* dlovic. Vidovdanska cesta št. 6 (nasproti hiralnice)
|    R?zno I
Ob 25 letnici!
Pri »Sotncu« za vodo. K Widmaver — priporočam kot najprimernejša dari« la za Miklavža in Božič: vse vrste perila, volneno pleteno blago, manufak* turo, venčke za neveste, opravo za novorojenčke, abtahe (peče, edina zato« ga), kravate, nogavice itd. Pri večjem odj«*m" primeren popust. 7225
Dražba.
Dne J. lan^arja 1925 bo ob 9. url dopoldne pro* dano na lavni d-ažbi na Jezici hi*na št. 32 — 1*5 sodov kislega zelja (10 ^Sl 'cilogramov). 7955
PREMOG
trboveljski.  I bojakl, črnomal siri
sn, a*wpm r»n, w^wt. Bftiitki WHIt
dobavi a ILIRIJA l;o1;oa, taja ftlntnl
Te«. 2^0. — Plačalo tudi na obroke. 163 T
Dvokolesa
se popolnoma prenovirajo cmajlirajo z ognjem, po« nikljajo in shranijo nreko zime v oskrbo. — Tribu» na F, B. L.. Ljubljana, tovarna dvokoles in otro* ških vozičkov, Karlov?'-« cesu št. 4. 162.T
I    P"" I
Tečej
strojnega "metnega vexc» nja priredi v Celja Ju* stina Pa v še r, strokovna učiteljica, Gosposka mi* ca 25. 7789
I ** I
Skladišče
na Sušaku, prikladno za vse — se takoj odstopa — Vprašanja: Zagreb, Karos, Palmotičeva 56.
79«
Oddaja gostilne
v najem! — Pri rudnik« Trbovlje se bodo oddali s 15. marcem 1925 v na« jem sledeči objekti: t. rvdniška restavracija na Vodah, ležeča v sredtecu rudnika a pririklinami (le denico, kegljiščem, vrtom), vsi prostori z elek« trično razsvetljavo m vo* dovodom v hiši; 2. no* družnica restavracije na Vodah, pripravna za to« čilnico čez ulico, z električno razsvetljavo. *~ Interesenti si morejo o* gledati omenjene ohjeka te vsak čaa in d-bc vas notrebna pojaanila ort podpisanem ravnatelj« stvu. ki bo sprejemalo oonudbe, opremljen« a 'rratVrtm onisom predflv«
Menia reflrktanta — do 15 febmarj« 1 l°25. —. R"dništco r*vnaielj9*vo
[Trbovljo. 793*
. .    t. M . »v-N.. w «    «     fc.      .*■-  .      kaj     ^ ^ -      - .      ; .. ..v...........i
Srečno novo leto selijo so o jim odjemalcem:
»Adrija*
drogerija, fotomanufaktura,   j ► parfume rij a I;,
j j Ljubljana, Šelenburgova 5 : t Ljubljana, Sv. Martina c. 9 \\ Ljubljana, Kongresni trg 7
Luka Ahačič strojno mizarstvo
\? Ljubljana, Hrenova ul. 8
M. Caserman
krojaški mojster
i Eligij Eber
;   krznar in izdelovalec čepic
!
«►   Centralna vnovčevalnica \
s # <
za iivo /n zaklano živino J d. z o. z. v Ljubljani
L. M. Ecker sinova klepornc in podjetje sa izpeljavo vodovodnih del Ljubljana
Fant Götz!
trgovina s čevlji
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 1
Franc Kralj izdetovatec gornjih delov ea
če*Aje
Ljubljana, Florijanska uL f   Ljubljana, Turjaški irg   i  Ljubljana, Sv. Petra C 6 I
Fran jo Grabjec
fotografičrti umetniški za\-od
Franc Kosmač
stavbeno ključavničarst\ t>
Ljubljana, Miklošičeva 6 i Ljubljana, Jeranova ul. 5 j   Ljubljana, Hrenova ul. 9
Fran Kreč
Zcrojcški mojster
Ivan Križnar krovec
Ivan Mohorič
kroješki mojster
.1
Mežnarič Josip
pektrrrta
Ljubljana, Tržaška c. 4 \\
Terezija Aubelj pekarna
Glince 78
f
Karol Cifller
guäfilna zPri Korlnu*
Spodnja Šiška, Go$pos\fef: ska cestr 66
Eržen slaščičarna
Grič ar & Mejač kcnfckcljeka rrgm-irta
Karol in Fani Kačič rezfsiTaeija
Simon Kunčič
isdelovefeti sodavte*
i!  Ljubljena, Kongresni trg Z Ljubljana, Šelenburgova 3 Z Ljubljana, Dunsiska c. 58 \ \ Ljubljana, Sv. Petra c. 45 '<> Ljubljana, Sa Prulah št. 6;;
<: i I i I ::
Čadež <£ Brc ar ♦ Specialna trgovina za mlinske
Z potrebščine Ljubljana, Dunajska ceste f Ljubljana, Kolodvorska 35
Ivan Bricelj pleskarski mojster
Čcsalnž salon za dame
O. Fettich-Frankheim Ljubljana, Kongresni trg 19
T. Grošel
m«3/, slanina na debeto, le$trta prekc-je\'atnica
Ljubljana, Poljanska c 7
Marija Kahnč gostilna »Mali Triglav*
Spodnja Šiška
Fran Flavti žar
mesar
Wen Meglic kU**č*\ničar
Ivan Mihelčič eiekfrotehnik
! Ljubljana Sv. Petra c. 83 j j   Ljubljana, Lepi pot 12 \>
1 r
\ \    Viktor Bajt nasled. * \ L Ljubljanska cvetličarna
l  Trgovina Franc Babic Dolenjska cesta 2
I   Karol in Fani Cenčič gostilna
Sv. Petra nasip 71
Ivan Flgar pilarskt mojster
Liublfena, Hrenova ul. 19
Ivan in Rozi Herzog
resfavvaclis ^Pri Lev&a
F. K. Kaiser
pViUcT
Ljubljana, Seler.žtrcgnva ul.
^inton Leben nožsr
Ljubljana
Marija Nežič brtvnicm
Anton Čir ne
graveur Ljubljene, Dvorni trg 1
i Helena in Ignac Banko [      p. d. spri Topolavcu*
Martinova cesta 3
umi.......<»;;4m>tme
i: Ivan in Marija Bauer gostilna
;«SMMMMI
Andrej Belič trgovina z mešanim blagom
Spodnja Šiška 94
Miroslav Bivic
V  knjigoveznica in kartonaia, ^ trgovina s Sol. potrebščinami \ Ljubljana, Sv. Petra c. 29
\m
Tomaž Bizilj
l gostilna pri »Kolovratarju* I   Ljubljana, Pred Škofijo
>■*•>•'
i Viktor in Marija Bizjak
gostilna »Krčon* Tržaška cesta 5
Mesarska cesta 4       | Ljubljana, Sv. Petra c. 47 \\
iMIMIMIMI
...........'
'»m
Lud. Čeme Z
juvclir. /rjoveč z urami <?er Z
zapriseženi sodni cenilec <►
Ljubljana. VPclfova ul. 12 < j
Jos i p ČertaliČ čevljarski mojster
MNiimtlMUMMM i ;
Alojzij Češek
mesar Šolski drevored
• MMiMMIitMMMItMIIIMMt ,
F. Čuden trgovine ur in zlatnine
••••»»•♦
f. Čuden, sin trgovina ur in zlatnine
j| Ljubljana, Šelenburgova 7  \ | Ljubljana, Karlovska c. 30
Franc Fisfcr gBmti$aSSar in izdelo\*aiec pristnih Jcrsnjikih klobas
Ljubljane. Zaloška c. 10
Alojz Fuchs juvelir
Franc Hiiii |
rrgovec i pol jedel ^kimi stroji ^
Viktor Kalan
gostilničar
Marija Lekše ;
J   gostilna »prešernov hram*
!
t   Ljubljana, Pred Škofijo j!
■H—
: Pran 2
S7ered trn«3 fn mesarija *prl Fran>\;
Ljubljana, Martinm'a cesia i Ljubljana, Poljanska c. 52 J   Ljubljana, Rožna ul. 29   X      kotna doltna št. 97
...............« i,.................... '
z*
Ljubljana
j ►  Ljubljana, Pred škofijo 3 \ l  Ljubljana, Židovska uL t
F ran ja Ftegar gostilna
Ljubljana
MOMMIMUMIIII,
Fran FlorjančiČ
trgovina s kolesi, motorji in avtomobili — delavnica
Engelbert Franchetti ^brivski salon ~
MMMtMMtt ; ;mMMtlMMMMIMIIMMMIi: ^MtlMMMIMMM
yafeo6 Gri/
pekovski mojster
Angela Humer in Frančiška Stritih slaščičarna
Anton Kane sinova    |    L^fcovfc     ^fecfen    | i" -Maria Novi jan;:
► drvgcrila in fofvrnunufektvr* {       ' ' |       mesar in prskajevstec '■[
Ana Hut t er atelje za steznike, trebušne ; pasov«
Ljubljana, Dunajska c. 6 ! ft/if lekarne Piccoli)
,)imm......imm......mmm . x
Ljubljana
Ludovtk Iteršič
5 /rgov-ec z lesom — drva og//e j
^4. Kassig
l     krznamica tn izdelovanje
j Ljubljana, Šelenburgova 6 |  Ljubljana, iVa FriSfcovcu | Ljubljana, Židovska ulico |   Ljubljano, Rimska c. 21 i:
,MMM<IMM»»nillM»IMI>| MMIM»MIIIIIIMMmiMMM»|lllMIIMMMMIMIMIMIMM^
Ivan in Frančiška Janež ] i Fran in Franja Kavčič |       Josipina Lokar mesarije J gostilna f       go6tilna *Pri panja*
; Ljubljana, Prešernova ut. 1 \ \ Ljubljana, Dunajska c. 20 \ \ Ljubljana, Šolski drevored yt Ljubljana, Privoz (Prule) 41  Ljubljana, Vegova ul. 10 JI
....................... '' • <' Z o
Ivan Jax <§ sirt        j   Kavarna »Vospernik«
\   Ljubljana, Gosposvetska jj    Ljubljena, Stari trg 32 cesta 2
J; Ljubljana, Hilšerjeva ul 4 \ \  Glince 132 pri Ljubljeni \\
i ;mmm«.....
Specialna izdelovalnica »goiseric*
/. Brajer Ljubljana, Breg
IIMIIIMiMMIMMMMIMMi
/. B/as specialna trgovina čevljev
Ljubljana, Pod Trančo 1
>M>I»MMMMMM»M>.....
Alojzij in Hel. Brecelnik
mesar
IIIIIIMHli
\ Ljubljana, Lingarjeva ul.
iimmomimmi; ;
Josip Breskvar čevljarska obrt v Ljubljani
Škof ja ulica 12
MIMIIM.....................
Franc Bučar
gostilna Poljanska cesta 19
XIMIMHIIIIMMMMI
Kajo Delič
zlatar
Marija Derganc
brivski salon Frančiškanska ulica 10
MMMMMMMMM........
Ivan Gajšek
papirna trgovina in založništvo j; Jugoslov. poslovnega koledarja
;   Ljubljana, Sv. Petra c. 2
Fani de Schiava pri »Starem Tišlerju« 24
.....»MOMMMMMMMMMi
Apoloni]a Dimic
maslarica »Poloncam, stojnica
.......•.............
Stanislav Gale
špeetjalna mehanična delavnica
1.....«■::.»♦
> MMMMMMMM.......MMIM , > +»»»f t
Jernej Glavič trgovina z mešanim blagom
Spodnja Šiška 23
Aleksander Gjud st.
brivec
Spodnja Šiška 25 Ljubljana, Pogačarjev irg \\ Ljubljana, Kongresni trg6\\       Ljubljana, Breg 18
' M M <
Aleksander Gjud% m/. damskt česalnl salon
Osvald Dobeic
x'etetrgovina
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 91 Ljubljana, Kongresni trg 6 j |
Fr. Dotšak
gostilna »prt Lozarjum Ljubljana, Rožna ulica 15
• ••MM........I.....HI
i   , , . •.       ^    « .        *  t • i:    Prešernova ulica 16 in
\   Ljubljana, Sv. Petra e. 3 ]; Ljubljana, Wotfova ul 12 ;;   Ljubljana, Sv. Petra c. 4  j Rimska cesta 21
km-<
trgovinaJ'de^kat^ |     Dragofin Drašček
salam in kranjskih klobas   * gostilničar
; imm'
Pt?/er Capuder krojač
Dalmatinova ulice (palača \ Vzajemne posojilnice)
Josip in Ela Carl »Narodna kavarnam
Ljubljana
Ljubljana, Bohoričeva ul 9 <
Veletrgovina z vinom in žganjem
Ludvik Dekleva Ljubljana, Spodnja Šiška, Celovška cesta 16
M..............MM
......;: »♦♦♦
Stanko Druškovič brivski salon
j; Ljubljana, Prisojna uL 2 Z
i.........................1 imum
!>»>•<•>••»<
/van Gorenc restavracija »Soča*
Marita Jeglič
damski modn* salon
Alojzij JaneŽič
slamnikar in klobučar Slomškova ulica 27
Jernej Jelenič
tovarna kisa
• •Mi
Pavel in Minka Jemc \
gostilna
Kolinska tovarna kavnih primesi v Ljubljani
!! Liubtjana. Poljanska c 73 |;
J! !
Z
:
:
Mr. M. Leusfek le k srna
Ljubljana, Resljeva c. I   \\ Ljubljana, Dunajska c. 9 !I «*Immmmm»mmmm»mmmmm
čepic
i,,
Franc Loborcc
brivec
MM'
>q»»M>M»>M»MMtMMf»SStS<
5       Rodbina Lovše
mesar Tržaška cesia 47
T. Novotny štaičičarna m posredovalnica
T. Novotny Opekarska cesta 2b
Ivan Ogrin stavbna tvrdka
Ljubljana
«MM«
'.....MIMIKMM
Franja Ocvirk mesarija
[ Lubljana, šolski drevored, j Poljanska cesta 53
' Kavarna, restavracije tn bar
»EMOSA«
5   Ljubljana, Dunajska cesta Slomškova ulica 27       \ \     (palača Kreditne banke)
Ivan Luznar
kljucax'nicarski mojster
Sv. Petra nasip 43
Aleksander Oblaf
trgovina čevljev \ Ljubljana, Sv. Petra c. 18 j
»MM............MM..........
\ Anton in Alojzija Keber
mesar Bohoričeva ulica 4
ilMMIHMMMMIMIMMIHIII
M»»»»<
Ig Kessler manufakturna trgovina »Pri Janezu*
I. Marchlotti
trgovina z usnjem
Ljubljana, Stara poi 1    | Ljubljana, Pogačarjev trg 3 | Ljubljana, Sv. Petra c. 30
»M MM...............IMHMI«
.MMMtl
;   Ljubljana, Bohoričeva 3  \ \ Ljubljana, Martinova c. ll\\       Trnovska ulica 25
Jakob Jesih mesz. in gostilničar
Ljubljana, šolski drevored in Dolenjska cesta
..........
• •••Ml
I   Gostilna »Pri Krofu« ; Ljubljana, Sv. Petra c. 46
: Gostilna »Pri Kmetu*
Ljubljana, Gosposvetska cesta 8
A. Götzl ded. podobar in pozlafar, izdeluje okvirja Ljubljana, Sv. Petra c. 7
G. F. Juräsek
nglašev ec klavirjev
tarnam
******
Fran in Marija Juvan
gostilničar
Metod in Fani Kačič gostima »Pri rad*
Spodnja Šiška
mm
Stanko Kezele
kleparski mojster
Teodor Kom
kteparsko podjetje tn pokrit vanje streh; vodov, instalater
Ljubljana, Poljanska c. 8
/. Kostevc
manufakturna trgovina
N. M. Malgaj
špecerijska trgovina s mesenim blagom
Spodnja Šiška 121
• •••••Ml
itwn
Matej Orehek
trgovec
\ Ljubljana, Kolodvorska 26 |
........>M.....IHHIMIpJI
Emil More
sodavičar
Terezija Marinko
trgovina z mešanim blagom ! Ljubljana, Prisojna ut. 7 |
......•<................MM««
'•<•••;
Martin Pevec, krojač j! Ljubljana, Breg 18
tlMIMMi
'••Ml
Franc Pirš
kotarskt mojsU
Avgust Paškutin
pekarna Ljubjana* Vodmat
HMMMMMMMMMMM4I
'Andrej Marčan
mesar
Milan Košak zlatar
\; Ljubljana, Martinova c 26 j!   Cankarjevo nabrežje 31 \
\ ..........NIMMIMMM1 ^NIIIIIIHmUMIIIIHHMM; ^%
Janko Kvas Rodbina Košenina
> krojaitvo za dama in, gospode: i mesar
Sv. Jakoba nabrežje in Florjanska ulica 3 Kolodvorska ulica 6
'..............................; \...............................I *•
Anton in Josipina Krapš kavarna
Ljubljana, škof ja m*. 12 \
K. Pečenko trgovina z usnjem
; Ljubljana, Sv. Petra c. 13
^••••mm*9m»999a***S*a**e*m*a4
Tran Martine mestni tesarski mojster
Ljubljana, Prule 8
MMMMMMM«;
MMMMMM»; >
Štefan MihoUč kavarna »Central*
LJubljana
mm*
rAngela Pekoli modni salon
Ljubljana
iuiimm
rAnton Mencinger špecerijska trgovina
Ljubljana, Sv. Petra c. 42 t    Ljubljana, Rečna mL S
Peter PicetJ pekarna
pta—ts
Fran Parkelj _ Zavod za plakatiranje in rekla* mo. Sajstarejš* in največje : podjetje za čiščenje oken i* stanovanj
; Ljubljana, šelenburgova 6 ...............ttirummmmmm
lMlMlMMMMM»Mt>MM<l>>»>MIMIMIM<MMMIMMiMMMMIIMMIIMI
-^--™-------■.............................................■.................................i...............I....................
Srečno nooo leto želijo soojim odjemalcem:
Foto*materijal
Janko Pogačnik : Ljubljana, Gledališka 8II
r.OMOOMMMMMM •»•••••••»♦•»; ;«+
Josipina in sinko Josip Podkov mesarija
i JJubtjana, Sv. Petra c. 7 j        Ki</ovdlinsfca c. 24
Jo5/p Plankar
[ gostilničar in trgovec z drvmi [ Ljubljana, Dolenjska c. 5 | Ljubljen-, Sv. Petra c. 26 1 Ljubljana Selenburgova ul. '.mm mm m.....mmomm:
(hotel »Lloyd*)
»»♦»♦♦; ;M»»»»MMMM»OMMMIMMOM«<►
Kavarna Prešeren [Karel Polajnar, kavarnar
Janko Popovič
Ljubljana
;iiinni'
Dediči Putrihovi mesarija in gostilna
[Dolenjska c 6, Stari trg 24
Tobačna trafika
Praprot niksPugelj* Pogačnik Ljubljana Prešernova 54
Restavracija »Pri Roži* Amalija Schmidt
»o*
it»MMOM»MMr< ■ IHM
!Af. Robas trgovina z mešanim blagom \
Marija Rogelj
manufakturnm trgovina
.MMMMMMIIOMIIM......; MMMMMMMOIMMI»M IHM» i !>..........MIM»
L. ?of Irranara/vo
Ljubljana, Gradišče 7    j> Ljubljana, Dunajska c. 10
Davorin Rovšek
fotograf
Ljubljana, Kolodvorska 34 J L„ bljana, Florijanska 29
Modna trgovina F. & M. Rozman [ Ljubljana, Židovska ul. 4
IM MMiOMMOMMOMO»
■ MMMMMMMIII
/. Piškur ; trgovina s špecerijskim in ma* nufakturnim blagom
Ljubljana, Stari trg 6 ;;
j». * < ►
Dr. G. Piccoli lekarna
modistinja
A^ton V^rbič dcUkr.tese — ipecerija
[Ljubljana, Dunajska cesta \\ Ljubljana, Poljanska c. 15 | Ljubljana, židovska ul. 3 |  Ljubljana, Stritarjeva ul. |
•••i ii mmmoi mommmommmv.iooomommimm mmmmmmm <> »»mmmmmmmmmmmmmi« i »mmmmmmmmmimmmim» <;»)♦»•••••••••••••♦••••• !••♦>••♦ i >
t » * «► <>
; Ljubljana, Dunajska e. 9 \\
* *. \
\\ Ljubljana, Poljanska c. 18 Z   Prešernova ulica 20—24
ji*«ja»a^ OMMmMMMMMM.........»j  MMMIMMOOMMMMMMM00» oMOOOOOMMMOOOMOOMOMOMM « > j^f^ | ^»
IHM......♦..................'i ^MM............
<»
MI — MMMM.....♦»»••••••»•I«: .....MHMMMIMMMMMIMÜHMMMMMMM......o MMMMMMMM M MO MM MM> .....MMMIM ; g
»OOMt«MMMMM......MMMt»< <MMM..................MM»Vm......................»MM»*........»•♦»»»♦
rAnton Preskcr
pekarna
31 ^n/on i*n Milka Sagmeister * \ )|   mesarija in prekajevatnica \\
\\ Ljubijo i Vil, Kolodvor* i j s/cj u//ca 150
Specijalni artistični atelje za črkoslikarstvo
Pristou & Bricelj Ljubljana, hotel »Matic*
Prva slovenska zidarska zadruga v Ljubljani
r. z. z o. z. Ljubljana, Tržaška c. 2
[ Franc in Marg. Scagnetti j J gostilna
Modni atelje
K. Pučnik Ljubljana, Sodna ul. 3
[ Ljubljzra, Ambrožev trg 7\\
Josip Puh
dobava in pokladanjc parketov
Ljubljana
Ivan Rahna
trgovina s mešanim blagom in vinom
MIIMMIl
Leopold Rijavec krojaški mojster
Ljubljana
IIMMMIIMI
lv. Ravnikar vrar Južne železnice, trgovina m slanino in srebrnino ,
Ljubljana, Sv. Petra c. 44
Josip Rebek
ključavničarski mojster
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9
F. & E. Remžgar
slikarstvo tn pleskarstvo [  Ljubljana, Čopova c. 10 ;
MMMMM»MMMMMMMM< :+#
Franjo Repič
sodarsko podjetje
KAizejska ulica 19
Ivan Rozman čevljar
H. Suttner Ljubljana, Mestni trg
Franc Sajovic tapetntk in dekorater
Adolf Sattler čevljarski mojster
Novi Vodmat 41
masam
M. Soklič gostilna in trgovina
Ljubljana » Trnovo Pred konjušnico
Ivan in Frida Triptat gostilna »Pri starem TOterju*
\ Ljubljana, kolodvorska 24 j
/. Somnitz
ur ar in trgovina z zlatnino, • srebrnino in urami
Lj-'-'jana, Sv. Petra c. 16 < imiimiiimiimiinmiM
'Anton Stacul
trgovina delikates
hinko Stancer trgovina s špecerijskim blagom
Josip Sfarič
pekarna
Franc Sfarič Čevljar
Marija Triller (rri Bergantu)
Trnovo, Cerkvena ut. 3 <
IMMIIMIMMMMMMI
Ivan Zeleznikar Ljubljana, Marijin trg 3
Modni atelje za gospode
And. Žnidar Ljubljana, V Rebri 11
Anton Türk
brivski salon
Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Vzajemne posojilnice)
'......MM»MM»MM<Mlt«M......»>♦.........
Vekoslov   Ivts»°
ikiiiMmi j   novo |e(0 ^e|,
paniogari gostiina
trgovina s specer. blagom | v
Ljubljana ™LCešnovar"
S*. Florljana olica 22  I      DoIenfska cesta J,
MMMM.........MM«........♦*.............OM«MMMMMl>
veselo      I Fotograf, zavod;!
sii-r n T MM^m Hibšer
mfm\ Ljubljana,
čevljarstvo     tt«? ' *
l Ljubljana. Dunajska c. 9 % Ljubljana, Sp. Šiška f7 Valvarorjev trff štev. 7
iMIMMIlliMIHIIIMIMIIIHt'1 > MMMOMOIMtIMMMMMMOM j
* X Trink oz Bernik
strojno mizarstvo Ljubljana, Linhartova ul. 8 3
gostilna
M. Urbas zrodaja pristnih kranjskih ►
klobas
Ljubljana, Ulica na grad 71   Ljubljana, Slomškova 13
Fran in Marija Jane trgovina in gostilna
Novi Vodmat, Društvena ulica št. 61
>»a»»»ai
Ivan Kreč krojaški mojster
j 5 slikarstvo in pleskarstvo
Ljubljana, Tržaška c. 9   \\ Ljubljana, Kolodvorska 18
Josip Kastelic [Ljubljana, Vodnikov trg 4
trafika
J ...........9t ♦ m«....................+ »»»»♦«* rf,/mm«...................♦♦»•> t mimmmmmmmmmmmihm
Anton in Marija Steiner* Foto.atelje
trg^xina in goslZna       t Ant. Uršič #
1 Lj»b?jpna. Frančiškanska J J
Ljubljana, Rožna ut. 3   ^Ljubljana, Opekarska c. 31+    ulica (hiša Trg. banke) |   Boh. Bistrica, Gorenjsko
MiMOMOMOMMIM' ; »MMMMMM MMMM MMMM« T »»♦♦•••»»•>•••••••»«
r~- ' in Ivan Stritar kavarna »Stritar*
MMiM«M«;;t»IMMIMMI«MMMMMMM<i;;
Ignac Vchar splošno mizarstvo
]\ Ljubljana, Vidovdanska 2 | Ljubljana, Gradaška ul. 22 \\
.MMIMMJMIIMMMMMMMM | >»MMII»MMHimilHIMMM|tM»MMI»«<M.....IMIMMIM Z»J..............>MMM j
Stuchtv   Maske        *        Kr. dvorni dobavitelj
Fran Szanfner
Ljubljana, Selenburgova 1
J. Wanek
Splošno ključavničarstvo
J. Malensek
!;  Srečno novo teto želi
II Franc Mohor
Ivan Ggrin veletrgovina vina
Lavrica pri Ljubljani
zdelovanfe vsakovrstnih slaščic «;in medenih izdelkov na debelo
Ljubljana 7738
Rimska cesta št 22
Josip Adamič
vrv ar na
Domžale, podružnica Kamnik
R. Thaler
trgovina, s kožuhovino in    j ►   trgovina z manufakturnim   j;
< j  blagom na debelo tn drobno Škof ja Loka
čepicami Ljubljana, Sv. Petra cesta
maaaaaaa+a* £mmmmmmmmmmmmmmm
Leopold Šega jermenar
/o*rip Vesel modna trgovina
Metelkova ulica 19
Frane Selan mesar
\[ Pavel in M ari f a Šimenc
Seliškar Ivan urar
mm«
'on Skerjanc
mC9m I   Ljubllanm. Pražakova ul.   i srečno, Veselo UOVO leto |
Ljubljana, Tržaška cesta S| Ljubljana, Šolski drevored $       (za sodnijsko palačo)      '•> «>
i;Franc Marinčič
stavbeno podjetje
7*7;;
iVič-Glince Stev. 207.;:
i * O
MMMMI >
Trafika Sever
Viktor Šober 2 [     trgovina s špecerijskim in    < ►
j . ,        .   * .    , ,   - Jt mešanim blagom \[
f Moste p. Ljubljani, Selo 33 f L1U0llana> ^lenourgova    j| LjubIj^ gv Jakoba {rg 4| Ljubljana^ r     j.*ka c. 12 f
«>♦»»»• I »M M M.......M».......; ; ».......MM......MMM......; ; M«vM.........tMIM.......9± MMMMMMMMMM.......M* ■ ►
r o o <* ; j
„       t        Bourne & Co. t
m»m'< > »MM«(
**nez Sirk
izdelovatniem klobas
Ljubljana, Potjanska c. 64 [
'Ana Skubic * Krečič trgovina z mešanim blagom
Ljubljana, Florijanska ul. 30
7. Slanovic stavbeni tn umetni ključavničar];
/van Slokan stavbna tvrdka
Josin Šenica
mizarska tovarna
Dunajska cesta, Za BežU \\
gradom 6 \[ Ljubljana, Rimska cesta 5 <|
t»m»»»m#m»t»m»m«»»»mmm*« Xm-M
opoliškt vrtnar Sv. Kriz'Ljubljana
\\ tovarna dežnikov in selčnikov \*>   restavracija južni kolodvor
Bourne & Co. Singer šivalni stroji i Selenburgova ulica št. 3 \\ Ljubljana, Maribor Novo mw/o|| Ljubljana, Flor janska ul. 9][
Franc Šfular čevljarski mojster
gostilničar in trgovec
Vodmat 16
Karo! Vidmar pekarija
Josin Vidmar
I* Sofija Krvarič-Stanovic
Ljubljana, Pred Škofijo 19 <>
Fran %ajc mlajši brivnica
Franko Zaje brivec
11 Ivan in Ivanka Zamljen <> čevljaški mojster
Ljubljana, Gradišče 4 jt
Konrad Pecker
trgovina s špecerijskim blagom
Skofja Loka
Mestni trg 18
i Peter in Marija Urbane |     & i €■ Jtemžgar     | Veselo nOVO leto Želi I   Srečno HOVO leto |
Iželi vs^m cenj. naročnikom:
Albina Bogataj
izdelovalnica perila
Ljubljana
Židovska ulica 1 II 7939
;; Ml.........MMMM»MM«««««»^
Trane in
V 72
j JÄarija Zivic [
i: gostilna in ziöarska obrt j j
ljubljana
17. Rmska cesta it. 17.
i ,IMMMMIMIIMMMIMMMMr
Srečno in veselo novo leto
želi cenj. naročnikom
I
kroiaütvo m* Novi Vodmat 7-a
i»MMMMIMMMMM«IM«MM«
V
Veselo iisrečno novo leto želi
i:£iub1ana, Sv.petra cesh 35
I MMMMMMMIMIMMtUMMI
Mihael Vintar
trgovina s Specerijo in detikatesami
Novo mesto
Zagreb
Priporočajoč se cenj. občinstva z?<> n?daljno naklonjenost, žeUm vserr;;
>«MM«H
barvarlja
i i Ivan in Antonija Štor |   Alojzi i £ M. Zorman  | ketnKna c'lStÜniCa |
♦ ***** in trto™ , j| jn pralnica p»er«a l[iiiiiiMM[......„„„„jrjFr Šimenc
Poljanski nasipi;
št. 4  «i Vmoioc
M. Tičar Ljubljana, Sv. Petra c. 26
Herman Zupan
galanterijska knjigoveznica [ Ljubljana, Gajeva ulica 2 ;
/. Tomšič
manufakturna trgovina
Ivan in Frančiška, Troha\ trgovina a speč blagom
[Ljubljana, Študentovska ul.i    Novi Vodmat št 158   j! Ljubljana, Potjanska c. 55 I
I i
»i.......Ml.......MM.............I.............IIMK..........M
trgo'.
Ljubljena, Stari trg 32
Danijel Zupane
zlatar
Ljubljana, Selenburgova 6 l Ljubljana, Sv. Petra c. 18 t Ljubljana, Wolfova ul. g j j   2nMlce,B m P")«*«1]««1 j
>.......M.............M»MM; >M...........i............MM; I MMIM......MMI.....MMHI; j tfgÜflOU
f«**«. C/^lV—, ;;/i;an in Frančiška Tmhar.\ r^ j_ix 4«l^L J ^ J      ^^^| jCfl
Domžale ^ff
rAdolf Zabjek gostilničar in
MIIMHIH......MIIMIMII
MIMMMl
UMIMIMI
7922 -M-«"
krojaški mojster 7063 Ljubljana.
Kolodvorska ulica št. 28.
Srečno in veselo
SI
novo leto želf
franc Jar
fjnbljana
i;CankfrTevo nabrežje št. 5.
i! Srelao ia veselo navo letol
Viktor Sedeli
UabUaoa
Srečno
I veselo novo leto f^.«.*   » »m*— t ■,
'.Mi vsem eenj. odjemalcem,: Idi v»em s ojim cenjenim gostom;|
Hi siunr#iii
Srečno in veselo novo leto želiva cenj. oDjemikem I
Vinter S Zupani
trg. s špecerijskim ia kolo-;; nijilntn blagom
7061
iO»»t««l
Fran Kos
tovarna pletenin i:trgovina s pletilnimü:
Delikatesna trgovina j
i
i:2idovska steza štev. 5 :
;:»OM0»IMMMMM»»«)»»»4OIO0«)r
Srečno in veselo novo leto želi
ihigijenična pralnicain[ 1    svetlolikalnica ?
Ljubljana ^
Kolodvorska ulica štev. 8.::
IMMMi
IMMMIMM ' *
Veselo novo leto želi £
III H. ADAMU
prva kranjska vnrarna Ljubljana   Sv. Petra c IS]
Podružnici: Maribor, Vetrinjska ul. 201 Kamnik, Šutna 4. 7052
11
.................Ml................Ml..........||H»»|^»»»I#»>
»M......i
HIMMMMMMMMIM.....tH......MMMM»MMMMMM».....
Srečno nooo leto selijo soojim odjemalcem:
\ 7848
SREČNO
IfOVO LETO!
ZIATOROC
IVeselo novo leto želi j j Trgovina s papir]enl
i:vsem cenjenim kupo-;; mod ,„ „prava Hm      valcem |        časopisov n
|F^ Skrabl hinko sax* sre&10
.....; Maribor    Grajski trg:;   nAVo leto želi
iimanufaktuniatrgovina;;, ^ „_ J ' *i:. _°Jei? *.e" , ;; MARIBOR    MARIBOR; i288*^ „Slov. Naroda«;; jQJfaf Reber
Gosposka ulica št llii........................ 1 x
<*....................*........;• Srečno novo leto
kavarne »Zvezda restaracije in vinske kleti;
7632
t
Vsem cenjenim obiskovalcemfzdita vsem znancem; [Martinova cesta stev. 12.::',"",""".........."'
, .   .      n     Jn Driiateliem     i:_i:>rCCB0 in veselo
SI. Kestanj
brivski salon
Graditi! e 7
ü podporno Iraftvt slepil;;
2Ss vljnbliani. Wolfcva 1M2 i;
II Srečno in veselo novo leto j J Vdli ^1*3 VOS
želi
Iona. Ano
DDP Iti D t m*        ~m% t .<* 1 konjske opreme, usnjate :
rClIIIW I JVan   K3KIZ ! torbice, gonilni jermeni I
t mesar v Trnovem Si i ** __
sreöio in vesdo|^^lU,,l mar,l,or
OiWim. stari trg 20 j| t
••••••••...........•.....«trosi        Ustanovljeno 19121 \* •• • • m ta •ta a i • 111a • t a m a • a • • t |
PUSniK K"00"-! Sre&o in veselo novo leto IVeselo in srečno — m«* j konjski mesar in trgovec i:j M tvrtka 7*77*
konji izdelovatelj konjskih;;      £ 9 5tjfi? klobas in salam Wmf
i isobaslikarstvo, in sc za na- i
w •   « !•                   x                     -                    j fotograf
LjUUljana      |5aljno naklonjenost priporoča: Aleksandrova cesta
: I Rimska c. 19   Tržaška c.2i \ Josipina Start. £jibliana ........................t
Sv. florijana ulica 16
Veselo in srečno novo leto
Želi 7945
mesar
Ljubljana
in Ivanka Kaih*io ■** * ti-
'1 ** s^
Srečno novo leto
želi vsem svojim cen:, odjemalcem, prjsteliem in znancem
Franc Bern.k 'SaSK11
Ljublana VI! — Spodnja Šiška
Slovenska cesta
F793
Slovenska cesta
novo leto* ^#
To je ura za
7075j;    mesar In hišni posestnik i [Ljubljana, Sv. Petra c. 83
KOžUHOVINA
ROT
vseh vrst na izbiro pri
Ljubljana, Gradišče 7
Strojenje, barvanje,  izdelava kožuho-vine. — Nakup kož divjačine.
leto žeti
•0
Fran MicJ
flOVOi aoaoiocoioia EoaoiosoäoiOE'ioaoiioiCüoi ot cd a a
Svecno novo /e/o 1925 A
tiiiiiaisf iiiiiiiiiiiitifiitiiiiiiitiiittait itiiititfisiisiiiiiiiiiiiiiJiiiitf tu tanif iiitHittiiif t«f um iittttittt J? t
želi vsem p. n. naročnikom ter se priporoča za m± nadaljno cenjeno naklonjenost t vrdka     *4cl      0 X
želiva prav
srečno novo leto! p*"««   GrosuP«c| lyon AUilllCtin
r    i ff 9 V     ^i kolodvorska      , .      ■■Uli  HlguAlIU  | konfekcijska trgovina   |q bizata izberi* nosi. jiaiztixc, vi:uxe & co.9 družba ~ ». n
j-ran lil KOZI ArapeS|             Okrepčevalnica :SKOFJA LOKA (kolodvor) j j Pre9 Sko|ij0 Št. 19  7067!5 pleskarstva- in ^hoslihnrst^   LmbUaua.   I&riSJba ulica Hep. S
> a * a a a      a * —^■^■aaa^^--*
OlOiOlOlOlOIOlCIOlOlOlOi
ii SreCno novo leto teli vsem ceni. trgov S cem, Industrijcem, obrtnikom in snancem
0-,--_
2 Vsem cenjenim naroi-2   nikom in konzumentom
o
■
o
■
o 5 5'
■
o
o
„BUDDHA" čajnih
44 £!. Goiebsowskl, ancnCni in reklamni zavod, UliBUANil, Stari trg št. 19, I!, nadstr. 2
---,-2L0
Higljenična brlvnica
Jlll"
Rudolf Jurman.
Rroialoita za ileoatil mt
J. Sušnik
Selenburgova ulica št. 4.
0
5 srečno in veselo novo leto
2 Srečno in veselo
S novo leto 1925
o
■ želi vsem svojim cenj.
2 odjemalcem
2 SreHko Potnik in drug
Q tnmiu ndnlh sok«, tunc itd.
5 Ljubljana, Metelkova ulica
I
Elektrotehnično podjetje
Kongresni trg 19
peko
ftttmae cerkve
želi veselo in srežno 74
NOVO LETO 1925
,Jea Imiort" družtn z o. z> Uuäljana. "
Josip Jug
sobni slikar, slikar črk in pleskar
Ljubljana Moste
Modni salon
ANTON PRESKE
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
I 11 b 1 i       tU. BL
Selenburgova sslica 1 In Sv. Petra cesta 28
0
oa
o
ANTON 7Mm
Jadran
THE REX & CO  IDEAL ERIKA
UUBUANA, Gradišče 10    Telefon 268
ieli vsem cenjenim odjemalcem
srečno in veselo novo leto
Fran Ksav. Casper
zaloga pohištva
Vegova ulica Star. 6
0 ■
o 5
■
2
o
0
al
0
5
■
o
■
o
Srečno in veselo novo leto
želi vsem trgovcem, obrtnikom in industrijcem tvrdka
„o » o m:«
caiinsko-posrednlški in spedlcljskl biro LJUBLJANA LJUBLJANA
Srečno novo leto
tati can]. odjemalcem ta znanem
konfekcijska tovarna
FRANC DERENDA & CIE
Uufeljana UuMfana
EaMBska casta stav, •
Kmet Franc
fostika pri JCmetn" preje čvoniek
Celovška cesta Star. 75
Izlakar Marija
kavarna
Židovska steza Stev. 4
Rurusi Čeme
sptoSno mizarstva
Zgornja Šiška Stev. 122
Klančičar Josipina
gostilna
Vodnikova cesta Stev. 43
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
A. A. BAKER & CO d. z O. z* London E. C Ljubljana
Turjaški trg 6
w
Skopek Edvard
urar In zlatar
Mestni trg štev. 8
Peter SemKo
krznarstvo Križevnfška ulica šiv. 7 0
LJUBLJANA 5
■
Iii i Ji A3! £
gostilna , Ziatorogu n
Čiri! Lipovi
mizarski mojster
Gosposka u L 10 j Ci^ssoska ui. 3 q
Frsnc Miklič
1
Leo Pogačnik 2
Hctel južni kcladvor |       kavarna «Leon1* in goititna q
Kolodvorska u!ica Stev. 43   j   Kolodvorska ul ca Stev. 29 *
STEPIC
PETI
restavracija šn veletrgovina z vinom
TrSna ulisa 256      Tržna ulica 256
ieli vsem svejim ceajen:ni odjemalcen
sreCtio in vesefo novo leto
jttj in min um teto
PETERNEL MIHAEL
čevljarska delavnica 6os»tsvat$ka cesta Star. 39
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjnnim gostom
KO STA POTOČNIK
HOTEL .SOČA' Telefon 531
Srečno in veselo novo leto 192-5
iell
UPRAVA HOTELA „SLOW
KAVARNA KOPAUščE
Srečno in veselo 2 novo leto 2
želi vsem sroiin cenjeaun gostom 0
j JERICA KOVAč grtllDicarka 0
I Kolod orski ulica ste;. 27 q I as
o
■
o o
5
o
ö
5
■
o 5 5
■
o
Srečno in veselo novo leto
želita svojim cenj. obiskovalcem In odjemalcem
JAKOB in M SIL ž! ZALAZNiK
kavarna, slaSflSarna In pekarna
Srečno in veselo novo leto
žen vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem
JOSIP in LEOPOLDINA MASTNAK
restavrater hotela „Slon" v Ljubljani
5
0
o
Srečno novo leto želi
Prva slovenska e>športna slaščičarna
0 o
o o
Srečno novo leto želita
0 0
0 0
_ _     tnj* cCTj«ia tjemktm ,rij«eijem i« tuoceo « «     Srečno in veselo novo leto
0 0 2eH »Tttno OOVO leto! Q 0 7785 želi cenjenim odjemalcem
0
■
0
o rudolf bischof o o Bruncic & Rebernik o o 0.*««^ „strmoli« lim^ o o Antonija pibernik o
g Rožna dolina 5t. 533 - Ljubljana       7031 Q Q pleskarja In ličarja 7782 g 0 •od TranCo Stev. 1 _^ g g       Vodnikov trg, trgovina in vrhniški paviljon. g
lOSO!
2    Srečno in veselo novo leto želi
0 vsem svojim cenjenim odjemalcem
• Modna trgovina T. EGER Ljubljana 0
o o
77W7
Srečno novo leto!
0 0 0 Q
o o Čemažar & drug, Ljubljana J o
_     «■ .. — »a —IJftOa-l    ■ ^ ii n il   m m   12 Inupa 010^% ^0 ^
70BG
q 5       umetniški zavod za litografljo        S g Zalaga pohištva,  Karlovska cesta št
JOSIP ANDLOVIC 2 2 ™ srnino in veselo novo leto 0
J *-*v^ ▼ j. w q q je;im vsenl SVOiim niro&,1|tcin |n odjemalcem ter »e n
Strojno mizarstvo r, X «hvaljojeri in priporočani it nadalje s apošio*anjem Jf
0 0 m)TAtt j___L- . ..!___ 0
779»
22.
0 0
ANTON STIRN, frÄz.£T
2 Tvrdka SIEGEL & DRUG 2 2  Veselo in srečno novo leto Zeli  2 2     Srečno in veselo novo leto     g g Srečno in veselo novo leto 1925 g
g Ljublana. Dunajska c. 3, g 0 J# „fc^  konfekc|jska J g ^ že|eznlno g g ^ §^^^«3^ SOSS 0
jrželi srečno in veselo nOVO leto. ■ ■ Ljubljana ™» g 5 Ljubljana, Zaloška cesta       77« g q mi       Ljubljana, Mestni trg 19. g
Srečno in veselo novo leto
želita c eni eni m odjemalcem
0 0
o Ö
Veselo in srečno novo leto I
Irrannrm^rUrRemic 0 a G- BESEDNIK in DRÜO g u rrane in marija r^craic u q ms    LluWJana. prese«.ova u»ca s g
g s1ska, Ce.ovsRa cesta 10. ^ Q Q Tntitaia iatefcja Ma«nft Mlatinjt arttjrf. nnttn k rtiri, Q
■ oioioioioio crieoaoBOBoaoa lioioioioioicroioBOioioioii
• h A HOL PBEL.OG jj
!r trgovina galanterije, bom- ¥
U ?7oa baza,  volne in   sukanca U
■ Ljubljana, Stari trg 12, Sv. Jakoba nabr. 11 "j
ioboioioiob
2 773S    Srečno novo leto 2
0 žett svoj?rn ČitMeljem  Šeotjakobs'.-! kn^rntca, Seilt- 0
Q jakobski gledališki oder svojim posetnikom in avojlm t\
m igialccm in igralkam. Senijsk. pevski odsek srojim pev- JJ
g cem, Šentjsk. salonski orkester pa svoj>m godbsn-fcooi. g
■ oioioioioiooioioioioiob
Srečno novo leto I
Q 0
Veselo in srečno novo leto y
0 Hotel in restavracija „LLOYD" 0 Ö ™ ^J^htT^^I^S^^^ 9 0   Liubifana m     t      2 0 FRANC ORAŽEM & B. JANČAR 0
-g Sv. Petra cesta 7. Marija UUieS g ■ sUvbena in pleskarja t}llbUana, Bre* e. g
2     Sretno In veselo novo leto 2
Q želi p. n. naročnikom Q
g A. & E. Skaberne g
q nunufakturna la modna veletrgovina    ttcs q
0 0
Srečno in veselo novo leto
ieli veletrgovina 2 železnino
g 5
0 Stanke JF/offantič 0
o
j/     Srečno in veselo novo leto!
o T. MENCINGER, Ljubljana
j£ Sv. Petra cesta štev. 43. 7«*
abioioioioio aoioioioioio oioioioioic
J Srečno novo leto
0 želi svojim cenjenim odjemalcem
2 pivovarna,UNION v d. Ljubljana
0
0
1 0
0~ ■     sobno slikarstvo, Blei wef sova cesta Stev. 15 "S 0  crkoslikarstvo In pleskarstvo. Rožna dolina 333 Q U
0 0 7707 Srečno novo leto
Q g hü nt* rajtrs nrabiua ar n anaanfi n niifln nVnltiM? 0
0 o       ■ Ivan Košak= q
0 ■
o o
5
■
o 5 3
o
o
g 77TIG*
Ljubljana,
5
■
0
o
Hradeckega vgs 35 -
lOlOa
o
KAROL JARe
eksport kranjskih klobas
g    Srečno in veselo novo leto
m'- 9 0 čeli vsem cenj. odjemalcem in naročnikom 0 g tVfdka   R« BUNC 111   tfrU|£ g
■      Srečno, uspešno novo leto
0 7712 vsem svo'im odlemalcem želi
0
J OSI F 31 USA R,
0
B
0
o
Celje — LJubljana
C3 CDi
Maribor
0
o
■
o
Ü
■
o
■ I
Ö
a
o o
5
n
Srečno novo leto
f.elifa vsem cenjenim odlemalcem, priJH^el'em ia znancem, ter se piiporočata za nadljno naklonjenost
Matevž in Julija Kruš'č
774t mesarja la gostilničarja. Zelena Jama
IOIOIOOIOIOIOIOIC IOBOIOOIOIOIOIOIC
Srečno ln veselo novo leto ieli
7733 tvornlca r-eal hi bratenja stekla
= a. spiljak ==
Centrala Beograd rilijala Ljubljana
Lastnik Ivan Vrhovec, Za Oradom Stev. 9
3IOIOIOIOIOOIOIOIOIOIC
IOIOIC
Daoaooaoic
„ILIRIJA"
lasna trgovska in Industrljalna družba
llobljzr», Kralj? Petra trg št 8 (mi *m
Proda,s trbovaljskega promoga In drv oacDac^BCDaoacDc^ioacD
me 3 ar
7678
2 Idjubljana. Šolski drevored-0
0
Bi
0
s?
Merakl
46
m vošči vsem svojim cenj. odjemalcem
veselo, srečno novo leto.
8 Medic — Zanki
o 5
tovarna olja, lakov in barv družba z o. z.
OEOI
■ cr>ac3B
o o
■
o
S ö 5
o
I
o
■
o o
Ö
o 5 o ö
■
o 5 o 5
■
o
■
0
Srečno noro leto
7S7S
0
■
0
Seli vsem svojim ceniemm odie- 2 malce m   ter vsem   prijatehem 2 in znancem 0
2 t   >       Srečno novo leto
r\ želita v«e»n svojim cen*, «vfienflcem  In nr'f^teljem
n]   JOSIP in ROZALMA PRIMC
■ delikatesna trgovina LJUBLJANA, Dunajska c.5, g prekajevalnlca Delarnska al. 8 rs3i
■ oioioio.oiooioio
FRANC
pek ari/a.
Pred škofijo 11
j\7AR
o
■
C
S 8
■
o
■ CS
o
ic
o S 8
■
o
■
o
BJ
0
3
■
! o
8 2
o
■
o
■
o
SI
o
■
g 5 5
■
o
■
o
Ljubljana, Breg št, 11. S
,5
i M niifl
ki so ae ali aa
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Jakob Trček
parna pekarna
7322
As koda * o si 11 v Ameriko po drsi al
On Gle liiHlisBlip H Li
srečno novo leto! IVAN K RAK ER
zastopnik 7035
0
g o
sa
o
■
o S ö
■
o 5
■
g S
o
9
g g g 5
■
o
ta
g
o
g
ö
o
■
o
■
o o
Bi
o
g
5 o
■
o
■ ■
o
32 Z o
t
g Ljubljana
■ OIOIOIOIOIO
a oioioioioio
0
Sv, cPelra e.
IOIOIOIOI
o
Srečno novo leto želi 0 0
■ vsem svojim cenj. odjemalcem, pnjateljem in znancem ■
2 CD   IftlAM       Liubilana 2
0 fit* l\nnrl MiklašReva cesta St. S 0 e ai
g trgovina delikates* apecerlja ln vinama g
■ OIOIOIOIOIO 'OIOIOIOIOIOI B Ol Ol OIOIOIO.'OIO IOIOIOIOI
2 7871 Srečno in veselo novo leto 2
0 želi vsem svojim naročnikom ter se zahvaljuje za 0
■ njih zaupanje in nakJonjencst. ■ 0               NaroČila za stavbna dela sprejema U
g na Sr. Petra c 23 in v Linhartöfi ul. št 9. g " Stavbeno podjetje AND. ČERNE, Ljubljana ■
I090IOIOIOIO OIOIOIOIOIOI
BOB<
0 7076
dioioiooioioic
Veselo in srečno novo leto
■ os
o
svojim cenjenim naročnikom in  prijateljem zel
KR.DVOBMI OPTIK
UBBUANA. g
IOI0060SO
0
b)
g 5
si
g g 5
o o
0 Veselo in srečno um leto 1925 g
2 želi vsem svejim cenjenim odjemalcem 2
1 H Iiis, m Jean Scbreya s
2 parna pekarna 2
8 Ljubljana,     ,    Gradišče 5. 2
2 Telefon 158     ^ 2
o o
o
a«
0
BI
g 5
■
g
l
g g g g ö
■
g 8
Wane Stlalgaj \
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar q Ljubljana     Kolodvorska ul. 6    Ljubljana J
OBOB
•BOB OB OB
OIOIOIOIOIO^
Srečno in veselo novo leto 8
7390
želi vsem stojim cenj. odjemalcem
0
■
o
3. Kopač S Co. Üjubljana 8
Srečno novo leto
želi vsem naročnikom ln odjemalcem
Matiia Perko
mizarska tovarna
7au
g g g 8
BI
0
SiSka
OBOSOBOÜ
Ljubljana
aooaoioB« ■ ooaoaoii
7350
0 S
8 S
0 Seli svojim oenj. obiskovalcem
0 0 S
0
BI
0
m
o
o
„SL0GRAD"
g S
d.d.
aeč| d« mu ohranijo Isto aajonoat tadl v prihodnjem I
nahlo-
g g
g o Slovenska gradbena industrijska 5
8
■
g 8 8
■
g 8 8 S
LJUBLJANA
o
■
g o S
m
o
ö g 8 o
Srečne In veselo no¥b leto l
Srečno ln veselo novo leto s
želita vsem svojim učenkam, učencem in odjemalcem krojev
o 3vanka in Srečko potoemk
7V?\
5 o
0 Q
s ff
m
8 stavbena vodstva Kranj. Tržit, 8
2       Trbovlje, Sv. Peter. 2
o_____^_______ _^ _
Grand hotel
UNION
v Uublianl.
g 8
g u
0 J Liubljana,
0
▼ Franciji in Angliji iznčenl diplomirani učitelj krojenja in lastnik od Minist, za trgovino in obrt konees. krojne šole.
0
5 ö
8 o
B)
0
5
Židovska 5. q
0 0
m m   M "
14 o o
7v77
g 8
o
o       v uumianio
a a
g g
\ lotti, biBH raliTTiii i. vtnsUa klet l l1 S
Stavbeno in umetno mizarstvo
o M o/in a <§ M o m p. \
2 Slomškova at. 16, üßiBljana, JCotodvonka ul. a Q
0 o
a        žeti vsem cenj. odjemalcem vi prijateljem m
2 -   , M 0
o-srečno tur o o Me ■
g      zahvaljujoč se za dosedanje obilo zaupanje. "j
3^-U
L4
g  Srečno in veselo novo leto Zeli  g g Veselo novo leto Zell «ss&g
°0 R. WILLMANN, Ljubljana S o menldnlCO REICHER i TÜRK g g
■ Strojna delavnica   70M   Slomškova ol. 3 ■ ■ Ljubljana, Prešernova ulica 44-48 J J
restavracija LIubAsua        Zidani moai
Hnfaa in Terezija Tonejc
Q 2      Srečno In veselo novo leto 2
q q  teli (md svojim ce.ij. o«ij«s=lc«m. prijateljem m ■— — q
0 0 ANDLOVIC MATIJA, Ljubljana 0
q q Vidovdanska c 6,      zaloga pobiliva, mliar.tvo. q
00
Srečno novo leto želimo   ^22 Srečno in veselo novo leto želi 2 2 ||  DAkalNik         2 2       Anton ^reiner 2
Ö                 svo-m «nlenlm od rm.leem                 0 0 7M0              v»m sw>j ra odjem.lc-m                    f)Q W-  KODeZniK                qq            aluuu   OICU1CI q
0 VOJNOVIČ * CIE., eiektr. podjetje 0 0      KraŠkOVlC FrailC     OD "T**, prM-,M O 0 m**tnl tesarski mo-ster m aodnl Izve. o
■                 Ljubljana — Vle                J ■ Ljubljana                Stari «rg 22"- VIC pri LJubljani       na ■ ■ denec. Parna žaga in lesna Industrija. ■
2     Veselo in srečno novo leto to« 2 2 Srečno in veselo novo leto 1925 2 2     Veselo in srečno novo leto teti     2 2     Srečno novo leto fall
Seli vtem svo'im een:enlm odjemalcem tvrdka      fl f. teli 7069 n Ti vsem cenenim od emacem, rrij tel em In znancem n D        f«i»:<. *»ea.it.m. ariiaMii» i.    ■ ■-- t
n
o o
n ■
7069 f| Q vsem cenenim od em« cem. rrij tel em In znancem q  q rlmlM|M„ .djmelcem. nSsSsn— trn sasasaa nrtb 0
*_ M  .__mm_ _ . _a___ _m . A       _ — —— —,_ - , — —— —    _ _
0 utjbljana A' VERc!siJeLe.,u il i3 Q Q L GERKMAM, trgovina z Bsuleni o o   tvrd*a Mihael Omaben    o g     STELE & PIEL1CK 0
Gosposvetska ce^ta It 13
ter se za nadaljno naklonicnost priporoča. q  g ljubljana, 9V. reira cesta 51. II  g g V SBta fOra, UaieniSKS 7157 g q
Sv. Petra cesta it. 71
V iafa fora, Delanj ako
Ljubttane, Pogafarjav t raj
717»
2 Veselo in srečno novo leto 1925 2 2 Srečno, veselo novo leto 1925 želi 2 2 n žen n n — —   —   •  .«. ^ (1 n
8    REZI ZALAZNIK "88       M. DotaMnr    - jj 0°
g     gostima .Stev. 6% Ljubljana, Dunajska etata.    jj g restavrater na glav. kolodvoru, Liubliana. g ■
Srečno In veselo novo leto želi       2 ■ vsem avoim cenjenim od emalcem       rssa q q
tvrdka Anton Knšlan     o 0 ^
&!abl|aa>, Ksrlov.^a easta 34      S g Ljubljana, Stari trg stev. 18 •
PETER STERK
modna trgovina
o
o o
2 L— "t Št*    s S Viktor JeločnikQ 0
ikturna trgovini
Rožna dolina g g
0
Srečno novo leto t
73S9
0
o
b. zdravic
Ljubljana, Sv. Florjana ut. 9
0 n Winivi «v.w».air% o Q
0 0 Specerilska, galanter, in manufakturna trgovina 0 0 q g Ljubljani Dr»f«* n.iin,  * m
Srečno In veselo novo leto želi _
bse-n wo Itn ren enim orltemalcrm                Q JJ OfasaVIJ-    O    Dfülofflla^ tUBSka
tvrttka Ivan Gogala      o 0 DdiOlC & Kduunic, t»*™*. q
n Spodnja Šiška, Celovška cesta šter. 6S S
Ö             srečno novo leto      *®   2 2 Srečno in veselo novo leto želita 2 2 *eH wrtM *ÄV0     sv''!n      ■,roft'*on 2 2 T..r#ll»<>  fl DCniinTAtllsf"
q seH nn arcjlm eeej. odjemalcem, pfijete'iwa la •sucea Q  Q                       Svo»m r -r elon,                       f)q                     IiOVTO   Pl $111811                      0   0 • UlOK3     U. DlKNHIUVILO
0 IGNAC ZARGI, Ljubljana, 0 0 IFRNF11H FftNI HA fFRHF Hntü'iTTHIHFl I 2 0 ftlap^ratv« la vedo *aaa Usitelae'la 00 konfekcijska trgovin. *» Q 5 Sv. Petra cesta it, 3, ter se Hm prt poroda v nadalje.  r\   n JLIlllliJ III I ftllllllt lUlIlL, UJIb JlilUllLlaJ  r\ ■ v t-Sjii^-m^                                       I.'nbl'aiia S
a == LJUBLJANA, Mestni trg —— -
0
2 Srečno in veselo novo leto 1925 2 2     Veselo in srečno novo leto jsn 2 2
o teli vsem svonm cenjenim odjemalcem Q f) ?e'i Q n
o     viljem bizjak     oo      M r. A. UST AR      2 o
o
PARNA PEKARNA, Ljubljana, Gcaposvetska c. 7
Veselo novo leto želi Ivan Mastnak
Celje, Kralja Petra cesta štev. 15
0 0
■ ■
0 o
7913  0 0
Miti,^gS srečno novo leto! 2
F9KOVIC I ORUO, raa Q
veletrgovina čevljev in goni nih jermenov ä
Ljubljana, Knnerrcani trs* 9     Zagreb, Metalka s W
0 g  iek»rnir pri Sv. Petrn. Uuh'jana Q g        t-eije,   Kralja Petra cesta Stev. 15        - g Beograd, Balkanska aa. 5
2 LEOPOLD BOGEL & SIN 2 2
Veselo novo leto želi
71573
» g S McnlalnlCllRElCHEtaTBBK S g L02 A R & BIZJAK
Q stavbeno kleparstvo In vodovodna instalaciji
g LJUBLJANA Gosposvetska cesta StvU* g g Ljubljana, PreSernova ulica 44-48 g
0 ■
n o
■
0
Srečno novo leto želita
L u Eiat**« Sv Petra cesta st 20. tos?
ioioic
Sretao noro leto 19» Q
«eil 7*37 JJ
FR. P. ZAJEC S
ii ii eiti
opna al LJaMlana. Start tr» 9. Q
0
5
■
o
■
o 5
Vsem cenjenim odjemalcem. 7352 dobaviteljem, znancem In prijateljem
sre.no novo leto
J. MENART« trgovec, Domžale
0 0
■ ■
o o 52
ÖS.
Svojim cenj* naročnikom, prijateljem in znancem 0 srečfT> novo leto tms /
DorČec & Bocka?, brivnica s
LJubljana, Dalmatinova 13 fpolepv botela Simkelj) sj 3ioioioioiooioioioioi01)
S Srečno novo leto
0 vsem centcnlm odjemalcem, prljatetiem ln snaneem
■ ter ae priporoča za nadaljna naročila 7891
g Bnton Bodal, Dohlrd. papketov
5 LJUBLJANA
0 0
22
0 o
S o
2
Srečno novo leto želi q tvrdka ANT. KRISPER, Ljubljana 0
Mestni trg 26 7915 Ü
0
0 0
■
o
I
0
8 5
Modni sa'on
M. SEDEJ - STRNAD
Pretentava ulica d, feil vsem svo em p. n. od ;e marka m
79QS
0 0
5 5
- a
2
5Q.
Ljubljanska gradbena druiba 0 z o. z. v Ljubljani, Rimska c, 13 q se priporoča ln ieli m Q
srečno novo leto! g
srefno in veselo novo leto! Q
Srečno in veselo novo leto
vsem cenjenim odjemalcem Seli tvrdka
7914
0 Ö
n
\ ZALTA & ŽILIC, LJUBLJANA 2 Dunajska cesta U
0
o 2 5 2
n o
i;
o -
•t
JADRAN'6
0
P
c
m
0 Ö
m
o
o
o o
Veselo novo leto
verm cen enim o'ltema'crm ieli
0
5
izvozna in uvozna družba z o. z. o
Ljublana, Du aVta cesta St- 9. 5
Tel fon interurban 113. 7491 q
Srečno m veselo novo leto! 2;
-=- o o
o n o 2 S9
Jakob Fligl,  klepar, o
Ljubljana PreSernova ul. S 5
Peter Kosak
o
o restavracija ,jriZ.«.}.' JCr.kov trg 11 5
■ ■
n
"5iubc IOIOIO 090ioioioio ■
Stavbeno polfet'e JAKOB ACCETT0 sla 2
In^.Viktor Accetto in drug. §
Llobljana, Tabor St. 2. Tel. intervr. 555. ■
resa U
7870
12
o
m
o
o
■
o
■
0
Srečno novo leto svojim komitentom vošči iskreno
š CarnsKo nosredništvo Jasi Planet
g 5
Miklošičeva cesta 13
7911
0
■
2 2 5
■
2 o
o
2 5
■
o
I
2
5
■
2 8
Mi n m spi. im (Ho 0
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem n
Filip Biziak f
krznarstvo Gnsoosvetska 13 (KotizeO S s
0'
■
0
5
m
0
S o 5
m
o o
o o
Srečno in veselo novo leto w 0
S 0
STANE FELDSTEIN
Srečno in veselo novo leto
tth vsem cen), od Jem a'cem. prijateljem in znancem
veletrgovina z vinom
7890
And. Mejač
Komenda pri Kamniku
2 5
o
■
o 5
m
2 S
o
galanterijska knjigoveznica
Ljubl-ana. VdovdansUa cesta 12. Q
mm WM
nudi po nizki ceni
Narodna knjigarna
Ljubljana, PreSernova ulica 7
šJOSIP STUPICA.
g jermenar ^  in sedlar
! neliKo zflioiDSVK'tom.
0 _ afc I» opraaft»,_
■ --------------a-m---mm------.
Q Prevzema tudi v popravilo vsa v to stroki m       spadajoča dela po najnižjih cenah.
2 Avtogarage
LJUBLJANA jermenar ■ SlomSkova ulica Stev. 6.    in sedlar ■
čista svinjska mast
aa placertoen
3 k« doma Dm 10"-— S wff    .    Din 179-__ 10 ke dozna D»n «50.50 -ia'a*ilie i z dodata g
LHII. TXUOL bW a\% litisf-s
io.l draiil
Du»)
r arao kaše v* dnevi kiiieaa •    .Ar-stinen»o1.-  Steklenica za
30M 50.. tO. -n 140. Din ae od-v Jtte e. a ko se posije n.-»ved"ni zne<ek v prl-Hiročenem pismn in 20 D n /.a aaiiaiaajaac atroS e. — Ge*H-hctiaft f. cbem. u mrtaliun? Industrie m   b. H.. Wien XIII/**..
5. awnaaaaai'
Živo perutnino
kupuj* stalno v vsaki množini insioeri pohsnoe9
kuro mm ps#i9 kure in puranu ter plafiu po naj«
dnevnih cenah
E. V AJDA. CAKOVEO, MEDJIMURJEf tsleff.89.394.
16« T
Stran 16.
»SLOVENSKI NAROD,  dne t. januarja 192$
Štev. i
Manuno nutet«, veieoie
večernih In plesnih toalet z z'atom In srebrom, IzdVovanie vsako vrstnih belih in p sanih vezenin, entlanje, predti,kanje
Hlatek, Ljubljana
(poleg hotela   Štrukelj*«. 7814
M*^ko rerTo, nwrnlcr. k*avatr» I. r?'. no izrecno nizkih cenah
nagrad
no 2 pločevinasti dozi kakao-a razpsuie tvrdlca F. S benik v Ljubljani za fastllee V AN K ASTER kakao-a. Li*Ui na temelju katerih sc dobitek z dene so raz-del eni na 3000plocev. rtoz. Var znači da vse bu te en t k listek vsaka dva seta doza. Dobitek se pošl.e vsakomur ro tnlne prosto.
Seza]?*  tore» pridno no pločevinastih dozah KAKAO VAN KASTER. da dobite nagrado. 7604
LJUBLJANA
Dunajska ctsta St 46
Telefon 379
IVAH ZAKOTNI.
Tdefon 379    mzs\n\ tesarski mojster
Vsakovrstna tesars'^a dels, moderrc ledene stavbe. nstres'a za pn* lače, hise,  v!Ie.  »ovprn«:. crkve  in   zvonike;   stropi,   rarna tU s.opnicr. Ird niče, pv tlioni  verande, irs'-ne 015/aje itd. Giadba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga«
161 T
Tovarna furnirji
Tovarna vijakov
Ss.ošsis stavbena družbe
Mart&or. Aleksandrova cesta 12.
Vijaki aa las vsak« vrsta la vsaka velikosti, se kovica sa plače vina Is lok 33, bakra, medenina In aluminija.
M M M XI M XI XI XI
I
~~      15 letDS lllltll
ns.iropt'ineiai S  OEWER sf-..-.;*»! sW*o>l a pogrezljlvlm rana »ar terjam (irabtl c)| a enostavnim premikam je pripravljen aa Sta parna, vezenje aH al vanje
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
BefcLunova utlca C/1.   116 T
Naznanilo.
Naznanjam svoj m cenjenim odjemalcem, da sem preselil SVOjp delavnico iz Jernejeve ceste v moderno preurejeno delavnico na
S'QVCnski CfSti (hlvM ni»rutnlnaW a*v«*iü
Spre jen a jo se vsakovrstna popravila.
Se prporoča
FRAKC BERMIY, terfelovatef klobukov, Ljublana Vil, Sp. šlftV*, S'ovf nska C.
Alfonz Breznik
bivši u.ltcli Clasb. Katica la sodni izvedenec. tiais*ars la In na!spcscbne3a tvrdka Jugoslavije.
Ljubljana, Mestni trg 3
Zsloge In Izees^lev^lnlca na:bol|slh klevlr'ev, oia»-n"*ow i« hirmeniev Stei*-w»y BAsendorfer, Förster, KOIzl. Hofmtn. Original St'n«!« C rapka eto. — Preda a tudi na ahroka — Panrarii In anlaaavame najcene e. — ff»ii«**orneife violine« godala veeh vrst In ne»e)f»l*ee  str»u-*e »n**r«»a detail. 14?-»
I
ti
združene tovarne d. z o. z«
Kamnik
Industrija kovinskih galanterijskih Iz* delkav, kmtona'e, molkoga perila in lesenih zabofev.
e d. z o. z«
Mekinje I
"taaaJ
Veselo in srečno novo leto
feli
7960
mm TnBQy, wm. nam m.
Vtsolo ki srataa aovo lato talita
vsem cenjenim odjemalcem 7925
Ivan la Jnllca Hroiell,
ninlaktarii ta *p«o«ri|aka trpaviBa Ltabljaa«, Martinova aeata il. IS.
Srečno novo leto želi
p. n. občinstvu tvrdka
Anton Šimenc v I/ublJanf,
' Beslfeva cesta itev. S
in priporoča vseh vrst ičetarskih izdelkov in sicer slikarske in pleskarske čopiče ter vsakovrstne ščeike na
drobno in debelo. 7942
VILA IN AVTO ZASTONJ!
Elegantne u'eiena prpolnoma meblitana. z zagrnili tapetami in ponolno razcvet favn opremljena vila šesto e*a iz 8 sob in postranskimi lokali, most« hlnote-k. m bi i ž no 1000 m* vrta, ga-r**o a modernim stirlsedežnim kritim avtomobilom, z za'ogo 1000 1 bencina, (postav! se v kraju. k;er žrli dob teli) in ra Se 40.000 drugih lepih dobitkov v vrednosti
60.000 dolarjev
bo razbeljenih med one. ki nam pr d ibe natm^ni pet naročnikov za raše znnmenie. svetovnoznane preparate. Vsakdo dobi eno darilo. FtTfli rarantira ra nosteno razdelitev d*riL Prospekti se en^vetan Of|emu. k' poSlie 7 D n za kntje stroškov na fineo:
Gesersch«ift ;ür chenrscbe and metallurgische Industrien m. b. H.. Wie« X!u72., W^so-nliga^se 5.     7 fi*
i
Naznanilo-
Slavnemu nb£«n«tvu vi udro  n»?**a«iam. da «em a dner 19. decembra 1924 atvarll v Ljubljani Tržaška a. 5
trgovino z vsemi Ueturttlnl UMI!
nos- bno s co ičt In Sčetkami iastne^a nroizvoda ter a suho robo in r-zmh p'etenln. V z*lo?l imam tudi žimo za modioce po tovarniških cenah in morsko ttavo.
Za obilen ob sk se priporoča 7d*9 Hiako Šimenc.
fisaH M wir»
aaaka aH 4 a a delavnica
3591 raaaravl|alaical
L. BAftnCA, IJablfaBs, telCBtvrffcva alles 6.
L
Vsem        59 t
ki hoceo rHi dowro kavo, priporočamo naSo Izvrstno pravo domačo
kellaske cikorijo.
149 T
Volnene jopice
iumrerfe, modne telovnike, otfo Ške sv terje, čepice In šale po zelo nizkih cenah, ima v ve iki izbiri tvrdka
F. I. Sorltsr, .Pri Ivanki-Liubljana, Sv. Petra cesta 29
7920
Vesele fa srečno
novo leto
teli 7952
Franc Jaki!,
atro'. nanfa in trgovina, Polfasaka caata*
vrese!o In srečno
novo leto želi Kovacii & Japeli
trpovlna a Specerliskim. ko'oni-iain'm in matt njalniin hladom
ijnbliact, Ko^oToanl trn
fit. 19« 7953
i
Popolnoma varno aatoZiie denar t
i
Ljubljansko posojilnico
i Ljubljani. Mestni trg itev. 6
ker Ima fe nad 10.OnO.OGO D?n ti>tnstv«»rae tvVnvnfc«.
Vloge na hranilne knjižice ir: tekoči račun obrestuje
Stalne vlofe z odpovednim rokom chrestule po dogovoru. Spretcma v inksso fakture in ce-ite teristev. Po*o»ila daje le proti polni varnost« rta vknjižbo in proti poroštvu.
Telefon Stev. 9.
152 T
Telef m ?tev. 9.
i;i ii ka&e pasle ni Dario?
Tedaj se obrn te zaupno na mene n prihrante visoke potne stroSke. aas*   Jas oskrbujem vse
trgovske, privatne, '"n imnr zadev?. iukr'iO.obves i a itd. 7an?sliiv\ za unno t-^ko kot dober rriiatelj. — Povrnete mi samo «,iro Ke m ma-enkos no nagrado za trjd in Polljite m» porom rt»§'e D^n 50, nakar prejmete takoj beljeno obširno ObVCSt lo. 7916
„The Oootflr end1-
intern, egenc e oit ce Wienl, Velnbnrggasse 14
RIBJE OLJE
pristno norveško
za aslate.'e otroka a odraslo
priporoča      is3 T
kbna dr. 6. Piitoli
LJUBLJANA
Dunajska cesta
-d
MaTRIQXnsriO . RUtlAR L*ubii»n». st^ni«pi s ■ «m»»»»* ■ ^mm  «w mm m mm mm mimnnnTni..i..iiiiiiuiiii IIIIIIIM.
Damrka in otročka konfekcija — prodaja po nizki ceni k r a a d a •  jopa tud« za dekl ce. telovnike, £eplce in druge pletenina bluze, predpasnike, kr la, obleke in drurodamsko 1 onfekdjo
OTROsKE OBLEKICE, PLAsčKE
velika irb »a.
Kurite
malenkostna oscbfna fsra In tvcnla, osled lega fzgarcaa brez sol smratfn ma'enkostra press tanek oepela na-bsvc fffadrc, aslcaltc-fja tndl snakomeren agral la da1qofr»*ifa
Enakomerna oelikost kosoo trrva'lztfatnclSa Izraba tonlof e. Priročna oblika. Izredna nartoo knriao za do-sjuNSb. abrtsL« indnstr. knren'e, Pnwarstno za centralne knrjane In pekarne.
brikefe
Glaono zastopstan za Jnqoslaolfo
1116. L0VR0 mHURER
LJUDunnn   sv. petka cesth as ljubljhhh
Draitvo sa prodajo
Singer šivalnih stroje?
Bonrae & Co., PJ^w-Yorä
Pf» irr žn1 ca
Lnbl]ana9 Seleabnrgova nl. 3.
POCENI   SE   PRODA "«Rai
radi bolezni lastnika, tovarna bučnega olja in drue h raznovrstnih oljnatih s;emoni, s 14 strojev, 2 hvdrauliške preže. Kapaciteta dnevno 2o0 kp; oija, vse v poipuncm pogonu. Zajamčen čisti dob-tek dnevno Din luUO-—. Cena brez zgraibe Din 1-5C00-—. Skupno z zgradbami kaiere so tudi zn starovanie D.n 32o.000"—. Vprašan a naslovit: BATAN, Varažd n. 785^
Sanatorium Dr. K. Sze$i
sa odraslo 1 djecn. — Abbazls (Italija).
Dietno liječenje za deWjanfe i krepi en je. Prvorazrcdn za ved ra bolesne na srcu, na ovapneiiju žila. — Krem cn-j off-wechsel) za Ženske i živčane bolesti.    Djcca od 7 godina primaju sc i bez pralnx. 69 T
KUPUJEMO
sialno rol'ubnc kolčine vsako\rs*neca mehkega, reeanetjaf teeanega in okroglega lesa, parjene in neparjeno bukove ploho, tester»e, ttrsstove frlao, dr*3 in 7840 oglje. Ponudbe BS:
„Gaza(C-les, Ljubljana
Postni predal 6.
AlAMA
prve vrsti noja reba pasve zrela
dobiva se svuda
Prva hrvatska tvorn'ca as> lame, sušena mesa i masti
M.Gavrilov;ča sinovi d.d.
Gencia'no zastupstvo za Sl)veni,u:
R. Bunc In drug
LJubljana,        Cel'e, Marlbor
Čilske
V januarju—februarju pride z direktnim brodom iz Čile na Su§ak transport soMtra za balkanske in okolne države. Drugih d rektnih transportov iz Čile v teku tesja leta ne bo več za jadranske lulce. Vslcd tega in ker je 1o neposredna pošilatev, ki jo poši iajo direktno proizvajalci solitra (Firme Baburlzza i Comp.) brez nikakih posrednikov, je Izključena vsaka možnost, da se na Jadranskem primorju zamore dobiti soliter na kak drug nacm pod ugodnejš mi pogoji.
Radi informacij o cenah in pobojih prodaje se je obrniti na
g. Ivi Ceriničis, Kariovac
fHrvatska)
i ■MmM»i
ROYAl MAIL LINE
Kl- £ng,1«?ka paitwa rtaro^ro^T?« MnflJi — o^n^ra'n^ r^^fopstvo za *rm-Ijevlno S H S Zanrob, Tnf. I. itev. 17. 2S55
Retfovltt notniik: Tonst? Hamburg-CHerboin-Siutliampton e
New York in Kanado
CherLotirn-L'verpooS-Southampton v
Južno Ameriko-
mm. mm. Rf/* A* Jjmetfo. ^«nto«, .Vnplevlden, Poenn^ Alf*«. S»finiolo. — — CM^rava ootnlkov v prvem, drugem In tretjem mz^ečiu Kab!-ia tretjega razreda z c*vema in itlrlmi potteljamL
Pettza mte n^lva i
ricrt^rad, Karatdongleva «Hca f>I — LjahPaat. Knir>flvpr«i»a »»Mci — VelHc! Reckerek. Kraija Aleksandra ti 4 — Pltol«. Buleverd A>k<" ira 1c\ Brrofovr.i naslov ^ra  corl  navedena nodaastepstva „Rovmailgec".
Ze Bomo, Heroagovino, nalmsolfo in Crnoeoroi
Smska Prometna banka v Snra'evu in Oro*«. Brzojavni nas'ov   „Premptn i banke;".
Slavenska banka d. d. -
=podružnica: Liublfana.
Centrala: ZAGREB       Centrala: ZH6REB
7779
f * A
UplaCnui df4fllfkai rcitTM preko f20aOOfMN»o
.mm&l Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gor. Radeona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Sabac, S b?nik Vršac, Wien.
r«: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka fn Jesenice. Slovenska banka, Liubljana, in Jngoslavenska banka, d. d., Split, lastna aWancllO a Jatai Rfnerlai: Bu.nos Aires, Rosario de Santa Fe; o Se?er-
ll: v vseh večjih mestih direktne bančne zveze.
i*o aoa k parat la tnarakc posla i taosonitaoni, posebno z uaiijo
Olajšnje pošle ekšpo ter jem in importerjem s tem, da jim eskomptira menice v lirah kakor tndi v drugih inozemskih valutah.
tanjsjajftia fjarantaa pisna ter IzorlD'« ose baraCnc pasTe
Vloge na knjižice in tekoC računu obrestuje najpovoljneje.
Lastnina in tisk »Narodna tiskarno««