Poštnina plačana v gotovinL
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo In soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din Sli'—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
53.
kos.
V LJUBLJANI dne 2. julija 1938.
Letnik
IX.
VSEBINA
317. Navodila za sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1939./40.
318. Uredba o spremembah v uredbi o obsegu poslovanja gradbenih obrtov, ustanovljenih pred uveljavitvijo zakona o obrtih.
319. Postopnih za pobiranje skupnega in luksuznega davka pri uvoznem carinjenju poštnih pošiljk.
320. Navodila za uporabo odločbe ministrskega sveta M. S. br. 50/1938 o spremembah uvozne carinske tanite.
321. Ukinitev člena 5. pravilnika o dajanju dovolitev za proizvajanje bioloških proizvodov.
322. Popravek v nared bi min. za soc. politiko in ljudsko zdravja o določitvi nevarnostne tabele..
323. Razglas banske uprave o volitvah občinskega odbora v občini Sv. Križ pni Kostanjevici.
321.	Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
317.
Ministrstvo za linance kraljevine Jugoslavije proračunski oddelek.
V Beogradu dne 1. junija 1938.; št. 6310/Vil.
Navodila
za sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1939./40.*
Radi enotnosti pri sestavi občinskih proračunov predpisujem na podstavi § 104. zakona o občinah z dne 24. marca 1933. in tj 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935. ter januar, februar in marec 1936. in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935. in k proračunu drž. razhodkov in dohodkov za leto 1934./35. navodila za sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1939./40.
I.	Poglavitna načela.
Občinski proračun je po § 95. zakona o občinah v glavnem načrt občinskega gospodarstva za leto dni na-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dne
8.	junija 1938., št. 126/XXXVIII/308. ,
prej. Ko tak mora obsegati za to dobo vse prejemke in vse izdatke, ki se dajo predvideti. Najsi je proračun v bistvu neko predvidevanje, je vendar njegova najvažnejša lastnost ta, da je realen, t. j. da mora biti razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom kar moči majhna. Kolikor manjša je razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom, toliko je proračun realnejši — boljši; kolikor večja je razlika, toliko je proračun ne-realnejši in toliko slabši, če je ta razlika večja od 10%, velja, da proračun ni dobro sestavljen, da ni točen. Drugo poglavitno svojstvo proračuna je to, da mora biti uravnovešen, oziroma da morajo bili razhodki kriti z dohodki, kakor to izrečno določa § 96. zakona o občinah. Brez tega načela zgubi proračun vsakršno vrednost. V tem pogledu si je treba prizadevati, da ustrezajo dohodki in razhodki v proračunu, kolikor je najbolj mogoče, pravemu stanju stvari. Proračunsko ravnotežje se mora izvesti predvsem s tem, da se znižajo razhodki.
Razen teh splošnih svojstev veljajo tudi še naslednja načela dobrega proračuna: enotnost, popolnost in preglednost. Tudi v občinskem proračunu je treba izvedi načelo proračunske enotnost i. To je finančno-tehnični sistem, ki mu je namen enakomerna zadostitev vsem občinskim potrebam. Vsi občinski dohodki so nedeljiva celota. Kot laki spadajo v eno občno, skupno občinsko blagajno, iz. katere se morajo poravnavati vse občinska potrebe, ki so tudi nedeljiva celota. Vsem vrstam občinskih potreb je treba zadostili enako, t. j. vsaki po njenem značaju in nujnosti. Za važnejše potrebe se izda več, za manjše manj. V zvezi s tem načelom je treba stalno upoštevati tudi tako zvano načelo proračunske popolnosti. To pomeni, da terja pravilno budžetiranje, da so postavljene v proračun vse vrste občinskih dohodkov.
in razhodkov, in to v popolnem — kosmatem (bruto) znesku, brez nikakršnega odbitka. To se nanaša zlasti na dohodke. Občinski dohodki se torej ne smejo deliti na važne in na postranske in se zato ali prav zaradi tega, ker so postranski ali majhni, ne postavljati v proračun. Tak način gospodarjenja bi nasprotoval temu načelu budžetiranja. Ne zadošča pa samo postaviti vse dohodke in razhodke v proračun, ampak jih je treba postavljati po nekem sistemu, ki je najpraktičnejši in ki je obsežen v teh navodilih. Proračun mora torej biti v svoji celoti pregleden. Obrazec, izdelan v teh navodilih, omogoča lahek in hiter pregled občinskega proračuna. Kar je poleg preglednosti najvažnejše, je to, da mora biti proračun obenem tudi praktičen; kajti proračun učinkuje že s samim svojim izvrševanjem zelo na knjigovodstvo, ki naj zapisuje vsako njegovo, tudi najmanjšo izvršitev. Zato je bil dosedanji način budžetiranja po »proračunskih poglavjih« v večini naših občin nepraktičen, ker se je pojavljala ista partija, n. pr. potni stroški, kurjava, razsvetljava, pokojnine itd., tolikokrat, kolikor proračunskih poglavij je dotični proračun imel. Nedvomno pa vpliva tak sistem slabo na pravilno in gospodarsko vknjiževanje in izvrševanje proračuna. V državnem proračunu so proračunska poglavja dopustna, ker je proračun velik, zlasti pa tudi zato, ker ima država skoraj za vsako proračunsko poglavje posebno računovodstvo. Občine, za katere bi bil tak način gospodarjenja drag, si. tega ne morejo dovoljevati in zato se budžetiranje po posebnih proračunskih poglavjih prepoveduje.
II.	Računsko in proračunsko leto.
Občinsko proračunsko leto je tista doba, za katero so odobreni proračunski razhodki in dohodki. Računsko leto je tista doba, v kateri se morajo zaključiti računi o razhodkih in dohodkih proračunskega leta.
Po § 95. zakona o občinah se proračunsko in računsko leto začneta in končata hkrati s proračunskim in računskim letom po državnem proračunu. Po predpisu § 86. finančnega zakona za leto 1933./34. traja državno proračunsko leto od 1. aprila do 31. marca; potemtakem velja ta določba tudi glede trajanja občinskega proračunskega leta. Trajanje državnega računskega leta je predpisano v § 8., pod 1., finančnega zakona za leto 1938./39., ki se glasi: »Po izteku proračunskega leta se krediti ne morejo otvarjati niti razhodki angažirati. Iz kreditov, otvorjenih do konca proračunskega leta, se smejo izdajati naredbe in izplačilni nalogi do konca tretjega, izplačila pa opravljati do konca četrtega meseca naslednjega proračunskega leta, toda samo po pravilnih likvidnih dokumentih. Po tem roku se iz proračunskih ali naknadnih in izrednih kreditov ne smejo opravljati izplačila. To velja tudi za računsko leto 1937./38. Ta določba se nanaša tudi na banovinske proračune.« Po tej določbi traja državno računsko leto do 31. julija ali štiri mesece dalj ko proračunsko leto. Ker je občinsko računsko leto v svojem trajanju po § 95. zakona o občinah izenačeno z državnim računskim letom, traja potemtakem tudi občinsko računsko leto štiri mesece dalj ko proračunsko, t. j. do 31. julija.
Glede pojma računskega leta samega vobče veljajo torej, ker ga zakon o občinah ne omenja izrečno, isti predpisi, kakor za računsko leto po državnem proračunu oziroma navedeni predpis člena 8. finančnega zakona za leto 1938./39. Poglavitno načelo, po katerem se je torej treba ravnati, je to, da se po preteku proračun-
skega. leta ne morejo več angažirati razhodki. Angažiranje razhodkov (izdatkov) po občinskem proračunu vrši pristojni občinski organ z vsako svojo odločbo, ki ima za posledico izdatke za občino, oziroma z vsako svojo odločbo, ki ustvarja za občino obveznost. Odločba tega organa glede občinskega proračuna se mora torej izdati seveda tudi takrat, kadar je ustvarjena obveznost z zakonom, uredbo ali sodno sodbo. Angažiranje pomeni torej odločbo pristojnega občinskega organa, naj se razhodek, določen v občinskem proračunu, izvrši. To ne pomeni obenem že likvidacije in izplačila ustvarjene obveznosti. To svojo pravico angažiranja more izvrševati pristojni občinski organ po občinskem proračunu samo do izteka tega proračuna, t. j. do 31. marca. Ce se kakšen razhodek i>o odobrenem proračunu, ki je redno angažiran, ne izplača pred 31. marcem, se lahko izplača v breme proračuna, v katerem je angažiran, do 31. julija, a to samo takrat, kadar je izdana naredba za dejansko izplačilo pred 1. julijem, t. j. do 30. junija. Po 1. juliju se torej tudi po redno angažiranih razhodkih ne more več izdati dejanska naredba za izplačilo v breme proračuna, v katerem se je angažiranje opravilo.
Treba je torej pri trajanju računskega leta kakega proračuna dobro razlikovali tri ločena dejanja. Prvo, angažiranje razhodka, ki se lahko opravi do 31. marca, in to je podano, ko se ustvari za občino obveznost; drugo, dejanska naredba za izplačilo angažiranega razhodka, ki se lahko izda do 30. junija, in to je posledica končnega obračuna, likvidacija ustvarjene obveznosti, ko se namreč natančno ve, koliko je treba izplačati; in tretje, dejansko izplačilo, ki se lahko opravi najkasneje do 31. julija, če je seveda angažiranje v redu in naredba za izplačilo izdana do 30. junija. Po 31. juliju se ne more izvršiti nobeno izplačilo več v breme minulega proračuna. Po sklepu računskega leta se vidi iz zaključnega računa uspeh budžetiranja.
če izkazuje zaključni račun presežek dohodkov nad izplačanimi razhodki, se mora uporabiti ta presežek dohodka po § 93. zakona o občinah predvsem za izplačilo obveznosti iz prejšnjih let, če je kaj takih obveznosti.
III.	Roki za izdelavo proračunskega predloga za leto 1939./10. in njega odobritev.
Po §§ 83. in 96. zakona o občinah sestavi občinski proračun 'občinska uprava, in to najkasneje tri mesece pred začetkom proračunskega leta, t. j. do 31. decembra vsakega leta. Preden se predloži izdelani predlog proračuna občinskemu odboru v sklepanje, se mora razgrniti po § 96. zakona o občinah pet dni na občni vpogled občinstvu. Vsak član občine kakor tudi vsakdo, ki plačuje od kakršnega koli dohodka v občini državni neposredni davek, ne glede na to, ali je v dotični občini davčna uprava ali ne, ima pravico, podati v določenem roku k predlogu proračuna svoje pismene pripombe, ki jih mora odbor obravnavati, ko sklepa o predlogu proračuna.
Občinski odbor mora storiti sklep o predlogu proračuna po § 97. zakona' o občinah in ga poslati z morebitnimi spremembami vred sreskemu načelstvu do 1. februarja. Tiste proračune, na katere postavi sreski načelnik pripombe in jih vrne občinskemu odboru, je treba vrniti sreskemu načelniku najdalj do 20. februarja, da jih more predložiti banu najdalj do 1. marca po poslednjem odstavku § 97. zakona o občinah; ostale proračune predloži sreski načelnik banu najdalj do 15. februarja.
Ce presega stopnja občinske doklade 200°/o, pošlje kraljevska banska uprava proračun ministrstvu za finance z morebitnimi pripombami sreskega načelnika in pripombami občinskih članov, postavljenimi po prvem odstavku § 96. zakona o občinah.
JV. Tehnična sestava občinskega proračuna.
Vsi občinski dohodki in razhodki, najsi so po kakršni koli osnovi in kakršne koli vrste, se morajo postaviti v proračun. Tu je torej upoštevati tudi vsa občinska podjetja pri tistih občinah, ki imajo kaj gospodarskih podjetij, občinske sklade in ustanove, ki jih občina iz svojih proračunskih sredstev podpira. Po določbi § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935. ter januar, februar in marec 1936. in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935. in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1934./35. spadajo gospodarska podjetja v občni proračun, t. j. v proračun administracije.
Taka sestava proračuna nikakor ne vpliva na bistvo in značaj gospodarskih podjetij in naprav. Tem ostanejo torej še dalje vse pravice in obveznosti gospodarskih podjetij in naprav, kakor to predpisujejo določbe, po katerih kot take obstoje.
Tej zakonski spremembi je namen, da izenači gospodarska podjetja in naprave s centralo tako, da so tehnično s to nedeljiva celota. Skratka, nakazovalna pravica in vsa druga proračunska dejanja, opirajoča se na zakon, s to spremembo nikakor niso spremenjeni. Proračunske partije se označajo, posebej za razhodke in posebej za dohodke, z nepretrganimi zaporednimi številkami od začetka do konca proračuna. Tak seštevek daje skupni seštevek proračunskih razhodkov in dohodkov. Razhodke občinskih gospodarskih podjetij in naprav je navajati v poslednji partiji tiste stroke, v katero spadajo, pod a, b, c, č itd. Prav tako je navajati dohodke gospodarskih podjetij in naprav v poslednji partiji tiste stroke, v katero spadajo, in to pod a, b, c, č itd.
Dotacije in prebitki dohodkov odpadajo sami po sebi zato, ker se morajo tako razhodki kakor dohodki izkazati v kosmatih zneskih, in se posebej niti ne izkazujejo. Vse to velja pa samo, če ima občina gospodarska podjetja.
Ce obstoje posebni delft ki jih omenja § 120. zakona, se morajo proračuni takih posebnih delov priključiti občnemu občinskemu proračunu kot njegov posebni dodatek; tudi zanje veljajo isti proračunski predpisi.
Vsak občinski proračun se deli na A. Razhodke in B. Dohodke.
A. Razhodki.
Po § 95. zakona o občinah se postavijo v proračun pregledno vsi razhodki po vrstah: osebni (prejemki občinskih uslužbencev, prispevki v pokojninski sklad, nagrade častnim organom itd.) in stvarni (materialni — potrebščine uradov, davek od občinskih nepremičnin in podjetij, odplačevanje dolgov in obresti, vzdrževanje občinskih zgradb, cest, ulic, mostov, stroški za razsvetljavo, oskrba z vodo, zdravstveni ukrepi, policijske potrebe in šolske, če obremenjajo po veljavnih zakonih občino itd.).
Razhodki se delijo po značaju potreb, ki jih povzročajo, na redne in izredne. Redni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo stalno, bodisi vsako leto bodisi obdobno. Dele se po § 95. na osebne in stvarne (materialne). Osebni razhodki so tisti redni razhodki, ki izvirajo iz občinskih uredb, s katerimi so
uravnana službena razmerja občinskih uslužbencev. Stvarni (materialni) razhodki so tisti redni razhodki, ki omogočajo skupaj z osebnimi razhodki, toda v mejah stvarnih potreb, redno in stalno poslovanje občine kot urada, zavoda, naprave, podjetja itd. Izredni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo občasno.
Vsi osebni razhodki občine se izkažejo v proračunu zbrani, ne glede na strokovno vrsto, v katero spadajo, vendar pa tako, da se dajo jasno razvideti zneski osebnih razhodkov posameznih, strok (glej obrazec). Kar zadeva materialne razhodke, se je ravnati mimo ostalega povsem po pravilniku o trošenju pisarniškega in drugega materiala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštno-telegrafsko-telefonske stroške št. 55.900/11 z dne 18. maja 1932. Ta pravilnik je razglašen v »Službenih novinalK št. 117/L1II/336 z dne 25. maja 1932.*
Vsi razhodki po občinskem proračunu, tako osebni kakor materialni, katere povzročajo posli občin iz § 76. zakona o občinah, morajo biti deljeni na proračunske partije, in to po zaporednih številkah. Partije se morajo deliti na pozicije, te pa na podpozicije, in se navajajo po redu in strokah tako v osebnih kakor v materialnih razhodkih.
Vse materialne razhodke je znižati pod znesek po proračunu za leto 1988./S9.
Po tem obrazcu morajo postaviti občine v svoj predlog proračuna po svojih potrebah vse .svoje razhodke in dohodke, kolikor jih dotična občina ima, in to po vrstnem redu, označenem v obrazcu.
VI.	Virmiranje in naknadni kredit.**
Po predpisu § 100. zakona o občinah je občinska uprava dolžna finansirati po proračunu tako, kakor je odobren, t. j. krediti, odobreni za določene potrebe, se smejo uporabljati samo za te potrebe. Prekoračitve posameznih postavk in prenosi iz ene postavke v drugo niso dopustni brez odobritve pristojnih oblastev, ki so določena za to po § 100. v zvezi s § 98. tega zakona. Tu je treba uvaževati, da so po zakonu dovoljene samo tiste neobhodne prekoračitve in dovoljeni samo prenosi i/. ene postavke v drugo, t. j. iz ene pozicije v drugo pozicijo, ki se nanaša na istovrstne izdatke. Prekoračitve posameznih partij in prenosi iz ene partije v drugo niso dopustni. Glede takih po zakonu priznanih prekoračitev je treba vselej zaprositi pristojna oblastva predhodno in pravočasno za potrebno odobritev pred storjenim izdatkom. Prekoračitve, izvršene brez predhodne odobritve po pristojnih organih, se ne bodo priznale, ampak obre-mene računodajnika in nakazovalca. Vsako zahtevo o prekoračitvi morata spremljati zadostna obrazložitev in mnenje nadzorstvenega oblastva, če naj zahtevo odobri banska uprava, a mnenje banske uprave, če je za to potrebna odobritev ministrstva za finance. Pripominja se, da se iz partije :>Nepričakovani razhodim ne smejo opravljati osebni izdatki. Virmirati se sme po proračunu samo med proračunskim letom.
Tako opravljeni izdatki, najsi so naknadni ali pa izredni krediti, se morajo izkazati v zaključnem računu v posebnih stolpcih.
Ob prekoračitvi se mora izkazati v zaključnem računu celotni znesek partije.
* »Službeni list : št. 440/47 iz 1. 1932.
^ ** V izvirniku ni točke V. — Op. ur.
Predlog proračuna razhodkov in dohodkov
občine .................................  sreza	   za	leto	1939./40.
Šte- vilka				Predlog za leto 1939./40.		Odobreno za leto 1938-/39.	Razlika so	( 2 -2 « i « > •siž c > p u ta 2 •a 0 u «> «-S, > c & N 'C 2 o oj « ~ x	
	o *o	RAZHODKI IN DOHODKI		Znesek pozicij	Znesek partij		predlaga za leto 1939./40.	Dejansko p ljeno in ai no (prejeto 1938./39. d predložitvi ga predlog računa mir fin. v odo	Pri- pomba
c3 P.	o o.			dinarjev					
		A. RAZHODKI.							
		Redni razhodki.							
l	1	A. Osebni razhodki. Prejemki občinskih uslužbencev: Občno upravno oblastvo Predsednik	 5 članov uprave 	 Beležnik (tajnik, sekretar itd.) . . . . PodbeležniU	 Blagajnik	 2 pisarja (po 9.G00)	 Arhivar	 2 služitelja (po 6.000)	 4 čuvaji (po 7.200)	 10 stražnikov (po 7.200) '		30.000— 18.000— 14.400'— 12.000'— 19.200— 12.000’— 28.800'— 72.000'-	312.000				-	
	2	Osebna in imovinska varnost Predstojnik policije	 15 redarjev (po 12.000)		‘>4 000'— 180.000'—	204.000					
	3	Ljudska prosveta Direktor občinske gimnazije	 4 profesorji (po 24.000)	 2 učitelja (po 18.000)	 Suplent	 Služitelj .............	30.000'— 36.000'— 14.400'— 6.000'—	182.400			-		
	4	Gradbena stroka 2 cestna nadzornika (po 12 000) . . . . 5 cestarjev (po 7.200) 		24.000'— 36.000'—	60.000					
	5	Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo Šef kmetijske postaje	 Učitelj kmetijske šole	 Veterinar 		 4 čuvaji gozdov — parka (po 12.000) . . 2 logarja (po 9.600)		24.000— 18.000'— 24.000'— 48.000'— 19.200'—	133.200					
	G	Ljudsko zdravje Babica Bolničar	30.000'— 12.000'— 12.000'—	54.000	i				
	7	Socialno skrbstvo Pisar — računovodja	 2 služitelja (po 7.200'—)		24.000'- 12.000'- 14.400'-	50.400					
	8	Trgovina, industrija, obrt in turizem 3 učitelji obrtnih in trgovinskih tečajev (po 18.000)	 Učiteljica gospodinjske šole ...... 2 služitelja (po 6.000)		54.000'- 18.000'— 12.000'—	84.000					
	9	Občinsko gospodarstvo Upravnik občinskih nepremičnih posestev Knjigovodja	 Nadzornik lovišča in ribolova . . . . Služitelj		 . 5 dninarjev (po 6.000) .......	30.000'— 24.000— 18.000— 6.000'— 30.000—	108.000	1,188.000	1,200.000	— 12.000		
2		Pokojnine: a) Uradnikov c) Čuvajev, stražnikov itd. ......	60.000'- 20.000'— 30.000'-		110.000	150.001	— 40.001		
		,Za prenos , . ,		I	| lj&U&OO'	| L-ibO.OOt	|- 52.001		
Šte- vilka		-	Predlog za leto 1939./40.		Odobreno za leto 1938./39.	Razlika	,3 , « • 1 2 o 4* ^ k. 5 1 ■o i: — c > o5 w >n 2 b -j- a > e o. g	
® M	o 'a N	KAZHODKI IN DOHODKI	Znesek pozicij	Znesek partij		predlaga za leto 1939./40.	Dejansko p ljeno in an no (prejeto 1938. 39. di predložitve ga predlogi čuna min. v odobrite	Pri- pomba
O.	c.		dinarjev					
3	1 2 3	Preneseno . . . Stanarina: Ljuds.ka prosveta		30.000 40.000	1,298.000 70.000	1,350.01X1 80 000	— 52.000 + 10.000		
4		Napredovanja in periodični poviški: Kreditov za to vrslo razhodkov ni vnesti v proračun; marveč morajo banovinski sveti poskrbeli, da spravijo takoj uredbe o občinskih uslužbencih v sklad s § 263. zakona o uradnikih.						
5	1	Nagrade pogodbenim uradnikom in dnevničarjem: Občno upravno oblastvo Pogodbeni uradnik	 24.000'— Dnevničar	 12.000-—	36.000				i	
	2	Ljudsko zdravje Pogodbeni zdravnik	 24.000'— Dnevničar — bolničar	 12.000'— Itd		36.(100	72.000	81.00(1	— 9.000		
G		Posebne nagrade in doklade: Navesti jih je p,o vrstah in pozicijah, če jiii je kaj, in po kateri zakonski osnovi in kakšne so nagrade in doklade.						
		Osebni razhodki skupaj . . .		1,440.000	1,511.000	— 71.000		
		B Materialni ra z h o d k i.						
7	1 2 3 4 0 G 7 8 9 10 11	Občno upravno oblastvo: Polni in prevozni stroški	 Pisarniški material	 Kurjava pisarn	 Razsvetljava pisarn	 Službene uoviue 	 Pošt ne, telegrafske in telefonske takse	 Vzdrževanje pokopališča . . 	 Naborni stroški	 		 Vzdrževanje in nabava občinskih tehtnic	 Čiščenje pisarn		20.000 6.000 14.U00 5.000 500 6.(100 2.000 10.000 2.000 1.500	67.000	70.00(1	- 3.000		
8	1 2 3 4 5 G 7 8	Osebna in imovinska varnost: Najemnine za orožniške postaje in njih vzdrževanje Porotniške dnevnice	 Razsvetljava ulic	 Prispevek v sklad za zidanje zgradb za sreska načelstva ... 		 , , . , Vzdrževanje gasilskih čet	 Prispevki gasilskim društvom	 Pokončevanje steklih in divjih živali			18.000 2.000 12.500 10.500 40.000 . 5.000 4.000	92.000	99.000	— 7.000		
9	1 2 3	Ljudska prosveta: Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šolo	 Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šole		90.000 80.000	170.000	180.4X10	- 10.000		
10		Finančna stroka: Anuitete Državni hipotekarni banki ....... Tu je izkazati odplačila in obresti— anuitete — po občinskih posojilih in drugih obveznostih v smislu § 94- zakona o občinah. Razen tega se mora v besedilu te partije navesti in izkazati: kdaj je dolg nastal; kolikšen je bil prvotni dolg; koliko je doslej odplačanega; koliko še ostaja in v katerem času jo treba' dolg popolnoma poplačati.		80.000	80.000		f	
		Za prenos . « ,		409.000	429.000	- 20.000		
Števil ka
M j O
e. a.
RAZHODKI IX DOHODKI
Predlog za leto 1939./40.
Znesek
pozicij
Znesek
partij
Odobreno za leto
193Š./39.
Razlika
se
predlaga za leto 1939./40.
> u S S j o 21”
O O. M
: 's s x
ii ~ o ;-o 0.3-0
n «j o
dinarjev
Pri-
pomba
11
12
13
1
2
3
4
5
6
7
8
9 10
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10 11
Prene6eno . . .
Po predpisih § 94. zakona o občinah 6e smejo najemati posojila samo za izredne potrebe in praviloma za trajne namene, ki se no dajo ostvariti iz rednih letnih dohodkov po občinskem proračunu. Posojila se torej ne smejo nikdar in nikoli sklepati za pokritje primanjkljaja po proračunu in za liste razhodke, ki so v proračunu določeni. Pred sklenitvijo posojila mora najti občina potrebno pokritje in določiti vnaprej načrt, po katerem naj se opravlja anuitetna služba ali odplačevanje. Ko 6o eventualno prosi odobritev posojila, mora predložiti obč. uprava razen sklepa, v katerem mora biti navedeno, ali bo vplivalo posojilo na povišanje obč. davščin, ali se je doseglo popolno soglasje med pogoji denarnega zavoda in obč. odbora, pristojnemu oblastvu tudi še tole: razpored posojila, pritrditev denarnega zavoda, načrt, kako je sklenjeno posojilo odplačevati, pregled prej sklenjenih in še ne poplačanih posojil, ostvarjene dohodke v tek. lelu do dne. ko se prosi posojilo, pregled nezaloženih obč. dolgov, če jih je kaj, in končno, če gre za podjetje, od katerega se pričakuje znaten dohodek v najkrajšem času, donos-nostni račun. Brez teh prilog se zahteve za odobritev posojil po pristojnih oblaslvih ne bodo jemale v obravnavo.
Gradbena stroka:
Vzdrževanje in	poprava	občinskih	cest..........
Vzdrževanje in	poprava	občinskih	mostov	....
Vzdrževanje in	poprava	občinskih	zgradb	....
Vzdrževanje občinskih parkov...................
Vzdrževanje in nabava telefonskih jamborov in drugih objektov in naprav.........................
Poprava ulic ...............................
Poprava trgov in tržnic ...........
Poprava in uvedba vodovoda ................ •	»
Čiščenje rek, potokov, vodnjakov itd...........
Itd.
Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo:
Vzdrževanje kmetijskih šol in tečajev..........
Kmetijske in živinorejske razstave, ekskurzije in tečaji
Pospeševanje kmetijstva  ......................
Pospeševanje živinoreje  ......................
Pospeševanje sadjarstva ...........
Pospeševanje vinogradništva............. • . •
Pogozdovanje goličav......................
Zatiranje živalskih, sadnih in trtnih bolezni .... Pokoučevanje divjih živali in drugih škodljivcev . . Itd. ...................
Ljudsko zdravje:
Vzdrževanje občinskih bolnic in ambulauc . . . . Nabava zdravil in obvezilnega materiala .....
Dopolnitev zdravniških instrumentov ......
Bolnični stroški (v drugih bolnicah) .......
Zatiranje raznih kužnih bolezni............  .	.
Stroški propagande za ljudsko higieno ......
Asanacija vasi.................................
Vzdrževanje studencev, vodnjakov in drugih vodovodov
Stroški za pošiljanje v Pasteurjev zavod.......
Podpora Rdečemu križu................... •	■	.
Itd. ...................
Socialno skrbstvo:
Vzdrževanje hiralnic  ..................
Podpora invalidom.....................
Podpora siromakom in nezaposlenim ......
Podpora človekoljubnim društvom	in	napravam	,	.
Itd. .......i...	•	•
Za	prenog	.	.	,
30.000
13.000
20.000 10.000
10.000 10.000 o.000
10.000
6.000
20.000
20.000
20.000
10.000
5.000
5.000
5.000
5.000
2.000
40.000
10.000 8.000 7.000
10.000
10.000
15.000 5.000
10.000 10.000
30.000
10.000 10.000 10.000
409.000
429.000 — 20.000
116.000
92.000
125.000
60.000
«02,000
120.000
95.000
135.000
60.000
839.000
- 4.000
- 3.000
- 10.000
- 37.0<:i0
Šte- vilka			Predlog za leto 1939./40.		Odobreno za leto 1938./39.	Razlika	i = i ' • 2*2 S V 2 = 3 « / n,« a c Cm 2 o D « fc	
c JET*	& o	RAZI10DKI IN DOHODKI	Znesek pozicij	Znesek partij		predlaga za leto 1938/39.	03 ,v £ S S ”* c FS5 g s> A - -19 O O 0 = 03 --3 Jr M-c 1 e $ v c o D « og; u ns 3 iZr c - a'<w>y >	Tri- pomba
ffS a	o s.		dinarjev					
15	1 o 3 4 5 fi	Preneseno • . . Trgovina, industrija, obrt in turizem: Vzdrževanje obrtnih, trgovinskih, gospodinjskih in vajenskih šol in tečajev 	 Podpora trgovinskim, obrtnim, gospodinjskim in vajenskim šolam in tečajem	 Najemnine za šolska poslopja	 Nabava šolskih potrebščin	 Pospeševauje turizma		 • • Itd 			40.000 10.000 12.000 8.000 2.000	802.000 90.000	839.000 95.000	—	37.000 —	5.000		
1«	1 2 3 4 5 li 7 8	Občinsko gospodarstvo: Vzdrževanje in obdelovanje občinskih zemljišč . . » Vzdrževanje občinskih gozdov	 Vzdrževanje in ukoriščanje kamnolomov	 Vzdrževanje lovišča	 Davek na občinska posestva	 1 akse 			40.C00 10.000 6.000 5.000 4.000 3.600 2.000	70.000	75.000	- 5.000		
17	1	Štipendije in subvencije: Štipendije		92.000	92.000	98.000	— 6.000		
IS	1 2	Nepričakovani razhodki: Kredit za nezadostno preliminirane materialne raz- hodke po vseh delih proračuna	 Kredit za nepričakovane materialno razliodke po vseh delih		30.000 20.000	60.000	50.000			
		(Iz te parlije se ne smejo vršiti osebni razhodki.)						
		Materialni razhodki skupaj . . .		1,104.000	1,157.000	— 53.000		
		Razhodki skupaj			2,544.000	2,668.000	- 124.000		
		V razhodkih se morajo zavarovati krediti v proračunu za tiste potrebe, ki jih omenja § 14. zakona o občinah.						
		B. DOHODKI.						
		Ko se izdeluje predlog proračuna dohodkov, je ravnati z največjo pozornostjo in preudarnostjo. Zajamčeni morata biti znosnost in pravičnost bremen; zato je treba strogo upoštevati plačilno moč občanov. Za merilo v tem pogledu rabijo ostvar-jeni dohodki v 1. 1988./39. in samo v mejah teh zneskov se je gibati. Stopnja doklad ne sme biti nikdar in nikoli večja od stopnje, ki je odobrena za tekoče leto. Da bi se uvedle nove davščine ne bo odobreno; nasprotno, tudi pri obstoječih se izvrši revizija in se tiste, ki so pogosto in večinoma previsoke in ne ustrezajo vrednosti proizvodov in storitev, za katere se pobirajo, ukinejo ali znižajo. Vse vsote v proračunu dohodkov morajo biti realne. To se nanaša zlasti na zaostale in neubrane dohodke in doklade iz prejšnjih let. Računati je samo s tem, za kar se zanesljivo ve, da se da izterjati.						
1		Redni dohodki: Občinska doklada (primanjkljaj dohodkov proti razhodkom, ki se mora pokriti iz naslova občinske doklade) Stopnja doklad mora biti enotna za vse oblike neposrednega davka in za vse obdačence ene občine.		1,644.001	7 1,658.001	7 - 14.1X71	0	
		,Za prenos • • >	| 1,614.00		0 1,658.00	0 - 14.00	0	
Šte- vilka			Predlog za leto 1939./40.		Odo-	Razlika	i & u a, S d cd >n j* 0 1~ *•< ca ” c o, w O -S)—s _ N	
+3 h	*o 'S	RAZHODKI IN DOHODKI	Znesek pozicij	1 Znesek partij	breno za leto 1938./39.	predlaga za leto 1939./.40	Dejansko P' ljeno in ani no (prefeto 1938.'39. do predložitve ija predloga čuna min. v odobritev	Pri- pomba
-	a.		dinarjev					
		Preneseno ...		1,644.000	| 1,658.000	— 14.0(X		
2	1 2 3 4 5 G 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16	Dohodek od taks: Tržnina		 Od živinskih potnih listov		 . Tehtarina . . 		 Zavzemanje hodnikov		 Manipulacijska taksa		 Taksa na pse		 Taksa na lovske karte	 Taksa na ribolovske karte	 Taksa na prevozna siedstva 		 Dimnikarska taksa		 Od bobna (taksa)		 Od tramvajskih in avtobusnih kart	 Od mesarskega zakupa	 Od tobačnega zakupa	 Po zakonu o taksah 				60.000 15.000 30.000 95.000 20.000 lO.O(K) 7.(X)( 3.000 5.0<X) 2.000 8.00< 15.000 10.000 10.000	310.000	350.000	— 40.000		
3	1 o 3 4	Dohodek od trošarine: Trošarina na alkohol (vino, žganje, špirit, rum, liker in druge alkoholne pijače)	 Trošarina na brezalkoholne pijače (sadne sokove i. dr.) Tlakarina . . . 	 Trošarina na vse ostalo blago — predmete ....	lOO.OOt 20.000 30.000 140.000	290.000	330.000	— 40.000		
4	1 2 3 4 5 G	Dohodek od imoviue: Dohodek od zemljišč	 Dohodek od lovišča . . .*	 Dohodek od ribolova		 Od najemnin za občinske zgradbe in druga posestva Od zakupa pravic in posestev		180.000 20.000 5.000 15.000 10.000	230.000	250.000	— 20.000		
5		Razili nepričakovani dohodki: Sem je vnesti n. pr. subvencije, darilu, podpore dohodek od prodane občinske imov.ine itd., ki jih je izkazati po vrstah v posebnih pozicijah.						
G		Dolgovani dohodki: Dohodek od neizterjane občinske doklade iz prejšnjih let				70.0<X)	80.000	- 10.000		
		Dohodki skupaj . . .		2,544.000	2,668.0 KI	— 124.000		
		REKAPITULACIJA:		!				
		A. Razhodki skupaj dinarjev		 . ■ .		2,544.000	2,668.000	— 124.000		
		B. Dohodki skupaj dinarjev , 				2,544.000	2.668.000	- 124.000		
	*							
V zaključnem računu se morajo izkazati tudi tisti proračuni, ki se sklenejo na podstavi § 99. zakona; tudi za te veljajo vsi ti predpisi v teh navodilih.
VII.	Priloge k predlogu občinskega proračuna.
Vsakemu občinskemu proračunu, ki ga je predložiti •v Ireh primerkih, se morajo priložiti naslednje priloge:
a)	Pravilnik za izvrševanje proračuna za 1. 1939./40., sestavljen po odstavku 3. § 108. finančnega zakona za leto 1936./37., v treh primerkih.
h) Zapisnik in sklep občinskega odbora o predlogu proračuna ob točni označbi skupne vsote dohodkov, raz-h od kov in odmerjene občinske doklade s točno stopnjo; dalje sklep o pobiranju vseh taks, v dveh primerkih.
c) lin primerek odobrenega proračuna iz minulega leta z odobrilno klavzulo pristojnega oblastva.
č) Poedinični pregled občinskih dolgov in terjatev za prejšnja leta.
d) Pregled ustvarjenih dohodkov in opravljenih raz-hodkov za tekoče leto, napravljen po vrstah in mesecih.
e) Imenski seznam vseh občinskih uslužbencev s Pregledom skupnih letnih prejemkov za tekoče leto.
f) Uredba o občinskih uslužbencih.
g) Poslednji odobreni zaključni račun.
h) Kkspozč — pojasnilo proračuna. Nadrobnejša raz-ložilev vseh razhodkov za vsako partijo posebej.
i) l/.kazi — potrdila davčnih oblastev o predpisu neposrednega davka.
j) Aneksi — priloge k občinskemu proračunu, kakor: sklad odkupnine za osebno delo (kuluk); sklad za javna dela; sklad za izredno okoriščanje cest in drugi skladi, če jih je kaj pri posameznih občinah. Zneski teh skladov se ne zaračunavajo ne med razhodki ne med dohodki občinskih proračunov.
VIII. Sklep.
Po drugem odstavku § 97. zakona o občinah morajo hiti vsi predlogi proračuna za leto 1939./40. poslani v odobritev najkasneje do konca meseca februarja 1939.
Predloge občinskih proračunov, o katerih mora izdali odločbo ministrstvo za finance, pošljejo kraljevske banske uprave v odobritev samo, če se s pregledom proračuna in vseh prilog ugotovi, da so se občine povsem ravnale po teh navodilih. Drugače se morajo nepravilno sestavljeni predlogi 'proračuna, ki niso v skladu s predpisi teh navodil, vrniti dotičnim občinam, da jih spravijo v sklad ustrezno tem navodilom.
Tudi ob tej priložnosti opozarjam na strogo varčevanje v njega osnovnem pomenu pri določanju potrebnih kreditov za vse dele občinske uprave. Občne finančne razmere nalagajo neogibno, da se ta prizadevanja pri izdelavi občinskih proračunov dosledno izvedejo. To pa zato, ker se dajo s skupno akcijo na vseh področjih javnih, državnih in občinskih financ najprej doseči pozitivni uspehi in ker se ostvari na ta način težnja kraljevske vlade, da se fiskalne obremenitve samoupravnih teles, predvsem občin, znižajo do skrajne meje možnosti. Tudi med tem proračunskim letom se je pokazalo, kakor že med predhodnim, da se občinski proračuni zelo slabo izvršujejo, vse to pa, ker je dohodkov manj, kot jih jo bilo usvojenih. To dejstvo mora biti odločilno pri sestavi občinskih proračunov za leto 1939./40. Potemtakem jo vsako potrebo najskrbneje oceniti in ničesar, kar ne bi bilo neogibno, ni postaviti v proračun. Osebni in materialni razhodki morajo vsekakor biti manjši od razhodkov, odobrenih po sedanjem budžetu.
Posebno pozornost je obračali na osebne razhodke. Treba je skrbeti, da se vse nepotrebne in odvisne osebe izločijo iz občinske službe. Oddelke in odseke, ki nimajo značaja neogibne potrebe, je ukiniti, sorodne pa spojiti in na ta način tudi osebne razhodke zmanjšati. To zmanjšanje je doseči poglavitno s tem, da se zniža število osebja pod sedanje število. Znižanje osebja je opraviti poglavitno pri nekvalificiranih uslužbencih in pri osebju na delu v občinski službi. Zaradi važnosti in velikega pomena tega znižanja tako za proračunsko ravnotežje kakor tudi za koristi občinske administracije je neogibno, da se ukrene že sedaj vse, česar je treba, da ne bi nastale pri izvedbi tega znižanja težave, ko bo stopil novi občinski proračun za leto 1939./40. v veljavo.
Pristojni organi, ki so pooblaščeni za pregled in odobritev občinskih proračunov za leto 1939./40., morajo paziti, da ne bo odstopkov od teh navodil. Drugače so odgovorni po zakonu o uradnikih.
Ta navodila naj se natisnejo v »Službenih novinah«, gg. bani pa naj se zaprosijo, da opozore v svojem območju občinske uprave, da se morajo strogo po teh navodilih ravnati.
Proračunski oddelek ministrstva za finance naj skrbi za natančno izvrševanje teh navodil in naj daje potrebna tolmačenja, če se pokaže za to potreba.
Minister za finance Letioa s. r.
318.
Na podstavi § 100. finančnega zakona za leto 1938./39. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole ■
uredbo*
o spremembah v uredbi II br. 22.044/U z dne 12. junija 1936.** o obsegu poslovanja gradbenih obrtov, ustanovljenih pred uveljavitvijo zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931.
§ 1.
V odst. 1. § 1. se postavlja v poslednjem stavku za besedo »graditelja« namesto vejice pika, nato pa so črta konec tega stavka, glaseč se: »če so ustanovili graditeljski obrt do uveljavitve te uredbe«.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve 'v »Službenih novinah«.
V Reogradu dne 20. junija 1938.; M. S', br. 016.
Minister	Za	predsednika
za trgovino in industrijo ministrskega sveta
Vrbanič s. r. ( in ministra za zunanje posle
»Ir. K«r»»šec s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
23.	junija 1938., št. 138/XLI1/349.
** »Službeni list« št. 383/52 iz 1. 1936.
311».
Poslopnik
za pobiranje skupnega iu luksuznega davka pri uvoznem carinjenju poštnih pošiljk.*
Radi enotnega in pravilnega pobiranja skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka ob carinjenju poštnih pošiljk, prispelih iz inozemstva, predpisujem na podstavi prvega odstavka člena 14. uredbe o skupnem davku na poslovni promet in člena 273. carinskega zakona tale postopek za pobiranje skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka ob carinjenju poštnih pošiljk, prispelih iz inozemstva:
1. Če pri pošiljki iz inozemstva ni računa ali ga prejemniki blaga ne predlože carinarnici pred opravljeno ocarinitvijo, se morata skupni davek na poslovni promet in luksuzni davek preračunati in pobrati po petkratnem znesku odpadajočih carinskih davščin.
2. Če je pri pošiljki iz inozemstva račun ali ga predlože prejemniki blaga carinarnici pred opravljeno ocarinitvijo in je vrednost, navedena v računu, višja od vrednosti, navedene v tuji deklaraciji ali z njo enaka, se morata skupni davek na poslovni promet in luksuzni davek preračunati iu pobrali po vrednosti, navedeni v računu.
3. Če je pa vrednost v prispelem ali predloženem računu manjša od vrednosti, navedene v tuji deklaraciji, se mora vzeti v osnovo za preračun in plačilo skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka vrednost, navedena v tuji deklaraciji.
4. Če misli carinarnica, da je vrednost po računu ali po tuji deklaraciji očitno prenizka, je vzeti za davčno osnovo petkratni znesek odpadajočih carinskih davščin.
5. Ob overitvi računa zaposleni uradniki so poleg ostalih podatkov dolžni zapisati nanj tudi vrednost, ki je vzela v osnovo za preračun in plačilo skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka.
S tem postopnikom nadomeščam razpis št. 14.897/IV z dne 10. junija 1932.,1 drugi odstavek razpisa št. 939/1V z dne 11. januarja 1933.2 in razpis št. S701/IV z dne 30. marca 1933.
Ta postopnik dobi obvezno moč z dnem razglasitve y »Službenih novinah«.
y Beogradu dne 22. februarja 1938.; št. 5292/1 V.
Minister za finance Letica s. r.
320.
Navodila
za uporabo odločbo ministrskega sveta M.S.br.50/1938 o spremembah uvozne carinske tarife.**
Radi pravilne uporabe odločbe ministrskega sveta M. s. br. 50 z dne 22. januarja 1938. (oddelka za carine
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. februarja 1938.; št. 42/X11/87.
1 »Službeni	list«	št.	576/68 iz 1.	1932.
2 »Službeni	list«	št.	134, IV/17	iz 1. 1933.
11 »Službeni	list«	št.	278, IV/43	iz 1. 1933.
** »Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije« z due
24. februarja 1938., št. 42/XII/85.
št. 3200/IV z dne 25. januarja 1938.), razglašene v »Službenih novinah« št. 26/lX z dne 5. februarja 1938.,' dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi tale navodila:
1. Z omenjeno odločbo je bila razdeljena opazka za št. 33. uvozne tarife na opazko 1. in 2. Ker je pa odstavek 2. razdeljene opazke bil ustanovljen z odločbo ministrskega sveta št. 17.124/IV-1934,2 je tudi le-ta odločba avtomatično ob svojo veljavnost.
2. Blago iz razveljavljene pripombe za št. 147. uvozne tarife se mora ocarinjati pri uvozu po ustreznih številkah uvozne tarife po svoji sestavi.
3. Kavčuk, gutaperča in balata, nepredelani, se oca-rinjajo po št. 100., t. 1., uvozne tarife; prav tako se oca-rinja tudi kavčukovo mleko, tudi z dodatkom arnonijaka, da bi ne skrknilo.
Kavčuk, gutaperča in balata, samo prečiščeni, iz št. 386. uvozne tarife se ocarinjajo po tej številki samo, če so v testu ali v tablicah, nevulkanizirani.
S' testom se razumejo kepe nepravilne oblike.
Tablice so umazano bele ali rdečkasto temne barve. Prve imajo nagubano-krepasto površino, druge pa rom-boidasto-stisnjeno. Te druge dišijo po dimu. Skupno jim je, da so neenako debele in da se zaradi prevoza pogosto med seboj sprimejo, vendar se dajo posamezne tablice razločiti.
Po št. 387., t. 1., uvozne tarife se ocarinjajo kavčuk, gutaperča in balata, če so pomešani radi polnjenja z drugimi tvarinami, kakor: z azbestom, grafitom, sajami in drugimi tvarinami. Po tej točki se ocarinjajo samo, če prispejo v testu; drugače se ocarinjajo po t. 2. te številke.
Po št. 387., t. 2., uvozne tarife se ocarinjajo kavčuk, gutaperča in balata, če prispejo v oblikah, navedenih v tej točki, ki pa ne smejo biti dalje obdelani, t. j. ne smejo biti prirezani, fasetirani ali drugače obdelani, ker bi se sicer ocarinjali kot izdelki po ustreznih številkah uvozne tarife.
Pri ocarinjanju odpadkov iz št. 387., t. 3., uvozne tarife se je ozirati na predpise razpisa C. br. 50.324/1929. Po prednjem in radi pravilne uporabe razpisa C. br. 50.324/1929 je la razpis popraviti in povsod, kjer stoji »št. 386.« postaviti: »št. 387., t. 3.«.
4. Za sivo (livarsko) surovo železo, na katero se plačuje po pripombi 2. za št. 536. uvozne tarife po 0'50 dinarja od 100 kg, se šteje za razliko od belega litega železa tisfo lito železo, ki se da neposredno uporabiti za litje. O lastnostih tega železa glej komentar za št. 535., odstavek »2. Navadne kovine in blago iz njih«.
Z zmanjšano postavko in v določenem roku se morejo koristiti samo livnice ob pogojih iz razpisov št. 26.140/IV-19323 in št. 29.220/IV-1932.« Iz potrdila o plačanem davku se mora razbrati, da gre za livnico.
5. Ker so priklopni vozovi za avtomobile predvideni v št. 675. uvozne tarife, se razveljavlja poslednji odstavek razpisa C. br. 55.604/1922, po katerem so se »priklopni vozovi tovornim avtomobilom, pa tudi če prihajajo obenem z avtomobili«, ocarinjali kot tovorni vozovi.
G. Oddelek VI. razpisa št. 4949/1V-l935* se spreminja in se glasi:
1 »Službeni list« št. 100/16 iz 1. 1938.
2 »Službeni list« št. 455/57 iz 1. 1934.
* »Službeni list« št. 601/71 iz I. 1932.
« »Službeni list« št. 662/80 iz 1. 1932.
L * »Službeni list« št. 419, .V 1/63 iz 1.1935.
»0 uporabi točke 4., prvega odstavka, točke 5. in točke 6. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife.
1. Dovolitve za uvoz blaga iz prvega odstavka točke 4. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife po stopnji 2 dinarja v zlatu za 100 kg dajejo carinarnice; ob izdaji dovolitve in ob pregledu blaga pa morajo zlasti paziti na to, ali se blago, za katero se daje ugodnost, ocarinja po dotični številki uvozne tarife. V dvomljivih primerili morajo carinarnice zahtevati predložitev potrdila carinskega zavoda za blago, za katero se zahteva ugodnost, preden dovolijo zahtevano ugodnost.
Oprostitve od carine za blago iz točk a. in 6. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife daje oddelek za carine na pismeno vlogo, v kateri je treba označiti tudi uvozno carinarnico.
Obenem z vlogo je treba predložiti:
a) za prvi odstavek točke 4.: potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, da se blago ne izdeluje v državi; glede tarifnega imenovanja se je ravnati po oddelku II., t. 3., teh navodil;
b) za točko 5.: potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, da se blago ne izdeluje v državi, izvirnik računa o vrednosti, črtež plovnega objekta z navedbo to-naže in obmerov ladij;
c) za točko 6.: potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, da se blago ne izdeluje v državi, poleg tega za prvi odstavek te točke tudi še potrdilo ministrstva za gradbe, da uvaža blago vodna zadruga in da ga uporabi za svoja zboljševalua dela, za drugi odstavek te točke pa tudi še potrdilo ministrstva za gozdove in rudnike oziroma rudarskega glavarstva ali rudarske inšpekcije v Splitu, da uvaža predmete rudniško-industrijsko podjetje radi odvajanja vode iz rudnika.
2. V odločbi o oprostitvi blaga iz točke G. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife od carine mora biti postavljen pogoj, da se mora carina zavarovati z gotovino ali pa z državnimi ali od države zajamčenimi vrednostnimi papirji po tečaju, ki ga občasno objavlja minister za finance, in da je uvoznik po opravljenem montiranju dolžan,zahtevati s pismeno vlogo pri oddelku za carine, da odredi ob njegovih stroških komisijo, ki naj ugotovi montažo.
Carina na stroje se mora kreditirati po prijavi, napravljeni v deklaraciji.
Ko dobi carinarnica komisijski zapisnik o izvršeni montaži, vrne uvozniku položeno jamščino.
Pri carinjenju blaga iz točke 6. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife morajo zaznamiti carinski uradniki na vsaki deklaraciji vrsto in znesek položene jamščine, deklarant pa mora na hrblu deklaracije izjaviti, kakšno jamščino polaga. To izjavo mora carinarnica overiti.
3. Odlok oddelka za carine se priloži unikatu deklaracije, če je bilo več ekspedicij pa unikatu prve deklaracije.
.V Beogradu dne 22. februarja 1938.; br. 5294/1 V.
Minister za finance Letita s. r.
i .i i.
321.
Ukinitev
člena 5. pravilnika o dajanju dovolitev za proizvajanje bioloških proizvodov.*
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je z odločbo z dne 4. junija 1938., S. br. 10.383 odredil, da se člen 5. pravilnika o dajanju dovolitev za proizvajanje bioloških proizvodov S. br. 7417 z dne 4. junija 1930.** ukini.
Iz ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje, dne 4. junija 1938.; S. br. 10.383.
322.
Popravek.f
V naredbi ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 8. aprila 1938., St. br. 30.451, o določitvi nevarnostne tabele, natisnjeni v »Službenih novinah« št. 93/XXXI z dne 27. aprila 1938.,ff je nekaj tiskovnih pogreškov, ki se morajo popraviti takole:
V besedilu naredbe:
5.	Odst. 2. § 14. naredbe se mora glasiti takole:
»(2) Za obrate, ki niso zavezani prijavi obrata po cj 9. zzd. in za katere ne velja postavka 410. nevarnostne tabele, določijo okrožni uradi na prvem plačilnem nalogu odstotek, ki je zanje odrejen v nevarnostni tabeli.«
V besedilu II. dela nevarnostne tabele (»Seznam obratov in njih nevarnostnih razredov po postavkah«):
14.	V postavki 251. je namesto pogrešno navedenega nevarnostnega razreda »VII« postaviti nevarnostni razred »VI«.
18. V postavkah 342. in 343. je namesto besede »Tiskanje« postaviti: »Tiskarne«.
Iz pisarne ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 15. junija 1938.; St. br. 50.206.
Banove uredbe.
323.
II.	št. 19.350/1.
Razglas.
Zaradi poteka poslovne dobe občinskega odbora občine Sv. Križ pri Kostanjevici, izvoljenega dne 14. ju- ’ lija 1935., odrejam na podstavi § 26. in 30. zakona o občinah za omenjeno občino
volitye-občinskega odbora na nedeljo d ne 14. avgusta 1938.
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah ' in predpisi uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
15.	junija 1938., št. 13l/XL/330.
** »Službeni list« št. 108/19 iz 1. 1930. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. junija 1938., št. 136/XLI/346. — Zgoraj so navedene samo tiste točke popravka, ki imajo še pomen za prevod naredbe.
±± »SAušitiafli	W	k	1933.
list, o sestavi in o poslovanju volivnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v dravski banovini z dne 5. septembra 1933. (»Službeni list« 5t. 470/73), izpremenjene in dopolnjene z uredbo z dne ‘22. februarja 1036. (»Službeni list« št. 223/33).
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 17. junija 1938.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
324.
Spremembe
y staležn državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. junija 1938., I. št. 6948/1, je bil Kardi-nar Josip, upravno-pisarniški uradnik Vlil. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Mariboru-levi breg, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Slov. Konjicah.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. junija 1938., 1. št. 6548/1, je bil Kunči č Anton, podnadzornik policijskih agentov IX. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za podnadzornika policijskih agentov VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. junija 1938., 1. št. 6997/1, je bil na podstavi § 104/2 odpuščen iz državne službe Lapajne Janko, upravno-pisarniški uradnik Vlil. položajne skupine pri tej banski upravi.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. junija 1938., L št. 6550/1, je bil Močan Franc, podnadzornik policijskih agentov IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika policijskih agentov Vlil. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. junija 1938., 1. št. 6554/1, je bil Repse Alojzij, podnadzornik policijskih agentov IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika policijskih agentov Vlil. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. junija 1938., I. št. 6096/2, je bila postavljena R u j a v e c Angela, sestra-pomočnica X. položajne skupine s 1. periodnim poviškom drž. šole za sestre v Ljubljani, za sestro pomočnico IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. junija 1938., I. št. 6557/1, je bil Taber-nik Alojzij, podnadzornik policijskih agentov IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika policijskih agentov Vlil. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. junija 1938., I. št. 6100/2—1938, je bila postavljena Tomšič Marija, sestra-pomočnica X. položajne skupine s 1. periodnim poviškom državne
šole za sestre v Ljubljani, za sestro pomočnico IX. po-' ložajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. junija 1938., 1. št. 6558/1, je bil V reč ar Anton, podnadzornik policijskih agentov IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika policijskih agentov V til. skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1938., L št. 6628/1, je bil na podstavi § 104/16 zakona o uradnikih odpuščen iz državne'službe Marenče Anton, policijski stražnik-pripravnik 111. skupine zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske, banske uprave dravske banovine z dne 13. junija 1938., I. št. 6686/1, je bil premeščen po potrebi službe Derganc Karol, banovinski cestni nadzornik, od kraljevske banske uprave v Ljubljani k okrajnemu cestnemu odboru v Ljutomer.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. junija 1938., I. št. 6690/1, je bil po službeni potrebi p r e m e š č e n i n ž. Fink Hugo, banovinski tehnični višji pristav pri okrajnem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah, k okrajnemu cestnemu odboru v Kočevje.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine od dne 18. junija 1938., I. št. 3572/2, je bil postavljen G u n d e Alojzij, diplomiran veterinar v Novem mestu, za banovinskega uradniškega pripravnika veterinarske stroke s sedežem v Bohinjski Bistrici.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 14. junija 1938., L št. 5059/1, je bil postav Ij en dr. Karlin Mirko, sekundarij Vlil. položajne skupine banovinskega zdravilišča na Golniku, za asistenta VII, položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. junija 1938., L st. 6703/1, je bil premeščen po potrebi službe Orešnik Mirko, ba-novinski cestni nadzornik, od okrajnega cestnega odbora Ljutomer k okrajnemu cestnemu odboru v Litijo s sedežem v Višnji gori.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. junija 1938., I. št. 6925/1, je bil premeščen po službeni potrebi Skubic Anton, banovinski uradniški pripravnik za IX. položajno skupino pri oddelku za socialno politiko in ljudsko zdravje kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, v banovinski institut za raziskovanje in zdravljenje raka v Ljubljani in določen, da vrši do nadaljnjega posle upravitelja navedenega instituta.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. junija 1938., I, št. 6923/1, je bil premeščen po službeni potrebi K j ud er Ignacij, banovinski zvaničnik lil. položajne skupine banovinskega instituta za raziskovanje in zdravljenje raka v Ljubljani, h kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, glavni pisarni.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in firednik: Pohar Robert v Ljubljani, Siska in zalaga tiskarna Merkur d, d, S Ljubljani^ njen predstavnik; Otmar Mikalek y. Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 53. kosu IX. letnika z dne 2. julija 1938.
Razglasi osrednje vlade
Tečaji za mesec julij 1938.
Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dno.28. junija 1038., st. 36.900/VIII.:
Od 1. do 31. julija 1038. veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto:
1 napoleondor . . . , .	din	298-50
1 zlata turška Ura , , •	**	339-70
1 angleški funt . . • . .	*»	238 —
1 ameriški dolar , . , .	n	43-30
1 kanadski dolar . . . .	*•	43-10
1 nemška marka . . , .	«	15-—
1 zlot		8-20
1 belg	»»	7-40
		8-60
1 braziljski milreis . . .	M	2-00
1 egiptovski funt . , . ,	*»	240--
1 palestinski funt . , . ,	»»	237--
1 urugvajski pezos , , ,	M	16'—
1 argentinski pezos . . ,	»♦	11-60
1 čilski pezos . . . . ,	»*	1-20
1 turška papirnata lira . ,		34-50
190 albanskih frankov , . .	rt	1410"—
100 francoskih frankov . . ,	M	133"—
100 švicarskih frankov . . .	»	1000"—
100 italijanskih lir . . . .	v	227"—
100 nizozemskih goldinarjev.	rt	2400 —
100 bolgarskih levov . , .	M	44-60
100 romunskih lejev . . . .		32-40
100 danskih kron . , , . .	**	960"—
100 švedskih kron. , . . .	n	1110'—
100 norveških kron . . . ,	v	1085--
100 pezet		 ,	*»	250"-
100 drahem		 ,	N	39-—
100 češkoslovaških kron . .	»»	151*—
100 finskih mark . . . . ,	*»	95"—
letonskih lat .... ,	1»	810’—
100 iranskih (perz.) rialov .	**	100-—
Tem tečajem je že prištet pribitek (iprim.t), Uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih Primerih:
. 1. ko se sprejema kovano zlato, napoleon-^ori in zlate turške lire, pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov;
2.	ko se pobirajo pristaniške takse, o če-hier izda oddelek za davke potrebna nahodila;
. 3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje n potrošnjo po proračunu za leto 1938./39. Pri vseh državnih izplačilih v tujih valu-t*h. in
4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice asih povojnih državnih zunanjih posojil v >fV0/#no ’n ®°^ono Blaire & Comp. id' v v r*avne hipotekarne banke, emitirane' din;)erWvor*<u* za Preračunavanje dolarjev v
fcSlujb. nov.* z dne 30. junija 1938., št. 144.)
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 7621/12.	1913
Natečaj.
Po izvršnosti odloka kraljevske banske uprave dravske banovine VI. No. 7621/10 z dne 8. junija 1938. o potrebi ustanovitve nove javne lekarne v Dravogradu in na podstavi § 4f/ll zakona o banski upravi, v zvezi z odredbami § 12. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili in čl. 8. pravilnika za izvrševanje tega zakona razpisujem
nate č a j
za podelitev lekarniške dovolitve za otvoritev in obratovanje nove prve javne lekarne v Dravogradu, z okolišem trg Dravograd.
Prosilci morajo predložiti kraljevski banski upravi dravske banovine do 15. avgusta 1938. predpisno kolkovane prošnje s sledečimi prilogami:
1. spričevalo o državljanstvu,
2. diplomo magistra farmacije,
3. dokaz o nostrifikaciji, če je izdala diplomo kaka univerza v inozemstvu,
4. potrdilo o pravici za samostojno vodstvo lekarne,
5. dokazilo o službovanju,
6. potrdilo, da prosilec ni v stečaju ali postopku za poravnavo,
7. potrdilo, da prosilec ni pod zasego ali varstvom,
8. potrdilo, da prosilec ni kaznovan -in se ne vrši proti njemu kazenski postopek,
9. spričevalo o zanesljivosti v lekarniškem delu,
10. rojstni list,
11. nravstveno spričevalo,
12. potrdilo o odsluženi vojaški obveznosti,
13. potrdilo o plačanem davku za tekoče leto,
14. potrdilo o plačani članarini lekarniške zbornice oziroma njene sekcije za tekoče leto,
15. potrdilo o gospodarskem in družinskem razmerju,
16. dokazi o znanstvenem in strokovnem delu v lekarniški stroki.
Prepozno prispele prošnje kakor tudi prošnje brez potrebnih listin se ne bodo upoštevale.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 25. junija 1938.
Za bana pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
VIII.	No. 3054/3.	1917-2-1
Razglas.
Tvrdka Medič-Miklavec, tekstilna industrijska družba z o. z. v Ljubljani, je zaprosila za obrtno odobritev in grad-
beno dovolitev, da sme v Medvodah postaviti tekstilno tovarno, scstoječo iz tkalnice, barvarne in apreture, za kateri obrat je tvrdka dobila predhodno dovolilo ministrstva za trgovino in industrijo pod Pov. III. br. 12 z dne 31. marca 1938. Gre za premestitev tvrdkine tovarne iz Ljubljane.
Točnejši podatki glede tovarne so razvidni iz načrtov in seznama strojev.
Zato se na osnovi §§ 109., 110., 114. in 122. ob. z., §§ 84. in 138. gradbenega zakona iz 1. 1931., §§ 9. in 90. zakona z dne 25. oktobra 1875., kranj. dež. zak. št. 26, in čl. 1. zakona z dne 5. decembra 1931. (Sl. 1. št. 616/81) odrejata
komisijski ogled in obravnava na kraju nameravane gradnje na soboto dne 9. julija 1938. s sestankom komisije ob 7.45 uri.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kr. banski upravi dravske banovine, oddelku VIII., v Ljubljani in pri sreskem načelstvu v Ljubljani. Obenem sc interesenti pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vključno 6. julija 1938. ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 28. junija 1938.
V. No. 332/24.	1875 3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za razširitev centralne kurjave v banskj palači v Ljubljani 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. julija 1938. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 4 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Stari trg Št. 34/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 239.162'25.
Predpisana kavcija znaša din 21.000 za naše državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki so dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8/II.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. junija 1938.
❖
V-No. 5587/31-1938.	1826—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo dežnih plaščev za državne cestarje
IT. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. julija 11)38. ob 11. uri dop.
v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku, Gledališka 8/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša: za 1 plašč din 500'—, torej za 37 plaščev din 18.500'—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka kraljevske banske uprave in tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. junija 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 263/38-1.	1901
Objava.
Pravna stvar tožeče stranke Žnidar Frančiške, trg. v Gradcu p. Litiji, po dr. Marušiču Dragu, odvetniku v Ljubljani, zoper toženo stranko Domadenika Pavla, delavca iz Gradca p. Litiji, sedaj odsotnega in neznanega bivališča, rudi din 2764'—.
V tej zadevi je določena ustna razprava za
24.	avgusta 1938. ob 9. uri pri tem sodišču, soba št. 19.
Ker toženčevo bivališče ni znano, se tožencu postavlja za skrbnika g. Pečnik Beno, sodni kandist v Litiji, ki ga ho zastopal na njegovo nevarnost in njegove stroške, dokler se toženec sam ne javi ali si postavi zastopnika.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. III., dne 24. junija 1938.
I 213/38—8.	1373
Dražbeni oklic.
Dne 4. avgusta 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sohi St. 12 dražba nepremičnin (vinograd, pare. št. 87/2 in 1087) zemljiška knjiga k. o. Sušica vi. št. 189.
Cenilna vrednost: din 1.1387)0.
Najmanjši ponudek: din 759'—.
Pravice, ki hi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča
Okrajno sodišče v Brežicah,
dne 2. maja 1938.
*
I 2077/36-30.	1884
Dražbeni oklic.
Dne 5. avgusta 1938. dopoldne o b e n a j s t i h bo pri podpisanem
sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jošt 'A vi. št. 22.
Cenilna vrednost: din 5311'60.
Vrednost pritekline: din 703'—.
Najmanjši ponudek: din 3675'—.
Vadij: din 552'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 24. junija 1938.
*
I 4209/37—16.	1861
Dražbeni oklic.
Dne 5. avgusta 1938. d o p o 1 -dne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vojnik-okol. vi. št. 24.
Cenilna vrednost: din 16.020'—.
Vrednost pritekline: din 200'—.
Najmanjši ponudek: din 10.680'—.
Vadij: din 1G02'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 21. junija 1938.
*
I 848/37-13.	1718
Dražbeni oklic.
Dne 8. avgusta 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dolnja Lendava rlož. št. 1599 B l/a polovica pare. štev. 203 a/2 vrt, polovica pare. štev. 203 a/3 hiša št. 23 dr. Slavičeva ulica v Dolnji Lendavi.
Cenilna vrednost: din 25.500'—.
Najmanjši ponudek: din 12.750'—.
Varščina: din 2.550'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi še ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sod i šča.
Okrajno sodisče v Dolnji Lendavi, dne 9. junija 1938.
*
I 717/38—15.	1834
Dražbeni oklic.
Dne 29. a v g u s t a 1938. o poli enajstih bo pri podpisanem sodisču
v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Št. Jernej vi. št. 674, 1030.
Cenilna vrednost: din 8.062'10.
Najmanjši ponudek: din 4063'32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kostanjevica dne 15. junija 1938.
*
I 44/38—17.	1896
Dražbeni oklic.
Dne 8. avgusta 1938. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Virštanj vlož. št. 323 in 415.
Cenilna vrednost: din 5.155'40.
Vrednost pritekline: din 220'—.
Najmanjši ponudek: din 6.103'60.
Varščina: din 920'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v- škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradui deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. UL,
dne 22. junija 1938.
*
IV 1 3199/37—25.	1647
Dražbeni oklic.
Dne 8. avgusta 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Magdalena vi. št. 845.
Cenilna vrednost: din 263.815'—,
Najmanjši ponudek: din 131.907'50.
Vadij: din 26.3817)0.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišč* v .Mariboru, dne 24. maja 1938.
1 176/38-8.	1753
Dražbeni oklic.
Dne 5. avgusta 1938. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. ’ dražba sledečih nepremičnin zemljišk11 knjiga k. o. Gorenja vas vi. št. 144 M 930.
Cenilna vrednost: din 37.658'25.
Najmanjši ponudek: din 25.105’50.
Vrednost pritekline: din 7000'—.
Vadij: din 3765'83.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II.,
dne 11. junija 1938.
•J*
I 1371/37—50.	1890
Dražbeni oklic.
Dne 3. avgusta 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Podlehnik vi. št. 136.
Cenilna vrednost: din 18.827 70.
Vrednost priteklin: din 500'—.
Najmanjši ponudek: din 9413’85.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 13. junija 1938.
1 53/38—6.	1897
Dražbeni oklic.
Dne 5. avgusta 193S. dopoldne ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2. dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o, Podobeno vi. št. 84.
Cenilna vrednost: din 33.932'50.
Najmanjši ponudek: din 22.622'33.
Vadij: din 3393'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, [e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, dne 1. junija 1938.
»J*
1 588/36-9.	1663
Dražbeni oklic.
D me 3. avgusta 1938. ob e n a j -v * ib bo pri podpisanem sodisču v sobi , pv. 19 iira^ha nepremičnin zemljiška . ntiga Bodrež vi. št. 134 in 324 do ponvice.
Cenilna vrednost (po odbitku bre-",p?): din 11.065'-.
Črednost pritekline: din 1922’50.
Najmanjši ponudek: din 5533'—.
•jamčevina: din 980'—. je rf?v’ice, ki bi ne pripuščale dražbe, j. Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-sipp601 ,nar°ku pred začetkom dražbe, n|p^r bi se ne mogle več uveljavljati ki nePreniičnin v škodo zdražitelja,
J® ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. II.,
dne 25. maja 1938.
I 39/38—17.	1726
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Draga vi. št. 120.
Cenilna vrednost: din 100.576'—.
Vrednost pritekline: din 300'—.
Najmanjši ponudek: din 60.976'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sedišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori,
dne 30. maja 1938.
•j;
1 126/38—5.	1790
Dražbeni oklic.
Dne 6. avgusta 1938. dopoldne ob desetih bo na mestu samem v Rakitni št. 36a dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rakitna vi. št. 141 in 411.
Cenilna vrednost: din 10.763'—.
Najmanjši ponudek: din 7178'—.
Vadij: din 1076'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodisče na Vrhniki, odd. II.,
dne 13. junija 1938.
I 82/38-6.	1789
Dražbeni oklic.
Dne 6. avgusta 1938. d o p o 1 -dne ob enajstih bo na mestu samem v Rakitni st. 88 dražba nepremičnin hiše št. 88, vrta, 2 njiv in 2 travnikov zemljiška knjiga Rakitna vi. st. 208 in 564.
Cenilna vrednost: din 28.707'—.
Najmanjši ponudek: din 17.830’—.
Vadij: din 2600'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki odd. II., dne 13. junija 1938.
I 110/38-7.	1821
Dražbeni oklic.
Dne 8. avgusta 1938. dopoldne ob osmih bo pri tem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin hiše št. 13 na Lazih in 19 zemljiških parcel zemljiška knjiga Borovnica vlož. št. 564, 909 in 209.
Cenilna vrednost: din 90.581'—.
Najmanjši ponudek: din 60.419'—.
Vadij: din 9 063'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 17. junija 1938.
Konkurzni razglasi
665.	1926
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopka o imo-vini Beraniča Joška, neprot. trg. z meš. blagom v Litiji.
Poravnalni sodnik: Tratnik Ivan, starešina okrajnega sodišča Litija.
Poravnalni upravnik: Dr. glibar Ivan, advokat v Litiji.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Litiji dne 1. avgusta 1938. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 25. julija 1938. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. junija 1938.
Por 13/38—2.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 6778/1.	1914
Razglas.
S kazensko sodbo okrajnega sodišča v Šoštanju Kps 286/37—3 z dne 28. decembra 1937. je to sodišče izreklo prepoved zahajati v krčmo za dobo enega leta Pistotniku Antonu, mesarskemu pomočniku, roj 24. jan. 1914. v Frei-lingenu v Nemčiji, pristojnemu v občino Skale, srez slovenjgraški in stanujočemu v Šent Florjanu št. 19, občina Šoštanj. Prepoved velja od 14. maja 1938. do 14. maja 1939.
Fo se objavlja v smislu določb uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb ( Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovine : z dne 6. febr. 1930., št. 125/28). Kdor imenovanemu v prepovedanem času postreže z alkoholno pijačo, se bo kaznoval po § 268. kaz. zak. z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5000 din.
Sresko načelsvn v Slovenjem Gradcu dne 13. junija 1938.
Sreski načelnik: dr. Krašovec s. r.
V. No. 837/5.	1851a—2—1
Razpis.
Razpisujeta se dve mesti drž. cestar-jev-delavcev za odseka med km 502 do 506.500 in med km 515—519 drž. ceste št. 2 z mesečno plačo din 541'44 in mesečno stanovanjsko doklado din 80'24.
Pravilno kolkovane prošnje do 24. julija 1938.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Novem mestu dne 24. junija 1938.
•g.
Stev. 1209.	1922
Razpis.
Občina Preserje, srez Ljubljana-oko-lica, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Varščina din 3000'—.
Prednost imajo prosilci s potrebno prakso.
Pravilno kolkovane, lastnoročno pisane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Služ. listu« pri lej občini. Občina Preserje dne 30. junija 1938.
-g.
Stev. 1003/38.	1893
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod Kornhauser Drago z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 3.
V Ljubljani dne 28. junija 1938.
Za odbor Advokatske komore
v Ljubljani
predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Stev. 988/38.	1894
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod Stare Miloš z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani, Tyrševa c. 38.
V Ljubljani dne 28. junija 1938.
Za odbor Advokatsko komore
v Ljubljani
predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
1923
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 9. aprila 1938., št. 84.521/V/37, na podstavi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let, od 9. aprila 1938. dalje; odlog velja za njene dolgove nastale pred 8. novembrom 1937;
2. obrestna mera za stare vloge sc odreja na 2% bruto, računajoč od 8. novembra 1937. dalje.
Posojilnica za Sodražico ter okolico, r. z. z n. z. v Sodražici, dne 30. junija 1938.
»g*
1927-3-1
Oglas.
Prema odluci Okrožnog kao trgovskog sodišča u Ljubljani, odd. III., od 18. junija 1938., Rg. C V 142/7, primljeno je na znanje, da je prema odluci Opčeg zbora zadrugara od 30. maja 1938. zaključeno razvrgnuče društva »Medisan« medicinske in sanitetne potrebštine družba z o. z. u Ljubljani i da je družba prešla u likvidaciju, a likvidatorom je imenovan g. Hoff Dcsider, trgovac u Zagrebu, Dcželičeva ul. br. 12, ko j i kao likvidator firmu uz dodatak »u likv,« sam potpisuje, te se usljed toga pozi-vaju vjerovnici, da svoje eventualne tražbine prijave u smislu § 91. zak..o družbah z omejeno zavezo.
»Medisan« medicinske i sanitetne po-trcbštinc d. z o. z. u likvidaciji.
U Ljubljani dne 1. julija 1938.
*	1924-3-1
Poziv upnikom.
Gospodarska in kreditna zadruga udruženja vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije, krajevni odbor v Tržiču, jo prešla v likvidacijo. Upniki se pozivlje-jo, da prijavijo svoje terjatve likvidatorju Osani Miroslavu, rač. inspekorju, Ljubljana, Gledališka ulica št. 10.
*
1817-3-3
Poziv upnikom.
Vinaria, delniška družba vinogradnikov v Ptuju, je po sklepu delničarjev na izrednem občnem zboru dne 20. junija 1938. stopila v likvidacijo. Likvidacijo vršita na izrednem občnem zboru izvoljena likvidatorja f Vidmar Franc, ravnatelj Mestne hranilnice v Ptuju, in dr. Fermcvc Ivan, odv. v Ptuju.
Upniki družbe se pozivajo, da prijavijo v teku treh mesecev svojo terjatve na naslov: »Vinaria«, delniška družba vinogradnikov v Ptuju v likvidaciji.
Likvidatorja:
Vidmar Franc s. r.,
Dr. Fermevc Ivan s. r.
•J;
1827-3-3
Poziv upnikom.
Jadransko-posavska čevljarna d, z o. z. v Kranju jo prešla v likvidacijo in poziva event. upnike, da prijavijo svoje terjatve..
Anton Štefc. splošno čevljarstvo, likvidator,
Kranj.
1911
Objava.
Podpisani Dominko A. Stanislav, učitelj na Virštanju, občina Podčetrtek, srez Šmarje pri Jelšah, sem izgubil orožni list, ki se je glasil na moje ime in ga je izdalo sres. nač. v Šmarju pri Jelšah; zato ga proglašam neveljavnim.
Virštauj 12. junija 1938.
Dominko A. Stanislav s. r.
1915
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice: 133.846) in jo proglašam za neveljavno.
Magister Mirko s. r., Gor. Gameljne.
*
1891
Objava.
Izgubila se je prometna knjižica za motorno kolo (evid. št. tablico 2—608) in se proglaša za neveljavno;
Motor Lotz, Maribor, Cankarjeva 26.
1912
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdano 1. 1931. od občine Raka in jo proglašam za neveljavno.
Oberč Jožef s. r., Karlovac.
*
1916
Objava.
Izgubil sem odpustnico okoliške deške ljudske šole v Celju, izdano dno 28. junija 1929. in jo proglašam za neveljavno.
Paj Friderik s. r.,
Zagrad 87 pri Celju.
*
1889
Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru.
Bilanca dne 31. decembra 1937.
Aktiva: 1. Debilorji din 527.079T2,
2.	Inventar din 450.647'30, 3. Nepremičnine din 369.570'86, 4. Blagajna dinarjev 93'75, 5. Poštna hranilnica dinarjev 735'27, 6. Zaloga din 104.975'0-L
7.	Zguba din 347.724'0G, skupaj dinarjev 1,860.826'30. Pasiva: 1. Delnice dinarjev 625.000'—, 2. Denarni zavodi din 800.7(51 '82, 3. Kreditorji dinarje^ 426.064'48, skupaj din 1,860.826'80.
Račun zgube in dobička dne 31. decembra 1937.
Dati: Stroški din 1,O06.117'84. Imeti: Bruto-dobiček din 553.417'84, zalog*1 din 164.975’04, zguba din 347.724'96, skupaj din 1,066.117'84.
Načelstvo.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. [Tiska in zalaga Tiskarna Merkur y Ljubljani, njen predstavnik: O. Mibalek v Ljubljani.