Hfatj» vsak dan razen sobot, nedelj to praznikov. •
Ittucd daily except Saturdays. Sundays apd Holidays
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški in upravnilki prostori: 1687 South Lawndala Ava.
Office of Publication: >607 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004
leto-yeab xxxvn
Cena lista je $6.00
?S^.'rS^iTaru^	2 Slr^ri^JiSr CHICAGO 23. ILL« PONEDELJEK. 9. APRILA (APRIL 9), 1945
Subscription $6.00 Yearly
ŠTEV.—NUMBER 70
Acceptance for mailing at special rate of postage provided for In section 1103, Act of Oct 3. 1017, authorised on June 4. 1018.
Britsko topništvo bombardira Bremen!*!.!« Američani napadli japonsko brodovje!
Zavezniške oklopne in pehotne kolone prebile nemške bojne črte ob reki Weser. Kanadske čete se vale proti Severnemu morju in Zuider-skemu jezeru v Holandiji.—Ruti zasedli štiri dunajska predmestja in počistili ozemlje na južnem bregu Donave. Ljute bitke na dunajskih cestah. Enote jugoslovanske armade zasedle Sarajevo.—Ameriški letalci uničili in poškodovali 1212 japonskih letal
PARIZ. 9. sp».—Vallka saw-niška sila je spustila padalca na ila v Holandiji. Id so zasedli stra-tegične cesta ln s tam preprečili beg nemški armadi okrog 50,000 vojakov. Padalci kontrolirajo vsa cestna in ielesnlika omrežja v severovzhodni Holandiji.
Britske oklopne kolono prodirajo proti Bromonu ln prve so oddaljene samo aedam milj od tega nemškega prlstaniičnega mesta in mornarična basa. Taški briieki topovi ia bruhajo šrap-ncle n<* Breman.
Pričakuj« s«, da bo nemška vojaška posadka branila Bremen, a se ne bo mogla dolgo upirati zavezniški premoči. •
Deveta ameriška armada Ja obkrožila Hannovar v prodiranju proti reki Lalna. Kolona t« armade so prodrl« 12 milj daleč v cmeri Berlina.
Tretja ameriška armada J« ss-segla vsa nemška slato v solnem rudniku pri Merkeau, 140 milj južnosspadno od Bar lina, kakor ludl umetnina in druga dragocenosti. Zasaieno slato tehta čas sto ton ln predstavlja vrednost okrog sto milijonov dolar Jot. Poleg tega Jo sasogla tri milijarde nemških mark. dva mill,cm? ameriških dolarjev, sto milijonov francoskih frankov, 110,000 angleških funtov itopllngpv in ogromne vsoto tur&egfti španske» ga in pertugalskoga dengrja.
GUAM, 9. apr.—Ameriška le-talska sila Ja sadela težak udaroc japonski bojni mornarici. Admiral Chester W. Nlmits poroča, da so bombe potopilo šest Japonski k bojnih ladij, mod toml oklopno ladjp Yarns to. Letalci bo aostro-lili ludl 417 Japonskih letal. Japonsko bojno brodovje Ja bilo napadeno na Kitajskem morju.
Pariz, 7. apr. — Zavezniške o-klopne in pehotne kolone so prebile nemške linije ob reki Weser in se približale Hannoverju v prodiranju proti Bremenu. Obkrožile so Hamm in Wuerzberg ter zajele nemške čete v Holandiji.
Nepotrjeno poročilo pravi, da so enote tretje ameriške armade piodrle 30 milj daleč in udrle v Eisleben, rojstno mesto Martina Lutherja na Saksonskem, 90 n»'j južnozapadno od Berlina.
Nemške linije ob reki Weser s,) zdrobile kolone druge britske in devete ameriške armade. Ena kolona britske armade je prodi la 60 milj daleč v 24 urah in w približala Diepholzu, 32 milj "'1 Bremena, pristaniščnega me-ita.
Hamm, veliko železniško križišče, jc zasedla deveta ameriška armada. Ta je navezala stike s prvo ameriško armado. Obe ar-" "h zdaj napadata nemško silo "kroM 125.000 vojakov, ki je v v Porurju. •Sedma ameriška armada jc "kupirala Wuerzberg, 55 milj (veruzapadno od Nuernberga, "acijskeg« svetišča. Wuerzberg J" imel v normalnem času 108,-'"*> prebivalcev.
''«•hotno in oklopne kolone 1 rv« kanadske armade se vale ' P» ti Severnemu morju in Zui-' ki mu jezeru v Holandiji. I so dospele do točke, ki je ' [kaljena 30 milj od tegs morjs. "na oklopna divizija je oku-ir 'la Coevorden, železniško in " r"> križišče. Usoda nemške 1v zapadnl Holandiji. poveljnik je feldmaršal ^"kowitz, je zsf>ečateni.
Četrta oklopna divizija tretje ameriške armade je prodrla 18 daleč zapadno od Weimarja, rojstnega mesta nemške republike, ki je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni, šesta oklopna divizija deset milj vzhodno od Muelhlhausena, peta pa 23 milj južnovzhodno od Gothe. Slednja je na ozemlju, ki je oddaljeno 58 milj od čehoslovaške meje.
Na južnem koncu zapadne fronte so enote sedme ameriške in prve francoske armade dosegle nove uspehe. Francoske čete so udrle v Stein, 20 milj vzhodno od Karlsruha, ameriške pa so zasedle pozicije pet milj južno od tega mesta ob obronkih Črnega gozda.
Ameriška in britska letala so izvršila nove napade na nemška mesta in industrijska središča. Bombe so padale na Leipzig, Halle, Erfurt, Berlin in drugs mesta.
London, 7. apr. — Rusi so zasedli štiri dunajska predmestja in počistili ozemlje na južnem bregu Donave. Prve ruske vo-paške enote so zasedle pozicije v kraju, ki je oddaljen štiri milje od osrčja avstrijske prestolnic*.
Zadnje poročilo omenja ljute bitke med Rusi in Nemci na dunajskih cestah. Te so se pričele, ko so Iruski topniški izstrelki porušili dunajske zunanje utrdbe. Dunaj je tarča topniškega bombardiranja.
Ruske sile so v akciji v Čeho-slovakiji. Moskva poroča, da so se približale Brnu, industrijskemu mestu. Rusi so v ofenzivi na 350 milj dolgi fronti v južno-vzhodni Evropi.
Radio Belgrad poroča, da je ruska konjenica prebila nemške črto na ozemlju 41 milj severovzhodno od Zagreba, hrvaške prestolnice, in 104 milje od italijanske meje. Enote jugoslovanske armade so okupirale Sarajevo, glavno mesto Bosne, kjer je bil umorjen avstrijski prestolonaslednik Ferdinand. Umor Ferdinanda je užgal iskro, ki je zanetila prvo svetovno vojno.
Gtfam. 7. apr. — Japonska letala so napadla ameriško invo-zijsko brodovlje pri otoku Oki-nawi. Admiral Chester W. Nim-itz poroča, da so ameriški letalci sestrelili čez 150 japonskih letal v prvih spopadih.
Podadmiral Mitscher poroča, da je ameriška letalska sila uničila in poškodovala 1212 japonskih bojnih letal od začetka operacij pri in na Okinawi. Opera cije so se pričele 17. msres. Južnovzhodno obrežje tega otoka jc bilo počiščeno in je pod konti olo ameriških pomoršča kov.
Ameriški bombniki tipa B-29 so izvršili nov napad na Tokio in Nagojo. Bombe so porušile več tovsrn, vojaških objektov in zanetile požare.
Marial Tito doepel v Moskvo
London, 7. apr. — Rusko rsdij sko poročilo prsvi, da je maršal Tito. predsednik jugoslovsnske vlsde. dospel v Moskvo. On je nspovedsl, ds bo vojns v Evropi kmslu končana z zsvezniiko zmago. "Bliža se urs, ko bo Jugoslsvijs osvpbojens in nemški invederj! izgnsni," je dejsl. "Zmaga je vprnšanjc nekaj dni. ne tednov." .
Francoski kabinet končal konflikt
Ekonomski minister retigniral
Pariš. 7. apr. — Konflikt, ki je nastal v kabinetu generala Charlesa de Gaulla, je bil končan, ko je ekonomski minister Pierre Mendes-France resigni-ral. Njegovo pozicijo je dobil finančni minister Rene Pleven.
Imenovanje Plevena je zmaga onih ministrov, ki so za izvajanje ortodoksne finančne politike. Mendes-France je propagiral dalekosežne finančne in ekonomske reforme. Med njim in Plevenom je nastal nesporazum glede temeljnih finančnih vprašanj.
Mendes-France je bil za izdajanj^ novih bančnih not, kar bi po mnenju opozicije povzročilo inflacijo. Slično potezo je naredila belgijska vlada, ki pa se je izjalovila. De Gaulle in Pleven sta pobijala skemo in Mendes-France je moral resignirati.
Nemci naj se dvignejo proti invader ju
Apel na člane nacijske stranke
Born, Švica, 7. apr. — Martin BormaMft* naslednik Rudolfa Hessa, je dodal svoj glas zboru nacijske propagande in pozval apatično nemško ljudstvo, naj se dvigne v divjem sovraštvu in se maščuj6 nad zavezniškimi invader j L
On je naslovil tudi apel članom riacijske stranke. Voditelje je opozoril, da je čas odločitve v veliki preizkušnji. Alternativa je zmaga ali smrt. One, ki se ne bi hoteli boriti do zadnjega diha, je nazval za izdajalce in strahopetce.
Da je nemško ljudstvo podleglo apatiji in terorju in da ne more podpirati nacijev v brezupni borbi, dokazujejo poročila iz Berlina. Dopisnik lista Die Tat, ki izhaja v Curihu, poroča iz Berlina, da so ljudje otopeli in se ne brigajo, kaj se godi. Zadovoljni so, kadar nastane odmor v bombnih napadih.
Poročila govora o begu nacijev v bavarske Alpe. Iz nevtralnih virov je prišla vest, da se tsm skriva čez pol milijona nacijev. Hitler tiči v svoji podzemski trdnjavi v Berchtesga-denu in noče sprejeti nobenega obiskovalca.
List Voelkischer Beobachter, organ nacijske stranke, je ob-javil odredbo, ki prepoveduje zavetjs beguncem v nacijski trdnjavi. Distrikti Stranberg, Berchtesgaden, Miesbach in Garmisch-Partenkirchen so blo-kirsni.
Dr. Benes formiral novo vlado
London, 7. apr. — Dr. Edvurd Beneš je formiral novo čehoslo-vsško vlado, poroča radio Moskva. Predsednik te vlade je Zdenek Fierlinger, bivši posls-nik v Moskvi. Jan Massryk je zunsnji minister, za vojnegs ml-nlstrs ps je bil imenovsn gene« rsl Svoboda.
Dogovor med Ameriko in Kubo
Wsshington, D. 7. spr. — Držsvni department ja naznanil sklenitev dogovora s Kubo glede uvozs sladkorja. Kuba bo poslala čez tri milijone ton sladkorje Ameriki v tem letu.
MED RUSIJO IN JAPONSKO
JET »T)
London in Washington pozdravila preklic pakta
JAPONSKA POLI-TICNA KRIZA
London, 7. apr. — Tukajšnji krogi vidijo možnost vojne med Rusijo in Japonsko, ker je sovjetska vlada poklicala nevtral-nostni in nenap4dalni pakt, katerega jc sklenili z Japonsko 13. aprila 1. 1941. Veljavnost tega pakta bi imela poteči čez eno leto.
Preklic pakta jc ugladil pot vstopu Rusije v vojno na Pacifiku. Nota, katero je sovjetski zunanji komisar Molotov izročil Naotaki Sati, Japonskemu poslaniku v Moskvi, postavlja Japonsko v tabor sovražnikov. Nota vsebuje obdoltltev, da je Japonska kršila provizije pakta kot zaveznica nacijske Nemčije, katera je v vojni proti Rusiji.
Tik pred preklicem pakta Je padla japonska vlada, katere predsednik je bil general Kuni-aki Koiso. Japonska je zabredla v resno politično in vojaško krizo. Cesar Hirohito Je imenoval admirala Kantara Suzukija za predsednika nove vlade. Novi premier Ja star 77 let in znan kot nasprotnik japonskega programa osvajanja tujega ozemlja. Znano je tudi, da se ni strinjal z ekstremisti v armadi, ki so do-minirali vlado. Ti so ga skušali umoriti pred dtvetimi leti.
Koiso je štirikrat premešal svoj kabinet p*d padcem. Bilo Je očitno, da so ne bo mogel vzdržati na krmilu zaradi porazov, katere doživljajo japonske sile v vojni na Pacifiku.
Odnoisji med Rusije in Japonsko nisi bili prijateljski zadnjih 50 let. Obe državi držlts močne armade ob rusko-mand-žurski meji. Pred izbruhom druge svetovne vojne so se vršile ostre bitke med Rusi ln Japonci v obmejnih krujih.
Rusija Je dobila s preklicem pakta proste roke v akcijah proti Japonski. Možnost je, da bo Rusija šla v vojno proti Japonski po zakl j učenju konference Združenih narodov v San Franeiscu, Csl.
Britski ursdni krogi so poz-drsvili rusko akcijo. Izjavili so, da bo Rusija v bližnji bodočnosti igrala važno vlogo v operacijah proti juponskih silam na Pacifiku.
Waahlngton. D. C., 7. apr. — Naznanilo, da ie Rusija preklicala nevtralnohlni pakt z Japonsko, jc dobilo navdušen odmev v kongresu, Senatorji in kon-gresniki vidijo v tem uvod v sovjetsko napoved vojne Japonski.
Ruska akcijo Je Izboljšala izglede in dvignila upanje, da bij konferenca v San Franciscu uspešna.
Radio Tokio trdi, da preklic pakta nI presenetil Japonsko. Maršal Stalin je že v oktobru preteklega leta namignil, da bo sovjetska vlada drastično revidirala svoje stališče napram Japonski. V svojem govoru je <>-, /načil Japonsko za agresivno državo,
Nemci razdejali bojno ladjo G/teisenau
London, 7. apr. — List Dsily Express poroča, da so Nemci razdejali svojo zadnjo bojno ladjo Gneisenau, preden so Kusi okupirali Gdynljo, pnstanlšcno mesto ob Baltiškem morju. Ta ladja se je nahajals v Gdvniji. Poročilo iz Btockholms, Sved-sks, prsvi, ds je blls nemške križarka Leipzig torpedirana in potopljena, ko je <»drinila iz Gdynije z ranjenimi vojaki na Baltiško morje.
Domače vesti
Padal v vojni
Burgettstown, Pa. — V bojih na japonskem otoku lwo je padel Chester Melek, star še ne 20 let in član društva 287 SNPJ.
Novi grobovi v Mlnneaotl
Gilbert, Minn.—Tukaj je umrl Frank Indihar, star okrog 80 let in doma iz vasi Dobropolje na Dolenjskem. Zapušča veliko družino.
Duluth, Minn. — V bolnišnici je umrl Eli Petrich, star 54 let in rojen v Jugssfriviji. V tem mestu je živel 34 let. Zapušča ženo, tri sinove (dva v vojni), Štiri hčere in vnuka, v starem kraju pa tri brate in sestro. — Umrla je Mary Milosevich, stara 63 let. Zapušča moža, tri hčere, dva sinova (enega v vojni), štiri vnuke in brata v Avstraliji.
Olaa is ujetništva
Waukcgan, 111, — Iz nemškega ujetništva se je oglasil Pvt. Joe G. Keber, ki jc bil pogrešan od 7. nov. Piše, da se dobro počuti, naj domači ne bodo v skrbeh zanj, naj mu pošljejo kak paket skozi Rdeči križ in pozdravlja svojce ter prijatelje.
Is Clevelanda .
Cleveland.—Po kratki bolezni je umrl Frank Pangeršič, star 81 let in doma iz vasi Zalog pri Devici Mariji v Polju, odkoder je prišel v Cleveland pred 42 leti. Zapušča ženo, hčer, tri vnukinje in eno pravnukinjo. — Na Pacifiku je bil ranjen Petty Officer Robert Underwood, ki se je udeležil več invazij, zdgj pa s« zdravi ns Hsvsjlh. Pri mornarici J s štiri leta ln pol in poročen s hčerko družine Joe Sušnlk iz Collinwooda. — Od pouličnega voza je bil pbvoien blizu Euclid Beach s Joseph G. Schebek, star 29 let. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer bo mu zdravniki morali odrezati roko,
Dulles svetovalec ameriške delegacije
Udeležil te bo konference v San Franciscu
Wsshington, D. C., 7. apr. — Državni department je naznanil, da bo John F. Dulles svetovsloc ameriške delegacije na konfe renči Združenih narodov v Sati Franciscu. On je bil svetovalec ncwyorškcga guvernerja Thom asa E. Deweyjs, kandidata re publikanske stranke zg predsed nika Združenih držav, v lanski volilni kampanji.
Dulles je nedavno zavrnil po-vsbilo senatorjs Vandenbergs, republikanca iz Michigans in člana ameriške deleggcije, naj postane njegov osebni svetovalec na konfcrcnci v San Franciscu.
Državni department je dal poveriinico uradniku poljskega poslaništva, k* se bo udeležil konference kot časnikar. Ta u-radnik je Vladislav liisterman. On bo reprezentiral poljsko čas-niško afconturo na konferenci. Beeterman je prijatelj in svetovalec Jana Chlechanowskega, poljskega poslanike v Washington u.
Senator McMahon, demokrat iz Connecticut«, Je v pismu državnemu tajniku fttettirilusu prcdlagel, naj obe poljske grupi — u bežna vlad« v Ix>ndonu In jxdjska vlada v Varšavi — dobita povabilo, na j s« udeležita konference. Člani delegacij nsj pridejo na konferenco kot opa-zovslci.
Nevarnost bolezni Evropi
Položaj se bo poslabšal v tem letu
Waahington, D. C., 7. apr. —
Organizacija Združenih narodov za pomoč in obnovo (UNRRA) poroča, da ta vojna še ni produ« cirala nalezljivih bolezni v obsegu kot jih je prva svetovna vojna v Evropi, ko je umrlo milijone ljudi, zaeno pa poudarja, da se bo položaj poslabšal v tem letu.
"Druga svetovna vojna je prišla v zaključno fazo," prsvi poročilo. "Vsled navala beguncev na mesta v ozadju front situacije dozoreva za epidemije. Tifus je zahteval že veliko število žrtev in zahteval bo nadaljnje v prihodnjih mesecih,"
Poročilo UNRRA trdi, da je tifus najbolj nevarna bolezen. Ljudje, ki so podhranjeni, so podvrženi tudi drugim boleznim, Siri se žoltenica med vojaki. Bojazen jo, da se bo raz-širila na vse evropske države.
Zastoj v rudarskih pogajanjih
Vlada bo morda zasegla premogovnike
Wsshington, D. C.. 7. spr. — V pogajanjih med rudarsko unijo UMWA in operatorji glede sklenitve nove pogodbe je nastal zastoj in lsgleda, da bo federalna vlad« zasegla premogovnike, Nadaljnji korak savisi od vojnega delavskegs odbora.
Operatorji so izjavili, ds so že informirali vojni delavski odbor, da ae ne morejo sadiniti z vodi telil rudarske unije po petih tednih pogajanj.
John L. Lewis, predsednik UMWA, Je sklical sejo, članov pogajalnega odbora, ns kateri bo razprsvs o zsstoju v pogsjs-njih z operstorji. Doslej ni no-bens stranka priznala poloma pogsjsnj. Vojni delsvski odbor skuša končati "divje" stsvke, ki so izbruhnile v nekaterih rudarskih distriktlh. Trdi se, da so te re/.ultlrale v padcu produkcije premoga za 35 odstotkov.
Rudarji so zastavkali v smislu starega pravila, "da delo brez pogodbe ni mogoče." Ignorirali so Lcwisov poziv, naj ostanejo na delu, ker je bila velj«vnost stare pogodbe podaljšana za trideset dni.
Če konflikt med rudarsko u-nijo in o|»eratorJi glede sklenitve nove jHigodbe ne bo izravnan, bo vojni delavski odbor apeliral na predsednika Koose-velta, naj odredi zasego premogovnikov, George W Taylor, načelnik odbora, Je bil Informiran, da J« v stavki prizadetih čez sto premogovnikov.
Kor porečij« United States Steel poroča, da Je moral« omejiti produkcijo Jekla v «vojih to-varnah v Ponnsylvaniji /.uradi rudarske stavke. Trdi «e, d« Je v «tavkl v Ponnsylvaniji zavo-Jevanih čez 30,000 rudarjev,
PRIPRAVE ZA SMRTNE UDARCE JAPONSKI SILI
General MacArthur in admiral Nimitz vrhovna poveljnika
ODLOK AMERIŠKE-GA ŠTABA
Washlngton, D. C.. 7. apr. —
Člani generalnih štabov ameriških oboroženih sil so odločili, da general Douglss MacArthur postane vrhovni poveljnik vseh ameriških armad na Pacifiku, admiral Chester W. Nimitz pa vrhovni poveljnik pomorskih sil. General Henry H. Arnold ostane vrhovni poveljnik ameriških letalskih sil n« Pacifiku.
Imenovanje je povečano 8 pripravami, katerih cilj je popolno uničenje japonskih sil na kopnem, morju in v zraku. Uradno naznanilo je končalo dolga ugibanja, kdo naj vodi lnvaeljo japonske celine.
MacArthur Je zdaj poveljnik ameriških armad v južnozapad-nem delu Pacifika. Neksteri so trdili, da bo general George S. Marshull, šef generalnega štabs, prevzel poveljstvo vseh amerllh kih srmad na Pacifiku, kot šef pa bi ga nasledil general Eisen-howor, poveljnik zavezniških sil v Evropi.
Uradna lijava se glasi:
"Člani skupnega štaba so s
odobritvijo predsednika Roose-volta Ittodiflclrall «organizacijo poveljstvoma se pospell poras Japonske. Vsa mzpMožlJtva sita na kopnem, murju ln v zraku ho zagnana v akcijo. Ta bo oja-Čena po zaključenju vojne v Evropi. Voisške in momarlčne k^UrV akciji v Evropi, bodo |#Wfane 'na Pacifik po porazu Nemčije. General MacArthur bo vodil operacije ar-msdnlH sil, admiral Nlmits pa operscije bojne mornarice proti Japoncem ns Pacifiku."
Vojaški in mornarični strokovnjaki so pozdrsvili imenovs-nje MacArthurjs in Nimltzs zs vrhovna poveljnika • ameriških sil na kopnem in morju. Pričakuje se preokret v vojnih operacijah. Ameriške sile zadajsjo težke udarce Jsponcem in nadaljnji pridejo.
Nekateri napovedujejo, da bodo ameriške sile kmslu Invsdl-rule japonsko celino, kakor tudi kitajske pokrajine, katere so Japonske čete okupirale.
Ogrski regent Horthy umrl v tfemčiji
Ankara, Turčije, 7. apr. -Sem dospelo poročilo pr«vl, d« Je admiral Nicholas Horthv, bivši o-grški regent, urnrl v nekem grsdu v Nemčiji, v ksteiem je bil zaprt. Zadela ga je srčne kap.
Cilejski senat odobril vojno napoved
Hantiago, Čile, 7. spr, — Senat je n« svoji seji, ki Je trajala tri ure, soglaMio odobril vojno napoved Japonski. Odločitev Je padla |>otem, ko je zunanji minister Joaquin Fernandez v svojem govoru orissl mednarodno situacijo ln navedel razloge, zakaj naj gre dežela v vojno proti J a ponskl.
Unija izključila voditelje stavke
New Yoik, 7 apr. — Krsjevna ! unija United Elect ileal, Radio Machine Winkers (CIO) je ' izključile šest članov, ker so pffivocirsli stsvko v tovsrnl Ms-tam Corp Osern diuglh članov je unijs suspendirala.
Izgredi in nemiri v Čehoslovakiji
Nemški uradniki zapuščajo Prago
»
Btockholm. Švedska, 7, apr.— Poročila iz zanesljivih virov govore o izgredih In nemirih v Čehoslovakiji List Aftonblsdet piše, da je bilo več oseb ubitih v pouličnih bitksh v Pragi Veliko število nemških uradnikov je že /«pustilo Prago
N«t ijski list Der Neue Tag, ki i/h«j« v Pragi, Je ostro napadel čehoslovaško vlado, "ker podžiga ljudstvo In gs poziv« na re-volto proti svojim voditeljem." List je posvsrl! Čehe, nsj se ob-n«šajo prsvilno, zaeno pa Je se-pretil, d« bo vssk, ki izvrši pro-tinetnško dejanje, strogo ksznu-van,
Konrad Henlein, vodja krkn-ftioških Nemcev, je iijavil, da bodo žup«ni občin odgovorni sa I vse sovražne akcije v svojih krajih Opozoril jih ja tudi, da morajo vsako prevratno gibanje, ki ' «e pojavi, prijaviti vojaškim sv-I tontetam.
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IX LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
Slovene Nation«!
PROSVÎTA
yea*.
Off an ot and published by
Naročnina sa Zdrulene tfršave (laven Chicago) In oa loto. 13-00 sa pol lota. $1.50 sa četrt lata, sa Chicago ln okolico
Cook Co« $730 ta colo lato. 13.71 sa pol lota; sa lnosemstvo MM
Subscription ralosi lor tho United States (exceplCMcafo) Canada S* 00 per yaar. Chicago and Cook County 17JO pes i foreign countries $0.00 per year.
Con« oolaaov po dogovoru.—Rokopisi dopisov In	_
¿lankov so no vračajo. Rokopisi literarno vsebine (éxtiee. P*"»* drJm?. pesmi Ud.) se vrnojo poèlljaf IJu le v «lučaju. 6e Je priloštl
poitnino.
Advert Ulna rates on agreement. Manutcrlpts of communications and umollclfed articles will not be returned. Other manuscript, suck as stories, play*, pooms. etc.. will be returned to seeder only i panted by sell addressed and stamp* envelope.
Naslov na vse. kar Ima stik s llstonu
PROSVETA 2657-59 So. Lawndalg Ave« Chicago 29, Illinois
MEMBER Of THE FEDERATED PRESS
Datum v oklepaju na primer (April 30, 1945), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno, da se vam list ne ustavi.
Pristaši prisilnega dela poraženi
' Vsi iskreni svobodoljubi so se zadnje dni globoko oddahnili, ko je zvezni senat z veliko večino porazil zakonski načrt za osedlanje dežele s prisilnim delom enake vrste kot vlada v vseh totalitarskih državah. Borba se je vlekla dolge mesece in končno je že izgledalo, da bo mogoče tudi senat kapituliral pred mogočnim pritiskom administracije in generalnega štaba.
To je prvi primer v zvezi z vojno zakonodajo, da je bila administracija poražena. Kongres je do zdaj sprejel še vsak vojni zakon, ki mu ga je po Pearl Harborju predložila administracija ali pa genetalni štab. Navadno se je to zgodilo brez večje debate ali opozicij. Iz poteka razprav je razvidno, da bi bil sprejel tudi zakon prisilnega dela, ako bi bila administracija prišla na dan s to zahtevo pred par leti In napravila enak pritisk na kongres kot je to storila zadnje čase.
Da administracija ni tega storila, "dokler je bil čas," je vzrok— politika. Predsednik je že pred letom dni pokazal, da je naklonjen piisilnemu delu. Militarist! so nanj pritiskali že zadnjih par let za tak zakon, toda mož se jih je otepal, dokler ni bil ponovno izvoljen. On je dobro vedel, ako bi bil prišel na dan s to zahtevo pred volitvami, bi si s tem le izkopal politični grob, ker bi v tem primeru ne mogel računati na podporo organiziranega delavstva—vsaj v večji meri ne. Republikancem bi bil s tem dal v roke le veliko gorjačo, s katero bi bili demokrate lahko pošteno namahall.
In kot zvit politik je predsednik pridno molčal o tem vprašanju. Skozi vso predsedniško kampanjo ni niti z besedico omenil prisilnega dela. Toda kakor hitro so bile volitve končane, je takoj pozval kongres, naj sprejme zakon prisilnega dela. .Voditelji organize anega delavstva so ob tej zahtevi kar zastrmell; posebno pa sta zasttmela Murray in Green. Mar naj bo to plačilo za njih podpi-lanje Roosevelta In sploh demokratske stranke na vsej črti?!! Ampak predsednik se ni zmenil za njih ugovore in proteste. Saj je on vendar—"delavski prijatelj" in kot tak on že ve, kaj je dobro za delavstvo in kaj n|. Sploh ve bolje kot vesta Green in Murray, sigurno pa stokrat bolje kot Lewis!
In tako je administracija zadnje tedne napela vse sile, da osreči s prisilnim delom pod strogo kaznijo vse one delavce, ki so se v volilni kampanji navduševali za Roosevelta, kakor tudi one, ki so se navduševali za Deweyja. (Za Normana Thomasa ni bilo nobenega navdušenja, čeprav je bil on edini predsedniški kandidat, ki je odprto pobijal prisilno delo, prisilno vojaščino po vojni in še marsikaj drugega, kakor tudi priporočal pravičen mir in tako preured-bo gospodarskega sistema, ki bi vsem delavcem omogočala delo ob poštenem zaslužku. Ampak njegov glas je bil glas vpijočega v puščavi kapitalistične politike.)
Ampak večina senata temu pritisku s strani administracije in militaristov—s komunisti vred!—k sreči nI nasedla. In nasedla ni, ker se je s preiskavo prepričala, da je bila kampanja o strašnem pomanjkanju delavcev povsem sintetična, zgolj diktirana po tota-litarski želji za čim večje regimentiranje ljudstva po militaristih in birokratih. Večinu senutu tudi ni nusedla vsled tega, ker se je prepričala, du bi tak zakon več škodovul kot koristil vojni produkciji. Saj je ameriško deluvstvo brez prisilnega dela prekosilo v tej vojni delavce v vseh drugih državah, tudi totalitarskih.
Delavstvo v peti kuriji
Vod i tel j i unij pogosto zuhtevajo, da mora biti na mirovni konferenci in pri sestavljanju nove lige nurodov zastopano tudi organi-ziiano delavstvo. Prvič to zahtevujo kot priznanje delavstvu za velike zasluge v vseh vojnih prizadevunjih, predvsem pa na polju piodukcije, drugič pa vsled tega, ker delovno ljudstvo največ trpi in doprinaša največje žrtve v vojni in zato jo tudi najbolj zainte» irsirano v vprašanje trajnega miru. To zahtevo sta naglasili tudi konvenciji obeh delavskih fedbraclj, CIO in AI)F, kakor tudi želez-ničarski voditelji,
Green in Murruv sta no jaltski konferenci pritisnila na predsednika Hoosevelta, naj imenuje tudi nekaj predstavnikov organizi-lanegn delavstva v ameriški* delegacijo za konferenco združenih narodov, ki se prične v San Kranciscu 25. aprila. Ce drugače ne, naj umeriški delegaciji določi vsaj delavske svetovalce.
Ker predsednik kol velik "delavski prijatelj" te zahteve ni mogel povsem ignoriiati, le zadnje dni organiziranemu delavstvu določil nekakšno- peto kurijo, linijske voditelje skuša potolažiti b tem. da jim je dovolil zastopstvo na konferenci v San Franciactj, toda le kot "opazovalcem,** ne kot svetovalcem. Z drugo besedo: lahko bodo sedel* na galeriji In opazovali potek konference. Igrali bodo vlogo one hčerke, kateri le mati na njeno opetovano moledovanji končno dovolila, da sme Iti do reke. toda ne sme iti plavat v vodo, kar je bila njena goreča želja.
Kako se bodo počutili v tej vlogi oni unijakl voditelji, katere bo doletela ta velika sreča, ne vemo. Dozdeva pa ae nam, da se jim bodo tudi na galetiji Otsa širila, ker se bodo ffchkto svetili vsaj nn obronkih Alahove sence. Kflt "svetovalci" hI ameriški delegaciji najbrže ne mogli dosti koristiti, kajti ne CIO In Al)F ni razvila nobenega izrazito delavskega programa za svetovni mir. Ves njih "progiam" je bil do danes v reslu: "Podpirajmo cunanjo politiko Rooaeveltove administracije." Podobni ao servtlnlm browderjev-cem. hi knče; "Podnirajmo Teheran!" .. . "Podpirajmo Jalto!" . . . adaj pa. "Vsi za Jalto, Teheran In San Pranclaco!" . . .
asovniz naselbin
SPOMINI IZ MLADOSTNIH DNI
Naylor, Mo.—Pred časom sem čitala v Prosveti dopis nekega rojaka, ki je opisoval svoje mladostne doživljaje in kako bi sko-ro bil hudo po nedolžnem pretepen. V starem kraju so se radi poslužili palice in nekoč sem bila tudi jaz priča grdemu "te-pežkanju" in pri tem sem bila deležna tudi sama gorke zaušnice.
Ko je moj brat izpolnil 21. leto, mu je mama izročila posestvo, ki je bilo največje in najlepše v vasi Cerovec in v vsej Sernički farl. Pisali smo se Ogo-lin, po domače pa so rekli pri Županovih. Brat Jože je podedoval res lepo in veliko kmetijo, toda z njo so bili veliki stroški in skrbi. Dolga nI bilo na posestvu, izplačati pa je moral dote štirim sestram, poleg teh pa 500 goldinarjev stricu Antonu Ogolinu, ki je bil v St. Paulu, Minn., za župnika v nemški fari.
Mladi gospodar je moral pričeti takoj plačevati za šolanje mlajše sestre Anke, denarja pa ni bilo na razpolago, zato je moral tuhtati, kako bi ga zaslužil. Staro trtje ni več rodilo in treba je bilo prekopati vinograde za novo.
Tedaj smo bili na posestvu samo trije: mama, gospodar Jože in jaz. Imeli smo dve dekli in dva hlapca, včasih pa ne dekel iy ne hlapcev. Tudi delavce smo imeli skoro vsak dan in z njimi velike stroške. Tako je moj brat študiral, kako bi vodil kmetijo, ne da bi zalezel v dolgove, Žganje se je tiste čase dobro prodajalo, zato se je Jože odločil za kuhanje žganja. V zidanici so bili veliki prazni sodi, katere je napolnil s slivami in hruškami. Tepke so tudi dale Veliko žganja, ki je bilo prav take kakovosti kot iz sliv. Sliv smo imeli doma veliko, vendar pa ne zadosti, zato jih je kupil v Gab-rovcu in tudi na Vlaškem. Tako je skrbel, da so bile vse posode polne, ko pa je prišla zima, je pričel kuhati žganje.
Tedaj je v naši vasi lahko dobil kmet dovoljenje za kuhanje žganja samo za svojo, domačo potrebo, premožnejši kmet pa je dobil dovoljenje za več dni, -žganje pa je smel kuhati samo podnevi in ne ponoči. Ako pa je hotel kaj žganja prodati, je pa moral plačati za posebno dovoljenje, katero pa je bilo zelo drago. In kdor je plačal, je potem lahko kuhal podnevi in ponoči,
No, zdaj pa bom povedala, kako smo nepostavno kuhali žganje, kajti zdaj se več ne bojim, da bi brat prišel v kakšno zadrego ali imel stroške, mene pa ne bo doletela zaušnica.
Brat je kuhal žganje, kakor je jnogel, samo da mu nI bilo treba plačati za posebno dovoljenje. Kuhal je vsako noč, dokler je bila kapa kotla odpečatena. Pri tem so mu tudi sosedje pomagali. Kakor hitro so finan-carji zapečatili kapo, se jo je pa sposodil pri ŠtefeČu, drugo jutro pa jo je nazaj zanesel. Kakor hitro pa je bila njihovo zapečate-
na, je šel ponj o na Hrib k Cipa-novim. Ko ao financarji zapečatili vse tri kape, je plačal za dovoljenje, tako da je lahko kuhal, dokler niso bile zopet kape odf>ečatene. Tako je Jože vse lepo uredil, da ga dovoljenje ni preveč stalo in zaeno ni bil v večnem strahu.
Pri kuhanju žganja sem nekaj let tudi jaz veliko pomagala. Pol noči je kuhal Jože, pol noči pa jaz. Vsako noč me je zbudil ob eni ali dveh, nakar sem šla na njegovo meslo. Malo se mi je tožilo vstati, ker je bilo pri mamici v postelji gorko, toda vedela sem, da moram iti in vstala sem. Kotel je bil že vdrugič napolnjen in pričelo je teči žganje. Povedal mi je, koliko litrov naj nastrežem in jih naj denem po vrsti na lino. Včasih pa sem morala steklenice nositi v zidanico, katera je bila precej oddaljena od žganjarne. Za to delo sem bila zelo dobra, ker me spanec ni nikdar nadlegoval. Tudi strah me ni bilo. Kotla mi ni bilo treba vzdigovati, ker sem bila premlada in prešibka. Za to delo je poklical hlapca ali deklo ali pa je včasih pomagal kakšen fant, ki je prišel čut v žganjar-no za kratek čas.
Včasih pa je prišla v vas cela jata iz Krvavčega vrha, tako da mi ni bilo dolgčas. Posebno redno je zahajal Kalanov Tone, ki je bil velik Jožetov prijatelj.
Neko nedeljo zjutraj sem zopet kuhala žganje in v žganjarni se je ustavil neki fant iz Dobrave. Kajpada, dala sem mu žganja. Nalila sem mu poln vinski kozarec. Fanta ni bilo treba siliti, z veseljem ga je spil in odšel. Tisto .popoldne pa je prišla k materi v vas prijateljica, ki smo jo po domače klicali Župenčarka. Imela je navado vzklikniti besedo "vražja vera", preden je pričela kaj pripovedovati. Pričela je praviti o dotičnem fantu, kateremu sem dala tisto jutro kozarec žganja. Ne bom povedala njegovega pravega imena, fcaji morda bo sam čital te vrstice,
Župenčarka je pričela: "Oj ti vražja vera, Boštjančičev Jurče je bil danes zelo pijan v Metliki in ko je prišel k veliki maši, so ga morali iz cerkve zavleči v hlev. Imel je vso umazano obleko In nekdo mu je ukradel dva goldinarfa, en groš in uro. Ljudje so se menili, da se je napil pri Županovih ¿orkega žganja, ki so ga kuhali."
Ah, kako sem se jaz slabo počutila, ko je ženska te stvari če-brnala in kar pred Jožetom! Vedela sem, kaj bo. Jože je žensko mirno in tiho poslušal, ko pa je odšla, me je pozval v hišo ter mi pripopal gorko zaušnico, nato pa naredil dolgo pridigo in me zmerjal, kako sem vendar mogla dati takemu bedaku piti žganja. Nato me je opozoril, da nas bo lahko kdo radi moje neprevidnosti zatožil oblastim.
Bratu nisem prav nič zamerila, ker me je udaril, bila pa sem dober teden v velikem strahu, kaj če nas bo res kdo zatožil. Vendar pa se je vse pozabilo in
ponedeljek 9.
APRÏU
nismo imeli radi tega nobene neprilike, žganje pa smo še naprej kuhali vsako zimo.
Nekoč smo imeli pri hiši dva hlapca, a nobene dekle. Mali hlapec je bil iz sosednje vasi, veliki, ki mu je bilo ime Tiče in je bil zdrav in močan fant, pa je bil doma iz podzemeljske fa-re. Mali hlapec je kmalu pustil delo, nakar je ostal samo Tiče, ki se je dobro razumel z Jože? tom.—(Konec jutri.)
Urška Derganc.
NOVICE IZ LA SALLA
La Salle, IIL—Moram ae zopet oglasiti v Prosveti. Tu je vedno dovolj novic, samo ko bi imej človek časa poročati; sedaj smo v vojnih časih in vsi smo zelo zaposleni.
- Dne 24. marca je prejela družina Jagodič iz Peru, 111., obvestilo, da je daroval njen sin Adolf svoje mlado življenje za demokracijo. Starši, ki imajo svoje sinove v tej strašni vojni, so v neprestanem strahu, da bodo prejeli brzojav, da je njih sin padel na bojišču ali pa bil težko ranjen. Da bi že bilo konec tega strašnega človeškega klanja!
Kot predsednik gospodarskega kluba Slovenskega doma ne morem drugače kot da ponovno opozorim delničarje Slovenskega doma, da bi se malo bolj zanimali za klub, kateri je prav tako potreben Domu, kakor je streha na hiši. Lansko leto smo prejeli dividende na naše delnice, katere so vsakemu prav prišle. Toda delničarji ne smejo misliti, da lahko izvrše vse delo direktorji. Potrebno je, da jim pomagate, bodisi pri gospodarskem ali gospodinjskem klubu.
Na letni delniški seji se je veliko govorilo in hvalilo gospodarski in gospodinjski klub, da bi pa zraven pristopili in sodelovali, tega pa ne morem reči. Sej se udeležuje komaj ducat oseb. Pri klubu bi lahko imeli trikrat toliko članov, a na žalost jih nimamo. Klub zboruje vsako drugo sredo v mesecu v Slovenskem domu. Pridite na sejo vsi in tudi tisti, ki še niste člani. Pristopite, da nas bo več! Vsi imamo enake koristi od Slovenskega doma in ne samo direktorji in uradniki kluba. Prihodnja seja se bo vršila v sredo, 11. aprila, ob osmih zvečer.
Sedaj pa še nekaj besed glede mestnih volitev, ki se bodo vršile 17. aprila. Ne smemo pozabiti, da bo na glasovnici ime našega rojaka Antona Gergoviča, ki kandidira za mestnega blagajnika. On je član SNPJ (št. 337) od mladosti in njegov oče je bil tajnik tega društva do smrti. Ima priliko biti izvoljen, ker je pet kandidatov za ta urad in glasovnice bodo razdeljene na pet delov. Vsak naj stori svojo dolžnost!
Frank Struna.
O KRVNEM PRITISKU
Cleveland. O. — Hotel sem zadovoljiti one čitatelje, ki me bodre, naj zopet bolj pogostoma pišem v Prosveto, ampak že so me udarili kruti cenzorji, ki so podobni primitivnim "starokraj-skim cajtengarjem" in jim je svobodno izražanje španska vas. Bog se jih usmili, kajti razumejo se toliko na "Free press" kakor državni filmski cenzorji.
V državi Ohio, kjer imamo našega človeka za governerja, so cenzurirali najzanimivejši del
THE ORGANIZATION PROPOSED AT DUMBARTON OAKS
S« ADO*** OfrmfO IM AMMMS
ttiAiKjNtM* to sr Mtuumm
Hitler Je ukasal svojim "supermenom." da ae moralo boriti do aadnjfsga moža, toda četa domobrancev, ki Jo vidite na sliki, s« i premislila, ko ao vojaki make rdeče armade ubili njeneoa nov.i,* nika v Vzhodni Pruaiji.	tU*
Obrla nove Lipe narodov, kakor Je s.mlšljeaa v dumbartonskem načrt« po saatopnikik Amerik«. Anglije in Rusije Napram temu načrtu Je mnogo kritike ne samo med malimi narodi marveč tudi » Amertki Angliji In Franciji. Več ali manj bo gotovo modificiran na prihodnji konferenci sdru-iealh narodov v San Fraactacu.
filma "To have and not to have." Sed.aj je precej kritike, ki pa cenzorjev, ki so gluhi, ne doseže. Medtem pa so v državi New York, kjer nimajo Slovencev na čelu države, dovolili kazati isti film tako kot je v originalu. In tisti, ki so ta film videli v New York, so razočarani, kajti razumeti ne morejo, zakaj so ga cenzurirali v državi Ohio.
Tudi jaz sem razočaran, ker ni med nami nikogar več, ki bi razumel, kaj je popravek in kaj je kritika človeka, ki nekaj besedici v javnosti in potem ne zna odgovoriti na stavljeno mu1 vprašanje. Torej, čitatelji Pros-vete, ne čudite se, ako bom zopet izginil. Da izginem, to hočejo cenzorji, ker mislijo, da bodo potem imeli nebesa na tej zemlji, ko bom prenehal pisati.
Danes je moj namen vas zopet malo seznaniti z zdravjem in kaj je dobro za hud krvni pritisk, da popusti in človeku podaljša življenje/Morda mi bo kdo rekel, zakaj nisem tega samemu sebi povedal pred letom dni. Sem, prijatelja Povedati nekaj, kar je dobro zate,* je eno, izpoljnjevati navodila, posebno ona, ki so koristna zdravju, je pa zopet drugo. In kakor često krat pacijenti nočejo poslušati zdravnika in se ravnati po njegovih navodilih, tako bom naj brže tudi jaz "plozal" nekaterim v gluha ušesa. Vendaf pa se bo onim, ki trpe na krvnem pritisku, podaljšalo življenje, ako me bodo poslušali. Tudi sebi si podaljšujem življenje, dasiravno bi nekateri radi videli, da bi si ga ne znal.
Meseca decembra, ko je bil moj rojstni mesec, sem vam povedal, koliko let se že klatim po svetu. Ženske, ki nimajo rade, da se izve za njih starost, ko enkrat prekoračijo 20. leto, so mi rekle, zakaj javno povem, koliko sem star, češ, da me sedaj ne bo nobena marala. Odgovoril sem, da bi rad videl, da bi me zopet vzeli k vojakom, toda me ne marajo, živim pa le! Navedel sem tudi, da skrbim za svoje zdravje, kajti statistika zavarovalniških družb kaže, da gre veliko mož in žena v prezgodnji grob med 45. in 55. letom. Največ jih umre za srčno hibo, rakom in krvnim pritiskom.
Kaj povzroča krvni pritisk? Ledvice iz katerih gre pritisk v glavo, potem poči žila in nasta ne mrtvoud, nakar se človek preseli v večna lovišča — njegova pot je dokončana. Zaradi tega je treba čistiti ledvice bi krvni pritisk bo odnehal. Vi boste rekli: "Saj imamo zdravnike!" Jaz to dobro vem, prijatelji. Navzlic temu, da imamo zdravnike, imamo tudi mnogo članov, ki imajo krvni pritisk.
O tem sem že pisal 9. julija. Nekateri so me poslušali, drugi pa so se mi pnsmehovali. Pravijo, da je smeh dober za zdravje. ni pa dober za krvni pritisk. To vam bo povedal vsak zdravnik. Torej oni, ki ne trpi za krvnim pritiiilnm, se lahko smeje, ohi, ki ga pa ima, pa naj zatajuje smeh. Izvedel sem o rojakinji, katere krvni pritisk doseže 252. toda ko je moj krvni pritisk dnftfftft 175, je bilo že preveč. Zame je dovolj 150 do 155, za drugo osebo 190 ali 200. Pritisk veliko odvisi od starosti.
Kaj nravijo zdravniki? Nekateri dajo bolnikom dobre nasvete glede uživanja hrane in zdravil, katere pa delujejo po-
časi ali pa sploh ne. Toda stvar gre počasi. Nekateri pravijo, da zdravniki samo računajo štiri dolarje ter rečejo bolnikom, naj še pridejo, a bolezen se no ij. boljša. Nekateri ljudje priporo-čajo uživanje česna, toda jaz nisem poskusil tega "zdravila," ker ne maram, da bi mi rekli "Dago."
Tu vam podajam svoje priporočilo za zdravljenje krvnega pritiska, ki ni vsiljivo. Ce me nočete poslušati, pojdite svojo pot naprej. Za to zdravilo sera izvedel od neke rojakinje, ki je čitala knjigo župnika Kneippa. V knjigi je opisana rastlina "preslica" (Equisetum, Arvensa, Zingras): ki je podobna konjskim grivam, oziroma tem sliči njeno klasje. Klasje se lahko obira koncem maja ali v oktobru. Suši naj se v senci, da ne izgubi zdravilne moči. Kuha naj se kot čaj in pije trikrat na dan. Veliki vinski kozarec bo odgovarjal. Čaj oz. tekočina na/ vre deset minut in potem ohladi. Ta tekočina bo očistila ledvice razne nesnage in strupa in krVni pritisk bo ponehal. Ko se bolje počutite, ne vdajte se uži; vanju alkoholnih pijač. Jedili naj bodo čim manj ali pa nie osoljena. Prav tako ne uživajte hrane iz bele moke, jejte pa dosti korenja, vrtne solate, toda rtifclo'ttlipa nič zeljnatih jedi.
Ta nasvet mi je dala Josephine Šinkovec, ki se je nekoč pisala Pepca Mole. Ona ima strica v Springfieldu, 111. Ko je bila lanskega avgusta na potu v Springfield, se je ustavila v Chi-cagu. Slučajno sem prišel prav isto hišo, toda ona je že zjutraj odšla. Mary Bates me je vprašala, če jo poznam. Povedal sera ji, da jo poznam in tudi vem, kje živi. Mary mi je dejala, di ji je Josephine obljubila "prešli-ce," toda pozabila jo je vprašati za naslov. .
Oglasil sem se pri Josephine in dala mi je preslice za Mary iz Chicaga. Toda preslico sem poskusil tudi sam in učinek je bil izvrsten. Ponovno sem šel k Josephini in jo prosil za preslico, da si kuham iz nje čaj. Oni dan pa sem se oglasil pri Antonu Gubancu. Tudi njemu ni v•, ce pravilno funkcioniralo. Ntjo rojak pa mu je svetaMlj^p® co in Tone jo je šel itM daj pravi, da se bolje počuti m laže dela v trgovini. Zapirala se mu je tudi voda, a zdravnik mu ni znal pomagati, toda preslica mu je pomagala in voda * mu več ne zapira. Hvala J«*-phini in preslici in morda bon* še dolgo bežali pred potfrrbw kom. Želim vsem ljubega iAxf vja.
Frank B*rb'.l
V Prosveti so dnevna ne In delavske vesti. AU P čltate vsak dan?
Znak. ki ga prejme rak ^ Jak. Id Je častno odslovi»* ameriške oborošena sila.
Heine in njegov čas
MIU Klopčič
Malo je bilo pesnikov, da bi bili toliko lajali vanje, kakor so renčali in pljuvali v velikega nemškega pesnika Heinricha Heineja. Ves čas njegovega življenja so preganjali njegovo besedo, metali so ga živega in mrtvega s pesniškega prestola, kamor ga je za večne čase -postavilo njegovo delo, jjtikali so za vsakim njegovim stavkom in verzom, ki bi mu ga' lahko vrgli v obraz kot izdajal-stvo nad nemštvom, prežali so na vse korake njegovega življenja da bi ga lahko opljuvali, češ: je'že res, nekaj pesnika je v njem, toda ta pesnik služi z večjo vnemo ogabnosti ko lepoti, ta brezdomovinski lump je podivjal okus, onečastil je nedolžnost nemških src, ki so se pasla po dotlej deviškem nemškem liričnem gaju.
Nasprotnikom je bila Heineje-va borba "židovsko-žurnalistična nesramnost", podkupljena od Francozov. Pesnik Heine je bil zanje "Messias des unsere Ju-gend verseuchenden Literatur-judentums". In če že kdo teh nasprotnikov ni bil popolnoma slep, je priznal Heineju veljavo le zaradi njegovih prvih ljubezenskih pesmi, romanc in balad, zbranih v "Knjigi pesmi". Časnikarskega dela in njegovih socialnih in politično satiričnih pesmi niso priznavali, ali pa so jih zvesto tajili.
Čeprav so ga kasneje Nemci morali sprejeti med svoje klasike, ni službena Nemčija (o današnji—Hitlerjevi—v tem članku sploh ne govorim!) nikoli dovolila, da bi se po učnih knjigah seznanjali bodoči uradniki in vo-lilci s Heinejem, kakršen je bil ves.- Za šolski zrak in salone je bil komaj dovolj sposoben le zaljubljeni Heine iz "Knjige pesmi", a še tu je bilo treba pokazati s prstom na "umazano-sti" in "cinične pretiranosti".
(Temu je ostal zvest tudi prof. Sušnik v svojem Pregledu svetovne književnosti, Maribor, 1936, kjer sicer precej podrobno navaja spise—in celo njih vsebino—znanih in skoraj neznanih pisateljev, a navede pri Heineju le "Buch der Lieder, pesmi itd." O Heineju samem pa se mu zde dovolj te-le in, {ake-le besede: "Iz razklenj^nega ta, ki je stoletja dušil judovsko besedo, je udri v nemško literaturo Heinrich Heine (1797 Dues-seldorf—1856 Pariz). Bil je siri judovskega trgovca, doktor prava, parasit bogatega strica. Francozom, ki so mu daji, i državno penzijo, najslavnejši nemški lirik, človek, ki je nihal med koz-mopolitstvom, judovstvom in nemštvom, lepote žejen hellen-ski pogan, ki ga je zasledovala senca Nazarenčana, da je — od paralize hirajoč — bridko priznal: kjer ni več zdravja, dpnar-ali ali pameti, povsodi tam se začne krščanstvo. Pesnik byro-novskega svetobolja je bil, vir-tuozen lirik, duhovit feljtonist 'n strupen satirik." Pač, še nekje omenja Sušnik Heineja: tam, kjer navaja dela, ki so na indeksu!)
Kakor pa so nasprotniki Heineja strastno sovražili, tako so «a prijatelji z vso strastjo spoštovali. Videli so, kako je oblikovno in vsebinsko bogatil nem-
ško liriko, kako ji je odpiral nove pokrajine, kako je ustvarjal zglede feljtonizma in potopisov, in kako tesno je živel s svetom in časom, ki je vanj posegal kot ognjevit borec. S citati iz Hei-nejevih spisov so dokazali, da ni bil izdajalec nemštva, da je mrzil le tako Nemčijo, kakršno je doživljal, in ko so Francozi priznali: "Če je Heine ljubil Pariz in Francijo, je bil vendarle predvsem nemški pesnik" (Du-cros in podobno mnogi drugi)— je bilo treznim glavam pač dovolj dokaza, da ne gre zmerjati Heineja z "narodnim izdajalcem" niti s "francoskim plačancem", čeprav je emigrant Heine več let prejemal v Parizu podporo francoske vlade.
Število njegovih prijateljev in zagovornikov se je množilo zlasti, ko so ga proglasile za svojega pesnika in kliearja delavske množice, ko je delavski tisk začel objavljati prikrivane Heine-jeve pesmi in odlomke iz njegovih člankov—in vsekakor ni slučaj, da je najboljšo knjigo o Heineju napisal—prav tako kakor Heine v pregnanstvu v Franciji umrli—socialist Hermann Wendel. ("Heinrich Heine, Ein Lebens—und Zeitbild, Kaden, & Comp-, Dresden, leto? Napisal jo je med prvo svetovno vojno, ko je bil socialdemokratski poslanec v berlinskem parlamentu, bili pa je seveda prepovedana in je izšla tik po vojni. Kdor hoče do kraja spoznati Heineja, mora brati Wendla, in kdor kaj piše o njem, si bo moral pri Wendlu izposoditi marsikatero dognanje.)
Heine je umrl leta 1856. Njegovega rojstnega leta profesorji še niso mogli ugotoviti, navajajo se letnice 1797, 1798 in 1799, on sam pa je nekje zapisal, da je bil rojen 1800. Za razumevanje Heineja pa je mnogo važnejše dejstvo, da je živel v dobi velikega prehoda. Fevdalizem je umiral, prebujalo se je meščanstvo in pojavljalo se je že delavsko gibanje.
Deset let pred Heinejevim rojstvom je francoska revolucija priklicala na dan tretji stan, meščanstvo. Ob Heinejevem rojstvu je bilo njegovo rojstno mesto Duesseldorf zasedeno od Francozov, ki so prinesli v nemške dežele tudi načela meščanske revolucije. V Parizu, kamor je Heine pobegnil 1831, se je seznanil z voditelji saint-Bimonistov in doživel njih razhod, hkrati pa se je seznanil in sprijateljil s Karlom Marksom, ki je v letu jalove nemške meščanske revolucije 1. 1848 izdal z Engelsom Manifest. To je bila doba, ki jo je živel Heine, to so bila gibanja in dogodki, sredi katerih se je on z vso strastjo udajal svoji prirojeni "sveti sili do borbe". Dasi so bile vse napoleonske
vojne le boj Francije in Anglije] za svetovni trg, so Francozi, ko j so prestopili Reno (važno prometno žilo), zanesli v Nemčijo) tudi revolucionarne ideje, ki so se dotlej le tihotapile čez mejo. Prinesli pa so meščanstvu v zasedenih krajih tudi mnogo svo-bodščin in priznali enakopravnost vseh veroizpovedi. Mladi Heine, sin židovskega trgovca, je ves gorel za Francoze in ni bil edini, ki častil v Napoleonu izvrševalca meščanske revdlu-cije;
To navdušenje je skušal nemški absolutizem zatreti z obljubami o svobodščinah in ustavi, toda ko so se 1813 Francozi morali umakniti na ono stran Rene, so bile vse obljube brž pozabljene in Nemčija se je spremenila v še hujšo ječo. Častilci francoske svobode so veljali za izdajalce in protidržavne ljudi, ki so se zbirali le na skrivaj in snovali svoje zarote. Židom so spet vzeli vse svobodščine, ki so jim jih bili tujci priznali, pognali so jih iz državnih uradov in zaprli v ghetta. Spričo take Nemčije in take Francije ni čudno, da je ostal Heine svoji ljubezni do Francozov zvest vse svoje dni kljub mnogim razočaranjem, ki so ohladila njegovo oboževanje Napoleona in razbila upanje, da bo tretji stan prinesel Evropi svobodo. Do teh razočaranj pa je bil vsem srcem in z vso močjo svojega peresa na strani prebuja jočega se meščanstva. Ko so se ob izidu prve Heinejeve pesniške zbirke (Gedichte, 1822) oglašali o nji razni glasovi, je neznan, nepodpisan bistrovidec zapisal v nekem listu: "Heine je pesnik za tretji stan!"—stavek, ki bi ga manj bistroviden človek napisal šele ob kasnejših Heine-jevih potopisih. V to svojo prvo zbirko je zbral ljubezenske pesmi in romance iz časa svojega bivanja v Hamburgu in štu-diranja na nemških univerzah. V Hamburg so ga poslali starši po neuspelih poižkusih, da bi začel kariero kot bančni uradnik ali trgovec v Frankfurtu. Bogati hamburški stric Salomon Heine naj bi napravil iz njega trgovca in milijonarja. Ustanovil je nečaku trgovino, ki pa je šli že čez leto dni po gobe. Stric se je nazadnje dal pregovoriti, da bo s podporo omogočil študij nečaku, ki se je v stiski in brez veselja odločil za pravo. V Hamburgu se je zaljubil Heine v svojo sestrično Amalijo H. in iz te nevračane ljubezni so pognale njegove prve ljubezenske pesmi. (Se nadaljuje.)


Ruti ujeli nemškega vojnega zločinca
London, 7. aprila.—Poročilo iz Moskve pravi, da so ruske čete ujele Arthurja Greiserja, bivšega governerja poljskega distrik-ta Poznan, ki je na listi vojnih zločincev. On je bil tudi predsednik senata v Gdansku. Greiser je dal ustreliti veliko število Poljakov.
V Prosvati so dnevne svetovna in delavska vesti. Alt Jih čitata vssk dan?
Znani tovarna? Henry Kaisar (lavo), ki načaluja splošni kampanji sa zbiranja oblaka širom delala sa vojno prtsadete narode v Evropi. Kampanja sa vrši v aprilu In cilj Je—1S0 milijonov funtov oblaka In čovljov. S Kaisar jam Je na sliki Nathan H. Saldman. načelnik narodnostna sekcijo.
Njeni prijatelji
Tona Čufar
Ljudem se v življenju odpro marsikakšna vrata. Meni so se celo jetniška. Za zidovjem je svojevrstno životarenje, ki nikomur ne diši, a vendar ni brez zanimivosti. Doživljanje svetu in ljudi je vse drugačno kakor zunaj. Svet se skrči na jetnišnico in vidno okolico za jetniškim zidom, ki je pa že nedosegljiva, a prav zato tem bolj mikavna. Vsaka služ-'
Londcntka konfaranca. na kateri Ja bil poloéon tamal) novi delavski Intamackmall sta sa irfaU-* • 'udi dva zastopnika organltlranoga delavstva Is Jia«oalsviJa||V | " ■
"•'•9-t na lavi nam nI snan.) Slika Ja bila saeta, v Londonu.
kinja, ki briše okna v bližnji hiši, je bitje iz svbbodnega življenja, pa če ji gre ne vem kako težko. Ljudje našega sveta so bili pazniki in jetniški tovariši. S poslednjimi pa pred sodbo ni mogoč niti kratek pomenek. Vsakdo zase kraljuje v samotni celici in preganja počasne ure kakor ve in zna. Na sprehodu v krogu je med posameznimi preiskovanci zmeraj razdalja, da si česa ne povedo. A paznik vselej strogo nadzira.
Jetnik iz sosednje celice mi je pa nekoč vzlic vsemu stisnil košček časopisnega papirja. Zaprosil me je za knjige in pripisal:
"Če ne čitam, nisem več človek."
Nemalo-sem so začudil nad tem velikim spoštovanjem pisane besede. Slaboten mož v jetniški raševini bi utegnil biti karkoli, tat ali morilec, posiljevalec ali goljuf, le tolike kulturne žeje mu ne bi prisodil. Kolikor sem lahko dognal, je možakar pomagal pri vlomu v neko skla dišče. Tovarišem, ki so «lezli skozi okno, je posodil ključsvni čarsko orodje. Policiji je men da kar sam pomagal do odkritja kaznjivega početja. Pred nel^im znancem se je pobahal, da dan danes skrbe samo za demonstrante, prebrisancem pa ne pridejo na kraj. Prav to je pa pomagalo, da so ga prepričali o nasprotnem, ker jo z drugimi vred tudi on poromal na policijo, se znašel pozneje v samotni celici na sodišču in tuhtal svojo usodo.
Jetniška knjižnica premore nekaj knjig. Med njimimi sem iztaknil Shakespeurja. Jetnikom jih nosijo na tasi za donašanje ričeta. Vsakih štirinajst dni ali pa tri tedne gredo z njimi od celice do celice. Paznik vodi, kaz-nenci nosijo. Jetniki vračajo prečitane knjige in dobivajo nove. Največ po tri. To je pa za dva ali tri tedne tako malo, ko je od zore do mraka časa na pretek.
Tudi mojemu sosedu so dali samo po tri knjige. Pogoltnil jih je še prve dni, Če niso bile preveč zajetno, že drugi dan ni imel več brsnja. Potem se je dolgočasil In nI čuds, d^ je gledal na vso moč, da pride do čltsnjs, ds bo spet človek. Tako vneti prijatelji lepe knjige pa niso bili vsi jetniki.
Sosedova vnema ma je spomnila kmočkega dekleta, ki je pogosto silila svojega brata, naj vsaj od časa do ču«a vzame v roke kakšno pametno branja. V njej ni bilo tiste velike tile po čitanju kakor jo je Izpričevsl sosed v celici, vondar je vsako leto pročitala nekaj knjig. Pogosto se je »podtikala ob brsta in mu govorila, da si ne more misliti človeka, ki živi kakor on: brez zanimanja za pisano besedo
"Zame to ni človek," jo trdila žlvals je na samotni kmetiji, k j ar bo trdo garali v vseh letnih časih Redko je zašel tjs tuj človek, vse je bilo daleč, ša vaš-Druft od lava Ja Tona Fajfar ta ko župnišče, a ona je le gledala, Carry. tajnik CIO. da je prišla do knjig Zalo je pazila nanje in jih vselej hranila
na najčistejšem kraju. Kljub delu v sajasti kuhinji s starinskimi kotli in opravkom na polju, v hlevu in svinjaku, je- redkokdaj pokvarila knjigo z enim samim peznatnim madežem.
Dobe se pa ljudje, ki jih je sama eleganca, a ravnajo s knjigami kaj nespoštljivo. Nekoč ml je mlad tovarniški pisar posodil večji roman. V besedah in obnašanju je kuj rad dul čutiti, du je nekaj več kukor nnvudni fubriški pobulini. Njegovu jezič-nost in vsevednost nista imela para. Ko sem mu knjigo vrnil, sem ga našel pred hišo. Povedal mi je, da pravzaprav ni njegova. Govoričil je o vsem mogočem, le to se mu ni ljubilo, da bi odnesel knjigo v stanovanje., Kar skozi Okno jo Je vrgel v sobo kakor bi zavrgel jabolčni ogrizek. Za vselej sem si ga zapomnil.
V Širokem življenju, ko se otepamo skrbi in nam prinese vsak dan kaj novega, največkrat ne utegnemo listati po knjigah.. V zaporu, zlasti v samotni celici, je pa znoreti brez čitanja. A s knjigo se človek sprehodi po novih svetovih, zaživi z neznanimi ljudmi ln nI več sam. Vsaj za nekaj časa tudi ubeži mori pričakovanja in negotovosti, ter jetniški enoličnosti, ki jo tuko poredko pretrgu kak dogodek. Zusliševunje nikomur ne diši, obiskov je malo. Jetnik sum si navsezadnje lahko kaj dovoli, če mu je do raportov in ukorov. Napačen koruk, nerodno besedo, pogled skozi okno. Z mulim si lahko nakoplje post in temnico. To pa nI razvedrilo ln tako preostane samo še triminut-nu prhu vsakih štirinajst dni, pu sobotni obisk predsednika sodišča, ki povprašu po prošnjah in pritožbah, pa gre svojo pot.
Se nekaj prinese sprememlio: čiščenje!
Nekoč mi je ribal celico nutu-kur, ki so gu zašili zaradi priložnostnih tatvin. Mirno mi Je zaupal nekaj svojih grehov, saj sva se poznulu iz kavaren. Bil je brez staršev, a sestro je Imel v Mariboru. Med tatova ga je spravila brezposelnost in pa mikavnost, ki mu jo je vzbujalu ta svobodna obrt. Prostodušno je prlznsl, du se ne msra Izboljšati, saj uganja v malem aomo to, kar delajo drugI na veliko. Ljudje,
Rusija in japonsko cesarstvo
Naplaal Harbart Seligmann
Rusija se bo borila proti Japonski. Ta odločitev je padla že pred konferenco na Krimu. Spor med Rusijo in Japonsko je ne-pomirljiv—in sedanja vojna je globusnega značaja. Vse tri velesile imajo v Aziji interese vitalne važnosti.
Sedanji pakt nevtralnosti med Rusijo In Japonsko je bil sklonjen kot nekakšen protiutež za vojaško zvezo, katero je sklenila Japonska z Nemčijo pod imenom anti-kominternski pakt. Japonska je takrat objasnila Rusom, da je bil podpisan ta pakt le proti širjenju komunističnega vpliva v vzhodni Aziji, ne pa proti Rusiji.
Ta pakt nevtralnosti pa Je predstavljal v najboljšem slučaju premirje, kajti spopad ruskih in japonskih interesov na Daljnem vzhodu Je star in nepomir-Ijiv. Japonska je prenesla velik del svojih produkcijskih sil na azijski kontinent, dočim je bilo rusko prodiranje na vzhod precej slično ameriškemu prodiranju na zupad—nekakšna usodnu silu, katere ni mogoče ustaviti.
V drugem delu 16. stoletja so začele manjše skupine kozakov prodirati v tej smeri iu se niso ustavile, dokler niso dosegle Ti-hegu oceanu. Dejstvo, du je bila politika carjev mnogo manj odgovorna za to prodirunje kot podjetnost pustolovcev in drznih potnikov in trgovcev, dajo tej puruleli le še več sličnosti, Rusi so se Imeli boriti pred vsem proti naravi, munj proti ljudem, V teku 57 let, od 1ÖB2 do 163«, so končali svoje delo prodirunju, med tem ko so Amerikanci potrebovali 200 let, da se prebijejo do pacifiške obale.
Toda šele vpričo grožnje Japonskega militarizmu so zučeli Rusi pod sovjetsko vlado s veliko silo razvijati te pokrajine. Malo je znanegu, kaj se tam godi, tl)da Owen Lati more prili-
ki poneverljo milijone, prejmejo nronj kazni kakor jo je on zu nekaj obleke ln drobnurij. Največkrat pa niti ne pridejo pod paragraf, a on Je "zaslužil" za svojo pridnost kar polnih deset mesecev.
Z zanimanjem je pregledoval knjige na polici.
V književnosti je bil precej doma. Govoril Je o Cankarju in
živečih literutlh, ki jim j» mai sikduj postregel s črno kavo in kupucincem. Poslušal Je njihove ruzgovore, se veselil prepirov, zbudanj in vsega, s čimer so se obkluduli v duhovitih vinskih uruh. Med ribanjem me je sprs-ševnl za Dostojevskega ln Tolstega, kdo od obeh Ima večjo ceno, zu kogu se ljudje bolj navdušujejo. Ako bi utegnila pomenek na široko rasplesti, bi gotovo prešel še nu druge literarne veličine, A paznik ga Je prlgu-njul, nuj brž poribu, ker gu Čakajo še druge celice. Pri čiščenju je nudzlrul več kaznencev. Ko je moral k nJim, sva spet svo-bodneje govorila, Zanimalo ga je, kolere pisatelje ceni ves svet, koga najbolj bero. Hud bi do-gnul tudi to, v katerih knjiguh je večju vrednost, ull v le|»oslov-nih ull znanstvenih.
Njegova kulturnu žeja se ml jo /uzdela zagonotna. Kes, du v zapore /uidejo nujčudovitejši ljudje, učenjaki in bedaki, /astrun natukarjevega prijuteljstvu do knjig si pu nliiem prišel sum nu čisto.
Presenetil me Je s podjetnost-jo in odkritostjo. Nič ni tsjil, du ostane zvest svobmlni obrll, ki mu utegne prinesti denarja ali pu ponoven zapor, kar je bolj gotovo, ker toliko kulturen le še nI bil, da bi znal zu svojo obrt dobiti kakršnokoli koncesijo,
Različni so ljudje, tudi knjige ljubi vsulj človek na svoj način.
veduje v svoji knjigi "Solution In Asia", da izdeluje danes sovjetski daljni vzhod tudi že težke industrijske izdelka, kot lokomotive, ladje, stroje in orodje. V Komsomolsku, Industrijskem mestu, ki Je staro komaj 18 let, živi preko 100,000 ljudi. Med drugim izdelujejo tam la^e do veličine 8,000 ton.
Rusi so poslali tja iz Evrope neizmerne količine razbitega nemškega vojnega materiala, is katerega izdelujejo tam jekleno plošče za ladje. Te sovjetske industrije utrjujejo vojaško silo sovjetskega daljnega vzhoda, o kateri sodi vos svet, da Je ogromna. Dvakrat v zadnjih lotih so Japonci poskusili meriti se z njo in ao obakrat drago plačali. Lotu 1930 so zasedli višinske pozicije nad jezerom Khassin blizu Vludivostoku. Ruska pehota in letalstvo sta Japonce poro^jp In pregnala. Leta 1937 pa so Japonci zopet poskusili svojo srečo V zunanji Mongoliji pri Jezeru Bob Nor, a so bili strahovito poraženi in so izgubili baje 18,000 mož. OtJ tegu časa naprej Japonci niso več obnovili svojih poskusov.
Toda rusko-japonsko nasprot-stvo Je mnogo starejše kot sovjetska vlada, Rusi so bili prisotni že takrat,' ko Je ameriški admiral Perry prisilil Japonce, da odpro svojo deželo evropskemu vplivu. Lets IBM so sklenili Rusi in Japonci svojo prvo pogodbo, katere predmet je bila skupna uprava otoka Sahalina, ki je ostal do danes kamen spod-tike med obema silama.
Drugi sporni interesi so bili v Mandžuriji in Koreji. Leta 1904 so privedli do vojne, katero je začela Japonska prav tako kot v Pearl Harborju z nenadnim napadom, brez napovedi vojne, na rusko mMtasrico, zbrano v Port Arthui'JU, • "Nesposobnost ruskih generslov je Izgubilo vojno ln s njo vso Korejo, Mandžurijo ln Južno polovico Suhullna. Tudi mir po tisti vojni Je bil le premirje.
Rusko rUvAltirlJu Je znovo poostrila rofetherje med obemu silama. Japonsko je zasedla del vzhodnih pokrajin, Iz katerih pa se je morala umakniti pod ameriškim pritiskom in pod pritiskom naruščujoče sovjetske silo. Toda osnovni spor — nasprot-stvo dveh držsv, ki se širita v isto smer — Je ostsl vedno, ln Je še dones neodločen. Tokozvuni "To-noku memorial" — o katerega avtentičnosti tu ne bomo govorili — pravi v Jmnih besedah naslednje;
"Mandžuriju In Mongolijo sto ključni postojanki, na podlagi kuterih se bomo mogli polustiti vsega bogastva Kine. Nuto bomo zasedli Indijo In Južna morja, Malo Azijo In končno tudi Evropo,"
Hovjetska Huslja Je od dne do dne bolje prlptavljvna no bodoči apopad. Sovjetska ormuda nu vzhodu je bila vedno ogromna. Ko se bo |KKirla nacistična Nemčija, bodo os vola »jene ogromne sile, dočim Je japonsko moč tr-l**lu pod udarci ameriških oboroženih sil.—ONA.
WMJtC THK FUf L OOCS
A MODERN DCSTROYSft asas
more than 5,000 fslioas of eft sa boar s< lop
Vojaški sdravnlk pralakuje praataka Edwards L. Brassollllo. koliko kosti Ima poloosJfanlh od rasaolla. iipod katerih so «s rešili njegovi tovsrt* v I lall j! potem, ko Ja v poslopja treščila nam it« granat« la go ra »delala.
SLU2BA HIŠNIKA
S lam sa nasnsnja, da Ja Is* prasnjano m salo hišnika v glav nam uradu S H P J. Koqar vaaall tako dalo. ns| as nemudoma prt-glaal bodisi po talafoaui Rockwall 4904. sli pa pismeno. V pismu Ja traba nsvaatl zdravstveno ■tanja la stsroat, te ima drošlao la mogoča kaka Iskušajo v lam poalu. Slušbo Ja traba aaatopttl tokol. Vsa nadaljaa Informadla v s veil s lam sa dobi prt podpisa namu.
. V CAINKAR. gl. pcadaodalk.
=====
RDEČA KOKARDA
Roman iz velike francoske revolucije STANLEY WEYMAN
r
(Nadaljevanj«)
' Če je tako, zakaj ste ml vobce kaj povedali? Ali ne bi bilo bolj usmiljeno, da ste molčali?"
Grenek smeh me je posilil.
"Zato, ker sem vas hotel pregovoriti, da bi ostavili Nimes," je sočutno odgovoril abbe Be-rtbit ter mi s pomembnim pogledom položil roko na komolec. "Gospodična Deniza je zaročena in izven vašega dosega. Čez nekaj ur ali vsaj takoj po volitvah bo tukaj vstaja. Poznam vas in vem, da ne boste s srcem ne na tej ne na oni strani. Čemu bi tedaj ostali, gospod vikont?"
"Zato," sem dejal tako strastno, da mu je roka od presenečenja kar odletela z mojega komolca, "zato, ker bom zasledoval gospodično Denico, dokler se ne poroči, čeprav do Turina. Zato, ker ravna gospod Froment napak, ko meša ljubavne posle z vojniškimi; zato, ker so moje simpatije zdaj končno vel javno na tisti strani, ki ni njegova! O, prav gotovo! . . . Verjamem vam, da ne morete govoriti; a so ljudje, morejo, in te hočem poiskati!" Ne da bi poslušal njegov odgovor in ne meneč se za vzklike in zakletve, s katerimi me je skušal zadržati, sem pograbil svoj klobuk in planil po stopnicah. Z vso naglico sem odhi-tel v tisti konec mesta, iz katerega sem prišel. Ulice, ki sem dirjal po njih, so bile še vedno polne ljudstva, toda nered je ponehaval. Večkrat sem srečal vojniške patrulje, ki so opominjal« ljudi, naj bodo mirni, in sumljive skupine grajanov, ki so šepetali med seboj in me ošvrkavali z nezaupnimi pogledi. Izmed dese-torice moških je bil gotovo eden menih, domini kanec ali kapucin. Vzlic svoji glavni skrbi, da bi našel gospoda de Geola ln Butona ter ju vprašal, kaj vesta kot njegova sovražnika o namenih in bojnih silah tega človeka, sem opazil, da je vladala v mestu neobičajna napetost. Če sem hotel pred izbruhom nevihte, ki se je kopičila, še kaj storiti, tedaj nisem smel odlašati niti minute.
Sreča je hotela, da sem našel gospoda de Geola in Butona v njuni gostilni. Baron me je sprejel s nagrbančenimi obrvmi in posmehljivim obrazom; ko pa šegi mu zadal prvih nekaj vprašanj, je spoznal, da govorim resno, in njegovo vedenje se je izprsmenilo.
"Nu, dajte, povejte mu, kako in kaj," je po-kimal Butonu. >Jir .i «
Sele tedaj sem opazil neobičajno razburjenost, ki sta jo zaman skušala utajiti.
"Kaj se godi?" sem vprašal.
"Godi se to," je živahno odvrnil kovač, "da so se včeraj v Avignonu uprli pristaši gospoda Fromenta. Prenaglili so s«, i Bili. so razbiti in so utrpeli težke izgube. Prsvkar nam je došlo ■poročilo. To utegne pospešiti stvari, da se bodo hitreje razvijale."
"Po ulicah sem videl vojnike," sem dejal.
"Kalvinisti so res prosili zaščite. A ti vojni-ki in njihove patrulje so le burka," se je z mrkim nasmeškom oglasil baron de Geol. "Guyennski polk je domoljuben in bi nam rad priskočil na pomoč, toda oficirji ga zadržujejo v kasarnah; župan in mestni svet sta rdeča— naj se zgodi karkoli, vojske gotovo ne bosta klicala. Katoliške beznice so polne oboroženih ljudi; če se Fromentu posreči, da dobi mesto v svojo oblast in ga drži le tri dni, piide iz Montpellierja tamkajšnji governcr, njegova svetlost vojvoda Artoiški in . . ." "In?"
"In to, kar bo od kraja samo pobuna, se iz-premeni v vstajo," je z zvenečim glasom nadaljeval baron. "Toda od čaše do ustnic Je dolga
pot in v Ceven nskih gorah ne žive samo krotke
ovčice!"
Ko je izrekel te besede, je stopil v izbo neznan Človek, pogledal naju dva in mignil baronu.
"Oprostite," je hlastno rekel gospod de Geol.
V tihem pomenku je odvedel prišleca iz sobe. Buton je odšel za njima. Ostal sem sam.
Meneč, da se morajo kmalu vrniti, sem jih nestrpno pričakoval; toda nekaj minut je prešlo, ne da bi se bil kdo pokazal. Naveličan čakanja sem stopil naposled na gostilniško dvorišče in odtod na ulico. Ne duha ne sluha ni bilo o njih; a videl sem skupino služabnikov in drugih domaČih, ki so se bili zbrali pred vrati. Vsi so molčali in vlekli na ušesa; ko sem se približal, me je eden izmed njih zlovoljno pogledal, češ, naj mirujem
Izpraševati ga nisem utegnil; v daljavi je počil strel, za njim drugi in tretji. Nato se je vzdignil zamolkel hrup, morda kričanje množice, morda drdranje težkega voza; temu je sledila nova vrsta razločnih, ostro odsekanih strelov. Mi smo še vedno prisluškovali. In tedaj— poslednji rdeči žarek zahajajočega solnca je ugašal na robovih streh—je z naglimi, neučakanimi udarci zaklenkal zvon. «Iz bližnje ulice je pritekel človek, ki mu nisem mogel razločiti obraza.
Toda gostilničar ni čakal njegovih novic.
"Brž vsi noter!" je zaklical svojim ljudem. "Ti Pierrc, zapahni oknice. In vi, gospod," se je naglo obrnil k meni, "vrnite se z nami v hišo. Mesto se buni, za tujca ni dobro, da bi zdaj postajal po cestah."
Toda jaz sem bil že krenil po ulici. Prehitel sem begunca, ki mi je mimogrede zaklical, da se uporniki bližajo. Srečal sem konja brez jezdeca, ponorelega od strahu, ki je v skok drvil po cesti. Ne meneč se ne za to ne za ono, sem hitel dalje. Dve sto korakov pred seboj sem zagledal oblak prahu in dima, skozi katerega je bilo razločiti hrbte vojnikov, počasi odstopa-jočih pred strnjeno množico, ki je pritiskala nanje. Se trenutek in so izginili v njej, kakor zgine tramovj« Jeza pod hudournimi valovi.
Videč, da s« nikakor ne morem preriti skozi to množico, s«m zavil v stransko uličico; bila je tesna in vsa mračna od štrlečih slemen, ki so zaslanjala bledo večerno pebo. Po njej sem dospel v majhno ulico, polno žensk, ki so s prestrašenimi obrazi prisluškovale hrumenju. V naglici sem jih minil; in tedaj je zazijala pred menoj druga tesna uličica, ki se mi je zdela, da vodi proti stanovanju abbeja Benoita. Na srečo se je zgrinjala množica samo v večje prometne žile, med tem ko so bile stranske ulice razmeroma zapuščen«; tako sera neovirano pri-r šel na mali trg nedaleč od njegovih vrat.
Tu ali vsaj nekje v bližini je bila menda vojska začela napadati, zakaj na tlaku je ležala prelomljena mušketa in bledi obrazi so gledali za menoj skozi okna zgornjih nadstropij, ko sem šel preko trga. Ne da bi koga srečal, sem naposled dospel do hiše, v kateri je stanoval abbe Benoit. Jadrno sem jo ubral po stopnicah na vrh.
Zunaj jo bilo še nekaj svetlobe, toda v notranjosti se je že mračilo; nisem še utegnil prestopiti prvih dveh pragov, ko sem se spotaknil in padel z glavo na predmet, ki mi je zapiral pot. Padec je bil hud, stokaje sem se pobral na noge; toda stokanje mi je prešlo in dih mi je zastal, ko sem v somraku razbral predmet, na katerega sem bil telebnil. Ta predmet je bil človeško truplo.
(Dalje prihodnjič.)
YANK ROUND-UP NEAR COLOGNE
Premeteni cigan
(Nadaljevanje.)
Župniku, ki je bil precej varčen gospod, ni posebno ugajal ciganov predlog radi popravila. Pa ksj j« hotel? Pogodila sta se.
"Vsak dan boš imel pri meni košto, spiš lahfco v drvarnici in za Ion dobiš povrhu še sedem goldinarjev. Ampak le glej, da dobro opraviš!"
Cigan je odšel na zvonik, kjer se je utaboril čez dan. Zdaj pa zdaj je udaril s kladivom, da pokaže, da je pri delu.
Čez mesec dni, ko se je se-strada ni cigan po zaporni kazni, ki jo je odsedel v kamniški ke-hl. pošteno restavrlral, Je bil — volk alt in koza cela.
Potegavičina
Vea tačasnt Kamnik je poznal sodnega kancllata Načeta. Takrat tam še niso poznali, kakor Jih tudi danes ne — zapečnja-kov in flllstrov. Kar je bilo u-glednejšlh možakarjev, so vsi radi posedali v prijaznih gostil-
niških prostorih pri Nebeškem očetu. Le-tu so se zbijale šale, godovnikom prirejali frehe, da bi prej čas potekel; tod se je tako burno politiziralo, da je celo muca za pečjo spanec minul in se je stara Urška, ki je bila fak-totum v vinskem svetišču, križala na vse prctcge in kriplje.
V	teh prostorih je bil kot prl-mus Inter pares on, gospod sodni kanclist Nace (Bog mu daj dobro!) stola — ravnatelj.
Nace je bil orjak, da mu ga ni bilo para. Prsva gorenjska grča. Precej ga je prcneael. Pravili so, da ga celo vino, pomešano z volovsko krvjo. nI vrglo. Trdili so tudi, ds je bil velik prijatelj one kapljice, v kateri.se je baje namakal tobak. Morebiti je pa to lc nekaka su-perlutivna označba njegovih izrednih pivskih zmožnosti. Ljudje pač veliko govore.
V	tej odlični družbi so bili registrirani vsi tačasni mestni veljaki: pljomtarjl, zdravnik, trgovci in obrtniki, mešana drui-ba odhčnjakov.
Na sv. Primoža dan so oni in tudi drugi zemljani radi pose-čali strmi hrib istega imena. To Je bilo že tako v navadi. Niti ni bilo treba posebe opozarjati na ta znameniti praznik.
Urška je to že vedela, in čim se je zmračilo, je v vseh postranskih gostilniških prostorih začel freh, v katerega se je mešalo mijavkanje prestrašenega muca in besno lajanje psa na dvorišču.
Notri v ekstracimru je pa gospod kanclist potrkal s poročnim prstanom ob kozarec, si z odločno kretnjo popravil kravato pod trojno brado ter započel svoj obllgatni sermon na čast vsed Primoiev.
Zjutraj zarana je •odhajala pestra vrsta odličnjakov na dolgo pot na sfrmo goro. Vsak Je prispeval po svojih močeh, po geslu: eden za vse, vsi za enega. Noaili so s seboj svežnje in nahrbtnike z najrazličnejšimi kulinaričnimi pribori. Vino pa se Je dobilo kar gori pri mežnsrju.
Naravno je ln prav nič ae ni Čuditi, da Je vsem odleglo, ko so dospeli na vrh hriba ter ao brez vsakega obotavljanja "zasedli že naprej pripravljeno mizo v kotu pod razpelom.
Davno bi morala biti ie poga-šena Aeja, zakaj zalivali ao vaa
u> WkMb^MP
m iï^j'Wmmmr^

ON TNI TIM of the American drive toward the city o< Cologne, these German civilians of varied i|M were picked up by U. S. Ninth Army trooya. They sit outside a small house with a few meager possession* while waiting to learn what the future holds for them.'
izbrana jedila, ki jih je bilo prekomerno na razpolago, s Štefani, da je teklo od mize.
Tako ni nič čudnega, če si je še gospod Nace naposled natrpal želodec, da si je moral jermen odpasati. "Uh!" je vzdihoval.
Nerodno je bilo za Načeta, ko so naposled stavili na mizo tako lepo rumeno zapečene purane. "Joj," je mrmral, "zakaj pa mi niste prej povedali, da pridejo še purani na mizo!"
"Nič za to, Nace," so mu rekli, "boš pa s seboj vzel."
In napolnili so mu varžete s štirimi precej nabreklimi zavojčki — purana. Dobro se mu je zdelo. Ter so odšli po strmini navzdol.
Nace ga je imel precej pod kapo. Doma ga je ne baš milostno sprejela njegova milost-liva. "Pijanec ti grdi, ali se moraš vedno napiti kakor klada!"
"Oh, ne bodi no, saj sem Ti prinesel, s seboj purmančl^. Na!" — In že je bila vsa kon-tent.
Nace je izvlekel tiste štiri zavojčke ter jih pokladal prijetno iznenadeni ženici v naročje. Nato se je odpravil spat.
V zavojčkih pa so bila — polena, ki jih je sedaj' Nacetovka metala v strmečega možička, da so se mu kar zvezde utrinjale pred očmi.
"Oh, ta nesnaga grda, ali me misliš še vleči. Ti grdavš ti zanikrni!"
Nace je molčal, o potegavščini in omenil nikomur niti besedice. —
Prešlo je leto in spet je napočil sv. Primoža dan. Po obligat-nem frehu so drugi dan zarana odkorakale množice na strmo goro.
Tam so kakor običajno pili in jedli, da so bili vsi trebušni registri angažirani do skrajnosti.
Napet trebuh! Ni čuda, če je Nacetu izpodrsnilo, da je padel
ter si — zlomil nogo. "Pomagajte," je obupno klical, "ne morem vstati. Joj meni, nogo sem si zlomil." — Bili so že na pol pota nizdol.
Kaj je preostalo drugega, nego da se jih je četvorica povzpela nazaj na vrh hriba po pletene nosilnice, na katerih se navadno gnoj prevaža.
Nanje so položili Načeta ter ga menjaje se, v potu svojih obrazov nosili — oprezno, oprezno po strmini navzdol.
Ko so "prišli v bližino mesta, so nosilnico položili na tla, da je Nace klavrno zaječal: "Oh, moja noga!" Vsem se je smilil.
Nakar jih je naprosil, naj se malce odstranijo, češ, da hoče biti za trenotek sam v družbi svojih bolečin.
Niso se še dobro odstranili morda pet korakov, ko se je zgodilo čudo. Nace je vstal ter s pozdravom: "To imate za lanska polena!" — stekel kar sq ga noge nesle.---
Nekaj tednov kasneje se je gospod sodni kanclist preselil v' Ljubljano.
V risu
V predmestju je stanoval star možakar, po domače Furmanov! Lukec, tako imenovan, ker je' nekoč v svojih boljših dneh bil ( voznik. Živel ali prav za prav, životaril je, kakor je znal in mo-1 gel. Zlobni jeziki so mu sicer, podtikali, da hodi k črnim ma-' šam, ki se opolnoči vrše na Ža-1 lah in da zna napraviti copr-' niški ris, kakor treba, da pan&l vanj hudiča.
No, to so bila zgolj podtika-' nja, zakaj če bi bil Furmanov Luka res znal zarotiti hudobca, se gotovo ne bi bil hranil zgolj s krompirjem in mlečno kašo. Pa naj si bo kakor hoče, moža kar je slovel kot skopuh, bival je v pritlični hiši sam samcat,' žive duše ni puščal do sebe.
Vrata so bila vedno zaprta. Če je šel zdoma, jih je zaklenil s ključem in z zapahom; okna so bila itak zamrežena. Kaj čuda, če so ljudje ugibali to in ono.
Nekega dne. je v loteriji zadel ambosolo; eden in dvajset forin-tov so mu odšteli na roke. V hipni zablodi, ka-li, je zašel v predmestno krčmo Pri fraklju. Tam si je bil privoščil že nekaj frakljčv "ta hudega," zakaj ko so vstopili drugi gostje, so se čudom čudili, da je nedostopni Luka tako židSne volje.
(Dalje prihodnjič)
Razni mali oglati
Houseman Wanted
We wish to announce that there is a vacancy in the poaltion as houseman in headquarters
building of the Slovene National Benefit Society. Those interested shall apply either by calling Rockwell 4904 or in writing as soon aa possible, giving Information as to the family, age and health and poeeible experience of the applicant. The position is to be filled at once. For all further information in thia connection kindly inquire at the office of the undersigned.
V. CAINKAR. President.
Dekleta in žene
dobe dobro delo v moderni pe-kariji na debelo. Čisti prostori in lahko delo. Dobra plača. Delovne ure si lahko sami izberete. Oglasite se pri:
FarmCrest
Razmmali ogl^
"^Tcha?^
a*° nan» naznanite nekr dobro karo na pr^*0* * h. kupim vašo karo in „ * I $50.00 posebej v ^viT *«
P« a T,1- Seeley 0607
PHODASE ^ dve stanovanjska 2x4 hiša- pritličje
prvem nadst. Dve kar 0,4 Zmerna cena. LastnikiM Central Park ave^SŽ^«» i
i __
DEKLE ALI ŽENAlT^r---
dela Plač. $30.00 i^kS Po 10- uri A. M. MANsf^ff
"janitors" hišnikt
Večerno delo v 7 nadst. UradJ poslopju. Izvrstno delavno Z Vprašajte pred 5 P. M. Mr dJ 540 N. Michigan Ave.-DehJ 271L__n
V Prosveti so dnevne «veta ne ln delavske vesli. Ml citate vsak dan?	"
Bakery
4Û50 West Jackson St., Chicago
AGITIRAJTE ZA PROSVETOI
»
DELO DOBE
hišnice!
"jan1tresses
Ženske za čiščenje
Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ura ivečer, Vojno nujna industrij».
Rabimo tudi pomočnice v Jedilnid
VPRAŠAJTE pri:
ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY
"EMPLOYMENT OFFICE"! ZA ŽENSKE
Street Floor 309 W. Washington I Street
TISKAR.M w jSL
-sprelema W
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila sa veselice ln shode, vizltnlci, časnik«, knjige, koledarj«, letake itd. ? • alovenaKčth, hrvatskem, alovaškem, češkem, Itnglefttom	4n'drugih ......
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8HPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.... Vas pojasnila dsj« vodstvo tiskam .... Cene smerne, onljsko delo prrs rak
EVERY DROP COUNTS
HswarS Llndeay. actor. suparlMenSa. whll« hI« «.fe. Oerothy Sttclmay
saura uaad » ... i.a i.«. ____» _.	.. - - .	*	9
Saurs useS coohmf »., lnU ,ht Cai»«a.«tr U.ed fat h«l»s mah« paint'«, synthetic rubber aoap, pharmaceuticals and thousands ef ether war Sed Civilian product*.	-, n- . ^
Pišite po informacije na naslov:
SNfij P RINTER Y
¿657-59 S. Lawndale Avenue • - Chicago 23. Ml»* TEL. ROCKWELL 4104
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepu 12. redna konvencije se lahko naroči na list Proavsto ta prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov is ene drušlas k sal ntroi-ninL List Prosveta stane sa vse enako, sa ¿lana ali nečlana M 00 n eno letne naročnino. Km «a ¿lani «e plačajo pri asesmsntu 0 n tednik, sa jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vzroka, rett da Je lis! predrag sa ¿lana SNPJ. List Prosveta Je vaša lsatalaa ta gotovo Jo v vsaki druilnl nekdo, ki U rad ¿Ital list vaak dan.
Pojasnilo!—Vse! i j kakor hitro kateri teh članov preneha biti čtaa SNPJ, aii če se preseli proč od družine in bo tahtevsl ssm »vni W tednik, bode moral tisti član Iz dotlčne družine, ki Je tako naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnih n*^ ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako trga m stori, tedaj mora upravnlltvo cnJ*atl datum u to vsoto naročnika
Cena ilatu Prosveta Jai Za ZaruL driave in Kanado SS.00
1	tednik In
2	tednika in.__
3	tednike in.___
4	tednika in____
3 tednikov In...
2.49 1JZS
mié
Za Evropo Je..
Za Chicago ln okolico jo
1	tednik In.----------
2	tednika la----------
S tednika Is...-.........-
4 tednika in.-----------
• tednikov in----------
„J? k . M« _ ill - t* _ m . lJi
11 polni ta spodnji kupon, priloiite potrebno vsoto danarja 34ener Order v pismu In si naročite Prosveto. list. ki 1« lMÍ°m
PROSVETA. SNPJ. 2S5T So. Lawndala Ave. Chicago 22. I1L
PrOošeno pošiljam naročnino sa Uat Prosveto vsoto ----
L late______tL društvs N. — -—
If »lov
Ustavite tednik ln ga pripišite k mo)! naročnini od r*1*'" članov moje drušlnot
2.	-.------------------en društva «
3	.--------CL društva At
4	.---------& društvs it
5	.----------6L društvs èt
Nov naročnik Q