Domoznanski odtieiet tp 07 SNEŽNIK 2008 070(497,12 Ilirska Bistrica 4001203,209 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 ro be rt. dodic@ porsche, si ilirska Bistrica, letnik XVI - št. 209. - februar 2008 - cena 1,50 € TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO 771318 365006 l< Banka Koper BISTRIČANI NA »PARTIZANSKIH SMUČINAH« SPET USPEŠNI Na letošnjih Partizanskih smučinah, »CERKNO-45«, ki so izvedene letos že enaintridesetič dne 26. januarja, v spomin na enkratni športni dogodek sredi okupirane Evrope v januarju 1945., ko so se v okolici Cerknega, sredi sovražnikovih postojank, partizanski športniki pomerili v patruljnem teku s streljanjem, veleslalomu in skokih. V spomin na ta enkratni dogodek se na smučišču Črni Vrh - Cerkno, vsako leto pomerijo borke in borci, članice in člani ZB, veterani vojne za Slovenijo, člani Združenja častnikov in podčastnikov Slovenije, pripadniki Slovenske vojske in mladi. Pred začetkom tekmovanja je demonstratorska skupina iz Predmeje prikazala staro tehniko telemark smučanja in kot zanimivost, so letos prvič privlekli iz cerkljanskega muzeja tudi izvirne smučke iz Novakov, ki smo jih udeleženci prvič videli, V kategoriji članic in članov ZB je tekmovala tudi naša ekipa. Glede našega tekmovanja lahko rečem, da je bilo v slogu: »Prišli, videli in zmagali«, saj smo osvojili dve prvi mesti (Mikuletič Ivanka, Prosen Dušan), eno drugo (Šircelj Mija) in dva četrta (Zadel Mirjam in Mikuletič Avgust). Tekmovanje je bilo v prekrasnem sončnem vremenu v amfiteatru naših prekrasnih gora. Tekmovanja in druženja sta se udeležila tudi ministra g.Erjavec in g. Podobnik, eden od treh še živih tekmovalcev »Partizanske olimpiade« ter številni drugi gostje. Šola iz Cerkna je poskrbela za pester program ob tovariškem druženju v hotelu Cerkno. Vodja ekipe IT Josip ljubič ZENSKA ZENSKI 2008 ®e®e®e®e®e Vabimo vas na prireditev Ženska-ženski 2008, ki bo 7. mana 2008 v dvorani Doma na Vidmu ob 19.00 uri. Ob praznovanju 8. marca - mednarodnega dneva žena vas vabimo na PRODAJNO RAZSTAVO Dragice Sušanj - slikarke z usti z naslovom MEHKOBA IN TOPLOTA od 7.3. do 21.3. 2008 v OBRTNEM DOMU na Bazoviški cesti 13, v Ilirski Bistrici. Otvoritev razstave bo v petek, 7. marca 2008 ob 17. uri. Razstava bo na ogled: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure Podarite vašim najdražjim sliko s čudovitimi motivi narave. Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat DESET RAZLOGOV, M SE ODLOČITE U Interles 1. KVALITETA DO NAJMANJŠEGA DETAJLA 2. STROKOVNO SVETOVANJE IN SERVIS 0KNA VRATA 3. ABSOLUTNA VREMENSKA OBSTOJNOST 4. IDEALNA TOPLOTNA IZOLACIJA 5. OPTIMALNA ZVOČNA IZOLACIJA 6. ENOSTAVNA NEGA IN VZDRŽEVANJE 7. OPTIČNO MEHKE POTEZE 8. RAZNOLKOST V BARVAH IH OBLIKAH 9. S CERTIFIKATOM PRIZNAN MANEDŽMENT KVALITETE 10. EKOLOŠKO PRIZNANI MATERIALI Vprašaji® nas: tel:02 / 7200 330 fax:02/7200 340 www.Interles.si interies@siol.net Celoviti SENČILA ZIMSKI VRTOVI PVC LES *** ALU 'vajalskl BenaE« nnii$!n sn i iri b"b sa GSM CENTER ♦ PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ F0foiK®pimmiE PONEDELJEK - PETEK 8"-12" in 15". 19" SOBOTA ‘NOVI PAKET “ITAK" ■ ZA VSE MLADE OD 15 DO 30 LET ‘VIKEND REVOLUCIJA-KLICI NA VSE MOBITELOVE ŠTEVILKE ZA 1 CENT ‘Možna vezava družinskih bonusov na Penzion paket ‘SOS ali SOS plut za vsa zaposleni v Policiji in Slovenski vojski 8 - 12 VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV I CERKVENIK NA PLAČU * sveže ribe * zamrznjen&ribe * školjkeMžtfT^pk * “bacatain bianJSoT * konzerve " (%pkarjeva26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 mu M 1 \ DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE, D.O.O. TEL/FAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Mudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 ' URNIK ' 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto uvodne besede DAJTE KAJ ZA PUSTA, KER SO LAČNA USTA Nekaj dni nazaj sem se sprehajala po našem lepem mestu in ne boste verjeli kaj sem videla. Pred Turistom še vedno visi PUST. Sama nisem preveč verna, ampak toliko so me le naučili, da se na pepelnico pusta zažge. No, naš Trnovski pa še vedno visi in kljubuje vsem in vsakomur. Pa sem začela razmišljati: Ali so ga pozabili? - saj veste danes smo ljudje strašno zaposleni, pod velikim stresom, pod velikim pritiskom, da moramo biti zelo všečni in uspešni... Ali so ga namenoma pustili? - saj veste, danes se vsi ločujejo, nobeden ne želi odgovarjati za nobenega drugega in ni nam več mar, ne za sosede, ne za prijatelje in so tako bogega pusta pustili naj se znajde po svoje, kakor se moramo mi vsi in zakaj bi se s tem sploh obremenjevali... Ali pa je to zarota?-ja to bo verjetno res. Pust je znak uporništva, da nismo zadovoljni z življenjem v našem kraju, da si želimo napredka, boljšega življenja, večjih možnosti... Mogoče je pa pust samo v posmeh določenim stvarem in ljudem in je znanilec sprememb. To je to - če ima pust pogum, da kljubuje, kljub temu da ni pust, bi tudi mi lahko zahtevali napredek, navkljub vsem in vsemu. Oblast žal ni samo slast, je tudi odgovornost do ljudi, da se nekaj naredi. In politiki ne smete biti jezni, če smo ljudje do vas kritični, saj je logično, da ste vi za vse krivi. Vi ste tam - mi pa tukaj - vi ste za vaše odločitve plačani - mi pa ne, vi ste do nas dolžniki, mi pa kakorkoli obrnete, vaši plačniki. Naš medsebojni odnos je pač takšen, da mi brez vas lahko živimo - resda malo slabše, ampak vi brez nas, ste nič in nobeden. Resje tudi, da ko ste tam - in mi še vedno tukaj - da lahko počene karkoli vam se zljubi, ampak ne potem reč, da niste vedeli, da niste zaznali, da se niste zavedali, pa da to takrat ni bilo videti tako kakor je videti danes, da niste razmišljali, da ste zaupali napačnim ljudem, da so vas prevarali, da so vam lagali in se vam izmišljevali, da...,da...,da...,da.... Nimate opravičila in mi ga tudi ne sprejmemo - če ste precenili vaše zmožnosti, vaše sposobnosti in vaše politične povezave je to vaš problem - mi bomo to, kakor edini zmožni, tudi kaznovali. Pa za božjo voljo, dajte dol tistega bogega pusta, da mi končno nehajo po glavi rojiti takšne in podobne pregrešne misli... mag. Milena Urh ne. PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net ČEBELARSKO DRUŠTVO VABI Čebelarsko društvo Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica vabi NA PREDSTAVITEV NOVE BROŠURE O DELU DRUŠTVA OB STO LETNICI TER NA PODELITE J NAJBOLJŠIM IZ ■NJEVANJA MEDU. ARCA 2008 V Snežnik Časopis Snežnik Je nestrankarski časopis, ki Izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena Izvoda Je 1,5 EUR / 360,00 SIT Naslov uredništva: Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Tel.05/71 -00-320, fax 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: »GA Commerce« d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnična urednica: Helena Primc Tisk: »GA Commerce« d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honorlrame. Rokopise In fotografije na željn vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. * + sloveriia magvarorszšc hrvatekn REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko ZAKLJUČEK PROJEKTA BRKINSKA SADNA CESTA V slikoviti vasici Vareje v osrčju Brkinov je bilo v četrtek, 14.2.2008 neobičajno živahno za navadno delovno dopoldne, ko se večinoma porazgubimo po službah in opravkih. Na turistični kmetiji Benčič smo se namreč zbrali sadjarji, predstavniki občin, svetovalci, novinarji, skratka vsi, ki so ali bodo kakorkoli povezani s projektom Brkinska sadna cesta. Sončen dan je bil kot naročen za otvoritev sadne ceste in dobra popotnica ponudnikom ob njej. Končali smo projekt označitve ceste, s tem pa pravzaprav šele začeli z veliko nalogo, da bodo table služile svojemu namenu. Najprej je prisotne pozdravil Matija Potokar, župan občine Divača. Društvo brkinskih sadjarjev, ki je bilo prijavitelj projekta , je predstavil njegov dolgoletni član in predsednik Stjepan Miše. V imenu Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, je zbrane nagovoril Jože Vončina. Sadjarji so bili veseli vzpodbudnih besed Nevenke Tomšič iz občine Ilirska Bistrica in Janeza Čučka, podžupana občine Pivka. Namen in aktivnosti projekta je predstavil kmetijski svetovalec Aleks Dariž. V Brkinih je danes okrog 150 ha intenzivnih sadovnjakov, predvsem jablan in sliv. Radi se pohvalimo, da pri nas uspeva izvrstno sadje. Vendar pa sadjarstvo kljub ugodnim naravnim pogojem v zadnjih letih ne napreduje. Poglavitni razlog za to so vse večje težave pri prodaji sadja. Ker projekt skupne hladilnice in prodaje sadja ni uspel, so se v DBS s pomočjo kmetijske svetovalne službe odločili za izpeljavo projekta nilnimi dejavnostmi in kmetije s travniškimi nasadi. Pomagale so nam tudi vse štiri omenjene občine. Vsaka je za svoje območje sprejela ODLOK O OBMOČJU TURISTIČNE CESTE in nam s tem omogočila izpeljavo označitve kmetij na sadni cesti. Za sodelovanje se je odločilo 67 kmetij. Prva naloga tega projekta je bila priprava pravilnika, ki določa pogoje za vključitev kmetij v Brkinsko sadno cesto. Osnutek pravilnika smo pripravili člani projektne skupine, pregledal in sprejel pa gaje upravni odbor Društva brkinskih sadjarjev. V njem so navedeni vsi pogoji in zahteve, kijih bo moral izpolnjevati ponudnik vključen v brkinsko sadno cesto. Naslednji sklop je bil strokovni ogled kmetij, ki so se želele vključiti v Brkinsko sadno cesto. Na podlagi pravilnika smo ugotovili ali kmetije izpolnjujejo pogoje za vključitev. Člani projektne skupine smo obiskali vse zainteresirane kmetije in na vsaki ki so se vključile v projekt . To izobraževanje je zajelo strokovno predavanje Ureditev kmetije, kjer smo udeležence seznanili, kako morajo biti urejene kmetije, če želijo sprejemati goste oz. obiskovalce. V drugi fazi smo organizirali tudi dve delavnici, na katerih smo z zainteresiranimi udeleženci obdelali njihov konkreten primer, kako bi kmetijo uredili, da bi bila primerna za sprejem gostov in obiskovalcev. Izdali smo brošuro Brkinska sadna cesta, v kateri smo predstavili območje in kmetije na Brkinski sadni cesti, njihovo ponudbo sadja in izdelkov iz sadja. Izbrali smo logotip za označitev Brkinske sadne ceste. Za znak smo izbrali sadje, ki je značilno za naše območje- jabolko in češpljo. Izdelali smo načrt poteka BSC in postavili označevalne table na terenu. Pripravili smo tudi internetno stran društva, na kateri je predstavljeno društvo in projekt BSC. BSC. Prijavili smo se na na 1. javni razpis Sosedskega programa Slo-venija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006 -Intereg III A.Glavni namen tega projekta je povečati prodajo sadja in drugih kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetijah in privabiti čim večje število kupcev na dom. Z izvajanjem projekta smo pričeli konec leta 2005. K sodelovanju smo povabili vse člane DBS, ki deluje na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka. To je okrog 100 sadjarjev z intenzivnimi nasadi, zdrave n pa smo povabili še kmetije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo ali z dopol- |. jjariLjiiVt, 3 izpolnili vprašalnik, s katerim smo pridobili osnovne podatke o kmetiji, kakšno ponudbo imajo in tudi kakšne so možnosti za dodatno ponudbo na teh kmetijah ter kako si želijo označiti svojo kmetijo. Na podlagi teh podatkov smo pripravili oceno, kakšne so potrebe po oznakah za celotno Brkinsko sadno cesto. V okviru projekta smo izvedli izobraževanje za kmetije, iŠNtr Miran Sotlar nam je orisal dolgo pot od ideje do dejanske postavitve tabel. Podobne ceste razen vinskih, v glavnem nimajo označb ob državnih cestah. Delo, ki smo ga opravili, je pravzaprav pionirsko na tem področju. Danijela Volk je še enkrat poudarila, da delo še zdaleč ni končano. Projekt bo pokazal svojo pravo vrednost šele s tem, da bodo kmetije ob cesti dejansko žive in obiskane. Da pa nismo ves čas samo govorili, sta poskrbela mlada virtuoza na diatonični harmoniki Niko Poles in Matic Štavar. Pevski zbor Društva kmečkih žena Ilirska Bistrica je poskrbel, da smo vsi začutili duha brkinske pokrajine in ljudi. Srečanje se je končalo z živahnim druženjem in skupno željo, da bi se še dobivali bodisi na začetku ali ob koncu projektov. Projekt delno financira Evropska unija-ESSR v okviru Sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006, Interreg III A, projekt »Brkinska sadna cesta« MINISTER, DR. IVAN ŽAGAR: »SMISELNO JE, DA SE ZAKONODAJO SPREJME ŠE V TEM MANDATU«. vtmSm- NiMtV mmM čt t ,L.tf? * My. r»»••«*»«»*«>**» ^ :w &RS8 s. •.**%*«. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je 18. februarja 2008 v Hotelu Mons organizirala delovni posvet za župane slovenskih občin. Gostitelja posveta, ki je bil namenjen razpravi o pokrajinski zakonodaji, sta bila predsednik Vlade RS, g. Janez Janša in minister, pristojen za področje lokalne samouprave in regionalne politike, dr. Ivan Žagar. Glede na pozitivne odzive s strani lokalnih skupnosti o ustanavljanju pokrajin, so udeleženci na delovnem posvetu poskušali ponovno odgovoriti na odprta vprašanja in s tem prispevati k decentralizaciji in enakomernemu razvoju Slovenije. Delovni posvet je po besedah ministra, dr. Ivana Žagarja pokazal, da praktično vse občine podpirajo ustanovitev pokrajin in poudaril, da so »nenazadnje prav župani, ob gospodarstvenikih in mnogih drugih, tisti, ki najbolj čutijo, da pokrajin nimamo«. V izjavi za medije je pojasnil, da so župani ob tej priložnosti odprli in opozorili tudi na nekatera vprašanja v zvezi s pokrajinskim zemljevidom, kjer je trenutno najbolj aktualno vprašanje glede Kamniško-zasavske pokrajine, nekaj odprtih vprašanj pa je tudi glede Notranjske pokrajine in južnega dela Slovenije. Minister, dr. Ivan Žagar je povedal, da je županom na srečanju predlagal, da »nam konkretne predloge posredujejo« in jim zagotovil, da bodo te rešitve v maksimalni možni meri na Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko poskušali vgraditi v zakonodajo, ki je v proceduri v državnem zboru, kot tudi ob morebitnem predlaganju novega pokrajinskega zemljevida«. Dejal je še, da računa, da bodo župani, ki sicer prihajajo iz različnih političnih opcij, pri svojih strankah pomagali, pri zbliževanju stališč in podpori pokrajinski zakonodaji.” Nov predlog zakona o ustanovitvi pokrajin je lahko pripravljen “v mesecu dni ali kakšen dan več”, pri čemer pa računa na aktivno vlogo opozicije in predvsem župane je poudaril minister, dr. Ivan Žagar. Po njegovem mnenju je »smiselno, da se zakonodajo sprejme še v tem mandatu«, saj je bilo do sedaj opravljenega že veliko dela. »Če zakonodaja ne bo sprejeta v tem mandatu, bo v prihodnjem potrebno projekt praktično začeti znova«. Premier je ob tem poudaril, da bi to pomenilo, da projekt regionalizacije Slovenije niti teoretično ne bi dokončali do lokalnih volitev 2010. »Ta rezervni datum za ustanovitev pokrajin je realno možen samo v primeru, če temeljno zakonodajo sprejmemo v tem mandatu«. Župani so po mnenju premierja, g. Janeza Janše večinsko podprli predlog, da vlada ponovno poskusi s predlaganjem delno noveliranega zakona o ustanovitvi pokrajin, saj, kot je dejal, prevladuje prepričanje, da so pokrajine projekt, ki ga Slovenija potrebuje čim prej za hitrejši in bolj enakomeren razvoj«. www.gov.si POSTAJO MEJNE POLICIJE JELŠANE SO OBISKALI OSNOVNOŠOLCI 21. januarja so Postajo mejne policije Jelšane obiskali učenci Osnovne šole Pregarje. Mlade obiskovalce, ki jih je zanimalo kako poteka delo policistov na mejnem prehodu s Hrvaško je najprej pozdravil komandir policijske postaje Zlatan Kovačevič. V nadaljevanju smo učencem predstavili pripomočke, ki jih uporabljamo pri mejni kontroli in sicer endoskop, merilec gostote materialov, merilec ogljikovega dioksida, detektor kovin, napravo za pregled dokumentov, detektor radioaktivnosti, detektor mamil in eksplozivov in razno drugo opremo. Videli so tudi, kako se daktiloskopira, nad čimer so bili navdušeni. Vsak je za spomin na obisk dobil daktiloskopski kartonček s svojim prstnim odtisom. Učencem smo kasneje praktično predstavili, potek mejne kontrole s pregledom dokumentov. Pokazali smo jim tudi primerke ponarejenih listine ter opremo s katero si pomagamo pri prepoznavanju ponaredkov. Med obiskom so spoznali tudi predstavnika avstrijske policije, ki trenutno službuje na našem mejnem prehodu kot kontaktni uradnik. Za konec so se učenci še fotografirali s policisti in službenim psom, v dar pa so dobili trak za ključe z napisom Policija. Komentar______________________________________________________ MOJ POGLED NA OKOLJSKE PROBLEME NA BISTRIŠKEM V času razcveta strankarskega sistema v novi Sloveniji smo postali Zeleni močna stranka prav na račun velikih onesnaževalcev okolja tudi v naši občini. Omenim naj predvsem takratni Lesonit in pa TOK. Še danes nam nekateri, žal zelo nepoučeni krogi, očitajo, da smo prav Zeleni zaprli TOK. Če bi še naprej delal v takih pogojih kot je, bi ga verjetno celo res. Resnica pa je konec koncev v tem, da se je zaprl sam zaradi neekonomičnosti in zastarele proizvodnje. Do konca je TOK pokopala prav investicija v čistilno napravo, ki nikoli ni in sploh ne bi delovala in je danes le še žalosten spomenik socialističnega reševanja ekonomskih zakonitosti. Kaj naj bi se zgodilo z objektom bom napisal v nadaljevanju. Življenje v reki Reki (vilki wodi), se je končalo okrog leta 1964, ko se je neka črna masa začela valiti po površini. Do takrat sem se še kopal in lovil rake na »pili« na Topolcu. Po mojem so bile to odpadne vode od parilnih jam, pranja sekancev itd. od Lesonita pa mogoče tudi kaki prvi TOK-ovi izpusti. V glavnem ribe in raki so šli. Takrat je bilo konec ekologije. Pač vse za socializem in »Titota«. Ko smo se, po osamosvojitvi, za pravico do čistega okolja postavili Zeleni, smo seveda najprej napadli Lesonit, ki je iz ciklonov izpuščal v zrak, skupaj s prahom, fenolne smole. Ker smo imeli denar, smo si privoščili izdelavo analiz in dokazali, da se v zelju okoliških pridelovalcev nahaja prekomerna koncetracija fenolov. Kljub vsem našim pritiskom, se ni zgodilo nič. Po nekaj letih pa seje zgodilo, da so nekateri vodilni v Lesonitu pač pobrali kar so mislili, da jim pripada in fabriko lepo prodali Italijanom. Jaz pravim hvala Bogu, saj tistega, ki jo je prodal ni brigalo kaj bo z delavci in občani. Sledil je pač le osebnemu interesu. Fantoni je naredil novo fabriko,'ki jo prejšnje vodstvo pač ne bi nikoli. Lahko smo mu hvaležni, daje v spomin na svojega očeta, ki je ustanovil Falerso, celo obnovil dimnik. Sledil je vsem zahtevam inšpekcij. Mene so ljudje nagovarjali naj Zeleni kaj ukrenemo zaradi izpustov vendar dejstvo je, da je vse v mejah dovoljenega. Če bi bili Zeleni v občini še vedno močna stranka, ergo, če bi nas vi dragi občani volili, bi si dovolili izvesti dodatne meritve emisij, jih plačali in na ta način mogoče dokazali, da Fantoni krši predpise. Žal pa naj sedaj te meritve plača kdo od prizadetih, Zeleni II. Bistrice tega ne zmoremo. A kaj dragi prizadeti ne dregnete v župana in občinski svet ? V vseh boljših občinah, kjer imajo posluh za težave občanov, imajo proračunski denar za take zadeve. Seveda, ko gre za vetrnice smo pa vsi za. Še vedno ne razumem, kaj vas goni v tej brezvezni evforiji, da bomo imeli občani in sploh država kaj od teh vetrnih strašil. Le višjo ceno elektrike. Veliko večji okoljski problem pa lahko nastane z bližajočo se izgradnjo bioplinske naprave na bivši čistilni od TOK-a. Občinska uprava (beri: župan in vrli preblaženi svetniki), je brez kakršne koli javne razprave, dovolila izgradnjo gnilišča za biološke odpadke in to v rezervoarjih propadle TOK-ove čistilne. Za moje pojme je že sam objekt vprašljive konstrukcije, je pa vsekakor pozitivno, če bi se ga dalo kakorkoli izkoristiti. Ampak spet pomisleki. Verjetno se kdo spomni, da so se, nekaj časa nazaj, ko se je začelo šušljati o spremembi namembnosti čistilne, dvignili Zarčičani, ki so investiciji nasprotovali zavedajoč se, da bi lahko tudi smrdelo. Pa je šla vsa stvar svojo (županovo) pot. Zeleni ne nasprotujemo proizvodnji bio plina, če seveda ne bo posledic za okolje, vendar opozarjamo: Če se bo na gnitje vozilo, po nekih informacijah, tudi »bolnišnične odpadke«, kaj bo potem? Se kdo zaveda posledic? In še zadnja, zelo pomembna. Cel svet se ukvarja z odpadki. Povsod so problem urejena odlagališča. V Sloveniji, sploh pa na našem koncu, smo prav zaostali na tem področju. Pred nekaj leti smo skupaj z južno Primorsko iskali primerna področja za odlagališča, izdelani so bili tudi določeni projekti in javne razprave, na katerih je bil izjemoma zelo dejaven prav g. Šenkinc, pa smo se spet izkazali kot pravi »butalci«. Kar nekaj področij v občini je bilo primernih, predvsem Globovnik, ki je itak degradiran. Na pa se spet pojavijo vrli vsevedni in oh in sploh Bistričani (beri neki Trnovci), ki so bili izjemno poučeni in pametni in seveda proti, nezavedajoč se, da je in bo, prav v dreku denar. Tako je pač z okoljsko osveščenostjo v bistriških Butalah. Pa ponovno lep zeleni pozdrav. Janko Poklar mezimk PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net Adrijana Širca MATJAŽ VRH - nekoliko uporni poet Pred leti sem na Premu, bolj točno na gradu (dela, ki sedaj tam potekajo, me navdajajo z optimizmom), kot običajno ploskal nastopajočim ljubiteljskim izvajalcem, ki so se po svojih močeh trudili zadovoljiti nas poslušalce. Spominjam se, da je vse potekalo po predvidenem toku, korektno, a pošteno povedano, nič me ni kaj prida ogrelo do trenutka, ko je bil napovedan nastop kantavtorja Matjaža Vrha. No,nekaj svežega bo, izven običajnih stereotipov, sem predvideval. Dokaj samozavesten mladi možje prijel za kitaro in dobro odpel svojo pesem. Na prvi »prisluh« nič posebnega. Do trenutka, ko sem v besedilu začutil tisto »nekaj«. Tekst ni bil bogat z metaforami, alegorijami in podobnimi »prijemi«, ki neki poeziji dvignejo kakovost. Bil pa je nabit z življenjem v vseh odtenkih: s trpkostjo, bolečino in veseljem ter zahvalo. Pesem je pela o tukajšnjih dalmatinskih nevestah. S to našo posebnostjo smo se pozneje večkrat srečali, a nikoli nisem več začutil tolikšnega čustvenega naboja kot takrat. Pozneje je Matjaž vzbudil pozornost tudi na literarnem večeru v Knjižnici Makse Samsa. Sedaj njegova besedila redno spremljam vtem časopisu, medtem pa je postal znan tudi kot pisec tekstov za narodnozabavne viže. Za to zvrst ustvarja dokaj neobičajna besedila, predvsem pa je pomembno, da v njih ne prevladuje osladen kič ... Pa začniva s pesmijo, ob kateri smo se vsi, ki smo Te takrat poslušali na Premu, globoko zamislili. Lahko poveš o njej kaj več? Takrat, okoli leta 2005, sem skoraj vsa besedila oblikoval na tak način, da sem poslušalce namenoma »zapeljal« tako, da so dobili napačne predstave o bistvu tistega, kar sem v pesmi hotel povedati. Šele v refrenu sem razkril pravi pomen in prav to je vedno navdušilo poslušalce. Seveda sem si to lahko privoščil le v domačem okolju. Na Ptujskem gradu, denimo, pa tako napisana pesem ne bi vžgala, saj je ne bi razumeli. Naj nadaljujem s tistim vprašanjem, ki običajno »krasi« začetek podobnih intervjujev: Kakšen je začetek Tvoje zgodbe, oziroma zgodbe o Tvojem pisanju? Dobre spise sem pisal že v osnovni šoli, vsaj tako so pravili učitelji; kakšne večje njihove pozornosti pa nisem doživel. Sem pa bil na srednji šoli v Škofji Loki s pisanjem prostih spisov med najboljšimi, kljub temu da sem bil vedno obvezno grajan zaradi grozne pisave. Ta problem je v dobi računalnikov na srečo odpadel. Mnogo pozneje, ko se Matjaž zaposli in dela za minimalno plačo (kakor dela še dandanes), se ena luštna deklica z Brkinov vpiše na študij ginekologije in porodništva ter reče, da ga je »prerasla« (no,o tem bi se danes dalo razpravljati). Začela je pač maksimalno izkoriščati svojo mladost in življenje...a hkrati je nenamerno Matjažu povedala vse, kar je potreboval vedet o tem življenju ... Nekoč davno mu je takorekoč v roke dala pero, ki so mu ga v bistvu vile rojenice položile že v zibelko, a do takrat zanj sploh še ni vedel... in potem so se začele dogajati velike stvari ... Tvoje delo je večplastno. Poleg tega da si kantavtor, si tudi pisec besedil za narodnozabavne pesmi, kolumnist, literat... Če govorim o pisanju na narodnozabavnem področju (sedanjem težišču mojega dela), moram povedati, da so bili začetki zelo problematični. Prva leta nisem dosegal prave kakovosti ... Kdo Te je tako ocenil? Tako sem menil jaz, kazalec pa je bil tudi slab odziv ansamblov. Priznam, da sem pretiraval s spolnostjo ... Tega ne razumem, saj tržišče vendar sprejema, recimo: «... ne bom jaz tebi cizike majal ...«. Če to ni pornografija ? Ta pesem je v primeri z mojimi »hardcore« teksti pravi otroški vrtec. Počasi sem se pa le umiril, ker sem videl, da pretiravam. Od takrat je šlo vse na bolje in navzgor, bodisi kvaliteta, pa tudi odziv ansamblov. Seksualnost je vedno dobrodošla, a le v majhnih količinah in v konceptu tega, kar želiš povedati; če z njo pretiravaš, kažeš na podcenjevalni odnos do poslušalcev ali bralcev... pa tudi sam izpadeš, kako bi rekel, primitiven. Tega se izogibam, čeprav sem moški in mi je na srečo mnogo več »tolerirano« kot ženskam (ha,ha). Prvi večji uspeh? Najprej sem sodeloval z dolenjskim ansamblom Novi spomini; na Vurbeku so izvajali valček z mojim besedilom Le prijatelja bodiva. Nagrade sicer nismo prejeli, vendar je bil odziv poslušalcev, pa tudi ocene kritike, dokaj ugoden. Lani smo se v marcu, na festivalu Polka, valček v Ljubljani ( isti ansambel), predstavili z uspelo polko Debeluška in prav ta je zame pomenila odskočno desko, saj je vzbudila pozornost mnogih ansamblov. Nič več nisem bil »kar neki Matjaž«... temveč »tisti ki je napisal Debeluško«), In potem se je dalo z vsemi drugače pogovarjati... Ni potrebno, da poudarjam Tvoj največji uspeh: prvo mesto, ki ga je dosegel Malibu na Narečni popevki Vesela jesen v Mariboru. Pesem sicer od uradne žirije ni prejela nagrade za besedilo, vendar je neizpodbitno, da je tudi tekst občutno pripomogel k zmagi. Tvoj komentar? Seveda, saj je bila nagrada za tekst takorekoč »rezervirana« za slovitega literata Ferija Lainščka. Sicer pa sem že vnaprej vedel, dakot Primorec pri Štajercih nimam veliko možnosti: stavili smo vse na druge karte ... na publiko. Tam ni »kuhinje« in prav zato je priznanje poslušalcev najbolj dragoceno. Naj ne zveni neskromno, vendar menim, da je Malibu zmagal predvsem zaradi dobrega teksta in razpoznavne tematike. Zelo veliko ljudi je v besedilu Sin muj se nječe žjen 't videlo sebe in/ali svoje bližnje ... Kvaliteti Lainščkovega teksta pa ne gre oporekati. Predpostavljam, da boš z Mali-bujem še sodeloval. Boste v Mariboru spet zmagali? To ni odvisno samo od mene ... za vsako skladbo stoji tolikšen niz ljudi, naključij pa tudi sreče, da si običajni ljudje tega sploh ne morejo predstavljati.. .Vsekakor pa se bojim, da si nas glede na prednost in uspeh leta 2007 štajerska »mafija« ne bo več upala spustiti zraven (ha,ha). Katera železa imaš še v ognju? Vsekakor je tu na prvem mestu Ansambel Roka Žlindre iz Ribnice na Dolenjskem, ki si je »rezerviral« kar šest mojih besedil za pesmi, vse za tekmovanje na festivalih. Fantje so pač dojeli potencial mojih besedil. (Debeluška je delala čudeže, pa tudi Matjaž ni spal, ko je bila viža še »vroča«!)... Za isti namen sem napisal tri besedila Brežiškim flosarjem. Tu so še: Ansambel Javor iz Črnega Vrha nad Idrijo s štirimi teksti, pa Gorski cvet s tremi, Ansambel Kotnik, Biseri, Zreška pomlad, Mladi upi, A je to, Krajcarji in ostali ... Obetavno, ni kaj. Kaj pa primorski ansambli? Velika večina tovrstnih narodnozabavnih ansamblov prihaja z Dolenjske (tam so godci vsi) in Štajerske, nekaj manj z Gorenjske. V celotnem slovenskem prostoru pa so v bistvu znane le tri primorske skupine: Malibu, Primorski fantje in Snežnik. Osebno pa so mi zelo všeč mladi glasbeniki iz Male Pristave, Ansambel Biseri, pred katerimi je obetavna glasbena prihodnost. In to zato, ker sodelujejo z mano (ha,ha). Imaš vzornike, Ti je kdo posebno všeč? Vzornikov nimam, imam pa izzive. Eden takih tiči v želji, da bi (in tudi bom) presegel kvaliteto in aktualnost tematike tekstov gospe Fanike Požek, edine avtorice, ki jo cenim in občudujem. Predolgo že imajo ženske vse vajeti v rokah v tem štosu. Prihaja čas za spremembe! Kako bi opisal slovensko zabavnoglasbeno sceno? Glasba, zabavna ali narodnozabavna, je postala danes cenena in plehka zadeva, kar je tudi odraz časa v katerem živimo. V bistvu velja načelo »zakaj bi delali vrhunsko, če pa se dovolj dobro prodaja tudi povprečno«. Večinoma so na tržišču prisotne preverjene zadeve, skomercializirane priredbe že znanih viž in podobno. Če pa so zraven še kiklca in silikonski joški, je uspeh zagotovljen. Za tako raven so krivi predvsem poslušalci, ki praviloma bolj poslušajo z očmi kot z ušesi. V zabavni glasbi pa se vrtijo prevelike cifre, da bi lahko kdo od »zunanjih« prišel »notri«. V tej sferi namreč obstajajo že ustaljene ekipe, ki poskrbijo da večina denarja ostane doma, v istem krogu. Tudi »goveja« muzika je zelo široka in produktivna zadeva, saj obsega velik krog odjemalcev (DeSUS seveda prednjači (ha,ha)). Prostora je skoraj za vsakogar, ki je kolikortoliko sprejemljiv. Seveda pa cene med ansambli blazno variirajo ... odvisno od kvalitete in od tega, »al hočeš bit drag in imet malo špilov...al si pa poceni in dober, pa igraš non-stop«. Gre tako razumeti tudi ceneno uporabo izrazov, kot recimo ime ansambla Vitezi celjski ali pa Štajerski baroni, pa tudi pesemi, kjer je omenjeno ime Erazma Predjamskega? Ta biznis, (ki mu pravimo glasba) temelji predvsem na dveh stvareh: vstopnini in pijači. Nekateri ansambli pač že v startu igrajo na podzavest ljudi in vzbujajo občutke večje vrednosti ... se pač razumejo na biznis in poznajo psihologijo »raje« . Gre se vedno samo za eno stvar: za pozabo ... za beg iz krutega realnega vsakdana. In to se vedno plača. Kar se pa tiče Erazma Predjamskega in podobnih, menim da so to skladbe, ki so napisane po naročilu. »Določeni« uveljavljeni tekstopisci preštudirajo zgodovinske knjige in napišejo »določen« naročen komad za lokalni ansambel; igra se večinoma doma, ime je znano, j...ga, v bistvu ne moreš falit. Vse je pač vedno v glavi... Rekel bi, da si slogovno dovolj prepoznaven. Pa vendar, katere teme najraje obravnavaš? Pišem tako, da se čimveč ljudi najde »notri«. Poskušam biti humoren, zabaven, vendar ne tako, da bi bil žaljiv. Je pa res, da vedno hodim po robu in se trudim, da ne bi šel »preko«. Ta preko pa je za različne ljudi različen ... Teme? Recimo, vse kar je v zvezi z otroki se vedno zelo dobro prodaja; na račun otrok danes vsi dobro zaslužijo: zdravniki, duhovniki, babice, vzgojiteljice, »tršice«, farmacija, pedofili, trgovine, mobilna telefonija, psihologi, dilerji ... Vsi delajo z njimi dober biznis, razen tistih, ki jih napravijo. Tako je tudi z mojimi teksti: mularijo obravnavam na tisoč in eden način. Ali to pomeni, da tudi Ti z njimi služiš? Poglejte, gospod Bonano, v tem življenju pač vsakdo prodaja tisto kar najbolje ve in zna, pa da je legalno ... po možnosti. Glede na to, da jaz nimam ne vagine in ne fakultete, se moram pač znajti na druge načine. Ne bi rekel, da direktno služim z otroki; služim s talentom, s čustvi in povprečnim, klasičnim razmišljanjem drugih... ki želijo naprej prodajati mojo nadpovprečno inteligenco, domišljijo in mojo specifiko dojemanja sveta ... in mu obenem dodajati svojo dodano vrednost, seveda zgolj v lastno korist. Je pa na žalost moj »lonček« zraven ob tem vedno neizogiben (ha,ha)! Zdi se mi, da so Tvoje pesmi precej angažirane in je v njih precej razvidno politično prepričanje. Deluješ kaj v politiki? Politično sem bil vedno neopredeljen in ne vem od kje Vam takšne misli. Če spremljate moje šaljive kolumne vtem časopisu, lahko takoj zaznate, da nimam zavor ne pred Cerkvijo, ne pred »rdečimi« in povojn- imi poboji... ne pred staro in ne pred novo oblastjo. Vedno povem kar si mislim...in si to lahko privoščim predvsem zaradi tega, ker nimam nobene funkcije in nisem v nobeni stranki. In kar je najbolj zanimivo, doslej se mi še nihče ni upal oporekati, niti najbolj pikantnih stavkov in ne mnenj. Nisi me ravno prepričal, da politično nisi opredeljen, a gremo naprej. Kako uspeš prepričati publiko v iskrenost tistega, kar napišeš? Že od nekdaj sem vedel kako kdo razmišlja in čustvuje. Mislim, da imam tovrstno intuicijo dokaj »razvito«; na svet gledam z očmi drugih ljudi in njihove občutke prelijem na papir. V Mariboru v bistvu ni pel Marjan, temveč moj oče ... na Vurberku ni pel Dejan, temveč Matjaž svoji... Na Polki, valčku je pel nekdo tretji, ki je zagledal debeluško pod Smrskimi kostanji... Dovolj o festivalih ...Tematika je pri narodnozabavni glasbi precej omejena, tako tudi forma. To pa, kolikor Te poznam, zate ni dovolj. Kaj ustvarjaš za dušo ki potrebuje kaj več? Festivalov ne morem obiti, saj predstavljajo odlično reklamo; tam se dobi tudi dobra kupica in papica; dobim se in dogovarjam z raznimi ansambli, če pa pade še kakšna nagrada toliko bolje. Poleg službe, pisanja, plasiranja besedil in ostalega okrog narodnozabavne glasbe, mi ne preostane veliko prostega časa. Razen tekstov za časopis Snežnik drugega ne pišem. Že pred časom sem napisal zgodbo, ki pa še čaka na objavo. Tudi kakšnega družabnega življenja ne pogrešam, saj se iz raznovrstnih aktivnosti niti ne vidim ven. No ja...kakšen rojstni dan ali pust pa s Smrjani še »zaglumimo« . Te ljudje zdaj, ko si bolj poznan, kdaj ogovorijo na cesti? Kakšen je odziv? Pozitiven. Seveda pa vse čisto vsem ne paše. Hecno je, da dobim čestitko, pa ne vem za katero pesem sploh gre in se le zahvalim (ha,ha). Sem pa vesel, da mi ljudje privoščijo uspeh ... no da, večina. Nastopaš še kot kantavtor? Oglasim se le na kakšni zasebni »fešti«, ponavadi s kakšno »hardcore« izvedbo (težko je pač iti iz svoje kože). Seveda morajo otroci prej spat. Pri kantavtorstvu pride afiniteta do muzike dokaj do izraza. Tudi pri pisanju besedil mi vseskozi pomaga čutenje ritma in glasa. Mnogi bi radi pisali, toda stvari moraš »slišati«. Kaj boš dodal za zaključek? Na duši mi leži razmišljanje o našem mestecu, vzrok pa je primerjava z razvojem Pivke, ki jo opazujem skoraj vsak dan, saj sem povedal, da delam v tovarni Javor. Bistrica vse bolj postaja spalno naselje, dobra lokacija za vse vrste »mama hotelov« in mesto upokojencev. Zdi se mi, da smo se vsi skupaj preveč sprijaznili s porazno situacijo, ki nam ne dovoli, da bi se naš voz sploh lahko še premaknil. Za ilustracijo: ko se vozim mimo nekdanjega hotela Lovec, se sprašujem ali je kaj takega sploh mogoče; manj kot lučaj od te sramote pa se šopirijo banka, sodnija, pošta, zavarovalnica, občina ... Zadeva me precej spominja na propadanje nekdanje Mikoze! Verjetno stvar najbolj paše lokalnim narkomanom, ko nastane v stari vojaški kuhinji prevelika »gužva«. Pa tudi park je konec koncev tu blizu ... A o tem bomo kakšno rekli kdaj drugič. Dimitrij Bonano ALI JE RES ZMAGAL PROVIZORIJ ? Prispevek objavljen v Snežniku na temo graditve novega objekta na mestu sedanjega provizorija za potrebe državnih organov je med našimi bralci naletel na dober odziv. Bralce je zanimalo, če se lahko seznanijo s “prostorsko preveritvijo o umestitvi državnih upravnih organov”, ki jo je naredilo ministrstvo. Na ministrstvo smo seveda posredovali vprašanje in prejeli odgovor, ki ga objavljamo. Poleg tega objavljamo še komentar g. Šlenca, ki smo ga poprosili, da isyavo pokomentira, saj je kot dolgoletni nnjmnik Doma na Vidmu, zelo dobro seznanjen s to problematiko. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO Služba za odnose z javnostmi in promocijo Zadeva: Odgovor-Dom na Vidmu-prostori upravnih organov Spoštovani, v nadaljevanju vam posredujemo informacijo glede vaših vprašanj o prostorih upravnih organov v Ilirski Bistrici: V zvezi z reševanjem prostorske problematike državnih upravnih organov v Ilirski Bistrici sta bili v preteklosti pripravljeni prostorski preveritvi o umestitvi državnih upravnih organov za lokacijo Dom na Vidmu in lokacijo Provizorij. Prostorsko preveritev za lokacijo Dom na Vidmu je v letu 2006 izdelalo podjetje Ateljevilla d.o.o.. Iz prostorske preveritve izhaja, da je v objekt mogoče umestiti predviden program ob dograditvi novih površin, oziroma nadvišanju obstoječega objekta, ker dosedanje površine zaradi same zasnove, ki ni bila projektirana za poslovno dejavnost državnih upravnih organov, prostorsko ne zadoščajo. Za lokacijo Provizorij sta bili v preteklosti, ko seje lokacijo že preučevalo, izdelani dve prostorski preveritvi. Prvo je izdelalo podjetje Ateljevilla d.o.o. v letu 1996 in drugo podjetje Primorje d.d. v letu 2001. Obe prostorski preveritvi obravnavata nadomestno gradnjo. Ob upoštevanju reorganizacije državnih upravnih organov v tem obdobju, seje pokazala kot boljša rešitev v smislu izkoriščenosti prostora, obratovalnih stroškov in investicijskega vzdrževanja objekta, graditev novega upravnega centra na lokaciji Provizorij. Služba za odnose z javnostmi in promocijo Ministrstvo potrjuje klientelizem V času med obema številkama Snežnika je Ministrstvo za javno upravo poslalo dopis, s katerim kot edini kriterij za odločitve za gradnjo novih prostorov na lokacij Provizorij potrjuje sum Jdientelizma. Kako drugače lahko razumemo dejstvo, da je edina strokovna odločitev za to gradnjo,dejstvo, da sta tako Ateljevilla d.o.o. kot podjetje Primorje d.d. že v letu 2001 načrtovala to gradnjo. Utemeljitev, daje Ateljevilla d.o.o. preveril obe lokaciji in predlagal, kot primernejšo novogradnjo na mestu Provizorija je meni kot domačinu jasna. Leon je že na lokaciji Mi koze izdelal projekt poslovne stavbe, pa se investitor Mi koze potem za gradnjo ni odločil. Isti projekt je potem dopolnil za nadomestno gradnjo Provizorija in ga ponudil Primorju, kar poučeni lahko razberemo iz Primorskih novic št. 49. z dne 19.6.2001. Ker poznam Leonove projekte, in cenim njegovo kvalitetno arhitekturo, menim, da je narisal prijetno zgradbo, in ga razumem, da bi raje projektiral novo zgradbo-Provizorij, pod katero bi se lahko podpisal, kot pa popravljal staro-Videm, pod katero se je podpisala Armija. Ministrstvo nas obvešča, da bi moralo Videm dozidati ali nadzidati, ne pove pa, koliko bi bilo to dražje ali ceneje kot zidati novi Provizorij. Normalen človek se vpraša koliko prostorov rabijo upravni organi v Bistrici, če jim obstoječih 2.000 m2 na Vidmu ne zadošča, posebej če vemo, da je bila ocena narejena v času, ko so že tekli razgovori o pokrajinah in prenosu dela funkcij na slednje. Da predelava nefunkcinalne in za druge namene zgrajene stavbe lahko omogoči funkcionalno predelavo, nam kaže nekdanji stacionarna ranču, ki gaje Ministrstvo za notranje zadeve predelalo v novo policijsko postajo. Ker je Leon dober arhitekt, verjamem, da bi tudi sedanjo državno sramoto na Vidmu predelal v solidno zgradbo glede na funkcionalne potrebe, kot tudi na estetska merila. Ker pa Ateljevilla trenutno dela prostorsko ureditev parkingov za potrebe zdravstvenega doma in OŠ Dragotina Ketteja, upam, da je sposoben najti boljšo rešitev, kot jo je leta 1994, in to tako, da bo našel lokacijo in velikost parkirišč, ki bi lahko služila tudi Domu na Vidmu in s tem odpravila enega od izgovorov, zakaj ni smiselno umestiti Upravne enote na Videm. Da pa ne bo vsega kriv Leon, saj konec koncev ni tisti, ki bi na Ministrstvu odločal kam preseliti Upravno enoto, sprašujem Ministra: Kaj bi bilo narobe, če bi obnovili Dom na Vidmu in odpravili sramotno propadanje državnega premoženja vse od odhoda JLA iz Ilirske Bistrice? Ker v duhu vaše stranke zagovarjate boj proti klientelizmu, zakaj menite, da je treba realizirati projekt, ki si ga je pred leti zamislilo Primorje? Navajam še eno možnost: Ker se med sedanjimi najemniki Provizorija šušlja, da se jim ni treba seliti iz prostorov, ker do zidave ne bo prišlo, ali ni morda šlo pri najavi novih prostorov za še eno predvolilno obljubo, ki je nihče nikoli ni mislil realizirati? Pa še nasvet: Zamenjajte svojega vodjo službe za stike z javnostjo, saj ne zna oceniti, kaj je politično primerna izjava ministrstva, ko gre lahko za sume klientelizma. Jožef Šlenc SPOROČILO ZA JAVNOST Kal, 13. februar 2008 - Na današnji tiskovni konferenci je Predsednik uprave Pivke perutninarstva d.d. Janez Rebec predstavil poslovanje preteklega leta ter načrte in izzive za leto 2008. Leto 2007 je zaznamovalo veliko povečanje proizvodnje piščančjega mesa in zgodovinski skok cen surovin za krmne mešanice. V letu 2008 bodo razvoj mesa in izdelkov z naravnim virom omega 3 maščobnih kislin potrdili s pridobitvijo znaka Višie kakovosti. Za prizadevanja na področju ohranjanja okolja pa prejeli certifikat SIST EN ISO 14001. Leto 2007 je bilo za perutninarstvo dokaj ugodno leto, saj po letu 2006, ko so se soočali s ptičjo gripo in padcem povpraševanja, je v vsej Evropi povpraševanje po belem mesu ponovno naraščalo. To se je poznalo v rasti prodaje mesa tudi v Pivki perutninarstvu. Obenem so bili priča velikih podražitev osnovnih surovin, kot sta soja, koruza in olje, kar je onemogočala uspešnejše poslovanje. Tako Pivka d.d. ni uspela izkoristiti ugodnih trendov v tej panogi. Največji dosežki Pivke d.d. na trgu so bili uspešna predstavitev in prodaja novih artiklov: Piščanec iz linije Pripravljeno za peko, utrditev blagovne znamke Njami, kjer so predstavili dva nova proizvoda, prenova embalaž hrenovk in ob koncu leta tudi barjenih klobas, povečanje prodaje svežega mesa na Italijanskem trgu in povečanje prodaje izdelkov v konzervi. Veliko rast prodaje beležijo na tujih trgih ( 47%), največ v Makedoniji ter Srbiji. Bilance še niso zaključene, vendar pričakujejo, da bodo čisti prihodki od prodaje znašali 26 mio EUR, kar je za 13% višje kot v 2006. Planirani dobiček bo presežen, vendar pa s finančnim rezultatom niso docela zadovoljni. Naložbe v letu 2007 so bile osredotočene na posodobitev enote Meso. Investicije v opremo te enote so znašale 500.000 eur. Največja investicija je bila narejena v novo pa-kirno linijo za kontrolirano atmosfero, ki omogoča podaljšan rok trajanja mesu. Vrednost investicije je znašala 150.000 eur in je bila sofinancirana s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ostale investicije so bile usmerjene v nakup zemljišča na enoti Krmila ter dograditev arhiva na sedežu podjetja. Skupna vrednost vseh investicij je znašala 780.000 eur. Konec leta so pričeli tudi z urejanjem okolice Diskonta Pivka na Kalu, kar bo omogočalo boljši dostop do trgovine tako strankam, kot zaposlenim. Leto 2008 bo za Pivko d.d. prav tako zelo zahtevno, predvsem zaradi drastičnega dviga cene osnovnih surovin, energentov, večjih stroškov dela in ostalih stroškov. Kljub temu želijo ohraniti ugodne trende pri prodaji mesa in izdelkov, tako na Slovenskem, kot tudi na tujih trgih ter povečati rast prihodkov za 16% in poslovno leto končati pozitivno. Predvsem želijo okrepiti rast na tujih trgih Evropske unije. S pomočjo investicije, ki bo znašala 1.350.000 eur, bodo letu 2008 optimizirali proizvodnjo. Gre za nov sodoben informacijski sistem, ki bo služil predvsem boljšemu planiranju proizvodnje in optimiranju procesov pri pakiranju in logistiki. Odpraviti želijo nekatera ozka grla med klavnico in pakirnico, na konzervni liniji in pri pakiranju izdelkov. Pričakujejo tudi sredstva iz strukturnih skladov. Investicija naj bi se zaključila do sredine leta in naj bi močno dvignila produktivnost obrata. Na Mednarodnem ocenjevanju Mesa in mesnih izdelkov v Gornji Radgoni v letu 2007 je Pivka perutninarstvo d.d., poleg zlatih in srebrnih medalj za izdelke, prejela tudi Posebno priznanje za Varne mesnine, saj so v tej kategoriji prejeli največ točk izmed vseh podjetij. Prejeli so tudi dve srebrni medalji Gospodarske zbornice Slovenije v Postojni za inovaciji Njami z omega 3 maščobnimi kislinami ter za Piščanca iz linije Pripravljeno za peko. V letu 2008 bodo v Pivki d.d. predstavljali izdelke, meso in ideje za pripravo obroka, ki je zdrav ter hkrati zelo okusen. Naravno obogateno piščančje meso z omega 3 maščobnimi kislinami so v Pivki predstavili že v drugi polovici preteklega leta. S sodelovanjem Emone razvojnega centra iz Ljubljane so ugotovili pravilno kombinacijo naravne mešanice žitaric, ki je pozitivno spremenila tudi sestave maščobe piščancev, pitanih s to vrsto krme. Ne le, da se je podvojila vsebnost skupnih Omega 3 maščobnih kislin, popravilo se je tudi razmerje z omega 6 maščobnimi kislinami iz 1:9, kot je običajno pri piščančjem mesu na 1:4 v omega 3 obogatenem piščančjem mesu, kar je ključno za naše zdravje. Tako naravno obogateno piščančje meso že predstavljajo na trgu. Projektni tim pripravlja tudi Vloao za priznanje označbe posebnih kmetijskih pridelkov oz. živil za znak Višio kakovost, ki ga podeljuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Le tega naj bi pridobili že v prvi polovici letošnjega leta. član uprave Aleksander Debevec je nadaljeval: »Pivka perutninarstvo je družbeno odgovorno podjetje. Zave- damo se, da naše odločitve posredno in neposredno vplivajo na lokalno in tudi širše družbeno okolje.« Okoljske izzive sistematično obvladujejo s stalnim izboljševanjem, zato konec februarja 2008 pričakujejo poleg certifikata za sistem vodenja kakovosti še potrditev sistema ravnanja z okoljem SIST EN ISO 14001. »Z njegovo pomočjo želimo dosegati čim manjše vplive in tveganja za okolje, zmanjšati porabo energije, uveljaviti odgovorno ravnanje z odpadki ter učinkovito obvladovati okoljske stroške.« je nadaljeval član uprave Aleksander Debevec. Posebno pozornost namenjajo dvigu ekološke zavesti vseh zaposlenih in vzpostavitvi celovite okoljske kulture kot dela poslovne kulture podjetja. Večino zahtev, potrebnih za pridobitev okoljskega standarda je Pivka že izpolnila. PONOVNO SPREMEMBE V SESTAVI OBČINSKEGA SVETA Vprašanja in pobude 13.seje Dušan Grbec 1. Zanimalo ga je, kateri projekti se trenutno izvajajo v občini. 2. Zanimalo ga je, katere investicije se trenutno izvaja v občini, v kateri fazi izvedbe so in kdaj bodo predvidoma končane. 3. Zanimalo gaje, kaj je pokazala študija o umestitvi trase avtoceste Jelšane, Postojna/Divača. 4. Zanimalo gaje, ali se zastave po vaseh za praznike ne obešajo in kako je z lastniki občinskih lokalov - če so dolžni za to poskrbeti. Barbara Kogovšek Zanimalo jo je, kdaj bo izveden vpis in vris za zemljo oziroma funkcionalno zemljišče okrog blokov v Rozmanovi ulici. Ado Barbiš je svojo pobudo začel s komentarjem, da so odgovori na njegove dosedanje pobude niso korektni, da so zmikavi, ali pa se oddaljujejo od bistva vprašanja. Poudaril je, da so njegove pobude postavljena z namenom, da realne probleme in težave, ki pestijo našo občino, občane in občanke skupno rešujemo v dobrobit vseh občanov in občank. Na naslednji seji OS želi konkretne in nedvoumne predloge, pojasnila in odgovore na predlagane pobude kot tudi zastavljena vprašanja, ki jih je postavil. Ne more razumeti, da v naši občini obstajajo realni problemi s katerimi bi se moral spopasti g. župan, občinska uprava, občinski svetniki pa tudi drugi pa se jih ne. Da v prihodnje ne bo nejasnosti prosi, da OU pripravi seznam tako imenovanih »nedotakljivih proračunskih postavk«, ali pa morda, če je lažje naj se pripravi seznam tako imenovanih spremenljivih - fleksibilnih proračunskih postavk. Podaja pobudo naj OU pripravi točko dnevnega reda vezano na vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Sprašuje, daje na proračunski seji bilo obljubljeno, da bo na OS dostavljeno dokončna slika glede sredstev, ki so bila porabljena na izdelavo nadomestne povezovalne poti v KS Topole. Kdaj bodo realizirani določeni pogoji iz sklenjenega sporazuma med občino II. Bistrica, Slovenskimi železnicami in KS Topole. Na koncu pa je postavil še vprašanje o prenosu provizorija na državo Slovenijo za potrebe delovanja državnih organov. V zvezi s tem ga zanimajo dve stvari: a. ) Ali je pogodba o prenosu provizorija podpisana in kdaj se predvideva pričetek del. b. ) V kolikor je realizirana točka a, kako poteka selitev zaposlenih in opreme v nadomestne prostore.« Igor Batista Zanimalo ga je, kako poteka sprememba prostorskih planov, do kje je zadeva prišla in če bi lahko dobili eno splošno informacijo na naslednji seji OS. Drago Kerma Ponovil je vprašanje, ki gaje na 11. seji OS postavila Karmen Šepec, in sicer kakšne so aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo samostojne gimnazije Alen Lilič Dal je pobudo, da občina in župan preverita, ali obstaja kakšna možnost podeljevanja koncesij na področju zdravstva za vnaprej oziroma, da se sedanjim koncesionarjem da aneks za izboljšanje ponudbe občanom oziroma ko se bodo podaljševale koncesije, da se da aneks, da se nekaj izboljša na tem področju. V zadnjih dveh številkah časopisa smo malo zanemarili delo naših svetnikov, zato tokrat v malo daljši obliki povzamemo 12. in 13. sejo občinskega sveta. Prva je bila 13. decembra, druga pa 24. januarja. 12. sejo je zaznamovalo sprejemanje proračuna za leto 2008 in odločitev o prenosu provizorija, glede katerega so svetni sprejeli sledeči sk!ep:«Obč/na Ilirska Bistrica izključno za namen izgradnje novega objekta za potrebe državnih organov v Ilirski Bistrici brezplačno prenese v last Republike Slovenije v upravljanju Ministrstva za javno upravo nepremičnino - objekt, imenovan »Provizorij«, stoječ na pare. št. 284/6, poslovna stavba v izmeri 562 m2 in dvorišče v izmeri 667 m2, k.o. Ilirska Bistrica, v lasti Občine Ilirska Bistrica, s prepovedjo odsvojitve za določen čas 30 let in predkupno pravico v njeno korist. Z brezplačnim prenosom in izgradnjo novega objekta se zasleduje javni interes na področju delovanja državnih organov v občini Ilirska Bistrica in s tem povezane ohranitve in lažje dostopnosti storitev državne uprave občanom kot uporabnikom. V primeru prodaje nepremičnine tretjemu pred pretekom 30 let si Občina Ilirska Bistrica pridržuje pravico zaračunati vrednost navedene nepremičnine in vrednost komunalnega opremljanja zemljišč po takratni vrednosti.« Proračun ni v obravnavi doživel nobenih sprememb od predlagane verzije uprave. Ado Barbiš je vložil dva amandmaja (amandma št. 1 - odprtje nove proračunske postavke za sofinanciranje projektnih, diplomskih del, magistrskih in drugih del v višini 6.000 €; amandma št. 2 - odobritev sredstev v višini 12.205 € za dokončanje mrliške vežice v Podstenjah), ki pa jih je zavrnil z obrazložitvijo, da nista pravilno vložena. Del odloka objavljamo, celotnega pa si lahko ogledate na spletni strani naše občine. Ob koncu seje so sprejeli še sledeči sklep, ki se nanaša na delovanje naše geodetske uprave: Občinski svet Občine Ilirska Bistrica se je na svoji 12. seji dne 13.12.2007 seznanil z namero Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za okolje in prostor o zmanjševanju števila zaposlenih na geodetskem uradu Ilirska Bistrica iz dosedanjih šest zaposlenih na enega zaposlenega strokovnega delavca in s tem posledično zmanjšanju obsega delovanja geodetskega urada v Ilirski Bistrici. Občinski svet Občine Ilirska Bistrica odločno nasprotuje takšnim potezam obeh ministrstev in zahteva, da geodetski urad v Ilirski Bistrici ostane v celotnem strokovnem in funkcijskem obsegu svoje dejavnosti in uslug za občane in ustanove v Ilirski Bistrici ter, da se kadrovsko in strokovno okrepi za nemoteno in strokovno delovanje. Vprašanja in pobude 12. seje Rok Jenko 1. Dal je pobudo, da se občinski svet na tej seji izjasni oziroma opredeli do problematike geodetske pisarne v Ilirski Bistrici (članek v Primorskih novicah dne 4.12.2007 in odgovor na članek, ki so ga pripravile delavke Geodetske pisarne Ilirska Bistrica) 2. Zanimalo ga je, ali držijo navedbe, ki krožijo, neuradno, po Ilirski Bistrici, da naj bi bilo izdano gradbeno dovoljenje za postavitev bioplinarne na območju čistilne naprave TOK-a. Občinsko upravo je vprašal, ali je bila krajevna skupnost oziroma širša javnost seznanjena s to problematiko in ali je bila izpeljana kakršnakoli informacija potencialno prizadetim občanom s tem v zvezi. 3. Občinsko upravo je vprašal, ali držijo navedbe, ki nepreverjeno in nepotrjeno krožijo med občani, da naj bi investitor, podjetje VOPEX, občinsko upravo zaprosil za ustrezne objekte v katerih bi opravljali svojo dejavnost, gre za veliko število zaposlenih, ter da naj bi naletel s strani občinske uprave na negativen odgovor, zaradi česar bo to proizvodnjo sedaj opravljal oziroma prostore zanjo iskal na ozemlju nekih drugih občin. Ado Barbiš »1. Vprašanje: Kdaj bo na OS bil posredovan osnutek odloka o redarski službi Občine II. Bistrica v skladu z državno zakonodajo bi to moralo biti do konca leta 2007. Kakšna je ocena varnostnih razmer na področju občine II. Bistrica. Za delovanje redarske službe je predvideno neposredno financiranje dejavnosti s strani države na podlagi opravljenih in izvedenih aktivnosti z enoletnim zamikom. 2. Pobuda: Problematika obvoznice in ceste G1-G6 Postojna -Jelšane, odprava kritičnih točk na magistralni cesti Postojna - II. Bistrica- Jelšane Opozoril je na problem pretočnosti prometa v času izdelave obvoznice ter na odprte zadeve: Križišče pri Klepčarju Dolnja Bitnja: razširitev ovinka in ureditev križišča; Na Topolcu: - poiskati projektno rešitev in nujno rekonstruirati zaprt dvojni ovinek pri hišni št. 71; izdelava pločnika v vasi Topole ( potrebno je najti ustrezno rešitev z lastniki dvorišč in vrtov); odsek vozišča, ki je vzpenja od konca vasi proti Mežnariji se poseda in so na cesti tako rekoč stopnice; II. Bistrica: zagotoviti boljšo pretočnost prometa skozi mestno jedro in semaforizirati vsaj 3 križišča, ali morda izdelati krožna križišča ter Dolenje: na ovinku, kjer je pogojeno z odkupom in rušitvijo hiše za izravnavo ovinka. 3. Pobuda: za odprtje nove proračunske postavke Sofinanciranje projektnih in diplomskih del.« Robert Šircelj Rečeno je bilo, da bodo krajevne skupnosti, ki gravitirajo na pokopališče Ilirska Bistrica obravnavale predlog adaptacije mrliške vežice in druge zadeve v zvezi s pokopališčem. Izjava predstavnikov Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica pa je včeraj bila, da tega od občine niso dobili. Dušan Grbec Dal je pobudo, da se občinski svet na prihodnji seji opredeli glede imena bodoče pokrajine, predlagano je Istrsko-kraška, Slovenska demokratska stranka pa predlaga ime Primorska. 13. sejo so svetniki začeli s potrditvijo mandata novi svetnici Mirjam Francetič, roj. 22.9.1962, Gubčeva ulica 1 b, 6250 Ilirska Bistrica, po poklicu univ. dipl. bibliotekar in prof. Zgodovine, ki je nadomestila svetnika ZZP Dejana Ujčiča, ki je pred meseci podal odstopno izjavo. V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili z vmesnim poročilom o izvajanju projekta prekrižane meje, obravnavali so Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in gozdarstva v Občini Ilirska Bistrica za programsko obdobje 2007-2013, ki si ga občani lahko preberejo v Uradnem listu, sprejeli so nove vrednosti najemnin za občinska stanovanja, ki se od 1.1.2008 določijo v naslednji višini: 1. za stanovanja v Gregorčičevi 27a (bivši hotel Turist) se v obdobju od 1.1.2008 do 31.12.2008 določi najemnina v višini 4,50% od vrednosti stanovanja, 2. za ostala stanovanja se od 1.1.2008 do 31.12.2008 določi najemnina v višini 4,00% od vrednosti stanovanja; Vrednost točke je 2,63 EUR. Profitna najemnina se določi v višini 5,09 od vrednosti stanovanja. Vrednost točke je 2,63 EUR. Svetniki so po hitrem postopku obravnavali tudi Pravilnik za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ilirska Bistrica, ter obravnavali analizo zasnove sistema zaščite, reševanja in pomoči v Občini Ilirska Bistrica, na podlagi katere se pripravi program ukrepov za izboljšanje stanja. Potrdili so tudi spremembe statuta občine, ki si jih občani ravno tako lahko preberejo v Uradnem listu RS. Ob koncu so obravnavali in sprejeli še odlok o glasilu Občine Ilirska Bistrica. Ime glasila, ki se ga zapiše v 2. člen Odloka o glasilu Občine Ilirska Bistrica, je Bistriški odmevi. Predlagali in sprejeli so pa še spremembe, da odgovornega urednika imenuje občinski svet na predlog župana. Da župan ali najmanj V* članov občinskega sveta lahko predlaga razrešitev odgovornega urednika, če slednji ne deluje v skladu s programsko zasnovo in uredniško politiko glasila. O tem odloča občinski svet. Odgovornemu uredniku traja mandat štiri leta. Po izteku mandata pa je lahko tudi ponovno imenovan. Čisto ob koncu je občinski svet sprejel še opredelitev do imena Primorske pokrajine, v kateri ugotavljajo, da je za območje celotne Primorske najustreznejša rešitev, da se ustanovi enotna Primorska pokrajina, ki bi zajemala območja občin, ki po predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin sodijo v Goriško in Istrsko-kraško pokrajino. V kolikor pa je stališče občin, predvsem tistih, katerih območja tvorijo Goriško pokrajino drugačno, pa Občinski svet Občine Ilirska Bistrica podpira predlagano ustanovitev pokrajine na območju občin Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana. Odločno pa nasprotujemo predlogu, da se prvotno predlagana Primorska pokrajina imenuje Istrsko-kraška pokrajina. Občinski svet zahteva, da se ta pokrajina imenuje Primorska pokrajina, sicer bo uporabila vsa sredstva, tudi možnost referenduma. Zapis imena pokrajine naj bo v obeh uradnih jezikih. Občinski svet Občine Ilirska Bistrica tudi predlaga, da se v predlogih zakonov, ki urejajo pokrajine, ustrezno spremenijo oziroma dopolnijo naslednja določila, in sicer: - določi naj se, da predsednika pokrajine volijo volivke in volivci z območja pokrajine na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem; - določi naj se, da so župani občin po svoji funkciji člani pokrajinskega sveta. Občinski svet Občine Ilirska Bistrica v zvezi z 9. členom Zakona o ustanovitvi pokrajin EVA 2006-1526-0018 tudi predlaga, da je sedež pokrajinskega sveta bodoče Primorske pokrajine zaradi enakomernejšega razvoja pokrajine v Ilirski Bistrici. A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV V EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 18.049.986 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 10.836.915 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 8.548.359 7(X) DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 7.216.530 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 635.142 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 696.687 706 DRUGI DAVKI 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.288.556 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREM. 769.656 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 15.995 712 DENARNE KAZNI 9.576 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 34.899 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 1.458.430 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 3.081.088 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 2.324.996 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEM AT. PREMOŽ. 756.092 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 1.500 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 1.500 74 TRANSFERNI PRIHODKI 4.130.483 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFIN. INST. 1.917.584 741 PREJETA SRED. IZ DRŽ. PR. IZ SRED. PRORAČUNA EU 2.212.899 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 21.253.005 40 TEKOČI ODHODKI (400+41)1 +402+403+409) 3.506.387 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 656.099 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VAR. 106.158 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 2.441.768 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 50.634 409 SREDSTVA. IZLOČENA V REZERVE 251.728 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 3.941.552 410 SUBVENCIJE 148.306 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 1.875.627 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORG. IN USTANOVAM 567.631 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.349.988 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 13.078.790 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 13.078.790 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 726.276 431 INVEST. TR. PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM,KI NISO PR.UPOR. 562.200 432 INVEST. TR. PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 164.076 m. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 3.203.019 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPIT. DELEŽEV (750+751+752) 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 44 v. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIT. DELEŽEV 440 DANA POSOJILA 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 442 PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZ. VI. PREJETA MINUS DANA POSOJ. IN SPR.KAP.DEL.(IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VIL ZADOLŽEVANJE (500) 1.900.000 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 1.900.000 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 159.279 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 159.279 IX. POVEČANJE (ZMANJŠ.)SRED. NA RAČJI+IV+VILII-V-VIU) 1.462.298 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VII1) 1.740.721 XI. NETO FINANCIRANJE ( VI+VH-VHI-IX) 3.203.019 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRET. LETA 1.462.298 Ne prezrite - PROBLEMATIKE Sem prebivalec Ilirske Bistrice že 48 let. Prav toliko časa živim na sedanji lokaciji, ki je od tovarne Lesonit oddaljena 1 km zračne linije. Tovarna Lesonit je iz moje hiše popolnoma vidna. Še pred letom sem mislil, da živim v enem najbolj mirnih mest v Sloveniji. Se pa je slika čez noč spremenila. Z začetkom obratovanja nove tovarne (konec leta 2006) se je hrup bistveno povečal, kar je še posebej moteče v nočnem času. Predvsem pa je moteč nizkofrekvenčni hrup in infrazvok (frekvence med 10 in 100Hz. Značilnost teh frekvenc (z valovno dolžino med 34 in 3 metre) je, da se z razdaljo zelo slabo absorbirajo. Njihov domet je nekaj deset, lahko pa tudi 100 km. Za te frekvence je klasična protihrupna zaščita oken popolnoma neučinkovita. Tudi naglušniki oz. ušesni čepi ne pomagajo popolnoma nič. Občutljivi ljudje slišijo nizkofrekvenčni hrup že ob izredno nizkih jakostnih nivojih, manj občutljivi pa (po izsledkih, do katerih so prišli raziskovalci) nad jakostjo 83 dB (linearno merjeno). Te frekvence povzročajo tako fiziološke kot tudi psihološke vplive na človekov organizem. Zaradi lastnih frekvenc posameznih človekovih organov ( 19 Hz je lastna frekveca očesa, frekvence med 0.5 in 10 Hz vplivajo na center za ravnotežje, lastna frekvenca glave je 20-30Hz, prsnega koša 50 -100Hz, medenice 10-20Hz, trebušne votline 4-8 Hz....) prihaja do motenj v delovanju teh organov (iskrenje pred očmi, neugodje v predelu želodca, vrtoglavica zaradi vpliva na center za ravnotežje, glavobol, pospešeno bitje srca, stiskanje v grlu, splošno neugodje, tesnoba, nespečnost, pojavtinitusa, sprememba krvnega tlaka..). Zaradi nespečnosti (poslabšana regeneracija) se vse težave še stopnjujejo. Ob dolgotranjnejši izpostavljenosti nizkofrekvenčnemu hrupu se pojavi zmanjšana koncentracija, apatija, depresija,.. Posebej pomembno je, da se navedeni simptomi pojavijo tudi pri ljudeh, ki nizkofrekvenčnega hrupa ne slišijo, so pa ravno tako izpostavljeni fizikalnim vplivom le-tega. Vpliv nizkofrekvenčnega hrupa na človeški organizem »s pridom« izkoriščajo raznorazne tajne službe kot sredstvo mučenja. Tako ameriška kot tudi ruska vojska sta razvili in tudi že uporabljajo t.i. infrazvočne puške (kot neubojno orožje). Možnost sem imel meriti tako nizkofrekvenčni hrup (posredno, preko vibracij okenskih stekel) kot tudi slišni hrup. Hrup sem meril tudi ob tovarni Lesonit. Meritve z merilnim mikrofonom so pokazale, daje t.i. slišni hrup v nočnem času pred stanovanjsko hišo med 45 in 50 dBA, kar je na meji oz tudi do 25% preko meje dovoljenega. V konicah dosega nivo hrupa tudi 65dBA. Hrup ob tovarni Lesonit za več kot sedemkrat presega maksimalne dovoljene meje, v Gubčevi ulici, ki je od tovarne oddaljena cca. 150m, pa za dvainpolkrat. domnevam, da je dejanski nivo nizkofrekvenčnega hrupa (<20Hz) LESONIT- NAJVEČJA MUČILNA NAPRAVA V SLOVENIJI večji ko 115dBlin (linearno). Povdar-im naj, da raziskave potrjujejo mejo slišnosti infrazvoka pri 83dBlin. V slovenski zakonodaji ne obstaja hrup nižji od 20 Hz. Pa še t.i. nizkofrekvenčni hrup (med 250 in 20Hz) se z A utežjo dodatno diskriminira. Raziskave v 90-ih letih so pokazale, da je nizkofrekvenčni hrup po krivičnem zapostavljen. Razvite države (Danska, Nemčija) so spoznanja o škodljivosti nizkofrekvenčnega hrupa vgradila v svoj pravni sistem. Slovenija je brez pravnih normativov na tem področju »El Dorado« za brutalne kapitaliste, ki v svoji državi tovrstnih objektov ne bi mogli zgraditi. V dosedanjem postopku izgradnje nove tovarne se država, od katere davkoplačevalci v zameno za lojalnost pričakujemo, da bo ščitila naše interese (naivno?), še posebej pa eksistencialno pomembne, ni prav nič izkazala. V nadaljevanju bom opisal čudaško obnašanje državnih organov. 1. Tovarna Lesonit d.d. je pridobila gradbeno dovoljenje za »Posodobitev linije za proizvodnjo vlaknenih plošč« dne 4.9.2006. V tem obdobju so imeli večino objektov, za katere so zaprosili gradbeno dovoljenje že postavljene, kar pomeni, da so gradbeno dovoljenje pridobili naknadno, oz. da so gradili pred tem na črno. 2. Z imenom »Posodobitev linije za proizvodnjo vlaknenih plošč« so zavajali tako upravno enoto, ki je izdala gradbeno dovoljenje in nato tudi dovoljenje za začasno obratovanje, kot tudi Ministrstvo za okloje in prostor, ki jim je izdalo Okoljevarstveno soglasje. Od stare linije namreč ni ostalo prav nič. Obdržali so stari filter (ciklon) in defibrator, zgradili pa so popolnoma novo halo za proizvodno linijo, ciklon 2. stopnje in dodali še en defibrator. Tudi proizvodna linija je popolnoma nova. Da ne gre samo za posodobitev, priča podatek, daje kapaciteta nove linije dvakrat večja kot je bila kapaciteta stare (150.000m3 vlaknenih plošč letno). Tudi tehnološki postopek je deloma spremenjen. Na žalost tako upravna enota kot ministrstvo za okolje in prostor ne loči med posodobitvijo proizvodnje in zgraditvijo popolnoma nove tovarne z deklarirano neznanimi emisijami. 3. Okoljevarstveno soglasje so pridobili na osnovi »Poročila o vplivih na okolje«, ki gaje izdelalo podjetje Pravita Inženiring d.o.o., Vilharjeva 27, Ilirska Bistrica. V tem poročilu je zapisano, da podatki o emisijah hrupa za posamezne vire hrupa niso poznani. Ob tem pa je v poročilu definirano vplivno območje za hrup, ki obsega samo področje tovarne Lesonit (objekte in njihovo dvorišče). Sprašujem se, na kateri podlagi je lahko podjetje, ki je izdelalo poročilo o vplivih na okolje, definiralo vplivno območje, če pa jim emisije hrupa niso bile znane! Na podlagi tega poročila je namreč Ministrstvo za okolje in prostor (ARSO) izločilo nekatere občane Ilirske Bistrice kot stranske udeležence v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja (Okoljevarstveno soglasje je priloga tega dopisa). Ob vsem tem pa obstaja meritev hrupa iz leta 2004, ki eksplicitno kaže, da so ravni hrupa v nočnem času v naselju (Gubčeva ulica,..) večje od dovoljenih (ob delovanju stare tovarne - nova ima dvakrat večjo kapaciteto). Trdim, da je bila revizija vplivov na okolje, ki je omenjena v okoljevarstvenem soglasju, narejena na pamet in brez kakršnekoli podlage za sklepanje o vplivnem območju. Nikjer v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) ni bilo vplivno območje (tako za hrup kot tudi za emisije mehanskih delcev in kemičnih spojin) strokovno utemeljeno. 4. V okoljevarstvenem soglasju je dodaten pogoj, ki naroča investitorju, da že v fazi projektiranja predvidi ustrezno protihrupno zaščito in jo tudi izvede, če bodo mejne vrednosti hrupa presežene. Investitor do tega trenutka ni opravil meritev hrupa, čeprav so bile v vmesnem času (od začetka poskusnega obratovanja je že 10 mesecev) pritožbe krajanov. Sam sem dal ovadbo tako na Ministrstvo za notranje zadeve (policijska postaja II. Bistrica) kot tudi na Inšpektorat za okolje in prostor v Postojni. Seveda nikjer v projektni dokumentaciji ni zaslediti dodatne protihrupne zaščite, kaj šele da bi bila izvedena. 5. Mogoče še opazka, ki sicer ni povezana s hrupom, kaže pa na zmuzljivost in preračunljivost investitorja: V okoljevarstvenem soglasju investitor zatrjuje, da se v kurilnici kuri le lesna biomasa (kot odgovor na pripombe krajanov, dav nočnem času zaznavajo smrad). V poročilu o vplivih na okolje pa je predvideno, da se praktično vsi odpadki, ki se pojavijo v tehnološkem postopku, kurijo v kurilnici. Naj omenim, da se fenolne smole dodajajo že na začetku tehnološkega postopka in bi se vsi odpadki morali obravnavati kot posebni odpadki. Ob tem vse dodane smole predstavljajo 20% končnega izdelka. Nekdo pač laže. 6. Kot sem že v 2. točki omenil, seje proizvodnja bistveno povečala. Da so lahko povečali proizvodnjo, so morali dodati naprave, ki so to omogočile in ki, po mojem mnenju, povzročajo bistveno večje amplitude hrupa kot stare naprave, ob tem pa generirajo še nizkofrekvenčni hrup in infrazvok, ki je ne samo moteč ampak tudi za zdravje škodljiv. Dva defibratorja (500kW in 3500kW) sta glede na projektno dokumentacijo (PGO)instaliranavH metrov visoko (tri etažno) zgradbo zgrajeno iz jeklenih nosilnih elementov in obdano s fasadno profilirano pločevino. Možno je, da je defibrator izvor infrazvoka zaradi neustrezne zgradbe. Ravno tako so dodali tri filter ciklone, ki imajo kapaciteto 1x 130.000m3 /h (315kW) in 2x 24.000m3 /h zraka (2x 75kW). Dodatni sušilnik 2. stopnje ima moč ventilatorja 400kW in kapaciteto 115.000m3 /h . Za obsotječi sušilnik 1. stopje navajajo kapaciteto 160.000 m3 /h. Vsa oprema, ki jo uporabljajo (brez kurilnice) ima instalirano moč 6MW(6 megavatov). Kurilnica sama ima moč 47MW (sedeminštirideset megavatov). Kam gredo vsi dimni plini iz kurilnice, z instalirano močjo srednje velike termoelektrarne? Velike količine zraka se skozi ciklone (cev z odprtino premera 2.4m -za ciklon 2. stopnje, za ciklon 1. stopnje nimam podatka) emitirajo v zrak. Zgoraj navedene kapacitete namreč pomenijo: a. za ciklon 2. stopnje : 32 m3 /s, kar da hitrost izstopnega zraka 7m/s. b. Za ciklon 1. stopnje : 44 m3/ s, kar da hitrost izstopnega zraka ob predpostavki enakega premera kot pri ciklonu 2. stopnje, 9.8 m/s. Zgoraj navedeni podatki dajejo osnovo za sklepanje, da oba ciklona predstavljata neke vrste piščali (podobno kot orgelske piščali). Ker pa sta zelo velika, je njihova resonančna frekvenca nizka. Možno je, da prav ciklona predstavljata izvor nizkofrekvenčnega hrupa in infrazvoka. Za zaključek pa še komentar k izjavam g. predsednika uprave Lesonita v Primorskih novicah dne 14.2.2008 , kjer pravi, da ni problem tovarna ampak stanovalci: G. Barzazi je v omenjenem članku izpričal vso ignoranco, ki jo lahko premore valpt lastnika, katerega zanima le dobiček in mu je za težave ljudi in njihovo zdravje prav malo mar. Kako bi lahko drugače razumeli njegovo razlago, po kateri je izvirni greh v dejstvu, da so stanovanjske hiše zgrajene preblizu tovarne. Dejstvo je ravno obratno: tovarna takih kapacitet je zgrajena preblizu mesta. Nekatere okoliške hiše so bile zgrajene veliko pred prvimi začetki Lesonita. Zadnje stanovanjske hiše v tem delu mesta so bile zgrajene pred dvajsetimi leti. Izvirni greh je v dejstvu, da so državne institucije sploh dovolile graditev popolnoma nove tovarne le sto metrov od najbližjih hiš. In infrazvok, ki ga producirajo njihove naprave ne krati spanca le na najbližjim stanovalcem ampak ljudem v vsej ilirskobistriški kotlini. Dodatni greh državnih institucij je, da se na prijave ne odzovejo (po principu: če nič ne naredim, nimam problemov). Kako se lahko mirne vesti (razlaga je lahko le, da vesti nima) ogradi od hrupa, ki ga povzročajo njihove naprave? Citiram: »Če je hrup zgolj pol metra od ograje že prekomeren, pa ne more biti naš problem«. Gospod Barzazi! Seveda je hrup naš problem, saj zaradi njega ne moremo spati. Storili pa bomo vse, da si povrnemo mir, ki smo ga pred parleti še imeli. Darko Benigar Suma inženiring a.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 C3G rpz eJl o .2 C i_2C * 3 C ____oj V)____e> CJ vi %)G cJ L d G d G 'd G J o G OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 r\ / c) b \ /v o \ fu [O //c) b \ / O W\ /5 b cJ lo_____cJ U_______, ILIRSKA BISTRICA 1-00-510 USPOSABLJANJE GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE Člani reševalne skupine Ilirska Bistrica, ki deluje v okviru Postaje GRS Ljublana so opravili vsakoletno osvežitev in nadgradnjo znanja iz prve pomoči. Letošnji temi usposabljanja sta bili temeljni postopki oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja ter načini imobilizacije. Avtomatski defibrilator, ki postaja vse dostopnejši in je potreben pri oživljanju, so gorski reševalci uporabili prvič in informativno. Bolj temeljito so se ukvarjali z načini imobilizacij, kar pri svojem delu uporabljajo večkrat. Tokrat še toliko bolj zavzeto, saj so preiskušali dve novi pridobitvi. Gorska reševalna zveza Slovenije jim je dodelila novo vakuumsko blazino, ki je nadomestila staro. Drugo pridobitev so zajemalna nosila, ki služijo dvigovanju in prenosu pošodovancev. reševalna skupina Ilirska Bistrica je nosila dobila iz donatorskih sredstev, ki jih vsako leto za potrebe druge postaje GRS namenijo udeleženci Šraufovega spominskega pohoda. Pohod organizira Športno društvo Krašnja pri Kamniku v spomin na velikega alpinista in himalajca Staneta Belaka-Šraufa, ki je preminil v plazu pod Mojstrovko. Usposabljanje sta vodila zdravstvena delavca in člana matične postaje GRS iz Ljubljane. SREČANJE PLANINSKIH VETERANOV 19.01.2008 smo se že petič udeležili januarskega srečanja veteranov PD Snežnik. Prvič smo se dobili na Topolcu v spomin na prezgodaj preminulo planinko in prijateljico Ado Rolih. Zdaj je srečanje že tradicionalno. Vsi se ga že vnaprej veselimo. Letos nas je bilo 26. Zbrali smo se v vaški gostilni v Sušaku pri Novokračinah. Za uvod smo nazdravili, nato pa se spomnili vseh, ki jih ni več med nami, zlasti našega najzvestejšega člana Jožeta Matete, od katerega smo se poslovili tik pred novim letom. Sledila je večerja in živahen klepet, potem pa prvo presenečenje, za katero je poskrbela naša organizatorka Jožica Knafelc.: Na srečanje je povabila dr. Surino Boštjana, rojaka, mladega uspešnega znanstvenika, predvsem pa velikega poznavalca in ljubitelja rastlinstva in celotne narave. Iz svoje bogate zbirke je izbral posnetke s študijske poti Od Krna do Komov. Z zanimivimi komentarji nas je vodil po dolinah, planotah in vršacih Jugovzhodnih Alp in zahodnega roba Dinarskega gorstva. Priporočal nam je najbolj varne poti. Vse pa je okrasil s posnetki številnih izjemnih, redkih ali celo unikatnih planinskih cvetlic. Če si le za trenutek zamižal, si pod seboj začutil mehko visokogorsko trato in okrog tebe je zadišalo,... Boštjan nam je povedal tudi veliko novega. Tako nam je predstavil vojaško floro s Krna, kjer je potekala v I.svetovni vojni soška fronta.. Semena so na fronto prinesli s senom, na vojaških podplatih in kdo ve še kako. Prispela so iz vseh delov vojskujočih se držav, se zakoreninile in ostale pri nas v novi domovini. Mnoge cvetlice so se v pradavnini umikale pred poledenitvijo v Srednji Evropi in se obdržale na njenem robu do današnjih dni . Spet pri nas v JV Alpah. Snežnik, da naš Snežnik pa je domovanje prav izjemnih rastlin alpske in mediteranske flore Naš gost nam je odpiral oči in nas brez besed opozarjal, da je planinstvo hoja, ne dirkanje, da je opazovanje vsega živega in neživega stvarstva narave in in uživanje ob še neodkritem. Nadaljevali smo pot po zahodni Bosni. V mislih smo se vzpenjali na Troglav nad bivanjskim poljem, pa na Čvrsnico in Prenj ter hercegovski Velež: Občudovali smo rumen planinski mak, ki nas je spremljal ob celi poti in hercegovsko perlo, ki raste le v tej, lahko rečemo botanični zakladnici. Žal se sredi naravnih lepot ne moremo gibati povsem svobodno, kajti zadnja vojna (90-leta) je pustila še številna minirana področja. Sledili so posnetki Sutjeske in okoliških vrhov, ki so nas z divjo lepoto in mirom vse prevzeli, hkrati smo obudili spomin na eno najtežjih bitk v II. svetovni vojni najugoslovan-skih tleh. Potovanje je Boštjan zaključil s posnetki Durmitorja, kanjona Tare in Črnega jezera. Obstali smo ob pogledu na divjo gorsko orhidejo. Z obžalovanjem smo zrli v Komove (na meji med Črno gro in Albanijo), saj so za nas veterane nedosegljivi. Verjetno nam ne bo nikoli dano videti ne stopati po planinskih prostranstvih Bosne in Hercegovine ter Črne gore!! Aplavz. In nato je završalo kot v čebelnjaku: komentarji, spomini, doživetja... Prekinila nas je Jožica, ki je poskrbela še za sladko presenečenje. Dobrote je spekla sama in nam jih razdelila. Nato: gasilski posnetek in domov pred TV ali pod odejo, kjer bomo še dolgo v mislih na nocojšnjem potovanju. Bilo je nepozabno! Hvala Boštjan, hvala Jožica! Beležila Marica Gaberšnik SIB INŠTALACIJE d.o.o. SIB Inštalacije d.M. Jablanica B. B2S0 Ilirski Bistrica tel; 05 714 85 B. fax 05 714 85 16. GSM: 041 714 394 e-mail. sibist@siol,n<5t '1 j ' f Www.instalacijE-sib.sl ogrevanje, vodovod, plin prezračevanje, klimatizacija VU'ijDfiU3 vveishaupt vie|mann Euretherm Unical DRUŠTVO INVALIDOV V SVOJIH Sedežne garniture so privlačnih in modernih oblik, ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije, B TAPETNIŠTVO ŽELE ftEEEEEEEEE Pot k studencu 8, 6257 Pivka tel.: 05 757 15 32,tel/fax: 05 757 31 74 Salon: Trgovski center Spar Pivka, Postojnska 18 a tel.: 05 757 06 43,tel/fax: 05 757 16 44 e-mail: tapetnistvozele@siol.com, www.tapetnistvo-zele.corr PROSTORIH Na rednem letnem zboru članov Društva invalidov, 16. februarja, je predsednik Anton Gombač seznanil prisotne s pomembno pridobitvijo. Društvo je namreč rešilo svoj dolgoletni problem, saj je januarja na javni dražbi odkupilo prostore za svoje delovanje. Ob tej priložnosti se je Gombač za trud in prizadevanja pri reševanju prostorske problematike zahvalil bistriškemu županu Antonu Šenkincu ter občinskemu svetu, predsedniku Zveze delovnih invalidov Slovenije, in sekretarki Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki je društvu dodelila sredstva za nakup prostorov. Nove prostore bodo s prostovoljnim delom uredili člani ;zelo zavzeto sta se opravil že lotila predsednik društva Anton Gombač in član nadzornega odbora Marjan Boštjančič. Do konca februarja bo tako nov sedež društva vseljiv. Na zboru članov so bili prisotni seznanjeni še z nekaterimi drugimi novostmi. Tako je društvo, ki že ima status invalidske organizacije letos pridobilo status društva,ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva po določbah Zakona o društvih. Oba statusa je bistriškemu društvu invalidov podelilo Ministrstvo za delo,družino in socialne zadeve RS. Sprejeta so bila vsa poročila o delu v preteklem letu,program in finančni načrt za leto 2008, kakor tudi spremembe in dopolnitve ter prečiščeno besedilo novega statuta. Kot doslej bo Dl tudi vnaprej delovalo v smeri odprtosti in bo dovzetno za vse dobre predloge članov. Poleg izvajanja posebnih socialnih programov,s katerimi v društvu nudijo določene socialne storitve in možnost družbene vključitve številnim invalidom, se bodo letos že četrtič povezali z eno izmed osnovnih šol v občini,ter sodelovanje zaključili s praznovanjem mednarodnega dneva invalidov. Za boljšo povezanost z invalidi iz bolj oddaljenih krajev bodo nadaljevali s klepetalnicami na terenu,zaposlene in brezposelne invalide pa povabili na enodnevno usposabljanje s področja delovno pravne zakonodaje. Izleti in srečanja pa bodo polepšali dan marsikateremu invalidu. Številni gostje iz prijateljskih društev naše pa tudi sosednjih občin so vodstvu Društva invalidov II.Bistrica izrekli čestitke ob pomembni pridobitvi,prav tako pa tudi pohvale za uspešno in profesionalno vodenje društva. Zasluge za to gredo gotovo gonilni sili društva, podpredsednici Jožici Žibert. Anica Kocjančič * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net CENTER ZA SOCIALNO DELO TISKOVNA KONFERENCA 6.2.2008 Občina Ilirska Bistrica meji z Republiko Hrvaško, meri 480 km2 površine in ima 63 naselij v katerih živi 14243 prebivalcev. Ima izjemno neugodno demografsko strukturo, saj je 17,54 % ljudi starih nad 65 let (v RS 14,71). Po osamosvojitvi Slovenije smo v II. Bistrici izgubili skoraj polovico delovnih mest, tako da na območju občine trenutno živi 3894 delovno aktivnega prebivalstva, od tega pa se skoraj polovica zaposlenih dnevno vozi na delo izven domačega kraja (Ljubljana, Postojna, Koper...), kar zagotovo vpliva na kvaliteto življenja naših družin. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v naši občini zaostaja v povprečju za 15 % v primerjavi z republiškim povprečjem. To so kazalci iz katerih se da sklepati o obsegu in problematiki s katero se ukvarja krajevno pristojni CSD. Center za socialno delo Ilirska Bistrica posluje na 3 lokacijah: -Redna dejavnost: Bazoviška 32, II. Bistrica -Dnevni center Sonček: Prešernova 25a -Društvo VEZI: Tavčarjeva 15 Podlago za izvajanje redne dejavnosti Centra za socialno delo določa preko 50 veljavnih zakonskih aktov. Zanimivosti: 2006 2007 DSP 1205 863 Pomoč ob rojstvu otroka 107 117 Priznanje očetovstva 19 33 Pomoč pri urejanju preživnine 5 13 Odobritev pravnih, poslov za ml. otroke 10 15 Obravnava otrok in mladostnikov zaradi suma prekrška ali KD 21 5 Na podlagi ZSVDP (otroški d.,starševsko nadomestilo, staršvski d....) je bilo v letu izplačano 2.887.905 EUR, na podlagi ZSV (denarne pomoči) pa 563.890 EUR, torej je bilo iz državnega proračuna na podlagi odločb CSD izplačano skupaj 3.451.795 EUR. Poleg redne dejavnosti, kamor sodi izvajanje javnih pooblastil in socialno varstvenih storitev, si CSD ves čas prizadeva uvajati in razvijati tudi dodatne programe za preprečevanje nastajanja stisk in težav ali pa odpravljanje njihovih posledic. Tako v lokalni skupnosti center opravlja pomembno vlogo organizatorja in spodbujevalca razvoja novih programov.Ti programi v začetni fazi potrebujejo veliko strokovnega znanja in podpore, z izkušnjami pa se lahko osamosvojijo in delujejo samostojno. Tako je CSD II. Bistrica v preteklosti razvil več programov, ki so se po določenem času osamosvojili in zdaj delujejo v okviru nevladnih organizacij (društva: Pot, Sožitje, Jesen...), nekaj programov pa seje na pobudo CSD umestilo v lokalno skupnost iz drugih okolij (društvo VEZI, AA, Al-anon...) Poleg opravljanja redne dejavnosti CSD že vrsto let izvaja dodatne programe v katerih je zaposleno 5 strokovnih delavk. Ob pozitivnih rezultatih, ki so posledica izvajanja programov je to tudi pomemben prispevek k zaposlovanju strokovnega kadra, kar je v naši občini pereč problem. Dnevni center Sonček, kjer se izvaja učna in psihosocialna pomoč šoloobveznim otrokom. Pomoč na domu je namenjena starim in invalidnim osebam in se izvaja na njihovem domu. Program Socialna vključenost žensk je CSD zagotovil materialne stroške, izvajalko, ki je upokojena profesorica slovenščine pa plačuje Ljudska univerza II. Bistrica. Varuh človekovih pravic je v svojem letnem poročilu na strani 108 objavil program CSD »Socialna vključenost žensk« kot primer dobre prakse, ki naj bi se začel izvajati v vseh občinah, kjer imajo priseljence. Urad za enake možnosti pri Vladi RS je CSD zaprosil, da isti program predstavi na mednarodni konferenci Enake možnosti v lokalnem razvoju. Mednarodna konferenca na kateri so sodelovale Slovenija, Danska in Luksemburg je bila 24.9’,2007 v Celju. Socialna inšpekcija Inšpektorata RS za delo iz MDDSZ je v letu 2007 na CSD II. Bistrica opravila redni inšpekcijski nadzor. Iz inšpekcijskega zapisnika je razvidno, da CSD vodi strokovne zadeve kvalitetno in v skladu z veljavnimi predpisi. Inšpektor ni ugotovil bistvenih napak in nepravilnosti. V letu 2007 smo izvedli tudi notranjo kontrolo javnih financ. Iz revizorskega poročila je razvidno, da je CSD posloval transparentno in v skladu z veljavno zakonodajo. CSD je v preteklem letu izvedel Analizo zadovoljstva strank in analizo zadovoljstva zaposlenih po sistemu CAF (skupni ocenjevalni okvir za organizacije v javnem sektorju) V sodelovanju s Fakulteto za upravo je obe anketi in analizi izdelala študentka FU. Rezultati so izjemno vzpodbudni in so bili predstavljeni tudi v lokalnem časopisu. Občina Ilirska Bistrica je v letu 2007 CSD nagradila z bronasto paleto za »kvalitetno delo, spodbudno doseganje uspehov in rezultatov na socialno varstvenem področju«. Zaradi velike konkurence za prejem te plakete smo bili nagrade zelo veseli. Predvsem pa smo veseli dejstva, daje predlog za podelitev priznanja podala civilna iniciativa. Direktorica Miranda VRH,univ.dipi.soc.de!. Reagiranje Spoštovani Janko Poklar! Nisem svetnik niti občinski oblastnik, veseli me, pa da si se oglasil. Upam, da ne gre samo za predvolilno pridobivanje glasov. Kot glasen zagovornik iz 80 let, da je treba TOK zapreti, ker onesnažuje okolje in smrdi, me zanima tvoje mnenje o projektu bioplinske naprave, ki jo sedaj gradijo na mestu Tokove čistilne naprave. Iz članka v prejšnji številki Snežnika lahko razberemo, da bo to velika pridobite za Bistrico, čeprav me čudi zakaj organski odpadki (klasifikacijska številka 20 01 08 - po domače pomije) zbrani po vsej Sloveniji ne bodo smrdeli in onesnaževali okolja, če bo postopek proizvodnje enak, kot je bil predviden v Tokovi čistilni napravi - ki naj bi smrdela. Bo to zato, ker jo gradijo investitorji, ki niso iz Bistrice. Čudi me tudi, da to investicijo podpirajo tisti nekdanji oblastniki in politiki, ki so bili med glavnimi zagovorniki, čeprav si se glasno izpostavljal predvsem ti, češ da je treba Tok zapreti, oni pa so ti dajali moralno podporo vtvojih nastopih v tistih letih. Vedno sem se spraševal tudi to zakaj te onesnaženje in smrad klavnice na Kalu ne moti, dokler nisem izvedel, da tam delaš. V lastno skledo pa ja ne bomo pljuvali. Vrniva se k tvojem zelenemu statusu in željah po »vzpostavitvi konstruktivnega dialoga in pogojih za napredek«. Zelo glasno si se zavzemal za ukinitev Toka, sedaj ko si želiš dialoga, pa ne poveš nič o projektu, ki bo imel eno samo razliko v primerjavi s Tokom. Tok je takrat dajal dobre plače skoraj 400 delavcem in občasno vlagal tudi v standard Bistrčanov, pa si se skupaj z nekaterimi takratnimi lokalnimi politiki izpostavljal in zahteval njegovo zaprtje, ker ti je smrdelo. Danes, ko ti bodo pred nosom predelovali vseslovenski drek, skrit za neko klasifikacijsko šifro, in bodo delo dobili kvečjemu trije Bistrčani, pa si tiho. Te je v to prepričalo dejstvo, da gre za investicijo, ki se financira z evropskim denarjem? Se nisi nikoli vprašal, zakaj si tako proizvodnjo ne organizira investitor iz Trzina v domačem kraju, ki bi bila vsaj iz logističnih razlogov v Sloveniji racionalneje in bolj centralno postavljena, kot pa da bo te odpadke vozil v Bistrico, ki je na obrobju področja zbiranja, ali pa so te morda tisti nekdanji bistriški veljaki, ki so solastniki ene od vpletenih delniških družb, prepričali, da gre za »zeleno« proizvodnjo , ki jo Bistre še kako potrebuje. V vsesplošni evforiji protestov proti smetem in odpadkom po celi Sloveniji me čudi tišina ob tem projektu vseh, ki ste v osemdesetih letih tako skrbeli za čisto okolje v Bistrici in ste v 90 letih po gospodarsko nepotrebnem politično izforsiranem stečaju Toka glasno, kot tudi v zakulisju kasneje nasprotovali izgradnji mestne čistilne naprave, češ, da je preblizu naselja, in vam bo smrdelo. Upam, da vam sedaj, ko vam bodo vozili drek iz cele Slovenije, ta ne bo smrdel in boste z veseljem plačevali plin pridobljen na ekološki način, in boste po vrtičkih lahko trosili domač digestorski odpadek- biološko gnojilo, pridobljen v domačem kraju. Zeleni si lahko omislite novo geslo: Politično problematičen TOK je šou, prihaja politično korektna in zaželena Bio Futura. Pa še za tvoje mnenje prosim, če ga imaš. Jožef Šlenc DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVUENJSKO OBDOBJE ILIRSKA BISTRICA Univerza za tretje življenjsko obdobje je nevladna in neprofitna organizacija, namenjena izobraževanju in razvoju starejših. Osnovno poslanstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje je integracija starejših v skupnost. Njeno delovanje temelji na skupnem učenju, soodgovornosti in prostovoljnem delu slušateljev, mentorjev in sodelavcev univerze. Univerza za tretje življenjsko obdobje temelji na organizirani izmenjavi znanja, izkušenj in kulture članov študijskih skupin. Odgovornost za organizacijo izobraževanja prevzemajo po svojih močeh vsi člani študijskih skupin, prav posebno pa mentor. Društvo univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica deluje že 12 let. V tem času se je skozi društveno delo zvrstilo nekaj 100 članov. Delovale so številne skupine. Najdlje so se ohranile jezikovne, zlasti skupine za italijanski jezik. Dobro obiskana je tudi kulturna klepetalnica. Odmevni so bili tečaji: aranžerski, fotografski, računalniški in drugi. Članstvo se veseli zaključenim ekskurzijam po domovini in zamejstvu. Številčno obiskana so tudi predavanja, katerih se udeleži tudi veliko nečlanov. Celotna aktivnost društva teži k načelu vseživljenjsko učenje, pa ne le: jezika, zgodovine, kuhanja, pač pa tudi medsebojnih odnosov, strpnosti, razumevanja, tovarištva pa tudi medgeneracijskega sožitja, saj je večina naših mentoric mladih, odprti pa smo tudi za mlajše člane. Letošnji redni letni zbor je potekal v okrepčevalnici Pri Korajžniku v Rečici, 9.02.2008. Prisotnih je bilo 54 članov. Zbor je najprej pozdravila predsednica društva ga. Marica Šlenc Zver in v svojem nagovoru poudarila, da smo »društvo, ki širi obzorja«. Sledila je izvolitev in imenovanje predsedstva zbora v sestavi: Zalka Šajn, Aleksander Trnovec in Roža Bernik. Predsednica zbora ga. Zalka Šajn se je najprej v našem skupnem imenu zahvalila ge. Šlenčevi za njeno nesebično vodenje društva, za njeno inovativnost in osebni pristop do vsakega člana. V pozdravnem govoru nas je spomnila na pomembno obletnico, ki se bo prav gotovo dotaknila vseh nas, to je 500 let Trubarjevega rojstva. S svojim delom je Trubar postavil temelj naše narodne zavednosti. Spomnila nas je, da je v širšem evropskem prostoru letošnje leto tudi leto medkulturnega dialoga. Nadaljevala je z razmišljanjem o vse prisotnem, globalnem segrevanju v naravi, ki pa hkrati prinaša globalno ohlajanje odnosov med ljudmi. Priporočila nam je knjigo Pie ra Ferruccia, katerega vodilo za spremembe v medčloveških odnosih je moč prijaznosti. In ravno društva, kot je naše, lahko veliko prispevajo tako, da bogatimo medsebojne odnose, odnose z drugače mislečimi ali čutečimi soljudmi. Večer je obogatila s svojo pravljico o gospe z iglicami v laseh našamentorica in tudi uveljavljena pesnica Patricija Dodič. Sledila so poročila verifikacijske komisije, finančno in poročilo nadzornega odbora. Iz vsega smo zaključili, da smo delovali zakonito in ravnali gospodarno. Mentorji so nas seznanili z bogatim delom vseh skupin (italijanske, angleška, kulturna klepetalnica, umetnostna zgodovina, kleklarstvo, pohodništvo, spoznavajmo svet in domovino). Zbor sta pozdravila predsednik društva upokojencev in predsednica društva invalidov. Oba sta nas povabila k sodelovanju. Sledilo je načrtovanje za naslednje leto. Razpisali bomo nekaj novih jezikovnih skupin: nemščino, španščino, ruščino in francoščino; skupino za obravnavo kulture bivanja, tečaja: kuharski, raba interneta. Dogovorili smo se še, da bo zaključna ekskurzija Po Trubarjevih poteh. Po zboru smo prigriznili, spili kozarček in se zavrteli ob glasbi Tria Bistre. Srečanje je bilo delavno hkrati pa tudi prijetno in veselo. Marica Gabersnik BRKINCI GODIMO; KARTAMO IN IGRAMO UJSTRI Dogodki iz samostana V soboto, 9. februarja t.l. je v Gračišču pri Kopru potekala prireditev »Brkinci godimo, kantamo in igramo u Jstri«. Organizatorji, člani TŠKD sv. Miklavž Gračišče, so povabili v goste moško pevsko skupino Hrušiški fantje iz Hrušice, igralsko skupino KETŠD Alojzij Mihelčič Harije in Brštulin bando iz Harij. Prisotne sta pozdravila predsednik Zveze kulturnih društev mestne občine Koper Anton Baloh in Nada Babič, društvena gonilna sila. Brkinsko obarvan večer smo zaključili z domačo pesmijo ob dobri kapljici in odlični istrski frtalji. Alenka Penko Hrušiški fantje in člani harijskega društva v družbi organizatorjev, v novi dvorani, v Gračišču. LIKOVNIKI V MESECU KULTURE Nedavno tega so slikarji likovnega društva France Pavlovec iz Ilirske Bistrice, v prostorih knjižnice Makse Samsa, odprli razstavo likovnih del, nastalih v zadnjem obdobju. V petih letih obstoja društva je to že šesta razstava. Skupaj s predsednikom društva Rajkom Kranjcem razstavlja 11 slikarjev, ki so na ogled postavili 21 umetniških del, v različnih tehnikah. Prireditev so glasbeno popestrili z nastopom novonastale skupine Nostalgija. Predsednik društva se je osebju knjižnice zahvalil za gostoljubje in jim ob tej priložnosti podaril umetniško sliko. Tekst in foto: Petar Nikolič Upravna enota sporoča Razpis za sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb v starih mestnih jedrih Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, je v letu 2006 objavil javni Razpis za sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb v starih mestnih jedrih, kije bil objavljen v Uradnem listu RS št. 85-86, št. 106/2006 in 118/2007 - spremembe (podaljšanje razpisa). Predmet razpisa je finančno spodbujanje oziroma ugodno dolgoročno kreditiranje rekonstrukcij obstoječih večstanovanjskih stavb v starih mestnih naseljih s 3000 in več prebivalci, pri čemer gre lahko za samostoječe stavbe, stanovanjske bloke, stolpiče ali stolpnice, vse z najmanj štirimi stanovanji. Do pridobitve posojila so upravičene fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in pravne osebe, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki morajo biti lastniki objektov ali njihovih zaključnih delov ali njihovi ožji družinski člani. Na razpis se lahko prijavijo tudi skupine etažnih lastnikov, ki morajo izkazati, da so lastniki vseh stanovanjskih delov v objektu za katerega se daje posojilo. Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi Nadzornega sveta Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31.12.2008. Vse ostale informacije o razpisu lahko prosilci dobijo osebno na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, javnem skladu, Poljanska c. 31, Ljubljana ali na tel. štev.: (01) 47 10 534 - kontaktna os- eba Sanja Burnazovič in (01) 47 10 592 - kontaktna oseba Vanja Žontar Djordjevič Prav tako je razpis, skupaj z obrazcem vloge, na voljo na spletnem mestu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije www.ssrs.si ali www.stanovanjskisklad-rs.si pod rubriko Javni razpisi/Javni pozivi. Veljavnost potovalnih dokumentov, novost - potovanje z osebno izkaznico v Bosno in Hercegovino Novoletni prazniki še niso dobro minili, že načrtujemo kje in kdaj bomo preživljali prvomajske praznike, poletni dopust in podobno. Iz izkušenj v preteklih letih ugotavljamo, da je kar precej občanov zadnji trenutek ugotovilo, da nimajo pravih potovalnih dokumentov in daje marsikatero potovanje iz tega razloga tudi odpadlo. V izogib podobnim težavam vam svetujemo, da si pravočasno zagotovite veljavne potovalne dokumente, ki jih potrebujete za izbrano destinacijo. Kot vam je že poznano, ni več mejnih kontrol pri prehodu državnih meja znotraj šengenskega prostora, vsekakor pa morate imeti pri sebi veljaven osebni dokument s sliko. Z osebno izkaznico lahko potujete: - v vse države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska, Velika Britanija - države članice EGP: Islandijo, v Liechtenstein, Norveško, - v Švico, na Hrvaško, v črno goro in po novem tudi v Bosno in Hercegovino. Okoljska vinjeta za vstop z motornimi vozili v središča večjih mest ZRN V Zvezni Republiki Nemčiji so s 01.01.2008 začeli veljati določeni predpisi na področju varovanja in zaščite okolja. Tako so nekatera mesta, npr. Berlin, Koln in Hannover, že uvedla t.i. okoljske cone, v katere lahko vstopijo samo vozila, ki so opremljena z ustrezno okoljsko vinjeto. V teku tega leta pa bodo svoje okoljske cone določila tudi druga večja nemška mesta, npr. Stuttgart, Munchen, Frankfurt/Main.... Okoljska vinjeta je obvezna za vsa motorna vozila, ne glede na starost in registrsko oznako, torej tudi za vozila s tujimi registrskimi tablicami. Vinjeto je možno kupiti pri vseh pristojnih mestnih prometnih uradih in pooblaščenih servisnih delavnicah (npr. TUV), lahko pa jo bo možno kupiti tudi po spletu. V kolikor bo v okoljsko cono vstopilo vozilo brez ustrezne vinjete, bo to prestopek, za katerega je zagrožena kazen nad 40 EUR ter ena kazenska točka v nemškem centralnem registru vozil. Zaradi navedenega želimo opozoriti vse, ki boste v prihodnje potovali v ZRN, da si še pred odhodom pridobite ustrezne informacije o tem, kje so že uvedene okoljske cone ter kakšne so s tem povezane obveznosti lastnikov motornih vozil. Kot eno od možnosti navajamo spletno stran podjetja The Climate Company www.umwelt-plakette.de, ki v več jezikih nudi informacije o navedeni tematiki. POTRDITEV SKUPINE VERA IN LUČ ILIRSKA BISTRICA »Bog je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno.« (1Kor 1, 27) Po eno in pol letnem rednem mesečnem srečevanju, se je v sončno nedeljsko popoldne, 17. 2. 2008, novim dobrim delom na pot, podala nova, Bistriška skupina Vera in luč, 33. v Sloveniji. Vera in luč (v nadaljevanju VIL) je gibanje, ki že 36 let po vsem svetu in že 25 let v Sloveniji združuje ljudi z različno stopnjo duševne prizadetosti vseh starosti, njihove starše, družine in prijatelje, zlasti mlade. VIL osebam z duševno prizadetostjo omogoča, da prepoznajo in uporabljajo svoje darove ter odkrivajo radost prijateljstva. Starše pa podpira v njihovih preizkušnjah in jim pomaga globlje spoštovati notranjo lepoto njihovih otrok. Številni od njih zato postanejo izvir moči in pomoči za druge starše, ki jih tarejo trpljenje in vsakdanje težave. Zahvaljujoč osebi z duševno prizadetostjo tudi prijatelji lahko razumejo, da še obstaja svet drugačen od sveta tekmovalnosti, denarja in materialnih užitkov. Tisti, ki so šibki in prikrajšani, jih vabijo v svet, ki posluša, svet nežnosti, zvestobe in vere. V letu 2006 smo potrebo po takšnem srečevanju začutili tudi v našem okolju. Skupina zagnanih mladih prijateljev in lučk, kot imenujemo osebe z duševno prizadetostjo, nas je, po začetnem srečanju v Jelšanah s podporo Pivške skupine Vere in luči, svoja srečanja začela pri njih.V oktobru 2006 smo začeli s srečanji v samostanu šolskih sester de Notre Dame v Ilirski Bistrici v želji, da bi srečanja omogočili čim večjemu krogu ljudi. Od takrat se vsako tretjo nedeljo v mesecu redno srečujemo. Naša srečanja so namenjena druženju, ustvarjanju, petju, premlevanju besed, ki nam jih pošilja Bog, saj vsako srečanje zaključimo s sveto mašo in praznovanjem oz. družabnim delom. Lučke med sveto mašo To nedeljo je napočil čas, ko nas je Narodni svet VIL Slovenija potrdil kot samostojno skupino. V samostanu smo se zbrali lučkarji iz koprske regije, in sicer iz Pivške, Kraške in Vipavske skupine ter predstavnik Gorenjske regije in skupine VIL Tromostovje Ljubljana. Predvsem smo bili veseli obiska naše narodne koordinatorke gibanja VIL, Rozi Ternik, in koordinatorja VIL koprske regije, Aleša Keteja. Ker smo postali prava skupina, smo tudi mi izvolili svojo novo koordinatorko, Alenko Kastelic, ki bo s pomočjo skupine prijateljev, lučk in staršev pripravljala srečanja Bistriške skupine VIL. Po slavnostni sv. maši, ki sta jo darovala kaplana Pivške in Bistriške skupine VIL in smo jo sooblikovali vsi lučkarji, smo v prijetnem vzdušju praznovali priključitev naše skupine tej svetovni družini VIL. Z veseljem pa medse vabimo nove člane, ki bi radi tretjo nedeljo v mesecu preživeli na drugačen način, v prijetnem vzdušju, v okolju, kjer ne poznamo različnosti, ampak smo vsi enakovredni in enako pomembni. prijatelji Vere in luči Ilirska Bistrica ZAVAROVALNO ZASTOPSTVO DOM--- Dovgan Marjan s.p. GENERALI (iitoiir Ekskluzivna zavarovalna agencija Gubčeva 4, 6250 Ilirska Bistrica Telefon: 05 71 45 848, GSM: 031 755 345 e-mail: marjan.dovgan@mail.generali.si Avtomobilsko zavarovanje po vaši meri * Posebni popusti za izkušene voznike po 10,15,25,30 in 40 letih vozniškega staža. * Brezplačni darilni boni v vrednosti 300 EUR. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ilirska Bistrica # # dogodki # # KOLEDAR KULTURNIH DOGODKOV - MAREC 2008 7. marec, Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu prireditev Ženska ženski 9. marec, Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu koncert skupine Pepel in kri 13. marec, Ilirska Bistrica, Knjižnica Makse Samsa kulturno-zgodovinski večer s predstavitvijo Državnega Arhiva Reka 14. marec, Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu kulturni večer s predstavitvijo prozne zbirke »Gretina igra«, avtorice Tamare Laris 15. marec, Kuteževo, Osnovna šola Podgora Kuteževo Primorska poje 16. marec, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica Območno srečanje otroških gledaliških skupin s predstavami Čarodejkin klobuk in Pika nogavička 29. marec, Knežak, Osnovna šola Toneta Tomšiča Knežak Primorska poje $ literarna dejavnost $ PREDSTAVITEV KNJIGE BRANETA PRAZNIKA »TRGOVCI S SMRTJO« »Ko sem videl, kaj je v omarah, mi je dobesedno začelo jemati sapo. O kakšnih dokumentih ali kakšni oborožitvi in o pištolskih nabojih, vsaj na prvi pogled, ni bilo govora. Presenečenje sem vase potlačil s kepo v grlu. Polno denarja! Blagajni in lesena omara so bile natlačene z denarjem različnih barv. Še danes imam v očeh tisto barvno pisanost denarja. V vrečkah, v velikih kuvertah ali zloženega po kupčkih. Po prvem pogledu na skladovnice denarja v omari sem dobil vtis, da ga je tja nekdo malomarno zmetal. Naštela bova nekaj denarja. Pravzaprav bova naštela sedemnajst milijonov mark. Najbrž sem nehal dihati, morda sem postal bled, vsekakor pa zaradi šoka nisem bil povsem pri sebi. Nisem dojel...« To je bil le izsek iz knjige Braneta Praznika z naslovom Trgovci s smrtjo. V knjigi avtor razkriva trgovino z orožjem, torej trgovino s smrtjo, s človeškimi življenji, usodami. »Kriminalec, ki z orožjem trguje in ga ujamejo, svoj dolg običajno odsedi v zaporu. Politiki pa tega dolga nikoli niso plačali in sedijo mirno na stolčkih. Madež trgovanja s smrtjo jim bo ostal do konca življenja.« Tako je v predgovoru knjige zapisal Mitja Klavora. Avtor knjige Brane Praznik in moderator predstavitve Jože Brus so nam umazano orožarsko trgovino razkrili v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici v četrtek 31. januarja. Kdo pa so bili trgovci z orožjem z imeni in priimki na vam razkrije knjiga. V kulturnem večeru je z ubrano pesmijo nastopila domača pevska skupina Vasovalec, (i.š.) $z! mesec kulture 0! OTVORITEV 31. MESECA KULTURE S prireditvijo na Premu se je zadnjo januarsko nedeljo pričel 31. mesec kulture v Občini Ilirska Bistrica. Program otvoritvene prireditve se je pričel pred Kettejevo rojstno hišo na Premu z nastopom MoPZ Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice pod vodstvom Mirka Slosarja. Na pobudo Dimitrija Grlja in ob pomoči Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica so bile v preteklih mesecih zbrane skoraj vse Kettejeve uglasbene pesmi. S tem zajetnim kupom gradiva je bila ob otvoritvi 31. meseca kulture obogatena Kettejeva spominska soba v ljudski šoli na Premu. Sledil je ogled skoraj dokončanih stenskih poslikav sv. Cirila in Metoda v cerkvi sv. Helene slikarja Toneta Kralja. O avtorju poslikavter o poteku obnove in načrtih za bodoče je v imenu Fundacije Toneta Kralja spregovoril Franc Gombač. Kulturno popoldne se je nadaljevalo na premskem gradu. Poleg Moškega pevskega zbora Dragotin Kette smo lahko slišali tudi domači Ženski pevski zbor Prem pod vodstvom Irene Rep. Po uvodnem pozdravu župana Občine Ilirska Bistrica Antona Šenkinca, ki je ob tej priložnosti predstavil obsežna obnovitvena dela, ki v tem času potekajo na gradu Prem, je sledil slavnostni govor predsednice Literarnega društva Ilirska Bistrica Helene Pirih Rosa. Bistriški literati so bili sploh osrednja točka kulturnega popoldneva, saj sta poleg predsednice bistriških literatov s svojimi deli nastopila še dva člana literarnega društva in sicer Patricija Dodič in Matjaž Vrh. V grajskih sobanah so ob tej priložnosti odprli tudi likovno razstavo z naslovom »Tudi črna je barva«. Gre za med-območno likovno razstavo slikarjev Južno Primorske regije o kateri je prisotnim spregovoril vodja Območne izpostave JSKD Igor Štemberger. Prireditev je vodil Danijel Cek, zbrani pa so lahko po končanem kulturnem programu na družabnem srečanju zaužili tudi Kettejeve piškote po receptu Slavice Smrdel iz njene zadnje kuharske knjige Navdih, (i.š.) PESEM HOČE BITI LUČ Ko sem bila še gimnazijka, sem oboževala španskega pesnika Federica Garcio Lorco. Še zdaj imam drobno knjižico njegovih pemi z naslovom Pesem hoče biti luč. Pesem hoče biti luč! Kako mesijansko! Kako zelo se je ideja te metafore ujemala z mojo mladostno strastjo po spreminjanju sveta. Pesem hoče biti luč! Da, to je bilo tisto, v kar sem trdno verjela: veliko, sveto poslanstvo umetnosti - razsvetljevati, dvigovati, plemenititi ... Nekoč pa sem dobila v roke pesniško zbirko, prvenec dveh mladih slovenskih pesnikov, očitno tudi ljubiteljev Lorce, v kateri sem našla zanimivo prepesnitev: Pesem hoče biti luč! Da, hoče že. Toda zanjo je škoda elektrike ... Ta pesniški domislek mi je bil zelo všeč - in mi je še vedno - ker je večpomenski. Po eni strani se dobrohotno posmehne visokoleteči misli o poslanstvu poezije in umetnosti nasploh. Po drugi strani pa duhovito razkriva stanje duha v tedanji družbi: umetnost oziroma kultura sploh kot parazitiranje, nepotrebno trošenje. Glede na to, da je prepesnitev nastala pred dobrimi tridesetimi leti, se lahko vprašamo: Kaj pa danes? Katera prepesnitev bi odražala stanje duha današnje, postsocialistične družbe? Pesem hoče biti luč! Da, hoče že. A kako naj sveti zaslepljenim od blišča kapitala? Res! Kaj pravzaprav pričakujemo od umetnosti danes? Kam naj nas vodi? Naj nas sploh vodi? Katere svetove nam lahko odpira? Kaj nam pomeni? Površen opazovalec bi utegnil soditi, da današnji človek umetnosti in z njo kulture sploh ne potrebuje; da njegov svet potreb obvladujejo trgovine, mediji, telekomunikacije. Zdi se, kot bi materializem in potrošništvo zatrla vsako željo po preseganju vsakdanjega sveta udobja in užitkov. Ampak to je le en del današnje resničnosti. Ko se podaš na pot, da bi našel tisto, kar presega vsakdanjost, bodisi daje to pot v duhovnost bodisi v umetnost - to pa sta pravzaprav le dva obraza iste biti - na tej poti srečaš ogromno ljudi: od takih, ki umetnost le sprejemajo, pa si ne morejo niti predstavljati sveta brez nje, do takih, ki ustvarjajo tudi sami. Prav presenetljivo in ganljivo je, ko dobiš v roke šop listov s pesmimi - od človeka, za katerega si ne bi nikoli mislil, da pesni. In še pripis: »Zelo bom vesel vašega komentarja.« Kaj naj rečem? Klobuk dol pred vsakomer, ki ustvarja! Pokojna slavistka, profesorica Boža Brecelj, je nekoč zapisala: »Vsak pesnik je blagodat za človeštvo.« Popolnoma se strinjam z njo. Pa ne le pesnik. Tudi vsak najstnik, ki poseže po kitari ali katerem drugem glasbilu; vsak, ki se pridruži pevskemu zboru; vsak, ki si kupi čopiče in barve in gre natečaj, da bi na papir ujel odsev lepote, ki polni njegovo dušo; ki lovi v fotoaparat trenutke in prizore, lepoto narave, obraza ... življenja-velikega, skrivnostnega, pretresljivega! Pesem hoče biti luč. Pesem JE luč! In teh luči je veliko. Ni se nam treba bati teme. Tudi v našem kraju ne ... čeprav smo daleč od prestolnice; čeprav so prometne zveze slabe; čeprav se še ne ve, v katero regijo spadamo; čeprav včasih padajo nepravične klofute - delijo jih tisti, ki raje iščejo malenkostne napake, kot da bi poskrbeli za zdrav pretok energije in za podporo vsem tistim ustanovam v našem kraju, ki se trudijo za to, da luči ne bi ugasnile. V naši občini je preko štirideset kulturnih društev. Če pa bi prešteli vse, ki so tako ali drugače aktivni na področju kulture, bi mogoče ugotovili, da gre za tretjino ali še več prebivalcev. Vsem, ki tako radi jamrajo, da v našem kraju ni ničesar, pravim: V našem kraju sveti veliko luči! A ne bomo jih videli, če bodo naše oči zaslepljene od reflektorjev prestolnice. Saj ne mislim, da ne smemo gledati nikamor drugam - Bog nas varuj samozadostnosti. Hočem samo poudariti, da je v našem kraju veliko ustvarjalnega potenciala in da je marsikatera kulturna prireditev pravi biser, nič manj dragocen od tistih, ki se nizajo v Cankarjevem domu. Pesem naj bo še naprej luč. Naj zanjo nikoli ne zmanjka ustvarjalnega naboja, ki požene energijo. Vsi odgovorni pa naj se trudijo vsaj za to, da ne bi nasilno prekinjali tokokroga. Helena Pirih Rosa predsednica Literarnega društva Ilirska Bistrica €? ® kulturni praznik V <§)# recenzija # # SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK VILINSKI BISTRICI Praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Ilirski Bistrici sovpada z občinskim celomesečnim projektom Mesec kulture, ki ga letos že enaintrideseto leto zapored slavimo v naši občini. Pokrovitelj prireditev je Občina Ilirska Bistrica, organizator pa Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica. Letošnji slovenski kulturni praznik smo v Ilirski Bistrici obeležili s tremi kulturnimi dogodki. Že v sredo 6. februarja je bil v dvorani Glasbene šole Ilirska Bistrica nastop učencev. Na koncertu se poseben poudarek daje nadarjenim učencem, ki izvajajo pretežno dela slovenskih skladateljev. Zato koncert nosi naslov »Večer slovenskih skladateljev«. Osrednja prireditev ob kulturnem dnevu je bila proslava v dvorani Doma na Vidmu na predvečer praznika. Tokrat je bila proslava nekoliko drugačna kot smo jih vajeni. Slavnostnemu govoru župana Antona Šenkinca in nastopu komornega dekliškega zbora Vox llirica pod vodstvom Elene Sedmak, je sledila gledališka predstava Matjaža Kmecla »Trubar pred Slovensko procesijo«. Maloštevilni publiki se je z enournim nastopom predstavil dramski igralec Anatol Štern. In zakaj Trubar za slovenski kulturni praznik? Ker je letošnje leto Vlada Republike Slovenije razglasila za Trubarjevo leto. Mineva namreč 500 let od rojstva Primoža Trubarja, očeta slovenskega knjižnega jezika. Sobota 9. februarja je bila v Ilirski Bistrici ponovno v znamenju glasbe. Tokrat glasbe pihalnih godb. V veliki dvorani Doma na Vidmu sta nastopila dva pihalna orkestra, ki sta bistriški publiki že dobro znana. To sta Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Pihalni orkester Vič Ljubljana. Obema orkestroma dirigira Josip Grgasovič, orkestra pa sta ob tej priložnosti podpisala listino o pobratenju. Dlani publike so glasbeniki dodobra ogreli, še posebno pri tistih skladbah, ki so jih izvedli s skupnimi močmi godbeniki obeh godb hkrati. Škoda le, da so bile vse tri prireditve slabo obiskane, tako kot tudi gledališka predstava teden dni pozneje, (i.š.) $ $ $ literarna dejavnost $ $ $ POTOVANJE SONCA V okviru meseca kulture smo sredi februarja, na Valentinovo v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici lahko prisostvovali zanimivemu kulturnemu dogodku z naslovom Potovanje sonca. Potovanje sonca je literarno - likovni projekt dveh avtorjev: pesnika Aleksandra Peršolje in slikarja Klavdija Tutte. Na to potovanje nas je popeljal moderator večera Dimitrij Bonano. Pesnik Aleksander Peršolja se je rodil v Goriških Brdih, živi in ustvarja pa na Krasu. Poleg pesmi piše tudi dramske priredbe poezije Srečka Kosovela. Objavljati je začel v reviji Perspektive v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, od takrat pa njegova besedila najdemo v večini slovenskih literarnih revij in mnogih literarnih zbornikih. Njegove pesmi so bile za različne revije prevedene v italijanščino, srbščino, hrvaščino, albanščino, češčino, nemščino, španščino, pesniška zbirka, ki je bila predstavljena v Ilirski Bistrici pa je prevedena v angleščino. Potovanje sonca nosi poleg bogate literarne vsebine tudi bogato likovno podobo. Knjiga je opremljena z ilustracijami priznanega slikarja Klavdija Tutte. Nekaj njegovih slik smo lahko občudovali na sami predstavitvi. Sicer je Klavdij Tutta doma na Goriškem. Ta akademski slikar je imel doslej že več kot 190 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 300 skupinskih razstavah doma in po svetu. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med katerimi pa izstopajo nagrade, ki jih je prejel na mednarodnih bienalih v Ljubljani, Barceloni, Seulu... Kulturni dogodek so z nastopom popestrili učenci Glasbene šole Ilirska Bistrica, (i.š.) Misel o knjigi... Arto Paasilinna: Zajije leto Cankarjeva založba, zbirka Žepnice, Prevedla Jelka Ovaska Ljubljana, 2006 Spomnim se drobne svetlolase punčke. Vedno je nosila dva trdno za-tisnjena čopka na glavi. Pa kakšno volneno jopo, ki jo je navadno zbadala po vratu ko hudič. In zguljene žametne hlače, »poverbane« od kakšne tržaške sestrične. Taka pridkana je bila. Šestletna. Malce zasanjana. Zelo zasanjana. In vedno se je morala učiti. Ker je vrli Tito menda tisočkrat ponovil v enem tednu: učite se in učite se. Njegova mantra je največkrat šla skozi eno uho notri skozi drugo ven. Še posebej v takšni naravi, v kakršni je punčka živela. No, nekega lepega dne sta šla njen očka in njen stric napravljat drva v Brezov vrh. Vprašala sta jo, ali gre z njima. Ne, mora se učiti, saj veste, Tito pa to © . V redu. Onadva napravita orodje in gresta. Čez nekaj trenutkov si punčka reče: mah, lahko bi šla za njima, saj ju gotovo ujamem. Ampak Brezov vrh, hrib nad hiško, v kateri je deklica živela z družino, se je v njeni glavi, v tistih micenih možgančkih, ce jih je sploh kaj bilo©, prelevil v Brezovo brdo, rojstna vasica punčkine mame, vasica oddaljena od prej omenjenega hriba kakih pet kilometrov, morda več. Tam je vendarle živel stric in nedvomno sta šla stric in očka tja. In se punčka odpravi peš, ne da bi komurkoli rekla, kam gre. Po grmovju so se zatikali zaključki zime, tu in tam podplata snega, mrzel piš. Punčka hodi in hodi in hodi in pride po doooooolgih kilometrih do babice. Nikakršnega volka med potjo, nobe žive duše, še nobene košare ji nikamor ni bilo treba nesti. Skoraj pravljično. Babica ji pove, da k njej ni prišel nihče in da se očka in stric še nista vrnila iz Brezovega vrha. Ups. Punčka se začne tresti od strahu. Ve natančno, kaj se bo zgodilo, ko pride domov. V vsakem dobrem stripu, recimo Alan Fordu ©, bi pisalo: istovremeno na drugom djelu zemlje...;)))))) so punčko iskali domači čisto vsepovsod, prestrašeni, da bi ne padla v kakšno jamo, saj jih je bilo v bližini punčkine hiše nešteto, ali je morda padla kam drugam, lahko jo je odnesla voda, morebiti se je utopila, saj čisto ob hiški teče potoček, ki se ob nalivih spremeni v pravi hudournik...Karkoli podobnega. In..he he...Nadaljevala bom kdaj drugič, morda spet na kakšnem drinku © . Pravzaprav se lahko izgubimo v nekem določenem trenutku življenja čisto vsi. In takrat gre vedno za prestop v neko drugo dogajanje. Nekaj se nekje, lahko tudi v nas, močno spremeni. Ali pa le kliče po spremembi. Življenje nas čudi, mi čudimo njega, čudni smo drugim, drugi so nam čudni. Ob tem se vedno spomnim Morisonovega verza: People are strange, when you are stranger, faces look ugly when you’re alone...« (Ljudje so čudni, ko si sam sebi tujec, obrazi so grdi takrat, ko se počutiš osamljen...) Marsikdo sledi notranjemu klicu. Nekateri zajčku v sebi. In o tem in podobnem pravzaprav govori knjižica, ki vam jo danes, po malce dolgem uvodu, predstavljam. Arto Pasilinna (1842) je eden najbolj znanih sodobnih finskih pisateljev. Delal je pri časopisu, kasneje je začel pisati leposlovje. Živi sredi bogataškega naselja v Helsinkih v svoji razkošni vili. Kadar se naveliča mestnega življenja, gre v svojo brunarico sredi divjine, ali se s svojo jahto prevaža po Botniškem zalivu. Vsaka njegova knjiga je uspešnica, prevedena v vrsto tujih jezikov, s ponatisi in visoko naklado (čez 100.000 izvodov vsake knjige). Mladost je preživel v Petsamu in živi pretežno od pisanja. Izhaja iz preproste družine; oče je bil policaj, mati gospodinja. Ima še dva brata; Erno je tudi pisatelj, Reino pa skupščinski poslanec. Baje so vsi trije zelo priljubljeni med ljudmi. V čem je skrivnost njegovega uspeha? Njegovi glavni junaki so družbeno neprilagojeni čudaki, jezni individualisti, ki se upirajo družbeni prisili. Pisatelj se skozi glavnega junaka posmehuje birokraciji, policiji, vojski, politikom, ženskam, mestu in podobnemu. Njegov junak vedno zbeži v naravo in se na nek način reši. Njegov najbolj znan roman je 163-stranska knjižica, ki jo preberete v približno dveh urah. Z raztegnjenimi usti do zatilja, spetimi z navadno »medanko«, da nasmeh ne izgine kar tako ©. Roman opisuje novinarja Vataneena, ki ga delo ne osrečuje, žena je oblastna in tečna, nekakšna avtoritativna malomeščanska koklja. Vataneen brezciljno životari iz dneva v dan. Nekega dne na dolgočasnem službenem potovanju zadene z avtom zajčjega mladiča, odpravi se za njim v gozd in začne čisto posebno pustolovščino. Z Vataneenom zagazimo živopisno in zelo hitro po finski deželi, med navade in ljudi, ki jih ravno ne poznamo zelo. Pisateljev jezik je hiter in tekoč, ravno takšno je tudi dogajanje, ki nas povsem posrka vase. Knjiga je razdeljena na 24. kratkih poglavij (Zajec, Obračun, Urejanja itd.), ki si sledijo kronološko, glede na potek dogajanja. Ljudje, ki se jih v zgodbah dotakne, so več ali manj posebneži, takšni ali drugačni. Na koncu knjige, avtor zapiše, da je na popotovanju mogoče pridobiti človečnst. »Jutri je nedelja in pod vodo si bom poiskal protezo.« Pri iskanju proteze v bližnji reki g. Kurko ne najde proteze, temveč sto ton vojaškega orožja. Na primer ©. Takih in podobnih zgodb je skozi pripovedovanje veliko. Ker gre za lahkotno branje, knjižico priporočam čisto vsem, da si morda, če nič drugega skozi simpatično pisanje približate, ali kar naredite, v srcu pomlad. Da morda spoznate nekaj pokrajin več. Tistih zunanjih in tistih srčnih posebej. Želim vam veliko narcis in zvončkov in pomladnega vonja. Objem do naslednjič. Patricija 0000glasba 0000 UBRANO MLADOSTNO PETJE V mesecu kulture, natančneje 16. februarja 2008, je MeRZ Tabor Kalc 1869, iz Knežaka, pripravil že tradicionalni Koncert treh pevskih zborov. Ubrano petje je v Zagorje privabilo množico obiskovalcev. Kot prvi so zapeli člani MePZ Tabor Kalc 1869, pod vodstvom Katje Bajec in nas popeljali v svet slovenske ljudske pesmi. Sledil je solistični nastop nadarjenega pevca Jana Čotarja. Živahne, mladostne melodije so nam nato pričarali pevke in pevci MePZ Studeno, pod vodstvom mlade zborovodkinje Saše Crnobrnič. Koncert so zaokrožili pevci moške skupine Slavček iz Loškega Potoka, pod taktirko Mirana Žitka. Ob zaključku se je ubranim pevskim glasovom pridružil tudi zvok harmonike. Prijetno pevsko vzdušje so pevke in pevci nadaljevali po uspešnem koncertu s skupnim druženjem. Za mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 je bil pevsko obarvan tudi praznični december, ko so 23.12.2007, organizirali božični koncert, vžupnjiski cerkvi, v Knežaku. Na njem so nastopili pevci župnjiskega cerkvenega MePZ iz Knežaka, pod vodstvom Marjetke Urbančič, pevska skupina Resa, cerkveni mešani pevski zbor Zvon iz Ilirske Bistrice, oba pod vodstvom Damjane Kinkela ter domači MePZ Tabor Kalc 1869. Na Štefanovo, 26.12.2007, so pevci MePZ Tabor Kalc 1869, zapeli tudi na prireditvi ob blagoslovu konj, ki jo je organiziralo Društvo Graščina na Baču. Istega dne so pevci sodelovali na božičnem koncertu, ki gaje pripravilo Pihalno društvo Vogrsko, ki mu dirigira Tomaž Škamperle. Združeni zbori so ob mogočni spremljavi pihalnega orkestra Vogrsko pričarali obiskovalcem pravo praznično vzdušje. Pevke in pevce MePZ Tabor Kalc 1869 čaka v tej pevski sezoni še veliko zanimivih izzivov in ubranega petja, zato medse vabijo nove pevke in pevce. Pridružite se jim in skupaj ustvarjajte pevsko kulturo! POZDRAV EVROPI S PESMIJO V ponedeljek, 18. februarja 2008 je glasbeno uredništvo 3. programa Radia Slovenija oziroma programa ARS v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije pripravilo slovesen koncert Pozdrav Evropi - Vplivi ljudske glasbe na umetno. Zanimiv progam, oblikovan kot preplet izvirne ljudske glasbe, njenega poustvarjanja in priredb ljudskih pesmi slovenskih skladateljev za pevski zbor in orkester, so neposredno prenašale vse članice Evropske radiotelevizijske zveze (Europian Broad-casting Union), ki je trenutno zveza 74 radijskih in televizijskih postaj iz 54 evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih držav. Na koncertu so širokemu krogu poslušalcev predstavili slovensko ljudsko glasbo v različnih izvedbah: Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Ena Shaa, Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča z zborovodkinjo Uršo Lah, altistka Mirjam Kalin, ljudski godci Tolovaj Mataj ter ljudski pevci -Fantje s Preske in dekliška pevska skupina Bistrške škuorke. Simfonični orkester RTV Slovenija, Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča in pevska skupina Bistrške škuorke. Bistrške škuorke (Tanja Jenko, Mojca Klanšček, Kristina Boštjančič in Jride Mršnik) so bile na koncert vabljene kot predstavnice ženskih ljudskih pevskih skupin in sicer na podlagi izbora predstavnika Glasbenonarodop-isnega inštituta ZRC SAZU. Na koncertu so predstavile starodavno ljudsko pesem s Primorske: „Rasti mi rasti, travca zelena". Koncert je bilo mogoče spremljati neposredno na 3. radijskem programu Radia Slovenija; celoten koncert pa bo predvajala v svojem programu tudi TV Slovenija v prihodnjem obdobju. VABILO Vabimo vas na predstavitev prozne zbirke Tamare Laris z naslovom GRETINA IGRA, ki bo v petek, 14. marca 2008 ob 19. uri, v dvorani Doma na Vidmu, v Ilirski Bistrici. Rdečo nit skozi večer bo z avtorico tkal Silvo Teršek, radijska legenda, v umetniškem večeru pa bosta sodelovala tudi urednik Danilo Japelj in glasbenik Ivan Gorenc-lnč. Vljudno vabljeni! dvojna dioptrija \ 'JE1 BISTRIŠKE VARIACIJE NA f ji TEMO "ČRNO" Sam ne vem, zakaj je bil tudi meni takoj všeč naslov teme likovnega natečaja, ki gaje pozimi razpisala naša izpostava JSKD, "Tudi črna je barva," na katerega se je s svojimi deli prijavilo veliko likovnih ustvarjalcev iz raznih koncev Primorske. Nekaj od teh del smo si lahko ogledali na uvodni prireditvi v bistriški mesec kulture na premskem gradu koncem januarja, ko je bila otvoritev razstave. Zanimivo, da je ta tema privlačila tudi pisce v naš cajtng, čeprav zagotovo vem, da ni bilo v njem nobenega razpisa ... Najbrž zato, ker na medijski sceni to zimo prevladujejo črni toni, v Bistrci pa že skoraj eno desetletje, zato imamo verjetno pri nas toliko literatov, ki so že po naravi nagnjeni k tej barvi. Pesnik je namreč kot vešča, le da ga v nasprotju z njo ne vleče k luči, ampak v temo, ki jo hoče s svojo besedo razsvetliti. Politiki imajo podobno manijo, le s to razliko, da se ne trudijo razsvetljevati senčnih strani družbene stvarnosti iz čistega človekoljubja, ampak po navadi zaradi glasov volivcev, ki jih nabirajo v času pred volitvami ... Pa pustimo ob strani nagibe, ki vodijo človeka k temu početju, in se posvetimo pojavu "črnih lukenj", ki privlačijo takšne ali drugačne razsvetljevalce. V vzdušju, kakršno vlada v naši občini, so dobri pogoji za njihovo nastajanje. Ob tem se mi vsiljuje povezava med slednjim in vznikom nenavadno velikega števila pevskih skupin v naši občini. Slovenci se imamo za narod pevcev in to tudi smo že po njihovi številčnosti, ki na Bistriškem gotovo krepko presega že tako visoko državno povprečje, merjeno na število prebivalstva, ki se organizirano ukvarja s petjem. No, našim uglasbenim pesmim očitajo, da so večinoma otožne. Čisto logično, saj smo v svoji zgodovini imeli zelo malo veselih obdobij, da bi jih lahko opevali. Sicer pa s petjem izganjamo iz sebe žalost in ne obratno, da jo kličemo vase. Podobno je s pesniško besedo, da ne širi malodušja, čeprav se zdi temačna, ampak ga skuša preseči. Poezija in petje sta torej neke vrste državljanskega protesta proti malodušju, zato nimajo prav tisti, ki govorijo, da se v Bistrci nič ne dogaja. Na politični sceni morda ne, se pa drugje. Ko začne ljudstvo skoraj množično prepevati in pesnikovati, bi se morali oblastniki zamisliti, kot se je goriški grof tik pred izbruhom tolminskega kmečkega punta, ko je od svojih biričev izvedel, da so ga podložniki nehali preklinjati in začeli moliti... Ameriška kinematografija je recimo v času gospodarske krize med obema vojnama začela množično proizvajati lahkotne plesne filme, ki naj bi brezposelne ljudi razbremenili tesnobe. Mussolini je menda počel nekaj podobnega z odprtjem popoldanskih zabavišč skoraj v vsaki vasi. V začetku je morda učinkovalo, potem pa je šlo, kamor je šlo ... v vojno ... No, sodobni človek zna sam poskrbeti za svoje razvedrilo, pričakuje pa od tistih, ki jim je zaupal svoj glas in davke za vodenje njegove občine, da se bodo res trudili vztrajno vleči njen voz po poti skupnega napredka skozi ves mandat, ne pa samo takrat, ko izračunajo, da se jim to splača. Vedno se splača, pa čeprav se nam zdi, da ni poti, ker je vsak premik boljši od stopicanja na mestu in tarnanja nad žalostno usodo nerazvitih ... V zvezi s tem naj povem, da meje ne vem kdo opozoril, da je z našim občinskim grbom nekaj narobe, ker da so menda vesla v ladjici obrnjena v napačno smer vožnje, se pravi nazaj. Morda pa je tu iskati razlog, da ne krenemo z mesta? Ko sem že pri tem, kaj so rekli občani, končam s tem, kar sem sam rekel ob plačevanju položnic pri naši poštarci, namreč, da bi se moral že januar imenovati sušeč, ker posebno letos že ta mesec čutimo sušo v svojih takvinih. Odgovorila mi je, da bodo verjetno vsi podobni, zato bi jih lahko kar oštevilčili s sušeč 1, 2, 3 ... Imejte se kljub temu fajn! Jožko Stegu SPLOŠNO ZIDARSTVO Stanko Iskra s.p. Novokračine 23 Kakovostne storitve na Telefon: 041 /655 710 podlagi večletnih izkušenj. zidarstvo.stanko@siol.net kolISter o v t o Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05 / 710 14 30 Velika izbira avtoplaščev in alu platišč MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV NOVA PONUDBA POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. Ure. Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 I Akcija "Pomladanska presenečenja" z izrednimi popusti do konca meseca junija NOVA CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAPIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ANTARA POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS 1 : originalni rezervni deli, originalna dodatna oprema i|l PETI FESTIVAL PUSTNE HRANE Letošnjega januarja je na Matuljah potekal peti festival pustne hrane. K sodelovanju so bili povabljeni sosednji kraji, med njimi pobratena ilirskobistriška občina. Festival je turističnega značaja, njegov namen je predstavitev tipičnih pustnih jedi, pijač in običajev ter posebnosti, ki spremljajo norčavi pustni čas. Z besedo, pesmijo in hrano se je letošnjega 25. januarja .poleg gostiteljev, predstavilo še mesto Labin, občina Ko-strena, Žejane in občina Ilirska Bistrica. Domače barve sta zastopala gostinka Emilja Deželak iz Dolenj in ponudila šunko z jabolčnim skupinski posnetek udeležencev V. pustnega festivala na Matuljah.f foto: Luciano hrenom ( predjed), joto Surina) z domačimi klobasami ( glavna jed) ter za sladico kompot iz brkinskega suhega sadja po posebnem hišnem receptu, Sanabor pa je predstavil kmetijo Sanabor iz Harij in postregel z Brkinsko slivovko, medico, suhimi krhlji in jabolčnim kisom, ki se ob »močni« pustni hrani še kako prileže. V nadaljevanju je direktor Razvojnega centra Ilirska Bistrica Boštjan Primc predstavil občino Ilirska Bistrica, njene značilnosti, posebnosti, turistične zanimivosti in propagandni material, kije bil ponujen obiskovalcem. Alenka Penko pa je predstavila običaje ob pustu, nekatere tipične like in povabila na pustni karneval v Ilirsko Bistrico. Nekaj poskočnih so zapeli in zaigrali člani Brštulin bande iz Harij. Po dolgih aplavzih sodeč in po zanimanju za našo kulinariko ter propagandni material, je predstavitev odlično uspela, zato bi veljalo vse skupaj še kdaj ponoviti. Alenka Penko IZBERI SVOJO SMER Pod geslom »Izberi svojo smer« so potekali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani kar štirje sejmi in borza: Turizem in prosti čas, Vino in kulinarika, Festival kamping & karavaning, Salon plovil in Simex-borza ponudbe in povpraševanja poslovnega turizma. Skupno se je predstavilo 542 podjetij iz 25 držav. Prireditve, ki naj bi po besedah organizatorjev dosegle rekordno število obiskovalcev in udeležbe držav ter razstavljavcev, seje udeležila tudi gostinka Emilija Deželak iz gostilne s prenočišči Potok iz Dolenj ter tako opozorila na svojo prisotnost na slovenskem turističnem trgu. Alenka Penko EURO MB NIZKE GRADNJE NEPREMIČNINSKA AGENCIJA PRODAJATE HIŠO, ZEMLJIŠČE? Našli vam bomo kupca! KUPCA STE NAŠLI SAMI? Po zmerni ceni vam' uredimo prepis nepremičnine. ,crt> Marjan I I I I nezirm PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net i i I i sChsKiAlO •LETA' 2 0 0 7 « intmip . ;v ;> < *fioyo Opel Corso. Odpeljitefšvojo tudi vi. " <•' * « '/ " ^ v> DOŽIVELI SMO ZIMO V ponedeljek, 4. 2. 2008 smo se učenci 6. in 7. razreda odpravili v zimsko šolo v naravi. Skupaj z učenci iz osnovne šole Pregarje in Jelšane smo odšli na Soriško planino. Pot je bila dolga, a se je splačalo. Najprej smo se razporedili po sobah, ki so bile majhne, a udobne. Vsak dan smo smučali štiri ure, dve dopoldne in dve popoldne. Vmes smo počivali, igrali smo se tudi razne družabne igre. Še prehitro je prišel petek, 8. 2. 2008, ko smo se z veliko smučarskega znanja vrnili domov. Pri izvedbi zimske šole v naravi nam je na pomoč priskočilo podjetje Plaming d.o.o iz Ilirske Bistrice, za kar se jim učenci naše šole iskreno zahvaljujemo. Urša Gvardjančič, 7. raz. OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad ŠPORTNI DAN V petek, 18.1.2008, smo imeli učenci predmetne stopnje športni dan nekoliko drugače kot običajno. Tokrat je potekal kar v naši telovadnici, v goste pa smo povabili uspešno karateistko Špelo Muha. Večino časa smo posvetili igri namiznega tenisa in badmintonu. Pripravili smo tudi čisto pravi turnir v namiznem tenisu in odrezali smo se več kot dobro. Zmagovalec je postal Andraž Ličan, drugo mesto je zasedel Luka Zadnik, tretja pa je bila Tamara Debeljak. Po turnirju so se nam pridružili tudi učenci razredne stopnje in pod vodstvom naše gostje smo spoznali osnove karateja. Vsi, še posebej pa naši najmlajši, smo bili nad spretnim in strokovnim vodenjem navdušeni. Pozorni smo bili na vsako njeno kretnjo in se nekaj osnovnih elementov tudi naučili. Med nami smo opazili tudi nekaj učencev, ki so pokazali zanimanje in talent za karate. Vaditeljici smo hvaležni, da nas je s svojim znanjem popeljala v svet borbenih veščin. Novinarski krožek OŠ Podgora KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica •G 0 GEM1NUS > e> Poskrbite za vaš obraz, odstranite gube, okrepite TONUS MIŠIC OBRAZA... START KLEB tehnologija Pokličite: 9 tel: +385 (0)51 732 028 mob: +385 (0)91 568 7775 9 < jsji|| a jajuoui ui -lasiAjag lSfldOd DISNIA0109 ipjqo zajq i)|Ojqo + 6o|od -(o;a| £-i) +.ipaj)| -lofopojd ‘°!U0SBUBd ©MSJKateOfl SODOfllK PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net Brezplačna številka 0801816 Na Modri številk! dništva Kala odgovarja strokovnjak ra vprašanja o okužbah s HPV. RMV. genitalnih bradavicah in cepljenju. Pokličite vsak torek med 14. in 16. uro. ZDRAVNIK ZA ŽIVALI SVETUJE... KAJ MORATE VEDETI 0 STEKLINI Nekaj o steklini sem na kratko že pisala v decembrski številki Snežnika. Ker pa gre za zelo nevarno bolezen, ki je prisotna tudi v našem bližjem okolju, je dobro vedeti še kaj več. Zadnji primer okužbe s steklino pri psu je bil ugotovljen ravno ta mesec na področju Brežic. Ker v sosednji hrvaški ne izvajajo redne vakcinacije lisic proti steklini kot v Sloveniji, je največja verjetnost, da se bolezen pojavi ravno na obmejnih področjih s Hrvaško. Prenašalci te nevarne bolezni pri nas so predvsem okužene lisice, lahko pa tudi druge divje in domače živali. Steklina je nalezljiva bolezen toplokrvnih živali, ki se konča s smrtjo. Okužene živali s slino prenašajo virus na druge živali ali na človeka. Okužba večinoma nastane zaradi ugriza okužene ali stekle živali, preko opraskanine ali zaradi kontakta sluznic (nos, oči, usta) s prenašalcem. Po okužbi virus nekaj časa miruje, nato pa potuje po živcih v možgane in prizadene osrednji živčni sistem. Pred smrtjo se virus vrne na periferijo in se spet pojavi v slini. Inkubacijska doba (obdobje od okužbe do pojava prvih znakov bolezni) traja 10-60 dni , bolezen pa 1-7 dni. Zdravljenje osebe okužene s steklino je težavno. Nezdravljene osebe in živali boleče umrejo. Na celotnem ozemlju Slovenije veljajo striktni ukrepi za zatiranje stekline. Lastniki psov morajo poskrbeti, da se pse cepi, ko dopolnijo tri mesece starosti. Psi morajo biti najkasneje pri prvem cepljenju označeni in registrirani. Cepljenje je potrebno redno obnavljati po navodilih veterinarja. Vse necepljene živali (psi, mačke), ki so preišle v stik s steklo živaljo je treba usmrtiti in poslati na preiskavo. Če obstaja samo sum, daje necepljena žival prišla v stik z steklo živaljo, se odredi trimesečno veterinarsko kontrolo. Med tem časom mora biti žival zaprta, da ne pride v stik z drugimi živalmi. Enkrat mesečno mora veterinar pri taki živali opraviti klinični pregled. Kadar gre za stik dokazano cepljene živali s steklo živaljo, ji je potrebno takoj odvzeti kri, v kateri se ugotavlja titer protiteles (uspešnost cepljenja). Če ima premalo protiteles se jo ponovno cepi in za čas treh mesecev zapre, da ne pride v stik z drugimi živalmi. Če se lastnik živali ne strinja z ukrepi, se žival usmrti. Vsi psi na javnem mestu morajo biti na vrvici. Prosto se lahko gibljejo le psi, ki se uporabljajo za lov, pri paši živali in v službene namene. Kako pa ravnamo če nas pes ali druga žival ugrizne? Če gre za divjo žival, jo je potrebno ubiti (to storijo lovci ali druge pooblaščene osebe). V primeru, ko nas poškoduje domača žival (pes, mačka,) pa si poskušajmo zapomniti čim več podrobnosti o izgledu živali, da bi jo kasneje lahko izsledili. Če je lastnik živali prisoten, si zapišimo podatke (ime, naslov, tel. številko, podatek ali je žival bila cepljena proti steklini...). Ugrizno rano sperimo z milom in jo oskrbimo. Nato se opravimo takoj do zdravnika, ki nas bo napotil v antirabično (protisteklinsko) ambulanto. Za psa ali mačko, ki je človeka poškodovala se odredi 10 dnevni nadzor. To pomeni, da imajo imetniki v tem času žival doma zaprto, da ne pride v stik z drugimi živalmi in ljudmi. V tem času mora imetnik živali poskrbeti za tri klinične preglede pri veterinarju in sicer prvi, peti in deseti dan po ugrizu. Če naš pes ugrizne človeka, se posvetujmo s strokovnjakom, kako preprečiti podobna dejanja. V primeru, da opazimo znake kot so neješčnost, potrtost, razdražljivost, napadalnost, močno slinjenje, težko požiranje, takoj o tem obvestitmo veterinarja, ki bo presodil, ali bi lahko šlo za sum stekline. Ugrizi psov in mačk pa niso nevarni samo zaradi možnosti okužbe s steklino. V slini živali je še veliko drugih pozročiteljevboleni, ki lahko celjenje ugrizne rane zelo upočasnijo in zakomplicirajo. Mnoge taka rana zaznamuje za vse življenje. Zato lahko z ustreznim ravnenje marsikdaj preprečimo ugrize. Kako? Pomembna je prava izbira psa, pravočasna socializacija ter primerna vzgoja. Poskrbimo za vsakoletno cepljenje in odpravljanje notranjih zajedal-cev. Bodimo pozorni na obnašanje našega psa. Psi so socialne živali, zato preživimo z njimi čim več časa. Pri tistih, ki so osamljeni, se pogosteje pojavijo vedenske motnje. Maja Simonič, dr.vet.med. Veterinarska ambulanta Ilirska Bistrica, d.0.0. 041/869 727 Igradbenistvo saftic I SAFTIČ ZDENKO s p, JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si POROČANJE 0 DOGODKIH NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.01.2008 DO 15.2.2008 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 15 kaznivih dejanj in sicer 3 vlome, 6 kaznivih dejanj tatvine, 3 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari in po eno kaznivo dejanje Povzročitev splošne nevarnosti, ogrožanje varnosti in goljufije. Pri varovanju državne meje so policisti v 4 primerih prijeli 6 oseb, katere so nedovoljeno vstopile v R. Slovenijo iz R. Hrvaške. Po končanem postopku je bila večina prijetih oseb izročena hrvaškim mejnim organom. Policisti so obravnavali še 9 kršitev javnega reda in miru, od tega 5 kršitev na javnem kraju in 4 kršitve v zasebnem prostoru. Kršiteljem so bili za ugotovljene kršitve izdani plačilni nalogi. Eden kršitelj pa je zaradi ponavljanja z kršitvijo noč preživel na PP Ilirska Bistrica, kjer mu je bilo odrejeno pridržanje. Na območju naše policijske postaje se je pripetilo tudi 9 prometnih nesreč, tri prometne nesreče, v katerih so bile poškodovane 4 osebe so se končale z lažjimi telesnimi poškodbami, v 5 prometnih nesrečah pa je nastala samo materialna škoda. Obravnavali smo tudi dve prometni nesreči s pobegom. Obravnavali smo tudi 6 poškodovanji osebnih vozil na parkirnih prostorih in 3 povoženja divjadi. V enem primeru so policisti zasegli manjšo količino prepovedane droge, ter zoper kršitelja podali predlog za uvedbo hitrega postopka. V tem času smo na območju PP Ilirska Bistrica obravnavali kar 11 požarov v naravi, požar v stanovanjski hiši, požar na lesenem pomožnem objektu in osebnem avtomobilu. Število požarov v naravnem okolju, kaže, da je na našem območju že povečana požarna ogroženost, zato naprošamo občane, da so previdni pri kurjenju in ravnanju z ognjem v naravi. Za nekaj požarov, ki smo jih obravnavali sumimo, da so bili podtaknjeni, zato vse občane, ki bi o požarih karkoli vedeli naprošamo, da nam to sporočijo, ali pa informacije posredujejo na anonimni telefon št. 080-1200. Vse občane tudi obveščamo, da smo v sodelovanju s Postajo prometne policije Postojna pričeli z izvajanjem skritih meritev hitrosti, kar pomeni, da policisti z prirejenim vozilom izvajajo meritve hitrosti, kršiteljev pa ne ustavijo takoj ob ugotovljeni kršitvi, temveč kršitelji na domači naslov prejmejo podatke o kršitvi in plačilni nalog z predpisano globo. Glede na to, da je bilo v času opravljanja skritih meritev hitrosti ugotovljeno večje število kršitev, bomo s takšnim delom nadaljevali, vse voznike pa pozivamo, da pri vožnji upoštevajo predpisane omejitve hitrosti in druge prometne predpise. Aleksander MORAN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO AVTOŠOLA kRELAT PE ILIRSKA BISTRICA BAZOVIŠKA CESTA 4/a telefon: 05-7141-584 e-mail: sandi.cekada@relax.si S TEČAJEM CPP PRIČNEMO 12. MARCA 2008 OB 16 URI VPISI VSAK DAN NA TELEFONSKO ŠTEVILKO: 051-67-44-44 UGODNI PLAČILNI POGOJI MOŽNOST PLAČILA VOZNIŠKEGA IZPITA NA 24 OBROKOV VOŽNJO POUČUJEMO NA NOVIH VOZILIH GOLF - 5 AVTOŠOLA RELAX V KRATKEM TUDI V POSTOJNI, SEŽANI IN KOPRU Z AVTOŠOLO BiRELAX VARNO V PROMET KŠD KOSEZE IN VRTČEVI OTROCI VIL. BISTRICI Na povabilo vzgojiteljic II.Bistriškega vrtca je KŠD Koseze gostovalo pri njih. Prijazne gospe Marta,Stanka in Jadranka so najmlajše popeljale v svet svoje mladosti. Že njihove obleke so namigovale na posebno doživetje otrok. Preteklost, katera je marsikomu še blizu, je otrokom zanimiv dogodek nevsakdana. Predstavile so žjhto-pranje perila v starih časih. Škof in ploh za žjehto rube sta izvabila nasmehe neučakanih malčkov, kateri so z veseljem priskočili na pomoč. Z lesenimi ščipalkami so pripeli robo na vrv za sušenje. Tako je bilažjhtas skupnimi močmi opravljena. Spoznali smo, da bi lahko drage pralne in sušilne stroje, tudi danes nadomestile spretne roke naših najmlajših, ki so jim takšna opravila v veselje in izziv. Skupaj so preživeli lepo jutro na obujajoče spomine, za katere upamo, da ne bodo pozabljeni. Za KŠD Koseze, Barbara Kogovšek <><><><><><>00<>0<>0<><>0<><>^^ NA KRATKO Z BAČA Bač, ena izmed večjih vasi v naši občini in tako malo se sliši o njej. Med nami je bilo velikokrat slišati »pri nas pase nič ne dogaja, poglej kako je tista vas urejena, kako so složni tam in podobno«. Da bi se kaj dobrega in lepega slišalo tudi o naši vasi, smo mnenja tudi bečanke, ki želimo narediti nekaj dobrega za našo vas. Po nekaj srečanjih smo se predstavile na Štefanovo. Spekle smo medenjake in jih z dobrimi željami in toplim čajem razdelile med obiskovalce. Po novem letu smo se večkrat dobivale in se pripravljale na pust. Skupaj z otroki smo se na dan pusta pokazali vaščanom. Z velikim veseljem smo združile staro in mlado in dokazale, da dobra volja ne pozna let. Za vnaprej smo si zadale, da s sodelovanjem z vaško skupnostjo poskrbimo za cvetočo vas, da združimo otroke v folklorno skupino in da se z našimi dobrotami pokažemo ob velikonočnem času. Z veseljem bi povabile še druge ženske in dekleta, da se nam pridružijo in obogatijo življenje na Baču. KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič SP Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK P0NEDELIEK/SREDA/ PETEK 8-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 TUDI V PIVKI Kemična čistilnica in pralnica Iva Dujmovič s.p. Levstikova 7 6257 Pivka Tel.: 05 75 71 092 GSM: 041 249 007 O v ■ SIMPLV CLEVER ŠkodaRoomsterLife že od 11.900 EUR ŠkodaFabiaCity+ že od 9.600 EUR ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel... ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel, lita platišča, parkirni senzorji zadaj... ! 1 1 S a I 1 ? S 8" 1 OJ .E ! Malgaj Postojna, Tržaška 84, tel.: 05 721 14 02 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! Ponedeljek, sreda, petek od 17 do 20 ure in torek, četrtek od 9 do 11 ure. I I I I I a a e e a a a e e CENIK CENIK OBJAV: 1 stran: (120.000 SIT) - 500,75 EUR 1 /2 strani: (80.000 SIT) - 333,83 EUR 1/4 strani: (40.000 SIT) - 166,92 EUR 1/8 strani: (30.000 SIT) - 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike:(5.000 SIT) - 20,87 EUR 1 /8 strani s sliko: (6.000 SIT) - 25,04 EUR a e a e 8 a e a a a e a Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. 8 JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2008 OBČINA ILIRSKA BISTRICA Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kul-turo-ZUJIK-UPB1 (Uradni list RS, št. 77/07), Pravilnika za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ilirska Bistrica (Uradni list RS, št. 13/2008), in Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2008 (Uradni list RS, št. 118/2007) objavljamo JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za sofinandranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2008 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA je sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ilirska Bistrica v letu 2008. Predmet javnega razpisa so naslednji programi v skupni višini 93.810 EUR: - Sklop I: dejavnost kulturnih društev (A-L); 50.000 EUR; - Sklop II: sofinanciranje gostovanj kulturnih programov v Ilirski Bistrici (M1); 14.000 EUR - Sklop III: sofinanciranje nabave opreme in rekvizitov (M2); 4.250 EUR; -Sklop IV: sofinanciranje posameznih programov v javnem interesu (M3); 10.000 EUR; - Sklop V: sofinanciranje izvedbe programa ob državnih praznikih, ali drugih podobnih svečanostih (M4); 8.560 EUR; - Sklop VI: sofinanciranje publikacij (N) 7.000 EUR. V sklopu št. II: sofinanciranje gostovanj kulturnih programov v Ilirski Bistrici (M1) se za gostovanja domačih društev izven meja naše Občine nameni največ 4.000 EUR, pri čemer se iz tega sofinancira prevoze na koncerte Primorska poje, Zlata jesen, Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in reviji pihalnih godb Kraške godbe. V sklopu št. IV: sofinanciranje posameznih programov v javnem interesu (M3) se sofinancira Premska srečanja do višine 2.500 EUR, od katerih se 1.252 EUR nameni kot nagrada za najboljše literarno delo. V sklopu št. V: sofinanciranje izvedbe programa ob državnih praznikih ali drugih podobnih svečanostih (M4) se sofinancira naslednje prireditve do višine: - Dan upora 1.062 EUR, - Prvi maj - praznik dela 2.140 EUR, - Dan državnosti 1.062 EUR, - Dan samostojnosti 1.062 EUR, - Občinski mesec kulture 3.234 EUR. Do sredstev iz tega razpisa ne bodo upravičeni: - prijavitelji kulturnega programa ali njegovega posameznega dela, ki so financirani ali sofinancirani iz katerekoli druge postavke proračuna Občine Ilirska Bistrica; - prijavitelji kulturnega programa ali njegovega posameznega dela, za katere je bil posebej objavljen javni razpis, in so že sofinancirani s strani Občine Ilirska Bistrica. 2. POGOJI IN MERILA Na razpis se lahko prijavijo: - kulturna društva, - ostala društva in zavodi, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, - zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, - javni skladi s področja kulturnih dejavnosti, - samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oziroma so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt. Predlagatelji morajo izpolnjevati tudi naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Ilirska Bistrica (lahko tudi sekcijo), - da so registrirana skladno z zakonodajo, ki ureja ustanavljanje društev, javnih zavodov ali javnih skladov, - da so registrirani za izvajanje dejavnosti na področju kulture najmanj eno leto, - imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske in kadrovske pogoje, - imajo urejeno evidenco o članstvu, - da opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi, - da kulturni program ali njegov posamezni del, s katerim predlagatelj kandidira za sofinanciranje po tem pravilniku ni financiran ali sofinanciran iz katerekoli druge postavke proračuna Občine Ilirska Bistrica, - posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v Občini Ilirska Bistrica, - posamezni izvajalci lahko konkurirajo samostojno ali v okviru zveze društev, vendar je odobritev sofinanciranja programov omejena tako, da lahko za istovrstne programe pridobijo sofinanciranje samo enkrat. Izbrani izvajalci kulturnega programa po tem razpisu so dolžni: - na vabilih, plakatih, oglaševanju in drugem obveščanju ter informiranju javnosti uporabiti znak Občine Ilirska Bistrica oziroma jo navesti kot sofinancerja, - Občini Ilirska Bistrica izročiti po tri izvode izdanih publikacij za potrebe domoznanskega oddelka Knjižnice Makse Samsa ter - uskladiti termine programov z območno izpostavo JSKD Ilirska Bistrica. V primeru neizpolnjevanja pogojev se izbranim izvajalcem sredstva ne izplačajo. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ilirska Bistrica. 3. NAVODILA ZA IZDELAVO PRIJAV Prijava na razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih od št. I - IV, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Poleg natančno izpolnjenih obrazcev mora prijava vsebovati naslednjo dokumentacijo: a) Fotokopijo statuta in odločbe o registraciji društva ali zveze društev, iz katere je razviden status registrirane kulturne dejavnosti oziroma registracijsko dokumentacijo, iz katere je razviden status registrirane kulturne dejavnosti, b) specifikacije prijavljenih programov, iz katere morajo biti razvidni podatki, ki so pomembni za vrednotenje programov, c) seznam članov zborov, orkestrov in skupin z letnico rojstva (programi od A^J), ki se udeležujejo nastopov, d) seznam aktivnih članov organizacij in mladinskih centrov (programi od K-L) na posameznih projektih z navedbo letnice rojstva in področjem dela na posameznem projektu. Razpisna dokumentacija je prijaviteljem na voljo na spletni strani Občine Ilirska Bistrica: www.ilirska-bistrica.si ali v sprejemni pisarni Občine Ilirska Bistrica v času uradnih ur. 4. NAČIN ODDAJE PRIJAV Pisne prijave naj prijavitelji oddajo v sprejemni pisarni Občine Ilirska Bistrica ali pošljejo priporočeno na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica. Na ovojnici naj prijavitelj navede pripis »Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2008 - ne odpiraj« Na ovojnici (hrbtna stran) mora biti označen naslov pošiljatelja. Upoštevane bodo vse prijave, ki bodo prispele do 19.03.2008 do 12.00 ure. Prijave, ki bodo prispele po roku za oddajo prijav, bodo zapečatene vrnjene prijavitelju. 5. ODPIRANJE PONUDB IN OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA RAZPISA Prispele vloge bo pregledala petčlanska komisija, ki jo imenuje župan. Če komisija ugotovi, da so prispele vloge na javni razpis nepopolne, prijavitelja o tem obvesti in ga pozove, da jo v roku osmih dni ustrezno dopolni. Če prijavitelj v tem roku prijave ne dopolni, se vloga zavrže kot nepopolna. V roku prispele prijave bo komisija ovrednotila v skladu s Pravilnikom za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ilirska Bistrica. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni od poteka roka za oddajo prijave. Z izbranimi izvajalci bodo podpisane pogodbe po pravnomočnosti sklepa o višini sofinanciranja programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2008. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2008 vskladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Podrobnejše informacije so na voljo pri Ester Žiberna, tel. 05 714 13 61. Številka: 410-23/2008 Datum: 18.01.2008 OBČINA ILIRSKA BISTRICA ŽUPAN Anton Šenkinc, univ. dipl. ekon VIR: www.ilirski-bistrioa.si radio capris dobra družba DEJAN d.o.o. Vanganel 38, 6000 Koper PE Ilirska Bistrica Levstikova 14 6250 Ilirska Bistrica Nepremičnine, posredovanje v prometu z nepremičninami: prodaja, nakup, oddaja, najem Vabljeni k sodelovanju, potrudili se bomo za vas Pokličite nas na tel.: 031 357 133 e-pošta: dejan.doo@siol.net Geacomm d.o.o.. Ljubljanska cesta 2a, Koper http://www.geacomm.sl nepremičnine * posredniške storitve * svetovanje Cenjene stranke obveščamo, da dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami širimo tudi v vašo bližino. V novi pisarni v Ilirski Bistrici vam nudimo storitve posredovanja pri prodaji, nakupu, oddaji in najemu nepremičnin, svetovanje, vpise v zemljiško knjigo in še mnogo več. Vabljeni! Pisarna Ilirska Bistrica Bazoviška 20 Tel: 031 734 851, Fax: 05 71 00 485 ejnail: dario.trebec@geacurnm.si bistriške lokostrelske novice I karate ] DVORANSKA FITA TEKMA V ŽALCU Šestnajstega februarja se je 13 bistriških lokostrelcev udeležilo dvoranskega turnirja na razdalji 18 m, ki se je točkoval za Slovenski pokal. V težjih pogojih za dvoransko tekmo, saj je bila dvorana osnovne šole v Žalcu dokaj hladna in slabo osvetljena , so bistriški lokostrelci vseeno dosegli nekaj lepih rezultatov. Prvo mesto sta si pristreljala DOLORES ČEKADA v članski konkurenci z ukrivljenim lokom in DEJAN DAMIŠ v kategoriji mlajših dečkov s sestavljenim lokom. Drugo mesto sta dosegla JADRAN ČEKADA pri veteranih z golim lokom in PATRI K CEGLAR pri dečkih s sestavljenim lokom. Tretje mesto je dosegel ANDREJ PRELOG pri dečkih z golim lokom. Četrto mesto sta nastreljala LUKA GEREČNIK z ukrivljenim lokom pri mlajših dečkih in NINA VIČIČ pri deklicah. Peto mesto je dosegel MARKO VIDMAR ter šesto KATJA FIRM. Pri dečkih so naši tekmovalci NEJC DEBEVEC , LUKA DEKLEVA in MARTIN PRIMC zasedli deveto, deseto in trinajsto mesto. Bistriške barve je prvič v tej sezoni zastopal v članski konkurenci nov član MATEJ TAŠKAR s sestavljenim lokom. Turnirja se je udeležilo 223 tekmovalcev iz 29 slovenskih klubov. REGIJSKO DVORANSKO PRVENSTVO ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE Postojnski lokostrelski klub MINS je 2. februarja organiziral in izvedel regijsko tekmovanje za lokostrelce in lokostrelke osnovnih in srednjih šol. Tekmovanje oziroma doseženi kvalifikacijski rezultati na tekmovanju so pogoj za udeležbo na državnem tekmovanju. Tekmovanja se je udeležilo 79 mladih tekmovalcev iz 6 srednjih in 10 osnovnih šol iz občin Logatec, Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Vipava, Vrhnika, Loška dolina, Cerknica, Žiri , Borovnica in Ljubljana. Tudi bistriški člani so se tekmovanja udeležili in na njem dosegli kar nekaj vzpodbudnih, kaj vzpodbudnih, zelo dobrih rezultatov. Pa pojdimo po vrsti . Med srednješolsko kategorijo je naše barve zastopala TINA VALENČIČ in v kategoriji goli lok zasedla prvo mesto. Z ukrivljenim lokom so med osnovnošolci od 7 do 9 razreda naši fantje dosegli naslednja mesta: NEJC DEBEVEC tretje mesto, LUKA DEKLEVA sedmo mesto in MARTIN PRIMC deveto mesto. V starostni kategoriji od 4 do 6 razreda je LUKA GEREČNIK zmagal, enako tudi med dekleti od 7 do 9 razreda NINA VIČIČ. Med nekategoriziranimi tekmovalci pa si je v kategoriji od 7 do 9 razreda z golim lokom četrto mesto pristreljal ANDREJ PRELOG. Med deklicami od 4 do 6 razreda je bila TEJA GALE prva, KATJA FIRM pa druga. Sedaj naše mlade tekmovalce čakajo pospešene priprave za državno prvenstvo, ki bo 1. marca v Postojni. karate TAMARA NA EP V četrtek, 14.02. je bila v GRC Zapolje, Logatec, kjer je zadnje leto stalna pripravljalna baza Karate zveze Slovenije, slovenski javnosti predstavljena kadetska in mladinska reprezentanca v karateju, ki je od 15. do 17. februarja nastopila na 35. Evropskem prvenstvu za kadete in mladince, Trst /Italija/. Slovenijo je na tej smotri evropskega karateja zastopalo štirinajst tekmovalcev in pet mednarodnih sodnikov. Tekmovalni del reprezentance je bil sestavljen iz štirinajstih karateistov, med njimi je tudi Bistričanka Tamara Kovačevič /Shotokan Muha Špela/, ki je nastopila v kategoriji kadetnje, kate posamezno. Tekmovalce sta vodila trener reprezentance za kate Livius Bunda in trener reprezentance v športnih bojih Klemen Stanovnik . Spisek potnikov za MEP je bil sestavljen iz mešanice izkušenj in začetne zagnanosti, priprave so potekale še bolj intenzivno, kvalitetno in vloženega je mnogo več truda tako tekmovalcev kot trenerjev. Osvojitev medalje je in mora biti cilj te generacije slovenskega karateja, če je bila to realnost ali le sramežljiva želja, smo to videli v treh dneh tekmovanja na EP v Trstu. Naša tekmovalka TAMARA KOVAČEVIČ je svoj debitantni nastop na evropskih prvenstvih opravila v soboto zjutraj. V prvem kolu je za nasprotnico dobila prvakinjo Estonije in jo z obvezno kato Jion premagala z najvišjo možno razliko 5:0 ter se tako gladko uvrstila v drugi krog. V 2. kolu pa je naletela na tekmovalko iz Anglije, ki pa je kljub dobro izvedeni kati, Kanku Dai, morala priznati premoč nasprotnice. Tamara in celotni trenerski team so bili zadovoljni z njenim prvim nastopom na EP. Svoje delo je opravila odlično ter tako lahko še z eno dobro izkušnjo več nadaljuje svojo bogato športno pot. Čestitke Tamari. TAMARA 3. NA GRAND PRIX CROATIA 08 V soboto, 19 .januarja 2008 se je v novi športni dvorani v Samoboru na Hrvaškem odvijal 17. GRAND PRIX Croata 2008. Na izredno močnem mednarodnem turnirju, je v dveh dneh tekmovanja nastopilo 1314 karateistov iz 142-tih klubov, 15-ih držav. Turnir je bil hkrati zadnja pripravljalna tekma, ki je odločala o potnikih Slovenske kadetske in mladinske reprezentance na Evropsko prvenstvo, ki bo potekalo od 15.02. do 17.02, v sosednji državi Italiji, v Trstu. Odlično formo je ponovno pokazala naša mlada perspektivna tekmovalka TAMARA KOVAČEVIČ, ki je v izredno močni konkurenci, kadetinje-kate posamezno, osvojila 3.mesto. Tamara je svoje delo opravila odločno in suvereno ter se borila od začetka do konca svojega nastopa in tako se je njen trud izplačal, saj se je domov vrnila z bronasto medaljo okrog vratu. S to uvrstitvijo si je Tamara zagotovila tudi nastop na kadetskem in mladinskem EVROPSKEM PRVENSTVU, v Trstu. Držimo pesti za Tamaro in vse ostale slovenske karateiste. Shotokan karate klub Muha Špela fiVTOULJfiN fiVTOULJAN, Bojan (Jljan, servis in trgovina s.p. Vilharjeva 33, 6250 Ilirska Bistrica Na našem servisu vam bomo "porihtali" vašega jeklenega konjička, v vulkanizerski delavnici preobuli, v trgovini pa boste lahko kupili filtre, olja, zavorne sisteme, akumulatorje, pnevmatike, ter ostale rezervne dele in dodatno opremo, ki jo vaš štirikolesnik potrebuje za brezskrbno in varno vožnjo ! flKCIJfllll Popusti do -35% no lanske modele pnevmatik lil Delovni čas: 8-12 in 13-17, sobote 8-12 servis 05 71 41 355 trgovina 05 71 01 495 mobitel 041 794 854 http://www.avtouljan.si w rč Shotokan karate klub Muha Špela COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71-41-124 Na podlagi 18. člena Odloka o priznanjih Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN, št. 18/2000, z dne 9.5.2000) OBČINA ILIRSKA BISTRICA, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, objavlja na spletni strani www.ilirska-bistrica.si JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 2008 Občina Ilirska Bistrica vabi občane, krajevne skupnosti, podjetja, zavode, društva, združenja, organizacije in skupnosti, da predložijo predloge kandidatov za priznanja Občine Ilirska Bistrica za leto 2008. Besedilo javnega razpisa lahko prejmete tudi na sedežu Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica. Občina Ilirska Bistrica OKREPČEVALNICA TRNOVO ; iibp saki Sam Sprejemamo naročila za zaključene družbe Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 & GOSTILNA s prenočišči IPCTCK r Ema Deželak S.P. Dolenje 64, 6254 Jelšane I tel.: +386 (0)5/71-42-648 m I GSM:+386 41 747 657 ;h j-5;. .... 8. marec- ples MAESTR0 BAND Trgovina in proizvodnja Logar Sebastijan s.p. Bazoviška 19,6250 II. Bistrica Gsm : 040 848 940 IZDELAVA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA KOVANIH VRAT, OGRAJ ,OKENSKIH REŠETK IZDELAVA NADSTREŠKOV ZA AVTOMOBILE, TERASE PRODAJA IN POLAGANJE POLIKARBONATNE KRITINE m 5) 0mmm Vse informacije na tel: 040 848 940, email: sebastijan.logar@gmail.com WWW.kovastvo-logar.si KLEPARSTVO. KROVSTVO Robert Šlosar s.p. Jelšane 041 934 590 VSE ZA VAŠO STREHO esimifc 0©c3DQm®Q®gI5y Gcgeefluo: Boo pra8sw©d[jo[]©=©o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si VIRTULUS Prevajanje in druge jezikovne storitve tel: 05-920-89-61 e-pošta: info@virtulus.eu PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si MM iJapMiO^ § Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 H ŠL dto & METRAZN0 BLAGO ČIPKA / BRISAČE / < KUHINJSKE KRPE do razprodaje zalog P0STEUNINA BREZPLAČNO ŠIVANJE ZAVES NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO ‘SKODELICE (za čaj, kavo) ‘JEDILNE GARNITURE (krožniki) ‘VAZE ‘OKVIRJI ZA SLIKE ‘SKLEDE ‘SVEČNIKI + DIŠEČE SVEČKE ‘ NOVOLETNI OKRASKI NAJNOVEJŠE - DEKOR ZA ZAVESE PREŠITE ODEJE, VZGLAVNIKI, PRTI, NADPRTI, PRTIČKI IN ŠE IN ŠE... REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: * plastificirani prti * umetno usnje - skaj * karnise URNIK NON-STOP 8-18 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO OBČINSKA HIŠA IN BANKA V ILIRSKI BISTRICI Ko sem se vrnil v Švico sem končno imel čas, da prebere naš SNEŽNIK, na katerega sem že dolgo naročen.. Na prvi strani sem takoj zagledal trojico mož zadovoljnih obrazov, ki so podpisali dogovor o sofinanciranju cestnega odseka Zagorje - Bač. No, to me je spodbudilo, da napišem kako so v Bistrici nastale zgradbe, kjer domuje občinska uprava in pa banka Koper. Nedvomno pade takoj v oči, da ti dve zgradbi po arhitekturi nimata nič skupnega s stavbami naše regije. Nastali pa sta prav v tedanji povezavi občinske oblast in vojaščine. Ko je Italija zasedla naše kraje so seveda prišli tudi italijanski fašisti, ki so spodrinili domače ljudi. Tako je prišel v Bistrico in postal tudi prvi italijanski župan, fašist Ognibene. Italijani, da bi zavarovali »svoje« vzhodne meje so morali ob tej meji zgraditi vojašnice in to od Reke pa do Kobarida. Seveda za oskrbo teh vojašnic so potrebovali vodo in Ognibene je uspel doseči, da za pridobitev te koncesije je morala vojaščina zgraditi občinsko poslopje. Kako je s poslopjem kjer domuje banka Koper, pa ne vem, če je denar prispevala tudi vojaščina ali pa Banca dTtalia, ki je tam imela svojo podružnico. Nadalje so Italijani za bistriške »kasarne« zgradili dve cisterni na vrhu Sušca in na samem Sušcu tudi majhno hišico, kjer so imeli pumpe, ki so potiskale vodo do teh cistern, ki sta še danes vidna kot dva stolpiča. Seveda pa so to vodo morali tudi plačevati. Ognibene je bil furlanskega rodu in zato sta ti stavbi zgrajeie v beneškem stilu in sta še danes najlepši stavbi v naši občini. Ognibene se je potem poročil v Zabiče in mislim, da se ga mnogi starejši Podgorci še spominjajo. Po vojni se je z družino odselil v Italijo, sin pa kot Slovenec v Australijo. Ne bi želel, da bi to moje pisanje zvenelo provokativno v kakršnem koli smislu, ampak sem hotel prikazati nekaj bistriške zgodovine, ki jo mnogi mladi ne poznajo . Če kdo smatra, da sem se zmotil, ga lepo prosim, da me dopolni. Dr.L.Milostnik mali oglasi Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: Sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). V II. Bistrici kupimo starejšo hišo, lnfo:041 957 211 V II. Bistrici kupimo dvo ali trosobno stanovanje; info:040 980 584 Kolo z motorjem »Tomosfle-kser« A35,1.98, 49ccm prodam; info:05/ 714 55 54 Prodam hišo - novejšo skupaj z dvema zazidljivima parcelama -cena 250.000 EUR; tel: 040 609 815; VII. Bistrici oddam adaptirano garsoniero- 25 m2; 041 458 457; V središču II.Bistrice na zanimivi lokaciji-avtobusne postaje, oddamo v najem poslovne prostore (48m") Info: Tel: 7141720 Prodam meso mladega bika. 041853364 NEGOTOVOSTI ŠE NI KONCA BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠAd.d. Svetovni delniški trgi so si po precej resnih padcih, ki sojih dosegli v mesecu januarju letošnjega leta, v mesecu februarju nekoliko opomogli. Vendar pa kljub temu še vedno ne moremo sklepati, da so se razmere dokončno umirile. Še vedno namreč diši po recesiji v Ameriki. Slednje je dovolj močen razlog za previdnost vlagateljev na trgih, seveda pa obstaja tudi možnost, da se kriza prenese na druge svetovne trge, še posebej na tiste, ki so pomembni ameriški trgovinski partnerji. Glavni razlog za ohlajanje ameriškega gospodarstva ostaja nepremičninski sektor, ki po zadnjih podatkih ostaja šibek in kjer ni mogoče pričakovati hitrega izboljšanja stanja. Kriza v nepremičninskem sektorju se je razširila tudi na finančni sektor, ki ga najbolj občutijo banke. Te so povečale odpise slabih posojil ter zmanjšale pričakovanja okoli bodočih dobičkov, kar je znižalo pričakovanja glede prihodnjega poslovanja ter imelo negativen vpliv na cene delnic. Pri trenutnih gibanjih je mogoče na zanimiv način videti povezanost svetovnih borznih trgov ter njihovo odvisnost od Amerike. Zaradi razmer v gospodarstvu pa so zaskrbljene tudi centralne banke, zaradi česar znižujejo obrestne mere, vzpodbudni ukrepi za ponovno obuditev gospodarske rasti pa prihajajo tudi s strani Bele hiše, ki želi z davčnimi ugodnostmi povečati potrošnjo prebivalstva. Pestro dogajanje smo lahko spremljali tudi na balkanskih trgih, kjer je vendarle prišlo do težko pričakovane odločitve o odcepitvi Kosova. Mnoge svetovne države so neodvisnost že priznale, marsikatera pa ima ob tem tudi resne pomisleke, predvsem zaradi teženj po odcepitvi tudi drugod po svetu. Težav sicer še zdaleč ni konec, vendar pa je bil z odcepitvijo narejen velik korak naprej, ki bi lahko srednjeročno prispeval k stabilizaciji regije ter večjem interesu investitorjev za naložbe na lokalnih borzah. Slednje se sicer na nove dogodke še niso odzvale, tečaji pa se zadržujejo na nespremenjenih ravneh. Številna podjetja v regiji so ugodno ovrednotena, kar bi lahko ob vzpodbudnih političnih informacijah tečaje delnic poneslo na nekoliko višje ravni. Slovenski trg je bil v februarju precej pod vplivom razmer v tujini, hkrati pa so bili dogodki pri nas povezani z razpletom privatizacijskih zgodb. Nahajamo se namreč v volilnem letu, zaradi česar prihaja do vse večjih nesoglasij v vladajoči koaliciji glede izstopanja države iz gospodarstva. Proti zaključku pelje tudi zgodba okrog privatizacije Telekoma Slovenije, kjer so po izstopu številnih ponudnikov v zadnjih 6 mesecih v februarju nad prodajo obupali tudi Islandci, ki so sicer veljali za najresnejšega kandidata. Cena delnice se tudi zaradi tega zadržuje na nivoju okrog 300 evrov, kar je 40 odstotkov manj od najvišjih ravni. Leto 2008 se ni začelo pretirano vzpodbudno, kar pa še ne pomeni, da se bo tako tudi nadaljevalo. Podobno kot v evforiji prvo polovico lanskega leta marsikdo ni verjel, da lahko tečaji padejo, tako sedaj marsikdo ne verjame, da tečaji lahko zrastejo. Vendar pa se je potrebno v trenutnih razmerah zavedati, daje borza živ organizem, kjer podobno kot v življenju velja pravilo, da po dežju vedno posije sonce. /LIRIKA Borzno posredniška hiša, d.d. Andraž Vrh, direktor sektorja upravljanja Bazoviška 25, 6250 Ilirska Bistrica Odprto: vsak dan od 6. ure naprej PIZZERIA Vrbovo 22 Tel.: 05 71 00 710 HALO PIZZA ARHITEKTURA Izdelava vseh vrst projektov za pridobitev GRADBENEGA DOVOLJENJA IN Z NJIM POVEZANO SVETOVANJE Izdelava prostorske URBANIZEM IN URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE Vojkov drevored 2 6 Z 5□ ILIRSKA BISTRICA F3 R PROSTORSKO URBANISTIČNO KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO NAČRTOVANJE tpncocEosaj^ PARK TEL.: 71 45 144 RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ RAZVOZ PIC JE CEL DAN O - ->-> I IDE ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h -19h to., sr., Pe.: 8h - 13h DRUŠTVO “TVOJ TELEFON” vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas. Informacije: tel 05/720-1-720, od ponedeljka do petka od 08. do 20. ure. GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: gciskra@volia.net URNIK 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM Al—,11. *>lIeMl«|ps Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 -19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© Tečaj francoskega jezika bo potekal pod vodstvom native speekerja. Učili se bomo jezika, kot se učimo materinščine -na začetku besede brez slovnice. Naučili se bomo besed, njihovega pomena, predvsem pa - govorili francosko! Tečaj bo vključeval tudi različne predstavitve držav francoskega govornega področja, njenih ljudi, kulture, značilnosti... Začetni tečaj bo vodil Dimitri Duhannov. • Cena 40-umega tečaja: 4 x 49,00 EUR • Ob plačilu v enkratnem znesku 10% popust • Minimalno število prijav: 8 oseb Pohitite s prijavami, število udeležencev je omejeno! Dodatne informacije in prijave: tel: 05/6520-444 ALI 040/82-88-66 (vsak dan med 11.00 in 15.00 uro) ali po elektronski pošti rc.ankaran@siol.net DA SE NE ZGODI TUDI VAM. Vladimir pride v Pariz in stopi v res Natakar ga po francosko vpraša, kaj juha," reče Vladimir in natakar mu juho."La golaž," nadaljuje in natakar mu prinese golaž. "La meso na žaru," nadaljuje gost in natakar mu prinese meso na žaru. "Joj, kako sem pameten!" vzklikne Vladimir. "Komaj sem prišel v Pariz, že govorim francosko!" Natakar pa reče: "Ti bi dobil »la merde«, če ne bi bil jaz iz »la Celja!« STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? PORAVNAVA, d.o.o.. Odgovarja: Vprašanje: Ker sem bila udeležena v prometni nezgodi, sem po zaključenem zdravljenju na pristojni zavarovalnici vložila zahtevek za odškodnino. Pred dnevi sem prejela dopis zavarovalnice, v katerem mi ponujajo odškodnino v znesku, ki pa se mi zdi daleč prenizek za vse utrpele poškodbe in nevšečnosti. Zanima me, ali imam kakšne možnosti, da s pomočjo vašega podjetja prejmem višjo odškodnino. Mateja, Ptuj Odgovor: Primer, ki ste ga opisali, je zelo pogost, ko oškodovanci sami in brez strokovne pomoči vlagajo zahtevke na zavarovalnico. Naše podjetje ponuja svetovanje strankam tudi v takšnem primeru, vendar za to potrebujemo vašo celotno zdravstveno dokumentacijo, da na podlagi le-te ocenimo, do kakšne odškodnine ste upravičeni. V primeru, da ugotovimo, da vam je zavarovalnica ponudila premajhno odškodnino, vam bomo svetovali pritožbo na dano ponudbo ali pa celo vložitev tožbe zoper zavarovalnico. 0 pritožbi bo nato ponovno odločala zavarovalnica, v primeru tožbe pa bo o odškodnini odločil sodnik, ki bo vodil postopek, in ne več zavarovalnica. Praviloma so odškodnine, ki se določijo v sodnem postopku, višje od tistih, ki jih ponujajo zavarovalnice, je pa sodni postopek zelo dolgotrajen in ga ne priporočamo, ko gre le za lažje telesne poškodbe. Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na info@Doravnava.si ali po pošti na naslov Poravnava, d.o.o., Ljubljanska cesta 20,3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 08013 14. 2. KŠIB-ov FOTOGRAFSKI NATEČAJ na temo: Kaj je novga? Klubu študentov Ilirska Bistrica poziva zaljubljence v fotografijo naj na fotografskem papirju povejo kaj se v občini Ilirska Bistrica dogaja, gradi, pesni ali poje v letu 2008. Dela, opremljena z vsemi podatki, lahko pošljete vključno do 22.4.2008 na naslov Klub študentov Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, 6250 Ilirska Bistrica. Po pregledu fotografij bo natečaj zaključen s skupno razstavo ter podelitvijo nagrad najboljšim v sklopu prireditev KŠIB-ovega pomladnega festivala, ki se bo z mnogimi aktivnostmi odvijal od 26. do 30. aprila. Razpisni pogoji: "l.Vsak udeleženec lahko pristopi k natečaju z enim delom. Fotografije morajo biti opremljene z naslovom dela, datumom, imenom in priimkom avtorja, naslovom avtorja ter telefonsko številko in/ali elektronskim naslovom. 2. Sprejemali bomo fotografije narejene v analogni in digitalni tehniki (natisnjenim digitalnim fotografijam je treba priložiti tudi zapis v elektronski obliki). Fotografije so lahko barvne ali čmo bele, velikosti od 20 x 30cm. Izjemoma manjše fotografije naj bodo prilepljene na podlago debeline min. lmm. 3. Poslana dela bo pregledala in ocenjevala tričlanska komisija. Natečaj bo zaključen z razglasitvijo rezultatov na KŠIB-ovem pomladnem festivalu v nedeljo, 27.4.2008. Za najboljša dela bomo podarili vsakemu fotografu nepogrešljivo praktično nagrado. Rezultate natečaja bomo objavili tudi na spletnih straneh (www.ksib.si). Avtorji za predložena dela obdržijo avtorske pravice. KŠIB pa ima pravico do objav za promocijske namene natečaja, oziroma v nekomercialne namene. Če avtor s tem ne soglaša, mora to navesti ob predloženi fotografiji. ŠD BAS ŠPORT Ilirska Bistrica VABI NA KONCERT OB DNEVU ŽENA Najboljša, nepozabna, evrovizijska in zimzelena skupina PEPEL IN KRI v ILIRSKI BISTRICI, DOM NA VIDMU, nedelja 9. Marca 2008 ob 18,00 uri poleg skupine PEPEL IN KRI nastopajo še domači muzikanti in folklorna skupina OŠ Antona Žnideršiča. Preprodaja vstopnic: Turistična agencija OAZA, PC Mikoza, Bazoviška 32, ».Bistrica in ŠD BAS Šport ».Bistrica (031 688 621) ........ I © sola 1 Sporočamo vam, da ima e-šola, ki se nahaja v prostorih Gimnazije | | Ilirska Bistrica, (ulica IV Armije) spremenjen delovni čas. Obiščete | | nas lahko vsak dan, od 15-ih do 19-ih. Ob sobotah, nedeljah in | | praznikih je e-šola zaprta. Ponujamo vam brezplačen dostop do | | interneta, elektronske pošte, skeniran)e ... E | Organiziramo pa tudi začetne tečaje računalništva. Za več informacij | 1 smo na voljo na elektronskem naslovu § I esola.ilb@guest.arnes.si ah po telefonu. (05) 711-11-14 | iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilif • DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski. Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... g I POKUČITE NAS! | OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. URE DO 20. URE 1 TELEFON: 05/720-1-720 • Vse filantrope obveščamo, da lahko že letos 0,5% dohodnine g I namenijo v dobrodelne namene. Če do sedaj nimate izbrane do- | brodelne ustanove, se lahko odločite, da del dohodnine namenite Društvu Tvoj telefon. Društvo je upravičeno do prejemanja takšne I podpore in je na seznamu upravičencev DURS-a, kot društvo, ki de- g I luje v javnem interesu na področju socialnega varstva. Ime: Društvo I Tvoj telefon, Prečna 2, 6230 Postojna Davčna številka: 29993407 * • Družinske 1 1 skupine ; AL-ANON , Skupnost svojcev in prijateljev g ’ alkoholikov Je pri vas doma I problem alkohol in potrebujete 9 g anonimno in brezplačno pomoč? I Pokličite avtomatski odzivnik 01 g 1 251 3000, I GSM 041 590 789. 1 g Lahko obiščete tudi našo I spletno stran: http://al-anon- g e društvo.si ali nam pišete na e-I naslov: alanon@email.si 9 DRUŠTVO »POT« -POMOČ ZASVOJENIM OD NEDOVOLJENIH DROG IN NJIHOVIM BLIŽNJIM ILIRSKA BISTRICA LEVSTIKOVA 3 SPOŠTOVANI STARŠI Je vaš otrok starejši od 12 let? Se je njegovo obnašanje zelo spremenilo? Ne morete več navezati stikov ali pogovora z njim? Vas zanj skrbi? Ste pomislili, da se mogoče vaš otrok drogira? Na sedežu našega društva vam nudimo brezplačne teste, s katerimi lahko v par minutah rešite vaše dvome in skrbi glede uživanja drog vašega otroka. Odprti smo od ponedeljka do petka med 9.00 in 16.00 uro in dosegljivi na telefon 05 71 00 625 in 031 525 451 ali po e-pošti pot@kabelnet.net. Dobimo se lahko na sedežu društva ali kjer koli drugje. Radi vam bomo pomagali v vaši stiski. BLTD.D.D. iitossma# Uuga sv, g*«e*»e S« S3BO lo«M* T*$.t tam *?<* 3« eo n.c. tam 3»? ts» -*» C-PnčTAi at.T@si.T_st I? Csn imrn^ N.AŠA VRATA - REŠITEV :Z A VASE UOOBtff! PE ILIRSKA BISTRICA, bazoviška c. n, il. Bistrica, gsnlosi 685872 PE POSTOJNA, NOVI TRG 6, POSTOJNA, GSM: 051 388 935 PE KOPER, vojkovo nabrežje 32, koper, oso 1314