Izhaja vsak ponedeljek zjutraj
Uredništvo: Kopitarjeva uJ. št. 6/111	Posamezna šl.l Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naroč-	Uprava: Miklošičeva c. S (paviljon)
Teiefon št. 2OSO, interurban 2050	nina 4 D n, na dom in po pošti tlostavljen list 5 Din. Celoletna naroč-	Poštni ček. račun, Ljubljana 15.179
Rokopisi se ne vrača,o	. nina 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru	Telefon štev. 3030
Churchit proti MacDonaldu
Bivši angl. finančni minister proti vzhodni politiki delavske stranke
London, 22. sept. (Tel. »Slov. listu«.) Bivši angleški finančni minister Churchit piše v uvodnem članku v »Sunday Times« o krizi ▼ Palestini in dokazuje, da so tamošnji nemiri posledica nesrečne nove angleške politike delavske stranke v Egiptu. Odpust visokega komisarja lorda Lloyda in objava predlogov za novo angleško-egiptovsko pogodbo, ki predvideva tudi umaknitev angleških čet iz Kaire in Aleksandrije, so smatrali nezadovoljni Arabci za signal, da je sedaj prišla
Caribrod, 22. sept. AA. Potniki, ki prihajajo iz Sofije, pripovedujejo o neverjetnem razburjenju, ki vlada v Sofiji in ostalih bolgarskih mestih zaradi umora prof. Baždarova in njegovega spremljevalca. Preiskava ni rodila doslej nobenega rezultata. Aretirani dokazujejo svojo nedolžnost in policija je sprejela njihov alibi. Ranjeni Kocelj pa še nadalje vztraja pri svoji trditvi, da je v aretiranih spoznal atentatorje. Razburjenje je tem večje, ker je bil umorjeni Baždarov eden najuglednejših Makedoncev. Sedaj vlada povsod strah, da bo prišlo do novega medsebojnega obračunavanja med sprtima skupinama makedonstvujočih, med katerima so se odnošaji posebno poostrili.
Vama. Sofija in vsa ostala mesta so preplavljena s proglasi, ki vsebujejo obtožbe in
Gornji Milanovac, 22. sept. (Tel. »Slov. listu«.) Okrajni glavar Rogič je danes zjutraj v zgodnjih urah v vasi Bojkovci ubil kmeta Aleksandra Živanoviča, ki je bil znan igralec na harmonike in goslar. Zivanovič je danes zjutraj z gosianjem zabaval goste, med njimi
Slovanski turistični kongres
Sofija, 22. sept. AA. Danes jo bil otvor-jen kongres tujsko prometnih društev Poljske, Češkoslovaške, Jugoslavije in Bolgarije. Kongres se vrši v prostorih sofijske Trgovske zbornice. Kongresa so se udeleležile številne delegacije iz vseh omenjenih držav. Otvoril ga jo predsednik bolgarskega turističnega združenja. Po njegovem pozdravu jc glavni tajnik prosvetnega ministrstva izrekel dobrodošlico v imenu vlade. Govorili so nato še pfleds:avniki ostalih oblasti, ki so vsi liagla-šali važnost tujskega prometa v gospodarskem življenju vseh slovanskih držav. Po oficielni otvortivi je kongres nato prešel na dnevni red. Sledila so razna predavanja. Na predlog češkoslovaške delegacije so bile poslane pozdravne brzojavke vsem slovanskim tujsko-prometnim organizacijam. Kongres bo trajal do 25. t. ni., nakar bodo udeleženci priredili izlete v razne tujsko prometne centre Bolgarije,
Dunajska vremenska napoved: Izpremcn-liivo. hladno, vetrovno.
njihova ura, da udarijo. Dogodki v Palestini so samo poskušnja onega, kar sc bo v večjem obsegu ponovilo v vsej nilski dolini in kar sc bo brez dvoma zgodilo, če bo ponehal vodilni in pomirljivi vpliv angleške oblasti v Indiji. Churchil na koncu še izjavlja, da so si Arabci izbrali slab čas, ker je Macdonaldova vlada v palestinskem vprašanju izredno močna.
Delavska stranka je kol stranica in iz lastne volje pripravljena izpolniti Balfourje-vo obljubo, da izpolnjuje židovsko željo po
tudi glavarja Rogiča. Ta je mahoma prišel /. njim v prepir, potegnil revolver in ustrelil na Živanoviča. Med tem ko je oslala družba in člani tovarniške godbe šla po orožnike, ji' Rogič sedel mirno na svojem sedežu, Jovanovič pa je ležal mrtev na tleh.
palestinski domačiji. S tem, da je biln imenovana preiskovalna komisija, <o se že uvedli tozadevni potrebni koraki, velika večina liberalcev in konservativcev v |>oslans.ki zbornici pa podpira delavsko stranko v 1em oziru. Zato je dovolj vzroka smatrati, da se Imi v Palestini izvedla mirna in čvrsta politika ler da se bodo obljube, ki jih je prevzela Angli- ; ja. nasproti Židom in Arabcem kolikor mogoče izpolnile /.veslo.
Amanulak postal katolik
London, 22. sept. (Tel. SI. L. ) Alganski kralj Amanulah sc jc po poročilih londonskih listov dal s svojo soprogo Surajo krstiti po katoliškem obredu. Krst jc bil v neki londonski cerkvi in se jc izvršil popolnoma tiho
Pariški kardinal resno bolan
Pariš, 22. sept. (Tel. »Slov. listu -.) Zdravstveno stanje pariškega kardinala nadškofa Duboisa jc trajno zelo resno. Komunike zdravnikov poroča danes zvečer: Stanje bolnika jc slej ko prej resno.
Slovaki in Tuhov proces
Praga, 22. sept. AA. Prager TagblatU poroča, da jc bil kongres slovaške ljudske stranke, ki bi sc imel vršiti lc dni zaradi procesa proti dr. Tuki, odgoden in se bo vršil šele po končani razpravi.
Spopadi na rusko-kitaiski meji
Pariš, 22. sept. (Tel. xSI. listu .) Agencija Tas poroča, da so belogardijskc čete napadle sovjetske čete v sektorju Nervinski. Sovjetske čete so napad odbile, pri čemer jc bilo 11 belili ubitih. Tudi v sektorju Po-graničnaja jc prišlo do spopada.
Vsa vas se udrla v zemljo
Carigrad, 22. sept. (Tel. Slov. listu«.) V ozemlju Gimiš liane 50 km južno od Trapc-zunta. ki jc iz starega in srednjega veka znano radi rudnikov srebra, jc bil hud potres. Vas Turnik jc s prebivalstvom vred izginila z zemeljskega površja. Število žrtev še ni znano.
Izumitelj „Debele Berle" — umrl
Šahovski turnir
v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 22. sept. (Tel. »SI. L.<) Pri 4. kolu šahovskega turnirja so bili doseženi sledeči rezultati: Honlinger jc premagal v 36 potezah dr. Singerja, ki jc imel dobro pozicijo, toda vsled neprevidnosti jc zgubil damo. Griin-feld-Samisch remis v 22 potezah. Rožič jc zgubil proti Maroczyju v 32 potezah. Dr. Geiger-Canal remis v 39 potezah. Rubinstein jc premagal Jovanoviča v 46 potezah. Przepiorka-Brinckmann remis v 37 potezah. Takacs-Flohr remis v 42 potezah. Končnica konj proli trem kmetom. Konig-Pirc remis po 31 potezah.
Stanje po 4. kolu: S 3Vj točke vodi Rubinstein, Takacs in Flohr 2K-, Konig, Maroczy, Samisch, Canal in Griinbld 2, Pire, Przep?orka, Honlinger in dr Geiger 11 Brinckmann, Jovanovič in dr. Singcr 'A, Rožič C.
Bolgarska javnost proti makedonstvujuščim
Umor Boidarova povzročil protest proti atentatom makedonsivujuščih - Pogreb Boždarova.
proteste, a tisk objavlja zelo ostre članke proti takim metodam obračunavanja, vendar pa sc pri vsem tem čuti neka velika vznemirjenost, ker nihče v listih nc predlaga ničesar konkretnega, nego se od vseli strani samo apelira na to, naj se spori nc bi nadaljevali, naglašijoč, da so ti spori glavni vzrok porazov od 1 1012. j do 1918. Li s ti objavljajo tudi zadnje pismo umorjenega Baždarova, ki ga jc pisal pred smrtjo, zavedajoč se, da bo umorjen. V tem pismu obtožuje predsednika makedonske organizacije Stanišcva, m predsednika parlamentarne skupine makedonstvujočih Karandžcva, da mu pripravljata smrt
List »Vardar> ugotavlja, da makedonsko vprašanje nazaduje v inozemstvu, ker ga izkoriščajo razne koterije v svoje strankarske svr-
he. S tem je vsa akcija v inozemstvu izgubila svoj smisel. List nato obsoja novicc in njihove protektorje.
Včeraj jc bil na svečan način izvršen obred nad truplom Baždarova in njegovega sprem- j ljcvalca. Obe trupli so nato položili v pločevi- | naste krste in s tovornim vlakom z močnim I i policijskim spremstvom prepeljali v Sofijo. Krsto je spremljalo tudi več pokojnikovih prijateljev in pristašev iz Varne, med njimi tudi I znani Protogerovist Todor Aleksandrov Trupli sta dospeli danes ob 13 v Sofijo, kjer jc bilo popoldne ob 16 izvršeno svečano opelo v ccr-kvi sv. Spasa. Ministrstvo notraniih del jc odredilo obsežne varnostne mere, da prepreči vsak nered in morebitno prelivanje krvi.
Heimtve
Dunaiski svet hršč. socialne stranke proti naprednemu boju soc. demokratov in za Hcimtveltr
Dunaj, 22. sept. (Tel. »SI. L.«) Dunajski . svet krščanske socialne stranke jc imel včeraj : zvečer pod predsedstvom poslanca Partika polnoštevilno obiskano sejo. Poslanec Kun-schak je podal poročilo o političnem položaju in o parlamentarnih vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Shod je njegovo poročilo burno odobraval.
Soglasno je bil sprejet sklep, ki se glasi: Dunajski svet krščanske socialne stranke zahteva, da se revizija nstave, ki jo krščanska
socialna stranka žc dolgo predlaga, izvrši sedaj nemudoma. Pri tem je treba gledali predvsem na to, da se bodo v bodoče interesi sploš-nosti varovali z večjim poudarkom ter da se odvrne nevarnost, ki preti zaradi brezmejnega zlorabljanja parlamentarizma Fronta proti avstrijski socialni demokraciji, ki jc mnogo bolj, kakor sorodne stranke v drugih držav an, sprejela razredni boj za svoj princip in s svojo prevzetnostjo spravila demokracijo in parlamentarni sistem v slab glas. mora zbrati vse sile
Okrajni glavar ustrelil
v narodu, ki delujejo na to, da sc utrdi u dru/bc in da sc dvigne blagor celote. V za te cilje zasluži pokret Heimvvehra pop podporo. Dunajski svet krščanske soci stranke pozdravlja, da se krščansko soci delavstvo, ki je vedno odklanjalo razredni udeležuje kot ena najtrdnejših opor kršča socialnc stranke gibanja za konsolidacijo žave in naglaša solidarnost stranke s krš sko socialnim delavstvom in njegovim; c j nizacijami.
Hitrostni rekord Iranc. hriža
n >	, r-r l Cl	1- ... i f
v narodu, ki delujejo na to, da sc utrdi ustroj družbe in da sc dvigne blagor celote. V boju za te cilje zasluži pokret Heimvvehra popolno podporo. Dunajski svet krščanske socialnc stranke pozdravlja, da se krščmsko socialno delavstvo, ki jc vedno odklanjalo razredni boj, udeležuje kot ena najtrdnejših opor krščanske ; socialnc stranke gibanja za konsolidacijo države in naglaša solidarnost stranke s krščan-i sko socialnim delavstvom in njegovim; orga-j nizacijami.
Hitrostni rekord franc. hrižarke
Pariš, 22. sept. (Tel. »Slov. listu«.) Nova francoska križarka »Verdun< je danes opravila svojo prvo poskušnjo vožnjo. Dosegla jc nov svetovni rekord in dosegla hitrost 40.2 vozlov, t. j. 75 km na uro. Francoska križarka »Valmy«, ki jc imela dosedanji svetovni rekord, je dosegla samo 39.18 vozlov.
Berlin, 22. sept. (Tel. »SI. L.-) Iz Bochuma v Porcnju se poroča, da je danes lam umrl dr. Max Drcger, izumitelj ogromnega 42 cm inož-narja, ki so ga imenovali »Debela Bcrta-..
Angl. mornarica obiskala
rmi	v • •
Turctfo
Atene, 22. sept. AA. V grških listih se jc razvila živahna polemika o poselili angleške vojne mornarice v Turčiji. Prvič po svetovni vojni so poselile angleške vojne ladje turška pristanišča. Etnos piše, da ni treba prikrivati, da jc ta korak angleške vlade izzval v vsej Grčiji veliko presenečenje, četudi sc vc, da jc to samo čin kurlu azije.
Obsojeni razbojniki
Srcmsk« Mitrovica, 22. sepi. (Tel. -Slov. listu .) Danes dopoldne ob 9 je kasacijsko sodišče razglasilo sodbo proti takozvani žarkov-ski razbojniški četvorici, ki so bili obtoženi roparskih dejanj in umorov. Razbojniški poglavar Ivan Odavišič, kmet iz vasi Zarkovo pri Belgradu, je obsojen na smrt, eden je dobil 10 let, drugi pa i> let težke. ječe. Zagovornik obtožencev je poslal dvorski pisarni brzojavno prošnjo za pomilostitev obsojencev.
Voditelji ileiiiivtchrn
Od l(>\c na drsno: dr. Sleidle, general KasunintiM li dr. 1'friiner.
Organizacija našega izvoza
Številni in raznovrstni so vzroki našega
siromaštva, toda eden glavnih je na vsak način v pomanjkanju organizacije našega izvoza. Šc vedno je naš kmet samo dobavitelj tujega prekupčevalca in lc v izjemnih slučajih prodaja blago naravnost konsumentu. A tudi naši izvozni trgovci so v pretežni meri le dobavitelji tujih prekupčevalcev in le redki so oni, ki so si osvojili tuje trge. Vsled tega izgubljamo vsako leto težke milijone in vsled tega nam ne daje donos zemlje onega dobička, kakor bi ga mogli imeti. Slovenski kmet pa nna pri tjm šc drugo izgubo. Izvoz določa cene tudi m domačem trgu in ker je vsled cele verige pre-kupčevalcev, skozi katere gre naše izvozno blago, njegova cena nizka, ne doseže ta izboljšanja niti na domačem trgu. Zato kmetija ne nese, zato je izseljevanje vedno bolj pereč problem.
Eden največjih slovenskih izvoznih predmetov je les in organizacija našega izvo>.a je že v glavnem rešena, če se nam posreči organizacija našega lesnega izvoza. Kakor je ta stvar težka, vendar ni neizpeljiva, kai-.jr dokazuje uspeh nekaterih velikih naših lesnih trgovcev. Tem se je posrečilo, da so postali dobavitelji konsumentov in da ostajn dobiček, ki ga je preje delal prekupčevalec, sed:ij v njihovem žepu. Zato morejo ti trgovci tudi boljše plačevati blago, zato pa tudi nc dobavljajo blaga, ki bi škodovalo slovesu naše trgovine. Tako izhaja iz dobro zasnovane ene stvari cela \ rsta drugih dobrot. Kar pa sc je posrečilo posameznim sposobnim ;n podjetnim trgovcem, to bi sc moralo posrečiti vsem, treba lc, da delajo enako dobro in enako vestno. To pa bi bila lavno naloga organizacije, ki bi organizirala naš izvoz.
Take organizacijo danes še nimamo, a io moramo ustvariti. In morda ni nihče tako poklican, da ustanovi tako organizacijo, ko ravna naše zadružništvo. Člani zadrug so skoraj vsi dobavitelj'' in skoraj vsi imajo največji interes na tem, da se vrši naš izvoz čim popolnejše. Zadruge pa imajo tudi finančno moč, ki je pc-trebna za organiziranje izvoza. Vrhu tega imajo tako velik ugled, da bodo z lahkoto dosegli vso podporo države. A tudi posameznikov, ker bi se taki na široko zasnovani izvozni organizaciji pridružili tudi vsi trgovci, ki so se že uveljavili na tujih trgih. Njih sodelovanje bi bilo največje važnosti in bi obvarovalo izvozno organizacijo pred marsikatero težko izkušnjo.
Pri nas se ponavadi dogaja tako, da so vse izkušnje, ki si jih pridobi en izvoznik, za drugega izgubljene. Ce si n. pr. lesni izvoznik pridobi izkušnje na egiptskem trgu, potem nima od teh izkušenj izvozničar drugega pridelka prav nič. In vendar bi moglo vzajemno delovanje obeh pomagati obema in s skupnim delom bi se morebiti tudi dobil denar za skupnega zastopnika. Dobra organizacija izvoza bi tako avtomatično dala tudi novega zaslužka našim ljudem.
Mnogo premalo so izrabljene za naš izvoz tudi naše izseljeniške kolonije. Tc bi mogle biti baza našega izvoza in izhodišče za pridobivanje tal na tujih trgih. V tem smislu bi morala delovati tudi naša konzularna služba, ki bi že davno morala izdelati popolen kataster naših izseljencev. Če bi imeli tak kataster, bi bil tudi kulturen stik z našimi izseljenci vse živahnejši, kar je tudi za organizacijo izvoza največje važnosti.
Nadalje treba tipizirati vse naše izvozne predmete in ravno organizacija za izvoz bi morala to izvesti. Če nc bi šlo drugače, pa s pomočjo odredb oblasti. Trmoglavosti na tem polju pa se pač ne bi smelo trpeti. Enako pa se nc bi smelo trpeti, da se sme čisto vsak baviti z lesno trgovino. Ni naloga lesne trgovine, da iztisne iz kmeta tudi zadnje poleno, kakor delajo danes nekateri tuda-trgovci, ki pa so le majhni agenti tujih prekupčevalcev.
Organizacija našega izvoza bi naravno povzročila tudi organizacijo našega uvoza, kar bi nam vsako leto prihranilo tudi lepe vsote. Zato je nujno, da do te organizacije tudi pride in čim preje pride, tem preje borno tudi rešeni iz sedanjega siromaštva. To je menda vendarle želja nas vseh in zato se treba lotiti tudi ežavne, a dobičkan osne organizacije našega izvoza.
Vesti iz Hrvatske
Zagreb, 22. sept. (Tel. Slov. Listu.") Danes je prispel v Zagreb iz Ženeve načelnik higienske službe v Indiji in član higienskega odbora Društva narodov dr. Nataradan. V Zagrebu lx> proučil higienske ustanove, v prvi vrsti higienski zavod in šolo za narodno zdravje. V Zagreb je prispel nadalje profesor na medicinski visoki šoli v Reimsu dr. Tesci-sner ki bo tekom svojega bivanja v Zagrebu pregledal zagrebške zdravstvene ustanove.
Split, 22. sept. (Tel. »SI. Listu-.) Snočd so prispeli v Split nemški zdravniki iz Češkoslovaške, katerim je meščanstvo priredilo slovesen sprejem. Dane« so si ogledali mes o, nato pa so odpotovali v Mnkarsko, od koder gredo v Trogir.
Belgrad, 22. sept. (Tel. »SI. L.«) Danes so na slovesen način otvorild dom Rdečega križa v Sarajevu. Slovesnosti jc prisostvoval tudi zastopnik Nj, V. kralja ter mnogo uglednih civilnih in vojaških aaabngati
Zborovanje hišnih posestnikov
Maribor, 22. sept. (Tel- »SI. L.«) Danes se je nadaljeval kongres Zveze društev hiSmh posestnikov. Najprej se je ob pol 10 vršil v uni-onski dvorani občni zbor pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo. Občni zbor je otvoril predsednik Frohlich, ki je pozdravil delegate iz vse države, med njimi Čač-koviča za hrvatsko zvero, podžupana Modrušo iz Karlovca, dr. Pavloviča iz Belgrada, društvenega predsednika Dimitroviča iz Subotice, predsednika avstrijske državne zveze druStcv hišnih posestnikov Otta ter inž. Malyja. Nato jc Frohlich poročal o delovanju zveze v Sloveniji, ki je bilo jako živahno. Zveza šteje danes 21 društev. Sledilo jc poročilo dr. Regalyja, ki je zlasti poudaril, da bi bilo treba ustanoviti poseben denaren zavod za hišne posestnike v Sloveniji. Za njim je poročal ravnatelj Jeglič o denarnem stanju zveze. DruŠtveniki so sklenili, da se prihodnji občni zbor vrši v Ptuju.
V isti dvorani se je nato vršilo maniiesta-cijsko zborovanje Zvezn društev hišnih posestnikov v naši državi, ki ga jc otvoril in vodil Čačkovič. Zborovanje so počastili s svojo ude-
Žebelj ma za sadna v prsa
Tragedija svoje vrste se je odigrala včeraj, med peto in šesto uro v š t e p a n j i v* s i. 54 letni Jakc-b K ris. ofelc, pleskarski pomočnik pri Remžgarju in stanujoč v Šte-panji vasi št. 72, je šel popoldne po svoji slari navadi v vas k sosedi. S to pa sta se sprla iu soseda je v razburjenosti pograbila za prvo orodje, <ki je bilo blizu: star zidni žebelj in ga zabodia Krišofelcu globoko v prsa, tik srca. Krištofelc se .je smrtno nevarno ranjen zgrudil na tla in priskočili so mu na pomoč sostanovalci. Poklican je bil reševalni avto, ki je Krištofelca prepeljal v bolnišnico. Sosedo je aretirala policija Pri vsej stvari gre baje za dejanje, storjeno iz ljubosumnja. Krištofelc se je namreč kot star fant krčevito branil — poroke.
LjubIjanska nedeVa
Polna razburjenj je bila včerajšnja ljubljanska nedelja, zakaj pripetilo se je več malih in tudi večjih nesreč, ki gredo skoro vse na račun brzega in obsežnega prometa.
Nesreča na Miklošičevi cer.ti.
Prva nesreča se je pripetila ob 7 zjutraj na Miklošičevi cesti. V neki osebni avlo se je zadelo zadaj motorno kolo. Holelo ga je prehitepi pa se je zadelo v zadnji desni blatnik. Motorno kolo se ;e prevrnilo, vendar pa se motcciklistu nj pripetilo nič hudega, pač pa je bilo znatno poškodovano motorno kolo, avtu pa »e je pokvaril blaU nik. Na kraju nezgode se je seveda nabralo kar črno ljudi.
S popoldanskim gorenjskim vlakom so pripeljali v Ljubljano nezavestnega Jakoba Kurenta, policijskega nadzornika v pokoju in stanujoč čega na Poljanski cesti 40. Padel i<» blizu Kranja s kolesa. I) bil je hude notranje poškodbe in je njegovo stanje zelo resno.
Težja nesreča se je pripetila v sokolski telo, vadnici v Šiški. 3« letni trgovski solrudnik Feliks S c h 1 e c h t a je padel pri telovadbi r lestve in si zlomil levo roko.
Najtežja nesreča so .ie pripetila malo po sedmih zvečer pred vojaSko bolnišnico. Pravilno p® desni strani je vozil s kolesom 62 lelni Matija Urbane, pleskarski mojster, stanujoč v Mostah 51. Po ccsti je tedaj privozil tramvaj, tik za Urbanrem pa i avtobus. Avtobus se je hotel izognili tramvaju, pri | tem pn se je zadel z blatnikom ob Urbanca. Urbane j je padel na tla in se resno poškodoval po vsem telesu. Dobil je občutno rano na gtivi, poškodoval si je levo nogo in ranil na križu, po ostalih delih telesa pa je d -bit manjše praske. Poklican je bil reševalni avto, kt je ponesrečenega Urbanca prepeljal v bolnišnico. Posebna komisija bo ugotovila; če je šofer avtobusa kriv nesreče.
Nočna služba ljubljanskih Ickurn. Nočno službo imajo drevi: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, in Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10.
Smrtna kosa
Včeraj ob % 12 je umrl nenadoma od srčne kapi zadet gospod Franc Sušnik, župnik na Selih pri Kamniku. Pogreb bo v torek ob 'AH dopoldne v Selih. — Pokojni je bil rojen 1. 1889. v Šmartnem pri Litiji in o-diniran 1. 1914. Dolgo vrsto let je služboval kot kaplan v Moravčah, kjer je pri vsrh organizacijah zelo vnelo deloval. Letos je dobil župniio Sela nad Kamnikom. Od lanskega leta je žc bolehal na bolezni, ki jo je dobil v dušnopastirskem delu. Naj v miru počiva!
Umrla ij«
včeraj gospa Doroteja Vavpotič, vdova po sod-dnem slugi, v 97. letu starosti. Pokojna je bila najstarejša žena v župniji Gorje pri Bledu. Pogreb bo v torek ob 9 zjutraj. N. v m. p.|
Kakšna bo zima
Danes na 18. pobinkoštno nedeljo in praznik sv. Tomaža ter sv. Mavrici j a se je v smislu preizkušenih vremenskih napovedi pcočitavalo vreme, ki ima priti v letošnji zimi. Sv. Matej nas je včeraj .pustil na cedilu; reklo se glasi takole: Na sv. Mateja vreme ugodno, ostane tako štiri tedne pri hodno. V ranih urah je bliskalo, grmelo in deževalo; proti poldnevu se je raraolnčilo, da se je za-čutila avgustova vročina; proti večeru pa je ob jasnem nebu zabrila oetra sapa.
Sv. Mavricij ni bil matejsko pitijski — Mavricijii dan če solnce sije, po zimi huda sapu brije«. Zato imajo mariborski vrenieno-slovci glede letošnje zimo malo trošla.
ležbo dr. Schaubach, oblastni komisar dr. Le-skovar m podžupan dr. Lipold. Prečitali jo
brzojavne pozdrave, ki jih je poslala državna zveza hišnih posestnikov v Berlinu, v Budimpešti in na Dunaju ter deželna zveza hišnih posestnikov na Koroškem. Glavna točki programa manifestacijskega zborovanja je bil referat dr. Faningerja, ki je govoril o zvezi s proslavo 30 letnice tukajšnjega društva hišnih posestnikov. Najprej je pozdravil vse delegata ter predstavnike državnih oblasti, nato pa podal zgodovino plodonosnega delovanja zveze v dobi 30 let. Koncem svojuga poročila je tudi omenil, da je društvo izvolilo za svojega častnega predsednika Julija Glaserja, za časlncga člana pa Vida Murka. Omenil je tudi, da namerava društvo postaviti svoj lasten dom. V imenu avstrijskega društva zveze hišnih posestnikov je nato pozdravil zborovanje Ott, ki je v svojem govoru zlasti podčrtal borbo, ki jo imajo hišni posestniki z marksisti. Zborovalci so poslali udanostno brzojavko Nj. V. kralju. Popoldne so gostje priredili izlet v vinograd grofa Merana v Limbušu.
Vcifenec ustreli! hčerko
svojega mo's"ra
Budimpešta, 22. sept. (Tel. »Slov. listu«.) Na Krislininem ringu se je danes dopoldne izvršil umor. Lastnik slaščičarne Jurij Moro-vitz jo šel zjutraj na lov in po povratku pustil lovsko puško v kuhinji. Njegov vajenec G6sz jo v odsotnosti mojstra vzel puško in ustrelil lepo 15Mno hčerko slaščičarja. Zadel jo je v čelo, hčerka je bila takoj mrtva. Izgovarjal se je, da ni vedel, da je puška nabasana. Služkinja, ki je bila v sosedni sobi, je izpovedala, da je videla, da je vajenec puško nabasal in sprožil.
Požar na Blatne Brezovici
Potniki iz vrhniške okolice pripovedujejo o velikem požaru, ki je nastal včeraj, v nedeljo zjutraj na Blatni Brezovici pri Vrhniki. Ob pol 6 zjutraj je začelo goreti ostrešje kmet-ske hiše pri »Matužinu«. Kmalu je bilo v plamenu vse poslopje, da so domačini komaj rešili iz hleva živino in pohištvo iz stanovanja. Na pomoč so prihiteli blalniški gasilci z motorno brizgalno. Kljub vsemu naporu pa niso mogli preprečiti, da je zgorela vsa hiša s hlevom vred. Od poslopja je ostalo le golo, očrnelo zidovje. Skoda je znatna, saj je zgorelo med drugim tudi za 5000 Din sena. »Ma-tužin sam je reven posesnik in je nesreča zanj tem večja. Kako je na?tal požar, ni znano.
nedelja
Pestrobarvno je bilo obeležje današnje mariborske nedelje M a g d a 1 e 11 s k a župnija je imela danes svoj pruznik; magdalen-ski Vineoncijanci so na slovesen način obhajali 50 letnico inngdaleuske Vincencijeve konference. Raz leče jc mnogoštevilnim vernikom govoril o krščanski dobrodelnosti in heroizmu kršč. usmiljenju ravnatelj bogoslovja kanonik dr. C u k a 1 a . ki je tudi darova! slovesno službo božjo. Po sv. maši pn se je vršilo v župni-šču slavnostno zborovanje, ki so se ga poleg ("ianstvii udeležili tudi zastopniki ostalih mariborskih Vinrencijevih konferenc in na katerem so se storili važni zaključki za delovanje v novem desetletju.
Tudi • frančiškanska župnija je obhajala svoj poseben praznik — blagoslovitev župnjiskega jnikopališča na Pobrežju. Dolgoletni nnčrli požrtvovalnih župljanov predmestne župnije Matere milosti so sc danes uresničili. ko jc lavantinski vladika dr. K o r 1 i n sredi mnoštva lavantinskih vernikov izvršil blagoslovitev prostoru, večnoStnega počivališča frančiškanskih župljanov.
Blagoslovitve se je udele:"il mestni župan dr. Juvan, okrajni glavar dr. H a c in bivši narodni poslanec Že bo t.
tir
Nekako za slovo od letošnje letne športne sezone so se na posameznih igriščih in dirkališčih razgibali mariborski športni utripi v višek. V športnem delu se razodeva današnja športne nedelja v vsej pestrosti.
V ospredju današnje nedeljske pozornosti jc bil tudi kongres Glavne zveze društev hišnih posestnikov.
NEZGODNA BELEŽNICA MARIBORSKA
44 letna služkinja Terezija Kocmut iz Koroške ceste je v trenutku, ko se je hotela izogniti avtomobilu, padla na tla in si zdrobila levo nogo v kolenu. — 14 letni dijak Edvard Putolen je po nesrečnem naključju padel na Slomškovem trgu ter si zlomil desno roko pod komolcem. Oba ponesrečenca so spravili v bolnico.
Policijska kronika.
Neznani vlomilci so vlomili v stanovanje neke posestnice v Pekrah in odnesli blaga v vrednosti 2000 dinarjev.
Denes popoldne ob pol p«Hh ima »Panonija« važen sestanek na Koroški cesti št. 1. Udeležba obvezna.
Zavarovalnica se pravda za lep nos
Pariz, 22. sept. (Tel. »SI. L.«) Senator in svoječasni ministrski predsednik Caillaux, čigar mnogostranski talenti niso neznani, je imel prav lep nos, ki pa je bil poškodovan pri neki avtomobilski nesreči. Caiilau* zaradi tega ni hotel začeti nobene pravde, češ, da ni filmska diva, ki se tožari za vsak lepoten nedostatek. Zavarovalna družba je bila pa drugega mnenja, ker jc pač zavohala dobiček. Neodvisno od Caillauxa je vložila odškodninsko tožbo in pravdo dobila. Caiilaux jc sedaj v srečnem položaju, da bo za nerodno postopanje z njegovim nosom prejel odškodnino 10.000 frankov,
Dogodki tedna
NOVI ZAKONI.
V -Službenih Novir.ah« je bil objavljen srednješolski zakon, ki je tudi že stopil v veljavo. Glavne smcrnice novega zakona so, da sc vrši pouk le v državnih ali samoupravnih šolah, v zasebnih pa le v onih, ki žc sedaj obstojajo. Vendar pa morajo učenci na zasebnih šolah polagali nižjo in višjo maturo na državnih zavodih in plačati državno takso. Nove zasebne šole se pa sploh ne bodo smele ustanavljati. Za vzdrževanje srednjih šol morajo skrbeti občine in oblasti. Novo je nadalje to, da so prepovedana dijaška društva, razen če je njih namen, da skrbe za moralni, estetični ali zdravstveni napredek učencev. Društva na plemenski ali verski podlagi niso dovoljena. Zanimivo je, da določa novi zakon, da se sme en razred ponavljali samo enkrat. Zakon vsebuje tudi podrobne določbe o profesorjih in suplcntih. katerim so plače zboljšane.
Zakon o avtorskem pravu je bil tudi že sprejet od vrhovnega zakonodajnega sveta in bo v kratkem podpisan. Novi zakon določa, da se ne sme nobene stvari ponatiskovati brez avtorjevega dovoljenja. Od umrlih avtorjev pa šele 50 let po njih smrti. Novi zakon bo važen predvsem glede prevodne literature, ker bodo morali odslej plačevati naši založniki tujim avtorjem precej visoke honorarje, če seveda ti ne bodo imeli te uvidevnosti, da majhen enomilijonski narod ne more plačevati toliko, kot 80 milijonski nemški narod. Potrebno bi bilo, da bi naš PEN-klub pod-vzel v tem smislu kako akcijo.
NAČRT GOZDARSKEGA ZAKONA
Vrhovnemu zakonodajnemu svetu je bil predložen načrt gozdarskega zakona, ki je posebne važnosti. Pri nas se mnogo preveč seka in kar je še hujše, prodaja se les v tujino tudi za slabo ceno in dostikrat odnesejo razni tuji sleparji še ta denar. Zato je nad vse dobro, da načrt gozdarskega zakona omejuje izsekavanje in predpisuje pogozdovanje. Toda potrebno je, da se bodo njegova določila tudi strogo in brezobzirno izvajala. Na vse zadnje je tudi po sedanjih zakonih prepovedano preveliko izsekavanje gozdov in ukazano pogozdovanje izsekanih parcel, a vendar so ostale dostikrat določbe zakona le na papirju. A v bodoče naj nc ostanejo, ker naši gozdovi nam morajo biti ohranjeni, ker so naš največji narodni zaklad.
OBNOVITEV PIROTSKIH POGAJANJ.
Pirotska pogajanja bodo obnovljena, kar je zasluga velike miroljubnosti naše vlade. Ni pa pričakovati, da bi ta pogajanja privedla do pravega zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarsko. Da bi se to doseglo, bi bilo treba predvsem likvidirati dvolactniška posestva ob bolgarsko-jugoslovanski meji, ker ta so glavni vzrok mejnih konfliktov. Baš v tej točki so Bolgari odklonili sporazum. Zato bodo pirotska pogajanja samo nekaka manifestacija volje do sporazuma, a do pravega sporazuma ne bo prišlo.
To predvsem vsled težkih notranjih razmer v Bolgariji. Krvavi atentat v Varni je dokazal, da so makedonstvujušči še vedno odločilen faktor v bolgarski politiki, pa čeprav divjajo med njimi najtežji notranji boji. Dokler ne bodo ti boji dobo-jevani, je tudi čisto nejasno, kam se okrene bolgarska zunanja politika. V tem je glavni vzrok, da ne more še priti do pravega sporazuma z Bolgarske.
DEMISIJA VLAD
Prejšnji teden je bil pravi teden že iz« vršenih in samo napovedanih demisij vlad. Na Češkoslovaškem je imenovanje novega vojnega ministra dalo povod za bojno napoved ljudske stranke, dočim je vzrok mnogo globlji. Kakor poročajo listi bodo v novembru že nove volitve, ki bodo po vsej priliki najbolj strle komuniste, največ pa : prinesle koristi slovaški ljudski s.ranki. | Močno so razširjene tudi govorice, da od-, stopi avstrijski koncelar Streeruwitz. 1 Njegov naslednik naj bi postal dunajski policijski predsednik Schober. Sprememba vlade je v zvezi z akcijo Heimvvehra. ki hoče uvesti v Avstriji streg protimarksističen režim. Splošno se govori, da pride v Avstriji že ta teden do revolucije, kar pa je morda le po-božna želja.
V	Litvi je padla Woldemara-sova vlada, ki je bila taiko krvava, da so jo že siti lastni pris.aši. Nova vlada bo zmernejša in bo, po vesteh nekaterih listov, zopet sklicala parlamenL
ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV.
V	preteklem tednu se je zasedanje D. N. omejevalo v glavnem na delo šestih komisij. V vsaki teh komisij je moglo po 52 zastopnikov držav blesteti s svojimi govorniškimi sposobnostmi. Običajno so pri tem zastopniki velikih držav govorili malo, zastopniki prav majnih dTžav pa ;em več. Kadar je n. pr. do-bil besedo Woldemaras, so vsi znali, da bo govoril ves dan. Zato tudi teh šest svetovnih parlamentov ni dalo pravih rezultatov.
Novosadska vremenska napoved. Po vsei državi večinoma jasno s prehodnimi oblaki ter slabimi vetrovi severozapadae smeri. Temperatura se bo dvignila.
Šport
Lahkoattetske iehme balkanskih držav
Atene, 22. sept. AA. Na ogromnem stadionu, ki ima prostora za 60 tisoč ljudi, se je pričelo danes dopoldne tekmovanje med balkanskimi atletskimi društvi. Stadion je bil zaseden do zadnjega kotička. Prvi so nastopili Bolgari, nato Rumuni, za njimi Jugoslovani in Grki. Tekmam so prisostvovali člani grške vlade in zastopniki vseh balkanskih vlad, tako tudi jugoslovanskega poslaništva z odpravnikom poslov Jovanovičem na čelu. Na stadionu so plapolale zastave vseh štirih držav, a godba je ob nastopu zasvirala vse štiri državne himne. Publika je tekmovalce livahno aklamirala.
Rezultati današnjega dne so f glavnem naslednji: Prvi Grki, drugi Rumuni, tretji Jugoslovani. Bolgari se niso plasirali.
Podrobni rezultati so skok v capreko: 1. Bolgar, 2. Jugoslovan Braunsbcr-ger, 3. Grki, Rumuni zaostali. V drugi seriji so zasedli prvo mrsto Grki, drugo Jugoslovan Buratovič. V teku na 100 m so prvo in drugo mesto zasedli Grki. V maratonskem teku na 10.000 m so prvo, drugo in tretje mesto dosegli Grki, četrto pa Rumuni. V teku n a 800 m je bil prvi Bolgar, drugi Grk, tretji in četrti Rumuni. Finalni tek na 100 m: prvi Grk, ostala tri mesta Rumuni. Finalni tek na 150 m: prvi Grk, drugi Jugoslovan Buratovič, tretji Bolgar, dočim je Braunsberger izstopil. V skoku v višino je zasedel prvo inesto Jugoslovan Buratovič, drugo Grki, iretje Jugoslovani, četrto Grki. Splošen vtis je, da so Grki najboljše moštvo, da pa jim ludi Jugoslovani ne zaostajajo. Jugoslovansko moštvo je nastopilo danes zelo utrujeno, ker je šele tik pred pričetkom tekme prispelo v Atene. Vodja jugoslov. delegacije g. Dobrin jc izjavil, da ho jugoslovanska delegacija, ki je v splošnem v dobri formi, po vsej priliki v končnem placmanu zasedla drugo mesto. Jutri se vrše tekme v metanju diska.
Nogometne tekme
I. kolo nogometnih prvenstvenih tekem.
Ilirija : Hermes 7:2 (4:2).
Prvo t kolo prvenstvenih tekem ni prineslo pričakovanih presenečenj. Zlasli za (o tekmo so optimisti pripisovali bolje žance Hermcsu. Igra je bila tipična prvenstvena borba, kjer se je šlo za točke in gole. Fines nogometa in smiselne igre ni podalo ne no, nc drugo moštvo. Trio Herme-sa se je popolnoma izgubil. Najboljši mož šiškar-jev je bil Klančnik, ki je zabil tudi efekten gol z glavo. Poudariti moramo pa, da je Hermes igral izredno ostro. In vse take stvari so se godile le za hrbtom sodnika. Če bi Hermes polagal več pažnje na igro ia opustil ostrosti, ne bi zapustil igrišča s tako visokim porazom. Iliriji se je poizkus z Zupančičem kot srednjim napadalcem šc precej obnesel. Neti je pokazal še precej smisla za skupno igro, je pa še precei neokreten. Omejc je še preveč na igro z zvezami in uporablja premalo krila. V splošnem so igrali vsi pod svojo formo, posebno pa Zupančič I, ki jc igral vse preveč ofenzivno. Na rovaš Urbančiča gre zopet en gol, ki ga je zakrivil, ker je predolgo zadrževal žogo. Sodnik gospod Šetina je imel igro še precej v rokah. Tekmi je prisostvovalo precej gledalcev, ki so pridno posegali z raznimi besedami v tekmo.
Svoboda — Jadran 6 : 3.
V predtekmi je Svoboda premagala Jadran s 6:3. To tekmo je vodil g. Pevalek.
Drugi razred.
Prvenstvene tekme drugega razreda so prinesle naslednje rezultate: Grafika : Reka 4 : 1, Slovan : Krakovo 3 : 1.
SK Ilirija s SK Celje 0:3 (0:0).
Po izenačeni igri je Ilirija izgubila z 0 : 3. Sodil je dobro in objektivno g. Ochs iz Celja.
ZAGREB-BELGRAD 5:2
Belgrad, 22. sept. (Tel. »SI. L.«) Danes s« je odigrala nogometna tekma med zagrebško in belgrajsko reprezentanco. Rezultat prvega polčasa 4:1, končni za 5:2 v korist Belgrada. V prvem polčasu so Bclgrajčani zabili Zagrebčanom tri gole v desetih minutah. V drugem polčasu so Bclgrajčani igrali samo z desetimi igralci. En Belgrajčan ie bil namreč izključen, ker je napadel svojega nasprotnika z zaletom z glavo v prsa. Gledalcev je bilo okoli 3000. Zagrebški poraz je v prvi vrsti zakrivil golman prvega polčasa. Publika jc začela mahoma klicati Mihelčiča (Slovenca), ki je znan golman športnega kluba Gradjar.ski. Ko je v drugem polčasu Mihclčič prevzel vlogo vratarja, so Bclgrajčani mogli zabiti samo en gol Športniki so bili mnenja, da bi bil rezultat tekme 2:2, če bi Mihelfcič ves čas igral zagrebškega golman a.
Maribor, 22. sept. (Tel. SI. L. ) Športni klub Železničar proti Rapidu 7:1 (4:1). Sodil je Nemec Dovver.
Ptuj, 22. sept. (Tel. SI. L.-) Nogometna tekma SK Svoboda, Maribor, proti SK Ptuj 8:3 (3:0).
Jugoslavija — Bolgarska 0 : 0.
Belgrad, 22. sept. AA. Današnja druga tekma med Jugoslavijo in Slavijo je ostala neodločena z 0 : 0. Tekmi je prisostvovalo nad 10 tisoč ljudi. Publika je z razburjenjem spremljala potek igre, v kateri jc bila Jugoslavija v vidni premoči, vendar pa je zamudila vse ugodne prilike.
Maribor : Celovec 4:2
Celovec. 22. sept. (Tel. »SI. L.«) Medmestna tekma Maribor : Celovec je končala z rezultatom 4:2 (2:1). Kljub temu, da je Maribor poslal v boj svojo drugo garnituro, jc v lepi igri zmagal. Gostje so igrali odlično in v vsakem oziru nadkriljevali domačine. Udeležba je bila precejšnja.
ZUNANJE
Dunaj, 22. sept. (Tel. SI. listu*.) Herta proti Wiener Sportklub 1:1 (1:0). Gledalcev 12.000.
Rapid : WAC 1:1 (0:0), 12 000 gled.
Floridsdorf : Hakoah 5:2 (1:1).
Wacker : Austria 1:0 (0:0).
Danes se je vršil avstrijski maratonski tek na 42.2 km na progi od igrišča Dornbach na Dunaju do Tullnerbacha in nazaj. Udeležilo se ga jc 22 tekačev, med njimi tudi več iz Nemčije in Madžarske. Prvi zmagovalec je bil dunajski maratonski tekač Franc Tuschek (WAC), ki je navzlic neugodnemu vremenu dosegel nov rekord 2 uri, 44 minut in 42 sekund, dočim je prejšnji rekord znašal 2 uri, 46 minut, 15 sekund. Drugi je bil Machatsch (Reichsbund, Wien) v času 2 uri, 53 min., 3 sek., tretji pa Jacobi (Waf. Wien) v času 3 ure, 2 min., 49 sek.
Budimpešta, 22. sept. (Tel »Slov. listu«.) Hungaria : Bastya 6 : 1 (1 : 1). Ferenczvaros : III 8 : 0 (4 : 0). Ferenczvarcs II : Vac 116:0 (4 : 0).
Pcčuh: Peca Bt»ranya : Kispest 0 : 0.
Knposvar: Budapest 33 : Somogy 2 : 0 (2 : 0).
Praga: Te.plico Fussbalklub : Victcria Žižkov 5 : 2 (0 : 1). Teplice so si s Jem pridobile zlati pokal mesta Toplice BSZ Praga : Praga VII 3 : 2 (1 : 1). SC Liben : Bohemian 2 : 0 (2 : 0). Čehia Karlin : SK Hladno 2 : 1 (0 : 1).
Milan, 22 sept. (Tel. --S'.ov. lisu-t.) Am-brosiana Milan : Admira Dunaj: 3 : 2 (0 : 1).
Mednarodni Inhkoatlctski miting S. K. Ilirije
Višek v lahkoatletski sezoni je dosegel včerajšnji mednarodni miting Ilirije. Du niso morali v Atene na balkansko Olimpijado na jbol jši atleti Zagreba in Ljubl jane, bi bil ta miting go-
Med tednom
V šolskih bukvah berem, da so mesta tisti kraji, kjer stoje sijajne palače ali vsaj lepe večnadstropne hiše druga ob drugi. Med dolgimi vrstami hiš se vlečejo navskriž in počez m naravnost še daljše ulice, po ulicah pa drdra j noč in dan nepregledna množica mo,ociklov, i biciklov in avtomobilov. V mestih prebivajo meščani, v meslecu Gottingen na Nemškem pa stanujejo profesorji, študentje in živina, če se ranjki pesnik Heine ni zlagal. Pa menda se ni, ker ni bil časnikar, ampak pesnik.
Iz šolskih bukev se torej uče otroci, da so glavni junaki mest velike hiše in meščani. Otroci to tudi verjamejo in tudi jaz sem to verjel, dokler se mi ni po dolgih letih skadila iz možganov vsa modrost in učenost pustih in dolgočasnih šolskih bukev. Danes ne verjamem prav nič več na to, kar je v bukvah, ampak kar sam gledam okoli sebe in ugibam in sodim, kaj bi utegnilo biti to in kaj to. Če kaj uganem, je prav, če pa ne, jo pa za-vijem kam na četrt, če imam denar, pa je opravljeno. Na bukve pa zato prav nič več ne verjamem, ker je vsaka stvar v vsakih bukvah drugače povedana. Eni pišejo, da vino škoduje, drugi pa pišejo, da nič ne Škoduje — sedaj se pa spoznaj! Zato je najbolj pametno, da človek sam poskusi, kako je to in kako je ono.
Velike hiše in sijajne palače so res lepa stvar, posebno če je v gruntnih bukvah zapisano, da je taka-le hiša ali palača tvoja. Tudi mestne ulice so lepe, posebno če niso preširoke, da ni ponoči 6ot predol<;a. Tudi gospodje meščani so čisto prijetni in prijazni ljudje,
imajo pa vsi eno veliko napal o, da so namreč vsi skupaj v mestih drug drugemu popolnoma enaki, kar je silno dolgočasno. Dunajski
mizarji oblajo deske prav tako kakor ljubljanski, češki krojači šivajo hlače po istih vzorcih kakor mariborski in peki po vseh mestih bi bili zelo zadovoljni, če bi se dalo napraviti testo iz same vode brez moke. Lepe hiše in ravne ulice s spoštovanimi gospodi meščani vred niso torej nič posebnega, kar bi dajalo mestom njihov značaj.
Ta teden enkrat so me prebudili nesrečni pijanci iz najboljšega spanja, da sem šel odpret okno in gledat na ulico, kaj je. Videl jih nisem več, slišal sem pa še njihovo moderno »ato-nalno petje«. Gospodje, le ne vprašujte, kaj je to I Tako pojemo mi vsi, kadar iz nas ne sili umetnost, ampak korajža. No, in takrat mi je prišlo na misel, da ustvarjajo pravi značaj vseh mest barabe in škandali. Ne verjamete? Priznam, da se to nekam čudno sliši, res je pa le.
Le poglejte vaškega čevljarja. Ta vsukava ščetine v dreto tako kakor mestni čevljar. Oba sedita na enakih stolčkih in lasata vajenca in pretepata svoje žene po istih znanstvenih principih in metodah. Dacarji in financarji so na kmetih ravno tako sitni kakor v mestih in sodniki zapirajo ljudi na deželi po istem »krivičnem zakonu« kakor v mestih. Besede »krivičen« naj mi nihče ne šteje v zlo; primejo naj tistega, ki je to besedo k nam zanesel. Vso to je torej sama uniforma, in ni nič svojskega. Baraba jc pa baraba, je nekaj čisto posebnega in škandal je vsak zase posebne vrste škandal.
O tistih dobrodušnih postopačih in poha-jačih, ki so jih Ljubljančani odlikovali z be-
tovo največja letošnja lahkoatletska prireditev v državi. Proti tako okrnjeni skupini ljubljanskih in zagrebških atletov je celovški K. A. C. postavil svojo kompletno sekcijo z izbornimi tekači. Pozdraviti je nastop utletov Primorju, ki so s tem dokazali svojo športno zavest. Edina hiba vse prireditve je bila pri razsodniStvu. Doseženi so bili ti rezultati:
Tek 100 metrov: 1. Harlerer (K. A. C.) 11.2, 2. Pavšič (I.) 11.4, \ Brezov ski (H.).
Skok v višino: t. Eger (K. A. C.) 171 m, 2. Jakupič (H.) 170 m, 5. Zupančič (I.) 165 ni.
Met. diska: 1. Manojlovič C) 58.01, j. Banko (I.) 32.80. 5. Gaapor 52.55, 4. Hadorer (k. A. C. 52.21, 5. Rus (k. A. C.) 51.71, 6. Stepišnik (I.) 51.17. Zagrebčani so v motih ponovno dokazali, d« ro zaenkrat brez konkurence.
Tek 400 metrov: t. Hadorer 'K. A. C.) 55.6, 2. Žorga (P.). 5. Vidmar (L).
Met kopja: 1. Krvza (K. A. C.) 46.<>5, 2. Gn-šptir (C.) 46.45. "V Pctkovšek (P.) 46.4«.
Skok v daljavo: 1. Pavšič (1) 0 10, 2. Brc gorski (H) 6.10. 3. Ferkovič (H) 0.17. Ker >ta cbu prva skočila enako daleč, sla v sedmem skoku sko-čila PavšiJ (5.00, Bregovski 5.06 in tako je Pavšič dobil prvo mesto.
Tek 1500 m: 1. l.eban (KAC) 4:24, 2. Sussilv (KAQ, 3. Kumer (1).
Tek 5000 m: 1. Sus»ity (KAC) 17:376. 2. Tinin. 3. Ilovar (oba I).
Met kregle: 1. Gašpar (C) ll.tifi, 2. Ferkovič (H) 11.48, 3. Jeglič (I) 11 42. Jeglifi |e pred tekmo v pcsku.-nem metu vrgel čez 12 metrov.
štafeta 4 .100 m: 1. KAC 16.8, 2. Ilirija. Met klad:.va: 1 GaSpar (C) 37.70, 2. Ferkovič (II) 37.12. 3. Manojlovič (C) 82.94.
NAŠI TEŽKI ATLETI Maribor, 22. sept. (Tel. SI. L.«) Težko-atletski nastop SK Železničar iz Maribora v Celju se je vršil v soboto zvečer v Narodnem demu. Terglavčnik jc soročno dvignil 115.50 kg. Vršil se jc ludi propagandni boksmiteh med člani SK Železničar, ki so ga gledalci z navdušenjem sprejeli.
TENIS TURNIR V PTUJU
se je odigral med Mariborom iu Plujem i reiulia-tem 8:8 na igrišču v Ljudskem vrlu. Priredila st« tekmo Prvi slovenski športni klub Maribor in Slovenski športni klub Ptuj. Posamezni rezultati so sledeči: Gašparin-Heiuerv 8:2, 6:1, Voglar-Gorup 6:1, 9:7, Zakolnik-Rogll« 6:4. 2:6, 6:1, pl. Pongratz-Martek 6:8, 2:6, 2:7, Oa3parin-Roglič-Zakotnik-He|-wer.v 6:2. 6:4, V</tflar-Martok-Pongralz-Jurko H;0, 7:5, Gorup-Tiibias-Martek-Voglar 6:4, 7:5. Damo: Breda Šriberjeva-PongraU 7:5, 6:4, Gregorec-Tkalec 7:5, 6:4, Hribar-Gašparin-Tkalec-Zakotnik 6:1, 6:2, Gregoree-Roglič-Pongratz-PongrMz 11:9, 6:4.
MOTOCIKLISTICNE DIRKE V BELGRADU Belgrad, 22. sept. (Tel. »SI. L.«) Danes so se vršile moiociklistične dirke na progi Belgrad —Kragujcvac in nazaj. Šlo je za prvenstvo mo-
tociklističnega kluba v 1. 1929. Tekem so sc udeležile trt kategorije: 1. do 350, 2. do 500 In 3. 500 in 1200 kubičnih centimetrov. Prva kategorija je startala ob 8.15, druga ob 8.25, tretja pa ob 8.35. Na tekmi se jc pripetilo nekaj nesreč, ker so nekateri udeleženci napravili karambole, vendar smrtnih žrtev ni bilo. Ponesrečence so takoj prepeljali v bolnice. Zmagal jc v prvi kategoriji Mijo Bogosavljcvič, v drugi Bora Micič, v tretji pa Lujo Pelerin ki si je pridobil kot nagrado Shellov pokal.
Lepa pridobitev ljublj. mestnih uslužbencev
Kamna gorica, 22. sept.
Danes se jc izvršila tu svečana otvoritev sanalorija ljublj. mestne bolniške blagajne, ki je nastanjeno v preurejeni Toma-novi vili. Ir Ljubljane se je otvoritve udeležilo okoli 60 mestnih uslužbencev. Pred vhodom v Kamno gorico je goste pozdravilo tamošnjc prebivalstvo z županom na čelu in prebivalstvo Krope ter gasilci v krojih. Ob 10 se jc vršila otvoritev in blagoslovitev doma. Predsednik bolniške blagajne dr F u \ jc v imenu bolniške blagajne otvoril dom, pozdravil vse navzoče ter sc zahvalil za lep sprejem. Od mestne občine sta bila navzoča župan dr. P u c , profesor J a r c ter občinski svetniki: Orehek, Urbančič in dr. Bohinjec. Po blagoslovitvi in otvoritvi se jc | vršila neprisiljena zabava, ki sc jc nadaljevala šc popoldne. Člani mostne bolniške blagajne so z novim domom pridobili lepo okrevališče, ki ima v devet velikih sobah prostora za 20 oseb. Poleg okrevališča jc lep park v obsegu okoli 3000 kvadrat, metrov
Kolesarska nesreča
Na ccsti iz kamne gorice proti Radovljici sr je v klancu nad Lincovem pri padcu s kolem teiko ponesrečil Kurent .laka, vratar pri tvrdtu Kune & Co. Zadel i« ob obcestni kamen in obležal v nezavesti. Mimo došli radovljiški okrajni zdravnik je bil v dvomu, če bo ponesrečenec ostal pri življenju. Takoj po nesreči jc prišel n« lice mesta osebni avto n«kega Ljubljančana, ki je ponesrečenca prepelial na radovljiški kolodvor, odkoder so ga s prvim vlakom odpravili \ de želno bolnico.
Inserirajte v »Slovenskem Listu«!
ueceri
se bližajo, dragi možiček!
Da nama ne bode dolgčas, si že sedaj preskrbiva za godbo in petje, pouk in zabavo! — Poglejva tja v prodajni paviljon
Radio Lfiihljana
mihsošifieoa cesta 5
in kupi mi lep radio-aparat
kot sva ga zadnjič videla na velesejmu.

sedo »baraba«:, ne bom pisal. To je opravil že ranjki dr. Tavčar. Povem naj le to, da na vasi barab ne poznajo, mesta jih pa puznajo. Praga ima svoje :.pepike«, Dunaj ima svoje »Plilcherc-je, Ljubljana ima pa svoje barabe, to se pravi, imela jih je. Pražki ^pe-pik« je pa vse kaj drugega kakor dunajski »Pulcher« in ta je zopet vse kaj drugega kakor je bila naša »baraba«, vsi skupaj pa so zopet svojski tipi in popolnoma različni od meščanov in vaščanov. Mesla torej niso kraji, kjer žive meščani v lepih palačah, kakor stoji to zapisano v šolskih bukvah, ampak so kraji, kjer žive barabe. Na kmetih, kakor rečeno, ni barab, Ljubljana je nekdaj barabe imela, to je ugotovil že ranjki Tavčar, kakor sem že rekel, ne morem in tudi nočem reči, kako je danes. Meni se zdi, da v Ljubljani danes ni več barab. S tem pa nočern reči, da Ljubljana ni več inesto, ampak hočem le povedati, da je lurnp nekaj drugega kakor baraba.
:>Skandalk — bodo rekli morda kakšni Ljubljančani, da se upa ta pohaba in baraba kaj takega zapisati. Naj mi ne zmeiijo. To soiti namreč zapisal le zato, da lahko preideni od barab na škandale, torej zaradi »logične zveze«, mislil pa nisem pri leni nič hudega, prav res ne. Sicer pa, ali veste, kaj je škandal? Ali morda veste celo to, kako se pravi škandal po slovensko? V vsegavednem leksikonu berem, da je škandal »dejanje, ki je po-hujšljivo«, ali pa »da se ljudje nad njim zgledujmo". Tako pravi leksikon. Moja žena mi pa pravi, kadar mi prijateljčki žvižgajo pod oknom, naj pazim, da ne bom prevračal kozolcev t. j. naj ne delam škandalov. Skan-dul je torej kozolec. Meni se zdi ta beseda
izvrstna, silno lepo bi bilo, če bi jo splošno vpeljali. Ali ue bi bilo to naravnost sijajno, Če bi brali v kakšnem slovenskem časniku debelo tiskan naslov »Neverjeten k o z o 1 ec v Ljubljani«!
Gospodje besedarji bodo sicer kričali, d; prevračam besedar&ke kozolce, pa nič ne stori Naj jih pa še oni, če jih znajo. Jih bo vsaj več (namreč kozolcev, ne besedarjev).
Kakor vsi vemo, v Ljubljani ni kozolcev, torej tudi ne škandalov. Ni pa mnogo manjkalo, pa bi jih bili dobili. Tako sem tam enkrat bral, da so hoteli posekati divje kostanje v »Zvezdi." in nekateri ljudje so rekli, da bi bil to škandal ali po moje kozolec. Ker pa kostanji še danes lepo rastejo, je jasno, da niso šc iz njih napravili kozolca. Potem sem bral, da so ljubljanski mestni očetje zelo vneti za zidanje cerkva. Zlobni jeziki so pa šepetali, da našim spoštovanim mestnim očetom ni toliko do cerkva, ampak da bi radi videli le to, da bo kdo sprožil misel, naj bi prislonili na kakšno novo stavbo vsaj kakšno skromno ploščo, kjer bi bila vklesana njihova svetla imena, da bi zanikrno potomstvo spoznalo, kako so bili nekdaj brumni in golanl. Te velike misli pa žalibog zopet ni nihče povedal dovolj glasno in s kozolcem zopet ni bilo nič. En škandal pa ima Ljubljana vseeno in to je, da nima škandalov in zato jc Ljubljana vendarle mesto, inesto lepo, mesto belo, — mesto belo in veselo.
Ce bi pa bilo meni dano pisali resnico, kakor mi je dana laž in lažnivost, bi bila pa Ljubljana kar čez noč največje mesto na svetu;
(Ljubljančani kriče): Baraba! To je škandal! Na kozolec ž njimi
Leto strahote 1793
Spisal Victor Hugo.
40
»Oni merijo na vas,« so zakričali topničarji in ugasnili bakljo. Gauvain jc zamišljen pobral klobuk.
V resnici je nekdo meril na Gauvaina — to je bil Lantenac. Marquis je bil prijahal do barikade od zadaj; takoj se mu jc javil Gouge-lc-Bruant.
»Milostivi gospod, presenetili so nas!« — »Kdo?« — »Ne vem.« — »Ali je cesta na Dinan prosta?« — »Mislim, da jc.« — »Moramo se umakniti.« — >Se je že zgodilo, mnogi so že zbežali.« — Nc bežati, umakniti sc jc treba! Zakaj ne streljate iz topov? — »Ljudje so zgubili glavo, vrhtega nismo imeli oficirjev.« — »Kaj sc je zgodilo s prtljago?« — »Milostivi gospod, vso prtljago in ženske ter ostalo kramo sem odpravil v Fougeres. Kaj naj naredimo s tremi ujetniki?« — »Ah! Z otroci?« — »Da.« — To so naši talci. Odpravite jih v Tourgue-o.«
Marquis je nato stopil v barikado. Kakor hitro sc jc pojavil vodja, sc je vse namah izpremenilo. Za barikado je bilo prostora samo za dva topova; marquis jc ukazal postavili dva šeslnajstfuntnika in napraviti zanju dve strelnici. Ko sc jc sklonil nad top, da opazuje sovražnikovo baterijo, je zapazil Gauvaina.
Tukaj je!« je vzkliknil.
Potem jc sam prijel za brisač in nabijalnik, nabasal top, naravnal muho in sprožil.
Trikrat je streljal na Gauvaina in ga je trikrat zgrešil. S krogljo mu je izbil samo klobuk z glave. Kako sem neroden!« je zagodrnjal. »Malo nižje, pa bi mu bil odbil glavo.« Ko je ugasnila baklja pri sovražnikovi bateriji, je dejal Lantenac: »Dobro, naj bo!« in se obrnil do svojih kanonirjev.
»Kartcčni ogenj!«
Stvar se je temeljito preobrnila. Kdo ve, ali nc bodo kmetje za barikado, ki so zdaj razpolagati z dvema topoma, prešli iz obrambe v napad? Če odštejemo mrtve in ubežnike, je bilo kmetov še vedno pettisoč, medtem ko jih je imel Gauvain samo tisoč dvesto. Kaj bo z njim, če bo sovražnik uganil, kako malo mož ima? Če bi kmetje napravili izpad, bi bila
stvar lahko izgubljena. Kaj napraviti? Odspredaj barikade ni bilo mogoče naskočiti, tisoč dvesto mož bi ne bilo kos pettisoč kmetom. Čakati pa tudi ni bilo mogoče.
Gauvain je bil v teh krajih doma. Poznal je trg in vedel, da je stara tržnica, v kateri so se bili kmetje zašancali, mejila na labirint ozkih in vijugastih ulic.
Obrni! se jc k svojemu namestniku, kapitanu Guechampu, ki je slovel kot izredno smel dečko. > Guechamp,« mu je dejal, »izročam vam komando. Streljajte, kolikor le morete. Preluknjajte barikado s topovskimi krogljami in ne dajte kmetom časa, da bi sc česa domislili.« — »Poslušam!« je rekel Gue-champ. Potem pa imejte celo kolono pripravljeno za napad.« In poleni je zašepetal Guechampu še par besed v uho. »Poslušam!« je le-ta odgovoril. Na glas pa jc Gauvain nadaljeval: »Ali so naši bobnarji vsi tu?« — »Da.« — »Imamo jih devet. Obdržite dva, ostalih sedem dajte meni.« Bobnarji so se postavili pred Gauvaina. Nato jc zaklical Gauvain: »Bataljon ,Rdeča kapa' naprej!« Dvanajst mož, med njimi narednik, je stopilo iz odreda. »Ves bataljon!« je dejal Gauvain. »Tukaj je,« je odgovoril narednik. »Dvanajst vas je samo?« — »Dvanajst.« — »Dobro,« jc dejal Gauvain.
Ta narednik je bil dobri Radoub, ki je bil v gozdu La Saudraie posinovil v imenu bataljona tri otročiče, kateri so sc zdaj nahajali v Lantenacovem ujetništvu. Hvalabogu Radoub ni bil v Herbe-en-| Pailc, kjer so bili kmetje poklali polbataljon.
Gauvain je ukazal možem, naj ovijejo puškine i ccvi s slamo, da se ne bi slišalo, kadar bi udarjale skupaj. Po preteku ene minute, ko je bilo to povelje v največjem molku izvršeno, je zaukazal Gauvain vojakom, naj sezujejo čevlje. »Jih sploh nimajo,« je javil narednik. »Dobro.« Z bobnarji jih je bilo devetnajst mož, Gauvain jc bil dvajseti. Zaklical je: »Za menoj! Drug za drugim. Bobnarji za menoj, zatem bataljon. Narednik, vi imate poveljstvo bataljona.«
Postavil se jc na čelo četici in medtem ko so od obeh strani grmeli topovi dalje, se jc dvajset mož plazilo liki sence skozi zapuščene ulice. Vse mesto jc bilo kakor mrtvo; prebivalci so se bili poskrili po kleleh, vsaka vrata so bila zapahnjena, vsako
| okno zabito. Nikjer luči. Odmeval je lc divji šum ; z glavne ulice, kjer sla rcpubličanska in rojalistična j baterija druga drugi bljuvali v obraz karteče.
Po dvajsetminutnem maršu skozi zavite ulice je Gauvain, ki se je kreta! po temi s popolno sigurnostjo, prišel do konca ozke ulice, ki se je iztekala v Glavno; bili so za hrbtom tržnice. Obšli so postojanko. Na ti strani tržnica ni bila utrjena. To napako so kmetje vedno delali. Prednjo stran so bili obda-i z barikado, odzadaj pa so lope bile popolnoma proste, med stebri jc še stalo polno prtljažnih vozov, pripravljenih za umik. Pettisoč Vandejcev je bilo obkoljenih.
Gauvain je tiho dajal povelja naredniku. Vojaki so sneli slamo s cevi, dvanajst grenadirjev se jc postavilo v ulici v bojno vrsto, sedem bobnarjev jc čakalo z dvignjenimi paličkami.
Ko je nastopil med artiljerijskimi salvami premor, je Gauvain zavihtel sabljo in zdajci je zadoncl skozi molk glas, srebrnozvok ko fanfara:
»Dvesto mož na desno, dvesto na levo, ostali v sredino!«
Dvanajst pušk se je sprožilo in bobnarji so bob-nali: Napad! Gauvain pa je zakričal strašni klic modrih: »Bajonet na puško! Naprej!«
Učinek je bil strahovit.
Vsa kmetska truma je mislila, da jo jc napadla v hrbtu druga armada. V trenutku, ko so se oglasili bobni, je tudi Guechamp s kolono v Glavni ulici z bobnanjem prešel v napad in naskočil v diru barikado. Kmetje so videli, da so med dvema ognjema. Če se kmet prestraši, je ko da bi se bila vnela slamnata streha in kakor se zublji na slami bliskovito spremene v velik požar, tako nastane iz strahu kmetov divja panika. Vsak strel iz pištole se zdi ko da je iz topa, šum raste v neznanskost. V par minutah je bila tržnica prazna, kmetje so se razbežali na vse strani, oficirji niso mogli napraviti ničesar. Ustrelili so dva, tri bežeče, vse je kričalo: »Reši se, kdor se more!«, in armada se jc razpršila po ulicah kakor skozi luknje sita na prosto polje kakor oblak, ki ga v hipu razžene vihar.
Eni so bežali proti Chateauneuf, drugi proti Plergueru, drugi zopet v smeri na Antrain.
N < O T » l
C« OS »T »g.D--au — 2 ='(£3 g"
si.
I
a>N
iT 3 »
" Gep<
r-. » « Oa S^S.P Z5;
a _ s'
3.50NF
^ o I 1<8ns|
C)rt> < -T"
ora.TR-
S ? >J g
g , o«
~ I =-t> o y s i ;•<
ro 1— < f-
4* ' rt M— i i..
" r 1 5-
a n t^OH« •	« a
O ,	»o
1
N
O 9T
anPffi??
V ro a ra n b ■— ~
Sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo, da je v nedeljo dne 22. t. m., previdena s sv. zakramenti, v starosti 97 let, umrla naša ljuba stara mali, gospa
Rotijo Vavpotič roj.Rekar
Pogreb rajnee bo v torek 24. sept. ob 9 dopoldne s sv. mašo na farno pokopališče v Gornjih Gorjah pri Bledu,
MILAN, MIRKO in STANKO, hvaležni vnuki.
Neslišen klavir
Z Dunaja, mesta glasbe, prihaja vesela vest, da jo neki mlad Dunajčan iznaSel klavir, ki tudi pri največjem brenkanju ne da od sebe nobenega tona. Žakaj pa bo potem tak klavir, bi kdo vprašat? Tisti, Iti stavi tako vprašanje, naj samo stanuje v hiši, v kateri se uče razni bodoči virtuozi in vir-tuozinje klavir, pa bo takoj navdušeno pozdravljat iznajdbo Dunajčana. Iznajdba Dunajčana je v sie-dečeni. S posebno napravo zapre vsak udarec na tipko neki električni tok, ki reagira na valove gotovo dolžine. Ton, ki nastane z udarcem na tipko, doni v isti dolžini. Ti električni valovi pridejo naio v radiu podoben aparat in igralec sliši s slušalko natančno svojo igro. Tako je našel DunajCan srečno rešitev, da sicer igralec sliši sebe, ne more po » svojimi skalami mučiti drugih.
—o—
»Kako hitro jc zdravnik ozdravil gospodično nervoznosti.«
»To je bilo čisto enostavno. Dopovedal ji je, da je nervoznost pojav starosti.«
špecerijsko in holoniialno blago, umetno gnoillo. cement ito. M.
dobavlja
OospodorsKo zvezo v Lfnblioni
S&LDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. '
M
NUDI TO IZEEBNO UGODNIH CENAH
KSOVIZNVCA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Priporočam svoj prvovrstni krojaški atelje za gospode in dame. Jože Gregorin, Marmontova ulica 19 na Mirju.
Cenejše kot pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manufakturno blago samo pri
TRPIN, Maribor, Glavni trg št. 17
Hakdflaturiii
časopisni papir se dobi po Din 3'— za kg v JUGOSLOVANSKI TISKARNI, II. nad.
A. Verbais ti LiubUanca
Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej)
Tovarniška zaloga vsega elektroinst. male-rijala in strojev. — Radloaparatov in njih sestavnih delov. — Medicinski aparati
I. t. d. — Izvršuje vsakovrstne instalacije pod vodstvom strokovnega inženerja.
Halrti In proračuni na zahtevo 1 Ctne priznano najnižje j
Zvonarna in železolivarna, st.vid n.uubi.ano
Solidna postrežba!	Zahtevajte ponudbel
Zvonovi za cerkve, podružnice in kapele iz zajamčeno prvovrstne bronovine, v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se izredno po lepem,
Čistem in močnem ter daleč donečem glasu. Mnogobrojna priznanja preč. župnili uradov na razpolago.
Kovinama!	Železolivarna!
Utivanje odlitkov po vzorcu, modelu ali načrtu iz litega železa, baleta, losfomo in slro,,ue kompozicije, rdeče litine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin, surovo lite ali po Jclji obdelane. Odlitki za ležaje (ležajne šalice, osovine) parne stroje, vagone, vagonete, polnojarmenike britgalne, žage. peči, štedilnike, spominsko plošče, tclovnduo orodje, vodovode, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne
svrlie v najboljši zajamčeni kvaliteti. Konkurenčne ceno I Ilitra in točna postrežba.
ZNAMKE
najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »Tribuna" F- B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHII
Pupilarno varni zavod, najbolj varna naložba!
Oblastna hranilnica
mariborske oblasti
Centrala: Maribor, Trg Svobode št. 3, tel. 281. Poštna hranilnica 12.363.
Podružnica: Celje, Cankarjeva št. 11, nasproti pošte, prej Južnoštajerska hranilnica. Tel. št. 93. Pošt. hran. 10.727.
Sprejema vloge - najugodnejše obrestovanje. Dovoljuje vsakovrstna posojila - najugodnejši pogoji. - Za varnost jamči Mariborska oblast z vso svojo davčno močjo in premoženjem.
iiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiMiiiiuiiniiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Proda se par tisoč različnih znamk po nizki ceni. Naslov: Fran Ksav. Ažman, Javornik, Gorenjsko.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča
Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu- Spisal "M. Humek. Vez. 80 Din.
Sadno vino ali sadjevec. Navod, kako ga izdelujemo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Pc lastnih izkušnjah priredil in z 42 podobami pojasnil M. Humek. 10 Din.
Sadje v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Priredil M. Humek. 24 Din.
Slovenska kuharica. Velika izdaja, ki ima 068 strani in 2508 receptov, 193 slik v naravnih barvah in veliko slik med besedilom. 7 izpopolnjena in pomnožena izdaja. V celo platno vezana 160 Din.
Sirarstvo. Spisal Anton Pevc, državni mlekarski inštruktor. 60 Din, vez. 70 Din.
Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj. 40 Din, vez. 60 Din.

VSi«

Brzojavk Gospobanka
Telefon štev. 2C57, J470, 2570
Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Split, Šibenik.
Maribor, Novisad, Sombor,
Kapital in rezerve skupno nad Din 10,000.000—, vloge nad Din 400,000.000-—. Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji.
EfSisai slssoenshl zaood brez fn§ega kapitala |e
baletni zavarovalnica
o LgnMganl, Dnnafska cesta 17
Sprejema v zavarovanje:
1.	Proti požaru: a) raznovrstne idelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Zvonove proti razpoki in prelomu.
3.	Sprejema v novoustanovljenem življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Skupno premagamo skupne felaoe!
Sonji k soollm!