Leto VIII, st. «66
Ljubljana5 sobota 16. julija 1921
Cena 3 Din
msa liHaia ob 4. ijirtfj. aca
Stane mesečno Um 15—, za inozemstvo Din 40•— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knailova ulica itev. 5/L Telefon št. 2073 in 2804, ponoči tudi St. »034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, IfreSerno*« ulica št. 54. — Telefon 4t. 2036.
iDSeratnJ oddelek; Ljubljana, Prešo-nova ulica št. 4. — Telefon St.
Podružnici: Maribor, Aleksandrova Jt 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri postnem ček. zavodu: LJub-iana St. 11.843 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241.
Krvavi revolucionarni izgredi na Dunaju
Na stotine mrtvih in tisoči ranjenih? - V ozadju komunisti?
Delavci zažgali sodno palačo, razdejali velenemško «Wiener Allgemeine Zeitung» ter demoli-rali uredništvo in tiskarno klerikalne «Reichsposte». — Krvavi spopadi med delavci in policijo so se nadaljevali od jutra do pozne noči. — Možnost splošne stavke. — Socijalni demokrati zvračajo krivdo na vlado in zahtevajo odstop Seiplovega kabineta. — Vlada obvladuje položaj? Parlament ustavil svoje delo. — Telefonske in brzojavne zveze z Dunajem prekinjene. - Naval na trgovine. — Vesti o linčanju dr. Deutscha
Ljubljana, 15. julija.
Za sedaj še ni mogoče z gotovostjo reči, ali izvirajo krvavi dogodki na Dunaju samo iz spontane reakcije razkačenih delavskih množic na oprostitev treh hakenkreutzlerskih morilcev, reakcije, ld jo je policija in vlada z neumestnim, izzivalnim postopanjem raz-palila do nenavadne ogorčenosti, ali pa Je bila ta oprostitev povod za izbruh prave organizirane in pripravljene vstaje. Za prvo tezo g;ovori gorostasni pravni zločin, ki ga je zakrivila dunajska porota, in često uprav cinično pisanje vladnih listov o dogodkih v Schattendorfu, kakor tudi neverjetna popustljivost in oelo aktivna podpora krščansko-socijalnih in velenemških vladnih krogov napram »frontnim bojevnikom*. Za drugo, daleko šibkejšo tezo govori pa samo dejstvo, da se opaža precejšnja aktivnost sicer tako nesposobne dunajske komunistične centrale pri delavskih demonstracijah in spomin na svoječasne trditve krščanskih socijalcev, da pripravljajo socijalni demokrati revolucijo v Avstriji, če ne zmagajo pri parlamentarnih volitvah.
Kot rečeno izvira dunajski krvavi dan iz že nekoliko pozabljenih dogodkov v Schattendorfu, ki si jih je sedaj 1 pač vredno poklicati v spomin. 30. januarja sta se vršila v Schattendorfu na Gradiščanskem istočasno shoda najlju-tejših političnih nasprotnikov v Avstriji, fašističnih »frontnih bojevnikov* in so-cijalistične republikanske brambne zveze. Med njimi je prišlo do neizbežnega spopada, hakenkreutzlerji so streljali na nasprotno množico in ubili, kakor se pri takih dogodkih neredko pripeti, nekega invalida in nedolžnega otroka. Več ljudi pa je bilo ranjenih.
Preiskava je dognala prave krivce, dva brata Tscharmanna in Pinterja, ugotovila je tudi, da so se le-ti pripravili na poboj, in je odkrila pri njih znatno zalogo orožja. Navzlic obremenjujočim izpovedim prič pa so se porotniki postavili na stališče, da so hakenkreutzlerji streljali v dopustnem silo-branu. Sodišče je seveda obtožence takoj spustilo na prosto.
Ogorčenje, ki ga je ta oprostitev izzvala prj socijalnih demokratih, je ogromno. «Arbeiterzeitung» je z vso vehemenco napadla vlado, češ da je njeno časopisje, inspirirano naravnost od Seipla in Dinghoferja, ustvarilo s svojim pisanjem atmosfero, ki je omogočila dunajsko porotniško krivico. Porotnikom očita isti list pristranost in jih imenuje »mizerne tipe na porotniških klopeh*, ki so prekršili prisego. Na koncu napoveduje socijalnodemokratič-no glasilo izbruh državljanske vojne, če se take gorostasnosti ponove, če morajo priti delavci do prepričanja, da zanje ni pravice, da je justica padla na nivo komedije.
Razkačeno st delavskih množic je do-vedla do velikanskih demonstracij, ki so zavzele tudi za velemesto Dunaj neobičajen obseg. Prišlo je do krvavih bojev, ki prav zelo spominjajo na začetek državljanske vojne, revolucije. Ljudske množice nastopajo z elanom, kakršen v Avstriji ni v navadi, policija pa niti malo ne štedi z brutalnostjo. Krivdo za prelito kri pa seveda vali ena stran na drugo.
Morda se vladi posreči zadušiti z naj-ostrejšiml sredstvi delavski upor, čeprav to ni posebno lahko v Avstriji, kjer se more vlada meščanskega bloka zanesti samo na policijo, ne pa na redno vojsko, ki je precei prepojena s soci-jalističnim duhom. Ce ne pride do državljanske vojne in do prevrata, gotovo ne bo to zasluga dr. Seipla. marveč uvidevnih socialističnih voditeljev, ki vedo, da se delavska revolucija v Avstriji ne bi mogla obdržati. Če ne bi bilo zunanjepolitičnih ovir, bi sijajno organizirani socijalisti dokaj hitro obračunali z vlado, saj so najkompaktnejša stranka v državi, oboroženih čet jim tudi ne manjka, a redna armada se jim ne bi s kako posebno energijo upirala.
Najmanjša posledica, ki jo bodo imeli dunajski dogodki, bo nova poostritev že itak do skrajnosti napetega razmerja med dr. Seiplovo vlado in socijalno-demokratlčno opozicijo. Dr. Seipel jedva zmaguje parlamentarne težkoče s svojo heterogeno koalicijo klerikalcev ter svobodomiselnih Velenemcev m kmečke zveze. Po krvavih dunajskih dneh bo njegov položaj neznosen. Če se ne odloči na diktaturo, kar v Avstri-
Berlin, 15. julija (be.) V zvezi z oprostitvijo nacijonailstičnih frontnih borcev, ki so obtoženi zaradi krvavih dogodkov v Schattendorfu koncem januarja, je izbruhnila davi na Dunaju nepričakovano stavka, ki se ie razvila do velikih nemirov. Demonstrantje so navalili na justičuo poslopje, demoliraH pohištvo, zažgali spise, radi česar je nastal požar, ki ob 8. še traja. Policija, ki je skušala demonstrante razgnatl in zaščititi sodno uredništvo, je bila brez moči. V boju je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih in težko ranjenih. Nemiri se nadaljujeta.
Praga, 15. julija (pr. Ob 22.) Brzojavni in telefonski promet z Avstrijo je prekinjen. Delavcem so se v stavki pridružili tudi poštni in brzojavni nastavljene!.
Po vesteh z Dunaja se je pri državnem kancelarju dr. Seiplu popoldne zglasila delavska deputaci a, ki je zahtevala, da mora takoj odstopiti.
Pred uredništvom krščansko socijal-nega organa »Reichspost« je prišlo do hrupnih ln burnih demonstracij. Poslopje je branil oddelek policije, ki ie zaprl vse dovodne ulice k poslopju. Množica je prodrla policijski kordon in naskočila palačo. Kar ji je prišlo pod roke, je razdejala in uničila. Poslopje je popolnoma demolirano.
Kolikor se da presoditi, je doslej 40 mrtvih in nad 200 ranjenih.
Justična palača še vedno gori, plameni segajo nad 20 metrov visoko.
Bratislava, 15. julija cl. Dunajsko delavstvo, ki je bilo zaradi včerajšnje razsodbe glede dogodkov na Gradiščanskem želo razburjeno, je davi v skupinah več sto mož korakalo preko Ringa k parlamentu. Policija se je postavila nasproti demonstrantom. pri čemer je
prišlo do spopadov,
pri katerih so stražniki ranili nekatere delavske voditelje. Tudi na drugih točkah mesta je prišlo Istočasno do več spopadov med demonstranti in stražo. Na obeh straneh ie bilo
več oseb ranjenih.
Med temi dogodki so skušali demonstranti napraviti po cestah barikade in pričeli metati na policijo palice in kamenje. Pri tem je bilo več oseb ranjenih, med njimi tudi trije z revolverskl-mi streli. V parlamentu so takoj uredili reševalno postajo, kjer so obvezovali ranjence. Od vseh strani obkoljena je policija, ki se je postavila med ju stično palačo in parlamentom,
oddala nekaj salv v zrak.
Nato so odgovorili demonstrantje s streli iz revolverjev, pri čemer je bilo razbitih tudi mnogo šip. Okoli poldneva so se delavske množice vedno še držale na prostoru pred parlamentom. Ob tem času je bilo v parlamentu že 30 ranjencev, med njimi štirje stražniki.
Parlament je takoj ustavil delo.
Sklenjeno je bilo odgoditi dela v odborih preko poletja. V političnih krogih menijo, da parlament najbrže tekom poletja ne bo mogel več zasedati. Iz istih krogov se tudi izve, da bodo socijalno demokratski poslanci zastavili ves vpliv, da preprečijo dotok demonstrantov iz predmestij in province. Policijski ravnatelj Dunaja je ob tem času izdal nalog, naj policija na konjih odstopi. Toda demonstracije pred ju-stično palačo in parlamentom so se nadaljevale. Del demonstrantov je odšel pred poslopje lista »Wiener Algemei" ne Zeitung« in udri v prostore uprav-ništva, kjer je
razdejal vso opravo.
Padlo je tudi nekai strelov, pri čemer je bil en stražnik ran em Lastniki trgo-
ji spričo izredno močne delavske opozicije ni tako lahko kot v Italiji, se bo moral umakniti. Era, ki nosi njegovo ime, beleži sicer nekaj nepobitnih uspehov, zlasti na finančnem polju, pozabiti pa ne smemo, da Seipel brez podpore zapadnih velesil in Društva narodov ne bi opravil ničesar. Z druge strani se ne more utajiti dejstvo, da je krščansko-socijalna vladavina razpali-la do skrajnosti politična in socijalna nasprotja v Avstriji, da se je izkazala nesposobna zagotoviti naši severni sosedi prepotrebni notranji mir.
vin so takoj zaprli svoje prostore. Delavci iz vseh tovarn in podjetij so
ustavili delo; ravno tako so zapustili delo cestno železniški delavci tako, da je promet cestne železnice popolnoma ustavljen.
Večerni časopisi radi takoj proglašene tipografske stavke niso mogli iziti. Ponoven poskus demonstrantov, da bi udrli v parlament in na univerzo, je policija preprečila. V parterju Mistične palače so se okoli 1. popoldne
dvignili plameni. Na drugi strani poslopja so diemon-stranti odnašali akte in jih sežigali Položaj je postajal vedno resnejši. Okoli 2. popoldne je policija nastopila proti demonstrantom
s puškami v rokah, ki so se pri pogledu na golo orožje umaknili. Velika množica ljudi, se je med tem zbrala na Ringu. Prihajali so vedno novi demonstranti iz tovarn in predmestij. Ravno takrat se je zbralo mnogo ljudi tudi pred Votivno cerkvijo. Proti popoldnevu se je položaj nekoliko izboljšal. Požarna bramba, ' ki sprva ni mogla vršiti svojega posla, je stopila v akcijo. Demonstranti pa so se še vedno znova zbirali po cestah okoli parlamenta, kjer iih ie policija zopet preganjala in
streljala nanje. V parlament so prinesli nove ranjence. Govori se, da ie tamkaj sedem mrtvih. Število ranjenih cenijo na 200. Tudi pri Volkstheatru je prišlo do spopada. v katerem je bila ena oseba ubita. Tudi iz drugih okrajev prihajajo vesti o spopadih in streljanju. Streljalo se .fe tudi pri operi.
Budimpešta, 15. julija. ycL Ob 6. zvečer je policija zasedla strehe parlamenta, obeh muzejev in Burgtheatra, odkoder je streljala na demonstrante, da izprazni ceste.
Ob 18.40 se na Bellarii še vedno strelja. Policija je izpraznila predmestja; vendar pa se zdi, da se tamkaj množice zbirajo v vedno večjih množinah. Avtomobile v predmestjih ustavljajo, potnike pa oropajo in pretepajo. Po cestah vozijo avtomobili, ki jih spremljajo na stopnicah reditelji 90cijalnih demokratov z belimi robci v rokah. To 90 avtomobili rediteljev, ki skušajo vzdrževati med množico red, kar pa ni izvedljivo. Konferenca delavskih organizacij se je sestala ob 5. popoldne in sklenila zaenkrat samo to, da jutri
ne sme iziti noben list razen <Arbeiter Zeitung* na eni strani
Ob 16 traja streljanje pred parlamentom dalje. Pred rotoviem delajo demonstranti barikade Ko se je izvedelo za dogodke na Dunaju v provinci, so odšli na Dunaj številni vlaki z oddelki Schutzbunda na pomoč. Vsa ta znamenja kažejo, da se bo
situacija najbrže še poostrila. Socijalni demokratje izjavljajo, da s« ne bodo dalje vklanjali sili in tudi zmernejši elementi v stranki menijo, da brez splošne stavke ne bo šlo, ker hočejo na vsak način prisiliti vlado k demisiji. Tudi policijski pred-gednik brez dvoma ne bo mogel ostati na svojem mestu. Dr. Schober je namreč podrejen dunajskemu županu v svoj6tvu deželnega glavarja.
Kakor kaže, ne bo dolgo, ko bo Dunaj ostal brez luči, brez telefona in briojava. Zdi se, da je igralo komunistično vodstvo najbrže tudi pri teb nemirih glavno ulogo.
Gradec, 15. jtrtija- s. Poslopje založbe Re rold v Strozzijevi ulici, kjer je založba in uredništvo «Beichspošte»,
je popolnoma razdejano. Skupina demonstrantov 20 mož je vdrla ▼ poslopje, razbila stavne stroje, poškodovala rotacijske stroje in poslopje zažgala. Oddelek republikanskega Schutzbunda je prišel prepozno, da bi mogel pregnati storilce. Nastopila je takoj požarna bramba, ki je pogasila požar.
Ob 5. popoldne so bili prostori okoli ju-stične palače razčiščeni, toda v bližini parlamenta in po parkih so se še vedno zbirale nove skupine demonstrantov, ki 90 skušale vdreti v notranjost- mesta.
Polieija postopa kakor t vojni. Pred nastopom pošilja patrulje ln se krije; vsako skupino demonstrantov raziene s streli ii pušk. Sef-zdravnik reševalne postaje dr. Lampert ceni število ranjencev na približno 200. Točno število se §e ne da ugotoviti. Menijo da je 40 do 50 oseb ubitih. Po dunajskih okrajih se širijo divje vesti. Mestoma govore
o 100 mrtvih iu tisoč ranjenih. Na trgovine 1 živili je nastal popoldne velik naval, tako da so bile že ob 6. popolnoma izpraznjene in zaprte. Posebno so navalili na trgovine s kruhom, ker se boje splošne stavke. V mrtvašnici 6plošne bolnice leži 14, v parlamentu pa 7 mrtvih. S tem seveda število simrtnih žrtev še ni izčrpano. Justična palača gori dalje. Policija postopa zelo strogo in vsakogar, ki se na klic na cesti ne ustavi,
ustreli.
Okoli Burgtheatra se je zbrala proti večeru večja množica ljudi. Parlamentarno poslopje je zastražila policija, ki je postavila puške v piramide. Pred tem je zvezni kancler dr-Seipel pozval župana dr. Seitza in dr. Bauer-ja k sebi.
Soeijalni demokratje pripisujejo krivdo za današnje dogodke policiji. Med drugim izjavljajo, da so hoteli uprizoriti mirno de monstracijo, pri čemer jih je policija bres vzroka preganjala. Seji ministrskega sveta je prisostvoval tudi policijski predsednik Schober. Ker je telefonski promet po Dunaju prekinjen, menijo, da je to prekinjenje v zvezi s stavko poštnih uslužbencev. Zvečer se izgredi in streljanje ni pomirilo. Okoli 22.15 je prižlo zopet na Mariahilferstrasse do večjega streljanja. Položaj je slej ko prej nespremenjen.
Bratislava, 15. julija, f. Ob 19. Je bil ves telefonski promet po Dunaju ustavljen. Rav no tako je nemogoča vsaka telefonska ali, brzojavna zveza iz tu ali inozemstva na Dunaj. Domneva se, da je to v zvezi s stav. ko poštnih in brzojavnih nameščencev. Ve. »ti o razglasitvi splošne stavke se zaenkrat ne dajo kontrolirati, ker je možnost veri. fikacije izključena. Iz dejstva, da na kolo» dvorih redno odpravljajo vlake, se da skles pati, da se železničarji še niso priključili stavki. Ravno tako se ne dajo kontrolirati govorice o temeljni spremembi političnega položaja. Ob 22. je dobil vaš dopisnik vtis, da je zvezna vlada še vedno gospodarica »ttuadje. Prvotne vesti o linčanju socijali. stičnega poslanca dr. Deutscha se ne po. trjujejo.
Budimpešta, 15. julija, s. Dunajska policijska direkcija objavlja razglas, v katerem naglaša, da bo z ozirom na današnje dogodke uvedla najstrožje mere za vzpostavitev miru in reda- Varnostna straža je dobila nalog, na postopa proti kršitelem zakonov z vso strogostjo in z vsemi sredstvi, ki jih nudi zakon. Policijska direkcija svari nujno in resno vse prebivalstvo, naj se v interesu splošne blaginje podredi zakonom in ne dovoli zločinskim elementom, da bi dosegli svoje cilje, ki skušajo sedaj rušiti mir v avstrijski republiki.
Maribor, 15. julija (ob 24. uri.) Glasom privatnih poročil iz špilja in Lipnice, pričakujejo v tamošnjih železničarjih krogih vsak trenotek odlok o splošni stavki. Doslej se vrši železniški promet še popolnoma redno in brezhibno. Vlaki so prihajali iz Avstrije do polnoči v redu, nekateri le z manjšimi zamudami Avstrijski železničarji, ki so se po večini ie zjutraj odpeljali z Dunaja, o današnjih dogodkih ne vedo še ničesar. Tudi privatni potniki so večinoma popolnoma neinformirani.
(Glej tudi poročilo na 6. strani.)
Naši vojni dolgovi Angliji
London, 15. julija, d. Na seji spodnje zbornice je sporočil zakladni minister, da so uvedena pogajanja z Jugoslavijo za ure« ditev vojnih dolgov. Anglija je stavila Ju. goslaviji enake pogoje, kakor jih je prizna. Ia drugim državam, tako Rumuniji, Portu« galski in Grčiji. Izrazil je upanje, da bo Jugoslavija te pogoje sprejela in da bo pri. šlo v najkrajšem času do definitivnega spo« razuma. Jugoslovenski vojni dolgovi v Atm gliii znašajo 25 milijonov funtov..
Anglija in nemški kolonijal-ni mandat
London, 15. julija, d. Vlada je imenoval« komisijo, ki ima nalog, da osnuje posebno centralo za afriške kolonije. Tej centrali, ki naj bi tvorila posebno gospodarsko ce. loto, naj bi se podredile tudi bivše nem. ške kolonije. S to ureditvijo kolonijskega vprašanja hoče Anglija prejudicirati odlefč« bi Društva narodov glede povrnitve nem. ških colonij in glede sprejema Nemčije v mandatno komisiio Društva narodov. V nemških krogih je izzvala ta vest veliko vznemirjenje.
Chamberlain o bodočnosti Društva narodov
London, 15. julija d. Zunanji minister Chamberlain je imel na nekem banketu daljši govor, v katerem je izjavil, da je zvest in vnet pristaš Društva narodov in da ie prepričan o njegovi bodočnosti. Pod dobrim vodstvom in s pravilnim razumevanjem bo imelo Društvo narodov vedno večjo veljavo pri vseh voditeljih političnih zadev vsega sveta. To kar se danes smatra za slabost Društva narodov, to je dejstvo, da Društvo narodov ne razpolaga zaenkrat z nikakimj nasilnimi sredstvi, s katerimi hi lahko doseglo spoštovanje svoiih sklepov, to bo v dogledni dobi značilo velik napredek. Nj več daleč čas, ko ne bo treba nobenih fizičnih sil, ker si nobena država, pa naj si bo še tako močna, ne glede na to, ali je članica Društva narodov ali ne, ne bo upala izpostavljati moralni obsodbi vsesa sveta, ki jo predstavljajo ženevska zborovanja.
Revolucijonarno gibanje na Irskem
London, 15. julija, o. Iz Dublina poroča« jo «Morningposti», da je sinoči večja sku. pina revolucionarjev skušala izzvati v Co « ku izgrede. Revolucijonarji so prerezali vse telefonske in brzojavne zveze, ki vodijo iz Corka v druga mesta. Oblasti pa so pra« vočasno izvedele za njihove načrte in jim prekrižale račune. Vladni krogi nočejo o tej zadevi dati nikakih izjav.
Z namestnika umorjenega podpredsed« nika irske države O' Higginsa je bil ime. novan finančni .ninister BIvthe. ki bo poleg svojih dosedanjih poslov vodil tudi mi. nistrstvo za pravosodje in za zunanje za. deve.
Zunanji minister na Bledu
Pomen avdijence g. Marinkovič a. — Dolga konferenca z italijanskim poslanikom Bodrerom--Minister je v svojih izjavah
izredno rezerviran
Bled, 16. julija i. Zunanji minister dr. Marinkovič ie bil danes ob 11. sprejet v avdijenci, ki je trajala poldrugo uro. Po avdijenci ga je kralj zadržal na kosilu. Minister Marinkovič je vladarju poročal o zunanje politični situaciji ter o notranje političnih zadevah in mu je predložil v podpis nekatere diplomatske ukaze. Smatrati je, da je minister vladarja informiral o stanju naših odnošajev- z Albanijo in o stanju pogajanj z Italijo, glede katerih je po zatrdilih iz diplomatskih krogov kmalu pričakovati važnih odločitev.
Kar se tiče notranje političnega položaja, je verjetno, da je dr. Marinkovič kralju obrazložil težkoče, ki so nastale med g. Vukičevičem in demokrati na eni strani radi tega, ker g. Vukičevič ni izpolnil skoraj nobene od svojih obvez, na drugi strani pa radi nezaupanja. ki je nastalo napram g. Vu-ktičeviču radi njegovih partizanskih kupčij s klerikalci
G. Marinkovič je bil po avdijenci zelo rezerviran ter ni hotel dati nobenih izjav. Zlasti se ni maral izraziti o izjavah, ki sta jih dajala prošle dni gg. Vukičevič in Korošec, češ, da mu vsebina njunega »pakta prijateljstva« ni znana. Iz tega odgovora g. Marinkovi-ča zveni indirektna obsodba postopanja g. Vukičeviča. ki je napravil osebni aranžman s klerikalci, ne da bi bil o njem obvestil vlado kot taka S tem pa je tudi vrednost kleroradikalskega pakta reducirana na minimum in ie potrjena domneva, da gre le za volilni trik g. Vukičeviča. ki se nahaja v velikih skrbeh glede izida volitev.
Popolcfne je g. Marinkovič skoraj dve uri konferiral z italijanskim poslanikom Bodrerom.
Po tej konferenci ie bil minister Marinkovič videti izredno resno razpoložen. Govori se, da se poda poslanik Bodrero z Bleda v Rim poročat italijanski vladi.
Na Bledu se nahajajoči diplomati so pri g. Marinkoviču oddali svoje karte. Minister se po dosedanjih dispozicijah vrača jutri v Beograd.
Do absurda pritiran centralizem
Kaj vse rešujejo v min. svetu
Beograd, 15. julija p. Zvečer od 17. do 21. je bila seja ministrskega sveta. Sprejet ie bil račun o izdatkih za dnevnice in stTo-ške za predsednika in člane volilnega Državnega odbora. V resoru ministrstva prosvete je bilo sklenjeno, da se Janko Rudolf imenuje za asistenta na elektrotehničnem institutu univerze v Ljubljani, Pavlina Pro-senc-Bogataj in Ivana Kastelic za vrtnarici na Jesenicah, Frarcja Jerai pa za učiteljico pri Sv. Frančišku Ksaveriju v Savinjski dolini. Nabavi se 500.000 kg papirja za državno tiskarno v Beogradu. V resortu ministrstva za vere je sklenjeno, da se snrejrae v državno službo okoli 20 inozemskih svečenikov. V resortu prometnega- ministrstva je sklenjeno, da se odkupi poslopje za beograj sko železniško direkcijo. Nabavi se nujni železniški materija! za progo Knin-Split-Sibenfk. Med najugodnejšimi ponudniki Je tudi ljubljanska tvrdka »Tova« (?), pri kateri se kupi materiiafe za 700.000 Din.
Komercijalizacija železnic
Beograd, 15. julija, p; Danes je začela v prometnem ministrstvu poslovati komisija, ki ima izdelati načrt zakon* o komerciji* lizaciji državnih železnic.
Prelom med gg. Trifkovicem in Vukičevičem
Vcdričeviceva policija terorizira tudi predsednika Narodne skop ščine. — Izredno ostre Trifkovičeve izjave proti vladi in njenemu terorju
Beograd, 16. Juflja p. Dočim se ie zadnje dni trdilo, da Je jtrtšlo med starejšimi člani radikais&ega javnega odbora in g. Vukičs-vičem do premirja ter se ie pričakoval celo nekak kompromis, je sedaj predsednik Narodne skupščine g. Trifkovič s svojimi govori na agitacij skih potovanjih po Bosni vse te vesti decnanttral ter pokazal, da so na-sprotstva med njim in njegovo grupo na eni ter g. Vukičevičem na drugi strani nepremostljiva. Govori g. Trifkovič a vzbujajo v Beogradu tudi radi svoje ostale vsebine ve-Hko senzacijo.
Karakteristično za metode, ki se jih po-sfcžoie režim proti svojim protivnikom, je dejstvo, da so »neznani storilci« pri salonskem vozu, v katerem je potoval g. Trifkovič, tik pred odhodom vlaka izrinili glavno os iz tečajnic, tako da bi se bila kmalu pripetila železniška nesreča. Trifkovič Je silno razburjen radi tega dogodka. V Novi Gradišld je Trifkovič izvajal o odnošajih med vlado in glavnim odborom NRS: Naša stranka je bila vedno taka, da je glavni odbor vrhovni loravnjk celokupne oblasti v stranki, kakor je to tudi v drugih strankah. Glavni odbor ima v svojih rokah vso oblast la iz tega odbora se kandidirajo, kadar prida čas za to, po statutih oni, ki naj vstopijo v vlado, da tamkaj v vladi zastopajo stranko. Zategadelj je glavni odbor v stranki vedno višja in važnejša instanca nego vlada Stranka je stalna, viada pa je začasna, danes je ena, jutri je druga, danes ie v njej ena skupina radikalov, jutri druga. Mi smo odposlali okrožnico vsem svojim članom, da se po njej ravnajo. Kandidati naj se postavijo po statutih stranke, a ne do nared-bah vlade. Le. na ta način ohranimo edin-srvo stranke. Če vlada postavlja svoje kandidate je to pogreška. Ne policija, ne veliki župan; nimajo pravice, da postavljajo kandidate, nego samo narod Vlada naj skrbi. da ohrani ugled države v inozemstvu, da ščiti red v državi in da gre prebivalstvu dobro. Vlada ima pravico postavljati činov-nike, velike župane, profesorje itd., nima pa pravice naroda vsiljevati poslancev, a še manj ji pristoja, da vpliva na voliice, ker to zakon prepoveduje.
V	Bosansk; Gradiški je Trifkoviča pozdravil tamošnii prota pod razvalienim slavolokom. Policija je namreč slavolok tik pred prihodom Marka Trifkoviča podrla. Trifkovič je izreke! svoje obžalovanje nad postopanjem vladnih organov. Posvaril je vlado, naj ne zanaša med narod razdora in
Dr. Beneš o aktualnih problemih evropske
politike
V	splošnem položaj ni vznemirljiv, vendar je še precej težav na potu do konsolidacije miru. — Pomirjenje tudi na Balkanu
gov za tesnejše sodelovanje v mednarodni trgovinski politiki za znižanje tarifov in za odstranitev dosedanje gospodarske rivali-tete. Finančne akcije poedinih držav beležijo lepe uspehe, tako da položaj v splošnem ni tak, da bi povzročal resnejše skrbi.
Glede skupne akcije evropskih držav proti umorom v Rusiji, je dr. Beneš v »vojem ekspozdju opozoril na to, da je to cisto in terna zadeva vsake države. 0 kaki skupni akciji v sedanjem trenutku ne more biti niti govora, dasi je jasno, da ves civiliziran svet postopanje sovjetskega režima napram svojim političnim nasprotnikom kar najostreje obsoja.
Z Rum unijo vežejo Češkoslovaško zelo in timne in mnogo prierčnejše vezi, kakor kdaj poprej. Zadnja konferenca Male antante je ovrgla vsa sum ničen] a na račun Rumunije in dokazala, da so vse države Male antante popolnoma solidarne v vseh vprašanjih, ki se tičejo skupnih interesov.
V balkanskem problemu je nastopilo v zadnjih dneh znatno pomirjenje, vendar p i spor glede tiranske pogodbe še ni rešen, kar pa je pričakovati t najkrajšem času.
Zunanji odbor je nato odobril trgovinsko pogodbo s Turčijo, nakar je pričela razprava o trgovinski pogodbi z Estonsko. Zunanji minister dr. Beneš je pri tej priliki sporočil, da so v teku tudi pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Nemčijo, dočim eo pogajanja z Avstrijo že zaključena in bo pogodba v najkrajšem času podpisana.
nemira. Nato se je silno ostro izrazil o terorističnih metodah režima. Opozoril je na preganjanja, ki so jih trpeli radikali pod Obrenoviči. »Največji nasprotnik radikalne stranke je bil kralj Milan. Brez milosti je preganjal in zatiral radikale. Narod Pa je bil jačji od kralja Milana. Njegov sin, poslednji Obrenovič je takoj po prevzemu kraljevske oblasti pričel preganjati radikale vse dotlej, dokler narodu ni bilo dovolj. Došel je dogodek 29. maja 1903. Prihod kralja Petra Velikega Osvoboditelja na prestol je bil velik in sijajen, obenem srečen dogodek ne samo za Srbijo, nego za cel naš narod. Naš veliki in sivolasi krali Peter, naš junaški naslednik prestola Aleksander je vladal s Pašičem na čelu«. »Kakršni so poslanci, takšna je vlada. Vlada ni skupina ljudi, ki ima velike plače, ki razpolagajo z avtomobil} in ki delajo pa tudi ne delajo, kakor jih je volja. Vlada ie državni organ, ki je dolžan na temelju zakonov skrbeti za ves narod. Slabe avstrijske vlade so zakrivile, da je propadla njena tisočletna dinastija. Z dobro vlado je lahko narodu, s slabo mu je težko. A za dobro viado ie potrebna debra skupščina in dobri narodni poslanci. Prejšnja skupščina je bila poslušna. Dala je vladi vse, kar je hotela in sklenila je 30 zakonov. A kljub temu so io razpustili. Skup ščina je bila nesposobna morda samo za to, ker je bila preveč pokorna. Narodna skupščina ne sme biti poslušna. Narodna skupščina bodi kontrola vlade. 11. septembra pojdite volit one, za katere vam bije srce. One, iq vam jih vsiljujejo, odklonite.
G. Trifkovič je bil ves čas jako razburjen, ker je povsodi videl, kako policija odvrača ljudi od njegovih shodov. Pri Banja-luki je porušila celo neki most. zato da ne bi pristaši Trifkoviča pravočasno dospeli na shod
Beograd, 15. juliia P. Trifkovičevi govori se v politični javnosti živahno komentirajo kot znak njegovega definitivnega preloma z Vukičevičem, ki je bil danes silno ozlovo-ljen. Na vprašanje novinarjev, ali bo sedaj kandidiral v Banjaluki proti Trifkoviču Je odgovoril min. predsednik:
—	Ne vem še! Nisem se še odločil!
—	Govori se, da ste se s posredovanjem Ace Stanojeviča pobotali z Markom Trifko-vičem in da mu prepuščate banialuško kandidaturo.
—	To so izmišljotine! Jaz nisem sklenil nobenega sporazuma!
Praga, 15. julija, d. V zunanjem odboru poslanske zbornice je podal včeraj zunanji minister dr. Beneš z ozirom na razna vprašanja daljši ekspoze o češkoslovaški zunanji politiki.
Glede razmerja Češkoslovaške do Anglije }e izjavil, da so odnošaji med obema državama že od preobrata sem zelo dobri in prijateljski in da je beležiti stalno izboljšanje in poglobitev. V zadevi madžarske propagande v zTezi s člankom ,lorda Rothermerea je naglasil, da temu ni pripisovati posebne važnosti, ker ta propaganda ne bo rodila nikakih uspehov, dokazuje pa le, da si gotovi krogi ne žele prijateljskih odnošajev s sosednimi državami.
V gospodarski konsolidaciji Evrope je na-Ptal v zadnjem času splošni zastoj. Stabilizacija valute poedinih držav napreduje nenavadno počasno, ponekod pa so se pojavile napetosti, tako da se je v zadnjem času govorilo že o krizi Locarna. V tej zvezi je omenil napetost na Balkanu, angleško - ruska nasprotstva in rusko - poljski konflikt, lastoj v pogajanjih med Nemčijo in Francijo. poskuse, ki naj bi izivali konflikte * srednji Evropi in oslabili Malo antanto. Vse to sicer ni več posebno aktualno, vendar pa se niso odstranjene vse težave. Vse to pa kvarno vpliva na gospodarski in finanS ni položaj Evrope.
Vsekakor pa je tudi na tem polju zabeležiti več razveseljivih pojavov. Predvsem je omenil mednarodno gospodarsko konferenco. ki je izdelala več pomembnih predlo-
—S3S-
Pred kulturnim bojem v Nemčiji
Berlin. 15. julija, i Vlada je včeraj na svoji seji sprejela načrt novec a šolskega zakona. Načrt je izzval v vseh političnih krogih živahne komentarje. Levičarski listi napovedujejo ostro parlamentarno borbo, ker vidijo v tem načrtu pohod reakcije. <Vor-warts> naglaša. da pomeni sprejetje tega T^kona začetek konca sedanje vladne večine. Li6t zlasti opozarja na to, da napredne stranke ne morejo dopustiti, da bi bil sprejet tak zakon, ki ni le skrajno reakcijonaren, marveč v direktnem nasprotju z weimarsko ustavo, ki naj bi se prekrpucala na ljubo cerkvenim interesom. Tudi drugi napredni listi napovedujejo najostrejšo borbo in na-glašaio. da stoji Nemčija pred težkim kulturnim bojem.
Mednarodna pedagoška konferenca
Berlin. 15. julija, (be.) četrta mednarodna pedagoška konferenca bo zasedala koncem avgusta v Locarnu. Konlereoce se prvič udeleže tudi zastopniki Nemčije.
Nemške torpedovke na Norveškem
Larvik, 15. julija. Dane« je dospela semkaj flotDja nemSkib torpedov*. To je po zaključku svetovne vojne prvi poset nemških vojnih ladij. Posadki jf bfl prirejen svečan sprejem.
Iz letalskega sveta
Sewyork, 15. julija, o. Letalec Smith je sinoči ob 22.39 odletel iz San Francisca proti otočju Honolulu. Letalec hoče izvršiti direkten polet preko Indijskega ocean* ter se nato vrniti po isti poti Letalo je opremljeno z rad;o»postajo in ima na kro» vu tudi 4 golobe pismonoše.
Pariz, 15. julija, (pa.) Letalca Dindone in Costes nameravata 25. julij« poleteti iz Pariza v Newyork. Letalo, ki se bo imeno« valo Colli in Nungesser bo nosilo s seboj 3500 litrov bencina.
Pretep v belgijskem parlamentu
Berlin, 15. julija, s. Kakor poroča cla« gliche Rundschau* iz Bruslja je prišlo na včerajšnji seji parlamenta med socijalistič* nimi in komunističnimi poslanci do preto po v, med katerimi so se poslanci medse« bojno opljuvali. Sejo je biLa treba večkrat prekiniti
Moskva in hankovski komunisti
Moskva, 15. julija, (pa.) Komintem j® pozval komuniste v Hankovu, naj pretr« gajo zveze s hankovsko vlado. Proglas pra* vi, da je hankovska vlada doigrala svojo revolucionarno vlogo in da je postala protirevolucijonarna.
Velika vročina v Ameriki
Newyork, 15. julija, (pa.) Radi velike vročine je umrlo dosedaj na vzhodni ime> rffti obali 59 oseb.
Nezasiišen klerikalni atentat na vzorno slovensko občino
Občinske volitve v Kranju. — Falrifidrana lista «Gospodarske stranke». — Klerikalci, da bi preprečili svoj poraz zahtevajo razpust obč. odbora in odgoditev volitev
Kranj, 15. julija.
Za naše mesto so razpisane občinske volitve na 24. t m. Četudi je termin
tako rekoč že pred durmi, vendar se volilni boj v javnosti ne vrši posebno živahno, tem srditejše pa za kulisami. Kranjska mestna občina je, odkar jo vodi zadnjih 6 let župan Ciril Pire, tako napredovala, kakor relativno nobena druga občina v Sloveniji Kranj je menda edina mestna občina v Sloveniji, ki nima nobenega občinskega dolga in katera v zadnjih letih ni ne le ves svoj dolg popolnoma plačala, ampak tudi že znižala občinske doklade od 200 odst. na 125 odst., odnosno za hišno najemščino celo na 50 odst V zadnjih 6 letih je postal Kranj center industrije na Gorenjskem in to izključno vsled iniciative mestnega zastopstva. Napredek Kranja najbolj dokazuje dejstvo, da je imelo mesto pred 6 leti komaj 300 delavcev v bolniški blagajni priglašenih, da jih ima danes okoli 3000! — Kranj zaposluje tedaj čez dan toliko delavcev, kolikor ima prebivalcev. Široka okolica ima v Kranju svoj zaslužek, v mestu samem napreduje blagostanje.
Ves ta zavidanja vreden napredek je izključna zasluga župana in naprednega mestnega zastopstva in naprednih meščanov. Županove zasluge meščanstvo v polni meri priznava, zato se v ogromni večini oklepa svojega župana, kateremu celo njegovi osebni nasprotniki ne morejo očitati nobene nekorektnosti
Za občinske volitve pridejo v poštev tri stranke. Demokratska, ki ima za seboj ogromno večino prebivalstva, vseh onih. ki jim je napredek mesta na srca; klerikalna, pri kateri gospodarski krogi priznavajo pošteno stremljenje demokratov in jih deloma celo podpirajo, vendar te kroge vodijo ljudje, ki nimajo interesa na napredku Kranja, ker so le od danes do jutri tukaj in skušajo povsod in pri vsaki priliki Kranju nasprotovati.
Tretja stranka so tradicijonalni kranjski malkontenti, ki se rekrutirajo iz vseh mogočih strank, tako da je težko ugotoviti njihovo politično pripadnost. Druži jih le nasprotje proti enemu ali drugemu demokratu.
Pri zadnjih oblastnih volitvah so pripadniki te stranke volili Radičevo listo in dosegli lepo število glasov, to je celih 23.
V interesu večjega gospodarskega razmaha mesta se je skušalo doseči za volitve kompromis, ki bi se prav lahko izvedel vsled velikega sam o zatajevanja demokratov, vendar so slednjič kompromis preprečili klerikalci, ki so se javno hvalili, da so proti kompromisu iz razloga, ker bi potem težje mestni občini nagajali potom oblastnega odbora.
Nato so demokrati in klerikalci vložili svoje kandidatne liste, dočim malkontenti svoje liste niso mogli niti sestaviti. Šele ko so klerikalci delegirali posamezne svoje pristaše na listo, ki so jo krstili »Gospodarsko listo», se jim
je posrečilo v zadnjem trenutku vložiti listo, na kateri so fungirali kot kandi-datje tndi volilci, katerim se niti sanjalo ni, da jih je doletela ta čast. Zavedajoč se »slabosti* gospodarske liste so skušali odvrniti pozornost s tem, da so dosegli, kakor so se hvalili, potom svojih klerikalnih prijateljev revizijo občinskega gospodarstva po oblastnem odboru. Revizijo je v resnici izvršil obL odbor najbolj minucijozno, saj je trajala cel teden. Osobita pažnja se je posvečala onim izdatkom, o katerih se je domnevalo, da imajo kako zvezo z Narodnim domom. Ni nam pa znano, če so gg. revizorji našli tndi dekret bivše Pokrajinske uprave, oddelek za notranje zadeve št 15.094 z dne 17. aprila 1922., v katerem se proglaša Narodni dom za važno kulturno institucijo, katero naj tudi mestna občina podpira. Ža-libog je mestna občina to pobudo veliko premalo upoštevala.
»Gospodarski stranki* je postajalo vedno jasneje, da pridejo <pomanjklji-vosti» njihove kandidatske liste na dan. Zato so po svojih zaveznikih klerikalcih skušali izposlovati razpustitev občinskega odbora in odložitev občinskih volitev. Hvalili so se že de1 časa, da je to zagotovljeno. Sinoči so pa po gostilnah pripovedovali, da so bili pri oblastnem odboru ter dosegli sklep oblastnega odbora, da predlaga velikemu županu že danes v petek dopoldan takojšen razpust občinskega odbora In slstlranje volitev, nadalje da pride že v soboto zjutraj uradnik oblastnega odbora, ki bo predstavil komisarja. V koliko odgovarja ta vest resnici ni znano, ne moremo si pa misliti da bi naša uprava nasedla takim prozornim manevrom, ki naj krijejo izvršen falzifikat. kajti pri srezkem poglavarju je že uradno ugotovljena potvorba podpisa na kandidatski listi »gospodarske stranke*. Naravno mora biti vsled tega ta lista razveljavljena. Imen kandidatov te liste za enkrat še ne objavljamo, ker nam je dobro znano, da je na njej mnogo zapeljancev in takih, ki so vsled svoje gospodarske odvisnosti morali dopustiti, da se jih je na tej listi kandidiralo.
Razpust občinskega odbora in sisti-ranje volitev naj torej zakrije ta falzi-
fikat in krivce obvaruje zakonite kazni! •
Ljubljana, 15. julija Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, so informacije našega kranjskega dopisnika točne. Ljubljanski oblastni odbor je res v svoji včerajšnji seji sklenil predlagati velikemu županu tik pred obč. volitvami razpust obč. odbora mesta Kranj, postavitev gerenta in odgoditev volitev. Obl. odbor ne more utemeljiti svojega predloga z nobeno niti najmanjšo nekorektnostjo obč. odbora. Sklep oblastnega odbora je povsem v skladu s politiko SLS. ki se vedno pokaže zagrizeno sovražnico občinske avtonomije, kadar gre — za napredno občino.
Posledice klerikalnega čl. 82. v naših okrajih
Slika neznosnega položaja za davkoplačevalce sevniškega okraja
Iz Sevnice nam pišejo: Splošno razburjenje je povzročil člen 82. finančnega zakona tudi med davkoplačeval« ci sevniškega okraja. Kako tudi ne? Saj je sevniški okrajni zastop ž njim prikrajšan na dohodkih za nič manj kakor 300.000 Din, namreč na škodo kmeta, malega obrt« nika in trgovca ter v korist Trboveljske premogoko ne družbe, ki ima svoj rudnik v Rajhenburgu.
Kakor znano, določa člen 82. fin. zak. maksimiranje občinskih doklad na 200 od« stotkov, okrajnih doklad pa na 25 odst. davčne osnove od naslednjih davkov: 1. davka od zasebnih nameščencev, 2. hišne najmarine in 3. na davek od posebne pri» dobnine po pog-1. II. o osebnih davkih. Prav posebno so prizadeti v gevniškem okraju izdražitelji gramoza, ki so prevzeli navo« ženje in nasipanje gramoza na posamezne proge okrajnih cest Okrajni zastop jim je radi prikrajšanja svojih dohodkov usta« vil nadaljni navoz. Mnogi izdražitelji so že pripravili gramoz, plačali delavce in ka« men, sedaj pa jim je delo ustavljeno. Kdo bo nosil stroške. Če nastopijo sodno pot, bodo izdražitelji zmagali, ker imajo po. godbe v rokah. Radi njihovih tožb bo okr. zastop moral dopustiti navoz zlicitirane količine gramoza in bo imel visoke sodne stroške. Ne preostane mu drugo, kakor posojilo, katero bo treba vrniti in dotlej obrestovati S tem je umevno zvišan pro» račun za l 1928., — in kdo ga bo plačal? Za TPD so doklade maksimirane s 25 odst. vse druge stroške bodo morali kriti ostali davkoplačevalci! V številkah izraženo: TPD bo plačala okroglo 185.000. drugi dav. koplačevalci pa 590.000 ali 1300 odst davč« ne osnove. Doslej so plačevali samo 115 odstotkov!!
Občutile bodo p« ta člen fin. zakona tu« di občine, katere so dosedaj od okrajnega zastara dobivale subvencije za vrdržev«. nje občinskih cest n. pr. Blanca in Zabu« kovje. Te podpore odpadejo ie letos. Okr. babice so trgubile svojo subvencijo, katero so doslej dobivale od okrajnega zastopa. Subvencijo izgubita okrožna zdravnika ▼ Rf Tienbirrgu in na Planini. Sevniški živi« nordravuflc je radi dosedanje subvencije mnogim revežem brezplačno zdravil živino S ubvencijo odpade sedaj tudi to. In kak« sne bodo čez leto dni okraine ceste?
To je v Širokih obrisih načrtana slika poledic Člena 82. fin. zakona za sevniški
okraj... Slične bodo posledice tudi za vse druge okrajo in občine.
Za umevanje opomnimo, da je «Domo» ljub« pisal in priznal, da je to bila kravja kupčija, deset krav proti dvema, klerikalni poslanci so ta Člen sprejeli, ko je bila SLS v vladi. Posledice bodo nosili najdebnejši.
Tudi potrebna ugotovitev
Pod tem naslovom piše »Slovenec*, da »Domovina* nadaljuje klevete (!) o 42 milijonih, ki da so jih prejeli prejšnji črnogorski princi. »Domovina* znova laže, da je revno ljudstv« udarjeno radi tega kredita, čeravno smo ugotovili (!), da princi niso na ta račun dobili še niti počene pare*.
Torej res klevete, laži. ugotovitve? Kaj pa pravi ta od klerikalcev in radikalov sprejeti 316. člen finančnega zakona?
»Minister financ se pooblašča, da smo odstopili del imovine, ki je postala s sklepom podgoriške skupščine z dne 16. novembra 1918. državna svojina, v last poedinim članom bivše dinastije Petrovičev-Njegošev.*
Klerikalci so potemtakem pooblastili finančnega ministra, da sme odstopiti del državne svojine. torej one svojine, ki jo je črnogorski narod odvzel bivši dinastiji, ker jo je imela preveč in ker je računal, da bo s to imovino pozneje razpolagala črnogorska oblastna skupščina tako kakor n. pr. ljubljanska s kranjsko imovino. Kaj bi rekel naš narod. da mu je kdo vzel to imovino in jo poklonil komu v dar? Ta imovina znaša nad 50 milijonov dinarjev, ki jo sme finančni minister vrniti črnogorskim princem.
»Obenem se pooblašča minister financ, da sme izplačati (članom bivše črnogorske dinastije) skupaj znesek 42 milijonov dinarjev. Ta izplačila se iz-vrše. kolikor dospejo v proračunskem letu 1927.-28.. s presežki dohodkov in prihranki po proračunu za leto 1927.-28.; ostala pa se morajo postaviti vsako leto v proračun razhodkov in državnih dolgov*.
Kaj je torej kleveta, laž. ugotovitev?
Finančni minister bo plačal te milijone s presežki dohodkov in s prihranki s katerimi bi se morale plačati uradniške razlike in ostali dolgovi države uradništvu in raznim podjetnikom . , .
Politične beležke
Volilne priprave SDS
Predsedstva oblastnih organizacij SDS ▼ Ljubljani in Mariboru so v volilnih pripra« ▼ah tako rekoč v permaneoci. Poročila, ki prihajajo iz mesta in z dežele pričajo o iz» vrstnem razpoloženja naprednjakov, ki jih je najnovejši volilni trik gg. Vukičeviča in Korošca le še bolj podžgaL V kratkem bo. do vložene in potem objavljene kandidat« ne liste, sestavljene pO sporazumu sieskih in oblastnih odborov. Sigurno je, da bo na« stop SDS in njej vzporednih naprednih skupin dne U. septembra tako krepak, ka« kar še pri nobenih volitvah po osvobojenju.
Shodi SDS v šmarskem okraju
V	srezu Šmarje pri Jelšah bodo danes in jutri naslednji shodi in sestanki: Danes, v soboto ob 8. zvečer r Šmarju pri g. Maksa Grada; vabljeni so Smarčani. Sentpetranl. Sentvidčari in STadkozorčanL Jutri, v nedeljo zjutraj pa maši bo javen shod pri Sv. Štefana, ob pol Z popoldne v Loki in ob pol 5. popoldne v ZJb0q pri g. Založniku, kamor so vabljeni tudi Pristovliani.
Volilna «svoboda»
V	<cPolitiki» objavlja inšpektor trgovin, skeg-a ministrstva Drag. Stoiadinovič, znan po svoji borbi proti Radetu Pašiču, odpr« to pismo, ki vsebuje razne mične zanimi« vosti o sedanjih volitvah. Gosp. Stojadino« vič pripoveduje, da je ministrski predsed« nik pirotsko volilno okrožje kratkomalo «TnVaTnl» dr. Milanu Stojkoviču. Na zahte. vo tega gospoda je bila spremenjena celo. kupna policija in zamenjana z osebami, ki so udans dr. Stojkoviču. Sreski poglavarji osebno drže sestanke in konference in se« stavljajo zapisnike o postavljanju kandida. tur. Premestitve se kar sipajo iz rokava. Llradniki raznih resorov so bili razrešeni Vse je odstavljeno, kar je prisostvovalo Stojadinovičevim shodom. Osobje vinograd niŠke šole v Bukovu je bilo odstavljeno, ker noče s dr. Stojkovičem. Postajni načel« niki so bili zamenjani z drugimi. V Nego« tinu je sreski poglavar tiral ljudi v banko dr. Stojkoviča, kjer so morali podpisovati zapisnik o kandidaturah, ki jih je določil dr. Stojkovič.
In še marsikaj drugega poroča inspektos Stojadinovid, ki se na koncu vprašuje, ali je zaslužil od današnje vlade, da se tako postopa proti njemu. Razumeti moramo namreč, da je Stojadinovič zet Ljube Jova. noviča, torej zet načelnika kluba, ki mu jo pripadal tudi sedanji predsednik vlade, ko je skupaj z Jovanovičem izstopil iz radi« kalne stranke radi korupcije Pašičeve oko« lice. Med prvimi bojevniki te skupine pa je stal Stojadlnorvič, kar pa ga ni zaščitilo, da ne bi tudi on postal žrtev »svobodnega režima* g. VnkMsvičt.
Kandidature SDS v Novem Sadu
Beograd, 15. juBJa p. Svetozar Pribičevič Je danes prisostvoval okrožni konferenci za kandidature v novosadskem okrožju. Dasi je nastal sporazum glede nosilca liste, je bil soglasno sprejet Pribičevičev predlog, da se določi za nosilca liste dr. Svetislav Popovič, dosedanji tekmeci za to mesto pa dobijo srezke kandidature. Nato ie Pribičevič imel lep političen govor, v katerem je odgovarjal Velji Vukičevičn, ki ie o zadnjem Priblčevičevem govoru rekel, da ie neresen Neresen človek pa Je g. Vukičevič, ki je kot predsednik vlade, izjavil dvema odposlancema kluba SDS, da se bodo volitve vodile proti Korošca In Stepanu Radiču. sedaj pa je napravil pakt s Korošcem.
Jutri odpotuje Pribičevič v Sisak. kjer bo zbor zaupnikov za zagrebško volilno okrožje, da se postavijo skupščinske kandidature.
Volitev župana ▼ Celju
Celje, 15. aprila a. Nocoj se je vršila, konstituirujoča seja novoizvoljenega občinskega sveta. Sejo, katere se ie udeležilo 33 obč. svetnikov, je otvoril dosedanji gerent mestne občine dr. Farčnik, nakar je prevzel predsedstvo kot najstarejši odbornik dr. Juro Hrašovec, ki je takoj odredil volitev župana in podžupana. Za župana Je bil izvoljen z 20 glasovi radikal Alojzij Goričan, 13 glasovnic (demokratskih in sodiaMstičnih) je bilo praznih, za podžupana pa klerikalec dr. Ogrizek rudi z 20 glasovi. Župan dr. Goričan se je na kratko zahvalil, nakar je obč. svet. Komavli v imenu soc. stranke podal izjavo, da bo njegova stranka stvarno sodelovala, ako se bodo njeni predlog; upoštevali. S tem je bila seja zaključena.
Razpust občinskega sveta v Osijeku
Osi}ek, 15. julija, n. Iz avtentičnega, vira se doznava, da je ministrstvo za notranje stvari razpustilo mestno zastopstvo v Osi. jeku.
Nove aretacije komunistov
Sušak, 15. julija, n. V zvezi z odkritjem komunistične propagande je bilo danes zopet 16 hišnih preiskav, pa menda brez posebnega rezultata,
Zagreb, 15. julija n. Danes je zagrebAka policija na zahtevo orožnStva na 9ušaku aretirala zdravnika zagrebške ortopedska bolnice dr. Miroslava Deliča in tajnika organizacije kovinskih delavce? Josipa Broza. Ugotovilo se je, da je bil dr. Delič v korespondenci z nekimi komunisti ne Primorju. Oba aretiranca so danes odpeljali v Bakar.
Strela ubila pri Zagrebu dre kmetici
Zagreb, 15. julija n. Dopoldne js bila kratka nevihta nad Zagrebom. Pri tem ."e rtrela udarila v dve kmetici iz Gračanov, ki sta se vračali iz Zagreba domov. Eno od njiju je strela udarila "na čelo, ji prebila glavo, odskočila na hrbet, potem pa po desni nogi odSla v lemljo in ji raztrgala čevelj. Obe ženrici ita mrtvi
«
Naši Kr
Odmevi dunajskih dogodkov v Sloveniji
LJubljana, 15. julija.
Prve vesti o dogodkih na Dunaju so dospele v Ljubljano danes popoldne okrog 15. ure. Potom »Slovenskega Naroda, smo ob 16. izdali posebno izdajo. Od takrat naprej so bile prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze z Avstrijo tako, da do 11. ure zvečer tli bilo mogoče sprejeti iz Avstriji nikaklh nadaljnih poročil. Z ozirom ca važnost dogodkov, ki se odigravajo na Dunaju in ki imajo tudi pomembno politično ozadje, pa smo napeli vse sile, da dobimo točna in zanesljiva poročila. Poleg naše radio-postaje, ki je sprejemala pozno v noč brezžična poročila iz Berlina, Prage in Pariza, smo iskali telefonsko zvezo * Prago. Bratislavo, Budimpešto in Rimom, tako da smo zbrali vse važnejše vesti. Šele okrog polnoči je bil ponovno otvorjem telefonski in brzojavni promet z Avstrijo tako. da smo tudi od tam dobili avtentična poročila o današnjih krvavih dogodkih. Direktne telefonske zveze z Dunajem pa do zaključka lista ni bilo.
Dogodki na Dunaju so Izzvali tudi pri nas živahno zanimanje. Posebna izdaja »Slovenskega Naroda«, ki Je bila radi slabih poštnih zvez namenjena predvsem za LJubljano, je bila v eni uri skoraj popolnoma razprodana. Na Bledu, kamor le »Jutro« prvo telefoniano Javilo dogodke na Dunaju, so te vesti izzvale veliko senzacijo in živahno zanimanje, zlasti med tam bivajo-čimi Dunajčani, pa tudi med drugimi domačini in Inozemskimi gosti.
Železniški promet z Avstrijo, ki Je bil v prvih popoldanskih urah za nekaj časa prekinjen. ie bil proti večeru zopet vzpostavljen. tako da so vlaki v Avstrijo odhajali redno, pač pa so imeli nekateri avstrijski vlaki precejšnje zamude.
Po pozne ure zvečer so prihajala skoraj Iz vse Slovenije telefonična vprašanja na redakcijo, ali nam Je kaj več znano o dunajskih dogodkih, o katerih so zvedeli od potnikov, ki so prihajali iz Avstrije, ki pa radi prekinjenih zvez sami niso imeli toč-r'h informacij.
Duševna revolucija katoliške omladine
Maribor, 15. Julija
Čakali smo, da se oglasi »Slovenec«. Toda on že zopet ne vidi . nič in ne sliši nič, kako bije plat velikega zvona od Vel. Nedelje pri Ormožu, kier so začeli katoliški omladinci prav glasno zvoniti že 7. Julija Iti so pozvanjali do 10. julija. Poteklo Je torej že teden dni, toda v katoliških redakcijah nočejo ničesar vedeti.
Mi smo že parkrat poročali, da je pričelo med klerikalnim dijaštvbm v Mariboru novo gibanje, ki pa voditeljem SLS in duhovščini ni prav nič po volji; Glasilo te o-nladine, »Križ na gori«, ki ga izdajajo ma-riborski dijaki v semenišču, so radi tega v SLS listih prav radi očetovsko posvarili in tudj okrcali. Zaleglo pa ni dosti in ml smo že tedaj trdili, da sta klerikalizem Ln kultura. izobrazba in svoboda duha napram k-lerikalizmu. kakor voda in ogenj. Kakor hitro si bo upala mladina samostojno misliti in se izobraževati brez varuštva, mora priti do konflikta in končno do preloma z inkvizitorji.
Prvj početki te krize so se pokazali prej, kakor smo slutili. Odpor v miselnosti mladine Je že tu in doslej uklenjeni duh je začel odločno revoltirati. V dneh od 7. do 10. Julija je imela katoliška mladina, ki se zbira okrog revije »Križ na gori«, dobro obiskano zborovanje pri Veliki Nedelji, kjer Ima svoj krasen samostan Nemški viteški red. Kongresa so se udeležili srednješolski dijaki, visokošolci in bogoslovci. Klerikalni voditelji so odvajali mladino od tega kongresa in jim nudili brezplačno udeležbo na orlovski prireditvi v Celju in drugih katoliških svečanostih. Pa ni zaleglo.
Nato so gospodje, ki so bili ogorčeni nad programom dijaške prireditve, zahtevali, naj vodstvo kongresa povabi na zbor mariborskega kanonika dr. Tomažiča, češ, da Je najboljši poznavalec katoliških dogem. Dr. Tomažič pa ostentativno ni bil povabljen in zbor se je vršil brez patromance cerkvene gospoščine. M'adini so razpravljali o verski etiki in morali, analizi dogem ter o sociialnih problemih. Mladina je prišla po
intenzivni tridnevni debati do povsem novih zaključkov, Id so zrevoltirali mladino, še bolj pa SLS voditelje. Cerkveni nauk o dogmah so označili kot nerabljiv, okostenelo formo in v cerkvi vladajočo avtokra-cijo kot neznosno in so Jo zavrgli. Posebno ostro so obsodili tudi tiranijo, s katero se hoče mladini zabraniti čitanje prepovedanih znanstvenih knjig, ki si jih morajo bogoslovci naravnost utihotapiti, če hočejo Stati kaj več, kakor jim dovoljuje proslu-li indeks. Bogoslovci so bili tudi mnenja, da nošnja talaria ne odgovarja več modernemu času in naj se zato odpravi, ker tudi razni voditelji SLS. duhovniki, ne nosijo več ne duhovniškega ovratnika in ne črne obleke, ampak se oblačijo popolnoma civilno, ne samo v LJubljani Ln Beogradu, ampak nekateri tudi v Mariboru. Čemu bi se torej naj oklepali v nerodno in nehigijeoič-no haljo ravne bogoslovci, ko tudi Kristus ni nosil talaria?!
Razpravljalo se je tudi o brezverstvu in znanem procesu proti uredniku Erženu ter so prišli mladini do zaključka, da takšna nestrpnost voditeljev SLS in duhovščine mora tirati delavstvo v brezverstvo in ga odvračati od cerkve. Sovraštvo pač rodi odpor.
Diskusija o katoliška etiki in morali pa je pokazala, da ima mlada generacija katoli-
ških' dijakov in bogoslovcev o tem že čisto druge pojme in nazore, kakor so jih do sedaj učili v šolah in seminarjih. V debati o krščanskem sodjaliznru so zavrgli Terse-glavove principe, ki nadomeščajo biblijo z razrednim bojem. Kongres se Je izrekel za čisti razredni boj in pobratenje z razredno zavednimi delavci. Tudi katoliško telovadno organizacijo »Orla« so mladini zavrgli in obsodili. V Mariboru so dijaki, ki pripadajo tej struji nove katoliške miselnosti, že davno zavrgli. »Orla«.
O tem edinstvenem gibanju katoliškega dijaštva, ki se mu priključujejo tudi bogoslovci, pa klerikalni listi niso doslej še ničesar poročali in molčijo celo o kongresu pri Veliki Nedelji. Zdi se nam pa, da se gospoda zelo moti. če misli, da bo s takšnim ignoriranjem zatrla svobodo duha mladine, ki od nje nI gmotno odvisna
Nas predvsem veseli, da smo imeli prav, ko smo mariborske fanatike ponovno svarili, zlasti zadnji čas ob znanih duhovniških procesih, naj ne prenapenjajo strun in tako očito kažejo svoje nekatoliške sovražnosti in maščevalnega duha, ki je vse prej, kakor krščanski. Ljudje se vendar večno ne dajo slepiti s frazami in slepomišenjem. Sedaj pa Jih Je najprej in odločno obsodila njihova lastna mlada generacija!

Nova motorna brizgalna Prostovoljnega gasilnega društva v Kranju
Motorna brizgalna Gasilnega in reševalnega društva v Kranju pri poskušnfl pred Mestnim domom v Ljubljani Cevi so bile napeljane na Grad.
Kakor smo že svojčas poročali, si je agil-no društvo v Kranju nabavilo najmodernejšo motorno brizgalno »Renault«, ki bo omogočala najhitrejšo in najizdatnejšo pomoč pri požarih.
Mala dvokolesna brizgalna je prikloplje-na na živordgče pobarvan tovorni avtomobil Za moštvo. Odklopijenje brizgalne se lahko izvrši v trenotku in ravno tako hitro je pripravljena za pogon.
Manipulacija je enostavna in zadostuje par vaj, da se društvo z njo seznani. Motorna brizgalna ima 2 odtoka pc 55 mm ter se od teh lahko že vsaka cev odcepi na aa-daljme cevi po 52 mm tako, da bi bile lahko v obratu 4 cevi naenkrat. Pri poskušnji v LJubljani Je brizgalna delovala najprvo z 10 atmosferami pritiska in širokim roč-nikorrt Ta pritisk je zadostoval, da je prišla voda po ceveh na grad in da Je dosegel vodni curek še višino grajske strehe. Pri pritisku 12 do 14 atmosfer in z manjšim ročnikom pa je nesla vodo čez streho ljubljanskega gradu. Ljubljanski Grad Je visok 64 m in poslopje s streho še nadaljnih 22—25 m. Ako bi bila na gradu postavljena še lestva, so bili gasilci splošno prepričani, da bi šel vodni curek še višje in dosegel gotovo 100 m višine, kar znači na vsak način rekord za tako malo brizgalno. Poskušnje, izvršene na drugem kraju. so pa dognale, da Je dosegel vodni curek po eni cevi 42 m visočine od tal. Več naših gasilnih društev že poseduje te motorne brizgalne in vaje v Ljubljani in Kranju z njo so vzbudile veliko zanimanje za to francosko brizgalno, ki je še za najmanj 30 odstotkov cenejša od nemških.
Kranj je z nabavo nove brizgalne zopet dokazal, da spada med naša najmodernejša mesta.
Kranjska motorna brizgalna je gnala v Ljubljani vodo izpred Mestnega doma na Grad in metala curek čez grajsko streho.
Kulturni
Rokopis ^VildeOTe «Salome> najden. V
neki mali pariški knjigarni so našli nedavno originalen rokopis --Salame-* Oscara Wil-dea. Rokopis so doslej pomešali. Wilde je spisal ta komad v francoščini, da mu ie vdihnil več jezikovne elegance in blagogla-fmosti.
Najznamenitejša ameriška dramska noviteta- Med ameriškimi dramami, ki so v zadnjem času prišle na oder je vsaj pri publiki odnesla prvenstvo drama cBroadway>. Senzacijonalno delo, ki polni blagajne, "a je po svojem literarnem značaju le modni produkt brez bodočnosti. <Broad-way> igrajo tudi v Londonu, na Dunaju pa se bo uprizoril v gledališču komornih iger (Kammerspiele).
Iz češkega slovstva. Pri Vladislavu Kun-cižu v Pragi je izšel 2. zvezek spisa znanega pisatelja Viktorja Dyka: «Vzpominky a ko-mentafe>. Dykovi spomini so postali s tem zvezkom kompletni.
Velika izdaja zbranih spisov Leva N. To! litega. Sovjetsko državno založništvo v Moskvi je že storilo vse priprave, da bodo začeli z novim letom izhajati zbrani spisi Leva N. Tolstega. V teku 1- 1928. mora iziti vseh 90 obsežnih zvezkov. Stopnv ta izdaja, ki bo vsebovala tudi korespondenco Tolstega, njegov dnevnik in vse, kar se je našlo v ostalini, bo pokazala ogromno plod o vi t ost nesmrtnega Leva Nikolajerviče. Sovjetska
vlada je prispevala za to izdajo milijon rabljev. Vsekakor je značilno, da bo sovjetska vlada, ki sicer zatira idealizem, sama izdala v svojem Gosizdatu (Gosudarstvenoe izda-telstvo) vse, tudi znane verske spise tega nasprotnika ateistov in materijalistov.
Nemška in francoska literarna mladina. V francoski literarni reviji <Nouvelles Lit-terair°.-i:i ie priobčil Klaus Mann, • fin velikega nemškega pisatelja, zanimiv članek, ki v njem razpravlja o identiteti problemov in življenslrih ciljev nemške in francoske literarne mladine. Nekateri kritiki so mnenja, da bi moral Klaus Mann, ki je zelo plodo-vit pisatelj, identiteto tudi dokazati.
Nov spis Maxa Mella. Avstrijsko - nemški pisatelj Max Mell, čigar »Apostolsko igro» so igrali pred dvema letoma v slovenskem prevodu v Mariboru, je pravkar dovršil doto odrsko pesnitev <Das Spiel von der Nachfolge Christij-. Dejanje se vrši na nekem gradu Spodnje štajerske za časa turških vpadov. V isrri se omenjajo razbojniki iz pohorskih gozdov, pobožen rezbar iz Ormoža itd. Zunanji milje je tedaj slovenski, krog, v katerem se igra vrši, nemški fevdalizem, vodilna ideja pa je vzeta iz katoliške mistike. Igra je polna simboličnosti, ka kor drame Paula Claudela. Uprizorila se bo v teku prihodnje gledališke 6ezone v Gradca.
V Savinjske planine!
Savinjska podružnica SPD v Celju nam piše:
Edino velepogorje, ki leži v celoti na našem ozemlju, so Savinjske planine. Po teh' goTah hodi lahko vsak naš turist po mili volji, ne da bi se mu bilo treba bati sitnosti z obmejnimi organi.
Cesta iz Ljubnega v Logarsko dolino, ki jo je lanska povodenj na mnogih krajih popolnoma odplavila, je sedaj popravljena do Igle blizu pol poti med Lučami in Solčavo. Do Igle je cesta v dobrem stanju tn je po njej mogoč promet z avtom. Od Igle do Piskernikovega zavetišča v Logarski dolini, ki je izhodišče za vse vrhove Savinjskih planin, je le 2 in tričetrt ure hoje po prekrasni in hladni alpski soteski ob divje bobneč: Savinji. Vsak ljubitelj narave bo ta del poti z veseljem prehodil peš.
Vabimo vse, ki se hočejo v kratkih poletnih tsdnih odpoSti in nabrati novih sil za dolgo zimo, da obiščejo Gornje savinjsko in Logarsko dolino. V prijetnem gorskem zraku, kjer ni prahu in je prepoln zdravega vonja smrek in smole, ob vznožju gorskih velikanov v eni najlepših dolin na svetu stoji Piskernikovo zavetišče SPD s Tillerievo kočo, ki premore 12 sob in" 41 postelj. Kraj je pripraven za letovišče, ker se nahaja v bližini tudi naravno kopališče. Oskrba v kočah je izborna, cene zmerne in ne višje kakor v mestnih in podeželskih gostilnah. Izletnike opozarjamo, da razen dobre volje ni treba nositi ničesar s seboj, ker so vse koče v Savinjskih planinah z jedjo in pijačo dobro založene.
Frischaufov dom na Okrešlju ie po prenovljeni poti mimo slapa Savinje vsakemu, vsaj malo izurjenemu turistu lahko dostopen. Tudi ta planinski dom tik ob vznožju divjih gorskih velikanov je udobno urejen in izborno založen. Ima celo lastni vodovod. Odtod je izhodišče poti na Kamniško sedlo, na Brano, Planjavo in Ojstrico, na Savinjsko sedlo, na Češko kočo, Grintovec in Kočno ter končno tudi za turo skozi Turški žleb na Rinko, Skuto. Grintovec in na Kokrško sedlo. Drzni plezalci lahko urijo svoje živce na gladkih stenah Mrzle gore. V domu dobiš pri oskrbniku točne podatke o stanju navedenih poti.
Prvovrstno izhodišče je končno koča na Korošici ,ki je ravno tako izborno oskrbovana in založena. Korošica tvori znamenito križišče poti na Ojstrico, na Škarje in preko teh v Logarsko dolino, na Planjavo ali čez Sukalnik na Kamniško sedlo, čez Konja po slikoviti, izborno izdelani poti na Veliko planino ali v dolino Kamniške Bistrice, ali končno čez peči Robanovega kota v prelepi Robanov kot in odtod v Solčavo ali Luče.
Vsakdo, ki bo svoj dopust preživel v opisanih prelepih postojankah, se bo vrnil domov zadovoljen in okrepljen telesno in duševno. S svojim obiskom pa bo podprl tudi delovanje SPD, ki odkriva krasote slo-vens-Vfh gora domačim in tujim turistom!
Ignacij Fock f
V četrtek opolnoS je v Kranju nepričakovano preminul g. Ignacij Fock, znani tovarnar mila v Kranju. Pokojni je dosegel visoko starost 73. let ter je do posled njih dni krepko kljuboval bolezni. Še pred par dnevi se je udeleževal običajnega popoldanskega sestajanja meščanov v kranj skem Narodnem domu.
Bil Je iz stare in obče znane kranjske meščanske rodbine. Z lastno pridnostjo in vztrajnostjo je vodil domače tvomiško podjetje. Njegovo ime bo ostalo večno na odličnem mestu v kroniki naprednega Kranja in njegovega meščanstva. Bil je skoro 30 let nepretrgoma do prevrata član kranjske ga občinskega odbora. Stopil ie tudi svo-ječasno v vrsto prv obori teljev za napredno stvar v Kranju ter ie s svojo značaj-nostjo, poštenostjo in disciplinsko doslednostjo pridobil simpatije prijateljev in spoštovanje pri nasprotnikih.
Njegova smrt zapušča v vrstah meščanstva kranjskega veliko vrzel. Pogreb po-kojnika bo danes ob 17.. Odličnemu somišljeniku, obče spoštovanemu meščanu bodi zemlja lahka, žalujočim rodbinam naše iskreno sožaije!
Po letalskem mitingu v Ljubljani
Ljubljanski Aeroklub nabavlja lastno letalo
Oblastni odbor Aeroklub a »Naša krila« v LJubljani je na svoji IX. redni odborovi seji 11. t m. sklenil izreči javno zahvalo vsem onim odločilnim faktorjem in prijateljem Aerokluba, ki so na katerikoli način pripomogli zadnji prireditvi do tako lepega uspeha. Posebno treba na tem mestu Lzreči zahvalo komandi vazduhoplovstva v Petro-varadinu, ki je upoštevala želje našega kluba, dalje komandantu I. vazduhoplovne-ga polka podpolkovniku Zivoradu Petrovi-ču v Novem Sadu, komandantu IV. vazdu-hoplovoe grupe v Zagrebu, dalje vsem sodelujočim iz Novega Sada in iz Zagreba, g. velikemu županu ljubljanske oblasti, g. divizijskemu generalu Dravske divizije, g. vladnemu komisarju mesta Ljubljane, predsedniku oblastne skupščine za ljubljansko oblast, komandantu žandarmerije, ravnatelju policijske direkcije, ravnatelju železniške direkcije, šefu prometnega in komerci jalnega odelenja državnih železnic v Ljubljani in končno vsemu onemu časopisju, ki nam je šlo pri vršenju reklame z uvidevnostjo drage volje na roko.
Organizacija mitinga je bila prva slične vrste v LJubljani, radi tega so se gotovo tudi tu in tam pojavljale hibe, zato pa prosimo cenjeno občinstvo, ki je v tako lepem Številu posvečalo pozornost prireditvi, da te nedostatke oprosti. Predvsem pa prosimo one, ki so izžrebali številke za letenje, pa so radi pozna ure in pomanjkanja goriva za takrat prišli ob užitek in pričakovano veselje, da nam oproste. Aeroklub jim pa obljublja na tem mestu, da jih bo na jesen s svojim lastnim avijonom, ki ga je oblastni odbor že naročil glasom sklepa zadnje seje potom svojega pilota dvignil nad Ljubljano in jim s tem nadoknadil ono, do česar zadnjič niso prišli. V zvezi s tem naprošamo vso spoštovano publiko, ki je prisostvovala mitingu, pa ni krila vstopnine, da blagovoli nakazati nanjo odpadajo® del na naslov Aero-kluba, oblastni odbor Ljubljana, štev. čekovnega računa 10.720 z direktno pripombo, da je to za Aeroklub mesto vstopnine. Ta denar bo klub nalagal v posebnem fondu za avijon, ki je že naročen in ki bo najkasneje v dveh mesecih, odnosno dveh mesecih in pol z našimi insignijami ponosno krožil nad Ljubljano. Uverjeni smo, da bo javnost vedela ceniti napore našega kluba in da se bo poinošte-vilno odzvala našemu pozivu.
Klub si je nabavil tudi film o prvem letalskem mitingu v Ljubljani, ki je zainteresiranim kinom proti nizki odškodnini na razpolago. Predvsem pa je namenjen za vse one kraje, kjer bodo ustanovljene mestne organizacije našega kluba. Podrobnejše informacije daje tajništvo Aerokluba, Ljubljana. Kazina II. nadstr.
Na jesen prične tudi zračni promet na progi Ljubljana-Zagreb-Beograd, pa pozivamo vso javnost, da se v S m večjem številu postuži akcij tega povsem nacionalnega društva, ki se dobe za nizko ceno 250 Din. Aeroklub je sklenil nakup 25 akcij, da s tem vzpodbudi tudi ostalo slovensko javnost k zanimanju. Čim več akcij bomo Slovenci pokupili, tem prej bo zračna zveza med Ljubljano in prestolnico izvršljiva.
Aeroklub »Naša krila« v LJubljani.
danes ob 4., <;8. in 9.
(Edini mož na zemlii) film smeha in veselja! Pri vseh predstavah umetniški orkester. — Pozor na naš jutrišnji oglas!
KINO «DVOR», telefon 2730. |
Okradeni kopalci "
Ob Savi se Je pojavila drzna tatinska trojica.
LJubljana, 15. julija
V četrtek je solnce neusmiljeno grelo. Seveda je vsakdo, ki je le utegnil, hitel k vodi. Polna so bila vsa kopališča, posebno živo pa je b;lo na Savi pri Tomačevem. Med kopalci sta se nahajala tudi medicin-ka Milka Taborjeva ter medicdnec Marjan Ahčin. Ko sta okrog pol 13. pogledala po svoji obleki, ki sta jo imela poleg brega, sta razočarana opazila, da obleke Tabor-jeve sploh ni več na mestu, dočim je bila Ahčinova vsa razmetana. Kmalu Je Ahčin ugotovil, da mu je neznani tat odnesel listnico z vso vsebino, aktovko, v kateri se Je nahajala britev s priborom, uro, medicinske škarje in čevlje. Taborjevi je tat ukradel črno ohleko iz surove svile, vse perilo, 300 Din gotovine, aktovko in par čevljev. Prvi je oškodovan za okrog 900 Din, dama pa za okrog 1000 Din.
Kdo je tatvino zagrešil, še ni ugotovljeno. Bržkone pa so Jo izvršili trije mladi.po-tepuhi-cigani. v katerih družbi se Je nahajala tudi mlada ciganka.
Komaj se Je med kopalci razburjenje radi te tatvine nekoliko poleglo, že so se razburili kopalci višje od Tomačevega proti črnuškemu mostu. Okoli 16.45 so se kopalci. ki so se hoteli vrnit; s kamniškim vlakom v Ljubljano, začeli oblačiti. In hitela sta tudi neki drugi akademik in neka uradnica k svojim oblekam. Teh ni bilo več na mestu. Zaman je bilo vse iskanje in povpraševanje Akademiku so tatovi odnesli obleko, čevlje in listnico s 100 Din, gospodični pa so odnesli vso obleko in čevlje ter nekaj gotovine.
Najbrže so tudi ti dve tatvini izvršili isti tatovi, ki so bili opogumljeni po prvem, dobro uspelem tatinskem poslu.
Doslej ni bilo na prostih kopališčih večjih tatvin. Tatovi so mirovali, a sedaj so začeli izrabljati živahnost kopalne sezone. Vsa mesta ob Savi so zelo prikladna za tatove, ker tam ni nikdar kontrole varnostnih organov nad sumljivimi in tuji lastnini nevarnimi elementi. Treba je omeniti, da se še nikdar nI pojavila podnevi med kopanjem kaka orožniška patrulja, ki bi prav gotovo že s svojim pojavom krotila predrznost tatinskih rok.
Nedosegljiva	2
Eau de Cologne Chypre Bourjois - Pariš
Sleparski doktor
LJubljana, 15. julija
Nekako pred mesecem se je pojavil v Ljubljani mlad, širokopleč, majhen elegan. ki je zbujal pozornost s svojim vsiljivim nastopom. Neznani možak je sprva stanoval v raznih hotelih in se je kmalu seznanil po kavarnah s par Ljubljančani. S časom pa si Je pridobil tudi poznanstvo nekaterih ljubljanskih zdravnikov, katerim se je predstavljal kot zdravniški asistent dr. Gustav Eckel, ki da je prišel v Ljubljano v svojstvu komandanta posebne svetovne družbe: »Internationale Arzte- und Kran-ken-MissLonsarmee«, kratko »Inaekramisar« s sedežem v Londonu, ki si je nadela nalogo, da z obilico praktičnih nasvetov vrača bolnikom zdravje.
Eckel, ki govori samo nemški, je radovednežem kazal tudi razne tipkane prospekte družbe s podpisom družbinega generala dr. Cooka, sam pa ie tudi pristavil spodaj lastnoročni podpis. Vsi spisi so bili opremljeni tudi s pečatom omenjene družbe. Geslo prospekta pa se glasi: »Erkenne dich selbst!«
Tekom časa se je Eckel v Ljubljani seznanil tudi z obrtnikom Maksom, katerega je izvabil iz službe ter sklenil z njim pismeno pogodbo, da ga namešča kot svojega tolmača z mesečno plačo 2500 Din. Seveda pa je moral Maks pred sprejemom pogodbe svojemu šefu posoditi znatno vsoto denarja ln ob neki priliki tudi lepo srajco.
Eckel, ki se je hvalil, da ima njegova družba podružnice že povsod, v Franciji, zpaniji, Angliji in drugod ter da jo hoče ustanoviti v Ljubljani, pa je dne 11. t. m. neznanokam izginil iz našega mesta. Opeharjeni Maks, ki je s pustolovcem sklenil tako sijajno pogodbo, ga je pričel iskati in se je misleč, da jo je pobrisal čez mejo, odpeljal celo v Avstrijo. Tam pa ga ie iskal zaman., kajti prebrisani Eckel je »plavšal« ne daleč od Ljubljane v neki vasi v bližini Domžal neko kuharico in jo navdušil za svoje projekte. Svoje žrtve je lovil Po vsem kamniškem okraju. Obletaval je bolnike in jim izvabljal denar.
Na pustolovca so postali končno pozorni orožniki, ki so ga 13. t. m. aretirali in odvedli v zapore okrajnega sodišča v Kamniku. Na dan so prišle razne zanimivosti, ki kažejo da je aretiranec tip prav nevarnega pustolovca. Še to ni gotovo, ali se res piše Gustav Eckel, ker so našli pri njem dokumente tudi na druga imena. Sam navaja, da Je doma iz Monakova in da je 32 let star. V svrho ugotovitve njegovega pravega imena se je ljubljanska policija obrnila po informacije v razna avstrijska me-sta, a predvsem v Monakovo.
Danes in jutri v nedeljo, dne 17. t m. ob 18. uri
MEDNARODNE NOGOMETNE TEKME H MttlK vi 17. t. m. Reprezentanca LNP.
Ob vsakem vremenu	Igrišče S. K. ILIRIJE
Domače vesti
*	Imenovanje. Akadenrični kipar Ivan Z a] c je imenovan za učitelja modeliranja na tehnični fakulteti ljubljanske univerze.
*	Nov) učitelji petja in glasba Izpit za poučevanja petja in glasbe na meščanskih Jolah so napravili pred strokovno komisijo na državnem konservatoriju v Lfub liani gg. Zinka Lovrec, Drago Hasel, Leopold Kernc In Josip Sesula.
*	Nizozemski profesorji v JugoslavfiL V Zagreb je predvčerajšnjim dosipela skupina 13 nizozemskih profesorjev in profesoric, ki go si ogledali mesto in njegovo okolico, včeraj pa so odpotovali na Plitvička jezera kjer ostanejo do 25. julija, potem pa se vrnejo v Zagreb, odkoder odpotujejo na Bled.
V	kratkem obišče Jugoslavijo tudi večja skupina nizozemskih novinarjev.
*	Poset našita izseljencev domovini. Ivo Palandočid v Chicagu ie organiziral ekskur zijo naših ameriških rojakov v domovino.
V	kratkem pride torej v Jugoslavijo 150 ekskurzistov, Srbov, Hrvatov in Slovencev z njimi pride nekaj Cehcslovakov, Madžarov in Američanov. Vkrcali so se v New-Yorku 9. t m. m dospejo preko Pariza, kjer se bodo par dni zadržali, dne 25. t. m. na Jesenice in v Ljubljano.
*	Rezervni častniki, ki so pozvani na vež-bo, se opozarjajo, da naj vzamejo v svrho pravilnega zaračunanja prejemkov s seboj naslednje dokumente: potrdilo iz katerega je razvidno, kdaj je dobil prvi oficirski čin, potrdilo o zakonski zvezi, event. krstne liste otrok in, ako je državni uradnik, še potrdilo o svojih službenih prejemkih; ako pa je zasebni nameščenec ter reflektira na rod hiisske doklade, naj si preskrbi še potrdilo da je rodbina res potrebna teh prejemkov.
—	Pododbor Ljubljana.
*	Oimimo Jurčičev rojstni dom! »Slovenska Matica« nas prosi za objavo naslednjega oklica: Slovenski jiarod rrmogo dolguje svojemu velikemu sinu Josipu Jurčiču, ki je bil pisatelj in politik v dobi našega narodnega preporoda. Naša dolžnost je, da se s hvaležnostjo spominjamo vsega, kar je ž njim v zvezi. Njegova rojstna hiša na Muljavi razpada; nevarnost preti da ta dragoceni spomenik izgine še to zimo, kar se je
—	žal — že zgodilo n. pr. z Aškerčevo rojstno hišo v Globokem. Slovenci tega ne smemo dopustiti! Pojdimo na pomoč Jurčičevim svojcem, ki jih je devet (brat z ženo, star 82 let, njegov sin z ženo jn vnuki) in ki v svojih skromnih razmerah ne morejo pieprečiti nesreče! Osnoval se ie odsek v »Slovenski Matici«, ki hoče z javnimi pri-»pevki rešiti Jurčičevo rojstno hišo propada Obračamo se na častilce Jurčičevega pisateljskega in političnega imena, da po svojih močeh prispevajo v ta namen. DaTOvi naj se pošiljajo ali uredništvom listov, ki jih bodo dalj »Slovenski Matici«, ali pa naravnost »Slovenski Matici« v Ljubljani.
*	Vesti o revoluciji na Dunaiu so se včeraj popoldne in tekom večera naglo širile iz Ljubljane na deželo ter posebno med ieto-viščarji iz Avstrije in poslovnimi krogi povzročile konsternacijo. To tem bolj, ker je bil popoldne ves telefonski in brzojavni promet z Avstrijo prekinjen, a je zvečer _ iz-vzemši Dunaj — zopet začel redno poslovati Kakor poročamo tudi na drugem mestu, ostane železniški promet nemoten. Tekom večera smo se dvakrat obrnili na železniško direkcijo in prejeli zagotovi'.o, da v železniškem prometu z Avstrijo ni izpre-merab.
*	Kongres fotografov v Zagrebu. V Zagrebu se je predvčerajšnjim vriSl kongres fotografov-obrtnikov iz cele države. Po daljši debati o stanovskih vprašanjih in zlasti o oškodovanju poklicnih fotografov po fotografih-amateTjih je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Fotografski obrtni, ki kraljevine SHS zbrani na državnem kongresu dne 14. julija 1927. v Zagrebu, so soglasno sklenili, da na podlagi sestavljenih pravi] osnujejo Zvezo fotogralskih »druženj kraljevine SHS s sedežem izmenoma v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani in z namero, da pri vsaki priložnosti ščiti interese fotografskih obrtnikov cele naše države*. V novi odbor sta bila Izvoljena iz Slovenije fotografa g. Grabjee iz Ljubljane kot tretji podpredsednik in g. H. Hflbseher kot član nadzornega odbora. Končno je b3 storjen sklep, da se prihodnji kongres vrši v Ljubljani.
*	Smrtna kosa. Umrla je včeraj popoldne gospa Franja Koširjeva, mati ge. Vide dr. Baltičeve, soproge velikega župana v Užicah. Bila je blaga žena, plemenita mati In požrtvovalna narodnjak in ja. Pogreb se bo vršil v pondeljek z Dunajske ceste 31, odkoder jo preko Tacna predejo v šmart no P«d Šmarno goro in pokopljejo na ta-mošnjem pokopališču. — V Črnomlju je v četrtek po daBšem bolehanin za vedao za-tisnila oči ga. Marija Knac. dobra soproga in obče spoštovana dama. Potopile jo Jo dane popoldne ob 17. — Za Bežigradom VI, je včeraj popoldne preminul g. Alojzij Bernardi, magistrata pisarniški asistent Zapušča vžaloščeno soprogo hi hčerko. Pogreb se bo vršfl v nedeljo ob 16. Bodi Pokojnim ohranjen blag spomin, žahtJoSm naše iskreno sožalie!
*	Absolventi D. letnika višje pedagoške gole v Beogradu in Zagrebu, kt hočejo službovati v šolskem lotu 1927—1928 na meščanskih Šolah mariborske oblasti, naj vpošljejo v smislu odloka min. prewvete
0.	N. br. 41.647 od 30. junija 1927 taza* devne prošnje velikemu županu maribor. ske oblisti (prosvetni oddelek) naj dalje do 20. julija 1927. V smislu omenjenega odloka morajo nastopiti službena mesta dne L septembra 1927.
*	Na specijalni kmetijski šol) na Grmu se je dne 11. juliia pričel 6 tedenski tečaj za osnovnošolske učitelje. V zavod ie bilo spre jetih 16 prosilcev iz raznih krajev obeh slovenskih oblasti. Poleg teh obiskujejo predavanje iz posameznih kmetijskih predmetov kot ekstremisti nekateri učitelji iz bližnje okolice. Teoretična predavanja se vrše dnevno 4 ure dopoldne, praktična 3 ure popoldne. Tečaj se zaključi 20. avgusta. Zadnje štiri dni se bodo vršili izpiti iz preda-vainih predmetov, nakar prejmejo udeleženci tečaja izpričevala, ki jih bodo usposobili za učitelje na kmetijsko-nadaljevalnih šolah. Prekoristno institucijo teh tečajev toplo pozdravljamo, želeč ji mnogo uspehov za povzdigo našega gospodarstva.
*	Jugoslovenski zimsko-sportni savez oproščen taks. Kakor beležijo beograjske novine, je finančni minister oprostil jugoslovenski zimsko-sportni savez v Ljubljani taks na vse prošnje in predstavke, ki jih bo dostavljal dTŽavnim oblastem, izvzemši onih, ki se tičejo civilnopravdnih zadev.
*	Opozorilo davkoplačevalcem. Seznami pripadnikov posameznih davčnih družb
1.	in II. razreda priredbenega okraja trgovske zbornice v LJubljani in IIL ter IV. razreda priredbenega okraja LJubljana mesto. so izgotovljeni in bodo razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem pri davčni administraciji v Ljubljani skozi 15 dni, t i. v času od 16. Julija do 30. julija 1927 ob navadnih uradnih urah. Pri tem se davčni zavezanci opozarjajo, da so v sezname pripadnikov posameznih davčnih družb vpisane pridobnini zavezane osebe po stanju dne 1. junija 1927, da bodo smele vpogle-dati sezname le k pridobnini zavezane osebe priredbenega okraja trgovske zbornice v Ljubljani odnosno priredbenega okraja Ljubljana mesto in da je pritožbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za 20 Din zoper morebitne pomotne uvrstitve vložiti v smislu § 15 zakona o osebnih davkih, do vštetega 30. julija 1927 pri davčni administraciji v Ljubljani.
*	V nedeljo popoldne ob 16.30 v Laškem zvečer ob 20.30 v Rimskih Toplicah koncerta jugoslovenskih narodnih pesmi Pevskega društva »Ljubljanski Zvon« iz Ljubljane. Železniške zveze od obeh strani ugod ne, vstopnine na koncert ni. v pokritje stroškov sep rodajajo le vzporedi.
*	Nušlčevo »Občinsko dete» v filmu. Znana Nušičeva humoristična povest »Občinsko dete« je pred kratkim Izšla v Draždanih v nemškem prevodu, ki ga je oskrbel znani nemški humorist Roda Roda. Kakor javljajo iz Sarajeva, je g. Branlslav Nušič prejel od nekega nemškega filmskega podjetja ponudbo, da dovoli filmovanje tega dela, na kar je g. Nušič radevolje pristal, tem bolj, ker ponudena fantijema znaša lepo svotico 70.000 Din.
*	Anton Cizelj zopet V Ljubljani. Iz Zagreba nam poročajo: Zandarmerija je dovršila izvide z Ant. Cizlom. ki ie kakor znano — sam sebe obtožuje raznih zločinov. Noben zločin pa se ni mogel dokazati razen enega slučaja zažiga. Brez dvoma je Cizelj hotel preslepiti oblasti, da je blazen in bi ga oblast izročila kaki blaznici, odkoder bi lahko pobegnil. To se mu ni posrečilo. Jutri bo Cizeli odpravljen v Ljubljano ter zopet izročen vojaški oblasti.
4 Zagonetna katastrofa dveh pilotov. V četrtek ob 5.30 zarana je z letališča v Skop Uu krenil major-pilot Ješa Gjorgjevič z opa-zovalcem-podporočnikom Milanom Popovi-čem na letalu tipa Breguet 19 A II. Usmerila sta polet proti Novemu Sadu. Ko sta letela preko Raške, je letalo na doslej nepojasnjen način strmoglavilo v gozdovje Kopaondk, ki se razprostira med Raško in Jaseničko Banjo. Domneva se, da so letalu na poletu odletela krila, ki so jih našli precej daleč od razbitega letala. Letalca so dolgo iskali in so po dosedanjih poročilih našli Popovičevo truplo par kilometrov stran od letala, truplo majorja Giorgjeviča pa še iščejo.
*	Strahovit samomor pod vlakom. Ko je v torek zvečer vlak štev. 2033 iz Zaprešida vozil proti Zagrebu se ie pri Podsnsedu vrgel pod vlak neznan moški. Vlak mu je odrezal glavo od trupla Truplo je padlo preko nasipa, glavo pa so kolesa popolnoma zdrobila. V žepu ponesrečenca so našB delavsko knjižico, glasečo se na ime Ciril Potočki, rodom iz Strmca. Ze od leta 1926-ni bil nikjer zaposlen. Nesrečni Potočki je izvršil samomor brezdvomno zaradi velike bede.
*	Dve deklici pr) kopanja utonffi. Hčerki železničarja Sekelška v Slovenski Bistrici, Anica hi Danica, sta bili nedavno na obiskn pri svojem starem očetn Ivanu SekeHkn v Parttaju. Prošlo sredo sta se deklici Si kopat v Pesnico, za?H sta v globok tolmun ter utooiH, ker nista znali plavati.
*	Ostanki srednjeveške umetnosti v Pri-zrenu. Kakor javljajo Iz Beograda, so pri odkopavanjn v 13. stoletju od carja Dušana zgrajenega samostana pri Prizrenu prišli na sled važnim ostankom srbske umetnosti v srednjem veku. Odkopali so tudi grob kneza Stražfmira BalSiča, ki je vladal v Zeti početfcom 14. stoletja.
*	Požar na žitnem podu. V slavonskem selu Kusonja so prošlo sredo pogorele Štiri njive pšenice, last premožne rodbine Gru-jič. Ker je pihal močan veter, se je požar naglo širil fn se nI dalo ničesar rešiti. Kakor zatrjujejo, so ogenj zanetili politični nasprotniki.
*	Blazen mladenič ubil starka V Legra-du v Medmttrju so na 23 letnem sinu tamkajšnjega posestnika Antona Kedmenca že dalj časa opažali znake duševne bolezni. Oče Je dal sina po zdravniku preiskati in zdravnik dr. Derenčin je odredil, naj peljejo sina v Zagreb na opazovalnico, kjer pa so sprejem odklonili, češ da ni v opazovalnici prostora zanj. Mladega Kedmenca so odvedli nazaj v Legrad. A že naslednjega dne Je blazni mladenič napadel 68 letno starko Franco Bedeničec ter Jo na divjaški način ubil. Orožnikom je izjavil, da mu je sedaj odleglo, ker je »rešil vso vas nevarne čarovnice«. Kedmenca so prepeljali v Zagreb na opazovalnico, kjer se bo sedaj menda našel prostor tudi zanj.
♦	Smrt radi kačjega pika. V primorskem selu Baliči je te dni pičila kača sedemletnega dečka Ivana Valiča, ko se je igral na bregu Rečine. Kmalu potem je čutil hude bolečine in zdravnik je odredil, da so dečka prepeljali v bolnico na Sušak, kjer se je ugotovilo, da je dečka pičil gad. Skušali so rešiti mladega bolnika, a bilo je prepozno. Mali Vali£ je nekoliko ur pozneje Izdihnil.
♦	Rodbinska tragedija v Splitu. V torek ponoči se je prigodila v predmestju Splita grozna rodbinska tragedija. Pek Maiko Per šič je svojo mlado ženo Jelko z nožem zabodel v srce, nato pa ves okrvavljen šel na policijo ter izjavil: »Umoril sem svojo ženo!« Peršiča so pridržali na policiji. Ko je petletna hčerka Markova videla, kaj se je zgodilo, je zatpdakala: »Oče, ubij še mene, ker si ubil majko!« Vsled plakanja hčerke so prihiteli sosedi, ki so našli mrtvo ženo in od krvi lastne matere okrvavljenega otroka. Zdi se, da le Peršič Izvršil umor vsled ljubosumnosti. Zločin je povzročil v Splitu veliko senzadio.
KUŠAKOV1ČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
* Utonil pr| reševanju tovariša. Pretresljiva tragedija se je te dni odigrala v Skop-Iju na reki Vardarju. V mraku so se šli kopat trije prijatelji: Mustafa, Nevzad in Jožo Ko so se po kopanju hoteli že oblačiti, se je Mustafa nalašč še enkrat pognal v vodo. Menda pa ga je prijel krč — Mustafa je samo kriknil in se začel naglo .potapljati. Nevzad se je brez odlašanja pognal prijatelju na pomoč. Potopil se je, objel Mustafo okrog pasu in ga hotel vleči k bregu. Toda Mustafa se ga ie začel tako strahovito oklepati, da sta oba zopet izginila pod vodo in se utopila. Jožo, ki je ves prestrašen gledal pretresljive prizore, je začel blazneti. Naslednje jutro so čvrsto sklenieni trupli potegnili iz VardaTja, zmedenega Joža pa odpravili v blazni co.
Iz Muhliane
U— Reklamacijsko postopanje za občinske volitve traja za mesto Ljubliana do 23. t. m. Pozivajo se vsi pristaši SDS, da se zglase v tajništvu Kazina. II. nadstropje, v svrho vpisa ali popravka. Vreklamiratj se zamorejo tudi oni, ki izpolnijo do vštetega 23. iuliia 21. leto staroaii ali 6mesečno bivanje V Ljubljani in ki se še niso zamegli vreklamiratj za skupščinske volitve.
u— Stanovanjsko sodišče L stopnje v Ljubljani naznanja, da se bodo radi nujnosti prekinile sodne počitnice in da se bodo vršile razprave radi dodelitve stanovanj že dne 19- 20 in 21. julija t. I. Razpis 26 stanovanj, ki se bodo nakazovala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča — soba št. 6., — kjer se vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja.
u— Življenje in umiranje v Ljubljani. Po podatkih mestnega fizikata se je v dobi od 8. do 14. julija rodilo v Ljubljani 35 otrok (15 moškega in 20 ženskega spola) umrlo pa je 10 moških in 11 žensk, skupaj torej 21 oseb in sicer: 7 oseb za jetiko. 4 za rakom 2 za ostarelostio, 1 za boleznijo na srcu, 6 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, I oseba pa vsled smrtne nezgode. Izmed umrlih je 5 oseb doseglo starost nad 70 let. Ena oseba je obolela na dušliivem ka-šlju.
u— Kritično stanje ponesrečenega g. Jožka Tonejca. Kakor smo včeraj poročali, je prj Kranjski gori % motociklom ponesrečil g. Joško Tonejc, 22-letni sin uglednega ljubljanskega kavarnar j a. Posledice so bile mnogo večje, kakor se je sprva sodilo. Včeraj so ponesrečenca pripeljali nezavestnega v Ljubljano in ga oddali v Leoni šče. Ves dan se ponesrečenec ni zavedel. Usodni padec z motocikla je povzročil pretresenie možganov in krvavitev v glavi. Pozno zvečer sme se informirali o stanju nesrečnega mladeniča in nam je žal bilo ponovljeno sporočilo, da ni izpremembe in da padjent dalje leži nepremično v popolni nezavesti. Qotovo vsa Ljubljana sočustvuje s težko prizadeto rodbino g. Tonejca in želi. da bi mladi, splošno simpatični mladenič ostal pri življenju.
Dr. EDVARD JEMEC~
zdravnik zopet redno ordinira od 2 do 4
_Tržaška cesta §t 8._
u— Družabn; večer s koncertom bo nocoj na Taboru. Vstopnine prosto.
u— Snaženje uradnih prostorov. Davčni urad za mesto LJubljana naznanja, da bo 22. in 23. t m snaženje uradnih prostorov, kar naj upoštevajo oni. ki imajo te dni pri davkariji opravke.
u— Drobna policijska kronika. Policija je predsnočnjim spravila v zapor neko pijano žensko, ki se je obnašala tako, da so se nad njenim početjem ljudje zgražali. Radi vla-čngarstva sta morali v luknjo dve Elizabet-
ki, ki sta postopali okrog brez dela in po-. mežikovaH moškim. Dalje so bili prijavljeni še sledeči slučaji: 1 tatvina. 1 pretep, 1 izgred, 1 poškodba tuje lastnine, 1 sleparija, 1 prestopek obrtnega reda in 11 prestopkov cestnega policijskega reda.
n— Mica Kovačeva v hlačah. Ižanec Francelj B. je stopil v četrtek zvečer v Mi-kličevo restavracijo, se mogočno vsedel za mizo ter si naročil obilno večerja Jed ie nato žalil tudi z obilno pijačo, nakar se je podrsal na stolu v temo in — izginil kar po francoska Imel pa je smolo kajti včasih je natakarici rad pripovedoval, da je Fran-celj Brancelj. Ker ga torej poznajo, bo sedaj odgovarjal za svojo »šalo« na sodišču.
u— Male tatvine. Medtem ko je delavec Albert Dogan s Sela nakladal v četrtek popoldne ob Cdglerjevi ulici iz jame na voz apno, se je neki poznan tat, ki se ponavadi zadržuje v šupah na ljubljanskem polju, spla 'zil do njegovega na bližnji ograji visečega suknjiča ter mu ukradel srebrno uro. — Peternelova družina na Glincah je imela od 1. t m. novo služkinjo 19 letno Martino Štamcarjevo doma nekje iz Dolenjskega Dne 11. t m. je Stamcarjeva nenadoma ne-znanokam izginila. Po njenem odhodu so Peternelovi opazili, da je nepoštena služkinja ukradla razne obleke ter si vzela na knjižico v Murnikovi trgovini na račun Pe-ternelovih več jestvin. — Na Vodnikovem tigu so včeraj prijeli neko staro žeparioo, ko je ravno hotela izmakniti JeJi C. denarnico z 200 Din gotovine.
u— Konj ga je udariL V ljubljansko javno bolnico so včeraj dopoldne pripeljal; po-sestnikovega sina, 18 letnega Jožeta Arne-ža Iz Preddvora pri Kranju. Ko je sna žil hlev, ga je udaril konj v desno nogo in ga močno poškodoval.
u— Nočni razgrajači Doslej še neznani nočni razgrajači, ki že niso našli dragega pripravnega objekta za svojo »dobro« voljo v mestu, so se spraviU v noči na 13. t. m. nad žično ograjo ob parceli trgovca Antona Kadivca iz Slomškove ulice na Vrbovčevi cesti ter jo podrli na tla. Kadivec trpi 500 dinarjev škode.
Iz Maribora
a— Novo življenje v Ljudski knjižnici
Kljub hudi vročini in glavni sezoni počitnic je zavladalo v »Ljudski knjižnici« po zo-petni otvoritvi uprav novo življenje. Knjižnica je ob vseh uradnih urah vedno polna občinstva, ki marljivo čita v počitniških dneh ter tako uživa edino duševno zabavo, ki jo nudi sedaj v Mariboru res še samo Ljudska knjižnica; počiva gledališče, koncerti in so tudi druge knjižnice zaprte. Knjižnica je otvorjena ob četrtkih in sobotah zvečer, v nedeljo dopoldne in se vselej sprejemajo novi člani. Poslovni prostori Ljudske knjižnice se nahajajo sedaj v pritličju Narodnega doma.
a— Žična železnica na Pohorje. Interesenti za žično železnico za osebni promet na Pohorje se vabijo, da se zberejo v nedeljo. dne 17. t m. ob 5. zjutraj, v svrho ogleda terena pri šoli v Pekrah-
a— Lukarji. Včeraj so se zopet pokazali. Maribor jih pozna in cela širna okolica od Ormoža naprej, odkoder vozijo s svojimi, z okroglo streho pokritimi vozovi svoj pridelek skoraj po vsej mariborski oblasti. V Maribor prihajajo posebno številno ob sredah in sobotah in pridejo navadno že na predvečer. Prenočujejo kar na svojih vozovih, okrašenih krog in krog z venci čebule. Po tleh pa razprostro vreče z murkami ali kakor jim pravimo po kranjsko s knmarca-mi, ki ravnokar dozorevajo po Dravskem polju in so poleg luka glavni vir dohodkov na peščenem Ptujskem poliu.
a— Pri popravljanja električnega voda v Hočah je padel uslužbenec falske elektrarne. 30 letni delavec Franc Kokol s 6 m visokega droga. Utrpel je hude notranje poškodbe in so ga morali prepeljati v bolnico.
a— Z motorjem v noga Pri tovarni Zelen k a in drug zaposleni 17 letni delavec Anton Mali se je vozil z ravnateHevim motorjem ter pri tem zavozil v delavca Ivana Krajnca. Podrl ga ie in mu zlomil levo nošo nad kolenom.
Nasilen razpust mariborske Mestne hranilnice
Protest posl. Pivka in Žerjava pri ministra za trgovino.
Maribor. 15. julija. Včeraj smo na kratko poročali, da je bivši sodnik in sedanji veliki župan dr. Schau-bach razpustil upravni in nadzorni odbor Mestne hranilnice v Mariboru ter imenoval za gerenta odvetnika radikala dr. Ravnika, ki je bil nedavno od disciplinarnega sodišča odvetniške zbornice obsojen radi kršenja ugleda in časti odvetniškega stanu na enomesečno izgubo advokatske pravice. Odlok je bil dostavljen dosedanjemu predsedniku hranilnice g. Franu Burešu, mestni občini in srezkemu poglavarju dr. Ipavcu kot vladnemu komisarju hranilnice. Danes dopoldne pa je bila že odrejena izročitev poslov v roke gerenta, ki jih ie prevzel v navzočnosti vladnega komisarja dr. Ipavca.
Veliki župan opira razpust hranilnice na § 27. hranihučnega regnlativa in pravi v razlogih, da je prejšnji odbor dal štirim kli-jentom prevelike kredite in pa da baje ni izvede! spremembe pravil, jmpak je zadevo zavlačeval, čeprav je minister za trgovino svoj čas zahteval, da se naj ta izpre-memba izvede že tekom enega meseca. (Seveda nima minister trgovine nobene pravice zahtevati spremembo pravil. Op. uredj Gerentu hranilnice obenem naroča veliki župan, da mora tekom treh mesecev izvršiti naročilo z dne 29. marca 1927. glede spremembe pravil v smislu zahteve ministra trgovine. Nadalje mora zerent poskrbeti (!!) da bo mariborski občinski svet že tudi v roku dveh mesecev sklepal o spremembi pravil v smislu čl. 42 hraniiničnega statuta.
Gerentu je dodeljen sosvet obstoječ iz 12 članov, ki morajo vršiti ta častni posel
brezplačno. Ce je tudi mesto gerenta dr. Ravnika častno in brezplačno, odlok -velikega župana ne omenja. V sosvetu so sledeči gg.: odvetnika dr. Alojz Juvan in .dr. Anton Veble, davčni upravitelj Ignac Ozvatič, mesar Fran Hohnjec, kaplan Hrastel. vsi SLS, dimnikarski mojster Ljudevit Pucelj (NRS) pisarniški ravnatelj Rado Podlesnfk (NSS) vinotržec Julius Pfrimer (Nemec) odvetnik dr. Rihard Faninger, (SKS), urar Fran Bu-reš ter višji železniški revident Alojz Ko-vaHč za SDS in zasebni uradnik Josip Pe-tejan za socijaliste.
To je torej glavni uspeh Vukičevičevegs obiska v Mariboru in skupne klerikalno-ra-dikalne večerje v hotelu Meranu. Odlok o razpustu je namreč datiran z dne 11. julija, ko se je mudil v Mariboru g. Vukičevič.
Ljubljana, 15. julija Posl. Pivko in Žerjav sta poslala ministru trgovine dr. Spahu oster protest zoper protizakoniti razpust Mestne hranilnice v Mariboru, ki ga ozna* čujeta kot čin grde strankarsko-politične korupcije.
h Celja
e— Zaposlitev tujih državljanov. Ponovno smo že ožigosaj postopanje naših oblasti, ki nekako protežirajo inozemce napram našim ljudem. Sedaj objavlja inšpekcija dela v Mariboru, da je zaposlitev onih ino-zemcev, ki so pri nas, popolnoma upravičena in da je naša trditev neresnična. Obenem poživlja inšpekcijo dela, da prijavimo vsak tak slučaj, nakar bo ona vse potrebno ukrenila, da se ti nedostatki odstranijo. — Temu imamo pripomniti: Izpolnjujemo seznam vseh onih inozemcev, ki so zaposleni v Celju in bližnji okolici in moramo reči, da jih ie veliko. AK imajo te osebe dovoljenje za bivanje in za službovanje pri nas, to nas ne briga, ker smo mnenja, da bi mesarski pomočniki, monterji, mehaniki, polirji, kon-toristi in knjigovodje, pa celo tudi inženier-ii sploh ne smeli imeti takih dovoljenj, ker imamo te vrste poklicov sami dovolj in brez posla. Kdo je dal dovoljenje, se bo že videlo. Posameznih primerov ne bomo objavljali, ker to ni naše delo, ampak delo inšpekcije same, da obrate nadzoruje. Ml bemo ves materija! takrat ko bo zbran, odstopili nadzorstveni oblasti. Stojimo pač na stališču: »Najprej kruha našim ljudem, potem šele tujcem, ako ga Se kaj ostane.«
e— Na nedeljska koncerta jugoslovenskih narodnih pesmi pevskega društva »Ljubljaa ski Zvon« v Laškem popoldne ob 16.30 v Rimskih Toplicah zvečer ob 20.30 opozarjamo celjsko občinstvo in ga vabimo, da poseti lepi pevski prireditvi v čim večjem številu.
e— Izobraževalno društvo »Edinost« r Celju vabi svoje člane na sestanek, ki se bo vršil v sredo, dne 20. t m. V torek. 19 t. m. bo sestanek tamburaškega odseka. Društvo je dobilo nove tambnrice in bo začelo z rednimi vajamL
e— Stara navada železna srajca. Ivanka Vrabičeva, 23 letna služkinja iz Donačke gore, je bila radi nepoboljšljivosti že 21 mesecev v prisilni delavnici v Begunjah. Ker se je dobro obnašala, je bila pogojno izpuščena. Komaj je bila prvi dan na svobodi, je ukradla v Celju, kamor se je pripeljala v sredo ponoči, na hodniku Wosch-naggove hiše na Kralja Petra cesti 3 litre mleka. V Miklošičevi ulici je odnesla iz stanovanja g. Hladina ženski žalni klobuk in nov dežnik v skupni vrednosti 650 Din. Prijeli so jo še isti dan na kolodvoru, odkoder je romala v zapore okrožnega sodišča. Po prestani kazni bo oddana ponovno na letovanje v Begunjah.
Iz Kranja
r— Kandidatne liste. Te dni je mestno županstvo kranjsko nabilo na uradni deski kandidatne liste za občinske volitve, ki bo« do prihodnjo nedeljo dne 24. julija. Prvo skrinjico ima lista SDS z nosilcem župa* nom g. Cirilom Pircem, drugo klerikalna, tretjo skrinjico pa malkontentska lista.
r— Prevzem motorne brizgatne. Tukaj« šnje Prostovoljno gasilno in reševalno dxu« štvo je pred par dnevi prevzelo avtomo« bil in motorno brizgalno, ki jo je nabaviio pri pariški tvrdki Renault. Prva poskušnja domačega društva je zadovoljivo uspela. Kakor čujemo, bo blagoslovitev avtomobu la in motorne brizgalne 7. avgusta t. I.
r— Letoviščarji v kranjski okolici. Pre* krasna okolica mesta Kranja je vzbudila tudi zanimanje med letoviščarji. Med vse« mi uživa idilični kraj Preddvor pod Stor« žičem vidno priljubljenost. V penzijonatu Grintovcu, last dr. Wurzbacha, se nahaja nad 30 letoviščarjev, največ iz Hrvatske. Poleg tega penzijonata se nahaja še hotel Storžič, last g. Križnarja, ki je tudi stalno obiskan.
Iz Trbovelj
t— Trboveljska deca na Ormšlju. V ne« deljo je odšlo 20 otrok, od teh dva ix Hrastnika in trije iz Trbovelj na občinske stroške, na Omišelj. Bivanje na otoku je predvideno na mesec dni. K. stroškom je prispeval v izdatni meri trboveljski Rdeči križ, Bratovska skladnica in Društvo za varstvo Otrok in mladinsko skrb. Ekspe« dicijo je vodila šolska upraviteljica Slap« šakova iz Sv. Katarine, ki je tudi ostala pri otrokih. Kakor nam poročajo iz Orni. šlja, se trboveljska deca na morju prav do« bro počuti. Obžalovati je, da ni denarna zbirka zadostovala za 40 otrok, kolikor so jih prvotno mislili poslati na počitnice.
t— Napeljava električnega omrežja ▼ Gaberskem je bila nedavno končana in včeraj izvršena kolavdacija. Zadružni elelc. t rami v Trbovljah je čestitati, ker je elek. trično omrežje razširila v tako velikem ob« segu, da sveti sedaj električna luč že r zadnji trboveljski koči.
t— Veliko škodo v gozdovih je priče! povzročati hrošč lubadar, ki ga poprej v Trbovljah nikoli niso opazili ITD. kot največja odjemalka stavbnega lesa opozar. ja posestnike nuj ter svetuje, naj posest. 5!!1;	ko Posekajo drevesa, olupijo
debla in drevesno skorjo sežgo. Na ta na« čin bo mogoče vsaj delno ugonobiti tega škodljivca.
t— Birmanje tisoč otrok v Trbovljah je dalo temu industrijskemu centru značaj prvega narodnega praznika, čemer se ni coditi, kajti k temu velikemu šterflu otrok je potreb«, tod enako število bo«
trav. Naravnost občudovanja vredno je, kako lepo so oblekli rudarji svoje otroke, zlasti če se pomisli, da je TPD. darovala le nizko vsoto. Razen manjših pripetljajev, povzročenih radi preveč zavžitega vina, kar je nekaj običajnega pri nas, ki imamo sorazmerno največje število gostiln in vino« točev, se mir ni kalil. Maček pa je kljub temu fc tukaj — pri rudniku namreč že zopet praznujejo.
Iz Metlike
m— Izlet vinarske šole iz Maribora. Pre« tečeni teden je obiskala naše belokranjske vinske gorice mariborska vinarska špla, m sicer višnji letnik v spremstvu štirih uči« teljev. Izletniki so si ogledali semiške vi« n ograde. Metliko in Drašiče, kjer so jih do mači vinogradniki lepo sprejeli in pogo« stili Gojenci so naslednjega dne iz Metli« ke napravili turo preko Trdinovega vrha ▼ Pleterje.
m— Motorna brizgalna. Naše agilno ga« silno društvo si je nadelo nalogo, da po« kaže svoje napredno stremljenje s tem, da si nabavi novo motorno brizgalno. V ta namen so si društveni funkcijonarji ogleda« li razstavljeno motorno brizgalno na vele« sejmu ter se odločili za nakup. Brizgalna stane 44.000 Diru Prepričani smo, da bo tudi mestna občina priskočila društvu na pomoč I denarno podporo pri nabavi tako važnega stroja.
m— Ozaljska električna razsvetljava. Ka kor slišimo, pride v kratkem pooblaščeni odposlanec mesta Karlovca, da končno« veljavno privede h koncu pogajanja glede naprave električnega voda in prepustitve električnega toka iz ozaljske centrale na« Semu mestu.
m— Zalego }el Na našo zadajo notico glede kopališča na Kolpi so se mestni očet* je zganili ter dali napraviti prav čedne le« seno stopnice z ograjo. Vse hvale je vred« no, da so uvideli potrebo in ustregli želji kopalcev. Za sedaj je vsaj preskrbljeno, da se ne bo človek umazaL ko pride iz v o« de. Do drugega leta dobimo morda tudi kabine?!
m— Koncerti naSe gpdbe. Hvalevreden je nastop naših domačih godbenikov, ki nam nudijo nekaj užitka s svoj to i koncerti se* daj na tem, sedaj na onem mestnem trgu. Edino na ta način bodo godbeniki dosegli to. da bodo meščani pravimo cenili in spo* štovali godbo ter ji prav gotovo tudi v gmotnem oziru izdatno pomagali.
Šport
W. A. C.; Ilirija
Gostovanje dunajskih profealjonahv
v Ljubljani Danes in jutri, 16. in 17. t m. se vršita aa igrišču Ilirije, vsakokrat ob 18. uri, dve tnternaeijonalni nogometni tekmi. V sobo« to nastopi proti WAOu (VVienet Athletik. šport Club) prvak Slovenije SK Ilirija, v nedeljo pa reprezentanca LNP.
Gostovanje NVAOa, najstarejšega dunaj« »kega nogometnega moštva, v katerem igra lepo število avstrijskih reprezentančnih igralcev, pomeni za Ljubljano višek nogo« metne sezone. Ker se je nadejati velikega obiska, se Ilirija ni strašila visokih str o« škov, 9 katerimi je vezano dvodnevno go« sto vanje renomiranih profesijonalov, repre« zentantov visoke dunajske nogometne šole.
Iliriji je mogoče postaviti za internacio« nalne tekme dokaj močnejše moštvo, zato ie pričakovati, da bo nudila tekma nogo« rnetni šport zelo visoke stopnje.
V	nedeljo igra proti \VAC«u repr. LNP. se? to ječa iz najboljših igralcev Ilirije in Primorja. Obe tekmi bosta nudili pred vstopom v tekmovanje za zlati pokal JNS«a še dovoljno prilike, da pregledamo kader naših najboljših igralcev.
Kot predigra se vrši v nedeljo ob 16. pT« ^enstvena tekma rezervnih moštev Ilirije in Hermesa.
Dvomatch Zagreb : Ljubljana
Za borbo med izbranimi atleti Zagreba in Ljubljane vlada v športnih krogih ne« malo zanimanje. To je tem bolj razumlji« vo, ker bodo rezultati, ki se bodo dosegli ca tem meetingu, merodajni za določitev naše državne reprezentance, ki bo v bliž« nji bodočnosti imela zastopati naše barve v borbi s Poljsko in v tromatehu Češka« Poljska«Jugoslavija.
V	poedinih točkah bodo zastopali Za« greb odnosuo Ljubljano sledeči atleti:
100 m: Zagreb: Podaubsky, Mešic; Ljub« ljana: dr. Perpar, Stepišnik. Računa se, da bo Ljubljana zasedla prvo mesto.
Krogca: Z.: Gašpar, Ferkovid; Lj.: Zu« pan, Slamič. V tej točki bo borba ostra, ker so moči precej izravnane.
Skok ob palici: Z.: Ferkovid, Kallay; Lj.: Gregorka, Pavšič. Sigurna zmaga Zagreba, pričakuje se nov državni rekord,
1500 m: Z: Predani č. Kumer; Lj.: Ga« beršek, Zorga. To bo sigurno ena najzani« mivejših točk in ni izključeno, da tudi v tej disciplini pade drž. rekord
Kopje: Z.: Messner, Kallay; Lj.: Orehek, Petkovšek. Messnerju je zmaga skoraj za« sigurana, zanimiva bo borba med ostalimi tremi za drugo in tretje mesto.
Skok v dali.: Z: Ferkovid, Lončar; Lj.: Režek, Stepišnik. Izid povsem negotov, brž kone bo razpoloženje atletov odločilo to zmago.
400 rrv Z.: Jamnicky, Butkovid; Lj.: Mo« čan, Habič. Bržkone bo Zagreb odnesel pr« vo mesto.
200 m: Z.: Jamnicky, MeSid; Lj.: dr. Pei» par, Stepiinik. Zatrpamo našima »printer« jem a in pričakujemo, da se bosta častno držala.
Shok v viK Z: Jakupid, ing. Zgaga; Lj.: Lojk, Gregorka. Zagrebčana imata v teh« niki majhen plus, vendar tu«E naši skakači ne zaostajajo. Pri količkaj ugodnih prilikah izboljšanje drž. rekorda ni izključeno.
Disk: Z: Gašper, Messner; Lj.: Slamič, Vrhovec. Moči precej Izravnane, izid gotov.
800 m: Z.: Kumer. Predanič; Lj.: Mo« čan, Furlan. Računa se z zmago Zagrebča« nov, ni pa izključeno presenečenje.
Kladivo: Z: Gašpar. ing. Svarid; Lj.: Ro« tar, Zupan. Štirje najboljši zastopniki v tej panogi, ali se jim bo posrečilo srufiti drž. rekord?
5000 mz Z: Koren, Zemljak; Lj.: SlapnJ« čar. Slamič. Skoraj gotovo ostra borb«, pričakuje se pa mMi Ljubljane.
4 X 100 m: Z: Kal!ay, Mdfid, Junnicky, Podaubsky; Lj.: Reiek, StepMnflc, Hablč, dr. Perpar. Ljubljana ima individualno bolj še tekače, v predajah bodo pa morda Za« grebčani močnejši. Z optimistično proso jo
bi pričakovali zmago Ljubljane, vendar s minimalna diferenco.
Od teb 14 točk se jih bo vršilo sedem dopoldne, ostalih sedem popoldne. Dvo« mateh se vrši na igrišču ASK Primorja, pri« četek dopoldne ob 10., popoldne ob 15.
Vstopnina: sedeži 10 Din, stojišča 5 Din, mladinske 3 Din; vstopnice veljajo za do« poldne in popoldne.
Službeno tz LLAP. (Iz seje 13. t. m.) Odobri se po tehn. referentu predlagana postava za dvomatch Zagreb : Ljubljana. Za ta dvomatch se določa sledeča juryja: vrhovni sod: gg.: Pevalek, S Sancin, dva delegata ZLAP. in delegat JLAS; starter za teke g. D. Sancin, sodniki na cilju in časomerilci: gg. Vindiš, Slamič L., S. San« cin, Pevalek; starter za skoke in mete go« spod S Sancin; sodniki za skoke in mete: gg. Vindiš, Gregorič, Slamič, Pevalek; re« datelj starta: gg. Korošid, Oblak; sodniki na progi: gg- Grfdovec, Korošid, Oblak, Dekieva; bdfežoik krogov: g. Frohlich; za« pisnikarja gg. ček, Frohlich; megafonista: Stupica, Strekelj; vrhovni reditelj: g. Von» čina; zdravnik: g. dr. Mayer; blagajniško službo vrši ASK Primorje; ASK Primorje in SK Ilirija postavita po štiri starejše rc« ditelje, ki se imajo zglasiti ob pol 10. in ob pol 15. pri vrhovnem reditelju, v na« sprotnem slučaju globa 100 Din. Vzame se na znanje plačilo članarine in kazni po SK Uri ji. — Dopis ASK Primorja glede znižanja prijavnin za moško in damsko podsavezno prvenstvo se odstopi JLAS v rešitev. — Glede pogojev za prvenstvo mariborskega okrožja se obvesti SK Ptuj pismeno.
Službena objava LNP. (Iz seje upr. odbora dne 14 VII. 1927.) — Na predlog podsaveznega kapetana se določi v team LNP«a, ki igra v nedeljo 17. t. m. ob 18. na igrišču SK Ilirije proti dunajskemu WACu sledeče igralce: Erman L (Primor« je>Pleš, BeItram«Zemljak, Dekieva, Lado Zupančič (vsi Ilirija)sČamernik, Erman H, Čebohin (vsi Primorje), Oman, Doberlet (oba Ilirija); rezerve: Uršič (P.), Verovšek, Šiška (Ilirija), Slamič H. (P.). — Navedeni igralci morajo biti najkasneje ob 17.30 v garderobi SK Ilirije na igrišču, s seboj morajo prinesti kompletno obutev in črne hlačke. Za reden in točen nastop odgovar« jajo tako igralci kot klubi. — Blagajniško službo opravljajo v sporazumu s SK Ilirijo podsavezni odborniki gg. Smole, Zaje m Pogorele, roditeljski nadzor pri prvenstve« ni predtekmi Ilirija rez. : Hermes rez., ki se prične ob 16., ima g. Bergant. Reditelje ima postaviti SK Ilirija. — Klubi Atletik SK, SK Disk, SK Elan in SK Svoboda (Maribor) se ponovno opominjajo na pla» čilo članarine in olimpijskega prispevka za leto 1927 v skupnem znesku Din 130. V slučaju, da ne poravnajo teh obveznosti tekom treh dni, se bodo predložili z ozirom na določila § 6 sav. pravil JNS»u v črta« nje. — ASK Primorje se poziva, da tekom treh dni reši dopis podsaveza z dne 22. ju« nija št. P. o. glede tekme Primorje : Disk, odigrane dne 16 m. m. — Za medmestno tekmo Ljubljana : Maribor se predlaga M O. v Mariboru termin 24. t. m. M. O. prej« mo tozadevno še poseben dopis. » Tajnik I.
Motoklub Ljubljana. Člani se naproša« jo, da prisostvujejo odborovi seji v sobo« to dne 16. t. m. točno ob 20. v Ljubljan* skem dvoru. V slučaju lepega vremena se bo ta seja vršila v Mednem v gostilni Or« man, kamor se odpeljemo ob 20.15 izpred Ljubljanskega dvora.
ASK Primorje, nogom. sekcija. Danes, v soboto, naj bodo na igrišču ob 20.30, v slučaju slabega vremena pa v gostilni Ka« čič, sledeči igralci: Lušan, Pečnik, Ivo, Jug L in IL, Bišek I„ Sočan, Privšek, Sla« par, Šenica, Pečar, Zalar. Razgovor radi jutrišnje tekme v Domžalah.
SK Ilirija (Iahkoatletska sekcija). Z ozirom na predstoječe prvenstvo Slovenije in Jugoslavije se vrši danes v soboto toč« no ob 17. na igrišču pred nogometno tek« mo Ilirija : WAC. obvezen sestanek lahko« atletske sekcije. Prost vstop na igrišče je mogoč le pred pričetkom sestanka pri m a« lih vratih poleg garderobe. Radi izredne važnosti je pohioštevilna udeležba dolž« nostt Odsotnost ali zamuda se opraviči le v izjemnih slučajih.
SK Svoboda. V nedeljo dne 17. t. m. ob 8.30 trening tekma SK Svoboda : SK Krakovo. Sledeči igralci morajo biti toč« no na igrišču SK Svobode: Starčnik, Kole« ša, Papier, Ban, Novak, Potrato, Hariš, Sušnik, Breznik, Kozamernik. Baggia, Se« me, Skapin, Dana, S Kovač in Kavelčič.
Športni dan v Domžalah. V nedeljo priredi agilni domžalski SK Disk športni dan. Ob tej priliki nastopi tudi ASK Pri« morje s svojim nogom. moštvom, kar vzbu« ja v Domžalah posebno zanimanje. S to prireditvijo je zvezana tudi kolesarska dir« ka s ciljem v Domžalah. Prvotni obširni program je moral SK Disk iz tehničnih razlogov omejiti.
ŽSK Hermes. V soboto 16. t m. ob 20. se vrši sestanek vseh članov v novem lokalu v perutninarskem zavodu. Vsi igra« čl, ki imajo eventuelno doma klubsko opre« mo, naj jo sigurno prineso s seboj. Na ta sestanek se pozivajo tudi vsi člani, ki na« meravajo gojiti lahkoatletiko. Ker je ta sestanek velike važnosti, prosimo sigurne udeležbe in točnosti 1
KoturaSki Savez SHS. Pododbor Ljub« ljana mesto. V nedeljo dne 17. t. m. se vr« ši dirka na 50 km na progi Ljubljana km 1 na Dunajski cesti, obrat pri km 32.2 v Bla« govid, cilj v Domžalah, kot prvi termin prvenstvenih dirk. Pozivajo se vsi dirkači Kolesarskih klubov in sekcij, včlanjenih v Pododboru Ljubljana mesto, da se sigurno udeleže sestanka v soboto dne 16. t m. v klubovih prostorih kolesarske Ilirije v re* stavraciji Novi svet Dirkači se morajo ja« viti v nedeljo, dne 17. t. m. točno ob 13. na startu tehničnemu referentu.
Gospodarstvo
Kiint;
najboljše.najtrpain«]*^
zato najcenejše
Državne finance
Mesečni izkazi o stanju državnih financ so za presojo državnega gospodarstva velike važnosti V večini držav se ti izkaza objavljajo z zakasnitvijo <to največ 1 meseca pri nas pa vladajo v tem pogledu skrajno neredne razmere. Do marca t 1. so »Službene Novinec objavljale te mesečne izkaze s 5mesečno zajcasnitvijo, od marca do julija pa niso objavile niti enega teh izkazov. Tako smo doživeli, da nam »Službene Novme< od 11. t. m. objavljajo šele izkaz za mesec november preteklega leta, torej s 7 in pol-mesečno zakasnitvijo. Da ne tiči vzrok zakasnitve samo pri generalni direkciji državnega računovodstva, nam potrjuje dejstvo, da je bil omenjeni izkaz za november pr. 1. podpisan že 5. maja t. 1., objavljen pa šele 11. t m.
Podatki i>tfca*a la november so zanimivi, ker nam dokazujejo, da so se naše državne finance v jeseni preteklega leta znatno izboljšale. Če primerjamo državne dohodke v posameznih mesecih preteklega proračunskega leta, tedaj vidimo, da je bila kriza naših državnih financ, ki se je pojavila v prvi polovici 1. 1926., prod koncu leta več ali manj likvidirana. V prvi polovici proračunskega leta 1926./27. (april-oktober) je znašal primanjkljaj državnih dohodkov napram proračunu 803.5 milijona Din ali 12.8%, toda že v oktobru in novembru so dohodki prekoračili predvidene vsote, in sicer v oktobru za 7.9 milijona Din, v novembra pa 77.6 milijona Din. V posameznih mesecih proračunskega leta 1926./27. so znašali državni dohodki v milijon. Din (v oklepajih deficit, odnosno suficit napram proračunu): april 963.3 (—78,7), maj 893.8 (— 148.2), junij 832.1 (— 189.9), julij 870.5 (—171.5), avgust 897.1 (—144.9), september 971.7 (—70.3), oktober 1.049.9 (+7.9) in november 1.119.6 (+77.6). Napram juniju so se torej državni dohodki v novembru dvignili za 267.5 milijona Din ali za 31%.
Podatki o gibanju državnih financ so za-gospodarske kroge velike važnosti, zato porivamo merodajne faktorje, da se ti izkazi redno in s Km manjšo zakasnitvijo objavlja, ja To velja v obče za vse oficijelne gospodarske statistike, ki se, žal, redno objavljajo post festum.
Produkcija slovenskih premogovnikov v maju
Relativno ugodno stanje slovenskih premogovnikov. — Niije število zaposlenih delavcev pri večji produkciji.
Produkcija slovenskih premogovnikov je v aprilu t. L navzlic nastopajoči poletni se-ziji nekoliko napredovala. V rudnikih Slovenije se je v tem mesecu nakopalo 136-4<6 ton premoga napram 134034 tonam v aprilu, 147.554 tonam v marcu, 168.021 tonam v februarju in 173.108 tonam v januarju- Čeprav je bila produkcija v maju znatno manjša kakor v T,imalriTi mesecih, vendar je bila v primeri z produkcijo v odgovarjajočem mesecu preteklih 2 let znatno večja, in sicer v primeri s produkcijo v maju 1926. za 31.109 ton ali 30% in v primeri s produkcijo v maju 1925 za 13.484 ton ali 11%. Da se produkcija sloven. premogovnikov relativno razvija, nam potrjuje tudi dejstvo, da je mesečna produkcija v razdobju januar-maj nazadovala le za 36.705 ton, dočim je v iistem razdobju preteklega leta nazadovala za 74.013 ton, v istem razdobju 1. 1925. pa za 42.801 tono.
Premogovniki so v maju oddali železnicam 63.053 ton (v aprilu 64590, marcu 76.219, februarju 82.835 ton), brodarstvu 100 ton (820), industriji 50.553 ton (47.321), raznim strankam 9226 ton (8822); sami so porabili 9088 ton (9653), izvozili pa so 3923 ton (2736). V primeri z zimskimi meseci je najbolj nazadovala oddaja železnicam, ki so v maju uporabile le 63.053 ton napram 84.496 tonam v januarju.
Povprečno število zaposlenih delavcev, ki je v aprilu doseglo do sedaj najnižje 6tanje, se je v maju malenkostno dvignilo na 8369 napram -8308 v aprilu in 9432 v januarju. V ostalem je bilo zaposlenih 248 paznikov (255) in 269 uradnikov (267). Če primerjamo gibanje povprečnega števila zaposlenih delavcev in gibanje mesečne produkcije, tedaj vidimo, da je v primeri z majem 1926. (odnosno 1925.) število delavcev padlo od 9572 (12.000) na 8369, medtem ko se je produkcija dvignila od 105.294 ton (122.919) na 136.403 tone. Od celotne mesečne produkcije je torej odpadlo na enega delavca v maju 1925. 10.2 tone, v maju 1926. U ton in v maju 1927. 16.3 tone. Čeprav bi moralo biti za presojo produktivnosti posameznega delavca merodajno le število onih delavcev, ki so neposredno zaposleni v produkciji, vendar nam gornje številke dokazujejo, da se je v zvezi z uvajanjem racijooelnejših produkcijskih metod v naših rudnikih znatno dvignila produktivnost delavca. Zal, se je s tem povečala tudi brezposelnost naših delavcev, vendar je upati, da bo rudnikom z naraščanjem produkcije omogočeno znova sprejeti vsaj del odpuščenih delavcev.
Pri tej priliki moramo z zadovoljstvom konsta tirati, da se je oddaja premoga industriji ponovno povečala. V razdobju januar-maj preteklega leta so oddali slovenski premogovniki industriji (po mesecih) 39.140,
34.204 37.395, 37.616 in 40.918 ton premoga, v istem razdobju tekočega leta pa 43.587, 43-809, 47.228, 47.321 in 50.553 ton. Ni izključeno, da je to povečanje oddaje premoga industriji v zvezi z boljšo zaposlenostjo v nekaterih panogah naše industrije.
— Pogajanja za novo državno posojilo v Ameriki. Po najnovejših radijskih vesteh iz Newyorka se naša vlada pogaja z neko ameriško bančno skupino za posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev- Natančnejših podatkov poročilo ne navaja, skoro gotovo pa gre _tu za posojilo, ki naj služi za gradbo novih železnic.
= Konferenca o organizaciji kmetijskih nadaljevalnih šol se je vršila 10. t. m. na kmetijski šoli na Grmu. Konference se je udeležilo vse učno osobje grmske kmetijske šole, inšpektor g. Miloš Stibler kot zastopnik kmetijskega oddelka pri velikem županu v Ljubljani, nadzornik g. Andrej Skulj kot odposlanec prosvetnega inšpektorata, sreski ekonom g. Fr. Malasek, trije šolski nadzorniki in 25 šolskih upraviteljev ter učiteljev iz vseh krajev ljubljanske oblasti. Razpravo je vodil ravnatelj grmske kmetijske šole g. ing. Anton Podgornik, Id je otvo-ril zborovanje in po običajnih pozdravih prešel na obravnavo zakona o kmetijskih nadaljevalnih šolah. Debata o posameznih členih je bila zfelo živahna, kar priča o velikem zanimanju, ki vlada med našim uči-teljstvom glede te važne ustanove. S poldru-gournim odmorom opoldne je trajala razprava do pol 17. ure. Z nekaterimi izpre-membami je bil načrt zakona, pravilnika in učnega programa za kmetijske nadaljevalne šole soglasno sprejet. Istočasno se je razpravljalo tudi o ureditvi gospodinjskih nadaljevalnih šol, za katere se je vzporedno s prej imenovanim sprejel načrt zakona, pravilnika in učnega načrta. Vsa razprava je potekla pod dojmom velike važnosti predmeta za gospodarski napredek našega naroda. Želeti je le, da bi v najkrajšem času na jjodlagi ČL 314, finančnega zakona za 1927./28. beseda postala meso.
= Pomen Sušaka za izvoz lesa. Sušak je gotovo ena najvažnejših luk našega Jadrana. V izvozu našega lesa igra Sušak danes odlično ulogo. Odkar se je v tej luki uredil prostor za tranzitni les, se je tudi inozemstvo pričelo posluževati te luke. Izvoz lesa preko Sušaka se je v zadnjih mesecih znatno dvignil. Po najnovejših statističnih podatkih je bilo v prvih 5 mesecih preko Sušaka izvoženih 2100 vagonov mehkega lesa, 5002 vageca hrastovega lesa, 207 vagonov dog, 1634 vagonov železniških pragov, 313 vagonov drv itd. Sušaška Inka pa je tudi važna za uvoz, odnosno tranzit fosfatov, premoga, plrita in asfalta. Vprašanje proglasitve Sušaka za svobodno luko, ki je še posebno važno za povzdigo tranzitnega prometa, je v zadnjem času stopilo v odločilni šladij. Če še pomislimo, da bo zveza Slovenije s Sušakom v nekaj letih zgrajena, potem lahko trdimo, da je Sušaku zagotovljena lepa bodočnost.
Stanje Poštne hranilnice v juniju t. 1. Število čekovnih računov je v mesecu juniju naraslo za 90 na 14223 (samo v Ljubljani za 20 na 4593). Stanje vlog se je povečalo za okrog 19.57 milijona na 348.54 milijona dinarjev (samo v Ljubljani je ponovno padlo, in sicer za 5.51 milijona na 62.21 milijona dinarjev). Skupna vsota vplačil je znašala 1865.01 milijona, izplačil pa 1845.44 milijona, tako da je bil skupen promet 3710.45 milijona dinarjev; od tega brez gotovine 1742 milijonov dinarjev ali 46.95 %■
= Močno nazadovanje češkoslovaškega izvoza kristalnega stekla v Jugoslavijo. Iz Prage poročajo, da je izvoz češkoslovaškega kristalnega stekla v Jugoslavijo v prvi polovici t 1. zelo padel. Za nekatere vrste znaša padec izvoza do 60 %. Vzroki močnega nazadovanja so v visokih carinah, zaradi katerih je češkoslovaškim podjetjem konkurenca z obema novima jugoslovenekima tvor-nicama zelo otežkočena. Češkoslovaški izvozniki trde, da jugoslovenska oblastva carinijo čegkoslovaško blago često višje, kakor določajo veljavne oficijelne postavke, in zato povdarjajo potrebo čim prejšnje sklenitve trgovinske pogodbe z Jugoslavijo.
= Čvrsta tendenca na vojvodinskem vinskem tržišču. Kakor poročajo iz Novega Sada, so vinske zaloge v Vojvodini že zelo majhne. Zaloge v okoliših Vršac in Bela Crkva se cenijo na okrog 5000 hI- Tudi v Sremu ni več mnogo vina. Iz Srema se je doslej izvozilo preko 14.000 hI vina v inozemstvo, največ v Avstrijo in Češkoslovaško. Izvoz traja dalje. V Banatu so produ-centi postali reserviranejši, ker so se v zadnjih dneh sklenile večje kupčije za Češkoslovaško po ceni 3.25 Din liter ter se zaradi tega pričakuje porast cen. Za banatska vina se zelo zanimata Madžarska in Avstrija. Leto šnji vinski pridelek bo sicer manjši, toda kakovost vin bo izvrstna.
= Povečanje drseče žitne carine v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da se z današnjim dnem (16. t. m.) poviša drseča (spreminjajoča se po cenah) žitna carina od 0-25 na 0.3 zlate krone zaradi nazadovanja žitnih tečajev na dunajski blagovni borzi.
= Dobave. Direkcija državnih železnic' v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave smirkovega platna in šip za okna; do 26. t. m. glede dobave raznih čo-pičev. — Direkcija državnega rudnika v
Vremensko poročilo
Meteorološki tavod « Luihliam 15. julija 1927.
Višina barometra 308.S m
Kraj
Cas i
/pazovanj-
a
03
Ljubljana (dvorec) ii.
Maribor . . . Zagreb • • • » Beograd i •» Sarajevo , . • Skopi ie , , i i Dubrovnik > « Split . , • > « Praha . . • i ;
7. 14 2L
8.
/R3-5 17619 7"2*2
761-9 7636
762-0 761-9 761*1 [761-5 761-4 l7o4-8
t S	01 s	Stcer vetru ir brzin*	Oblačno 0-10
£		v metrih	
199	8fi	mirno	
27-8	63	E 2	8
21-8	75	NE 1	3
21-0	85	NW 4	
230	74	ESE 2	4
23-0	78	mirno	4
240	55	mirno	0
27-0	45	S 1	1
250	73	mimo	0
26-0	72	mirno	0
16-0	—	SSW 2	
Padavine
Vrsta
megla, dež
dežuje dež
meda
do t. m
44
Z0
Solnce vzhaja ob 426. zahaja ob 19.44 luna vzhaja ob 21 JI, zahaja ob 5.41. NajvOja temperatura danes v Ljubljani 27.8 C, najnižja 172 C
Dnaajska vreme—ke napoved u soboto: Sedanji vremenski značaj z Idfcahrani nevihtami.
Tršaška vremenska napoved n sobote: TjMh vetrovi iz prvega kvadranta. Nebo večinoma jasno; motenje z nevihtami Temperatura od 23 do 30 stopinj. Morje skoraj popolnoma mirno.
Zabukovci sprejema do 28. L m. ponudbe glede dobave različnih rudninskih olj. Natančnejše v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Borze
15. julija.
Na deviznem tržišču ni bilo pomembnejših izprememb- Italija je bila prilično mlina; na ljubljanski borzi je bila zaključena po 309.25. Ker prihaja izvoeniSkih devii le malo na trg, je morala Narodna banka kriti pretežni del povpraševanja. Intervenirala je v devizah na Curih, Dunaj, London, Praga in Berlin. Na zagrebški borzi se je Italija trgovala po 309.125 - 309.50. ____ .
Na zagrebškem efektnem tržišču je Ml promet v državnih in bančnih vrednotah nekoliko večji. Investicijsko posojilo se je h'-govalo po 84.5, agrarne obveznice po 50 do 51, Vojna škoda (aranžma) pa po S4ft5. Tržišče industrijskih papirjev je dalje zanemarjeno. Zaključena je bila edino secerana po 475.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.83 blago, Berlin 13 50 — 13-53 (13.515), Budimpešta 9-93 blago, Curih 1093.5 - 1096JS (1005), London 275.9 - 276.7 (276.3), Newyoik 56.7—56.9 (56.8), Pariz 223.5 blago, Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 308.25 - 310.25 (309.25).
Zagreb. Amsterdam 22.80 — 22.86, Berlin 13.50 - 13.53, Budimpešta 9.895 — 9-925, Italija 308.28 - 310.28, London 275.9 do 276.7, Newyork 56.7 — 56.9, Praga 168.2 do 169 Curih 1093.5 — 1096JJ; amerBki dolar 5605 — 56.25, italijanska lira 806.5—S08J5.
Beograd. Pariz 222.1-224-1, Italija 308.27 do 310.27, Budimpešta 9.915 — 9.945, Berlin 13.5 - 13.53. Bruselj 7.915 - 7.945, Bukarešta 35.17 — 35.67, Atene 76.25 - 76.75, Sofija 40.75 - 41.25.
Curih. Beograd 9-135 denar, Berlin 123J54 denar, London 25.2275 blago, Newyork 519.75 denar, Pariz 20.34 denar, Milan 28.26 denar, Praga 15.396 denar, Budimpešta 90.50 denar, Bukarešta 3.20 denar, Dunaj 73.15 blago.
Trst. Beograd 32.10 — 32.60, Dunaj 254 do 264, Praga 5415 - 54.65, Pariz 71.75 do 72.25, London 89.10 — 89.40, Newyork 18.325 do 18.425, Curih 352 - 356, BudimpeSta 315 do 325, Bukarešta 10.025 — 11.525; dinarji 31.75 - 32.75, dolarji 18 — 18 40.
Dunaj. Beograd 12.4625 — 12.5025, Berlin 168.25 — 168.75, Budimpešta 123.53—123.83, Bukarešta 4.37 — 4.39, London 344250 do 345250, Milan 38.57—38.67, Nevpyork 708.75 do 711.25, Pariz 27.75 - 27.85, Praga 20.9975 do 21.0775, Curih 136.43 — 136.93.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59-21, v Berlinu 7.408.
Efekti.
Ljubljana. Investicijsko 84.25 — 0, Tobačne srečke iz 1. 1888- 0—73, Celjska posojilnica 197 — 199, Ljubljanska kreditna 148 do 150, Merkantilna 0—98, Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160 _ 0, Vevče 135 — 0, Stavbna 55 — 0, Sešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 84.75 — 85, agrarne 50 — 51, Vojna Skoda aranžma 343.75 — 344 za avgust 345.5 do 346.5; bančne vrednote: Eskomptna 94 do 94.5, Poljo 15 — 15.5, Kreditna Zagreb 93 do 94, Hipo 57 — 57.5, Jugo 91 — 92, Ljubljanska kreditna 149 — 155, Obrtna 40—43, Praštediona 850 — 855, Etno 175 — 180, Ze-maljska Sarajevo 128 — 140; industrijske vrednote: Našice 1700 — 0, Gutmann 0—265, Slaveks 100 — 102, Slavonija 16 — 19, Danica 145 — 0, Drava 535 — 560, Sečerana Osijek 475 — 480, Vagon 35 — 40, Isia 48 — 49, Dubrovačka 390 — 395. Trbovlje 460 — 470.
Blagovna
Ljubljanska blagovna borza (15- t. m.) Les: Tendenca neizpremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni lesa, in to 1 vagon borovih desk, paralelnih, I. II., fco nakl. post. po 575; 1 vagon tramov po noti kupca, fco nakl. post. po 250; 1 vagon testonov, fco vag. Sušak po 500. Iščejo 69 borovi brzojavni drogi. _ Deželni pridelki: Nudi se nova'banatsika pšenica, 78 kg, 2%, brez doplačila, slov. post. mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 335.5—337, za julij, avgust po 337.5—340; stara baška pšenica, 75/76 kg, 2%, slov. post-, mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 335; sremska- nova pšenica, 78 kg, 2%, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna 325—3275; turščica baška, slov. post., mle<vska tarifa, plač. 30 dni po 227.5—230; turščica banatska, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni po 225—227.5; moka >0«, baška, iz stare pšenice, fco Ljubljana brez užitnine plač. po prejemu po 505.
Novosadska blagovna borza (15. t m.) Pšenica: baška, nova, 76 kg, 270—272.5; baaka nova, 77 kg 275 — 277.5; befta nova, 78 kg 280 — 282.5; baška nova, 79 kg 2825 do 285. Ječmen: sremski novi, 64/® kg 300. Turščica: baška 180 _ 1825; banatska 177.5 — 180; sremska Ruma 182.5 do 185, srbijanska, 4—5 %, 180 — 190. Mo k a: baška <0, 425 — 430; baška <0g» «52—425; baška <2> 390 — 400; baška <6> 325—3255. Otrobi: baški 1225 — 125. Tendenca nespremenjena.
Svinjski sejem v Mariboru (15. t m.) Do-gon: 202 svinji, 1 ovca in 1 koza. Povprečne cene: prasei 5—6 tednov stari 105 — 125, 7—9 tednov 150 — 200, 3—4 mesece 360 do 420, 5—7 mesecev 450 — 480, 8—10 mesecev 550 — 650, 1 leto 1000 — 1500 Din komad; 1 kg žive teže 9.50 — 11, mrtve teže 15 — 1750 Din. Prodanih 152 komadov. Kupčija srednja.
Dunajska borza ca kmetijske produkte (14 t. m.) Zaradi porasta cen na budimpe-štanskem tržišču se je tod! tendenca na du-najske borze okrepila. Pomanjkanje blaga v krušnem žitu traja dalje. Dovod so mali zaradi zapcsJjenja kmetovalcev na polju. Jugoslovanska potiska pšenica (77 kg) se je trgovala po 1.86 Kč e* Dunaj aa avgust. Tožbe o suši v Rumuniji ln Jugoslaviji še vedno niso potihnile. Oves je apričo majhnega zanimanja mlačen. Uradne notice nespremenjene.
Dunajski živinski sejem (14 L m.) Goveda: Dogem 515 glav. Ob počasnem prometa so se vse vrste goveje živine trgovale po slabih cenah glavnega sejma. Za kg žive teže notirajo: voli 1.15 — L70, biki 1.25 do 1.60, krave L15 — 1.40, slaba živina 0.70 do 1.1S šilinga. _ Svinje: Dogcn 1220 komadov. Ob živahnem prometa so se mesne svinje prodajale po čvrstih, pitane pa po dabfb cenah glavnega sejma. Notirajo za kg flve teže: mesne svinje 2.10 — 2-45, pitane 1.96 - 2.30 SOtoga.
Ozadje in vzroki krvavih dogodkov na Dunaju
Vsled oprostilne razsodbe nemških nacionalistov, ki so zadnjo januarsko nedeljo na Gradiščanskem ustrelili dva delavca in več ranili, je dunajsko socijalistično delavstvo priredilo demonstracije, ki so se razvile do velikih in krvavih izgredov.
Ozadje krvavih dogodkov na Dunaju tvorijo dogodki, ki so se odigrali 30. januarja t. 1. v Schattendorfu na Gradiščanskem. Tega dne je sklicala Zveza avstrijskih nemško-nacijonalnih frontnih borcev v gostilno Tscharmann v Schattendorfu svoje zborovanje. Na to zborovanje so prispeli tudi številni udeleženci iz drugih krajev zlasti z Dunaja. Zborovanje je imelo popolnoma političen značaj in je bilo predvsem naperjeno proti socijalnim demokratom, ki so razvijali v dobi takratne agitacije za občinske volitve na Gradiščanskem živahno akcijo.
Istočasno pa so sklicali tudi socijalno - demokratski zvezni brambovci (Schutzbund) svoje zborovanje v drugem lokalu, ne daleč od zborovanja frontnih borcev. Tudi to zborovanje je imelo več ali mani demonstrativen značaj. Ko so zvedeli, da bodo prišli na zborovanje nemških nacijonalcev tudi zastopniki iz oddaljenejših krajev, se je večja skupina brambovcev podala na kolodvor, kjer je že po prihodu vlaka prišlo do manjših prepirov. Vendar pa na kolodvoru do resnejših incidentov ni prišlo in tako pač nikdo ni pričakoval, da se bo ta samoposebi nedolžna demonstracija končala tako krvavo. S kolodvora so se vrnili brambovci zopet v svoj lokal, od tam pa so napravil; pohod po mestu in korakali v po-vorki tudi mimo gostilne Tscharmann, kjer so bili zbrani frontni borci.
Ko je prišel sprevod do gostilne Tscharmann, so prišli frontni borci iz gostilne na ulico in začeli socijaliste zbadati z raznimi pikrimi opazkami. Naravno je. da jim socijalisti niso ostali ničesar dolžni in tako se ie proti koncu povorke razvijalo med obema skupinama vedno živahnejše prerekanje. V trenutku pa. ko je korakal konec sprevoda mimo gostilne, so nenadoma počili iz prvega nadstropja gostilne streli. Pet udeležencev povorke se je zvalilo po tleh. Ko so počili še nadaljni streli, sta ostala na cesti dva mrtva, nadaljnih osem oseb pa ranjenih. Na cesti je nastala strahovita panika, socijalistov pa se je polastilo nepopisno ogorčenje, tako da so se udeleženci povorke vrnili pred gostilno, ker se je nato razvil krvav pretep med obema sovražnima
skupinama. Orožništvo samo je bilo napram razjarjenim množicam brez moči. Šele ko so dospela vojaška ojačenja, se je v poznih večernih urah posrečilo vzpostaviti red. Na bojišču sta ostala dva mrtva in pet težko ranjenih. Kot prva žrtev je padel 8 letni deček, ki je ob strani ogledoval povorko. Vsi ostali pa so korakali v povorki.
Odmev v parlamentu.
Dogodki na Gradiščanskem so našli odmev tudi v avstrijskem parlamentu, kjer so uprizorili socijalisti hajko proti vladi, naglašajoč. da oblasti niso skrbele za primerno varstvo ter da niso ukrenile ničesar, da bi zasigurale red in mir, dasi so morali računati s tem. da lahko istočasno zborovanje dveh znano nasprotnih skupin vsak čas izzove nemire.
Izsleditev krivcev in proces.
Dne 5. julija pa se je š temi dogodki začelo baviti dunajsko sodišče. Državno pravdništvo je izsledilo kot glavne krivce teh nemirov oba sinova gostilničarja Tscharmanna Josipa in Hieronima Tscharmanna in mlinarskega pomočnika Ivana Pinterja. Državno pravdništvo jih je obtožilo zavratnega umora. Za razpravo je vladalo v vseh krogih, zlasti pa med nacijonalisti in med delavstvom velikansko zanimanje. Zasliševanje prič je trajalo skoraj 10 dni in v četrtek zvečer v poznih urah je bila razglašena sodba.
Oprostilna razsodba.
Sodni dvor je stavil porotnikom tri vprašanja, in sicer glavno vprašanje zaradi zločina javnega nasilstva izvršenega pod posebno obtežilnrmi okoliščinami ter dvoje eventualnih vprašanj, in sicer zaradi zločina težke telesne poškodbe in zaradi prestopka zoper telesno varnost. Porotniki, ki so se ob 17.15 umaknili k posvetovanju, so šele ob 9. uri posvetovanje zaključili in objavili svoj krivdorek. Pred nabito polno sodno dvorano ie predsednik porotnikov med splošno tišino in napetostjo izjavil, da so porotniki vsa tri vprašanja glede vseh treh obtožencev zanikali. Na podlagi tega kpvdoreka ie sodni dvor izreke! oprostilno razsodbo ter odredi! takojšnjo izpustitev vseh treh obtožencev.
Prvi izgredi in demonstracije po procesu
Takoj oo razglasitvi oprostilne razsodbe se je pričelo pred sodno palačo bojno razpoloženje med nacijonalisti in socijalnimi
demo krati
Dunaj, 15. julija, d. Že takoj v začetku ■chattendorfskega procesa se je pokazalo, da ima ta proces popolnoma politično obe« lcžje. Avditorij so tvorili v pretežni ve« čini pristaši socijalnih demokratov in nen; ških. nacijonalcev. ki so s čestimi medklici dajali duška svojemu razpoloženju, tako da je moral predsednik tekom razprave ponovnop rekiniti razpravo in zapretiti z izpraznitvijo dvorane. Napetost je vedno bolj naraščala in je dosegla svoj višek si« noči, ko je sodni dvor ob 9.30 ponoči obja« vil na podlagi krivdoreka porotnikov opro« stilno razsodbo.
Že ko so se posvetovali še porotniki, so s c začele zbirati na ulicah okoli deželnega sodišča velike množice. Število radovedne« Jev je rapidno naraščalo, tako da je bilo v času, ko je bila razglašena razsodba zbra« nih pred sodno palačo več tisoč ljudi. Še preden je bila • znana razsodba, je prišlo med navzočimi socijalnimi demokrati in cemškimi nacijonalisti do manjših incident tov. Skupina mladih nacijonalistov je sku« Šala vprizoriti protisocijalistične demon« stracije, kar pa je policija, ki je bila v pri« pravljenosti, še pravočasno preprečila.
Ko so prišli na ulico prvi poslušalci in naznanili navzočim izid procesa, so se raz« vile že pred sodnim poslopjem burne de« monstracije. Tako nacijonalisti. kakor so« cijalni demokratje so z ogorčenimi klic: in navdušenimi vzkliki dajali duška svoje« mu razpoloženju in se formirali v povorke, da prirede demonstracije po mestu. Krik je privabil vedno nove množice radoved« nežev, tako da so bile kmalu vse sosedne ulice napolnjene. Vsak čas je bilo pričako« vati izbruh nemirov in je zato policija sto rila vse, da demonstrante čimprej razprši. Po daljšem prizadevanju se je močnim po« licijskim oddelkom peš in na konjih po« erečilo, da so razdelili oba sovražna tabo« ra in jih rinili vsakega v drugo smer iz« pred sodne palače. Okoliške ulice je poli«
cija blokirala in tako preprečila nadaljni dotok demonstrantov. Kljub temu pa je na več mestih prišlo do manjših pretepov. Z največjo težavo se je policiji končno po« srcčilo spraviti demonstrante v notranjost mesta, v upanju, da se bodo tam razpršili. Socijalni demokratje so morali odkorakati po levi strani, frontni borci pa po desni strani u'ic. Frontni borci so skušali na več mestih, da bi prodrli policijski kordon. Med neprestanim vzklikanjem so se mno« žice valile proti votivnemu parku, kjer jih je pričakoval močan oddelek policije.
Tu se je nenadoma razvil med obema na» sprotnima skupinama splošni pretep, v kate rega je morala poseči policija z orožjem. Morda bi se bil že ta pretep razvil v slični smeri, kakor dogodki današnjega dne, da ni
O' Higgins,
irski minister pravde, ki so g-a simajnovci ustrelili.
slučajni dogodek usmeril pozornost mno« žic v popolnoma drugo stran. V tem tre« notku je namreč privozil po ulici odprt av« tomobil, v katerem je sedelo več oseb. So« cijalni demokratje so domnevali, da se vo« zijo v tem avtomobilu oproščeni morilci s svojim braniteljem. Socijalisti so se sedaj obrnili proti temu avtomobilu in večja skupina mladih fantov ga je začela zašle« dovati. Nastala je divja gonja med pešci m avtomobilom, ki ni mogel voziti s polno brzino, ker je vladal na ulicah najživahnej« ši promet. Že je izgledalo, da bodo socija« listi med neprestanim vpitjem avtomobil ujeli in njegove potnike napadli, ko je za« čel šofer voziti z brezobzirno brzino in ta« ko srečno utekel preteči nevarnosti. Med bučnimi prizori so ko-rakali demonstrantje dalje preko Wahringerstrasse na Girtl, kjer jih je policija okrog 11. zvečer razpršila.
Manjše demonstracije so se nadaljevale vso noč. Vest o nepričakovani oprostitvi schattendorfskih morilcev se je bliskoma širila po mestu ter izzvala zlasti med de« lavstvom nepopisno ogorčenje. Napetost je od ure do ure naraščala: zlasti še ker so nemški nacijonalisti ojunačeni po tej raz« sodbi začeli povsod nastopati zelo izzival« no. Oblasti so ukrenile sicer vse potrebno, da preprečijo večje nemire, vendar pa prri« čajo nadaljni dogodki, da se jim to ni pos srečilo.
Nemški general Hotfmann,
poznan iz brestlitovskega miru, je kakor smo poročali nenadoma umrl v starosti 58 let.
X Prav po židovsko. Kakor poroča «Pe» tit Parisiens, je ponudil Levine angleške« mu avijatiku Courtneyu, ki namerava na« slednji teden v Londonu startati za pre« kooceanski polet, 2000 funtov šterlingov, če bi hotel odložiti svoj polet do 10. av. gusta.
X Velika škoda od potresa v Palestini. Škoda, ki jo je povzročil nedavni potres v Palestini, se ceni na četrt milijona funtov (70 milijonov Din).
Jugoslovenski profesorji na delu za napredek srednješolske mladine
Neurje v Parizu in okolici
Pogled na novo cesto na Paru v Vianneeu v pondeljek zjutraj po nevihti.
Cetinje, 13. julija.
Letošnji kongres profesorskega društva je imel na programu bolj šolska strokovna vprašanja nego stanovska. Dasi so vsa ta vprašanja v ozki zvezi in ie opetovano pokazala debata, da dobra šola potrebuje predvsem dobrih in pravično plačanih učiteljev, je kljub temu ostalo na površju predvsem vprašanje, kako izboljšati sedanje stanje srednje šole ne glede na druge razmere. Ker se ta vprašanja tičejo vse naše javnosti, prinašamo nekaj glavnih vprašanj, ki postajajo v naši dobi čim dalje bolj pereča.
Dvorana v «Domu Slobode* je bila obadva dni polna — prišli so tudi domačini Cetinjci, svečeniki, resne stare gospe v svojih narodnih črnih oblekah — in tako se je tako rekoč javno razpravljalo o vprašanjih šole in vzgoje. Oglašali so se optimisti in pesimisti od vseh strani. Prvi. del razpravljanja je imel naslov:
Učenci in šola
Vprašanja: Kako se u5e splošno? — Učenje narodnega jezika in narodno čustvo? Učenje tujih jezikov? Učenje drugih predmetov? Čitanje znanstvenih del? Sestavki znanstvenega značaja v dijaških družinah? V katerih predmetih je večji uspeh, v katerih manjši?
Odgovori so izzveneli večinoma negativno. Splošno se opaža, da mladina ne kaže one vneme za učenje kakor nekdaj: Vzroke je treba iskati v današnjem javnem in družinsken življenju. Zanimanje za narodni jezik pada. Tudi narodno čustvo postaja čim dalje bolj mlačno. Naša mladina sedaj premalo čita. Posebno znanstvena dela so ji tuja. V dijaških družinah se opaža premalo zanimanja za znanstvene knjige. V tujih jezikih so uspehi zelo nepo-voljni. Pri maturi se pogosto pokaže komaj minimalno znanje tujih jezikov. Govorniki navajajo primere, ki kažejo, da učenci po osmih letih niso zmožni niti navadnih stavkov. V teh predmetih uspehi po večini daleko ne odgovarjajo zahtevam sedanje dobe.
Sološno stanje učencev
Vprašanja: Telesno zdravje? Pismenost (Spis.ie)? Zanimanje za leposlovje? Vaje o prostih govorih? Spisi v dijaških društvih (družinah)? Sodelovanje pri mladinskih listih? Estetična vzgoja? Zanimanje za umetnost? Dijaški koncerti? Sodelovanje pri umetniških koncertih? Diletantski gledališki poskusi?
Zopet se oglašajo govorniki? Po raznih krajih imamo taka šolska poslopja, da so šole prava zalega bolezni. Tu je treba, da izvrši država svojo dolžnost. Mi. ki. smo videli gimnazijo v Kotoru, v kateri je obenem tudi trgovska šola. smo si mogli predstavljati. kako izgledajo naše šole PO teh krajih. V vsaki sobi sta dva razreda, uči se donoldne in popoldne.
V Podgorici hjia gimnazija 1100 učencev in 22 učnih moči. Poslopje je tako slabo in majhno, da mora.io učenci in profesorji stati. Po razredih je nad 60 učencev. Zgodilo se je. da je profesor po tretji uri onemogel radi slabega zraka. Direktor iz Berane. idealen mož, zanimiv tip z velikimi sivimi lasmi, navdušen pedagog, nam ie pravil:
— Jemali smo v šoli liriko. Bilo je splošno zanimanje. Naenkrat je začelo deževati in kaplje so padale skozi strop na naše knjige. Kako naj se dobro učimo v takih poslopjih?
Res je .da v zadnjem času skuša država postaviti vsaj najpotrebnejše zgradbe. Šele v zdravih in dobro urejenih šolskih poslopjih se bo moglo govoriti o boljših uspehih.
Glede načitanosti naše sedanje mladine izražajo govorniki veliko nezado-
voljstvo. Dogaja se, da učenci /koncem nižje srednje šole ne poznajo niti najvažnejših del domačega leposlovja. Iz poročil se vidi, da imamo šole brez knjižnic, brez kabinetov, brez učnih pripomočkov. Spiošno se opaža, da mladine literatura več ne zanima. So tu in tam častne izjeme^ Zdi se, da je tu krivda tudi na proifesorjih. Mladinski listi se pojavljajo mayu nego prej. Kino vabi mladino bolj od umetnosti. Sodelovanje pri umetniških koncertih in domače šolske prireditve z igrami itd- bi se morale bolj gojiti Esietična vzgoja je odvisna od krajevnih razmer. Opaža se splošno zanimanje za razne prireditve.
Ožja vzgoja
Vprašanja: Ljubezen do snage in reda? Prijateljstvo (raste ali pada)? Razmerje med profesorji in dijaštvom? Avtoriteta? Razmerje med šolo in domom? (Ali je želeti sodelovanja?) Pospeševanje ljubezni do naroda in države? Sodelovanje pri patrijotičnih slav-nostih? Mladina in treznost?
Odgovori so zelo različni. Vestnost in točnost nista čednosti današnje dobe. Opaža se splošna površnost. Šola ni cenjena po zaslugi. Idealizem pada. Najboljši nameni profesorjev se razbijajo pogosto na nedelavnosti dijaštva. Avtoriteta trpi radi politike in splošnega podcenjevanja duševnega dela Zgodilo se je, da se je dijak uprl profesorju, češ: cBoste že videli, kaj bo!» — ker je imel politično zasiombo v višji instanci. Dijaki računajo na osebne intervencije višjih oseb, ki se, žal, tu in tam upoštevajo.
Anonimna pretilna pisma in zahrbtna intriga igrajo po raznih krajih veliko vlogo. Prof. društvo se bo z vso silo borilo proti takemu vplivu javnosti na šolo. V veliko pohujšanje so tako zvani privatisti, sinovi !x)gatih rodbin, posebno v Vojvodini, ker se skuša z vsemi sredstvi obiti šolo in doseči po-voljen uspeh kljub popolnemu neznanju. Želeti je sodelovanja med šolo in domom tudi samo v informacijske svrhe. Vsako vtikanje «čarši.ia» v šolsko življenje je skrajno škodljivo. Tu in tam so profesorji izpostavljeni javnim insul-tom, ako niso bili popustljivi napram »uglednim odbinami. Vplivi politike na šolo se kažejo tudi v agitaciji raznih strankarjev po šolah. Zato mora šola skrbeti za pravo državno vzgojo in dvigati ljubezen do naroda in države, ki pada radi naših javnih razmer. Glede treznoti se opaža precej napredka med mladino.
Casooisje v življenju mladine
Daljša potovanja? Šport? Udruže-nja širšega obsega? Mednarodne zveze in korespondenca?
Mladina čita dandanes mnogo več časopisja nego nekdaj. To ima svojo dobro in slabo stran. Pogosto nado-mestuje sedaj časopisje s svojimi senzacijami čitanje literature in velikih svetovnih del. To je slabo. Res pa je. da mladina pri čitanju listov marsikaj profirira in današnje življenje zahteva, da že mlad človek zasleduje dnevne dogodke, izume, rekorde itd. Zal. da tudi to- vodi tu in tam do fantastičnih načrtov, ki se seveda ponesrečijo.
Glede športa izjavljajo govorniki, da se goji preveč in preenostransko. Pogosto prihaja v razredih do hudih prepirov med pristaši raznih klubov. Širše zveze mladine na nacijonalnem kulturnem in humanitarnem polju je treba podpirati. Istotako dopisovanje s tujimi, posebno slovanskimi šolami. Zal. da se za te vrste samovzgoje kaže le malo zanimanja Svetovni mojstri, cham-pioni in rekordmani so danes mladini bolj važni in znani nego največji domači misleci in pesniki
Dijaštvo in življenje
Ali ie danes dijaštvo bliže življenju nego prej? Samostojno delo dijaštva? Štedenje in razsipnost? Zanimanje za javno življenje? Politika in moč? Katere ideje danes gibljejo dijaštvo? Ali gremo k idealizmu ali k še hujšemu realizmu? Ali se pojavljajo napačne smeri, od katerih bi bilo treba mladino odvrniti?
Koliko važnih vprašanj! Razume se, da je bilo ravno toliko in še več odgovorov. Dijaštvo živi danes mnogo bolj v javnosti nego kdaj prej. Je mnogo bliže življenju. To se ne da zabraniti, zdi se, da je oelo naravno in potrebno. Gotovo je, da je v tem tudi mnogo slabega Opaža se pri mladini želja po skorajšnji samostojnosti. Šola postane mnogim dijakom muka. ki se je skušajo čim preje iznebiti. Pada smisel za duševno kulturo. Podcenjuje se vrednost znanja. Večina se uči le za »zadostno*.
Javno življenje vabi mladino. Slabi zgledi jo vabijo za seboj. Hohštaplerija postaja čim dalje bolj nevarna. Pogosto greše pri tem tudi staršu Starega mirnega družinskega življenja ni več. Naravno ie, da skuša mladina s čim manjšim trudom priti do čim ugodnejšega življenja. Nevolja do dela jo zvabi v nevarne poskuse, kjer propade mnogo mladih življenj. Zdi se, da so to talenti in značaji slabše vrste. Dolžnost profesorja je, da rešuje predvsem ono, kar je dobro in zdravo. Naravno je, da mora skušati ugodno vplivati tudi na one, ki se dajo še rešiti Škoda je za vsakega človeka, ki propade. Današnji svet je poln nevarne polinteligence.
Glede štedenja se opaža, da ima mladina navadno dovolj denarja za druge stvari, dočim ni denarja za dobro knjigo in kulturne namene. Vpliv javnega življenja na mladino je velik, dolžnost šole je, da regulira čustva dijaštva v državotvornem in človečan-skem smislu.
Moda? Tu se oglašajo posebno srbske profesorice iz manjših mest. Iz Beograda prihajajo vse novo .arije in dijakinje, ki prihajajo tja zdrave in naravne, se vračajo domov razboljene in nališpane. Šola je v tem pogledu skoraj brez moči, domača vzgoja je v tem rada preveč popustljiva.
Ideje mladine? Ali ima danes mladina ideje? Ima. Večinoma svetovne in te se nagibljeio k materijalizmu. Z njim se pojavljajo smeri, proti katerim se moramo boriti v interesu mladine in države.
Ali moremo biti zadovoljni z današnjimi razmerami v srednji šoli in med mladino?
Večina pravi, da ne. Šole so prenapolnjene, uspehi so slabi, mladina nima veselje do dela. Kjer so tudi nezadostni in neprimerni šolski prostori brez knjižnic, kabinetov in učnih pripomočkov, tam je izključeno, da bi se mogle razmere izboljšati dokler se ne zgrade potrebne zgradbe. Take šole ne morejo doseči uspehov. Manjka pa tudi še sposobnih izprašanih moči Kakršen pro-iesor, tak študent — je pravilo, ki vsaj splošno velja.
Optimisti kljub temu ne obupajo. Delegat Vulovič je imel pri tej priliki primeren govor in je podal nekaj modernih nazorov. Današnje življenje je drugačno nego prej — tudi šola mora biti drugačna. Razvijati se mora z življenjem. Ni nesreča, če se mladina zanima za sodobne dogodke in pri tem pozablja na stare klasike. Treba je, da tudi profesorji najdejo nova poia. Navaja nekaj sijajnih zgledov mladinskega dela in idealizma Tudi ravnatelj Serdar je podal nekaj misli, kako naj šola ustvari harmonijo med življenjem in šolstvom.
Predlogi in sklepi
Drugi dan se je debata nadaljevala. Sklenilo se je, da se o vseh omenjenih vprašanjih otvori anketa in naj se na podlagi statističnih podatkov skuša pokazati prava slika današnjega šolstva in mladine. Naše šolske knjige so zastarele, puste; nezanimive. Treba je, da zavlada v šoli živ moderen duh. Šola naj podaja podlago iz preteklosti in vzgaja v smislu sedanjosti Verujemo v idealizem mladih duš in iščimo napak tudi drugod, ne samo pri mladini
Debato je zaključilo vprašanje o sprejemnem izpitu za prvi razred. Slišali so se glasovi za in proti Proi. Medenica je v sijajnem govoru utemeljeval predlog zetske sekcije za uvedbo sprejemnega izpita Kajti: ako so šole prenapolnjene, uspehi slabi in mladina nedelavna, se da to zlo odpraviti le s tem, da se srednja šola odpre le sposobni m delavni mladini S tem odpadejo tudi pritožbe proti slabi pripravi na osnovni šoli. Nekateri smatrajo ta izpit in malo maturo za reakcijo. Zakaj reakcija? Reakcija je naše sedanje stanje, ko srednja šola pada Izpiti so akcija! Množe delo in sposobnost Drugi so za uvedbo, češ da je ta sprejemni izpit potrebno zlo. Zakaj «zlo»? Komu se zgodi z njim krivica? Nam se zdi potrebno <dobro>, ker edino z njim se da srednja šola izboljšati Pri glasovanju se je pokazala neodločnost. 26 delegatov je glasovalo proti, 24 pa za sprejemni izpit
Popoldne so se dalj gostje na vrtu bivšega Knežjega dvora fotografirati. Kljub temu. da jih je že mnogo odšlo, prišli so zopet novi in na večer je biio veselo in živahno pri večerji na vrtu Knežjega dvora ki jo je priredila ce-tinjska občina.
Naslednje jutro smo odšli gostje ob 5. zarana na Lovčen. da se poklonimo manom velikega vladike Njegoša.
Dopisi
JEZICA. Pevsko društvo »Zon« odredi 17. t. m. bogato vrtno veselico oti Flort-jančku. Vsi najvljudneje vabljeni! 1072
CADREŽE. Dne 13. t m. ie oremteol zvestemu našemu somlSlieoiku, Alojziju Colji šolskemu uoravitelju v Beli cerkvi pri Novem mestu, po kratki bolezni sinček Milan. Žalujoči obitelii naše iskreno soža-lie!
LAŠKO. Olepševalno in tujsko prometno društvo v Laškem priredi nocoj na grajskem vrtu intimni družabni večer s petjem in 2odbo pod lampiionL Začetek ob mraku.
ŽALEC. Žalski dijaki prirede v nedeljo v korist knjižnice osnovne šole v Žalcu v dvorani g. F. Robleka gledališko predstavo. 5deiansko Gogoljevo komedijo »Revizor«. Začetek ob 30. K obilni udeležbi viiudno vabijo prireditelji.	1074
PARIŽLTE PRI BRASLOVCAH. Iz naše vasi se malokdaj kal sliši, a tokrat lahko poročamo veselo novico. Ustanovijo se Je prostovoljno gasilno društvo »Parižlje«, Id za vodi tov. Kronovšek. Nabavili smo briz-galno, vse potrebne cevi in obleko, ter zgradili precej prostoren Gasilni dom. Za>-sluz posameznikov ne bomo omenjali kar je pač vsak posameznik pomagal po svojih močeh. Redni gasilski član) tudi pristopili iz vasi Topovetj ter so nam pri delu isto tako vedno radi pomagali. Zalivalo izrekamo vsem dobrotnikom občine Braslov-če in Polzele, ki so se radi odzvali našim prošnjam. Novo ustanovljeno gasilno društvo Parižlje proslavi ustanovitev društva ter blagoslovitev gasilnega doma in briz-ealne dne 8. septembra. Gasilska župa žalska je sklenila na svojem rednem občnem zboru, da se vrši ta dan pri nas tudi njena izredna skupščina. Prosimo vsa sosednja in druga društva, da ta dan ne prirejalo svojih slavnosti. Natančni spored se naznani potom časopisja in plakatov. Po vseh progah bo polovična vožnja Gasilski pozdrav! Načelnik.	1075
PRIZANAŠAJTE
PLANINSKI FLORI!
Kar Odol zlasti odlikuje pred vsemi ostalimi sredstvi za čiščenje ust, je njegova čudovita posebnost, da tvori po izpiranju v ustni dupfini nekako mikroskopično tanko kožico, ki je pa pri tem vendarle gosta antiseptična, ki še ure in ure dolgo učinkuje. To dolgotrajno učinkovanje, s katerim se ne more nobeden drug preparat ponašati, jamči vsem onim, ki vsak dan uporabljajo Odol, da so njihova usta sigurno zavarovana proti učinkovanju gnilobnih provzročilcev in klic vretja, M razjedajo zobe. Odol je res dober.
Stanovanje
v Uubliani
2—3 sob, mirno, udobno, ne predeč oddaljeno od središča, išče za 1. september ali preie stranka h oseb. Ponudbe ood »September« na upravo lista.
S krepkim ispiranjem da Odol ustam sveže dišeči dih
DDOOIU
Pisarniškega uradni
v
Prednost imajo 2e v zavarovalno stroko uvedeni uradniki. Lastnoročno pisane ptošnje na upravo Jutra pod „Stalna služba"
fhjboljša
svinjska mast
znamke — L P. —
lastni izdelek tvrdke E. POPOVIČ - LJUBLJANA
se razpošilja v ročkah po 20 in 50 kg ter sodih po 50. 100 in 200 kg.
Točna postrežba!
Cene najnižje!
TRGOVCI, POZOR!
99
Minerva"
namizno olje
v priznano neprekosljivi predvojni kvaliteti
se zopet dobi
pri	8072
veletrgovtih v Uubliani.
ittOZOd 'ftAODdJL
Mag. šiev. 19.025/27 /ref. IX.
8123
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
zidarskih In težaških del
za napravo trinadstropnega poslopja za delavsko zbornico na vogalu Miklošičeve ceste ln Čopove ulice v Ljubljani.
Ofertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št 2/11.
Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do 2 d. julija 1927 do 11. ure dopoldne.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 15. julija 1927.
MLIN
prodamo na
BLEDU
L SoJldoo zidana RESTAVRACIJA s 16 tajskimi sobana, prostornimi obokanimi kletmi, z vrtom ob Jezeru, ladijskimi ia gosttbriškimi pravicami ter 3 gozdnimi parcclaart.
E Vefile ARONDIRANO KMEČKO
POSESTVO — nad 15 ha — s potrebnimi poslopji v najboljšem stanju ter pašnimi in ladijskimi pravicami. — Od-prodaimo tudi posamezne parcele.
Podrobna pojasnila dajjj
Mestna hranilnica v Radovljici
A.-S. und ROTA
hladilni avtomati
z alj brez proizvajanja leda za mesarje, prekajevalce, hotele, gostilne, mlekarne, slaščičarne, prodajalne divjačine in perutnine, bolnišnice 1. t d.
Avtomatični pogon, absolutno zanesljiv, ugodne cene— prvovrstna Izdelava.
ICliflZ GELLERT \ tu, 101IIL KeflGlgasse 2/.
ImtereseotJe naj se javijo direktno na gornji naslov.
Ponudbe, zastopniki in obisk zastonj in neobvezno.
FRANC PALME, LiuMjana-Celje
je prevzel
glavno zastopstvo ln zaloge tovares
1(111L L K
in
V	globoki žalosti Javljamo, da je naš iskreno liublieni soprog, dobri oče, sin, brat, svak. zet in stric, gospod
Alojzij Bernardi
magistratni plaarni&ki asistent
v petek, dne 15. t m. po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 17. julija 1927 ob 4. popoldne iz hiše žalosti za Bežigradom VI, mestna hiša, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi oo. frančiškanov.
V	Ljubljani, dne 16. julija 1927.
Milka Bernardi roj. Oostli, soproga — Marmka Bernardi, hčerka.
8126
Potrtim srcem naznanjam pretužno vest, da je moja nadvse ljubljena soproga, gospa
Marija Kune
roj. Ilovska
dne 14. t m. po dolgi, mučni bolezni, previden« s tolažili svete vere mirno v Gospo Ja zaspala.
Pogreb drage pokojnlce se bo vršil iz hiše žalosti danes dne 16. t m. ob 17. uri. Maša zadušnica se bo brale 23. t m. ob 6. uri zjutraj v tukajšnji farni cerkvi.
Črnomelj, dne 15. julija 1927.
Avgust Kuno, soprog.
OKASIONSKA
	
	
PRODAJA
PETOVIA
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1.
PTUJ, Slovenski trg.
nove in rabllene ima vseh vrst vedno na zalogi
Slomškova ulica 11
50.000 hrastovih pragov
dolgih m 2 50, visokih 18 cm, širokih 23 do 25 cm
kupim.
Ponudbe z navedbo najnižje cene in količine na upravo „Jutra" Maribor pod ^Železniški pragi".
Po volji Vsemogočnega je završalo v vejevju šume in padel je star hrast. Neizprosna smrt ga je pobrala, čeprav ji je dolgo kljuboval.
Umrl nam je naš predobri oče, stari oče, brat, tast in svak, on, ki nam je žrtvoval vse, kar je premogel, vedel in znal, gospod
Ignacij Fock
tovarnar
koncem 73 leta svojega skrbi in skušenj polnega življenja.
V jasnih in mračnih dneh mu ni klonil pogum življenja, Raskava mu je bila skorja — mehka in nežna pa je bila pod njo hraševina.
Svoje trudne oči zatisnil je danes ob polnočni uri in odšla je njegova blaga duša previdena s sveto-tajstvi po plačilo, ostavila pa je truplo, ki ga dne 10. julija ob 5. uri popoldne položimo k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Kancijana v Kranju.
Blag mu bodi spomin I
Krasi, dne 14. julija 1927.
Žalujoča rodbina:
Fock, Dr. Vidnar, Pučnik, Cof.
1 0. Curwood:	15
preganjana žena
Roman.
»Ce želite, lahko stopim k Stevensu, da ga potolažim in si izposodim od njega nekaj konjskih odej za ležišče.«
»Da, želim,« je vzkliknila živo. »Ako se ne vrnete v kočo, smete Jutri z menoj v Tete Jaune. Velja?«
»Da!« je rekel vneto. »Obljubim vam, da noooj ne bom spal v kolibi, čeprav jo nerad pustim brez varuha.«
Mrs. Ottova je prišla naproti. Pri vhodu jima je voščil lahko noč; nato je krenil proti razsvetljeni ulici šotorov in kolib, ki se je videla pod drevesi Ujel je Janin poslednji pogled, poln tesnobe in bojazni Ko se je ozrl iz teme, ki ga je požirala, je videl, da je stala še trenutek v svetlem okvirju vrat in gledala za njim. Srce se mu je razširilo in srečno se je nasmehnil. Zavest, da nekdo takole misH nanj, je bila zanj toli nova in prijetna!
Njegov namen ni bil, da bi očitno zavil v razsvetljeno ulioo. Bojevita kri v njegovih žilah je vrela od tistega trenutka, ko je Quade pogledal skozi okno. Dokler je bil z Jano, se je krotil, toda svoje namere, da poišče Ouada in poračuna z njim, ni opustil. Zavedal se Je, da je izmed tistih redkih ljudi ob železnici ki se more Ouade samo telesno znesti nad njimi. Imel ni niti posla, da bi mu ga uničil s svojo lavratnostio, niti dela, ki bi ga lahko pripravil obenj. Do tistega trenutka, ko je videl Jano, da je stopila v rdeče in belo progasti Šator tega propalice, še ni čutil do živega človeka take mržnje kakor zdaj do Ouada. Preje mu je bil samo zoprn, ogibal se ga je, ker mu je bil pogled nanj neprijeten; zdaj pa je ves koprnel po tem, da bi
stisnil njegovo tolsto, zariplo grlo s svojimi prsti Hotel se je vrniti h Ouadovemu šotoru, pa je opustil ta namen in stopil na razsvetljeno cesto med dvema vrstama šotorov in kolib, brezskrbno držeč roke v hlačnih žepih. Nočni karneval železniških delavcev je bil v polnem teku. Hripav smeh, odlomki petja, trkanje bijardnih krogel in žven-ketanje steklenic, združeno z brenkanjem treh ali štirih godbenih avtomatov, se je razlegalo po svetli ulici. Fonograi v Ouadovem šotoru je neprestano igral. Aldous je nekajkrat obstal, da se pomeni z znanci V njihovem vedenju nasproti njemu ni bilo ničesar neobičajnega ah izpremenjenega. Ce bi bih kaj slišali o njegovem nastopu s Ouadom, bi mu bili gotovo omenili ali pa vsaj s kakim namigom izdali, da vedo. Ustavil je Škota Maca Veighta in je govoril z njim nekaj minut. Mac Veight je mrzil Ouada, toda omenil ga ni. Nato je nalašč zavil mimo Ouadovega šotora ter prišel prav do konca ulice, pozdravljaje in napeto opazujoč ljudi, ki so ga poznali. Vse bolj in bolj mu je bilo jasno, da so Ouade in njegovi tovariši ohranili današnji dogodek kar moči zase. Edini Stevens je bil slišal ■o njem. Kako neki? Baš to ga je presenečalo.
Aldous se je vrnil po isti poti. Stopil je v Ouadov šotor, kakor da se ni nič zgodilo. V šotoru je bilo do tucat ljudi; tri je spoznal, da jih je videl že popoldne. Pokimal jim je. Slim Barker je sedel na Ouadovem mestu za točilnikom. Barker je bil tukaj v Miettl Ouadova desna roka in njegovi mišji očesci sta vznemirjeno trenili, ko se je Aldous nagnil čez pregrajo na koncu točilnika ter zahteval smotke. Dokaj časa je brskal po zabojčku, preden jih je izbral za pol dolarja. Njegov pogled se je srečal s Slimovim.
»Kje je Ouade?« je vprašal kakor po naključju.
Barker je skomignil z rameni.
»Posel ima nocoj,< je odvrnil kratko. »Ali bi radi govorili z njim?«
»Nikakor ne. Hotel sem ga samo opozoriti naj me ne draži<
Naroala, iru ura. dopisa. Ucoi&so' malih* oglašat/, j t, parlah- na> OgLasru- od-cLalak -Jutra,', hubljajba,, VriJiriLoua+.TtL It. z^gi.	W ! FH r&TH fTZTi		Ujv prtstojbiSLa. jt, vpada, ti oba/uim, t aarocdim,. Ji, -c*r n oglasi, n* priobeuo ttkoviu, račun, pošbu, tm rubuc* (fubljana.šl nS4i
JLali, oglasi, k^ slu£uo- u posr-tuLovalriA. m. socyaL mi. n^curiasu. cbčinsLua, ■ vsaka, bas&da, ^o par-. — Naj -manjši znamk. Din, 5--. Pristojbina, za, šifro Vin.j-.		ioJul<M,t <Lo-pts-ovarifa. ul, ogla*ro brgourb&g<*. ah, rnkLajtuut&a značaja, ■ vsaka bts&das Dui. - Naj-toanjšt zji&stk Vin, to- Vristojbma, ta, tifro Dla, 5-	
Barker je spravil zabojček v predal in se je obrnil proč. Aldous si je zapalil smotko, nato je odšel. Uverjen je bil, da se Ouade ni vrnil z reke. Ali ga je mar čakal kje pri koči? Ta misel ga je iz-preletela kakor iskra; a dolgo se ni ukvarjal z njo. Slutil je, da si Ouade, ko ima na razpolago pol tucata ljudi, ki radi napravijo vse, kar jim ukaže, ne bo hotel sam mazati rok in se ne bo spuščal v gotovo nevarnost. V teku naslednje ure je obšel vse kraje, kamor je Ouade na.večkrat zahajal. Baš se je bil namenil, da pojde še gori v inženirski tabor, ko je zlezla tik za njim drobna postava iz sence dreves.
Bil je Stevensov deček.
»Očka je rekel, da pridite doli v tabor,« je šepnil razburjeno. »Rekel je, da pridite takoj — in da vas ne sme nihče videti. Tudi meni je rekel, naj pazim, da me kdo ne vidi Čakal sem tu, da pridete v senco.«
»Teci nazaj in povej, da pridem,« je mirno odgovoril Aldous. »Pomni, kar ti je naročil — glej, da te nihče ne vidi!«
Dečko se je utrnil kakor zajček. Aldous se je ozrl nazaj in naprej in je izginil v temo.
Cez kake četrt ure je prišel k reki, k Stevensovemu taboru. Zagledal ga je nedaleč od sebe, skrčenega ob kadečem se ognju, :iad katerim se je sušilo nekaj obleke. Dečko je ležal poleg ognja zvit v klobčič. Aldous je tiho zaklical; Stevens je počasi vstal Ln se je pretegnil. Mezgar je stopil tako daleč v stran, da je bil skrit za skupino grmov. Že prvi pogled je uveril Aldousa, kako prav je storil, da je bi! oprezen. Mesec je svetil in njegova luč je padala mezgarju na obraz. Bil je siv kakor mrlič. Njegovo lice se je zdelo še bolj upadlo kakor pred nekaj urami, ko ga je Aldous poslednjič videl, in v njegovih upognjenih ramah se je izražal obup. Njegove oči so ga osupile. Bile so kakor dva žareča ogla; njihov pogled je nemirno begal po grmovju. Izprva sta oba molčala.

-pa-kom
Vinotoč
kjer točim pristna itajer-ika. dolenjska, le dalmatinska vina, cenj. občin-»tvn najtopleje priporočam Alojzija MilleT, Janševa al. fc 15 — za bežigradom.
21403
Koncert
v soboto ob 8. uri zvečer r hotelu »Llovd*. 21416
Luče v Sav. Alpah
Slovito alpsko letovišče. Prekrasna okolica in kopališče. Celotna oskrba in •tanevanje do 60 Din. po Idji. Stanovanja, nakazuje ; informacije daje edino Tnjako-prometno društvo v Luč ar. Savinjska dolina.
21366
Cfrrt
Pletenine
vsakovrstne, kakor telov-Bik«. polovarje, jope. maj-ee, hlače to nogavice spre-
iema po nizki ceni v delo lici Anžur, Selo 46 pri Ijuhijani.	21390
Motorno kolo
S'pravno ta prikolico, pro-n radi odhoda takoj za vsako ceno. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.. 21226
BSA 3 12 HP
s prikolico, dobro ohrai ajen, ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. ~	20957
--	
11 nr^ jrTi	52
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu *ko se zgiase v birou Ekonomija, Beograd, Visana 11 20S58
Brivskega
pomočnika
starejšega, ki ena dobro fcubi frizuro in po možnosti ondolirati. sprejmem s avgustom. Plača 900 do 1000 Din mesečno in stanovanje. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Gcrenjsbo 99v 21312
Učenca
ki je dovršil dveraredno Hežčanako šolo, ozir. gimnazijo z dobrim uspehom, sprejmem v manufaktumo trgovino. Sinovi trgovcev tma jo prednost. Ponudbe ta naslov: Alojzij Kosta-fcjevec, manufaktuma zaloga v Ptuju.	21303
Prodajalko
dobro izurjeno, ki se v res-tici dobro razume v manu-fakturai etroki, sprejmem. Oziral se bom le na prvo-vrste. začetnice izključene. Poudbe z navedbo plače na oglasni oddelek cjutra* pod •Prosto stanovanje*. 21278
V trgovino
■ mešanim blagom sprejmem zdravega in krepkega dečka, ki je dovršil 1 ali t razreda meščanske šole. Ponndbe naj se nasiove na: L. Gutenberger dediči, trgovina z meianim blagom, umetni mlin in elektrarna, Mežica.	21221
Korespondenta
iMBostojnega. obenem knjigovodjo in bHaneista sprejme industrija v mariborski oblasti. Nastop shišbs po dogovoru, odnosno takoj. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro «Stalna slsfb* VUt>. K*™
Vajenca
za fotografsko obrt takoj sprejmem v Ljubljani — ■•rez oskrbe. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cVesten 1927».	21039
Slikar, in pleskar, pomočnike
sprejme takoj M. Dobrave, slik. mojster v Celju, Glavni trg 15.	21219
Dečka in deklico
z najmanj 2 razr. meščanske šole sprejmem takoj v mešano trgovino. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*.
21148
Tesače
(10—15 mož) za mehki les, •amo za takoj sprejme Matija Obran, Maribor, Loška ulica 15. 21348
Učenca
inteligentnega, s predpisano Šolsko izobrazbo, sprejme delikatesna in špecerijska trgovina Fr. K kam v Ljubljani.	21401
V pisarno
sprejmem gospodično začetnico, absolventinjo trgovske šole, katera obvlada dobro slovenski in nemški jezik v govoru in pisavi. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. ~	21407
Dekle
pridno in pošteno, dobi službo v trgovini. Opravljala bo vsa dela v trgovini. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 21395
Strojepisko
sprejmem za dopoManske -Tre za en mesec. Oferte z zahtevo plače pod značko * Strojepiska*.	21415
Natakarico
prijetne zunanjosti, pridno :n pošteno, do 26 let staro, .i zna tudi nekoliko šivali. sprejme s 1. avgustom ^oljša gostilna na deželi. Ponudbe, event. s sliko na >srlasni oddelek cjutra* pod »Natakarica 21». 21422
Kuhinjsko blagajni-čarko
sprejmem takoj. Le starejše, v hotelsld stroki in gospodinjstvu dobro verzi--ane ter spretne računarice naj pošljejo pismene ponudbe z zahtevkom plače t navedbo dosedanjega službovanja na hotel Un5on v Celju.	21425
Manufakturista
zanesljivega in verziranega v vseh poslih, sprejme takoj Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru. Rctovški trg štev. 2.
21431
Gospodično
zmožro v kuhinji, spretno v delikatesi in računstvu, pošteno in z daljšimi spričevali, sprejmem v zajtr-kovalnico. — Naslov pove oglasni oddelek « Jutra*.
21384
Strojnika
sprejmem za Diesel-motor. Prednost imajo vpokojenci Ponudbe s splošnim! podatki na poštni uredal 87.
21388
Potnik
z lastnim avtomobilom, ki potuje po Vojvodini in Srbiji, prevzame kakršnokoli zastopstvo. — Ponndbe sa naalov: M Zarrijazski. Videm ob Savi ~ 21382
Kot potnik
želim službe. Znan sem v Bočni in po vwj Jugoslaviji. Našiov pove ogia«. oddelek »Jutra*. «1865
Trgovec
s dobrim znanstvom po Ljubljani in okolici, išče zastopstva raznih predme-v proti proviziji. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zastopstvo«.
£1381
Strojno pletenje
vseh vrst poučuje A. Maček, Vrhnika.	212-41
Učni tečaj za umetno vezenje
na »Pfaff* Jivainih strojih priredi tvrdka Iga. V o k, Ljubljana, Tavčarjeva ul.
. 7, od IS.—SI. t. m., v lokalu g. K. Kačiča na Dunajski cesti. Vstop vsakemu interesentu dovoljen ter -e tvrdka za mnogobrojen obisk priporoča. 21429
Elektroinženjer
ilče alužbe. Zeli se tudi specijalizirati v kaki stroki, ali na stroške firme ali na svoje. Dopise na oglas oddelek »Jutra* pod šifro «EIektro>.	21370
Trg. pomočnik
želi službo v trgovini na debelo ali kot skladiščnik. Cenj. ponndbe prosi pod »Spretna moč* na oglasni oddelek »Jutra*. 21373
Šofer
z večletno prakso, zmožen vseh popraviL abstinent in nekadilec, z dobrimi spričevali, išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro »Poštenjak*.
Službo pri konjih
želi trezen in zanesljiv, v najboljših letih, dobro vajen konj in tudi kočija-štva. najraje v Ljubljani Naslov v oglasnem oddelku cjutra*.	21392
Pridna gospodinja
zmožna slovenščine in nemščine, išče primerne službe pri samostojnem gospodu ali v kaki gixščini. Dopise na oglasni oddelek cJutra» pod cA. S. 1809». 21405
Absolventinja
t. tečaja žeB nameščenja Naslov v oglasnem oddelku « Jutra*.	21411
Boljše dekle
staro 18 let. pridno in polteno. izučeno v šivanju. t dobrim spričevalom, želi primerne službe. Naslov v -glasnem oddelku cjutra*.
21424
Prodajalka
vajena vseh ?ospodinjskih del, išče službo na deže!i. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*.	21104
KnJgovodinja-
bilancistka
in korespondentka. samostojna ?n z večletno prakso. zmožna slovenščine in nemščin® ter stenografije, išče službe. Ponudbe prosi na podružnico «Jutra» v Maribora p? d c Avgust 3^0* 21364
Kot sobarica
želim službo pri boljši Vnžini. najraje izven mesta. M. M Novak. Gostw ska ulica 11.	21379
Kontoristinja
zmožna slovenščine, nemščine in laščin* v povoru in pisavi, vseh pisarniških de! ter strojepisca, želi premen iti dosedanjo službo. Ponudbe na oelasni oddelek cJntra* Dod značko * Zanesljiva 212*. 21204
VrUUm
Sadjevec
proda Oset v Mariboru.
20739
Kupim
Lisičje
In vse druge k o £ e cd divjačin kupuje in tanes-Ijivo dobro plača D Zdra vii. Ljubljana Florijanska ulica St. B.	47
Soinate vreče
od 50 kg kupim. Ponudbe je poslati na naslov: Makso Heinrich. veletrgovina ko-lonijalne rob«. Cakovec.
21408
Strojno olje
Razpisujemo dobavo strojnih olj, ca 2000 kg. Ponudbe je vložiti do 28 t. m. Več se izve pri Direk-ei$ drž. rudnika Zabukov-ca, pošta Grife. 21375
Elektromotor
dobro ohranjen, za 220 V. enakomerni tok. 4—5 HP. kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov: M Zore. Šmartno pri Litiji. 21352
Maline
kupuje Lovro Sebenik. Ljubljana — Knezova ulica 21399
Trgovska oprava
po nizki ceni naprodaj — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	21246
Škatlie
iz močnega kartona, nekaj sto komadov. 35 X S5 X 10 cm zelo poceni naprodaj v zalogi gramofonov in plošč A. Rasberger. Ljubljana
21095
Radj renoviranja
«n preuredbe umetnega mlina oddamo po zelo ugodnih cenah več dobro ohranjenih naprav fcj W jih le 8 pridom uporabili manjši podeželski mlini; — kakor trier. naprava za koperijo itd L. Gutenbergesr dediči. Mežica.	21222
Opeka (zidna)
prvovrstna, v vsaki množini po nizki ceni naprodaj v Ormoški opekami. Brata Stuhec, Ormož.	21377
Premdg. drva
in sploh kurivo najceneje pri tvrdki Velepič. Bohoriče^ št 1. 204
Kolo
za 8—161etnega dečka, zelo *obro ohranjeno, proda za ?50 Din Lovro S e b e n i k. Ljubljana. Knezova ulica.
21333
Nekaj pohištva
poceni naprodaj na Rimski cesti št. 7, levo, vrata 2 (od 9.-2. ure). 21336-a
Radioaparat
s pritklinami in anteno proda za 850 Din Hešik Sp. Šiški.	21385
V sredi Ljubljane
na zelo prometnem prostoru
prodam ali oddam trgovsko hišo z 2 lokaloma Eevent. oddam v najem samo finej-šo gostilno z več lepo urejenimi gostilniškimi prostori in stanovanjem boljšemu gostilničarju pod ugodnimi pogoji. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cCvetoča bodočnost*. 21282
Pozor!
V nedeljo. 17 t m ob 8. uri popoldne v Nadgorici št 38. pošta Ježica-£rauče prostovo^na
javna dražba majhne domačije
hiša. hlev. šupa. svinjak, kozolec, okoli hiše velik sadni vrt, velika njiva in prot	21001
Posestvo
proda radi preselitve blizu vasi Rudolf Hudrap. pos. Koller. Libeliče pri Dravogradu.	21406
Hišo pri Mokronogu
zidano, z opeko krito, nekoliko vrta. njivo in gozd nrodam za 20.000 Din — Oddaljena je 10 minut od trga in zelo pripravna za obrtnika ali vpokojenca. — Naclov v oglasnem oddelku cjutra*.	21355
Enonadstropna hiša
staroznana gostilna, ledenica, kovačnica. z gospodarskim poslopjem, velik sadni in zelen jadni vrt. na prometni točki ob drž ce6ti ugodno naprodaj Na-daljna pojasnila daje Anton Majzelj, Št Jernej na Dolenjskem.	21188
Gostilno
zame m v najem ali na račun — najraje v Dravski i o linL — Ponudbe na po-ružnico cjutra* v Mariboru pod šifro cEoroško* 21433
Trgovina
z mešanim blagom, dobro idoča. tik farne cerkve, iz proste roke naprodaj. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod <Promet 10» 21310
Prvovrstno kolo
pol dirkalno, novo. radi nuj-n»»fra od-po to vanja poceni naproda' v Novem Vodma-tu št. 18.	21394
Otroskj voziček
dobro ohranjen, prodam. Pojasnila iz prijaznosti _ v trrovini Fabiani & Jurjo-vec, Stritarieva ulica št. 5 21386
Moško kolo
dobro ohranjeno, po zelo ugodni ceni naprodaj pri brivcu na Poljanski cesti št. IS.	21313
fUmevanja
Stanovanje
sobe in kuhinje, na željo tndi službo dam siranki brez otrok, ki da za 2 meseca 20—30.000 Din posojila. Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra* pod šifro »Ljubljansko pod'etje».
21358
Stanovanje
S _ sob. kopalnice in priti-kiin oddate z novembrom v novi hiši. Naslov pove oglasni odd«]ek »Jutra*.
21295
Stanovanje
2 sobi. kuhinja kopalnica ter pritikline in nekaj ze-lenjadnega vrta. oddaljeno ~> minut od obrtne šole. >ddam f 1. septembrom v lori vili Ponuibe na ogl. -•ddelek »Jutra* pod šifro »Lepo stanovanje 20»
21417
Stanovanje
sa Brinju ob Dunajski c. s kuhinjo. 1 sobo. S kabinetoma souporabo pralnice in kopalnice ter vrtom odda s avgustom Pokojninski zavod v Ljubljani. Aleksandrova cesta 12. 20775
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam v Zeleni jami 207. Najemnina po dogovoru.	21396
Stanovanje
v Mariboru
2 2 sobama in pritiklinami namenjam s stanovanjem v abijani. Naslov v oglas, elku »Jutra*. 21432
Stanovanje v vili
v pritličju, na Mirju št. 11 obstoječe iz 3 sob. kuhinje. kleti, kopalnice, podstrešja. souporabe vna in 'vorišča, oddam takoj v ;fm. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »K. P.»	21391
Sobo z 2 posteljama
in hrano poceni oddam 2 priprostima gospodom« "a Sv. Jakoba trgu št 5 21380
Privatno posojilo
v znesku 100.000 Din za dobo enega leta proti selo ugodnim obrestim in vknjil bi na prvo mest« rabim za razširjenje trgovine Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Obresti* 21223
50.000 Din
kot delež ali kot kavcijo
položi v podjetje, ki mu da službo, mož 80 let s fakultetno izobrazbo, ki mora radi svojega prepričanja premeniti svoj poklic. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Bodočnost 33*.	21383
V f!
Sobo
oddam, takoj boljšemu go-soodu. Naslov pove oglas, oddelek cjutra*. 21335
Opremljeno sobo
iračno in mirno, z elektr azsvetljavo in posebnim vhodom oddam zakoneke-nu paru brez otrok Po-:a«nila v oglasnem oddelku Jutra*.	21299
Veliko prazno sobo
s posebnim vhodom s stopnic, elektr razsvetljavo in parketom, bre* postrežbe iščem v bližini glav kolo dvora ali aodnije Ponudbe na oe!a.«ni oddelek cjutra* pod cSolnčno 16*. 21248
Prazno Sobo
veliko, z električno razsvetljavo in vhodom s stopnišča oddam Naslov pove oglasni oddelek cjutra*.
21217
Čez počitnice
M&na sobo z elektr raa-avetljavo in posebnim vhodom s stopnišča Naslov v oglasnem oddelku cjutra* 21217-a
Opremljeno sobo
' 2 posteljama, s Dosebnim shodom in elektr razsvet 'javo pri glavnfm kolodvo--u takoj oddam Naslov v
oglasnem oddelku cJutra» 21215
Opremljeno sobo
lepo, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 21402
2 gdč. ali 2 gospoda
sprejmem takoj na hrano in stanovanje v sredini mesta. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku cjutra* 21393
Sostanovalko
■prejmeta. Na«lov v osrlas. oddelku cjutra*. 21398
Kanarčki
4 samci b 3 samice s kletkami vred poceni naprodaj Na stolbi 8.	21096
Vse vrste
LETNIH ČEVLJEV
damske in moške
odprodajamo od danes dalje
po globoko znižanih cenah
„DOKO
c«
Prešernova ulica št. 9, dvorišče IVAN CARMAN.
ru^ARNIšKO £ALQGQ
(TTTrnr
POHIŠTVA
: priporoča za nakup ! in vabi na ogled
ANDREJ KREGAR
ST. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora
Vižmarje. Zshtevašte een:w
P"

Ing. Jože Maček Ivanka Maček
roj. OBLAK
poročena
12. julija 1927. LOGAiEC	BELTNCI

MALINE
8109
kuouje »-sako množino tudi cele vagone tvrdka ,ALKO" družba z o. z. odJeiek brezalkoholne pijače Ljubljana, Kolizej.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAD*>rmTTFM
r
(kolodvor.)
Pričenši z nedeljo 17. t. m. prične voziti avtobus iz postaje Podnart na Brezje in obratno. Čakal bo pri jutranjem vlaku, ki pride iz Ljubljane v Podnart 8.20 in to ob torkih, sredah in četrtkih. Odhod k vlaku iz Brezij 7-50. prihod v Podnart S. 10. kjer počaka vlaka. Odhod iz Podnarta 825. prihod na Brezje S.45. Ob nedeljah in praznikih čaka le pri turistu 632. Opozarjamo potnike, naj izstopajo v Podnartu. odkoder pridejo z avtomobilom hitreje na Brezje nego iz Otoč. Cena Din 10.—. V slučaju, da je enkrat preveč potnikov, pelje dvakrat K drugim vlakom vozi na postajo po naročilu.
Novo! Prepričajte se! Novo! Znižane cene! Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano raznovrstno
POHIŠTVO
naj si ogleda novo zalogo pri EGID1JU ln KARLU ERJAVEC — BROD (l>oleg tacenskega mostu). Šent Vid nad LJubljano.
Ogled tudi ob nedeljah. — Za delo jamčim. Dalem tudi na obroke.
+
Mestni pogrebni zavod.
Lepo sobo
elektr. lučjo in souporabo kopalnice oddam 2 boljši--na dijakoma ali 2 gosno-loma, event. enemu Na-lov i>ove oglasasi oddelek »Jutra*.	21419
Opremljeno sobo
zračno, parketirano. s posebnim vhodom in elektr raz?vetljavo. popolnoma čisto. oddam s 1. avgustom, najraje gospodični ali solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku cjutra* 2123!
Prazno sobo
s souporabo kuhinje oddam Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 21S89
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskrenoljubljena mati, stara mati in tašča
Franja Koširjeva
roj. Malenšek, poročena Gulič
dne 15. t m. ob 14 uri mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 18. t m. ob 16. uri iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 31 po Dunajski in Gosposvetski cesti do mestne meje, od koder se odpelje krsta preko Tacna v Šmartno pod Šmarno goro. kjer se bo vršil pogreb ob 17. uri na tamošn.ie farno pokopališče. Prosimo tihega sožalja.
V	Ljubljani, dne 15. julija 1927.
dr. Vilko Baltič Vid«. Bal tiče va r. Gulič
veliki župan v Užicah, zet.	hčerka.
Franjo Baltič
stud. chem., vnuk.
Urejuje dr. Josip Biim. Izdaj« za Konzorcij »Jutra« Adoif Ribnik«. Za Narodno tiskarno dd. kot tickaiaarja Fran Jezerick. Za inseratnl del je odgovoren Alojzij Novak. Vaš t Ljubljani,