Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta ' si. 2»» kr. 7 tiskarn ici sprejemana za celo letotr! *>0 kr.. za pol letalgl. 80kr..za 1 4leta90kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan popi ej.
Tečaj XLVIII.
V Ljubljani, 8. svečana 1895.
List 6.
Vera, upanje, ljubezen.
S kervjo in mesom pričujoč Si tukaj, Jezus mili, Slabotnim vsem deliš pomoč Pri svetem obhajili. Resnica večna, verjem v Tč, Podpiraj Jezus v veri me, Da živa mi ostane.
Kako za Tabo hrepeni, 0 Jezus, serce moje. In v terdnem upanju živi, Da bode skoraj Tvoje. Dobrota večna, upam v Te, Poterdi Jezus v nadi me, Da bom imel življenje.
Na Križu groznih bolečin Za me si zvolil umreti. Ljubezni te sladak spomin Zdaj moč mi da živeti. Ljubezen večna, Jezus moj, Pomagaj mi, da vedno Tvoj V ljubezni sem goreči.
J. P. Belostenski.
Lepša še cvetlica Sveta čistost je, Da lepoto lira
Kinča ji serce. Božja rodovina Čista je mladina.
Serce je gorelo
Ji le za Boga, Nič si ni želelo
Razven Jezusa. Je presrečna duša, Ktera to okuša.
Huda burja brije
Celo noč in dan; Kri obilna lije
Iz globokih ran. Ona je zaspala Stalna kakor skala.
Zdaj v n^b^sih biva
Tam pri ženinu; Nam pa cvetke vliva
V serce vsakemu. Je devica čedna Priprošnjica ved na.
Sveta Doroteja!
Sprnsi čistost vsem. Naj nas čista žeja Druži angeljcem. Čisto daj živeti. Dai nedolžno vmreti!
Grešnikom gorečnost
Sprosi od Boga; Kadar grejo v večnost
Že pred Jezusa. Naj bi sodba mila Se jim izveršila
Ko nam smertna sila
Pride črez telo, 0 devica mila!
Daj nam palmioo: Nam po zmagi srečni Sprosi venec večni!
Sredi hude zime
Rožica cveti, Lepo ji je ime,
Se povsod slavi Doroteja rožna — Deklica pobožna.
Sv. Doroteja .*)
Čednost ji cvetela
Je ponižnosti, Zato ni želela Imenitnosti. Je ponižnost prava Iz nebes dišava.
Jutrovska dežela Dom je deklice, Ki je zaslovela
Črez planjave vse. Zgled je vsem postala Ta devica zala.
*) Želja se bode spolnila.
Moč v terpljenju dala
Sveta serčnost je, Ni se muke zbala, Tudi smerti ne. Serčno vselej hodi, V grehe ne zablodi.
Vr.
Si nt rit) (i ubere.
Tudi za novo leto.
Po pot nanje pekovskega knezo-škofa v Jerazalem.
(Dalje.)
Slednjič dospel sem v Palestino, v Sveto deželo, ter prišel v Jeruzalem, zaželjeni kraj pravičnih stare in nove zaveze. Zgodoviua nam pripoveduje, da so vojaki križarske vojske, ko so si I. 1099 pod vodstvom Gotfrida Bouillon-skega pervič zopet prisvojili Palestino iz turških rok, pri pogledu na Jeruzalem na ko lena popadali, zemljo poljubili, ginljive solze pretakali ter naposled zapeli slovesno hvalnico, ker so dosegli cilj dolgega kopernjenja, bojevanja in terpljenja.
In ko so si mesto osvojili, odložili so orožje, umili si život, oblekli nova oblačila ter se na to ponižno in s skesanim seroem med jokom in zdihovanjem z bosimi nogami podali na svete kraje, ter jih z gorečo pobožnostjo častili.
Ljubljeni verniki! Enak čut veselja, hvaležnosti in pobožnosti imel sem tudi jaz v sercu, ko sem prihajajoč od Jafe zagledal najprej oljsko goro in potem stolpe in strela jeruzalemske. Kes, ko sem šel pervič skozi vrata v mesto, ko sem pervikrat hodil po poti. po kteri je naš Odrešenik nesel težki križ na Golgato, ko sem stal na gori Kalvariji in ob Kristusovem grobu, nisem se mogel več zderžati solz ginjenosti in hvaležnosti; kleče zaklical sem s starčkom Simeonom: „Nune dimittis servum tuum. Domine!" -Zdaj pusti svojega hlapca, Gospod! po svoji besedi v miru; ker so vidile moje oči tvoje zveliča nje. ktero si pripravil pred obličjem vseh narodov" (Luk. 2, 2!)-31.»
Večkrat šel sem na oljsko goro. kjer je Gospod pričel svoje terpljenje. kervavi pot potil; videl sem kraj. kjer je prišel Sin Božji na svet in opravil sv. mašo na kraju, kjer je Božje dete v jaslicah ležalo. Dospel sem tudi v Nazaret. kjer je prinesel angelj Mariji / n^bes oznanjenje in je Jezus trideset 16t živel v hiši svo'ih starišev; videl sein kraj, kjer je bila Jožefova delavnica, in studeneo, pri kterem je Marija vsak «lan zajemala vode za domačo potrebo (in kamor je tudi mladi Jezus sam po vodo hodil). Šel s^in slednjič iz Nazareta v Tiberijo in Kafar-naum. koder je naš Gospod tolikokrat hodil z učenci ter se v«>zil po genezareškem jezeru, na kterem je Jezus učd iz Petrovega čolniča. rešil svoje učence nevihte, ter apostole si izbral Petra z Jakopom in Janezom
O. kako polno tolažbe, veselja in ginjenja je bilo moje serce! Kako svete spomine in milostne dogodke za človeštvo gledal je moj duh ter si predstavljal takorekoč celo zveličavno zgodovino, ki se je pred dvatisoč leti veršila v Galileji in Jeruzalemu. Kako blagodejne nagibe k veri in zaupanju, k ljubezni in hvaležnosti do Boga. k kesanju in resnim sklepom za «elo življenje provzročnjejo ti sveti kraji mislečemu človeku, ki po/.n& zgodovino našega odrešenja! Res. iz lastne skušnje moram priznati, da se _ kakor so dejali sv. Oče v Rimu — na teh krajih poterjuje vera. pomnožuje gorečnost, povišuje serčnost ter verna duša obdaruje z obilnišimi milostmi.
Tako mislim, da sein s svojim popotvanjera v .Sv^to deželo si tnnogo koristil
I pam ¡»a. da je to p«»potvanje tudi v korist in blagoslov moji škotiji. Kajti, ako je posebna naloga škofu, za sv««jo škofij«» moliti, darovati ter milost in blagoslov Božji na njo kli« atit potem skušal sem to svojo dolžnost prav posebno izpolnjevati na svojem popotvanju Povedal sem že. kako sem izročil v Rimu sebe in svojo Akotijo pol posebno varstvo sv. Petra, kako s^m molil pri gr«jbu sv. Pavla, v cerkvah mnogih svetih šk«^fov. duhovnov in inučencev ter se tam tudi vseh spominjal, ki so izročeni mojemu vodstvu in moji skerbi. Xa enak način molil in daroval sem že prej za vas. ljubi verniki, v Padovi na grobu sv. Antona, v Bolonji na grobu sv. Dominika, v Asisu v svetišču sv. Frančiška in sv. Klare, v Loreti v sv. hišici preblažene Device Marije, ktero
so pred šeststo leti prenesR iz Nazareta semkaj. Kako goreče priporočeval sera. vas pri sv. maši Materi kerščanstva!
Pozneje storil sem isto v Neapolu v cerkvi sv. škofa in mučenika Januvarija, v Amalfu na grobu sv. apostola Andreja in v Bari-ju na grobu sv. Nikolaja.
V Egiptu nisem opustil prositi sv. Atanazija. tega hrabrega borilca za katoliško vero in sv. škofa aleksandrijskega v četertem stoletju, kakor tudi neštete svete mnihe in puščavnike egiptovske puščave za njih prošnjo pri Bogu za sebe in za vas. V Jeruzalemu. na gori Kalvariji in na Božjem grobu ma-ševal sem za vernike svoje škofije, da naj bi zaslu-ženje Kristusove kervi, ktera je bila prelita na teh krajih zbrisalo grehe, milost in usmiljenje od Boga izprosilo ter nas vse nekdaj dovedlo k častitljivemu vstajenju. Maševal sem tudi v Betlehemu in v Naza-retu v sveti duplini, kjer je bila nekdaj odlikovana Marija z največjo nebeško milostjo.
Daroval sem — da povem vse — sv. mašo tudi v cerkvi sv. Petra v Tiberiji na onem kraju, kjer je tega apostola Jezus poklical za poglavarja sv. Cerkve. Prosil sem tu pervaka apostolov, kakor že prej v Rimu, naj mi izprosi milost, vzbujati z besedo in djanjem mojemu vodstvu izročeno čedo k vsemu dobremu, obvarovati jo vseh nevarnosti zmote in greha ter voditi jo naravnost proti nebu.
Ko bi tudi moja molitev ne bila čista in sveta pred Bogom, vendar terdno zaupam, da bodo pri-prošnje omenjenih svetnikov, ktere sem na pomoč klical, ter zasluženje Jezusa Kristusa, ktero sem v presv. daritvi ponavljal, Boga ganile, da vam poda oni blagoslov in one milosti, za ktere sem ga prosil. Kajti Bog je dobrotljiv in rad usliši molitev ljubezni, ktero pošiljamo k Njemu.	(Konec nasl.)
Kitica cvetic.
Na grob f župnika Val. Sežuna
vsadil M. P.
(Dalje.)
In ta cvetica je človeku lučica vodnica na po-zemskem popotvanju v nebeško domovino, v večno življenje. Večno življenje obstaja v spoznavanju božjem: „To je večno življenje, da spoznajo Tebe samega pravega Boga, in katerega si poslal Jezusa Kristusa" (Jan. 17. 3.) Začetek tega spoznanja pa dela vera. Kakor so načela nekak zapopadek vse vede, ki se iz njih izpeljuje, tako je vera zapopadek nebeŠKe blaženosti: „Vera je terdno čakanje upanih reči." (Hebr. 11. 1.) Po veri že prebiva v Človeku Kristus Gospod: „Kristus prebiva po veri v vaših sercih." (Efež. 3. 17.) In je človek tempelj božji in prebivališče Svetega Duha: „Ali ne veste, da ste tempelj božji, in da Duh Božji v vas prebiva?" (I. Kor. 3 Ki.) In je zato otrok božji: „Katerikoli namreč so po Duhu Božjem gnani, ti so otroci božji." (Rimlj. 8. 14 ) In dedič nebeškega kraljestva: „Ako pa otroci, smo tudi deleži; deleži Božji, sodeleži Kristusovi." (Rimlj. S. 17.) In ima večno življenje: „Kedor v Sina veruje, ima večno življenje/ (Jan. 3.) Kakor človek živi naravno življenje po duši, tako živi čeznaravno
življenje, življenje pravičnosti, po veri. Kakor je duša začetek naravnega življenja, tako je vera začetek čeznaravnega, pravičnega: „Pravični živi iz vere." (Rimlj. 1. 17.)
S cvetko vero v sercu potuje človek po tem svetu. Dobro se mu podata cvetica: Čeprav je malo kar spoznamo o višjih bitjih, vender je to malo bolj poželjeno in ljubljeno kakor vsako spoznavanje, katero imamo o nižjih bitjih; in ko se o nebeških telesih majčkino reši kako vprašanje, se zgodi, da je veselje poslušalčevo veliko, je dejal Aristotel (O delih živali I. 5.) Tako je vera zaželjena in ljubeznjiva: Čeprav človeški razum ne more do cela umeti resnic, ki so nad razumom, vender pridobi mnogo popolnosti, če one saj veruje. Vera spopolnuje človeka, ga diči.
Cvetica vera lepo vodi človeka na tem popot-vanju zemskem. Če je pozemsko življenje in njegova sreča kakor jesen nestanovitna: sedaj lepo sije. pa se zopet skrije, vera naredi človeka neomahljivega in stanovitnega: „Čujte in stojte v veri!" (I. Kor. 16. 13.) Če se v pozemskem življenju rade rodijo zmote, ki provzročajo zmešnjave, stori vera. da so njeni pristaši in gojitelji jedini in ne omahljivi in sem ter tje majani, kakor krivoverci: „Bog je jedne postavil apostole, jedne pa preroke, jedne pa evangeliste, jedne pa pastirje in učenike, dokler se ne snidemo vsi v jedinosti vere in spoznanja Sinu Božjega, v popolnega moža, v mero polne starosti Kristusove, da nismo več otroci omahljivi in semtertje majani od vsakega vetra naukov po hudobiji ljudi, po zvijačnosti, s katero zapeljujejo v zmoto." (Efež. 4. 11.) Če v pozemskem življenju oblaki zakrivajo nebo človeku in megle stoje v višini: če človeški razum ne more videti čiste resnice zaradi svoje slabosti in zaradi vzvišenosti njene, vera posveti: Kristus je Resnica in Luč, ki razsvetli vsacega človeka: če človek veruje v Kristusa Jezusa, se sprosti svoje slabosti in vezi. v katere je bil po grehu vkovan: „Ako ostanete v mojih besedah, boste moji učenci in boste spoznali resnico; in resnica vas bo oprostila." (Jan. 8. 31.): z vero postane človek sin luči: „Dokler imate luč, verovajte v luč. da boste sinovi luči." (Jan 12. 36): človek ne živi več v temi, ampak v svetlobi: „Vi vsi ste otroci luči in otroci dneva, nismo otroci noči ali teme." (I. Tesal. 5. 5.) In še so v pozemskem življenju radi prepiri o tej ali oni resnici, je vera luč. ki pokaže pravo resnico: „Luč vere naredi, da se vidi, kar se veruje. Po veri se nagiba človekov razum k temu. da priterdi resnicam. ki se skladajo s pravo vero in ne. drugim." (Sv. Tomaž II. 2. 1. 4 ) In če v pozemskem življenju človeku popotnemu grozijo nadloge in ob potu zijajo prepadi, in se širijo gošče, in je človek zaradi oblakov in megla v nevarnosti zaiti s prave steze, vera zabrani: one nevarnosti, ki obdajajo človeka v pozemskem popotvanju. so različne skušnjave, so dušni in telesni sovražniki, pa zoper vse je vera ščit: „Vzemite v roko škit vere, s katerim zamorete vse ognjene puščice hudobnega duha ugasiti." (Efež. 6. 16 ): kakor mora biti škit pred vsakim drugim orožjem, tako vera pred vsemi drugimi čednostmi; kakor škit pokriva persi, tako mora biti vera v persih: in to orožje je močno: „Orožje našega vojskovanja ni meseno, močno po Bogu, razvaliti terd-njave, ko posvetovanja razdenemo in vsako visokost, ki se vzdiguje zoper znanje božje, in ujamemo vsak
um k pokorščini proti Kristusu." (II. Kor. 11. 3.): zato apostelj priporoča vero staroveških očakov in prerokov: „Kateri so po veri premagali kraljestva." (Hebr. 11.33.): ta kraljestva so ali posvetnih kraljev, ali kraljestva hudiča: „On je kralj čez vse sinove prevzetnosti." (Job. 41. 25), ali kraljestva mesa: „Greh naj ne kraljuje v vašem umerljivem telesu." (Rimlj. 6. 12), ali kraljestva sveta: „Moje kraljestvo ni od tega sveta." (Jan. 18. 36): vsa ta kraljestva zmaga vera: „To je zmaga, katera premaga svet, naša vera" (Jan. 5. 4.)	(Dalje sledi.)
K Mariji blagi materi naši vedni pomočnici.
Mati Božja, o Marija,
Daj. da Tvoja bom lastnija!
Tvoj v življenju, v smertnem boji,
Tvoj v nesreči, sili svoji,
Tvoj v težavah bodem naj,
Tvoj sedaj in vekomaj!
Mati Božja, o Marija,
Daj, da Tvoja bom lastnija!
Mati! v tebe upam prav sladko. Mati! k tebi kličem prav serčno! Mati predobrotna, varuj me! Mati premogočna reši me! O Mati! le pridi in moli z menoj, O Mati! le pridi, na strani mi stoj! O Mati! le pridi, v trpljenju me brani, O Mati le pridi, pri meni ostani!
Pomoči mi moreš, — mogočna ti, Pomagati hočeš, — dobrotljiva ti. Pomagati moraš. — prezvesta ti, Pomagala bodeš, — prevsmiljena ti! O milostna Mati, kristjanov pomoč, Ti grešnikov sprava, zveličanja moč, Ti upanje zemlje, lepota neba, Tolažba si žalostnim, milostna.
Kedo še zastonj te je prosil kedaj, Ko se priporočil je tebi za kaj! Zato bom pa klical jaz vedno na glas: „Marija pomaga, nam vsaki čas"! Z zaupanjem klical bom vedno tako: „Marija pomaga, le kličiino jo." To verjem in upam — in verjem sladko, Marija pomaga nam v sveto nebo!
Mati Božja, o Marija!
Daj, da Tvoja bom lastnija!
Tvoj v življenji v smertnem boji,
Tvoj v nesreči, sili svoji,
Tvoj v težavah bodem naj,
Tvoj sedaj in vekomaj!
Mati Božja, o Marija!
Daj, da Tvoja bom lastnija!
?

Obleci pc Slovenskem in dopisi.
Ljubljana. «Associatio perse verantiae sa-cerdotalis.i V to duhovsko družbo je leta 1894 iz ljubljanske škofije na novo pristopilo 36 maš-nikov: vseh duhovnov iz naše škotije v tej družbi zapisanih je i:;o; iz goriške nadškotije jih je 93; iz teržaške •">«»: iz lavanške 212; iz poreške 2; iz nad-školije dunajske Tol; iz linške 717 i. t. d.
Ta družba je bila v začetku vstanovljena na Dunaju z namenom, da bi zjedinjala duhovne dunajske nalškolij»- pod varstvo Jezusovo, jih družila v molitvi in budila k večkratnemu vdeleževanju svetih duhovnih vaj. S časom je dobila svoj listič: „Cor-respondenz des Priestergebetsvereins" z glasilom: rl*t sint ununi." Jan. 17. 22, ki izhaja s sedanjim tečajem ž" h» leto Začele so se slednjič pridruževal tuli dni«re škotije in sedaj šteje „Associatio" že 10.391 družbenikov iz 117 Škoti j. Samo lansko leto jih j«' pristopilo v novič 14«7. Za toliki vspeh, pravi časnik, se je zlasti zahvaliti brambi božjega Ser ch. Saj družbin namen je posveča vanje samega seU* in stanovitnost, posebej pa goreče gojenje in razširjanje pobožnosti do Jezusovega presvetega Serca, kt« ro je visok«» sveto središče eele družbe. Da reč tako nepričakovano vspešuje. pripisuje list tudi ne-sainopridnosti družbenikov, kajti odkar list izhaja, še noben dela ver ni dobil nobenega honorara. Vsi, visoki in ni/ki. učeni in priprosti. mladi in stari delajo v ljube/ni in edinosti.
l;-dak« ija in administracija lističa je: „\Vien l. Ue/irk. Stephansplatz Nr. 3. Naročnina za Avstrijo je ."»o kr. V škofijah, v katerih je postavljen zastopnik Associacije (I)ioecesan- Praeses, v Ljubljani n. pr. je prečast g semeniški spiritual Jožef Erker), se je obračati do tega in ne naravnost do administracijo na Dunaju. Novi družbeniki zainorejo dobiti tudi še lanski N-*nik in tudi še nektcre poprejšnje letnike. Lepa je tedaj prilika, da lahko vsaki duhoven pristopi v to hvale vredno družbo.
Dunaj- »obnašanje otrok v cerkvi ) Velik1 (Vt,»rtek pridem v župno cerkev k službi Božji. Povedati moram, da sem jo kmalu zelo žalosten zapustil Lazun mnogo pobožnih, in še več takih, ki so hoteli biti pobožni, pa niso mogli biti, je bila kopi»-:i otrok, starih po s do 12 let Ti so vse mogoče počenjali, kako bi odrasle motili pri molitvi in skru-nili sveti kr;») Skakali so od altarja do altarja. se pogovarjali, smejali se na glas. suvali se. in kdo ve kaj še vse počenjali. Nekateri, kakor bi bili od sa-mega pekla najeti ali obsedeni, so r-elo kleli in se rorili Kaj so delali še nadalje, ne vem, ker sem užaljen in nevoljen «dšel: namenjen sem bil iti naznanit vso stvar v šolo ali župnišče. pozneje sem pa to opustil. k»*r nisem hotel priti v dotiko s tacimi ljudmi Jednaki prizori se često dogajajo; tudi jaz sem bil. žal. že večkrat priča tacega počenjanja. — Sploh, vse premalo se pazi na to. da bi se otroci, če že ne gredo s stariši ali z drugimi odraslimi v eerkev skupaj, se saj čedno in spoštljivo obnašali, kakor se v tako svetem kraju spodobi, al saj druzih pri molitvi ne motili Ker pa velik del današnje mladine v lastno največu nesrečo pobožnosti te prelepe čednosti niti ne pozna, in se ne briga za opomine in lepe nauke, bi se moralo skerbeti, da se vravna
sredstvo s katerim bi pri morali otroke, da bi se v cerkvi vsaj spodobno obnašali.
Prišel sem večkrat v neko župno cerkev, h kateri se je štelo pet posameznih občin, in je bila torej vsako nedeljo in vsak praznik napolnjena z ljudmi. — Tu sem zapazil precej pervič, ko sem stopil v cerkev, kako je vsa mladina stala pred starejšimi v rednih vrstah; časih je pa stopil med nje, če se je začutil kak nemir, lepo opravljen mož in v red spravil motivca: enako je storila na ženski strani zraven klečeča ženska. — Pozneje sem zvedel, da ju je nalašč za to postavila občina, in jima dajala tudi majhno plačilo. Priznati moram, da mi je bila ta naredba jako všeč: to je res prava misel in dobra naredba, katere naj bi se povsod poprijeli.
Kdo izmed cenjenih čitateljev še ni bil priča nenravnega vedenja otrok v cerkvi? Večkrat počenjajo take burke v cerkvi, da bi človek najrajši vse popustil in odšel iz cerkve, ako bi ne bila dolžnost pri božji službi biti Meni je n. pr znano, da je nekdaj šel gospod duhovnik od altarja in se vstopil pred nemirno in šepetajočo mladino, ter s tem napravil mir in red. Kavno tako se spominjam, da je gospod duhoven, ko je pri popoldanski službi Božji kerščanski nauk razlagal, kar hipoma prenehal in gledal nekaj časa proti stranskemu altarju. kjer se je nekaj pobalinov nespodobno obnašalo. — Res. ceniti in čislati moramo ljudi, ki so še tako bogabo-ječi. da zahtevajo lepo obnašanje v cerkvi in ki v sili kar na mestu pograbijo nemirneža za lase in mu pokažejo, kako se naj v6de v cerkvi. Imel sem neki dan priložnost neka) tacega opazovati; bil sem pri sveti maši v zakristiji; dva dečka sta jela kar neutegoma polglasno se pogovarjati pred nekim klečečim možem. Kar na mah pa prileti jednemu izmed njiju taka zaušnica, da je lahko tri solnce videl, in ravno ta deček se je potem jako vzgledno obnašal. — Taki in jednaki slučaji dosežejo več, kakor še toliko jav kanje in opominjevanje. katero pa konično nima nič uspeha. Sploh menim, da bi se mladina lepše obnašala v cerkvi, ako bi se na to bolj pazilo. Večkrat mi je že tožil kak gospod, da ne gre prav nič z veseljem v cerkev, ko imajo otroci, večkrat šolarji svojo mašo. in kjer se zarad pomanjkanja nadzorstva tako nespodobno obnašajo.
Pred vsem je potrebno, da se mladina pri šolskih mašah, kjer jo je včasi na stotine skupaj zbrane, skerbno in strogo nadzoruje. Dva ali trije učitelji še ne zadostujejo v tacih slučajih; kaj pa, da morajo se tudi spodobno, verno obnašati, brez tega bi bil ves trud zgubljen. Ob času. ko sem bil še dijak, je sedel pri vsakem razredu, gospod učitelj, in še kljubu temu je prišlo časih do malih nemirov; vendar moram priterditi. da smo bili takrat še pokorni in ubogljivi otroci in mladeniči. Če na pr. sto ali še več učencev nadzira samo jeden učitelj, ali morda tudi dva. je to popolnoma nezadostno; tisti, pred katerim je ravno nadziratelj. se bode že mirno vedel, oni pa, ki so bolj odzadi. se mu utegnejo v pest smejati. — Nikdar še nis>m rekel žal besede gosp. učitelju; on si prizadeva, kolikor mu je mogoče; kaznjuje nepo-kornost kjer jo zapazi; največ pa vendar ne zapazi, kar vidijo drugi, ki v cerkev hodijo. Temu v okom priti morejo le skerbni stariši in strogi učitelji. Vsaj v posebnih slučajih naj bi se postavili nadzorniki v cerkvi, kakor je navada na Laškem, ki bi pazili, da
bi se mladina obnašala sploh pobožno in spodobno Koliko razposajenosti in surovosti bi se s tem od-vernilo, koliko jeze. opravičene jeze pobožnili vernikov bi se ne zgodilo, in kolika korist za vse vernike bilo bi to! —Ta stvar se morda zdi nekaterim neznatna, čaš. saj to je reč, ki se več ali manj dogaja po vseh cerkvah. Po nekoliko je to res. pa ravno zato je toliko žalostno in se mora na vso moč odpravljati Saj nespodobno vedenje je žaljenje in sramotenje presv. Rešnjega Telt-sa. velika pregreha. Drugič iz manjšega nereda nastane lahko velik na tako svetem kraju. (V velikih mestih se zlasti veliko hudih in še hujših napak godi pri .šmarnicah" zlasti pri vratih, kjer se zbirajo zijala, k erim ni mar za p")b »žnost ampak celo iz nesramnih namenov.) Neobhodno bi bilo torej potrebno in tudi blagonosno. da bi gospodje župniki v soglasju s svetno gosposko, kakor z županom in drugimi, postavili jednegi aH dva človeka, ki bi gledala, da bi spolnjevala tudi vsa mladina dolžnosti glede cerkve, se pošteno obnašala in vsaj starejših pobožnih ljudi, pa tudi mlajših tovaršev ne motila. Kako inarsikteri otrok, ki se milosti božjih s slabim obnašanjem v cerkvi nevrednega stori, postane terd do vsega lepega in pobožnega, postane terdovraten in za zmeraj nesreč m —
Marsikdo bo mor la celo prašni: „Zakaj moramo pa tudi mi ne iuhovni k ti sr,vari pripomoči ? To je vendar stvar, za katero naj se brigajo duhovni !u
Na to odgovor je ta: Reč je tako važna, da oboji, duhovni in svetni morajo storiti vse. karkoli je moči, da se to hudo odverne. ker sreča mladine in Božje vredno češčenje mora biti obojim pri sercu!
C. kr. profesor Jan. Repič.
Iz Bosne (Dali* in kniiw.» Veliko zemljiško posestvo v Brezičanih pri Prjedoru jez dovoljenjem in poterjenjem visoke „zemaljske vlade" — višje politične oblasti v Bosni — prepisano in vradno grun-tovno vknjiženo samostanu Marija Zvezda, za dobro-deljno kerščansko rimo-kat. napravo, za vzgojo in nauke sirotnih dečkov Posestvo to se razširja fia malo vzvišenem kraju, s kterega so krasni razgledi po lepi ravnini in okrog p » prijetnih liomcih. gričkih in veličastnih gorah. Kraj ta ima sveži zdravi zrak in dobro vodo. kar je vse za dečke v zdravstvenem in drugih ozirih jako koristno in vgodno, osobito pa. ker verli in pridni menihi trapisti sami obdelavajo zemljišča in to dobrotni napravi mnogo k obstanku pripomore. Ipak samostan in njegove dobrotne naprave, osobito odgoja sirotnih dečkov, mnogo ker-ščanske milodarne pripomoči potrebujejo.
Podpiratelji in dobrotniki samostana, in naprav sirotnih dečkov se vdeležujejo poleg plačila od Boga še nastopnih duhovnih dobrot: Sv. oče Leon XIII. so pri zaslišanju trapistiških predstojnikov — Opatov — 8. okt. 1892 posebno pozornost obernili na siro-tinskih dečkov zavod v Bosni. Sv. Oče so pri oso-bitem zanimanji o napredku deškega zavoda želeli od mene (Opata Marije Zvezde) naznanila in so se z največo zadovoljnostjo o našem delovanju izrazili in podelili apostoljski blagoslov. —
Jezus, Marija, Jožef in sv. Bernard prosijo za za podporo po milodarih v dobrodelnost sirotinskih dečkov zavoda Marija-Zvezde in za namenjeni novi podružni zavod rožnovenške kraljice.
11 Kedorkoli po zmožnosti k tem dobrodelnim in pobožnim namenom pripomore, ima v delež kakor dobrotnik pri vseh molitvah, spokornih in dobrih in del redovnikov Trapistov.
2.)	Vak dan ste dve ss maši. toraj v jednem letu 730 ss. maš. opravljenih za vse naše žive in umerle dobrotnike in dobrotnice in to. leto za letom.
3.)	Ako je milodar 1 gld.. se ime dobrotnika zapiše in hrani v samostanu Marija Zvezde.
4.)	Tudi umerli zamorejo imeti delež pri teh molitvah, spokornostih, dobrih delih in ss. mašah, ako se milodar za nje daruje.
5.)	Milodari 10 gld "»o kr. ali več. se žalijo, ker toliko nas stane vsaki deček pri sprejemu da mu vso potrebno in dostojno obleko napravimo; ker mnogi dečki pridejo skoro brez dostojne oblake
ii.i Ako kedo večjo svoto denarja dobrotljivo podeli, je sprejet kakor vstanovnik sirotnih dečkov zavoda in v dokaz tega se naredi v samostanu Marija Z vez le pridružitveni list in se dopošlje vsta-novniku.
7.) Vsaki dan opravijo rožnovenško molitev si-rotni dečki za vse svoje dobrotnike.
Prosimo vse, koji to čitajo. pripomoči, »la naš deški zavod priporočajo in posredvajo /a dobrotnike in milodare.
Fr. Bonaventura. opat. Sedaj: Fr Dominik, opat.
Milodare prosimo pošiljati po .Zgodnji Danici." cerkven časopis v Ljubljani, ali kakor je k-«mu bolj vgjdno in po volji —
Xaši dečki vsi. koje smo poslali iz Brežičan v nadaljno odgojo in nauke v sirotnih dečkov zavod Marija Zvezdo, se lepo ponašajo in dobro napredujejo; dva izmed teh sta pa posebno nadarjena in odlična, — še posebej se več učita, kot je drugim predpisano; oba sta rojaka Slovenca.
Rini. «Junaška delavnost sv. Očeta i V prid katoličanstva na Jutrovem ima št 5 rKato| Lista" silo tehtna naznanila i/. Rima. Piše namreč: Zbor kardinalov, ki je bil sestavljen od sv Očeta za po-edinovanje vzhod nje cerkve, prejel je od ju-trovih patrijarhov naznanilo, da zadnja okrožnica sv. Očeta za zedinovanje je na Jut rov« v na red da prav povoljen vtis. Ta naznanila so močno razveselila Leona XIII; tako pa tu li sporočila apostolskega legata (poslanca) i/. Turškega To poslednje sporočilo pravi, da sultan ne le n<* bode delal nikake zavire. da se v Carigradu vstanovi gerško-katoliško semenišče, temveč »la bode to početje po zmožnosti še podpiral. Sv. Oče bodo sultanu izrekli zahvalo v posebnem pismu.
Tako semenišče za gerško zedinjene klerike (duhovnike) nahaja se v Rimu. vterneljeno od Gre-gorija XIII (1572 —1582) Ko je bil pa Gregorij XV (l(>2i —1623) vtemelil kolegij „de propaganda tide." pritaknilo se je tej napravi tudi omenjeno gerško semenišče. Le-to, res da. obderžalo je še nadalje svojo lastno hišo; vender so gojenci tega semenišča obiskovali šolo v Propagandi. V teku let so se sprejemali v to gerško semenišče tudi gojenci gerško-slovenske cerkve (Ruteni) iz Avstrije in iz Ruskega, pa tudi še iz latinskega obreda. Sedaj so določili Leon XIII, da se to semenišče poverne pervotnemu namenu, ter da služi izločno le Gerkom z Grecije in
Turčije. Latinci se ne smejo več vanj sprejemati, a Ruteni se preselijo v semenišče Levovsko.
Da bodo sv. Oče zmožni zveršiti svoje velike osnove, ktere imajo oziroma na /edinjene vzhodnje cerkve z rimsko, obljubil jim je vstav „de propaganda tide" v Lijonu vsakoletno znamenito podporo. Ta naprava namreč ni izločno francosko delo. temveč občno katoliško. Prihajajo namreč pripomočki iz vsih delov sveta. 4—a mdijonov frankov na leto.
Sv. Oče so silno goreči za razširjanje sv. vere in kerščanske omike V ta namen so 1 1894 izdali okrožnico, v kateri kličejo vse patrijarhe, nadškofe in škofe katoliškega sveta, da naj podpirajo, kolikor je moči. delo za razširjanje sv. vere sploh. (Vsled tega so bile tudi zbirke ss. 3. Kraljev dan in kar je bilo tega rI)aniciu dozdaj poslanega, smo oddali te dni v kn škofijsko pisarno, namreč čez tristo goldinarjev. Vr > —
Novo apostoljsko pismo pripravljajo sv. Oče za škofe v severni Ameriki. Tiskalo se bo to pismo v Novem Jorku. v Bauimoru in Št. Lujzu. zato namreč, da se more kar je moč prej razposlati; potem se bode razglasilo tudi v Rimu in drugod.
K tej neutrudljivi delavnosti sv. Očeta, posebej za razširjanje katoliške Cerkve na vzhodu in zahodu, pripominja v Rimu izhajajoči časnik „Italie". ki je sicer b<.ij liberalnega testa, ter pravi: „Osemdesetimi ni starček v Vatikanu nosi ogromno butaro opravil, pod kterimi bi tudi mlada ramena lahko omahovala . . in dopisnik pristavlja. „Leon XIII kot namestnik Jezusa Kristusa, svest si svojega apostolskega poslanja, hoče po izgledu aposteljnov<-m „biti vsini vse. da bi vse pridobil za Kristusa" in do slednje za njegovo Cerkev.
A leksand rija v Egiptu. 20. pros. 1895. (Iz pri-jazn. dopisa: Nekdanji Olivierijev rešenec. Zadeve slovenskega ljudstva v Aleksandriji.> Prečastiti gospod ! Prejel sem Vaše prijazno pismo in dar za Jur četa Hermino. Hvala Vam lepa in Bog plačaj! Jurče je blaga duša in res vreden podpore. Tudi jaz ga podpiram, kolikor je v moji moči. Bil je učitelj na naši i samostanski' šoli. a letos so jo zapori i in tako je sirrmak postal ves obupan. Zdaj j»» odperl svojo šolo pa ima le nekaj mah'ga učencev. I'pam. da se mu bo sčasom na bolje obernilo. Naslov nanj je: J. Htrmina (('onvento S. Caterina*.
Jaz imam tukaj dosti opravila, zato pa še nisem mogel |»riti do tega da bi se učil arabščine. Kar se tič,- naših Slovenk, moram omeniti, da jih je veliko z»do dobrih, veliko pa čisto izgubljenih. Toda tu v Aleskandriji se vidno obrača na bolje, ker naše ženske prihajajo v vedno večjem številu v cerkev k pridigi, spovedi i. t. d. Nasproti je pa v Kafri zelo žalostno l*a saj tudi drugače ni mogoče, ker slovenskega du-hornika ni. Tu je lepa prilika, da kedo pokaže svoje domoljubje. Sploh pa o tej stvari prihodnjič kaj!
(Opomba. Ako bi kdo hotel za Slovence se žert-vovati. zgodi se to s privoljenjem lastnih višjih, kakor je tO dosegel č. P. Hubert za Aleksandrijo »
Vas serčno pozdravlja in se Vam v pobožno molitev priporoča:	o. Hubert Rant.
Iz Paraguay-a. Don-Boskov „Bullettino" je prinesel iz Amerike dopis, ki kaže, kako močno dože-ljeni so salezijanski misijonarji v oni deželi in kako yjotrebna je omika misijonska v onih krajih. Poročilo
je poslano do naslednika Don Boskovega Don Rua. in se glasi:
Assomption, 19. majnika 1894.
Preljubljeni oče!
Zdaj sem v Paraguayu, v deželi, proti kateri vzdihuje toliko sere salezijanskih in kjer se nam odpre brez dvoma veličastno polje delavnosti in gorečnosti naše družbe.
Oblastva so me sprejela zelo priserčno. Svetli predsednik republike, g Janez fion/.ales. poslal je pristaniškega predstojnika, da me pozdravi na ladiji. in nato se odpeljem v takozvanem „gala-čolnu" na kopno. Tam me je pričakoval voz g predsednika, kakor tudi argentinskega poslanca in še mnogo drugih; vsi ti so me spremili do palače finančnega ministra, katero so mi blagovoljno prepustili v stanovanje.
Našli smo ob bregu tudi monsignora Arrua z njegovim tajnikom, o. Montagna-m in drugimi duhovnimi dostojanstveniki.
Mestni časniki so prinesli veselo vest, da je obljubil kardinal Rampolla. poganjati se za to, da se razširi v tej deželi dolovanje Don - Boskovo za vzgojo mladine in spreobernjenje divjih narodov, ki živo še povsod po teh neizmernih pokrajinah.
Oblastva drugih amerikanskih dežel so storila nečloveški sklep, da iztrebijo uboge Indijance, loveč jih kakor zveri in preganjajoč jih do najskritejših gorskih kotov. (Strahovitost brezverskih gospostev!!) V Paraguayu pa jih puste živeti v miru; tu in tam po gozdih se še naletijo raztreseni rodovi, divji in nesrečni, čakajoč apostelja, da jim prinese luč sv. dvangelija.
Skoro ne moreš na ulico, da ne bi srečal pol-nagih. razcapanih tolp. ki lazijo sem ter t je, sami priče svoje silne revščine, in prodajajoč koške, ki so jih spletli iz bičja, ali pa ponujajo kože živalske in ptičja peresa.
Celo tu. v mestu Assomptionu. živi majhen roj. ki se od drugih popolnoma razločuje po svojih šegah, po veri in jeziku. Imajo neke verste duhovnika, ki je navzoč o najimenitnejših trenotkih življenja. namreč o rojstvu o poroki in o pogrebu, in predseduje pri njihovih čudnih šegah.
Veliko število druzih rodov pa je na drugi strani reke. nasproti mesta. Pomislite, da so vse te dobro znane pokrajine, ki se razprostirajo prav do bo-livijskih Kordiljerov. so brez mesta, da, celo brez vasi. kjer bi stanovali kristijani: dežela je obljudena s pastirskimi rod«.vi. navadno pohlevnega in ponižnega značaja! 0, koliko bi se dalo tu pridobiti! Koliko novih narodov bi lahko pridružili veliki ro-dovini kristijanski, ko bi imeli misijonarjev in pripomočkov. ki so potrebni za misijone!
Na drugi strani pa je tudi zelo potrebno, da se kaj stori za mladino te dežele.
Znano je, da je sama republika Paraguayska celih šest let velikansko vojno bila z združenimi deržavami: Brazilsko, Argentinsko in Uruguaysko. Četudi so kazali moški in ženske povsod čudovito junaštvo, vender se je morala republika upogniti silni tuji premoči, ki je deželo pustošila in ropala.
Od tedaj se je trudila, da se popne iz te pre-padlosti, da se prenovi, in ves ta trud je dajal up do lepših bodočih dni.
Ali v tem času ji je najbolj treba pomoči za vzgojo novega naraščaja.
Zatorej je najnujnejša sila. da se vstanovi hiša za uboge otroke, in naselba poljedelska za otroke zapuščene in skoro poživinjene na deželi.
Serce mi kervavi, ko vidim toliko revščine, ne da bi mogel z vspehom pomagati
Ravno ko tožim o pomanjkanji osobja, moram obžalovati bridko zgubo. Nepričakovana smert nam je te dni, 14. majnika, uzela našega drazega Don-Ciprijana, direktorja v Las - Piedras u, tistega, ki me je nadomestoval v Uruguayu za časa mojih velikih popotvanj.
Rojen v Frontu (v Pijemontu), oblekel je duhovniško oblačilo v naši dobrotni družbi (Salezijanovj 1. 1870, in je storil svete obljube štiri leta pozneje. Postal je mašnik 1. 1875 in odpotoval s četerto ekspedicijo naših misijonarjev (Salezijancev).
Potem ko je bil vzgled pokornosti v mnogih misijonih na Argentinskem, poslan je bil v Monte video, kjer je bil mnogo let dejanski predstojnik v kolegiju Pio v Villa Colon-u
Od ondod je bil imenovan za ravnatelja misi-jona in novicijata v Las - Piedras-u, katerega je prenovil z besedo in zgledom v pravi vert z vsemi cvetočimi čednostmi. Don Cipriano je imel dušo v re snici lepo in polno gorečnosti in bil je vzgleden v vseh svojih dejanjih, in vsi so ga ljubili in spoštovali zaradi njegove modrosti in izkušenosti. In zdaj nam ga je vzel Gospod za zmerom.
O, kako so naši dobri gojenci objokovali bridko zgubo njega, ki jim je bil tako mil oče in skerben vodnik na poti popolnosti.
Priporočam ga v molitev Vam in vsem našim ljubim bratom, in prosim Vas. spopolnite naše zde-setovane bojne verste.
Rekli ste, kadar pridem sredi med divje rodove, da pošljete dobrih misijonarjev mi v pomoč, — in glejte zdaj me obkrožajo stotine divjih ljudstev, ki potrebujejo pomoči!
Njihova duša kakor njihovo telo je še zakopano v silno revščino. Treba je, da jih otmemo te zanemarjenosti, da napravimo iz njih ljudi in potem kri-stijane in morebiti angelje čednosti in nedolžnosti. Velika sreča, da ne gospoduje med njimi mnogožen-stvo. in nam bo torej lažje spraviti jih pod sladki jarem evangeljski.
Skliceval sem se na vaše dobro serce za naše veliko delo, kakor tudi na serca naših mladih so-bratov, ki upajo, tergati si palme in žeti lavore na bojnem polji misijonov. Vrata paraguayska so jim odperta. kakor tudi Grand-Chaco in Matto-Grosso. Naprej junaki! Že dolgo vas čakajo angelji teh gozdov, Don Bosko nam daje poguma iz nebes.
Torej ne mudite se. in naj vam naši dobri sodelavci v svoji kerščanski usmiljenosti dajejo neobhodnih potrebščin za to podjetje.
Zahvaljujem se vsem našim dobrotnikom in jih blagoslavljam ginjen in iz vsega serca.
Srečen sem, da se podpisujem, častiti Oče, Vaš pokorni sin v Gospodu	t Louis Tripolski.
Razgled po svetu.
Amerika. Od San Frančiška. Cal. jan., naznanja „Amerik. Slovenec." da č. g P. J. Jeram se ondi mnogo trudi za sozidanje nove slovanske katoliške cerkve.
Presno. Cal. Tukaj že 7 let ni toliko deževalo, kakor letos (o sredi jan ). Na Kranjskem pa najberž več kot 7 let ni toliko snega padlo, kakor letos o tem času.
Indijanopolis Ind: Za vročinsko boleznijo je zbolelo 4000 ljudi in vsak dan jih več zboli ali umerje.
Grand Forks- Kelliv: Neka gospodinja je šla po opravku k sosednji pustivši speče dete doma. Ko se je vernila, je bila zgorela hiša z detotom vred.
San-Diego. Cal : Velik meteor (nekak ognjevit kamen) je blizo Juarez a, v spodnji Kaliforniji, priletel z obnebja na zemljo s toliko močjo, da je občutila zemlja 45 milj daleč znaten potres.
Kina in Japonija. Kina, kakor se navadno šteje, ima čez 400 milijonov prebivalcev Japan jih ima menda samo nekaj nad 41 milijonov: vendar Kitajce tako otepa, da je strah.
Kitajsko. (Terpinčeni oče Kapistran. Evrope j s ki lisijaki) Zadnje mesece preteklega leta so bili razni misijonarji na Kitajskem prave žertve groznega preganjanja. Med nji'ni je bil tudi v Pader-bornu rojeni frančiškan č. o. Kapistran G<">tte. Koliko grozovitih bolečin je preterpel. vemo iz pisma č. o. Hugy a. Pismo se glasi tako le :
„Oče Kapistran G<»tte. sedaj apostoljski misijonar v provinciji Šensi. me je naprosil, naj bi poročal o kervavem preganjanju, zlasti o napadu 'J. septembra, ko je on sam ravno misijonsko dolžnost opravljal. Šel je namreč ravno po opravilih v od daljen kraj med svoje ovčice Na potovanju ga pa zasači več njegovih preganjavcev. Katoličani, ki so ga spremljali, zbeže. — in ubogi misijonar je sam med sovražniki. Ti ga hočejo usmertiti najprej s tem. da bi ga ustrelili: toda — hvala Bogu — stara puška se nikakor ni dala sprožiti. Potem ga vlečejo v bližnjo vas, spotoma, se ve, bijejo. zasramujejo in kolnejo. Tam ga izpostavijo hudobni in brezbožni druhali. Neusmiljeni kervoloki ga zbadajo z ostrimi pušicami. bijejo po glavi, obraz mu s ternjem mesarijo in kdo ve, kakšne hudobije vse počenjajo! Nikdo ni branil terpečega misijonarja, dasiravno bi moral to vsak po tamošnji postavi storiti. Ravno nasprotno; nekdo se celo oglasi, da bi ga usmertil za 3 franke. Od ondod ga vlečejo zvezanega v drugo vas, z namenom, da ga tam usmertijo. Toda stanovalci te vasi nočejo imeti nikake odgovornosti zaradi usmertenja misijonarjevega, toraj ga tirajo vnovič na prejšnji kraj pred številno druhalijo. Usta mu zamaše s suho perstjo. Nekateri izmed duhobne tolpe pristopijo bliže ter ga za lase veržejo na tla. Drugi pokleknejo nanj. Nesramnež, ki se je ponudil, da ga usmerti. zastavi oster nož mučeniku na vrat. Toda on ga zagrabi za roko in odverne namerjen umor. Oni, ki so do sedaj v bližini mirno staii in niso pomagali rešiti o. Kapistrana, so sedaj pripravljeni pomagati — morilcem. Boječ se, da bi se jim misijonar ne iztergal, planejo nanj in mu vzemo nož iz rok. Če bi pa sedaj dali nož nazaj morilcem, bi bili ravno tako deležni umora in tudi postavne
kazni, tembolj, ker je dobil nož v roke sin nekega vradnika. Kaj štor«' tedaj kervolokiV V preveliki hudobiji sklenejo, da ga veržejo v vodnjak. Toda on s«* oklene z vso močjo bližnjega drevesa, da ga morilci niti n«- morejo odtergati Naposled, bil je že najskrajnejši čas. pride mimo neki vradnik. ki naredi grozovitemu početju koner Lahko si mislimo, kako Je bilo zdelano njegovo truplo!
halj časa j»» bilo njegovo stanje silo nevarno, toda sčasoma se je /.boljšalo, in sedaj se že ni več bati /a njtgovo zdravje."
Tako govori poročil » o «četu Kapistranu In kaj «Vino reči k teinuv Tam z divjaškimi preganjanji te dobre «JnSe toliko ter;»' za sv vero; pri nas pa marsikteri zataji >.voj kerščansko-katoliški značaj iz l>oječnosti. da bi ga kaki liberaiuh ne psoval s „klerikalcem* ah kaj enacega. Oni tam svoje življenje izpostavijo /a spoznavanje vere; naših kteri za ku pieo žganja ali iz boječnosti pred mogočnikom pre stopijo na liberalno stran'... In naši zasramovavci katoliških škofov. mašnikov in pravih vernikov, ali niso v nekem pomenu hujši kervoloki mimo onih divjakov, ki misijonarje tarejo, psujejo. smertno ter-pinčijov Divjaki velikrat ne vedó, kaj ilelajo; naši jastrebi pa dobro ved«'» in bi lahko še bolje vedeli, pa se ne dajo podučiti! Sodnji dan nič ne bo pomagalo lisičiti in lisijačiti
I. Bratovske zadeve
molitvene*» a o o s t o I j s t v a.
Nameni za mesec svečan (februar. 1895 ) a.) Glavni na in en.
Rast r ijuhemi do bližnjega.
10.	Sv. Škclastlka. Ked sv. Benedikta. Po predpustnih ve-seli« ah zelo sprid-iio dušno stanje mnogih kristjanov.
11.	Sedem ss. vstanovnlkov servlškega reda. Marijanska milostna svetišča. Obžalovanja vredm» pomanjkanje cerkva in duhovnov v Berohnu in Hamburgu.
12.	Sv. GavdenclJ. Vedno vtn-je razširjanje molitvenega aposloljstva. Katol. vredniki. Prof«-sorji na srednjih šolah.
1H. Sv. Katarina dev. Pridna vaja skupne jutranje in ve-černe molitve. Pospeši telji >molitvenega ajiostoljstva « Družba du-liovnov /a «*» -<,enj»- pr«vsv. Zakramenta.
14. Sf. Valentin. Ohranitev poštene»* kmečkega stanu pr«-d <ro>podarskiiii propadom in socijald«>mokrati«'nim zapeljeva-niem. I»«.lntev z«-Io nevarnih posojd.
15 Sv. V ali r i d. Vernitev Jezusove družl»e v Nemi i jo. Važne volitve. (¿rešniki iz navade in iz pril<»žnosti.
ihalje sledi, i
II. Bratovske zadeve N. 1). Gospé presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni r
Na m.lostljive pnproSnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca sv Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše de žele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. preSest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Nekdo se priporoča Naši Ij. Gospej presv. Serca. sv.
Jožefu in sv. Antonu za pomoč zoper bolezen v plavi, da bi tudi ljubi družbeniki molili za ljubo zdravje v ta namen daruje /a kruhe sv. Antona 1 krono. — Žena priporoma žo d«»l<ro časa bolne»* moža. za voljno poterpljenje in da bi mu Bo» polajšal težave na priprošnje N Ij. Gospe Jezusovega presv. Ser« a. - Žena priponka nevernega moža za spreobernjenje.
Listek za raznoterosti.
Imenik duh:vski teržaškc-koperske škofije, ličen zvezek z imenom: „Prospectus beneticiorum ocle>i-astic. et status p-rsonalis r I«-ri unitarum Dioeces. Tergestinae et Justinopclitanae a 18!)."» a kaže r: i-slednje: — V li; dekanijah imate zedinjeni škofiji 2Hi auhovnih pastirjev. 21 katehistov. 22 v druzih opravilih. 5 v študijah; v pokoju 3!); vsih duhovnov sploh .'»1)3; iz druzih škotij 14 — Kanonikov je v Terstu 7. v K pru 5 d prazen i; kanonikatov z du-hovnijami 7. (2 prazna); 1 prost kan. (in 1 prazen); župnij 'J!i (11 praznih); 2 vikarijata; 1 kuraeijo; kapelami pri podružnicah 39 (14 praznih); župnijskih kapelanij (»1 <47 praznih); samostana 2; Vsega prebivalstva 354.717 duš. V začetku za Nj Svetostjo pepežem Leonom XIII. ima kardinale, namreč: (5 kardinalov škofov. 50 kardinal- presbiterov. 7 kardinal-dijakonov. Po versti teržaških- koperskih, emonskih in peteneških škofov nasledujejo razne dogodbe ter-žaške škofije, kterih sedanjo dobo vladajoči so milgsp. dr. Jan. Nep. Glavina. roj. v Borštu 17. avg. 1828, posvečeni 17. avg. 1852. škof od 13. sept 1878. ^Zivi Jih Bog še mnoga leta.- Prečastiti stoljni kapitelj: General vikar, pronot apost . itd. itd. prošt dr. Jan. Sust; dalje pp. nn. gg.: dekan Peter Spinčič, školastik Fr Cerne. Peter Flego. Jan Battignoni. Jož Križman. Peter Martelanec.
Dobrotni darovi.
dijaško mizo: <;. L. K. daruje 4 krone za .kruhe sv. Antona», z željo in prošnji», da hi se našlo, kar se je zgubilo. — C. g. župnik Fr. Kržen 1 «ld -Nevesekdo» iz Vip. ."i gld. — Za dijaško mizo kot »za kruli sv. Antona Pad. s priporočenjem v molitev za zdravje in da hi se prišlo na sled neki tatvini«
3	»Id — Neimenovan 1 krono za »kruhe sv. Aniona« v namen: »srečen začetek pri kupčiji.« — Po priporočevanji k sv. Antonu Pad. se mi je naglo zboljšalo v bolehnosti, loraj podarim to krono za »kruhe sv. Antona« Kat. Birk. — V. č. g. župnik Mat. Tavčar 20 gld. Neimenovana 1 sld. — Iz Preserja 2 gld. 24 kr.
Za sr. I)et in str o: V. č. g. Fr. Dolinar. župnik v Horjulu. 24 «ld. — V. č. g. J. Tavčar, župnik v Lešah. 10 gld. - Čast. g. Jožef Kankar. kapelan v Kranjski Gori. 16 gld. — Po Katarini Mulej 3 gld. (in za spomine pri ss. mašah v Gen) 3 gld. 50 kr. — Marija Gemažar. 1 gld. — Iz Preserja 1 gld. — Čast. g. Ant. Hribar, kapelan na Dobrovi. 10 gld 4:5 kr.
Za t t*-t olj n ba: Iz Preserja 1 gld.
/'i bratovščino Maše ljube (josfte: Nekdo, ki se priporoča v molitev za zboljšanje okoliščin in da bi se neka silna zadeva obernila v korist.
Zi posebne ¡>otrebe: Č. g. kapi. Soukup 2 gld. (Odmenili smo za sirotišnico v Marija-Zvezdi.)
Za afrikanski misijr/n: Iz Zaliloga po č. g. župn. Fr. Erženu
4	gld. 50 kr.