17, številka. Ljubljana, v ponedeljek 21. januvarja. XXII. leto, 1889.
SLOVEMSKI HARAH
Izhaja vBak dan iveier, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vat ro-oge r sk e dežele za vse leto 16 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto iS gld.,  za Četrt Teta S gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računa s«
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt teta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina sriasa. Za oznanila plaču j o se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolfi frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U rodni S t v o in apravnifttvo je v Gospodskih ulicah S t. 12. Upravnifitvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
tja se je kazalo, da se mu bode tudi posrečilo. Posebno, ko je Giero prevzel definitivno vodstvo vna-njih zadev v roke svoje, se je kazalo, da bode ruska politika jo zavozila v stari tir in da bode kmalu konec simpatijam do Francije.
Dogodki, ki so sledili Plovdivakemu prevratu, so pa pokazali, da je vse poganjanje Nemčije za prijateljstvo Rusije zaman. Sprva je kancelar nekako odobraval rusko politiko in jo zagovarjal pri raznih priložnostih, a v Peterburgu neso verjeli njegovim besedam. Ko je pa videl Bismarek, da z lepa nič ne opravi, začel se je posluževati strašonja. Priobčili so pogodbo, ki se je bila sklenila mej Nemčijo in Avstrijo, da bodo vedeli v Peterburgu, da je naperjena pred vsem proti Rusiji, potem so pa začeli borbo proti ruskemu rublju.
Niti prvo niti drugo ni imelo zaželjenega uspeha. Rusija in Francija sta se vsled tega Se bolj približali, če tudi nesta še sklenili zveze, a je vender gotovo, da se bodeta vkupno vojevali, če v kratkem začne vojna, bodi si že ob Vogesih, na Balkanu ali pa na Poljskem. Borba proti rublju je pa imela za Nemčijo silno neugodne posledice. Mnogo milijonov zgubili so Nemci, hitro prodajoč po nizki ceni ruske državne papirje. Zgubili jih neso le bogati bankirji, temveč zguba zadeva tudi srednje in nižje stanove, kateri so svoje prihranjene novce bili naložili v ruskih zadolžnicah in srečkah. Mnogo so izgubile nemške sirote, ker so sirotinska sodišča prodala ob najneugodnejšem času njihove ruske papirje na povelje vi.-jih oblastev, katera so hotela s tem pritiskati na ceno ruskim papirjem, da jih spravijo hitro jako mnogo na trg. Končni uspeh te borbe je pa, da sedaj ruski papirni rubelj in ruski državni papirji stojo višje, kakor kedar koli in da je oni najbolje opravil, kdor je hitel kupovati ruske papirje, ko je jim bil kurz nizek.
Lani ob novem letu, ko se je mnogo govorilo o vojni, bila je Nemčija tako srečna, da je lahko strašila svet s tripelalijanco. Letos je pa že tudi ta alijanca nekoliko otemnela. V Italiji so razni dogodki že prejasno pokazali, da večina naroda ne simpatizuje za to zvezo. Sedaj je že jako dvomljivo, če bi bila Italija tudi mej zaveznicami Nemčije, ko
bi prišlo do velicega evropskega boja. Nasprotnikom Nemčije treba le kake ugodnosti obljubiti Italijanom, pa bi mirovali ali pa morda celo pridružili se nasprotnikom Nemčije.
Pa tudi v Avstriji se že oblaja ljube/en do Nemčije. Tudi pri nas že spoznavajo, da nam eveza z Nemčijo ne nudi nobene koristi, ampak le naklada neprestana bremena. Dogodki v Srbiji in liu-muniji so nas poučili, da si a tem ne bodemo pridobili simpatij balkanskih narodov, če delamo nemške) kulturi pot na vzbod. Zaradi tega že baje neki v i s j i krogi resno premišljujejo, če bi ne bilo umestneje naravnost sporazumeti se z Rusijo, če se pa Avstrija sama sporazume z Rusijo, potem bi zanjo zveza z Nemci ne imela nikacega pomena in bi se nama razrušila ter Nemčija bi ostala osamljena v evropskem koncertu.
Mnogo so se v Berolinu prizadevali, da bi pridobili Anglijo za tripelalijanco, posebno pa da bi preprečili zvezo Anglije z Rusijo, katera ima tudi v Londonu nekaj zagovornikov. Tudi v tem oziru nemški kancelar ni bil srečen. V Londonu dali so razumeti, da za zvezo z Nemčijo drugače ne marajo, Če se Nemčija zaveže, da bode varovala angleške interese proti Rusom v Aziji. To seveda Nemcem ni ugajalo, ker bi bila pretežavna naloga za Nemčijo.
Po smrti cesarja Friderika so se pa odnoša j i mej Anglijo in Nemčijo jako poostrili. To nam dokazujejo napadi nemških listov na soprogo pokojnega cesarja Friderika, Mackenzie-ja in Moriera. Vsi ti napadi nam dokazujejo, kako da so v Berolinu jezni, da Angleži nečejo plesati po Bismarckovi piščalki.
Zadnji čas je celo precej gotovo, da ruski prestolonaslednik vzame neko sorodnico kraljice angleške. Kaj ko bi posledica temu bila še kaka politična zveza. Le pomislimo si kako mora Bismarcku biti pri srci, če si pomisli, da je celo kedaj mogoča rusko angleško-irancoska zveza, koliko je to bajonetov, topov in vojnih ladij obrnjenih proti Nemčiji!
Nesreča navadno ne pride sama, to čuti poslednji čas dobro nemški kancelar. Tem neuspehom ki smo jih našteli pridružil se je Še neuspeh v
T IJiibljuui 21. januvarja.
Kancelar mogočne nemške države nikakor ne more biti posebno zadovoljen, premišljajoč dogodke poslednjega desetletja. Kaže se mu pred očmi mnogo neuspehov in še ti nemnogi uspehi, katere ima zaznamovati on ali pa država nemška, so jako negotovi in kaj dvomljive vrednosti. Rekli bi, da je bil pred dobrim desetletjem na vrhunci slave svoje. Tedaj se je bil sešel v Berolinu kongres, da uravna zamotane razmere v orijentu. Predsedoval mu je Bismarek na željo drugih diplomatov, kateri so vsi priznavali njegove velike zmožnosti. Minula je bila velika vojna, ne da bi bili svetovni dogodki kako potegnili Nemčijo v nevarnost. Če tudi je Rusija bila zapletena v veliko vojno, da bi nikakor ne bila mogla pomagati Nemčiji, niti braniti jej hrbta, kakor ga jej je leta 1870., vender si Francozi neso upali začeti boja, dobro vedoč, da se ne morejo meriti z mogočno Nemčijo, da še za ta boj neso dovolj pripravljeni. Vsled notranjih razprtij, ki so koncem leta 1877. bile na Francoskem, ko jo Mac Mahon se pripravljal, da uniči republiko, skoro nikdo ni več mislil na maščevanje proti Nemčiji in kazalo se je, da morda sovraštvo mej Francozi in Nemci poneha, ne da bi slednji morali povrniti Franciji ugrabljeni deželi.
Po kongresu so se pa začele stvari za Nemce neugodno razvijati. Rusi so bili nezadovoljni, da jih je evropska diplomacija pripravila ob najboljše plodove krvave vojne. Gorčakov je začel iskati drugod prijateljev, Rusi so se začeli zanimati za Francijo. Bismarek je spoznal, da obstoj države nemške ni tako varen, nego je bil malo poprej, prisiljen je bil iskati si drugod prijateljev, sklenil je zvezo z Avstrijo, naperjeno naravnost proti Rusiji. V Berolinu so pa dobro vedeli, da jih ta zveza odškodovati ne more za stoletno rusko prijateljstvo, kateremu jedino se imajo zahvaliti, da je Prusija se popela na čelo Nemčije in da je nekaj časa igrala odločilno ulogo v Evropi.
Zato je pa nemški kancelar se zadnje desetletje mnogo prizadeval, da si pridobi zopet naklonjenost Rusije. Sedaj je skušal z laskanjem, sedaj pa zopet s strašenjem doseči namen svoj. Sem ter
LISTEK.
Rodbinski spomini.
Ruski spisal G. P. Daniluvski, prevel Vinko. (Dalje.) III.
Babičin raj.
Moja babica Ana Vasilevna Danilevskaja, rojena Roslavleva, bila je povse drugačna nego njen mož, Ivan Jakovlevič. Mlajša od njega, preživela ga je za nekoliko let ter je umrla, kakor on v štiri-inšestdesetern letu.
Ded Ivan Jakovlevič je bil srednje rasti, plečat, siv in gologlav, imel je raesat nos in črne, medle, lokave očke. Od prirode len in neukreten, bil je v starosti že popolnem apatičen, nosil rujavo lovsko suknjo, široke nankinove pantalone, z jermenom pre-vezan in visoke čevlje s trepci. Sicer pa je bilo perilo njegovo, po zaslugi babičiui, vedno lepo in kar se da čisto.
Babica Ana Vasilevna je bila visoka, suha in bleda, bistrih in umnih očij, ravnega ostrega nosu in vkljub svoje starosti lepega ustroja in za svoja leta čila in gibčna. O praznikih nosila je Črno levantinsko, a v delavnikih  nespremenljivo belo
perkalovo obleko. Njene sive lase krasila je vedno čista čepica, okolu pleč imela je lahno ogrnen bel robec, kojega konci so se izgubljali v obleki. Vrhu tega je o hladnih dneh jemala nase sivo flanelasto kazajko dedovo, ali njegov modri polukotonovi župan, podšiti z belo jagnječjo kožuhovino. Po gospodarskih opravkih hodila je Ana Vasilevna v moških čevljih in v pohode k sosedom vozila se je v kmečkem vozu, pri čemer si je rada nadevala dedov vojaški plašč in njegovo toplo kapo z ušesi. — »Glejte jo Spartanko!" rekali so sosedje, videč jo tako opravljeno. In babica je bila v istini Spartanka.
Aua Vasilevna ni imela svoje posebne spalnice. Jeden teden spala je v zeleni sobi za goste, drugi v rodbinski dvorani; drug pot kočevala je v ogelni sobi ali v knjižnici. „Dolgovi jo mučijo, spati ne more!4* šepetale so si sosede.
Babica je rada čitala. Dobro vzgojena v mladosti, znala je nemški in francoski ter tudi v starosti ni izgubila veselja do knjig in prepisavanja mest, katera so ji bila posebno všeč. Dobivši iz mesta ali od kakega znanega soseda novo, zanimivo knjigo, podala se je v svojo sobo ter ž njo vred vzela v roko debel zvezek za opombe. Po njeni smrti našli -so pod streho nad SKladiščem cel kup takih sešitkov, razločno in drobno popisanih z od-
lomki njenih najljubših pisateljev: Voltairea, Rous-seaua, Beaumarchaisa in Diderota.
Babica ni imela stalnega, mnogobrojnoga slu-žabništva. Pomagale so ji pri njenih opravkih selske ženske, po vrsti hodeče cedit gosposki dvorec. Ana Vasilevna je od mladih nog rada šivala ter pre-delavala ponošene obleke. Še ko je bila že stara, bilo jo je večkrat videti sedečo na preprogi v sobi za goste ali v rodbinski dvorani, obdano od petorice ali šestorice selskih ženšcin in bavečo se s paranjem in prešivanjem starih oblačil, katerih pa babička pozneje nikoli ni nosila.
V hiši vladal je nemajhen nered. Babica je neprestano čitala , ded pa je hodil na lov. Deca so se bolj igrali, nego li učili. Imeli so svojega izgoievatelja, francoskega gardista, izselnika Sarg-boeufa. Udomačivši se v obitelji, vzel je k sebi iz Francije tudi svojo ženo. Gospa Sangboeufova je znala izvrstno pripravljati jedila. Sicer pa se njen mož ni toliko bavil s poučevanjem poverjenih mu otrok, kolikor z lovom v bližnjem močvirji, kjer je lovil ribe in žabe za omako sebi in ženi, ter s pripovedovanjem ljubovnih pripovedek po ukusu novel Boccaccia. Otroci so rastli. Malčki oblekli so se v uniformo ter odšli v oddeljene polke. Devojke so se pomožile.   Tudi Sangboeuf z ženo je odšel z
afriškej politiki: S kakim veseljem sta bili Nemčija in Italija lotili se kolonijalne politike. Danes pa obe vidita, da sta se varali. Italija je pa vender še na boljem nego Nemčija. Ona ima vsaj Masavo in sosednje obrežje Rudečega morja v oblasti svoji. ,, Nemška afriška družba" je pa bila se že piecej ukoreninila, bila si pridobila precej zemlje in uspeh njenega kulturtragerskega dela v Afriki je že bil viden.
Nakrat se je pa vse za Nemce neugodno obrnilo. Uradniki te družbe bo prav po svoji nemški navadi z domačini surovo postopali in je tlačili, a posledica temu je bila, da so domačini se spuntali in pregnali nemške naselnike.
To pa ni bil prvi poskus Nemcev, s kolonijalno politiko v Afriki. Že leta 1682. je za „kur-fiirsta" Friderika Viljema bila afriška družba pod zaščito Brauibora poskusila prisvojiti si vse še nezasedeno obrežje afriško. Ta družba pa ni imela uspeha, v kratkem času je prisvojeno ozemlje prišlo v roke Holandcera. Čez deset let za kralja Friderika I. zopet poskusila s kolonizacijo v Afriki z državno podporo, a je že 1720. leta kralj Friderik Viljemi, prodal vse pruske dežele v Afriki Holandcem za 7O0O tolarjev, 200 cekinov in 12 zamorcev. Jednake uspehe je imela nemška kolonijalna politika drugod. Sedanjih nemških naselbin v Vzhodni Afriki pa še nikdo ne kupi, pa saj sedaj Nemci ondu nemajo ni pedi zemlju. Blokada ob obrežji ne bode imela zaželjenega uspeha. Angleške ladije prav za prav niti ne pomagajo Nemcem, temveč le pazijo, da si Nemci ne prisvoje definitivno kacega kraja v Afriki, pred vsem ne prisvoje sultanata zanzibar-skega. Vse kaže, da si bodo kraji, katere je nedavno imela nemško-airiška družba kot zrela hruška pali v naročje Anglije. Vsaj se govori, da je ta upor podšuntala Anglija, ker so bili Nemci razvili bvojo zastavo na afriškem obrežji. Vse kaže, da Nemci nemajo sposobnosti za kolonijalno politiko.
Da pri tolikih neuspehih nemški kancelar že nervozen postaja, je čisto naravno. To so je videlo v državnem zboru, ko se je govorilo o afriškej politiki. Jozil se je in napadal opozicijo brez pravega povoda.
Sreča je začela zapuščati Nemčijo. Najhujše je pa zanjo, da so se že postarali možje, kateri so tako povzdignili Nemčijo, nekateri pa celo pomrli. Mlajši rod pa nema teh sposobnosti), kakor so jih imeli očetje. Nemčija je že prekoračila vrhunec slave, sedaj že gre navzdol.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 21. januvarja.
V petek bilo je vojaško poMvetovauJe
na Dunaji in je trajalo 27a "re Udeležili so se ga nadvojvoda Albreht, cesarjevič Rudolf, nadvojvoda Viljem, vojni minister baron Bauer, podmaršal Salis, načelnik generalnega štaba Beck, in princ Croy.  Predsedoval je cesar.
Državni zbor se ne bode sešel ta mesec, temveč prvega ali morda še le 5. dne druzega meseca, da bode gališki deželni zbor mogel rešiti najnujnejše zadeve.  (Toda glej telegram !)
Deželni zbor češki je v petek dovolil 20.000 deželne podpore za akademijo znanostij. Poročal je dr. Rieger. V svojem poročilu je naglašal, da narod, kateri je imel take može, kot so bili Purkvnč Rokitanskv, Šafafik in Palackv, je opravičen, da obstane poleg drugih narodov. Neumno bi bilo zahtevati, da bi se mali narod češki mogel meriti z velikim nemškim kulturnim narodom. Bog je ustvaril ve like in majhne narode in večkrat se je zgodilo, da je mali David zmagal velicega Golijata. Čehi so več storili za znanost, kakor njih nemški sodeželani. Dokler bode imel narod take može, da bodo s svojo požrtovalnostjo omogočevali take zavode, se mu ni bati za obstanek. Deželni zbor pa je tudi vsprejel pravila deželne banke.
Viiaiije ilržave.
Letos dne 13. maja bode minulo 25 let, od kar so se v Rusiji uvela zernstva. Ta dan doslej ni bilo posebnih svečanosti j, kakor ludi ob petindvajsetletni ci osvobojen]a kmetov ne, kar nekaterim višjim krogom te reforme carja osvoboditelja ne ugajajo. Zemstva so sklenila spomin petindvaj-setletnice svoje praznovati s snovanjem dobrodelnih zavodov, bolnic, sirotnišnic, šol itd.
Ko se snideta zopet rumunski zbornici, se bode baje predlagalo, da se vse prejšnje minister-stvo postavi na zatožno klop. Lani so bili razni rogovileži napadali uredništva konservativnih listov. Sedaj se je pa baje izvedelo, da jih je bila najela Bratianova vlada. Najbrž pa zbornica tacemu predlogu pritrdila ne bode, ker bi taka tožba škodovala ugledu Rumunije.
Poslednji čas so se šanse za Boulangera nekoliko poslabšale. Monarhisti francoNkl so neki sklenili, da postavijo svojega kandidata. Boulan-gerjevci kaj silno agi tu jejo, general sam pa javno ne dela dosti.
Še ta teden pride v nemškem državnem zboru predloga o afriških zadevah na vrsto. Tedaj bomo videli, ali res misli Nemčija poslati vojakov v Afriko, kjer bi težko dosegla večjih uspehov nego Italija v Masavi. Vsekako bodo se Nemci še nekoliko premislili, preduo se odločijo za prisvojen je kacega dela Afrike, ker dobro vedo, da jim bodeta delali ovire Francija in Anglija.
Severnoameriški anarhisti skusili so dobiti sodnijsko povelje, da se policija nema utikati v njih zborovanja. Sodišče v Chicagu je pa odločilo, da policija nema pravice prepovedovati anarhističnih shodov, da pa sme vselej poseči vmes, ko bi nastali kaki neredi.
Dopisi.
S Pivke 18. januvarja. [Izv. dop.] Ko se je poslavljal sv. Anton puščavnik z svojim prešičkom iz godovanja ter ponudil stol sv. Petru, to je okolu polunoči od 17. na 18. januvarja t. 1. bil je grozen trenutek za vas HraBtje pri Št. Petru. Ogenj je nastal ter upepelil celo vas, veliko živine ter vse gospodarsko orodje in poljske pridelke. A — kaj vse to? Še kaj groznejega se je zgodilo 1
V prvi hiši, kjer se je vnelo, ubežali so komaj ljudje in si rešili življenje. Štiriletna Francka ostala je še v hiši in mirno spala ter najbrže sanjala kaj o angeljcih. To zapazivši njena 14letua sestrica Mica, skoči po njo v gorečo hišo, vzdigne jo iz posteljce hoteč jo rešiti. Dospela je pa le do hišnega praga! O joj!
„Stn>p aa vdere, okno zije, Doto plaka, mati vpije."
Obe sta živi zgoreli. Drugi dan še le pobrali
so pepel in nekaj ogljenih koščic, ter nesli k večnemu počitku. Tudi mati njijina opekla se je tako hudo, da sedaj previđena s sv. zakramenti v največjih bolečinah čaka rešitve — smrti. Kakor pravijo — užgala je Reška železnica, ki precej blizu drdra. Je li res ali ne, zvedelo se bo pozneje.
Ker je ogenj nastal še le okolu polnoči, umevno je, da gasilcev tudi ni bilo precej pri roki. Prva prihitela je c kr. žandarmerija Št. Peterska in zastopnik banke „Slavije" g. Jelenec. Ravno v tem hipu pritekli so železniški delavci z načelnikom postaje g. Adolfom Szvdlovskim, kateri je brizgalnico prav spretno vodil, ne zmeneč se za suknjo svojo, ki mu je na zavratniku že tleti jela. Navzlic vztrajnosti gasilcev, rešilo se je le malo, malo, ker je silna burja gašenje ovirala.
Pogorelci so bili nekateri zavarovani pri banki „Slaviji".
Tam, kjer je stala pred par uri prijazna vasica kaj je zdaj? Da rečem z Slomšekom:
„Pusta groza tam prebiva Luna bleda
Zdaj skoz prazna okna gleda." Bog nakloni ubogim pogorelcem obilno usmiljenih srci —c
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je občini Železniški za napravo brizgalnice 80 gld.
— (Vladika Strossmaver) je iz vse nevarnosti, kakor čitamo v „Agramer Tagblattu. Razni listi prinašali so vesti, da se mu je zdravje shujšalo, temu pa bila povod prerana operacija nekega ulosii, katere neugodne posledice pa so se kmalu zgubile. Gotovo bodo vsi naši čitatelji z radostjo pozdravljali vest, da je slavni vladika zopet zdrav.
— (Gospoda Josipa (Jo rupa,) vele-tržca na Reki imenovala je tudi velika občina S t. Ožbaldska v „Črnem grabnu" jednoglasno svojim čustnim občanom.
— (Častnim občanom) v Košani bi je v seji dne 17- januvarja imenovan gosp. Josip Gorup, dobrotnik Slovencev.
— (Društvo „Pravnik".) Prvi občni zbor tega društva bode dne 2 6. tega meseca točno ob 8. uri v Ljubljani (HOtel „pri Slonu"). Na dnevnem redu so volitve opravnfkov in posamični nasveti. Uljudno se s tem vabijo vsi p. n. gospodje društveniki.
— (Z Dunaja.) Naš rojak gosp. Franjo Majd ič iz Jarš bil je danes dne 19. t. m. na tukajšnji višji šoli diplomovan živinozdravnikom.
— (Litev Vodnikovega kipa) je odbor za Vodnikov spomenik izročil znani livarni Ponnin-gerjevi na Dunaji, katera je ulila kipe za Marije Terezije spomenik. Ponuinger je naznanil odboru, da je od mavca izdelani kip od g. Gangla prejel nepoškodovan ter da ga bode ulil do meseca majnika.
— (Za slavnost od k r i t j a V od ni k o-vega spomenika) je g. Funtek zložil kantato, katero bode uglasbil g. dr. Benjamin Ipavic, ki je zložil prekrasni napev „Iliriji oživljeni" Vodnikovi.
— (Umrl) je pretekli petek v Komendi pri Kamniku   okrajni   zdravnik   gospod   dr. Fortunat
dvorca. Otvorila sta v Harkovu prodajalnico h klobasami ter odlično trgovala.
Gospodarstvo dedovo pričelo je v početku dvajsetih let čedalje bolj propadati. Prigodilo se je, da je na petih posestvih s pet tisoč desetin zemlje dostikrat nedostajalo novcev za nakupovanje živeža. A gostje še neso prenehali zahajati v dedovo hišo. Vkljub vsem dolgovom živel je Ivan Jakovlevič jako razkošno, imel je lastno godbeno kapelo, pevski zbor ter je hodil na lov s sto ali še več lovskimi psi in hrti.
Obed v hiši prirejal je, kdor je hotel. Domača perutnina kmalu ni več zadostovala. Dobivali so jo kakor mleko, jajca in zelenjavo po vrsti iz vasij na račun tlake. Stara ključarica Marunka s tenko, sivo kito, nalivala je čaj ter vedno bosa ukazovala služabništvu.
Ivan Jakovlevič, ki je bil itak že zmlada nekamo potuhnen in molčljiv, bil je vsled dolgov in nerednih gmotnih zadev neprestano slabe volje. Vender je Ana Vasilevna o svojem moži vedno govorila z največjim spoštovanjem ter vsakega uve-ravala, da je Ivan Jakovlevič razumen in natančen človek, posebno pa, da je molčanje njegovo — jako pomenljivo. Celo napram srčnim slabostim Ivana JakovleviČa imela je skrajno izpregledljivost. Ko si
je Uljanko, krasno hčer gozdarjevo v gozdu Kurba-tovskem, izbral za milostnico, — našla je na tej Uljanki Ana Vasilevna, česar nikdo ni pričakoval, nekaj „mikalnega" in „v tem stanu" redek razum. Skrbeč za njeno zdravje, podarila jej je celO svoj stari, s kožami mladih tulnjev podšiti kožuh in dvanajst volnenih nogovic. In ko je pri dokazih svojega spoštovauja, katero je izkazovala tej Dul-cineji, opazila sovražne poglede in cel6 godrnjanje svojih sinah, dejala je :
— Ne kljubujte, dame moje, in ne glejte strogo na to, ako kateri izmej vaših mož časih malo v stran zavozi. Žena, drage moje, je kakor nova obleka; kadar dobimo novo, obesimo staro na kljuko. Mož je vsikdar naš gospod in veliteIj. Me se moramo radovati, ako se zabava, ter paziti nanj kakor na zenico v očesu . . .
Sinahe so molče) poslušale nauke tašče svoje, a dosti neso pazile nanje.
S pohodov pri sorotnikih ali znancih imela je Ana Vasilevna navado, možu prinesti v dar po-kušnje raznih slaščic.
— Le pokusi, dušica, govorila je v takih slučajih, odpiraje razue ponvice in lončke. To so postni pirožki, napolnjeni z ribami in gobami, jako ukusni — in to je pirog iz eljuk.
Kadar pa se je I*an Jakovlevič nekaj dnij bavil z lovom v lesu, poslal je ženi svoji od Uljanke pripravljena jedila s pisemcem: „Pokusi i ti, srček, izdelke moje kuharske umetnice. Na krožniku so bele gobe v smetani, a v skledi karasi v omaki. ,Že vu bes1, še jedenhrat ti priporočam — jako je ukusno."
Ivan Jakovlevič je skoro brez prestanka živel na rodnem selu Prišibu. Na druzih posestvih njegovih, v Olšanki, Seredni, v Velikem Selu in na Bogati gospodarili so oskrbniki. Gmotne razmere Ivana JakovleviČa bile so leto za letom slabše, upniki so čedalje bolj priganjali. Usoda vseh posestev visela je na lasu. Dedu nedostajalo je volje, potrpežljivosti in odločnosti, da bi uredil svoje zadeve ter strože pazil na oskrbnike.
Prizadevajo se, da bi možu nič hudega ali vznemirujočega ne došlo do ušes, obravnavala je Ana Vasilevna sama z upniki, prepirala se ž njimi, prosila jih, naj bi podaljšali obrok, poslušala njih očitanje, da, celo zmerjanje, samo da ti gospodje neBO nadlegovali njenega moža. Dedu bile so znane te ženine navade; ako se je kateri izmej upnikov pojavil v Prišibu, velel je povedati, da je bolan, poslal po pijavke ter toliko časa imel opraviti 8 štavljenjem, da so odšli sitni gostje.      (Dalje prih.)
M ti 1 Ine r, o?e profesorja Alfonza Mullnerja, 88. letu dobe svoje. V miru počivaj!
— (Premeščen j e.) Gosp. Ludovik Perko okrajni sodnik v Žužemberku, premeščen je v Vinarije pri Jelšah.
— (Podpornemu društvu za slovenske visok oš olce na Dunaji) pristopili so vnovič sledeči gospodje: kot ustanovnika s svoto po 50 gld. Fran Ks. Souan, veletržec, trgovinske zbornice svetnik in posestnik v Ljubljani, Anton Koželj, odgojitelj na Dunaji; kot podporniki pa: dr. Karol vitez BI eiweis-Trsteniški,^primarij, deželni poslanec, meBtni odbornik in hišni posestnik v Ljubljani, dr. Jos. Kapler, zdravnik v Ljubljani, Maks Veršec, tajnik posojilnice v Celji. Presrčna hvala vrlim rodoljubom !
— (Pri zabavnem večeru »Pisateljskega društva") opisal je g. Fr. Drenik znamenitosti Rožnika in čital razpravo, katero mu je poslal g. Davorin Trstenjak o izvoru besede Rožnik. Ker je o pustnem času preveč raznih veselic, prenehajo zabavni večeri „ Pisateljskega društva" do posta ter bode prihodnji zabavni večer stoprav v soboto dne 9. marcija. Priljubljeni čital-niški četverospev je pel z veliko pohvalo.
— (Družbe sv. Cirila in Metoda) vesele vesti so danes te-le: 16. t. m. pošiljajo vneti in mladi domoljubi od onstran Karavanek 19 fo-rintov mesto venca, ki naj bi ga bili položili prvo Andrej Einspielerjevo smrtno obletnico na njegov grob. Presrčna jim zahvala in pohvala! — Danes pa je družbi došel od Graških akademikov letni donesek 75 forintov. Ginjenim srcem beležuje družba to svoto poudarjajoč, da bi bila pač bogata, ko bi vsak premožni domačin toliko žrtvoval kot naša v denarji nepremožna — a glede do bre volje jako imovita mladina. — Ko pišemo to, sporoča nam drag domoljub Kočevske zemlje, da je predvčeranjim umrli župnik pri Stari cerkvi pri Kočevji, čast. gospod Peter Teran v oporoki volil nam 100 gld. Lepa cvetica to na njegovem grobu sredi studne zime!
— („Brusova") druga številka izšla bode jutri zjutraj. Bita je pravočasno tiskana, zakasnila se je pa le zategadel, ker naročene slike neso točno došle in jih je uredništvo še le včeraj dobilo. V 3. številki bode slika Levstikova in razno drugo gradivo, za katero v tej številki ni bilo več prostora.
— (V redutni dvorani) razstavilo se bode v par dneh 78 slik raznih mojstrov. Razstava bode odprta do 11. dne februvarja.
— (Erjavčeva obletnica) vršila se je tudi letos po navadi prejšnjih let. Grob je bil ozalj-šan z lepim vencem ter obiskovan od ranjkega prijateljev in znancev. V Škofji Loki v samostanski cerkvi brala se je po ranjkem sv. maša, pri kateri sta bili navzoči njegovi hčerki. Za spomenik umrlemu slovenskemu možu delajo se priprave in se začne koj izvrševati, ko se odobri dotični načrt Nabrana vsota za spomenik in za ustanovo naložena je pri Goriški ljudski posojilnici ; obresti oskrbuje svak ranjkega pisatelja, ki je ob jednem sod-nijski postavljeni varuh njegovih otrok. „Soča."
— (Sobotni ples v Čitalnici) bil je prav živahen in odlikoval se je po obilici lepih plesalk in neumornih plesalcev. Plesna zabava trajala je do pozne ure.
— (Slovensko gledališče.) Začetkom včerajšne predstave igrala se je „Moja zvezda", veseloigra, katero je francoski spisal M. E. Scribe, poslovenil pa Val. Man del c. Kolikor nam znano, preteklo je že veliko let, ko je pokojni Mandelc, ki ima za slovenski oder veliko zaslug, presadil to uprav francosko igro na naša tla. Zaradi tega čutimo pri vsakem prizoru, da je jezik zastarel in da bi tej igri trebalo jezikovne pile, zlasti glede nekaterih bolj kričečih hib. Predstava sama pa je bila jako dobra. Gospodična Zvonarjeva (Horten-zija, hči Mortierjeva, pogodila je svojo ulogo pravilno in gospodična Gostičeva bila je kot hišina Agata popolnoma na svojem mestu. Gospod Kocelj je dobro zadel tovarnarja Mortiera, kateremu se pod trdo bretanjsko skorjo hitro omeči srce, gospod Danilo pa isto tako dolgo premišljujočega in preudarjajočega Paimpola. Umeje se ob sebi, da je g. Borštnik (Eduard d'Ancenis) izvrstno igral in da je rečene igre uspeh bil jako ugoden. — Kot druga točka ponavljala se je Z a j Če v a „Mesečnica". Opereta ta kaj ljubko prija ušesu. Kakor že par-krat prej, pela se je tudi včeraj izvrstno. Gospa
Gerbićeva, gospodični Da ne ševa in Nigri-nova gg. Slavko in Perdan, vsi vkupe napravili so nam prav lep užitek. Glavna zasluga gre seveda gospej Gerbičevej in gospodični Daneševej, ki sta obe pri poznano izvrstni pevki in igralki, a tudi gospodična Nigrinova pokazala je veliko nadarjenost za opereto, nič menj pa tudi omenjena dva gospoda Trebalo bi samo še boljšega orkestra, potem bi naša opereta bila v vsakem oziru veledobra, gosp. kapelnik Gerb i <5 pa bi si tudi oddahnil.   Gledališče bilo je polno.
— (Odbor „Pod pornega in bolniš kega društva pomočnih uradnikov za Kranjsko" — naznanja: Ker je gosp. Anton Androjna odložil blagajnikov posel, je bil pri odborovej seji dne 20. januvarja l. 1. izvoljen na njegovo mesto gospod Oton Pelan.
— (O glavnem dobitku) Tiszinih srečk se nam piše nadalje: N. F. Presse prinesla je v včerajšnjem listu brzojavko iz Pešte, da je policija v Gradci brzojavila, da srečka serija 4224 št. 22, ki je zadela 100.000 gld. ni v pravih rokah in da se ne Bme izplačati. O tem so se obvestili finančno ministerstvo, banke in menjalnice. Kakor izvemo iz gotovega vira, imel je dotično srečko, najprej bivši trgovec Nastran v Kamniku, ki je napravil kon-kurz in se potem preselil v Gradec. Nastran zastavil je srečko pri g. Močniku, ki jo je imel 2'/« leta v rokah, potem jo pa zastavil v kranjski hranilnici. Močnik pripeljal se je takoj v Ljubljano, ko je izvedel o dobitku in rešil srečko iz kranjske hranilnice, in hotel realizovati pri bankirji Majorji, kateri pa je bil bojda Že po telegramu obveščen, da se nema izplačati dobitek. Ob jednem je prišel tudi g. Nastran iz Gradca v Ljubljano in pozval dr. Pirnata iz Kamnika, kot pravnega svetnika katera sta se pogajala z Močnikom, a kakor se sliši brez uspeha. Močnik je bil pri volji dati Nastranu v prvo 10.000 gld. pozneje 15.000 gld. kot odškodnino, ker zmatra srečko, toliko časa zastavljeno, kot svojo lastnino. Nastran pa trdi, da je srečka še vedno njegova, ker jo je samo zastavil, a ne prodal. Ako se Nastran in Močnik mirnim potom ne pogodita, bode vsa zadeva prišla pred sodnijo, kjer se bode odločilo, čegav je dobitek 100.000 gld. ali Nastranov ali Močnikov?
— (Iz Zagreba.) Zadeva podžupana Kala-barja zavzema še vedno javno pozornost. Kakor je dognano, poneveril je zavarovalnici „Croatia" 14.168 goldinarjev, menic pa ponaredil za več nego 20.000 gld. Trdi se pa, da imajo menice poleg njegovega še drug pristen podpis, da torej noben zavod ne bode škode imel. Kalabar je račun in izročitev ključev odlašal ter trdil, da je vse v redu, da tri mesece že svoje plače ni potegnil, naposled se je pa pokazalo, da je vse to laž in da je hotel le Časa pridobiti, da bi mej tem vse svoje imetje na ženo prepisal. Prošnja za prepis se je zadnji hip tudi že izročila, a rešena še ni bila. Soproga pa je prepis umaknila in tako se bode nedostatek pokril iz Kalabarjevega premoženja. Vse mesto se povprašuje, kam je Kalabar spravil ves denar. Kot bivši glavni zastopnik „Ph6nixa" imel je 1800 gld. pokojnine, od zavarovalnice „Croatia" 2000 gld. na leto, razven tega je zadnja leta trikrat znatne vsote podedoval. On sam na ta vprašanja ne bo dal več odgovora, kajti ko je policija prišla v njegovo vilo v Prekrižji, da bi ga odvela v zapor, ustrelil se je v desno sence z revolverjem in bil takoj mrtev. V obče pa se govori o njem, da ni bil nikdar priljubljen, kajti znano je bilo, da je bil Že dvakrat prevrgel in se pogodil z upniki svojimi.
— (Iz Velike Doline) se nam piše: Po zanesljivih poročilih izvedeli smo, da je včeraj dne 18. t. m. v Zagrebu umrl tukajšnji posestnik, poštar itd., podjetnik in tovarnar v Zagrebu, Matija Tassotti.
— („Savinjski Sokol, telovadno-gasil no društvo") dobilo je od Nj. Velečastva svoto 60 gld. za nakup gasilnega orodja.
— (Okrajna učiteljska skupščina v Črnomlji) izvolila je kot zastopnika v ces kr. okrajni šolski svet za bodočo 61etno dobo učitelja Franjo Šetino in Ivana Rupnika z 20 oziroma 18 glasovi. Oddanih je bilo 24 glasov.
— (Za lovce.) V Lokoviškem lovu je pred par dnevi ustrelil lovski pomočnik P. gozdno sinko, za ta čas gotovo redek slučaj 1
— (Volka) 46Va kilogramov teškega, ustrelil je dne 16. t. m. v Snežniškem gozdu gosp. Josip Martinčič iz Leskove doline.
— (Vabilo in program predpustnih veselic narodne čitalnice Metliške) za leto 1889: 20. januvarja: Ples. — 3. februvarja: Vodnikova svečanost. 1. Kitica Vodnikovih pesni; igra mestna godba. 2. Slavnostni govor.   3. Petje.
4. Ples. — 17. februvarja: Ples in petje. — 3. marcija: Maskerada. Maske so ustopnine proste; ne-maskirani udeleženci plačajo 30 kr. ustopnine. —
5. marcija: Finale. — Začetek vselej ob 8. uri. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
— (Vabilo k v ese 1 i ci,) katero priredi prostovoljna požarna bramba v Šmariji v V. Vodnikov spomin dne 3. svečana t. 1. ob 4. popoldne v prostorih g. Vinka Ogorelca na Škofljici s sledečim vsporedom: 1. Govor. 2. Tombola. 3. Deklamacija. 4. Petje. 5. Prosto razveseljevanje s plesom. Ustop-niua za neude 20 kr., za družino 40 kr. Čisti dohodek je namenjen za napravo nove brizgalnice. K tej veselici najuljudneje vabi odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 21. januarja. Prihodnja seja državnega zbora je dne 30. januvarja. Dnevni red: Poročilo gospodarskega odseka o načrtih zakona za ukladališča in poročilo odseka bud-getnega o vladni predlogi, tičoči se pristoj-binskih olajšil pri konvertovanji posojilnih terjatev.
Dunaj 20. januvarja. Cesarjevo ročno pismo naučnemu ministru podeljuje kneževsko dostojanstvo vsakokratnemu škofu v Krakovem.
Sofija 20. januvarja. Vojvodinja Klementina semkaj prišla in vsprejeli so jo ministri, višji častniki in srbski diplomatični agent.
Razne vesti.
* („Slavjanska Izveš t j a") imenoval se bode nov list, ki začne dne 22. januvarja izhajati v Peterburgu. List bode izhajal vsak teden na treh tiskanih polah velicega formata. Prinašal bode Članke, tikajoče bo življenja vseh Slovanov, dopise iz vseh slovanskih dežel, poročila o političnem, kulturnem in slovstvenem gibanji vseh slovanskih narodov, nekrologe zaslužnih slovanskih mož, poročila o delovanji „Slavjanskega blagotvoriteljnega obšče-stvau. List bode organ „Slavjanskega blagotvoriteljnega obščestva", uredoval ga bode pa V. V. Koma rov.   Za Avstrijo veljal bode na leto 10 gld.
* (Nepričakovane počitnice.) Iz St. Poltna se javlja 18. t. m.: Ker je več dijakov zbolelo za vročinsko boleznijo, zaprli so višjo gimnazijo v Se f te na tO t te na. Nadobudna mladina odpotovala je že na počitnice.
* (Nezgoda.) Iz Londona se 18. t. m. poroča : Danes dopoludne nastala je v premogokopu pri Hyde (v grofiji Cheshire) razBtrelba. Dozdaj našli so že sedem mrtvecev.
* (Štrajk.) V Origny, na reki Oise (na Francoskem), nastale so 17. t. m. vsled štrajka delavcev resne nerednosti. Nezadovoljneži zažgali so tamošnjo delavnico. Da bi se ohranil mir, poslali so vojake na pomoč.
* (Obsodba.) Iz Weimara se brzojavlja dne 15. t. m.: Tukajšnje sodišče proglasilo je bankirja A. Callmanna, bivšega imejitelja bankine tvrdke „Callmann & Comp ", zaradi ponarejanja menic v 26 slučajih in zbog nezvestobe in desetkratnega poneverjeuja skupnega zneska 150.000 mark krivim ter ga obsodilo na deset let v teško ječo.
Poslano
dopisniku „iz nčiteljskih krogov" v št. 16. „Slov. Naroda" od dne 19. januvarja 1889.
Čast mi je bila, da sem šest let zastopal učitelje Postojinskega okraja v okrajnem šolskem svetu. V čast učiteljev okraja našega priznavati moram, da mi ni bilo treba v teku vseh šestih let braniti nobenega „s prave poti zabredlega učitelja", kajti ako se je kdo v čem po lahkomišljenosti kaj pregrešil, ni še zabredel s prave poti. A tudi takega sodruga zagovarjal sem vedno, kar pričajo zapisniki dotičnih sej. Sicer pa mislim, da je oni, kateri je pisal gori omenjeni dopis „iz učiteljskih krogov" sam najbolj .zabredel s prave poti," kajti tudi točka, da uraduje okrajni šolski svet Postojinski izključ-ljivo v nemškem jeziku, ni istinita. Vsem krajnira šolskim vodstvom pa so se razglašale naredbe višjih oblasti v onem jeziku, v katerem so došle slavnemu okrajnemu šolskemu svetu, kar mislim da delajo tudi drugi c. kr. okrajni šolski sveti na Kranjskem. Jedina zastopnika učiteljstva pa tudi ne moreta o poslovnem jeziku odločevati v okrajnem šolskem svetu. — Toliko v obrambo svojo! Ako me hočejo gosp. učitelji voliti še uadalje kot zastopnika svojega, zagotavljam jih, da jih bodem zastopal tudi prihodnjih šest let po vesti svoji in zmožnostih svojih. Sicer pa se ne usiljujem nikomur!
V Trnovem, dne 20. januvarja 1889.
Martin Zamik,
nadučitolj.
Zahvala in prošnja!
Odbor akad. društva .Triglav* v Oradci zma-tra za svojo častno dolžnost, da pričetkoni uovega leta izreka svojo najtoplejšo zahvalo vsem onim p. n. gospodom, koji so kot podporni udje darovali znatne svote našemu društvu: Prof. dr. Gregorju Kreku, prof. Turkušu, ravnatelju F. Bradaški, majorju v p. A. Komelu Sočebranskemu, dr. B. Ipa-vicu, prof. Hnuptmannu v Gradci, deželnemu odborniku dr. Vošnjuku, glavnemu zastopniku banke »Slavijo* Ivanu Hribarju, cesarskemu svetniku J. Mur-nikii, sodn. svetniku J. Hrenu, prof. S Rutarju in H. Rohrmannu v Ljubljani, dr. J. Slancu v Rudol-fovem, dr. J. Sernecu v Celji in dr. J. Fonu v Zagrebu. Zajedno obračamo se do teh gospodov s ponižno prošnjo, naj umn tudi v novem letn ohranijo svojo blagohotno naklonjenost, in sploh do vseh rodoljubov v naši domovini, vaheč jih, naj blago-izvolijo pristopiti v kolo podpornikov naših.
Zahvaljujemo se nadalje g. A. Trstenjaku v Ljubljani, g. prof. Jesenku v Trstu in g. dr. Mah-niču v Gorici, koji so društveni knjižnici darovali po več knjig, slavnemu blagotvoriteljnemu obščestvu v Peterburgu in slavni Matici Hrvatski v Zagrebu, slavnim uredništvom: „Dom in Svet", „Dolenjske Novice«, »Popotnik«, „Rimski Katolik", »Slovenec", „Slovenski Gospodar", „Slovenski Pravnik", .Vrtec", „Učiteljski Tovariš", ki so brezplačno — in slavnim uredništvom: rEdinost*, „Obzor", „Politikrt, „Soča", „Vienac", „Wiener medicinische Zeitung", ki so nam za polovično ceno pošiljala cenjene liste svoje, in konečno slavnima uredništvoma „Slovenskega Na-
roda" in „Slovenca", ki sta vedno blagohotno in brez plače objavljala društvene razglase.
V Gradci, dne 19. januvarja 1889.
Za odbor:
Stud. iur. Josip Kotnik,    Stud. med. Jai oslav Žitek,
t. i. predsednik. t, č. blagajnik.
Zanesljivo atlravllno sredstvo. Osobe s slabim prebav ljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiskanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobč zopet Tdravjo, če rabijo pristni .Mol 1 -ov Seidlita-prašek". Škatljica stane 1 gld.. Vsak dan razpoših> po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-d v preparat a njegovo varstveno znamko in pod-disom. 11 (31—18)
SS
..LJUBLJANSKI ZVON"
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
J2£
Umrli so v IJnIMJaiil:
20. JanntArJa: Filip Vernik, kurjaftev sin 6 mesecev, Kolodvorske nllice 19, za vnetjem sapnika. — Ura* Križaj, sodarjeva udova, 85 let, Dunajska cesta 19, za starostjo. V deželni bolnici:
17. januvarja : Matija Jaklič, delavec, 30 let za jotiko-
Meteorologično poročilo.
i	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	• Nebo	Mo-krina v mm.
19. jan.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	745 1 min. 7420 mm. 740-5 mm.	0 2« C 2-2° C 00« C	al. sva. sl. szh. sl. svz.	obl. obl. obl.	0 00 mm.
Srednja temperatura 08°, za 28° pod aormalom.
83 20 lU-MJ 98 — 884-— 311-20 120*85 9-53 5-67 59-11'/, — 260 gld 100 .
gld.
ZD-U-nstjsl^Sb borza
dne* 21 januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld. 82-60:
Srebrna renta.....„
Zlata renta   ...... ,
6 „ marčna renta .... a
Akcije narodne banke.   .   . „
Kreditne akcij«.....
London........
Napol.........
C. n*. cekini ....
Namaka marke.....
4% državne srečke is 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1894 Ogerska alata renta 4° „ .... OgerBka papirna renta 5°/fl • 5*/0 Štajerske zbmrjiBČ. odvez, oblig. Donava reg. srečke 5°/,   .   . 100 Zemlj. obč. avstr. 4V»0/0 zlati zast. listi .
Kreditne srečke.....100 gld.
Budolfove srečke    .....     10 ,, Akoije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ Trammway-druM.. velj. 170 gld. a. v. 1 i        11
135 gld 175 ..
"88
104 Id. 121
122 183 21 126 224
dane*
82/50
8315 111 SO
98'— 885-— 311-60 120-60 953'/. 6-67
5906
— kr.
29
60 $
6 ::
50 „
50 "
50 „
50 „ «6
„SCHVVARZ-GELB"
protirlnalisMrni in protipruski tednik.
Za vse leto 8 gld., za pol leta 4 gld., za četrt leta 2 gld.
Administracija: VVien, Wahring, Herrengasse 12.
Dr. Vriderik Lenglcl-ov
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvratnejSe lepoti lo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, lomijo ae še tirnici dan ue-inatne lasklne od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubo in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo ; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, za jedce in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vrud k1«1. 1.50.
/ulo^a  v   IJul»l|aiii pri  U. Trn-
kot*%y-ji, lekarji. (803—5)
T ii j c i :
18. januvarja.
Pri Mallel: Crovan, Weil, Franki, Kobn, Fischer, Juat in Kribek z Dunaja. — Wuhl iz Gradca. — Waldeck iz Ple-tarjev.
Pri Slonu: Kiccardi iz Cel|a. — Mayer z Dunaja. — Ki-sfcl iz Prage. — ]Weiss, in Semen z Dunaja, — Schifferer Ie Tržiča. — Pollak iz Tržiča. — Sans z Dunaja. — Fischer, Steni in Ileiner iz Zagreba. — Jelinek z Dunaja.
— Gutmann iz Frankobroda.
— Gaudia iz Ponikve. — Rie-ger iz Tržiča. — Kulcke iz Draždan. — Fiscbel iz Karlovca. — Mally iz Tržiča.
Pri avstrijskem cesarji: Dornig in lini t a soprogo iz Tržiča. — Planinšek iz Mirne.
Pri bavarskem dvoru: Panluzzev iz Vidna. — Platz iz Nabrežine.
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani.
✓*v^xv/Tvxrwrvyr\^Tv/»n
DAV. POVERAJ, civilni in vojaški krojač.
želi kupiti dobro obleko, bodisi katerega koli stanu, duliovskegii, civilskega ali vojaškega, naj so obrne do podpisane«, ki ima bogato zalogo vsukovrwtno|;u m 11 le 1111. iz najprvih tovarn in veliko zalogo
narejene obleke.
Davorin Poveraj v Gorici,
n.©, Travniku, rvcLsjoioti ■vojeLŠon.ici.
Naročbe se hitro in lično izvršujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni ceni. Vzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled.
Hitra In gotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedrno v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti tO jte plavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.  Najboljše *t*»mače sređstvm, da se
prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, btjevanji, telesnih in ielodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnetn natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-Btnega upliva jo zdaj gotovo in priznano ljudsko domače sredstvo postal in se splošno razširil.
1 steklenica f>0 lev., £5 steklenici 1 j*Iti.
Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na franklrane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Da se izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. Rosovega zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, ima na strani napis: „Dr. Rosov zdravilni balzam iz lekarne „pri črnem orlu" B. Fragnerja, Praga 205—3" v nemščini, čeflčini, inadjarščini in francoščini, na pročelji pa na-tisneuo mojo zakonito varovano varstveno znamko.
Pravi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnoj zalogi
B. FltA(-\g:it-ju, lekarna „pri črnem orlu",
Praga, it. «05—S. V Ljubljani: O. Ploooli, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eras. Birsohltz, Iekar; Jo«. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoj i ni: Fr. Bacoaroioh, le k ur. V Kranj i: K. Savnlk, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Ferd. Halka, lekar. V Kamnikn: Jo«. Močnik, lekar. V Gorici: O. Chri-stofoletti, lekar; A. de Gironcoli, lekar; R. Kiirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar.
pjv Vse lekarne ▼ Avstro-OgerakeJ Imajo zalogo tega zdravilnega
balzama, -ari
Tam se tudi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano:
^rsižlro domače r^stzil©
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Rabi se, če se ženuin prsa uuamejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri črvu v prstu in pri zauohtnici, če se roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične oteklino, kronično imetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na nogah in na vsakem delu telesa sploh, vratnoj oteklini.
Vse bule, oteklino in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi.
V šl.-utljiruh Vo SS in :t.% kr. (178—20)
SVARILO !    ^er 80 *>rfl8'to univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozar-*   jam, da ga po piavein receptu le jaz izdelujem.  Pristno je samo, če imajo rumeno skatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in so zavito v svotlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko.
ESalKftBBi za uho.
Skušeno in po ninozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklonioa 1 gld. av. velj.
mwm
ljr»o*lnJ*i
(855—10)'-;
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".