C. C. Post ale. — Esce ogni mercoledi e verierdi — 23. decembre J927. Po&amgzna it evilk a 25 stotlnk. lzhaja vsako sredo in petek. Stane za celo leto 15 L * » pol leta 8» » * čeirt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne motemo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mmmoi št. 92 V Gorki, v petek 23. decembra 1927 utox. Nefrankirana pisma sa ne sprejemajo. Oglati se racurwjo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdajx konsorcij »Gor. Strg« ie*. — Tisk Katolitik* tiskarne v Gorici. #> va Piazzvtta St. 18. Uprava in urednistvw ulica Mameli $tev. 5 (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. Zima rodi pom lad. Trda zima gospodari v deželi. Ko pišemo te vrstice, pritiska zunuj ob* čuten mraz, nebo je zasirto s sne* ženimi oblaki in plaho so začele na* letüvati prve snežinke. Zadnji dne* vi so bili sicer solnčni, toda brila je mrzla burja, da je človeku šla do kosti. Zato ni bilo prijetno zunuj v prosti naravi in kdor je le mogel, se je zatekel k toplemu ognjišču. Sreč* ni še oni, katerim je dana možnost, da si prijetno ogrejejo svoja domo- vanja. Številni rcveži pa, ki se mo? rajo sfiskati po svojih vazmvazenih koiih, morajo preirpeti marsikatero bridko tiro. Vendar vsi z vdanostjo in potr? pežljivostjo prenašamo neprijetno; sti in neugodnosti ostre zime. Saj se vendar bližamo svetim božičnim praznikom, katere smo si že v mlas dostnih sanjah predstavljali zavite v sneženo ivje in škripajoči mraz. Skoro neprijetno mim je bilo, če so bili božični prazniki pretopli in premalo zimski. Zeleli smo si uprav, da nas je pred božičem zima neko? liko pretresla, ker smo potem bolj občutili blagodejnost velikih praz* nikov. Kakor zunaj v naravi tako vlada zima tudi v našem duševnem življe-. nju. Verska mlačnost je v povojnih letih napravila med našim Ijud- stvom težka opustošenja. Razpasla se je brezbriznost in razdvojenosi in ponckod dviga že tudi never a svojo glavo. Sicer se je v zadnjih le- tih s požrtvovalno vnemo storilo mnogo, da bi se obnovilo zdravo, globoko in močno versko življenje, toda dela je se mnogo. Odpruvifi je treba zlasti razne grde razvade, ki so se razpasle med nami. Lahko: miselno popivanje, noro plesarje? nje, vsako\>rstno zapravljenje, de? lamržnost, pohlep po udobju in še , razne druge nevšečnosii so silna ovira, da se naše dusevno /Avljenje ne more otresti zimskih okov, da ne pride do životvornega ravno? vesja. Tudi vsakodnevne skrbi, ki tlačijo našega človeka, tvorijo veliko za; preko pri njegovem not ran j em ozdravljenju. Kamor se obrnete, slišite same tožbe. Eden tozi o si a* bih letinuh, drugi godrnja čez dav* ke, tretji zdihuje čez vničujoče ce* ne, čefrtega gonijo v propast slabe kupčije, peii se zapira sam vase, ker ne najde možnosti, da bi se raz* gib at, z eno besedo: nas razjeda po? gubna nezadovoljnost. Ta pa je zelo kvarna za vsak napredek, ker tlači ljudi k tlom in jim ne dopusti, da bi se dvignili. To trpljenje, ki je razlito preko r.ni'ie zemlje, pa nas ne sme sprav: Ijati v obup. Trpljenje je predpogoj življenja. Koliko fež.kih ur ima kmet, kadar seje in orje; njegov trud je ovenčan s sctvijo. Koliko trpi vinogradnik, ko okopava svoje trte; zlat pridelek je njegova nagra? da. Koliko se muči mati, ko izreja svoje otroke; hvaležni sinovi in hčere so ji plačilo. Koliko znoja in truda stane delavca, bodisi teles: nega ali duševnega, njegovo delo; uspeh mu je povračilo. Koliko so morala pretrpeti razna ljudstva, preden so si priborila prostor na solncu; procvit in razmah jim je bil v odplačilo. V to sveto resnico se zatopimo tudi mi v teh svetih dneh. Otresli se bomo malodušja in v naša razru? vana srca, ki bodo sprejemljiva za vse dobro, vzvišeno in blago, se bo nuselil mir, ki ga je prineslo ray.bi- čanemu in ruztrplnčenemu svetu novorojeno Dele. Kaj se godi po svetu? Stopimo po dolgem času zopet enkmt preko oceana in po.Ljlcjmo, kaj se godi v veliki srednjeameri* ški državi, v Mehiki. V Mehiki se vcdno divja kulturni boj, ki ^a je 31. julija 1926. pričel predsednik republike Calles. Mehiko si po navadi vedno pred* stavljamo TTot deželo prekucii, u* porov in kulturne^a boja. Ta pred* stava je skoro popolnoma pravilna. Zajcmliivi pa so vzroki, ki so pri^ peljali Mehiko v tak položaj. Nem* ški jezuit Ludovik Koch je v leto.š* nji aprilski številki znamenite ka= toliške revije »Stimmen der Zeit« (Glasovi časa) razložil zgodovinsko ozadje — teh večnih prevratov. Koch pravi, da je vzroke kultur^ nega boja iskati v politienih in v socialnih razmerah. Politična plat. Ako hočemo zaslediti politične vzroke, moramo scči sto let nazaj v preteklost, v boje za osvoboditev Mehike izpod španske nadoblasti in za njeno samostoinost. V tistill bojih se je velika večina duhovšei* nc, posebno višja duhovščina in re* dovniki, izrekla za ^pance. Škof v Michoacanu je vstaže izobčil, nad? škof v iMehiki (^lavno mesto) je zavrgel dva duhovnika, Hidalga in Morelosa, ki sta naeelovala osvo* bodilnemu gibanju, in jima, preden sta bila ustreljena, odvzel duhov- j niško dostojanstvo. Nadškof je re* | kel, da pomeni upor proti Španiji j upor proti Cerkvi. Razumljivo je torej dejstvo, da so vsi j4oreči mchikanski rodoljubi videli največjo oviro uresničenju svojih vzorov baš v Cerkvi in da so proti Cerkvi obrnili vse svoic sovraštvo. Pole.U tc.ua pa so prišli tudi v Mcliikc evropski prostozi- darski nazori. — In tako se je ziio* dilo, da ic mchikanska ustava iz 1. 1857. uzakonihi ločitev Cerkvc od drzave. vzela Cerkvi vsa posestva in jo popolnoma podvr,L čc in blagoslova na novi poti ziv? Ijcnja. Ložani. Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (DosL-ivljaji Arsena Lupina.) XII. Morilni oder. »Ga born rešil, ga born rešil,« je Lupin neprestano ponavljal Klarisi, ko sta se pcljala v avtu. Ko sta do? spela do trga Clichy do stanovanja, je vprašal Lupin slugo: »Nobcnc brzojavkeV« »Ne.« »Mc prav nie vce ne navdaja z začudcnjcm,« pripomni Lupin z brezbrižnim glasom. Klarisa je med tem stala pri mizi in brala večerni list. Nenadoma za? vpije in se zgrudi. »Ähil, Ahil, brž pomagaj, da jo položiva na postelj in prinesi mi stekleničico z uspavancem. — Ta? ko, revica, se bo vsa j šele jutri zbu? dila, ko bo že vse končano.« Lupin brž preleti vrstice, ki jih je Klarisa brala: »Oblastva so ukre? nila vse potrebno glede usmrtitve Vaucheraya in Gilbcrta. Bati se je, da bo Lupin napravil zadnji po? skus, da ju resi. Od polnoči naprej bodo vse ulicc v bližini jctnišnice zastražcne z vojaštvom. Yaucheray je ciničcn kot vedno, Gilbert pa ima šc sedaj neomajno zaupanjc v svojega mojstra. Venomcr zatrju? je: »Moj šcf mi je javno zagotovil, da me bo rešil. In obljubo drži. On ne bo pustil svojcga Gilberta v ne? varnosti.« — Vidcli homo ali zaslu? ži Arscnc. Lupin tako naivno in ganljivo zaupanjc.« Ko je končal, se je Lupin zasol? zil. Bridko je občutil, da mora ne? kdo drugi zavoljo njega trpeti. Bil je že tako prepričan, da nc more več pomagati, da ni več mislil na nobeno sredstvo. Kar nie ga ni več razburila Le Ballu?jcva brzojavka: »Motor pokvarjen. rI>eba poprav? ljati.« Pogledal je Klariso, ki je spala v globoki omotici. Naenkrat je tudi on iztegnil roko po stekle? nici, kjer je bilo še polovico uspa? valne tekočine in jo je v dušku iz? pil. Slugi Ahilu jc šc naročil, naj ga nikakor nc budi. Čez par minut je žc trdo spal. Bilo je deset zveecr. Ob cnih zjutraj jc polieija zaprla vse dohode k jetnišnici. Giljotino so postavili na prostornem trgu. 2e ob štirih se je kljub dežju zbrala velika množica. Med tem sc je ura obsodbc pri? bližala. Ravnatelj jetnišnice jc uka? zal odpreti celico. Vauchcray jc planil z lcžišea. »Vaucheray, prisli smo, da vam javimo...« »Molčite, molčite ... Saj vem, za kaj gre. Ni potreba besedičenja. Smo že gotovi.« Tudi Gilbert ni vee spal, ko so vstopili v njegovo celico. Ko so mu prcbrali obsodbo, sc jc začel tresti in se je jokaje zgrudil na posteljo: »O, moja uboga mama ... moja mama!« Hoteli so ga vprašati po mami, o katcri ni nikdar prej nič zinil, toda on se je nenadoma razburil: »Jaz nisem morivec, nisem mori? vec. Cemu me morite?« Zobje so mu tako šklepetali, da ga ni vec bilo moe razumeti. Na* zadnje se jc pomiril in je postal otroško ubogljiv. »Recite moji materi,« je prosil stokajoč, »naj mi odpusti.« »Vaši materi?« »Da. Zapišite to v časnikc. Ona bo žc brala. Ona vc, da nisem mo? rivec. Toda prosim jo, naj mi od? pusti za vse bridkosti, ki sem ji jih nrizadjal. Razcn tcga pa,« jc nada? 1 jeval ter se oziral okro stopnika in bi istotam ne bilo ce> nitve živine, kot ie zgorai omenje* no, se bo doplačilo za 1. 1927. vse* eno brezpogojno iztirjalo. Torei iz vsakega okraja sc vabijo zastopniki in drugi člani na občni zbor, kjer lahko vsakdo stavi svoj predlog v korist skupnosti, da ne bo potem morebitnih kritik na na* slov društva oziroma odbora. Tolmin. Preteklo nedeljo se je poslovil od nas preč. g. Peter Šorli in odšel kot župni upravitelj na Bukovo. Slovo jc pokazalo, kako zelo priljubljen je bil gospod kaplan. Neumorno je cidal v cerkvi in se z vso dušo za? vzel za obnovo naše mladinc. Nje* gova zamisel so bile duhovne vaje za fante in z izredno marljivostjo in spretnostjo je vodil prosvetne tekme. Ob slovesu mu ie izročil g. F. Tcrčelj častno diplomo P. Z De* lavnemu, idealnemu gospodu želi* mo obilo božjega blagoslova, Bu* kovcem pa častitamo! Koledarček. 26. dec. ported., Stefan, muč. 27. dec. torck, Janez Evang. ap. 28. dec. sreda, Ncdol. otročiči. 29. dec. četrtek, Tomaž, šk. 30. dec. petek, David, kr. 31. dec. sobota, Silvester, p. 1. jan. nedelja, Novo leto. Idrijske novice. Tridnevnica za moške. V snegu in ledu smo. Tempera* tura je znašala par dni 18 stopinj pod ničlo. V tem mrazu pa smo si ogreli duše. Č. g. Tercelj je vodil tridnevnico za moške. Govorov se je udeležilo izredno veliko mož in fantov, ki so z umevanjem sledili zelo primernim verskim konferen* cam in številno pristopili k obha* jilni mizi. Cast moškim in zahvala prirediteljem! Listnica Kmečkesdelavske zveze in Poiitičnega društva »Edinosti^ v Gorici. 1. Kurinčič A., Idrsko štev. 57: Vaša prošnja je registrirana pod št. 065927. Vaša prošnja bo v krat* kem rešena, upati je, da Vam bo priznana pokojnina. 2. Stokelj Josip, Vel. Zablje si. 101: Vaš rekurz je registriran pod št. 36532 pri Corte dei Conti. V kratkem dobite odgovor državnega pravdništva, pri katerem smo po* sredovali. 3. Rot L, Žaga št. 43: Slabo in na? pačno ste nas informirali o pokoj* ninski zadevi sirot Marije Ivana K. Ne gre za prošnjo, pač pa za re? kurz, ki jc bil vložen proti nega* tivnemu invalidnemu odloku. Re? kurz je registriran pri Corte dei Conti pod 34359. Razprava o rekur* zu je bila določcna že za 26. XI. 1927, pa je bila odložena na nedo* ločen čas. Iz Rima Vas bodo gotovo obvestili, kdaj bo razprava o re? kurzu. 4. Lestan /., Miren: Zglasite se ob pri'liki v tajništvu. 5. Vrtovec Fr., Vel. Žablje št. 18: Ob priliki zglasite se v tajnistvu. 6. Sedej Franc, Dole St. 20: Ni mo'goce najti Vaše prošnje v Rimu. Sporočite tajništvu naslednje po* datke: a) ime pokojnega sina; b) očetovo ime in ime materc; c) po* datke o sinovi službi; d) dokaz, da ste prošnjo v resnici vložili. 7. Hlede Jos., Števerjan: Vam je bi'la priznana pokojnina lernih Lir 252 to je 'A, od 756 L, ki so bile priznane pokojnemu, in sicer od 1. VIII. 1925 dalje. Zglasite se ob pri? liki v tajnistvu! 8. Z. /., u. v p., Solkan: Zglasite se ob priliki v tajnistvu! 9. Č. A., Gorica, Via Carducci 7: Zglasite se ob priliki v tajnistvu! 10. F. A., Ubeljsko: V zadevi I. S. bo tajništvo posredovalo. 11. O. /., Gorica, P. Cavour 1 I.: Zglasite se ob priliki v tajnistvu. 12. K. /., Čezsoča: V Vaši zadevi bo tajništvo posredovalo. Tajništvo. zagledal morilni oder je obstal. Gil? bert se je močno upiral in vpil kot iz uma: »Ne, ne, nisem moril; nisem mo? ril!« Med tem so rabljevi hlapci po* padli Vaucheraya in ga skoraj v teku nesli proti giljotini. Zdajci se je zgodilo nekaj ncpri* čakovanega: Od nekod je počil strel in zadel Vaucheraya ravno sredi čela. Umirajoč je obsojenec mrmral: »Zadet... v sredo ... Hvala ... mojster .. . Zdaj mi ne bodo glave sekali... Mojster je vendarle vrl dečko... !« Hlapci so kar obstali. Sredi hru* pa je nekdo vpil: »Na giljotino z njim!« Duhovnik, ki je obsojence sprem* ljal, se je glasno upiral. Rabelj je ukazal hlapcem zgrabiti naslednje* ga obsojenca. Tedaj poči drugi strcl; krvnik se zavrti in zgrudi. »Nič ni. nič! Naprej!« vpije krv* nik hlapcem. Toda ti se razprše tuleč na vse strani. Naenkrat ie bilo vse krog giljotine prazno. Četa policistov in vojakov je skušala vdreti v hišo, kjer so videli v prvem nadstropju nekega moža, ki je mirno stal z na* slonjeno puško in mcril. Ko so vdrli v vežo, jim jc zaprla pot moč* na barikada, zgrajena iz vsega mo* gočega pohištva. Predno so si od* prli pot, jc prešlo pet minut. Ko so dospeli policisti v drugo nadstrop- je, jim je prišel nasproti glas: »Še osemnajst stopnic. Oprosti- tc. da vam prizadevam toliko muje!« Pognali so se kvišku do tretjega nadstropja, odkoder je vodila Ie* stcv v nodstrešje. Toda v tem hipu je nekdo potegnil kstev kvišku in zaprl policajem pot prav pred nosom. * * * Razburjenje, ki je je povzročil ta drzni čin, še sedaj ni pozabljeno. Listi so tiskali posebno izdajo za posebno izdajo. Vseh se je polotilo neko razburjenje in radovednost. Najbolj pa gospodov na policiji. Neprestano so prihajala poročila, telefon je brez odmora pel. Končno, proti ena jsti uri, sc je posrečilo pri* četi ncke vrste sejo. Prasville je bil navzoč. Šef kriminalnega oddelka je podal svoje poročilo: Včerai proti polnoei je pozvonil na vrata neke hiše v ulici Arago neznancc, ki se je vratarici predstavil za poli* cista. Ko mu je odprla, jo je vrgel na tla in zvczal. Deset minut po* zneje je na isti način postopal z ne* kim gospodom in damo, ki stanu* jeta istotam v prvcm nadstropju. Nemoteno je potem lahko ukrcnil vse potrebno za atentat ter se je lahko pripravil tudi za beg preko streh. »In za vas ni nobenega dvoma, da je to Arsene Lupin?« vpraša po* licijski prefekt Prasvilla. »Nobenega. Saj tu gre za njego^ ve pajdaše. In nihče drugi bi kaj tako drznega in točno pripravlje* nega ne zmogel,« odvrne Prasville. »Potem pa ni tista oseba, cigar stanovanjc na trgu Clichy ste vče* raj zastražili, Arsene Lupin?« »Vsekakor, a nismo vedeli, da ima hiša še en izhod zadaj. Danes zjutraj, ko smo to odkrili, ni več bilo nobenega v stanovanju. Sluga Ahil je tudi damo odvedcl.« »Kako je ime tej ženski?« »Ne vem,« je make obotavljajo* če spravil iz sebe Prasville. »Toda vi veste za ime, pod ka* terim se je Lupin skrivali?« »Vsekakor. Gospod Nicole, za? sebni učitelj. Tu je njegova poset* nica.« Med tem je vstopil stražnik, ki je javil prefektu, da ga v clizejski pa? lači zovejo v avdijenco. Odhajaje ie prefekt pripomnil proti Prasvil* lu, da se bo zdaj odločilo o Gilber* tovi smrti. Istočasno je pa stražnik izročil tudi Prasvillu posetnico. Ko jo je ta poglcdal, je kar poskočil. »Ali je dečko predrzen!« jo siknil. Na posetnici se je namreč bralo: Nicole, zasebni učitelj. (Dalje.) Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Ludvik Zorzut. Kres suelih treh Kraljeu. (Bažični motiv iz Brd: prizor Vsi (mogočno): Pred svet' mi tremi Kralji — v noč po brdih za^ore kresovi in deca raja z bäkljami pojoe, žare razsvetljeni bregovi! Recitator (pripovedovalno): Je bii slovcnski rod še star pogan, priži^al je bogu kres — žrtvovanja, je solncu mlademu bil darovan — Za znamenje božične^a spoznanja še dandanašnjc žrtvenik postavijo v spomin iz davnih dni na Kraljev dan, ki mu pri nas mal — božič pravijo. Vsi (vcličastno): O sveti trije Kralji, priž.aitc nam božični kres! O svcti trije Kralji, priž.L|itc Brdom luč z nebcs! Oiroci (vcsclo): Na <*majni brinja mi narežemo, v velike snope ga povežcmo, po zornicah La spravimo na breg. In bakljc brinjcve nasečemo, vse z mehko smolo jih prevlečemo. Naš kres najlcpši bo od vseh! Vsi (hrepcncčc): O svcti trije Kralji se bodo k nam žc pripeljali, o svcti trijc Kralji nam bodo kres prižgali! Otroci (rtizposajeno): Mi bakljc brinjeve iztešemo, pri krcsu ž njimi mi zaplešemo. Jolilajson — Kristelajson.! Z rcbulico mi napojimo se, Jolilajson — Kristelajson! Vsi (vzhičeno): O sveti trije Kralji na cesti so — že k nam gredö, o sveti trije Kralji, pozdravljeni — srčno! * # * Zenske (zaeudeno): Na bregu kres gori ves breg žari, žari! Naš kres pod noč se vžgal je! In brinje prasketä, vse v iskrah trepetä! Plamcn v grmadi vzplapolal je! Moški in ženske (prisrčno): Še drugi, tretji, z grioev vsepovsod vsa Brda so en kres, ki zažarel je in v eni veri je objel ves briški rod: en sam pi am en ljubezni ga objel je. Vsi (z.adovoljno): O dobri sveti trije Kralji na grieku vsakem kres zanetijo, o dobri sveti trije Kralji, vsem Bricem Božič svetijo. Otroci (rajajoe): Jolilajson —! Kristelajson! Otročiči — kolačiči in dekleta in fantiči! Klöbasic naberemo, v kresu jih izcveremo v vrelcm vinu skuhamo, v veterčku počuhamo . .. Jolilajson! Kristelajson! Zenske (mehko * sladko): Pod žarnim ncbom poigravajo otroci z bäkljami pojoe... Zvonovi sladko pritrkavajo ... Treh kraljev je prelcpa noč! Vsi (gostoljubno * prazniško): O — jejte, sveti trije Kralji, Božiček dal nam je ta dar! O — pijte, sveti trije Kralji, vsi: Gasper, Melhar, Boltažar! Otroci (rajajoe): Otročiči — kolaeiči in dekleta in fantiei! Jolilajson — Kristelajson! Naložimo, naložimo še brinja, robidovja, akacije, trnja vmes! (ponosno) Naj plapolä božična ta svetinja! Od vseh najlepši je naš kres! (rajajoe) Klobasicc naberemo, v kresu jih izcveremo! Jolilajson — Kristelajson! Ženske (vzradoščeno): O — še gori in koliko ljudi ožarja v višnjevem plamenu! na Bregu: nastopi zbor Bricev.) Moški (resnobno): Pri njem modrujejo si prorokujejo možjč o letu in vremenu. Moški t solo (šaljivo * resno): Ta kres — kres malega božiča o toči nam povedati on zna, ko v njem kot sapa samega hudiča preeudni, skrivni veter zapihljä. Ne čujete — odkoder veter ta pri= haja in v ogenj se zaganja neprestano, vsa toea prišla bo iz tega kraja, po tistih brajdah vse bo pokoneano! Zenske in moški (užaloščeno): Vsa toča prišla bo iz tega kraja, po tistih brajdah vse bo pokončano! Otroci (poskoeno): Naš kres — ne vgasni se — naš kres, po'skocimo, poskočimo še čez! (pojemajoč) Otročiei — kolaeiei! Naš kres — ne vgasni se — naš kres, poskočimo šc čez! Otročiči ...! Otroci, ženske, moški: (vsak po= sebe med seboj ponavljajoe — otožno) Je dogorel, je dogorel. .. () kje ste sveti trije Kralji? Naš kres je dogorel... Molčitc svcti trije Kralji? Žerjavica je in pcpel! — Vsi (pobožno, veličastveno): O sveti trije Kralji prižgite nam bo/ični kres! O, sveti trije kralji, prižgite Brdom luč z nebes! Ruža Lenardič inž. Milan Mikuž poročcna Kojsko 21. XII. 1927. Sv.Lucija AC0ÜA PEUEABABBA proti izpadanju las. Vsebuje kinin ic je vsled tega po* sebno pnporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenic* po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca> stellanovich, lastnik F. Bollafio, I Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Listnica uredništva. V. K., Sv. Križ: Tajništvo K. D. Z. je posredovalo v Vaši zadevi pri pristojnem uradu. Sporočite nam po dopisnici naslednje: 1. Ali gre za staro električno napravo predilnice v Ajdovščini? 2. Ali za konsorcij, ki priskrbuje občini elektriko? 3. Ali pa grc za povsem novo elektrieno napravo? Odgovo- rite nam ali pa tajništvu K. D. Z. eimprej na stavljeno vprašanje, na kar bo tajništvo v zadevi ponovno posredovalo. 5. P. G. V., Ledine: a) Na vpra. šanje, kakšna je postava glede ometanja dimnikov na dežcli, Vam sporoeamo: Goriška dežela ni imc; la enotnega stavbenega reda, pač pa sta ga imeli Kran jska in lstra. Ob* čine bivše Kranjske imajo pravil? nik za dimnikarie. Na splošno ve^ lja gotovo, da lahko skrbi gospodar sam. za eišeenje dimnika; ako dim- nikar ne čisti, mu ni treba plaeati. Svetujcmo Vam, da se v tej zadevi sporazumete z obeinskim naeelni- kom; b) Prizadeti: Ledine^Krusce: Pu* stite vso stvar nri miru in ni treba se razburjati. Če bi [im hoteli za* braniti, bi imeli samo vi škodo. M. R. Zadlog: Žalibog smo pre= pozno prejeli. Pozdravljeni! Dots. Gius. Cornel specialist za bolezni v nSesih, nosn in grln, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assitent prof Brunetti v oddelku za nosne in ušcsne bolezni v niestni bol- nišnici v Bcnetkah je odpri ambulatorij v Gorici, Via Garibaldi 11 (prej Teatro). Spreji'nia (¦(! 9-11 predp. in od 3-4 pop. v obliki kovčka ali pa za sobe, Decca z veiiko zalogo plošč z modernimi slo- venskitni pes- mimi.Pritikline za gramafone, vzmet (peresa) in popravila v knjigarni WO- KULATGorica Corso, Tel. 34 Na prodaj sta dva bika svicar= ske pasme, eden star 18, drugi 12 meseeev, potrjena in priznana od komisije, prvovrstno pleme. Kdor ždi kupiti, naj se hitro pobriga. Okrctič Franc, Kostanjevica na Krasu št. 94. POZORÜ Velika zaloga mrtvaških potreb? sein 20% ccneje kot povsod dru* god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberg št. 3. VOJNA ODŠKODNINA. Konzulence, zastopstva, prizivi, konkordati, likvidacije, davčne za* deve, posojila vsake vrste, vštevši posoiila na starostno obrabo. — Pisarna: A. Trampuž, sod. oficijal, Gorica, Via Garibaldi 20, I. nadstr. Prenosljivi gramafoni Širite Goriške Sfražo,, Franc Prencis, izdelovatelj orgel in harmonijev v Solkanu se pripo* roča preč. duhovnikom in drugim za vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Pregledi brezplaeno! Lioya Sabaude, i rihodnje vožnje: v Sevemo Arnerikoi »Conte Biancamano« 25. 1. 1928. »Conte Grande« 14. 2. 1928. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Conte Verde« 5. 1. 1928. »Pincipessa Maria« 13. 1. 1928. »Principessa Maria« 13. 1. 1928. »Conte Rosso« 19. 1. 1928. Iz Genove v Buenos Avres v 13y2 dneh. v Avstralijo: »Regina d'Italia« 30. 12. 1927. Informacije daje in sprejema prednaroeila na vozne listke za« stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle St. 4. Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIGHER sprejema v G G R I O I Piazza della Vittoria štev. 20 :"i PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob are* dah in petkih ob pop. urah). Zovod Dp. BONGINil-FINETTI TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganjc v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10- 12 in oci 15-17. Plačatn najvišje cene za naravne kože vseh divjih živali vštevši krte; strojenje in izdelovanje; prodaja pasti, WINDSPACH,Via Carducci 6, GORICA PODRUŽNEC A {\Mwsk hreditne banhe v Boric? Corso Verdi! „Trgovsk! Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bank« Delniška glavnica rnrfrala FIIHEF iflNFS Rczerve Dfn. 50,000.000 l!Eliirßlfi LJUDlJHllH Din. 10,000.000 PodruJnice in egenciie : Brcžice, Celje, Črncmolj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovii, Novi Sad, Novomesto, Piuj. Prcvaljc, Rakck, Sarajevo, Slovenjgradtc, Split, Trst. Sezotiska ekspozitiufc : Rogažka Slatina. Vloge na knjižice po 4 \2%. Vloge v iekoiem računu lir ali dinarjev, (najugodnej.se obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejŠih cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.