279. številka Ljubljana, v sredo 5. decembra XVI. leto, 1883 Uhaja vsak dan »v. «.-er, isim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele r.a vse leto 16 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., . J 'don mesec 1 gld. iO kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vBe leto 1« gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaoc I gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuua se 10 kr. za mcHoc, po 30 kr. za četri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina 4na&a. Za oznanila plaću je se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedrnkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ss izvolć frankirati. -- Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je v Ljubljani v Prana Kolmaoa hisi .Gledališka stolba". U p ravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativna stvari. •Ki 'F Iz nove parlamentne palače. Z Dunaja 4. decembra. [Izv. dop.] Ko bi Alcibiades ali Perikles ali kateri starih Grkov se vzdignil iz groba in bil postavljen pred nov parlament ter gledal velikansko, v grškem slogu vzdigujoče se kameneno poslopje, mislil bi morda, da stoji kje t« m na akropoli. Pa začudeno bi se vprašal, od kod ta megla, dež, neprijeten biad ? Soli bogovi na veke zatemnili solnce s črnimi oblaki in na mesto jasne toplote grškega podnebja na ubogo zemljo navalili mrzlo, mokrotno meglo? Krasen je res grški slog, a svetiti se mora v krasnih solučnih žarkih in iskati ne sme človek v grški palači umetne toplote, ampak hladne sence pred pekočo vročiuo južnega neba S tacimi mislimi ustopil sem v novo parla mentno poslopje, pa priznati moram, da me je iznenadila nepopisljiva krasota, katera oko očara na vsaki stopinji. No, za osem ali devet milijonov goldinarjev se že da kaj lepega izdelati. Zapuščena stoji zdaj stara Šmerlingova lese-njafa, v kateri se je vršil imenitni del avstrijske zgodovine od letu 1861., ko je bila v naglosti postavljena iz lesa brez vsacega vnanjega okrasi, do leta 1883., ko je leseno stavbo zapustil državni zbor z vso drugo večino, nego je v njej ae šopirila Od leta 1861. do leta 1879. Zares milo pri Brci mora danes biti ustavoverni stranki, ako se spominja, da je ona leta 1873., ko je bila na vrhunci svoje moči in slave, sklenila zidati monumentalno poslopje, ki bi |e poznim vnukom nhznanjevalo mogoČno*t pradedov, prisegajoči!) na nemški liberalizem, lu zdaj, ko je zgradba dovršena, stoluje v n|ej vsa druga večina, ustavoverna stranka pa razbita se lovi po novih programih, da bi skupaj držala omajana krdela svojih privržencev. In vender bi morala sama priznati, da v nobenem avstrijskem parlamentu iih mora stalno vladati stranka, ki si je na svoj prapor zapisala nemško hegemonijo nad slovanskimi narodi. Stara lesenjača pa zapušča še drug resen opomin za vse politične stranke. Leta 1863. so Čehi zapustili lesenjačo in proklamirali pasivno politiko. Kako zaničljivo in porogljivo so pisali njihovi časniki o Šmerlingovem teatru. In 16 let pozneje napolnili so se prazni sedeži s češkimi poslanci, kajti izpre-videli so, da je ni nesrečneje politike od pasivne. Ali si bodo nemški liberalci, ki zdaj tako pogosto govore o abstinenci, zapomnili pouk iz zgodovine Šmerliugovega teatra ? č> ne in če res izstopijo iz zbora, gotovo to ne bode na škodo sedanji večini, ampak tistim, ki s tem, da ;-e odtegnejo sodelovanju, prepuščajo ostalim vso postavodajalno oblist. Občni zbor Slovenskega društva v Mariboru. (Dalje.) „Kar se kmetskih in obrtnijskih stvarij tiče, dobili smo par dobrih postav, n. pr. proti ponare-jenju vina; ali žalibože še ta postava ni dobro iz vedena. — Za živinorejo se je mnogo storilo, da bi se boljSa plemena uvela. Na uvažanje živine iz inozemstva ualož.il se je col, da se tako ne more tuja živina kakor do sedaj uvažati, in da se sploh živina, če je v tamošnjih državah kuga, ne sine uvažati Vsled tega je cena živine znatno poskočila. — /'hranilo se je jemati velike (oderuške) obresti Sklenila se je postava zarad hranilnic in hranilnih društev, vsled katere se je mnogo novih takih zavodov osnovalo, ker posebno manjši zavodi ne plačujejo več tako visokih davkov, be le, če im m jo 2000 gld. na leto čistega dohodka, plačujejo celi davek, t. j. 10°/0 od čistega dohodka. Sedaj se mora še nekaj storti, namreč, da se zabrani in zavaruje, da se ne bodo kmetje kar tako tebi nič meni nič spravljali raz posestva. Nekaj zemlje naj bi kmetu vedno ostalo, da mu upniki vender vsega, ne morejo vzeti. Taka postava obstoji dosedaj že na H .nove-ranskem in v Ameriki; zovejo jo lleimstettengesetz ali Hoferecbt. Treba bode tudi nove podedovanjske postave, da se ne bodo kmetije preveč, drobile in skrbeti bo treba, da se zagotovi obstanek tistemu, ki gospodarstvo prevzame, da ne pogine ne on, pe tisti, katere ima izplačati. Sedaj pa o političnem položaji. Kranjski deželni poslanci so preteklo nedeljo se zbrali v Ljubljani, da se posvetujejo, kako se naj ravnajo zanapr«j, ali naj podpirajo Še naprej sedanjo vlado, ali jej naj stopijo nasproti. Mi slovenski poslanci odločujemo veČino; vlada ne more reči: idite kamor hočete! Vlada nas potrebuje, ako hoče še dalje vladati. K večjemu, če državo: zbor razpusti. Vlada je za kranjske Slovence nekaj storila, ali ker so ti samo del, in ker, če so štajerski in koroški Slovenci ponemčeni, pride potem vrsta na kranjske, zaradi tega je životno vprašauje tudi za kranjske Slovence, da se razmere tukaj zboljšajo. Zaradi tega se je sklenilo z vso odločnostjo potegovati se za ostale, izven Kenijskega bivajoče Slovence. Sklenilo se je, da idejo naši poslanci h grofu T.mite | u ter mu izročo spomenico, v katerej so i/ražene naše terjatve. Natančnejši obseg se bode ob svojem času razglasil. V tej spomenici se bode poudarjalo, da mi priznamo, kar je vlada storila za kranjske Slovence, ali da to ni zadosti, nego ravno to, kako se proti ostalim Slovencem postopa, to kaže, kake volje je vlfeda. Zaradi tega ne moremo trp* ti, da nas v vseh drug li deželah sti-kajo. Ce nam bo vlada nekoliko dobre volje pokazala, te laj pač mislim, da jo smemo z mirno vestio se dalje podpirat«. Posebno pa Dam vlada sed;«j mnogo lag'je ustreže, ker imamo manje prositi, ker se je za kranjske Slovence nekaj storilo. TaafftS sum prizna, da je na Kranjskem Bertaj mir, in da bo tr« ba na Štajerskem in drugod tudi ravno tako red napraviti Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) Odveč bi bilo tukaj razkladati, kdaj in kako so se časopisi začeli pri Per/.ijauih, Japoncih in Kitajcih; — dosta prej nego pri sedmiiih evropskih narodih. Tako je Kitajcem 1. 1366 ustanovil II o n g v u , prvi cesar iz Mingovega rodu, časopis, ki prijavlja dvorne in državne dogoobe in naredbe, ter še sedaj v Pekingu izhaja. Po takem šteje ta kitajski časopis še nekaj vi č letnikov nego naše zaslužne „Novice" od leta 1843. Sedanje časnikarstvo evropskih narodov se je rodilo v Italiji in sicer v prvi tretjini 16 stoletja. Zgodovinarji naj določijo, ali je res (iznova že 1. 1507 imela prvi časopis, ali so pa „Notizie seritte" od 1. 1526 v preslavnib Benetkah bile prvi pravi časopis. Gotovo je, da je na javnem mostu lahko čital rečene „pi- sane novice" vsak. ki je plačal mali deuar „g a-zeta" imenovan. In po tem denarji so rečem* »Novice" kmalu imenovali gazita. Italijani še sedaj tako pravijo uovinam in njih besedo so si izposodili Francoz) e („gazette"), Španjci („ga-ceta"), Portugalci („gazeta*), Angleži („gazette", ti so jo imenovali tudi „News letters") in Poljaki (na pr. „Gazeta Narodova", „Gazeta Krakovska"), katere mi je zadnjič neki poljski pisatelj o najini pravdi, zakaj imajo Poljaki toliko tujih besed (latinskih, francoskih, nemških in drugih tu,k) v svojem jeziku, imenoval Angleže mej slovanskimi ro lovi! Odveč j., tu omenjati, da so isto besedo prisvojili si tudi Kusi, vender moramo tu izrecno poudarjati, da so ravno za časopis („gazeta") mogočni Rus« že s prva imeli lastno, slovansko besedo „vedomosti" ; vsaj tako so se imenovale prve make novine — „Mo s knvska i a Vedomosti", katere so bile leta 170:1 jele izhajati in katere je prestavni car Peter Veliki sam pomagal uredovati. Z rečenim bi pač ne bilo v nobeni zvezi, ko bi tukaj zasledovali, kako časopisom pravio dru^i slovanski rodovi in ostali neslo vanski narudje evropski. Ti din g (angleški) in T hej d in g ali Thei-dung (oizODOmftki) ste rodili nemlko Zeitung, ki ne je kot grda upaka urinila v vse slovenske pokrajine, Mej nezavednim narodom se ta spaka sedaj le počasi umika časniku in časopisu, novina m in novicam; temu se pač ni tuđiti, dokler so naše družbinske in državljanske farmere take dn se prostak in nit ščan d rži t* za neko vzvišeno bitje, ko citata svoje „cajtengeu in „caj-tnge". Bila bi prava, kaj zanimljiva naloga izvedenemu zgodovinarju, ne pa temu ni učenemu podlist-karju »Slovenskega Naroda", da bi korenito pre-iskaval ter na drobno dokaz;1!, kako počasi in zakaj se je tako počasi razvijalo novinarstvo celo pti velikih in ratmerno aaobraženih narodih evropskih. Poudarjati bi moral tudi politične razmere, ker prav te so premočno uplivale na njega raavitek. Kdo se bi potem Čudil, da mi Slovenci, tako malobrojna veja slovanskega debla, nesmo skoro do konca minulega stoletja imeli nikakeršnih Se ve d«, kar se je v 20 letih grešilo, se ne more v par letih vse popraviti, ali upati smemo, da se bo vender in to korenito popravilo. Končujoč svoj govor, kličem: Bog živi vrle slovenske može Mariborskega okraja !J (Burno, dolgo trajno odobravanje.) (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. decembra Croaposka zbornica je pričela včeraj sejo kmalu po jednajsti uri. Po nagovoru predsednika grofa T ra u 11 m a n n sdorf fa so se priobčili dopisi. Minister-prvomestnik opozarja z dopisom nadškofa Goriškega, dr. A. Z o r n a , da zavzame svoj sedež v zbornici. Pravosodni minister naznanja, da se je knez Alfred "VVindischgriitz imenoval stalnim članom državnega sodišča. Finančni minister poroča, da se je razpustil centralni komisijon za ure-jenje zemljiškega davka Na to se vrše dopolnilne volitve v posamezne odseke. V finančni odsek )e bil voljen grof Monfecucculi, v budgetni baron R i e-8 e n f e 1 s , v gospodarski baron C e s c h i, v železniški knez W i n d i s c h g r ii t z in v odsek za državne pogodbe baron Ho Ima u u. Prihodnja seja se skliče pismeno. Trgovinsko ministarstvo je v ponedeljek prvo-Bedstvu državne zbornice izročilo vse akte, zadevajoče preiskavo znane afere Kaminskega. Dopolnilna volitev v moravskom veleposestvu namesto odstopi vsega LUtzovva in Badenfelda je določena v 15. dan decembra; in sicer se bode voldo po tistej volilnej listi, kakor 28. avgusta in 14. septembra t. I. Akademični senat Diiiiajakeira vseučilišča je imel v ponedeljek sejo, v katerej je z ozirom na kriva in zlovoljna poročanja nekaterih listov o vse-učiliških dogodkih sklenil s častno obvezo, d.i se obravnavanja seje odslej obdrže tajna. — Profesor Lorenz je zaradi bolezni začasno ustavil svoja predavanja. Hrvatski listi se havijo z novoimenovanim banom Uradne „Narodne Novine." izražam nado, da si bode novi ban prizadeval Hrvatsko, katere je sum vgleden sin, materijalno in duševno povzdigniti. — nPozor" pa pravi drugače; on vpraša: „Kdo je ta izredni mož, poklican zavzeti mesto Znuija in Frangepaoija? Hrvatski narod ne ve nič o njem. To je označujoče. Dostojanstvo hrvatskega bana je jedno najstarejših in najuglednejših v Evropi in na tako mesto pridejo možje, ki so si zadobili v Hrvatih veljavo, kakor Jel tčič. Mažurauić. Grofa Khuen-Hedervi-1 v ia ne pozna todi nihče kar pomeni, da ni bil pri imenovanii nikakor merodajen brvatsk upliv, da prid«- torej tujec v tujo deželo." Dalje se obrača „Pozor" proti i/peljavam magjarskih listov ter končuje: „Marjan naj se ne motijo; dandanes še z Rauchovimi sredstvi ne dobe v Hrvatih može, ki bi izvajali njih intencije; doka/: temu, da so morali zd:.ujega bunu iz Raabe jemati, k"r «a v Hrvatski ni bilo dobiti. Ako se bodo kdaj preuarejale ustavne postave, bodo Hrvati jedini v tem da se odstrani kontias.uiiatui a ogerskega ministra-predsednika pri imenovanji hrvatskega bana ter da postane bau, nosilec državnopravne samouprave hrvatske, nezavisen od ogerskega upliva". ViMMftje države. Bolgarski eksarh reklamuje pri Porti cerkveno pravosodje in pravico imenovanja bolgarskih škofov, kakor je bila ustanovljena v pogodbi San Stefano. — Knežji ukaz naroča kamori, da se naj izjavi o prenaredbi 8 in 9. člena Tirnovske ustave; ob jednetn priobčuje načrt Cankova, po katerem bi se ljudsko zastopstvo delilo v navadno sobranje in veliko. Sobranje se voli neposredno tako, da pride mandat na 20 000 ljudi) Veliko sobranje se stori, ako se strne sobranje z drugo kamoro. Ta kamera ima pravice upravnega in zakonodavBkega značaja, posvetuje se pa le o postavah, katero je sobranje že sklenilo. O budgetu sklepa samo sobranje. Avstrijski diplomatski agent v Kajlrl je dobil v ponedeljek od konzula v Chartumu telegra lično poročilo, da so došla tjakaj iz Kordofana skozi Fahsode pisma, javljajoča, da je uničena le tretjina egiptske vojske z angleškimi oficirji in generalnim štabom vred. Ostanek vojske taboruje pri Rabadu, dobiva živež iz Tokella in pričakuje podpore. Konzul zatrjuje kot, zelo verjetno, da se ne obistini popolno uničenje Hicksove vojske. Mesto Cbartum da je mirneje. Egiptska vlada pa ni dobila jednakega poročila, torej ni popolnem zanesljivo. Dop isi. Iz Šmarija pri Jelšah, 2. decembra. [Izv. dop.] Ukaz justičnega ministra, kateri veli našemu c. kr. pristavu Rothschedlu, naj izstopi iz odbora nemškega „šulvereina", nas je radi raznih razlogov iznenadil. — Kdor čita „Slovenski Narod", „Slov. Gospodarja", „Stidst. Post" in druge slovanske liste, temu so znane borbe mej političnima strankama v Šmariji, ki trajajo že jedno leto, in katere se ne bodo ulegle, dokler se iz Šmarija ne izkrca tista oseba, ki jih je uzročila. Te osebe nam ni treba več zamolčati, ker se je njeno ime že tolikokrat imenovalo; mislimo namreč nemirneža Ger-čarja. Zdi se nam, kakor bi imel Gerčar privilegij, da kali mir mej političnima strankama na vsakojaki način; tudi tega ne moremo razumeti, da se mu spregledajo taki škandali, kakor jih je on že nepravi!. Ko bi se tako, kakor on, vedla od njega zaničevana „familia inferior", ali pa „leute niederer abkuntV, kakor je ta gospod v „Deutsche Wacht" imenoval duhovnike in pa učitelje, gotovo bi se ti biez odloga premestili v Sibirijo ali v dolino Jozafat, katere nikoli solnce ne posije. A Gerčar ostane? Meseca septembra t. I. bil je Gerčar zaradi raznih razlogov v preiskavi, katera se je, če smo prav poučeni, vršila na podlagi dopisa iz Šmarija v „Slidst. Post", ki je bičal provokatorično obnašanje naših sodnijskib pristavov Rotbschedl-a in Gerčar-ja. Tu se je omenja) skandal, katerega se je Gerčar v neki gostilni udeležil in s katerim je izgubil zadnjo trohico spoštovauja pri tukajšnjem občinstvu. Iz tega dopisa je bilo razvidno, da tisti dan, ko se je konstituiral nemški „šulverein" v Šmariji, ni samo Roth-sehedl. ampak tudi Gerčar razobesil nemške zastave in da je tudi on m^j uradnimi urami pel „Wacht am Uhein" pred sodnijskim poslopjem v Pušnikovem vrtu, kjer je ljudstvo v sodni jo mimo hodilo in strme poslušalo njegov vrišČ! Kolikokrat se je že reklo, da je glavni agent nemškega „Šulvereina" v Šmariji le Gerčar, da je on razpošiljal svoje sub- ngente po celem Šmarijskem okraji in da je on sam tratil čas s tem, da nabira ude za „šulverein". Kmet, ki je mirno oral na svojem polji, ni si bil Bvest pred Gerčarjem, moral je zapustiti plug ter se podati na cesto, koder se je ta gospod mimo vozil, ko je nabiral ude za „šulverein". Kdo drug, kakor Gerčar, je tiste uradnike, ki niti pojma o „šulvereinu" imeli neso, k temu društvu pridobil? Kdo je dražil uradnike proti nam, ter jih hujskal, naj ne občujejo z nami? Nikdo drug, nego Gerčar. Znano je, da je on v eodnijskem poslopji za „šulverein" agitovai in da je on tisti neolinanec, ki našim narodnjakom periodično ne odzdravlja. Take neoglajenosti naša „familia inferior" nema! Kdo drugi nego Gerčar je sprejemal goste, ko so prihiteli iz Celja in Konjic, da v plenice povijo sedaj „na pravici" (na parah) ležeči nemški „šulverein" ? — Iz tega sledi, da je Gerčar, kakor prvi in glavni agent nemškega „šulvereina", začetnik vsega nepo-koja v Šmariji. — Rothschedl, kateri si menda Se domišljeval ni, da se nahajajo taki značaji, kakor-šnega bode gotovo, če ga Se ni, v GerČarji spoznal, je — kakor se je že reklo, — obvisel svojemu kolegi na limanicah, on je bil žrtev, katero je Gerčar svojemu molohu doprinesel. Kdor pa misli, da je Gerčar nemški „šulverein" iz zgolj unetosti za nem-Štvo v Šmarije spravil, se vara. Njemu ni mar za poSten boj narodnih strank, ampak dobiš ga tja, kjer je „hetz" in sicer največja nhetz". Dokler je Gerčar popeval chansouette, dokler je imel še konjička in voziček, dokler je bil še samičen in dokler je metal rakete in razsvetljeval z bengaličnim ognjem uboštvo našega kraja, tako dolgo je bilo veselja zadosti „nnd es vvar a hetz"; a sedaj, ko je to minilo in ko so si na Duaaji zmislili nov „hetz", „šulferein", bo je Gerčar, kakor naprednjak in za vse novo unet agent, tega poprijel. Življenje v Šmariji mu je bilo premrtvo. Tukajšnji prebivalci se neso za drugo brigali, nego sami za se in svoj posel, za Gerčarja pa seveda najmanj ; časopisi neso nikoli omenjali Šmarija in menda ga je začelo biti sram, da živi v tako pogubljenem kraji. Zato je pa dregnil mej nas, da se o Šmariji zve in da nas zdrami, ter je napadel najprej okrajni zastop, potem duhovništvo, učiteljstvo iu sploh ljudi, ki imajo več upliva v našem okraji, kakor on. — Koncem septembra meseca je bil Gerčar v drugej preiskavi. Tožil ga je neki kmet, kateri je bil v hranilničnih zadevah od njega poškodovau. — Vse to in mnogo več druzih rečij je od Gerčarja obče znano, zaradi česar je on zgubil zaupanje in spoštovanje tukajšnjih prebivalcev. Pred kratkim je „Stidst. Post" razglasila novico, da bode Gerčar VBled omenjenih preiskav premeščen, ali že v drugi številki zatem je prinesla Gerčarjev popravek, češ, da to ni res! Kaj naj verjamemo? Da se Gerčar iz Šmarija prestavi, to je že davno zaslužil in laglje je verjeti prvo novico, katero je prinesla „Stidst. Post", kakor drugo. Ukaz justičnega ministra glede Rothschedl-a slovenskih novin, nikakeniuega časopisa v slovenskem jetiku pisanega. „Laibacher Zeitung" se je bila res že 1778 porodila ijedno leto poprej pa „Klageufurter Zeitung') ter je prijavljala razne krajne in deželne novice, drugače pa je že takrat pridno strigla uradni „ dunajski d i ar i p' — kar je našemu narodu bilo ljubo in sveto. Našemu narodu, ali natančneje našemu narodnemu razvitku ni prav za prav nič hasnilo, da je cesar Jožef II. 12. julija 1781 proglasil tiskovno svobodo. Ta glasoviti „Censur-P atent" je odpravil vse zapreke, ki so se prej 3tavile časopisom. Listi so mu bili le (Vfieunei isches Diarium) in še par tujih listov. Iz .malovažne stvari" („minder vvicutige Dinge"), na tega vidimo, da je to našej ljubeznivi „Laibacherici" bila že začetkom navadu; in stara navada je železna srajca In kdo bi se bil takrat drznil s slovenskimi novicami stopiti pred svet, ko se je na Dunaji ravno kovala sistema, po katerej bi se bili imeli od leta 1780 do 1790 ponemčiti vsi narod je obširne Avstrije. Srečne se lahko štejemo, da so nasi čvrsti pradedje za one dobe omikanega a brezobzirnega absolutizma ohranili v svojih bornih kočah materni jezik, najdražji zaklad narodov. Pisatelj teh vrstic bi ne hotel te dobe nikdar imenovati dobo omikanega ali razsvetljenega absolutizma, vsaj z narodnega slovenskega stališča ne; kajti ua razsvetljenost, na pravo omiko pač ne spominja ono brezobzirno tlačenje in uničevanje vsega, katere državuej oblasti nikakor ni treba paziti. Vse drugače pa je na naš narod uplival francoski prevrat, katerega prave uzroke nam je slovenski pisatelj po imenitni Buckleovi „Ilistory of english civilisation" obširno razlagal. Zgodba se je drvila za zgodbo, prekucija za prekucijo in kri se je prelivala tako strahovito, da se še sedaj radi prekrizujejo naši cigovmigovci, ko hitro slišijo me-novati francosko revolucijo. In vender je tu prevrat prestvaril Evropo, pa tudi blagodejno uplival na razvitek slovenskega naroda. Naši zgodovinarji, zlasti pa bodoči spisovatelji zgodovine našega slovstva naj bi zasledovali, po katerej poti je prevrat uplival na Vodnika, ter ga napotil, da je jel izdavati prvi slovenski časopis. Žal, da ni g. prof. Leveč v svojih obrazih „odličnih pesnikov in pisateljev slovenskih" (I. Valentin Vodnik) rečene točke raziskoval in primerno poudarjal. V Vodnikovem časopisu samem in v drugih poročilih — morebiti v listih tedanje „Laibacherice" — se bi dalo najbrže zaslediti več dot i enega gradiva, ki bi zaznamenovano stvar pojasnilo. Neukemu podlistkarju ne pristoja tako preiskovanje. Sam Vodnik — vsuj podlisU kari u se to dozdeva — gotovo ni tega povedal v predgovoru Lj ubijan sk ih „Novic" v novo leto 1797: .le kaša zavro-la? Se trga kaj nit V Kaj aosod moj dola Sem prašati sit! Al' pameti 'majo Po Bvetu kaj več, Al' druj'ga kaj znajo, Ko hruške zgol' peč' Od tega Novico Ljubljanske pov'dd: V nov' leto potico Se take ni blo! (Vodnik, str. 36 In 37.) (.Dalje prih.) nas je tedaj so*ebno radi tega izoeoadil. ker obsoja zapeljanega, zapeljivca pa ne! Hudoben svet trdi, da je omenjeni ukaz justičnega ministra Gerčar po svetu raztrosil. — Al. za to, da kompromitira svojega v past ujetega kolego? To bi bil prelep značaj! Ja vender nas v tein marsikaj potrjuje. Nam se namreč zdi nemogoče, da bi Gerčar radi navedenih razlogov ne bd posvarjen. Če je pa bil Gerčar obsojen na ta ali drugi načiu, tedaj bi se njegova obsodba z Rotbschedl-ovo ob jednern izvedela, ko bi omenjeni ukaz kdo drugi, kakor Gerčar, po časnikih naznanil. Če je pa naša slutnja vender le kriva, tedaj pa pričakujemo od tistega Gerčar-jevega prijatelja, ki je njegovo obsodbo zamolčal, da jo sedaj naznani, da ime Gerčar-jevo vsaj v tem oziru ne bode škode trpelo. — Če bi se pa take reči, kakor jih doprinaša Gerčar, njemu spregledovale ali odobravale, tedaj bi pa v resnici bili „leute niederer abkunftu obžalovanja vredni. Kdor bere ta dopis, naj ne misli, da želimo škodovati Gerčarju. Nikakor ne! Kar smo tu navedli, bralo se je že skoraj vse v zgoraj imenovanih listih. Škodovati nečemo nikomur in tudi Gerčarju ne, želimo si pa mesto njega uradnika, ki bode od ljudstva spoštovan in ki si bode znal spoštovanje zaslužiti. Take terjatve so opravičene, ako ne zadostuje, da uradn k svoje delo mehanično opravi, ampak da ga dobro opravi, kar je pa sodnijskemu uradniku le takrat mogoče, če mu ljudstvo zaupa in če ga epofituje! Iz Preddvor« 4. decembra. [Izv. dop.] Pač je našteti več ovir rednemu šolskemu obiskovanju na kmetih. Daljava, predsodki tistih starišev, ki sami nič ne znajo, po zimi mraz, po leti pa paša in druga dela itd. tako, da bi bilo čudo, ko bi otroci redno v šolo hodili. Z dobroto pa se ujamejo, kakor ribice na trnik ali ptički v nastavo. Ako se učencem marsikaj podeli iz »Narodne šole", pisalnega ali risalnega blaga za dober napredek, ali ako se revščini pomore, olajša se nepričakovano šolsko obiskovanje. Še boljši pa je, ako se revnim z obleko in še posebno po 2iini z gorkim obuvalom ustreže! Tako je neprecenljivo dobro storila v svoji poslednji oporoki ranjka 94 let stara gospa Marija Urban Čičeva, mati gosp. grajšaka Edvarda Urbančiča, ki je bil nedavno z viteškim križem Fran Jjsipovega reda odlikovan. Omenjena gospa je blagosrčno volili razen tisočaku za uboge tudi 100 gld. za obutev revnih učencev, da bi tudi taki ložje v šolo hodili. Omislila se je s tem volilom do 40 revnim učencem nova obutev, kar je gotovo velika dobrota. V imenu obdarovancev, ki se bodo gotovo hvaležno spominjali mile gospe dobrotnice, izreka najsrčnišo zahvalo — načelnik krajnega šolskega sveta. Zahvala bodi izrečena tudi gosp. župniku, ki je drage volje prevzel skrb, da se je volilo tako razdelilo. L. K. nik pravi, da je v mapi natanko ogledal svoje posestvo, ter našel, da ima pripisana posestva v dveh ali treh občinah, katerih ni nikdar imel, katerih še vidol ni. Gospod Ogulin pravi, da so na nepravilnej sestavi "novih zemljiško-posestnih pol v prvej vrsti krivi geometri, ki neso bili vešči slovenskega jezika. Govornik nas ve tuje, naj sklene občni zbor resolucijo, da se naprosi finančno ravnateljstvo, da se nove zemljiške pole uravnajo s starimi in centralnemu odboru naroči, da ta sklep izvede, čemur zbor jednoglasno pritrdi. Poročevalec g. Robič meni, da je pač najbolje, ako ima vsaka občina sama svoje mape in parcelni zapisnik, kajti tako se vsak posestnik najkrajšim potom lahko prepriča, je-li mu je posest na novo pravilno upisana ali ne. Govornik tedaj gorko priporoča občinam, da si preskrbe lastne mape in parcelne zapisnike. Gospod Ogulin razjasni, da davkarski uradi nemajo niti novega parcelnega zapisnika niti map na razpolaganje in da tedaj, če treba kaj poiskati, po temi tavajo in ničesar ne najdejo. Gospod Zelen misli, da se bode v petih let'h vse poravnalo, kajti detle dobe občine vsaka svoj zapisnik parcel in mape, ako je le sodnik, kateremu je to delo izročeno, priden in vesten, kakor tudi tisti, kateri poleg njega v tem delajo, če si pa občine poprej to oskrbe, je le na njihovo korist. (Dalje prih.) Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje.) Društveni predsednik baron Wurzbach opomni, da si usoja pri tej priliki malo opazko. V zadnjih desetih letih premerila so se kmetijska posestva na novo in razdelile so se 1. 1881 in sedaj 1883. v novic nove zemljiške pole. Jako čudno je, da se zemljiško posestne pole od 1. 1881 ne ujemajo z istimi od I. 1883. Še večji pa je razloček, ako se nove zemljiško-posestne pole primerjajo s starim stabilnim katastrom. Treba je tedaj te pole natanko primerjati in kmetovalce na to opozoriti, da v pravem času reklamujejo zoper neresnične sestave. Obroki za reklamacije se sicer objavljajo uradno po časnikih (pač le po nemških. Op. ured), a kmetovalci tega ne bero, zatorej se jim lahko godi škoda, in treba je, da se opozorijo na to še v pravem Času. Pri svojih posestvih, pravi baron Wurzbach, da je pregledal in primerjal, a da se za mnogo par cel nove zemljiško-posestne pole ne ujemajo s starimi. Centralni odbornik dr. Poklukar pritrjuje izjavam društvenega predsednika, češ, da je zmešnjava res strašanska. Kdor ne pazi, plačeval bode za druge davek, ali pa si nakopal dolgove. Govor- Domaee stvari. — (Dnevni red mestnega odbora seji,) katera bode v četrtek G. dan decembra t. 1 ob 6. uri v mestni dvorani: I. Naznanila prvosed-stva. H. Finančnega odseka poročilo o regulativu za mestno klavnico. III. Policijskega odseka poročilo glede računov o zdravilih za mestne uboge v I. in II. kvartalu 1883. leta. Potem tajna seja. — (G. Josip Braune,) deželni poslanec za Kočevsko mesto in za trg Ribnico, odložil je zaradi bolehnosti svoj mandat. — (Umrla) je v Zagrebu v 2. dan t. m. gospa Marija pl. Krajačićeva, tašča našega rojaka g. dr. Fr. 1. Cele s ti n a. — (Napadovalca) na kuharico v Trnovskem farovži Se neso dobili, a policija je na sledu zločincema, ker bila sta dva, katetih jeden je šel v farovž, a drugi je spodaj čakal. Več se za zdaj ne sme povedati, a ako se dosedanji sum obistini, bode se občinstvo zavzelo nad osoboma zločincev. Kuharici se je zdravje vsled težke rane v zadnji čas tako na zlo obrnilo, da ni upanja, da bi ozdravela. — (V zadevi vodo voda) razpošilja mestni magistrat Ljubljanski naslednjo okrožnico: „P. t. hišnim gospodarjem Ljubljanskim. OJ leta do leta postaja v Ljubljani pomankanje pitne vode Čutljiveje, zato je mestui zbor, uvaževaje mnogotere iz raznih krajev mesta mu došle pritožbe, že večkrat imel priliko posvetovati se o tem, kako bi bilo temu ne dostatku priti v okom. Pač bi se bilo vsem tem pritožbam dalo najhitreje ustreči, ko bi se bilo napravilo nekoliko novih javnih vodnjakov ; a z obzirom na to, da je, kakor je kemična analiza dokazilu, podzemeljska voda po vsej Ljubljani vsled primesi gnji-jočih organičuih substanc in upliva iz cevi uhajajo čega plina tako skažena, da utegne v slučaji pojav-Ijenja kake epidemije postati zdravju naravnost škodljiva in razširjevanje epidemije pospešujoča, iu ker se ni nadejati, da bi se te okoliščine v prihodnje zboljšale, temveč je pričakovati, da bode zemlja skozi katero se pretaka voda za vodnjake, čedalje bolje inficirana, ni se mogel mestni odbor odločiti za razraerno drago uapravo novih vodnjakov. Žito pa mestni zastop na drugo stran ni opustil misliti na napravo vodovoda, kateri bi vso Ljubljano preskrboval z dobro in zdravo pitno vodo ter je v svo jej seji IG. dan januvarja letos spoznavši nujnost njegove izpeljave izbral poseben odsek, kateremu je dal nalog storiti vse za izpeljavo taeega vodovoda potrebne predpriprave. Ta odsek lotil se je takoj posla in je s posvetovanjem svojim dospel že tako daleč, da utegne še tekom zime staviti plenumu mestnega zbora pozitivne nasvete. Glede izpeljave vodovoda pa je z obzirom na mestni budget, čegar dohodki komaj zadostujejo za najnujnejše upravne potrebe, največje važnosti rlnancijalno vprašanje podjetja, kajti ko bi izpeljava njegova zavisna bila od prevelikih denarnih žrtev mestne občine, odvzeta bi bila mestnemu zboru zopet mogočnost skleniti napravo njegovo. Ljubljana spada po razmeri umrljivosti svojega prebivalstva med najneedravejfta mesta naše države; skušnja pa uči, da ravno dobra voda najbolje pospešuje izboljšanje zdravstvenih razmer. Dokaz temu so nam mesta Dunaj, Gradec in Zagreb, kjer se je umrljivost dosti zmanjšala od onega časa, odkar imajo tam vodovode. Neizmernih prednostij vodovoda o slučaji požarov, dalje njega prednostij za snaženje mesta v obče in zlasti za škropljenje po ulicah pač ni treba naglašati posebe. K i/on tega pa ima vodovod za vsacega posameznega prebivalca neprecenljive ugodnosti v tem, da Be voda more napeljati v vse prostore tudi najvišjih poslopij in tedaj odpada neprijetno in mnogokrat celo težavno do-našanje vode, ne glede na to, da ista vedno jednako čista in sveža ostaja in da je nikdar ne zmanjka, kar se pri vodnjakih ob suši tako lahko in rado godi. Mestni magistrat je tedaj z vodovodnim odsekom tega mnenja, da so [osebno hišni posestniki pozvani pospeševati napravo vodovoda s tem, da se že naprej obvežejo, vodo v svoje hiše napeljati. To jim bode tem laglje storiti, ker potem stanovanja po hišah, v katere bode napeljaua voda, zadobe veliko večjo vrednost, kakor jo imajo sedaj; pristojbina, katero bode mestnej blagajnici plačevati za rabo vode, pa bode tako neznatna, da ne bode iznašala uiti toliko, kolikor dosedanji stroški za prinašanje ali pripeljavanje vode. Tarite, po katerej se bode oddajala voda, mestni zastop u.cer ni še določil ; a po posvetovanji vodovodnega odseka ista za 1000 hektolitrov ali 1767 veder vode ne utegne znašati več ko po 7 gld. pri industnjaluih zavodih, gostilnieak in kavarnah, po 3 — 5 gld. pa v navadnih stanovanjih. Prebivalstvo ljubljansko je že o mnogih prilikah pokazalo, da je uneto za napredek iu za take nove naprave, katere utegnejo glavno mesto Ljubljansko postaviti vzpored z dru gimi, v ugodnejših razmerah uahajajočimi se mesti; uadejati se je tedaj, da bode tudi pričujoči poziv našel zaželjeni odmev pri gospodih hišnih posestnikih Ljubljanskih. Ker je pa za mestni zastop uajvečje važnosti, da vsaj približno ve, kakšno rentabiliteto ima od nameravanega vodovoda pričakovati, iu ker more to razsoditi le ua podlagi obvez o upeljavi vode v tovarne in stanovali - a, naj blagovnic p. n. hišni gospodarji priložene obveznice ali prazne ali pa izpolnjene, kakor se bodo namreč odločili za upeljavo ali neupeljavo vode, vrniti onemu magistrat -nemu organu, ki bode ponje prišel čez nekaj časa.1' — (Izpred porotnega sodišča.) Dne 4. t. m. zatožen je bil Fran Hibnikar, kmetski fant iz Goric, hudodelstva teške telesne poškodbe, '2G letni Josip Logar pa soudeležbe pri tem hudodelstvu. Že dne 6. svečaua t. I. sta se bila zatoženi itibntkar in kmetski fant Janez Konee sp ijela, in Ribnikar suuil je Konca z nožem v prsa ter ga teško ranil. Da ni uož zadel na peto rebro, prebodel bi bil srčno otluio in Kouec bil bi usmrten. 14 dnij pozneje šla sta zatoženi iu Konee k BajtU v Gorice kropit. Umrl je ondu otiok iu po kmetskej navadi budili so pri mrliči do 3 ure zjutraj. Potem so se vračali proti domu. Ribnikar in njegov prijatelj Logar šla sta prva proti svojemu domu, za njima Janez Konec in njega brat Tone. Oba Konca sta imela polena pod jopiči in takoj napala Rthnikarja ter bila ga s poleni po glavi iu na ramo. Naposled se zgrabiti Kibmkar iu Janez Konec in zavalita v cestni jarek. Hibnikar je Janeza Konca z nožem obdeloval, tuko da ga je jednajstkrat ubodel, nad in pod levim očesom pa ga tako te-ko ranil, da je vid zgubil. Da se pa Jauez Konec braniti ni mogel, držal ga je Logar za obe roki. Hibnikar dejanja ne taji, a trdi, da je le desetkrat z nožem sunil Konca in to le zaradi tega, ker si je branil življeuje, drugače bi bil pa Janec Konec njega. Porotniki zani-nikali so vprašanje, da bi bil Ribnikar Janeza Konca teško poškodoval, ko ga je 6. svečana t 1. v prsa sunil, potrdili pa vprašanje, da ga je teško poškodoval, ko ga je pozneje zabodel nad in pod levim očesom, ravno tako, da je Janez Konec vsled tega izgubil vid na levem očesu, zanikali pa so vprašanje, da bi se bil Ribnikar opravičeno za svoje življenje branil. Vprašanje zaradi soudeležbe Logarja pri hudodelstvu teške telesne poškodbe bo zanikali in je bil Logar od sodišča zatožbe oproščeu, Ribnikar pa je bil krivega spoznan in obsojen na dve leti teške ječe, poostrene vsaki mesec s postom; razen tega pa ima plačati Janezu Koncu za zgubljeni vid 300 gld. Umrli so v ljubij.mi: 30. novembra: Janez Glaveč, gos tac, 82 let, Dunajska cesta At. 15, za oBlabljenjem močij. 1. decembra: Emilija Krejfii, krznarjeva hči, 9 dnij, Kongresni trg 8t. 3, za čeljustnim krčem. — Jožefa Breme, tesarjeva hfti, 26 let, Marije Terezije cesta št. 14, za jotiko. — Miha Heinzman, kolodvorski čuvaj, 56 let, Kolodvorske ulice št. 23, za otrpnenjem pluč. 4. decembra: Matija Gcrber, hišni posestnik in knjigovez, 65 let, Kongresni trg it. 4, za mrtudom. V deželnej bolnici: 30. novembra: Neža Pogibu, gostija, 82 let, za slabo krvjo. Meteerologično poročilo. 0 e« O Čas opa-/<> vanju Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo- Nebo j kri na v mm. -o 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 72207 m. 716 92 mm. 718-22 mm. 4-2'C 3-4* C 0-8° C al. jz. si. jz. si. sev, obl. obl. obl. 8-70 mm. dežja. Srednja temperatura -f- 2-3», za 1'4° nad normalom. Tržne cene r LJubljani dne 5. decembra t. 1. Pšenica, hektolirer . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, . ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grab , ... Fižol „ ... Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . Speti trišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje Svinjsko Kosti unovo „ „ Kokoš......• , Colnb........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 k v. metre . _ liii-l k :i, „ , gld. I kr. D6 20 71 92 4 20 40 50 i 50 50 86 92 , 88 ! 60 I 74 85 8»/i 8 i 60 56 i 54 36 45 I 18 11 i 96 bO I 40 IDvLsaajslsia, borza dne* 5. decembra t. 1. (Izvirno tolegTHtično poročilo.) Papirna renta .... ..... Srebrna renta .... . Zlata renta ... .... . . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke ..... Kreditne akcije .... . . London . ..... Srebro . ....... Sapol. . . ........ C. kr. cekini . . ... Nemške marke .... 4°/0 državne srečko iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4*, avstr. zlatu renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6*/#...... 4 n i n n n - .. ..... „ papirna renta 5°/c..... 5»/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Vj°/o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prr>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Itudoliove srečke .... 10 , Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 79 gld. 10 kr 79 rl 55 98 40 , 93 f 85 P36 9 — 281 9 75 ' 120 n 60 „ 9 * n 58v, : n 70 „ 9 n to 119 T 75 167 n 98 i 50 " 120 n 30 87 35 • 20 i 104 t m 115 n 75 119 n 25 102 n 75 104 n 50 172 v 75 19 n 107 9 217 70 ] Ker se pri svojem odhodu iz Lesec pri vseh prijateljih in znancih osobno nesem mogel posloviti, storim to tem Dotom ter jim kličem prisrčni: Zdravstvujte T (778) Tsmlc© ZKIrižaJ, postaje načelnik v Grieskirchen-u, Gor.-Avstr. zložil F. S. Vilhar. Prva knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana je. Po zadržaji zanimiva je za vsacega, koji se z glasbo ali petjem bavi; ona obsega: I. Namoipeve, 11. m t.Uf ibore, III. meftane zbor« in IV. Mkladbe ui g-lnMovIr. Knjiga je vrlo ukusno opravljena ter ima na velikem formatu 92 stranij. Prodava jo v Ljubljani knjigarna J. Giontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvat- u ska) po 2 gld. 20 kr. (744_«) & OoHtilna u r* Kron e" m LJubljani, Gradišče 7. ki se da dobro kuriti, jo za nekatero dni v tednu še prosto ter bc odda družbam. Gorko priporočam p. n. občinstvu kegljišče kakor tudi izvrstno jed in pijaco Za obilno obiskovanje prosi z odličnim spoštovanjem (766—2) Karol ItIftlts, gostilničar. Trboveljski gladki premog prodaja po najnižji-j ceni LUDVIK STRICEL. ^najdB^ Narooila prejemajo, m- «.i i»oli »ei pri ho-^H^Vr ilitrji n > i Srni 1'olerNkrUl pr«-«! iiM'Mfi Ml. 47 i,,lti«»rliuli«»**j. — Tudi prejemajo naročila moji iliiuniktirNlii pomočniki. (775 — 2) 55 A. Debevec, zaloga premoga Marije Terezije cesta št. 14. Priznano (770—4) za zdatno znižano ceno. Za vsako konkurenčno oeno. ~?J9J Priznano nepokvarjen0, izvrstne voščene sveče izdelujejo (652—9) P. & R. Seemann y Ljubljani. Gospodu G. PICCOLI-JH lekarju v Ljubljani, Dunajska cesta. Veliko let ozdravljam razno bolezni jedino le z Vašo „Franoovo eaenco" in to z najboljšim uspehom. Prosim Vas še za 12 steklenic. Trst, meseca septembra 1888. Dr. Parilo, praktičen zdravnik. Vaša „Franoova eienoa" oprostila me je izvrstno popolnim hude, nad dvo leti trajajočo bolezni. I rekam Vam kakor izumnikn tega zdravila svojo najtoplejšo zahvalo. Rak ovac na Hrvatskem blizu Karlovca. Ivan Pnlir. Podpisani potrjujem, da je „Franoova eienoa'1 goap. Gabrijela Piccoli-ja n;oje zapljene od marsi-kake bolezni temeljito ozdravila in se je ljudje z najboljšim napuhom poslužujejo. F i.in o o a v Istri, meseca oktobra 1882. Antun Vlassicli. '/.upnik kanonik. Pro-im Vaa zopet za 24 steklenic Vaše ,,Fran-> oove esence", ki je za bolezni v želodcu boljša od vaakegu druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča. A. AugP8thaler, monter v tovarni za »trojo g. Kiirosi (291—5) v Graiici. „Franoova esenca" je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zuhtaluih pi-ein, ki jib Izdelovalo dobival Ta esenca oadravi bolezni v želodca In trebuhu, krč, bosjasr,trebušno in prehajalno mrzlico, zab.iHaiijc, htincrojide, zlatenico itd., ki ao vso nevarne, ako ae u pravem ča n ne ozdravijo. Steklenica -velja 3.0 Icr. Pri Klonu Kneifl iz P ulj a. !'n v»t»n« i : Sctiulz /. Dunaja — Abelles z Dunaja. Tujci: dne 4. decembra. Kalina z Dunaja. — Gerher iz Volčje Gore. — Franki z Dunaja. BBSSSMSSM Erratb iz Mokronoga. Lasser iz Btegenoa. oooooococooccoooocooooocooo o Trboveljski gladki premog cenejši kakor povsod drugje prodaje !{<>*>€'*• s Minu8Cftegr9 na Dunajski cesti st 18. Ako se vzame: 0 LUTREINIGUN^PllLEM i v Gradišči št. 9. (774—81 10.000 kg. = 1 železniški voz, stane 60 kg. . . 38«/, kr. 5.000 „ Vi železniškega voza, n 50 n . 89 n 2/.00 „ - 7* t» n n 50 n . 40 n 2.100 n - 40 čolnih stotov • 50 n . 41 n 1.000 „ — 20 » i» ■ 50 n • . 42 n 500 „ — 10 * n n 50 n . 43 „ 860 „ mm 5 n n n 50 . 44 n iz kolodvora. r magazniH. COCCOOOCOOOCCOOOOOOCOCOOCOtr IloljHi od vneli podobnih lutolkov, nćmajd tu j.iihtil.ui nič ukaillji r< r rutu; ii<>*nej<-sr rabijo ■Op«T boleaaJ » Orgnuth ipocti^eirn tlela t«li'b.», prnliujalnn mrzlico, liol«/.ni i.ii koži, v mol-j.mili in /.xii»ku l»»li'/.nij .-intiju kri in leliko odpiavlj ijo UUto, Ni u-> E<0> ;'«'• velfu mimo t ■/'■' (i. i*. "M (708 — 41 Q.n rionio I v"!,,tn flkntliic™, ki babi* firmo: Ajtothrkr tntm OVul |Cll]ri . /iri/ij/i-n i.fit/iolil In Jia r.ailnjoj strani n*uif mtfili-f ir timmkr, Jr i»tnartj<-n■•, ter svarimo, uuj so ne kup ii.i••. I'itxiti ur tintra tlttlfro, tla kilo »•*• tlohl nhihff/a, ttrujUiv- iit-f/tt uli tiin nhiKiiJiff/ti iziiitka. Vsakdo nai Imrsenb nabteva Jiotittmtnrrrift UUmuhtilmvtk i« Imajo nm zavitku tu navodilu r.a ralu> ;><>'«'(/ ntoh'<'i )iit>lfiitt. dlarna zalof/a mi J>tuntjt: Apotln>ki! „rum lu-Hlif» EMjJoM" des /V«. Xrttnt*ln, Stlattt, AVfer rter 1'liinkrn- umi S/,ii-f/i Iff.sm; /v 1 «ld. ir» kr. pošljemo franka j«'»lon /.avitok. ,•-^.■,1 ^i..l&a^*£iri; J* I I/.datel) in odgovorni uieduik Muk o A rini 6. Lntiinma in tisk , Narodne Tiskarne'