SEMINAR JEZIKA IN LITERATURE ZA TUJE SLAVISTE V BEOGRADU
Seminarje nacionalnega jezika, literature in kulture, kot jih že sedem let zapovrstjo prireja Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, organizirajo tudi drugi slavistični centri v naši državi in drugod po slovanskem svetu. Beograd je letos svoja prizadevanja za kulturo jezika in literature v tujini združil v Mednarodnem slavističnem centru SR Srbije. V tej organizaciji sodelujejo ugledni slavisti vseh treh filozofskih fakultet na ozemlju Srbije, beograjske, novosadske in prištinske. Temeljna naloga centra je pospeševati slavistično znanost doma in na tujem, skrbeti za kvalitetnost lektoratov srbskohrvatskega jezika na tujih univerzah, sodelovati z domačimi slavističnimi središči, povezovati katedre s srbsko-
hrvatskim jezikom in literaturami v tujini ter posredovati izmenjavo študentov in mladih znanstvenikov med domačimi in tujimi fakultetami.
Lansko srečanje s tujimi slavisti je bilo prvo v novi organizacijski obliki. Center je organiziral tri skupine seminarjev. Aprila je bil seminar z 32 udeleženci profesorji in študenti slavisti pečujske učiteljske šole. V drugi skupini je 60 študentov višjih letnikov in mladih znanstvenikov iz 16 evropskih in ameriških držav poslušalo predavanja iz srbohrvatistike od 1. do 20. septembra. In končno je 28 tujih in domačih znanstvenikov od 14. do 20. septembra razpravljalo o aktualni jezikovni in literarno-zgodovinski problematiki, deloma vezani na
121
vukovski kompleks. To posvetovanje je bilo vključeno v tradicionalni Vukov zbor.
Iz tujine so se sestanka udeležili Edward Stankiewicz iz Chicaga, Monica Patridge iz Notinghama, Jean Descat iz Bordeauxa, Peter Brang iz Züricha, Karl Heinz Pollok iz Regensburga, znani prevajalec slovenske literature v nemščino Manfred Jaenichen iz Berlina, z Dunaja raziskovalec slovenskih koroških in hrvaških gradiščanskih dialektov Gerhard Neweklowsky, Sante Graciotti iz Milana, Božo Radovič iz Padove, Lionello Costantini iz Rima ter Mile Tomici iz Bukarešte. Tuji udeleženci seminarja so v glavnem referirali o znanstveni aktivnosti slavistov in nalogah slavistike v svojih deželah. Med drugim je bilo zanimivo slišati, da je v Berlinu potrjena disertacija E. MÜ1-lerja Die deutschen Lehnwörter im Slove-nischen, kar je poleg razprav H. Striedter-Tempsove in E. Schneeweisa v novejšem času že četrto delo o nemških izposojenkah v slovenščini oz. srbohrvaščini.
Predavanja profesorjev beograjske, novosadske in prištinske fakultete so obravnavala tematiko iz lingvistike (P. Ivič, Aktualni problemi srbskohrvatske dijalektologi-je; A. Peco, O proučavanju srpskohrvatskog akcenta u posleratnom periodu na Beogradskom univerzitetu; A. Mladenović, Međusobni odnos Mrkalj eve i Vukove azbučne reforme), s področja književnosti (V. Filipo-vič, Vizija portreta u pesmi Desanke Mak-simovič; R. Ivanovič, Proučavanje književnosti Kosova za poslednjih dvadeset godina; D. Zivkovič, Problemi proučavanja srpskog romantizma; B. Novaković, O proučavanju srpskog realizma za poslednje dve decenije; SI. Marković, Proučavanje naše književnosti od prvog svetskog rata do danas). O vprašanjih znanstvene publicistike je predaval D. Vučenov (O periodičnim naučnim publikacijama za poslednjih dvadeset godina), o ljudski umetniški besedi pa so govorili VI. Nedić (Rad na proučavanju narodne književnosti), M. Pantić (Rad na proučavanju predvukovske narodne poezije kod Jugoslovena) ter N. Kilibarda (Prikupljanje nezabilježenih narodnih pjesama i priča u nikšičkom kraju). Zanimivo je bilo tudi predavanje Milivoja Pavlovića Jedinstvo shvatanja jezičkih manifestacija u delu Vuka Karadžića.
Po tretjem dnevu v Beogradu se je seminar preselil v Vukove kraje. V Valjevu so si Seminarist! ogledali vzorno urejeno gimnazijo in se poklonili številnim valjev-skim žrtvam nemškega okupatorja. Konak valjevskega muselima, ki je januarja 1804,
tik pred prvo vstajo, dal na mostu čez Ko-lubaro obglaviti valjevskega kneza Aleksa Nenadoviča in podgorskega kneza Ilija Bir-čanina, oba ljudska zastopnika, je danes muzej lokalne zgodovine. Popoldne smo obiskali 12 km od Valjeva oddaljeno vas Brankovino, rojstni kraj in zadnje počivališče znamenitih Nenadovičev. Slovesnost tega obiska je z branjem svojih pesmi povzdignila Desanka Maksimovič, ki je tu blizu, v Gornji Grabovici rojena. Zvečer smo bili v Loznici na koncertu beograjskih ma-drigalistov.
Naslednji dan, 18. septembra, je seminari-ste sprejel dobro uro hoda od Loznice oddaljeni samostan Tronoša, kjer si je začetke pismene učenosti nabiral Vuk Stefano-vič, doma iz bližnjega Tršiča. V samostanski porti je ohranjen grob Vukovega učitelja arhimandrita Štefana Jovanoviča, ki je samostanu načeloval v letih 1792-99. Presenetljiva skromnost cerkvice, samostana, grobov znamenitih članov samostanske družine in pa preprostost Vukovega šolanja, vse to vzbuja občudovanje in globoko spoštovanje večno živega ljudskega duha. Izza teh zidov je nastopil svojo težko, a obenem sijajno pot v svet ubog podrinski pastirček Vuk, ki je ob Kopitarjevi pomoči postal znameniti kulturni delavec, ob svojem času pojem pri vseh slovanskih narodih. Tudi Levstikov lingvistično-filološki in literarni lik je zrasel ob Vuku. Svoje občečloveške pomembnosti se je častni doktor jenske univerze dobro zavedal, ko je dejal: »Ja sam srpski narod s učenom Evropom upoznao!«
Svoje poslanstvo na tej zemlji potrjuje samostan s tem, da si je s podporo SR Srbije uredil zanimiv Vukov muzej z rokopisnimi eksponati in rekonstrukcijami iz Vukovega in starejšega časa. Tretji dan bivanja v teh krajih smo se v Tršiču udeležili veličastne, umetniško dognane ljudske manifestacije »Vukov zbor«, ki se je simbolično zaključila z Brankovim kolom. Uradno se je seminar za vse skupine končal v dvorani beograjske filozofske fakultete s koncertom srednjeveških melodij.
Univerzitetni predstavniki, republiški in občinski funkcionarji so z razumevanjem spremljali seminar in povsod kazali največje zanimanje za naše delo. Mednarodni slavistični center je kot organizator opravil svoj izpit nadvse zadovoljivo. Udeleženci so s seminarja odnesli obilo znanja in nepozabne vtise prisrčnega sprejema med vsemi prebivalci teh krajev.
Janko  J u r a n č i č Filozofska fakulteta v Ljubljani
122