208. številka. Ljubljana, nedeljo 13. septembra. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poitl prejeman, za avstro-ogerake dežele za celo leto 16 golil., za pol leta 8 tfold. ta četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt lota 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake vetfa znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne potit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ao ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni'' v Tavčarjevi hiil.
Vabilo
k
izrednemu občnemu zboru
delničarjev „Narodne Marne"
dne 27. septembra ob 3. uri popoludne. IDn.exrn.i red.:
1. Nasvet prodaje mariborske, eventualno ljubljanske tiskarnice.
2. Volitev opravnega odbora.
Kdor delničarjev hoče glasovati, mora vložiti svoje delnice 5 dnij pred občnim zborom v društveno blagajnico.
V Ljubljani 12. sept, 1874.
Predsednik: Dr. Karel Ahačič.
Naš nalog.
No bilo bi dobro, Če, zariti in zadolbeni v svoje male prepire in ž^bje-mišje vojske, ter meneči, da male našo dnevna zmage ali žalosteča nas mala pobitja bog ve koliko za našo ntovensko bodočnost pomcujajo, — iz oči izpustimo oni veliki cilj, do katerega jadramo kot Slovani.
Naprotiv, krepčati in naš duh povzdigovati mora naša trdna zavest in neomahljivo upanje, da nas čaka sigurna slovanska bodočnost, ki nij od nas odvisna, nego je stvar vsega Slovanstva in vse Evrope, požrešno Nemčijo izvzemši, ki pa je najbrž vrhunec svoje moči, in slave uže preživela. Če imamo to pred očmi lebko miruodušneje hodimo na polje svoje dnevne politike, iu ne sme nas niti trenotna nesreča užalostiti, kakor nam za bodočnost neodločilui nevspehi
Ms tek«
„Corpus juris".
Starega leta dan se je bližal svojemu koncu. Trije prijatelji, študentje višjih šol, sedeli so vkup v slabo razsvitljenej sobi ter vlekli goste oblake tabakovega dima iz dol-zih pip. Videti je bilo, da čutila, ki so jib navdajala, nijso bila baš najveselejša, a vendar je zdaj temu, zdaj onemu prišla kaka burka v glavo, katero je tudi vestno prodal v splošni smeh.
„Se to-le pipico ga bom zmetal," oglasi so v kotu pri peči sedeči učenec Eskulapov, potem pojdem pa na lov; morda ustrelim kakega starega lisjaka zau —
„Nekaj dobrih besedij, kaj ne"; norčuje se drugi, nadepolen pravoslovcc, kakor spri-čuje debeli „corpuB juris", katerega si je porinil pod glavo morda v misli, da pojde kaj vanjo. „Jaz bi rajši prebiral poglavje o
ne smejo veselja do dela jemati, niti dnba in srca omrziti.
In tako smatrajo naš položaj in naš nalog tudi drugi narodi, izvzemši, to se ve, vselej Nemca, ker kjer gre za pravično sodbo o kakem god sosednjem naroda, tačas Nemca nij vprašati, — to vedo Francozi, Angleži, Danci, Švedi in Norvegi, Rusi, Poljaki, Cehi, Magjari, itd. vsi narodi brez razločka, ki imajo vsi uzrok Nemca ne ljubiti in ga za istino tudi ne ljubijo.
Francoz E. Pricot, član geografskega zavoda v Parizu in bivši konzul v Hercegovini je izdal spis o južnih Slovanih („le Sla ves mcridionaux"), v katerem obširno Francozom razlaga zgodovino in zdanje težnje Jugoslovanov. Ne spada som, in prostor nam ne dopušča, da bi po jugoslovanskih večjih listih posneli cel zaglavek tega spisa, ki pa za naše, v jugoslovanski zgodovini in politiki tudi dovolj podučene bralce itak ne bi potreben bil; a pač naj zabilježimo kratek stavek, s katerem cel naš zdanji nalog točno in dobro zadene. Francoz pravi :
nJužnim Slovanom ide v prilog, da Čakajoči bodočnost, katero jim bog odredi, oprezno se Čuvajo vsacega vratolomja, v katero bi jih stranke rade zavlekle. Izvojevati si ustavno svobodo, o mikati se, okoristiti se z naukom preteklosti, zediniti se, ostati podložni Dunaju resp. Carigradu, dokler previdnost drugače ne odredi, to je program, kateri si ima ta nam (Francozom) simpatični narod sam predpisati."
Kakor vidno, se faktično drže tega programa Hrvatje in Srbi v Srbiji. Pač bi tudi za nas Slovence trebalo, da bi se ga malo bolj držali, t. j. zlasti da bi ne potrosili vseh
kreditori h in debitorib, pa najdem preveč analogij."
„Ti „corpus juris" — tako so dejali nade-polnemu apostolu pravice, — ti si menda uže prej vedel kaj je „obligatio" in kaj „pignus", nego bi jel one, kakor pravijo, neizrekljive — trgati po latinskih klopeh", čuje se zopet iz kota pri peči.
„lu ti, ljubi moj, si menda samo zarad tega jel nerve studirati, da bi izvedel kako se „nervus rerum gerendarum" in njegova jetika ozdravi", buduje se razžaljeni studiosns juris.
„1, kaj se bosta prepirala, povzame tretji ud študentovske deteljice besedo; ..dene* jo zabava v društvu X. Pojdimo tje, morda najdemo kako dobro dušo, ki se s svojim finančnim ministrom še nij tako stepla in sprla, kakor mi. In potem — prosit novo leto".
„Uni, to je pravo" vsklikneta druga dva tovariša, in mladi Eskulap prične urno staro dijaško pesen; katerej se vse poetične
močij v politiko, da bi požgali nekoliko menj mejusobne neplodne ali celo duhuve moreče strasti v mejsobnih bojih zarad nazorov, ter da bi zlasti glede naobraženja in povzdige in razširjenja svoje literature skušali kaj več storiti nego se v resnici godi. Bodočnost nam ne odide, samo vredno se pripravimo na njo.
Politični razgled.
>OlrilIl)4' il«'ž4»l«V
V Ljubljani 12. septembra.
Česna- je češkemu namestniku Veberju poslal iz Brandiža pismo, v katerem se zahvaljuje zo lepi sprejem od strani celega prebivalstva in zagotavlja svojo polno in hvaležno priznanje.
Če&ko kmetijsko društvo „Rip" je Riegra poslalo pismo, v katerem ga prosi naj bi češki poslanci v deželni zbor stopili iu zagovarjali oškodovane materijalne zadeze Čehov. Rieger jim je pismeno odgovoril, da bi bil vsak izdajalec, kdor bi zarad materijalnih zadev politično vztrajnost Čehov podreti hotel.
M*4\t<nnsktt „Reforma" poroča o novem mejnem prepiru mej Moldavijo in Ma-gjarijo, namreč da je 600 oboroženih Mol-davcev provalilo v Csiksžeredo v Erdelji. Dotični podžupan je iskal od ministra hon-vedskih čet.
ViattilJ«' <3a žtiv«'.
#*»•*#.• A« listi zahtevajo, da se dekan Rzesznievski, kateri je vladi prijaznega prosta Miha KubeČaka v Ksionsu na poljskem Po-znanjskem izobčil, ali veliko ekskomunikacijo črez-nj izrekel, ostro kaznoval. Kletev, s katero je duhoven na druzega s prižnice klel, glasi se: „V imonu boga očeta, sina in sv. duha, svelih apostolov Petra in Pavla in vseh svetnikov, od cerkvene oblasti in apostolskega poslanca za to pooblaščen, devam s tem duhovnika Kubečaka   v veliko izob-
lepote,  samo  klasični  jezik ne, oporekati
smejo :
Ta vin, ta vin, —
Ta vin dajo zivljonje; —
in ves trojni zbor jc navdušeno ponavljal:
Dajo, dajo življenje! —
Kmalu potem je sedela trojica naših znancev v sobani društva X. pri polnem bokalu ter zrla s kritičnim očesom v sosedno prostorišče, kjer so se sukali urni plesalci z lepimi plesalkami v narodnem kolu po melodijah narodne muzike.
„Corpus juris, zakaj pa denes ne pleseš?" povpraša po dolgem molčanji naš znani zdravoslovec.
„1, kaj če plesati, ponorčuje se njegov tovariš, ali ne veš, da mu je prvi mož zopet ženo izneveril ?"
„Ne, ti pa le govori, ti, huduje se objekt tega dovtipa, tvoja piska tudi še nij v ognji izkušena; tebi jo bode še drugi mož odnesel".
čenje. On je izključen iz družbe kat. cerkve, hudiča za večno pogubljenje izročen, če s sveta gre 8 to kletvijo" itd. Potem je kolnočl dahoven svečo ngasnil in jo tclcbil ob tla. — Res, človek bi menil, da Živimo v srednjem veka, ko so še coprnice poŽigali.
V riM*tcen* okraji Snvalki je pokazala ■e živinska kuga in je pocrkalo tisoč goved. Vlada je prepovedala uvaževati živino.
ilinisk<* „Voce della verita" objavlja zopet nov govor, ki ga je papež govoril gojencem rimskih semenišč. Papež je pravil, da so zdanje razmere Rima podobne Jubovi zgodovini. Politikovaje dalje, je tožil o preveliki nahiri vojakov, o nemoralnih načelih, prevelikem davka, in vračevaje se zopet na svoj predmet, pozival mlade gojence naj pokoro pridigujejo in se na nove boje pripravijo.
Dopisi.
Iz YJiif»Ijfiite 11. sept. [Izv. dop.] (Učitelj sko zborovanje v L j ubijan i.) Včeraj bo je črez dve leti vendar enkrat večje število slovenskih učiteljev v Ljubljani zbralo. Pri zboru „vdovskega učiteljskega društva" (zborovalo se je pri Virantu) bilo je sicer manjše število navzočno, a pri zboru „Slovenskoga učiteljskega društva" in „Narodne dole" naštelo se je bilo 48 družabnikov. Pri „vdovskem učitelskem društvu" je predsedoval njegov predsednik dr. Jarec. To društvo šteje 66 družabnikov in ima okolo 32.000 premoženja. Podpore vdovam in sirotam učiteljskim daje po 700 gld. na leto. Pri tem zboru se je sprejelo poročilo tajnikovo in blagajnikovo ter dovolilo se je 20 gld. izredne podpore neki učiteljski vdovi, ki sicer do društva nobene pravice imela nij. Za predsednika je bil na novo izvoljen dr. Jarec, ki je društvu poklonil obligacijo za 100 gl. —
Večjega pomena bilo je zborovanje „Slov. učiteljskega društva", ki je skozi dve leti popolnem mirovalo ali dremalo in VBled svoje male delavnosti in strahovitne boječnosti zakrivilo ošabno obnašanje in arogantno zabavljanje po nasprotnih časnikih. Predsedoval je g. A. Praprot ni k, ki je društvo pozdravil in povedal uzrok (dunajska razstava), zakaj nij bilo lani občnega zbora. V imena „Učiteljskoga društva za slovenski Štajer" pozdravil je zbor g. La-pajne iz Ljutomera.  G. Podobnik iz Ko-
roškega je poslal telegraflčen pozdrav. Iz tajnikovega in blagajnikovoga (Močnikovega) poročila posnemamo, da ima društvo 89 družabnikov (pred 2 letoma bilo jih je še 185) in 60 gld. premoženja; odborovi seji pa ste bili v dveh letih dve. Na koncu svojega poročila je Močnik svoj list „Učiteljski Tovariš" priporočal, rekoč, da je „Slovenec in katoličan." G.Lapajne na to graja dveletno molčanje odborovo, katero je tudi zakrivilo, daje nasprotna stranka se na videz nekaj okrepčala, in da je nastala toliko omahljivcev mej kranjskim uči-teljstvom. —
Na to pride na vrsto v marsičem nepotrebna prenaredba pravil, ki se je v nekaterih točkah zel" po g. Močnikovem okusu sprejela, da si tudi ta prenaredba delovanja od-borovega ne bode ovirala, če bode le novo izvoljeni odbor svojo dolžnost storil. Predsednika si voli odbor iz svoje srede. V odboru po so zdaj tile učitelji: Cenčič, G o v e k a r, Gerkman, Kuhar, L a-pajne, Močnik, Praprotnik, Stegna r, Tomšič.
Pri „N aro dni šoli" je predsedoval dr. Razlag, ter se v svojem nagovoru spominjal pokojnega barona Cojza, ki je društva 100 gld. naklonil in kranjske hranilnice, ki je dvakrat po 100 gld. darovala. Odbor poroča, da jo z nabranim denarjem mnogo šolskega blaga šolam daroval, da je imelo nad 600 gl. dohodka, daje v društveni blagajniui še 200 gl. gotovine. Pravih družabnikov ima društvo 62 (33 učiteljev in 29 šol); dobrotnikov pa 29 in več uatanovnikov. V novi odbor so bili izvoljeni: dr. Razlag, dr. Vo-šnjak, Praprotnik, Stegna r, Močnik, Tomšič, Jarec, (učitelj), Benedok in S t a n o n i k.
Zborovanje teh društev, pri katerem je bila sem ter tje živa razprava, in pri kateri se je žalibog pokazal klerikalni upliv na nekatere učitelje, trajalo je od 9. — 2. ure popoludne.
Is 4««»i*4kiiJ«l4«*Kti H- sept. [Izv. dopis.j Nij dolgo odkar so se v „S1. Nar." grajali gorenjski učitelji, in se je reklo, da jim je njih izobraževanje in napredek šole deveta briga. To se je pokazalo pri šolski okrajni konferenciji v Bledu. — Nadejati se bilo, da bodo učitelje  one  vrstice nekoliko
predramile in da le bodo zborovanja okrajnega učiteljskega društva, katero bi se imelo 9. t. m. v Kamnigorici vršiti, vsi udji udeležili. Ali zgodilo se je, česar bi nihče ne pričakoval — razen enega učitelja, nij bilo nikogar. Če pomislimo, da bi se pri tem zborovanji važne točko imele pretresovati, mora človeka srce boleti in ga s strahom navdajati zavest, da je mladina takim rokam za odgojo izročena. Kaj je pričakovati od tacih učiteljev, kateri ne spoznavajo, da je omikovanje sebe in mladine prva bitstvo njih stanu — ali ima mladina pričakovat*, da se od njih kaj nauči ? Da pa so naši učitelji zelo, zelo potrebni izobraženja, to žalibog vsak omikanec ve. Oni si pa le mislijo : „80 nam plačo zboljšali, kaj pa drugo vse briga nas „šomoštre?" Če človek s takim „šomoStrom" pride v pogovor, mora se čuditi nad ignoranco, katero večina teh gospodov izkazuje. Ali tudi nij mogoče, da bi bilo drugače, malo kdo od njih bere kake novine ali kaj druzega in fajraoŠter je še vedno tisti, kateremu se večina slepo klanja. Tudi na to bi imeli šolski uradi paziti, da bi se učitelji z drugim poslom ne pečali, n. pr. s poštami. Kateri učitelj hoče svoje dolžnosti vestno opravljati, ima s šolo dosti opraviti.
Učitelji gorenjski! predramite se iz duha-morne letargije, združite svoje moči, da pridobi vsak izmej Vas duševno, kar nam še treba. Potem bode tudi večja vaša veljava in stanje vašo veduo boljše. Ako pa ostanete še dalje v svoji mrzoti do napredovanja, obrnil se bode vsak omikanec od vas in vaši prijatelji in čestilci bodo le tercijalke in bedaki. A.
Is liot ril u J*rk<»;sia lli sept. [Izv. dopis.] Breške volitve izid nas je jako osap-nil, kajti pokazalo se je nam, kaki čudr patrijoti so postali večinom tamošnji „kon-servativci",  kateri so Se pred malo časom kakor pravi narodnjaki sloveli. A nič men j, da še več, nas je presunila zadnja ljubljanska volitev. Za gotovo sicer nijsmo mislili, da, bode narodni kandidat zmagal, da pa bode v taki majnŠini ostal, tega si pač ne bi nikdar   misliti   mogli.  Zedinjenje obeh narodnih strank, dajalo nam je upanje do zmage. Dogovor ta, bil je malo pozen, a krivda slabega vspeha  nij vsa na tem, le
„Corpus juris, veš kaj novega V Slavika je denes tu. Popleši, popleši enkrat ž njo; morda pozabiš prvega moža in prvo ženo. Ali pa sedi tu in trpi in drži se, kakor bi bil s križevega pota ušel!"
„Trpljenje je sicer božja mast, pravijo pri nas, ti si pa denes tudi tak, ko celega tedna" noč. Tako rekši vstane „corpus juris", ter stopi v drugo sobano in kmalu se je sukal v krogu držeč lepo, nežno plesavko okolo pasa.
Corpus juris je bil Čuden, jako originalen človek; vsak, kdor ga je poznal, je trdil, da je prav za prav „ pok rita rihta"; pri vsem tem pa vendar jako dobra daša. Norčeval 80 jo rad iz vsacega, iz samega sebe pa najrajši; to pa, kadar je bil sam, ali pa le v mali družbi izvoljenih prijateljev. Tedaj je mnogokrat pripovedoval, da je svoj poklic izgrešil, in da je še manj jarista v njem, nego pri nas Slovenoih liberalnosti; in to je res malo. Najbolj  zanimale so ga
„obligationes", — zakaj — čitatelj uže ve. V urab, ko je nosil v srcu „vsega sveta gorje", je tudi pesmaril. Se ve da le o nesrečni ljubezni; in zatorej naš slovenski svet njegove umotvore Še tako malo pozna. Zaljubil se je jako hitro, in tedaj je pel o „rožici, ki cvete v dobravi, in za katero njemu v višavi nosi sreč; grozno gorje" itd. itd. je bil dobre volje, je pa sam priznal, da ga „luna trka". Denes menda je bil v tem položaji, vsaj ravno sedaj, ko je sukal svojo plesalko po okinčanej dvorani. Morda se hoče na novo zaljubiti. — To je bil „corpus juris".
In njegova plesalka? Srednje velike rasti je bila, obrazek ne baš zmagovalno lep, a duhovite oči so tako jasno in živo gledale izpod temnih obrvi, in njen nekako mladostno divji značaj, ki se je izraževal v vKukcj stopinji si je moral prisvojiti srce slehernega. Lebkomiselno veselje, optimizem, najbolje znamenje nepokvarjonosti, in trohica samoljnbnosti, broz katere nam ženska
dopasti ne more : vse to je sijalo iz njenih očij. Taka je bila Slavika.
In „corpus juris? Zvunaj v prvi sobi je ravno njegov tovariš, mladi Eskulap postavil prazen kozarec prav trdo na mizo, ter svojemu prijatelju dejal: „Olej no, glej, „corpus juris" uže spet gori. Jutri bo pa cel „kvartir" poln njegove norosti. Bog mu grehe odpusti. Pa nekaj moramo za novo leto dobiti".
„Veš" li, ljubi moj," ogl asi se za govorečim „corpus juris", „kaj je pel moderni Lazarus v svojem mehkem pernatem grobu: „Ei ist eine alte gesehichte etc.; in ti bi moral biti grozen filister, ako bi tudi tebe ne zadela enkrat enaka osoda, kakor žuga denes meni". —
„Hali, halo, je uže „dober" vsklikneta, smeje se, oba prijatelja, „corpus" pak ju kaznuje s tihim zaničevanjem.
Sedejo v kot za mizo in — „ta vin, ta vin daje življenje" zadonelo je v okrogu.
Tudi „corpus juris" je pokazal, da čisla
Čvrste in resne agitacije je trebalo a to od obejeh strani. Tega nij bilo, kakor je razvidno, kajti svobodi sovražna slovenska stranka nij delala, ali pa je delala ne v korist Slovenstvu nego nasprotno. Sveto jim je Se zdaj, kakor so dokazali, geslo „rajši nemškutarja nego liberalnega Slovenca", zatorej se ga tudi zvesto drže, pa vse to je gotovo „starim" samim na večjo škodo nego pa nam. — Meščan je so nam doloma dali dokaz, kako slabo politično izobraženi so, kajti ako jih tako važna stvar 'ne briga, in na dan in delo ne zvabi, kaj pa pa jih hode! Pridevek „bela", — Ljubljana več ne zasluži, kajti ona je čedalje bolj „črno nemškntarsko gnezdo."
Domače stvari,
— (Volitev za vipavski in idrijski okraj) so je včeraj vršila. Voljenje kakor je bilo iz našega zadnjega dopisa uže prej vedeti, g. Lavrenčičs 30 glasovi. Drugi so se razcepili na g. Plešnarja in tudi Mulej je dobil 2 glasa, mnogo volilcev nij hotelo priti volit,
— (Deželni poslanec župnik Pintar) je svoj mandat položil.
— (Ljubljanski mestni zbor) jc v seji 11. sept. povišal mestnim ljudskim učiteljem plače od 600 na 700 gld. in pod-učiteljem od 480 do 500 gld.
— (Iz Borovnice) se nam o volitvi župana piše 11. sept.: Ožja volitev odbornikov 8. t. m. se je po hudej borbi nagnila na stran konservativcev in voljeni so bili gg. Jože Telban za župana, Mat. Skrlj za prvega, Fr. Subadolnik za drugega in M. Kobi za tretjega svetovalca. — Včeraj popoludne i denes po noči palo je toliko dežja, da en del močvirja pod vodo stoji. Zopet velika Še neznana škoda.
— (V goriškem deželnem zboru) je bila 10. t. m. sprejeta postava o nvedenji zemljiščnih knjig.
— (Pri papeži) so bili 1. sept. znani trije slovenski profesorji, ki so te [počitnice v Italijo potovali (gg. Gnezda, F. Zupan in Pleteršnik). Ob tej priliki je papež dobil — kakor „Danica" poroča — tistih kranjskih tisoč frankov ki jih je zgoraj imenovani list nabral.
— (Družba sv. M o hora.) Celovški „Besednik" poroča: Da se podpira domače slovstvo in se izpodbnja delavnost slov, pisateljev, razpisuje družba po odborovem sklepu dne t. avg. tudi za prihodnje leto sledeča darila: 1. Sto in štirideset gl. za štiri krajše izvirne povesti vsaki po 35 gld.; v obsegu blizu pol tiskane r>ole in 2. Sto in štirdeset gld. za Štiri podučne spise raznega zapo-padka v obsegu pol tiskane pole, vsakemu po 35 gld. — Rokopisi naj se družbinemu tajniku pošljejo vsaj do 10. novembra t. 1. Pisateljevo ime z natančnim naznanilom zadnje pošte naj se priloži v zapečatenem listu. — Darila se bodo izplačala na Vodnikov dan 2. februarja 1870. — V istej seji so odborniki po tajni ko vem poročilu enoglasno sprejeli obširni izvrstni rokopis: „1 mni kmetovalec", ki ga je spisal in družbi ponudil g. Franc Povše. Cela knjiga utegne s podobami vred obseči blizu 30 tiskanih pol in bode dovršena v treh letih. Vsako leto zaporedoma izide en zvezek ki bode obsegal 10 tiskanih pol. Prvi zvezek je drnštvenikotu namenjen prihodnje leto in obsega: I. Poduk o zemljišči, obnebji in o živenji rastlin. II. Kmetijska orodja in kmetijski stroji (s podobami) III, Kako zemljišče gnojiti. — Dragi zvezek razlaga, kako se rastline sploh pridelujejo in kako posamezni poljski pridelki. — Tretji snopič pa podučuje, kako ravnati s travniki, vrti in gozdi.—Ne dvomimo, da bode ravno ta knjiga, ki se bode tiskala in razširjala v 27—28.000 iztisih mej naše marljive kmetovalce s kmetijskimi šolami vred vzajemno pripomogla, da se zboljša in bolj razvije umno kmetovalstvo in pospešuje narodno gospodarstvo v mili naši domovini. — Razen tega je družba sv. Mohoraza 1. 1875 svojim udom namenila sledeče knjige: 1. „Občna zgodo dovina. Spisuje g. prof. Josip Stare. Drugi snopič ; obsega Grško in Makedonsko zgo dovino do Rimljanov. 2. Setev iz žetev. Po vest za prosto ljudstvo. Spisal g. J. Ogrinec. Slovenskih večernic XXXIII. zvezek. 3. Ko ledar za 1. 187(3 s popolnim imenikom vseh družbenikov in z raznim podučnim in kratko-časnim berilom. 4. Se dve pobožni knjigi.
— („Slovenska Pratika") za leto 1875 je izšla pri Kleinmayru in Bambergu v Ljubljani. Dozdaj je to „Pratiko" izdajal samo Blaznik. Trgovcem po slovenski
deželi, ki kmetom Pratike proilajejo, svetujemo, naj jo naročajo rajši pri knji-garju Bambergu, nego pri Blazniku, ker prva „Pratika" nema nič tistih laži j in per-Itdnosti proti „uiladoslovencem" kakor lauaka Blaznikova, temuč ima dobre slovenske *pise o neškodljivosti konfesijonalnih postav, o šolski postavi, o vražah in pobiranji za papeža itd. in je cenejša kot je bila Ola/.ni-kova.
— (Umor iz ..neuslišane ljubezni.") Piše se nam: Nek fant, bivši vojak, imel je v fari Drami jo blizu Št. .J u rja pod Rifnikom uže dalje časa hčer posestnika Vo-duseka rad. Ker pa nij imel premoženja, pridno delati pa rad hotel nij, zato nij pripustil oče svoji hčeri, da bi z njim v z.ikon stopila. Ona ga jc še nekoliko časa rada ime'a, a pozneje tudi ona nij hotela nič slišati o njem. V nedeljo 6. t. m. bila je v gostilniei z neko prijatelj:co in s svojim bratom. Ko je pozneje domov šla, spremljala jo je njena prijateljica, a brat je zadaj o tal. Mej potom se jima pridruži njen prejšnji ljubimec, ter jo zopet vpraša, ali ga b>de „ vzela" ali ne. Ona mu resno reča da ne, in se še zraven nasmehne, ker j« rekel, da jo sicer ubije. Na to jo on prime, ter jo v vrat dvakrat vreze z britvo. Ona pade, a se zopet zravna in skoči kako tri korake potem pa se milva zgrudi nu tla! Njena spremljevalka je kričala za pomoč in pribite] je brat umorjene. Pa tudi tega je zgrabil, ter mu skorej col obraz prereza!. Smrtno ranjen brat vendar nij. — Morilca so hitro vjeli, ker se tudi skrival nij. Ko jo evoje delo dopolnil rekel je čisto mirno: „kar Bem si namenil, to sem storil". — Morilec pride pred popotnike v Celje.
— (Živinska kuga.) Deželna vlada kranjska naznanja da je v vasi Žuuice pri Cmomlji zopet živinska kuga pokazala se in se tedaj imajo postavne naredbe tam ostro izpolnovati, da so kuga ne razširi.
Dimnjaka borza 12. septembra.
(Izvirno toloprrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   71 gld. 05 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74   „   <>5 .
1860 drž. posojilo.....110   „   — „
Akcije narodne banke   .   .     ^>Hl!   „   — „
Kreditno akcijo    ....     24K   „   — — „
London........109   „ • (J5 „
Napol.......... 3  „   81 „
C. k. cekini.......—   .   — r
Srobro.........104    . 10
to filozofijo, pa vendar mu denes nij hotelo prav po godu iti.
Jol je sanjariti po stari svoji navadi. Spomnil se je otročjih svojih let, ko je še hodil v domaČi gozd ležat pod staro košato bukev. Tam je gledal v zelene veje in sanjal o prihodu}osti: kako bode hodil po svetu, po visocib gorah, po daljnih širocih ravninah, kako se bo vozil po morji, in povsod bodo le mislil na slovenski dom svoj, in na njegovo nesrečo. Da, tedaj je uže nosil v srcu „vsega sveta gorje" in vendar mu je to brepenenje po nekem neznanem idealu vzbujalo vesela čutila. In sedaj ? Da, tudi sedaj Se vedno hrepeni po — čem? Saj sam ne ▼e. Ia tiho v mislih ponavlja pesen, ki jo je bil skoval v enakem položaji: Bezeg bo razcvita Cvetje bo ovelo,
In škrjanec pojo; Petje bo nehalo,
Paenica raso; In rumeno žito
Po girocom polji Bodejo poželi;
Pa na celem svetu Mene poneso pa
Nij je žive duše, Štirje črni moii
Ki bi me ljubila. Venkaj v črno zemljo!
Bila je polunoči.   Staro  leto je vzelo slovo  nenadoma z dvanajstim udarcem kl a diva, in novo leto s temno svojo prihodnostjo jo nastopilo.
„Bratje le pijmo ga", je govoril nekdo prijateljem; „velja naj novemu letu."
In kozarci so trknili vkup, „corpus juris" nij čul ničesa. V njegovem srcu je nastopilo tudi novo leto, — kako, — tega še sam n j vedel. Nov ideal je našel in ta si je bil prisvojil vsa čutila, vse misli, ki jih je rodilo srce našega sanjača. In tako je sedel v svojem kotu.
„Slavika je uže šla domov, „corpus juris"; ali boš še plesal?" Tako ga ogovori eden izmej prijateljev.
„Ali si se dobro imel?" povzamo kako pol ure pozneje ravno isti besedo, ko je naša trojica potovala proti domu.
„Da, prav dobro", zategne corpus juris.
lu drugo jutro so zopet vsi trije „metali" dim iz dolgih svoj h pip; zdravoslovec je govoril zopet o hipotetičnih forintih, nje-
gov kolega je računil po stari navadi, koliko mu ostaje ali bolje primanjkuje šc za mesec, in corpus juris?
Denes je uže zopet nosil „vsega sveta gorje" v srcu, zamišljen je korakal po sobi gori in doli — cel „kvartir" je bil res poln njegove norosti. Kar vzame v roke svoj dnevnik, in poetično jame deklamovati pesen, katero je bil skoval den^s domov prišed:
„Oj ti no veš, da lo za te Srce mi v prsih bije, In da iz tvojih mi oči Nebo naproti sije.
In pri peči sedeči kolega se oglasi : „Cuj Izrael! velik pesnik jo vstal mej nami, corpus juris mu je ime. Pa prišla bo zelena pomlad, gorko solnco bo ogrevalo oboke naših gora, vesel bode celi svet, — naš pesnik, — „corpus juris" mu je ime, — pa bo hodil po oglajenih stezah Črez zelene travnike in vzdihoval bo: „Slavika, Slavikal"
—rn—.
Umrli ▼ IJtitMjttiil
od 7. do 10. septembra:
Karlota Ogrinec, žena telegraf, uradnika 81 1. stara na jetiki. France Poreber, 9 1. star, Maks Peterka I I. 5 mu.s. h t ar, Ana Seko, 11 let in Anton Prelesnik, vsi na vnetici grla. Josii Verbie, 3 1. na ošpicah. Amalija Zaman 3 L, na vnotici grla. Janez Pezdirec, bivši žandarm st. 'J'.' .. v civ. bo.uicl na jetiki.
Oznanil©,
Po dovoljenji visoke deželne vlade od 17. julija t. 1. Štev. 3754 so v Sodražici dosedanji seni-n,i, katerih je eden bil na pon-deljek pred 12. sučc^ui, drugi 22. itilija, in tretji na 15. < kt< bra, — •restavljeni za vse prihodnje £use, vsi 3 semnji na četrtke, to je, na četrtek pred 12. sužcein, drugi pred 16. niajem, in tretji pred 15. oktobrom za obhajati.
VSodražici, '3. sept. 1874. (868—8) J mu* Z Mit/tfitjfr.
S tem naznanjamo, da smo svoj denea potekli kentrakt z gospodom Vinc. Woschnagg-om v Ljubljani, kateri je bil dozdaj okolo8 let naš zastopnik in prodajalec naših Ovifjr. Klius Ho-v*-e-jovih »Ivulnili mnsin zdaj ponovili.
Naše originalne šivalne mašino se pri  njem zmirora na zalogi v veliki izbiri dobivajo in so za fabrično cono prodajejo proti petletni garanciji, tet 10 poduk v šivanji z mašino zastonj dajo. Dunaj, 81. avgiiBta 1874.
Za
the Howe Machine Company
in New-York
direktor Hch. ScllOtt m. p.
Zaloga .»iii v u l ii ili niUNiii in kar zraven gre kakor: ni* i. vrel€»mi, Hviln, olj**, ffciVttttlce itd., — nahajo so kakor uže več let v mcHtit 212—ia, kjer se sprejemajo tudi naročila za fabriku perilnoga blaga vsako sorte kakor
Perilo za gospode, gospe in otroke,
kakor tudi za celo opravo in so najboljše izdelujejo. Popolni c*oiiiliii 1. u i-itiit. o |m'i-ilu in »iviilnili iiiiimIiiiiIi so dobi na željo. — Naročila od zunaj so točno in najboljše izvrše. (866—1)
Vincenc Woschnagg,
c. kr. priv. prva kranjska fabrika za perilo in zaloga šivalnih mnsin v Ljubljani.
Grozdni cuker
v najboljši kvaliteti ""J^G
se zmirom dobiva pri
Jan. Ne p. Platit z
v LJubljani, na starem trgu štev. 153—154, kateri tudi svojo
špecerijsko zalogo, špirit, žganje, rosoglio in nai
*±4c
i
ZnaTueJije časa! Samo zavolj slabe kupčije
prodajam odslej tudi na drobno in sicer zelo pod pridelavno ceno eno fino moško srajco s traverprsi gl. 1.70; 1.90; 2.20. ono   „      „ „     spleteno za gostijo ali ples gl. 1.90; 2.20; 2.50.
ene gatijo iz planinskega platna 95 kr.; gl. 1.10. eno fino korseto za gospo, fantazijsko ali spleteno gl. 2; 2.50; 3.50. šest platnenih robcev gl. 1; 1*60,
dvanajst parov nogovic (sclnvoissangcr) gl. 1.10; 1.50.
Naročila iz dežolo so proti  podvzetju natančno  in zvoBto izvrše; nepovšečno so hroz ovire zamenja.
Naročila na c3.e"teelo (lobodo zraven najnižjih cen še rabat. Pri naročilih zadostuje, da so pošljo mera v centimetrih ali pa s kako nitjo. (233—3)
Samo pri J. Deutscli,
JJunaJ II. liezirh; Clrhusyasse JV>\ 3.
C. kr. državna gimnazija
S 1. oktobrom bo bode v novi, v vsem terjatvam novejšega časa primerno zidani in previđeni realni gimnaziji v Kočevji nže III. razred odprl. Za prijazen sprejem in skrbljivo vzgojo učencev je najboljše preskrbljeno, razen tega je za starše in varhe še ozira vredno, da je življenje po ceni, kraj zdrav in lega mesta prijetna, kakor nemški jezik prebivalstva. Dalje, da učenci, ki so IV. razred realnega gimnuzija absol-virali z dobrim vspehom, morejo v zgornjo gimnazijo in v zgornjo realko precoj vzeti biti in svoje studije nadaljevati
Mestna občina Kočevje.
(259—1) Uran ne, Župan.
V prej Woschnagg-ovi štacuni
glavni trg 237
se bode vao tam še aaloftono 'manufakturno belo in porilno blago, da so toui prej prostor izprazni, za
50% pod ceno
prodajalo in sicor posebno so Bmo priporočati: Za gospode srajce belo      od gl. — 90 kr. navzgor „   barvaste    „   „   1 — „ „   flanelaste   m  „   1 80 „       „ , sviticu iz platna   „  „   1 — „ „ „ kotonino    „ —f>0 „
„       prsni vil vi za srajco „ — 12 „ „ „       krogli iz papirja od „ —  1 „ /a dame srajco „   „    1 50 „ „
hlače „ „   i — „
korseto „   „ —80 B
„      lotovntki „   „ — 70 „ „
Platna „  „ — 25 „
ClulTon, shirting, modrpolan  ^  „ _      18 ^
Kotonina in Domeatiipto       n _15
Piane in žnorast barchont „ " — 25 ^ Brilantin in Gradi „      — 25 "
Blago za mizne pito iz brisalnico l  —18 1 Rjuhe od „    1 — n
Batistni robci „  n  — io „
Foulard n n    1 — * Z
Blago za obleko iz ovčjo volno „ „  — 23 „ Bornsko surovo blago Za hlačo M „  — 90 „ „ dalje mizne in kuvertne pokrivala,  kavini robci, blago za predgrinjala,  ilanolo, cliachomir, tkavsko blago, svilnato charps in  kravato po tacih cenah.
(258—1)
Filijala štajerske eskoiuptne banke v Ljubljani.
Podpisani zavod prevzema
SJHES" Denarje na obwesi "38^C2
pod sledečimi pogoji:
a) v giro-contii proti vlo/.if nini in clic<iuc$-kiijižicaiii,
kjer so more vsakateri znesek od 5 gld. višje vložiti ter so do  suettka »OOO  ajld. more
vzdigniti, in sicer
s 5 °/o brez obznanila, s B »/i % proti 15dnevnemu obznanilu
v vttukaterik zneskih;
s 6 °/0 proti 90dnevnemu obznanilu
v vsitkHterili zneskih.
t>> Proti kasnim pismom (Kassciisc1iciiic>, glasečimi
se na ime ali na prinesitelja, s 4 Vi % brez obznanila, s B Va °/o proti 30dne nemu obznanilu.
Ulogo v giro-contu pruti knjižicam in rabljenim kasnim pismom uživajo obresti od 1. julija 1873 daljo.
Filijala štajersko eskomptne banko eskomptira dalje premcu|ave tržldča (Platz-wecbsol) in doiuivile do 150 dnij tekočega časa na Uradec, Dunaj, Trst, Celin ec in druga domača tržišča, ako jo tam banka ali bankna filijala, — ona preskrbuje komisijonsko nakupovanje in prodajanje vseh vrst vrednostnih papirjev in efektov kakor jo kurs proti najbolj eoni proviziji, — prevzema v inkaso monjice in naka2nico za domača in tuja tržišča. (110—19)
Samostojno kreditno društvo tega zavoda daje kredite po statutnih določbah.*)
__Filijala štajerske eskomptne "banke v Ljubljani.
*) Izpisi iz statut kakor tudi prosilni blanke;i se na ustno ali pismeno zalite vanjo dajo zastonj v pisarni tega Zavoda.
I Naturne mineralne vode
w hišno natočene v vseh sortah
se dobivajo v
špecerijski, materijalni, barvni, vinski, delikatesni in semenski prodajalnici
Petra Lassnika.
(151—13)
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".