KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA
UP RAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 21 (1)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 15 OKTOBRA 1924.
PATENTNI SPIS ST. 2203.
Siemens & Halske A.-G., Siemensstadt — Berlin.
Vrstovno stikanje za izmenično-strujne ojačalce.
Prijava z dne 30. marca 1921.	Velja od 1. septembra 1923.
Prvenstvena pravica z dne 12. julija 1916. (Nemčija).
Izum se tiče stikalne uredbe za ojačalne priprave, staknjene v vrsti, kakoršne se uporabljajo za telefonične, brezžično-tele-grafične in pod svrhe. Pri takih stikanjih so se nameščali ponajveč pred prvim in za zadnjim ojačalcem, kakor tudi med ojačalci prenosniki za nedalnji prenos izmenične struje To veliko število prenosnikov pa se v največ slučajih ne more tako postaviti, da bi bilo medsebojno vplivanje nemogoče. Vplivanje izvirajo deloma od magnetskih trošnih polj; tudi so prenosniki s kapaciteto svojih navojev spojeni drug z drugim in proti zemlji drug z drugim. Oba vplivanja povzročajo nerede, ki se pojavljajo v obliki močnih šumov ali takozvanega petja ali žvižganja uredbe. Ako se obdajo prenosniki z železnimi kapicami, da se naredi magnetična zaščita, se že posebi znatne izgube prenosnikov prav znatno povečajo.
Po izumu se odstranijo ti nedostatki s tem, da se med ojačalci ležeči prenosniki nadomestijo s kombinec:jo po ene gušne tuljave in enega kondenzatorja, ki so tako urejeni, da teče istosmerna struja pošiljalne strani ojačalcev preko gušne tuljave, izmenična struja pa preko kondenzatorja. Visoki izmeničnostrujni upori guš-nih tuljav so pri tem neškodljivi, ker mora preko njih strujiti samo istosmerna struja. Radi tega se tuljave brez pomisleka lahko opremijo z magnetično zaščito.
Na risbi so prikazani trije izvedbeni primeri iznajdbenega predmeta. Sl. 1 kaže stikalno uredbč za štiri mikrofonske oja-
čalce M! do M t, n. pr. zgrajeno po Brownu. Preko provoda L prihajajoča izmenična struja pride najprej v prejemni navoj e prvega ojačalca M,. Preko mikrofona m pošiljalne strani in gušne tuljave d, v vrsti teče struja baterije b,. Po kolebanjih stru-jine jakosti nad istosmerno strujo ležeča izmenična struja dospe preko kondenzatorja C! v prejemni navoj e naslednjega ojačalca M,. Na enaki način so strujne poti v drugih ojačalcih določene po guš-nih tuljavah in kondenzatorjih tako da v četrtem ojačalcu M4 ojačena izmenična struja konečno dospe preko kondenzatorja c* v telefon T.
Na sl. 2 je prikazana stikalna uredba za praznilne cevi. Štiri take cevi E, do E4 so staknjene v vrsti. Preko provoda L prihajajoča izmenična struja dospe najprej v mimonosca v, čegar sekundarna stran je na eni strani priključena na pomožno elektrodo h, na drugi strani pa na žarno ka-todo k prve cevi E,. Katode vseh praz-nilnih cevi se krmijo z majhno baterijo od n. pr. 6 voltov preko po enega predsti-kalnega upora w. Na vse anode a in katode k ojacalcev je nadalje skupno priključena 110-voltna baterija. Da njena istosmerna struja ne dospe v prejemno stran naslednjega ojačalca, so poskrbljeni kondenzatorji c, do c,; kondenzator c, za zadnjim ojačalcem varuje telefon T pred istosmerno strujo. Da se na drugi strani odstrani ojačena izmenična struja pošiljalne strani od baterije in pošlje sama preko prejemne strani naslednjega mikro-
Din.IO-—
fona oziroma preko telefona T, so v po-šiljalno stran ojačalcev vstaknjene še gušne tuljave d! do d*.
Da se vtisne pomožnim elektrodam h praznilnih cevi potrebni istosmernosirujni potencijal, so te zvezane po nadaljnjih gušnih tuljavah r, do r, z neko točko baterije, n. pr. z ničelsko točko. Te gušne tuljave so tako umerjene, da se ojačena izmenična struja po njih ne odkloni dosti.
Na sl. 3 je prikazana stikalna uredba za tri praznilne cevi E! do E3, katerim je dodeljen po en poseben baterijski dodatek. Posamezni ojačalci so zv rzani med seboj in s telefonom T, s samo enim provodom, dočim je njih drugi tečaj položen v zemljo. V edinem spojnem provodu so nameščeni kondenzatorji Ci do c3. Gušne tuljeve di do d3 leže v pošiljalnem krogu ojačalcev, da odvračajo izmenično strujo od baterije, ter jo dovajajo naslednjemu ojačalcu oziroma telefonu. S pomočjo gušnih tuljav r i, rj, se položi ničelski potencijal pripadajoče baterije na pomožno elektrodo h dotičnega ojačalca.
Pri vseh izvedbenih primerih se morejo mesto gušnih tuljev uporabljati tudi visoko-ohmski upori, ki se morejo tako dimenzijo-nirati, da se ne odvzame noben znaten del ojačene izmenične struje prevajanju v naslednjega ojačalca ali v telefon ali pod. Uporabljanje uporov ima to prednost, da ima stikanje za vse frekvence isto oja-čalno število, ker so upori v nasprotju z gušnimi tuljavami ali prenosniki neodvisni od frekvence. Radi tega je stikanje ob uporabi uporov zlasti porabno za govorno ojačenje.
Posebne prednosti nastanejo tudi potem, ako gre za ojačenje izmeničnih struj nizke frekvence, kakih 50 perijod na uro. Pri tem bi gušne tuljave ali prenosniki potrebovali za dosego dovoljno velikih impen-dančnih vrednot tako mnogo železnih in bakrenih navojev, da jih ohmovi upori znatno presegajo glede prištednje teže in materijala. Konečno se mora opozarjati še na to, da imajo ohmovi upori vsled manjkanja vsakih magnetičnih polj vse-
kakor prednost glede motenja s povratnim spojem.
Pa tudi pri napravah, pri kojih se dela samo z eno frekvenco (brezžične ali signalne naprave) in kjer se ta ena frekvenca od časa do časa izpreminja, nudi uporno stikanje gotove prednosti v toliko, ker radi od frekvence neodvisnega ojačalnega števila posebno vstavljenje ojačalnega stikanja na maksimalno ojačenje ni potrebno, s čimer se izogne, da pride k že obstoječim potrebnim oglaševalnim pripravam (n. pr. anteni rezonančnih krogov i t. d.) še drug stvor, ki potrebuje uglašenja.
Patentne lastitve.
1.	Vrstovno stikanje za izmeničnostrujne ojačalce, označeno s tem, da je strujni krog pošiljalne strani vsakega posameznega ojačalca iztvorjen nad izmeničnostrujnim uporom in s prejemno stranjo naslednjega ojačalca ali s prejemnim aparatom kapa-citivno spojen v ta namen, da se izogne vmesnemu stikanju prenosnikov in s tem vsled povratnega spoja nastajajočim neredom.
2.	Izvedbena oblika stikanja po lastitvi 1.), označena s tem, da je izmeničnostujni upor ra po sebi znani način izobličen kot gušna tuljava.
3.	Izvedbena oblika stikanja po lastitvi 1.), označena s tem, da je izmeničnostrujni upor izobličen kot visokoohmski upor.
4.	Vrstovno stikanje po lastitvi 1.), 2.) * ali 3.) za ojačalce, ki jih tvorijo praznilne cevi, označeno s tem, da so pomožne elektrode potom po enega posebnega, iz-meničnostrujnega upora, prednostno visoko ohmskega upora, zvezane z neko gotovo točko baterije, da se pomožnim elektrodam praznilnih cevi utisne potrebni istosmerno-strujni potencijal.
5.	Vrstovno stikanje po lastitvi 4, označeno s tem, da so ojačalci, opremljeni z ločenimi baterijskimi vrstami, spojeni z enim tečajem z zemljo ter zvezani s posameznimi provodi, ki vsebujejo kondenzatorje.
dc/pđfent bro/ 2203,
Kg.f



•	. S
'vr-
- - v>
1 •: ■
I.	- ' - .	. .
• , •, !


■ ,4;

\ ':y
y~ic
I

.
■
:

V.
. V V-


■■
_
.. ■ ,