_ 108 —
Gledališke igre za mladino.
Star vojali in njeg-ova rejenka.
Gledališka igra v dveh dejanjih.   —  Poslovenila Barbka Hochtl-nova.
ŠESTI PRIZOR. .»<«> i-n.   »- •                  Anička in Katinka (spoglediijeta se).
Anička. Kaj deš, Katinka, kaj si je to? Pogledi prelepe svilene rute! (Razvije jo.)
Katinka.    A moja!   Še vsa nova, nič še nij ponošena.
Anička. Deni jo za ¦rat, kako ti pristoji? (Katinka jo deue za vrat.) Krasno ti pristoji!    Samo o praznicih bi jo nosila.
Katinka. Zelo čudno mi je v serci. Pomisli, to ubogo dekle razdaje drage svilene rute!   Kako se to veže ?   Veš li kaj,  vse to nič nij po moje.
Anička. Prav govoriš; tudi jaz imam o deklici suinnjo. — Kaj, ako bi ruti bili ukradcni?
Katinka. StrahoLa! Jaz svoje mte uže ne morem deržati v roci, peče iae, kakor živ ogenj; semkaj na klop jo položim.
Anička. Jaz tudi. (Ruti deneta na klop.) Zdaj mi je Jažc. A ubogej deklioi nij bilo videti na obrazu tatice.
Katinka.   Vendar nij moglanamav 6či pogledati, kar je zlo znamenje.
Auička. Ko z matevjo semkaj prišedši ruti ugleda na klopi, kako misliš, kaj li poreče ? A če je nedolžna, kako jo bode bolelo, — po krivem koga dolžiti, nij lepo.
Katinka. Zopet prav govoriš, a kaj li je nama stvoriti? Ali bi ruti imeli, ali je senikaj denevi ?
A n i č k a (uterga uekoliko travnih bilek). Takoj zvevi. Evo dve bilki, ta krajša, ona daljša; krajša govori ,,imejvi," daljša ,,odverzivi."    Potegni!
Katjnka (potegne krajšo bilko). Nu, kako je ?
Anička. Imejvi! Krajša bilka je. Zel6 me veseli; zdaj ruti zoj^et vzeinivi. (Vzameta, a v tom nastopi Tinica, katere ne opazita.)
r
SEDMI PRIZOR.                         >
',.                             Prejšnji. Tinica (gosposki a prosto oblečena).
'"      Tinica.    Kaj delati?   Evo, evo,   izprelepi svileni ruti!  (Anička in Ka-tinka se ustraSita in se  plaho  spogledujeta.) Kdo je "Vama ruti dal?
j            Anička (Katinki na uho). Kaj li odgovorim?   Kdo je ta lepa deklica ?
Katinka. Ni jaz je ne znam; prišla je baje iz mesta. Anička (Tinici). Ubogo dekle je nama ruti dalo hranit. Tinica (uasmehuivši se). To uij ubogo dekle, ki daruje svilene rute.
— 109 —
Katinka.   Nama ju nij podarila, nijste prav slišala.
Tinica. Kako li ju vaina nij podarila? Jaz znam to ubogo dekle; Tinica se imemije in hotela je prijateljicama Anički in Katinki dati nekoliko spominka.
A n i č k a (reče KatiuM). V glavi se mi vertf; ali more to res Tinica biti ? A midve je nisvi znali ? (Tinica). Kam li je šla ? Prosim vas, povedite nama!
T i n i c a.    Kam je šla ? Pred vama stoji, — ali uže ne znata svoje Tiaice ?
Anička in Katinka. Da, ti si, Tinica, naju preljuba Tinica! 0 vele radost velika!
Anička. I kje sem li imela oči, da te nijsem tak&j znala! Ali te je svobodno tikati?
Tinica (objemši jo). 0 prosim, vedno svi prijateljici.
Katinka.    In kako si prišla sem k naraa toli iz nenada?
T i 11 i c a. Zdi se mi, da je uže večnost, pokler me nij bilo v preljubera dornačem kraji! Bogu hvala, da sem zopet zdaj pri vaju. Vidim, da je še vse tako, kakor je bilo. 6no staro drevo! (Vzdahne.) 0 kolikrat sem sedela v njega senci!
Anička.    Povej nama, kako si ?   Imaš li blaga hranitelja?           v^f
T i n i c a. Boljših ne bi mogla imeti. OČa Miško je za-me dobro skerbel; zdi se nii, da me še z nebes pazi ter je nevidoma vselej pri meni. Moja dobra hranitelja sta na to pristala, da bodera nekoliko dnij tukaj pri materi; potlej sama prideta po-me.
Katinka. Veselje bode jutri raej otroki, kadar zved6, da je prišla Tinica^ in — da nam je še vedno prijazniva, kakor je bila tedaj, kadar je ži-vela mej nami.
Tinica.    Vam prijazniva?   Ali sem zdaj uže kaj več,  nego  sein bila tedaj, kadar smo še vkupej živeli ? — Tedaj sem bila sirota, kar sem še zdaj, kajti vse, kar imam, prejela sem iz rok svojih dobrotnikov, ia veseJi me, ka me še ljubite.   Zatorej storita mi Ijubav ter Tzemita od mene svileni ruti. Anička.   Predvagi sta; kaj porečeta moja roditelja?
K a ti n k a.    Takih mt nositi bi naina ne bilo nikakor svobodno; prelepi sta!
Tinica. Molčimo o vsem tem; nosili ji bosta, kadar odrasteta, a do tedaj ju spravita v skriajo. Zdaj malo sedimo na klop sem pod to drevo; znata, da je meni ta kraj svet, nepozabljen. Koliko sladkih spominov se mi tukaj budi v serci!
A n i č k a. Prav si rekla ; sedi mej naju semkaj v sredo. (Sedejo.) Zdaj povej, kako ti godi mesto? Veš li, toličko da ti uijsera zavidiljiva, ka bivaš v mestu!   V našej vasi je zelo otožno živeti.
Tinica. Ali si pozabila, kar je oča Miško dejal: ^česar človek nema, to se mu zdi najlepše, a zopet nij zlato vse, kar se blešči." Ees, jaz imam vsega, česar potrebnjem, a vendar se često želim iz mestnega hnipa nazaj v prijetno in mimo vasico. Ob svojem vsakdanjem dehi ste vedno zdravi ia veseli; vsak večer vam ptički šeebetajo večerno pesen in za jutra vas po-zdravljajo zopet. Hiže vam stoje mej lepimi travniki in rodovitira poljem, Čisti studenei in potoci vas poje; v mirnej tihej vasi je ranogo prijetneje, nego li tam v velieem mestu, hrupovftera in napolnjenem posvetaega veselja. Ver-jemite, da znam vaše in STOje veselje.                   -            _ .
— 110 -
Katinka. Veš li, Anička, mene zdaj uže nič ne mika iti v mesto; mnogo zadovoljnejša sem tukaj.
Tinica. Pray sodiš; meui se ne bi nič tožilo, ako bi mi bilo ostati vedno pri vas v domačej vasi. Evo! Nij li tam Stepanek? Pomozita mi, da ga podražim; nij me še videl, in Radovanček mi je obetal, ničesar mu ne povedati o mojem prihodu.                                       .     . ,
Anička.   Kadi ti pomorevi.
Tinica.   Jaz se skrijem za drevo.   Bog ve,  ali me bode mogel po-
Znati? — (Skrije se za drevo.)
Katinka (pokliče). Stepanek! stopi malo bliže, nekaj zelo važnega ti povem.
,,    -    ¦   .-.                                         OSMI  PRIZOE,               .     ,-,-.•      ,,,.,-
Stepanek.    Prejšnje.                                             "¦ '   '
Stčpanek. Evo deklet, kako še zdaj vkupej stojita in govoričita! Oštiineta li vso noč tukaj ?                 o ,
Katinka.   Ne, — a mislim, da ostaneš tudi ti malo pri naju.
Stepanek.    Lepo bi bilo, kakor ne bi imel boljšega dela!   Z Bogom!
Anička. Počakaj malo, da ti gospodična za drevesom (pokaže Tinieo, stopeljšo izza drevesa) pozdrav izrofii iz mesta.
Stepanek. Meni? — Pozdrav — iz mesta? Ne znam živega kersta v mestu.
Tinica. Zel6 kesnega iim^ ste, ka toli hitro pozabite prijateljico. Ali se ne opominjate uže Tiničnega imeaa?
Stepanek.   Tinica?Menite lisiroto Tinico, kijeiznaševasišla vmesto?
Tiuica.   Da, tisto meniin!
Stepanek.   Kako se vlada?   Ali je zel6 vzrastla?
Tinica.   Tolika je, kolikoršna baš jaz.             \
Stepanek (gleda jo po strani). Ali nas je uže pozabila? Kaj govorf? — Pride li še kedaj k nam?
Tinica.   Ne verjamem. — Ne utegne priti iz mesta. ;        Stepaaek (osiipel). Zakaj ne? Ali je bolna? ali —
• Anieka (smejoč se). Zdaj uže res ne more priti iz mesta, ker pred toboj stoji Tsa, kolikor je je.
Katinka.   A modri Stepanek je nij upoznal.
Stepanek.   0 ti si, Tinica!   Zdaj te znam; prej ti nijsem smel v lice pogledati. (Prime jo zaroko.) Serce se mi raduje, ka si zopetprišla ter nijsi vpozabila nekdanjih prijateljev.
Tinica.   Kako bi mogla pozabiti? — Veš li, Stepanek, ka sva pred . tremi leti z veliko skerbjo in težavo sem na drevo obešala desko ter ž njo mnogo raz-veselila očeta Miška?                                                   .
Stepanek. Da, vesel in srečen dan je bil, a za tem dnem so naglo prišli drugi.   Dragi Bog je zopet vse prav obernil.
Tinica. Povej mi, Stepanek, kje je zdaj 6na deska, ki sva jo bila pred tremi leti semkaj priaesla?            '                                  .,..:.
— 111 —
Stepanek. 0 ne boj se, dobro smo jo shranili. Ako bi imel novcev, dal bi jo prenoviti in v zlatih pismenih na-njo zapisati: nverlej hčeri pokoj-nega govorača na spomin, nje zvesti prijatelji."                  ¦•    ,   r   i . ^
Tinica.   Naj bode, kakoršna je, tako je najbolje.
Stepanek.   Dokle ostaneš pri nas?                           J    . ¦• ¦•
Tinica. Dokler moja hranitelja ne prideta po-me, nekoliko dnij. — Uro je uže, kar sem prišla iz mesta, a hotela sem vas izkusiti, ali me še znate. Evo, nihče me nij upoznal, ni Anička ni Katinka ni Stepanek ni Radovanček.
Stepanek. Verjemi, izpremenila si se nekoliko; videti si, kakor cve-toča roža.
Tinica. Samo po vnenjem, če je to res, v serci sem še vedno, ka-koršna sem bila, kadar smo še vkupej živeli. — Uže se mrači in jaz imam še posla, ki ga ne morem do jutri odlagati.
Anička.   Kak posel, če je svobodno vprašati?
¦ Tinica.   Še nocoj sem dolžna iti k njemu, od katerega imam vso do-broto, — anti veš, k očetu Mišku.                                              - ....   --.--.*
Katinka.   Toli pozno hočeš na pokopališče hoditi?                     r .-¦*¦.,
Tinica. Ali uže ne pomnite besedij, katere je govoril, ko me je. za hčer jemal? Rekel je: ,,če me Bog pokliče s tega sveta, zatisne mi oči ter na mojej gomili tam na pokopališči bode molila za-me!" Njega besede bodite resničae.
AniČka.   Titdi mi pojdemo s toboj, ako ti je po volji?
Tinica Zel6 mi ustrežete, a poprej treba Se stopiti k rnateri, povedat, kam pojdem. Tukaj se zopet snidemo. — Katinka, ali rae izpremiš? (Tinica in Katinka otideta.)                    •                                 ,           -,          ....•_'•
DEVETI PKIZOR. M>     '       "              Radovancek (z lopato na rami.)   Prejšnji.
Stepanek.   Veš li, Radovanček, da je Tinica prišla?
Radovanček. To sera znal prej nego li ti; hodil sem nekaj časa z njo, misleč, da je kako ubogo dekl&, a ona se mi nasmeje ter se razodeae.
Stepanek. Od kod si prišel z lopato na rami? Ves potan si, bašti si težko delal.
Radovanček.   Ne vein, ali bi ti povedal, ali ne.
Stepanek. Antinebode nič slabega; ako li nehčeš, nikdo te ne more siliti.
Anička (dobrikaje se). Povej, Radovda6ek! Bil sizel6 priden, kakor se vidi.
Radovanček. Poslušajte! Tinica mi je s potjo pripovedovala, da pojde §e nocoj molit na gomilo očeta Miška. Tak6j se op6mnim, da se je Miškova gomila uže vsa s travo obrastla ter niti križ da lepo ne stoji po konoi. Mislim si, ne bilo bi prav, če Tinica tako najde. Utegnila bi misliti, da smo res Miška do kraja pozabili, ker ne pazimo njegove gomile, in to bi jo žalilo. Tak6j pohitim na pokopališče — lopato sem irael pri sebi — ter začnem popravljati. Zdaj je gomila spet lepo v redu, kakor na vseh vernih duš dan. Okitil sem jo se zelenim mahom in z rudečimi jagodicami, a okrog sem posul be-lega peska.
— 112 —
Stepanek. To li si stvoril ti, Radovanček. (Prime ga za rolo.) Zdaj si dolg plačal pokojnemu očetu Mišku; radujem se, ka si moj brat.
Anička. Kadovaneek, ako ti kedaj morem stSim ustreči, prosim te, povej mi!
Stepanek.   Evo, Tinica in ž njo četa otrok!
DESETI  PRIZOE.        ' ' " Tinica.   Več dcčkov in deklic.    Prejšnji.
Tinica. Zopet smo vsi vkupej, kakor nekdaj. Idite zdaj z Miškovo hčerjo, kakor ste z njim hodili. Njega uže nij mej nami, a njegovi lepi nauki so zasadili globoke korenine v naSem serci; to svedoci sloga in ljulbezen mej nami. Tako je prav, ker moreino jediuo s tem spomin pokojnega moža čestiti, kakor je zaslužil. — A zdaj idimo na pokopališee. Ondu se hocemo novič zareči, da ostanemo do snierti dobri in pobožni. Da-si ga v telesu mej soboj ne vidimo, vendar živi (pokaže v nebo) tam gori v aebesih ia tudi — nam .   t serci, dokler nam bode v persih gibalo. (Polagoma otido.)
(Zagrinjalo pade.)                                                         . -   ¦•