Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV C E L J A - O K O LI C E IN ŠOŠTANJA Ceije, sobota, 18. aprila 1953 LETO VI. — ŠTEV. 15 — CENA 8 DIN L reja uredniški odbor. Odgovorni urednik Toiif Maslo. I redni.štvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-0?. Cek. račuo b20-1-Z^ l-ri NB FLRJ \ Celju. Tisk Celj-ke tiska.-ue. Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo- letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnin* plačana v gotovim. ^ Večna slava in spomin heroju borbe in socialiSiičnega dela tov. Borisu Kidriču! BORISA KIDRIČA NI VEČ NJEGOVO DELO PA BO OSTALO Težko je govoriti, kadar se srce krči in usta drhte v bolečini. (Josip Broz-Tito) Borisa Kidriča ni več med nami. Za- pustil nas je mož, katerega veličina je vklesala neizbrisen relief v življenje nove Jugoslavije in se vsidrala v srce vsakega poštenega Jugoslovana, vsakega patriota. Pečat, ki ga ne more izbris'ati ne zob časa in ne topa praznina, ki je zazevala v naših prsih. Spomin, ki je večen, kot ljudstvo, f.a katerega je živel in umrl. Ostal bo nesmrten v svojih delih in po svoji vseobsegajoči ljubezni dto svojega naroda, do delavskega razreda, kateremu je posvetil zadnji dih svojega velikega in čudovitega življenja. Bil je velik kot človek, katerega toplo in strastno srce je z vsakim utripom bilo za sočloveka. Veroval je v človeka, v nje- govo dostojanstvo ter zanj in zaradi njega ljubil svobodo, ki ji je poklonil vse svoje fizične in orjaške umske moči. Iskren ter dosleden ni poznal polovičnih poti. Pot, ki si jo je zastavil, je prehodil, ne oziraje se na ovire in ni pri tem štedil samega sebe. Njegovo silno zaupanje vase, ki mu ga je narekovala vera v sile delavskega razreda, se je prelivalo na vse jugoslovansko de- lovno ljudstvo, da je z njim lahko zmago- valo nadčloveške napore pri izgradnji svoje socialistične domovine. Ce je Cezar enkrat prekoračil Rubikon, je lahko Boris Kidrič vsak dan dejal: »Alea iacta est!« Jezu, ki bi zavrl to gigantsko delovno energijo, ni bilo. Vedel je in to je bil njegov credo, da mora — mož storiti, kar je dolžan, kar veleva mu ponos in stan — in ne more zgrešiti, kadar ljubi svoj narod in mu je predan s sle- hernim atomom svojega telesa in s sleher- nim odtenkom svojega čustva. Do skrajnosti strog do samega sebe, lju- beč do delavskega razreda in tovarišev ter neizprosen do sovražnikov svobode in so- cializma je tovariš Kidrič vzor Človeka in moža, ki mora in bo ostal poznim rodovom v vzgled in spomin. Kot mlad človek, čim se je pričel zave- dati lastnega jaza, je postal komunist in ostal ideologiji marksizma zvest, dokler mu ni smrt zatisnila trudnih oči. Njegov življenjski in svetovni nazor je bil tako enovit in kremenit, tako dosleden, brez —ali—in—če—, da je imponiral vsakomur in vlival spoštovanje tudi njegovim na- sprotnikom. Bil je velik kot mislec, katerega pro- doren razum, genialna intuicija, povezana z izredno široko kulturo in kiklopsko zna- nje je odpiralo vedno znova nove perspek- tive človeškemu dognanju. Silno je obogatil zakladnico znanstvenega socializma in s tem oplajal ne samo naše ljudstvo, pač pa ves svetovni proletariat, ki hlepi k svobodi in. enakopravnosti ter sovraži vsakršno iz- koriščanje. Z njegovim znanjem in dognanji se je koristil in rasel delavski razred in z de- lavskim razredom on sam. Teorija in praksa sta se čudovito prepletali in našli druga v drugi svoje potrdilo. Razplamtel se je z duhom in potrebo časa in srečen čas, ki je našel moža, kot je bil Boris Kidrič, ki je nanj tako ob- čutljivo reagiral, da se mu je lahko po- stavil na čelo in postal njegov glasnik. Pojavil se je kot utrinek na nebu sloven- skega in jugoslovanskega javnega življe- nja, risal mu svetlo in vedno svetlejšo sled, po kateri je hodilo in hodi ter je končno, prekipevajoč sile in moči, v lastni vsežrtvujoči svetlobi izžarel. Bil je velik kot državnik, katerega delo in snovanje je bilo posvečeno le našim narodom. Njihova dobrobit mu je bila edini cilj, za katerega mu je bilo vredno živeti. Življenje ljudstva je bilo njegovo življenje in temu življenju je dajala nje- gova izredna osebnost ritem, s katerim je prebrodilo pregrajo — biti ali ne biti — in si ustvarilo danes zavidanja vredno bo- dočnost. Slovenski narod je pa z njim izgubil enega svojih najboljših sinov in predsed- nika svoje, v vsej svoji zgodovini prve vlade. Mučeniška pot slovenskega naroda k svobodi in v vrsto neodvisnih in državo- tvornih narodov je neločljivo povezana z imenom Borisa Kidriča. Z njim smo previharili viharje, z njim stopili v svetlobo svobode in z njim smo zaorali ledino socializma. Ko bo pozni zgodovinar pisal zgodovino jugoslovanskih narodov, bo moral strani in poglavja napolniti z deli in likom tega izrednega moža, ki je pod vodstvom mar- šala Tita privedel slovenski narod na oder svetovne zgodovine in ga vodil na poti, ko je iz naroda hlapcev postal narod go- spodarjev. Ob maršalu Titu je ustvarjal in vodil naso gospodarstvo, gradil našo težko indu- strijo ter dovedel naše delovno ljudstvo do samoupravljanja, katerega sinonim je postal. Njemu gre vsa naša hvala. Njegovemu apoiiïinu se klanjamo in v njegovem imenu l>omo vztrajali na poti, ki nam jo je za- oral. I Ljubili bomo svojo domovino, kot jo je <»> in sledüi njegovemu in našemu vzor- niku — maršalu Titu — kot mu je on ^•îcdil. Slava njegovemu spominu! PosloTilne besede maršala TWa Težko je govoriti, ko se srce krči in usta drhte ob misli, da mi, Tvoji stari dolgoletni tovariši ne bomo nikdar več mogli slišati Tvojega glasu in deliti s Teboj veselja nad vse večjim triumfom veličastnega dela za socializem, ki si mu Ti med prvimi po- svetil vse svoje fizične in umske sposobno- sti, katerega v temelje si Ti vgradil vso svojo mladost in končno svoje življenje. Tvoja življenjska pot je bila trnjeva pot revolucionarja. Pristopil si k revolucionar- nemu gibanju brezpravnega, izkoriščanega razreda še kot nepòlnoletni deček. Izhajal si iz vrst razreda, ki Ti je osebno mogel zagotoviti udobno življenje. Ti nisi pri- stopil k delavskemu gibanju iz sentimen- talnosti niti iz avanturizma niti iz kon- junkturizma, ker si vstopil v Komunistično partjo v času najtežjih preganjanj, v času iztrebljenja njenUi članov od strani vojne diktature Aleksandra in generala Živko- viča. Pristopil si k delavskemu razredu zato, ker Tvoj plemeniti duh in srce nista mogla prenašati in mirno gledati neenake borbe med izkoriščanimi in izkorščevalci. Pristopil si zaradi tega, ker je Tvoj po naravi revolucionarni in iščoči duh že v najzgodnejši mladosti prodrl v zakone družbenega razvoja, v znanosti Marxa, Engelsa in Lenina. Pristopil si k delavski Partiji zaradi tega, ker si hotel biti kot soudeleženec in aktivni borec z vsem srcem in z vsem svojiriî bistvom pri rojstvu nove družbe, ne pa pri umiranju stare. Dragi Boris! Tvoji stari tovariši smo spremljali tedaj Tvojo borbo proti tistim, ki so Te hoteli odvrniti s poti, ki si si jo izbral. Ti si bil neomajen. Nisi se dal pre- strašiti niti s temnico niti z drugim za- straševanjem. Šel si skozi iste eelice ječ, kot mi, in to že tedaj, ko si šele stopil v življenje. Držal si se kot se mora držati pravi revolucionar. Temnice so bile za Te šola za obogatitev z znanostjo marksizma. Niso Te pomehkužile, kot so sovražniki pričakovali, temveč nasprotno, navdale so Te s še večjo energijo pri nadaljevanju Tvojega revolucionarnega dela. _ Boris dragi! V tem mestu, kjer bo odslej počivalo Tvoje telo, sem Te pred 19 leti kot komunist ilegalec srečal kot komunista pod policijskim nadzorstvom. Tedaj si bil, Boris, poln žara in nepremagljive energije, zaradi čeear sem Т^ jaz kot mnogi tovariši vzljubil. Od tedaj do danes, 19 let, sva delala skupno, ne glede na to, kje je bil kdo. 19 let sem imel priliko spremljati formiranje Tvojega herojskega revolucio- narnega lika. 19 let nisi niti mene niti ostalih tovarišev nikdar razočaral. Videl sem Te v Pragi leta 1937, ko si potrpežljivo prenašal težko in naporno emigrantsko življenje. Po nalogu Partije si prekinil študijo in delal kolikor si mogel za našo Partijo in za našo domovino. Videl sem Te v Parizu leta 1937, 1938 in 1939, to je v najtežjih časih za načo Partijo, ko je njen organizem razjedala frakcionaška borba v vrhovih in ko ji je pretila nevarnost uni- čenja od strani tistih, ki so bili v komin- terni glavni krivci za frakcionaško borbo v naši Partiji. Boris, neprecenljive vrednosti je Tvoja neomajnost in podpora, ki si jo tedaj nudil, da bi ohranil enotnost in monolit- nost Partije in jo usposobil za težke čase, ki so se približevali in ki so grozili z uni- čenjem naših narodov. V dneh, polnih ne- gotovosti in groženj za našo domovino, si se vrnil iz emigracije, da bi delil usodo skupno s svojimi tovariši in s svojim ljud- stvom. Vedel si, da je Tvoje mesto med njimi. Delal si neumorno skupaj z nami, skupno z nami si doživljal veselje ustvar- janja enotnosti in monolitnosti naše Par- tije, ki ji je pripadla zgodovinska naloga, organizirati in voditi ljudsko vstajo proti okupatorju in izdajalcem naše domovine. Kot eden od prvih voditeljev te vstaje v Sloveniji si pri tem velikem Ijudsko-revo- lucionarnem poslu pokazal izredno velike umske sposobnosti in neomajnost. Postal si eden od najpomembnejših voditeljev ljudske vstaje in revolucionarne borbe za ustvaritev nove Jugoslavije. V tem veli- kem delu se je Tvoje ime vtisnilo v srca milijonov naših delovnih ljudi. O tem Ti priča neizmerna bolest, ki je zajela mili- jone državljanov nove socialistične Jugo- slavije, zaradi Tvoje tragične in prerane smrti. Ali je eno samo srce poštenega državljana naše države, ki ljubi našo ve- liko, s stoletno borbo izmučeno domovino, ki ga ne bi prevzela žalost in bridkost, ko je prenehalo biti Tvoje divno srce, ki je neizmerno ljubilo svoje ljudstvo in svojo domovino? Odšel si od nas, toda Tvoj divni lik borca in komunista bo ostal vsajen globoko v srcih naših ljudi. Dragi Boris! Leta 1948 je zagrozila naši domovini nova strašna nevarnost in Ti si v teh težkih dneh za našo Partijo in za naše narode bil med prvimi in prvi spoznal vse bistvo napada na nas in tragičnost po- ložaja, v katerem se je v tem času na- hajala naša domovina. Toda tudi tu se je pokazal Tvoj jekleni lik revolilcionarja- komunista. Ostal si neomajen skupno z nami v borbi in zopet neenaki borbi za resnico, neodvisnost, svobodo in srečo na- ših narodov. Dragi Boris, Tvoj neugasljivi plamen revolucionarja in rodoljuba, ki si ga znal z vso silo vsajati v srca in misli svojih mlajšUi tovarišev in borcev med osvobodilno vojno in v času edinstvenega dela na najobčutljivejšem področju v dobi graditve socializma, bo z vso močjo plam- tel tudi po Tvoji prezgodnji, tragični smrti v srcih sedanjih in bodočih pokolenj. Mili- joni naših delovnih ^Ijudi so vedeli za Tvoje požrtvovalno delo. Boris! Mi, Tvoji tovariši, smo Te videli pri tem delu vsak dan. Videli smo, da iz- gorevaš v delu dan in noč, da delaš do nezavesti. Bali smo se, da Te po to prerano strio. Toda nismo vedeli, kakor tudi ne Ti sam, da Tvoje močno telo izpodkopava strašna zahrbtna bolezen, ki Te je tako hitro iztrgala iz naših vrst. Tovariš Boris! Tvoja izguba je za nas nenadomestljiva. Ti si nosil ogromno bre- men na svojih ramenih. Mi, ki ostanemo, se Ti bomo najbolje oddolžili s tem, če bomo bremena, ki si jih nosil Ti, razdelili med seboj in vložili vse svoje sile, da bo čimprej uresničeno tisto, za kar si se boril in za kar si dal svoje življenje. Tovariš Boris! S Teboj so naši narodi izgubili svojega velikega sina. Ti si naše narode zelo zadolžil, toda oni so v znak priznanja Tebi vsadili v svoja srca spomin na Tvojo junaško osebnost, spomin, ki bo trajno ostal. Dragi naš tovariš in nepozabni Boris! Težkega srca se poslavljam od Tebe v imenu Tvojih tovarišev in v menu naših narodov. Nosili bomo v svojih mislih in srcih Tvoj veliki, veseli, živahni in zdra- vega optimizma polni lik. Počivaj mirno, Boris, tu med mrtvimi heroji, ki tudi po smrti žive v srcih naših narodov kot vzor, kot pravi pesnik: Grobovi niso krste, tem- več izviri novih sil, naj Ti bo večna slava, dragi tovariš Kidrič. Mran z »SAVINJSKI VESTNIK«. dne 18. aprila 1953 Stev. 1S¡ Celje je zajela globoka žalost Ko je v soboto prispela v Celje pre- tresljiv?, vest, da je preminul narodni heroj in junak socialističnega dela Boris Kidrič, je Celje zajela globoka žalost. Crne zastave in trobojnice, spuščene na pol droga, so oznanjale splošno žalost, bile so odpovedane predstave v kinematografih in vse zabave. V izložbe so Celjani postavili pokojnikovo sliko z napisi: »Slava narod- nemu heioju tovarišu Borisu Kidriču!« Naslednji dau je bilo Celje mirnejše, tiše kot drugače. Povsod je bila težka izguba jugoslovanskih narodov očitna. V dopol- danskih urah se je po Celju hitro razve- delo, da bo v Mestnem gledališču kome- moracija v spomin umrlega državnika. V Mestnem gledališču je bilo ob 11. uri zbranih polno ljudi, zastopnikov delovnih kolektivov, množičnih organizacij, komu- nistov in ostalih meščanov. O neprecenljivem udarcu za jugoslovan- ske narode, o življenjski borbi za pravice delovnega človeka, borbi za srečnejšo bo- dočnost narodov Jugoslavije tov. Borisa Kidriča je govorila sekretarka Mestnega komiteja ZKS tov. Olga Vrabičeva. Poslovilne besede tovarišice Olge Vrabičeve v Mestnem gledališču Včeraj, 11, aprila 1953, je po dolgotrajni borbi z zahrbtno boleznijo podlegel narodni heroj in junak socialističnega dela tovariš Boris Kidrič, član sekretariata IK CK ZKJ, član IS Ljudske skupščine Jugoslavije, član predsedstva IO SZDLJ in aktivni član Slo- venske akademije znanosti in umetnosti. Zaman so bili ogromni napori našega po- litičnega in državnega vodstva, zaman pri- zadevanja najboljših zdravnikov, da iz- trgajo tovariša Kidriča iz objema smrti. Zaman vsa ljubezen, skrb in upanje de- lovnih ljudi naše socialistične domovine. Prenehalo jo biti toplo komunistično srce enega največjih sinov naše revolucije in eneg?. najpožrtvovalnejših borcev za sreč- nejšo bodočnost našega delovnega ljudstva. Mrtev je tovariš Boris Kidrič, eden naj- večjih sodobnih teoretikov marksizma, glo- boki mislec in pogumni ustvarjalec na polju napredne teoretične misli. Tovariš Boris Kidrič se je rodil dne 10. aprila 1912 kot sin bibliotekarja Držav- ne knjižnice, kasnejšega vseučiliškega pro- fesorja in predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani dr. Franceta Ki- driča. Izredno nadarjen in zaveden je bil tovariš Kidrič že v rani mladosti pritegnjen v politično napredno gibanje. Že kot sedmo- šolec je leta 1928 postal član SKOJ in KP J. Zs časa šestojanuarske diktature je bil kot 'sedmošolec aretiran in obsojen na 1 leto zapora, ki ga je vzdržal v mariborski ka- znilnici. Po vrnitvi iz zapora je v pogojih najhujšega terorja neutrudljivo in neustra- šeno delal na obnovi in krepitvi Partije, ki je pretrpela hude udarce s strani mo- narhofašistične diktature. Postal je kmalu član Pokrajinskega komiteja KP Slovenije in bil skupaj s tov. Kardeljem ena naj- uglednejših osebnosti v komunističnem gi- banju pri nas. Zlasti je bila v tej dobi pomembna njegova literarna publicistična dejavnost, ki je v prebujanju naprednih duhov na Slovenskem odigrala zelo vidno vlogo. Leta 1935 je moral zaradi nepresta- negr, preganjanja s strani policije emigri- rati. Istega leta je postal sekretar SKOJ in ostal na tej dolžnosti do leta 1936, ko je bil na Dunaju aretiran in ponovno obsojen nr. leto dni zapora. Potem je živel kot po- litični emigrant v Pragi in v Parizu, kjer jo delal skupaj s tovarišem Titom in s tov. Kardeljem. V Jugoslavijo se je vrnil leta 1939 in je pretežno živel v tajnosti in naj- aktivneje sodeloval v političnem življenju. N?. prvi partijski konferenci KPS v juniju 194C je bil izbran za delegata na V. partij- ski konferenci v Zagrebu. Po okupaciji Jugoslavije je bil tovariš Kidrič poleg tovariša Kardelja glavni in neposredni ustanovitelj in organizator OF slovenskega naroda. Postal je politični se- kretar IO. OF in prvi politični komisar Glavneg? štaba NOV in POS. Svojo ogrom- no energijo in delavnost pa je zlasti po- svetil ureditvi ljudske oblasti v Sloveniji. Postal je prvi predsednik Narodne vlade Slovenije. Poleg tov, Kardelja je bil tov. Kidrič osrednja osebnost slovenskega na- rodnoosvobodilnega gibanja. Po osvoboditvi je tov. Kidrič težišče svo- jega dela posvetil razvoju našega gospo- darstva. Od trenutka, ko je kot sedmošolec stopil v vrste KPJ pa do svojega poslednjega diha je tovariš Kidrič stal v prvi borbeni vrsti, vedno tam, ikjer je bilo najteže, vedno na najodgovornejših ključnih rhe- stih, ki so bila odločilna za naš nadaljnji revolucionarni razvoj. Ime tovariša Kidriča je tesno povezano z najslavnejšim obdobjem slovenske zgo- dovine, z obdobjem, ko je slovenski narod kot narod stopil v zgodovino in si priboril svojo suverenost in neodvisnost. Osebnost tovariša Kidriča, neutrudljivega borca za Z obiska maršala Tita leta 1945 v Celju: Tretji desno od maršala Tita (v civilu) je pokojni tov. Boris Kidrič, prvi predsednik slovenske vlade neodvisnost slovenskega naroda in prvega predsednika njegove vlade, bo zavzemala vedno enega najčastnejših in najsvetlejših mest v zgodovini in v srcu slovenskega naroda. Obnova našega gospodarstva po vojnih pustošcnjih, naš petletni načrt, naporne borbe proti vsem zaprekam in težavam, ki so se zoperstavljale gospodarskemu raz- voju naše domovine so nerazdružno po- vezane z imenom Borisa Kidriča. Njegova osebna zasluga je, da smo tako uspešno premagali gospodarsko blokado, ki je sle- dila resoluciji Informbiroja, Največjega pomena za naš gospodarski razvoj pa je njegova teoretična obdelava našo gospodarske problematike. Njegove sijajne analize so neprestano odpirale per- spektivo našemu delovnemu ljudstvu, imi kazale svetlo sliko bodočnosti, opozarjaie ga d?. 7,aradi trenutnih težav ne izgubi ja- mo iznred oči svetlega cilja, ki smo si ga zaetavili. Kot izvrsten poznavalec marksi- stične ekonomske teorije je tovariš Kidrič od trenutka, ko je prevzel vodilno mesto v našem gospodarstvu — še pred prekinitvijo odnosov s Sovjetsko zvezo — povedel ener- gično borbo proti državno kapitalističnemu in birokratskemu pojmovanju našega go- spodarstva. Ogromna je zasluga tovariša Kidriča v postavljanju in razvoju našega novega gospodarskega sistema, ki pomaga uresničiti Marxove zamisli o delavskem samoupravljanju. Z njegovo smrtjo so pretrpeli naši narodi nenadomestljivo izgubo. Upravičeno je de- jal tov. Djilas: »Dela tovariša Kidriča ne more zamenjati nobena osebnost. On je bil takšna osebnost, katerega delo — to ogrom- no energijo, to neprecenljivo umsko silo — lahko zamenja samo ves kolektiv.« Zvezr. komunistov Jugoslavije izgublja v njem enega svojih najpopolnejših pred- stavnikov, v katerem so se v največji meri združevale vse tiste plemenite lastnosti in težnje, ki so odlikovale KPJ. Globoko pre- dan in zvest svojemu ljudstvu, vedno lam, hjev je bilo najteže, pripravljen na vse težave in žrtve, je žrtvoval tovariš Kidrič vsak utrip svojega srca in končno tudi svoje življenje za srečo svojega ljudstva, zz zmago komunizma. Zato bo lik komu- nista Borisa Kidriča večno ponos in slava komunistov Jugoslavije. Lik tovariša Borisa Kidriča, najzasluž- nejšega revolucionarja in borca, naj bo nam. in bodočim rodovom večni vzgled, kako je treba ljubiti svojo domovino, kako se je treba pogumno spoprijeti tudi z naj- večjimi težavami in žrtvami v borbi za srečo svojega ljudstva, naj nam vliva vedno novih sil v borbi za dosego našega plemenitega cilja. Večna slava- tovarišu Borisu Kidriču! Po njenem govoru je celjski komorni zbor zapel nekaj partizanskih pesmi, ki so pokojnika skozi toliko let spremljale v borbi proti okupatorju in v izgradnji so- cializma. Celjani so v nedeljo ostali doma in dan presedeli pri radijskih sprejemnikih, kjer so postaje prenašale najrazličnejše sestav- ke iz življenja Borisa Kidriča, ali pa ob časopisih obujali spomin nanj, ki je vsa ta leta od začetka vojne bil tako tesno po- vezan z narodom, ko smo na vsakem ko- raku srečavali rezultate njegovega dela. Ko je naslednji dan, v ponedeljek zju- traj, delavsko Celje obudilo takt novega tedna proizvodnje, so bili obrazi resni, ža- lostni in mračni. Delavski razred se še prav posebno zaveda pokojnikovih zaslug za uspehe v delavskem upravljanju, kate- rega ustanovitelj v prvi vrsti je bil on. Medtem ko delavstvo iz dneva v dan vse bolj čuti, da je lastnik proizvodnje, je glavni tvorec novega gospodarskega si- ; stema omahnil sredi dela, na polju socia- ' lističnega boja za neodvisnost in močno gospodarstvo. Zato so bile na MLO in OLO ter po vseh kolektivih ta dan komemoracije, kjer se je delavstvo poklonilo spominu Borisa Ki- driča. SOŽALJE TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V CELJU Zveznemu izvršnemu svetu' FLRJ Beograd Zavedajoč se velike izgube ob smrti tovariša Borisa Kidriča, težko nadomesti j i- vega gosE>odarstvenika in državnika, se pridružujemo Vaši žalosti in Vam isto- časno zagotavljamo našo popolno preda- nost, katero bomo dokazali s tem, da bomo neutrudljivo hodili po poti, za katero je dal vse svoje sile tovariš Kidrič. Delovni kolektiv Tovarne emajlirane posode Celje Tovarišici Zdenki Kidrič Beograd Ob nenadomestljivi izgubi Vašega soproga, dragega nam tovariša Borisa Kidriča, izrekamo naše najgloblje sožalje. Naj bo večna slava junaku sociali- stičnega dela! Delovni kolektiv Tovarne emajlirane posode Celje Celje, dne 13. aprila 1953. Celjani so trumoma pohiteli v Zidani most... Delovno ljudstvo je budno zasledovalo potek prevoîa posmrtnih ostankov tovariša Borise, Kidriča v našo ožjo domovino. Zato so trumoma, hiteli v ponedeljek zvečer v Zidani most, da bi se poklonili njegovemu spominu na njegovi zadnji poti po ljublje- ni domovini, ki ji je dal vse svoje sile in naposled tudi življenje. Vlak, ki je odpeljal iz Celja ob pol de- veti uri zvečer, je bil nabito poln. Na že- lezniški postaji v Zidanem mostu doslej še n\ bile toliko ljudi hkrati. Več tisoč ljudi i'/. Celja, Maribora, Rogaške Slatine, Laške- ga in drugil? iirajev Štajerske se je trlo na peronu, boreč se za prostor ob progi, koder je imel prii>eljaii vlak posmrtne ostanke heroja Borisa Kidriča. Na peronu, zavitem v črno zastave in z osvetljeno Kidričevo sliko na ostrešju, je bilo na tisoče ljudi, a vendai bi nihče tega ne verjel, če bi jih samo slišal, a ne videl. Potrtost je jemala prisotnim, besede, a še tiste, ki so bile iz- rečene, so bile bolj šepet. Ko pa je iz daljave sem od Radeč za- ropotalo v tračnicah, so se oči uprle v noč, tja, od koder so pričakovali mrtvega ju- naka. Železniška godba je zaigrala v srce segajočo žalostinko, ko se je pred večtisoč- glavo množico ustavljal vlak z zastrtimi okni, za kateremi so sedeli številni delegati iz vse Jugoslavije, Kidričevi najožji sode- lavci. Pri oknih so se pokazali žalostni in s kruto resnico pretreseni obrazi najvid- nejših osebnosti našega državnega vodstva. Tovariš Milovan Djilas je izstopil in spre- jemal izraze sožalja ter jih izrekal isto- časno vsem, ki so mu segli v roko. Smrt Borisa Kidriča je enaka izguba za vse Jugoslovane. Tako za njegove ožje sode- lavce, prijatelje, kot za tiste, ki ga nikoli v življenju niso videli razen na slikah, pa so globoko čutili njegovo izgubo. V imenu prebivalstva Celja in okolice se je od pokojnega Kidriča poslovil njegov dolgoletni sodelavec iz mladih let delavec Beno Jugovar iz Rogaške Slatine. Rosnih oči in s trepetajočim glasom je izročal zadnje pozdrave rodnega kraja svojemu velikemu sinu. Za njim je spregovoril v imenu Mariborčanov, katerih ljudski po- slanec je bil tov. Boris Kidrič, predsednik mestnega sindikalnega sveta tov. Franc Rant. Oči prisotnih so bile solzne, v grlih je težilo. V teh trenutkih je marsikdo pozab- ljal lastne težave, lastno nesrečo in se vtopil v vsenarodno žalovanje. Potem je med igranjem žalostinke po- tegnil vlak v smer partizanske Ljubljane. Množica je še vedno nepremično zrla v vlak, kjer je bil na koncu odprt vagon, V njem s cvetjem zasuta krsta s posmrt- nimi ostanki, ob njej pa negibna častna straža oficirjev gardijskih enot. Pozno v noč so hiteli posebni vlaki iz Zidanega mosta spet v vse kraje Slovenije, vozeč ljudi, ki so v srcih nosili žalost in neizbrisno sliko zadnje poti enega naj- večjih slovenskih sinov. Umrlega Borisa Kidriča so na zadnji poti spremljali milijoni užaloščenih src • Ko je težka vest o nenadomestljivi izgubi zavela po Beogradu v bujnem pomladanskem razcvetu, je v narodih Jugoslavije odjeknila pekoča bolest. Spodkopavajoča bolezen je prekrižala račune, želje in misli vseh poštenih dr- žavljanov, ki so s tako ljubeznijo, s ta- kim zanimanjem sledili njegovi borbi s smrtjo ob prvem težkem, in vseh na- slednjih napadih. Kar je moralo biti skoraj neizbežno in še potem, ko je junaški bolnik sam sprevidel, da zanj ni več pomoči, je bila v jugoslovan- skih narodih misel o okrevanju še ved- no živa, zato je v tej veri jugoslovan- sko ljudstvo še bolj presunilo, da je naposled bolezen le ustavila eno naj- plemenitejših src. V soboto in nedeljo je na desettisoče Beograjčanov z žalostjo v srcih v ne- izčrpni reki hodilo mimo njegovih po- smrtnih ostankov. Istočasno so vlada, družina pokojnika in njegovi ožji so- delavci prejemali na tisoče sožalnih brzojavk in pisem iz vseh krajev naše domovine, sožalja naših državljanov v zamejstvu in sožalja tujih vlad, posla- nih preko diplomatskт zastopnikov. Zgradba Izvršnega sveta FLRJ se je spremenila v hišo žalosti. Vse dotlej. ko je žalni sprevod krenil na beograj- sko železniško postajo, so Beograjčani in delegacije iz vse države obiskovale avlo, kjer je prekrit s stotinami vencev ležal јгегој in junak socialistčnega dela. Žalnega sprevoda v Beogradu se je udeležilo zopet na desettisoče Beograj- čanov in vsi najvišji predstavniki ob- lasti in organizacij. Ko je vlak s posinrtnimi ostanki Bo- risa Kidriča zapuščal Beograd, je glav- no mesto Jugoslavije, mesto njegovega večletnega bogatega dela, o"tajalo v žalosti, črnini, kot da čuti veliko praz- nino, ki je nastala s tem žalostnim slo- vesom. Zadnja pot mimo spomenikov njegove tvornosti Vlak s posmrtnimi ostanki Borisa Kidriča je zapuščal beograjska tla, kjer je v ozadju z Beogradom vred ostajal gigant petletke tvornica v Železnikih. Potem je hitel sredi žitorodnih polj, mimo tvornice lokomotiv v Slavonskem Brodu, se križal s tračnicami dveh mladinskih prog in neštetih novih ob- jektov ob nji. Povsod, na vsaki postaji se je poslavljalo od Borisa Kidriča prebivalstvo in z globoko hvaležnostjo se je njegovemu spominu poklonil na- rod Bosne in Hercegovine, ki ga je Bo- ris Kidrič v življenju s svojim delom pomagal dvigniti iz zaostalosti in mrač- njaštva. Zagreb je vlak. s posmrtnimi ostanki sprejel z globoko žalostjo. Na tisoče ljudi je nemo jemalo slovo od velikega revolucionarja in misleca, zavedajoč se neizmerne izgube. Naposled so se posmrtni ostanki ve- likega slovenskega sinu peljali zad- njič po ljubljeni slovenski zemlji. Na slednji postaji so se od njega poslav- ljali delovni ljudje Slovenije. Izselje- niško Krško polje, Štajerska v Zida- nem mostu, revirsko Trbovlje in skal- nato Zasavje, vse se je poslavljalo od 'ajega in ga je naposled sprejela uža- loščena partizanska Ljubljana. Kljub polnočni uri je bilo v Ljublja- ni na postaji ob sprejemu desettisoče ljudi. Sprejeli so ga člani Izvršnega sveta FLRJ s tov. Titom na čelu, naj- višji predstavniki slovenske vlade in njegovi sodelavci, prijatelji ter znanci. Med znance pa lahko štejemo tisoče in tisoče Slovencev, ki so ga srečevali v najrazličnejših okoliščinah, časih in trenutkih njegovega življenja. Poslednje liovo v LJubljani Naslednji dan v torek se je v Ljub- ljano zlivalo tisoče in tisoče delovnih ljudi, 'ki so zadnjič vzeli slovo od Bo- risa Kidriča, medtem ko so se tisoči .pripravljali za njegovo zadnjo pot do poslednjega počivališča v grobnico he- rojev. Vso naslednjo noč, do srede zjutraj so iz vseh krajev prihajali posebni vla- ki udeležencev na pogreb. Ljubljana, je bila prekrita z venci, saj jih je bilo nad 3000. Med venci so bili poleg teh, ki so jih prinesli člani družine, zvezne in republiške vlade, delovni kolektivi, tudi venci iz južnih ljudskih republik, venec herojske Kozare, venec iz pla^ ninskih rož slovenskih planincev. V sredo ob 11. uri je od avle v Ljud- ski skupščini krenil sprevod največ- jega pogreba po osvoboditvi. Tisoči udeležencev so se stiskali ob pločnikih cest, po kateri je šel sprevod. V spre- vodu so nosili odlikovane, prehodne, sindikalne in v borbi proslavljene za- stave. Nad 300 vencev je nosilo ljud- stvo v sprevodu, pred lafeto, vpreženo v tri pare črnih konj, so nosili nje- gova visoka odlikovanja, za lafeto pa je šla soproga pokojnikova, Zdenka Kidrič s hčerko in vsi najožji sodelavci pokojnikovi, najvidnejši predstavniki oblasti zvezne in republiške vlade, ljud- ski poslanci, delegati ljudskih repub- lik, delavskih kolektivov, množičnih organizacij, častna oficirska četa JLA itd. Ko je žalni sprevod prispel na Trg revolucije je spregovoril v slovo pred- sednik Izvršnega sveta LR Slovenije tov. Miha ■ Marinko, za njim pa pred- sednik akademije znanosti in umetno- sti tov. Josip Vidmar. Sprevod je na- daljeval pot do Trga herojev, kjer so fanfare naznanile pokop. Od lafete do odprte grobnice, kjer leži že deset na- rodnih herojev, so krsto prenesli naj- vidnejši predstavniki jugoslovanske vlade kot tov. Tito, Mosa Pijade in drugi. Ob odprtem grobu se je od umrlega Borisa Kidriča poslovil maršal Tito, katerega govor objavljamo posebej. Ob častnih salvah so spustili krsto s posmrtnimi ostanki k zadnjemu po- čitku. Godbe so igrale žalostinke in pevski zbor je odpel poslovilno pesem. Istočasno so v Ljubljani in po vsej dr- žavi sirene oznanile, da je heroj borbe in dela, genialni in neutrudljivi Boris Kidrič položen v grobnico herojev, kaj- ti njegova največja želja je bila pasti v boju. Tov. Kidrič pa je padel v bo- ju za svoj narod, omagal je v nadčlo- veški bitki nad lastnimi telesnimi zmog' Ijivostmi, v ljubezni za svoj narod, ki ga bo po svojih bodočih pokolenjih ob- držal v trajnem spominu kot vzor, ka- kor so se milijoni jugoslovanskih src zaprisegli ob njegovem preranem grobu. Stev. 15 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 18. aprila 1953 Stran 3 Tominškovo nabrežje Pretekli teden je poklonil Mestnemu ljudskemu odboru Celje dr. Josip To- mmšek 20 dolarjev z željo, da, bi ta, po njegovih besedah »skromen« prispevek, služil občekoristnim namenom. Mestni ljudski odbor je ta znesek, ki ni majhen, še manj pa skromen, na- meril ureditvi otroškega igrišča ob Sa- vinji. Igrišča, ki ga Celje že leta željno pričakuje, ki je nujno potrebno in ga v začetku letošnjega poletja končno do- bi. Služilo ne bo le mestu v okras in ponos ter otrokom v razvedrilo, tem- več bo obenem odraz naše stvarnosti in ljubezni do človeka. Ne toliko vsota, ki je za skromnega moža hudo velika in za Mestni ljudski odbor nemajhna, kot je plemenita gesta vredna, da o njej pišemo, se ob njej razmislimo in iz tega dejstva izvlečemo zaključke. Mnenja smo, da bi se Celjani lahko oddolžili možu, ki ga je že imenovalo za svojega častnega meščana in kate- rega plodno in delovno življenje je po- tekalo pod geslom — za narod vse, zase nič — s tem, da bi nabrežje, ob katerem bo novo igrišče in nosi ^edaj skoraj brezimen priimek — Savinjsko nabrežje — preimenovali v Tominškovo nabrežje. Ne več in nič manj. Smatra- mo, da ni naše mnenje neupravičeno in pretirano ter da bo pri Celjanih naletelo na topel odmev, ki bo na seji Mestnega ljudskega odbora prišel do izraza. V slovenskem javnem življenju je dr. Josip Tominšek osebnost, ki jo je ne- mogoče zaobiti. Več kot pol stoletja je dejavnost tega izrednega moža, z jas- nim smislom za potrebe časa in naroda prepletala kulturno rast slovenskega naroda ter močna bila v ritmu njego- vega javnega življenja. Proslavil se je kot šolnik in vzgojitelj ter mu na tem polju dolgujemo poleg ostalega hvalo za р1Л'о grško-slovensko slovnico. Kot sla- vist je viden v prešemoslovju in po vrsti člankov ter ocen najrazličnejših del priobčenih v Ljubljanskem Zvonu, Slovanu itd. Kot jezikoslovec je napisal več pomembnih jezikoslovnih razprav, med njimi o rednem »Narečju v Bočni in njegovi sklanjatvi«. Kot odbornik Slovenske Matice je odločilno sodeloval pri kulturnem življenju pred prvo sve- to\Tio vojno. Kot strokovnjak za telo- vadbo je od mladosti do pozne starosti s peresom in organizatorsko delal na njenem razvoju. Od leta 1908 do 1941 je bil urednik Planinskega vestnika in ga dvignil na evropsko višino. To so le bežni utrinki njegovega plod- nega dela. Skoraj ga ni področja, lahko trdimo, kjer bi ne odkrili sledi njego- vega peresa in duha. Vzlic njegovi vi- soki starosti ni njegova delavnost našla zastoja. To, kar pa smo navedli, je le grob in pomanjkljiv opis dela doktorja Tominška. Dela, ki zahteva razpi^avo zase, da bi lahko razkrila vso to ču- dovito osebnost, ki diha neuničljivo slo po gibanju in uveljavljanju polnega sečnega življenja. Na vsak način je pa njegovo ime uvrščeno v plejado veli- kih slovenskih mož. Mislimo, da je ta njegova lepa in ginljiva gesta vredna, da se postavi za vzgled, kakšen naj bo in kakšen je mož, ki ljubi svoj narod. Skrornen in plemenit, strog in dosleden. Človek, ka- terega osebne koristi so potisnjene v ozadje, kadar gre za občenarodno, ob- čeljudsko dobrobit. Zato in iz teh razlogov smatramo, da je naš predlog vreden premisleka in vreden uresničitve. Žalna seja ZB v Celju V ponedeljek ob 16. uri je bila v dvo- rani Sindikalnega doma žalna seja Mestnega odbora ZB in vseh terenskih odborov* ZB. Poleg številnih borcev iz terenov in celotnega MO ZB je bila na- vzoča tudi predsednica MO ZB tov. Olga Vrabičeva in sekretar MO ZB tov. Vlado Bogataj, ki je imel žalni govor o življenju, delovanju, borbi in prerani smrti tov. Kidriča. — Umrl je mož, — je dejal tov. Bo- gataj, — kakršnih je malo med nami, umrl je mož pravice in resnice, umrl je borec za uresničenje visokih idealov delavskega razreda, umrl je mož, ki je. v prsih nosil ognjeno srce, katero mu je plamtelo samo za srečo domovine in njenega ljudstva, umrl je učenjak mar- ksizma in z njegovo smrtjo se je vsem našim narodom podrl krepak steber domovine. — In proti koncu: — Hvala Ti za vse prizadevanje, hvala Ti za vse nauke, ki si nam jih delil, hvala Ti za vse napore za zgraditev boljšega in pravičnejšega sveta, hvala Ti za vso ljubezen do slovenskega naroda in hvala Ti tudi za Tvoj pravičen bič, za- radi našega često birokratskega reše- vanja problemov. — Navzoči so počastili spomin mrtvega heroja borbe in dela z enominutnim molkom. . . . in Tovarni emajlirane posode se je celoten kolektiv zbral ob 10. uri dopoldne k žalnemu zborovanju. V teh kratkih trenutkih, ob pretresljivih be- sedah tovariša, ki je orisal zasluge te- ga velikeia sinu slovenskega naroda, so bili vsi nemo potrti, vendar pa je v njih klila prisega, kot so pozneje spo- ročili v resoluciji Izvršnemu svetu v Beograd, da zagotavljajo svojo popol- no predanost, katero bodo dokazali i tem, da bodo neutrudljivo hodili po poti, za katero je dal vses svoje sile tovariš Kidrič. Enako kot v Tovarni emajlirane so čutili tudi drugje. Na železnici, v Cin- karni, v Storah, v slehernem kolektivu je ob kruti resnici vse onemelo. Delov-« no ljudstvo je upravičeno zaskrbelo:' Kako' bo sedaj, ko je prenehal živeti človek, ki je tako dobro po/.nal pro- bleme delavstva, ki je bil tako podko- van v gospodarskih vedah, ki je tako spretno, eksperimentalno vodil gospo- darstvo mimo vseh grozečih čeri, da smo včasih resno pomislili, sreča, da imamo tov. Kidriča, prej bomo vsi klo- nili pred težavami kot on. Sedaj pa, ko je naše gospodarstvo že v trdnem pristanu, ko se krepi in že začenja ro- diti sadove, je njegov tvorec preminul, ko bi ga še tako potrebovali in ko naj bi bil osebno vzradoščen nad uresni- čitvami svojega dela. Žalna proslava v Železarni Štore v ponedeljek, 13. t. m., takoj po kon- čanem delu v tovarni, so se zbrali polnoštevilno vsi delavci in nameščenci Železarne Štore na prostoru pred upravnim poslopjem k svečani žalni komemoraciji za pokojnim tov. Bori- som Kidričem, katerega prerana smrt je tako globoko pretresla vso slovensko in jugoslovansko ljudstvo in bolestno odjeknila v našem narodu. Ko je to- varniška godba odigrala v srce sega- joče žalostinke, je povzel besedo se- kretar podjetja tov. Jože Mrevlje, po- dal izčrpen življenjepis in orisal ogrom- no delo zaslužnega pokojnika, neu- strašnega borca, dobrega komunista, organizatorja, doslednega pi-voborca za pravice vsega delovnega ljudstva in odločnega revolucionarja. Med drugim je dejal: »Tovariš Boris Kidrič je do- besedno izgorel v neizmerni ljubezni do naše domovine in nadčloveškem, ne- utrudnem delu, prizadevanju ter skrbi za dobrobit in izgraditev socialistične Jugoslavije!...« Vse prisotne je go- vornik pozval, da z enominutnim mol- kom in z vzklikom »Slava mu!«, po- časte spomin velikega pokojnika. Godba je zopet zaigrala posmrtno koračnico in pevski zbor je odpel v slovo žalostinko; nato smo se razšli v veliki, tihi boli nad neprecenljivo in nenadomestljivo izgubo enega največ- jih sinov naše domovine, tovariša Bo- risa Kidriča... F. K. tep prosvetni pravnik v St Lovrencu pri Storah IZUD S. Jerinove v St. Lovrencu pri Storah je 29. marca obhajal lep praznik: 20-letnico kulturno-prosvet- nega društva, združeno z vabljivo raz- stavo kuharskih izdelkov kmetij зко- nadaljevalnega tečaja ob nie^ovem za- ključku, obenem pa so priredili skrom- no, pa okusno razstavo ljudske knjiž- nice. Gledališka družina je istočasno v kulturnem tekmovanju na čast 12. ob- letnice OF uprizorila Meškovo dramo »Pri Hrastovih«. Na zakuski po igri je predsednik zadruge tov. Rozman v svojem pozdravnem nagovoru poudaril pomen in koristnost tečaja, izrekel pri- znanje udeleženkam in nakazal dokaj koristnih smernic za bodočnost. Gledališka družina je v rokah reži- serja tov. Tofanta. Vkljub vsem naj- različnejšim oviram je njegov nepo- rušljivi optimizem pokazal, kaj zmore trdna volja do kulturnega dviganja. Prav nič ni res, da bi naše podeželsko ljudstvo ne imelo smisla za resno igro ter da zahteva edinole burk in veselo-j iger. Nabito polna dvorana je napeto in vzorno disciplinirano sledila pote- ku dejanja in se ob koncu kar ni hotela raziti. Čeprav je nekaj igralcev prvič ■ nastopalo, so vsi brez izjeme svoje vlo- ge rešili prav zadovoljivo, nekateri kar presenetljivo dobro. Tov. Plank Ivan in Kojnikova, Tofant in Vrhovšek Ma- rija, pa Strlekar in Rozman, vsi, prav, vsi so se resnično potrudili in tudi želij primeren uspeh. Posebno pohvalno tre- ba omeniti tudi lep jezik, ki ga naši po- deželski odri le prepogosto zanemar- jajo, a tu je bilo ravno vanj vloženega dosti truda. Spoštovanje do materin- ščine je merilo naše kulturnosti! Pridni gledališki družini in njenemu vnete- mu vodji vse priznanje! Naj jih ne mo- tijo nemajhne težave, ki se morajo z njimi boriti, če bodo ostali vsi tako polni dobre vole in poleta, kakor so se tokrat pokazali, vedno večji in lepši uspehi ne morejo izostati. Čestitamo! E. T. Gledališka družina St. Lovrenc pri Storah, ki je igrala Meškovo: Pri Hrastovih V Slovenskih Konjicah se že pripravljajo na proslavo 1. maja V Slovenskih Konjicah in drugih oko- liških krajih se v tem mesecu aktivno pripravljajo na proslavo delavskega praznika — 1. maj. Tako bodo v samih Konjicah imeli na,večer pred prazni- kom povorko skozi mesto, nato pa bo v novem kulturaem domu slavnostna akademija z govorom in drugimi točka- mi. V ostalih dneh pa dobo delovni ko- lektivi priredili več izletov v razne kraje. Delavci z lesnega obrata in LIP bodo v okviru prvomajskih prostih dni obiskali različne kraje v naši in sosedni republiki Hrvatski. Zelo aktivno se pripravljajo na ta praznik tudi zreški kovinarji. Na večer pred praznikom bodo prižgali kresove na okoliških hribih in priredili kratko proslavo pri spomeniku padlih borcev. Velika proslava v tem kraju pa bo na sam praznik, ko bodo razvili svoj lastni sindikalni prapor. Razen tega pa imajo na programu še vrsto drugih točk, kot n. pr. fizkulturni nastop in podobno. Vse te široke priprave vodijo povsod sindikalne organizacije ob pomoči osta- lih društev. L. V. j Simfonični koncert Beethovnove glasbe s prof. Bredo Rafhovo v Celfu Orkester SKUD Ivan Cankar v Celju si je tokrat izbral lep* in zahteven pro- gram: G. F. Handel ■— Concerto grosso v g-molu, Beethoven — klavirski kon- cert v c-duru in I. simfonija. Koncert bo v ponedeljek, 20. t. m. točno ob 19.45 v Narodnem domu. ^ Klavirski part Beethovnovega kla- virskega koncerta v c-duru je prevzela prof. Breda Rajhova, celjska rojakinja, ki je pričela svoj študij na celjskiGlas- beni šoli in končala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Trenutno deluje na Glasbeni srednji šoli v Mariboru. Mla- da umetnica se marljivo udejstvuje v našem koncertnem življenju. Odlikuje jo predvsem dognana igra in temepera- ment, kar je v veliki meri potrebno pri izvajanju Beethovnovih del. Koncert vodi prof. D. Sancin, ki de- luje v Celju že od leta 1928. Prof. San- cinu je uspelo v letih po osvoboditvi iz celjskih godbenikov amaterjev ustva- riti orkester, ki se je pod njegovo tak- tirko povzpel do zavidne višine. Spom- nimo se samo neštetih uspelih nasto- pov tega orkestra kakor tudi zveznega sindikalnega tekmovanja v Beogradu v letu 1950, kjer je zasedel prvo mesto kot najboljši amaterski orkester te vr- ste v državi. V minuli jeseni je orke- ster imel niz uspelih gostovanj po bliž- nji in daljni okolici Celja, imeli smo ga priliko slišati tudi preko radija. Ve- čina sodelujočih gpdbenikov je izšla iz. celjske Glasbene šole, iz šole prof. San- cina, ki je tudi v tem pogledu žrtvoval in še žrtvuje mnogo nesebičnega truda. Smatramo, da je dolžnost vsakega Celjana, posebno pa onih, ki se bavijo s to lepo umetnostjo, da se udeleži kon- certa ter s tem prispeva svoj delež k dvigu glasbene kulture v Celju. S tem bomo vsaj delno dali priznanje požrt- vovalnemu, plemenitemu in nesebične- mu delu, ki ga opravlja orkester SKUD Ivan Cankar na polju glasbene kulture v Celju. V-C Obiščite koncert AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA Ker zaradi narodne žalosti za pre- minulim tov. Borisem Kidričem pre- teklo nedeljo ni büo koncerta našega odličnega pevskega zbora iz Ljubljane, opozarjamo Celjane, zlasti še ljubitelje koncertnega petja, da v nedeljo, 19. t. m. obiščejo koncert v dvorani kina Union. Kot smo že poročali bo kon- cert vodu naš rojak Radovan Gobec, program pa obsega koroške, dolenjske in prekmurske svatbene pesmi. Morda je čas prireditve (ob 10. dopoldne) res malo neprikladen, moramo pa razume- ti, da je zbor požrtvovalna skupina pevcev, ki bo še istega dne nastopila v Ptuju in naslednji dan v Mariboru..; Kmetijska zadruga v Locali je na pravi poti Splošna kmetijska zadruga v Ločah pri Konjicah spada brez dvoma v vrsto tistih, ki so v zadnjih letih stopile velik korak naprej ter se gospodarsko močno utrdile. S svojim gospodarstvom se je izredno uveljavila v kraju samem kot najmočnejša gospodarska organizacija, čeprav tudi tu ni šlo brez težav. Ni še tako daleč, ko so se tudi v tem kraju ljudje posmehovali, če je kdo na se- stanku govoril o traktorju in drugih kmetijskih strojih, s katerimi je mo- goče precej poceniti proizvodnjo. Še celo lani, ko so traktor že imeli, so se še našli posamezniki, ki niso mnogo dali na to »novotarijo«, češ, če smo doslej živeli brez tega, bomo še naprej. Seveda pa se razvoj pri vsem tem le ni ustavil. Šel je naprej svojo pot tudi v Ločah. Razen traktorja in tovornega avtomobila poseduje danes loška kme- tijska zadruga že vrsto drugih strojev, kot n. pr. kosilnice, škropUnice in po- dobno. Lani so nabavili še ročno mo- torno kosilnico, s katero je mogoče ko- siti tudi v hribovitih legah, kjer se z večjo ne da. No, in prav to je bilo tisto, da so tudi najhujši nasprotniki strojne obdelave morali priznati, da je stroj le koristen, samo treba ga je znati pra- vilno uporabljati. Upravnik zadruge tov. Tašler upravičeno pravi, da če bi imeli tri traktorje, ne bi več zadosto- valo, tonko je naročil za oranje, po-e- voze in druga dela. Nič drugače ni z ostalimi stroji, ki se jih člani prav pridno poslužujejo. Nekaj težav ima zadruga le s prostori, saj tako močan strojni odsek potrebu j e že primerne prostore, da je lahko vsak stroj na svo- jem mestu in pod streho. Ves ta na- predek pa je kmetom v celoti dokazal, da je kmetijska zadruga njim resnično potrebna. Le malo je še takih, ki stoje ob strani, toda prej ali slej se bodo prav gotovo odločui za vstop. Danes pa šteje zadruga že nad 300 članov. V poslovanju lanskega leta je zadruga ustvarila nad 4 milijone dinarjev čiste- ga dobička. Od tega so na občnem zboru največ dodelili za živinorejski, sadjarsko-vinogradniški in investicijski sklad, medtem ko so 100.000 din name- nili za kultumo-prosvetno delo. Od ce- lotnega dobička so 10 odstotkov dali članom, in sicer v obliki brezplačnega prejemanja lista »Naša vas«. Vse to kaže, da je zadruga v Ločah na pravi poti. Prebila je n? ■ ' -ši led in zapreke, vsej okolici pa do' a, da se s F>ametnim gospodarstvom marsikaj doseči. L. V. Delavsko kulturno prosvetno društvo „Svoboda" v Štorah dobro deluje Lani v oktobru je iniciativni odbor z veliko vnemo in prizadevanjem pri- pravil in izvedel ustanovitev delavskega prosvetnega društva »Svoboda« v Sto- rah. Zlasti velike zasluge v prvih ko- rakih društva in pri nadaljnjem raz- voju ima dolgoletni »Svobodaš«, direk- tor Železarne tov. Svetek Andrej, ki kljub obilici drugega dela v službi in .raznih organizacijah, aktivno posega v delo »Svobode«. Društvo ima danes že 145 aktivnih in 418 podpornih članov. Prav tako sta delavski svet in sindi- kalna podružnica Železarne priskočila na pomoč z gmotno in morajno pod- poro. Novoustanovljeno društvo »Svoboda« je v prvih mesecih od ustanovitve zade- valo ob velike težave. Neprimerni in majhni prostori so še danes oyira pri delu, delo pa se iz dneva v dan s član- stvom vred širi in veča. Tudi zboro- vodje in dirigenta društvo takrat še ni imelo, medtem ko je sedaj društvo tudi s strokovnimi močmi preskrblje- no. S pomočjo uprave Železarne so do- bili pevovodjo, kapelnika godbe na pi- hala in vodjo dUetantskega odra. Za novoletno jelko je društvo prire- dilo dvoje obširnih prireditev, kjer so poleg domačih »Svobodašev« nastopili še lutkarji s Tovarne emajlirane po- sode. Letos je v začetku leta začel vaditi moški pevski zbor, ki je prvič nastopil na Prešernovi proslavi. Sedaj priprav- lja samostojni koncert, ki bo obsegal 18 pesmi in bo gostoval po raznih kra- jih celjske okolice. Posebno delavna je mladinska dram- ska sekcija, ki je naštudirala in s pol- nim uspehom odigrala Finžgarjevo »Razvalino življenja«. Gostovali so na Gomilskem, na Vranskem, v Škof ji vasi in v Laškem. Sedaj pripravljajo igro »Cvetje v jeseni«. Dramska skupina od- raslih pa pripravlja »Pesem s ceste«. S to predstavo bo zaživelo veselje do udejstvovanja tudi pri starejših članih. Šahovska sekcija je začela delati v januarju letos. Šahisti vadijo na 15 de- skah redno dvakrat tedensko. Ta sek- cija obeta viden uspeh. Pred kratkim so ustanovili komorni orkester. Sedaj pridno vadijo na skup- nih tedenskih vajah, vendar so pri vio- linah še šibki. Tudi ta orkester pri- pravlja samostojni koncert. V okviru društva je bil ustanovljen »glasbeni tečaj«. Obiskuje ga 24 pio- nirjev in pionirk, ki se uče igranja na klavir in klavirsko harmoniko. "Vsi ti obiskujejo tudi pouk glasbene teorje. Ta tečaj ima tudi težave, predvsem zaradi pomanjkanja instrumentov. V jeseni bo ustanovljena na osnovi tega tečaja »Glasbena šola«, ki bo z mladimi glasbeniki izpopolnila vrste v orkestru in godbi na pihala. Pomanjkljivo je še ideološko-vzgoj- no delo. Vodstvo »Svobode« si bo pri- zadevalo, da svoje članstvo tudi na tem področju socialistične vzgoje angažira v čim večji meri. Organizirati bo treba predavanja, ki zanimajo naše kovinar- je ter predavanja splošne ideološke vzgoje. Sedaj, ko se je »Svoboda« vključila v »Socialistično zvezo delov- nega ljudstva«, so za največji razmah ideološko vzgojnega dela dani vsi po- goji. V nasprotju s prejšnjim SKUD, ki je obsegal le ozek krog članstva in se o njegovem delu skoraj ni slišalo, se v društvu »Svoboda« mnogo razpravlja. Lahko trdimo, da je »Svoboda« našla pot v zavest naših ljudi. Upamo lahko, da bo delavko prosvetno društvo »Svo- boda« v Štorah izpolnilo svoje naloge v prosvetnem in ideološkem dviganju delavcev. Lahko trdimo, da se z visoko družbeno zavestjo naših delovnih lju- di, s splošnim razširjanjem in moder- niziranjem Železarne, dviga in utrjuje tudi »Svoboda«. Poleg osnovne šole ob državni cesti polagajo tudi že temelje »Doma Svo- bode«. Svobodaši v Štorah, komaj ča- kajo, da bodo lahko ta dom uporabljali in verjamejo, da se bo z otvoritvijo doma dejavnost »Svobode« v Štorah še povečala. Otvoritev bo predvidoma sep- tembra letos, kar bo odraz življenjske moči in požrtvovalnosti štorskih »Svo- bodašev«. Izbira vodstva društva na ustanov- nem občnem zboru je bila zelo posre- čena. Predsednik tov. Kolčič in tajnik tov. Brdnik se za »Svobodo« v Štorah zelo zavzemata, kar dokazujejo veliki uspehi teh pičlih mesecev od ustano- vitve pa do danes. iz Šentjurja ob taboru Pred vojno sta bili v tem kraju kar H ve telovadni društvi. Imeli sta svojo telovadno dvorano in vedno je büo dovolj časa za telovadbo. Toda danes ni niti ena dvorana zasedena. Ena je bila res porušena, pa so jo sedaj skoraj že obnovili, da bo otvoritev verjetno že v začetku maja. Ta dvorana bi morala služiti izključno telovadbi, saj je tudi republiški odbor »Partizana« dal svoj delež k dograditvi. Vprašanje telovad- nega orodja tudi ni izgovor, ker ga je dovolj. Manjka le ' telovadcev. Pri tem pa precej telovadcev hodi na Gomilsko iskat utehe in vaje. S temi in s pritegnitvijo novih telovadcev bi se v Sentjuriju spet lahko telovadba raz- vila, da bd bilo društvo »Partizan« v ponos temu kraju. stran •! .SAVINJSKI VESTNIK«, dne 18. aprua 195S štev, 15 iz Celja — konkurenčnost na vsej črti... Ker si Celje v bodoče obeta še mno- go več od tujskega in turističnega pro- meta, je nujno, da zasledujemo tudi razvoj našega mesta v tej smeri. Nek- do bo dejal, gostilne propagirajo, vrag z njimii, pravim še jaz, vrag z bezni- cami, toda dostojne gostinske lokale je treba prav tako gojiti kot cvetje v gredah. Restavracija »Pošta« je gostinski ob- jekt, ki Celju dviga turistični značaj. Zgledno urejen, domač, preprost in lu- ksuzen hkrati, privablja od otvoritve vedno več gostov. Saj končno ni čuda. Klet restavracije razpolaga s šestimi vrstami vin, od dalmatinskih preko koprske črnine do domačih vin, ki pa imajo vsa nižjo ceno kot pri vseh osta- lih celjskih gostinskih lokalih. Kuhinja, ki jo vodi Tilčka Rahten, ki je bila dolgo časa v zdravilišču To- polšica šef kuhinje, lahko zadovolji domače goste in vsaki želji še tako zahtevnega tujca. Restavracija bo ime- la vselej, najmanj štirikrat na teden pečene morske in sladkovodne ribe. Restavracija, ki ima poleg odHčne kuhirye in bogate zaloge v kleti še hleve, garaže in kolesarnico, postaja zelo priljubljen lokal v Celju. Uprav- nik restavracije tov. Krelj hoče na vsak način s svojim kolektivom v go- stinski mreži v Celju ustvariti konku- renco, zato je s pijačo in jedili najce- nejši lokal »Restavracija Pošta«. Urejene restavracije »Pošta« smo Ce- ljani lahko veseli tudi zaradi tega, ker je to naše domače gostinsko podjetje, last MLO in da je končno prišlo do te- ga, da zboljšujemo lastno gostinsko omrežje, kajti drugače bi bui res od- visni od tega, da nam bodo močna pod- jetja od drugod ustvarjala sliko turi- stičnega značaja. Upajmo, da bo novootvorjena restav- racija obdržala svojo začeto pot, da bo res ostala »konkurenčna«, in da bo s svojim vzgledom vplivala tudi na osta- le lokale v Celju, ki jim še mnogo manjka do popolnosti. Pasjo polemika Vmesni številki našega lista je bilo pri/.aneženo in verjemite nam, da s tem ni pre- več izgubila niti zamudila. Ker pa je vedno več glasov »za« in »proti«, ogorčenih in po- mirljivih, posmehljivih in resnih, pisanih in nenapisanih in, da nihče ne bi prišel na veselo misel, o dajanju prednosti tem ali onim, smo objavili še »drugo plat zvona«. Zavzemamo nevtralno stališče in ne pretiravamo, če Vam damo častno besedo, da smo se trudili in se trudimo izogniti se funkciji pasjega razsodišča. Želimo, da bi resni bralci obravnavali zadevo kot zabavno prilogo lista (tudi mi jo pri najboljši volji ne moremo drugače) in menimo, da naj na pasjo polemiko postavi zadnjo piko — konjač. Ker nihče iz uredništva nima psa, lahko verjamete, da mislimo iskreno. Pred par dnevi se je zgodil pred kinom »Dom« obsojanja vreden brutalni napad na^ živčno bolnega pleskarja Koneca iz Celja. V večernih nrah se je tov. Konec sprehajal pred kinom »Dom« s svojim psom, nemškim ovčarjem, ki ga je trenutek poprej oprostil. Pes je bil v njegovi neposredni bližini in pod njegovim nadzorstvom. Na mimo idočega tov. Janeza, kateremu so kakor izgleda nemški ov- čarji izredno pri srcu. je pes zalajal. Domne- vam, da je mimo idoči naslovil na psa kako opazko. Janez pa, ki se je ne vem zaradi česa čutil izredno ogroženega, potegnil pištolo, na- peril na psa in jo večkrat na prazno repetiral. Razumljivo je, da se je pes na to njegovo gesto čutil ogroženega in da je takšen ukrep proti psu izzval reakcijo ter je na naperjeno pištolo besno reagiral z lajanjem. Lastnik psa je vljudno opozoril Janeza, da naj psa ne dra- ži s pištolo, posledica tega pa je bila, da je tovariš Janez omenjenega lastnika psa fizično napadel. Ko je po napadu pleskar Konec na- padalca opozoril, da bo zadevo prijal NM, ga je tov. Janez še obrcal. Zaradi tega grobega napada ima živčno bolni tov. Konec še danes posledice. Ta dogodek mi da misliti, da se je pisec članka o »O škodljivi pasji modi« hotel s pisa- njem tega članka rehabilitirati in izogniti po- sledicam svojega grobega fizičnega izbruha pred množico ljudi, ki se je takrat nahajala pred kinom »Dom«. Takšni napadi so človeka nedo- stojni in tuji naši socialistični miselnosti. Spra- šujem se, zakaj tov. Janez psa ni ustrelil, če se je čutil ogroženega? Tudi z načinom pisanja članka se ne stri- njam. Znano je, da so ravno psi že od nekdaj najbolj zvesti spremljevalci človeka. Pri roki nimam podatkov koliko je bilo pred vojno psov v Celju. Kolikor pa se spominjam, jih je bilo precej. Ce je danes več nemških ov- čarjev, gredo ti v škodo drugih pasem. Razen tega je ta pasja vrsta najbolj iskrena, zvesta, privržena človeku in zelo inteligentna. Zaradi teh svojih sposobnosti je ovčarje najlažje dre- sirati. Zaradi vsestranske uporabnosti teh psov, se jih poslužujejo čuvarji naših meja kot or- gani javne varnosti. Sodeč po mnenju pisca članka, bi morala biti tudi to moda. Znani so izredni podvigi ravno ovčarskih pasemskih vrst. Ti psi pač niso krivi, da se imenujejo nemški ovčarji. Ne uporabljamo jih samo mi, saj so razšrjeni tudi v ostalih državah. Miselnost psa pač ne gre tako daleč, da bi znala ločiti na- rodnost. Po drugi strani pa so lastniki teh psov vseh slojev. Ce zasledujemo danes razstave športnih psov, bomo ugotovili, da so vsepovsod, pa tudi izvem naših meja na razstavah najmočneje zastopani ravno ovčarji. Pisec članka pride že tu precej navzkriž s svojimi trditvami. Tu gre predvsem za športno vrsto psov. Popolnoma individualno pa je, nad katero vrsto živali ima nekdo do- padenje. So ljudje, ki gojijo konje, drugi pse, tretji mačke, morske prašičke, papige, kanarč- ke itd. Izmed vseh živalskih vrst pa sta ravno konj in pes najbolj občutljiva. Posebno ob. čutljiv je pes, ki nagonsko čuti kdo mu je sovražnik. To je verjetno bil tudi eden izmed vzrokov, da je pes tov. Janeza nalajal. Koliko da za psa, pa je izključno njegova zadeva. Niso pa redki primeri, da so danes uporabnostni psi zavarovani tudi za 100.000 dia in za več. Njegove trditve o mali Metki in o posledicah, ki jih je imel napad psa na malo Metko se zelo dvomljivi. Kolikor vem, je zadeva bila le precej drugačna. O tem bi več vedel povedati lastnik psa. Ne izključujem možnosti, da res pride do konfliktov med človekom in psom, običajno pa se ti poravnajo že na mestu med poškodovan- cem in lastnikom psa. Ce pa pride do nesreč, so običajno krivi ljudje, ker psa dražijo. Lo- gično je, da psi vsak napad na svojo varnost branijo. Včasih pa je dovolj že samo grožnja, posebno, če so psi v tem smislu vzgojeni. Zato pa še ne gre, da bi to pasemsko vrsto imeno- vali krvoločnt). Popolnoma drži, da delajo psi škodo lovu in s tem narodnemu gospodarstvu. Vsak zaveden lovec bo na prosto tekajočega psa streljal. Po- sebno lovci na deželi bi morali biti v tem ozi- ru bolj rigorozni, ne pa da se dogajajo ргГ- meri, da se lovec boji zameriti sosedu, če na- leti v gozdu na njegovega prosto tekajočega psa. Redko boš pa našel v gozdu potepajočega mestnega psa. Vsekakor pa bi lastniki psov morali imeti nad njimi večjo kontrolo. Potepeni psi ne spa- dajo v mesto. Zakaj neki le imamo konjača? Včasih je bilo to precej drugače urejeno. Tudi pojm občutne obdavčitve luksuznih psov, je zelo raztegljiv. Ne vem, če je ravno to naj- bolj primeren ukrep. V ostale trditve pisca članka se ne bi želel spuščati, trdim pa eno? Kdor je surov do ži- vali, je surov tudi do ljudi. P. V. IZ SODNE DV ORANE OKRAJNO SODIŠČE Šrekel Marija in Hren Frančiška sta se dne 2. 11. 1952 na njivi v Zrečah sprli in stepli. V pretepu sta bili obe lahko telesno poškodo- vani. ŠrekI Marija je bila obsojena na 1 mesec. Hren Frančiška pa na 2 meseca. — Rauter Franc je "51. 7. 1952 na polju pri vasi Straška gorca, občina Lesično, lahko telesno poškodo- val Jožeta Dvoršaka. 9. 8. 1952 je vzel isto- tem 5000 din vredno decimalno tehtnico z na- menom, si jo prilastiti. Kazen 2 meseca in 15 dni zapora. — Pondelak Ivan je dne 25. 1. 1955 ukradel Pešaku Jožetu, krojaškemu moj- stru z Šmarjete z dvorišča hiše št. 56 na Ma- riborski cesti najmanj 14.000 din vredno mo- ško dvokolo. Obsojen je bil na 7 mesecev za- pora. — Lenart Silvester je 6. 2. 1955 ukradel Pokelšku Konradu iz dvoriš'-a gostilne Kme- tijske zadruge v Gaberju moško dvokolo, vred- no okrog 14.000 din. Kazen 6 mesecev zapora. — Tudi Štirih Franc je 51. 12. 1952 ukradel izpred gostilne Grobelnik na Mariborski cesti I\anu Kukovič okrog 15.000 din vredno moško dvokolo. Sedel bo 7 mesecev. — V čakalnici na celjski železniški postaji je 2. 12. 1952 razgra- jal Josip Hofman. Službujoči miličnik ga je pozval, naj gre z njim na postajo LM. Hof- man se mu je zoperstavil in je miličnik moral uporabiti silo. Sunil je miličnika tudi s pest- jo. Kazen 5 mesece in 15 dni zapora. — Dr- novšek Adolf iz Topolova pri Pilštanju ni plačeval preživnine za svojega izven zakona rojenega otroka Bižalj Andreja. Kazen i me- sec zapora, pogojno za dobo treh let. — Ta- petniška obrtnica Kovač Neža v Slovenskih Konjicah je Gombec Kristini napravila kavč. Zatrjevala je Gombecevi, da je dala v kavč žimo, kar pa ni bilo res, temveč je dala v kavč le navadno travo. Gombec je plačala 2800 din preveč za kavč. Meseca junija 1952 si je prilastila 20 kg žime v vrednosti 16.000 dinarjev; žimo ji je dala Frančiška Baje, da bi ji napravila posteljne vložke. V vložke pa je dala morsko travo. Kovačeva je bila za- radi goljufije obsojena na 6 mesecev in 15 dni zapora. — Višnar Jurij je bil obsojen na tri mesece zapora. Avgusta 1952 si je na cesti т vasi Dobrna prilastil 2 kub. metra peska, last cestnega delovodstva Slov. Konjice, vrednega 6000 din. Dne 16. 11. 1952 je v bližini osnovne šole v Slov. Konjicah vzel cementno korito, ki je bilo v javni cesti za napajanje živine. — Roščič Frančiška je dne 28. 10. 1952 v Planini vzela šoferju avtobusa Melhar Francu iz služ- bene torbice 860 din gotovine z namenom, si jo prilastiti. Kazen 4 mesece zapora. — Mast- nak Ivan je 51. 5. 1952 na poti ob pokopališču v Št. Janžu pri Slivnici z nožem lahko telesno poškodoval Virant Ferdinanda. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora. — Pezdevšek Martin, de- lavec v celjski Cinkarni, je hotel 14. 2. 1955 v coni B brez potnega dovoljenja prestopiti državno mejo. Obsojen je bil na 7 mesecev zapora. — Gajšek Vladimir je vozil s trak- torjem drva iz Šoštanja proti Šentjurju. Bil je vinjen, tudi ni imel izpita za voznike mo- tornih vozil in vozniške knjižice. Vozil je tako neprevidno, da je ogrožal javni promet in za- vozil v potok Florjanščico. Pri zasilni brvi je podrl ograjo, na prevrnjenem traktorju pa je nastala škoda okrog 50.000 din. Gajšek je bil obsojen na 2 meseca in 15 dni zapora. Starši, pazite na svoje otroke! Pri podjetju s cementnimi izdelki šnmečnik na Mariborski cesti se je zgodila nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev 8-letnega fanta Jo- žeta Zabojnika. Fant je prišel na dvorišče pod- jetja in tam iz nepojasnjenih razlogov zlezel v sveže izdelano 300 kg težko betonsko cev. Cev se je zdrobila in ifanta pokopala pod se- boj. Stisnilo mu je prsni koš in je bil takoj mrtev. Primer naj bi bil v resno svarilo star- šem, da pazijo na svoje otroke in jih ne pu- ščajo na nevarna mesta, kjer se vsak trenutek lahko zgodi nesreča, ki terja življenje mlade- ga človeka. Zadružniki, icmetje, Icmečice gospodinje! Zahtevajte pri vaši Kmetijski zadrugi kvalitetna semena oljaric sončnic in bučnic ^ Kmetijske zadruge preskrbite si dovoljno kvalitetnih semenskih oljaric ^ Tovarna olja vam nudi za običajno trgovsko robo v zameno 1:1 priznane semenske oljarice. Tovarna оЦа Slov. Bistrica Kdo bo v podjetju „Krista- Uja** napravil red Nerednosti v podjetju »Kristalija« sc dosegle tako stopnjo, da je danes pod- jetje v takšnem položaju, ko ^o treba temeljito pretresti od upravnega od- bora preko delavskega sveta do trgov- skega poslovanja v podjetju. Verjetno bo v kratkem slika tega podjetja še bolj jasna, toda tudi to kar se da ugotoviti sedaj zadostuje. V tem podjetju ni samo malomaren odnos do dela vse, temveč se dogajajo stvari, ki bi morale biti tuje socialističnemu pod- jetju. V »Kristaliji« menda ne bi našli veliko uslužbencev, ki niso šušmarili. Mnogi od uslužbencev so izven pod- jetja izvrševali steklarske usluge in jih osebno zaračunavali. Tako so eni in isti ljudje delali konkurenco lastnemu podjetju s svojimi privatnimi podvzetji. Pri tem pa je bU upravni odbor brez moči, kar ni čudno, saj so se tudi člani upravnega odbora in delavskega sveta posluževali take »prakse« in z njimi vred člani sindikalne podružnice, ozi- roma njihovi vodilni organi. Potemtakem so bili vsi ti »grešniki« skregani z današnjo družbeno stvar- /lostjo in delavsko samoupravljanje z demokracijo vred jini je bilo le za hrbtenico, da so na račun samouprav- ljanja in demokracije lahko iskali »za- konite« osebne dobičke. No, daleč bi prišlo naše gospodarstvo, če bi se povsod tako »znašli«? Vkorist kolektiva in podjetja bi bilo, če bi v »Kristali j i« te nerednosti po- šteno preučili in povzeli korake, da se to stanje razčisti in postavi na zdravo osnovo. Z reorganizacijo bi bilo po- trebno začeti kar pri upravnem od- boru, preko delavskega sveta do upr. odbora sindikalne podružnice. Ni dvo- ma, da je v tem podjetju še vedno to- liko neomadeževanih članov kolektiva, ki bodo tako spremembo zahtevali in izpeljali CELJANI POPIJEJO NA MESEC 14*.ФИ LITROV TINA . . .!? T mariborskem >Večeru< št. 70 z dne 24. pr. meseca smo čitali astronomske štcrilke, češ dii Ccljani-meščani popijemo vsak mesec 140 tisoč litrov vina, kar znese v današnjih cenak okrog 21,000.000 din. Dokaj porazna ugotovitev in temna slika za naše lepo Celje! . . . Dopis- nik omenjenega članka ugotavlja, da se okori- šča celjskih fostiln okrog 20.000 ljudi, pri če- mer jc vračunanih le nekaj tisoč gostov it. okolice in da potem vsak Celjan popije na me- sec povprečno r litrov vina ter s tem potroši okrog 1000 din. Ker pa Celjani vendar nismo tolikšni pijan- ci in pri nas vlada v primeri z drugimi mesti, še dokaj zmerno, trezno življenje, ugotavljam iz podatkov Urada гл statistiko MLO Celje, da se v našem mestu popije okoli 100.000 litrov le M%, dočim 40.000 litrov vina popijejo oko- ličani, ki prihajajo po najrazličnejših oprav- kih v Celje. Menim, da dopisnik »Večerac le ni bil do- volj informiran o pitju vina po Celjanih, če računamo, da imamo v Celju le okrog 6000 vi- nopivcev, od teh eno četrtino pijancev; ostali Celjani pa, — trezni moški in ženske, otroci ter dojenčki nikakor ne spadamo v isto malho pijancev, kamor nas je hotel stlačiti dopisnik >Večerac. Vsi trezni IZGUBA CASA! . . . Pred dnevi sem iskal razna semena po Ce- lju in končno sem le prispel ter našel Seme- narno, ki posluje v Aškerčevi ulici. Toda bil sem neprijetno presenečen, ko opazim dolgo vrsto čakajočih željnih kupcev v trgovini in izven nje, ki hite z nakupom semen, saj je sedaj sezona setve na višku. V tej dolgi »ka- či«, kjer je bil zastopan večinoma ženski svet, kateremu je že itak tako pičlo odmerjen čas za gospodinjstvo in pažnjo otrok, je bilo polno nezadovoljstva in upravičenega nergovanja, kajti nekateri so čakali tu že po 2 uri in več. Stregel je le en moški. Dasiravno zelo gibčen v trgovskem poslu in prijazen, ni mogel takoj ustreči tolikemu navalu kupcev. Sem pa mne- nja, da bi kazalo dati temu podjetju vsaj še eno potrebno moč v prodajalni semen. T osta- lem pa sodim, naj bi tudi druga celjska trgov- ska podjetja imela na zalogi razna semena, katerih do sedaj nimajo ... KULTURNA POSTREŽBA IN ŠE KAJ! . . . Ko že tolikokrat govorimo o kulturni po- strežbi in večkrat naglašamo vrednost efekta prijaznosti, postrežljivosti in uslužnosti v trgo- vinah, moram na tem mestu posebno dati po- udarka in staviti za vzgled Potrošniško poslo- valnico »Cohor« v Celju, Zidanškova ul. 7. Lo- kal je lepo urejen, izložba vabljiva in čistoča na mestu, — postrežba pa prvovrstna in kul- turna. In še nekaj: za vse navedeno pa odgovarja in skrbi poslovodja tega dobroidočega podjetja, — mož — prijazen, spreten, sposoben trgovec in njemu podrejen mlad prodajni kader v tem podjetju. Užitek je priti in kupovati v takšni trgovini, poslovodji podjetja pa gre vse pri- znanje ... F. K. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Predavanje: Celje nekdaj, njegov današnji in bodoči razvoj bo v petek, dne 17. aprila ob 19.30 v predavalnici učiteljišča. Vsi vljudno vabljeni! Predaval bo inž. Znuderl Bernard. V SOBOTO, DNE 18. APRILA BO V CELJU V NARODNEM DOMU OB 20 MATURANTSKI ELES Z BOGATIM SRECOLOVOM VABLJENI VSI! iz zaledja Presodite če je prav V prostorih sektorske ambulante v Slov. Konjicah stanuje že dalj časa tov. Serbelj Stanko s svojo 4-člansko dru- žino. Lani je bil uslužben pri higienski postaji v Poljčanah, ko pa je bila ta premeščena v Maribor, je bil priključen k mariborski. Kljub temu, da je pri mestni stanovanjski komisiji v Mari- boru kmalu po preselitvi vložil prošnjo za dodelitev stanovanja, ga doslej še ni dobil in mora pač še naprej stanovati v Konjicah. Zelo se je začudil, ko je dne 28. febru- arja 1953 prejel od okrajnega zdravstve- nega doma iz Celja pismeno odpoved stanovanja v konjiški ambulanti, ki mora biti prazno do 1.4. 1953, na nje- govo mesto pa naj bi se vselila tovari- šica Stravs Julčka, snažilka ambulante. Seveda se je nato pritožil na upravo okrajnega zdravstvenega doma v Celju, toda E>o 14 dneh je prejel odgovor, da se njegove pritožbe ne more upoštevati V njej je navedeno med drugim, da naj bi se tov. Serbelj vselil v stanovanje, ki ga ima sedaj tov. Štravs, to se pravi, da naredita zamenjavo. Dobesedno pa je napisano še tole: Prednje Vam stav- ljamo v vednost z naročilom, da je vsak poizkus zavlačevanja izselitve neresno ravnanje, ki ovira končno ureditev normalnih razmer upravljanja zdrav- stvenega doma v Slov. Konjicah. Temu odgovoru je dan kasneje sledila še od- ločba oddelka za gospodarstvo pri OLG Celje-okolica, da se mora medsebojna zamenjava stanovanj -izvršiti. Do tukaj bi bilo vse v redu, če bi gledali- samo mrtve črke in ne istočasno tudi živih ljudi, ki pa le imajo pri tem glavno vlogo. Stanovanje, ki ga F>oseduje tov. Ser- belj v ambulanti, meri skupaj 53 m^, kar nekako odgovarja za 5-člansko dru- žino, od katerih so 3 mali otroci. Na drugi strani pa meri stanovanje, v ka- terem je sedaj snažuka ambulante in v katero naj bi se tov. Serbelj vseUl, skupaj le 27 m^, kar je skoraj za polo- vico manj. V îx)jasnilu okrajnega zdravstvenega doma je sicer navedeno, da so ti prostori celo boljši, toda kaj to pomaga, če so še tako lepi, ko pa so le premajhni za 5-člansko družino. Za snažilko Stravsovo, ki ima zraven sebe le še enega otroka, so res dovolj veliki, za večjo družino pa je to nemogoče. Ne vem, če so na te stvari tisti, ki so pisali odpovedi, pojasnila in odločbe, kaj pomislili, vsekakor pa bi te osnovne reči le morali upoštevati. V nekem pojasnilu sicer tudi piše, da naj v prostorih ustanov stanujejo prvenstveno njihovi aktivni uslužbenci, ki odgovarjajo za red in snago. Toda pred tem je dolžnost tistega, ki izdaja odločbo, da stranki, ki taka stanovanja doslej uporablja, nakaže tako stano- vanje, ki bo ustrezalo vsaj osnovnim zahtevam. Prav take primere pa me- nim, da je potrebno obravnavati bolj življenjsko in prav zdravstvene usta- nove bi morale biti med prvimi, ki bi dajale zgled pri reševanju takih in po- dobnih vprašanj. L. V. Še ena o pekarni v Štorah v zadnji številki »Savinjskega vest- nika« smo čitali o požrtvovalnosti F>e- kov v pekarni v Storah, kateri imajo kar v enem mesecu 400 nadur in o baj- nih plačah. Danes pa si oglejmo še malo drugo stran te pekarne, to je kako pekama izgleda, če si jo ogledamo malo z notra- nje strani in kakšen kruh morajo jesti prebivalci Stor. 10. aprila 1953 je bU. na zunanji stra- ni štruce na testo prilepljen in s kru- hom vred zapečen, lepo rejen 3 cm dolg črv. To je dalo povod, da so še istega dne jzvršui kontrolo delovnih prostorov v pekami, kar pa je nudilo porazno sliko. V vseh prostorih vlada nered in ne- čistoča. Pod nameščenim inventarjem je vsepovsod najti ostanke starega te- sta in moke. V omari, kjer ima poslo- vodja shranjeno administracijo, vršijo službo arhivarjev zajetni ščurki. V isti. omari so shranjene tudi ščetke za či- ščenje miz, seveda neočiščene in je ta- ko za hrano ščurkom v omari dobro poskrbljeno. Za okras v omari in se- veda zunaj omare pa skrbijo F>ajki s pajčevino. Pločevina za peko peciva je neoči- ščena, kar je poslovodja objasnil, da je taka zaradi tega, ker pločevino poso- jajo privatnim strankam, ki jo vračajo nazaj neočiščeno. Naj bo že kakorkoli, vsaka gospodinja ve, da je treba vsako posodo takoj po uporabi umiti in oči- stiti, naj bi se tega naučili tudi v pe- kami v Storah. Kad za vodo in. meša- nje testa je seveda prav tako nečista. Prostor, kjer imajo vskladiščeno moko, je pravo leglo mrčesa. Police v proda- jalni, kjer se nalaga kruh, so prašne. Tla v pekami pa po izjavi poslovodje niso bUa umita že en mesec. Komentar h gomjemu skoraj ni po- treben. Storovčani upravičeno pričaku- jemo, da se tako stanje čimprej od- pravi. Z ozirom na članek v prejšnji številki »Savinjskega vestnika« pa smo mnenja, da če morajo sedaj zaposleni v pekami delati toliko nadur, zakaj ne bi nudili zaslužka ljudem, ki morda nimajo kosa kruha, pa imajo vse po- trebne kvalifikacije in bodo svoje delo vršili v zadovoljstvo vseh. Pa bi morda pri tem padel s komandnega položaja še tov. Bučar, ki kot pomočnik kar na- meri klofuto svojemu i)oslovodji, če mu ni kaj 1» volji. Cas bi že bü, da bi tudi s takimi absolutisti enkrat obra- čunali v pekami. Ivan. IZ PILSTANJA S 1. aprilom je odšla v pokoj tovari- šica Rozika Cepin, pošt arica na Pil- štanju. Svojo pripravniško službo je nastopila v Kozjem, bila dve leti жа pošti na Planini, nato pa nad 2t let na pošti Pilštanj. Na Pilštanju jih je bilo doslej le malo, ki bi uživali med ljudstvom ko- likšno priljubljenost, saj je bila sroji stroki z vsem srcem predana. Zaradi svoje ustrežljivosti so se ji kopičile ure prostovoljnega dela, ki gredo samo p« osvoboditvi v tisoče. V dobi okupacije je že prva lete spretno spravila v partizanske kraje marsikakšno pošiljko, še več pa tistim, ki so trpeli v ječah. In ko je naš Bohor' oživel in so partizani prvič izgnali iz Pilštanja okupatorja, je postala Rozik« ilegalka, dobra dva meseca kasneje |e bila pri septembrskih volitvah 1944 iz- voljena za tajnico narodnoosvobodilne^ odbora na Pilštanju, obenem je sodelo- vala v finančnem odseku takratnega okrajnega odbora OF Kozje. Ko je okupator 1944 tod iMDŽigal, s« ustaši do temelja izropali njeno stano- vanje in jo spravili prav ob vso opre- mo, ki si jo je v dolgih letih s skrom- nimi prejemki s trudom prištedila, da je povsem obubožala. Tovarišica Rozika še danes rada po- prime za delo v kulturnih društvih, kolikor ji pač služba dopušča, zlasti ljubi petje. Želimo ji, da bi še dolg* uživala med nami svoj zasluženi pokoj in se mnogo let veselila lepot naših slovenskih planin, ki jih tako rad* obiskuje. S. D. IZ SLOVENSKIH KONJIC Na zadnji seji IO sindikalnega s^t« SO odbomiki med drugim razpravljali . tudi o delu članov sindikata na vasi ia o letnih dopustih ter o cenah v leto- viških krajih^ Ze na letni skupščini sveta je bilo namreč ugotovljeno, da вт sindikalne E>odružnice v zadnjih letiJi močno utrdile svojo organizacijsko stran dela, da pa so se premalo zani- male za to, kako njihovi člani kot pri- padniki delavskega razreda uveljavljajo svojo napredno misel v kraju, kjer oni stanujejo. Vsega tega je bilo močno po- grešati skoraj v vseh okoliških krajik in tudi v večini organizacij. Do iK>lnega izraza pa je prišlo lani pri volitvah т občinske ljudske odbore, saj je bilo 1« malo delavcev izvoljenih v ta organ, čeprav na področju občine sestavljajo polovico volilnih upravičencev. Odbor- niki so med drugim sprejeli sklep, da dobo to obravnavali še v , sindikalnu* organizacijah, prav tako pa bo to vpra- šanje dano kot ena osnovnih nalog na prvo zasedanje plenuma KSS. * Kmečka mladina, ki je pozimi obisko- vala nadaljevalno' kmetijsko šolo ▼ j Slovenskih Konjicah, se je ves čas pri- : pravi j ala tudi na igro »Razvalina živ- ljenja«, ki so jo pretekli teden podali na odru. Kljub temu, da je večim igralcev takih, ki so pri igri šele prrič nastopili, lahko trdimo, da so pokazali res mnogo volje in zato tudi usF>eh nI izostal. Seveda so zato žrtvovali marsi- kateri večer za učenje, za ureditev ođrm in nabavo potrebnih stvari za igro itd. Denar od predstave bodo uporabili za izlet, ki ga nameravajo v kratkem pri- rediti. Iz celotnega dela se vidi, da so da kmečko mladino pritegniti v raa- lična področja našega dela, samo treba je za to ljudi, ki te stvari znajo то<М11 in usmerjati. L. T. IZ SMARTNEGA OB PAKI ŽALNA SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Dne 13. aprila so se zbrali vsi od- bomiki k žalni seji. ki je bila posTO- čena vmirlemu tovarišu Borisu Kidriču. Te seje se je udeležua tudi večina od- bornikov ostalih množičnih organiza- cij in članov Fronte. O življenju in delm tov. Kidriča je govoril predsednik ob- čine tov. Napotnik. Po žalni svečanosti so poslali sožalne izjave na merodajna mesta. PONOVITEV IGRE »SVETI PLAMEN« Na željo onih, ki še te igre niso vi- deli, bo ponovila igralska družina igro »Sveti plamen« v nedeljo, 19. aprii» ob 3 popoldne. Naj bo obisk številen, kakor vedno do sedaj! stev. 15 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 18. aprila 1953 Stran 7 Delovni kolektiv Železarne Štore haznanja žalostno vest, da je sredi neumornega revolucionarnega dela za napTredek in lepše življenje delovnega ljudstva Jugoslavije umrl veliki organizator naše NOB in tvorec našega gospodarstva BORIS KIDRIČ Slava njegovemu spominu! Celje, dne 13. aprila 1953. Delovni kolektiv Železarne Štore Tribuna o E p Š E VAL N Б GA DRUŠTVA V CELJU SKRAJNI CAS JE, DA HOTEL »EVROPO« OBIŠČE ŽELEZNA METLA Malomarnosti, ki jih dnevno more zapaziti obiskovalec hotela »Evrope«, se' že lep čas ponavljajo in precejšen krogj gostov jih živo komentira. Malomar- nosti ugotavljajo tako Celjani, ki so stalni gostje — med njimi tudi naši vodilni ljudje — pa tudi tujci, ki mi- mogrede obiščejo hotel. Preteklo sobo- to je desetiha gostov iz Avstrije obd-j skala Celje. Prav ugajala jim je nova restavracija »Pošta«, kjer so se najprej usÄvili, prenočili pa so v hotelu »Ev- ropa« (žal je trenutno edini hotel). V nedeljo zjutraj so v hotelu naročili zajtrk. Toda uslužbenci »Evrope« so jim postregli z dvema koščkoma črnega kruha (beri: dva koščka za deset ljudi) in z belo kavo, ki je bila vse prej kot kava. Gostje, ki niso mogli tovrstne po- strežbe razumeti, so se zadovoljili s šaljivimi pripombami, povedati pa bodo^ znali preko naših meja, kaj so doživeli v največjem gostišču y Celju. Ali ne dela hotel s svojo nemogočo postrežbo in razmerami sramoto vsemu gostin- stvu in kulturnosti Celja? Ali so o tem odgovorni ljudje v Celju že kaj raz- mišljali? In če so ugotovili, da je v »Evropi« marsikaj narobe, da ni pra- vega vodstva, da liberalizem in malo- marnost že prehajata v gospodarsko anarhijo, zakaj ne storijo ustrezne ukrepe? Turistična sezona je pred vrati zato čimprej železno metlo v »Evropo«! Z OBNOVITVIJO CELJSKE POSTAJE BO TREBA POHITETI Vemo, da se vsako leto prebelijo in očistijo vsi prostori na celjski postaji. Apeliramo na vse merodajne činitelje, da letos to store takoj, saj smo nepo- sredno pred otvoritvijo turistične sezo- ne ter se pred tujci, ki bodo potovali v Dobrno in Rogaško Slatino z današ- njim izgledom postaje ne moremo po- staviti. Opozoriti bi hoteli vse merodaj- ne železniške činitelje, da bo letos v Žalcu tudi Evropski kongres hme- ljarjev ter bo okoli 300 inozemcev pri- šlo v Žalec, ki bodo seveda vsi videli celjsko postajo. Pozivamo merodajne, da skupno z Olepševalnim društvom takoj prouče možnosti ureditve in olepšanja celjske železniške postaje. JAVNO STRANIŠČE V GABERJIH Na lepo urejenem novem nasadu so postavili tudi prepotrebno javno stra- nišče. Sodeč po zunanjem izgledu, j« že izgotovljeno. Ali čakamo na slavnostno otvoritev z godbo in govori? Se je mo- goče kje kaj zataknilo? Vsekakor ga je treba čimprej izročiti svojemu na- menu! BROŠURA »NEKAJ O CELJU« Olepševalno društvo je za svoj redni, letni občni zbor izdalo čedno brošuro »Nekaj o Celju«, katera je bila raz- deljena vsem posetnikom občnega zbo- ra, sedaj pa je v prodaji v knjigarni Državne založbe Slovenije v Stanetovi ulici. V brošuri je objavljeno obširno poročUo o delu Olepševalnega društva in številni članki o komunalnih, turi- stičnih in zdravstvenih problemih Ce- lja. O brošuri bomo napisali več v pri- hodnji števUki. RESNIČNA ANEKDOTA IZ ,EVROPE* Gost natakarju: — Imate Yugo-cocto? Jo lahko do- bim? Ta vljudno in zaskrbljeno: — Na žalost, oprostite. Veste, z re- vijami je križ. Jugoreklam jih tako neredno dostavlja, da ne vem kako bo, .МЖМЈ^^1еШ§-}1^..........._ , ....... v Celju sporoča cenjenemu občinstvu, da bo oficialna otvo- riter obnorljenega gostinskega lokala v soboto 18. aprila, ker je Tsled žalosti preteklo soboto ta prireditev odpadla. Restarracija bo odprta vso noč, igral bo prvovrsten orkester za ples. Kuhinja je pripravila jedila za še tako izbirčne jedce, v kleti pa je'neizčrpna zaloga prA'^ovrstnih vin po najnižji ceni. Telesna vzgoja in šport Atletski stadion Kladivarja preimenovan v stadion Borisa Kidriča Vest o težki izgubi za тве jugoslovanske na- rode s smrtjo tov. Borisa Kidriča, narodnega heroja, revolucionarja in borca za boljšo bo- dočnost naših narodov, je pretresla tudi šport- nike našega mesta. V ponedeljek zvečer je upravni odbor atletskega društva Kladivar skli- cal žalno sejo, na kateri je soglasno potrdil predlog tov. Gradišnika, da se najlepša športna naprava v mestu Celju preimenuje v >Stadion Borisa Kidriča«. Istega dne zvečer se je vršila komemoracija v Domu Kladivarja za članstvo atletskega društva skupno z vsemi množičnimi organizacijmi terena Dolgo polje. O Kidričevi osebnosti je govoril ravnatelj tov. Tine Orel, nakar je tov. Gradišnik sporočil udeležencem komemoracije sklep AD Kladivarja o preime- novanju stadiona v »Stadion Borisa Kidričacl Celjski atleti in atletinje so ponovno doka- zali z organzacijo žalne svečanosti povezanost svoje dejavnosti z ostalimi množičnimi organi- zacijami tega terena, da so v tem predelu me- sta važen družbeni činitelj in da povezujejo na- šo športno aktivnost z vsemi ostalimi problemi našega družbenega življenja. Brez dvoma b* številna naša mladina, ki se bo vzgajala na sta- dionu Borisa Kidriča skušala posnemati njegoT vzgled. Vse udeležence raznih atletskih tekma- vanj — aktivne atlete in številne gledalce — pa bo vstop t atletski stadion našega mesti^ spominjal na hrabrega borca za narodno osva- boditev, na neutrudljivega delavca za lepše žit- ljenje in dobrobit slovenskega in vseh juga- slovanskih narodov, aa večno našega Borisa Kidriča. Pripravljajmo se na letošnjo Titovo štafeto T mesecu maju bodo zopet desettisoči naših pionirjev in mladine — telovadcev partizanskih društev in športnikov — ponesli iz vseh kra- jev, trgov, mest, podjetij, vsi — skratka iz vseh predelov našo domovine borbene pozdra- ve in čestitke maršalu Titu za njegpv rojstni dan. Letošnja štafeta ima še poseben pomen, ker bo ponesla pozdrave našemu prvemu pred- sedniku republike. Res je, da nas še loči do- bršen čas od te prireditve, vendar je prav, da že danes mislimo na potrebne priprave. V Ce- lju bodo še ta teden formirali okrajni štab za izvedbo Titove štafete, ki ga bodo formirali za- stopniki partizanske in vseh ostalih množičnih organizacij Celja in okolice. Okrajni štab bo že v prihodnjem tednu določneje seznanil te- ren s časovnim gibanjem Titove štafete po okraju Celje-okolici in v Celju samem. Prav bi bilo, da se že danes v vseh krajih okraja Celje-okolica pomenijo zastopniki vseh mna- žičnih organizacij o izdelavi štafetnih palic, a okusnih pismenih čestitkah, ki jih bodo pa- nesli tekači Titove štafete, o organizaciji sla- vesnega sprejema Titove štafete, okrasitvi kra- ja in končno še o izbiri res najboljših mla- dincev, mladink in starejšega članstva, ki boda na ta dan prenašali čestitke svojega kraja т Celje in od tod dalje proti Beogradu. Organi- zacija letošnje Titove štafete je poverjena naSi mladi partizanski organizaciji. Zato naj parti- zanska društva na terenu že sedaj stopijo v stik z vsemi ostalimi organizacijami, vodstvi šol ia oblastjo, da bo letošnja Titova štafeta v na- šem predelu še veličastnejša kot je bila zad- nja leta. RoRometeši ŽŠD Celfe net Dunaju Kljub dvema porazoma je moštvo popolnoma zadovoljilo — Nasprotnika med najboljšimi avstrijski moštvi — Celjanom je manjkala * samo vzdržljivost. Pred dobrim* tednom so rokometaši 2SD Ce- lje odpotovali na Dunaj v goste odličnima na- sprotnikoma Unionu in Alt-Turmu. Obe moštvi sta člana I. razreda, Alt-Turm se bori za naslov prvaka Avstrije, moštvo Uniona pa je na sredi tabele, vendar upa letos na boljši plasman. Ne- kaj novih igralcev je moštvo povsem obnovilo in predsednik društva nam je dejal, da bodo kmalu med najboljšimi. Stalni treningi v zim- skem času in pa rutina igralcev, saj je večina že starejša, je izoblikovala ti dve moštvi v dve res prvorazredni ekipi. V nedeljo dopoldne т Schönbrnnu Union : ŽŠD Celje 12:9 Prav težko so igralci čakali na sodnikov žvižg, žoga je poletela s centra. Naši so kar nekam gledali nasprotnika, saj se je vsak bal napadati, vsi smo se preveč bali novih pravil, po katerih smo igrali sedaj prvič. Pa vendar smo se kmalu zbrali, žoga je šla od roke do roke in prvi smo mi potresli mrežo domačinov. Union začne s protianpadi, kmalu izenači in preide v vodstvo. Sedaj je govorila taktika. Njihovi napadi so bili redkejši, v njih je so- delovalo celotno moštvo, žogo so odlično poda- jali, efekten strel je zaključil vsako njihovo kombinacijo. Naših protinapadov so se zelo bali, zato so se vsi prav do zadnjega poteg- nili v obrambo. Tu je bilo tako gosto, da so se močni streli naših napadalcev odbijali od njihovih rok in teles. Streljali smo več od na- sprotnika, vratar je rešil mnogo žog in sam je po tekmi izjavil, da še ni imel takšne sreče. Štirikrat je žogo le s težavo rešil na sami črti, mogoče je bila tudi katera čez njo, sodnik tega ni videl. Prednost 4 golov iz prvega polčasa je zadostovala, da so domačini zmagali, čeprav je naše moštvo dalo drugi polčas res odlično igro. Na kraju tekme so se vsi strinjali, da smo imeli smolo kakršno redko doživiš. Pa vse- eno smo zapustili pri publiki dober vtis, stro- kovnjaki so pa bili mnenja, da lahko tako mlado moštvo ob rednem treningu še lepo na- preduje. Po njihovem mnenju nam manjka sa- mo še vzdržljivost. Na lepem stadionn Alt-Turma naša druga tekma Ah-Turm : ZŠD Celje 15:7 Cestna železnica nas je pripeljala prav do vhoda tega najlepšega rokometnega igrišča, pe- stre reklame ob vhodu ti dajo slutiti, da imajo v tem klubu vložen svoj denar bogataši, te- niška igrišča, moderne kabine in kopalnice ti povedo, da je tu delo precej lažjo kakor na Skalni kleti, kjer se slačijo igralci kar poi drevjem. Pa vendar smo predstavljali trd orefc moštvu, ki bo verjetno to leto prvak Avstrije, , ki si pa rezen tega ni pozabilo sposoditi še treh odličnih igralcev drugih klubov z Dunaja. Publika nas je prisrčno pozdravila. Sam za- četek tekme je dal slutiti, da bo to tekma, ki se je ne vidi vsak dan. Nasprotnika sta vlo- žila vse, da bi čim dalje zastopala svoje barve. Tempo je bil od vsega začetka peklenski, ego- istov pa sploh nisi videl. Žoga je hitro romala od gola do gola, nato pa streli, ki so potresK mrežo ali pa so bili plen odličnih vratarjev. Gol, ki ga dosežejo domačini s prestopom, nas ni niti najmanj zmedel, kmalu smo dobili dru- gega. Sedaj smo videli koliko je ura. Oba gola nista bila regularna, pa jih je sodnik vendar-: priznal. Videli smo, da ni sodnik, ki je sodil prejšnjega dne brez napak. Se bolj smo se borili in do kraja polčasa je bila tekma lepa in polna napetih situacij. Rezultat 5:4 v ko- rist domačinov to tudi dokazuje. Drugi polčas je začel s ponovnim tempom, obe ekipi sta se trudili, da bi dosegli prednost. Še deset mi- nut pred krajem je bil rezultat 7:6. Sedaj je bilo najbolj napeto. Kateremu se sedaj po- sreči, da si pribori vodstvo, bo gotovo zmagal. Tri zaporedne grede so povedale Celjanom, da jim žoga noče v mrežo, domačini so nasprotna prav lahko dosegli 5 nadaljnjih golov. V tent delu igre je sodnik naše moštvo najbolj oško- doval. Grobe prekrške domačinov ni kaznoval, napake Celjanov pa kar s tremi trinajstme- trovkami. Eno je dosodil za prekršek, ki se je zgodil kakih 40 metrov od gola. Taka so sedaj nova pravila. Publika je proti sodnikovim od- ločbam protestirala, fantje pa so izgubili vo- ljo, in tako enakovredna igra se je v pičlik desetih minutah spremenila v poraz, ki pa še ni tako hud v primeri z drugimi inozemskimi klubi, med njimi tudi jugoslovanskimi, ki jik je tu doletela ista usoda. Po tekmi smo pre- jeli lep pokal, publika pa nas je še enkrat toplo pozdravila. Vsi dunajski listi so pisali e lepi igri našega moštva, strinjali so se pa tudi v tem, da nam je edina pomanjkljivost vzdrž- ljivost. V mesecu maju bo т Celju gostovalo moštva Uniona. V tem mesecu bo še verjetno več med- narodnih tekem, tako da bodo Celjani spet pri- šli na svoj račun. OBJAVE IN OGLASI VABILO V četrtek, dne 23. i. 1953 ob 8, uri bo т Klubu ljudskih poslancev v Celjn, ' Jurčičeva ulica 6, IV. skupna seja Mestnega zbora in Zbora proizvajalcev MLO Celje. Na dnevnem redu so poročila predsednika Sveta za gospo- darstvo in komunalne zadeve, predsednika Sveta za kulturo in prosveto in predsednika Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko o dein in problematiki njihovih svetov in odborov. Predsednika Okrajnega in Okrožnega sodišča v Celju bosta na tej seji podala poročila o delu Okrajnega in Okrožnega sodišča. Na seji bodo sklepali o ukrepih, katerih se bo treba poslužiti zoper pojave gospodarskega kriminala. Sodnik za prekrške bo podal poročilo o svo- jem delu v letu 1952 in za L četrt leta 1953. Po predlogu Sveta za gospodarstvo in komu- nalne zadeve, bodo obravnavali zadeve, nana- šajoče se na komunalno gospodarstvo MLO Ce- lje. Seja je javna. Zato vabimo državljape, da se seje udeleže. Zlasti vabimo ravnatelje podje- tij in ustanov, predsednike delavskih svetov in predsednike upravnih odborov podjetij, da se seje udeleže. Odbornikom obeh zborov bodo dostavljeni osebni pozivi. OGLAS O LIKVIDACIД Kmetijska delovna zadruga »Hmeljart т Žal- cu je stopila z dnem 9. aprila 1953 v likvida- cijo, zaradi česar pozivamo vse upnike, da pri- javijo svoje terjatve napram zadrugi najkas- neje do 15. maja 1953 likvidacijskemu odboru. Ravno tako pozivamo vse dolžnike, da porav- najo svoje obveznosti pri zadrugi do 15. maja 1953. Po preteku tega roka se za eventualne po- znejše prijave ne bomo ozirali. KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO razpisuje mesto šoferja za takojšen nastop. Pogoji, praksa in obvladanje vozila »Unimog« za poljska dela in prevoze. Interesenti naj vložijo pismene prošnje. UPOKOJENCI Sporočamo, da smo objavljeni občni zbor Društva upokojencev, podruž. Celje, morali za- radi smrti tov. Borisa Kidriča preložiti na ne- deljo, dne 19. 4. 1953 ob 9. uri т Ljudskem gle- SLUZITELJA IN KURJAČA sprejmemo v služ- bo. Ponudbe sprejema ravnateljstvo I. gimna- zije t Celju. SPALNICO (orehov les) dobro ohranjeno, ugod- no prodam. Vinko Brzic, Celje, Stanetova 31. HLADILNIK (ajskasten) za pivo z dvema pi- pama in nastavkom, prodam. Naslov v upraTÍ lista. PRODAM lepo manjše posestvo, električni mlia za žito, stiskalnico in drugo. Ravnak Rudolf, Zadobrova 29, p. Skofja vas. MIRNA BOLNIČARKA išče prazno sobo. Naslov v upravi lista. MENJAM eno in polsobno stanovanje za dvo- sobno. Naslov v upravi lista. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 19. 4. 1953: tov. dr. Sevšek Maks, Celje, Ljubljanska cesta 36. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne de ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO UNION, CELJE Od 18. do 24. 4. 1953: EN DAN ŽVLJENJA, me. hiški film Od 25. do, 30. 4. 1953: HOFFMANNOVE PRI- POVEDKE, angleški barvni film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nede- ljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM,CELJE Od 17. do 20. 4. 1953: ČLOVEK DIVJEGA ZA- PADA, ameriški film Od 21. do 27. 4. 1953: INTERMEZZO«, ameriški film Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15 uri, oh nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri. KINO ŽALEC Od 18. do 19. 4. 1953: TRIJE KAVALIR JI, ame- riški film Od 22. do 23. 4. 1955: DVORNI SVETNIK GEI- GER, avstrijski film Od 24. do 26. 4. 1953: VELIKA REKA, ame- riški film ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sprem- ljali na zadnji poti našega nepozabnega sina ZAHOJNIK JOZEKA učenca 1. r. I. osn. šole v Celju. Posebna zahvala za vso pomoč sindkalni po- družnici Tovarne emajlirane posode v Celja_- kakor tudi upravi šole, posebno tov. Jesihovk in součencem. Žalujoči ' starši, stara mama in tetka. stran 8 •SAVINJSKI VESTNIK«. dne 18. aprila 1953 Stev. 15' Okrajni ljudski odbor Celje-okolica spo- roca tragično vest, da je umrl član Izvršnega sveta Ljudske skupščine FLRJ, prvi predsednik slovenske vlade, ljudski poslanec BORIS KIDRIČ Z njegovim imenom je povezan ves naš gospodarski razvoj in vsi uspehi, ki smo jih dosegli. S svojim delom bo prišel v zgodovino jugoslovanskih narodov Celje, 12. aprila 1953 Okrajni ljudski odbor Celje-okolica Ob nenadomestljivi izgubi našega naj- dražtega tovariša »n soborca, člana Glavnega odbora Zveze borcev narodno - osvobodilne vojne Slovenije Borisa Kidriča narodnega heroja kličemo: Slava njegovemu spominu ! Mestni odbor Zveze borcev NOV Celje Okrajni sindikalni svet v Celju obvešča vse svoje organizacije in člane, da je umrl veliki'borec za pravice delovnega ljudstva in pobudnik novih oblik socialističnega gospodarstva, naš dragi tovariš Boris Kidrič član sekretariata izvršnega komiteja ZKJ, prvi predsednik vlade LRS itd. Delavci Celja in okolice kličenno: Večna slava njegovemu spominu I Celje, 12. aprila 1953 Okrajni sindikalni svet Celje gtev. 15 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 18. aprila 1953 Stran 3 Pogled po svetu Čeprav je naše oko navajeno, da se rajs ustavlja oh velikih stvareh in da gl) njih manjše rado prezre, vendarle ^(l¿niiTT'0 z našimi sosedi. Ali ni zani- fnivo in značilno, da po v mali okupi- rani Avstriji rabili 40 dni za sestavo ^ove vlade pod vodstvom močne roke skrajnega desničarja inž. Raaba in jo sestavili tako, da ni kaj prida jamstva složno delo nove vladne koalicije med Ljudsko stranko in socialisti? Av- strijski reakciji, desnemu krilu ÖVP, gg je posrečilo s paktiranjem z naci- stičnim Verband der Unabhängigen, da socialisti kljub okrepljenemu položaju vladi ne bodo imeli tiste moči, ki bi jo po volivni zmagi lahko imeli. Pred očmi štirih »zaiieznikov« se je torej na- i^kljub jasno izraženemu javnemu mne- nju izvr.Шa v avstrijski vladi taka sprememba, ki bi utegnila biti všeč amerikanskim makartistom če že ne tudi ameriški republikanski admini- straciji. Stvari z Italijo se nikamor ne pre- maknejo, vsaj kar zadeva odnose z na- mi. Sicer pa gre Italija na važne vo- litve z novim iwlìvnim zakonom, od katerega si demokristjani ob podpori svojih zaveznikov obetajo absolutno ß5-odstotno večino i v parlamentu i v senatu. A kar je za nas sosede važneje je to, da bodo pri volitvah lahko kan- didirali tudi fašisti, sodelavci Mussoli- nija, ki so bili doslej vsaj kolikor to- liko odrinjeni. Kakor Avstriji rinejo tudi v Italiji v klerofašistično diktatu- ro. Gedda, predsednik Katoliške akcije, je v De Gasperijevi stranki trojanski konj monarhistov in fašistov, ki bi s političnega obzorja Italije radi pometli sredinske meščanske stranke in zatrle rast neodvisnih socialističnih sil. Da KPI in njena zaveznica Nennijeva so- cialistična stranka ne znata, ne moreta in verjetno tudi nočeta vzbuditi in vo- diti italijanske delovne množice v boju zoper nakane italijanske reakcije, to se prav dobro vidi iz njunega obnaša- nja pri sprejemanju novega volivnega zakona. V Franciji žive pod dojmom sovjet- ske mirovne ofenzive in Thorezove vr- nitve iz Moskve. Verjetno se bo pod vplivom prvega in drugega dejstva oja- čila opozicija proti evropskemu voja- škemu sodelovanju, ki ga tako trmasto zahtevata Eisenhovoer in Dulles. Po- gojev za okrepitev te opozicije je v Franciji več kot dovolj na levi in de- sni, pa tudi sredina ni trdna, saj je ta- ko težko pozabiti čase, ko je Francija vodila Evropo. Pa kdo bi govoril o pozabljenju! Saj se sedanja vlada pri- zadeva, da bi Franciji spet bil nespor- no priznan naziv in pomen velesile. Pri tem prizadevanju se utegne Francija ozreti na vse strani, kje bi ujela bolj naklonjenega navijača. Sovjetska kar- ta v Franciji sicer še ni na mizi, toda o njej se že dolgo sušlja, posebno pa zdaj, ko Malenkov odpira novo ero v sovjetski zunanji politiki, če smemo tako reči. Ta nova era stoji pred očmi vsega sveta zaenkrat še kot sfinga, ki je svet še ni razrešil, ki pa z njo vendarle ra- čuna in si od nje marsikaj obeta. Mi- rovna ofenziva, volja po sodelovanju z Evropo in z Ameriko se kaže prav povsod: SZ se bo udeležila kronanja angleške kraljice, sovjetski novinarji so obiskali Francijo, v Berlinu so po- novno sedli za zeleno mizo vsi štirje zavezniki, baje za to, ker se SZ iskre- no zavzema za pravično rešitev nem- škega problema, ameriški novinarji so uradno v Moskvi, nov ton zavzemajo sovjetska glasila do takih trdokožnih imperialistov kot sta Churchill in Ei- senhower, sovjetska študentska dele- gacija bo baje zedela celo z jugoslo- vansko delegacijo na kongresu demo- kratske francoske študentske mladine, skratka, takoj po smrti Stalinovi so nastopile velike spremembe, liberal- nejša notranja politika in znosnejša zunanja v duhvi sodelovanja med na- rodi. Stvar je zavzela že take oblike, da se nekateri tega že kar hoje, češ preveč miru naenkrat! Ce se nevihta prehitro poleže, rada kmalu znova pri- tisne s podvojeno hesnostjo. Kdo ve, Če ni vse skupaj groba farsa, kruto norčevanje iz človeštva, ki mu je v ovojih mejah birokratski režim vzel poslednje dostojanstvo? Ce ni le dobro preračunana zagozda v razpoke, ki jih svet, ogrožen od vojnega stroja SZ, ne '^ore in ne more zadelati? Tu ne gre samo za razpoke v Evropi, morda še ^olj za azijski svet. Ameñka ima na Ti- h^m oceanu kar dva orjaka pred se- ^oj, SZ in Kitajsko in nič se ji ne ču- dimo, če računa z Japonsko nekako ta- j^o kot z Nemčijo v Evropi in da se ^^di do Kiiomintanga drugače obnaša "^akor n. pr. Anglija in Francija. Ce bi rešilo korejsko vprašanje, bi se obe -^^■Ш ogrožene v Indokini oziroma In- diji, posebno ker se zadnje čase po de- blokadi Formoze premikajo Kuomin- tanške čete v Burmi. Ni jih veliko, to- °a so. Niti Burmi niti Indiji niti Ev- ''opi niso všeč. najbolje bo, da počakamo z ugibanji, afcor nam sugerira naše državno vod- .:'^^o. Cas bo prav kmalu odkril pravo tudi tistim, ki se jim je v 35 le- ^'i skoraj posrečilo zagrniti vso veli- državo v umetno meglo laži, pre- ^rjanj^ kamuflaže in jo spremeniti v ^icaj popolnoma drugega, '■)car nor- ^^en človeški razum šteje za normdl- Pri odkrivanju njihovega pravega ^ l^za ima zgodovinske zasluge tudi država. Z druge redne letne skupščine OZZ Celje-okolica Zadružna zavest je našemu kmetu vedno bolj blizu Naše zadružništvo je na najuspešnejši poti k napredku Icmetijstva Preteklo soboto je bila v dvorani Narodnega doma v Celju druga letna skupščina OZZ za okraj Се^је-окоИса. Udeležba delegatov iz kme- tijskih zadrug je bila dobra, saj je bilo navzočih 92% delegatov. Kot gostje so bili navzoči tov. dr. Marijan Pavšič, ki je zastopal Glavno za- družno zvezo v Ljubljani, predsednica žena zadružnic LRS tovarišica inž. Vilma Pirkovič in tajnica žena zadružnic pri Glavni zadružni zvezi tov. Justi Croličnik. Navzoči so bili tudi sekretar OK ZKS tovariš Vinko Sumraua, predsedniki in upravniki zadružnih zvez iz Maribora, Šoštanja ter Krškega in upravnik zadružne zveze Lz Trbovelj. Obsii'no ter izčrpno poročilo o zadružni dejavnosti v preteklem letu je podal predsednik zveze tov. Frano Lubej, poročilo o finančnem stanju tov. dr. Peter Pavlic, revizijsko poročilo pa je podal šef revi2djskega od- delka pri OZZ tov. Lev Tičar. Z javnimi volitvami so izvolili nov upravni in nadzorni odbor OZZ ter 30 delegatov za zbor Glavne zadružne zveze Slovenije. Upravni odbor,* ki se je takoj po skupščini sestal na prvo sejo, je iz svoje srede zopet zaupal predsedniško mesto tov. Francu Lube ju, za podpredsednika so izvolili tov. Jožeta Gorska, za tajnika pa dosedanjega upravnika tov. Petra Hlasteca. izvleček iz poročiia predsednika Frsnca Lubeja LANI SO USTVARILI 508 MILIJONOV DIN DOBICKA Zadruge, ki jih je 82 v okraju, so lani ustvarile 105,247.000 din čistega dobička. Od tega so zadružna F>osestva dosegla 735.310 din dobička, pospeše- valni odseki 369.098 din, trgovina in odkup 39,869.000 din, trgovina z lesom 57,600.000 din, delavnice in obrati 4,980.000 din ter v ostalih dejavnostih 1,298.000 din. Dobiček ni tako visok zaradi tega, ker pri tern ni zajet do-, biček v trgovini s hmeljem v zneskuj 361 milijonov din. Ta sredstva bodo v j celoti uporabili za dvig hmeljarstva.j Ce k tem sredstvom prištejemo še okolij 42 milijonov dinarjev, s katerimi jej razpolagala OZZ ob zaključku 1952 leta,' potem znašajo skupna zadružna sred-i stva ob koncu lanskega leta 508 mili-^ Jonov din. Od čistega dobička v zadru-* gah odpade več kot polovico na trgo- Poslopje Hmeljarskega inštituta, kjer bo avgusta letos zasedal Evropski hmeljarski kongres. vino z lesom. Ker okraj Celje-okolica nima izrazito gozdarskega karakterja, bo treba v prihodnjih letih odkup lesa omejiti, sicer bo sečnja lesa zadela na- še gozdove v živo. Z izgubo je poslovala samo KZ Za- gorje na Kozjanskem. Vsled malega prometa, neurejene trgovine in slabega poslovanja, je lani izkazala 4041 din izgube. Največ dobička pa je dosegla KZ Vitanje in sicer 11,031.000 din. PREKO 3500 KMETOV SE JE NA NOVO VKLJUČILO V ZADRUGE Število zadružnih članov se iz leta v leto veča. Članstvo je lani poraslo za 3500 novih članov. Kmetje vse bolj ču- tijo koristi, ki jih imajo v KZ ter so prepričani, da je njihov razvoj in na- predek možen le v sestavu zadružni- štva. Tudi odseki po zadrugah se vedno bolj in bolj razvijajo. Lani je bilo že 240 različnih posDeševalniih odsekov: 37 strojnih, 44 živinorejskih, 43 sadjar- skih, 6 vinogradniških. 56 lesnih in 36 ostalih. Poleg teh odsekov imajo za- druge še 41 kreditno hranilnih odse- kov. Zadruge imaio tudi 22 posestev v skupni površini 621 ha zemlje, 210 glav živine in 16 konj. KAKO SO ZAWÍTTGE RAZDELILE DOBICEK Lani ustvarjeni dobiček 105 247.000 din so zadruee razdelile: V sklad za investiciie 43.2RfïOOO din, v rozen/ni sklad 5.399 000 din. v sklad za socialne daiptve 2.603 000 din. v obrptni sklad iñ.ñR9 0nO din ter v ostale sklade 16.64« ono din. Raren teffa so 7adnme razdelil*^ ziaidru7nikom 17.694 000 din, 74 kritip nastalih izgub pa odpade 831.675 din. ZADRUGE SO NABAVILE ZE LEPO ŠTEVILO KMETIJSKIH STROJEV Lani so zadruge posvetile veliko skrb nabavi kmetijskih strojev, zlasti trak- torjev. Nabavile so 27 traktorjev tipa »Steyer« in 4 traktorje »Unimog«. Le- tos pa so nabavile že 14 traktorjev »Unimog«. Lani so zadruge nabavile tudi 22 motoo-nih škropilnic. V sezoni čiščenja in škropljenja sadnega drevja pa so sprejele od Trgovskega podjetja OZZ še 36 motornih škropilnic. Zadruge so razen tega nabavile še 16 motornih kosunic in 13 enoosnih traktorjev ter veliko število ostalega poljskega orodja, manjšiih strojev, snopovezalnikov, elek- tričnih pastirjev, kompresorjev, žetve- nih naprav, zaprašilcev, sejalnic itd. Največje zanimanje so zadruge pokaza- le za traktorje s priključki in za pre- vozne škropilnice, saj so jih lani na- bavile 96. Zadruge imajo 10 dograjenih in 8 nedograjenih zadružnih domov, kartere bodo letos dogradili. Vsi ti uspehi govore o tem, da so zadruge do'segle ne samo velik korak naprej v svoji organizacijski krepitvi, temveč da se je interes kmeta do raz- voja zadruge dvignil, kar kaže, da je pot našega zadružništva najuspešnejša in najbolj demokratična pot k napred- ku kmetijstva. TUDI V ŽIVINOREJI SO SE ZADRUGE DOBRO IZKAZALE V okraju je 13 živinorejskih selek- cijskih organizacij. Najboljši živinorejci so bili lani v Vitanju in Zrečah. Vse organizacije imajo n;iolzne kontrolorje, ki vršijo molzno kontrolo, in rodovni- karje, ki vodijo rodovr^jške knjige. Po- vprečna molznost je še vedno razme- i-oma nizka, v Vitanju znaša 15001, v Šentjurju pa 1400 1. Na področju okraja je 1856 rodovniških krav in 538 teto- viranih telet. Lani je bilo kastriranih 687 zakotnih bikov. Na jesenskem li- cenciran ju je bilo priznanih 236 bikov in 88 merjascev. Veterinarska bolnica v Celju, kmet Sovine iz Šmarja in eko- nomija Rogaška Slatina so prejeli za najboljše bike tudi republiško nagrado. Na plemenskih razstavah v Vojniku, Zrečah in Ločah, kakor tudi na gospo- darski razstavi v Celju (ob 500-letnici mesta Celja) je bila razstavljena naj- lepša živina. Po suši prizadeti rejci so dobili lani 359 ton otrobov kot pomoč. Okrajni ljudski odbor pa je za nabavo pleme- njakov prispeval 1 müijon din "sub- vencije. V Kmetijski šoli v Šentjurju sta bila 2 tečaja za molzne »kontrolorje. ZA DVIG HMELJARSTVA — 209 MILIJONOV DIN Ves lani ustvarjen dobiček pri hmelju v znesku 209 milijonov din so name- nili za pospeševanje hmeljarstva. Za regulacijo potoka Ložnice in dela Pi- rešice so namenili 70 milijonov din. Ta regulacijska dela so nujno potrebna, saj bodo s tem pridobili čez 2000 ha prvovrstnih zemljišč za hmeljske na- sade. Za dograditev zadružnih domov, sušilnic in za ostale zadružne gradnje so namenui 45 milijonov din, za do- graditev in opremo hmeljarske šole v Vrb j u so določili 10 milijonov, za do- graditev Hmeljarskega inštituta 25 mi- lijonov, za gradnjo žičnic, ki bodo za- menjale hmeljevke, so predvideli 15,2 miltjona din. Zaenkrat bodo ;^radili žičnice na področju 14 ha zemljišč na državnih posestvih v 2k)vneku in Za- ložah ter na posestvu Hmeljarskega in- štituta. Z žičnicami bodo znatno zni- žali proizvodne stroške hmelja, še bolj važno pa je to, da bodo na ta način tudi očuvali naše gozdno bogastvo. Za letno obnavljanje dotrajanih hmeljevk je potrebno okoli 12.000 kubičnih me- trov mladih smrek, kar znaša 50,000.000 din. Koristi žičnic so ogromne in iz teh razlogov bo potrebno, da še letos ta načrt uresničijo. Za organizacijo hme- ljarskega kongresa, ki bo v avgustu v Žalcu, so predvideli 6 milijonov, za poslovanje hmeljarskega odbora 2,4 mi- lijone, za investicije »Hmezada« pa 15 milijonov din. Za gradnjo impregna- cijske naprave, s katero bodo podalj- šali življenjsko dobo hmeljevk najmanj za 5 let, so zaenkrat določili 10,4 mili- jone dm, dočim bo celotna naprava stala okoli 20 milijonov din. KDO JE PRAVZAPRAV ZADRUGA? To vprašanje velja tovarišem iz Skale, Marija Gradca, a morda tudi to varišem,jjj^Rečice. Izgleda, da se tam nekateri uslužbenci ne zavedajo, da je zadruga članstvo, da so zadruge kmetje zadružniki, ne pa uslužbenci, pod vpli- vom katerih se v glavnem tam dela. Ko je večina zadružnikov na področju občine Laško hotela, da bi se zaradi boljšega gospodarstva združile zadruge Marija Gradec, Rifengozd in Rečica, sta poslovodji iz Rečice in Marija Gradca čisto zaradi osebnih koristi nahujskala člane proti združitvi, kljub temu, da je že prej večina članov združitev po- zdravljala in tudi za njo glasovala. Enak primer je bil tudi v Skalcah, ko je šlo za združitev KZ Skalce s KZ Slovenske Konjice v močnejšo zadrugo. Živahna razprava je pokazala, da je naš kmet — zadružnik živo zainteresiran za dvig kmetijstva Preveč bi bilo, če bi priobčili raz- pravljanje številnih delegatov, ki so se javili k besedi. Zato bomo na kratko navedli le nekaj važnejših problemov, o katerih so razpravljali. Delegat iz Polzele je povedal, da se mu ne zdi pravilno, ker ga njihov upravni odbor ne vabi k sejam. V KZ "Višnja vas se bavijo z nakupovanjem in prekupčevanjem lesa po vsej Sa- vinjski dolini, kar ni pravilno. Takšno ravnanje je v nasprotju s krepitvijo kmetijstva in bi moralo biti tuje za- družništvu. Nato so razpravljali o desetletnem okrajTiem kmetijskem perspektivnem načrtu, po katerem ne bo diktirano kmetu, kakor pred leti, kaj naj seje, temveč bo načrt dal le perspektivo kmetijskega razvoja. S tem načrtom bomo odpravüi zaostalost, ki tare na- šega kmeta. Mlečnost krav je pri nas 1500 1, medtem ko je v gospodarsko raz- vitih državah 2500 do 3000 litrov. Da bomo dosegli večjo proizvodnjo, bo tre- ba omogočiti kmetu-zadružniku čim cenejšo nabavo umetnih gnojil. Tudi hlevski gnoj, po besedah delegata »kmečko zlato«, bo treba bolje izko- riščati. Zato je nujno, da uredimo gno- jišča in gnojne jame, ker pri nas ni niti 10% urejenih gnojišč. Zaradi tega je stavil delegat skupščini predlog, da bi naj upravni odbor izposloval pri me- rodajnih forumih nižjo ceno cementa izključno za gradnjo gnojišč in gnojnih jam za zadružnike. Govorili so tudi o siliranju ter pri- rejanju tečajev za siliranje in o grad- nji čim večjega števila silosov. Do leta 1957 naj bi imelo vsako četrto gospo- darstvo en silos. Delegat iz Zreč je razpravljal o delu- in uspehih KZ Zreče. Ker je razprav- ljal o problemih svoje zadruge precej obširno, so ga ostali prekinili, češ raz- prava naj se vrti prvenstveno okrog problemov iz poročil, ker bi ne bilo dovolj časa, če bi vsak delegat iznašal podrobnosti iz svoje zadruge. Delega- tinja iz KDZ Vransko je povedala, da jih je vest o reorganizaciji KDZ pri- zadela, ker so mislili, da bo tudi nji- hova zadruga reorganizirana. Ko so pa preučili dosedaj dosežene uspehe, no- tranjo organizacijo in bodoči razvoj zadruge, so se čvrsto odločili, da osta- nejo še naprej v zadrugi. Govorili so tudi o tem, da bi se naj vsaka KZ pri odkupih opredelila na svoje področje, o reviji »Naša vas«, ki bi naj bila bolj pestra, nudila naj bi zadružnikom predvsem nasvete in prenašala izkušnje iz zadrug. Ugotovili so, da so zadruge v enem letu napravile precejšen korak naprej in da že danes predstavljajo izredno močan faktor, brez katerega si ne mo- remo zamisliti bodočega razvoja v kme- tijstvu. Letošnji občni zbori, ki so bili povsod dobro obiskani in kjer so za- družniki živahno razpravljali, so do- kaz, da so zadruge življenjsko pove- zale veliko večino naših kmetov. Ven- dar se še ponekod javljajo razne biro- kratske tendence predvsem v vrstah uslužbencev. Ponekod pa so se vrinili v zadružne odbore sicer redki ljudje, ki jim zadružništvo ni pri srcu ter skušajo v zadružnih vrstah škodovati zadružništvu. Take elemente bodo za- družniki kmalu onemogočili, ker jim ni vseeno, kako zadruga gospodari. Govorui so tudi v potrebi, da bi bilo koristno prirejati ^čim več izobraže- valnih tečajev in ustanoviti še več kme- tijskih šol. Zene zadružnice so izna- šale težak položaj žene v kmetijstvu, ki poleg materinstva in gospodinjstva opravljajo še težka kmečka dela. Njo bi lahko razbremenili, če bi tudi po vaseh ustanovili otroške vrtce, pralnice itd. Delegat iz Žalca je govoril o tem, da je nemogc-če dvigniti kmetijsko pro- izvodnjo v Savinjski dolini vse dotlej, dokler bo savinjski kmet gojil poleg hmelja še veliko najrazličnejših in ne- donosnih kultur. Poleg hmelja, ki pred- stavlja za savinjskega kmeta glavno kulturo, naj bi gojil največ še 3 do 4 kulture, ki se s hmeljarstvom dopol- njujejo. Na kraju je zastopnik Glavne za- družne zveze dr. Marijan Pavšič, ko je izrazil zadovoljstvo nad tako bogato in napredno razpravo, poudaril, da pri nas še v mnogočem kmetujemo po tradi- cijah, ki jih ni zametovati, vendar zna- nost napreduje in je treba z njo kmete tudi seznanita. PRIHRANKI OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE SO NAMENJENI POSPEŠE- VANJU KMETIJSTVA Ob koncu leta je OZZ razpolagala z okoli 42 milijoni din prihrankov, ki izvirajo največ iz sredstev bivšega »Hmezada« in iz sredstev, ki so jih ustvarila podjetja OZZ. Ta denar bodo v glavnem potrošili za dvig kmetijske proizvodnje. Za nabavo težkih kmetij- skih strojev, rigolnih plugov itd. bodo porabili 18 milijonov din, za postavitev strojne garaže 5,5 milijonov, za nakup avtomobila Gradbenemu obratu OZZ 3,8 milijonov, za gradnjo predeloval- nice mesnih izdelkov 10 milijonov, za opremo in izboljšanje trgovskega pod- jetja »Vino« 1,1 milijon, za mehaniza- cijo Gradbenega obrata 3,5 milijona, za ureditev zadružnega vinograda v Vir- štartju 2,14 milijona ter za dvig tretjega nadstropja zadružne hiše v Cankarjevi ulici 7 milijonov din. Delegati so sprejeli proračun za leto 1953, ki predvideva 8,980.000 din do- hodkov in prav toliko izdatkov. * Na podlagi poroču in razprave so sprejeli nekaj koristnih sklepov. Nato je predsednik OZZ tov. Franc Lubej zaključil skupščino ter poudaril, da bo- do drugo leto delegati poročali še o večjih uspehih, če bodo KZ sprejete sklepe med letom dosledno uresničile. -ma- -, S tretje redne seje sindikalne podr. nMh Velenje Pretekli četrtek je bila tretja redna seja Izvršnega odbora sindikalne po- družnice v rudniku Velenju. Razpravljali so predvsem o nezako- nitem postopku delavskega sveta, ki je sklenil, da uslužbenci ne dobijo izpla- čanih nadur. Sindikalna poniružnica meni, da so tisti uslužbenci, ki f>o na- logu šefa oddelka delajo nadure pri kakšnem važnem opravilu, upravičeni do nadur. Obsodui so izjavo inž. Jurmana, izre- čeno na javni partijski konferenci, češ da so kandidatno listo za nov delavski svet sestavljali banditi. Res je, da se je na listo vrinil človek, ki je hotel v Ameriko, vendar je bil potem ta pred- log na sindikalnih sestankih odvrnjen in dotični izbrisan s kandidatne liste. Tudi izjava inž. Ouka je sila čudna. Predsedniku sindikalne podružnice tov. Sovincu je privatno dejal, da se mu je zdela kritika o plačevanju nadur usluž- bencem gnusna in ogabna ter je hotel zapustiti zasedanje. Obravnavali so tudi protizakonito sprejemanje uslužbencev na delo brez vednosti sindikalne podružnice. Direk- torja je delavski svet sicer za to po- oblastil, toda le z odobritvijo sindikalne podružnice. Sindikalna i>odružnica je tudi mnenja, da so lahko samo trije vodilni uslužbenci v podjetju, kot so direktor, glavni inženir in glavni ra- čunovodja in ne deset vodilnih usluž- bencev. Govorili so tudi o težavah rudarskega glasila »Velenjski rudar« in sklenili, da •bo mesec maj posvečen »Delavski enot- nosti« in »Velenjskemu rudarju«. Na- dalje so govorili o fondu kazni, kjer se je nabralo v treh letih že 496.000 din, id bo uporabljen v dobrodelne namene in o proslavi l.maja, za kar so posta- vili posebno komisijo, ki bo svečanosti tega delavskega praznika pripravila. F. L. stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 18. aprila 1953 Stev. l^i Eno leto uspešnega dela Olepševalnega društva v četrtek je imelo celjsko Olepševalno društvo svoj redni letni občni zbor, na katerem je odbor poročal o svojem delu. Prinašamo glavne misli poda- nih poročil. V prihodnji števil- ki pa bomo o poteku občnega zbora še poročali. Olepševalno društvo je pričelo z uspešnim delom šele pred dobrim le- tom, prej pa je nekaj let samo živo- taiñlo. Društvo je že s samim svojim obsto- jem poleg svojega uspešnega prizade- vanja med nami dokaz resne volje Ce- ljanov, da bi dohiteli vse to, kar smo iz objektivnih pa tudi subjektivnih raz- logov zamudili po svoji zunanji lepoti pa tudi glede na kulturno raven, zgled ostalim manjšim mestom v naši do- movini. Današnji čas p>ostavlja pred nas ved- no odločnejše in vedno večje zahteve po investicijah za ureditev najnujnejših komunalnih del. Vsi se veselimo, da so ta dela oživela in nestrpno pričakujemo doferaditv^ega in onega objekta. Naši načrti pa so pogosto preo-bširni in v nesorazmerju z realnimi možnostmi. Vendar zavisi predvsem od našega ho- tenja in prizadevanja, kako se bo ko- munalno vprašanje reševalo v bodoče. Gotovo je, da se moramo zavedati od- ločilnega pomena kulturnega odnosa do tega, kar že imamo, saj so vsa priza- devanja za večanje in širjenje komu- nalnih naprav obsojena na neuspeh, če jih ne podpira jasna in odločna zavest, da čuvamo in z ljubeznijo negujemo to. kar imamo. To spoznanje pa je hkrati že ena izmed značilnih potez značaja novega socialističnega človeka, ki ga odlikuje smisel za skupne napore. V poročilih, predvsem v poročuu predsednika je bilo povedano, da dru- štvo ne vključuje v svoje vrste samo več sto Celjanov, temveč so njegovi člani tudi številni delovni kolektivi, ki so društvu omogočili s svojimi članski- mi prispevki, da je razvilo res živahno dejavnost. Glavna naloga društva je predvsem vzgojno vplivati na prebiv^ce našega mesta in opozarjati na napake in ne- pravilnosti. Te svoje naloge se je dru- štvo marljivo poslužilo ter na razne na- čine uspelo odpraviti mnogo napak in nepravilnosti. Najuspešnejše sredstvo na tem področju je bila Tribuna, ki je vsak teden našla primeren prostor v »Savinjskem vestniku«. Društvo je lani z obsežnimi gradbe- nimi deli zavarovalo zidovje Starega gradu, ki je bilo že deset let zanemar- jeno. Po ocenitvi strokovnjakov znaša vrednost teh del 1,500.000 din, kar ni- kakor ni malo. Dalje je društvo uredilo nekaj javnih nasadov, za kar je prav tako prispevalo znaten znesek. Orga- nizirani so bili številni promenadni koncerti v mestnem parku, izlet v ne- znano in dve izredno lepo uspeli tra- dicionalni maškaradi. Obnovili so vse plakatne table v mestu in postavili tu- di nekaj novih. Izvedli so natečaj za najlepšo izložbo in še mnoge manjše akcije, ki so nemalo pripomogle k lep- šemu izgledu našega mesta. Razveseljivo je bilo tudi poročilo bla- gajnika, saj ima društvo že precej sredstev za izvedbo delovnega progra- ma v letošnjem letu: ureditev gostišča na 'Starem gradu, postavitev godbene- ga paviljona postavitev novega javne- ga stranišča in nadaljevanje zavaro- valnih del na zidov j u Starega gradu. Delo v preteklem letu je bilo uspešno ter pričakujemo, da bo društvo tudi v letošnjem letu izpolnilo svoj napoveda- ni delovni program. Predsednik tov. Jenko je takole za- ključil poročuo o delu Olepševalnega društva: »Celjani smo! Ne vem, zakaj naj bi bili manj ponosni, manj kot Parižani na svoj Pariz, manj ponosni na mesto, ki že 2000 let diha v svetovni zgodovini. Vsak prebivalec mesta Celja naj bi se tega globoko zavedal! Vzgajajmo sami sebe in vzgajajmo mladino v ljubezni do našega lepega mesta! Posebno po- zornost posvetimo prav mladini, ona je naša bodočnost, ona 'bo prevzela in skrbela za naše tradicije in dolžnosti, ki jih imamo do skupnosti.« Vran Ljubno oh Savinji ho postalo sportno-turistični kraj . 2e pred vojno je Ljubno slovelo pre- ko meja naše domovine kot prijazna tu- ristična točka, kamor so hodUi na od- dih predvsem Hrvati in Avstrijci — pa tudi turistov iz drugih dežel ni manj- kalo. Kakor je znano, je Ljubno v pretekli vojni bilo eno izmed glavnih žarišč od- pora proti okupatorju na Štajerskem in ie 'bilo ob osvoboditvi leta 1944 imčno porušeno, predvsem je trpelo središče trga, ki je bilo skoro popolnoma uni- čeno. Po končani vojni se je pričela obnova trga, ki je do danes rodila le delne uspehe. Pri obnovi pa niso polagali no- bene pozornosti na zunanje lice objek- tov, tako da kar je bilo stavb obnov- ljenih so bile le v notranjosti. Izjema je »Dom prosvete«. Po vsem tem ni nič čudnega, da je lice trga vse prej kot lepo. Delno pa so takemu stanju krivi funkcionarji bivšega KLO, kateri niso polagali na lepoto trga nobene važnosti. Šele z novim občinskim od- borom je nastopilo zboljšanje. Vendar so bila finančna sredstva občine pre- majhna, da bi obnovila trg kot bi bilo treba, da bi zopet bil sposoben za tu-. rizem. Mnogo je še danes za obnoviti v trgu, škoro vsa pročelja hiš so za ob- noviti, ceste po trgu so zanemarjene, cestne razsvetljave še sedaj trg nima, mnogo ruševin je še za odstraniti. Na dominantnem položaju sredi trga še vedno čaka na obnovo veliko poslopje župnišča... S skromnimi sredstvi je tudi letos ob- činski odbor vztrajno nadaljeval delo na obno'vi trga ... Zavedajoč se, kako velikega pomena je za Ljubno turizem, je na pobudo sekretarja ZK tov. Jeraja I. bil usta- novljen iniciativni odbor za ustanovi- tev Turističnega društva, kateri je skle- nil, da skupno s SSD Gozdarjem zgradi na Lj ubnem_ špcfftno4urističm center kakršnega ne bo daleč naokoli. Ljubno ima za to idealne terenske ter klimat- ske pogoje in upamo, da bo že v naj- bližnji priliodnosti to uresničeno. Poleg že zgrajenih športnih objektov, to je kegljišča, strelišča in 65-metrske smu- čarsilte skakalnice, nadalje drsališče, proge za smuk in slalom in športni šta- dion s telovadnim domom. V letošnjem letu je predvidena gradnja modernega kopališča ter spomenik 24-tim za svo- bodo v NOV padlim športnikom in te- lovadcem;. Niajveč težav pri, gradin ji imajo zaradi finančnih težav, vendar SSD Gozdar upa, da mu bo uspelo zbrati dovolj sredstev za dovršitev te gradnje do prihodnje pomladi, ko bo na'C' svojih naravnih pogojih izredn.- primerna za vse vrste turizma. Je iz- hodišče za enodnevne m daljše izlete, ima na razpolago krasne izprehode in nudi vse možnost za letovanje in za rekreativni odmor. Dom bo odprt 1. maja leta 1953 ob 11 dopoldne. Delovne kolektive, ki zad- nja leta v vedno večjem številu zaha- jajo v Logarsko, opozarjamo, naj si pravočasno dobe dovoljenja za prevoz s kamioni, C'bmejni predpisi pa bodo v kratkem še bolj olajšali pristop v Logarsko, na Okrešelj in Češko kočo, ko bo zgrajena nova pot pod Savinj- skim sedlom na naši strani. SAP bo v prvomajskih dneh vozil z avtobusi do Planinskega doma, naprošen pa je, da v sezoni vzpostavi redno dnevno zvezo. Ker bo dom deležen sindikalnega po- pusta, bo torej Logarska dolina lahko že letos nudila našemu delovnemu člo- veku ceneno letovišče in prijetno iz- liodišče za ture v osrčju Savinjskih Alp. Ponovno poudarjamo: turizem v Zg. Savinjski dolini je treba obnoviti. To- da obnova bo terjala precejšnje inve- sticije. Brez investicij ne bo turizma. Zato je potrebno, da se o tem pogovore gospodarski činitelji vseh okrajev, ki so pravno, upropravijo polomljene šipe, ni tako izredno drago, niti ne stavbni les za popravilo tal in ploščadi. Takim besedam nimamo dosti dodati. Spoznati je, da so dane možnosti zmanj- ševanja obratnih nezgod in zaščite obo- lenj, če le vodstva tovarn pokažejo ne- kaj dobre volje in razumevanja. Za vzgled dajem Železarno Štore, kjer je vodstvo spoznalo važnost preventivnih ukrepov in že se uspehi kažejo v zmanjšanju obratnih nezgod kakor po- zneje v ekonomskem uspehu. Sanitarni in delovni inšpektorji pa doživljajo ponekod v obratih, da jih smatrajo kot nepotrebno uradno zlo oziroma za športne ribiče, ki se iz last- nega veselja bavi jo s to panogo medi- cine. Cesto direktorji nimajo časa se podati z njimi v obrat in pregledati varnost, red in snago v tovarni. V ne- kih takih obratih že v naprej vemo, da vlada nered, nesnaga in da so ko- tišča bolezni ter nezgod. Parola »Var- nost, red in snaga« bi morala viseti nad direktorjevo mizo kot stalno opozorilo. Ako smo dosegli tolikšne uspehe na polju komunale in epidemiologije s prej navedenimi pi-eventivnimi ukrepi, bi lahko slične uspehe dosegli na polju industrijske higiene. Po mnenju prej citiranega opazova- nja zavisi uspeh industrijske produk- cije pri nas v znatni meri od izvedbe učinkovitega programa mdustrijske hi- giene. Z industrijsko higieno se poleg vodstva obrata bavi javno zdravstvo, to je poliklinika in sanitarna inšpekcija s tem, da izvaja sistematske preglede delavcev ob nastopu službe, kontrolne preglede med zaposlitvijo predvsem v obratih, kjer bi lahko nastopile profe- sionalne bolezni kot zastrupljen j a s svincem, benzolom, ogljikovim mo- noksidom, živim srebrom in silicijem. Ob ugotovitvi okvare ali nevarnosti obolenja predpisuje osebna zaščitna sredstva kot očala, maske, respiratorje, rokavice in tako dalje. Vendar je njih uporaba često problematična tako s strani zaposlenih kot s strani kontrole obratnega vodstva. Ob neuporabljanju zaščitnih sredstev je delavec kvečjemu ozmerjan zaradi malomarnosti. Sani- tarna inšpekcija je vzgojila kader to- varniških higienikov, ki sedaj v večjih obratih prenašajo pridobljeno znanje na zaščito delavca svojega področja. Vodstva obratov bi morala pri izbiri zaposlenih sodelovati z zdravstvenimi delavci in začeti uvajati psihotehnične preizkuse, v kolikor je kandidat telesno in duševno sposoben za določeno za- poslitev. Vemo, da se čestg ponesrečijo nerede. Važen faktor v traumatizmu je tudi alkohol, več urna naporna hoja in vožnja v službo ali iz nje, nerazpolože- nje delavca zaradi neurejenega stano- vanja in prehrane, neurejenega oddiha in ix>čitka, preobrazba kmeta v delav- ca, skratka njegov osebni faktor. K te- mu faktorju pa pristopi še objektivni faktor, to je pomanjkljiva varnost in zaščita v tovarni, slab red in nesnaga v obratih, kar smo obravnavali že prej. Čeprav niso znani celotni stroški za- radi obratnih nezgod v Jugoslaviji, pa ni dvema, da je znesek tolikšen, da povzroča resno gospodarsko škodo. Skušal sem podati uspehe preventiv- nega dela na nekaterih področjih ka- kor tudi neuspehe na področju indu- strijske higiene, kar nam naj bo V opozorilo, da začnemo resno delati tudi na tem F>olju, saj je znano, da je zdrav- je pravica vsakega človeka in za vsa- ko ceno ter da je cenejše bolezen pre- prečiti, nego jo ozdraviti.