Velenje, 21. januarja 1977 Leto XIII. Številka 3 /362/ Cena 3 din Pobuda iz Gorenja Delovni ljudje Šaleške doline naj bi zaslužek prostovoljnega delovnega dne namenili za postavitev pomnika predsedniku Titu v Velenju Komite tovarniške konference ZKS Gorenje Velenje je na seji 6. decembra lani predlagal osnovnim Organizacijam ZK ter organom upravljanja in vsem zaposlenim v Gorenju, da se samoupravno odločijo, da bi zaslužek prostovoljnega delovnega dne namenili za postavitev pomnika predsedniku Titu v Velenju. Predsedstvo tovarniške konference osnovnih organizacij sindikata Gorenja pa je na razširjeni seji, ki je bila 14. januarja, podprlo zamisel, da delavke in delavci tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje prispevajo zaslužek prostovoljnega delovnega dne za Titov pomnik v Velenju. Podobno kot komite tovarniške konference ZK Gorenje je tudi predsedstvo tovarniške konference osnovnih organizacij sindikata sklenilo predlagati zaposlenim v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v Šaleški dolini, da se na prav tak način vključijo v akcijo za postavitev pomnika predsedniku Titu v Velenju. Tudi med delovnimi ljudmi in občani Šaleške doline je v torek pioti večeru boleče odjeknila vest o nenadni tragični smrti predsednika zveznega izvršnega sveta in člana predsedstva centralnega komiteja ZKJ, tovariša Džemala Bijediča. S smrtjo Džemala Bijediča so izgubili jugoslovanski narodi in narodnosti enega od najvidnejših sinov naše revolucije, prekaljenega borca, velikega humanista in prijatelja. Zveza komunistov in naša družba sta izgubili pogumnega in neustrašenega borca za graditev socialistične samoupravne družbe in človeka, ki bo zaradi svoje opredeljenosti in dejavnosti za Titovo smer, za vsesplošni razvoj vse naše socialistične samoupravne skupnosti, za neuvrščeno politiko, napredek in mir v svetu, ostal v našem trajnem spominu in v zgodovini našega gibanja. V spomin na tovariša Džemala Bijediča vihrajo od torkovih večernih ur z javnih poslopij zastave na pol droga. Njegovemu spominu pa so se poklonili delegati občinske konference SZDL, vseh drugih družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in njenega izvršnega sveta ter predstavniki združenega dela občine Velenje v četrtek popoldan. Današnji dan, petek, 21. januar, dan pogreba tovariša Džemala Bijediča, pa je zvezni izvršni svet razglasil za dan žalovanja. I_—_I Solidarnostnih stanovanj premalo Stel bo 19 članov - Predlog kandidatne liste je v četrtek obravnavala občinska konference SZDL - Kandidat za novega podpredsednika Avgust Jeriha DŽEMAL BIJEDIČ Občinski sindikalni svet po novem Občinska skupščina je nedavno tega sprejela sklep o povečanju števila članov njenega izvršnega sveta. Takšno stališče je bilo sprejeto z namenom, da se tudi združeno delo vključi v to novo obliko izvrševanja funkcije oblasti v našem delegatsko oblikovanem skupščinskem sistemu. Tudi na ta način naj bi zagotovili kar najširšo povezanost občinske skupščine in njenih organov z združenim delom, istočasno pa zagotovili sodelovanje združenega dela in njegovo odgovornost pri izvrševanju sklepov in drugih odločitev občinske skupščine in njenih organov. Izvršni svet naj bi štel v prihodnje 19 članov. Predsednik občinskega izvršnega sveta, Franjo Kljun, je že predložil predlog kandidatne liste in zadolžitev članov izvršnega sveta za posamezna področja. Predlog je: 1. Franjo Kljun, predsednik izvršnega sveta 2. Avgust Jeriha, SOZD GORENJE Velenje, podpredsednik izvršnega sveta, zadolžen za gospodarstvo 3. Lado Zakošek, podpredsednik izvršnega sveta, zadolžen za družbene dejavnosti 4. Ivan Fece, vodja finančne službe, zadolžen za finančno problematiko v družbenem sek-toiju 5. Alojz Fijavž, Združeni zdravstveni zavodi Velenje, zadolžen za zdravstveno-socialno problamatiko 6. Ivan Gaber, načelnik geodetske uprave, zadolžen za kataster in prometno problematiko 7. Ivo Gorogranc, „DOM" Velenje, zadolžen za stanovanjsko problematiko 8. Ciril Grebenšek, REK Velenje, zadolžen za področje narodne zaščite 9. Rudi Hudovernik, Zavod za urbanizem Velenje, zadolžen za urbanistično politiko 10. Dušan Janežič, REK -tozd Termoelektrarna, zadolžen za energetiko 11. Ivan Kolar, načelnik oddelka za gospodarstvo 12. Ferdo Kukovec, načelnik davčne uprave, zadolžen za proračun in davčno politiko 13. Viktor Mazej, načelnik oddelka za narodno obrambo, zadolžen za problematiko ljudske obrambe, družbene samozaščite in civilne zaščite 14. Ciril Pilih, Ljubljanska banka — podružnica Velenje, zadolžen za bančno in kreditno politiko 15. Tone Repnik, Vino Šmartno ob Paki, zadolžen za področje trgovine in gostinstva 16. Tone Pečovnik,.RŠC Velenje, zadolžen za področje kulture in telesne kulture 17. Pavle Silan, TGO Gorenje Velenje, zadolžen za razvoj trgovinskih oziroma izvozno-uvoznih odnosov 18. Drago Tratnik, načelnik oddelka za splošne zadeve, zadolžen za komunalno politiko 19. Janko Vouk, analitik SO Velenje, zadolžen za področje planiranja Nov odlok o hišnem redu Izvršni svet velenjske občinske skupščine soglašal z 9 % zvišanjem cen komunalnih storitev — Pokroviteljstvo za razstavo slik in karikatur Hinka Smreka rja Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so na ^7. seji obravnavali odloka o hifnem redu in o spremembi ter dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Razpravljali pa so tudi o predlogu sklepa o povišanju cen komunalnih storitev. Seje so se poleg članov udeležili tudi predstavniki KOC—tozd komunala, Toplovoda, DOM Velenje in samoupravne stanovanjske in komunalne interesne skupnosti. Ker posamezni členi odloka o hišnem redu niso bili dovolj podrobno obrazloženi, so člani izvršnega sveta predlagali, naj posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov stanovanjske in komunalne skupnosti še enkrat podrobno preuči predloženi odlok in ga uskladi z drugimi odloki, šele potem pa ga bodo dali v sprejem delegatom občinske skupščine. Člani izvršnega sveta so soglašali z devetodstot-no podražitvijo cen komunalnih storitev, ki je v skladu z resolucijo. Ob koncu seje je izvršni svet sprejel pokroviteljstvo nad razstavo slik in karikatur slovenskega umetnika Hinka Smrekar-ja. Razstavo, ki jo organizira Kulturni center Velenje, bodo odprli v začetku februarja v okviru počastitev slovenskega kulturnega praznika. S. V. Do konca lanskega leta še vedno 157 nerešenih prošenj za stanovanja — Letos bodo kupili 45 stanovanj, a s tem stanovanjskega problema še vedno ne bodo rešili Od leta 1973 pa do danes, kar obstoja odbor za pomoč stanovanjskemu gospodarstvu so prejeli že 260 prošenj za stanovanja. Do konca lanskega leta jim jih je uspelo rešiti 103. Torej je še vedno 157 takih, ki čakajo na ugodno rešitev prošenj. 0 tem, kakšne so možnosti te prošnje čim prej rešiti smo se Po suhem vremenu pričakujemo proti koncu tedna poslabšanje. Nekoliko topleje bo. Seja občinske konference SZDL V četrtek, 20. janua4a,je zasedala Občinska konferenca SZDL Velenje. Skupaj z delegati družbenopolitičnega zbora naše občinske skupščine so delegati OK SZDL obravnavali program družbenogospodarskega razvoja občine v letu 1977. Nadalje so obravnavali predlog kandidatne liste za razširjeni izvršni svet skupščine občine Velenje ter sprejeli akcijski program za delegiranje delegatov in konstituiranje organov zavarovalne skupnosti Triglav. M. Združena sredstva tudi za naš dom 4. janiiaija so v prostorih izobraževalne skupnosti Slovenije podpisali družbeni dogo- vor, s katerim bomo v Sloveniji do leta 1980 združili 825 milijonov dinarjev in zgradili 23 domov za srednješolce in višješol-ce v 13 slovenskih občinah. Med domovi, ki jih bomo z združenimi sredstvi začeli graditi letos, je tudi dom Rudarskega šolskega centra Velenje (z združenimi sredstvi bo zgrajenih 480 ležišč, nekaj ležišč pa s sredstvi, zbranimi v občini ter s sofinanciranjem skupnosti s področja energetike). Družbeni dogovor o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1976-1980 določa, da bodo delovni ljudje iz vseh slovenskih občin združevali sredstva in s tem zagotovili izgradnjo vseh 23 domov s skupnimi" močmi. Sicer pa predstavlja akcija za izgradnjo 23 domov za srednješolce in višješolce eno izmed največjih akcij za vzgojnoizo-braževalnem področju v Sloveniji doslej. M. pogovarjali s predsednikom komisije Filipom Lesnjakom. Povedi je, da so lansko leto zgradili v Šoštanju 17 solidarnostnih stanovanj, v Šmartnem jih je v gradnji 7, v soseski Šalek — Gorica pa 13. V Šoštanju so kupili tudi star zdravstveni dom, ki ga preurejajo v stanovanja in bodo v ta namen porabili okoli 500.000 dinaijev, pridobili pa bodo 11 stanovanj. V letošnjem letu bo kupila komisija za pomoč stanovanjskemu gospodarstvu 45 stanovanj. V Šoštanju želijo zgraditi blok, predvsem za potrebe borcev, pa tudi v Velenju bi radi postavili svoj blok. 4. FEBRUARJA REFERENDUM - Na zboru delavcev GIP Vegrad, v Rdeči dvorani se gaje v ponedeljek udeležilo okrog tisoč Vegradovcev, so sklenili, da bodo na referendumu 4. februarja odločali o vključitvi Vegrada v novo organizacijo združenega dela GORENJE - VEGRAD Gradbena industrija, s čimer začenjajo uresničevati program Gorenja DOM. V novo organizacijo združenega dela se bodo vključili še Gorenje - Lesna Šoštanj, Gradbenik Ljubno in tozd Gorenje - Gradbeni elementi. Letos bo 2.100 zaposlenih doseglo 660 milijonov din celotnega dohodka, leta 1980 pa bodo zaposlovali nad 4.800 delavcev, ki bodo dosegli že okrog 2,4 milijarde dinarjev celotnega dohodka. Generator za novo TE v Šoštanju 218 ton težki tovor so prevažali po železnici 14 dni - Generator so naložili na poseben 20 osni vagon, dolg 40 metrov, ki sam tehta 123 ton Po 14 dnevnem potovanju so v ponedeljek, 17. januarja, po železnici pripeljali v Šoštanj dokaj nenavaden tovor - 218 ton težki generator za novo, četrto fazo, tamkajšnje termoelektrarne. Tovor, največji, ki ga še lahko prevažajo po železnici, so naložili v Muelheimu v Zvezni republiki Nemčiji in je izdelek firme KWU - Kraftvverke Union. Mariborska poslovalnica Feršpeda, ki je organizirala prevoz, je začela priprave zanj že pred meseci. Le s težavo so našli potreben vagon, dolg 40 metrov in z 20 osmi, ki sam tehta 123 ton. Prevoz je bil izredno zahteven. Potovalna hitrost je bila nizka, v predorih oziroma na večjih ovinkih pa so vagon, ki ima vgrajeno posebno hidravliko, prilagajali razmeram ka progi. Sprva so računali, da bodo generator, moči 370.000 kVA, takoj po prevozu v Šoštanj razstavili in namestili v naš največji termoenergetski objekt. Ker pa se je v sosednji Avstriji pokvaril eden od železniških vagonov, s katerim so prevažali posebno dvigalo za raztovaijanje, so lahko generator razložili včeraj popoldne. Velenje - najlepši kraj Celjska turistična zveza je razglasila Velenje za najlepši kraj na širšem regijskem območju v lanskem letu - Na II. turističnem zboru v Velenju je njen predstavnik izročil predsedniku turističnega društva Velenje Gustlu Tanšku plaketo in prehodni pokal Velenjsko turistično-olepševalno društvo slavi letos pomemben jubilej 20-letnico delovanja. Zato je imel II. turistični zbor občanov Šaleške doline v petek, 14. januarja v skupščinski dvorani svečano obeležje. Mi pa nismo se uklonili... Škrijte orožje, ker nam bo še koristilo Ivana in Jože Tekavec sta bila rojena na Bloški planoti. Oba izhajata iz kmečkih družin. Že mlada sta spoznala težko življenje, saj sta morala zelo zgodaj prijeti za delo. Jože je po končani osnovni šoli poleg dela na očetovi mali kmetiji, priložnostno delal tudi kot gozdni delavec. Priučil se je tesati trame in železniške pragove. Štiri zime je delal v slavonskih gozdovih pri Našički firmi. Železniške pragove ie tesal tudi v kočevskem Rogu), Gorjancih in Suhi krajini. Ze ieta 1932 so na Bloški planoti organizirali Društvo kmečkih fantov in deklet, ki je bilo pod vodstvom Komunistične partije. Čeprav še zelo mlad se je tudi Jože vpisal v društvo že ob ustanovitvi. V društvu so bile organizirane sekcije: dramska, coli kolesarska in smučarska. Prirejali so razna tekmovanja; kolesarska, smučarska, tekmovanje koscev in grabljic. Naštudirali in prirejali so odrske igre ter orga- Ivana Tekavec nizirali nekaj kratkih praktičnih seminarjev za gojenje sadnega drevja. Delala je tudi večerna šola za odrasle, v kateri so poučevali splošne predmete. Dramsko sekcijo in večerno šolo je vodil tedanji upravitelj in učitelj tamkaj šne osnovne šole Milan Vrta-čnik. Ko je stara Jugoslavija podpisala sramotno kapitulacijo, je Komunistična partija izdala parolo: „Skrijte orožje, ker ga bomo rabili za borbo proti okupatorju." Skupina, v kateri je bil tudi Jože, je organizirala akcijo, v kateri so zbrali precej orožja, ki so ga poskrili. Janez Hribar, predvojni komunist, je takoj po kapitulaciji predaprilske Jugoslavije, pričel zbirati okoli sebe najbolj zavedne tovariše.- Pri tem je zajel tudi Jožeta. Pogovarjali so se o borbi proti okupatorju. Misli in besede Janeza Hribarja so prenašali na druge ljudi in jih s tem pripravljali na borbo proti okupatorju. Že v avgustu 1941 so ustanovili prvo partijsko organi-zacijo na Bloški planoti. Naslednji mesec, 11. septembra 1941 pa so ustanovili drugo partijsko organizacijo za severni predel Bloške planote. Tedaj je postal član Komunistične partije tudi Jože Tekavec. Mladi komunisti so bili brez izkušenj, zato so potrebovali pomoč za politično de- lo. Pri delu so jimjveliko poma-: Popit, Dušan Pirjevec, Ivan Novak, Mi- gali Janez Hribar, France okoliških vasi množično prihajali. Kmalu so ustanovili četo in se pridružili notranjskemu odredu. Imeli so nekaj težkih borb, saj so se borili prav do Črne vasi pri Ljubljani. Že v juniju je bil Jože poslan na Bloško planoto kot politični delavec. Po vaseh na tem področju je ustanavljal terenske odbore Osvobodilne fronte. Njegova žena Ivana je živela doma. Zbirala je hrano, obleko in sploh vse, kar so rabili partizanu Po italijanski ofenzivi, takozvani roški ofenzivi, se je na Bloški planoti organizirala bela garda. Ti izvrženci so dobro vedeli, kdo dela za partizane. Ivano so izdali, zato se je v začetku septembra 1942 umaknila in odšla v partizane. Naslednji dan so prišli ponjo belogardisti, ona pa je bila že v Notranjskem odredu. Tudi Jože se je nahajal v istem bataljonu, ker se je po italijanski ofenzivi priključil partizanski enoti. Zaradi velikega terorja med ofenzivo: pobijanja, požiganja in integracij ter aktivnosti belogardistov je bilo vsako politično delo na terenu začasno onemogočeno. 6. oktobra 1942 so ustanovili Šercerjevo brigado. Notranjski odred se je razformiral, ker se je vključil v brigado. Slabotne in bolehne borce pa so vključili v Krimski odred. Tudi Ivana je bila dodeljena temu odredu. Jože pa je bil poslan za sekretarja rajonskega komiteja Bloke - Sv. Vid. V decembru 1942 so tudi Ivano poslali na rajonski komite za kuharico. Zaradi visoke nosečnosti ni bila več sposobna, da bi še nadalje ostala v partizanski enoti. loš Zidanšek, dr. Aleš Bebler in drugi komunisti, ki so često prihajali mednje. V začetku novembra 1941 so v njihovi vasi ustanovili odbor Osvobodilne fronte. Odločili so se in poslali vabila prav vsem va-ščanom, kljub temu da so vedeli, da je to zelo nevarno. Ravnali so pravilno, saj so se udeležili njihovega ustanovnega sestanka razen dveh iz vseh tuš. To pa je bila največja garancija, da ne bo prišlo do izdajstva. Zaradi političnega dela je moral Jože v ilegalo že decembra 1941. V marcu naslednjega leta so njihovo vas požgali Italijani, sekretarje njihove osnovne organizacije KP pa aretirali, ga obsodili na dolgoletno robijo in odpeljali v zapor, v Italijo. Jože in še štirje tovariši, ki so po požigu vasi odšli v ilegalo, so v hosti Mačkovec nad Iško pričeli graditi partizanski logor in se povezali s partizanskimi enotami. V njihov logor so fantje iz Jože Tekavec V februarju 1943 se ji je rodil sin. Odnesla ga je svoji mami na požgan dom in je ostal pri njej do osvoboditve. Zgodaj spomladi 1943 so ustanovili rajonski komite SKOJ-a. Ivano so imenovali za sekretarko tega komiteja. Imela je veliko političnega dela, saj so na terenu ustanovili 48 skojevskih aktivov. Spomladi 1943 je bil Jože premeščen na Okrožni komite KPS Cerknica. Postal je organizacijski sekretar tega komiteja. Po kapitulaciji Italije so združili okrožja Cerknica in Vrhnika v Notranjsko okrožje. Tudi na tem okrožju je bil Jože organizacijski sekretar KPS za Notranjsko. Med volitvami za zbor slovenskih odposlancev, je bil tudi on izvoljen in se udeležil zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. V jeseni 1944 so Jožeta premestili k OZNI (organizacija za zaščito naroda). Udeležil se je tečaja obveščevalne službe, ki se je vršil v Gradacu v Beli krajini. Po končanem tečaju je bil poslan na Primorsko, kjer je bil pooblaščenec OZNE za Južno primorsko okrožje. Kasneje je bil pomočnik načelnika OZNE za Primorsko. Pozimi 1944/45 je tudi njegova žena Ivana odšla z njim na Primorsko. Tam sta pričakala tako težko pričakovano svobodo. Po vojni je Jože nadaljeval delo, ki ga je pričel med vojno. Opravljal je razne politične funkcije. V Velenje pa so prišli leta 1954. Ivana in Jože vesta povedati o tistih časih še zelo vfeliko. Spomini so grenki. Bilo je hudo pa vendar se spominjata tudi lepih trenutkov. Predvsem pa ne moreta pozabiti tovarištva, ki so ga gojili med seboj. MIRA TAMSE Zbor se je začel z nastopom učencev z osnovne šole Miha Pintar Toledo, ki so z recitacijami opozorili na nevarnost pred onesnaževanjem narave, pevski zbor, ki ga vodi upraviteljica podružnične šole v Škalah Pavla Lipnik pa je zapel nekaj pesmi. V drugem delu zbora je članica upravnega odbora Branka Mravljak podelila zlato, srebrno in bronasto vrtnico, plakete, priznanja in darila posameznim občanom. Zlato vrtnico, kot priznanje za najlepšo urejeno okolico hiše je prejel Jože Vanovšek, srebrno Majda Majcen, bronasto pa Jože Lukanc. Plaketo turističnega društva so člani podelili tudi predsedniku izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franju Kljunu, za zasluge pri krepitvi turizma v občini in za delo v štabu za urejanje mest in naselij katerega predsednik je ter Tonetu Šeligi, sekrataiju občinske konference SZDL, za delo v turističnih organizacijah, predvsem za krepitev vloge in pomena mladinskega turizma v preteklem obdobju in za širjenje prijateljskih OD PETKA DO PETKA Šoferj slavili Velenjski šorerji in avtomehaniki so slovesno proslavili njihov zvezni praznik, 15. januar, ki ga slavijo v spomin na leto 1961, ko je tovariš Tito postal njihov redni član in s tem dal največje priznanje organizaciji. V soboto so se zbrali člani združenja šoferjev in avtomehanikov naše občine skupaj z družinami na proslavi v kulturnem domu v Velenju. V programu so sodelovali njihov pevski zbor, ki ga že dve leti in pol uspešno vodi Ludvik Glavnik, za njimi pa je že petindvajset nastopov, nekaj pesmi je zapel mladinski pevski zbor iz TopolŠce pod vodstvom Darinke Šuligoj, nastopih pa so tudi tamburaši iz Pesja in pionirji z osnovne šole Anton Aškerc Velenje. O pomenu zveznega praznika je spregovoril predsednik združenja Stane Čas. Dejal je, da so šoferji s tem, ko so dobili benificirano delovno dobo, veliko dosegli, čeprav ta ne velja za vse. Združenje si bo prizadevalo, da bi bila benificirana doba za vse šoferje enaka. Tako pa zakon o tem velja za šoferje drugih republik od leta 1945 naprej, v Sloveniji pa le od leta 1960. Delegacija šofeijev in avtomehanikov občine Velenje je v soboto na dan njihovega praznika položila tudi venec k spomeniku NOB na Titovem trgu. stikov med mladino Velenja in partnerskih mest. Turistične plakete in knjigo monografija Velenja so podelili Mariji Demšar kot soustanoviteljici društva, enako priznanje bodo izročili na prihodnjem zboru Tinetu Ojsteršku, Martin Hajsinger in Matija Lap pa sta prejela plaketi za dolgoletno delo v društvu. Na zboru so podelili še okrog 60 priznanj občanom kot priznanje za lepo urejeno okolico hiš. Tolikšno število priznanj je najlepši dokaz za to, daje v Velenju veliko prebivalcev, ki jim ni vseeno, kakšna je njihova okolica oziroma kakšen je videz našega mesta. Ob koncu zbora je glavni tajnik celjske turistične zveze in podpredsednik TZ Slovenije profesor Zoran Vudler zbrane seznanil, da je celjska turistična zveza izbrala lani za najlepši kraj na širšem regijskem območju Velenje. Zato prejme plaketo „Najlepši kraj v celjski turistični regiji" in prehodni pokal. V imenu članov društva in Velenja je pokal prejel predsednik velenjskega turističnega društva Gustl Tanšek. S. VOVK Glavni tajnik celjske turistične zveze in podpredsednik Turistične zveze Slovenije profesor Zoran Vudler izroča predsedniku Turisti-čno-olepševalnega društva Velenje Gustlu Tan&u prehodni pokal kot priznanje Velenju za najlepši kraj v letu 1976 na širšem regijskem območju. Kmalu INDOK center O ustanovitvi informacijsko dokumentacijskega centra v naši občini smo se pogovarjali s sekretarjem SZDL Tonetom Šeligo Pobuda sekretariata za informacije Skupščine SR Slovenije o ustanovitvi INDOK centrov je ponekod že uresničena. V Sloveniji imamo trenutno že okoli 20 INDOK centrov, doseženi pa so tudi že prvi pozitivni rezultati na tem podorčju. NAŠ ČAS: Tovariš sekretar, koli- kor vem, naj bi bila SZDL politični nosilec naloge za ustanovitev INDOK centra v naši občini? Ste v tej smeri že storili kakšne korake? T. ŠELIGA: Res je, da naj bi bila SZDL politični dejavnik pri realizaciji te naloge, ni pa sama odgovorna za ustanavljanje tega centra v naši občini. Tu je tudi izvršni svet obči-np, ki bo moral narediti več kot mi, saj bo INDOK center moral biti ustanovljen pri skupščini občine, ker bo le tako lahko imel tisto širino in družbeno vrednost, ki jo od njega pričakujemo. NAŠ ČAS: In kakšna je vaša vizija tega centra? T. ŠELIGA: Kot sem že navedel, bi po mojem mnenju moral biti INDOK center pri občinski skupščini. Podobna so bila tudi stališča na posebnem republiškem posvetu o INDOK centrih. Le tako bi namreč lahko pričakovali, da bo tak center ustrezno zadovoljil postavljene zahteve, saj bi moral združevati več funkcij, ki so pomembne za čim boljše obveščanje delegatske baze. Center naj bi zbiral vse akte in informacije, ki so pomembne za delegate, ter organiziral in vzdrževal fonde informacij, ki bodo tu zbrani. Seveda pa so tu še številne druge naloge. Zbiranje in urejanje vseh podatkov, kot so razvojni načrti, finančni načrti, proračuni, programi KS, TOZD, splošni pravni akti, akti SIS, časopisi in revije in statistični podatki o celotnem udejstvovanju v naS občini, podatki SDK, razni dokumenti družbenopolitičnih organizacij idr., kaže na to, da bi v bodočem centru že v začetku morala delati vsaj dva delavca, vendar pa še vseeno obstaja bojazen, da bo le ta namenjen sam sebi in ne delegatom, kar je bistveno. Obstaja pa še druga nevarnost, namreč, da bi ta center postal le neka oblika izdajanja gradiva po vseh zbranih podatkih. S takšnimi problemi se nekateri ustanovitelji centrov že srečujejo. NAŠ ČAS: Kdaj pa boste začeli realizirati zastavljene naloge? T. ŠELIGA: Ker bo to zelo široko zastavljana akcija, v katero bomo morah zajeti vse OZD, družbeno politične organizacije, samoupravne interesne skupnosti itd., računamo, da bi center lahko ustanovili konec marca, z delom pa bi moral pričeti najkasneje do volitev specializiranih delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Zadolžiti pa bo potrebno tudi posebno skupino ljudi, ki bo pripravila predlog o delu in usmeritvi bodočega INDOK centra. Moje mnenje je tudi, da bi moral biti INDOK center tesno povezan s klubom samoupravljalcev in s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti ter centrom za informiranje, založništvo in propagando in bi moral biti sredstvo za dosego boljšega delegatskega odločanja. Julija -četrta osnovna šola Zaradi zamudne priprave dokumentacije in poznega pričetka del je gradnja nove velenjske osnovne šole trenutno nekoliko v zaostanku. Izvajalec je namreč predvideval, da bo najprej potepiil toplovodno napeljavo, ki mu bo omogočila neovirano izvajanje notranje finalizacije. I»i«lnilc Q Celje PROMETNO, GOSTINSKO IN TURISTIČNO PODJETJE Komisija za kadre TOZD POTNIŠKI PROMET objavlja prosto delovno mesto VODJA PROMETNE POSLOVALNICE (V ŠOŠTANJU) POGOJI: SŠ — izobrazba prometne ali ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj Kandidat, ki bo izbran, bo združil svoje delo za nedoločen čas, s posebnim pogojem 2-mesečnega poskusnega dela. Vloge sprejema splošno-kadrovski sektor podjetja „ IZ LETNIK" Celje, Gregorčičeva 7/1, v roku 8 dni po objavi. Informacije lahko dobite po telefonu št. 26—752. iiiiiiiiiiimiHiiiiiiimmiliiMiiiiiiiE Zaradi že naštetih težav in mrazu pa so dela na toplovodnem priključku šele v začetni fazi. Vendar pa izvajalec gradbenih del (Vegrad) za-- gotavlja, da bodo dela končali v predvidenem roku, to je do konca aprila. V maju in juniju bi potem v šoli izvršili montažo vse potrebne opreme za šolo, telovadnico in kuhinjo, za kar so že sklenjene pogodbe, projekt pa pripravlja Slovenijales iz Ljubljane. Ni še dokončno odločeno, ah bo šola takoj ob začetnem funkcioniranju že lahko organizirala celodnevno šolo, posebno še ker projekt ne ustreza popolnoma takšnim učnim potrebam, zagotoviti pa bi bilo potrebno tudi dodatna sredstva. V projektu je predvidena kompletna didaktična oprema in drugi pripomočki, ki spadajo k normalne- mu funkcioniranju šole. Sola bo imela tudi vse potrebne naprave za uvajanje interne šolske televizije. Nova šola bo opremljena po najnovejših normativih, še posebej pa bodo urejena nekatere specialne učilnice, kot so učilnice za tuje jezike, matematiko, fiziko, kemijo, biologijo, tehnična delavnica idr. Gradnja šole je že dosedaj zahtevala več kot za 16 milijonov sredstev. Računajo pa, da bo vrednost celotnega objekta, dokončno opremljenega, presegla 33 milijonov dinarjev. Sredstva bodo zagotovljena iz lastnih virov, iz redne prispevne stopnje in iz sredstev samoprispevka. Če ne bo kakšnih posebnih zadržkov, bo šola končana konec junija, otvoritev pa bo ob dnevu borca, 4. juliju. BORIS ZAKOŠEK LOVSKA DRU2INA VELENJE I 5 objavlja imena revirnih vodij, ki imajo pravico sprejemati zahtevke za § | storjeno škodo od divjadi. 2 To so: | 1. revir — Andraž: Hinko Korelc, Podkraj 7, Velenje | 2. revir - Šentilj: Marjan Novinšek, Kavče 49, Velenje | 3. revir - Stebovnik: Franc Fale, Celjska 85, Velenje | 4. revir — Radojč: Ivan Trnek, Bevče 45, Velenje | 5. revir - Kozjak: Franc Avberšek, Ljubljanska 16, Velenje | | 6. revir - Košanove peči: Albert Bračič, Paka 10a, Velenje. § I Zahtevek je lahko tudi pismen na naslov: Lovska družina 1 1 Velenje, 63320 Velenje. iuiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiniMiHiniiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiI Ton nadaljnjemu razvoju-novi programi Petkov pogovor skupine komunistov - direktorjev naših delovnih organizacij je treba še večkrat ponoviti, saj je vrsta razvojnih vprašanj, na katere kaže kar najhitreje odgovoriti Skupina komunistov - direktorjev naših organizacij združenega dela - je na pobudo komiteja občinske konference ZK skupaj s predstavniki občinske skupščine in njenega izvršnega sveta ter občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij zadnji petek obravnavala nekatera odprta vprašanja okrog nadaljnje usmeritve gospodarskih odnosov in razvoja občine v prihodnje. Občina Velenje je dosegla zavidljivo raven gospodarskega, samoupravnega in družbenopolitičnega razvoja, potrebni pa so - kot vedno bolj kažejo ugotavljanja - novi programi, ki naj bi dali še bolj zaokroženo podobo Šaleške doline, in ki bodo dajali ton nadaljnjemu razvoju. Razvojni načrt občine Velenje vsebuje precej nalog. Del smo jih že uresničili, za druge so akcije zastavljene. Dejstvo pa je, da delo ni sistematično in da manjkajo akcije za ostvaritev skupno dogovorjenih nalog. » Med pogovorom, med katerim so bili nanizani tudi nekateri konkretni predlogi oziroma pobude, je bila poudarjena še posebej nujnost, da je treba ostvariti tako gospodarsko ponudbo Šaleške doline, ki bo objektivno interesantna za tiste, ki se naj bi vključevali v naš razvoj. Procesi sodelovanja ter združevanja dela in sredstev pa ne smejo poznati niti občinskih niti republiških meja. Tudi za naprej mora temeljiti razvoj občine Velenje na napredku področja dela. Ugotavljati je mogoče, da je iskanje novih programov ključno vprašanje prav povsod. Ob energetiki in predelovalni industriji začenjamo zdaj razvijati nove delavnosti - zdraviliški tu- S sestanka skupine komunistov - direktorjev naših organizacij združenega dela, predstavnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ki so se sestali prejšnji petek na pobudo komiteja občinske konference ZK rizem v Topolšici in v okviru Gorenja program Dom. Možnosti so še druge. Vse pogosteje je slišati predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje orodjarn v kraju, pa tudi za razvoj drugih dejavnosti, vendar za zdaj konkretneje o teh pobudah še ne bi pisali. Skratka gre za to, da se ugotovi optimalnost posameznih programov ter da se ob političnem in samoupravnem dogovoru za enotne cilje prav vsi zavzemamo za njihovo uresničitev. Ob tem bo treba zagotoviti še večjo povezanost združenega dela in šol, saj bo treba v prihodnje program izobraževanja še bolj prilagoditi | Da ali ne - j | to je zdaj vprašanje j i ! 1 Podpis družbenega dogovora o razporejanju dohodka za leto 1977 v naši občini pod vprašanjem Vsi udeleženci družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini za leto . 1977 — tu gre za osebno, splošno in skupno porabo — so že ob koncu preteklega leta obravnavali predlog družbenega dogovora in so načeloma vsi soglašali z njegovo vsebino. Tako tudi zbor združenega dela občinske skupščine na zadnjem zasedanju 27. 12. 1976. Na tem zasedanju je bilo tudi dogovorjeno, da bo družbeni dogovor podpisan do 20. januarja. Razen nekaterih manjših pripomb in dopolnjenih stališč so vse temeljne organizacije združenega dela soglašale, da je predlog sprejemljiv in v skladu z zakonom o združenem delu, ker celoviteje zajema vse vrste porabe. V zadnjem času, torej v zaključnem obdobju dogovarjanja, pa so se pojavile nekatere dileme, nekateri problemi, ki postavljajo pod vprašaj podpis dogovora. S sprejetjem zakona o začasnem financiranju t.i. skupne porabe, ki obvezuje družbeno politično skupnost, da se družbene dejavnosti v prvem polletju letošnjega leta financirajo po dvanajstinah preteklega deta in da je v tem časovnem obdobju potrebno uskladiti financiranje družbenih dejavnosti v skladu z zakonom o združenem delu v vseh občinah v republiki, se postavlja pred udeležence oziroma podpisnike družbenega dogovora zelo odgovorna opredelitev. Razumeti je namreč treba, da v družbeni dogovor ni zajeta le skupna poraba in se ne dogovarjamo samo o njej - poleg tega pa je ta, kot smo že omenili, v tem pol- letju urejena z zakonom o začasnem financiranju, temveč zajema družbeni dogovor tudi kompleksno osebno porabo (osebni dohodki, regresiranje prehrane, regres, dnevnice, potni stroški...), dalje določa vire sofinanciranja krajevnih skupnosti, sredstva za stanovanjsko izgradnjo, naložbe v družbene dejavnosti idr. Torej vrsto udeležencev, ki jih ne zajema zakon o začasnem financiranju in se napajajo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Zakaj odlašamo? Problem je v tem, da dohodek temeljnih organizacij združenega dela ugotavljamo ob zaključnih bilancah koncem februarja, in če do takrat dogovor za to vrsto porabe ne bo podpisan ali če sploh ne bo podpisan, temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije združenega dela ne bodo imele nobenih zakonskih in pogodbenih obveznosti za financiranje teh dejavnosti. Naš čas sicer ni poklican, da razsoja o nastali situaciji, vendar pa menim, da ni odveč vprašanje, zakaj in v čigavem imenu skušajo nekateri v naši občini odložiti podpis družbenega dogovora. Ozka gledanja posameznikov in neutemeljeno postavljanje lastnih koristi pred družbene, res ne bi smela ovirati nadaljnjega razvoja nam vsem prepotrebnih dejavnosti. Zbor podpisnic združenega dogovora bo vsekakor moral reči odločilno besedo, upamo lahko le, da jo bo izrekel v prid vseh nas, v prid podpisu družbenega dogovora. B. ZAKOŠEK l oziroma podrediti potrebam našega združenega dela. Ne gre prezreti dejstva, da začenjamo uresničevati program Dom, da je v ustanavljanju nova organizacija združenega dela Gorenje - Promet itd. Ob tem ko začenjamo razvijati zdraviliško dejavnost v Topolšici in ko postajajo vse bolj otipljivi načrti programa Dom, bo morda kdo dejal, da ni potrebna naglica pri iskanju novih programov. Vendar pa ni tako. Na noben način namreč ni mogoče mimo dejstva, da bo naš rudnik verjetno že prihodnje leto dosegel z izkopom 4,7 milijonov ton lignita zgornjo mejo proizvodnje. Zavoljo tega je še toliko bolj upravičeno prizadevanje, da se poiščejo in zagotovijo Šaleški dolini novi programi, ki bodo usmerjali prihodnji razvoj, posebej še ob upoštevanju dejstva, da imamo pri nas visok družbeni standard. Petkov sestanek skupine komunistov — direktorjev naših organizacij združenega dela je opozoril na več problemov in nalog. Poglavitna ugotovitev vseh je bila, daje treba živeti in ustvarjati ob vodilu, da nas združuje delo. Posamezna vprašanja, o katerih je bilo govora na petkovem sestanku, bodo v prihodnjih tednih podrobneje obravnavali ter pobude usklajevali z načrti na osnovi skupnih izhodišč. V ta prizadevanja pa se bodo morali aktivno vključiti tako občinska skupščina kot občinska vodstva družb enopolitičnih organizacij, posebej še njihovi izvršilni organi. Pa tudi drugi. Petkov pogovor je treba, kot so menili vsi udeleženci, še večkrat ponoviti. V različnih sredinah. Gre za vrsto vprašanj, na katera bo treba čimprej odgovoriti, kot na primer na vprašanje o nadaljnjem gospodarskem razvoju, združevanju dela in sredstev, novi organiziranosti združenega dela v občini, pa o mestu in položaju občine, da ob tem posebej ne omenjamo še področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja itd. MARIJAN LIPOVŠEK Neobdavčenih je le 6 odstotkov stanovanjskega prispevka Je naš stanovanjski načrt ogrožen? Lani smo načrtovali gradnjo 697 družbenih stanovanj, zgradili smo jih le 435 — Bo obdavčitev višjega stanovanjskega prispevka zavrla gradnjo stanovanj — Rezerve so tudi v ceni stanovanj V naši občini smo v lanskem letu planirali gradnjo 697 stanovanjskih enot s sredstvi 9 odstotnega stanovanjskega prispevka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih in ostalih sredstev, ki so jih še dodatno namenile za stanovanjsko izgradnjo organizacije združenega dela. Plan pa ni bil v celoti realiziran, saj je bilo zgrajenih le 435 družbenih stanovanj in 166 enodružinskih hiš. Za letošnje leto planira samoupravna stanovanjska interesna skupnost izgradnjo 600 družbenih stanovanj in 220 stanovanj občanov, pri čemer računa predvsem na letos nekoliko višje planirani 9,70 odstotni stanovanjski prispevek od brutto osebnih dohodkov, ki se deli na naslednje postavke: 0,345 odstotka za dijaške domove 0,820 odstotka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 0,782 odstotka za obvezno združevanje 0,700 odstotka za primarno komunalno gradnjo 7,053 odstotka za stanovanjsko izgradnjo Tako visok stanovanjski prispevek (povprečje za Slovenijo je 7,7 odstotka) je v naši občini nujen, saj je priliv delavcev zelo velik in so temu sorazmerne tudi potrebe po novih stanovanjih. Že začrtano stanovanjsko gradnjo v naši občini pa bo najbrž — vsaj nekoliko — prizadejal sklep, ki so ga sprejeli delegati skupščine SRS, po katerem je pri davku od dohodka temeljnih organizacij združenega dela neobdavčenih le 6 odstotkov stanovanjskega prispevka. Tako bo seveda v naši občini pri dohodku TOZD obdavčenih tistih 3,7 odstotka, ki jih delovne organizacije sicer namenjajo za stanovanjsko gradnjo, a presegajo neobdavčenih 6 odstotkov. Neprijetna situacija, ki nikakor ni prilagojena potrebam nekaterih občin, seveda ne bi smela zavreti naše planirane stanovanjske gradnje. Se pa ob tem, bolj resno kot prej, postavlja vprašanje cene stanovanj. Le ta je dosti previsoka in kaže na to, da se na našem stanovanjskem tržišču še nismo uspeli dovolj organizirati in da je število tistih, ki so se brez prave potrebe ah s predragimi storitvami obesili na gradbenikov kos kruha, previsoko. Zato bo tu, tudi v naši občini, potrebno za cenejši stanovanjski dinar narediti nekaj odločnih korakov. B. Z. Novost: predhodna prijava Osnovne šole morajo do konca februarja izvesti predhodne prijave osmošolcev za vpis v srednjo šolo - O rezultatih predhodnih prijav, številu prostih mest ter o sprejemnih kriterijih bodo učenci, učitelji in starši obveščeni do konca aprila Da bi zmanjšali težave, ki so nastajale ob dosedanjih vpisih, bodo srednje šole v tem šolskem letu zbirale predhodne prijave za vpis mladincev za naslednje šolsko leto že koncem februarja oz. v začetku marca. Ta akcija ima namen doseči čim večjo uskladitev poklicnih želja mladine, ki končuje osnovno šolo, s potrebami združenega dela po strokovnih kadrih in z razpoložljivimi kapacitetami srednjih šol. 1. in 15. junijem ter 20. in 25. avgustom; za učence z učno pogodbo pa do 16. septembra. Akcija predhodne prijave za vpis v srednje šole je dokaj natančno izdelana, saj so točno določeni roki in nosilci posameznih zadolžitev. Prav gotovo si lahko od tega obetamo določene premike v smeri usklajevanja med vključitvami mladih Vse osnovne šole v Sloveniji bodo morale konec februarja izvesti predhodne prijave za vpis v srednjo šolo pri vseh učencih, ki zaključujejo osnovno šolo. To pomeni, da se bo moral vsak osmošolec na predpisanem obrazcu odločiti, na kateri šoli namerava nadaljevati šolanje. To prijavo bo moral učenec in njegovi starši tudi podpisati. Osnovne šole bodo po šolah urejena prijave odstopile ustreznim srednjim šolam, en izvod pa pristojnim skupnostim za zaposlovanje. Predhodna prijava pa seveda učencu še ne zagotavlja, da je vpisan, ampak ima za srednje šole le orientacijski pomen, da bodo lahko pravočasno uskladile število novincev glede na kapacitete srednjih šol in družbene potrebe po kadrih ter pripravile ustrezne sprejemne kriterije. O rezultatih predhodnih prijav, številu prostih mest ter o sprejemnih kriterijih bodo učenci, učitelji in starši obveščeni do konca aprila. Vpis v 1. razred srednje šole pa bo v rokih, ki so predpisani, to je med in kadrovskimi potrebami, saj vemo, da je razkorak med prilivom strokovnih kadrov, vsakoletnimi vključitvami mladih in Kadrovskimi potrebami narasel že do pravih absurdov. Tako imamo na eni strani šole, ki še vedno izobražujejo kadre, ki se nato v svojem poklicu ne morejo zaposliti, na drugi strani pa so šole, ki ostajajo prazne, čeprav so potrebe po teh kadrih zelo velike. Skrajni čas je, da odgovorni dejavniki jasno opredelijo kriterije, po katerih bi učence sprejemali v srednje šole, saj je ne- ROJSTVOM m NAŠI ŠOLARJI - Samoupravni dan na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju Št. 3 (362) - 21. januarja 1977 vzdržna miselnost, da je za vpis v določeno srednjo šolo odločilen le učni uspeh. Število učencev na posameznih srednjih šolah bodo morale določati srednjeročne in dolgoročne kadrovske potrebe, ki pa bodo temeljile na srednjeročnem in dolgoročnem planiranju gospodarstva in drugih dejavnosti. Kdo pa bo sprejet, pa bodo morali odločati tako predhodni učni uspeh kot sposobnosti in nagnjenja mladih. Ko bo opravljena analiza predhodnih prijav, znano število prostih mest za novince v posameznih srednjih šolah glede na kadrovske potrebe in bodo znani sprejemni kriteriji, bo služba za poklicno usmerjanje •pri Skupnosti za zaposlovanje Velenje po posameznih šolah individualno svetovala učencem, ki imajo glede na vse pogoje manjše možnosti za sprejem in uspešnost na posamezni šoli ter jim tudi svetovala, na katero šolo je bolj smotrno, da se vpišejo. MILKA ŠINKOVEC V SREDIŠČU POZORNOST NAS CAS Kaj načrtujejo v izobraževalni skupnosti O programu skupnosti za leto 1977 smo se pogovarjali s sekretarjem skupnosti Srečkom Peterlinom. Ker je naše planiranje celotne dejavnosti uokvirjeno po resolucij-skih omejitvah (omejena poraba), lahko zadostimo le najosnovnejšim pogojem za osnovne dejavnosti, ki smo jih po zakonu dolžni izvajati. S temi sredstvi zagotavljamo redni pouk pri vseh predmetih na šestih centralnih šolah, posebni šoli in desetih podružnicah. To je skupno 185 oddelkov, od tega 13 s kombiniranim poukom, na katerih je trenutno 4560 učencev. V letošnjem letu bomo organizirali 10 oddelkov podaljšanega bivanji Imamo že deset oddelkov celodnevne šole, načrtujemo pa, da bo v drugem polletju tega šoiskega leta osnovna šola Biba Roeck šla v celoti v celodnevno šolo skupno z vsemi njenimi podružnicami. Za deset oddelkov smo uredili tudi varstvo vo-začev ter prevoz učencev, ki jim to po zakonu pripada. V februarju in . marcu pa bomo v približno 22 oddelkih pričeli pouk v mali šoli. V našo redno dejavnost spada tudi skrb za rejništvo za učence po domovih, za duševno in telesno priza- (krožki, organizacije in društva v sklopu pionirske organizacije), zlasti pa je še vedno odprto vprašanje subvencioniranja učbenikov, ki so vedno dražji. Neurejena je tudi šolska prehrana, sredstev pa zmanjka še za poučne ekskurzije, ki so sestavni del pouka. Sicer pa kaj bi našteval, nadvse problematično je iz leta v leto materialno stanje šol v celoti. Veliko smo o tem govorili na skupščini izobraževalne skupnosti in občinski skupščini. Tako nam je ob zaključku leta 1976 uspelo delno valorizirati osebne dohodke prosvetnih delavcev (za 6 odstotkov), zadostiti predpisani povečani stopnji amortizacije in opreme ter izpolniti nekatere obveznosti do celodnevne šole. To smo uspeli realizirati s sredstvi povečane realizacije plana po družbenem dogovoru (t.i. presežnimi sredstvi). Zbor uporabnikov kaše skupščine in zbor združenega dela občinske skupščine in združeno delo v celoti nam je v teh prizadevanjih nudilo absolutno podporo. Vendar pa so bili ti ukrepi le začasni. V leto 1977 stopamo namreč z istimi stopnjami in sredstvi, kot so bile v letu 1976. Torej bodo vsaj obdobju začasnega financiranja problemi isti kot lani. Zato si moramo prizadevati in tudi doseči, da bomo v okviru celotncga združenega dela uspeli uresničiti svobodno menjavo dela in pravičnejšo delitev dohodka. V družbenem dogovoru skupni porabi se bomo morali dogovoriti za takšno stopnjo, ki bo omogočala realno rast materialne baze šolstva vzporedno z gibanjem v drugih dejavnostih, zlasti v gospodarstvu. Neurejen materialen položaj šolstva nam povzroča odhajanje kadrov. Boriti pa se bomo morali tudi proti limitu, in porabo prilagajati dejanskim potrebam in razvoju. Pri tem menim, da nam zakon o združenem delu daje velike možnosti, prav tako celotni' skupni porabi, kot sestavnemu delu združenega dela. To pa pomeni, da se bomo morali temeljito dogovarjati že pri samem planiranju in razporejanju dohodka v okviru celotnega združenega dela. Tako ne bo več očitkov, da nekdo daje in nekdo troši, ampak se skupno dogovorimo o sprejetih obveznostih in ustreznem financiranju. Pri tem pa je seveda potrebna velika mera odgovornosti, saj so naložbe človekovo vzgojo in znanje občega družbenega pomena. Potrebna bo večja doslednost, spoštovanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter odgovornost pri njihovem izvajanju. Danes zadnjič v šolo Srečko Peterlin dete pa bivanje in šolanje v raznih učno vzgojnih domovih. Po zakonu o začasnem financiranju bomo tudi v letošnjem letu morali zagotavljati financiranje osebnih dohodkov pedagoškega kadra v vzgojno varstvenih zavodih. Sofinanciramo pa tudi glasbeno šolo, delavsko univerzo, oddelke za osnovnošolsko izobraževanje pri delavski univerzi ter skrbimo za šolsko svetovalno službo, testiranje novincev itd. Našel sem le nekaj glavnih dejavnosti, pripominjam pa, da so nekatere od njih zelo okrnjene, ker jim ne moremo nuditi dovolj velikih finančnih sredstev. Se posebno so zapostavljene prostovoljne dejavnosti VZGOJA IZOBRAŽEVANJE KULTURA Letos bodo prvič po dolgem času zimske počitnice daljše .. . juhuuu. Le še nekaj dni in zaprta bodo šolska vrata in potlej skok na dilce pa čez drn in strn. Oh, ti presneto zimsko veselje. Ko bi nam jo le zima ne zagodla. In kako bodo šole pomagale, da bi učenci in dijaki kar najprijetneje preživeli teh težko pričakovanih štirinajst dni Na gimnaziji v Velenju bodo z avtobusom pet dni prevažali svoje smučarje na Golte, za kakšen dan pa morda tudi na Krvavec. Za slabše smučarje pa bodo organizirali tečaj. Za 72 din na dan oziroma 360 din za pet dni bodo smučarjem nudili prevoz na smučišče in nazaj, hrano in neomejeno število voženj na smučišču. Osnovne šole v Velenju ne bodo organizirale tečajev. Otroci se bodo lahko smučali preko smučarskega kluba, kjer bo za člane cena 100 din, za nečlane pa 120 din. V RSC bodo organizirali tečaje za svoje dijake na Kozjaku in Gol-teh. Sicer pa pravijo, da je več kot 60 odstotkov njihovih dijakov z drugih centrov in bodo te počitnice izkoristili za obisk domačega kraja. Osnovne šole v Šoštanju bodo v drugem tednu počitnic organizirale tečaj za svoje učence^na smučišču v Zavodnjah. Za 120 dinarjev bodo smučarjem nudili žičnico, prevoz in enolončnico. V Šmartnem pa bo tečaj za osnovnošolce organiziral smučarski klub Velenje. Otroci bodo morali plačati 150 din, imeli pa bodo neomejeno število voženj na vlečnici in strokovno vodstvo. B. Z. Odružbenopolitičnem-izobraževanju Delavska univerza Velenje bo tudi letos v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, delovnimi organizacijami in klubom samo upravljavcev pripravila vrsto _družbenopolitičnih izobraževanj Naša samoupravna socialistična demokracija bo resnično zaživela šele takrat, ko bo v kar največji meri temeljila na samoupravni aktivnosti slehernega delavca - občana. Delavska univerza Velenje se skupaj z delovnimi organizacijami in družbenopolitičnimi organizacijami prizadeva, da bi družbenopolitično izobraževanje doseglo svoj cilj. O tem smo se pogovarjali z vodjem družbenopolitičnega izobraževanja pri velenjski delavski univerzi Tinetom Pusta-tičnikom. Družbenopolitično izobraževanje naj bi potekalo vsebinsko enotno in usklajeno, zato ustanavljajo podpisniki družbenih dogovorov o družbenem izobraževanju v občinah in v republiki pri občinskih organizacijah SZDL koordinacijske odbore za družbeno izobraževanje. Ti odbori povezujejo družbenopolitične organizacije, klube samoupravljaveev, delavske univerze, občinske skupščine, ter občinske izobraževalne skupnosti. Torej je usklajevalec družbenega izobraževanja koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL in programski svet pri delavski univerzi. Delavska univerza Velenje bo, kot doslej, tudi v prihodnje pri svojih specifičnih programih upoštevala okvirne republiške programe, zlasti pa bo upoštevala ..temeljni program za družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje", ki ga je pripravil koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje pri republiški konferenci SZDL Slovenije konec lanskega leta. Za idejno politično izobraževanje komunistov pripravlja Centralni komite zveze komunistov Slovenije temeljni program. Do izida tega programa bodo skupno z občinskim komitejem ZKS uporabljali dosedanje programe in idejnopolitično usposabljali kandidate za sprejem v zvezo komunistov, za novo sprejete člane v zvezo komunistov organizirali politične šole ter pripravili predavanja na rednih sestankih komunistov. Skupno z občinskim sindikalnim svetom bodo organizirali družbeno- politično izobraževanje za sindikalne aktiviste, poverjenike in predsednike osnovnih organizacij sindikata. Ta program bo zajemal predvsem naslednje teme: naloga sindikatov za uresničevanje zakona o združenem delu, družbenoekonomski odnosi in položaj delavcev v združenem delu, samoupravno organiziranje združenega dela in uresničevanje samoupravljanja delavcev v njem, medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, družbena samozaščita in splošni ljudski odpor, komuniciranje, obveščanje in usposabljanje delavcev za delegatske in druge funkcije, samoupravna delavsica kontrola, usmerjeno izobraževanje ter mednarodni politični dogodki in odnosi. Skupno s klubom samoupravljaveev bo delavska univerza za sa-moupravljavce organizirala več družbenopolitičnih izobraževanj. Nadaljevali bodo z izobraževanjem delegatov samoupravljaveev po A programu, ki zajema poglavja iz družbenopolitične in družbenoekonomske ureditve SFRJ, temelje delegatskega in skupščinskega sistema in splošno o družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, komuniciranje v delegatskem sistemu, družbeno samozaščito in ljudsko obrambo, gospodarjenje ter plane razvoja delovnih organizacij. Na podlagi programa za izobraževanje samoupravljaveev je delavska univerza skupno z občinskim svetom ZSS Velenje in klubom samoupravljaveev pripravila B program za izobraževanje delegatov - samoupravljaveev. Delovnim organizacijam bodo nudili tudi ekonomsko izobraževanje s programom „od delovnega načrta -do zaključnega računa". Ta program pripravlja društvo ekonomistov Velenje. Poleg tega pa pripravljajo izobraževanje tudi za prosvetne delavce. To naj bi zavzemalo idejnost v vzgojno izobraževalnem procesu, cilje in smotre vzgojno-izobraževal-nega dela ter metode za doseganje teh ciljev, samoupravne prvine v šoli, preobrazbo srednjega šolstva, gospodarski položaj in družbeno planiranje ter mednarodna dogajanja. Tudi v tem letu bodo nadaljevali s seminarji za delegate krajevnih skupnosti, za člane delegacij SIS. Pripraviti in organizirati nameravajo seminarje za nove člane delavskih svetov, za nove delavce, organizirali pa bodo še nekatere druge seminarje, za katere se bo pokazala potreba med letom in seminarje, ki jih bo tekom leta 1977 prinesel republiški program družbenega izobraževanja. Delavska univerza Velenje si je skupno z družbenopolitičnimi organizacijami in klubom samoupravljaveev pripravila obširne programe družbenega izobraževanja. Upoštevala je republiški okvirni program v katerega je vnesla specifična področja, ki so odnos potreb v naši občini. Program je zastavljen, potrebno ga je še realizirati. Na Delavski univerzi v Velenju upajo, da jim bo to uspelo, vendar pa se srečujejo v zvezi s tem z mnogimi težavami. Zelo velika težava je pomanjkanje ustreznih pedagoških delavcev, financiranje družbenopolitičnega izobraževanja, gradivo, ki ga uporabljajo je pogosto zaradi majhne naklade zelo drago. Tudi udeležba na nekaterih seminarjih je nezadovoljiva. M. TAMSE Idejni projekt novega hotela in zgradbe Terapije Prvi gosti v Topolšici že aprila Balneolog dr. Jože Križnič predstavlja razvoj zdraviliške dejavnosti v Topolšici rani Mladiki. Tako bo ob zaključeni prvi fazi na razpolago 200 postelj v visoki B kategoriji in sodoben tera-pijski objekt. Skupna površina te novogradnje bo okoli 9000 kvadratnih metrov, od česar bo več kot 2000 kvadratnih metrov zavzela zgradba Terapije. Takoj po izgradnji prve faze, je predvidena gradnja še enega hotela B kategorije prav tako funkcionalno navezanega na zgradbo Terapije. Ta bo imel na razpolago 120 postelj. Ob koncu gradnje bo turistom in bolnikom na voljo 320 postelj. Imamo pa še tukaj nekaj neizkoriščenih stavb, ki jih bomo lahko usposobili v hotele visoke kategorije, če bo zanimanje zanje dovolj veliko. V zgradbi Terapije je predvidena tudi izgradnja kongresne dvorane, ki bo zadostila potrebam kongresnega turizma in služila za različne prireditve in kulturne manifestacije. Z na- S prvim aprilom je predviden začetek uvedbe medicinske rehabilitacije v okviru bolnišnice Topolšica. Za prve bolnike in druge goste bo na razpolago 65 postelj v moderno adaptiranem objektu Mladike. O načrtovani gradnji smo se pogovarjali s poznanim balne-ologom dr. Jožetom Križničem. „Da, z zdraviliško dejavnostjo nameravamo pričeti že v tem letu. V ta namen bomo zaenkrat adaptirali zgradbo Mladike, tako da bomo dobili visoko komforten hotel B kategorije, v katerem bo poskrbljeno za prijetno počutje naših bodočih obiskovalcev. Začasno se bo služba medicinske rehabilitacije posluževala obstoječega bazena, ob katerem bo dograjeno nekaj objektov za balneoterapijo. Na voljo pa bo tudi več individualnih kabin s termalno vodo. Dodatno fizikalno terapijo pa bodo pacienti dobili v adaptiranih spodnjih prostorih sedanje Mladike. Zraven bomo razširili tudi restavracijo, ki bo imela 65 sedežev in bo namenjena za prehrano bolnikov in prehodnih gostov. To je seveda šele začetek zdraviliške dejavnosti v To-, polšici. Pravo podobo bo dobila šele z izgradnjo prve etape široko zasnovanega razvojnega programa. Tako imamo v načrtu zidavo sodobne terapije za potrebe fizikalnega načina zdravljenja in rehabilitacije. V tej te-rapijski stavbi bo več bazenov s termalno vodo, tako da bo možno izvajati balneorehabilitacijo pod strokovnim nadzorom, razen tega pa bo možno uporabljati termalno vodo za potrebe turizma. Velik bazen bo imel 25 m dolžine in 12 metrov širine in bo zelo primeren za plavanje in rekreacijo. Bolnikom pa bosta na razpolago dva manjša terapijska bazena in bazen za šolo hoje. Ža potrebe klasičnega zdravljenja bo še 20 individualnih kabin s počivalnico. V objektu Terapija bodo vsi potrebni prostori in aparatura za izvajanje fizikalne terapije po najsodobnejših principih medicinske znanosti. Ob tem moram poudariti, da je takšna gradnja možna zgolj zato, ker v Topolšici obstajajo bogati vrelci z zdravilno termalno vodo in je to naravno bogastvo potrebno aktivirati. Vrelci so tako bogati, da bo njihova zmogljivost popolnoma zadoščala za vse predvidene medicinske in športne objekte. V prvi fazi gradnje predvidevamo tudi zidavo hotela B kategorije z vsemi zahtevanimi prostori in infrastrukturo. Hotel bo funkcionalno povezan z objektom Terapija, kakor tudi prej omenjeni hotel v adapti- črtovanimi kapacitetami pa bo Topolšica pripravljena na sprejem večjega števila gostov. Izvajalec bo tako izvršil svoje poslanstvo in omogočil zdravljenje, rekreacijo in oddih gostom tega idiličnega kraj a." dr. Jože Križnič 20 let velenjskega turističnega društva Predsednik društva Gustl Tanšek nam je z nekaj odgovori predstavil dosedanje delo - Kako gledate na delo društva v preteklih dvajsetih letih? Podobno kot Velenje, za katerega so bili temelji položeni leta 1946 in s tem svečano obeležen začetek novega Velenja, je tudi Turistično društvo v teh dveh desetletjih doživelo dinamičen razvoj. Resda je do leta 1961 bolj ali manj životarilo, takrat pa je predsedniške posle prevzel Mitja Lap in lahko rečem, daje tudi društvo takrat začelo doživljati preporod. V času obstoja društva smo organizirali prek petnajst pustnih karnevalov, petnajst tombol, osem mednarodnih prireditev „Evropa pleše" izseljeniški piknik in številne druge prireditve. Izdali smo tudi tri prospekte Velenja. Kar zadeva turizem sploh, moram reči, da je naše MMMHI Komisija za medsebojna razmerja pri delovni organizaciji GALIP Šoštanj 0 b j a v I j a naslednja prosta delovna mesta: 1 VODJA PRODAJE Pogoj: srednja ekonomska šola s 5-letno prakso na enakih oz. podobnih delovnih mestih 1 VRATAR Pogoj: dokončana osnovna šola, odslužen vojaški rok, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu 1 ADMINISTRATOR - za strojno knjiženje na stroju ASCOTA Pogoj: 2-letna administrativna šola s tečajem za strojno knjiženje Delavci združujejo svoje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek se določi po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi komisiji za medsebojna razmerja pri GALIP Šoštanj. društvo storilo mnogo, da je naš kraj postal zanimiv tako doma v Jugoslaviji kot tudi v svetu." — Kakšna sta mesto in vloga društva danes v občini? Mislim, da je v sedanjem času vloga turistično-olepševalnega društva kar precej zapletena. Društvo se je doslej trudilo, da okrepi predvsem propagando za ogled našega mesta. Na tem področju smo storili precej. Tako v širjenju raznih propagandnih edicij kot druge propagande za turistične prireditve. Poudariti moram, da delujemo ravno v obdobju, ki predstavlja prelomnico v našem delovanju. Turistično društvo seje doslej bavilo več ali manj z organizacijo raznih turističnih prireditev. Ker smo v Velenju dobili Rdečo dvorano, ki je od Turističnega društva prevzela organizacijo raznih prireditev, je razumljivo, da se mora Turistično društvo preusmeriti na drugo dejavnost, predvsem vključiti intenzivno v varstvo narave, kulturnih, zgodovinskih in drugih spomenikov. Tudi letos se mora vključiti v tekmovanje za najbolj urejen kraj na širšem regijskem območju in v Sloveniji Naša dolžnost je, da skušamo čimveč storiti pri turistični prevzgoji prebivalstva, zlasti mladine. Zavedati se namreč moramo, da le urejeno okolje, urejeno mesto lahko privablja turiste. — Celjska turistična zveza je lani izbrala Velenje za najlepše urejen kraj na širšem regijskem območju, za kar ste dobili prehodni pokal. Katere obveznosti nam to priznanje nalaga? Prehodni pokal, ki ga je Velenje dobilo kot najbolj urejen kraj na širšem regijskem območju, postavlja pred nas veliko obveznost, saj je naša želja, da bi pokal zadržali Zato mora Turistično društvo pritegniti vse krajevne skupnosti, odbore za varstvo okolja in narave, skratka vse organizacije, športne klube, šole, da se kar najbolj aktivno vključijo v akcijo za varstvo okolja in narave in v akcijo tekmujmo za najbolj urejeno krajevno skupnost v naši občini v letošnjem letu. K temu naj dodam, da bo ocenjevalna komisija dvakrat na delu. Od maja do junija in od avgusta do septembra, jeseni pa bomo na zboru podelili priznanja, plakete ter bronasto, srebrno in zlato vrtnico Velenja. S. V. Ocena realizacije finančnih načrtov dejavnosti SIKS za leto 1976 SAMOUPRAVNA INTERESNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE VELENJE Številka: 7/76-02/4 Datum: 14. 1. 1977 Na podlagi 9. in 13. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Velenje in 7. ter 10. čl. Statutarnega sklepa samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Velenje (Ur. vestnik občine Velenje, št. 3/75) sklicujem 6. zbor delegatov - uporabnikov komunalnih storitev in zbor delegatov - izvajalcev komunalnih storitev (nadaljevanje 5. zbora), ki bo v ponedeljek, dne 31. 1. 1977 ob 16.00 uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Predlagam, da zbora zasedata skupaj in obravnavata naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delegatov za zbor uporabnikov in zbor izvajalcev 2. Pregled in potrditev zapisnika s seje dne 15. 12. 1976. 3. Potrditev finančnih načrtov za leto 1977 za dejavnosti toplovoda, vodovoda, kanalizacije, rekreacijske dejavnosti, pogrebne službe, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč in vzdrževanja cest. 4. Potrditev srednjeročnega plana komunalnih dejavnosti do leta 1980 5. Pregled realizacije finančnih načrtov za dejavnosti SIKS-a v letu 1976. (pregled dohodkov in izdatkov finančnih načrtov je objavljen v časopisu „Naš čas" dne 21. 1. 77. To gradivo služi kot informacija o virih in porabi sredstev dejavnosti SIKS-a v 1. 1976. Na naslednji seji pa bodo predloženi v razpravo in potrditev zaključni računi dejavnosti SIKS-a za leto 76). 6. Vprašanja delegatov 7. Razno Gradivo za obravnavo 3. in 4. točke dnevnega reda je bilo že priloženo vabilu za 5. sejo obeh zborov skupščine SIKS-a, ki je bila dne 15. 12. 76, vendar zaradi pomanjkanja časa ni bilo obravnavano. Na seji bodo posredovane tudi pripombe iz javne obravnave predloga srednjeročnega načrta in letnih načrtov dejavnosti SIKS-a iz 1. 1977. Predsednik skupščine samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Velenje: TRATNIK DRAGO, s.r. Objavljamo oceno realizacije finančnih načrtov za investicije za leto 1976 iz dejavnosti vodovoda in kanalizacije, pogrebne službe, rekreacijskega centra, plana investicij toplovoda za leto 1976, finančnih načrtov dejavnosti urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč, iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč in cestnega sklada za leto 1976. (gradivo pod 5. točko dnevnega reda). To gradivo služi kot informacija o virih in porabi sredstev dejavnosti SIKS-a za leto 1976. Na naslednjo sejo skupščine SIKS-a pa bodo predloženi v razpravo in potrditev zaključni računi dejavnosti SIKS-a. OCENA REALIZACIJE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA KOMUNALNE DEJAVNOSTI V LETU 1976 ZA VODOVOD IN KANALIZACIJO Investicijski program vodovoda in kanalizacije je realiziran v vseh postavkah razen v izgradnji primarne kanalizacije od Smartnega III. do obstoječega kolektoija L = 0,7 km, ki se prenese v naslednje leto. Predvidena poraba je prekoračena v postavkah - izgradnja napajalnega vod. sistema Šalek-Gorica (hidrofor) 645.151 - izgradnja cevovoda Velenje-Šoštanj 332.005 - 4,8 % prispevek za energetiko 124.263 1,101.419 Predvideni viri so prekoračeni za 770.480 din. Pri programu pogrebne in rekreacijske dejavnosti nista realizirani (oziroma le delno) postavki: - razširitev pokopališča 400.000 - toplifikacija ogrevanja zimskega bazena - delna izvedba 600.000 zaradi nezagotovljenih virov Samoupravne interesne komunalne skupnosti. Nabavo avta-furgona omejujejo veljavni predpisi (uvoz). 1. Vodovod in kanalizacija 1.1. Izgradnja cevovoda Velenje-Soštanj 300 - L = 4,7 km 2.1. Ozonska čistilna naprava 3.1. Izgradnja napajalnega vod. sistema Šalek-Gorica Hidrofor 4.1 Izgradnja primarne kanalizacije od Smartnega III. do obstoječega kolektorja L = 01,7 km 5.1. Izgradnja vodovodne delavnice 6.1. Oprema za najnujnejše poslovanje vodovoda in kanal, odplačilo kreditov 7.1 Pomoč krajevnim skupnostim pri izgradnji vodovodov Skupaj: V tem 4,8 % prisp. za energetiko 2. Pogrebna služba 2.1 Avto furgon 2.2 Mrtvaški oder 3.2 Razširitev [ (po planu SIKS) 4.2 Hladilnica Skupaj: 3. Rekreacijski center 1.3. Aparat za čiščenje bazena 2.3. Odskočna deska (2 kom) 3.3. Sušilci za lase (4 kom) 4.3. Ura za zimski bazen 5.3. Terasa za sončenje 6.3. Igrišče za balinanje (2 stezi) 7.3. Betonska miza za tenis (2 kom) 8.3. Rusko kegljišče 9.3. Toplifikacija ogrevanja zimskega bazena - delna izvedba (po planu SIKS) 10.3. Otroško igrišče Skupaj: Viri financiranja 1. Vodovod in kanalizacija Prenos iz leta 1975 Formirana amortizacija - minimalna - pospešena Prispevki za priključke Ostali viri (prispevek za izgradnjo vodovod, od TE Šoštanj Skupaj: Plan Izvršeno Indeks 6,500.000 6,832.004 105 2,550.000 2,550.000 100 1,950.000 1,943.651 645.151 1,200.000 13.518 11 (Lok. 500.000 500.000 100 644.520 644.520 100 100.000 100.000 100 13.444.520 13,353.107 99 124.263 150.000 20.000 27.211 136 500.000 100.947 20 140.000 45.590 33 810.000 173.748 21 30.000 30.000 100 5.000 5.000 100 10.000 10.000 100 2.000 2.000 100 14.500 14.500 100 22.000 5.400 25 6.000 _ 5.800 — 600.000 45.735 76 54.700 54.700 100 750.000 167.335 - 22 2,100.000 1,500.000 71 1,235.000 2,765.000 1,844.520 5,500.000 13,444.520 1,235.000 2,765.000 3,215.000 5,500.000 14,215.000 100 100 174 100 106 Glede na politiko cen odslej ne bo več mogoče zagotoviti investicijskih sredstev v takšni višini (element cene bo minimalna amortizacija). Formirana amortizacija v letu 1976 Ostali viri (prispevek SIKS) Skupaj: 3. Rekreacijski center Formirana amortizacija v letu 1976 Ostali viri (prispevek SIKS) Skupaj: Celotni viri 170.000 170.000 100 500.000 810.000 310.000 38 150.000 600.000 750.000 150.000 100 150.000 20 15,004.520 14,675.000 98 Izvršeno Posl. sklad Amortiz. 5.135.342,90 - 4.756.740,80 18.000.000,00 500.000,00 28.392.083,70 5.166565,15 OCENA IZVRŠITVE PLANA INVESTICIJ ZA LETO 1976 ZA TOPLOVOD OPIS DOHODKI Amortizacija 1976 Prisp. za priključke 28,00 din/Gcal za razš. reprodukcijo Krediti LB Velenje Krediti OZD SKUPAJ: Črpanje Cevovod Šošt.-Velenje Toplifikacija Bevče Anuitete Oprema Ostalo SKUPAJ: SALDO: Plan 1976 5.000.000 3.600.000 3.920.000 18.000.000 1.000.000 31.520.000 23.000.000 4.000.000 2.660.000 620.000 1.240.000 31.520.000 5.166.565,15 2.680.208,45 558.861,10 23.211,95 3.262.281,50 19.761.228,90 2.752.901,55 3.000.000,00 154.747,55 25.668.878,00 2.723.205,70 1.904.283,65 103.3 143,0 121.4 100,0 50,0 106.5 85,9 68,8 213,5 90,1 14,4 91,8 Kakor je razvidno iz ocene izvršitve plana investicij, so se izvajala investicijska dela predvsem na gradnji novega cevovoda Šoštanj-Velenje in urejevanju primarnega toplovodnega omrežja soseske Šalek-Gorica. REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTA ODBORA ZA UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE VELENJE ZA LETO 1976 l. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. DOHODKI: Plan Saldo iz 1. 1975 Prodaja stavbnega zemljišča v soseski Šalek-Gorica I,II,III Prodaja stavbnega zemljišča v soseski Šalek-II in III Prodaja stavbnega zemljišča v soseski Selo Prodaja stavbnega zemljišča v soseski Zl. in Z2 v Velenju Prodaja stavbnega zemljišča v ostalih soseskah v Velenju Prodaja stavbnega zemljišča v soseski Šoštanj Prodaja stavbnega zemljišča v soseski Podhrastnik-Šoštanj Prodaja stavbnega zemljišča v soseski Šmartno ob Paki Prodaja stavbnega zemljišča v zoningih na deželi Prodaja stavbnega zemljišča v industrijski zoni Velenje Prodaja stavbnega zemljišča v industrijski coni Šoštanj Vračila posojil (negospodarske investicije, PTT) DOHODKI SKUPAJ IZDATKI: Odkup zemljišč, odškodnine, stroški načrtov in urejanje komunalnih naprav 18. Realizacija 2.428.635 2.428.635 20.451.365 28.577.575 1.500.000 - 1.350.000 333.968 830.000 3.777.550 1.130.000 1.642.009 750.000 1.407.823 3.150.000 138.899 3.660.000 1.559.212 2.000.000 - 1.200.000 2.602.044 870.000 1.304.280 650.000 148.370 39.970.000 44.010.365 v soseski Šalek-Gorica v soseski Šalek II in III v soseski Selo v soseski Zl in Z2 v Velenju v sosgski Šoštanj v ostalih soseskah v Velenju v soseski Podhrastnik v soseski Šmartno ob Paki v zoningih na deželi v industrijski coni Velenje v industrijski coni Šoštanj Stroški OD, nadzorov, provizije, nakupov osnovnih sredstev, itd. IZDATKI SKUPAJ 1. 39. 110.000 100.000 810.000 830.000 750.000 530.000 320.000 ,400.000 500.000 200.000 920.000 ,800.000 970.000 13.306.126 107.120 437.334 3.375.644 1.292.482 3.200.334 998.204 1.175.673 570.180 1.989.435 2.782.328 29.234.860 Pogrebna služba Prenos iz leta 1975 140.000 140.000 100 1. Pretežni del dejavnosti urejanja stavbnih zemljišč se je v letu 1976 izvajal v soseski Šalek-Gorica na območju blokovne gradnje (II. faza) in individualne gradnje (I. faza). Na območju II. faze se je vzporedno z gradnjo družbenih stanovanj izvajalo tudi gradnja komunalnih naprav. Na območju I. faze so se izvajala dela pri urejanju toplovodnega omrežja, urejanju električnega napajalnega omrežja in javne razsvetljave. V tem letu se je predvidevala tudi ureditev sekundarnega telefonskega omrežja in zaključek del na cestnem omrežju (asfaltiranje še preostalih cest, ki so še brez asfaltne prevleke). Ker so se dela pri urejanju toplovodnega omrežja nekoliko zakasnila, je bilo sprejeto stališče, da se ureditev sekundarnega telefonskega omrežja in asfaltiranje cest izvede v prvi polovici leta 1977. S tem bo omogočeno da graditelji individualnih hiš pravočasno izvedejo vse potrebne prekope cest tako, da se ne bi kasneje prekopavalo asfaltna cestišča. Za III. fazo soseske je bil izdelan zazidalni načrt, ki predvideva predvsem blokovno gradnjo. Zazidalni načrt je že bil v javni razgrnitvi ter še ni bil potijen na občinski skupščini. Dokler občinska skupščina ne potrdi zazidalnega načrta, ni mogoča priprava stavbnega zemljišča na tem območju. 2. Za območje nad Kidričevo cesto v Velenju (Šalek II in III) so bile izvršene geološke raziskave in naročena izdelava zazidalnega načrta. 3. V soseski Selo se je odkupilo del zemljišča na območju cone za obrtnike. Odkup dela zemljišča je še v postopku. 4. V soseski Zl in Z2 se je oddalo stavbno zemljišče za gradnjo dveh blokov. Na tem območju se je zaključilo z gradnjo komunalnih naprav in zunanjo ureditvijo pri dograjenih stanovanjskih objektih. 5. V Šoštanju investitor gradnje družbenega stanovanjskega objekta ureja tudi zunanjo ureditev pri tem objektu. 6. V soseskah, ki so pretežno že zazidana (Pesje, Konovo, Stara vas), se je gradnja komunalnih naprav izvajala v okviru razpoložljivega denarja. 7. V soseski Podhrastnik se je odkupilo zemljišče za celotno sosesko ter izdelalo vse potrebne načrte za gradnjo komunalnih naprav ter pridobilo potrebna soglasja in dovoljenja. Razpisana m oddana so bila dela za izvajanje komunalnih naprav. 8. V Šmartnem ob Paki je bilo odkupljeno zemljišče in obstoječi objekti zaradi gradnje stanovanjskega bloka z lokali in oddano zemljišče za gradnjo tega objekta. Za Šmartno ob Paki je bil izdelan zazidalni načrt, bil v javni razgrnitvi in čaka potrditve od občinske skupščine. 9. Za zoninge (Ravne, Gaberke, Škale, Podkraj, Topolšica) se je urejala urbanistična dokumentacija in glavni načrti komunalnih naprav. Tako so bili izdelani in potrjeni zazidalni načrti za zoninge: Gaberke, Skale, in Podkraj za ostale pa so zazidalni načrti že v izdelavi. Pričelo se je tudi odkupovati zemljišča po etapah, in sicer v Gaberkah in Skalah. 10. V industrijski coni Velenje II. se je nadaljevalo z ivdelavo načrtov za gradnjo še preostalih potrebnih komunalnih naprav. Izvedle so se tudi prestavitve daljnovodov visoke in nizke napetosti na vzhodnem območju industrijske cone. ..... 11. V industrijski coni Šoštanj je bilo oddano stavbno zemljišče za gradnjo objektov podjetje „Gorenje-Lesna". Saldo v znesku din 13.306.126 je nastal predvsem zaradi tega, ker v letu 1976 ni bilo mogoče urediti vseh potrebnih komunalnih naprav, in sicer: - v soseski Šalek-Gorica I. faza je bilo zaradi zamude pri urejanju toplovodnega omrežja in gradnje hišnih toplovodnih priključkov primernejše, da se je ureditev sekundarnega telefonskega omrežja prestavila na prvo polovico leta 1977 (to predstavlja znesek cca din 4.000.000.-) - zaradi povezave cest na vzhodnem območju soseske Šalek-Gorica I. faza (sistem enosmernih cest) in razširitve zazidave I. faze proti vzhodu je potrebno zgraditi cestno omrežje, omrežje kanalizacije in vodovoda v znesku cca din 2.500.000 - za zunanje ureditve pri obeh blokih v soseski Zl in Z2 v Velenju ter za blok z lokali v Šmartnem ob Paki so investitorji nakazali denar že ob oddaji stavbnega zemljišča, medtem ko se bo sama zunanja ureditev izvajala v letu 1977, ko bodo dokončani stanovanjski objekti (vrednost teh del ocenjena na cca din 2.000.000.-) - za ureditev toplovodnega omrežja v soseski Šalek-Gorica I. faza so organizacije združenega dela nakazale denar, ki pa glede na obseg del ni bil v celoti porabljen itd. REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTA IZ PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNIH ZEMLJIŠČ ZA LETO 1976. DOHODKI: 1. Prenos iz preteklih let na računu dne 31. 12. 1976 Z Dohodki iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč 3. Ostali dohodki: GIP Vegrad vračilo za sodišče 65.258,80 LB avista 107,30 65.366,10 REK Velenje za gospod, karto 4. Anuitete vračilo Elektro Slovenj Gradec SKUPAJ: IZDATKI: 1. Obveznosti iz 1.1975 2. Gradnja in rekonstruk. kom. naprav Šoštanj 3. Javna razsvetljava Velenje 4. Gradnja in rekon. kom. naprav Velenje od tega v Pesju din v Plešivcu 50.000,- 5. Urejanje komunalnih naprav v Šmartnem ob Paki 6. Dotacija za vzdrževanje cest in ulic 7. Načrti, geodetske storitve 8. Pokopališče Podkraj 9. Urejanje toplov. ogrevanja zimskega bazena 10. Investicijsko vzdržev. bazenov pri otr. igrišču 11. Urejanje otroškega igrišča ob Salešk. cesti v Velenju 12. Urejanje parkov in zelenic (prispevke materialnih stroškov — udar. delo) 13. Strokovna služba SIKS-a 14. Rezerva 15. Ostali izdatki: SKUPAJ IZDATKI Saldo 31. 12. 1976 VSEGA: OBVEZNOSTI na dan 31. 12. 1976: TERJATVE na dan: 31. 12. 1976: Finar ;ni načrt 106.823,00 11,893.177,00 Realizacija 106.822,90 14,699.763,90 65.366,10 30.000,00 24.659,00 12,000.000 14,926.611,90 3,000.000,00 2,561.674,85 1,000.000,00 850.000,00 300.000,00 916.451,50 1,600.000,00 3,268.336,05 500.000,00 411.200,90 100.000,00 130.000,00 3,100.000,00 4,873.930,75 200.000,00 60.477,70 500.000,00 - 600.000,00 - 200.000,00 200.000,00 200.000,00 200.000,00 500.000,00 400.000,00 300.000,00 12.000.000,00 12.000.000,00 111.800,00 288.968,00 glej saldo! 423.068,45 14.345.938,20 580.673,70 14.926.611,90 362.595,35 966.433,90 Večji dohodek od planiranega je predvsem zaradi dosledne izteijave zavezancev plačil prispevka za uporabo mestnega zemljišča in to predvsem od organizacij združenega dela. Dohodek iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča je namenjen predvsem za urejanje cest, ulic, hodnike za pešce, pešpoti, javne parkirne prostore, za urejanje zelenih površin za omrežje javne razsvetljave, odvodnjavanje prometnih površin, urejanju otroških igrišč itd. Kakor je razvidno iz finančnega načrta - poglavje „izdatki", se je denar tudi namenil v te namene. Ker se prispevek za mestno zemljišče pobira samo na območjih, ki so zajeta v urbanistični oziroma zazidalni načrt, se tam tudi uporablja. REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTA CESTNEGA SKLADA ZA LETO 1976 l. 2. 3. 4. 5. 4. 5. 6. 7. 10. 11. DOHODKI: Prenos red. pret let na računu 31. 12. 75 DOHODKI v L 1976 Prisp. od taks na motorna vozila in od prodanih gor. Dotacije iz prisp. za uporabo mestn. zemlj. Kredit Ostali dohodki: LB avista sred. SKUPAJ IZDATKI: Vzdrževanje cest in obveznosti 1975 Zimska služba (delno zajeto pod 1!) Vzdrževanje zelenic in nasadov Velenje Čiščenje cest na območju Velenje Vzdrževanje in čiščenje cest ter vzdržev. parkov v Šoštanju Nadzor in ostalo Urejanje cest v nas. GORENJE (pod 1 = 2.700,00 + 450,00 glej Gradnja mostu čez Pako v Paski vasi (kredit!) Gradnja ceste v predoru Šalek (kredit!) Rezerva SDK stroški SKUPAJ IZDATKI SALDO 31. 12. 1976 Fin. načrt Realizacija 45.464,00 45.464,29 3.254.536,00 3.675.386,00 3.100.000,00 4.873.930,75 7.000.000,00 - 1.413,00 13.400.000,00 8.596.194,04 4.698.868,65 3.000.000,00 1.000.893,15 800.000,00 92.449,05 1.100.000,00 1.291.769,25 700.000,00 67.152,70 400.000,00 300.000,00 400.000,00 385.504,85 100.000,00 opombo spodaj! Stran 2 vzdržev. sem.) 1.500.000,00 5.000.000,00 500.000,00 217.017,65 204.979,95 13.374,90 13.400.000,00 8.372.010,15 224.183,89 OBVEZNOSTI na dan 31. 12. 1976: din (Od te vsote znaša obveznost KOC-u Velenje din 509.596,85 za redno vzdrževanje in čiščenje cest in ulic in zimsko službo na teh cestah v mesecu decembru 1976) TERJATVE na dan 31. 12. 1976: din 534.781,95 14.793,20 Viri sredstev te dejavnosti so takse na motorna vozila in od prodanih goriv. Uporabljajo se lahko za vzdrževanje cest in ulic. Ker pa je teh sredstev premalo, se krijejo izdatki iz dotacije iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč. Vendar pa bi glede na stanje cest in ulic in objektov na njih moralo biti več denarja. Iz leta v leto je več cest, predvsem pa ulic, ki jih je potrebno redno vzdrževati - posebno pomembno je to pozimi - sredstev pa ne priteka v sorazmeiju z novimi cestami in ulicami, ki jih je potrebno vzdrževati. Zasedanje delegacij v Šoštanju Na skupnem zasedanju delegacij so v Šoštanju obravnavali predlog programa družbenogospodarskega razvoja občine Velenje za letošnje leto ter sklepati o programu KS — Za uresničitev programa letošnjih del potrebujejo 2,3 milijone din V torek, II. januarja 1977, je bilo v Šoštanju skupno zasedanje članov konference delegatov SIS KS Šoštanja, zbora delegatov KS, delegatov za občin-sld zbor delegatov KS, članov Sveta krajevne skupnosti in članov 10 SZDL Šoštanja, na katerem so obravnavali in razpravljali o predlogu programa družbenogospodarskega razvoja občine Velenje za leto 1977 in razpravljali ter sklepali o programu dela krajevne skupnosti Šoštanj za leto 1977. Pri obravnavi in razpravi o programu družbenogospodarskega razvoja občine Velenje za leto 1977, katerega je pred tem že razpravljala delegacija krajevne skupnosti in sprejela svoja stališča za sejo občinskega zbora krajevnih skupnosti občine Velenje, ki je bila 27. 12. 1976 so v razpravi bile dane še naslednje pripombe, k že sprejetim stališčem delegacije: - Urbanistični program občine Velenje, daje prednost urbanizaciji za Velenje in Topolšico vsled česar bi urbanizacija Šoštanj izpadla, zato je bila postavljena odločna zahteva, da se v program vnese tudi urbanizacija Šoštanja, ker od tega zavisi stanovanjska gradnja, naprava načrtov toplifikarije in ostale komunalne ureditve Šoštanja v programu ni predvidena topli-fikacija Šoštanja čeprav je tu izvor toplotne energije zaradi katere občutijo prebivalci posledice, zato delegati zahtevajo, da se najbolj prizadeti del mesta toplificira - v programu se predvideva cestno povezavo Velenje - Šmartno ob Paki preko Lokovice in Gorenja, delegati menijo, da b5bila ustreznejša rešitev rekonstrukcije ceste Velenje - Šoštanj - Penk - Gorenje z ozi-rom na povezavo iz Črne, Zavodnje, Skale, Gaberje, Ravne, Topolšico, Sv. Florijan in Bele vode, kar naj bi načrtovalci upoštevali v programu ni predvidena izgradnja kolektorja s čistilnimi napravami v Penku, ni predvidenega javnega stranišča in telefonske govorilnice v Šoštanju, kar je bilo predvideno že s prvim referendumom -sprašujejo kdaj se bo ta program izvršil - v programu je predvidena stanovanjska izgradnja 600 družbenih in 220 enodružinskih stanovanj samo na območju Šaleka, Gorice II. in III. ter v Šmartnem ob Paki, ne predvideva pa se izgradnja stanovanj v Šoštanju, ki jih nujno potrebujejo prosvetni delavci in delavci v Šošta-njskih delovnih organizacijah. Predvideti je izgradnjo stanovanj tudi v Šoštanju - v programu ni predvidena elektrifikacija Doma na Slemenu in okolnih kmetij v Šentvidu, ki so bile v času NOB zavetišče partizanov, zato je mnenje delegatov, da bi to moralo biti v programu za 1977 leto - poraba sredstev, s katerimi bo razpolagala SIKS je pomanjkljiva, ker predvideva samo investicije v glavnem le za Velenje - zimski bazen - medtem ko ne predvideva pa nobenih sredstev za kopališče v Šoštanju, ki je nujno popravila in prepleska, za kar je bila podana potreba po krajevni skupnosti in TVD Partizanu - delegati so mnenja, da pri financiranju krajevnih skupnosti ni primeren izraz „pomoč SIKS", kajti SIKS ne daje pomoči krajevnim skupnostim, temveč SIKS le zbira ta sredstva, ki se potem dehjo na krajevne skupnosti, ker so ta sredstva zbrana v krajevnih skupnostih. - Ob upoštevanju danih pripomb se sprejme družbenogospodarski program razvoja občine Velenje za leto 1977. V drugi točki dnevnega reda pa je bil sprejet predlog programa dela krajevne skupnosti Šoštanja, ki ga je pripravil Svet KS za leto 1977 in obsega naslednja dela: - redno vzdrževanje in čiščenje cest, ulic, trgov, vzdrževalna dela, vključno zimska cestna služba, vzdrževanje parkov, nasadov in zele- nic, ter dokončanje lani začetih rekonstrukcij cestnih priključkov ureditev tržnice in tržnega prostora na Prešernovem trgu - ureditev skladišča za orodje in material, ter garderob za delavce delovne skupnosti - sofinanciranje popravila in prepleska kopalnih bazenov in športnih igrišč in stadiona - sofinanciranje dogradnje gasilskega doma in dotacija za dejavnost in funkcionalne izdatke društva - asfaltiranje enega kraka tovarniške poti in odcepa Koroške ceste pri Gregorcu proti Kumru napeljava javne cestne razsvetljave od križišča Koroške in Matija Gubca ceste do odcepa Koroške ceste proti Kumru - vzdrževanje in popravila naprav na otroškem igrišču in pomoč pri izgradnji šolskega igrišča in urejevanja okolja šol - ureditev in dopolnitev cestno prometne signalizacije in parkirišč - nabava osnovnih sredstev, osebni dohodki in prispevki delavcev KS. Program del je tudi vrednoten v višini 2.300.000,00 din, katera sredstva naj zagotovi SIKS in proračun občine. Poleg tega programa je še program iz referenduma za krajevni samoprispevek, ki se po sprejetem programu financira iz samoprispevka. Letos bo tudi SZDL in ZSM organizirala prostovoljne delovne akcije za olepšavo mesta in ureditev okolja kulturnega doma. M.VOLK Kot kaže tudi v Šoštanju komunalna služba ne opravlja najbolje dela. Ko smo se v ponedeljek mudili v Šoštanju, smo opazili na pločnikih kupe neodstranjenega snega, kar nedvomno onemogoča varno hojo po pločnikih. Pa tudi ne vemo, od kdaj je dovoljeno prodajati „suho robo" kar na cesti, kot je to storil prodajalec pred Merxovo Blagovnico v Šoštanju. Mladi najbolj delavni Občni zbor gasilskega društva Šmartno ob Paki — Nov dom je več kot potreben V soboto, 15. januarja, so gasilci iz Šmartnega ob Paki obračunali svoje delo za leto 1976. Iz podanih poročil je razvidno, da društvo ni najbolje opremljeno, a tudi dejavnost ni bila takšna, kot bi morala biti. Najbolj delavni so bili pionirji in mladinci, medtem ko delo s člansko desetino nekoliko peša. V svojih vrstah nimajo toliko žena in deklet, da bi lahko ustanovili žensko desetino. Kje ste dekleta — mladinke? Razveseljivo pa je, da imajo v svojih vrstah veliko mladih, le strokovno jih bo treba usposobiti, nuditi jim tudi več kulturnega in rekreacijskega razvedrila. To pa bo mogoče le takrat, ko bo zgrajen nov gasilski dom, okoli gradnje katerega se je razvila tudi najbolj živahna razprava. Društvo je začelo graditi nov dom pred dvema letoma, predvsem zaradi dotrajanosti starega doma, pa tudi zaradi tega, ker bo na tem mestu zgrajen nov zdravstveni dom. Gasilski dom PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV IN DOPISNIKOV je zgrajen do IV. faze. Že na lanskem zboru so si zadali nalogo, da bo letošnji zbor v novih prostorih, toda žal se ta njihova želja ni uresničila, kajti društvo ni uspelo zagotoviti finančna sredstva. Krajevna skupnost Šmartno ob Paki je v novembru 1976 nakazala 200.000 din sredstev iz referenduma, kar pa je tudi premalo, da bi lahko nadaljevali gradnjo. Gasilci upajo, da bodo za ostala manjkajoča finančna sredstva (skupaj gre za okrog 500.000 din) lahko najeli dolgoročno posojilo pri Ljubljanski banki - podružnici Velenje. Jamstvo za najeti kredit in odplačevanje anuitet pa bi prevzela novoustanovljena interesna skupnost požarnega varstva. Sami bodo seveda vložili vse svoje sile, tudi z udarniškim delom, da bo dom čimprej začel služiti svojemu namenu. Sklep zbora je, da še letos. Upajo na vsestransko pomoč krajanov, saj so jih le ti v dosedanjih prizadevanjih zmeraj podprli. Le tedaj, ko bodo imeli gasilci Šmartnega ob Paki svoj dom, se lahko od njih pričakuje večja dejavnost na področju preventive, strokovne usposobljenosti članstva ter nabave sodobnejše opreme. Dokler pa se bo vsa gasilska dejavnost v Šmartnem ob Paki odvijala v neprimernih prostorih, najeti sušilnici Ere, si res dobre gasilske preventive in dejavnosti ne moremo in ne upamo zamisliti. FRANC KORBAR AKADEMSKI PLES 77 Šaleški študentski klub organizira jutri, 22. januarja v kavarni družbene prehrane Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje 16. tradicionalni akademski ples. Začel se bo ob 20. uri. Študentje za letošnji ples obljubljajo veliko novosti in še več zabave. Kot je že to v navadi, bo najprej program z brucovanjem. Za zabavo bodo skrbeli Fantje treh dolin in humorist Jože Galič. V spodnjih prostorih kavarne bo barsko urejen prostor z odlično moderno glasbo. Vstopnice za 16. tradicionalni akademski ples lahko kupite v prostorih turističnega biroja v Rdeči dvorani. V njihovo ceno je vračunana tudi večerja in aperitiv. MANJ NOČITEV Po podatkih celjske turistične zveze je bilo lani v velenjski občini 25.800 nočitev. Od tega je v omenjenem letu obiskalo Šaleško dolino 19.800 domačih in 6.000 tujih gostov. Če te številke primerjamo z nočitvami v letu 1975, potem moramo, žal, ugotoviti, da je število vseh nočitev v lanskem letu manjše za 16 odstotkov v primerjavi z nočitvami v letu pred tem. Domačih gostov je bilo lani manj za 17 odstotkov, tujih pa za 12. V zyezi s tem so na zadnjem zboru turističnega društva Velenje poudarili, da Velenje nujno potrebuje nove nočitvene zmogljivosti glede na velike nadaljnje možnosti turizma, zlasti zdraviliškega pa tudi poslovnega. ŠPORT TELESNA KULTURA REKREACIJA • STRELJANJE Strelci republiški prvaki V Ptuju je bilo republiško prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Nastopilo je blizu 160 najboljših strelcev. Odlično so se odrezali strelci velenjske strelske družine „Mrož", ki so osvojili ekipno prvo mesto v streljanju s pištolo za mladince ter tretje mesto ekipno člani s pištolo in 3. mesto ekipno mladinci s puško. Med posamezniki je Raj ko Srdič osvojil naslov republiškega prvaka v streljanju s pištolo za mladince. Hinko Bola pa je med člani osvojil 4. mesto. Rezultati — Pištola. Člani — ekipno: 1. Olimpija I. 1475, 2. Olimpija II. 1458, 3. Velenje 1457. Za ekipo so nastopili: Hinko Bola 371, Jurij Mogilni-cki 365, Franjo Žučko 363, Rajko Srdič 358. Posamezno: 1. Tominšek (Ptuj) 376, 4. Hinko Bola 371. Mladinci — ekipno: 1. Velenje 1074, 2. Ptuj 1030. Za ekipo so nastopili: Rajko Srdič 370, Darko Jazbinšek 354, Vinko Trinkaus 350, Miran Svetina 343. Posamezno: 3. R. Srdič 370, 4. Darko Jazbinšek 354, 5. Vinko Trinkaus 350. Puška. Člani - ekipno: 1. Kranj 1470, 2. Kamnik 1468, 3. Olimpija 1458, 4. Velenje 1449. (Rudi Ramšak 365, Dušan Perhač 362, Hinko Bola 363, Hajrudin Pajt 354). Mladinci — ekipno: 1. Kamnik 1090, 2. Škofja Loka 1068, 3. Velenje 1056 (R. Ramšak 358, H. Pajt 352, R. Borovnik 346). Pravico udeležbe na državnem prvenstvu, ki bo v Zadru 29. in 30. januarja je pridobilo 12 Velenjčanov. • KOŠARKA Elektra: Fructal 102:92 (50:45) V 10. kolu slovenske košarkarske lige so Šoštanj čani zabeležili 6. zmago. Tokrat so premagali ekipo Fructala iz Ajdovščine z rezultatom 102:92 (50:45). Košarkarji Elektre so prikazali dobro in učinkovito igro, saj so dosegli več kot 100 košev. Posebno so se izkazali s hitrimi napadi, ki so jih zaključili z lepimi zadetki. Gostje so le v prvem delu bih enakovredni nasprotnik, vendar v nadaljevanju kljub velikemu številu zadetkov niso mogli odvzeti zmage domačinom. Koše so dosegli: Janko Jošt 27, Polovšak 18, Jerič 13, Breznik 12 itd. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva se bosta v Mariboru pomerila med seboj Branik in Elektra za tretje mesto na lestvici, saj imata oba po 12 točk. Na lestvici je v vodstvu moštvo Domžal z 20 točkami pred Dolenjsko 14 in Branikom ter Elektro s po 12 točkami. • ROKOMET Zimsko prvenstvo V dvorani Golovec v Celju se je pričelo zimsko rokometno prvenstvo Slovenije za štajersko področje. V skupini A sodelujejo najboljše rokometne ekipe slovenske lige in prvoligaši Celje. V prvih treh medsebojnih srečanjih so Šoštanjčani zabeležili štiri točke. Dobili so tekmo brez borbe proti Dobovi, premagali so Slovenj Gradec z re- zultatom 22:19 (9:8), izgubili pa so srečanje z moštvom Sevnice 21:13 (8:8). Slovenjgradčani so premagali ekipo Brežic z rezultatom 21:16 (8:8). Prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo 23. januarja. Prvo mesto so si že zagotovili Celjani, za ostala boljša mesta pa bo zanimiva borba. • ATLETIKA Velenjčani najboljši v Celovcu V nedeljo je bil v Celovcu II. zimski kros na katerem je nastopilo blizu 100 tekačev vseh avstrijskih klubov in AK Velenje. Velenjčani, ki so vselej dobrodošli gostje avstrijskim atletom, so se tudi tokrat izkazali, saj so kar v štirih konkurencah osvojili prvo mesto in lepe pokale. Ženske in mladinci so tekli na progi dolgi 6000 m, mlajši in starejši člani pa na 20 km dolgi progi. V ženski konkurenci je zmagala Andreja Šverc 22:02,6 pred tekačico Koroške Anito Klemenjak 23:44,3. Med mlajšimi mladinci je zmagal Bogdan Urh 20:54,8, pri starejših Stanko Miklavžina 19:33,2. V teku na 20 km je bil med mlajšimi člani prvi Ivan Lampret 1.17:17,3,.,. 5. Marjan Hudej 1.19:10,1. V konkurenci članov je zmagal Avstrijec Dieter Millonig (Dunaj) 1.10:43,1 pred Velenj-čanom Josipom Šamu 1.10:54,6; tretji je bil Peter Anič 1.12:04,8, četrti Milan Balek 1.13:48,3; 6. Tone Vede-nik 1.16:35,7. Invalidi - športniki lani uspešni Leto, ki se je pravkar izteklo je bilo pomembno za društvo invalidov velenjske občine med drugim tudi zato, ker je lani poteklo pet let, odkar so začeli organizirano delo na področju rekreacije in športa invalidov ter invalidnih oseb v naši občini. Tako je danes v društvu že več kot petdeset članov, ki se aktivno ukvarjajo s športom, prek dvesto pa tistih, ki se ukvarjajo z rekreacijo. V petih letih so imel-kar 153 tekmovanj, samo v lanskem letu pa nekaj več kot štirideset. Seveda pa društvo ni doseglo uspehov le na področju množičnosti, ampak tudi na področju kvalitete. Njihovi plavalci so med najboljšimi v državi, nekaj odličnih uvrstitev pa so zabeležili tudi na mednarodnem področju. Tudi strelci so med najboljšimi v Sloveniji. Med najbolj množičnimi športi je nedvomno kegljanje, v zadnjem času pa postaja med invalidi aktivno in množično tekmovanje v atletskem mnogoboju, kjer so prav tako med najboljšimi v Sloveniji- Ko so pregledovali uspehe v letu 1976, so se še posebej za- hvalili občinski telesnokulturni skupnosti Velenje z?, razumevanje in finančno podporo, Komunalno obrtnemu centru, saj so jim objekti (bazen idr.) vedno na voljo, Gorenju, atletskemu klubu Velenje oziroma njihovemu trenerju Štajneiju, ki ima veliko zaslug za razvoj atletike med invalidi. Skratka, velenjski invalidi športniki se zahvaljujejo vsem, tudi tozdu tiskarna REK Velenje za koledarje, ki so jim kakorkoli pomagali v lanskem letu. Velenjski invalidi že od leta 1971 prikazujejo svojo dejavnost na občinskih športnih igrah, kjer lahko sodelujejo prav vsi invalidi. Najboljši v letu 1976 so bih v šahu Božo Komljenovič, v atletiki Jože Angelo, v streljanju Hinko Bola in v plavanju Tone Osolnik. Na srečanju invalidov športnikov, ki je bilo zadnjo nedeljo v lanskem letu v prostorih družbene prehrane REK Velenje, je predsednik društva Edvard Centrih podelil najbolje uvrščenim tekmovalcem na občinskih prvenstvih ter na raznih drugih tekmovanjih pokale, diplome in priznanja. I i vabi k sodelovanju zaradi razširitve dejavnosti v novih delov- £ I Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogo- ^ Komunalno obrtni center VELENJE n. sub. o. Koroška cesta 46 TOZD STORITVE nih prostorih in razpisuje prosta delovna mesta: 1. VEC ČEVLJARJEV Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še £ naslednje: — imeti morajo kvalifikacijo in nekaj delovnih izkušenj. Poskusno delo traja dva meseca. 2. VEC DELAVCEV za priučitev v poklic priučenega čevljarja. Poskusno delo traja 1 mesec. jev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. 5 UGODNO PRODAM dnevno sobo. - Maijan Dworak, Tomšičeva 15, Velenje, telefon 851-084. OPREMLJENO sobo išče miren fant, nekadilec, nealkoholik. Informacije Toplovod, telefon 850-462. KOLEGICA IŠČE KOLEGICO ZA smučanje v Tatrah od 29. 1. do 5. 2. - Naslov v uredništvu. REDNI KINO 21. 1. - petek ob 17.30 in 19.30, japonski barvni film ČUDEŽNI KARATE. Režija: Takashi Nomura, Igrajo: Mas Oyama, William Oliver 22. 1. - sobota ob 17.30 in 19.30, japonski barvni film ČUDEŽNI KARATE. 23. 1. - nedelja ob 17.30 in 19.30, japonski barvni film ČUDEŽNI KARATE. 24. 1. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30, ŠTIRJE MUŠKETIRJI - francoski pustolovski film. Režija: Richard Lester. Igrajo: Oliver Reed, Raquel Welch 25. 1. - torek ob 17.30 in 19.30, ŠTIRJE MUŠKETIRJI , - francoski pustolovski film. 26. 1. - sreda ob 17.30 in 19.30, LJUBIM LUISI - ameriški glasbeni film. 27. 1. - četrtek ob 17.30 in 19.30, LJUBIM LUISI - ameriški glasbeni film. KINO DOM KULTURE VELENJE 23. 1. - nedelja ob 10 uri, OTROŠKA MATINEJA -VLAK V SNEGU - jugoslovanski mladinski film. Režija: Mate Relja. Igrajo: Slavko Štimac, Edo Peročevič 24. 1. - ponedeljek ob 20 uri, ameriški ljubezenski film — ZVODNIK. Režija: Elajne May. Igrajo: Charles Grodin, Cibill Shepherd KINO ŠOŠTANJ 22. 1. - sobota ob 16 uri, OTROŠKA MATINEJA -VLAK V SNEGU - jugoslov. mladinski film. Režija-^ Mate Relja. Igrajo: Slavko Štimac, Edo Peročevič 22. 1. - sobota ob 19.30, ameriški ljubezenski film ZVODNIK - Režija: Elajne May. Igrajo: Charles Grodin, Cibill Shepherd 23. 1. - nedelja ob 17. in 19.30, ŠTIRJE MUŠKETIRJI - francoski pustolovski film. Režija: Richard Lester. Igrajo: Oliver Reed, Raquel Welch 26. 1. - sreda ob 19.30, ODRSKE LUČI - ameriška drama. Režija: Charly Chaplin. Igrajo: Charly Chaplin, Claire Bloom 27. 1. - četrtek ob 19.30, LJUBIM LUISI ameriški glasbeni film. Režija: Gene Saks. Igrajo: Lucille Bali, Robert Preston KINO TOLOLŠICA 23. 1. - nedelja ob 15. uri, japonski barvni film ČUDEŽNI KARATE. Režija: Takashi Nomura, Igrajo: Mas Oyama, William Oliver POJASNILO V sporočilu Ljubljanske banke ,,Ne samo v prvih januarskih dneh, kadarkoli lahko pripišete obresti za minulo leto" (NČ, številka 2/77, stran 2) so bile napačno navedene obrestne mere. Dinarska in devizna sredstva občanov obrestuje Ljubljanska banka po obrestni meri: • 7,5 % letno za vloge na vpogled, • 9,5 % letno za vloge, vezane na 13 mesecev, • 10 % letno za vloge, vezane na 24 mesecev. Za neljubo pomoto, za katero pa ni krivo naše uredništvo, se Ljubljanski banki opravičujemo! Uredništvo in uprava „ Našega časa" ZAHVALA Ob izgubi ljube mame, stare mame in sestre TEREZIJE PONGRAClC se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnice Topolšica ter dr. Kopitarju za lajšanje bolečin in skrbno nego v času njene bolezni. Zahvaljujemo se govornikoma tovarišu Jožetu Medvedu in tovarišu Milošu Volku za poslovilne besede, pevskemu zboru ter g. duhovniku za opravljen obred. Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, darovano cvetje ter spremljanje na njeni poslednji poti. Žalujoči: hčerke Milica, Mici in Jožica z družinami ter sestri. Velenje, 11. januarja 1977. ZAHVALA Po dolgotrajni in mučni bolezni smo se tiho poslovili od naše drage mame, stare mame in sestre AVGUŠTINE FRIŠKOVEC rojene Jelen Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v teh težkih dneh. Predvsem zahvala vsem zdravnikom, ki so ji lajšali njeno trpljenje v času hude bolezni, posebno še v zadnjih mesecih. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom se zahvaljujemo za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Enako tudi č.g. duhovniku, pevcem in govorniku. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Marina, sinovi Edo, Ivan in Stane z družinami, sestre Julka, Mici in drugo sorodstvo. ZAHVALA Odšel si od nas zdrav in mlad, v črni jami pa se je zgodilo in nisi se več vrnil. Ostali smo brez tebe, naš dragi mož, ati, sin in brat VLADO BRAJER iz Jenkove 18 v Velenju. Vsem, ki so nam v najhujših trenutkih stali ob strani, nam lajšali bolečino in darovali cvetje, iskrena hvala. Hvala upravi in vsem delavcem REK in Gorenje, govornikom za poslovilne besede, rudarski godbi, pevcem ter duhovniku. Iskrena hvala vsem stanovalcem in prijateljem, posebno pa družini Čepin za vso pomoč. Žalujoči: žena Marija, hčerka Simonca, sin Vlado, oče, mati, bratje in sestra. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice HELENE FIDEJ rojene Očko, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence ter nam stali ob strani v hudi uri. Iskrena hvala pevskemu zboru društva upokojencev in tovarišu Ivu Gorograncu za poslovilne besede ob grobu. Posebno se zahvaljujemo dr. Ivanu Kralju za njegovo požrtvovalno zdravljenje. Žalujoči: hči Tea z družino, sinovi Jože, Stane, Ivan in Rudi z družinami ter ostalo sorodstvo. /O ljubljanska banka ne samo v prvih januarskih dneh, kadarkoli lahko pripišete obresti za minulo leto Vsakdo, ki varčuje, gotovo dokaj dobro pozna vse načine obračunavanja obresti, višino obrestnih mer za različne oblike varčevanja in prav gotovo tudi pozna ugodnosti, ki jih prinaša varčevanje pri Ljubljanski banki. Kljub temu smo se odločili, da vas na kratko seznanimo z obrestnimi merami, po katerih banka varčevalcem obračunava obresti od vloženih sredstev. Dinarska in devizna sredstva občanov obrestuje Ljubljanska banka po obrestni meri: 7,5% letno za vloge na vpogled, 9% letno za vloge, vezane na 12 mesecev, 10% letno za vloge, vezane na 24 mesecev. Če se odločite za vezavo sredstev, vam le-ta prinašajo večje obresti, kar vam daje več možnosti za zadovoljitev vaših potreb in uresničitev vaših želja. Pri sredstvih na deviznih hranilnih računih obračunavamo vse obresti v tuji valuti. V Ljubljanski banki vodimo dinarske in devizne hranilne vloge občanov v elektronskem računskem cetru, zato lahko hitro in natančno izračunamo vse obresti od vloženih sredstev naših varčevalcev. Vsi podatki o obračunanih obrestih za minulo leto so shranjeni v elektronskem spominu in vam jih v banki lahko avtomatično prepišemo katerikoli dan v letu enako natančno in zanesljivo kot v prvih dneh po novem letu. Vsako leto opažamo, da se v prvih januarskih dneh zglasi pri bančnem okencu znatno več občanov kot običajno, ker želijo, da bi jim v banki na hranilne knjižice pripisali letne obresti. Dolge vrste čakajočih so za delavce banke in za občane neprijetne, zato vam svetujemo, da s pripisom obresti počakate nekaj dni, saj vam bomo v banki natančno in zanesljivo vpisali obresti ob prvem vašem obisku. Mimogrede še tole dobro novico, ki vam morda še ni znana! Tudi sredstva na vašem tekočem računu obrestuje banka po enaki obrestni meri kot hranilne vloge na vpogled, to ie po 7,5% letno. LOVSKA DRU2INA SKALE PRI VELENJU obvešča na podlagi 6. odstavka 71. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč vse prizadete, da je pooblaščen sprejemati pismene zahtevke za povračilo škode od divjadi na našem območju Slavko Pocajt, Skale 46, 63320 Velenje. Zahtevke pa lahko dostavljate tudi na naslov: Lovska družina Škale, 63320 Velenje ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi drage žene, mame, hčerke in sestre FRANČIŠKE GLUŠlC rojene Ocepek, se zahvaljujemo vsem, ki so jo imeli radi, jo obiskovali med boleznijo, ji darovali cvetje in jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Zupancu za skoraj triletno nenehno in nesebično pomoč v času njene težke bolezni. Zahvala prim. dr. Dečku in zdravstvenemu osebju bolnice Topolšica za njihovo nego in skrb. Posebno se zahvaljujemo GD Pesje, ki je v tem težkem trenutku priskočilo na pomoč. Iskrena zahvala govornikoma za poslovilne besede in pevcem ZŠAM. Hvala duhovniku za obred m zadnje slovo. ,. ,. . , .... Nadalje se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in ostalim, ki so nam priskočili na pomoč v teh težkih trenutkih. Žalujoči: mož Karel, sin Drago, hčerka Tatjana, mama, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob prerani izgubi drage žene, mame, babice in sestre MARIJE CANČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najhujših trenutkih pomagali in sočustvovali z nami, ji darovali vence in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Posebno hvala dr. Lipovšku, dr. Fijavžu, dr. Dovšku in vsemu zdravstvenemu osebju v Velenju in Topolšici, sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, kolektivu REK Velenje in organizaciji ZZB. Žalujoči: mož Franc, hčerke Elza, Milena, Vlasta, sinova Franc in Jože ter ostalo sorodstvo „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, s.p.o. Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Saleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januarja 1973 naprej. Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v. d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800-601-21420. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev) - Grafična priprava CZP „Dolenjski list" Novo mesto, Tisk CTP „Pravica - Dnevnik" - Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Za „Naš čas' se po mnenju pristojnega organa, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974, ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. z njimi pripravljali akcije, v svojem ogorčenju oziroma obsojanju niso šli predaleč. Tu mislimo na vsebino transparentov, ki so jih imeli na avtomobilih med protestno vožnjo. Vsebina dveh, treh, je bila za delovne ljudi in občane Šaleške doline žaljiva, da ne zapišemo še kaj hujše Nasploh pa se vsiljuje tako? vprašanje, ali je bila pot za rešitev tega problema zgolj v protestu (morda tudi kot posledici pomanjkljive obveščenosti o dejanskih vzrokih), če že toliko govorimo o pomembnosti dogovarjanja in sporazumevanja v naši samoupravni socialistični družbi. Nihče ne more trditi, da v občini Velenje pozabljamo na skrb do narave in člove- kovega okolja. Pa ne samo v okviru občinskih meja. Sicer pa bi, bodi mimogrede omenjeno, tudi Ve-lenjčani lahko protestirali, ko se je septembra lani izlil etilakrilat. Pa Šoštanjčani, ki imajo zaradi največjega termoenergetskega objekta v republiki številne težave (dim in vodni hlapi jim tudi v lepem vremenu dobesedno skrijejo sonce). Ali pa prebivalci Družmirja, ki morajo po desetletjih življenja zapuščati zaradi rudarjenja svoje domačije. Ali pa vsi skupaj zaradi ligreznin, kot posledic odkopavanja lignita, zaradi česar se spreminjajo pogoji za' življenje in delo prav vseh 33.000 prebivalcev Šaleške vdoline... Vprašanje je, zakaj so si ribiči in drugi izbrali tak način protesta oziroma reševanja problema? MARIJAN LIPO VŠEK Pretep v disco clubu Proti petim fantom, ki so na silvestrsko noč v restavraciji na letališču v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu uprizorili pravi vandalski pohod je tožilec vložil tožbo zaradi hujše kršitve javnega reda in miru in nasilniškega obnašanja. Vse se je začelo pravzaprav v petek 31. 12. 1976, ko so ob 19. uri zvečer prišli v disko klub na letališču Iztok Vrtačič, Bojan Gnezda in Milivoje Rado-savljevič in s sabo pripeljali tudi svoja dekleta. Le te pa so kaj kmalu pozabile na svojo družbo in so se priključile skupini Slo-venjgradčanov. No, zaradi tega se ni nihče posebno razbuijal in novoletna zabava je tekla nemoteno naprej. Žal le do polnoči. Med splošnim veseljem ob vstopu v novo leto je namreč Iztok Vrtačič namerno z vinom polil dekle, ki je prišlo na zabavo v njegovi družbi. Pa so skočili fantje iz sosednje občine in je prišlo do pretepa. Padale so pe- Kmalu postal sumljiv »Predstavnik" krajevne skupnosti zbiral prispevke za družine ponesrečenih rudarjev — Dejanje, vredno vsega obsojanja — Ne nasedajte vsakomur, ki potrka na vrata Delavci postaje milice Velenje so v sredo, 12. januarja aretirali Gašperja Zupančiča, 42, iz Čolnišča pri Zagorju ob Savi, brez zaposlitve in brez stalnega bivališča, ki je dan pred tem prišel v Velenje iz Ljubljane. Na postaji milice so namreč v sredo, 12. januarja dobili sporočilo, da neki sumljivi moški zbira prostovoljne prispevke za družine pred nedavnim tragično preminulih velenjskih rudarjev. Miličniki so takoj stopili v akcijo in ga že po nekaj minutah prijeli v bifeju poslovalnice Standard. Odpeljali so ga na postajo milice, kjer je dejanje priznal. Gašper Zupančič je prišel v Velenje 11. januaija zvečer. Pri sebi je imel le 7,20 dinarjev. Za ta denar si je kupil zvezek in svinčnik, da bi s tem .priborom" vzbujal resnejši videz Občanom, na katerih vrata je potrkal, se je predstavil, da je iz krajevne skupnosti Velenje-center desni breg in da v njenem imenu zbira prostovoljne prispevke za družine ponesrečenih rudarjev. Tako je nabral in si prisvojil 310 dinaijev. Gašper Zupančič je star znanec organov varnosti, saj je bil že večkrat kaznovan z zaporno kaznijo. Velenjski miličniki so ga takoj predlagali v upravno kaznovanje sodniku za prekrške, ki mu je zaradi brezdelja in klateštva odredil 45-dnevno zaporno kazen. -V- sti in pepelniki in naši trije znanci so ob številčni premoči ostalih odnesli krajši konec. V pretepu je bil močneje poškodovan Iztok Vrtačič, medtem, ko sta Gnezda in Radosavljevič uspela z avtom pobegniti. Jeza zaradi poraza je bila zanju prehuda. Odpravila sta se v Velenje v Rdečo dvorano iskat pomoč. Tu so se jima_ pridružili Rado Sever, Adolf Štorman in Jože Druks. Že med potjo so se domenili, da bodo pretepli vse, če se jim bo le situacija zdela primerna. Svojo zamisel so tudi uresničili, posledice njihove objestnosti pa niso tako majhne. Naj omenimo le to, da so se resno lotili tudi štirih deklet, da so nekoga od zadaj udarili po glavi, da mu je glava omahnila na mizo in si je zlomil nosno kost, da so prisotnim grozili z odlomljenimi vratovi steklenic. Materialna škoda presega 6.000 dinaijev. Do pretepa je prišlo 1. 1. letos ob 3,45 in je trajal približno .4 minute, končal pa seje, ko je nekdo zaklical, da prihaja milica. Po tem klicu je vseh pet nadebudnežev na vrat na nos pobegnilo v Velenje v Rdečo dvorano in v roke naši policiji. In kaj lahko rečemo za konec? To je prav gotovo dejanje, ki je vredno obsojanja in ki se ne bi smelo več ponoviti. Krivci so res vredni graje in tudi določenih kaznu Postavimo pa lahko vprašanje, ali to kazen zaslužijo le oni, kaj pa tisti, ki so brez potrebe močno pretepli Iztoka Vrtačiča. Ker je odpovedal elektro krmilni sistem, so obstale v Gorenju črpalke čistilne naprave — Strupene odplake soi uničile vse življenje v Paki in Savinji do Celja — Gorenje je že pred leti odštelo za čistilno napravo nad 3 milijone starih din — Brez dogovarjanja in sporazumevanja bo škodo in posledice težko odpraviti ČESTITKE ŠOFERJEM - Člani združenja šoferjev in avtomehanikov velenjske občine so se v soboto zbrali v kulturnem domu v Velenju na proslavi ob njihovem zveznem prazniku, 15. januarju. Članom združenja, ki ima že prek 230 članov, je ob prazniku čestital v imenu skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij in vseh občanov predsednik občinske konference SZDL Jože Veber in jim zaželel čimbolj srečno in varno vožnjo. RAZSTAVA SODOBNE SLOVENSKE GRAFIKE — V knjižnici kulturnega centra Velenje so pretekli petek odprli razstavo sodobne slovenske grafike. Dela razstavlja petnajst slovenskih upodabljajočih umetnikov, kar šestnajst grafik pa razstavlja slikar, grafik in ilustrator Jože Ciuha, ki je bil tudi gost „Petkovega kulturnega večera." Zanimiva razstava bo odprta do 2. februarja, ko bodo v knjižnici odprli razstavo karikatur, slik in grafik Hinka Smrekaija. Tudi čistilna naprava lahko odpove PRVI SAMOSTOJNI KONCERT - V Petkovem kulturnem večeru, 14. januaija se je s samostojnim koncertom predstavila zbranemu občinstvu Pia Planinšec, dijakinja 2. letnika velenjske gimnazije. Na klavirje začela igrati že v prvem razredu osnovne šole, sedaj pa obiskuje 9. razred klavirja. Sprva je igrala tudi na flavto, vendar vsega ni zmogla, zato se je odločila za klavir. Seveda pa flavte ni čisto pozabila, saj nanjo marljivo igra njena sestra, ki sedaj obiskuje osmi razred osnovne šole. Pia še ne ve, za kaj se bo odločila po končani gimnaziji. Pravi pa, da klavirja ne bo opustila. POLDE BIBIČ GOST »PETKOVEGA VEČERA" Kulturni center Velenje je za obiskovalce Knjižnice tudi za nocoj pripravil zanimiv večer. Ob 19. uri bo v „petkovem kulturnem večeru" nastopil slovenski igralec iz Ljubljane Polde Bibič z monodramo Pavleta Luža-na. 25. decembra so, zaradi okvare na čistilnih napravah v tovarni Gorenje, odtekle v Pako večje količine strupenih odplak. Po ugotovitvah ribičev naj bi cianid uničil vse življenje v Paki in Savinji vse do Celja. V litru vode naj bi bilo 15 mg cianida, s čimer je bila za 1.500 krat presežena dovoljena meja. O nastali škodi smo lahko prebrali več podatkov, po zadnjih naj bi se gibala med 5 in 8 milijoni dinarjev. 14. januarja je bila v Žalcu tiskovna konferenca, na kateri so sporočili podatke o vzrokih in posledicah te nesreče. Dan pozneje, 15. januarja, pa je bilo v Žalcu množično protestno zborovanje, ki mu je sledila protestna vožnja ribičev ob strugi zastrupljene Savinje in Pake. GORENJE NI BILO GLUHO V PRIZADEVANJIH ZA ZDRAVO OKOLJE V velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje so, kot je znano, že pred leti uredili čistilno napravo. Zato nas je zanimalo, kako je mogoče, da je sploh prišlo do izliva strupenih odplak v Pako. Med obiskom v Gorenju smo izvedeli, da je tovarna že pred leti za ureditev avtomatskih čistilnih naprav, so ene redkih tovrstnih pri nas, posebej tudi kar zadeva zmogljivost, odštelo nad 3 milijarde starih dinarjev. Tolikšna sredstva so dali zavestno, s poglavitnim namenom, da zaščitijo okolje, tako okolje delavcev kot občanov. Zmogljivosti čistilne naprave so tolikšne, da v normalnih razmerah .li mogoče, da bi prišlo do zastrupitve Pake. Naprava pa je, kot se vse pogosteje kaže, vendarle naprava, ki lahko tudi odpove, zataji. V takem primeru, in to je bilo tudi 25. decembra, pa so posledice hude. Po besedah direktorja TGO Gorenje Velenje, Slavka Geratiča, je 25. decembra odpovedal elektro krmilni sistem. Črpalke, ki prečrpa-vajo zastrupljene vode v dekontami-nizacijske rezervoarje, so obstale. Zaradi zvišanega pritiska so odpadne vode zalile strojnico. Strupene odplake so se pomešale z že razstrup-ljenimi in odtekle v Pako. Napako so odpravili še isti dan, vendar so strupeni cianidi, ki so odtekli v Pako, že opravili svoje. V zadnjih dneh decembra so v Gorenju sanirali čistilno napravo. Pri sanacijskih delih so sodelovali tudi republiški vodnogospodarski inšpektoiji ter tudi drugi strokovnjaki, saj je bilo treba z deli pohiteti. 3. januarja je čistilna naprava, ki zadošča potrebam Gorenja, že obratovala. POTREBNO JE DOGOVARJANJE IN SPORAZUMEVANJE V pogovoru z generalnim direktorjem sozda Gorenje Ivanom Atel- v Pako strupene odplake. Vendar pa temu posegu v naravo in človekovo okolje ni - kot kaže - botrovala brezbrižnost ali celo malomarnost. Tudi najsodobnejša naprava lahko odpove. In tako je tudi bilo 25. decembra Zakaj v Gorenju, ko se je pokvarila čistilna naprava. Sicer pa imamo strokovnjake in organe, ki morajo povedati, zakaj je do izlitja strupenih odplak v Pako prišlo. Razumemo prizadetost ribičev iz Savinjske doline, pa tudi drugih, ki jim ni vseeno, v kakem okolju živimo in bomo živeli. Vprašanje pa je, če ribiči in vsi, ki so skupaj ZLATA VRTNICA ZA JOŽETA VANOVŠKA -Ko je posebna komisija Turistično-olepševalnega društva Velenje ocenjevala najlepše urejeno okolico hiš v letu 1976, ni imela lahkega dela, saj je v Velenju veliko občanov, ki so okolico hiše — zelenice in vrtove spremenili v prave parke. Pa vendar. Okolica hiše Jožeta Vanovška s Koroške ceste v Velenju, ki je sicer vrtnar, je bila najlepša. Zato je Jože Vanovšek zasluženo prejel plaketo Turističnega društva — zlato vrtnico iz rok članice upravnega odbora društva Branke Mravljak. RIBIŠKI PROTEST - Kolona kakih 40 osebnih avtomobilov s prižganimi lučmi, številnimi izpisa nimi gesli ter z več megafoni, kije v soboto opol dne vozila skozi Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje, je s trobljenjem siren protestirala zoper zastrupljanje voda in onesnaževanje okolja. Naš dežurni novinar je motorizirane „protestnike" ujel v objektiv v bližini Gorenja. Mol vožnjo po Velenju so vozniki motornih vozil vrgli nekaj izpisanih protestnih gesel... Sivino sobotnega opoldneva, pomešano s plesom snežink, je pretrgala kolona motornih vozil s prižganimi lučmi Za takšne vremenske prilike to ne bi bila nobena posebnost. Tokrat pa je bila. Kakih 40 avtomobilistov, morda kateri več, ali pa tudi manj, je tudi po naši občini z javno manifestacijo izražala „protest zoper industrijsko brezbrižnost", „zoper nezaslišan primer, ki ga pravzaprav nobeno ogorčenje ne bi moglo dovolj zasluženo in pošteno obsoditi", kot smo lahko prebrali. Protestirali so zaradi množičnega uničenja življa pred novim letom v Paki in Savinji, kot posledici okvare na čistilnih napravah v Gorenju, zaradi česar so odtekle škom in direktorjem TGO Slavkom Geratičem smo tudi izvedeli, da znatna sredstva, ki jih je Gorenje vložilo v izgradnjo čistilnih na- 1 prav, prav gotovo tudi v praksi dokazujejo resnično veliko željo Gorenja za čisto, zdravo okolje. V Velenju se zavedajo odgovornosti za nastalo škodo in jo bodo> tudi povrnili. Zatrjujejo pa, da je mogoče te, pa vse druge probleme,, najuspešneje in najhitreje reševati z dogovaijanjem in sporazumevanjem. Tega pa je bilo v primeru onesnaženja Pake in Savinje 25. decembra lani prav gotovo premalo. Do 17. januarja opoldan so le člani Ribiške družine Šoštanj napovedali obisk v Gorenju z namenom, da se dogovorijo o posledicah škode ini njihovem povračilu ter da se na kraju samem tudi prepričajo, kako je: prišlo do izliva strupenih odplak v Pako.