DOLENJSKI GOZDAR
letnik XIX	av9ust 1982
glasilo delavcev gozdnega gospodarstva novo mesto
št. 7
Z učinkovitostjo in lepim vremenom smo presegli plan
--------------—--------—— -----------------------------~----- za 39 odstotkov več, prodali pa
Poročilo o poslovanju gozdnega gospodarstva Novo	42.089 m3 lesa, to je za 50
mesto v prvem polletju 1982 — Uspeh v prvem polletju je	odstotkov več kot lani. Zaloge
boljši, kot smo načrtovali — Ugodno vreme in večja v zasebnem sektorju so bile učinkovitost pri sečnji in odkupu lesa	večje za 44 odstotkov.
Tudi v drugem četrtletju smo dali 75.811 m3, kar je za 41 Ob ugodnem vremenu je na načrte proizvodnje presegli, kar	odstotkov več kot v primerjal-	večji obseg proizvodnje vplivala
je prispevalo k ugodnemu	nem obdobju preteklega leta.	tudi večja učinkovitost, pred-
finančnemu uspehu. Tako smo	Ob večji prodaji smo zmanjšali	vsem pri sečnji in spravilu lesa.
v družbenem sektorju posekali	zaloge za 13 odstotkov.
74.207 m3, kar je za 10 odst. V zasebnem sektorju smo z S tako proizvodnjo smo pri-več kot v enakem obdobju lani.	lastnimi delavci in z odkupom	dobili 536 milijonov din celot-
Iz družbenih gozdov smo pro-	pridobili 46.770 m3 lesa, kar je	nega prihodka, kar je za 60
odstotkov več kakor lansko leto in predstavlja 57 odstotkov letnega plana.
Materialni stroški naraščajo hitreje
Materialni stroški so naraščali hitreje od celotnega prihodka in njihov indeks znaša 169 (56 odstotkov letnega plana). V materialnih stroških so zajeti tudi stroški odkupa in znašajo 100 milijonov din. V lanskem polletju smo izdali za odkup lesa 59,591.120 din. Iz tega je razvidno, da predstavljajo stroški odkupa v materialnih stroških v obeh obdobjih 46 odstotkov. Materialni stroški so naraščali hitreje od celotnega prihodka predvsem zaradi večjih stroškov za gorivo in za popravilo ter vzdrževanje osnovnih sredstev v letošnjem letu.
Več amortizacije
Amortizacijo obračunavamo letos po novem zakonu o amortizaciji osnovnih sredstev. Po tem zakonu so določene nove amortizacijske stopnje, ki so znatno višje od prejšnjih. Tako znaša obračunana amortizacija blizu 19 milijonov din, kar je kar za 119 odstotkov več kot lansko leto oz. 52 odstotkov letnega plana.
Dohodek kot rezultat celotnega prihodka materialnih stroškov in amortizacije znaša v
Na krivenčastem in vejnatem deblu je orodje za delo v gozdu. Na „viharniku” ob logamici na Planini je zbrano naslednje orodje: krampica, motika, motikice, vejnik ročna žaga robidnica, ročna žaga amerikanka, motorna žaga, leseno kolo vprežnega voza, zavorna veriga („rajs”) za pod sam, navadna sekira, sekira cepilka, razni klini, rezibiiki za držanje („maklanje”) celuloznega lesa, e številčno kladivo („kolobroj”), razni bati za cepljenje lesa, naprava zatrusenje navadne žage, žaga v jarmu za razžagovanje pragov m desk, kotliček za kuhanje hrane na prostem, čelada, cepin (kljunača), izrabljena drsna valčka, po katerih je drsela traktorska vlečna vrv. Orodje so pomagali zbirati delavci tozda Črnomelj in z zbiranjem še nadaljujejo. (Foto: J. r.)
prvem poletju letos 299 milijonov dinarjev in je za 52 odstotkov večji od lanskoletnega. Doseženi dohodek znaša 56 odstotkov letnega plana. Iz dohodka se poravnajo obveznosti, kot so biološka amortizacija, renta, dejavnost skupnih služb, zavarovalne premije, bančne obveznosti, stroški plačilnega prometa, različni prispevki glede na izplačilo in obračun osebnih dohodkov in podobno. Te obveznosti znašajo 108 milijonov din, to je za 49 odstotkov več kot lani oz. 52 odstotkov načrtovanega.
Osebni dohodki so se povečali za 38 odstotkov
Po poravnavi obveznosti iz dohodka nam ostane čisti dohodek, ki ga delimo na osebne dohodke in na sklade. Čistega dohodka je bilo 192 milijonov din (54 odstotkov več kot lani oz. 62 odstotkov plana). Za osebne dohodke smo namenili 85 milijonov din ali 38 odstotkov več kot lansko leto. S takim izplačilom osebnih dohodkov smo nekoliko prekoračili družbeni dogovor o razporeditvi dohodka in osebnih dohodkov, ki dovoljuje najvišjo možno rast 31,55 odst. Prekoračenje je nastalo predvsem zaradi večje proizvodnje in s tem večjih osebnih dohodkov.
Za sklade nam je ostalo 106 milijonov din, kar je za 69 odstotkov več kot lani. Razdelitev na poslovni sklad, rezervni sklad in na sklad skupne porabe je med letom samo začasna.
Vse to kaže, da smo tako količinsko kot finančno dosegli v prvem polletju zelo ugodne rezultate. Ti rezultati so doseženi v vseh tozdih in tokih, razen v tozdu Transport in gradnje, kjer so zaradi sezonskega značaja dela in rekonstrukcije peskokopa v Soteski rezultati slabši.
MILAN DRAGIŠIČ, dipl.
oec.
i a.
Poslovni uspeh Gozdnega gospodarstva
Zap. št.	Elementi	35 Skupaj	'"OT Novo mesto	ToZd ' Straža		TOZD ‘ Podturn	TOZD Črmošnjice	TOZD Črnomelj
1.	Celotni prihodek	535.796.165, 40	55-037.460,60	67.532.141,70	74.919.127,00	40.542.452,30	37.262.490,25
2.	Materialni stroški	217.438.689,12	18.0?7-315:30	18.210.448,95	13.734.440,45	9.284.827,40	9.474.402,90
3-	Amortizacija	18.902.265,00	2.389.903,00	2.287.271,00	2.197.103,00	1.917.083,00	1.725.582,00
4.	Dohodek /1-2-3/	299-^55-209.28	34.560.242,30	47.034.421,75	53.987.586,55	29.360.536,90	26.062.505,35
5-	Obveznosti iz dohodka	107.835.677,15	11.103.985,75	16.613.228,35	19.976.622,65	11.430.580,15	8.736.689,15
6.	Čisti dohodek	191.619.732,13	23.456.256,55	32.621.193,40	39.ol0.96l,90	17.909.956,75	i7.328.Ol6.2O
7.	Za osebne dohodke	85.423.628,90	10.341.035,80	11.063.450,95	12.651.460,65	7.895.668,00	11.431.017,90
8.	Za sklade /skupaj/ 6-7	106.196.103,23	13.115.220,75	21.557.762,65	26.359.501,25	10.016.288,75	5.896.998,30
9- 10.	Izguba Za rezervni sklad	6.858.860,49	364.006,05	1.175 860.55	1 474.689,60	733-513,60	651.562,65
11.	Za poslovni sklad	84.103.5^5.29	10.925.482,60	19.119.588,50	23.656.59s.15	8.605.975,05	6.196.952,55
12.	Za sklad skup.porabe-prosti del	11.406.798,10	770.000,00	728.000,00	714.000,00	532.000,00	672.000,00
13.	Za sklad skup.porabe-stanovanjski del	3.826.899,35	555.732,10	536.293,60	516.213,50	342.800,30	378.483,10
14.	Povprečno štev.zaposlenih	735		110	104	102	76	96
15-	Povprečni neto OD	14.238	13.271	14.051	13.934	14.496	14.020	,
Zap. st...	Elementi	TOZb Trans.in grad.	ToZE“ vrtnar.in hort.	ToiT Novo mesto	TOK Črnomelj	TOK	DSSS
1.	Celotni prihodek	63.327.675,60	13.693.029,25	95.OO9.853.lO	57.528.911,05	27.613.599,85	23.729.622,90
2.	Materialni stroški	24.376.721,11	6.808.350,71	63.659.870,00	36.370.851,50	15.140.380,20	4.291.080,60
3-	Amortizacija	5.903.010,00	257.163,00	203.98?,00	327.330,00	464.928,00	1.227.906,00
4.	Dohodek /1-2-3/	13.047.744,29	6.627.515,56	31.146.001,10	22.829.729,55	11.808.291,65	18.210.636,30
5.	Obveznosti iz dohodka	5.447.691.10	2.225.294,20	16.330.769,30	9.256.692,95	5.913.635,20	2.982.487,85
6.	Čisti dohodek	7.600.053,19	4.202.221,34	16.795.231,30	13.573.036,60	5.894.656,45	15.223.148,45
7.	Za osebne dohodke	7.079.381,10	3.688.799,65	6.095.795.65	4.162.414,00	3.233.873,60	7.980.732,20
8. 9.	Za sklade /skupaj/ 6-7 Izguba	52O.672.O9	713.421,89	0.699.635,85	9-410.622,60	2.660.783,05	7.267.616,25
10.	Za rezervni sklad	153-939,79	160.687,90	778.650,00	570.763,25	295.207,30	_
11. 12.	Za poslovni sklad Za sklad skup.porabo-	“	127-935,29	7.252.954,55	8.416.135,15	2.005.923,45	-
13.	prosti del Za sklad skup.porebe-stanovanjski del		252.000,00	378.000,00	280.000,00	217.000,00	6.863.798,10
		366.732,30	172.798,70	289.831,30	143.744,20	142.652,30	383.618,15
14.	Povprečno štev.zaposlenih	65		36	54	40	31	61
15.	Povprečni neto OD	15.097	12.892	14.610	13-299	14.546	16.964
Uspeh v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in planom za 1982
Zap, št.	Slementi	Doseženo od 1.1.81-30.6.81,	Plan 1982	Doseženo od 1.1.82.-30.6.82.	Indeks dos.82/81	82/ol.	
1.	Celotni prihodek	334-. 139.4-58,06	939.o47.98o,oo	535-796.163,40	16o	57
2.	Materialni stroški	128.382.739,78	389.615.4oo,oo	217.438.689,12	169	56
3.	Amortizacija	6.649.245,oo	36.317.11o,oo	18.9o2.265,oo	219	52
4.	Dohodek /1-2-3/	197.1o7.473,28	531.115.47o,oo	299.455.2o9,28	152	56
5.	Obveznosti iz dohodka	72.4o9*7o3,oo	2o6.114.740,00	107.835.477,15	149	52
6.	Čisti dohodek /4-5/	124.697.770,28	3o7-000.730,00	191.619.732,13	154	62
7.	Za osebne dohodke	61.988.818,95	184.471.815,oo	85.423.628,90	138	46
8.	Za sklade /6-7 ali lo+ll+ 12+13/	62.708.951,33	122.528.915,00	I06.196.1o3,23	169	87
9.	Izguba	-	-	-	-	1
lo.	Za poslovni sklad	50.133.234,93	87.256.018,00	84.1o3.545,29	168	96 7
11.	Za rezervni sklad	4.424.o55,95	12.152.873,oo	6.858.860,49	155	56
12.	Za sklad skupne porabe prosti del	4.938.574,05	lo.39o.959,oo	ll.4o6.798,lo	231	llo
13.	Za sklad skupne porabe-stanov.del	3.213.o86,4o	12 729.o65,oo	3.826.899,35	119	30
14.	Povpreč.štov.zaposlenih	723	73o	735	lo2	lol
15.	Povprečni neto OD	11.355	14.886	14.238	125	96
16. Izpl.sred.skupne porabe-prosti del
Povprečni neto OD v I. polletju 1982
	Obracubani neto OD	Boleznine	Skupaj	št.zap. na p.ur	Pov.neto OD I.pol.81	Pov.neto OD ln-I.pol.82. deks	
TOZD NOVO M5ST0 STRAŽA PODTURN CRMOŠNJICI ČRNOMILJ GRADNJI VRTNARSTVO	8.128.242,2o 7.822.683,30 7.598.o51,o5 6.o26.38o,85 7.797.844,oo 5-4o3-537,55 IN H. 2.517.276,45	312.211,9o 439-426,85 428.194,25 323.o51,oo 277.411.50 121.836.50 35.361,3o	8.440.454,lo 8.262.11o,15 8.o26.245,3o 6.349.431,85 8,o75.255,5o 5.525.374,05 2.552.637,75	I06 98 96 73 96 61 35	■ 10.792 11.052 11.9o7 10.752 lo. 5oo 12.557 I0.831	. .13.271 14.051 13.934 . 14.496 14.02o 15.o97' 12.892	123 127 117 135 134 12o 119
TOK NOVO M 3TO ČRNOMILJ TREBNJI1	4.273.558,60 2.929.467,95 2.363.o57,o5	1o9.59p,75 1o2.656.05 80.7I0,3o	4.383.149.35 3.o32.124,oo 2.443.767.35	5o 38 28	12.646 11.119 10.736	14.610 13.299 14.546	114 12o 135
DSSS	5.6o7.o95,4o	92.683,5o	5.699.778,90	56	14.437	16.964	118
SKUPAJ:	60.467.194,4o	2.323.133,90	62.79o.328,3o	735	11.355	14.238	125
Sindikalna organizacija je od 19. do 21. junija priredila izlet prek Novega Sada in Subotice do Budimpešte; udeležilo se ga je 34 delavcev. Vsak udeleženec je prispeval tisoč din, plačati pa sije moral tudi kosila.
28. junija smo pričeli z izmero drevja (klupiranjem) v enoti Poljane. Naš taksator projektant, inž. Dular, ima sedaj obilo
Kratke novice iz tozda Gozdarstvo Podturn
dela. Vsako jutro se zbere pred upravno stavbo našega tozda kar 27 merilcev. Razdeljeni so v 3 skupine, ki jih vodijo vodiči Joško Fink, Ivan Plut in Saje. Prva skupina odhaja na delo že ob 5.30. s kombijem, naslednja ob 6. uri z avtobusom in zadnja ob 6.15 spet s kombijem. Vseh trojk (zapisnikarca in dva klu-panta) je devet. Premerili bodo drevje na površini 1100 hektarov. Zapisnikarce so srednješolke, drevje pa merijo naši dijaki, ki obiskujejo srednjo usmerjeno šolo za gozdarje v Postojni.
Zadnji dan meseca junija je sporazumno prekinil delovno razmerje traktorist Marjan Pečak iz Bušinca. Preselil se je v Prekmurje, kjer bo delal kot sekač.
4.	julija je bila na jasi ob Vinski cesti proslava 40-letnice partijske konference na Cinku (podrobnosti so opisane na drugem mestu).
7.	julija si je nekaj opravljenih gozdnogojitvenih del v revirju Rampoha ogledal inšpektor Kruljac.
SLAVKO KLANČIČAR, dipl. ing.
Zahvala
Sindikatu, delavcem skupnih služb, vsem sodelavcem in prijateljem se najlepše zahvaljujem za priznanje, ki so mi ga dali in izrekli ob odhodu v pokoj. Zahvaljujem se tudi za prejeto darilo, ki sem ga zelo vesel, saj mi bo trajen spomin na skupnost, v kateri sem živel in delal dolga leta. Ne najdem besed, s katerimi bi izrazil vso toplino, ki sem jo čutil ob slovesu. Zagotovo pa vem, da bo ta trenutek zame nepozaben in se ga bom spominjal še dolga leta.
Vsem delavcem GG pa želim še nadalje veliko uspešnega dela, ki ga bom s ponosom vedno spremljal.
PETER GERSIČ
Novice iz obrata za transport in gradnje
Od 24. julija naprej poizkusno obratuje odbiralnica peska v kamnolomu v Soteski. Poizkus sta vodila dva monterja iz podjetja Slovenija ceste—Tehnika in ugotovila manjše napake pri prenosnih trakovih. Čeprav je pri gradbenih delih, ki jih opravlja zasebni gradbenik, nekaj zamude, bomo pesek začeli prodajati v začetku avgusta. Prednost nove odbiralnice je pridobivanje peska različnih debelin in pa večja zmogljivost. V ugodnem vremenu bo pridobljenega od 25 do 30 m3 peska v eni uri. V kamnolomu bo stalno zaposlenih pet delavcev (delovodja, elektrotehnik, blagajnik, nakladalec; pomožni delavec), občasno pa eden. Z miniranjem, ki smo ga opisali v eni prejšnjih številk Dolenjskega gozdaija, je pripravljenega dovolj peska do zime. Pozimi bodo delavci vrtali za prihodnjo sezono in poleti oddajali pripravljeni pesek za posipanje cest.
Pred dobrim mesecem smo dobili nov 12-tonski buldožer TG 110. Po uspelem popravilu tovarniške napake sedaj dela tudi 16-tonski buldožer TG 140, ki smo ga kupili lani. Za učinkovitejše delo bi bilo potrebno pridobiti še nekaj kom-
presorjev, ki pa jih na domačem trgu ni moč dobiti in jih bo treba uvoziti.
Letos gradita ceste dve skupini, eno sestavljajo delavci iz Bosne, v drugi pa so domačini. Prva, ki jo vodi delovodja Alojz Jurečič, vodja skupine pa je Sead Mujakič, šteje deset delavcev in gradi cesto Kot-Lahinja, druga pa odcep s podhoške ceste do Pogorelškega križa. Delovodja drugega gradbišča je Jože Špelko, vodja skupine pa Tone Zupančič.
Dobili smo 2.500-litrsko avtomobilsko cisterno za dovoz diesel goriva, kar bo poenostavilo in pocenilo oskrbo gradbenih strojev.
Greder za vzdrževanje cest se dobro obnese. Z njim dela vseskozi Tone Murn. Obrat za transport in gradnje zaračunava gozdnim obratom za delo gre-deija po 1.450 din na uro.
Naši kamioni povečini zmorejo zvoziti iz gozda ves posekani les. Nekoliko v zaostanku so le v toku Črnomelj. Ne uspe pa nam zadostiti potrebam Novo-lesa, kjer je stalnega dela za dva kamiona. Brez težav pri prevozu le ne gre. V mehanični delavnici pri Novolesu, za katere gradnjo je prispevalo tudi gozdno gospodarstvo, ne more-
Na Planini so pred kratkim postavili spomenik gozdnim delavcem. Ob kipu stoji Pero Perovič, ki je spomenik izdelal, (Loto: J. P.)
jo dovolj hitro ustreči našim potrebam, pa čeprav nekaj popravil opravimo še pri Pionirju, Agroservisu v Novem mestu in Integralu v Črnomlju. Okvar na tovornjakih je res precej. Nedavno je bilo v delavnici naenkrat kar osem tovornjakov. Kje so vzroki za tako veliko število okvar? Slabo vzdrževanje, preobremenjevanje, razdrte ceste ali celo malomarnost? O tem so se spraševali tudi člani strokovnega sveta na zadnjem sestanku. Za tehten odgovor se bo pač treba potruditi, če želimo povečati učinek in zmanjšati stroške prevozov.
Letos smo nanovo zaposlili šest šoferjev, ki bodo morali na tečaj za upravljanje z dvigali v Postojno.
Zaradi novih cen goriva, ki se je podražilo za 19,4 odstotka, in zaradi večjih osebnih dohodkov se bodo povečale tudi cene prevozov.
Razveseljivo je, da vozniki tovornjakov vse več uporabljajo prikolice. K temu je prav gotovo pripomoglo spodbudno nagrajevanje.
Projektanta pripravljata načrte za gradnjo cest v prihodnjem letu, obenem pa zbirata podatke za območni gozdnogospodarski načrt.
Gradbinci se boje pomanjkanja razstreliva. Menda bo moralo GG prispevati devize za uvoz potrebnih kemikalij.
D. K.
Sklepi samoupravnih organov
Novo izvoljeni odbor stanovanjskega sklada je na prvi seji 26. julija 1972:
izvolil Milana Dragišiča, dipl. oec., iz delovne skupnosti za predsednika odbora, in Jožeta Pečaveija iz tozda Straža za njegovega namestnika.
Na priporočilo delavskega sveta gozdnega gospodarstva, sindikalne konference in družbenega pravobranilca samoupravljanja je odbor sprejel predlog, da delavski sveti tozdov in tokov iz sredstev stanovanjskega sklada odobrijo vsakemu izmed spodaj navedenih prosilcev po 30.000 din posojila za gradnjo oziroma adaptacijo stanovanjske hiše. Če delavski sveti ugotovijo pri katerem izmed delavcev še posebne socialne razloge, lahko odobrijo tudi večje zneske iz sklada skupne porabe svoje temeljne organizacije.
V razpisanem roku so prošnje vložili:
1.	Nikola Poplašen, tozd Črnomelj
2.	Pejo Davidovič, tozd Črnomelj _
3.	Ivo Šabič, tozd Črnomelj
4.	Želko Abramovič, tozd Črnomelj
5.	Jakov Poplašen, tozd Črnomelj
6.	Stipe Davidovič, tozd Črnomelj
7.	Ivo Poplašen, tozd Črnomelj
8.	Pero Aščič, tozd Črnomelj
9.	Vinko Dujič, tozd Črnomelj
10.	Nedeljko Jerenič, tok Novo mesto
11.	Savo Jerenič tok Novo mesto
12.	Ivo Davidovič, tozd Črmošnjice
13.	Mijo Kokalovič, tozd Črmošnjice
14.	Hasan Mujakič, tozd Transport in gradnje
15.	Seat Mujakič, tozd Transport in gradnje
16.	Junus Maroslič, tozd Podturn
17.	Stipe Grgič, tozd Podturn
18.	Milka Bjelajac, tozd Podturn
19.	Dragan Došenovič, tozd Podturn
Odbor je sklenil, da se pri Beograjski banki veže za eno leto 3,000.000 din neporabljenih sredstev stanovanjskega sklada, ki so bila namenjena za nakup družbenih stanovanj. Denar ni bil porabljen, ker na trgu ni naprodaj dovolj stanovanj.
Na prvo sejo po izvolitvi se je 28. julija 1982 sestal odbor za izobraževanje in štipendiranje.
Odbor je za predsednika izvolil Jožeta Radeta iz tozda Črnomelj, za namestnika pa Janeza Jereba iz tozda Novo mesto.
Na razpis za 22 kadrovskih štipendij je prispelo 57 prošenj (samo za družboslovno ekonomsko šolo je na eno razpisano štipendijo vloženih 26 prijav).
Štipendije so bile razdeljene le za srednje usmerjeno izobraževanje, za fakultete pa bodo v septembru.
Štipendije so dobili:
za usmeijeno gozdarsko šolo v Postojni:
prvi letnik:
1.	Robert Vidervol, Črnomelj
(Nadaljevanje na 4. str.)
Ukrepi za zaščito družbene imovine
Druga seja delavskega sveta je bila 15. junija
Pomembnejši sklepi in ugotovitve
Delegati GG so na seji delavskega sveta 15. 6. 1982 sklepali o ukrepih za zaščito družbene imovine v delovni organizaciji. Ugotovili so, da se je gozdno gospodarstvo zlasti zadnja leta pospešeno razvijalo. Od ročnega dela s cenenim orodjem je prešlo na dokaj visoko tehnično opremljenost. V gozdu uporabljamo motorne žage, traktorje, sodobno opremljene kamione, stroje za nakladanje lesa, gradbene stroje, avtobuse in kombije za prevoz delavcev, osebne avtomobile ter druge tehnične pripomočke za lažje in racionalnejše opravljanje dela. S temi sredstvi upravljajo primerno usposobljeni ljudje, vendar so do upravljanja, vzdrževanja in čuvanja različno razpoloženi.
Delavci gozdnega gospodarstva upravljajo z naslednjimi delovnimi sredstvi:
23 kamioni 49 traktorji 52 kombiji 6 avtobusi 25 osebnimi vozili 6 nakladalniki 10 gradbeni stroji 382 motornimi žagami
Skupna vrednost vseh strojev znaša 121,516.000 din. S temi sredstvi upravlja 370 delavcev.
Ker upravljanje s temi sredstvi ni vedno zadovoljivo, so delegati sprejeli naslednje ukrepe.
— Vodenje in izpolnjevanje predpisanih listin, kot so potni nalog, strojni list, kontrolna knjiga je obvezno. To bodo kontrolirali vodje in pomočniki TOZD in TOK ter strokovni delavci DSSS.
— Tozdi in toki naj določijo mesta za parkiranje vozil in gradbenih strojev, ko ne delajo, tudi takrat, kg gre za posamična parkiranja vozila. O tem obvestijo voznike oziroma upravljalce strojev, splošno službo GG in področno postajo LM.
— Tozdi in toki naj proučijo način shranjevanja motornih žag na svojem področju in o tem obvestijo splošno službo GG. O tem naj poročajo na eni prihodnjih sej CDS.
— Navodila o vzdrževanju in preizkušanju vozil in strojev so obvezna, zato je potrebno vedno vzdrževati in potrjevati
brezhibnost tovornjakov in avtobusov.
- Vpeljati je treba redne servisne preglede tovornih in osebnih vozil ter gradbenih strojev.
— Uveljaviti je doslednejšo disciplino med vozniki tovornjakov in upravljalci drugih strojev.
— Po tozdih in tokih razmisliti in dati predlog o mesečnem, polletnem in letnem številu prevoženih km za službene potrebe po posameznih delovnih mestih. C e na osebnem vozilu ne dela števec prevoženih km, vozilo ne sme biti v uporabi.
— O okvari strojev je obvezno takoj obvestiti predstojnika, ki naj stori vse potrebno za hitro popravilo stroja-
— Da bi hitro odstranili nekatere manjše napake pri gradbenih in pri transportnih strojih, bi morda kazalo ustanoviti
vrednost
55.000.	000 din
17.000.	000 din
10.000.	000 din
5,000.000 din
4.300.000	din
10,600.000	din
15.000.	000 din
3.300.000	din
skupino 2—3 mehanikov s servisnim kombijem pri tozdu Transport in gradnje. Ti mehaniki naj bi bili tudi nadomestni šoferji.
— Organizirati stroškovno knjigovodstvo na skupnih službah tako, da bodo skupno s periodičnimi in zaključnimi računi na razpolago tudi stroškovni pokazatelji za večino strojev, kot so stroški popravil, goriva in maziva in prevoza po ton/km za kamione ter po km in obratovalni uri za druga vozila ter stroške po m3 za stroje in motorne žage.
— Izdelati, oziroma preizkusiti je treba normative o potrošnji goriva in rezervnih delov za motorne žage.
— Poškodbe na vseh strojih, ki so nastale kot posledica zunanjih vplivov, kot so udarci ob drevesa, kamenje ipd. javljati pri ustrezni službi, da jih prijavimo pri zavarovalni skupnosti.
— Nenehna mora biti skrb za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje vseh upravljalce v strojev. Tu mislimo na razne začetne in dopolnilne tečaje za delo s stroji.
— Odgovorni strokovnjaki morajo stalno nadzorovati vzdrževanje in upravljanje s stroji.
Proučiti predlog o določitvi posameznikov v tozdih in tokih, ki naj bodo pooblaščeni in zadolženi za nadzor vzdrževanja, upravljanja in izpolnjevanja določenih listin. Predlog bo proučila razvojnotehnična služba.
— Dopolniti pravilnik o uporabi motornih vozil s temi predlogi in s pobudami, ki so jih dale temeljne organizacije.
(Nadaljevanje s 3. str.)
2.	Marko Zoran, Dol. Toplice
3.	Marjan Kumelj, Dol. Toplice
4.	Jože Papež, Straža
5.	Sandi Kavšček, Straža
6.	Janez Božič, Novo mesto
7.	Marko Hrastar, Novo mesto
8.	Rajko Vrlinič, Bojanci
9.	Tadej Burazer, Črnomelj
10.	Primož Špelko, Dol. Toplice
11.	Jože Potočar, Šentjernej
12.	Bojan Vintar, Šentjernej
13.	Anton Perko, Žužemberk
drugi letnik:
1.	Janez Škrjanec, Dobrnič
2.	Jože Bobnar, Globodol
za kmetijski šolski Šentjur pri Celju:
center
Anica Kralj iz Podgrada smer vrtnar
Armin Tomašič, Dol. Toplice — smer vrtnarski tehnik
za družboslovno ekonomsko šolo:
Vesna Šenica, Meniška vas

,CA________________
f DOLENJSKI GOZDAR f
•	Ne pozabimo: brez dobrega obveščanja ni
; uspešnega samoupravlja-
•	nja!
Izkoriščanje gozdov - posekali smo več kot v lanskem prvem polletju
Do konca junija smo posekali 74.207 ni3 lesa (za leto 1982 načrtovano 138.465 m3) odkupili pa 46.770 m3 lesa (po načrtu 65.239 m3). Primerjavo z načrtom 1982 in s proizvodnjo leta 1981 po vrstah lesa prikazujemo v naslednji tabeli.
Družbeni gozdovi
-	doseženo do konca junija 1982 m3
-	doseženo do konca junija 1981 m3
-	planirano 1982	m3
-	dosežen plan v odstotkih
Zasebni gozdovi
-	doseženo do konca junija 1982 m3
-	doseženo do konca junija 1981 m3
-	planirano 1982	m3
-	dosežen plan v odstotkih
Posamezne TOZD in TOK pa so plan proizvodnje do konca junija izpolnile takole:
	Tehnika	Prostorninski	
Iglavci	listavcev	les	Skupaj
30.249	32.031	11.927	74.207
27.471	31.324	8.939	67.734
50.642	65.414	22.409	138.465
60	49	53	54
9.289	32.866	4.615	46.770
6.912	24.212	2.407	33.531
10.980	45.369	8.890	65.239
85	72	52	72
TOZD Novo mesto TOZD Straža TOZD Podturn TOZD Črmošnjice TOZD Črnomelj TOK Trebnje-družb. TOK Novo mesto TOK Črnomelj TOK Trebnje
52
55 50
56 54 77 71 79 58
odst.
odst.
odst.
odst.
odst.
odst.
odst.
odst.
odst.
MARINA SMOLIČ
Kako smo se odrezali na Jezerskem?
Močno deževje je prekinilo republiško tekmovanje sekačev. Konec dober — vse dobro, bi lahko zapisali o četrtkovi ponovitvi in zaključku.
V soboto, 12. junija, seje na Jezerskem v organizaciji GG Kranj pričelo 11. proizvodno tekmovanje sekačev Slovenije. Udeležilo se ga je 82 tekmovalcev iz 13 gozdnih gospodarstev. Med njimi je bilo tudi sedem naših sekačev. Šestim najboljšim s tekmovanja v Trebnjem, Ivanu Štrumblju in Izidorju Finku (oba tozd Straža), Alojzu Primcu (tozd Novo mesto), Dominetu Kresetu (tozd Podturn), Dragu Blatniku (tozd Straža) ter Jožetu Žagarju (tozd Novo mesto), se je priključil še Jože Grandovec, ki v Trebnjem ni tekmoval.
Že ob petih zjutraj, ko je šofer Stane pognal Straški avtobus, je kazalo, da si od vremena ne moremo veliko obetati. Dež je, kot pravimo, visel v zraku. Kljub temu razpoloženje med tekmovalci in maloštevilnimi spremljevalci ni bilo slabo. Vse nas je prevzemala vedrost, pričakovali smo, da se bodo naši dobro odrezali. Fantje so pred odhodom nekaj dni skupaj trenirali, zato smo vedeli, koliko zmorejo. Vsi pa smo bili prepričani, zlasti naš direktor, inž. Petrič, ki je stalni obiskovalec tekmovanj, da ekipno ne morejo zgrešiti enega od prvih treh mest. Tako je že nekaj let nazaj. Sicer pa, kaj veš, pojavljajo se vedno novi, mlajši in boljši tekmovalci.
Jezersko nas je pričakalo s temnimi oblaki, sicer pa okrašeno z zastavami. Iz številnih zvočnikov so donele koračnice in vedre domače viže. Res praznično vzdušje. Sprejemni center je bil V" hotelu Kazino, kjer si lahko srečal mnogo znancev s prejšnjih tekmovanj. Tu je bila tudi razstava fotografij z lanskega, tekmovanja v Kočevju in likovnih del Petra Jovanoviča, obe skupaj z najlepšimi trofejami lovske družine Jezersko.
Otvoritveni in tekmovalni prostor sta bila v neposredni bližini hotela, prek potoka. Čezenj so prav za to priložnost zgradili lično brv. Prizorišču dogajanja niso bile v okras le plapolajoče zastave, temveč tudi prelepo ozadje — venec zasneženih planin.
Ko so v spremstvu uniformiranih godbenikov in narodnih noš prikorakali na prireditveni prostor tekmovalci, je prireditev otvoril sekretar GG Kranj, Zoran Rautner. Uvodni govor je imel direktor prireditelja, inž. Dušan Martinovič, pozdravni govor pa Zdravko Krvina.
Potem seje z manjšo zamudo, pričelo tekmovanje, ki bi bilo lahko najbolj uspelo doslej, saj se je prireditelj zelo potrudil. Vsak udeleženec je dobil za spomin miniaturni kozolec ter listek za malico iz dobrot na žaru in kosilo v hotelu. Za zaključek je bil predviden tudi nastop folklorne skupine. Res, sicer varčni Gorenjci, za kakršne jih imamo, so se tokrat zelo odrezali.
Pred začetkom tekmovanja sem govoril z mnogimi znanci. Neki Brežičan me je povprašal: „Kje pa imate vašega Bobnarja? “ „Ne sme tekmovati, ker je delovodja," odvrnem. „Ža Tol-minčane tekmuje celo inštruktor," pohiti on.
No, pa se je še tisti hip izkazalo, da to ni res, kajti mimo je prišel omenjeni inštruktor, Silvo Podobnik, nekdanji odlični tekmovalec, v „civilu" in kot gledalec.
Kmalu je temno nebo odprlo svoje oblake. Prvi tekmovalci še niso prišli do zadnje discipline, ko se je ulila ploha. Potem krajša prekinitev in spet dež, tokrat neprekinjen. Gledalci so se kmalu razbeželi, tekmovalci in sodniki (med katerimi sta bila tudi inž. Jože Kure in Anton Kruh) pa so nekaj časa še vztrajali. Toda ni šlo več, saj je prizorišče zalila voda.
Med najhujšim nalivom sem se skupaj z našimi tekmovalci in še nekaterimi zatekel pod platneno streho bližnjega poltovornjaka. Pa povpraša nekdo od naših domačina, kako bo kaj z vremenom. Vprašani je pomenljivo pokimal z glavo in modro
rekel: „Popoldan bo še huje padalo in tako bo tri dni." In na žalost se ni zmotil.
Kmalu so se sestali vodje ekip in sodniki in po zvočnikih so povedali, da bo tekmovanje ponovno v četrtek. Tekmovalci naj svoje številke obdržijo. Predčasno smo zapustili Jezersko. Časa je bilo torej dovolj, da smo med potjo domov vzeli predujem za proslavljanje uspeha, kije sledil kasneje.
V četrtek, 17. junija, se je tekmovanje^ ponovilo in srečno končalo. Čeprav me ni bilo
zraven, si predstavljam, kako je bilo. Obiskovalcev pa ni bilo toliko. Naši fantje so se res spet izvrstno uvrstili. Zasedli so drugo mesto za Postojnčani. Ivan Strumbelj je bil tretji, Izidor Fink četrti, Jože Grandovec deveti in Alojz Primc deseti. V ekipo Slovenije za zvezno tekmovanje sekačev v Strugi ob Ohridskem jezeru se je uvrstil Izidor Fink. Naš najbolje uvrščeni Strumbelj po čudnih pravilih zaradi lanske uvrstitve med prvih 10 nima pravice nastopati.
SLAVKO KLANČIČAR, dipl. ing
POVODOM XX JUBILARNOG TAKMIČENJA
KOORDINACIONI ODBOR ZA RADNA - PROIZVODNA TAKMIČENJA RADNIKA ŠUMARSTVO JUGOSLAVIJE
DODELJUJE
PLAKETU 1! POVELJU
02 tzS-r-L o	opScl/i sŽi'O
ZA IZUZETAN DOPRINOS U ORGANIZOVANJU RAZVOJU RADNO PROIZVODNIH TAKMIČENJA RADNIKA ŠUMARSTVA JUGOSLAVIJE
STRUGA RADOZDA ?5 JUNA 198? GOD
S ^REDSFP*Mi
Priznanje GG Novo mesto za dobro organizacijo republiškega in zveznega tekmovanja gozdnih delavcev v Novem mestu.
Referendum o aneksu k temeljem srednjeročnega načrta za obdobje 1981 -1985
Temeljna organizacija	"ZA"	"PROTI	Neveljavnih glasovnic	Vpisanih	Ni Glasovalo KlaBovalo
TOZD "Gozdarstvo" NOVO MS STO	76 ali 70#	16 ali 15%	3 ali 3%	108	95 ali 88% 13 ali 12?
TOZD "Gozdarstvo" STRAŽA	94 ali 90%	5 ali 5%		104	95 eli 95% 5ali._55
TOZD "Gozdarstvo" PODTURN	76 ali 25%	2 sli 9%	11 ali 11%	101	26_ali_24% 2 ali_2
TOZD "Gozdarstvo" ČRMOŠNJICE	54 ali 23L	6 ali 8%	. 3. ali 4%	....	75	63 ali 84% 12 ali 16?
TOZD "Gozdarstvo" CRNOMSLJ	81 ali 84 %	7 ali 7%		96	89 „11 93%	7 ali 7?
TOZD "Transporz in gradnje"Novo mesto	52 ali 80 %	1 ali 1JŽL	_ „1 ali 1%	65.	60 ali 92%	5 ali 8*
TOZD "Vrtnarstvo in hortikultura"Novo mesto	51 ali 88%	1 ali 3%		35 _ .	. _Ž2 ali 91% 3 ali _21
TOK "Gozdarstvo" NOVO M.5STO	. 48 ali 87%	2 ali 4%	_ „5 ali 9%	55	55 ali loo% -
TOK "Gozdarstvo" ČRNOMELJ	J5 ali 92%	1 ali 3%		38	36 ali 95% 2 ali .5%
TOK "Gozdarstvo" TREBNJE	27 ali 87%	4 ali 13%		31	31 ali loo# -
Delovna skupnost skupnih služb NOVO MESTO	43_ali 72 %	12 ali 20%		1 ali 1%	60	56 ali 93% 4 ali_3
SKUPAJ	617 ali 80%	70 ali 9%	24 ali 4%	768	712 ali 93% 56 ali 7%
Novo mesto,dne 20.7-1982.
JOŽE KOVAČIČ
Gozdni delavec si je postavil spomenik
NA OBISKU PRI FRANCETU JANEZU NA PLANINI
Če je gozdar osemindvajset let v istem revirju, če svoj poklic opravlja z ljubeznijo in veseljem, če svoje znanje bogati z branjem strokovne literature in če naredi več kot mu veleva dolžnost, potem ni čudno, da lahko v gozdovih, ki jih oskrbuje, radovednemu obiskovalcu marsikaj pokaže Prav gotovo pa mnogo več, kot je moč s pridno hojo obiti v enem delovnem dnevu.
ki so se v preteklosti mučili v okoliških gozdovih za svoj kruh in za splošno dobro. V spomenik vrezana znamenje žele povedati čim več o življenju in delu gozdnega delavca.
Na poti po pred nekaj leti osnovanem nasadu sem se spet prepričal, da Janež ne odstranjuje nepremišljeno vseh listavcev, temveč jih ohranja, pušča v nasadu posebno lepa in zanimi-
Na levi je poševno stoječ količek, s katerim je Janež pred mnogimi leti podprl na štoru zraslo smrekico. Danes je debela za škarnico. (Foto: J. P.)
Dve skali — spomin na žalostno smrt dveh mladih deklet, ki so ju tu ubili domobranci. Po vojni je posmrtne ostanke njun oče prenesel na domače pokopališče onstran Kolpe. (Foto: J. P.)
O vsakem sestoju ve kaj povedati V tridesetih letih se je marsikaj spremenilo. Koliko lesa je oddal in koliko ie že zraslo mladja! ,Pokaže dobro obnovljen sestoj, kjer je pred leti opravil končni odsek. Ob robu je kljub dobri pomladitvi ohranil šop lepih bukev. Naj se debelijo! Ko bo treba, jih bo zlahka, brez škode za mladje, pospravil, saj rastejo ob dobri vlaki.
Macesni, ki jih je leta 1956 prinesel v posebej za sadike
pleteni košari iz Ajševice Valentin Čarman, so sedaj visoki od 15 do 18 metrov, vendar ne uspevajo najbolje. Lišajasti so in redkih krošenj. Nasad smrek na pobočju pri Golobinjeku je osnoval Domine Gimpelj leta 1953, ko je bil v Črnomlju pomočnik upravitelja Bariča. To so le drobci iz znanja o gozdovih, ki si ga je nabral France v 28 letih službovanja.
Preštevilna divjad je naredila veliko škode. Razumevajoče se
Naj začnem s tem, kar sva srečala nekje na sredi najine poti, ko mi je France pokazal meter dolgo palico, vraščeno v deblo dobrih dvajset centimetrov debele smreke, primerne za škarnico. Smrekica je vzklila na starem štoru, slabo se je zasidrala in se poveznila. France jo je privezal k palici in sedaj se vsakokrat, ko gre mimo, spomni tistih časov pred več kot dvajsetimi leti.
Dolga leta je France stanoval na Planini, sedaj se vozi iz Črnomlja, vendar mu je Planina še vedno drugi dom
Ob logornici, kjer sva začela najino pot, je od mojega prejšnjega obiska precej novosti Obnovljenemu sadovnjaku je nekaj škode napravil voluhar, toda večina drevesc dobro uspeva. Zgovorni kažipoti so z leti že potemneli, prav tako ptičnice ob njih, popolnoma svetal pa je spomenik gozdnemu delavcu, ki ga je m čast svojim sodelavcem, na pobudo in po nasvetih Franceta Janeža, izrezal sekač Pero Petrovič. Prav pred kratkim so ga odkrili (pravzaprav so ga pri „odkritju ‘ pokrili s čelado), France pa je v slavnostnem nagovoru zbranim delavcem povedal nekaj besed o naporih, težavah in o delu vseh,
v a drevesa (čeprav niso primerna za pridobivanje tehničnega lesa) in z varovanjem češenj -drobnic skrbi za prehrano ptic. Ob čiščenju med iglavci neguje tudi mladje listavcev, da bi tako nasadi ne bili preveč enolični in neodporni.
Cegelnica, nekdaj suh, skalnat pašnik s plitkimi tlemi, se porašča, povečini sama, drugje je pomagala gozdarjeva roka.
„Tu ob tej smreki sva se pozimi leta 1954/55 slikala z upraviteljem Rodetom “ Prav zanimiva je primerjava današnjega posnetka z istega mejnega kamna s fotografijo pred osemindvajsetimi leti
Med hojo po gozdovih France pripoveduje, kaj je doslej v slabih tridesetih letih opravil, kako se je to obneslo in kaj še namerava. Hodiva skozi bukove letvenjake, ki jih spremlja od pomladitve naprej in jih je čistil in redčil. Sprašuje se, če je delo dobro opravil, na glas obnavlja, kar so mpisali o redčenju naši strokovnjaki, in je radoveden, kaj bodo rekli tisti, ki smatrajo, da toliko vedo, da smejo in znajo podati sodbo, ali je redčenje dobro ali slabo opravljeno. Menda se mu obeta tak obisk.
In vendar se premika! Primerjava dveh posnetkov, ki sta nastala v razmiku 28 let. Na levi sliki Rade in Janež, na desni Janež.
pogovarja z lovci, kako bi z roko v roki dosegli, da bi bil volk sit in koza (kolikor toliko) cela. Marsikje je jelka objedena pa tudi bukev nima miru. Pokaže mi značilno gosto grmasto, z obžrtjem oblikovano bukovo mladje. Lep primerek za park, toda lepe bukve iz tega nikoli ne bo.
Hodiva prek vsako leto ožje ko ženice: nejevoljen je, ker so jo sosedje deloma pogozdili, in se jezi nad lovci, ker jo premalo skrbno kosijo.
Vode je na Rogu malo. Mimogrede mi zadovoljen pokaže dvoje na novo obzidanih studencev. Tudi tu je bil pobudnik in graditelj.
Delavci, večinoma iz Bosne, so pred dnevi odšli na skupinski dopust. Na delu sva našla le dve dvojici. Ob cesti sta sekala Tomo Vardić in Jakov Popla-šen, Mijat Poplašen in Stipe Davidovič pa sta redčila bukov letvenjak v enaindvajsetem oddelku. Ob takih srečanjih z delavci se zlahka prepričaš, kako dober vodja, tovariš in skrbnik jim je France Janež. Delavcem daleč od doma njegova skrb in pomoč še posebno veliko pomenita.
Francetov oče je sodeloval z osvobodilno fronto od začetka, kasneje pa je kot partizan nekaj časa delal tudi na Planini Zato pravi, da se mu zdi, kot da nadaljuje očetovo delo. Globoko spoštuje vse, kar spominja na narodnoosvobodilno vojno.
Med drugim je poskrbel za obeležje mesta, kjer je bil leta 1944 pokopan v skrivnem grobu komandant NOV Slovenije Franc Rozman-Stane. Nedavno pa je bil pobudnik za postavitev dveh spominskih kamnov sestrama Francki in Slavki Troha, ki so ju belogardisti ubili leta 1944 ob sedanji cesti Oto-vec-Sredgora.
Ob lepem sončnem popoldnevu sva obiskala še kosce in grabljice, ki so z Djotlom pospravljali seno za konje, ki vlačijo in nosijo v gozdu. Francetovega obiska so povsod veseli
Ko sva končala najino pot, sva ugotovila, da marsikaj od tega, kar sva nameravala, nisva utegnila pregledati. Gozdar, ki osemindvajset let dela v istem revirju, in dobro opazuje, si pač lahko nabere za debelo knjigo spoznanj in spominov. Obisk pri njem bo vedno zanimiv, prijeten in koristen
			a»d|«| *
			
fi k		i;	
1	b.		|k Mm
Voznik tovornjaka Vinko Cerar in manipulant Rom na poti s Sredgore s polnim tovornjakom hlodovine. (Foto: J. P.).
Tomo Vardić in Jakov Poplašen sta sekala drevje ob cesti, da ne bi oviralo kamionov. (Foto: J. P.)
V oddelku 21 sta redčila bukov letvenjak Mijat Poplašen in Stipo Davidovič. Starejši, Poplašen, je prišel na Planino že 1960 in tu dela že dobrih dvajset let. Prislonila sta se k skladovnici drv in za prijazen pomenek prekinila z delom. Koliko trdega dela in dragocenih izkušenj je za njima! (Foto: J. P.)
Ozrimo se v preteklost in spoznali bomo, da je bil konj tisti, ki je človeku pomagal pri delu in v borbi za obstanek na bojnem polju. To pomoč opevajo razne pesmi o konju, vesele ob rojstvih in porokah, žalostne ob izteku človeškega življenja.
Konj počaka človeka tam, kjer „bog roko ven moli“, če se predolgo zadrži. Zna ga tudi varno pripeljati pred domači hlev, če je voznik tako ali drugače onemogel.
Sedaj je v naših gozdovih že skoraj utihnil vozniški bič. To vprežno ali s tovorom obloženo žival je večidel zamenjal traktor. Toda zavedati se moramo, da bo konj še kako potreben, posebno zaradi energetske krize. Zanj imamo hrane dovolj na naših zaraščajočih košenicah. Slednje bomo ohranili le, če bomo imeli dovolj živine. Tako borrio nekaj nafte pridelali doma. Če pomislimo na splošni ljudski odpor, je konj skoraj nepogrešljiv.
Na sestanku o obrambni pripravljenosti nas je direktor GG, inž. Petrič, opozoril, naj nudimo voznikom oziroma lastnikom konj več pomoči.
Na občnem zboru naše sindikalne podružnice smo se zavzeli
za priznanje delovne dobe pred letom 1960. S tem stališčem je naš delegat seznanil tudi republiško združenje sindikata gozdnih in lesnih delavcev.
Kmetijski inštitut v Zemunu dela primerjavo, učinka konj in traktorja. Prišel je do zaključka, da dva para konj naredita za en traktor. Inštitut svetuje vračanje konj nazaj na posestva in ugotavlja, daje tako naredilo že nekaj posestev. Da je konj danes res še vedno vreden pozornosti, nam kaže zanimanje RTV Ljubljana za snemanje oddaje o uporabi konj v gozdarstvu. V tozdu Gozdarstvo Črnomelj smo bili sprva do snemanja nezaupljivi. Bali smo se, da bodo gledalci oddaje menili, da ne sledimo razvoju in da uporabljamo zastarele načine spravila. S pojasnjevanjem delavcev RTV smo spoznali, da je namen oddaje nasproten.
Namen oddaje je bil pokazati uporabo konj pri spravilu drv in oblovine v takih predelih, kjer s traktorjem to ni mogoče, ali pa v kombinaciji konj — traktor, kar delamo sedaj. Tako so pri nas posneli delovni dan konj, pripravo opreme, prehrano konj in vodne vire.
Naj opozorim na izredno držo in posluh konj ob brnenju
Konj je še vedno dobrodošel človekov pomočnik. (Foto: J. P.)
filmske kamere, ali pa na pitje vode, ko je osem konj na en meter dolgem koritu brez prerivanja naenkrat zaužilo vodo. Za primerjavo navedimo človeka za šankom ali pa kje drugje, ko se tako raztegne, da drugi ne morejo blizu.
Gozdarji smo delavcem RTV pri snemanju z veseljem pomagali, ob tem pa smo se še bolj
prepričali, kako plemenita in pametna žival je konj.
FRANC JANEŽ


NNNNNK^
^ Sodelujte v glasilu svoje
2 delovne organizacije!
ž
^XXXXXXXNXXXXXXXXXXXVCNXXXXVVXXXXVVVVXVVVX
Spominska prireditev na Cinku
Spomenik, postavljen na mestu, kjer je v vrtači stala baraka, kraj konference. Ploščo s kovinskimi črkami je izdelal kamnosek Franc Zagorc iz Novega mesta, ploščato, okoli 3 tone težko skalo, pa je našel v Jelendolu revirni gozdar Božo Miklič. (Foto: inž. S. Klančičar)
Od 5. do 8. julija 1942 je bilo v večji baraki v bližini jase za Cinkom, ob Vinski cesti pod Babjo gorico, posvetovanje KPS. Udeležilo se ga je 90 delegatov iz vojske in terena, kot gostje pa tudi člani izvršnega odbora OF. Konferenca je bila velikega pomena za nadaljnje delo v OF in narodnoosvobodilni vojski. Obsodili so tudi nekatere negativne pojave. Med organizatorji konference so bili Franc Leskošek—Luka, Boris Kidrič in Ivan Maček— Matija.
Ob 40-ietnici pomembnega dogodka je bila v nedeljo, 4. julija 1982, prireditev, namenjena spominu na konferenco, ter srečanje udeležencev konference, borcev in mladine; tako so počastili dan borca.
Ob tej priložnosti je bilo na kraju posvetovanja odkrito spominsko obeležje z napisom: „Na tem mestu je bila od 5. do
8.	julija 1942 prva konferenca KPS na svobodnem ozemlju, ki so se je udeležili delegati iz vojske in terena. Namenjena je bila nadaljnji krepitvi delovanja komunistov med množicami pri utrjevanju OF, partizanske vojske in ljudske oblasti."
Prelepega sončnega dne se je na prireditvenem prostoru zbra-
lo prek 1000 udeležencev. Med njimi naši znani politični delavci Ivan Maček—Matija, Andrej Marinc, Marijan Brecelj, Mitja Ribičič ter France Popit, kije imel slavnostni govor. Učenci iz Kočevja ter pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta so izvedli kulturni program. Zlasti veliko je bilo mladine, udeležencev delovnih akcij in pohodnih brigad. Pogled na pisano množico, plapolajoče zastave in na zeleno ozadje naših najlepših sestojev je bil edinstven. Na tovariškem srečanju po prireditvi ni manjkalo tudi partizanskega golaža.
Ko se je prireditev iztekla, smo si oddahnili tudi delavci našega tozda. Koliko je bilo dela, vedo samo člani ožjega prireditvenega odbora, ki sta ga vodila Peter Šobar in Vilma Manček, sekretarja OK ZKS Kočevje oziroma Novo mesto.
Podturnčani smo bili namreč zadolženi za ureditev prireditvenega prostora, postavitev spomenika, namestitev kažipotov in ureditev dovoznih cest. Vsi udeleženci so pohvalili izvirno zamisel o hlodih na jasi, ki so služili za sedeže, pa partizanski taborni ogenj ter zlasti spomenik.
SLAVKO KLANČIČAR, dipl. ing.
Le s povečanimi
Nagovor direktorja Jožeta Petriča na tekmovalnem srečanju delavcev GG Novo mesto v Trebnjem 29. maja 1982
Leto se je kar hitro obrnilo in tako smo se danes zbrali v Trebnjem. Dogovorili smo se, da bodo naša srečanja vsako leto v drugi temeljni organizaciji in letos je prvič organizator tekmovanj tok Gozdarstvo Trebnje. Organizacija take prireditve je precej zahtevna, ima pa velik pomen za uveljavljanje gozdarskega poklica inje hkrati preizkus spretnosti in hitrosti nastopajočih tekmovalcev. Vse navedene vrline so seveda še kako pomembne pri težavnem delu v gozdovih, zlasti sedaj, ko se moramo gozdarji na moč potruditi, da preskrbimo lesnopredelovalni in papirni industriji dovolj dragocenega lesa za nadaljnjo predelavo in za izvoz. Brez dvoma na ta način gozdarji pomagamo pri ustalitvi gospodarstva, podobno, kot smo v letih obnove po osvoboditvi in potem po gospodarski blokadi, ki je sledila zloglasni resoluciji Imformbiroja, pomagali pri obnovi porušene domovine in pri graditvi težke industrije v prvem petletnem planu naše države. Zavedati pa se moramo, da bomo več lesa iz naših gozdov dobili le, če jih bomo s povečanimi vlaganji izboljšali in tako zagotovili trajno povečane donose.
Naša proizvodna oziroma sekaška tekmovanja so postala že zares tradicionalna in, lahko rečem, tudi priljubljena. Taka trditev velja do leta 1978 dalje, ko sta bili v Novem mestu 7. republiško in 16. zvezno tekmovanje gozdnih delavcev. Takrat smo z našimi uvrstitvami, čeprav doma, imeli nekoliko smole. Bolje so se naši predstavniki odrezali na tekmovanjih
drugje. Tako je Ivan Štrumbelj leta 1970 na tekmovanju gozdarjev Jugoslavije v Rogaški Slatini postal državni prvak. V letih 1979 in 1980 smo na republiškem prvenstvu na Črnem vrhu nad Idrijo in v Črni na Koroškem ekipno osvojili prvi mesti. Lani na republiškem prvenstvu v Kočevju smo zopet imeli smolo (ekipno smo bili tretji), vendar sta se Štrumbelj in Grandovec uvrstila na državno prvenstvo, kije bilo v Sokol-cu (SR BiH). Tam je Štrumbelj osvojil 4., Grandovec pa 27. mesto. Tudi letos si želimo, da bi se naši najboljši predstavniki čim bolj uvrstili na republiškem tekmovanju, ki bo 12. junija na Jezerskem (GG Kranj), in 25. junija, seveda, če bo kateremu sreča naklonjena, na državnem prvenstvu, ki bo v Strugi (SR Makedonija).
Pri sekaških tekmovanjih že vrsto let opažamo, da imajo več uspeha starejši delavci, ki znajo bolje presoditi, kaj se jim bolj izplača:	ali natančnost ali
hitrost. Tudi mirnejše živce imajo. Mlajši se le s težavo prebijajo na vrh. Iz tega lahko sklepamo, da imajo spretnost, premišljenost in mirni živci veliko prednost pred naglico in živčnostjo. To velja seveda tudi pri napornem delu v gozdu, kjer se, žal, dogaja, da želja za večjim zaslužkom in s tem naglica ter neprevidnost povzročijo težke nesreče pri delu. Zato moramo za varstvo pri delu, zlasti pa za preprečevanje nesreč poskrbeti še bolj kot doslej. In k takemu cilju naj pripomorejo tudi naša tekmovanja.
Nič manj kot sekaška so privlačna tudi športna tekmova-
Črmošnjiške delavke Marica Knez, Sida Hadjič, Rezka Matkovič in Justa Trplan pri čiščenju v oddelku 53 c pri Komami vasi. (Foto: Alojz Puhan)
vlaganji do lesa
nja. Včeraj in danes so se tekmovalci iz vseh naših temeljnih organizacij in skupnih služb pomerili v 6 disciplinah. Najuspešnejši bodo dobili priznanja in pokale, ki naj jim bodo v lep spomin na letošnje srečanje delavcev GG Novo mesto, hkrati pa spodbuda za še prizadev-nejše delo na športnem področju in področju aktivne rekreacije.
Današnja skromna slovesnost je lepa priložnost, da se spomnimo tudi vseh tistih naših sodelavcev, ki so s svojim požrtvovalnim delom pripomogli k uspehom naše delovne organizacije v preteklem letu. V skladu s samoupravnim sporazumom o podeljevanju denarnih nagrad, priznanj in zahval je na predlog 10 sindikata v naših tozdih
dobilo taka priznanja 22 delavcev naše delovne organizacije.
Tovarišice in tovariši! Nagrajencem prisrčno čestitam za priznanja in jim želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Skromna priznanja naj bodo spodbuda za čim uspešnejše opravljanje del in nalog v proizvodnji.
CA
DOLENJSKI GOZDAR
Dopisujte v vaše in naše glasilo!
Sindikalni izlet po Štajerski in Koroški
Štiriindvajset delavcev delovne skupnosti (med njimi trije upokojeni člani) se nas je z velikim avtobusom zgodaj zjutraj 18. junija odpeljalo na dvodnevni, že tradicionalni sindikalni izlet, to pot po Štajerski in Koroški.
Ceste so bile ob peti uri precej prazne in skorj prezgodaj smo pripotovali v Maribor, kjer smo dobri dve uri porabili za skupinski ali posamezni bežni ogled mesta. Brez naglice in brez kake napetosti in tudi brez lakote, ki so nam jo že v avtobusu potešile mlade Topličanke s hlebci dobrega, doma pečenega kruha, smo po vijugastih cestah krenili na Pohorje in se ustavili za ogled gondolske postaje pohorske žičnice in smučarskih prog.
Enodnevno stanovanje smo dobili v hotelu Areh. Od tu smo v popoldanskih urah krenili po prostranem Pohorju in največjo pozornost namenili ogledu fotografske dokumentacije Pohorskega bataljona v prizidku koče na Osankarici, prisluhnili smo pripovedi domačina o zgodovini partizanstva na Štajerskem in še posebej o usodi borcev prvega Pohorskega bataljona. Gotovo ni bilo nikomur žal, da se je sprehodil do kraja, kjer so pomrli borci legendarnega partizanskega bataljona. Nedaleč od tu je planinsko Črno jezero, do katerega smo se podali po močvirnatem terenu.
Ostanek dneva smo porabili za ogled prostranega mariborskega Pohorja in skoraj zašli,
večerne ure v hotelu pa za ogled televizijskega prenosa nogometne tekme ali pa za obisk v disko sobi ob bučni glasbi, ki je prodrla tudi do najbolj oddaljenega prostora velikega planinskega hotela.
Drugi dan smo takoj po zajtrku spet krenili do Maribora in od tu naprej po Dravski dolini s številnimi elektrarnami in ozkimi soteskami do Raven na Koroškem. Odpeljali smo se v bližnje Kotlje in videli velik doprsni spomenik pisatelja Lovra Kuharja—Prežihovega Voranca in njegovo rojstno hišo.
Dalje nas je pot vodila prek Slovenjgradca in Velenja do Mozirja, kjer smo si v močnem nalivu ogledali lepo urejen park „Savinjski gaj“, za katerega ureditev skrbijo družbeni in zasebni vrtnarji iz vse Slovenije. Tu ima na vidnem mestu svoj mali park tudi naša temeljna organizacija Vrtnarstvo in hortikultura, ki svojega prejšnjega imena še ni uspela zamenjati.
Na poti_ proti domu smo se ustavili v Šempetru v Savinjski dolini, si ogledali rimske nagrobne spomenike ter v veselem razpoloženju prišli do zadnje točke, to je večerje v hotelu Sremič v Krškem. V poznih večernih urah smo veselo razpoloženi srečno prišli v Novo mesto in se razšli kot dobri prijatelji, ki smo skupaj preživeli lep dan dopusta in prijetno prosto soboto.
J. BAJT
Izlet DIT po Makedoniji
14. maj 1982 (petek)
Bilo je toplo in lepo jutro, ko smo se prebudili v hotelu Biser ob mirnem Ohridskem jezeru. Sonce se je poskušalo prebiti izza črnih oblakov, ki so napovedovali slabo vreme za drugi dan našega potovanja. Tudi danes je bilo razpoloženje med nami veselo, bili smo polni pričakovanj, kajti naša prva postaja bo Ohrid, ki je najpomembnejše turistično mesto v Makedoniji, ima zelo slikovito zgodovino.
Po obilnem zajtrku smo čakali na avtobus, za kratek čas pa je poskrbela „mafija14 (dfuž-ba z zadnjih sedežev, vseskozi zelo živahna), ki je s tovarišem Brusom ugotovila, da mu je izginil klobuk. Precej šale in smeha je bilo slišati na ta račun. Medtem je pripeljal avtobus in morali smo vstopiti. Temni oblaki so se vendarle razbežali in posijalo je sonce. Po kratkotrajni vožnji smo prispeli v Ohrid. Mesto leži na severovzhodni obali jezera, z zelo obsežnim starim delom mesta in razvalinami gradu na vrhu (Samuilova trdnjava). Naš vodič Zoran nas je najprej popeljal v cerkev Sv. Zofije, ki je bila zgrajena v 8. in 9. stoletju n. š. V 11. stoletju je bila temeljito obnovljena, pozneje okrašena s slikovitimi freskami. V času svojega zmagoslavnega pohoda so jo Turki spremenili v džamijo. Od tu dalje smo po skupinah krenili ob vznožju starega mesta, po značilnih ozkih ulicah in hišah, ki se stikajo med seboj, in prispeli do cerkve Sv. Klimenta. Zoran nam je pojasnil, daje bil Sv. Kliment (830 —
916 n. š.) makedonski in slovanski cerkveni pisec, glavni učenec Cirila in Metoda. Leta 893 je bil imenovan za slovanskega škofa v Makedoniji in je skupaj s Sv. Naumom po Metodovi smrti odšel na bolgarski dvor, kjer je do svoje smrti vseskozi misionaril in zelo vplival na razvoj slovanske pismenosti in prosvetljevanja makedonskih Slovanov. Smatrajo ga kot verjetnega oblikovalca slovanske pisave — cirilice. Cerkev Sv. Klimenta žanje tudi sloves prve evropske univerze, kjer je Sv. Kliment poučeval svoje učence.
Dalje nas je pot vodila do Samu ilove trdnjave, od koder smo imeli čudovit razgled na mesto in del jezera. Tu smo malo posedli in si odpočili ter poslušali Zorana, ki nam je veliko povedal o stoletnih borbah makedonskega naroda proti turškemu imperiju (1394—1913). Trdnjava makedonskega carja Samuila je bila naša zadnja točka pri ogledu kulturno-zgodo-vinskih znamenitosti Ohrida. Do kosila smo si ogledali še turistično plat Ohrida in med drugim skušali ugotoviti, ali je znameniti ohridski biser, ki ga po številnih trgovinah v najrazličnejših izvedbah prodajajo prebrisani trgovci, res pravi ali ne. Mnogi med nami pa so gasili žejo ob pisanju razglednic sorodnikom in znancem.
Po kosilu, ki je vsebovalo makedonsko specialiteto, jed „Truitava4 , sino nadaljevali pot do Sv. Nauma, ki leži v neposredni bližini jugoslovansko-albanske meje. Kraj je dobil ime po znamenitem misionarju Sv. Naumu, ki je ob jezeru zgradil
samostan, ki smo si ga ogledali in tudi v njem naleteli na čudovite freske in druge kulturne znamenitosti tistega časa. V bližini samostana je naša karavla na jugoslovansko-albanski meji. Spoznali smo slovenskega vojaka, ki služi vojaški rok daleč od rodnega kraja. Bil je zelo vesel svojih rojakov, kajti nima vsak dan priložnosti slišati slovensko besedo. Povedal nam je nekaj tudi o življenju vojakov v karavli in med drugim tudi o slabih odnosih z albanskimi vojaki. Pri tem smo pomislili, da pri trenutnih jugoslovansko-albanskih odnosih to ni nič presenetljivega-
Ura je bila štiri popoldne in pričelo je dokaj močno deževati. Pohiteli smo v avtobus. „Kot kaže, se bo vreme pokvarilo,44 je bilo slišati po avtobusu, ko seje pot vila po ostrih in strmih ovinkih ceste čez Galičico (1802 m), v daljavi pa smo izgubljali pogled na Ohridsko jezero, ki ga je začela pokrivati gosta megla. Cesta je postajala vse bolj strma in komaj smo imeli pogum ozirati se v globoke prepade pod nami. Tu in tam smo opazili tudi predele, pokrite s snegom. „Ustavimo se malo,44 je bila želja mnogih, vendar čakalo nas je presenečenje. Zunaj je silovito pihal močan veter, gosta megla je hitela ob vznožju hribov, tako da naš postanek ni trajal niti minuto, in še nekaj časa smo se v avtobusu tresli od mraza.
16. julija smo predstavniki gozdnega gospodarstva Novo mesto skupaj z delegacijo občinske skupščine Novo mesto obiskali pionirsko delov-
Cesta je postajala nekoliko bolj ravna in imeli smo občutek, da se spuščamo. Od tu dalje je bilo moč opaziti komaj ozelenele nizke bukove gozdove. Malo dobrih gozdov smo do danes uspeli videti na našem popotovanju po Makedoniji, tako da nas to niti ni presenetilo. Oglasil se je tudi tovariš iz gozdarskega inštituta v Skopju, ki nas je vseskozi spremljal, in potrdil naše ugotovitve. Povedal je, da ima Makedonija zelo malo dobrih gozdov. „Skopsko gazdinstvo4’ npr. na leto poseka okoli 30.000 m3, kar je približno enako enemu naših tozdov.
Gosta megla se je nekoliko razbežala, dež pa je še naprej vztrajal. Bili smo že precej nizko, v daljavi smo lahko videli obale Prespanskega jezera. Zvedeli smo, da je plitkejše kot Ohridsko, pa tudi turistično je manj poznano. Ko smo sami primerjali obe jezeri med seboj, smo lahko ugotovili, da je Ohridsko jezero veliko lepše in tako za turizem neprimerno bolj zanimivo. Vozili smo se skozi manjša naselja in povsod ob cesti je bilo lahko opaziti prostrane nasade sortnih jabolk in vinogradov, ki jim ni bilo videti konca.
Začelo seje polagoma temniti, mi pa smo se približevali ennmu redkih letoviških krajev ob Prespanskem jezeru, kjer naj bi imeli večerjo in prenočili.
VIKTOR TURK
no brigado „Janez Mrak44 na Planini pri Sevnici.
Brigadirji pomagajo pri elektrifikaciji odročnih kmetij v predelu Straške gorce v občini Šentjur pri Celju. Brigado sestavljajo pionirji in pionirke iz osnovnih šol novomeške občine. Pokroviteljstvo r d brigado ima Gozdno gospoda tvo Novo mesto. Brigado sestr ;a 42 pionirjev in 4 mentorji.
Delati so začeli -+. julija in bodo delali štiri tedne. Kopljejo jarke po vnaprej začrtani trasi za polaganje električnih kablov. Marsikateremu odročnemu hribovskemu kmetu bo tako prvič zasvetila žarnica.
Brigadirsko naselje, v katerem stanujejo, je oddaljeno do 15 km od delovišč. Na delo jih vozi avtobus. Na trasi delajo samo dopoldne, popoldne pa imajo svobodne dejavnosti, predvsem s športnega in kulturnega področja. Organizirajo tudi udarniške akcije skupaj z domačini.
Pionirji delajo vneto ter so srečni, ker koristno sodelujejo pri izgradnji naše socialistične skupnosti.	TONE KRUH
Pri brigadirjih na Kozjanskem
Umrije
Tone
Gorše
Z globoko žalostjo v srcu stojimo ob tvojem preranem grobu. Spremljali smo te na zadnji poti
Komaj 37 let staremu ti je zahrbtna in kruta bolezen pretrgala mlado in plodno nit življenja in opustošila tvoj topli dom
Težko gredo besede iz ust, glas zastaja v grlu. Ne najdemo prave tolažbe za tvoje najbližje in ne prave razlage za tvojo prerano smrt. Spregovorim lahko le nekaj besed v slovo.
Ni še dolgo tega, ko sva bila zadnjikrat skupaj. Beseda je tekla o tvojem zdravju, o bodočem delu, o skupnih težavah in tudi o prijetnem sva pokramljala. Kdo bi pomislil, da je to najin zadnji razgovor, saj si bil še tako poln življenjske moči, poln upov in načrtov za delo in življenje!
Sedanji tvoji ožji sodelavci se te spominjamo od leta 1971, ko si se zaposlil pri gozdnem obratu v Podturnu. Prevzel si delo voznika tovornjaka za prevoz lesa V našo ožjo skupnost tozda Transport in gradnje pa si vstopil v začetku lanskega leta, ko smo reorganizirali transportni park
Več kot 11 let si bil torej delavec gozdnega gospodarstva in opravljal težko in zahtevno delo. Kolikokrat je bilo potrebno tudi v zelo
težkih razmerah, v vročini, blatu, snegu in dežju voziti les iz naših gozdov. Delal si z veseljem in z zavestjo, da si le z delom ustvarjamo boljši jutri.
Poznamo te kot preudarnega voznika, dobrega sodelavca in tovariša. Bili smo skupaj v težkih in hudih trenutkih, včasih pa tudi v prijetnem vzdušju. Poznamo te kot prijetnega sogovornika ob službenih, zasebnih in družabnih srečanjih. Tvoja beseda je bila vedno dobrodošla, bodisi kot kritična pripomba o delu, kot tovariška beseda v pomoč ali beseda v razvedrilo.
Dragi Tone! S svojim vestnim delom si veliko storil ne le zase, temveč tudi za delovno skupnost in vso družbo. Prepeljal si na tisoče kubičnih metrov lesa in opravil še veliko drugega dela. Prisrčna hvala, Tone, za vse, kar si dobrega storil.
V imenu Gozdnega gospodarstva Novo mesto in v imenu tovarišev iz tozda Transport in gradnje izražam najgloblje sožalje tvoji ženi Viktoriji, tvojemu sinu Tomažu in ostalim najbližjim Tebi, Tone, pa naj bo lahka domača dolenjska zemlja v Podturnu, v zavetju roških gozdov.
(Nagovor Danila Kureta na grobu v Podturnu 28. julija 1982)
Eden od studencev, ki so jih letos očistili in obzidali. (Foto: J. P.)
Djotlovi kosci na Sredgori. (Foto: J. P.)
Koristnost osebnih zavarovanj
Nezgodno se zavarujejo vse osebe, stare do 75 let, in imajo s tem pokrite naslednje rizike: naravno smrt, trajno izgubo splošne delovne sposobnosti (invalidnost), stroške zdravljenja, prehodno nezmožnost za delo (dnevna odškodnina) in pri nekaterih zavarovanjih tudi smrt zaradi bolezni. S sklenitvijo takega zavarovanja se zavarovanec obveže združevati razmeroma nizko premijo, zavarovalna skupnost pa mora izplačati odškodnino do višine, ki je določena v pogodbi (polici).
Življenjsko se zavarujejo vse zdrave osebe, v starosti od 14 do 65 let, in tudi tiste, ki imajo določene bolezni, toda slednje pod posebnimi pogoji. Navadno je življenjskemu zavarovanju pridruženo še dodatno nezgodno zavarovanje, tako daje vsak, ki se odloči za to zavarovanje, zavarovan za doživetje. To pomeni, da se mu po poteku dogovorjene zavarovalne dobe, ta pa je lahko 5, 7, 10 ali 12 let, izplača po pogodbi določena zavarovalna vsota, povečana za pripadajoče obresti. Nadalje je zavarovanec zavarovan za primer naravne smrti, nezgodne smrti ter delne in polne invalidnosti. V primeru nezgodne smrti zavarovanca dobi upravičenec izplačano zavarovalno vsoto za nezgodno smrt in za
doživetje skupaj. Brez doplačila dodatne premije imajo življenjsko zavarovane osebe za primer smrti zavarovane vse svoje otroke od 1 meseca do 14 let starosti, in sicer v višini 10 odst. vrednosti osnovnega zavarovanja. Življenjsko zavarovanje ima posebnost, kije ostala zavarovanja nimajo. Poleg tega, da ima vsak zavarovanec krite vse prej omenjene nevarnosti, je pri tem zavarovanju plačana premija povratna, se pravi, da se po dogovorjeni zavarovalni dobi vrne zavarovancu. Res je, da realna vrednost te premije med trajanjem zavarovanja pada, toda resje tudi, da zavarovalna skupnost skrbi, da dobi zavarovanec ob poteku zavarovanja izplačane čim višje presežke (obresti), ki se ustvarijo iz dela neporabljenih sredstev življenjskih zavarovanj. Življenjska zavarovanja so zato zanimiva in privlačna tako z zavarovalnega kot ekonomskega stališča; so posebna oblika varčevanja dinarskih sredstev, za katera jamči država.
Kot posebnost naj omenimo še, da se tako pri nezgodnih kot pri življenjskih zavarovanjih odškodnine lahko seštevajo, se pravi, da se za en škodni dogodek, če ima zavarovanec sklenjenih več ustreznih zavarovanj, lahko izplačajo odškodnine po vseh pogodbah (policah) hkrati.
Djotlovi kosci na Planini. (Foto: J. P.)
Dopustniški utrinki
** i * :i	, f
• i... ^ il: i«	/ 1 ‘
Pogovor v hladu pred počitniškim domom v Novigradu. (Foto: J. P.)
Počitniški dom v Novigradu tudi letos vodi inž. Rade Kalinovič. Dela ima veliko in le redkokdaj ga je takole videti z gosti. Streže, nabavlja, svetuje in obračunava, za morje in sonce pa mu zmanjkuje časa. Tako je tudi s tovarišicami, ki kuhajo, pospravljajo in čedijo, da bi bili gostje čimbolj zadovoljni. Ob njihovi pridnosti in skrbnosti ni čudno, če smo se na počitnicah počutili odlično. Radetu čestitamo za šestdesetletnico, ki jo je proslavljal letos. Želimo mu še veliko zdravja in zadovoljstva! (Foto: J. P.)
Stane Penca, delavec toka iz Trebnjega, z družino po popoldanskem kopanju. (Foto: J. P.)
V začetku julija, v prvi izmeni, so bili Trebanjci močno zastopani. (Foto: J. P.)
, -
■4*

' ' ’ A
V, J
Odličen dopustniški met
Nekateri gozdarji preživljajo letni dopust po ribiško
Vsem dolenjskim gozdarjem znani vodja toka Gozdarstva Novo mesto, inž. Radovan Lapanje, se je letos odločil, da bo med dopustom združil prijetno s koristnim. Namesto da bi se paril na vročem Jadranu, se je raje podal v ribičijo. Ker pa je velikan med gozdarji, je
videti, da ga spoštujejo tudi ribe. V sredo, 14. julija, se mu je na trnek obesila njegovi postavi primerno velika trofeja, ki jo vidite na sliki.
Želimo mu ,.dober tek“ in še veliko ribiškega užitka v teh soparnih julijskih dnevih.
V. V.
Inž. Radovan Lapanje s plenom, ki bi ga bil vesel tudi najbolj razvajeni ribič. (Foto: Štefka Pucelj)
Vzdrževanje cest - slabo?
Nedavno sem se, ob nalivu, vozil po gozdni cesti, ki se vije skozi gozdove dveh temeljnih gozdarskih organizacij. Voda je drla po dveh več sto metrov dolgih vzporednih tokovih po cesti in odnašala posipani pesek ter marsikje obrala cestišče do kosti. Nikjer nisem opazil prečnih jarkov in čeprav je cesta speljana po pobočju, ni bilo, vsaj ob strani, izkopanega odtoka. Kako malo dela bi bilo treba za preusmeritev vode in koliko bi ga bilo prihranjenega, če bi ceste bolje vzdrževali! Pa vendar pogosto slišimo, da imamo delavcev na cesti že preveč. Kdo ve, koliko peska nam odnesejo nalivi? Morda pa vemo, koliko ga vsako leto na novo navozimo, koliko nas to stane in koliko bi lahko prihranili, če bi cest ne prepustili neukročeni vodni ujmi?
___In kdo je odgovoren za vzdrževanje cest?
I DOLENJSKI GOZDAR
Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije!
DOLENJSKI GOZDAR !
Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva j Novo mesto — Odgovorni j urednik ing. Janez Penca. j Uredniški odbor:	Mirko
Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v 1000 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC Novo mesto, TOZD Grafika; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.
Osnovna
sredstva
Kako smo bogati?
Osnovna vrednost naših strojev, cest, zgradb in drugih osnovnih sredstev je bila L januarja 1982 približno 526 milijonov dinaijev. Leta 1981 smo plačali amortizacije za osnovna sredstva 17, leta 1982 pa že 37 milijonov dinarjev. Povečanje za dvajset milijonov dinaijev je nastalo zaradi revalorizacije osnovnih sredstev ter zaradi povečanja amortizacijskih stopenj. Ni nepomembno, da smo vse to imetje povečini nabavili z lastnim denarjem in imamo le malo dolgov. Če bi bilo v gospodarstvu povsod tako, z ustalitvijo ne bi bilo velikih težav.