128. fteviiKo. ILUlett. I S4«bt|mni aa aant Sastavij to t MM teto..... -K 24-- lHliii.......... 12°" tetrt lata........< . fr— ......... v cprav a**«* pn|wn t tal* lat« , ,......K 22 — po! Ista.........■ 11-— cotrt lata 5*50 .........1« Dsplsi oa| ta trankkalo. Uf*wwiatr»i Caatlova olica it, a, (I. sadstropfs llfl), ta^fen tt. »4. po 12 vta^ aa kvisaiit aadaUa ta praznika. po 14 vin., aa dvakrat po 10 vin. Pri vačfih iaacvdjali po dogovoru, aal aa poatMaJe aaroCaloe, rstrlsBucija, inaerati Itd. to' le MČaatUIrailfae stari. Mavflka vetja 10 vinarjev. - ae ao ozira. .mradao ttsMrnar* tafOvoa oz, U. »Slovanski Narod11 volja po polti: za Nemčijo: celo leto , pol leta , četrt leta, aa mesec, K 2r— . 13-. f>50 . 2-30 celo leto.........K 28»— za Ameriko in vse druge dežele i celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede taseratov aa) ta prilo« za odgovor dopisnica ali znamka. Upiovnlitvo i Knaflova ulica 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80. Posreto zdle. V nedeljo so klerikalci priredftii , Ciiionu« shod. Pred družbo, ki običajno dela na klerikalnih shodih sta-fazo, je govorančal dr. Lampe in vnovič pogreval že stokrat pp^ereto zelje o nekdanji, že klavno neveljavni ■ raztrgani zvezi med naprednimi poslanci in med veleposestniki v deželnem zboru kranjskem. Klerikalci so na tej zvezi jahali že nmogo let. bila je njih glavno orotlje v boju zoper nar.-napredno stranko in oglodali so jo. kakor lačen volk najdeno kost- Nar.-na pred na stranka vodi danes neizprosen boj zoper nemštvo na Kranjskem. Napela je vse sile, da zlomi nenaravno in .krivic, moč iiemštva v naši deželi in naredi konce vladnemu sistemu, ki pospešuje nemštvo z vsemi sredstvi in oškoduje in uničuje slovenstvo koder in kolikor more. Z železno doslednostjo in največjo požrtvovalnostjo vodi nar .-napredna stranka ta hoj. ki je boj na tri fronte, kajti proti njej >o združeni vlada in Nemci in tudiklerfkalei,ki skušajo izpodbijati napore narodno-napredne stranke na korist vladi in Nemcem. Vse sovraštvo kranjskega nem-škmarstva je osredotočeno danes na nar.-napredno stranko, kajti dokaze imamo, da bo nrmrnrjnm u družbi ha zvezi s klerikalci prav lepo m prije-tno živeli iu da bo tndi vlada imela najlepši mir, kakor hitro se posreči premagati nar.-napredno stranko. Prozoren je namen ki so ga imeli Nemci s tem. da so prinesli v javnost nekdanjo pogodbo med narodno-naprednimi in veleposestniškimi po-slaneL Hoteli so se maščevati nar.-naprednj -tranki, ker se proti njim vojskuje brezobzirno in s požrtvovalnostjo, kakršne ni kmalu kje dohiti, in hotel i so svojim ljubim zaveznikom dati orožje, da bi mogli udariti po nar.-napredni stranki in oslabiti njen boj zoper vlado in zoper nemštvo. X;i»* je upitje in v nedeljo je sam dr. Lampe nastopil kot moralist v politiki in zgražal se je nad že davno neveljavno zvezo, da so cukar-ska srca drhtela ... Kako lepo pristoja to moraliziranje klerikalni stranki. Pri pogodbi, ki že mnogo let več ne velja, se pač ne gre za druzega kot za moralo. Tn 0 politični morali govoriti — v fto so klerikalci pred vsem poklicani, posebno sedaj, ko se v državnem zboru obešajo češkim svobodomiselnem, socialnim demokratom in zionistoin na suknje in ko proglašajo za nspeh peščice slovenskih klerikalnih mandelj-cev, kai so iz vojevali Čehi, socialui demokratje in poljska Ijud. stranka. (linljivo je to moraliziranje, in dobro pristoja klerikalcem, posebno ker so od tistega časa, kar ni več veljavna zveza naprednih poslancev z veleposetnki, storili dejanja, ki jasno in neovržno dokazu je jo,kako tesno so klerikalci danes zvezani z Nemci. Xe bomo posegali v preteklost. V t i stili easih, ko je obstajala v govoru stoječa zveza, so klerikalci vse storili, da bi jo razdrli in da bi se ustanovila klcrikalno-nemška zveza. 1 >a bi se klerikalci prikupili Nemcem in jih zvabili na svojo stran, so proglasili Celje za — »frenules Gebict«, kjer se Slovencem prav zgodi, če jih Nemci pobija jao, in da bi se pri-iiznili Nemcem, je dr. Šusteršič priskočil Nemeem na pomoč proti dr. Perjancien, ki so ga hoteli Nemci strmoglaviti z mesta podpredsednika državnega zbora, ker je na Gorenjskem pozdravil Cehe. To so tako stare stvari, kakor je stara nekdanja pogodba napredne stranke z veleposestniki; to so historične remiuiscence. a v.Hiiii uve in karakteristične za klerikalce. Ko se je začela krhati nekdanja pogodba med naprednjaki in veleposestniki, so klerikalci takoj poskusili zvezali se z Nemci. Takratni proku risi Kleinmavrove knjigarne, gosp. Viktor Moro je dobil od nemške stranke pooblastilo, da se dogovori z dr. Šustcršičciii zaradi kompromisa med klerikalno in med nemško stranko. V pisarni dr. Susteršiča je bil dogovorjen in sklenjen ta kompromis in klerikalci so Nemeem za tedanje obe. volitve zagotovili dva zastopnika v ljubljanskem obč. svetu. Cesar narodno - napredna stranka nikdar ni hotela storiti, to je bila klerikalna stranka takoj pripravljena storiti in bi bila svojo obljubo tudi izpolnila, ko bi ji ne bila narodno - napredna stranka spretno pokvarila računov. Pa vzlie temu se upajo ti ljudje nastopati kot moralisti. To so tisti ljudje, ki so prodali koroške Slovence pri volilni reformi, samo da so sebi na Kranjskem zagotovili ugodno razdelitev okrajev, ki so dali Kočev-eem svoje mandate, ki so sklenili zvezo z Nemci, vsled katere so Nemci pri državnozborskih volitvah glasovali za Krega rja, pri deželnozbor-skih pa za (Iregoriča in Ravniharja, ki so Nemcem darovali nemško gimnazijo in s tem pomagali Belarju, da je iM)stal dež. šolski nadzornik, ki se pri volitvah v trgovsko in obrtao zbornico niso upali nastopiti skupno z naprednjaki, ker so se že prodali Nemeem, in ki so ]h> 20. septembru igrali najsramotnejšo vlogo, ki si jo je mogoče misliti. Dočim je šla narodno - napredna stranka v boj zoper »Kranjsko hranilnico« in za gospodarsko osamosvojen je Slovencev, je klerikalna stranka stala hinavsko na strani, njen vrhovni voditelj, ljubljanski škof, pa je šel celo v boj za nemško »Kranjsko hranilnico« in zoper Slovence. Klerikalci so posedali v združenem odboru in vlekli na ušesa, kar se je tam govorilo, skrivaj pa so hodili k dunajskemu policijskemu svetniku dr. Porinu v njegovo sobo v »Unionu« in mu denuncirali naprednjake. O, da, moraliziranje pristoja klerikalcem in še posebno dr. Lam-petu, ki ima pri tem svojo specijelno moralo, da namreč namen posvečuje sredstva. Toda ljudje dandanes niso več tako glupi, da bi se dali s klerikalnimi zvi jačnostimi premotiti. Ljudje Vidijo, tla vlada med naprednjaki in med Nemci najljutejši boj, da vodi narodno - napredna stranka z brez-primerno požrtvovalnostjo tako vojsko zoper nemštvo, kakor je še ni bilo na Kranjskem, dočim In hI i jo klerikalci roko v roki z Nemci, kakor pravi zavezniki. To vidijo ljudje na lastne oči, in zato se dr. Lampe z vso klerikalno stranko vred zaman trudi, da bi prikril klerikalno nemško zvezo s tem pogretim zeljem, ki ga je prežvekoval v nedeljo na shodu »Cnionu«. _ Pogajanja radi glasovanja o dr. Šusteršičevem predlogu. D u n a j, 7. junija. Kompromisna |K>gajaiija med vladnimi strankami in opozicijo so se razbila. To kaže na to,da se čutijo opozicionahie stranke dovolj močne, zinagonosno končati svojo borbo proti vladi.Dasi po naročilu vlade posredoval pri poljski ljud- ski stranki gališki namestnik dr. Bo-brzinski, da bi ta stranka glasovala za vlado,vendar se zdi,da ta misija ni imela vspeha in vse kaže na to, da je njen voditelj Stapinski dal opoziciji razna tajna zagotovila. V parlamentarnih krogih celozatrjujejo,da se bodo Stapinski in njegovi somišljeniki udeležili glasovanja in da bodo glasovali proti vladi. D U na j , 7. junija. Konference med parlamentarnimi strankami so trajale ]k)zno v noč in so se končale brez vsakega vspeha. Ves trud gali-škega namestnika dr. Bobrzinskega, da bi pridobil poljsko ljudsko stranko za vlado, je ostal zaman. Kakor v petek, tako se 1m)(1o tudi jutri Stapinski in njegovi somišljeniki pred glasovanjem odstranili iz zbornice. »Slovanska enota« in »Kolo ]>olskie« sta se proglasila v ]>erinaiienei. Njiju predsednik so imeli skupno sejo, ki je trajala globoko v noč. Kakor parlamentarci zatrjujejo, ni prišlo med njimi tlo sporazum ljenja. Malorusi pod vodstvom profesorja Romancu ka, bodo seveda vztrajali pri svojem ojHizicio-nalnem stališču. V parlamentu se širi vest, da se bodo celo formalno pridružili »Slovanski enoti« . Italijanski poslanci bodo šele neposredno pred jutrišnjo sejo definitivno sklepali o svoji taktiki. Ako jim vladne stranke ne dado obvezne obljube, da se italijanski) vseučilišče ustanovi v Trstu, se bodo absentirali ali pa bodo naravnost glasovali proti vladi. Dasi je torej položaj zelo negotov, vendar računa vlada s tem, da bo pri jutrišnjem glasovanju zmagala z 10 ali 15 glasovi. Nemške stranke ne sodijo tako optimistično in so mnenja, da 1k> vlada v najugodnejšem slučaju zmagala s tremi ali štirimi glasovi večine. Dalmatinski poslanci za vlado? Dunaj, 7. junija. V nemških parlamentarnih krogih zatrjujejo, da so dalmatinski ]>oslanci nezadovoljni s taktiko »Slovanske enote« in da vsled tega ni izključeno, da bi pri jutrišnjem glasovanju ne votirali za vlado. Merodajnoza njih postopanje je baje to, da se nahaja v proračunu postavka v znesku 2 milijonov kron, ki je namenjena za gospodarske potrebe Dalmacije. Z ozirom na to baje žele Dalmatinci, da bi zbornica čimnnj-preje rešila proračun. Vodilnim krofom v »Slovanski enoti« dela ta reni-tenca dalmatinskih poslancev velike preglavice, zato je imel tudi danes dr. Šusteršič dolgotrajne konferenee z voditeljem dalmatinskih poslancev. — Poučili smo se na merodajnem mestu o resničnosti teh vesti ter izvedeli, da so vse te vesti od kraja do konca izmišljene in da niso ničesar drugega, kakor pobožna želja vlade in vladnih strank. Vladno stališče. Dunaj, 7. junija. Voditelja nemških svobodomiselnih strank dr. Svlvester in dr. Chiari sta imela danes konferenco z ministrskim predsednikom. — Baron Bienerth je v tej konferenci izjavil, da ne bo vlada izvajala nobenih konsekvenc, ako tudi bo zbornica sprejela dr. Susteršičev predlog, češ, da ne more izvesti ničesar nemogočega. Vlada je že opetovano pojasnila v parlamentu svoje stališče o bosanski agrarni banki, a od tega svojega stališča ne more odnehati niti vzpričo sedanjega položaja. Dr. KramaFevo poročilo. Praga, 7. junija. Izvrševal ni odbor mladočeške stranke je imel pod predsedstvom dr. Skarde sejo, v kateri je poročal dr. Kramar o političnem položaju. Odbor je sklenil ]>ozvati poslance, naj se z ozirom na resnost položaja polnoštevilno udeležujejo sej poslanske zbornice. Postopanje mla-dočeških poslaneev v parlamentu se je Odobrilo ter se jim izrekla zahvala. Nadalje je dr. Kramar poročal o razpravah vseslovanske konference v Petrogradu. Odbor je vzel to poročilo naznanje ter izrekel dr. Kramaru svoje priznanje. Ogrska kriza Budimpešta, 7. junija. Trgovinski minister Kossuth bo v'jutrišnji avdijenci predložil cesarju tale program: 1. Odgoditev vseh vojaških vprašanj; 2. kratek bančni provizorij, kateremu bi pa takoj sledila ustanovitev samostojne ogrske banke; 3. uvedba splošne in tajne volilne pravice in 4. izvedba novih volitev iu rešitev odgođenih vprašanj po novem parlamentu. — V krogih neodvisne stranke same sodijo, da vladar ne I »o sprejel tega programa. Vihar v ruski dumi. Petrogra d, 7. junija. V včerajšnji seji gosudarstvene dume se je poslanec Karavlov izrazil, da so v škofiji vladike Kvlogija razširjali pravoslavno vero z biči. Na to je rea- LISTEK. Divjo roža. (Dalje.) »Zdi se mi, da ne!« sem mu odgovorila- ker nisem vedela, s čim me misli razžaiiti. »Ali vas sinem poljubiti.« Težko je izgovoril te besede, ves raztresen in zmeden je začel brskati po travi in upiral pogled boječe pred se. »Čemu !« sem se začudila, ker tega nisem pričakovala. »Kad bi se dotakni] samo enkrat vaših ustnic, dovolite ?« Ne, ne Smete! .Mene se ni nihče poljubil!< Cez hi]) pa sem ga vprašala strahoma in radovedno: »Jn kaj mislite s tem i« »Sani ne vem.« Saj ste mi vendar zadnjič pripovedovali, du imate v mestu ljubico, ki je mirna in prav nič tako razposajena ko jaz.« To ga je užalilo, dasi mu nisem hotela kaj očitati. -Saj nisem mislil tako, Zofka. Sam ne vem, čemu sem vas tega poprosil!« »Morda ker vam je dolgčas,« sem se nasmehnila, a on j* o,stal resen in zamišljen kakor poprej. Nad nama so šelesteli bori, za- molklo je grgral potoček in visoko gori so se ntrinjale zvezde in kapale tja za gozd, ko velike kresnice. Meni ni bilo za pogovor, ker sem vedela, da je ves zamišljen, a Milan je molčal in gledal v mesec, ki je jadral bledikast nad temnimi vrhovi. Včasih je plusknila v potoku riba, hrošč je za brenčal in se zaletel v kočo in tista breza tik potoka je bila videti, ko velika, bela sveča. »Pa pravite, da ni lepo in da vam je dolgčas«, sem zavzdihnila, ko je blodil moj pogled za lesketajoči m i se valčki. »Ah, ni mi dolgčas, kako bi mogel misliti na to, a vi me jezite ker ste taki, ue vem kako bi vam rekel. No, da prav taka ste, kot je ta vaš les: šuini, šumi, vabi in priklene človeka, da se zaljubi v njegove čare, a les šumi, včasih ječi in ne pove ničesar in ostane tak kot je . . . Da, da to je čar prirode, a vi bi ne sineli biti taki.« »Saj jaz ne šumim, govorim vendar —« sem mu hotela oporekati, a on me je pogledal ostro, kot da me hoče okarati. »Govorite, seveda govorite o še-lestu dreves in o nočeh, kar je isto, kakor šelest ali noč, no, pa kaj bi zopet govorili Vi, da veste kako je moje dekle!« »KakšnoT« sem povprašala, ker me je zanimalo, kako dekle ima ta mladenič. j »Lepa je, vitka ko vila ob tol- bsbsbsbsssbSHbI minili, lase ima ko iz zlatih solnčnili žarkov in ustnice sveže, ko rdeča jagoda. Njene oči niso črne ko vaše, temveč modre ko vijolice in spominčice ob potoku in njena polt bela ko iz mleka in krvi!« »In vi, ki imate tako krasno ljubico, bi hoteli poljubiti drugo?« sem se začudila, a takrat je planil po konci in me pogledal resno, čez hip j »a se je umiril in spregovoril tiho: »Vse ima, samo nekaj ne in kaj je to, bogvedi. Divja ni, a ljubezen mora biti — otročja in — divja.« Nato je odhitel ob potoku in začudeno sem gledala za njim, dokler ni izginil tam za košatimi jelšami. Tisto noč ga ni bilo, bil je gotovo kje v vasi, aH pri župniku, ali pri učitelju in vrnil se je šele drugi (lan popoldne. Ko sem ga prašala, kje je bil, se je prijazno nasmehnil in skomignil z rameni. In zopet so tekli dnevi, kakor poprej. Cez dan je posedal okoli koče, ali ležal v travi, a na večer se mi je približal in mi pripovedoval o mestu iu njegovih tovariših. Včasih je sredi govora obmolknil, me pogledal plašno in me potrepljal po rami. »Zofka, vi ste čudni, kaj ne, da vas vse to nič ne zanima in vi ne bi hoteli v mesto?« »Ne, vsaj zdaj še ne, ko je tukaj tako lepo.« »Da, vi ste se zaljubili v te gozdove in boste umrli v njih«, je sko- ro zavzdihnil, čez hip pa je dostavil: »No, da, saj menda bi tukaj ne bilo težko umreti.« In potem se je zagledal v potoček in mislil bogvekaj. Ko pa so se bližale počitnice proti koncu, je postajal bolj redkobeseden. Malo je bil doma in še takrat, kadar je bil, me je samo pogledoval, govoril ni ničesar, a oče ni i je pravil, da ga vidi večkrat tupntam polegati po gozdu. »Zofka,« mi je dejal neko jutro, ko sva se srečala na gozdni stezi. »Zofka, verujte mi, da vas srdim tako, kot še nisem srdil nobenega človeka na svetu. Oj težko se premagujem, da vam ne izbijeni teh vaših gorečih oči, vi Zofka, kaj ste storili z menoj!« Zadnje besede je skoro zakričal in nato je planil v kočo. Takrat sem se ga zbala resnično — potem sem se mu umaknila. Ako je bil doma, sem vedno iskala dela, da mi ni bilo treba posedati pred kočo in šele ko je odšel v gozd ali v vas, sem stopila na prosto in poiskala, očeta. Nekega večera je oče zopet odšel in jaz sem ostala sama. Milana sem videla, da je ležal pred kratkim tam za kočo, a ko sem po očetovem odhodu pogledala skozi okno, ga ni bilo več. Bila sem gotova, da je zopet odšel, kakor že več večerov k vaškemu učitelju, a ker sem se bala, da bi se prej povrnil ko oče, sem zaprla kočo in odšla. V gozdu je bilo svetlo, da sem razločila senco vsake šibice in moji bori so sešteli tako tajno, kot da me plaho prosijo, naj ostanem med njimi, naj jih ne zapustim in ne odidem v mesto, ki mi ga je slikal Milan tako krasno In polno veselja. Ozka stezica se je vila med grmičevjem, od koder so preplašeni odletavali ptički, ako sem se dotaknila s krilom vejice, saj mojih korakov se ni čulo, bila sem bosa. Ves ta čas, odkar je prišel Milan, že nisem stopala po tej stezici, ki je vodila k jezeru, po katerem se mi je se zelo tožilo. Ko sem bila že precej oddaljena od naše koče, sem se začutila zopet bolj svobodno. Težko mi je bilo cel večer, da bi najrajša šla in zajokala v vihro polnočno, potožila svojo bol glasno bledi mesečini in porušila s solzami mehki mah. Njegovih temnih pogledov nisem mogla prenašati, saj nisem znala, čemu me srdi in bi mi iz-bil oči, kakor je dejal. A obenem sem čutila do njega tiho mržnjo, ker me je sovražil in prosil za poljub, a ljubil drugo. Prej se mi je zdelo, ko sem stopala po gozdu, vse tako svečano, sedaj se mi je zdelo, da se skriva za vsakim deblom temna senca, da me gledajo skozi vejevje tiste velike, sive oči, ki se mi bodo tiho približale in se zazrle v me v divji jezi. (K giral vladika Evlogij rekoč, da je ta trditev pot vara resnice, da je sramota, ako se takih laži poslužuje ruski poslanec. Podpredsednik Maiendorf je radi teh besed poklical škofa Evlo-gija k redu, kar je povzročilo silen vihar na skrajni desnici. Poslanci so obkolili Maierdorfa ter kričali:»Vrzi-*te Nemca, tega tujca ven. Nemška nesramnost.« Ker ni bilo mogoče pomiriti razburjenih duhov, je podpredsednik prekinil sejo. V današnji seji je predsednik Honijakov dal poslancem, kj so povzročiti škandal, najstrožji ukor. Turčija se pripravlja na vojno. L o n d o n . 7. junija. Iz Carigrada javljajo, da je turška vlada vse potrebno odredila, da sta armada in mornarica pripravljeni za vse slučaje, ako bi velesile umaknile svoje čete z otoka Krete. Za slučaj, da bi Grška izrabila položaj ter okupirala otok, ji Turčija takoj napove vojno. Vsi načrti za vojno z Grško so že iz-gotovljeni v vseh podrobnostih. čredni občni zbor Drama-ticneja društva. Sinoči se je vršil v areni Narodnega doma izredni občni zbor Dramatičnega društva. Občni zbor je otvoril društveni predsednik dr. vit. B 1 e i w e i s. Občni zbor ima nalogo, baviti se o sklepih zadnjega občnega zbora, na katerem se je sklenilo naprositi mestno občino, da prevzame obrestovanje in amortizacijo dolgov Dramatičnega društva in voliti enega člana v gledališko inten-danco. Dramatično društvo je sporočilo svoje sklepe občinskemu svetu, ki je sklepal o stvari. Predsednik prečita tozadevni županov dopis in pravi, da je nujno potrebno, da Dramatično društvo sprejme brezpogojno neizpremenjene predloge občinskega sveta, ako se hoče še nadalje vzdržati slovensko gledališče. Občinski svet je vzel uaznanje skle-I>e Dramatičnega društva in sklenil, da se v svrhe obrestovanja dolgov Dramatičnega društva postavi v režijski proračun za slovensko gledališče primerna postavka. Prva zahteva Dramatičnega društva, da bi se v proračun postavila tudi svota za amortizacijo dolgov, je nesprejemljiva, ker bi mesto s tem prevzelo nekako poroštvo za poplačanje dolgov, kar je pa popolnoma nemogoče brez dovoljenja deželnega zbora in je zelo malo verjetno, da bi deželni zbor dovolil, da mesto prevzame tako garancijo. Pač pa naj se porabijo prebitki za amortizacijo dolgov in to vseh. ne samo meničnega. Sprejel se pa je predlog, da Dramatično društvo pošlje enega svojega zastopnika v Lntendanco, posebno z ozirom nato, da je društvo prepustilo v popolno uporabo svoj inventar in garderobo. Obenem naj se tudi predlože računske knjige z vsemi pripomočki, da se natančno d ožene, koliko pasiv ima društvo. Predsednik je mnenja, da je treba te pogoje sprejeti brezpogojno. Ker je obrestovanje dolgov zagotovljeno, so odstranjene s tem že naj-a*ečje težave in je upati, da se bo tudi amortiziranje dolgov počasi izvršilo. Ali bodo zato zadoščevali prebitki, ali ne, se ne ve. Gotovo pa je dolžnost društva, pa tudi občinstva, da ne pusti na cedila onih gospodov, ki so v svrho ohranitve slovenskega gledališča svoj čas podpi-sali menico. Zato pa je treba, da občni zbor sprejme sledeče odborove predloge: L Občni zbor pritrjuje dopisu mestnega magistrata z dne 14. maj-nika t. I. št. 14058, s katerim poroča mestni magistrat, da se postavi v vsakoletni proračun slovenskega gledališča obrestovanje dolgov Dramatičnega društva in režijske prebitke porabi v amortizacijo teh dolgov, v gledališko intedanco izvoli se član Drinatičnega društva in računske knjige predlože proti povrnitvi. 2. Da se obvarujejo gospodje, ki so podpisali svoj čas menico, naj se porabijo v amortizacijo tega dolga doneski gledališkega društva, društvena članarina in zneski, ki se dobe za izposoje van je garderobe in repertoarja, kar bi zneslo na leto okrog 2000 K. Odbor gledališkega društva se naprosi, da še nadalje nabira doneske in jih izroči blagajniku Dramatičnega društva v poplačilo dolgov. G. Ko bal pozdravlja z odkritim veseljem, da je občinski svet našel neko m odali teto za rešitev te krize. Stem naklanja društvu dobroto, ali če kdo stori komu kako dobroto, naj stori to gentlemansko, ne pa da bi žalil obdarovanea. Zadnji dopis mest. občine je bil tako rigoro-zen, da je moral zadeti na odpor. Sicer pa smo bili tudi mi nekoliko pretirani. Sedaj je mestna občina odgovorila v drugem tonu m pogoji so tudi sprejemljivi. Predlaga pa sledeči dodatni predlog: Ta dogovor naj velja le za gledališko leto 1909/10 in Dramatičnemu društvu naj ostane vse, kar bi dobilo ali iz-tirjalo na zaostankih gledaliških sezon od 1904/5 do inkl. 1908/9. Dr. Zamiku se zdi ta predlog upravičen in je le mnenja, da društvo ne bo smelo izterja vat i eventuelnih zaostankov od sedaj angažiranih članov gledališča s tako rigoroznostjo, da bi ti člani eventu-elno stopili iz angažmaja. Blagajnik g. Rozina n in predsednik pojasnita, da takih zaostankov ni, pač pa da so s tem mišljeni zaostanki pri bivših članih in neizplačana podpora dežele. Član intedance dr. Tavčar povdarja, da ti predlogi slone na napačnem umovanju tega, kako nalogo je prevzela mestna občina glede na slovensko gledališče. Hočejo se namreč ločiti pravne sfere, da bi bila odslej dva obvezanca: mestna občina na eni in Dramatično društvo na drugi strani. Ali to ne odgovarja dejanskemu položaju. Mestna občina ne prevzame nikakih obveznosti, zavezanec ostane slej ko prej samo eden — Dramatično društvo. Društvo edino zadene obligo plačati pretekle, obstoječe in še nastale dolgove. Mestna občina se je zavezala izplačati samo podporo, kakor doslej. Do tega aranžmaja pa je prišlo, in jaz za mojo osebo sem bil v prvi vrsti zato, ker nisem bil popolnoma zadovoljen z dosedanjim vodstvom gledališča, ker je treba, da se zlomi absolutizem vodstva. Potrebna je kontrola. Po mojem mnenju bi bilo sicer najboljše, da se vsako leto dobi pripraven režiser, ki bi bil taktični vodja gledališča, tako pa je v svrho aranžma potrebno, da se potoni intedance odvzame vodji misel, da je on vrhovni in edini gospodar gledališča. Pravni položaj pa je ta: Mestna občina hoče uvesti nekako sekve-st rac i jo. V proračun se lahko postavi vse, a občina zato ne prevzame ni-kake odgovornosti, pač pa da svojega uradnika, ki bo v imenu Dramatičnega društva vodil celo blagajno. Če je v proračun postavljeno obrestovanje dolgov, S tem ni mestna občina obvezana pokriti eveiituelnega deficita, ako bi se sicer ne moglo iz-plačati obresti. Izven podpore ne da mestna občina ničesar, ker bi deželni odbor poti nobenim pogojem ne dovolil, da bi mestna občina prevzela kak obligo. Pametno je, da se postavi intendanca nad ravnatelja in namesti mestni uradnik kot blagajnik, ki je odgovoren za vsak vinar. Morda se napravi le kak prihranek, ako se bo postopalo štedljivo. Ker ne prevzame mestna občina nikake obveznosti, gotovo ne bo imela nič proti sprejetju onih predlogov. Glede zaostankov, pa- je treba gledati nato, da društvo ne bo imelo še drugih dolgov, vsled katerih bi lahko nastale tožbe, ki bi onemogočile gledališče. Ko je predsednik pojasnil, da društvo nima dražih dolgov, kakor ona dva pri Kreditni banki in Kmetski posojilnici in izrazil mnenje, da je pri tako visokem proračunu pač mogoče dobiti kvečjemu 500 K za obrestovanje dolga, je gosp. Ktbin Kristan povdarja 1, da so nesporazum ljenja nastala le vsled nejasnosti dopisov mestnega magistrata. Mestna občina je odvzela Dramatičnemu društvu vso ingerenco na gledališče, za amortizacijo dolgov pa naj bi se porabili le eventualni preostanki. Občni zbor je vsled tega čutil dolžnost, da krije one gospode, ki so podpisali menici, in le čudno je, da je občina obdržala tozadevno postavko o gledališkem proračunu. Bil je pa tudi ton tak, da je razburjal, ki se ne da poslušati. Dramatično društvo naj bi nosilo vso odgovornost, govoriti pa bi ne smelo nič. Mestna občina da le subvencijo, odgovornosti pa ne prevzame nobene. Razlika pa je v tem, ali naj se za pokritje dolgov porabijo le preostanek, ali pa če se postavi primerna i »ostavka v proračun. Da se ravnateljstvo podredi intendanei, je prav. Je za odborov predlog, Koba-lov predlog pa je popolnoma akade-mičnega značaja, ne bo imel nikake-ga uspeha. V nadaljno debato so posegli še gg. Pire, Kobal, Kristan, dr. Tavčar, in član intendance Milohnoja, ki je poudarjal, da je stališče mestne občine dvakrat pojasnil v enakem smislu, kakor sedaj dr. Tavčar, odboru Dramatičnega društva. Občina daje podpore 26.000 K, ne prevzame pa nobenih drugih obveznosti. Ko je končno dr. Tavčar se enkrat priporočil, da naj se sklene ta enoletna sekvestracija, in izvoli en član odbora v intendanco, ki bo v gospodarskem; estetičnem in moralnem pogledu nadzorovala vodstvo gledališča, so bili sprejeti odborovi predlogi in dodatni predlog g. Ko-bala. Pri sledeči volitvi v intendanco predlaga g. Kristan g. Kobala, ki pa odkloni. G. Pire predlaga nato g. Kristana, ki se obotavlja, češ, da bi mogla njegova oseba nehote škoditi stvari, končno pa soglasno izvoljen vendar-le sprejme. Nato predsednik zaključi ta izredni občni zbor. Dopolnilna volitev v odbor društva se ni izvršila. (Kosec.) Med Knafličevim govorom je prišel v dvorano Tone Kristan, kateremu pa se je videlo, da najbrž ni zapisan med abstinente. Umljivo je potem, da se je tudi primerno potem ponašal in z neslanimi medklici skušal motiti govornika, za kar pa je vedno dobil primeren odgovor, kakor ga je zaslužil za svoje pristno zizibambulsko ponašanje. K besedi se je priglasil sodrug Koemur, ki je sicer izjavil, da hoče stvarno odgovarjati, pa je govoril o vsem mogočem, o državnozborskih in deželnozborskih volitvah itd., samo ne o stvari sami. Zboroval-ci so mu hrupno odgovarjali na njegova zavijanja posebno glede tržaškega slovenskega šolstva, o katerem je trdil, da ga imajo Slovenci zahvaliti edino le italijanskim sodrugom. Ker pa je zopet hitro prešel drugam, mu je predsednik izjavivši, da je spoznal Kocm ur je v namen, da hoče le agitirati za socialno demokracijo, odvzel besedo. To je seveda zopet vzbudilo v socialnodemokratskih razgrajačih ono prav edino njim lastno divjaštvo in hoteli so na vsak način preprečiti nadaljno zborovanje. Vpili in razsajali so, kakor bi bili ob pamet, prišlo je celo do spopada med posamezniki. Predsednik jih je pozival, da naj mirujejo, ali ker le ni bilo miru je pozval reditelje, da naj napravijo red. Tedaj pač tudi Tonetu Kristanu ni manjkalo dosti, da ni frčal skozi vrata. Le treznosti narodnih delavcev se imajo ti razsajači zahvaliti, da se jim ni zgodilo kaj prav umljivega pa tudi potrebnega. Hrup je trajal dalje, a vzlic temu je prišel do besede tov. R i b n i -kar, ki je z vso upravičenostjo lahko poudarjal, da socialni-demokratje po vseh teh dogodkih nikakor ne zaslužijo več imena svobodomiselnih in svobodoljubnih ljudi. Odgovarjal je nato Koemurju, da slovenski delavci niso odgovorni za grehe prednikov, da jih nihče ne more delati odgovorne zato, kar je ta ali oni poslanec govoril in delal pred leti v državnem zboru. Pač pa more N. D. O. s ponosom gledati na svoje lepe uspehe, dosegla je v par mesecih več s pomočjo narodno - napredne stranke, kakor socialni demokrati v 20 letih. Priborila je zboljšanje razmer tramvajskim uslužbencem, in pravkar ravno isto užitninskim paznikom, katerim se je 24urna služba izpremenila v 12urno. Namesti se 16 novih paznikov, kar bo stalo mestno občino 16.000 K. Ako je N. D. O. pri tem imela podporo narodno - napredne stranke, zato še ni njen privesek in ni storila nič slabega, saj so se tako napredni in svobodomiselni socialni demokrati vezali v Idriji celo z najbolj črnimi klerikalci v Idriji in to proti napredni stranki. Kaj pa to, ko so socialni demokrati usuž-njeni nemškemu židu dr. Adlerju na Dunaju! Seveda, ker so njihovi voditelji plačani z Dunaja! Socialno-demokratsko razgrajanje pač le kaže, da je N. D. O. zadela pravo. Strah jih je in zato tako razsajajo. Današnji dan je pokazal, da gre socialna demokracija rakovo pot, N. D. O. pa naprej. Tov. K n a f 1 i č je na kratko odgovarjal, da je N. D. O. v Trstu izšla prav iz delavskih, socialno-de-mokratskih krogov, ki niso hoteli več prenašati terorizma, ki vlada v stranki. Soeialni-demokrati, voditelji so zato tako silni nasprotniki N. D. O., ker se boje za svoje dijete. Glede šolstva pripominja, da so n. pr. v Gorici socialni demokrati tisti, ki plačujejo doneske za novo,dmgo nemško šulferajnsko šolo. Obema govornikoma je narodno delavstvo živahno ploskalo, in socialni demokrati so hoteč motili zborovanje seveda tudi takoj začeli tolči z rokami in tuliti, kakor hitro je hotel govornik začeti. Posebno so skušali onemogočiti govor tajnika Š k ejr 1 j a o novih državnih bremenih. Tu celo ni nič pomagal apel, da naj mirujejo, ker gre za važno stvar, po kateri je hudo prizadeto vse delavstvo. Kričali in razsajali so naprej, ter s tem res pokazali, da jim je tako važno delavsko vprašanje, kakor so nameravani no* vi davki, le za zabavo. Posebno se je tu odlikoval Koemur, ki je ves čas vpil kakor jesihar, pristaši sodrugi so mu pa ploskali, krfkor bi bili zno-reli. Govornik se ni oziral na te zbes-nelce in je govoril o predmetu, vmes pa krepko odgovarjal na surove so-c i al nedemokratske medklice. Poudarjal je, da je že nagodba z Ogrsko mnogo zakrivila, da je oškodovano prebivalstvo, posebno pa delavstvo tostranske državne polovice oškodova- no. Nujno je potrebno, da se čim prej odprejo državne meje za uvoz živine in mesa, da dobi delavstvo cenejšo hrano. (Socialnodemokratski klic: »Mesarji!«) Govornik: Vi ste mesarji, ki na tak način mesarite delavstvo! Kristan vpije nekaj o »pameti«. Govornik: Kristan, na vašo pamet niti ne reflektirani ne! Jezike stegujete, kakor bi bili že obešeni. Nadalje govori o davku na pivo. Protialkoholnega gibanja ni mogoče izvesti v enem dnevu. Pivo pa je pijača, ki ima najmanj alkohola in si je more delavec še privoščiti v svoje okrepilo. Ako se podraži pivo, bo delavstvo poseglo po žganju, ki je že itak preveč razširjeno. Davek na žganje bi se po mnenju govornika lahko povišal, da bi stal liter makar 20 K in potem naj ga pijejo ministri če ga hočejo, ali pa socialni demokrati, da bodo lažje razgrajali. Z litrom šnopsa se napoji lahko deset barab, da potem razsajajo. (Socialnide-mokratje burno ploskajo.) Govornik: Hvala lepa, s tem ravno konstatirate, da je res, kar sem rekel o vas, da res napajate svoje razgrajače z žganjem! Glede davka na dedščine pravi, da naj ga plačajo socialnodemokratski bogataši, kakor dr. Adler in Sca-bar, ali odločno je treba protestirati, da bi se pri tem obdačili revnejši sloji. Davek za samce je nekaj takega, kar je treba absolutno obsojati. Vlada hoče produkcijo človeštva uravnati nekako po nekem zakonu, naši otroci naj bi bili po državnem zakonu rojeni e. kr. otroci! Odločno protestiramo proti taki nakani, razvoj človeškega rodu bodi prost izraz človeških čuvstev, ne pa razgrete fantazije ministra Bilinskega! Ravno tako je tudi treba protestirati proti temu, da bi se vsi doneski, ki jih država dobiva od državljanov, porabili v razne vojaške namene, nove topove in bojne ladje. Na razne medklice socialnih-de-m okra to v* odgovarja s tem, da poudarja, da so ravno soeialni-demokrati bili tisti, ki so do zadnjega Časa podpirali Bienerthovo vlado z ravno tako internacionalnimi klerikalci vred in stvar dognali tako daleč, da se s pomočjo njih, ki se sicer kar cede človekoljubja, hoče do kosti odreti ubogi bosanski kmet. Stvar N. D. O. bo, da bo dosledno razkrin-kavala to početje socialnih demokratov, in potem bodo razni Kristani in Kocmurji kmalu izgubili veselje se norčevati iz delavskih zahtev in potreb. Nato predlaga resolucijo, ki smo jo priobčili že včeraj. Že včeraj smo omenili, kake prijatelje ( l) delavstva so se pokazali soeialni-demokrati ob tej priliki. Ko je namreč predsednik pozval tiste, ki so proti resoluciji, naj vzdignejo roke, so jih vzdignili vsi soeialni-demokrati s Tonetom Kristanom in Kocmurjem vred ter se tako javno pokazali kot izdajalce delavskih koristi! Prav je tako, bo vsaj delavstvo spoznalo, kje so njegovi prijatelji, kje pa sovražniki! Ker je bil s tem dnevni red končan, je predsednik zaključil zborovanje. Narodno delavstvo je nato zapelo himno »Hej. Slovani«, katera je tako strašno delovala na internacionalna socialnodemokratska ušesa, da so jih njihovi lastniki kakor le hitro mogoče rešili iz dvorane. Sodrug Koemur je še porabil to priliko za nesramnost, da se je ponor-čeval iz krvi septemberskih mučeni-kov, držeč v roki manšeto. Fej! Sramota! Narodno delavstvo se je nato mirno razšlo, ne meneč se za psovanja socialnodemokratskih pijancev, ki so čakali zborovalce pred izhodom iz Mestnega doma. Kdor je pa le preveč upil, je pa tudi dobil odgovor, ki mu je zavezal že itak se zaletu joči Kakor že rečeno, so socialni de-mokratje s tem shodom pokazali, da so doigrali med nami svojo ulogo. Ljudi, ki se očitno norčujejo iz naših delavskih zahtev, katerim so najvažnejša delavska vprašanja le v zabavo, ne rabimo med nami. Le proč ž njimi! Vsak pošten slovenski delavec ve sedaj, kje je njegovo mesto: v socialnodemokratski stranki gotovo ne. Ta je le za razgrajače in pretepače, ne pa za pošteno slovensko delavstvo. Naj le izginejo ti škodljivci tja, kamor spadajo, kjer jih plačujejo, k svojemu nemškemu židovskemu dr. Adlerju!- Za slovensko delavstvo je edino pravo mesto v naši »Narodni delavski organizaciji«, ki je pokazala, da hoče, pa tudi more braniti in obraniti koristi slovenskega delavstva! tfrl "l 'I '..■!-'L "l1 O T" i !ljise Lai mM:. V Ljubljani, 8. junija. + Shbtf narodno>aprodno stranko v LJubljani. Deželna poslanca dr. THUer in dr. Tavčar sklicujeta javen shod slovenske napredne stranke. . na katerem bosta odgovarjala na »sen-( zacijonalna razkritja« đr. Laitlpeta. Shod ' sc vrši v nedeljo, dne 13. t. m. ob 11. dopoldne v »Mestnem domu«. -f- Pri včerajšnjih volitvah v laški okrajni zastop iz kmetske skupine se Slovenci volitve niso udeležili, vendar pa se je nemčurjem posrečilo pridobiti zase dva volilna moža, ki sta volila — osem odbornikov. Slovenci se bodo proti volitvam pritožili ter bodo obenem vplivali na odbornike, ki sta jih izvolila dva volilca, da ne sprejmejo volitve. V tem slučaju bi se morale odrediti nove volitve ali pa bi vlada morala poveriti vodstvo okrajnih poslov vladnemu komisarju. + Volilno gibanje na Tržaškem. Trst se nahaja tik pred mestnimi oziroma deželnozborskimi volitvami, zato se pa tndi opaža tam doli ob Adriji zelo živahno in obenem nervozno volilno gibanje. Minulo nedeljo so se vršili zopet štirje slovenski, mnogoštevilno obiskani volil, shodi, kjer so razni govorniki poučeval] ljudstvo o velikem pomenu predstoječih volitev. Istega dne se je vršilo v »Dalmatinskem Skopu« volilno zborovanje v Trstu živečih Hrvatov in Srbov, ki so enoglasno sklenili, podpirati in glasovati za slovenske kandidate. — V soboto so sklicali socialdemokrati volilen shod v gostilno »Ai volti di Bar-cola« v Barkovljah. Na lice mesta je prišlo večje število narodnih volilcev in celi — trije socialdemokrati, kateri so jo pat iz sramote kar popihali, brez da bi bili le besedico črhnili o bodočih volitvah. V nedeljo prodpol-dne se je vršil generalni socialdemo-kratični shod v gledališču »Fenice«, kjer so proglasili kandidate za četrti volilni razred. — Med proglašenimi kandidati sta tudi dva jugoslovanska sodruga: Kermolj in Novak. To sta namreč ona dva »kalina«, na katera hočejo loviti socialdemokrati slovenske glasove. Na shodu je govoril tudi trentinski socialdemokratični državni poslanec Avancini. Po shodu je bil zelo klavern obhod jh> mestu. Na Velikem trgu je z višin vodnjaka govoril poslanec Pittoni, rekši, da se morajo pri teh volitvah že odpreti vrata mestne palače tudi socialdemokratič-nim poslancem. Socialisti so priredili nato pod uredništvom »Piccolo« — ki dan za dnem strastno napada social demokrate — malo demonstracijo, na kar so se razšli. V* nedeljo popoldne so sklicali socialdemokrati shod v Skednju, z namenom, da pridejo motit istotain vršeče se slovensko volilno zborovanje. Ali ta namen se jim ni sreči 1, poker na njih shod ni — raznu sklicateljev —nikdo prišel, med tem, ko je bilo na slovenskem shodu natlačeno polno volilcev, ki so lepim in prepričevalnim besedam gospoda dr. \Vilfana navdušeno pritrjevali. Socialdemokratov ni bilo niti blizu. — Y petek večer so zborovali Nemci v svoji hiši Turnverein »Kintracht«, kjer so izdali »Proklamataon« na v Trstu živeče Nemce, {»oživljajoč jih, da naj v imenu »velikega nemškega imena in ponosa« ne odda nikdo svojega glasu Italijanom, socialdemokratom ali Slovencem, temveč vsi, do zadnjega volijo od nemške stranke postavljene kandidate. Te dni hočejo privoditi javni volilni shod za vse v Trstu živeče Nemce. — Tudi slovenska narodu;; stranka priredi ta teden več shodov v mestu. — Dosedaj vladajoča kamor;) si sicer ne upa prirejati javnih shodov, pač pa na drug način agitira in pripravlja sebi »pot« v mestno palačo, Z vsemi na razpolago stoječimi ji dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. ~f" Kje je farbarija in obrekovanje?! Na to vprašanje se lahko z mirno vestjo odgovori: »Farbarija in obrekovanje je doma pri onih tržaških socialdemokratih, ki pisarijo o tržaškem volilnem gibanju v »Rdeči Prapor« in »Delavski List«. V zadnjem Rd ečem Prapor ju« laže neki dopi-sun, da je na shodu na Belvederju od strani »narodnjakarjev« kar deževalo kamenje na »sodruge«, ki da so mirno zborovali. — Gola resnica pa je, da sta dala navzoča dr. Hvbar in dr. \Viltan — poznajoča hudobije na-zovisodrugov — takoj na lici mesta od policije preiskati, se li nahaja kak kamen v zborovalnein prostoru ali ne. In ]>olicija je konstatirala, da se ne nahaja v omenjenem lokalu niti en kamen, med tem, ko so bili na uliei in med vratini vsi kozarci in steklenice, ki so se nahajati v gostilni, katere so »ljudski osrečevale!« pometali na Slovence in na barbarski način dva smrtno in več njih več ali manj ranili. To stoji, pa da se lažnjivi kljukec v »Rdečem Praporju« petkrat na glavo stavi. Da jih je tega čina sram, verjamemo, ali z lažjo in obrekovanjem se ne da še ničesar olepšati in opraviči ti. Kar smo pa pisali o shodu v Roja-nu, je do pičice istina, ker mi se sploh ne ponižujemo na nivo farbarije in obrekovanja, kakor to delajo razni »rdeči« dopisu ni. + Is davčno službo. Višji davčn-nadiornik v Celju, dr. Val. Ker t mauner, pride ▼Maribor, a na nje- vo mesto je v tisti lastnosti preučen v Celje G. Pototschnik Iz $c. — Pisava njegovega imena že lc dovolj, kakšne baše mož je to. - Članico in odbornico »Družbe ^ Cirila in Metoda« se poživljajo, da e zanesljivo udeleže občnega bora šenklavško frančiškanske podružnice, ki bo ponovno v petek 11. t. m. h 6 v damski sobi »Narod. doma«. Odbor. - Za 25 letnico „Slavca" razposlalo se je veliko število slavnostnih r3šino izvršenih lepakov na različna *ru^tva in rodoljube po deželi. Ker pa mogoče, da smo pri ogromni raz-ošiljatvi le prezrl* posamezne kraje, rosi odbor »Slavca«, da se rodoljubi, ;e zanimajo za to slavnost in žele _>pakov, zglase za nje pri odboru ►Slavca«, ki bode radevolje postregel. - Društvo slov. trg. sotrudni-ov za Kranjsko s sedežem v Ljub-iani priredi skupno s pomočniškim dborom slov. trg. društva »Merkur« sredo, dne 9. junija 1909, ob 9. uri večer v areni »Narodnega doma« kupni sestanek po § 2. s sledečim cevnim redom: Pozdrav. Stanje trgovskih sotrudnikov z ozirom na vladaoče prenapete razmere. Imenovanje azsodi^ča. Slučajnosti. Z ozirom na to, da se gre za lastne stanovske pravice, ridite vsi in pokažite s tem, da se zavzemate za svoje koristi. - Izlet priredi »Strelski klub« pri Mraku v Ljubljani, v nedeljo, dne 13. t. m. na landauerjih v Kamnik in se ustavijo izletniki spotoma tudi v Komendi in Skaručini. Seboj vzamejo tudi godbo na lok. To prijavljamo v znanje vsem interesentom. - Narodnjaštvo glasila »Železničar«. Že nekaj mesecev je tega. kar je pričel izhajati »Železničar«. Človek bi sodil, da bo ta list gojil poleg stanovskih interesov tndi narodno idejo in zavest vsaj toliko, kakor je dolžnost slovenskega lista. Pa vara se. kdor tako misli, že naslovi, \K>d ka-h rimi se ta list naročnikom razpošilja, jasno pričajo, kake nazore o narodni ideji in iz nje izvirajočih dolžnosti ima ta list. V naslovih je beseda gospod še slovenska, a ves nadaljni naslov v — blaženi nemščini. N. pr. Gosp. N. N.. \Vachter der St. B. in . . in gosp. N. N., Oberb. Arbeiter in . . . Nadaljni komentar bi bil tu odveč. — »Sokol II.« priredi v nedeljo, sine 1. avgusta, v slučaju slabega vremena 8. avgusta veliko vrtno veselico, spojeno z jarvno telovadbo. — Narodna društva se prosijo, da se na to prireditev ozirajo. — Tvrdkam, ki izvažajo v Ru-munijo, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled več važnih odredeb rinnunskega finančnega ministrstva, zadevajočih ca-rinsko uradno postopanje glede bla-^ra. ki se uvaža v Rumunijo. Na željo - te odredbe tudi dopošljejo. — Brivilice bodo odprte na Telo-vo samo do 9. dopoldne, na kar se si. občinstvo opozarja. S Pivke se nam piše: V zadnji Številki »Notranjca« opisan je izlet oziroma sprejem volosko opatijskih gostov na binkoŠtno nedeljo v Postojni. Med drugim je povedano, da se je sprejema vdeležilo korporativno z zastavo pevsko društvo »Postojna« in požarna bramba. V resnici smo pa videli pri sprejemu in sprevodu od prvo imenovanega društva 4 člane brez zastave in od drugo imenovanega tudi le deputacijo (3). Ali misli gospod dopisnik s takim dopisovanjem prikriti narodno mlačnost ? V sprevodu na kolodvor in s kolodvora, kakor tudi pri vsprejemu videli smo tudi 14 članov pevskega društva »Javornik« iz Mate-nje vasi v društvenih čepicah. Teh g. dopisnik niti z besedico ne omenja ali mar v namenu prikazati javnosti, da so bila pri vsprejemu navzoča le postojnska društva. Slaba letina v Bosni. Iz Dubrav, okraj Stolac dohajajo poročila, da kaže letina neugodno, da, slabo. — Toba-kove nasade uničuje črv, trte pa in sadje je uničila in polomila burja. Umrl je v soboto v Rogoznici pri Ptuju znano rodoljub in požrtvovalen narodnjak Ognjeslav Brenčič. Frischaufov dom na Okrešlju otvorijo koncem junija. Zlat zaslužni križec je dobil župan v Zitencih pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah Jožef Černčec. On žu-panuje v svoji občini že 35 let. V likvidaciji je klerikalna »Kmečka hranilnica in posojilnica« v Šmartnem v R. d. Bim, bam I Izseljevanje v Ameriko zopet narašča. V soboto je odpeljal parnik »Panonia« iz Reke 1000 hrvaških in ogrskih izseljencev. Samomor. Ustrelil se je v gozdu pri Trsteniku 48 letni stavbni podjetnik And. bkrlj iz Grete pri Trstu. Zapušča ženo s 4 otroci. Vzrok slabe gmotne razmere. Izginil je dne 3. t. m. popoldne 32 let stari božjastni, včasih malo slaboumni Alojzij Pakiž vulgo Gašperjev, dninar iz Ribnice. Oblečen je bolj temno. Vsakdo se prosi, da njegov prihod v kraj županstvu prijavi, da se ^je potrebno ukrene. Havsl Državna podpora. Ministrstvo je dovolilo za zgradbo mostu čez Krko pri Dobravi, katerega stroški so pro- računjeni na 44.000 kron, 10000 kron državne podpore. Sračkanje. Finančno ministrstvo je dovolilo v zvezi s trgovskim ministrstvom društvu za oskrbo otrok in mladine v Idriji odkupa prosto srečkanje s 1000 srečkami po 20 v za dobrodelne namene. Izključili so dobitke v denarju in monopolnih predmetih. Morilec Foedransperg, ki je bil radi umora in nečloveškega ravnanja s truplom svoje žrtve pevke Fabry pred tržaško poroto na smrt obsojen, je pomiloščen, in se mu spremeni smrtna kazen v dosmrtno ječo. Francoska industrija na Primorskem. Dne 30. maja se je ustanovilo v Parizu v uradu tamošnjega generalnega poslaništva ob navzočnosti avstrijskega poslanika francosko I. primorsko društvo za vodno električno industrijo. Pogodbe in načrti, katere so Že prej izdelovali, so končno odobreni in podpisani. Francoski podjetniki in denarni zavodi so se zavezali, da vzamejo do 20 milijonov kron delnic in jih izdajo nato še za 10 milijonov. V društvu sta poleg Banque transatlantiqne še dva velika pariška denarna zavoda in več uglednih francoskih podjetnikov. Tekom tega meseca pridejo odposlanci te družbe v Otočac in Gospič, da osnujejo predpriprave za nameravana podjetja. Mednarodna rokoborca v cirkusu Zavatta. Ob jako obilni udeležbi občinstva, ki je napolnilo celo za godbo določen prostor, se je vršila snoči zanimiva borba med Raj če viče m in neznancem. Proti sila močnemu in krepkemu borilcu, ki se je izmotal ponovno s svojo močjo iz najnevarnejših položajev, se je pokazal Rajčević daleč nadkriljujočega mojstra bodisi glede tehnike, kakor tudi izurjenosti in izvrstne rutine v borenju. Ne samo navadnemu občinstvu, marveč tudi športnikom je nudil boj nebroj krasnih prijemov in sprememb v najrazličnejših pozah. Nad vse zanimiv pa je bil po 34 minutnem borenju konec. Rajčević je vrgel neznanca s takozvanim vzdigom od tal in mlinom. Dvignil ga je namreč na prsih ležečega, prijemši ga čez pas, tako, da je imel glavo navzdol, se zavrtil parkrat z njim v krogu in ga položil nenadoma na tla. Ob burnem pozdravljanju mu je izročil g. Pfeffer zasluženo nagrado 100 K. Poleg njiju sta se borila tudi Hansen in Gerighoff. Gerighoff je primerno svoji izredni moči napadal jako silno in večkrat brezobzirno, tako, da je pri občinstvu vkljub njegovi moči in izvrstni borbi zasluženo priznanje precej na ugledu izgubilo. Vendar se je Hansen, dasi v 6' 35" premagan iz kazal že poznato dobrega borilca, ki bi imel morda pri tako agresivnem in brezobzirnem nastopu, kot se je opažal že pri nekaterih borilcih gotovo drugačne uspehe. Danes se bori Rajčević z Gerighoffom, pri kateri borbi nas vsekako zanima, kako bo Rajčević paraleliziral njegove vehementne napade, in novodošli Bavarec Riedl z Nemcem Hermanom. „Plav" je delal včeraj znani razgrajač Peter Marenka in se ga tako navlekel, da je na Valvazorjevem trgu razgrajal, vsled česar je moral posredovati policijski stražnik. Na Jurčiče vem trgu se je Marinko vrgel na tla in je tako suval okrog sebe, da je morala priti pomoč, nakar so ga odvedli v zapor. Konj se je splašil včeraj dopol dne na Tržaški cesti hlapcu Mihaelu Snoju in dirjal po Bleiweisovi| cesti, kjer je zadel v dva drevesa in jih poškodoval, na Marije Terezije cesot, kjer se je zaletel v že zaprte prečnice na prelazu in tam potem obstal. Konj se bil vstrašil brzo vlaka. Delavsko gibanje. Z južnega ko lodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 18 Macedoncev in 60 Hrvatov; 40 Hrvatov je šlo iz Reke v Kočevje. Na Dunaj se je peljalo 20 Lahov, 17 Lahov je šlo v Celje, 35 Hrvatov pa v Inomost. Izgubljeno in najdeno. Kuharica Marija LešnJakova je izgubila srebrno žensko uro z zlato verižico. — Bra-njevka Ivanka Čermeljeva je našla nekaj srečk. — Stražnik Zabukovšek je našel pelerino. Ušel je včeraj kanarček »harzer«. Kdor ga je vjel, naj ga odda proti nagradi na Martinovi cesti Št. 7. Drobne novice. * Stavka v Škodovih tovarnah še vedno vstraja. Vesti, da sta bila napadena dva uradnika, niso resnične, delavci se nasprotno obnašajo jako mirno in ugledno. * Rekord v letanju po zraku Je dosegel francoski aviatik TissaSndir. Preletel je z Wrightovim letalnim strojem v 62 minutah 57 km in 500 metrov. * Nesreča v rudniku. V španskem rudniku A r a d a se je sprlo v rovu kakih 60 delavcev. Že so se hoteli medsebojno naskočiti, kar pade enemu delavcu na\ tla dinamitna patro- na, se užge in razleti z groznim kom, — Podsul se je ves rov in pod- . kopal vse delavce. Iskopali so dosedaj 10 mrtvih, a tudi ostali so bržkone izgubljeni. * Potovanje ruskega earja in carice po Italiji je definitivno določano. Čas in smer potovanja še nista nazna- ' njena. * Stavka mornarjev na Francoskem. Zborovanje zasebnih kapitanov in častnikov je sklenilo v Marseillu, da se ne pridružijo stavki vpisanih mornarjev, marveč jih opozarjajo, da naj se vrnejo k delu. * Strela je udarila v cerkev v Ovili na Portugalskem, ko so bili verni verniki zbrani v molitvi za dež. — Ubilo je duhovnika in tri ženske. — Vsled nastale gnječe pri vratih pa je bilo zmečkan i h in ranjenih 27 oseb. * Roparski napadi v železniškem vozu se vedno nevarneje ponarvljajo. - V Wurzburgu so našli v brzovla-ku ubitega in oropanega sodnika G e-ringa. Ropar je ušel. — V kolin-skeni brzovlaku pa je napadel neki ropar potnika Angleža. Temu pa se je še posrečilo, ko je že ropar na njeni klečal, potegniti neopaženo rešilno vrv, nakar so prišli sprevodniki in ga prijeli. * Odločen nastop proti šolarskim mašam. Mestni zastop v Gabloncu na češkem je sklenil v svoji seji, da prirede proti odloku okr. šol. sveta, ki sili šolarje trikrat na teden pred poukom k šolarski maši, javno manifestacijo in pošljejo odločen ugovor deželnemu šolskemu svetu. * Razstrelim smodnišnice. Poleg Krakova se je razletel velik stolp, smodnišniea tamošnje garnizije. Vzrok je neznan, bržkone strela. Nastal je povodom razstrelbe tak i>ok in zračni pritisk, da je razbilo daleč naokrog vsa okna. Tri vojake na straži je grozovito raztrgalo, več pa je bilo ranjenih od kosov razdejanega stolpa, katere je vrglo kot kamenit dež daleč naokoli. * Gorela je v Dunajskem Novem-niestu oljarna Perko, katero so pa k sreči kmalo pogasili in oteli jiopol-neniu poginu. Vendar pa je škoda jako občutna. Vzrok ognja je neznan. — V Lincu pa je zgorela tovarna in zaloga užigalic tvrdke »Solo«. Vnele so se užigaliee vsled vročine same. Škoda znaša nad 20.000 K. * Nemški bojkot. Zveza nemških šlezijskih veleobrtov in delodajalcev je sklenila odpraviti vse češke delavce. Kot vzrok navaja, da izzivajo Čehi nemško narodnost. Da bi bili Slovani tako dosledni, bili bi že davno na krmilu. * Postaje za brezžični brzojav otvorijo na Dunaju, v Pulju, v Tri-entu, v Šibeniku, v Kotorju in v Sarajevu, pozneje tudi v Lvovu, Budimpešti in še nekaterih ogrskih mestih. * C H asov i tega žepnega tatu, nekega Roznaua iz Kveba, ki je že delj časa vprizarjal najdrznejše in dovršeno umetne žepne tatvine, so zaprli na kolodvoru v Pragi, ko se je pripeljal iz Karlovih var. * Odločna prepoved. Sultan Mule)' Hafid iz Feza je prepovedal tamošnjim Židom zadržavati se na terasi svojih hiš, ker jih noče niti od daleč gledati, kar bi bil primoran s terase novourejenega paviljona svoje palače. Kdor bo stal kljub prepoved-bi nepotrebno na terasi, se bo nanj takoj streljalo. * Nesreča v Alpah. Družba štirih Francozov in dveh Italijanov je hotela obiskati vrh Graend Dent. Na nekem jako nevarnem mestu sta omahnila dva potnika, padla v globok prepad in jiotegnila vse ostale za seboj. Francoze so dobili v jarku grozno razbite, Italijana umirajoča, le vodniki so se še pravočasno rešili. * Morilca očeta. V Kecskemetu so zaprli brata Baranva, ker sta ubila svojega očeta, ker je bil že star in ni več mogel delati. Zakopala sta ga v bližnjo njivo. Ker so ljudje starca pogrešili, začelo se je sumiti nehote o nekem zločinstvu. Brata, lxvjeČ se, da ne bi jih dobili, odkopljeta truplo čez 14 dni, je sežgeta in raztreseta pepel po njivi. A vse to jima ni pomagalo. Na ovadbo sosedov so jih zaprli, kjer sta krivdo tudi pripoznala. Hm stvm * Morske globine. Do zadnjih merjenj morskih glebin je veljala za najbolj globoko točka v Tihem oceanu pri 44° severne širine in 152° vzhodne dolžine, nedaleč od Kurilov, v izmeri 8513 m globoka. 21 let je obdržala ta točka prvenstvo globoči-ne. Nastalo je splošno mnenje, da se zemlja! ne zniža več pod morsko gladino, za kolikor se zviša nad njo. — Gaurisankar 8840 m.) Parnik »Pen-uin« pa je meril, ko ni našel vzhod-lo od otočja Tongo, na 8282 m dolgi vrvi dna, ponovno, dosegel 8960 m, in še brezuspešno. To je napotilo geografe v okolici »Fossa Aldfich« natančno premeriti globine. Pri tem so našli več globin, ki so merile nad 9000 m in sicer južno od otočja Tongo in vzhodno od otočja Kermadec. Pri Kermadecu so zaznamovali 0427 metrov. Nekaj kilometrov severno so merili 9412 m in pri Tongo 9184 m in nekaj proč 9427 m. Ta globina je nato veljala do 1. 1899. kot največja. V letu 1899 pa so polagali Amerikanci novo podmorsko brzojavno zvezo pod Tihim oceanom od S. Frančiška do Filipinov. V ta namen so poslali parnik »Nero«, ki naj bi izmeril globine v zaznamovani smeri zvezi. Pri tem merjenju je našel ta parnik jugovzhodno otoka Gnama v Marianskem otočju, katerega je odstopila v letu 1898 Španska Ameriki, največjo globino v izmeri 9633 m. Ta točka je še do danes izmed znanih najglobja in se imenuje tudi po tem parniku »Nerova globina«. * Moderna Messalina. V Florenci je ustrelil tovarnar žel. blagajn Ciani svojo bolno ženo, ko je ležala še onemogla od prezgodnjega poroda v postelji. Po dovršenem činu je šel na sodnijo in objavil sledeče: »Moji prijatelji so mi že parkrat pripovedovali, da se nahaja v neki zakotni hiši v nočni kavarni prostitutka, ki je na las podobna moji ženi. Šel sem tja in ]»ovprašal za deklico. Gospodinja mi odvrne, da pač zahaja k njej ta ženska, toda ona je omožena in pride le, če skrivaj uide. Sedaj pa je bolana vsled prezgodnjega poroda in jej še ni mogoče priti. Po daljšem razgovoru mi je povedala slednjič tudi ime Ciani. Nato sem šel in jo ustrelil.« Obravnava proti njemu se vrši sedaj v Florenci in vzbuja nje razrešitev iplošno zanimanje. * Mlade zločinke. 171etni mesarski učenec Lechner je prišel na policijski urad in pokazal precejšnjo rano na prsih. Povedal je, da sta ga napadli nenadoma dve mladi deklici, katerih prva mu je iztrgala uro in verižico, druga pa ga je obenem zabodla z nožem. Mladi roparici so vsled natančnega i>opis«\ kmalo ujeli. Skoro istočasno so ujeli v stanovanju zasebnika \Vagenkneeht 181etno Št. Wodirek, ki je znana kot predrzna vlomilka, katerej so dokazali že 19 tatinskih vlomov. Književnost. — »Slovenski Sokol« ima v št. 6. sledečo vsebino: 1. Sokolskim vaditeljem! 2. Tekmovalni red »Slov. sokolske zveze«. 3. Iz slovanskega JSokolstva. 4. Vestnik slovenskega Sokolstva. 5. Raznoterosti. — Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. V Adlešičah nabral Ivan Š a š e 1 j. II. del. Založila Katoliška bukvama. Cena K 2*50, vez. K 3'50. Prvi zvezek te zbirke je vzbudil občno zanimanje, ki ga zasluži tudi drugi zvezek. Knjiga obsega mnogo narodno blago, ki je velike važnosti za poznanje narodne duše in narodnega duha. Poleg obilice pripovednih in liričnih pesmi, podaja knjiga tudi mnogo pravljic, pregovorov, vraž in običajev, dodane pa so še slike narodnih noš. — Italija, nje slava in beda. Profesor dr. Jos. Tominšek je izdal v lastni založbi to zanimivo knjigo, ki obsega |h>pis njegovega potovanja po Italiji. Živahno pisana knjiga interesira čitatelja vseskoz, kajti poleg popisa krajev in različnih imeli it nost i so popisani tudi vsakovrstni doživljaji pisateljevi, karakteristični za življenje v Italiji in je vse prepleteno s historičnimi reminiseeneami. Morda je potopis tod in tam nekoliko preveč podučen in bo ta ali oni pogrešal temeljitejši popis socijalnih, družabnih, kulturnih in gospodarskih razmer ali uvaževati se mora, da je dr. Tominšek klasičen filolog in da ga je pred vsem mikalo, kar spada v njegovo stroko. Vzlic tej eno-stranosti priporočamo knjigo prav toplo in smo prepričani, da bo občinstvo bolj zanimala, kakor bi jo zani-•mala knjiga, ki bi podajala obsežnejšo sliko sedanjega italijanskega življenja, saj je preteklost Italije slovenskemu izobraženstvu bolje znana, kakor sedanjost. Častiti someKanl! Slov. del. pevsko društvo »Slavec« proslavi svojo društveno 25letnico z veliko pevsko slavnostjo v Ljubljani v dneh 27., 28., in 29., junija t. 1. Na slavnost prispd pevska in narodna društva iz vseh slovenskih pokrajin, a v jako mnogobrojnem Številu branika češka in hrvatska pevska društva. Obračamo se do Vas dragi someščani z .vljudnim vabilom radi prenočiš dragim naSim bratom gostom in Vaš prosimo, da sporočite, koliko gostov bi Vam bilo mogočo prenočiti v dneh 26., 27n in 28. junija, bodisi iz gostoljubnosti ali proti pri« mernemu plačilu. Cenjena sporočila prosimo na naslov: L. Čeme, trgovina s zlatnino v VVoifovih ulicah it. 3 ali naravnost na StavMstai tihu* ffSsvci*** Tdetonsta m teojovM MHfltL Razbita kompromisna pogajanja Dunaj 8. junija Kompromis, ki so ga snoči ob 11. sklenili člani »Slovanske enote« s »Poljskim klubom« glede glasovanja o dr. Šusteršičevem predlogu, so Poljaki danes zjutraj razdrli. Krivda za to zadene vsepoljake, ki so predsedniku »Poljskega kluba« dr. Globinskemu očitali, da se je dal od Jugoslovanov prevariti in je pri kompromisnih pogajanjih tako popustljivo postopal, kakor da bi bil predsednik »Poljskega kluba« ne on, marveč poslanec Stapinski. Z ozirom na te napade je dr. Glabinski preklical snoči dogovorjen kompromis ter predlagal na sestanku, ki ga je imel danes dopoldne ob 9. z voditelji »Slovanske enote«, tako vodeno rezolucijo, da so jo zastopniki »Slovanske enote« brez vsake nadaljne diskusije kratkim potom odklonili. Ker se je torej kompromis razbil, bo se bila v današnji seji najljutejša borba med vladnimi strankami in opozicijo. Kakšen bo izid glasovanja, se še ne ve, vsekakor pa se bo šlo samo za par glasov. Poslanska zbornica. Dunaj 8. junija. Današnja seja poslanske zbornice je tako številno obiskana, kakor še morda ni bila, odkar zboruje »zbornica splošne in enake volilne pravice«. Vse galerije so natlačeno polne. Danes je prišel v zbornico tudi splitski poslanec don Bulić, ki je takoj po svoji izvolitvi izjavil, da ne bo izvrševal svojega mandata, dokler ne bo njegova volitev overovljena. Tega svojega sklepa se je držal do danes. Pokoreč se nasvetu svojih političnih prijateljev, je te dni prispel na Dunaj, da se udeleži odločilne bitke proti Bienerthovi vladi. Takoj začetkoma seje je bil Bulić zaprisežen. Pred sejo so imeli načelniki klubov konferenco, ki pa je bila docela brezpomembna. Poslanec Wolf je umaknil svoj v zadnji seji stavljeni predlog o poimenskem glasovanju na konec debate. Predlog na konec dobate je bil nato sprejet z veliko večino. Prvi generalni govornik je bil predsednik »Poljskega kluba« dr. Glabinski. Njegov bizantinski govor je izzval med Čehi in Jugoslovani splošno nevoljo, zato so ga opetovano prekinili z ostrimi medklici. Dr. Šusteršič: »Minister Bilinski je bosanski narod prodal.« Za ta medklic ga je predsednik poklical k redu. Govornikova trditev, da se je Bienerthova vlada prva zavzela za bosanski narod, je izzvala splošno veselost in ironične medklice na klopeh opozicijonalnih strank. Za Glabinskim je govoril vodja socialnih demokratov dr. Adler Ob 2. je jel govoriti predlagatelj dr. ousteršič. Novi deželni glavar koroški. Dunaj, 8. junija. Cesar je imenoval deželnega poslanca grofa Aichel-burg-Labia za koroškega deželnega glavarja, viteza Metnitza pa za njegovega namestnika. Minister Kossuth pri cesarju. Dunaj, 8. junija. Cesar je sprejel v posebni avdijenci ogrskega trgovinskega ministra Kossuth a. Avdijenca je tralala dve uri. Kakor je Kossuth zatrjeval časnikarjem, še v tej avdijenci ni padla odločitev o ogrski krizi. Takoj za Kossuthom je cesar sprejel ministra grofa Andrassvja. Pakt med krščanskimi socialci in Italijani. Dunaj, 8. junija. Krščanski soci-jalci so pridobili italijanske poslance za to, da bodo glasovali proti dr. Šu-steršičevemu predlogu. Obljubili so namreč Italijanom, da bodo v proračunskem odseku in v zbornici glasovali za italijansko vseučilišče v Trstu. Nov bolgarski red. Sofija 8. junija. Vlada je predložila kralju Ferdinandu, naj osnuje nov red za izredne državljanske zasluge, ki bi naj nosil ime sv. Cirila in Metoda. Potres v Indiji? Florenca, 8. junija. Aparati tukajšnjega observatorija zaznamujejo močan potres, ki je bil nemara v Indiji. Vajenska skupina Ji. D. 0. vljudno vabi aa zabavni veter ki ga priredi v icfclj«, tat is. jtriji t. L v iiffiri |faVtflMfa Na sporedu so med drsghn in Pecite, pratite, kuhajte Peka-tete, saj se dajo te okusne testenine pripravljati na razne načine! 2(05—1 Izvid gosp. drjs. Božidarja pl. Kogererja, o. kr. primanja na Dunaju. Gdu. J. Serravallo v Trstu. Z Vašim izdelkom, Serravallovim kina-vinom z železom sem imel prav dobre izkušnje in v primernih slučajih priporočam njegovo rabo. Na Dunaju, 13. oktobra 1907. Dr. Kogerer. žitne oene v Budimpešti. Da« 8. junija 1909 za 60 kg K 13 80 za 50 kg K 14 20 za 50 kg K 1054 za 50 kg K za 5C kg K l&0»Cza 50 kg K Efektiv. Nespremenjeno. 3steeroi0$fćno porodit, ttalna n»d morjem 806'S. Srednji srainl tla* 7M0 mm Pšenica za oktober 19o9 Pšeaica za april 1910 Rž za o k t- I9c9 Koruza za julij Kjruza za maj Oves za okt. 19 0 7^0 7 22 774 junija | Cas vanj a •Stanj« eare-metra w mu* *? i; Vetrovi Nebo 7. 9. zv. 732 8 14 8 jsL szahod del jasno 8. 7. si 734'i 115 Isl.jjvzhod megla ■ 2. pop. 753 8 21 3 jsr. svzh. pol. obl. Sre^nfi včerajšnja temperaturi M6, ■orm. 16 8°. Padavina v 24 urah 3 4 mm. Zahvala. Ob prebridki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga in očeta, gospoda Antona gorjana solastnika „Goriške kietl" se nam je izkazalo toliko iskrenega sočutja, da nam je dolžnost izrekati tem potom vsem ljubim sorodnikom od blizu in daleč ter cenjenim prijateljem in znancem za mnogobrojno časteče spremstvo našo presrčno zahvalo. Posebej pa se iskreno zahvaljujemo slavnemu pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon' za tolažilno petje in vsem številnim darovalcem prekrasnih vencev. V Ljubljani, 8. junija 1909. 22io Žalujoči ostali. s prostim tokom — so proda. i Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 2 i 18 Dobro idoča gostilna v trgu na deželi, se odda s 1. Junijem pod ugodnimi pogoji m račun aH v najem. 2183-8 Naslov v" Uprav. „Šlov. Naroda". Ha natakarica m 2*04—2 več natakaric se sprejme zs novo restavracijo hotela Tivoli (ŠvtesrJJs). Zdrava dojilka za novorojenčka se takoj sprejme ¥ Ljubljani. Dobra plača in ravnanje. Vpraša se na Blefweleevl OOSti ftt. 5, L nadstr. v LlnblJanL 2211 vešča slovenskega in nemškega, event. italijanskega ježka v govoru in pisavi, se lice za veoio on fli-oo tr sjevino v flradon 2168 2 Ponudbe v nemškem jeziku s navedbo place ter prepisi spričeval pod I. 4015" na uprav. „81ov. Nar.u A. pred tajijo 19 za •ujaftolcnicjio konfekcijo obleke dečke, deklice in otroke ««JalA|lli emudk 1095—38 Deklico sirotOfl popolnoma sdravo, staro od 16 meseoev do treh let, sprejme neka boljia rodbina za lssteo» Ponudbe pod „Sreeeo otrok" poete restente Dnbllaaa. 2162 2 Mlad strokovnjak, lastnik tvorniee JUe aa razširjenje podjetja kompanjona s 25.000 kronami* Ponudbe pod yiatrekovnJakfl na uprav. „Slov. Narodau. 2207—1 Z hllučaonlčarsha pomočnika sprejme takoj v trajno delo Jakob Preželj, vodovodni instalater in ključavničar v Novem mestu 2'6*-3 Trgovcem! obrtnikom« zavodom, dru I tvom Itd se priporoča za pisarniške, računske ali knjigovodstvene posle Izurjena oseba, ki razpolaga vsak dan z nekaj urami prostega časa. Ponudbe pod ,Prosti ČSS* na uprav. „Slov. Naroda". 2158—2 IHo za*a*ao peimornofo opravila. Naslov pove upravništvo „Slov. Narodatt. n 2208-1 wrtM Neonske vlvorne (A. Baklava) na Sv. Petra cesti 47 boda Jutri, v sredo, dne 9. junija velik ljudski I KONCERT Slov. Filharmonije pod vodstvom g. kapelnika Frlseks* Zatetek ob 8. zvečer. Vstop 40 »In. Najlepši senčnat vrt. Dobra pristna pijača, sveže pivo in okusna kuhinja je cenjenim gostom zmerom na razpolago. J^a c bilen obisk se priporoča 12 2165 1 restavrater. p. lV(agdic Ljubljano, Ijetd „pri Ntoliču", Ljubljana -priporoča fi(ovwke, slamnike, čepice, szajce iti bzavate, v naynovcjč>ifv o&ti&afi in naflej&i i&viti, nadalje vse $f*oztne fyiedmete &a 4vtivotaz>ce, kotesaz^e, (ovce, tennis, sokole itd. ŠfCazodni a in cene restavracije. Prospr^J in pojasnila daje brezplaŠno kopališka upravni t^ounckor je iz$cl zancjljii^i nojneuojji 1799 10 S0KNA I hi modno 749 44 blago za obleke priporoča firma Karel Kocia tvornico za sukno v Humpolcu na Ćaskam. Vzorci franko vozni red veljaven od malnika do oktobra. Radi lične majhne oblike je sa turist« .*. in izletnihe posebno pripraven. Dobiva se za 20 vinarjev pri v L ubijani. Mestni trg ti 11. 1 Še neka! vinskih sodov iz hrastovega in kostanjevega lega, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 160, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pr — nemi ceni tvrdka — Rosner in drug veleiganjarna sadja ▼ Llnbljanl poleg Koslerjeve pivovarne. C. kr. avstrijske fjjf državne železnice. Izvloček iz voznega reda Odhod Iz LJubljane (faz. zaL) 7S03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juŽ. žel-, Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec. 7-25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje. 0*20 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin H-sfO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst, c kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec. •32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel, Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec Oa23 zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin. 7*4O zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbii, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c kr. drž. žel., Beljak, juž. Žel., (Čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin. S"42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel, Trst, c. kr. drž. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan). Odhod Is Linhllazte (državne železnice): 7-2S zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2*00 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7MO zveoer: Osebni vlak v Kamnik. 10*50 ponool: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih). Prihod v LJubljano (fazne železnice): 7"I2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Piage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8*02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. 2el.» Jesenic, Tržiča 2*58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplia.,, 4*fS popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel, Trsta c. kr. dri. žel., Jesenic, Tržiča. 6'40 zv*6er: Osebni vlak iz Berlina, Drai-dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic. 8*42 zveoer: Osebni vlak iz Beljaka, jui. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri. žel., Jesenic, Tržiča. 0'07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja/ ll*08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr- dri-žel, Gorice, drž. žel., Jesenic. Prihod v LJahlJano (državne železnice)* e-46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10*00 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika-OMO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. 0*00 zveoer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pramikih;. Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu. lvjakljaeska kieiitaa sanka v ^Jnkljasi. Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podrulnioa v Trstu. Podružnica v Celovcu. Mav. s. sprejema afest M tadSSa« in M taJnO raiM ter jih obrestuje atf *M vlaga f UstUl 14—6* fr^j-^if ia •Jfararal anaalk Baala Paataalaarfak, Laataiaa ta tlak »Nareaae BBBH