95. številka. Ljubljana, petek 26. aprila. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vnak dan, isv/eindi j..»;»eaoi.jkt.' iu dntwe po p?asi ffl(L, cu pol lota H > Id., M četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljftno Ure* jijanja na autu sa oolo loto 13 gi;a ootn leta U gld. 30 kr., zn on uieauo 1 tfld. 10 kr. Za puftiijiuuo na 4om se računa 10 kr. za uioncc, HO kr. eetrt lota. — Za tnjo dežele toliko već, kolikor poštnina i-mani —Za gospodo ucitotjo na ljudskih iowfa in za dijake volja znižana ooaa in aioer: Za Ljnbljano •* feV> leta 2 gld. 50 kr., po potiti projeuian >.a 6 o trt lota 3 frld. — Za oznanila ao phićiije od čoliristopne pet.l-vt alv G kr., 6e ito oznanilo enkrat tiaka, IS kr., 4e to dvakrat in 4 kr. co ao tri- ali večkrat trnku. Dopisi uaj He nit mnftđntL — liokcpisi ao ne vračajo. — Uredništvo jo v IJabljani v Franc Koliuanovej hini i', il „gludalinka stolha". Opravniatvo, na katero '\aj s>o i'.ingovoujo poiiljati naoenino, r-kUmaoije, ozrumila, t.}- administrativno roči, je v „Narodni tiskarni" v Kohuntiovej hiši. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Rim 25. aprila. Papeževa enciklika je izšla. Papež govori v njej v obče zmerno, polno dobrohotnosti do človeške družbe; naglasa dobrote, katere sta izkazala cerkev in pontitikat (papeževa stolica) človeškej družbi in civilizaciji; papež pravi, o!a cerkev se ne bori proti napredku in civil i za c i j i; poudarja potrebnost posvetnega vladarskega dostojenstva papeževega pontikata kot garancijo njegove neodvisnosti, ponavlja dotične proteste svojega prednika. Papež priporoča zdrave nauke za šole, reforme običajev, zlasti glede svetosti ženi to vanjskoga zakona. Hamburg1 24. aprila. Bismark je zbolel, dobil je Senj okolo pasa (gurtcl-rose). Peterburg" 24. aprila. Nemško posredovanje traje še dalje. Gorčakov je bolan vedno bolj in ima hudo vročino. Carigrad 24. aprila. Vstaja musel-inanov v Bolgariji raste. Število vstašev znaša okolo 16.000 mož. 0 političnom položenji ie /mirom nij pravega razjasneuja. Pravijo, da nemško posredovanje nij še ponehalo, da hoče celo Italija pomagati „inešetariti" za mir, da je ruski car pripravljen, Angležem nekaj odstopiti, a da so ti Angleži jako ue-zaupni. Torej je za mir in za vojsko jednako „upanje" denes, kakor je bilo preteke dneve. Sitna ta negotovost vendar dolgo no more več trajati, na jedno ali drugo stran se obrne. Mej tem sta še zbolela dva velikana državnika, katerih je bas zdaj v tako silno kis te k* Leon Brossy. (Povest, p slovonil l'V. Kr.) Drugo }><>;i hvalu. Sedaj nuni pa povejte kaj o Karli, kakošna je in kakova je — pustite me verovati, da njo dobro srce nij bilo od zaui-kerneža, v fiegar rokah je tako dolgo bila, popačeno.h Kumar jo je tujcema zelo lepo popisal, njeno lepote, učenosti iu duhovnosti tudi nij zabil. Po tem popisu bilo mu je koj laglje pri srci in težak kamen se je od njega odvalil. Oba sta mu Bvoje veselje z najlepšimi katere koli na slovanskem jugu, katerih se slovanski vragi v Avstriji tako strašno boje. Ker naši državniki iz samega napačnega strahu pred napredujočim in razvijočim se S i o v a n s t, v o m , nijso hoteli ob pravom času osvojiti za obstanek in razvitek Dalmacije, kakor za blagostanje cele monarhije jako važne Ilosno, zahrbtne dežele dalmatinske, bi mi tudi no mogli v slučaji izgube Primorja nikakor dolgo obdržati Dalmacije, in tako bi se morala naša monarhija popolnem odriniti od morja, b tem bi prenehala biti pomorska sila kakor velesila, in bi bila jako ponižana pred Evropo. Nasledki napačne orijentalne politiko „naše" 8e bodo težko dali popraviti in znajo se diplomatične pomote magjarskih in nemčurskih politikov maščevati nad njenimi voditelji samimi, da bi le preveč ne škodili Avstriji sumej; a se tolažimo s tem, da sedanja vlada kmalu naredi mesto drugoj Slovanom prijaznojšej, katera bodo morebiti mogla sedanje pomote in zamude vsaj nekoliko popraviti. Če Italija izpelje svoje sebične namene, bi ud Slovenci prišli pod dvojuo vlado, italijansko in avstrijsko, in razkosani bi se težje mogli braniti napadov svojih protivnikov, in zmaga Slovaustva ua Slovenskem bi se za mnogo let zopet odmaknila, dokler bi se politično razmere Slovanom v Avstriji in sploh v Kvropi ua bolj e ne obrnile ; posebuo oni del, ki bi prišel pod Italijo, bi bil za Slo-vaustvo morda celo izgubljen. Kuj du imajo Slovenci od Italije pričakovati, to je znano da le poitalijančenjo, ker uže /daj, ki najbolj živo za Italijo simpatizirajo, nečejo nič vedeti o Slovanih v Primorji, a jih uže le zu Italijane smatrajo. To je napravilo Slovence v izrazi naznanila. „Hitimo," reče stari Marino, naprej hite, „krepanim jo videti". Karnar nij nikoli zvedel, da je prijatelj Morati na, prišel E njima v Loretto, da sprejme plačilo izdajstva, koj ko bodo imeli Moratina in Karlo v rokah. „Kraj, kjer sennor Moratiu dela," reče nazadnje Karnar, „je na znožji hriba, katerega lehko skozi hosto vidite, tu je pot, katera se proti konci zavije, iu gre skozi hosto, po tem pridemo kmulu do našega cilja. Okrog in okrog je bilo vse tiho, le kaka opazka Karnarja je Bedaj pa sedaj motila ti-liuto. Naenkrat se Karnarju zažari oko, zapazil je zatvornico. „Zdaj smo tli speli do svojega cilja," reče Karnar, „bodita previdna!" Ko so se bližali zatvorntci, nijstu una dva opazila, da je Karnar zuostul, kuj ti hitela stu kur stu le mogla naprej. A komaj stu par korakov storila, ko se pod njima tla vdero iu oba sta padla v več, nego 20 sežnjev globoko zatvornico. „ Vsemogočni Dog! Kaj je to V" zavpije Karnar ter hlini začudenje in stopi korak Primorji, da so se jeli zbirati na taborih, z namenom izraziti zvestobo Avstriji in bojazen pred Italijo. Uže mnogokrat Bino izjavili po narodnih glasilih, det jedini trdni jez proti prenapetim italijanskim željam bi bila sjedinjena Slovenija. Odločni krogi bo pa Se vedno slepi za nevarnost, ki žuga na južnih deželah od strani pohlepne Italije j a preudarjajo, kako bi se moglo zadržati osvobojen je Jugoslovanov in Itusija v njenih del h v orijentu. Troti Slo vanstfii so se uže delale razne naprave, a po-žrešui it ali ja nize m se je vedno podpiral. A mi Slovenci ne smemo popustiti uže tolikokrat izražene željo po zjedinjenji Slovenije, a jo moramo pri vsakej priložnosti zopet na-glašati. Jeden slovenski časnik v jcdnej zadnjih številk priporoča, ako uže zjedin jenje vseh slovenskih krajev za zdaj nij izpoljivo, vsaj združenje Kranjskega s Primorjem v jedno provincijo z jednim deželnim c. kr. namestni-štvom in jednim deželnim zborom, ker potem bi se ne mogli naši protivniki sklicevati na ne ločljivost v avstrijskem državnem zboru zastopanih dežel, ker bi ne šlo za nobeno deljenje, a lo za združenje večjih provinci j v jedno celoto. Treba bi bilo poslati na temeljne razloge oprto prošnjo na najvišje mesto. Preje naj bi se sklicalo več ljudskih shodov v Kranjskej in Primorji z namenom, pretresovati važnost in potrebo takega združenja. Mi ne smemo obupati, če tudi zdaj nij smo uslišani, moramo take opravičene in za. Avstrijo prekoristno terjatve pri vsakej priliki zopet ponavljati. V ta kej združenoj slovenskoj deželi z slovensko vlado na čelu bi se ne moglo šopiriti lahonstvo, a bi počasi hiralo in tudi v Italiji bi morali spoznati, da avstrijsko Primorje nema tal za Italijanstvo. Trst bi zopet postal slovanski in bi bil močna zaščita proti i talijanskoj pogoltnosti. Zoper izseljevanje. Izpod Nanosa 22. aprila. [Izv. dop.] Navdušenost za izselitev v tuje kraje Be pri nas dan za dnevom, bolj pomnožuje in širi. Po govorjenju soditi, šlo bode iz naših krajev jako dosta naroda, vsakako veliko preveč. Nekateri so užo pričeli svoje imetje prodajati, in to, to se ve, prav po nizkej ceni, skoro za vsak denar, samo da toliko (lobodo, da bodo imeli za potrebno zadatje, katero morajo izročiti ko se vpišejo za preselitev iu to na vsako osobo 12 gld. Precej v početku, ko se je začelo o tej zadevi govoriti in misliti, trudil se je jeden in drugi, in to ee še vedno, te lahkomisljence odgovarjati, dokazavaje njim, da nij vse zlato kar se sveti: tako tudi nij treba verovati onim lepim amerikanskim obljubam, katere ao se sicer dale tiskati ali izvršile se pa nika-dar ne bodo, ker je nemogoče. A ti pa prav obupno, nepremišljeno, skoraj bi rekel po otročje, odgovarjajo: „Umreti imamo naj pa uže tukaj ali tam, obstati tukaj nam več nij, kajti davki in druge naklade nas tako pritiskajo, da jih pri sedanjih slabih letinah nikakor ne moremo prenašati, ter žugajo nam dan za dnevom, nas iz naših posestev in hiš izgnati, torej čakati tega nam nij." Da je poslednje resnično, temu ne oporekam, pač obžalovati moram, da je tiko, ali iz luže v blato pa tudi nij pametno hoditi. In Čudno 1 nekatere ženske so bolj navdušene kakor moški. Se ve, mislijo si: čemu bi me tukaj slabo jeBmcnko, in še te malo, pilo, ko bomo tam fine kave na ostajanje imele. Da da, v Ameriki je dosta kave, ali v Argentinskoj, kamor vas hote, menda še želodovke pomanjkuje. Iv?s lepo in vabljive so obljube in trditve katere argantinska ljudovlada, v svojej deželi in svojem znkonu, po nekaterih svojih knjigah in brošurah, okrog trosi, ali vprašanje je, če je to vse ros in mogočo; jaz rnisl m. da ne! Čudno je, da noben pošten časopis, cele Evropo, o tej dobroti ničem ne ve in ne zna, nasprotno pa, o tamošnjoj bedi in nes'gnrnosti toliko pišejo in govore. Italijanski, na primer, so dokazali, usled poslane statistike svojega konsula iz glavnega mesta Argentinske, da tam nad polovico Evropcev, kateri kje dojdejo, uže prvo leto žalostne smrti pogine na rume-nej mrzlici, od solnčarice ali vnetja možgan, lakote in druzih boleznij. Da je pa bolj verjeti javnim izjavam počasopisih, kakor pa ouim, od argentinske ljudovlade izdanim ter v lastni korist govorečim knjigam, to mi bode gotovo vsak pripoznal. Pa glejte, ravno italijanski časopisi bi morali naj bolj za naseljevanje v Argentinsko nagovarjati in navdušvati; kajti do sedaj je tam naj več prebivalcev Italijanov, in b časoma ko hi se res vse tako dalo napraviti kakor gor omenjene knjige in listi obetajo in zagotavljajo, bi Italija imela nuj večji korist in dobiček od te dežele. Ali kakor je nam pri srcu korist in blagor našega naroda tako i pošteni Italijani ne puste žrtov vati svojega, zato tudi oni raje odgovarjajo kakor nagovarjajo, in to Činijo z istinitimi dokazi; radi tega ho pa Italijani tudi odnehali se preseljevati v Argentinsko. Namesto teh pričeli so pa zdaj S lo vence sleparitl in slepiti, dobro vedoči, ka ti so lahkemiseljni in pa tudi v revščini. Jaz nijsom proti izseljevanji, kajti človek si je dolžan pomagati, kakor si le moro in zna, ali da bi komu svetoval, da nij grtf v daljno Ameriko, to nikakor ne! Pač bi pav slednjemu svetoval, da naj se ne prenagli, ter poprej dobro premisli, predno se odloči z« izselitev. In za nas bi žalostno bilo, ko bi nevesele poročila iz Amerike morali čuti: k«ko da naši rojaki in nekalanji sndeželani, žalostne smrti ginejo. Ta nomila osoda pa jim gotovo ne bode prizanesla, kajti Če uže za gorkoto vajenosja Italijma ho oni kraji nregorki, kako bodo pi Dal deželan, kateri jo lo mra^a vajen, kajti pri nas je, tako vsaj eni pravijo), devet mesecev zime ostnle tri je pa mrn*, iztrpel pek<č) solnčne žarko. Tako tuli zrak in voda sta malo ugodna in zdrava, nijmanj pa zh naše ljudstvo ki ima ter je vajeno prvemu in poslednji le dobremu. No jaz sicer nečem dosti odgovarjati; vsak nAj bodo svoje sreča kovač, lili m« pa vsakako to, da se v^fc zaupa In veruje tujcem) kakor nam domačinom Ko bi bilo vse to ros, kar se obeta, mislim da ne bi bilo treba tuko ljudi vabiti in loviti, kajti povsod je dosti dobrega potrebnih in željnih ljudi ne samo pri nas. Da, vsaj polovico onega naj bi bilo res, hotel bi jaz sam okrog-, od kraja do kraja, od vasi do vasi hoditi, kakor kak apostol, ter nagovarjal bi vse sploh, da naj gredo v „zaljubljeno deželo." A jaz pravim, kdor dosti obet« malo (hi, menda enako dela tudi ljudovlada Argentinska. Posvaril bi rad tudi to ki se v Ameriko odpravljajo; da naj na ravnajo preveč brez-miselna, ter naj ne proda jej o svoje živine in posestev tako naglo ; dokler so tukaj, nijso še šli v Ameriko. Kaj pa naposled če bi no šli? Ostati bodo morali vsakako Uikaj, zastonj bodo potem obžalovali svoje nespametne čine; ▼ največjo revščino in siromaštvo se sami pehajo. Tako tudi zanemarjajo obdelovanje polja, kajti časa potrebnega si zato ne dudo, nogo shajajo in zbirajo se vo Ino, da se o no vej domovini rnzgovarjajo. Kden hoče več vedeti in bolj nazaj. „To mora biti kaka /.alvernim za divjo zveri! Čudno, čudno!" Strašno vpitje iz jame pretreslo je zdajci zrak in Karnar je stopil na rob. Videl je, kako sta Marino in njegov sin skušala vstati, in razvidel je, da sta se hudo pobila. Luknja je bila s hosto in s ten kimi kolmi pokrita, ua to je bilo še nekaj zemlje nametano, tako, da nij nihče si misliti mogel, da je tu kuka jama. Hudobnež se je hudovul, da so to jamo tako pustili, da vsaj nijso kakega opominjajočega znamenja zraven postavili. „.laz grem pomoči iskat, sen-norja," jo zavpil. „ Podita le mirna, kinulo bo tu." — „Stojto.u zakhče mladi Marino, „nama li ne morete kak kol ali kaj diuzega dati V Karnar se je delal kakor da bi iskal, ako nikogar zraven nij, da bi ga slišal, potem je rekel: »Nikjer nij nobenega kola in tudi ne sekire, da bi ga odsekal." — „Koliko časa vas ne bo V" — ../nabili eno uro ne. Jaz bodem moral v vas. Mej tem pa, da vus Mo-ratin ne najde in vam kaj zalega ne stori, vas bodem zakril." — „Naju zakriti, kako V" — „Vam bodem pokazal," odvrne on, „tukaj je kup desk, s katerimi bodem luknjo pokril, da vus zagotovim pred tem hudobnežem." To izrekši, hiti k deskami in jih hitro položi črez jamo, potem pa dene, ne poslušaje unti dva v njej, zemlje na vrh. Mej tem, ko sta oče in sin sprevidilu, kak namen imn njihov vodnik, je užetu nu zemljo položil rušnjo in trave, tako, da bi nihče, ki bi mimo šel, ako hi posebno no gledal, ne zapazil zutvornice, potem reče: „No, tukaj sta gotova in spravljena in pred enim tednom se vama no bode posrečilo rešiti so." „Kaj delate tu V" so sliši vpitje iz jame. katero je pa bolj in balj pouehavalo, „v.anikrnož, malopridnež, pustite nas ven: Pomagajte I pomagajte!* Zemlja so jo VBipala na uboga, ko je Karnar na deske stopil, da je zemljo potlačil, tako, du je komaj mulo svitlobo v dno jame prišlo. Puhlo je neprenehoma klical ua pomoč, a vse zastonj. Karnar je nametal na rnšnjo še n kaj suhega listja. „Tako, no sedaj bova pred vama gotova," mrmra in gre hitrih korakov proti pristavi nazaj. Pa nij se stnijal, totnuč čelo se mu Je mračilo, kajti misel na Karlo mu je brodila po glavi. „Kmalu bi bil n&jvainejSe pozabil. Sedaj lo hitro na delo. Kmalu ho jo moruni polastiti," mrmra pred so „ imeti jo moram, kadar dospe ladij a. Kako so bodem veselil, ko so bode moja modra lepotica jezila!" Kmalu je dospel do pristave. Okrog je bilo vse tiho, slu'abniki so delali na vitu in Karla še nij prišla domov. M>ratin pa je prišel poln strahu prijatelju do vrat nasproti, bil je od nog do glave oborožen. „NoV" vpraša on. — „Posrećilo so mi je. Vaši zasledovalci so V zatvomlCO pili." M'.) nit in veselja vsklikne kajti težek kameri s.j mu je odvalil od srca. , Potem jo vso dobro," reče in otide v sobo. „Knila bo kmalu nazaj. Tedaj lo hitro na delo! Pojdite, da so nekoliko poživite po tem težavnem delu." popisati dobrote ia veselje, katero je pripravljeno in caka one, ki kje doj lejo, pa vsi sku paj prav malo ali boljo rojeno, nične vedo. Pravijo, da tim so zemeljska nebesa, a nij pazijo, da namesto nebes pekla na dobobo, po gorkoti soditi je uze bolj poslednjemu podobno kakor nebesam. Politični razgled. z%<»* runj<» V Ljubljani 25. aprila. Wt»'£f*vni &bar se Hnide zopet 30. t. in. Na dnevnem redu prve seje nij nič posebnega. V IVJtl je bil, kakor Brno uže omenili. 22. t. m. kongres nevolilcev. Navzočnih bilo jo 100 delegirancev, ki so zastopali najmanj 4000 delavcev nevolilcev. Razpravljalo se je 1. o splošnej volilnej pravici, 2. kako bi se ta do seči mogla. Govorilo je le malo govornikov, mej temi Leo Franke), bivši minister pariške komune. Koncem se je sklenila sledeča resolucija: 1. naj so osnuje stranka nevolil cev, 2. napravi naj se velika peticija na državni zbor, 3. mora se na to delati, da ae pri bodočili volitvah v državni zbor le takovi poslanci volijo, ki bodo delali za splošno volilno pravico. — Zbor se je razšel mirno. V u ti ii t <> €lr£taw. 7V#f•#»•#" so začeli kljubu ugovoru velikega kneza Nikolaja zopet utrjevati svoje pozicijo v brambenej črti z veliko pridnostjo. Utrjeni tabor Turkov pri Bujukderi dobiva vedno pomoči, vojakov in kanonov. Veliki petek je poslalo več tBHtfteShih duhovnikov Glalstonu adreso s 896 podpisi. V tej pravijo, da je dosedanja politika angleške vlade zločinska iu neopravičena, ker le na to meri, deželo v vojno zaplesti. V svojem govoru na to zaupnico rekel je Gladstone, da bi bila vojna z Rusijo ne le kužni vredna, marveč neumna. Lord Derbi, dejal je, ima prav, ako trdi, da bode Angleška ostnla osamljena; zveza z Avstrijo ne bi pospeševala angleških, — ampak avstrijske na mere. On sam ne veruje na zvezo z Avstrijo. Preverjen je, da bo se mnogo trudili, Avstrijo za-se pridobiti, a le zastonj. „Čemu bi se tudi z nami zvezala? Kur hoče Avstrija, je to, da doseže svoje cilje. Avstri)a vidi, da Ilusiji mi mesto nje žugamo, in to je dobro za njo. Kakor smo Bolgare gnali v rusko naročje, tako ženemo zdaj tudi Avstrijo tja, ker Ilusiji ne pustimo drugače voliti. Rusiju bode avstrijske pogoje izpolnila, — kajti s pravo zvitostjo varovala je AvBtrija Bvoje interese, in boja ne bode pričela, ako bode lehko vse mirno dosegla. Zdi se mi, da hoče Avstrija svoje interese v slovanskih, posebno zapadnih krajih utrditi, in ako vso svojo težo lo proti Rusom porabljamo, silimo Rusijo, raj še se z Avstrijsko porazu meti, nego pričeti velikanski boj, akopram I upaniem na zmago.* Iz Iti in** se piše: O Ikar io grof Cdftl voditelj vnnnje italijanske politike, jo zaupanje tujih vlad večje, zlasti je sporazum mej Punaipm m Rimom zboli 3al se. Tudi iz Rerlina Cortiju nasproti nrihaiajo s simpatijami Govori se, da Nemčija bočo tudi Italiin pridobiti, da bode posredovala za ohranionje miru in sporaznm mej Anglijo in llusijo. Pop ISI. Ik 14 rofl«' 24 aprila. [Izv. dop ] Tukajšnje pevsko društvo pod vodstvom učitelja g. M Kov5ca kaj dobro napreduje. Napravilo nam je letos uze drugo veselico na korist tukajšnjo šole. kar je nam tržannm v veliko veselje. Slednja veselici jo bila 22. t. m. v hiši g Smukavca. Program je bil: 1. Vesela igra „Mutec". 2. pesen: ..Slava Slovencem". 3. Deklamacija: „Oknmnjeni lovec". 4 posen: „Stninnm". .r> pesen: »Kjo dom jo moj", fi. pesen: ,,Pod oknom". 7. Deklamacija: ..Crnogorska mati1. 8. pesen: Domovini". Isralo in pelo se je dobro, posebno je zadovolila vso nnvzočne pesen ..Domovini'*, katero bo morali trikrat ponavljati. Zitorej moramo iskrpno hvaležni biti našemu občespoSt.ovanemu g. učitelju za trud, da je naučil 15 pevcev tako lepo peti domače pesni. — Vstopnina nij bila večja neco 10 kr. in od vseua je bil čisti dohodek tukaišnjej šoli namenjen. Po izvršenem programu preselili smo se v spodnje prostore in se veselili pri dohrej kapljici v:na. Pelo se je še več. narodnih pesnij. in posro-vorilo tudi o marsikatere) reči. Mladi ljudj'3 so se pa na plesišči razveseljevali. K <>'\. — „IIulo! kuj jo V vpraša Karnar. — „Tu pride ta prokleti biserni nabiralec s Karlo." Kuriuirjeva rudečkauta lioa satare. Hitro pogleda skozi okno in stopi za zagrinjalo. „On je na vsak način," mrmra, „mislil sem vendar, da ste mu sem priti prepovedali." — „Prepovedal ? Saj ta nialomurnož nij bil užo več ko eno leto tukaj, on bi si ne bil upal semkaj, ko bi se reči užo h koncu ne bližalo. Znabiti sla uže oženjena, ali pa prideta fie mojega očetovskega privoljenja iskat." Karnar jo vedel, da Leon Brosvjev značaj je tak, da je prišel M iratina sa roko Karle prosit, dasiravno ga je ta smiraj mrzlo in ne-uljudno sprejemal. »Pa," reče Moratin, „nič no sineva i/^:u biti Časa. Vas, kakor se užo razvidi, ne smeta tu dobiti. Idite v mojo spalnic j in bodite prav Costi vpeljauej nesrečnej neudeležbi volitev t mestni zbor ljubljanski. Če se Slovenci bolj poprimemo svojega delovanja, bo Lašanovo županstvo zadnjo nemško županstvo v Ljubljani. Ljubljana bodo zopet dobila in za vselej obranila narodno zastopstvo. To bo pa tudi imelo velik vpliv po vsem Kranjskem in zelo koristilo nnrodnej stvari. Da se nagodba Avstrijo z Ogersko dol« tako počasi in težko, ne razume nihčo, kako da bi sedanja vlada to delo dognala. Vedno očividnejo postaje, da bo treba ta gordski vozel presekati, to je dualizem prej ali slej s čemboljim nadomestiti, kar storiti sedanja ustavoverna stranka no moro, ker ne uživa zaupanja večine avstrijskih narodov a le umetno živi oprta na pri volitvah, na jej ugodno od nje sestavljene volilne rede in pomoč Mag-jnrov. Ker še zdaj nij nobenega upanja, da bi se pogodba gnnla, osobito kor so so vsi nezadovoljnimi z vlado in z nugodbenim poganjanjem Litavo mej ftfagjarl sjedinili v eno opozic.ijonalno stranko, če je dozdaj še tudi v manjšini a vendar moro Mngjarom osode* polna postati in ma«jnr-kej ošabnosti konec storiti. Da bi ta nova stranka, čo kedaj spleza na vladno krmilo, dosegla Muginrom še ugodnejšo pogodbo in večji vpliv na vnanjo politiko, v protiruskem smislu kakor namerava, nij verjetno, ker Še sedanja vladna v terjatvah od opozijonalcev bolj zmerna stranka Se nij zamogla nobenih rosultatov doseči. Sč svojo ošabno Ujo bodo Mig jari, uže jedino jim povoljni duvalizem pokopali In kmalo morda vidimo nn^o državo zopet združeno, znabiti celo s federalno vlado. Itag daj! Wj Dfllilitjil 23. aprila [Izviren dop.] Znano jo, da na Angleškem posebno vladarica Viktorija v voJBko z Rusi sili. Ona so postavlja na t tališče umrlega svojega soproga, princa Alberta, ki je imel nnčelo, Rusiji kolikor bolj mogočo protiviti, neodvisnost Turč'je vzdržati In ne trpoti, da bi jej (Turčiji) Rusija škodovala. Vsak napad Rusko na Turčijo mislil si je princ Albert, da je napad na Angleško, in takov napad mora le ta z vojno močjo odbiti. Čudno je torej, da potem kraljica Viktorija in angleški diplomatje morejo v „evropskih" interesih govoriti, kjer je jedino le angleška oSabnost in osobna babja mržnja kraljico Viktorijo proti Rusom. Ako Angleži pravijo, da jim je mir ljub, in hočejo lo evropske interese varovati, jo to laž in hinavstvo. Angležem nij za druzega, nego za njihov vpljiv v orijentu, — da ponižajo Rusijo. mirni. Jaz se bom užo tega nepovabljenega gosta kmalu odkrižul. L'j potrpite!" Naša moža sta se komaj zgovorila, ko jo užo par dospel do hiše. Karla jo vstopila kmalu v sobo 86 svojim ljubim, pa se nij nič vstruMla hudega Moratinovega pogledu. „Seunor Rrossv, pedro mio!" reče ona, .menim, da tu nij treba posebno predstavljati.** Moža so mrzlo pozdravita in Karla jima prinese stole, nadaljujoča: ..drznila sem se sennor lirossvja semkaj pripeljati, kajti oba midva želiva najino zvezo častno in ako mogoče, s tvojim dovoljenjem b kleni ti." Moratin jo opazoval nekaj trenotkov enega za družim :'. jeznim obrazom, kakor da bi rad ob.i uničil. Pa mirnost lirossvja je uzročevala, da jo je/o ukrotil. (Daljo priti.) Da jim nij za občni mir, kaže to, da hočejo tso snu-'u-t'aiisko nagodbo uničiti, torej naj bi bili Kud vse žrtve zadnje vojne zastonj imeli; Kurs, Uajazid i u tudi Bat um, .— to zahtevajo angleški kramarji, — morajo vrniti Turčiji, kajti: „Rusija ae mora ukloniti, ali pa bod e u kl o n je na " — tako [travi bajo mojster Disraeli (Itencons field,} ki je pri angleškej kraljici v največjih (istih. Vidi se torej, da hoče Angleška na vsaki način vojsko, da jej nij za kongres, ne 7a mir, ne za splošno mnenje evropsko, um pak lo jej kažejo pot, ki jo je uže ukrenila, osobni interesi. Veliko poguma mora pa Angleška imeti, da trdi: ltuska kali mir; in ako se pomisli, da je Angleška ravno kar dala vkaz 10 do 12000 mož indijskih voja kov prepeljati na Malto, — kdo kuli mir, kdo vojno provocira V Tu 06 pomaga nikukovo hli Denjo splošnega mnenja evropskega predru-gačiti. Ako tedaj Augleška zahteva od Rusije stvari, katerih ta nikdar ne more izpolniti, — ako si je Angleška nalogo stavila, llusijo na vsak način ponižati, — ako ona svoje miro-Ijubje tako kaže, da so pripravlja na vojno, .— kdo bo tedaj v stanu vrjeti Angležem, ki trdijo: Rusija kali mir V Angleška ua) pomi Bli, da velikoj ošabnosti sledi padec, in mož nost, — tega menda ne trdijo, — da so le hko v vojni z Rusijo tepeni, nij izključena. Domače stvari. — (Deželno gledališče.) V nedeljo 28. t. m. ima gospa Dragoila Odijeva, učiteljica, pevka in igralka dramatičnega društva svojo benefico, katera je letošnjih predzadnja. Ker beneiicijantinja od po* četka slovanskih javnih predstav na slovenskem odru sodeljuje, upamo, da Be bode ta večer še tem bolj napolnilo gledališče, ker ee bode prvikrat predstavljala opereta v 2 dejanjih „Marija" ali »hči polk ova". — (l*ri novem k rajnske m deželnem načelniku) g. Kalini so se včeraj predpoludne predstavili uradniki in načelniki tukajšnjih oblastništev. — (Rizoviška čitalnica) pri Ljubljani misli napraviti dne 2. rožnika veselico v Bizoviku, in sicer vzajemno z društvom Sokolom. — (1) u h o v e n s k e premembe v ljubljanske) škofiji.) G. Ant. Orne, fajmošter v Ilotederšici je 21. t. m. umrl. Za fajmo.Ure so bili 24. t. m. instalirani gg.: J. Razboršek za Brdo, R. Šoklič za Loko, baron C. Cirheimb za Koroško belo, M. 1'oČ za Loški potok, J. Sajovic za Slavino. — (Mrtvec najden.) Iz Dobrepolj se piše: V našej okolici so našli skoraj uže vse gnjilo truplo .1. Pugla iz Podgore. Se meseca decembra se je b.l skregal s svojim očetom, potem pa odšel z doma, da nijso nič vedeli kam, in dozdaj nič slišuli o njem. Te dni pa je prišla naznanit žandarmerija, da bo ga našli mrtvega v gozdu pri Brezovici blizu Ljubljane. — (Nesreča pri streljanji) Be je velikonočno nedeljo pripetila v Ložini na Kočevskem, kjer imajo navado, da omenjenega dne v VBakej vasici streljajo z možnarji. Tudi v Ložini bo užo pred peto uro zjutraj odra-gčeni fantje z možnarji pokali tako silno, da se je razlegalo daleč okrog. Po neprevidnosti se jim pa užgo smodnik, ki bo ga imeli shra-nenega v nekem piskru, in osmodi tri strelce po obrazu in rokah tako hudo, da bosta dva mej njimi težko okrevala. Malo prej so bili žundarji tam in so hoteli streljanje zabraniti, l'.i komaj so odnesli pete, izvlekli so fantje možnarje zopet na dan in zapalili ogenj ter streljali tako dolgo, — dokler si nijso osmo-ddi glav. — (I* o skušan s amo mor.) V Trstu jo 20 let stara hei hišnega vratarja Jovana M. žile prerezala si in v morje skočila. Dva lojdova delavca sta izvlekla iz slane vode ter jo staršem, s katerimi so je bila dekle sprla nazaj poslala.___ ftaauae vesti. * (Napad na kneza T h u r n - T a -xisa.) Včeraj smo na tem mestu poročali, da je nek trgovinsk agent, VViM po imenu, streljal v praterji na kneza Thurn-Taxisa. Kakor se zdaj v dunajskih nov ina h bere, bil je \Vild uže prej v blazuici, ob toplih dnevih se mu je rado mešalo, in da je pri „Kvropi" (katere predsednik Tnxis nikoli bil nij) izgubil premoženje, nij resnično. Wild je bil prej to čaj, postrešček iu drugo. Torej je najbrž le blatnik. * (Konji so Be s plašili) ruskemu knezu Cetvcrtinskemu, ki prebiva zdaj ua Dunajt. Knez in kočijaž sta odletela z lehkt ga voza na cesto, konji so voz razbili, neko ženo povozili in na smrt ranili, preduo so bili prijeti in ukroteni. Knez se bodo moral zarad narejene škode pri soduiji zagovarjati. * (Spridenost magjarskega pra-v o s o d s t, v a.) O pravdi Miletičevej donušu „Zastava" v najnovejšej številki jako zanimive novosti. Znano je uže, da v tej škandalozne) pravdi se nij vse tako vršilo, kakor zubteva pravica, ampak da je bilo mnogo Ijudij podkupljenih, mnogo se je krivo prisegalo, — a vse to se nij godilo na strani Miletičevej. „Zastava" ne trdi vse to tja v en dan, marveč navaja pozitivne date. Tako n. pr. kupili so Magjari ljudi), ki so imeli nalogo, priče proti Miletieu nabirati. Jedcu teh glavnih „ agentov," neko v Lučko iz Zemuna, dopisoval je vidno z nadžupanom llertelendvjem iz Velikega Rečkereka, — a še le potem ko sta bo v Velikem Bečkereku ustno dogovorila, kamor je bil Lacko navlušč za to pozvan. — Najprej so ga hoteli pregovoriti, nuj bi z Rau-kovićem proti Miletieu pričal. A tega si nij upal, ker so v Zemunu vedeli, da Lučko tačas ntj bil v Belgradu. A proti mesečuej plači 80 gld. prevzelje nalogo, takovo pričo, k u k o i š n a se ravno potrebuje, pri tirati. Ta čas je potoval tudi višji državni pruvdnik Kozina v Zemun, Timarčcvič, v Veliki Bečkerek; v ta Čas spada tudi tega preklic v Belgruilu. Po preklicu Tiinarčevičevem dobil je tudi Lacko vkaz, svojega brata Nikolaja v Bečkerek za pričo pripeljati. Ta pak nij liotel tega storiti, kur so od njeg.t zalite vali, ker je dejal, da mora preje še v tej stvari informirati. Ker se Lacku na takov način nij posrečilo zahtevano pričo dovesti, od-t e g u 11 a s e in u j e in e s e č u a p 1 a č a. — Te objave „Zastave" delajo veliko sonzueijo, iu pri« čukovati bi bilo, da bi se ogersku višja sod-mja na nje ozirala pri končnem ruzsodu v pruvdi Miletičevej, ki se po vsej pravici in v vsakem oziru lehko mučenik zove. Jjunajnka, borza 2^ aprila, (lavirao telegrafično poroduo.j Enotni drž. a v bunkovcik . ,u t-.1"- 65 ki knovni Uri. dolg v tuouru , . *>4 ft eo * /mi .t renta........ «1 „ HO „ IU>U ari. posojilo HO n 76 „ Akcijo narodne baiiko . , . 7H7 „ — t troUitno akcijo 207 „ l>0 , London........ 122 „ t)l> „ &apol. ..... * 85 . U fcr. cekini l> „ b2 „ »rebro • 1M: dr. I.uschan iz Dunaja, iz Doljaku. — IIurmcH iz Parizu. — Br&ndl rie« bolnim moč In zdravje brex lekt, in brei stroškov po izvrstni BeYBlescier8 is Barry 30 let nie je ulj bobicui, ki bi jo ae bila m Ira- ta prijetna »dravilna hrana, pri oilrasčenih i otrocih brns medicin ia stroškov; tdrim vse h jkrsni f tolodcu, na Živcih, dalj^ pružio, i na jetnik; iloz-I nkdulio, bolečine v lodvioah, jotiko, kafiolj, noiire-:j»ivljenje, zaprtjo, prohlajuajo, nospanjo, slabosti, zlato *.ii<>, vodenico, nirclioo, vrtogUvje, sitenjo krvi v glavu, n fiu>< ničnih bolečinah, in sicer tako, la || ui od dno do dne \idnov gnil, in to zi>pre6ilo je dolgo fi.-si mojo Studije. Cul atm od Vašo ćudapoine Kevalesciijre prnel nem jo rabiti in zagotovim Vas, da so ćutim po mesečnem užitku V»so tečne in okusne Uova-loscićro popo mm zdrav, tako, da brez nuj mačjega tres. nja m ure tu zopet piu.ti. Zaiadi tega priporv)čain vnem bolnim to primerno prav cli.O m okusno limiio, kot i.ajboljii pripcm.ćtk, Ur ostanem Vaš i dani G a b r i e 1 T o » o h n e r, Blniatelj javnih višjih trgovskih dol. Piamo visoko plemenito markize de ttrohau. N v a p e 1, 17. aprila 1SG2. Gospodi Vsled neke bolezni ua jotrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin \sako vrsto sedem let som strasno. Nij sem mogla niti citati niti pisati, treslo so se vse ćutnico na colom životu, slabo pre-bavljenje, vodno nespanjo, ter sem trpela vodno na razdražouji čutnie. katero me jo som ter tja preganjalo m me ne jedni treuotok ua miru pustilo, iu pri tem bila sem melanholična najvišje stopinjo. Mnogi idravniki poskusili so vso, bro* da bi mojo bolečine zlajsali. V poluej obupuosti poskusila sem VaSo Uevalosciere m sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. ttevaleseioro zasluži največjo hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i uio stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčne hvulvžuosli iu pupoiuega »poslovanja. „. ... _,. _ Markize de Brelian. bt»oo.7i5. Gospodični do Montlouis na uopre-liavljeiiji, nospaiui in hujšauji. UovaloscitVo je 4 krat i.očnojfia, nogo momi, ter si) pri odratfonih in Otrocih prihrani 'M) krat več i« oani, ko pri idravilib ~* pl^hftjrtth palia^h po pol fanta t tfold. 50 kr., < 9 f?Ald 60 kr„ 2 fant* 4 go! L 5-'» kr., 5 funtov 10 iroUL, Vfj fuatov jrj gold.. r-'A funtov fl» < »hI, vaJo.oiar " B'-i.vitm .T pifiicah in U-jvalosoiera-Ohocolatčo v prahu ) il bag 1 i^ld. 60 kr.. s*4 Uo 'A fl. *) kr., 4b tAl * ffk fO,s\, v 'prahu >m tal '•) Vk ^nd-njo D-i ^iftrrv *t C o m p. na B».t VfAlI-flo«)ta*iMsM it 3, ksvco.* v veeh nmtth pri dijb.-ib j d' in r-■vAip.j.v.., trv-vou '. i 'ii r>wp'o li-j * tlu-aajikt hite «» vm k?hj« mi poltnih i«kaanioah aH DOTtntlih. V l^Halfljj/aul ?'d '1 \Vr. .T. 8 v ob oda, h'tar pri rmla(^m orlu", • K«kl uri lekurju J. P r o-damt!t v OtSoveu pri lekarju Iliru jnohorja, ? W|»!Jeia pri lokarja A Ij i Soviču, v Truta p:, lokiirju Jakobu Horravallo, pri drogoristu P. Kunca i i J, Hira ■■k u. ti £tsdru ori And ro viču. (IHi) 1 ► pisarna . [Hartmann v Ljubljani, so nahaja sedaj (125—8) v gosp. Luka Tavčarje vej hiši mej kavarno »Evropa" in piiarnp ljubijan- ak(^:i uiitninikega zakupa. W ———• Trpotcev sok. nlnži /.u zdravil) na pljučih, proti Ta neprecenljivi Bok proti bolečinam v prtih in fcasližetiju bronhij, kiiulju, hripaviol itd.' Cena Veliko] sklenici z niVvodoiu HO kr., maloj sklo-nici z nslvodom i>0 kr. ZalOfft v JiranjukiJ: \ilUur \. Trn- koesy * lekarni Čar „pri zlatem |eduoroguu v Ljubljani, na mestnem trgu št. 4. {78—7) Izdatelj in urednik Jouip Jurčič. Lastnina iu tiBk „Narodne tiskarne-.