r Otom na plačana s gotovim
Maribor, sreda 16, oktobra 1936
U*«:	*»•*
Stev 2 »SO Leto IX XVI).
MARIBORSKI
Cene 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 izhaja razen nedelje »a praznikov vsak dan	uri	f Velja mesečno prejeman
v upravi ali po pošti 10 Din( dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceaftku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „JutraM v Ljubljani r Poštni čekovni račun št. 11.409
JUTRA”
6?52S^53S
esinshe priprave za obrambo gotove
ttfothiflizacija zaključena — Prihodnii teden protiofenziva - Italijani za-.Msum, Abesinri pa vdrli znova v Eritrejo — Zastoj v Ogadnu — lalal se de Vinci brani vrniti v Stalilo
Abesinske priprave dovršene Maršal Sadogiio v Afriki
ADIS ABEBA, 16. oktobra. Mobilizacija abesinske vojske je dokončana in zaključuje 'se tudi koncentracija čet na posmnezTiila frontah. Okoli Adis Abebe ie skoraj 500.000 mož druge rezerve, ki čaka, da jo v primeru potrebe odpošljejo nji tisto fronto, ki bo trenutno najbolj ogrožena. V smeri proti Desie je odšel vojni minister s 25.000 vojaki. Tudi cesar Haile Selasie se pripravlja na odhod na fronto in se splošno pričakuje, da se bo šele po njegovem prihodu pričela abesinska protiofenziva in s tem Drava vojna. Abesinski prehod v napad se bo pričel najbrže prihodnji teden.
Italijanske čete v Aksumu
RIM, 16. oktobra. Poročila, da so ita-»ianske čete že predvčerajšnjim zasedle Aksum, niso bila točna. Italijani so se mestu samo približali od severa in v*hoda, niso pa vkorakali vanj. Abesincl se v mestu samem niso branili, ker so Se bali, da bi Italijani porušili koptska Svetišča, pa tudi Italijani so prazanašali tem svetinjam. Vkorakanje italijanske yojske v Aksum se je Izvršilo zaradi tega docela mirno in brez bojev včeraj Zjutraj ob 7.15.
Sveta vojna za Aksum
LONDON, 16. oktobra. Angleški dopisniki poročajo iz Adis Abebe, da je ne-Ruš, ko Je dospela vest o padcu Aksu-Ha zaplakal. Poklical je takoj k sebi duhovnike koptske cerkve in jih pozval, *te proglasijo sveto vojno za ponovno osvoboditev tega mesta. Patriarh kopt-s'te cerkve za Abesinijo je takoj nato
vseh cerkvah pozval vernike na sve-•° volno za osvobolenje Aksuma.
ItaSiiami trčili na Abesince
LONDON, 16. oktobra. Ob angleški SojmisH so se pričeli srditi boji med Italijani in Abesinci. Italijanske čete, ki ‘'O prodirale v smeri severozahoda proti ^ararju, so naletele tu prvič na abesinski odpor. Po dosedanjih poročilih se Je \l>os!ncem posrečilo italijansko prodi-ra»fa zaustaviti, dočim poročajo Italija-ll, da >e zaustavil ofenzivo dež, ki je teko razmočil teren, da napredovanje "5 mogoče. Italijanska letala so bombardirala kraje 150 km Južno od Harar-'a Abesinci so iz Hararja evakuirali civilno prebivalstvo, ker se boje letalskih 'tep.?dov. Mesto so zapustili tudi vsi tuj-c* zlasti Grki, ki so živeli tam že dolga 'etn.
Vdor Abesincev v Eritrejo
PARIZ, 16. oktobra. Agencija Havas “oroča, da so abesinske čete vdrle na _v2hodu v italijansko kolonijo Eritrejo, 'Jf sicer severno od francoske Somalije, faradi tega vdora je oddelek italijanske ^ojske na gori Musa Ali, ki šteje nekaj '006 mož1, odrezan od svoje baze ter J11’1 že primanjkuje vode in živil. Prav teko poročajo, da se Je Aebsincem na SfraJnem severozahodu znova posrečilo |dret| ce, rek0 Setlt v italijansko Eri-*rete- Italijani so takoj odposlali na obe tran; eete z naiogo, da Abesince potls-ne'» nazaj.
RIM, 16. oktobra. Italijanski maršal Badoglio je prispel včeraj z ladjo v glavno mesto Eritreje Masauo in se odpeljal danes v Asmaro.
Vinci se boji odgovornosti
LONDON, 16. oktobra. Italijanski poslanik grof Vinci Je dobil silen živčni napad in če ne bo takoj odpeljan iz Abesi-nije, bo njegovo življenje v nevarnosti. Grof se brani odhoda zato, ker se boji odgovornosti v Italiji. On je namreč z vojaškim atašejem izdelal načr: za operacije in računal, da bodo Italijani že v 14 dneh v Adis Abebi. Abesinski odpor ga Je zaradi tega čisto strl.
Nemško mnenje
Potrebna so desetletja
BERLIN, 16. oktobra. V Hamburg so prispeli Nemci, ki so zaradi vojne zapustili Abesinijo. Voditelj vračajočih se izseljencev je izjavil novinarjem, da zelo dvomi v italijanski uspeh v Abesiniji. Ako pa se zavojevanje po strašnih žrtvah le posreči, bo treba še desetletij, preden bi mogli Italijani Abesinijo pomiriti. To pa bi lahko dosegli le Angleži ali Francozi, ne pa Italijani.
Draga zadeva
PORT SA1D, 16. oktobra. Doslej je pasiralo Sueški prekop 200.000 italijanskih vojakov, 6000 pa so Jih prepeljali nazaj, ker so bolni ali ranjeni. Za prevoz so plačali doslej družbi že 750.000 funtov šterlingov.
Sankcije prvega novembra
Drugi predlog koordinacijskega odbora kompenzacijah — Vojaške sankcije •
Razprave o
Finančne sankcije
ŽENEVA, 16. oktobra. Odbor za koordinacijo ie izdelal in izdal drugi predlog za sankcije, nanašajoč se na finančne sankcije. Predlog se glasi: Vlade članice Društva narodov naj izdajo takoj potrebne ukrepe, da omogočijo te-le operacije: 1. vsa direktna ali indirektna posojila italijanski vladi in vsak razpis posojil, ki ga v Italiji sami ali drugod direktno ali indirektno razpisuje italijanska vlada; 2. vsi bančni ali drugi krediti za italijansko vlado, prav tako preprečitev nadaljnjih predujmov itd.; 3. vsa posojila za javne korporacije, pravne osebe In na italijanskem ozemlju in vsakokratna posojila v Italiji in drugod; 4. vse bančne in druge kredite za javne korporacije, telesne ali pravne osebe na italijanskem ozemlju; 5. emisije delnic ali zbiranja glavnic za javne ustanove, telesne ali pravne osebe na italijanskem ozemlju; 6. vlade bodo poskrbele, da se preprečijo prejšnje operacije po posrednikih kakršnekoli narodnosti. Priporoča se vladam, naj takoj iz-dajo ukrepe, ki jih je mogoče izvajati brez novih zako-nodavnih aktov. Prav tako naj izdajo vse praktične ukrepe, ki jih lahko prič-no izvajati z 31. oktobrom 1935. Vlade, ki tega iz zakonodavnih razlogov ne morejo storiti, naj sporoče konferenci po generalnem tajništvu, kdaj bodo to mogle storiti. Vlade naj obenem čim prej sporoče preko generalnega tajništva, kaj so ukrenile.
Preglavice kompenzacij
ŽENEVA, 16. oktobra. Pri določanju izvajanja trgovinskih in finančnih sankcij proti Italiji dela največ preglavic Vprašanje kompenzacij. V prvi vrsti zahtevajo nadomestila za izgube, ki bi jih utrpele z izvajanjem sankcij, balkanske države: Jugoslavija, Romunija, Bolgarija, Grčija in Turčija. Jugoslovanska vlada je izdelala že podrobne zahteve v tem oziru in Imenovala komisijo, ki Je že odpotovala v Ženevo, da zastopa njene in!ere«e. Vse izvajanje sankcij je sedaj odvisno od posameznih držav. Kar tiče obveznosti, je pa treba naglasiti, da se bodo sankcijam morale pridružiti vse države, ki so članice Društva narodov, ako Jim je to simpatično ali ne.
Francija in vojaške sankcije
PARIZ, 16. oktobra. V tukajšnjih političnih krogih priznavajo, da je Velika Britanija pričela zahtevati uporabo vojaških sankcij proti Italiji. Naglaša se, da Velika Britanija to lahko zahteva, drugo vprašanje pa je, če bo Francija na to pristala. Tu naglašajo, da je forsiranje vojaških sankcij v sedanjem času slabšanje položaja in onemogočanje Lavalo-ve akcije, katere namen je pridobiti Italijo za kompromis. Pa tudi ako bi se izkazalo, da kompromis z Italijo ni mogoč, bi se Francija težko pridružila vojaškim sankcijam, ker bi po njenem mnenju to pomenilo splošno vojno v Evropi. Ako se vojaške sankcije zares uporabijo, bo morala prevzeti vso odgovornost za poslcdicc Velika Britanija.
tto Uft&bi	k
Samo za uliosji goli obstoi.. -
Zakaj je slovenski klerikalizem zapustil opozicijo in se prelevil?
Na shodu JRZ, »t. j. političnih pristašev dr. Korošca« tako definira to stvar »Slovenec«) v Tržiču, je dejal g. minister brez portfelja dr. Miha Krek med drugim, da ie nagib sedanjih zborovanj JRZ po Sloveniji pokazati, da kot svobodni državljani svobodno povemo svo-
jo besedo In jo svobodno poslušamo. To je res samo za začetek samo na sebi prav za prav malo. Za nas pa, ki do pred kratkim, nismo imeli nobene pravice, ampak smo bili samo kamen spod-tike, v katerega se je vsak, ki je imel količkaj /.vez z oblastvi, lahko nekazno-
vano obregnil, je pa to že velik n a-
p r c d e k. Mi se zbiramo in govorimo v skladu z veljavnimi zakoni, da se moremo na zakon sklicevati tudi takrat, ko gre z«1 naše pravice. Narod, na katerega se je v kratkih letih zgrnilo toliko gorja in trpljenja, zna ceniti svobodo, zna pa tudi ceniti zakon, ker se je na njegovem hrbtu tako neusmiljeno kršil.«
Dalje: »Najhujše trpljenje zadnjih let pa ni bilo v zaporih, denarnih kaznih samih, ampak v tem, da so bili tisti ljudje, katerim je narod najbolj in edini zaupal in katerim ni mogel niliče očitati niti naj manjše krivice, najbolj ponižani in najbolj preganjani, zato je bil narod ponižan in se je nmaknil iz javnega življenja v tišino in molk, ki pa ni obetal nič dobrega.« — In naposled: »Dr. Korošcu tudi očitajo, da je prodal slovenstvo. Dr. Korošec pa je bil Slovenec tudi takrat, ko marsikoga od donašnjih Slovencev nikjer ni bilo (pač še niso bili rojeni! Op. ur.). Danes vpijejo o slovenstvu in slovenskih svetinjah, ko jim je dr. Korošec obljubil, da za to ne bodo zaprti. Na njegovo besedo se pa zanesejo — od tod njihov pogum.«
Poročilo o shodu zaključuje »Slovenec« tako-le: »Voditelj zborovanja se je, ko se je odobravanje v dvorani poleglo, iskreno zahvalil g. ministru za njegove poštene besede nato pa zagrešil napake, ki je že cela leta nismo imeli prilike o-paziti. Predrznil si je namreč z odra vpiašaii polno dvorano, če še kdo želi kaj govoriti ali vprašati, pa nobenega o-rožnika v bližini. V burnem odobravanju se sicer ni nihče oglasil, vendar pa narod globoko čuti razliko med sedanjimi in bivšimi zborovanji.«
Ta izvajanja, kakor izzgledajo na prvi hip prazna, so vendarle ključ do važne skrivnosti, ki nas naravnost preseneča. (1 minister je s temi izvajanji — da-si gotovo nehote — povedal, zakaj je blv ša SLS zapustila opozicijo in za kakšno ceno, Samo zato, da bi smeli njeni voditelj? govoriti na shodih in bi Jih mogli njihovi pristaši poslušati. V tem je vsa svoboda, ki jo je bivša SLS dala s svojo metamorfozo »narodu«, in pa v tem, »da se more sklicevati na zakone tudi tedaj, ko gre za pravice« (klerikalnega »naroda«). Samo zato, da bo slovenski klerikalizem še mogel vzdržati svojo organizacijo, samo zato Je šel v JRZ! Od samega neskončnega veselja, da se mu uresniči ta želja, je slovenski klerikalizem v enem samem hipu pozabil na ves svoj prejšnji program, na slovenske interese in vse drugo. Nič drugega ni prosil v Beogradu ko to, da bi smel še dalje obstojati, pa četudi pod novo firmo JRZ!
Za to tako neskončno revno, več ko beraško ceno je slovenski klerikalizem izdal Mačka, Davidoviča in ostale iz o-pozlclje, sedaj pa skuša z milijon besedami zamazati »narodu« oči, da tega izdajstva ne bi videl. Toda razvoj dogodkov meče z oči mreno in prišel bo čas. ko bo »narod« docela spregledal. Tedaj bo pa za vselej konec slovenskega kle- ■ rikalizma, tudi pod krinko JRZ. Sedaj ta »narod« molč: kljub pozivom dr. Kreka, naj bi se oglasii, nekoč bo pa govoril, toda ta govor voditeljem ne bo prijeten.
»Nobenih krivic...« »Slovenec« z dne 13. oktobra piše v uvodniku: »Sedanja vlada ni prizadela dozdaj nikomur nobene krivice in je tudi ne bo in tudi v Sloveniji ni še nikomur naredila prav nobene krivice ali Česarkoli, nad čemer bi bil kdo upravičen se pritoževati.« — Hm...
Suetm/ua.
Esperantski teden
Propagandna akcija od 10. do 16. oktobra
domrni emgAedi
Praška gledališča v Ljudski univerzi
K lepo uspelemu predavanju ljubljanskega režiserja g. Bratka Krefta
V ponedeljek zvečer je bilo v tukajšnji Ljudski univerzi na sporedu prav poučno, in zanimivo predavanjfe o praških gledališčih, ki ga je imel pisatelj in režiser g. Bratko Kreft iz Ljubljane. Po toplih u-vodnih besedah blagajnika Ljudske univerze g. Mateliča je povzel besedo predavatelj in v glavnih ter preglednih obrisih podal analizo smeri in ustroja vodilnih praških gledališč. Iz predavanja povzamemo sledeče glavne misli:	:
V poslanstvu, tradiciji in usmeritvi praških gledališč moramo, ločiti tri centre. Prvi center je Narodno divadlo z' Mestnim divadiom na Vinohradih. V teh obeh gledališčih prevladuje tradicionalna' gledališka praksa z realistično smerjo v izboru, preredbi in inscenaciji posameznih odrskih del. Obe gledališči imata v pogledu nacionalne probuje velike zasluge. Hvaležnost in smisel Pražanov za to, kar imajo v svojem Narodnem di-vadlu,	se je pokazal	zlasti tedaj,	ko je
staro	Narodno	divadlo pogorelo.	Tedaj
so se	pripetili	slučaji	neverjetne	nacionalne	zavesti,	saj se	je zgodilo,	da je
šla kuharica k svojemu gospodarju, naj ji izroči hranilno knjižico, nakar je vse svoje prihranke podarila za novo Narodno - divadlo. Razmah Narodnega di-vadla je v najtesnejši zvezi z - imenom blagopokojnega dr. Hilarja.
Drugo središče praškega gledališkega življenja je bilo. »Osvobozeni divadlo«, ki je začasno moralo prenehati s svojim delovanjem, vendar pa- napovedujeta njena ustaHovitelja in - glavna akterja Voskovec in Werich njegovo skorajšnje poživljanje. To gledališče je obeleženo Po svojevrstnem in sijajnem podajanju satirične, persiilažne in druge jedke odrske vsebine... Voskovec, in Werieh sta's svojimi nastopi, odrskimi domisleki ter
rafinirano prikazanimi satiričnimi komadi doživljala pravcate triumfe. Njuno udejstvovanje se je pričelo pri najvišjih političnih glavah in je segalo na vsa življenjska področja ter se ni ustavilo niti pred stanovskimi gledališkimi tovariši in drugimi konkurenčnimi gledališči.
Tretji center pa je E. F. Burjanovo D(ivadlo) 35. To gledališče predstavlja v gledališkem razvoju popolno revolucijo in ni nikakšnega dvoma, da stoji ta revolucioniran gledališki duh pod znatnimi vplivi sodobnega ruskega gledališča. Ta revolucionaren gledališki duh je popoln. D 35 predvaja svoje stvari v razmeroma mali dvorani praškega Mo-zarteja. Oder zavese sploh nima. Vse, kar se dogaja na odru, se dogaja pred očmi gledalcev. Kulise so belo pobarvane in ne predstavljajo ničesar drugega kakor gole kulise. V stilu igre in celotni odrski zamisli, se močno čuti šola velikih ruskih režiserjev )Meierhold itd.). Veliko vlogo igrajo zlasti reflektorji, ker svojo svetlobo osredotočujejo na vsakokratno vodilno osebo na odru, doč.im so manj važne osebe v temi. Stilizacija je pri D 35 perfek na, ne nanaša se le na inscenacijo, ampak zavzema sleherno besedo, sleherni gib, sleherni pogled, sleherno kretnjo. D 35 ima triumfalne uspehe in so Čehi nanj ponosni .kot na oder, ki je v gledališki umetnosti ustvaril nekaj izredno samobitnega in svojevrstnega. Zanimivo je tudi, da je D 35 organizirano na zadružni podlagi.
Predavatelj je omenjal tudi komedijsko gledališče Vlaste Burjana in je ob zaključku ponazoril' svoie predavanje, s skeptičnimi slikami." Udeležba .občinstva je bila prav lepa in je občinstvo bilo predavatelju za poučno in zanimivo snov iskreno hvaležno.
Zena v službi domovine
Zanimivo predavanje ge. Druškovičeve v okviru ciklusa predavanj društva »Nanos"
V	ponedeljek se je tukajšnje ženstvo zbralo v Narodnem domu k predavanju ge-. Druškovičeve. Društvo »Nanos« je v svojem ciklusu posvetilo tudi naši ženi odlično mesto. Da je v tem .oziru uspelo zainteresirati naše ženstvo za to prireditev, nam je pričal številen obisk, tako da je bila dvorana nabito polr.a. Gdč; Pahorjeva je v imenu .ženskega odseka društva otvorila večer ter. se v lepih besedah spomnila, naših žrtev,^pozdravila go. predavateljico, ter vse. .ostale udeležence.
K6 Je povzela besedo predavateljica, so vsi navzoči pazno sledili njenim , izvajanjem. Ga. Druškovičeva je predavala o ženi v službi naroda in države.
V	svojem govoru je predočila pomen delovanja žene za narod in državo. Poudarjala je, da je prav v naši državi potrebno delovanje žene na narodnem področju, ker smo mlada država, ki io moramo vsi graditi, da bo čim lepša in
urejena. Opozorila je tudi na veliko delo blagopokojnega kralja Zedinitelja, ki se je ves žrtvoval svoji domovini. On naj bo vzgled vsaki ženi, kako naj dela in vzgaja svojo deco. Važnost ženskega udejstvovanja moramo zlasti ob tukajšnji severni meji posebno poudariti, 'saj je ta naša meja najbolj podvržena vplivom, ki niso nam v korist. Zato mora naša žena temu vprašanju posvetiti Vso pažnjo ir. pomagati pri. graditvi trdnih postojank na severni meji. Njena izvajanja so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem.
Po predavanju je nastopila z ljubko deklamaciio mala Maraževa ter deklamirala Anice Černejeve »Begunce«. Pevski odsek »Nanosa« pa je pod taktirko g. Laha prav ubrano zapel nekaj pesmi. Večer je zaključila gdč. Pahorjeva z apelom na navzoče, da obiščejo v tako lepem številu vsa predavanja v tem tednu-
Maribor Korotanu
H koroškemu večeru v Narodnem domu
V	ciklusu predavanj, ki jih ima tukajšnje prosvetno in podporno društvo »Nanos« do vključno 19. t. m. v Narodnem iiomu ter pod okriljem »Kluba Korošcev v Mariboru«, je bil včeraj v torek poseben koroški večer.- Veliko dvorano Narodnega doma so popolnoma napolnili zavedni Mariborčani in Mariborčanke, ki jih je v prisrčnih besedah pozdravil predsednik tukajšnjega Kluba Koroščev g- Hochmuller. Sledilo je predavanje prof. dr. Antona Dolarja o koroškem plebiscitu. Kakor znano, je bil prof. dr. Dolar desna roka našemu blagopokojne-mu velikemu generalu R. Maistru pri propagandni organizaciji ob koroškem plebiscitu. V izčrpnih, s konkretnimi-podatki podprtih in zanimivih izvajanjih je očrtal vse velike napore pri reševanju našega Korotana, o katerega usodi pa i k tiaaadiiie dejansko odločile druge si-l
le. Za svoje predavanje je odlični predavatelj žel topel aplavz.
Na sporedu je bila tudi ljubka deklamacija mlade deklice, ob zaključku pa je zadonela mehka in otožna melodija koroške narodne pesmi, kakor na primer »Gor’ čez izaro«, »Kje so tiste stazice«. Ubrano in občuteno je prihaiala ta pesem iz grl vrlih pevcev Ipavčeve župe pod vodstvom zaslužnega zborovodje g. A. Horvafa.
Z zaključnima govorima g. Hochmiil-leirja in predsednika »Nanosa« g. M-Kralja je bil lepo uspeli koroški večer končan. Ob tej priliki so bila vsa stekla v dvorani previta s črnim florom, zgoraj na odru pa sta bili okrašeni sliki velikega kralja Zedinitelja, pred čigar sliko so žalostno brlele lučke, in slika našega mladega kralja Petra Ih
Od četrtka 10. okt. do srede 16. okt. se vrši v esperantskem svetu teden predavani in propagande za mednarodni iz-miijevalni pokret. Zopet oznanjujejo pri jatelji pacifizma idejo miru, bratstva, strpnosti, razumevanja in človečanstva. Zopet vabijo vse, ki so dobre volje, k učenju mednarodnega pomožnega jezika, ki odpira vrata v svet, ki ruši duhovne zapreke med narodi in ki pripadnike najrazličnejših ras v kratkem času zbliža tako, da si niso več tujci.
Prav sedaj, ko nam grozi nove velika vojna, je taka propaganda posebno potrebna. Potrebna zlasti v interesu kulturne in politične samostojnosti malih narodov. Primer Mandžurije in Abesinije je neovrgljiv dokaz, da vodijo tudi visoko politiko dandanes še vedno načela, kakšna so veljala na najnižji stopnji raz voja, ko je odločevaia pravico pest močnejšega. Dokler bodo vladali taki nazori, tako dolgo bodo morali mali narodi trepetati za svojo svobodo. Res je. da zna-či ustanovitev Društva narodov velik korak v smeri humanejšega shvatanja
Huttmd
Izdala prS SMo^ari
Švicarski pisatelj Cesar voh A r r je posegel pri svoji tragediji »Izdaja pri Novari« nazaj v zgodovino do davnega leta 1500 in si izbral snov, katero je izoblikoval v močno delo. Vrednost tega dela je predvsem v tem, da se. je srečno izognil nevarnosti sižeja, ki bi ga lahko zapeljal v Švicarski lokalizem. Ako bi se bilo to zgodilo, drama ne bi bila mogla nastopiti poti v svet. Tako je pa kljub zgodovinski in povrhu še švicarski zgodbi v všem toliko občečloveškega, da pre sega okvir časa (1500) in kraja (Švice). Pred vsem je to kmečka ljubezen do doma in grunta, ljubezen do domovine navzlic vsemu »žolnirstvu« v tujih vojskah, neizprosna usodnost zakonov življenja, demonizem ženske strasti itd. Druga odlika je močna karakterizacija oseb. Preprosti, naravni, na zunaj trdi, a v bistvu tako mehki Erni Turmalin, impulzivni, razvojeni, v zadnjem bistvu pa vendarle še človeški Gilg Turmann, v suženstvo svojih demonskih nagonov vklenjena Amei. dobra starka-mati Turmannova, brezobzirni in prevejani strateg ter diplo mat grof BaisSey itd. Nekateri šibkejši momenti, dela se spričo teh vrlin zabrišejo in izgubljajo v ozadje.
Kot režiser se nam je z Arxovo »Izdajo pri Novari« predstavil mladi absolvent dunajske šole g. Peter Ma l en c, in kar takoj. izpričal ne samo svoj nedvomni talenti marveč tudi znanje. Delo je postavil v okusno scensko okolje, dobro ustrezajočemu miljeju in izvedbi ter ustvaril v soigri ansambla živo ubranost z izvrstno, zadetim tempom. Edino, kar bi mu mogel očitati je to, da je premalo posegel v igro posameznikov, vem pa, da kot nov človek v novih razmerah tega skoraj ni mogel storiti v večji meri. Šele trajnejše vodstvo ražiserja bi moglo doseči zadevne uspehe, za katere bi bili hvaležni tako igralci sami kot gledalci. Po naši stereotipiji je bila zato Malčeva režija osvežitev, in stalno angažiranje bi pomenilo vsekakor zamašitev občutne vrzeli. Po raznih eksperimentih z mladimi režiserji je to — trdim brez okle-vana — skoraj prvi viden uspeh.
Pod uplivom režije je podala igra našega ansambla precej zadeto bistvo in okolje drame Nekateri liki so bili kar liiočni, drugim je pa deloma še manjkalo zrele dognanosti. G. Pavle Kovič je ustvaril Ernija premišljeno in dosledno; bil je kot tak izvrsten, dasi bi želeli, da bi skušal v bodoče razširiti svoja izraže-valna sredstva igre z novimi gestami itd. O. Puri ja n se je v Gilgu zopet znašel in se pokazal v nekaterih scenah celo z nove strani Gdč. Kraljeva je izoblikovala iz. Turmannove matere zares živo starko z. vso celotno in detajlno karakterizacijo. Bolj na meji uspeha je pa plavala gdč Starčeva kot Amei. Doumela je, v čem je Arneino bistvo* po
mednarodnih odnose v, vendar ne moremo brez nezaupanja in skepse spremljati sedanjih diplomatskih pogajanj v Ženevi. ampak se nam vsiljuje sum. da so tudi tam odločiini sebični razlogi.
Mir bo zajamčen šele takrat, ko si narodi ne bodo več tujci, ko bodo ljudje bolje poznali življenje in potrebe drugo-rodcev, ko bodo prežet' z ljubeznijo do svoje grude, naroda in jezika, začeli pojmovati, da imajo pravico enakega čustvovanja do teh naj dragocenejših nacionalnih svetinj tudi drugi narodi. Potem bodo vedeli, da je zločin jemati drugemu to, kar si sam ne bi dal vzeti.
Ta načela vodijo esperantski pokret, tej ideji služi esperantski jezik, njej je posvetil vso drobno in tiho delo esperantistov in v smislu plemenite ideje človečanstva so vrši tudi letošnji esperantski teden. Dasi esperantisti niso utopisti — kar se jim po Krivici oata — vendar verujejo, da bo tudi delo letošnjega leta in tekočega esperantskega ledna zaoralo v divjino rolitične vesti človeštva novo brazdo srčne kulture.
zabila pa na okolje! Njena Amei je ..bila bolj predmestna kakor vaška prijenka. Prav dobra v tišjih scenah, je zašla v hitrejših in glasnejših v hreščavost in bombastično afektacijo. Zelo močno je za jel g. Nakrst grofa Antona Baisseya, baillija dijonskega. Ena najuspelejših nje govih kreacij s celo skalo igralskih sposobnosti! Manj mi je ugajala njegova ma ska, dobra sicer po zamisli, a slabša po izvedbi. Stasitega in resnega poveljnika nam je predstavil g. Grom v glavarju In der Gassnu Docela nemogoč je pa bil maršal Trivulzio g. R a s b e r g e r j a.
V	celotni skladnosti sta bila plastično podana tudi hlapec Hausepp g. Košute in pisar g. Blaža. Ulogo straže je imel g. Verdonik, pasivno ulogo otroka pax-
V	celoti torej prav dobra predstava. Tudi'obisk pri premieri nekoliko boljši kot pri »Tartuffeu«.	.r.
Sokolske utsU
Sokoli kolesarji! V nedeljo 13. t. m. je priredilo sokolsko okrožje Maribor, desni breg, kolesarski izlet v Ptuj in Sv. Marjeto na Dravskem polju. Izlet je pričelo Sokolsko društvo Ruše ob 6. uri-Spotoma so se priključile vse edinice. Južni del okrožja se je pa priključil v Framu. Izleta se je udeležilo 12 edfgjc s 52 kolesarji. Kolesa so bila okrašett3 s trobojnicami in na čelu so vozili 3 fati-faristi, ki so dajali znak v vaseh. V Ptuju je bil na letr.em telovadišču odmor, kjer je sprejel kolesarje načelnik Soko; la Ptuj. Po odmoru pa so se odpeljali vsi kolesarji k Sv. Marjeti na Dravsken1 polju preko Št. Janža. Pri Sv. Marjeti je bila sokolska veselica. Razvila se je živahna zabava. Pred odhodom se je zahvalil kolesarjem za obisk g. šolski upravitelj Kovačič. Na potu domov so ss poslavljale spet posamezne edinice. — Ostali pa so vozili do Dvorakove ceste, kjer je bil razhod. Izlet, ki je lepo uspe' in potekel brez nezgod, je vodil podna-čelnik desnega mariborskega okrožja-Zdravo!
Službeno iz OOLNP v Mariboru: Spo-
red za dne 20. oktobra 1935: V Čakovcu
ob 15. uri na igrišču SK Čakovca: SK
Čakovec f SK Železničar, prvenstven^
v Ptuju ob 15. uri, igrišče SK Drave: SK Drava : SK Ptuj, prvenstena. Službujoči odbornik v Čakovcu g. Jelašič, v Ptuju g. Celoti. — Klubi mariborskega okrožja se ponovno opozarjajo, da morajo pošiljati vse dopise na LNP potom Okrožnega odbora v Mariboru. Poročil3 tekem morajo biti poslana pravočasno, da so že v ponedeljek v Mariboru na seji OOLNP. — Igralec SK Železničarja Frangeš Franc se poziva, da se mora zglasiti 21. oktobra 19,35 ob pol 20.‘ urj na seji OOLNP v hotelu »Orel«. — Čakovec se poziva, da preskrbi za 20’ t. m. za dovoljno policijsko in rediteljsko službo. Tajnik.
tlUtoMmke m MmMke mw'm
Kako se je rešilo vprašanje mariborskega gradu
Gornji prostori se dajo v najem Muzejskemu društvu — Dvorana se preuredi v sejne svrhe mestnega sveta — Spodnji prostori se preuredijo in se oddajo v najem
V	svoji včerajšnji seji je gradbeni odjek mestnega sveta razpravljal o vprašanju mariborskega gradu. Po dolgo-hajnem razpravljanju so se napravili sledeči sklepi: Grajska dvorana s sosednimi prostori se preuredi v sejno dvorano mestnega sveta. Vsi ostali gor-nii prostori se oddajo v najem Muzejskemu društvu v Mariboru, ki jih bo za svoje svrhe moralo na lastne stroške Preurediti in prirediti. Spodnje prostore po mestna občina preuredila, v kolikor dopušča zadevni pravilnik glede zaščite Prazgodovinskih, zgodovinskih in umetniških spomenikov, ter se bodo na to
preurejeni oddali ponovno v najem trgovcem, oziroma obrtnikom.
Kolikor smo informirani, namerava vodstvo tukajšnjega muzeja urediti v novih prostorih nekakšno zbirko »Ma riborfjnsia«, ki bi obsegala slike, grbe, orožje in druge zgodovinsko dragocene predmete, ki se nanašajo na Maribor. V ostalem se zaenkrat glede 'sklepov ne spuščamo v podrobnosti, pač pa mislimo, da bi bolj kazalo preurediti Grajsko dvorano v nekakšno mariborsko reprezentančno dvorano, če se že ne smatra za potrebno, da se grad uporabi za tisto svrho, radi katere je bi! kupljen.
Kako si nali kmetfe In sadjarji sami pomagajo
Pred otvoritvijo prvega sadnega sejma v Mariboru, ki bo v času od 25. do 28. oktobra — Veliko zanimanje sejem
GRAJSKI KINO Telefon 22-19
Do vključno srede največji uspeh, kar jih je do danes Maribor videl „BENGALI“. Krasen velefilm v nemfkem jaz ku o junaštvu, tovarištvu in ljubezni do domovine. — Naš prihodnji film je svetovno znana vesela opereta
^Cigan baronw
z ljub jencem vseh žena Adolfom Wohlbriickom v glavni vlogi. Nepozabne melodije muzike Johanna Straussa, veselo, temperamentno dejanje, krasne slike.
Kino Union. Danes v sredo zadnji dan 'sijajna veseloigra »Amor na vrvici« z Magdo Schneider in Wolf Al-bach Retty-jem- Pride: »Plavolasa Car-men« z Marto Eggert.
Naglo se bliža čas otvoritve prvega sadnega sejma v Mariboru. Z mrzlično iglico delajo vse dneve delavci v uni-^ski verandi ir. dvorani, ki jo bodo spremenili v pravi vinograd, v verandi Pa bodo razstavljalci nagrmadili kupe jasnega sortiranega sadja vseh vrst. tanjšo spodnjo unionsko dvorano bodo spremenili v veliko vinsko klet in jo zaužili s samimi pristninii kmetskimi vini. Odbor, ki mu predseduje posestnik in jani sadjar g. Kovačič od Sv. Petra pri Mariboru, je ukrenil tudi vse potrebno, da bodo vsi sejmski prostori okusno ir. Primerno! dekorirani. Za čas sejma bo °krašena tudi promenada na Aleksandrovi cesti in bodo postavljeni slavoloki, ki bodo opozarjali domačine in tujce na izredno priliko- Ker je unionska ve-rahda pretesna, so morali na dvorišču P^d dvorano in verando postaviti po-ne šotore za sadje. Sadni sejem bo °rej atrakcija za Maribor in mu bo pri-' llesel novega življenja. Zanimanje za Seiem pa je silno veliko ne samo med meščani in našimi kmetovalci ter sad-, iarji, marveč tudi med domačini in tujimi trgovci s sadjem. Odbor prejema
neprestano nova povpraševanja po cenah blagu in kvaliteti.
Kaj bo nudil sadni sejem?
Prepičlo nam je odmerjen prostor, da bi mogli opisati vse, kar bo nudil mariborski sadni sejem svojim obiskovalcem. Skratka: vse za vsakega, domačina in tujca. Prava dobrota pa bo za naše gospodinje! Na sejmu bo razstavljenih nad pet vagonov našega najboljšega sadja-Mimo tega bo razstavljeno v košaricah naše slovenjegoriško sladko grozdje. Za vse bo zelo vabljiva in zapeljiva tudi poskušnja pristnih štajerskih vin. Na sejmu bo velika sadna tombola, velika tr-gatvena prireditev, razne tekme v pakiranju sadja in druge atrakcije. Vse bo zdi‘užčno koristno s prijetnim. Mariborske gospodinje se bodo lahko za tnal denar založile z najboljšim sadjem za zimo, na svoj račun pa bodo prišli celo taki, ki raso prijatelji sadja in grozdja.
Namen sadnega sejma je, pokazati najboljše, kar zmore naš umni kmetovalec na svoji grudi. Zato bo pa tudi vse, kar je s sejmom v zvezi, tipično štajer-j sko in zasluži prireditev vsesplošno po-‘ zornost.
Odlikovancem s Karadjordjevo zvez-(i°. Podoficirji, kaplarji in vojaki, od-n°sno njih rodbine, ki so bili med svetovno vojno odlikovani z »Zlatim odlikovanjem Karadjo.rdjeve zvezde z rne-h> naj se čim prej, a najdalje do 1- no-^ttibra 1935 javijo pri mestnem voja-uradu na Slomškovem trgu 11, so-a It. 3. Vsem tem odlikovancem se bo Urejala nagrada, ki jim po zakonu o °^ikovanju Karadjordjeve zvezde pri-Pada. S seboj je treba prinesti potrebne a°kumente.
Sveže gomile. V splošni bolnišnici je "Mrl viničar Ivan Rumpf. 68 let star; ^dalje 69-letni upokojeni železničar an Lobnik. V starosti 37 let je premi-
\y
!llJla viničarka Julijana Stojnšek. 2alu-J°čim naše toplo sočutje!
.^a 10 odst. se bodo znižale plače mandatnim uslužbencem. Tako se je plenilo na ponedeljkovi seji finančnega jn Personalnega odseka mestnega sve-,a- Prvotno zamišljena prevedba usluž-encev po novi kategorizaciji se potem-ahem ne bo izvršila.
Obmejni promet je živahen. Pretekli Mesec je pripotovalo preko severne rne-,e v našo državo 12.741 potnikov, med caterimi je bilo največ Avstrijcev, in si-,er 4516, Jugoslovanov 3564, Čehoslova-§2n	d81 Nemcev, 100 Italijanov in
Podanikov drugih držav. Odpotova-Pa je vsega skupaj 15.154 potnikov, , °d katerimi je bilo največ Čelioslova-°v- in sicer 4439.
jZelonaštvo« cvete. Mariborska po-
Prav kakor b o k s a č
premaga
IZDELEK: „UNION“, ZAGREB
'Mija ha nev,
j,.ie prejela prijave o ljudeh, ki po-'ajo po Mariboru za osebne kredite
Jer,etn0 visoke obresti, ki se gibljejo ^ 40 in 100 odst.
Šfc,. stni gradbeni urad zahteva poru-
Cvom Vpra§anje Pirčevega paviljona v iev- •	3"e	sf°P’i° sedaj ob dogra-
anju Batjelove 4-nadstropne palača v
končno fazo. Mestni gradbeni urad slej-koprej vztraja S. svojim predlogom mestnemu svetu na tem, da se mora omenjeni paviljon na vsak način porušiti in podreti, ker da je sicer regulacija Cvetlične ulice ob 'Mkališču z Aleksandrovo cesto in kot nujna posledica nove vogalne Batjelove hiše nemogoča.
Naknadna zaprisega. V nedeljo 20. oktobra bo ob 10.30 uri na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra I. v Melju zaprisega vseh doslej iz kateregakoli vzroka še nezapriseženih rezervnih in upokojenih čas pikov ter vojnih uradnikov in vojnih obveznikov, ki se nahajajo na področju mariborske garnizije, oziroma okolice. Prijaviti se je pri mestnem vojaškem uradu radi vpisa v zadevni spisek.
Slikarsko razstavo otvarja dne 3. novembra tukajšnja »Brazda«. Na razstavi, ki bo odprta do 17. novembra, bodo , razstavili svoja dela med drugimi naši odlični slikarji Jirak, Kos, Košir, Mušič, Sirk in Trstenjak.
»Staribor« ima svoj mesečni sestanek v četrtek 17. oktobra ob 20. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Mariboru. Predava g. dr. Travner: Abesinija in Abesinci.
Dr. Ivan Marija Čok prispe iz Beograda v Maribor, kjer bo v četrtek 17. oktobra ob 20. uri imel veliko predavanje v veliki dvorani Narodnega doma-Vabljeni vsi!
Trgovski pevski zbor priredi v nedeljo 20. oktobra izlet v Laznico k Doblekarju. Vljudno vabimo gg. trgovce in drugo občinstvo, da se tega izleta udeleže.
Ljudska univerza v Mariboru. »Pedagoške reforme moderne Nemčije« se glasi tema zelo aktualnega predavanja, ki ga bo imel v petek 18. oktobra naš zaslužni pedagog g. prof. Šilih iz Maribo-
fkmdm gieda&isee
REPERTOAR.
Sreda, 16. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 17. oktobra ob 20. uri: »Tar-uffe«. Red A.
Peek, 18. oktobra: Zaprto.
»Tartuffe«, to’ izborno Moliereovo komedijo. ki pripravlja vselej mnogo veselosti, ponove v četrtek 17. oktobra za red A.
Prihodnja premiera bo v najkrajšem času. To je češkega pisatelja Wernerja komedija »Medvedji ples«, prav učinkovit, z velikim poznavanjem odrske tehnike pisan komad, ki bo zelo zabaval. Režira J. Kovič, nastopi ves dramski ansambl.	.
vasi mo vas
na brezplačno posltušnjo
KAVE HAG, dne 17. oktobra pri 8VAi*(J LAHU« Glavni* trg 10.
ra. Moremo govoriti o pravi revoluciji, ki se je izvršila v vzgojeslovnem nazi-ranju moderne Nemčije. Stoletja je stala v ospredju, v Centru vseh prizadevanj vzgoja in izoblikovanje razuma; narod-nosocialistična Nemčija pa potisne kar v tretjo vrsto vzgojo razuma in postavi na njegovo mesto človeški karakter in telesno vzgojo. Vso to novodobno nazi-ranie, razne poskuse in rezultate bo tolmačil g. profesor in se pri tem poslužil tudi skioptičnih slik. V ponedeljek 21. oktobra predava o Prekmurju g. prof. Stane Melihar iz Celja. Skioptične slike!
Mojstrska izpitna predavanja se začnejo prihodnji ponedeljek 21. oktobra v Mariboru. Udeleženci se zberejo ob pol 20. uri pred deško meščansko šolo v Krekovi ulici. Predavanja bodo trajala 30—40 ur, vsak delavnik izven sobote po dve uri ob večerih. Zunanji udeleženci . iz smeri Pragersko se bodo lahko vračali z večernim vlakom ob pol 22. uri.
Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Vidmarjeva in SirakOva lekarna, jutri v četrtek pa Savbstova in Mi-narikova lekarna.
8-leoo deklico privezal k drevesu in jo mučil. 22-letni delavec Franc L. iz Pekla .ie bil obsojen pred tukajšnjim okrožnim sodiščem na 4 mesece strogega zapora, pogojno na 4 leta, ker je v juniju tega leta zavlekel v bližini Krčevine v gozd 8-letno deklico, jo tamkaj privezal k drevesu m jo pretepajoč mučil.
Kolesarske tatvine brez konca. Policija beleži vedno več kolesarskih tatvin in so lastniki koles upravičeno razburjeni nad preštevilnimi tatvinami. Tako je bilo včeraj ukradeno zidarskemu pomočniku Alojziju Zorčiču izpred neke gostilne na Tržaški cesti 38 kolo znamke »Perfekt«, črno pleskano z evidenčno številko 106308. Zasebniku Antonu Rozmanu pa je nekdo izmaknil kolo, ko je bil v gostilni na Pohorski cesti 5. Ukradeno kolo je rumeno pleskano in znam-se »Steyer« z evidenčno številko 74922. Istega dne pa je ukradel neznanec kolo sinu primarija dr. Dcrnovška iz kleti tukajšnje realne gimnazije. Kolo je znamke »Pegeot« in je še popolnoma novo ter z evidenčno številko 74531. Tri primeri dajo slutiti, da je na delu dobro oganizirana tatinska tolpa, ki se je specializirala zlasti za kolesarske tatvine. Mariborska policija bo ukrenila s svoje strani vse, da se tatvine preprečijo in tatovi izslede. Lastniki sami pa naj ne puščajo svojih vozil nezavarovanih in I brez nadzorstva, zlasti ne pred gostil-
nami in trgovinami. Lastniki lokalov pa se opozarjajo, da določijo za kolesa posebne shrambe, kajti le na ta način se bodo kolesarske tatvine mogle popolnoma preprečiti.
Celo kotle kradejo. Ko je stopil viničar Andrej Žirovnik za nekaj časa v gostilno v Dravski ulici 13 na južino, je pustil bakreni kotel za žganjekuho, ki ga je pravkar kupil, v veži. Zelo presenečen pa je bil ubogi viničar, ko je ugotovil, da mu je kotel odnesel neznanec. Napotil se je na stražnico, kjer je tatvino prijavil.
Drzni rokomavhi so vdrli v hišo posestnice Marije Napast v Rančah pri Framu ter odnesli razno perilo in obleke v skupni vrednosti 2000 Din. To se je zgodilo v času, ko so bili domači na polju.
Vandali. Posestniku Ferdinandu Kosiju na Jelovcu 13 so še neizsledeni vandali poškodovali celo vrsto cepljenih dreves. Škoda, ki -jo trpi Kosi, je precejšnja.
Rdeči petelin je zapel nad domačijo posestnice Marije Kmetec v Klopcah, Gospodarsko poslopje je pogorelo. OgenI je nastal na ta način, ker je iskra iz dinu nika sosedove hise zanetila slamnato strehe.
Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 1,3.6, maksimalna 20.4. relativ* na vlaga 88, barometer 746.6.
Mame
Iz policijske službe. Nedeljski »Jutar-nji« list poroča, da je višji komisar pri predstojništvu mestne policije v Mariboru g. Ivoi Antičevič premeščen v Dubrovnik, kier prevzame posle policijskega prestojnika- G. višji komisar Antičevič si je s svojim konciliantnim, pravičnim in hvalevrednim nastopom pridobil v Mariboru splošne simpatije. Na novem službenem mestu mu želimo kar najlepše uspehe!
Iz policijske službe. Za predstojnika celjske policije je imenovan g. Štefan Torner, ki je bil komisar pri sušaški policiji.
Letoviški policijski komisariat dobi Bled v smislu posebne zadevne uredbe.
Jugoslovanske žene se gibljejo. V Beogradu so te dni predstavnice Jugoslovanske ženske zveze izvolile poseben odbor, ki ima nalogo, da po vsej državi organizira v nedeljo velika zborovanja, na katerih naj se govori o splošni volilni pravici, o politični osvoboditvi žene in drugih vprašanjih, ki zadevajo koristi jugoslovanske žene.
Skrivnostna nesreča ravnatelja beograjske opere. Pred premiero »Hovan-ščine je doživelo beograjsko narodno gledališče veliko razburjenje. Ravnatelja opere, skladatelja ter znano osebnost v prestolnici Stevana Hrističa so odnesli
v bolnišnico z nevarnimi poškodbami na vratu in na glavi. V petek zvečer je, kakor navadno, delal v svoji pisarni in tam se je brez prič pripetila skrivnostna nesreča. Ranjenec sam ne more govoriti in po vsem mestu sedaj razmišljajo, ali je postal žrtev neznanega zločinca, ali pa si je sam v napadu zmedenosti s škarjami prerezal vrat in se ranil na glavi. Po Beogradu krožijo v zvezi s tem zanimivim dogodkom najrazličnejše govorice.
Koruza za zaostale davke. Finančni minister je izdal odlok, da sprejemajo davčne uprave od davkoplačevalcev na račun davčnih zaostankov tudi koruzo, in sicer za 20 odst. nad borzno ceno. Ta koruza se bo poslala pasivnim pokrajinam.
Nemška zmaga v Klajpedi. V novem klajpedskem zboru bodo imeli Nemci 27, Litvanci pa samo 5 zastopnikov.
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida Si&OMva
»Moraš mi povedati!«
Oklenila se ga je in zaihtela.
»Si bolna?«
»Ne.«
»Se ti je kaj dogodilo?«
»Ne.«
»Kaj potem?«
»Ne sprašuj. Ne morem ti povedati.«
»Ako me ljubiš ...«
»Ljubim... prav zaradi tega ne morem.«
»Zenska, ki koga zares ljubi, mu lahko vse zaupa; ako mi ti nočeš, je to dokaz ...«
»Da te ne ljubim,« ga je prekinila. »Vem, to si hotel dejati, kakor vselej, kadar bi rad kaj izsilil iz mene. Toda tokrat je nekaj resnega, zelo resnega, usodnega...«
»Plašiš me.«
»Pa je vendar prijetno, k-er me osrečuje.«
»Resno, usodno in te osrečuje? To je prevelik rebus.«
»Najina ljubezen... ne, saj tie morem.. .«	#
Objel jo je nežno in prosil dalje.
»Res ne morem... Sram me je.«
Pogledal io je sprašujoče in dejal čez trenutek:
» ... ni ostala brez posledic ..
. »Da,« je dahnila komaj slišno. »Sedaj veš vse.«
»Sida. moja sladka ...«
Stisnila se je k njemu še bolj:
»Tako zelo sem si želela postati mati. Sedaj se mi ta želja izpolnjuje. Srečna sem, čeprav se bojim.«
»česa?«
»Pomisli! Ti moram mar še razlagati? Se ne zavedaš, v kakšnem položaju sem? Ervin bo vedel, da otrok ni njegov! Ko mu ne bom mogla več prikrivati, bo konec sedanje idile. Prisiljena bom presekati ta vozel.«
»Ti bo žal?«
»Ne. Toda... saj veš, kako malo je v meni poguma.«
»Govoriva pametno, Sida!« je dejal zdravnik. Tega skrivanja in slepomišenja sva že oba naveličana. Ljubiva se, sklenila sva posvetiti se drug drugemu... Čemu bi to še dalje prikrivali? Bi se moglo mar kaj spremeniti? Na kaj naj bi še čakala? Končajva! To je najlepša priložnost.«
»Tudi neizogibna. Z vso dušo si želim rešitve, a poloma se vendarle bojim. Določno vem, kaj bo. Ervin se bo zrušil od obupa, oče bo zdivjal, ljudje bodo
zavreščali. Strahotno ...«
»Ne misli na to, dokler ti ni treba. Tako se je moralo zgoditi. Ne ti ne jaz ne nihče drugi ni mogel spremeniti te usode In če se bova sedaj borila v tej vihri, bova vsaj edela, da se boriva še za tretjega — za najinega otroka. Za njegovo lepšo in boljšo bodočnost.-
»Da, za njegovo srečnejšo usodo. Danilo, najin otrok ne sme biti tako nesrečen, kakor sva midva. Nanj ne sme pasti senca Silanov. Kaj ne, da maščevanje Boga osvete njega ne bo več doseglo«
«Moja mala norica! Čemu misliš vedno na neko božje maščevanje? Vse to je sam:\ domišljija. Ne samo najin *otrok, tudi midva bovr še srečna, zelo srečna.«
»Morda ... Toda glej, često se mi zdi. da so vse najine sanje o bodoči sreči čisto navadna ustvara, da te sreče v resnici nikoli ne bo. Kdor pade v s: 10I0. a-ne osmoljen. Morda sva najlepše že doživela — v tistih dneh prve pomladi, in redaj. Takrat, ko sem r.~ za svojimi čustvih se skrivala pred teboj in te obenem iskala, se nisem prav nič zavedala lepote, ko sem te izgubila, sen’ vedela kako lepo je bilo. Mar ni čudno, da se zavedamo najlepših trenutkov svojeg'1 ?.ivl!enn	ko	•»	”--	r
nejo? V perspektivi preteklosti -je sploh vse lepše kakor v sedanjosti.«
»Ker ostanejo od vsega le obrisi, brez
J. Hajšman:
V skupni fronti
z Jugoslovani
Duša in gibalna sila te skupine zarotnikov je bil dr. Žerjav. Toda takoj v prvih dneh vojne je bil 15. avgusta 1914 zaprt (samo zato, ker je bil Slovenec), prepeljati s približno 200 sotrpini iz Trsta v Ljubljano ter vtaknjen v ječo. Za nekoliko mesecev se mu je posrečilo izmazati se; takoj se je vrnil v Trst ter bil takoj tudi zopet v konspiraciji. Njegova tajna družba vzdržuje stalen stik z Rimom, pomaga ljudem pobegniti v Italijo, ima sla. ki se vozi v Rim v posebni misiji — odvetnika drja Mandiča, sedaj naseljenega v Pragi — zbližuje se s konzuli neutralnih držav v Trstu, pošlje za meje drja Bogumila Vošnjaka, poslanca za Istro drja Trinajstiča ter drja Gregorina in zarotniki imajo za nekoliko tednov razsežno spijonažno ter kurirsko službo po vodi in po železnicah. Stvar pa je bila izdana, dr. Žerjav je bil znova zaprt in le komaj in komaj so ga njegovi vplivni prijatelji oteli iz rok vojnega sodišča; njegova sodba bi se ne bila mogla glasiti drugače nego —• smrtna kazen. Vnetost, požrtvovalnost in uslužnost Slovencev je bila naravnost ganljiva, dr/ali so skupaj kakor bratje. Dr. Žerjav ie bil konfiniran v Gmunde-nu, toda delal je dalje z drjem Kramerjem in drjem Brezigarjem, ki sta bila na Dunaju, ter z Ribnikarjem v Ljubljani, kakor bi ne bilo. konfinacije ne vojne. Navezali so stike s Slovenci v uradih na Dunaju in povsod po monarhiji, iskali so jih in pridobivali za konspiracijo ter podtalno delo. Sefa vojaške cenzure v vojnem ministrstvu, častnike v najrazličnejših uradih, pravnike, zdravnike, profesorje — vse, kar je bilo mogoče najti, so — vede njihovega znanja -
Ijinjo marljivostjo, spretnostjo ter neizmerno odločnostjo. Organizacija Slovencev je bila občudovanja vredna, za onega, ki je poznal tedanje razmere, naravnost neverjetna.
Na jesen 1916. je bil dr. Žerjav iz konfinacije asenliran v vojsko in zdravnik ga ie brez okolnosti klasificiral za fronto. Čeh mu je pomagal, da se je tudi tokrat izmuznil z zdravo kožo, tuberkulozni človek bi bil jedvajvzdržal na fronti. Čez kratko se je dr. Žerjav izmotal iz vojaške službe vobče ter je bil interniran v Gradcu. Mafija pa je delala dalje.
Ko se je čim dalje tem bolj gotovo obetal parlameiit, ter je bilo očividho, da prihaja nova doba z novimi nalogami, so se sešli o veliki noči 1917. najzvestejši
sodelavci in prijatelji — dr. Žerjav, dr. Kramer in Adolf Ribnikar iz Ljubljane — v Gradcu ter so se dogovorili o postopku in podrobnem načrtu za izpremenjene razmere. Razdelili so si delo: dr. Kramer in Ribnikar bosta delala v Ljubljani, dr. Kramer pojde iz Dunaja v uredništvo »Slovenskega Naroda« (list je bil v rokah starih liberalcev z drjem Ivanom Tavčarjem na čelu), dr. Žerjav pa pojde na Dunaj ter bo delal na to, da dobi vpliv na politiko Jugoslovanskega kluba"). Odpravil se je tja praznih rok, zgolj zarotnik, po otvoritvi parlamenta. »Resni« politiki so se mu izogibali, toda tako kakor dr. Kramer in Ribnikar v Ljubljani, je zavzemal Žerjav na Dunaju položaj korak za korakom. Iz Dunaja je dopisoval »Slovenskemu Narodu«, toda dr. Kramer odločilnim činiteljem pri listu ni mogel povedati, da sodeluje dr. Žerjav: bili bi se zgrozili, da imajo v uredništvu tako »suspektnega« človeka. Ali Žerjavovi dopisi so vzbujali pozornost; dr. Tavčar je marsikaterikrat izpraševal drja Kramerja, odkod jemlje tako znamenite informacije iz Dunaja. Šele v jesen (1917.), ko je bil dr. Žerjav že tajnik Jugoslovanskega kluba, je prišel dr. Tavčar z domislekom, naj bi dr. Kramer pridobil drja Žerjava za »Narod«.
Kakšni so bili ljudje na jugu in s kakšni mi razmerami so se morali boriti naši bratje na jugu, ilustrira drobna epizoda, ki mi jo je v maju 1918. pripovedoval dr. Kramer. Na gledaliških slavnostih v maju 1918. je bil v Pragi tudi dr. Tavčar. Dasi je bil na slavnosti oficijelni govornik Slovencev, ga Jugoslovani niso mogli vzeti na zaupno posvetovanje k drju Kramiiru. Ni še bil dovolj prepričan. Čudil se je mladim ter se jim smejal — Kramerju, zlasti pa Srdjanu Budisav-Ijeviču; rekel jim je v obraz, da so »naivni«, »otročji«, da politike ne razu-največkrat pa brez j mejo, češ, da jo je treba delati drugače; mobilizirali z mrav- to pa zato, ker »so na eno stran«. In de-
jal je — namreč dr. Tavčar, — da zna on to drugače, naj le pogledajo nanj: »Veste, jaz imam dvoje vizitke — razlagal je nazorno, — ene slovenske: dr.
Ivan Tavčar  Živela Jugoslavija, a
druge: dr. Ivan Tavčar. Biirgermeister von Laibach ... Vi ste mladiči!... Treba biti previden!«
Pomoč, katero je izkazal drju Žerjavu Čeh, je ostala drju Žerjavu v spomin do smrti. Videl je, kako se vedejo Čehi, ter je postal — poleg Kramerja in Giunia — iz globokega prepričanja najvnetejši či-nitelj češko-jugoslovanskega sodelovanja. Od prihoda na Dunaj se je trudil, da bi se naše tajno delo in naša politika doma in tla Dunaju zedinili; on je bil na jugoslovanski strani tisti, ki je skupno
fronto odpora najkrepkeje gradil ter jo držal do konca vojne.
Ko sva se seznanila, mi je dr. Žerjav pripovedoval, kako mu je vojna pokazala pot na našo »notranjo fronto«. Po vojni, leta 1924., mi je to prigodo sam opisal":
»Ko sem šel v jesen 1916. po dvoletni ječi in konfinaciji y Gmundeii na nabor, sem bil seveda takoj »tauglich«, dasi sem bil poprej vedno oproščen in čeprav se je v težkih izkušnjah v različnih zaporih moja bolezen shujšala. Čim sem prišel s transportom vojakov 17. pešpolka v Judenburg, je komisija takoj izjavila, da sem sposoben za vojaško službo v skupini A (za fronto).
Seveda se mi ni hotelo iti tja. Že iz Gmundena sva z drjem Brezigarjem navezala stike z antantno informačno službo o gospodarskem in vojaškem položaju Avstrije. To delo je bilo treba nadaljevati. Takoj sem se javil, da sem bolan, in na srečo sem prišel v Judenburgu v roke sanitetnega častnika Čeha.
Niti ene besedice nisva izmenjala, ali on me je razumel in se je odločil, da mi pomaga. Drznil se je spoznati, da moram ;a?. ki sem bil pravkar spoznan za sposobnega iti na fronto, na nov pregled v Ljubno (Leoben). S tem me je rešil. Najbrž mi je rešil življenje, ker bi ne bil zadunl fizičnega napora na fronti.
Seveda sem mu neizmerno hvaležen. Po njegovi inicijativi sem bil rešen vojaške službe. Skril sem se, da bi ne bil zopet interniran v Gradcu. Še bolj utrjen v bratstvu in prepričanju o neizogibni nujnosti jugoslovansko - češkoslova-
ovirajočih malenkostnih moten). Toda bodočnost, kdo bi "loil.il - račno v sta-jajoči dan? c->i sva ^e tako mlada; 'r biti mlad se p: avi biti poln upov.«
»Ko ne bi bilo med sedanjostjo in bodočnostjo tega...«
»Samo oo preskoku o-'!r so nd"*-« ravna pot. Morava jih preskočiti, čiinpre; ternbolje.«
»Bojim se zaleta, ker mu lahko sle'1’ padec.«
»Padec v rešitev.«
»Prav tako lahko tudi v pogubo. Ne pozabi, da ^o te ovire žive in lahko svojevoljno reagirajo. Kdo ve. po kakšneffl orožju samoobrambe sežejo!. Čs izbijaš klin s klin n-" ->•••• r!br zlomita.«
' »čudno, kako temeljito grebeš v vsa t. vprašanja. Sed-’i /em. da nska razklanost zares in' -' nerazu H' in moškemu vedno tuja. Včasih skočite brez vsake misl'
krati pa premišljujete dolge tedne in mesece, preden napravite en sam korak' po najravnejši cesti. Navadno vam je pot v pogubo silno kratka, pot v sreč0 pa nesknn-.no dolga.«
»Meniš?«
»Ne, to je stara resnica.«
»Po tvojem udi bi se torej kar pognr J la preko vsega tega?«
»Kar se itak mora zgoditi. Storil.' I1' bila lahko že davno.«
»čakala sem, da dozori.«
(Se 'bo *	'	,
škega sodelovanja sem premišljal, kako bi bilo možno organizirati skupno fronto j proti Avstriji.
Kmalu nato sem bd v Pragi pri drju Kramafu in drju. Siimalu: (September 1917; tedaj je na pobudo ginljivo obiskal tudi mene, toda ni me našel doma). Preselil sem sc na Dunaj ter sem delal kot zveza med Zagrebom in Prago na organiziranju naše informačne službe za antanto in za popolno solidarnost postopka češke in jugoslovanske parlamentarne delegacije na Dunaju. Ta naloga se !e dobro posrečila in od jeseni 1917. do oktobra 1918. je padal udarec za udaf' ceni z naše notranje fronte na Avstrijo-
Iz teh bojev mi je ostal najlepši, spO' min na bož.ič 1917. ko sem sestavljal depeše, s katerim so vsi vodje češke in, jugoslovanske delegacije obljubljali predi očmi vse Evrope ter na veke »Zvestobo' za zvestobo«. Skromni in nepozabni češki sanitetni častnik, ki mc je rešil ter mi je omogočil delo za našo idejo, sc ie ravnal po tem geslu že leta 1916. Delo* katero mi je omogočil, je bilo revanža-zvestoba na njegovo zvestobo.« To'''’ dr. Žerjav.
”) Češki klerikalni poslanec.
Darujte za tpomen^
Viteškega feraiia sandra 8„ Zedšnte^ v Mariboru
Razno
ODPADKE /Ji' IZ A. kovine, litine ter vsnkov)st-ne stroje kupuje tn prodaja po najkulantneišili dnevnih cenah vsako množino Justin Gustinčič, Maribor, Tattcnba chova ul 14.	3704
PREKLIC!
Podpisani obžalujem in preklicujem besede, ki sem jih izrekel o k. Židanik Antonu in sc mu zahvaljujem. Ju je odstopil od tožbe. Božidar Vencol, Stritarjeva 17.	4726
PES.
Foxl, štev. .199 se je zatekel. Najditelj ga naj odda proti nagradi v brivnici	Fran.to*
panova 55.
4727
IZDELUJEM VSAKOVRSTNO POHIŠTVO,
moderniziram in popravljani tudi stare kuhinje v zalogi. F. Pečnik, mizarstvo. Koroška c. 39.	-|7,}()
Prodam
KOKOSOVI TEKAČI
in brisače, linolej. voščeno platno, umetno usnje v spsei-jalnili kakovostih dobavlja najceneje samo Novak, Ko-roška 8. Vetrinjska 7	4285
motorno kolo b.s. a.
•»O ceni, v dobrem stanju, Prodam za 2.800 Din. Overim, Gosposka 32.	4709
. prodam harmoniko
in otroški plašček. Naslov v upravi.	4719
LEPA GROBNICA
s spomenikom na radvanjskem pokopališču se proda. Informacije Sp.. Radvanjska c. 30, Špindler.	4722
ŠIVALNI STROJ
prodam. Frankopanova ul. 5. 4723
Sobo odda
LEPO SOBO .
oddam eni ali dvema osebama. Sodna 2(\ vrata 2. 4728
Stanovanse^
LEPO STANOVANJU
oddam s 1. novembrom. da se lahko od 14. do 15. [>L Studenci, Ciril-Metodova ________ 4721	  ,
SOBO IN KUHINJO
oddam s 1. novembrom dve*1 mirnim osebam za 280 VJL Mejna ul. 14, Maribor.
Službo dobi ^
KROJAŠKI POMOČNIK.
prvovrsten zu velike koi'1® de, dobi takoj stalno sltiž" ' Prednost imajo z lastnim. sI1i-q jem. Modni salon Stanjko, Tržaška cesta 1. ribor._______________
Kupujte svoje irebšiine pri naš^ mserenii!)1
tedaja. ktonzopcij »Jutoa« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.