m. Stnilka.
I Ijilljui, i vtfe, li. nji 1912.
XLV. leto.
t
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
telo leto.......K 24-—
pol leta .......   . 12-—
četrt leta    ......   ,   6-—
na mesec.......2"—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta.......m H-—
četrt leta.......5*50
na mesec......1-90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica št 5 (v pritličju levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer iivsonUl nedelje in praznine.
Inserati veljajo: pelerostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 via., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezni številka valja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ,Narodna tiskarna** telefon si. 85.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25-—
pol leta . 13*—
četrt leta...... , 650
na mesec    ...... . 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 30-
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto
K 35-—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo: Knailova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Rojn.
Senzacionalna   razkritja   o obsežni klerikalni intrigi.
Dunaj, 14. majnika.
Vesti, ki prihajajo iz Ljubljane budijo ne le v slovenski javnosti ogorčenje, temveč vzbujajo zanimanje tudi v širših slovanskih krogih. Aretacija Adolfa Ribnikarja je obnovila tudi v parlamentu spomin na septembrske dogodke in naš urednik je imel danes, ko se je zbornica zopet sestala, priliko podajati poslancem raznih strank, zlasti pa slovanskim podrobnejše informacije o nečuvenem dogodku. Ni ga slovanskega parlamentarca, ki bi z zaničevanjem ne obsojal politike, katera grabi v svoji slepi strasti po najniz-kotnejših sredstvih, da se obrani svojih nasprotnikov.
Opetovano sem moral slišati iz ust slovanskih politikov vprašanje: in kaj pravi ljudstvo k takemu početju, kaka obsodba in usoda zadene Kajne, ki ubijajo brata? Češki poslanec mi je skoraj zaničljivo izjavil: »v narodu, ki ima v sebi kaj ponosa, le nekaj samozavesti in čuta za svojo čast, bi se čin, kakršen je ta, klerikalna denuncijacija ne mogel zgoditi; in če bi se zgodil, bi v morju njegove nevolje, pod težo njegove usode poginila stranka, ki bi zakrivila tako narodno zločinstvo. Pri nas na Češkem bi bili ljudje kakor Lampe in Pegan in vsi, ki so ž njimi v zvezi za vedno izgnani iz poštene narodne družbe, njih politika za vedno prokleta, njih stranka na mah razdrta in razbita.«
Imel sem tudi priliko govoriti z nekaterimi nemškimi poslanci, ki so mi odkrito povedali, da je afera Ribnikar sicer nemško-nacijonalnim težnjam v korist, da pa bi se svoje stranke sramovali, ako bi se bila ona spozabila tako daleč vršiti nad narodnim nasprotnikom biriško, rabelj-sko službo.
V političnih krogih se razmotri-va vprašanje cui prodest. Zakaj so inscenirali klerikalci gonjo proti agilnemu članu narodno - napredne stranke? Zgolj osebno maščevanje ni dovolj verjetni motiv za nezasliš-no denuncijacijo, izvršeno od odličnih strankinih funkcijonarjev.
Češki poslanec, ki pozna naše slovenske razmere se je izjavil, da
Lepi sinček.
(Bel - Ami.)
Francoski spisal Quy de M a u -passant — Prevel Oton Zupančič.
Prvi del
(Dalje.)
Naposled je vendar potaknil raz-našalec jutranjih listov pričakovani zavitek skozi linico v oknu, in ženica je ponudila Durovu razprostrto »Rume«.
Preletel je stran z očesom in iskal svojega imena; najprej ni videl ničesar. Že si je oddahnil, kar zapazi stvar, med dvema črtama, kakor v okviru.
»Gospodin Durov od »Vie Fran-caise« nas dementira, a dočim hoče postaviti nas na laž, laže sam. Vendar pa priznava, da je neka gospa Aubert na svetu, in da jo je policist odvedel na komisarijat. Torej: pred besedo »policist«, je treba samo pristaviti besedo »nravstveni«, in vse je povedano.
Toda gotovih žurnalistov vestnost je na istem nivoju, kakor njih talent.
S polnim imenom: Louis Langremont.« Tedaj je začelo Georgesu srce silno razbijati, in vrnil se je domov,
so se hoteli morda klerikalci odkri-žati neprijetnega protikandidata, iz katerega rok se ljubljanskega dežel-nozborskega mandata ne upajo iztrgati, katerega agitačne zmožnosti in agilnosti se boje. Ta češki politik je mnenja, da je denuncijacija Ribnikarja začetek volilne kampanje v Ljubljani, kjer da bodo v kratkem razpisane nadomestne deželnozbor-ske volitve. Ribnikarju naj bi bilo onemogočeno si priboriti že enkrat mu zločinsko iztrgani mandat.
Ta argumentacija je sicer uva-ževanja vredna — toda napram razkritjem, ki mi jih je podal slovanski politik, kateri je že enkrat zavzemal v državni hierarhiji odlično mesto in ki že leta zasleduje politične dogodke na jugu z vso pazljivostjo, so zgoraj priobčeni nazori le sekundarnega pomena.
Ta razkritja so naravnost senzacionalna, so pa zaeno tako logična in verjetna, da ni dvomiti o njih resničnosti. Naš informator, katerega zveze segajo na najodličnejša mesta, nam je vrhutega zatrdil, da je vse, kar nam pove njegovo trdno prepričanje, ki se opira na izpovedi oseb, katere so zvedele za dejstva, ki jih hočemo navesti iz prvega vira. Menimo, da bo najboljše ako napišemo kar je govoril naš informator, ne da bi kaj pristavili ali komentirali.
»Kdor zasleduje politično življenje na Slovenskem s paznim očesom, spozna, da ima zahvaliti klerikalna stranka velik del svoje moči in svojega političnega vpliva nekaterim neprevidnostim in pogreškom napredne politike. Klerikalna stranka je zlasti z uspehom zlorabila jesenske dogodke leta 1908. v svoj prospeh. Z denuncijacijami in onim hinavskim patriotizmom, ki je karakterističen znak Šusteršičeve politike, je znala potisniti narodno-napredno stranko na obtožno klop. Razširjala je v avstrijski javnosti in zlasti na merodaj-nih državnih mestih mnenje, da so slovenski napredni krogi nepatriotič-ni, antimilitaristični, da, antidinastič-ni, da je narodno-napredna stranka srbofilska, skratka, da je ona pravo gnezdo jugoslovanskega iredentov-stva in prekucuštva.
Klerikalna stranka si je na ta način pridobila državno moč za zaveznika.
Dokler so merodajni krogi verovali v bajke in pravljice, ki jih je pri-
našal »Slovenec«, katere so jim pripovedovali klerikalni politiki, tako dolgo je uživala v vseh političnih vprašanjih podporo države same. Narodno-napredna stranka se je naenkrat Čutila v vlogi, da se njen boj proti klerikalnemu ne smatra zgolj kot strankarsko-politično delo, temveč kot stremljenje, naperjeno proti državi sami!
Ni mi treba razlagati konsekven-ce takega naziranja, dogodki zadnjih let kažejo dovolj jasno, kako je trpelo napredno delo pod težo tega sumničejna. Nikdar bi se klerikalna stranka v deželi ne bila povspela do one pozicije, katero danes še zavzema, da ni imela državne moči na svoji strani.
V Ljubljani je po Hribarju zavladal komisar. Vodilnim državnim uradom je bilo predvsem ležeče na tem, dobiti o prekucuštvu narodno-na-predne stranke positivne neizpodbitne podatke. Toda svetnik Laschan ni vedel ničesar poročati. Merodajni krogi so postali sedaj pozornejši; začeli so — pozno sicer — ravnati po principu audiatur et altera pars. Storili so še nekaj. Dali so se o položaju na Slovenskem informirati od oseb, ki so bile popolnoma objetivne in vsega zaupanja vredne. Te informacije so razdrle klerikalno bajko v prazen nič.
Pokazale so jasno, da je bilo vse, kar so naprtili klerik«Ici narodno-na-predni stranki obrekovanje najnižje vrste. Razpoloženje visokih krogov napram slovenski napredni javnosti se je naravno spremenilo in načelo, da je treba v interesu države podpirati za vsako ceno klerikalno politiko proti naprednjakom, se ni dalo več vzdržati.
Tako se je pričel rušiti eden glavnih stebrov klerikalne moči. — Klerikalna stranka ve, da v poštenem in odkritem boju svojih pozicij napram narodno-napredni stranki ne vzdrži.
Njena obrekovanja so bila razkrinkana. Toda stranka je krčevito iskala novih sredstev za nove poskuse, očrniti slovensko napredno stranko politiki ter si zopet pridobiti, oziroma ohraniti državno moč za svojega zaveznika. Slučaj ji je prišel na pomoč.
Za letošnjo spomlad se pripravljajo v Ljubljani razne velike prireditve vojaškega značaja in obiščejo
odlični člani cesarske hiše kranjsko prestolico.
To je prilika, pri kateri se dajo nekdanja »nasprotstva« rekonstruirati, katera so kakor nalašč za to, da se osumniči slovenske naprednjake.
Zdi se, da so klerikalci iskali in našli zveste sotrudnike za ta načrt baš v onih krogih, ki so sovražniki vsega, kar je slovensko, in ki nimajo bolj vroče želje, kakor to, spraviti cel slovenski narod ob dobro ime ter ga obdolžiti iredentovstva in sovražnosti napram državi, s tem pa tudi kompromitirali ves naš narodni boj.
Na podlagi mojih informacij pa moram izrecno poudariti, da nimajo ljubljanski Nemci s tem peklenskim načrtom ničesar opraviti, ter tudi obsojajo njega izveditev.
Najuspešnejše sredstvo se je moralo zdeti klerikalcem to, da navežejo na dogodke septemberskih dni, razburijo prebivalstvo ter ustvarijo javno razpoloženje, ki bi se najvišjim osebam, prišedši v Ljubljano, zdelo kot mržnja in nasprotstvo, ki bi vojaškim krogom moralo vcepiti prepričanje, da se nahajajo med sovražnimi, zlovoljnimi elementi, ki črte armado ter ji žele le slabo. In ko bi se potem pojavilo vprašanje, zakaj vse to, potem bi klerikalni podpihovalec kazal s prstom na narodno-napredno stranko, češ, taki so uspehi njene vzgoje in njenega političnega dela.
To je načrt. Izveditev je deloma znana. Ribnikar je zaprt, odprt pa celi slovenski javnosti pogled na sep-temberske dni, znova vsebuje spomin na one teške čase.
Zopet pridejo klerikalne hijene ter razkopavajo grobe septemberskih žrtev, delajo nove afere, skušajo vzbuditi nov šum in celo zadevo znova aranžirati kot velik komplot slovenskih naprednjakov. S svojimi denuncijacijami skušajo vpreei sodišča v svoj strankarski voz ter zlorabiti objektivno justico kot neprostovoljno pomočnico. Kakor mi pravite, gospod urednik, so tudi že obvestili politično oblast, da se pripravljajo v Ljubljani demonstracije. To je očividno že drugi korak v izvršitev celotnega načrta.
Tako delujejo klerikalci na vseh straneh in z vsemi sredstvi, da ustvarijo baš v dneh, ko bo Ljubljana gostila odlične in najodličnejše goste, razpoloženje, ki bi vzbudilo v armadi in v najvišjih krogih vtisk, ka-
kor da se nahajajo na tujih, sovražnih tleh.
Ta zločinska intriga ima namen oškodovati napredno stranko, napredno Ljubljano ter znova pognati vodo na klerikalne mline.
Naloga napredne javnosti pa mora biti, da pazno sledi posameznim fazam te intrige in da napne vse moči nevarne niti pravočasno razdreti ter raztrgati. Vaše časopisje, vaši politiki se morajo potruditi, da pouče najvišje dvorne in državne urade, da se ne dajo zlorabljati v najgrše po-litično-strankarske namene. Pokazati morate merodajnim krogom, kako nevarna in zločinska je igra, v kateri mešajo karte ljudje Lampeto-vega kalibra, in kako nevredna je vloga, katero igrajo ti krogi, ako se slepo dajo zlorabljati v najnemoral-nejše svrhe.
Dokazati bo treba pa tudi narodu, da se obsoja sebe samega, ako ne obsodi gnilega in koruptnega sistema nemoralnosti, ki ga uvaja v slovensko javno življenje S. L. S.
Z nobenim, še Jako nečuvenim sredstvom, pa se ne dajte zapeljati in razburiti. Povsodi zmaga konečno resnica in pravica. Storite vse, da zmaga, toda ostanite hladni in trezni. Nikdar naj ne uživa Kajn sadov svojega zločina.«
Tako naš informator!
i zbor.
Naglo delo. — Brambni provizorij? — Parlamentarni program.
Dunaj, 14. maja.
V izredno naglem in točnem delu je odobrila zbornica danes celo vrsto malih zakonskih predlog, katerih najvažnejši smo na tem mestu že razpravljali.
V drugem in tretjem branju so bile rešene: novele k kazensko pravdnemu redu in kaz. zakonu, zakon o razmnoževalnih strojih, novela k zakonu o zasilnih potih, zakon o varstvu znamenja rdečega križa, in pričela je končno razprava o predlogu glede uvedbe strokovnih poročevalcev o izseljevanju.
Z napeto pozornostjo sledijo parlamentarni krogi vestem, ki prihajajo iz Ogrske. Tam se razvija nova kriza, ki bo zahtevala svoje žrtve — ali parlament ali ministrstvo. Za Avstrijo posebno važno pa
da bi se preoblekel, četudi ni prav vedel, kaj dela. Razžalil ga je torej, in sicer na tak način, da je vsako obotavljanje nemogoče. In zakaj? Za prazen nič. Radi stare babe, ki se je bila sporekla s svojim mesarjem.
Hitro se je napravil in je krenil k gospodu Walterju, čeprav je bilo komaj osem zjutraj.
Gospod Walter, že pokonci, je čital »Rume«. — »No,« je spregovoril z resnim obrazom, ko je zagledal Durova, »sedaj se ne morete več umakniti ? «
Mladi mož ni ničesar odgovoril. Ravnatelj je povzel: »Poiščite nemudoma Rivala, da prevzame vaše zastopstvo.«
Durov je zajecljal nekaj nerazločnih besed ter je šel k podlistkarju, ki je še spal. Ko je pozvonilo, je skočil s postelje; prečital je notico, potem pa: »Strela, tja bo treba iti. Koga hočete za drugo pričo?« pov manj lopov, e se je bil? Kaj pri-
»Sam ne vem, koga.« »Boisrenarda? — Kaj mislite?« »Pa Boisrenarda.« »Sabljate dobro?« »Prav nič.«
»O, hudiča! In na pištole?«
»Streljati že nekoliko znam.«
»Dobro. Vi se pojdite vadit, jaz pa poskrbim vse drugo. Samo treno-tek me počakajte.«
Odšel je v svojo umivalnico in se je kmalu vrnil, umit, obrit, ves v redu.
»Pojdite z menoj,« je dejal.
Stanoval je v pritličju majhne hiše, in peljal je Durova v klet, ogromno klet, spremenjeno v boril-nico in strelišče; vse odprtine na cesto so bile zabite.
Ko je prižgal vrsto plinovih svetilk, ki so držale do zadnje stene druge kleti, kjer je stal za tarčo železen mož, rdeče in modro pisan, je položil na mizo dva para pištol novega sistema, ki so se basale od zadaj, in je začel komande s kratkim poudarkom, kakor da sta na borišču.
»Nared? — Streljaj! — Ena, dve, tri!«
Durov, ves poražen, je ubogal, dvigal roko, meril, streljal, in ker je zadel večkrat pojaca naravnost v trebuh, zakaj v svoji prvi mladosti je streljal večkrat s starim očetovim samokresom ptiče na dvorišču, je bil Jacques Rival zadovoljen in je dejal: »Dobro — prav dobro — prav dobro — pojde — že pojde.«
Potem se je odpravil: »Streljajte tako do poldne. Tukaj imate streljiva, ni se ne bojte, kar porabite ga. Potem pridem po vas, da pojdeva kosit in da vam povem, kako sem opravil.« — In odšel je.
Ko je ostal Durov sam, je *zpalil še par strelov, potem je sedel in se je zamislil.
Kako je vendar neumno to vse skupaj! Kaj naj dokaže to? Ali je lopov manj lopov, če se je bil? Kaj pridobi pošten človek, ki je žaljen, ako tvega svoje življenje proti poniglav-
cu? Zatopil se je v mračne misli, in spomnil se je vsega, kar je govoril Norbert de Varenne o ljudeh in o klavernosti njihovega duha, o povprečnosti njih misli in počenjanja, o ničemurnosti njih morale!
In na glas je izjavil: »Prokleto, kako ima prav!«
Potem je začutil žejo, in ker je slišal šumot kapljic za seboj, se je ozrl in zapazil prho ter je šel pit na pipo. Nato se je zopet zamislil. Žalostno je bilo v tej kleti, žalostno kakor v grobu. Daljno in zamolklo dr-dranje voz je bilo slišati kakor grmljavina oddaljene nevihte. Koliko je neki ura? čas je potekal tukaj, kakor mora potekati v globokih ječah, kjer nič ne kaže, nič ne označuje ur, samo prihod ječarja, ki prinaša hrano. Dolgo, dolgo je čakal.
Kar naenkrat zasliši korake, glasove in Jacques Rival je prišel z Boisrenardom. Toliko da je zagledal Durova, je vzkliknil: »Vse v redu!«
Oni je mislil, da je zadeva poravnana s kakim opravičevalnim pismom, in zajecljal je: »A! . . . Hvala vam.« — Podlistkar je povzel: »Ta Langremont je hud samoglavec, sprejel je vse naše pogoje. Petindvajset korakov, ena krogla na komando, ko se dvigne pištola. Tako je roka mnogo zaneslivejša, nego če jo povesiš. Vidite, Boisrenard, ali vam nisem rekel?«
Vzel je pištolo in začel streljati ter kazati, kako je dosti lažje meriti, če roko dvigneš.
Potem je dejal: »Sedaj pa pojdimo obedovat, poldan je že minil.«
In zavili so v bližnjo gostilno. Duroy ni nič kaj dosti govoril. Jedel je, da ne bi mislila, da se boji, pozneje je spremil Boisrenarda v uredništvo in je opravil razmišljeno in mehanično svoje posle. Vsem se je zdel junak.
Proti večeru ga je prišel pozdravit Jacques Rival; dogovorila sta se, da pridejo njegove priče drugi dan ob sedmih zjutraj z landav-cem ponj, in potem se popeljejo v ve-sinetski gozd, kjer se bo vršil dvoboj.
Vse to se je bilo naredilo ponevedoma, on sam ni imel pri tem ni-kakega posla, ni rekel ne tako, ne tako, ni izrazil svojega mnenja; on ni niti sprejel, niti odklonil, vse se je uredilo tako nanagloma, da ga je kar prevzelo in omamilo; komaj si je bil na jasnem, zakaj pravzaprav gre.
Okoli devete ure je šel domov; večerjal je bil z Boisrenardom, ki se ni iz prijaznosti cel dan genil od njega.
Komaj je bil sam, je nekaj minut živahno korakal po svoji sobi. Pre-razburjen je bil, da bi bil na kaj mislil. Ena sama misel mu je osvajala duh: »Jutri dvoboj,« a ta misel mu ni vzbujala drugega, nego zmeden in silen nemir. Svoje dni je bil vojak, streljal je na Arabce, seveda, brez posebne nevarnosti za lastno kožo, tako nekako, kakor streljajo mrjasca na lovu. (Dalje prih.)
}e dejstvo, da pade v najbližjih dneh odločitev ali podajo vlade parlamentom predloge o uvedbi brambnega provizorija z zvišanim rekrutnim kontingentom, ali pa se zadovoljijo z normalnim kontingentom. Justhovci napovedujejo tudi provizoriju naj-ostrejši boj, v avstrijskem parlamentu pa skoraj ni stranke (razven slov. klerikalcev), ki bi se mogle odločiti za provizorij. Grof Stiirgkh se tozadevno še ni izjavil in ni pričel še nikakih pogajanj.
Brambni odsek nadaljuje razpravo o brambnem definitivu ter bo morda že jutri prešel v specijalno debato. Danes se je tudi Jednotni češki klub odločil glasovati za prehod v specijalno razpravo — le narodni socijalisti bodo vzdržali svoje opozi-cijonalno stališče.
Zbornica ima pred binkoštnimi prazniki le Še malo dni na razpolago. Plenarne seje bodo jutri in v petek, ter potem od ponedeljka do četrtka 23. t. m. Ozirajoč se na želje uradni-štva, da naj še pred Binkoštmi pride v razpravo službena pragmatika, so nekateri češki, nemški in poljski poslanci sprožili idejo, da naj se prvo branje proračunskega provizorija ne vrši, ta marveč takoj izroči odseku, na dnevni red pa se naj zato postavi uradniška pragmatika.
Nekatere stranke, med njimi seveda slovenski klerikalci, so vložile proti tej nameri protest in tako pride službena pragmatika še le po Binkoštih na vrsto. Binkoštne parlamentarne počitnice trajajo do 30. t. m. _
Kemshutarji in spodnje"
jersSo oirfniitra.
Celje, 13. maja.
En sam pogled na narodnostni zemljevid Štajerske ti kaže, da se Nemštvo na Spodnjem Štajerskem osredotočuje po mestih in trgih. Voditelji tega Nemštva so večinoma akademično izobraženi ljudje, odvetniki ali uradniki, gros pa tvorijo trgovci in obrtniki. Nekaj teh se je preselilo že pred davnimi časi iz nemških krajev k nam; po nekaterih večjih mestih in delom celo manjših trgih nahajamo med trgovci in obrtniki pristno nemška imena in rodbinske kronike pravijo, da so njihovi pradedje res prilezli k nam s culico v roki, bodisi iz Nemčije, v mnogih slučajih pa iz »vojvodine« Kočevske (Mar-tinizi, Honigmanni itd.). Vendar pa je teh nemških rodbin že zelo malo. Večina naših »nemških« trgovcev in obrtnikov je s kmetov, je slovenske krvi. Šli so kot mladi fantje v mesta in trge in se tam ponemčili. Ta proces ni bil težaven. Ostalo je po teh večjih in manjših mestom in trgom podobnih gnezdecih po Spod. Štajerskem še prav mnogo neniškutarskih tradicij: v občinskih upravah, rodbinah, obrtniških organizacijah. Iz Nemčije se je naselila »cunftlarija« tudi med naše obrtništvo in s to zastarelo obrtniško organizacijo je ostalo med našim obrtništvom tudi mnogo in preveč nemškutarije. Kakor hitro se je razvil iz kmečkega, pristno slovenskega fanta pomočnik in obrtnik ter postal član nemško upravljane, da govorimo času primerno, obrtniške »zadruge« — brž se je čutil za boljšega človeka. In kar je prejšnje čase, in ponekod še dandanes, ločilo boljšega človeka, meščana in tržana, od »neizobraženega«
slovenskega kmeta, to je bila nemščina, blažena nemščina v rodbini, v
političnem življenju, pri poslih, kupčijah in obrti. Vsi ti ljudje so živeli od kmetov, predelavah njihove sirovine, prodajali kmečke poljske pridelke in živino — bogatili se, nabrali si celo precej izobrazbe in zasigu-rali svojim potomcem laglje življenje. Šlo je to gladko in lahko — dokler so bili Slovenci politično mrtvi in nezavedni, dokler niso izprevideli, da potrebujejo v interesu svojega narodnopolitičnega, gospodarskega in kulturnega obstanka in razvoja posest poprej neoporečno »nemških« mest in trgov, hi od takrat so nastopili v življenju spodnještajerskih obrtnikov novi časi.
Po slovenskih listih in shodih se je slišalo vedno češče: obrtniki po mestih in trgih, ki so naše krvi, ki žive od nas, morajo biti tudi z nami politično v enem taboru! Mi hočemo posedovati mesta in trge in hočemo biti deležni vseh gospodarskih in kulturnih njihovih dobrin; k osvojitvi mest in trgov pa nam more pripomoči le močan trgovski in obrtni stan. Ako nočete vi trgovci in obrtniki, ki ste že šli davi s kmetov v mesta in se zanemškutarili, deloma po razmerah, deloma prostovoljno, prestopiti v naš narodni tabor, povrniti se k somišljenikom vaših očetov in mater — pa si bodemo vzgojili lastne ljudi! In začelo se je počasno in trudapolno naseljevanje našega obrtništva po spodnještajerskih mestih in trgih. Mnogo bojev in žrtev je bilo treba — toda danes se ne bodemo spominjali tega, kar je že za nami. Pred nami se odpira veselejša bodočnost. Pomnožilo se je število narodno zavednega obrtništva, okrepilo se je isto gmotno - - in sedaj hoče samo krepko in samozavestno zidati naprej.
Doslej smo imeli na Sp. Štajerskem edino obrtniško politično organizacijo: Obrtno društvo v Celju. Gibalo se je svoje čase prav živahno, četudi svojih visokih ciljev ni moglo doseči. Morda je bilo vzroka iskati tudi v tem, da smo imeli premalo ljudi, ki bi temeljito poznali najnujnejša obrtniška stanovska vprašanja. Nemci jih imajo; ali to ni ničesar čudnega, saj je že nemška obrt stara, ima pravzaprav zlato svojo dobo že za seboj. Mi smo danes še le začetniki in učenci; naučili smo se mnogo od sosedov in prijateljev, učimo se še naprej! L. 1908, meseca aprila so se zbrali na zaupnem sestanku prvič slovenski obrtniki iz vseh krajev Sp. Štajerske v Celju. Govorilo se je takrat prvič resno in temeljito o stanju slov. obrtništva na Štajerskem. Ugotovilo se je, da je ta stan že številen in močan, da pa mu gre slaba vsled konkurence od nemške obrti, vsled slabe organizacije, vsled pritiska od raznih vlad, ki pro-težirajo zelo industrijo in agrarce, obrti pa ne poznajo. Ugotovilo se je, da je strokovna, politična, splošna izobrazba naših obrtnikov nedostatna, premala za trdi eksistenčni boj. Govorilo se je o lastnem kreditnem zavodu, strokovnem časopisju. Razpravljalo se je o potrebi posebne Zveze južnoštaj. obrtnih in kolektivnih zadrug, ki bi naj pospeševale strokovne zadeve slovenskega obrtništva in jih zastopala pri vladi. Obrtno šolstvo je pri nas na slabi stopinji. Gleda se vse preveč na ustanovitev srednjih šol, zlasti v potrebnih nemških, za obrtni naraščaj pa ni nujno potrebnih učilišč. Rešiti je treba vajensko vprašanje.   Na ti-
šega mladih slovenskih fantov požre nemški Moloh po mestih in trgih.
raznarodi jih, okuži z besnim sovraštvom proti slovenskemu imenu, in kje je gospodarska organizacija obrtništva? Misliti treba na ekonomično dobavo sirovin, izpopolnjevati obrti z dragimi stroji, katerih ni mogoče posamezniku naenkrat kupiti in plačati. Za to so nakupovalne zadruge. In vsakdanje poslovanje naših obrtnih zadrug je nemškutarsko, zanemarjeno, zaostalo. Vse tako delo bi opravljala Zveza; bo opravljala, če bodo za to požrtvovalni, strokovno in vsestransko izobraženi ljudje v vodstvu, n teh je že na razpolago; z vnemo so se posvetili sedaj strokovni in politični povzdigi svojega stanu.
Do dejanj sicer po prvem obrtniškem sestanku 1. 1908 ni prišlo. V tem in onem okraju so se slovenski obrtniki zganili, prišlo je celo do ustanovitve enega obrtniškega kreditnega zavoda (v Šoštanju), slišali smo, da je dobila ta in ona obrtniška zadruga narodno lice. Ali v splošnem se stvar ni gibala naprej. Prišla je grozna gospodarska in politična kriza zadnjih let. Vse je bilo potlačeno in mrtvo. Klerikalna stranka, stara sovražnica obrti in obrtnikov, se za organizacijo obrtništva iz lahko umevnih političnih razlogov ni brigala, naprednjaki so imeli drugega dela dovolj.
Letos pa je gibanje za obrtniško organizacijo oživelo. Meseca marca se je vršil v Celju znova zaupni sestanek obrtnikov, na katerem se je izvolilo pripravljalni odbor za ustanovitev Zveze južnoštaj. kolektivnih in obrtnih zadrug in sklenilo sklicati na Binkoštni ponedeljek v Celje prvi veliki obrtniški shod iz celega Sp. Sta jer ja. Določili so se zanj sarni stanovski, nepolitični referati. Hotelo se je pokazati, da shod ni namenjen kakršnikoli hujskariji, temveč strokovnim, gospodarskim vprašanjem slovenskega obrtništva. In tega je že, kakor smo izvajali, toliko, da lahko spregovori. Spregovori na javnem shodu po vzorcu drugih narodov in se vsaj tako nekoliko uveljavi. V državnem obrtnem svetu sa mu žalibože odjedli zastopstvo klerikalci in Nemci.
Komaj so celjski Nemci, na čelu jim zloglasni dr. Ambrožič, zaslišali, da se namerava ustanoviti Zveza južnoštaj. obrtnih in kolektivnih zadrug — ali, če to ne bo šlo, vsaj kako drugo centralno organizacijo spodnještaj. slov. obrtništva, že so začeli po vseh štajerskih časnikih pisati o »panslavizmu«, »nacijonalni hujskariji« med spodnještaj. obrtništvom itd. Da, šli so in sklicali na Binkošti nekak nemški obrtni shod v Celju, na katerem mislijo protestirati nemškutarski politikastri in razni prodanci med spodnještajerskim obrtništvom — proti temu, da se hoče slovesko obrtništvo organizirati v svrho strokovne in gospodarske po-vzdige. Človek, ki živi v normalnih razmerah in misli normalno, bi rekel: kaj to Nemcem in nemškutarjem mari! A pri nas je drugače: na Sp. Štajerskem so imeli v obrtniških vprašanjih doslej vedno Nemci in re-negatje prvo besedo. Sedaj se pa giblje tudi domače, svoji narodnosti zvesto obrtništvo, razvija se, sili na dan in hoče govoriti v javnosti tudi kako besedo: in to tako zelo bode gotove renegate in njihove voditelje. Zato protestirajo. Takih protestov se nam je malo bati, ako imamo veselje do dela, ako obdržimo svoj cilj
vedno pred očmi in ga energično zasledujemo* Prišli bodemo do tega. da bodemo na Sp. Štajerskem gospodarili mi. Zato nič strahu, nič omahovanja in nid prizanašanja! Niti v navadnem boju za obstanek, niti v narodnostnem, gospodarskem ali stanovskem boju ni prizanašanja in ne sme biti slabosti; kdor se udaja in cinca, ga pohodijo in uničijo drugi.
Zato nas prav nič ne vznemirja tista hujskarija, ki jo mislijo Nemci inscenirati proti slov. obrtnikom in njihovi organizaciji na Binkoštno nedeljo v Celju. Naj vpijejo! Znamenje, da jezdimo! Za nas bodi in ostani glavno to, da svojo nameravano organizacijo res izvedemo, da se okrepimo gospodarski in strokovno, da prepričamo Slovence z vestnim, izvrstnim delom in odločnim nastopom za narodno stvar, da so narodni obrtniki njihove gore list!
Reformni srednješolski zavodi in naši adnašaji.
Spisal prof. Josip W e s t e r.
(Dalje.)
II. Pravice absolventov.
1. Gimnazije: Absolventje z zrelostni iTi izpriCeva lom se lahko vpišejo kot redni slušatelji na vseh (4) fakultetah vseučilišč za vsakršne akademične študije; dalje kot bogo-slovci na bogoslovnih semeniščih; (v slučaju posebnega dovoljenja do-tičnega ordinariata) tudi brez mature, samo z ugodnim zadnjim letnim izpričevalom. Dalje imajo pravico do študij na živinozdravn. vis. šoli, vis. šoli za poljedelstvo, na konzularni akademiji, trgovskih akademijah; tudi na tehničnih visokih šolah, če prestanejo posebne izpite iz prostoročnega risanja, oz. opisne geometrije; v tem oziru dajejo humanistične gimnazije po novem učnem načrtu priliko za pouk v teh predmetih s tem, da se vpelje prostoročno risanje kot obvezen predmet (v nižjih razr.), v višjih pa opisna geometrija kot neobvezen.
2. Realke: Zrelostno izpričevalo daje pravico do študij na vseh visokih šolah tehničnega značaja in za vse tiste kakor gimn. izpričevalo, razen za vseučilišče. Vendar se morejo absolventje z maturo vpisati kot redni slušatelji na vseučiliščih na vse fakultetah, če prestanejo posebno izkušnjo iz latinščine, grščine in modroslovne propedevtike (min. nar. z dne 28. aprila 1885, štev. 7553, brez izkušnje iz grščine imajo pa iste pravice kakor absolventje realnih gimnazij (min. odi. 29. aprila 1910, št. 10.853).
3. Reformi zavodi. V obče veljajo za absolvente reformnih zavodov vseh 3 tipov iste določbe, torej iste pravice kakor za absolvente gimnazij in realk. Torej so zrelostna izpričevala teh zavodov širše vrednosti, kakor izpričevala gimnazij, ozir. realk za se; zato nudijo absolventom priliko za več in za različnejše študije kakor gimnazijska, oz. realska zrelostna izpričevala. In baš v teh pravicah in tej obsežnosti obstoji praktična prednost študij na reformnih zavodih: 1. nudijo ti zavodi učencem priliko, da se laglje prilagodijo predmetom spričo svojih zmožnosti; in 2. daje zrelostno izpričevalo reformnega zavoda obenem skoro vse tiste pravice, ki jih daje gimnazijsko, oz. realsko izpričevalo samo za se.
Te pravice so: 1. Absolventje realne in reformne gimnazije se lahko imatrikulirajo na posvetnih fakultetah vseučilišč kot redni slušatelji in delajo lahko vse državne izpite in rigoroze; posebe: posvete se lahko juridičnim in medicinskim Študijam sploh; filozofskim pa iz vseh modernih jezikov ter realist, predmetov. Učiteljsko (profesorsko) izkušnjo iz klasične filologije, iz latinščine in franc. (kot glavnih predmetov), iz zgodovine in iz modroslovja smejo delati le tisti slušatelji, ki se izkažejo, da so prestali najkasneje dve leti pred sklepom predpisanih vseučili-ških študij dopolnilno izkušnjo iz grščine v obsegu zahtev pri gimnazijski zrelostni izkušnji. To izkušnjo napravijo lahko na kaki gimnaziji aH pa pri posebe za to določeni izpraše-vaini komisiji na univerzi.
Zato se osnujejo na univerzah tudi posebni učni tečaji za lat. in grščino. — Slične določbe veljajo za teološke študije (min. odi. z dne 12. decembra 1909, št. 49.645), da morajo absolventje reform, zavodov prestati posebno izkušnjo iz grščine v obsegu gimnazijskih zahtev. Dodatno izkušnjo iz grščine morajo delati tudi tisti osmošolci, ki so od pristojnega ordinarijata sprejeti v semenišče samo na podlagi letnega izpričevala (brez zrelostne izkušnje).
2. Absolventje osemrazr. realnih gimn. in realnega oddelka dečinske-ga tipa (C) se pripuste brezpogojno kot redni slušatelji tehničnih visokih šol; absolventje reforme gimn. (tip B) pa le, če izkažejo slično, kakor absolventje gimnazij, zahtevano spretnost v prostoročnem risanju.
3. Absolventje reform, zavodov tipa A in C (realnega oddelka) se sprejmo brezpogojno kot redni slušatelji na visoki šoli za poljedelstvo; absolventje reformne gimnazije (tip B) pa morajo prvo leto poslušati predavanje o opisni geometriji.
4. Na živinozdravniških visokih šolah imajo absolventje vseh reformnih zavodov dovoljen pristop kot redni slušatelji.
5. Za apotekarske (lekarske) študije zadošča absolviranih šest razredov kakega reformnega zavoda; le absolventje 6. razr. tipa C. (realn. oddelka) morajo narediti dopolnilno izkušnjo iz latinščine, kolikor je predpisano za 5. in 6. razr. realne gimnazije.
6. Absolventje reformnih zavodov se pripuste brezpogojno kot redni slušatelji rudarskih visokih šol (akademij) v Ljubnem in Pfibramu.
7. Pravice do enoletne prostovoljne vojaške službe so iste, kakor jih imajo absolventje gimnazij ali realk. Iste pravice veljajo za sprejem v vojaške vzgojevalne zavode in za pripust h kadetnim izkušnjam.
(Dalje prihodnjič.)
Rarel boren Clilari umrl.
Član gosposke zbornice Karel baron Chiari je včeraj dopoldne v svoji lovski hiši »Hohentauern« umrl.
Rojen 26. maja 1849. na Dunaju, se je posvetil po absolviranih srednješolskih študijah medicini ter napravil tudi doktorat. Bil je posestnik v Krasni gori na Moravskem in družabnik firme c. kr. priv. tovarne za lanene in bombaževe izdelke Ed. Oberleithnerjevih sinov.
Baron Chiari je bil član industrijskega sveta in železniškega sveta ter kuratorija avstrijskega trgovskega muzeja.
Rienzi, zadnji tribunou.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bulwer.
Sedmi deL
(Dalje.)
Prišedši iz doline je pot postajala vse slabejša in je končno pri gozdu sploh nehala. Sredi gozda je bil grič, na katerem so stale razvaline starega gradu. Jezdec je stopil s svojega konja in pustivši ga med razvalinami, se je po ozkih polomljenih stopnicah splazil v malo, še dosti ohranjeno sobo nekdanjega gradu. V tej sobi je zavit v svoj plašč ležal na tleh velik mož srednje starosti. Cim je jezdec vstopil, je mož skočil pokonci.
»Ej, Bretonec, štei sem ure — kake vesti prinašaš?«
»Kardinal je zadovoljen!«
»To je vesela vest! Kar požive-la me je. Bom pa toliko bolje zaju-trkoval. Ali si kaj mislil na to, da sem lačen?«
Bretonec je vzel izpod plašča veliko vinsko steklenico in dobro napolnjeno košarico. Prebivalec razvalin se je hlastno lotil jestvin. Oba voj-ščaka sta legla na tla in se med jedjo živahno pogovarjala.
»Cuješ, Bretonec, ti ne deliš pošteno! Požrl si že več kakor polovico paštete; pusti mi ostanek. Kardinal je torej privolil? Kakšen človek pa je to? Pravijo, da je spreten.«
»Hiter je, bister in resen. Plam-teče oči ima, ne izgublja dosti besed in zadene vedno pravo.«
»Torej ni farški. Lahko bi bil postal dober razbojnik! Kaj si pa slišal o vojaštvu, ki mu bo zapovedoval? He, ne hiti tako z vinom!«
»Vojakov še nima dosti. Zanaša se, da dobi v Italiji rekrute.«
»Kake namene ima z Rimom? Tja, brat moj, me vleče tajno hrepenenje. Kar se tiče teh malih mest in tiranov, se ne brigam za to, če padejo in kdo jih premaga. A papež se ne sme vrniti v Rim. Rim mora moj postati — stolno mesto nove države, plen novega Atile. Vse okolščine so se združile meni v korist. Papež je odsoten, srednji stan je oslabljen,pre-bivalstvo je ubožno, baroni so sicer divji, a slabotni in vse to je učinkovalo, da je postal Rim najlaglje dosegljiv, a vendar najslabejši plen.«
»Daj nebo, ljubi brat, da te tvoja častihlepnost končno ne uniči. Ti izgubljaš vedno razmere izpred oči. Gotovo — z velikanskim bogastvom, ki ga dobimo, bi lahko —«
»Hrepeneli po čem višjem, kakor da smo kot gusarji danes generali, jutri pa pustolovci. Se-li spominjaš, kako je normanski meč zavojeval Sicilijo in kako je pankert Viljem pri Hastiilgssu svojo palico spremenil v žezlo? Povem ti, Bretonec, v tej lahkoživi Italiji vise na grmovjih krone, ki jih spretna roka lahko s koncem sulice vjame. Odločil sem se! Ustvariti hočem najlepšo armado v Italiji in si priboriti prestol na Kapi-
tolu. Kak norec sem bil pred šestimi leti. Če bi bil takrat namesto, da sem poslal onega bedastega Pepina Mi-norbina, sam zapustivši ogrskega kralja, šel s svojimi vojaki v Rim, bi bilo Rienzijevemu padcu sledilo Montrealovo povišanje. Pepina so ogoljufali in izpustil je zopet plen, ki ga je bil že vjel. Lev pa šakala ne bo več poslal na lov.«
»Gautier — omenil si Rienzijevo usodo; naj ti bo v svarilo.«
»Rienzi!« je vzkliknil Montreal. »Poznam tega moža. V mirnih časih in med poštenim narodom bi bil ustanovil veliko dinastijo. A sanjal je o postavah in o svobodi za ljudi, ki postave zaničujejo in svobode ne branijo. Mi, ki smo iz trjega lesa, vemo, da mora nov prestol zgraditi vojaška sila, ne državljanska modrost. Svoj tabor moramo napraviti v mestu samem. Ljudstvo je ponosnemu tribunu dalo oblast, ljudstvo mu jo je tudi vzelo. Jaz pa si hočem oblast pridobiti z mečem in si jo z mečem ohraniti.«
»Rienzi je bil preveč krut — on bi ne bil smel baronov tako zelo izzivati,« je menil Bretonec in se je pripravil, da bi izpraznil steklenico, ki pa mu jo je močna roka njegovega brata iztrgala.
»Rienzi ni bil zadosti krut,« je zavzdihnil Montreal, ko je bil steklenico na en požirek izpraznil. »Samo pravičen je hotel biti in ni hotel delati razločka med plemcnitaši in med kmeti. Razlikovati bi bil moral! Ple-menttaše bi bil moral s koreninami
in z vejicami vred pokončati. A tega ni noben Italijan v stanu. To je pridržano meni.«
»Saj vendar ne boš hotel vse ljudi, plemenite krvi, v Rimu poklati?«
»Poklati! Ne! A vzel bi jim njihova posestva in jih dal novim ple-mečim, ponosnim, jeklenim plemičem s severa, ki vedo, kako je treba svojega kneza braniti in ga tudi radi branijo, ker je vir njihove moči. Za zdaj dovolj o tem. In ker že govoriva o Rienziju — kaj trpi še vedno v svoji ječi?«
»Ravno predno sem davi odpotoval, so se razvedele kaj čudne novice. Vse mesto je bilo razburjeno in na vsakem koncu si videl gruče ljudi. Govorili so, da bo danes preiskava proti Rienziju, in sodili so po imenu sodnika, da je najbrž že sklenjeno, Rienzija spoznati za nekrivega.«
»Ha — to bi mi btj moral poprej povedati!«
»Če bi zopet dobil v Rimu oblast v roke — ali bi to skazilo tvoje načrte?«
»Hm, ne vem — treba bi bilo mnogo razmišljevanja in spretnega postopanja. Najraje bi tega kraja ne zapustil, dokler ne izvem, kaj se je zgodilo.«
»Da, Gautier, bolje bi bilo, da si ostal pri svojih ljudeh in prepustil meni, da to ^var uredim.«
»Ne, ne^t je odgovoril Montreal. »Ti si sicer hraber dečko in tudi zvit, ali v takih stvareh je moja glava bolja kakor tvoja. Vrh tega sem se
zaobljubil, da romam k tej ljubljeni reki in na to staro skrivališče kakor na božjo pot. Toda — ti tega nič ne razumeš, molčiva torej o tem. Kar se tiče moje varnosti, se pa nič posebno ne bojim, tudi če bi me spoznali, ker smo amnestijo dogovorili z Alborno-zom. Vrh tega mi je treba denarja. V teh krajih žive ljudje, Nemci, ki so v stanu požreti celo italijansko vojsko s kostmi in s kožami; te bi rad najel, a njihovi voditelji hočejo imeti denar — gotov denar — ti la-komni lopovi. Kako je treba kardinalu plačati goldinarje, ki jih zahteva?«
»Polovico zdaj, polovico pa takrat, ko bodo tvoje čete stale pred Riminijem.«
»Rimini! Ta misel ostri moj meč. Ali še veš, kako me je ta prokleti Malatesta preganjal iz Averse, kako je moje taborišče zavzel i u kako je ves moj plen padel v njegove roke? Takrat je sam izgubil sad dolgih let! A zato naj zaplapola moja zastava nad sv. Angelom. Z ognjem in mečem bom poplačal ta dolg še predno poletje listje požge.«
Montrealovo lepo obličje je pri teh besedah dobilo strahovit izraz. Njegove roke so se krčevito oklenile meča in njegovo močno telo je vidno drhtelo. To so bili izrazi ljute, neusmiljene strahopetnosti, s katero je življenje polno ropanj in maščevanj navdalo človeka, ki je bil od narave dober in prešinjen duha provencal-skega viteštva.
{Dalje priaodnjic.).
111. štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 3.
anda. lemiški
V letih 1897 do 1911 je bil član
sposke zbornice in v zadnjem ča-nacelnik nemškega Nazionalver-i. Leta 1908 je bil odlikovan s ;im predikatom baron ter meča februarja istega leta imenovan člana gosposke zbornice. Njegova ia je bila rojena Zephyrescu, hčer vrlega profesorja tehnike Konstanta Zephvrescu. Imel je tri sinove: fil. Karel,   veleindustrijalec, dr. Konstantin, ministerijalni konci-v trgovskem  ministrstvu in dr. jjiil Edvard, industrijalec. Imel je tuli tri brate, ki so dunajski laringoiog rorni svetnik dr. Otokar Chiari, dr. ians Chiari, profesor na vseučilišču Strassburgu in dr. Maks Chiari, fi-,ančni ravnatelj v Celovcu.
Baron Chiari je bil vodja Nem-v v Avstriji ter jih je organizira! v falango, ki je dolgo vrsto let gospodarila v Avstriji, dokler vsled no-ranjih razporov ni začel hirati Na-ionalverband. Njegova brezobzirna n včasih nad vsako mero ohola po-irika, ki je videla samo v ponemče-iju cilj Avstrije in srečo narodov, — ie narodov — samo Nemcev, nam je 'sem dobro znana, občutili smo jo a lastni koži. V zvezi s Hochenbur-erjem je preskrbel tudi, da ga Slovenci ne bodo  tako kmalu pozabili.
talijansko - turška vojna.
Anglija in Turčija.
V angleški  zbornici  je vprašal iberalec \Vedgwood,   če je državni ainik Grev bil pozoren na sejo tur-kega   komiteja   za enotnost in na-redek v Carigradu dne 26. aprila, v ;ateri ie neki angleški   agent komi-eia baje izjavil,   če Rusija doseže otvoritev Dardanel. da bo Angleška rasedla   zaliv Suda.   \Vedg\vood je prašal nadalje,   če je imel ta agent ;ako uradno podlago za to svojo iz-iavo in če bo angleška vlada sporočila turški   vladi,   da pod nobenim goiem ne bo zasedla take točke. Podtajnik Acland   je odgovoril la to prvo vprašanje z »ne«, glede drugega pa je rekel, da mu ni znano, la bi tak   agent   eksistiral.   Če pa ksistira, nima nobenih uradnih podatkov. Glede zadnje točke se je iz-lavil,  da Grev nikdar ni nameraval ; takega storiti in da odpade, ker I angleške uradne   strani ni padla adevno nobena beseda,   tudi potreba,  da bi se Angleška pri Turčiji opravičevala.
Rodos.
Korni poveljnik Ismail Basil pača, ki je bil pred kratkim prestavljen iz Smirne v Skoplje, ter tudi po-'e'ieval svoj čas vojaštvu na Rodo-su pravi, da je posadka na otoku močna 25.000 mož, ki so vsi dobro izurjeni in oboroženi. Razen tega vojaštva sta na Rodosu še 2 gorski ba-s potrebno municijo in se nahaja na otoku mnogo orožja in municije, da lahko oborože mohamedansko
rebivalstvo. Ismail Basil paša je mnenja, da bo vojaštvo, združeno z imedanskim prebivalstvom lah-
i kljubovalo Italijanom na otoku, 'lasti zato, ker je vodstvo v rokah zkušenih častnikov.
Štajersko.
j
Trbovlje. Pred nedolgim časom k prišel v Trbovlje obratni vodja inženir Vojta. V kratki dobi njegovega tukajšnjega bivanja, smo imeli Tr-novljčanje že mnogokrat priliko slišati o neakademičnih lastnostih tega -akademično naobraženega< gospoda. Kar ie počel g. Vojta v nedeljo zjutraj, po 20urnem pijančevanju v Restavraciji rudnika, to je krona njegovim dosedanjim škandalom. Sledovi te krokarije >Sarferbunda« besede lump, šuft, fajgling, par zaušnic, udarec s samokresom po gia-i, razbita erepinja, otekla lica, par ucatov pobitih šip in steklenic to odaja krasno sliko. — Ne bi se vmešavali v to za g. Vojto in tovariše mvatno zadevo in zabavo in bi stvari ne vlekli v javnost, toda rene-gat Vojta se je ob tej priliki tako da-spozabil, da je na nezaslišan navalil vse trboveljske Slovence, ki itak že skrajno težko prenašamo neznosni teror nekaterih Nemcev. Nimamo — kakor rečeno — nič prori temu, če g. Vojta kakemu pajdašu natre glavo, kakor je to storil takrat, namo tudi nič proti temu, če njega dame in gospodje klofutajo — kakor $e je to tudi že storilo, ne pustimo se Ba v obče žaliti od človeka, ki se vede suroveje od vsakega najneobraže-nega pobalina, dasi se vedno sklicu-£ na svojo akademično naobrazbo, ^koravno dvomimo, da bi se vse to rsilo pod zaščito g. ravnatelja Hein-r'cha, ki je — kakor čujemo — Nemem nasproti jako prizanesljiv, smo endar primorani tem potom zahtevi, naj ravnatelj potrebno ukrene, k že končno preneha izzivanje mirnih občanov od strani Vojte.
Iz Celja. Zadnjo nedeljo priredilo e tukajšnje »Slovensko delav. podano društvo« svoj prvi poletni zlet
in sicer na Teharje, kjer prav dobro deluje letos ustanovljena podružnica društva. Zleta se je udeležilo lepo število celjskih članov in prijateljev društva ter nekaj delavcev iz bližnjih Stor, ki so skupno z domačini napolnili gostilniške prostore gosp. Jošta do zadnjega kotička. Najzanimivejši del sporeda je tvorilo podučno predavanje gosp. dr. Brunčka iz Celja, o »socijalizmu in narodnosti«. Pri-čenši s francosko revolucijo, izvorom pojmov »socializem« in »nacijonali-zem«, je govornik orisal razvoj socijalne demokracije od Marx-Engelso-vega internacionalizma, po katerem sta pojma socijalizem in narodnost nezdružljiva, do Bebel-Lassalo-ve dobe, v kateri začenja nemška socijalna demokracija — pri drugih narodih ista ne pride dosti v poštev — naglašati svoje narodnostno prepričanje, in do zadnjih dogodkov, ko so nastopali nemški socijalisti kot najzagrizenejši narodni šovinisti kakor v boju zoper češke šole na Severnem Češkem in na Dunaju in zoper slovensko šolo v Studencih. Smatra za potrebno, da se jugoslovanska demokracija po vzoru češke popolnoma loči od nemških socijali-stov. Predavatelj je na sebi težavni tema razpravljal v tako poljudnem jeziku, da mu je tudi najpriprostejši delavec mogel slediti. Temu poduč-nemu delu je sledila zelo animirana zabava v notranjih prostorih in na vrtu. Pevski zbor pod vodstvom gospoda Zagoričnika je zapel par krasnih narodnih in društveni tamburaški zbor pod vodstvom gosp. Orožna je marljivo udarjal in vabil k plesu. Društvo sme biti z uspehom te prireditve zelo zadovoljno in se je splošno izražala želja, naj bi se taki zleti pogosto ponavljali.
Iz Celja. Nagla smrt. Kap je zadela ženo gostilničarja Zagodeta na Ostrožnem. Zapustila je šest malih otrok. — Surovosti. V ponedeljek so šle deklice slovenske samostanske šole po Ringu domov. Na cesti je slučajno ležal neki šulverajnski lepak. Ena izmed malih deklic je stopila slučajno nanj in ga je strgala. To je tako ujezilo mimoidočega davčnega oficijala Gorinška, da je deklico s palico udaril. Gorinšek bi imel prav malo povoda kot »Nemec-, kakršen je, zlivati svoj renegatski šovinizem nad nedolžnim otrokom, ki ni vedel, da hodi po kakih nemških »svetinjah«. Ljudje, ki so videli ta prizor, so se zgražali nad surovostjo državnega uradnika Gorinšeka. — Umrli p ro f e s o r I v a n Fon se je narodil leta 1860. v Loki pri Zidanem mostu. Služil je najprej kot suplent na mariborskemu učiteljišču. Od ondod je bil prestavljen v Ljubljano. Kasneje je poučeval na novomeški gimnaziji in konečno je deloval kot profesor v Celju 16 let. Pogreba, ki se je vršil v ponedeljek popoldne, so se udeležili dijaki slovenske gimnazije s svojimi profesorji in mnogo celjskih Slovencev.
Iz deželnega šolskega sveta. V
zadnji seji se je dovolilo učiteljici na dekliški šoli v Šmarju pri Jelšah, gospe Mariji F e r 1 i n c stopiti zaradi bolezni začasno v pokoj.
Iz uradniške službe pri Južni železnici. Na novo so sprejeti kot uradniški aspirantje gg.: Frane Miiller za Sevnico, Albin Knobloch za Slov. Bistrico in Vinko S a j o v i c za Trbovlje. — Prestavljeni so gg.: pristav Jakob C y d r i c h iz Ptuja v Celje; pristav Alojzij U s s a i iz Radgone v Ptuj; pristav Janko M alga j iz Grobelnega v Murzuschlag; asistent Friderik O b e r s t e i n iz Polfing - Brunna v Celje; asistent Franc Ermacora iz Celja v Beljak; aspirant Jos. Prinz iz Ruš v Bistrico; aspirant Friderik Punču h iz Rajhenburga v Sp. Dravograd; aspirant Jeronim Hvala iz Št. Jurja v Trst. — V pokoj je stopil nadrevident Karel Hren v Mariboru.
Umrl je v Mariboru prof. Josip Š o r n , ki je prej mnogo let služboval v Ljubljani.
Služba pis. pomočnika. Pri okr. sodnji v Gornjem gradu je mesto pisarniškega pomočnika razpisano. Dnevni na 2 K 50 v. Prošnje do 22. maja 1912.
Vransko. Kakor smo že naznanili, se uprizore »Rokovnjači» v četrtek, dne 16. maja ob 7. zvečer in v nedeljo, dne 19. maja ob 3. popoldne. Kdor se ne more udeležiti prve predstave, naj ne zamudi druge.
Savinsko učiteljsko društvo je izvolilo za leto 1912 dne 9. maja na Gomilskem sledeči odbor: predsednik: Ivan Jakše, učitelj na Vranskem; podpredsednik Ivan Zotter, nadučitelj na Gomilskem; tajnica Mela Jezovšek, učiteljica na Vranskem; blagajnik Srečko Pečar, učitelj v Št. Pavlu pri Preboldu. Društvo je sklenilo, napraviti v nedeljo, dne 19. maja o priliki predstave »Ro-kovnjačev« izlet na Vransko.
Paberki iz zadnje »Straže«. Kdo bi si mislil, da razpolagajo gg. uredniki in dopisniki »Straže« s tolikim prostovoljnim in neprostovoljnim humorjem v današnjih žalostnih časih!
Tako je n. pr. eden izmed gg. uredni« kov pripisal naznanilu o licitaciji pol-zelanskega lova: »Zatorej, lovci, puško v roke in najpoprej na dražbo, potem pa smelo aa lov!« V Št. Pavlu je zadnjo nedeljo po poročilu nekega »Stražinega« dopisnika predstavljala mladina »mojstrsko« igro »Rdeči nosovi«. Bilo je vsled te »mojstrske predstave« med igralci »veliko navdušenja. Naša mladina stopa čvrsto naprej.« Nečemo s kakimi komentarji dražiti fantazije občinstva. V poročilu o Koroščevem shodu v Št. Jur-ju ob Taboru, kratkem in klavernem, kakor je bil shod sam, se pravi, da je govoril kmet Rančigaj o »slaboumni agitaciji liberalcev.« — In »Straža« se od časa do časa hvali, da je naj-resnejši in najuglednejši list na Spod. Štajerskem!
Iz Pragerskega. Poštni praktikant gosp. Franjo K r a n j c je imenovan na tukajšnji pošti za oficijanta.
Iz Maribora nam piše neka gospodična: »Straža« sumniči »neke« narodne mariborske Slovenke, da so se udeležile tiste predstave v nemškem gledališču, čije čisti dobiček gre za gradnjo nemške šole na Pesnici. Ker je to težko očitanje, pozivamo »Stražo«, da navede imena, drugače smo prisiljeni, smatrati dotično notico kot podlo in neutemeljeno surnničenje mariborskih Slovenk.
Iz Križeve na Murskem polju poročajo: Letošnjo spomlad gori tolikokrat po ljutomerskem okraju, da mora nekdo zažigati. Posebno v Ber-kovcih gori zelo pogosto, ne da bi se orožnikom posrečilo najti požigal-ce. Še 11. maja je zgorelo v Berkov-cih gospodarsko poslopje kovača Korošca. Isti dan je gorelo v Ilajševcih pri Babiču; da ni zgorela cela vas, se je zahvaliti le mirnemu vremenu. Babic, ki je bil že večkrat predkaz-novan, je osumljen, da si je zažgal sam in so ga orožniki tudi zaprli. Dne 10. maja gorelo je pri Kupljenu v Se-luših. — Iz Ljutomera nam poročajo: Prebivalstvo v našem okraju neprestano vznemirjajo že letos in lani požari. Gotovo ie, da si zažgo v mnogih slučajih ali ljudje sami ali pa podkupljeni požigalci. Po požaru se da lahko dobiti mastna zavarovalnina, vrhu tega pa se zlorablja rado-dornost kmečkega ljudstva, ki rado podpira pogorelce. Sumljivo je, da se stare, nič vredne kajže zavarujejo za mnogo tisoč kron. Orožniki in zavarovalne družbe v lastnem interesu in vse oblasti bi morale biti pozorne, kajti le premnogokrat trpe z lumpi, ki si sami požgo, tudi nedolžni ljudje.
Koroško.
Smrt pri delu. V Spitalu je zadela Žagarja Para. ki je bil uslužben pri Thalerju, na žagi neka deska v spodnji del života. Mož se od začetka ni dosti brigal in delal naprej. Proti večeru pa je začutil naenkrat silne bolečine. Poklicali so zdravnika, toda bilo je že prepozno. Par je v nekaj urah umrl.
Ubegli trgovec. Pekovski mojster Ferdinand (lallin v Beljaku je včeraj neznano kam pobegnil. S sabo je vzel vse svoje premoženje in pustil v Beljaku pri raznih strankah precej dolga.
Požar pri Sv. Mohorju. Včeraj je izbruhnil ogenj v spodnjem delu trga Sv. Mohor in sicer pri nekem sodarju. Kako je ogenj nastal ne vedo. Vsled hudega vetra se je ogenj nevarno širil in ogrožal cel spodnji del trga. Posebna nevarnost je bila ta, da je v eni sosednjih hiš skladišče petroleja in ta hiša se je večkrat vnela, toda se je posrečilo gasilcem, da so ogenj zadušili. Škoda, ki jo je napravil požar je velika.
Primorsko.
Iz žendarmerijske službe. Poveljnik deželnega žendarmerijskega poveljstva primorskega, podpolkovnik pl. Kosteuzer v Trstu bo premeščen najbrže v Gradec, na njegovo mesto pa pride podpolkovnik Julij Jareček iz Dunaja.
Zrelostni izpiti na goriški realki se vrše od 5. do 8. julija, na gimnaziji od 8. do 15. julija. Izpite usposobljenosti za poduk na ljudskih šolah so napravili s slovenskim učnim jezikom 4 kandidatje in 8 kandidatinj, s slovenskim in nemškim učnim jezikom pa 4 kandidatinje.
Huda predsednica Marijine družbe. Predsednica neke Marijine družbe v goriški okolici Marija Mi-zerit ima v oskrbi nekega 121etnega osirotelega dečka brez staršev. Včeraj je prišla z dečkom v mesto. Radi neke malenkosti je začela ta sveta prednica Marijinih otrok svojega varovanca na cesti pred semeniščem tako pretepati, da je otrok v kratkem začel močno krvaveti. Šele* po posredovanju pasantov in policije je sirova ženska odnehala.
70letnl samomorilec. Na železniški progi ne daleč od Krtnina ]e našel neki finančni stražnik strašno
razmesarjeno truplo nekega moškega. Obe nogi in glava so bili popolnoma odtrgani od trupla. Domačini so samomorilca spoznali in sicer je 701etni kmet Jakob Kalderini iz Če-dadske okolice.
Kolesarsko društvo »Danica« priredi 26. t. m. ob 4. popoldne cestno dirko Gorica-Miren-Gorica. Prijave dirkačev sprejema društveni predsednik F. Batjel v Gorici, Stolna ulica 4.
Učiteljsko   društvo sežanskega
okraja ima v četrtek, dne 23. maja pod Repentabrom ob pol 11. dopoldne občni zbor.
Čuki v Sv. Ferjanu so priredili v nedeljo veselico, na kateri so igrali tudi neko igro. Med predstavo so na odru streljali. Celestin Klanjšek je imel nabasan samokres in kroglja je prodrla steno odra in zadela kletnega dečka Hbedeta. To se je zgodilo na dvorišču barona Tacco. Deček je nevarno ranjen, krogla mu je prodrla prsa in ga niso upali niti v bolnišnico prepeljati, ker bi bil lahko med potjo umrl. Klanjšek trdi, da ni vedel, da je samokres nabit. Oblast je uvedla strogo preiskavo.
Zločin ali nesreča. Včeraj ponoči okoli 2. so našli na cesti v Opčini 321etnega Petra Bremca, ki je imel težko rano na čelu. Peljali so ga v bolnišnico. Dosedaj še niso mogli dognati, ali je Bremca kdo napadel, ali se je v temni noči ponesrečil.
Detomorilka. Ko so čistili greznico na postaji v Krminu so našli umorjeno novorojeno dete. Kot zio-činko so aretirali neko 321etno Bu-ratijevo in sicer že blizo Prepotnega ob laški meji, ko je hotela pobegniti v Italijo.
K avtomobilski nesreči pri Opčini poročajo, da se je stanje šoferja Fornisa, ki je v bolnišnici, zelo poslabšalo in da bo v kratkem umrl. Ostali poškodovanci bodo okrevali.
301etnica »Sokola« v Trstu. Odbor za prireditev jubilejne slavnosti povodom 301etnice tržaškega »Sokola« je razposlal vsem sokolskim društvom oklic, v katerem je med drugim rečeno: »Trnjeva je bila pot, po kateri je hodilo prvo tržaško sokolsko društvo, prestati je moralo obilo težkih bojev za svoj obstanek v onih burnih časih, ko se je začela vzbujati narodna zavest med dote-daj od vseh merodajnih činiteljev zanemarjeni in v splošnem razvoju oviranimi tržaškimi Slovenci. Toda »Sokol« se ni ustrašil teh bojev, kajti železna volja njegovih voditeljev mu je dajala življensko moč in silo, s katero objema danes ne le Trsta samega, ampak tudi mična predmestja in vasice divne naše okolice, katere vznožje tako ljubko poljublja sinje Jadransko morje. Uspeh napornega dela in trdne volje »Sokola« so danes številna sokolska društva v bližnji in daljni tržaški okolici. Vsa ta društva, katera so se prvotno zbirala pod zastavo tržaškega »Sokola«, so si ustanovila višjo organizacijo, »Tržaško sokolsko župo«, katera priredi v proslavo tridesetletnice prvega sokolskega društva na tržaškem ozemlju svoj II. župni zlet dne 16. junija 1912 na Opčinah. Živo so nam še v spominu nepregledne množice zavednega slovenskega ljudstva, ki so pred 3 leti prihitele na prvi zlet primorskih Sokolov, katerega velika in nad vse prisrčna slav-nost se je vršila v divnem gaju naših belih Opčin. In ravno tja pohite letos množice iz bližnje in daljne naše slovenske domovine, da na zeleni ravnici poleg ponosnega obeliska primerno proslave tridesetletni jubilej ustanovitelja tukajšnjih sokolskih društev, da se tam na lastne oči prepričajo o napredku in razvoju tržaškega Sokolstva zlasti zadnjih treh let. Ta zlet pa ne bo le jubilej tržaškega »Sokola«, ampak bo obenem tudi proslava razvoja in vzbujene samozavesti tržaškega Slovenstva sploh.
25letnica ženske podružnice C. M. v Trstu in 25letno vzorno in plemenito delovanje gdč. Milke Man-kočeve. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda se je ustanovila leta 1887. Januarja je bil ustanovni občni zbor, a meseca marca prvi občni zbor. Bila je to prva ženska podružnica na Slovenskem sploh. Pokojni urednik »Edinosti« — Lovro Zvab — je bil pravzaprav nje ustanovitelj, on je zbral krog sebe ono peščico slovensekga ženstva, ki je bilo že tedaj zavedno. Malo je bilo tedaj narodno.čutečih žensk v Trstu, a kar jih je bilo, so se takoj oklenile ženske podružnice in pričele delovati v njen prospeh. Za blagajničarko na ustanovnm občnem zboru izvoljena gospica Milka Mankočeva, ki je takoj umela važnost svoje naloge ter se ji posvetila z dušo in s telesom. Naslednje leto že si jo je občni zbor zbral za predsednico, leto pozneje pa je odložila predsedniško čast ter prevzela raje trudapolno blagajniško opravilo. In bila je dolgo vrsto let najvzornejša blagajničar-ka, vestna in natančna, marljiva in vst rajna ter požrtvovalna do neverjetnosti. Ni si bilo možno misliti žen-
ske podružnice z drugo blagajničarko — a prišlo je vendar, ker je na dolge prošnje svojih domačih odložila blagajništvo po 15. letih. Odložila je ime, prevzela samo naslov pregledovalke računov, toda slej kakor prej je ostala vodilni duh, duša podružnice. S svojim treznim, zdravim razumom je bila povsod in vselej modra svetovalka, o »Božičniclc in drugih prilikah pa nafrnarljivejša nabiralka darov za ubogo deco. Ona sama je pa ob raznih priložnostih darovala znatne vsote svoji podružnici. In letos, ko smo jo dražili, da bomo praznovali njeno 251etnico. nam je dejala: Nabirajte v ta namen za družbo in čim več naberete, tem lepše proslavite podružničino in mojo 251etnico! Storile smo tako in nabrale preko 2000 kron, sama jih je darovala pa še 1000. V soboto, 1L maja vršil se je slavnostni občni zbor, kateremu je prisostvoval tudi predsednik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in mnogoštevilno odlično občinstvo. Po nagovoru in pozdravu ge. predsednice je govorila ga. dr. Rvbareva ter slavila v vznesenih besedah ob burnem odobravanju delovanje gospice Milke Manko-čeve. Krasen govor in pa simpatije, katere vživa žena Mankočeva med Slovani v Trstu je napravilo, da so nastale koncem govora prave ovacije. Odbor je podaril gdč. Mankočevi skromno diplomo, predstavljajočo sv. Cirila in Metoda, ki sta obkrožena od malih slovenskih otrok. Par učenk iz Ciril Metodove šole ji je podarilo lep šopek cvetlic. V nedeljo 12. t. m. je pa bil koncert, na katerem so sodelovali: ga. koncertna pevka Costaperaria-Dev, gdč. Vera Ponik-var, Glasbena Matica in salonski orkester Vrdeljskega Sokola. Ljubka pevka ga. Costaperaria je izven programa dodala še nežno pesem na gdč. Mankočevo.
Samomor. V hotelu Piccolo v Pulju si je najel mornar Danos, ki je dodeljen ladji »Custozza« sobo, si naročil bogat zajutrek in se je po jedi ustrelil. Krogla mu je prodrla srce, našli so ga že mrtvega. Vzrok samomora je neznan.
Dobro došli v Ljubljani!
Ljubljansko mesto dobi odlične goste. C. in kr. gorski polki se zbero v Ljubljani na tekmovalno streljanje, ki se bo tukaj vršilo od dne 17. do 24. maja.
Ljubljansko prebivalstvo, navdano neomajne zvestobe do prejas-ne dinastije in do monarhije, pozdravlja s presrčnimi simpatijami c. in kr. gorske polke in vse druge udeležnike tekmovalnega streljanja, želeč, da bi jim bilo prebivanje v stolnem mestu kranjske dežele kar najprijetneje in da bi jim ostalo vedno v prijaznem spominu.
Simpatije ljubljanskega prebivalstva do c. in kr. armade, ki šteje od pamtiveka sinove slovenskega naroda med svoje najvrlejše člane, slone na spoznanju, da je na nešte-vilnih bojiščih z nevenljivimi lavori-kami okičena c. in kr. armada mogočna zaščitnica dinastije in države in s tem tudi slovenskega naroda, ki se globoko zaveda, da so mu življenje in napredovanje zajamčena samo pod okriljem dvoglavega orla, samo v varstvu c. in kr. armade.
Iz te tradicijonalne vezi med c. in kr. armado in slovenskim narodom, posvečene s krvjo, ki so jo sinovi slovenskega naroda prelivali v vrstah te armade na vseh bojiščih, pozdravljamo na tekmovalno streljanje zbirajočim se c. in kr. gorskim polkom in vsem drugim udeležnikom presrčen in iskren: dobro došli v beli Ljubljani!
Dnevne vesti.
+ Ovaduhovo priznanje. Lampe je torej priznal, da je ovadil Ribni-karja državnemu pravdništvu, priznava tudi — seveda samo prikrito, da je to dejanje malo častno, skuša pa se upravičiti s tem, da se je njemu delala krivica s strani naprednjakov, češ »da ni na Kranjskem, ne rečemo človeka, ampak psa, s katerim bi pošten človek tako postopal, kakor je liberalen časnikar z dr. Lampetom«. Prav radi priznavamo, da je Lam-petovo delovanje izpostavljeno prav ostri kritiki, ugovarjamo pa, da bi te kritike Lampe tudi pošteno ne zaslužil. Lampe se sedaj sicer dela nedolžno jagnje, vsa javnost pa ve in je prepričana, da ga ni človeka na Slovenskem, ki bi bil tako sistematično zastrupljeval nase javno življneje, kakor Lampe. On je bil tisti, ki je prvi jel oznanjati boj na nož, on je bil tisti, ki ie proglasil načelo, da ie treba moralno in gmotno uničiti vsakega liberalca, on je bU tisti, ki je javno pozival zapeljano kmetsko ljudstvo naravnost na poboj naprednjakov, ion je tisti, ki je prvi jel oznanjevatl gospodarski In politični bojkot vseh tistih, kl brezpogojno ne trobijo t njegov rod    S svojim strupenim Jezi-
kom je opljuval in onesnažil že vse, kar je narodnega in naprednega, posegal je s svojo umazano roko celo v intimno rodbinsko življenje, da, pri miru ni niti pustil naših žena, ki se vendar nikoli niso mešale v naše dnevne politične boje, ter jih proglasil za javne vlačuge samo za to, ker so soproge, hčerke, sestre njegovih političnih nasprotnikov! In koliko eksistenc je uničil že ta človek zgolj iz strankarske mržnje in osebne maščevalnosti in zlobnosti! Ako bi navedli vse slučaje, bilo bi jih legijon! In ta indrvidij, ki je poosebljena zloba, ki je zagrešil že toliko neizrečenega gorja na svojih političnih nasprotnikih, da bi se dale napisati cele knjige, si upa sedaj nastopati v vlogi nedolžnega, preganjanega jagnjeta in kričati, da se on samo brani, ker ga preganjajo in mu delajo krivico zlobni naprednjaki. Ali je svet že videl grše in ostudneiše hinavščine kakor je ta? Torej naprednjaki bi naj mirno in bogu vdano prenašali njegovo divjanje, kakor brezmočni črviček bi se naj dali Lampetu in njegovi sodrgi teptati v prah in blato, potem bi bilo vse v redu, kotem bi jih seveda Lampetu ne bilo potreba izročati krvniku, ker bi jih sam preje svojeročno podušil in podavil! Toda Lampe naj le divja naprej, naj denuncira in ova-ja, enega pa ne bo nikdar dosegel, da bi umolknila napredna kritika o njegovem pogubnem delovanju. Naj Lampe le nadaljuje započeti svoj posel, bo tem preje prišel čas, ko se bo vse, kar je poštenega na Kranjskem in Slovenskem, s studom obrnilo od stranke, ki trpi, da jo vodijo taki Ijadje, kakoršen je dr. Lampe.
+ Poduk o maščevalnosti. Zgodilo se je nekaj nečuvenega in brez-primernega: Deželni odbor je v stvari, ki njega nič ne briga, ki ne spada v njegov delokrog in v katero se nima nič vtikati, napravil ovadbo na državno pravdništvo ter provzročil, da se je proti Ribnikarju začela preiskava in da je bil Ribnikar vzet v preiskovalni zapor. Ogorčenje, ki ga je vzbudil ta infernalni čin, je v vseh krogih tako, da se je še »Slovenec« sramoval zagovarjati in opravičevati to dejanje in je moral dr. Lampe vzeti pero v roke, V svojo obrambo je napisal pravi poduk o maščevalnosti. Kristus ie učil: Će te kdo po enem licu udari, nastavi mu še drugo; Kristusov namestnik Evginij Lampe uči: Će kdo tvoje delo javno kritizira, če obsoja krivice, ki jih delaš, če vrže nate gnilo jajce — vzemi zastrupljeno bodalo in ubij ga, ubij njega in ves njegov rod. Iz Kristusove vere ljubezni in odpuščanja je dr. Evg. Lampe napravil vero satanskega sovraštva in jo posvedočil z ovadbo proti Ribnikarju.
4- Izza starih časov. Slovenec« omenja včeraj svojeeasne demonstracije, ki so jih klerikalci vprizorili pred kazino. Takrat so klerikalci razbili kazinska okna in trdilo se je, da je nekdo ustrelil v kazino. »Slovenec« se drzne sedaj pisati, da s to demonstracijo ni imel noben klerikalec nič opraviti. Dokaz tega — da ni bil nihče obsojen. Stvar je pa malo drugačna. Demonstracije so aranžirali klerikalci in urednik Štefe je bil eden tistih, ki je hodil na čelu demonstrantov po Zvezdi. Vsa demonstracija je bila naperjena proti takratni siovensko-nemški zvezi v deželnem zboru, a vendar niso različni liberalci, ki so natančno vedeli, kako se je stvar aranžirala, ničesar izdali in molčali kakor grob. Danes, ko je stvar zastarana, lahko povemo, da bi bil takratni policijski svetnik spravil Štefeta in Gostinčarja in še nekaj drugih mož v jeuo, če bi bil sodišču povedal vse to, kar je zvedel. O tisti demonstraciji naj torej klerikalci kar lepo molče! Takrat se je pokazala noblesa naprednjakov, ki niso hoteli svojih rojakov spraviti v ječo, dasi je imela demonstracija namen razbiti dobro razmerje z Nemci in pomagati klerikalcem na krmilo.
-f- Klerikalni kmetje v Gočah in v Knežaku so brli svoj čas obsojeni zaradi velikanskih tolovajskih na-silstev. Ovadili so jih orožniki, ki so morali pri tistih naskokih na napredne hiše intervenirati, a dr. Lampe dolži zdaj naprednjake, ki so bili napadeni, kamenjani in so bili v smrtni nevarnosti, da so krivi obsodbe tistih ljudi, ki so jih duhovniki nahujskali in napeljali na hudodelstva!
4- Katoliški popje in pravoslavni popje. Glasilo slovenskih Čukov se je spravilo zdaj že nad pravoslavne pope in jim očita, da niso dosti izobraženi, da so hudi politiki in da so oženjeni. Kar se tiče izobrazbe, ne morejo katoliški popje pravoslavnim popom prav nič očitati, ker sami niso nič boljši. Kako hudi politiki so pravoslavni popje, tega od tod pač ne moremo presoditi, to pa lahko rečemo, da hujši ne morejo biti od kranjskih popov in to tudi lahko rečemo, daje kak Lampe, kak Krek, kak Hladnik in kakor se ti ljudje že imenujejo, med pravoslavnimi popi popolnoma nemogoč. Višek pa je doseglo čukarsko glasHo s trditvijo; j Popji se smejo ženili, kako to kvar-
no vpliva, Je zgodovina jasno dokazala.« Zgodovina in sedanjost dokazujeta le eno, da je celibat največja nesreča ne za tistega, ki mu je podvržen, ampak za Dudsko nravnost. Ce je duhovnik oženjen in ima zakonske otroke, je vsekako bolje, kakor če zapeljuje žene in dekleta, in spravlja na svet nezakonske otroke; bolje je, da je poročen, kakor da živi s kuharico ali > netjakinjo« v divjem zakonu. Ko bi nam oziri na nravnost ne branili, bi našteli take slučaje iz kranjskih farovžev, take slučaje spolne izpridenosti, take slučaje satanskega zapeljevanja, da bi še hudiču slabo postalo. Nam je za pravoslavne pope toliko mar, kakor za lanski sneg, pop je pop, naj bo pohan, ali pečen, ampak to je že preneum.no, da bi ljudje, ki imajo toliko masla na glavi, ravno to v nič devali, kar je med pravoslavnimi popi še najbolje, namreč njih pošteno zakonsko življenje.
+ Kanonik Šiška — Čuki — in sveta katoliška cerkev. Pred nekaj
dnevi se je poročil načelnik čukarske zveze Albert Jeločnik. Pri ti poroki je imel kanonik Šiška poseben nagovor. Šiška je bil doslej najbolj znan kot vodja ordinarijata in — recimo — nacijonalni ekonom. Pri ti poroki se je pa tudi izkazal kot vnet častilec Čukov. Ker je to privatna stvar, bi je gotovo ne omenili, da ni čutil kanonik Šiška potrebe, svoj nagovor spraviti v javnost. Z ozirom na to pa moramo že povedati, da bi bil kanonik Šiška v svoji veliki gorečnosti za Čuke lahko svoje besede malo bolje preudaril. Kvasil je ženinu: »Moram ti razodett, da me je močno ganilo snoči, ko sem videl, kako si prižigal lučico pred krasnim kipom svoje mogočne nebeške Za-ščitnice, ki bo varovala odslej tvoj hram « — »Vsa oprava Tvojega stanovanja priča, da hočeš, naj bo Tvoj hram, hram molitve in presrčne domače pobožnosti« — itd. Če že kdo klati take trivijalnosti, naj jih saj ne daje v javne liste, saj se mora vsakdo smejati, če čita, da je bil mrzlo-krvni računar Šiška močno ginjen, ko je videl Jeločnika prižigati lampico. Kaj pa bodo rekle stare babe, ki so najzanesljivejše opore klerikalizma, da ni nihče ginjen, kadar lampice prižigajo. Tudi sicer vzbuja Šiškovo li-cemersko govoričenje na več mestih veselost in bi človek večkrat kaj pripomnil na pr.: »Rdečo brošuro v roke!« ali »Čitaj knjižico staršem!« Toda to ni povod, da smo omenili Šiškov neukusni govor. Napotil nas je v to odstavek, kjer je Šiška govoril o Jeločnikovem delovanju pri Čukih. Ta svoj slavospev je zaključil Šiška z gorostasno frazo: »Za vse to požrtvovalno delo v prilog orlovski ideji ti izrekam v tem slovesnem tre-notku iz tega svetega mesta v imenu svete cerkve najiskrenejšo zahvalo.« Uvažujemo popolnoma, da ima Šiška z denarnimi zadevami in cerkveno administracijo toliko opraviti, da je že precej pozabil mašniške stvari. Šiška je bolj finančnik in upravnik, kakor duhovnik. Zaradi tega tudi ne obvladuje duhovske frazeologije tako, kakor kak praktikus v »dušnem pastirstvu«. Šiška služi pri cerkvenem generalštabu, ne pri trupi. Toda z zgoraj citirano frazo je zašel le predaleč. V imenu svete cerkve je izrekel Jeločniku zahvalo za njegovo čukovanje. Šiška je sicer kanonik, ali vendar ga moramo vprašati, če sploh še ve, kaj je sveta, katoliška cerkev. S svojo frazo je Šiška sveto cerkev naravnost profaniral. Svetujemo mu nujno, naj vzame enkrat katekizem v roke in naj parkrat prebere in si zapiše v spomin, kaj je sveta katoliška cerkev, da ne bo zopet cerkve poniževal s tem, da se v njenem imenu zahvaljuje za — čukovanje!
+ Osrečevale« Bele Krajine. Iz
Bele Krajine nam pišejo: Ko smo izvedeli, da je bila gradnja belokranjske železnice oddana, veselila nas je vest, da je med podjetniki tudi eden, ki sicer ni Slovenec, pa vsaj Slovan, in to naj bi bil Lončarič. Slišali smo o njem že precej, osobito takrat, ko je gradil v Poljanski dolini ceste. To delo je baje Lončarič tako izborno izvedel, da se na sredi ravnine ustavijo konji pred praznim vozom, ker obtiči voz v blatu. Tudi je kos svoji nalogi v tehniški stroki, razume v ravnini najti klance, toda to delo je vodil deželni odbor, zato je bilo vse krasno in fino narejeno. Dobil je še kakor se sliši 50.000 K poboljška za to. Pri železnici se pa posebno razume. Ta je namreč njegovo prvo delo. Napravil ni še nič, se še vedno pripravlja, mogoče radi tega, ker ne ve, kje se bi lotil dela. Prvi junaški čin je pa že izvršil. Več sto delavcev, ki so čez en mesec delali, ne da bi vedeli, po čem jih bo plačal, je dobilo res nazadnje zaslužek in čudite se: nekateri so dobili po 3 vin., drugi po 20 vin. in hrano za cel mesec, tako da so siromaki delali en mesec tlako, ne da bi kaj zaslužili. Mož ima namreč ta bene, da je dobil 8 koncesij za prodajo živil itd. Vsak delavec mora pri njem biti odjema-
lec in gost; to priliko pa tako razume izkoristiti, da prodaja blago po 20 do 40% dražje, kakor drugi tr-^ govci. Da je pri tem oškodovan delavec in trgovec se razume. Slavna deželna vlada, ali ti je to znano? Domačini ne dobijo koncesij, Lončarič pa seveda brez strokovne znanosti kar 8. Ali ne velja zakon za vse ljudi enako? Mogoče ima Lončarič izjemo, ker daje svojo ekvipažo glavarstvu na razpolago? Dalje je človekoljubje Lončaričevo tako veliko do domačinov, da vpraša pri vstopu v pisarno delavca predno se glede dela domenita, katerega mišljenja da je. Slučaj Ivan Kobe, Vrh št. 61. Trgovsko in obrtno zbornico pozivamo, naj okrene takoj vse potrebne korake, da se LonČariČu trgovske in obrtne koncesije odvzamejo in da dobe te koncesije domačini, ki tudi morajo izvrševati. — Črnomaljec.
-f Promocija. V petek, 17. t. m., bo na dunajski univerzi promoviran doktorjem prava gosp. Aci Pavlin, sin gosp. stavbnega nadsvetnika Pavlina. Čestitamo!
— Dr. Dermastija kot konkurzni upravitelj. Prejeli smo od dr. Der-mastije ta-le popravek, ki ga priob-čujemo, dasi ne odgovarja zakonitim predpisom: »Podpisano upravitelj-stvo konkurznega sklada J. Bončarja prosi, sklicevaje se na § 19. tisk. zak., da se z ozirom na notico pod zaglav-jem: »Dr. Dermastija kot konkurzni upravitelj«, med dnevnimi vestmi »Slov. Naroda« z dne 10. maja 1912, št. 107, priobči nastopni popravek: Ni res, da so se premičnine na Bončarjevem mlinu v Domžalah razprodajale, ne da bi bili upniki primerno obveščeni; res ie, da se omenjene premičnine sploh še razprodajale niso in da je na predlog upraviteljstva konkurznega sklada konkurzni komisar dovolil in upniški odbor sklenil takoj prodati iz proste roke le en vagon ajde, mast in perutnino, ker je glede ajde in masti obstojala nevarnost skvare, in ker se je število perutnine z vsakim dnem na nedopusten način zmajševaio. Ni res, da se je prodalo 250 kg perutnine, ki je bila najkrasnejšega plemena; res je, da je bila perutnina čisto navadne vrste, ki je bila glasom inventarnega zapisnika cenjena na 107 K in se je prodala za 113 K. Nadalje ni res, da se je 15 kg tehtajočo dežo najfinejše svinjske zabele in prekajene slanine prodalo za 10 K; nasprotno je%res, da je bila glasom inventarnega zapisnika mast cenjena na 25 K in se jo je prodalo za 41 K; prekajene slanine se sploh ni prodalo, ker se ista med premičninami, spadajočimi v konkurzni sklad J. Bončarja, sploh ne nahaja. — V Ljubljani, dne 13. maja 1912. — Upraviteljstvo konkurznega sklada J. Bončarja: Dr. Josip Dermastija, namestnik upravnika konkurznega sklada.« Ta popravek je zelo dragocen, ker v bistvu potrjuje vse, kar smo mi trdili. Res je, da je bilo prodane 250 kg plemenske perutnine za 113 K, res je, da je bila prodana 15 kg tehtajoča deža najfinejše zabele, v kateri je bila vložena tudi prekajena slanina; ako pa je bila ta deža prodana ne za 10 K, marveč za 41 K, je v stvarnem oziru popolnoma postranskega pomena. Pri naši kritiki o postopanju upravitelja Bončarjeve konkurzne mase se nam ni šlo toliko za prodajno ceno, kakor za konstatacijo dejstva, da upniki niso bili pravočasno o prodaji perutnine in masti obveščeni in da je vsled tega, ker razprodaja ni bila javno in po časopisih razglašena, bil pri dražbi navzoč samo eden najbližjih sorodnikov dr. Dermastije, ki je nato izdražbal v razprodaji se nahajajoče predmete za naravnost smešno nizko ceno. Samo za to se je šlo. In to dejstvo je sedaj ugotovljeno po priznanju Šusteršičevega kon-cipijenta dr. Dermastije samega, ki si v popravku ne upa niti zanikati, da bi bili upniki pravočasno o prodaji obveščeni in da bi pri razprodaji ne bil navzoč eden izmed dr. Dertnastijevih najbližjih sorodnikov, ki je kot neslučajni edini dražitelj potem kupil 250 kg perutnine za 113 K in 15 kg tehtajočo dežo svinjske masti za 41 K! Dr. Dermastiji smo za ta popravek prav hvaležni in ga pri-občujemo z odkritim zadoščenjem, ker je mož s tem popravkom potegnil v blato samega sebe.
— Cesarske visokosti nadvojvoda in nadvojvodinja Evgen prideta po sedanjih dispozicijah v ponedeljek v Ljubljano.
— Domobranski minister v Ljubljani. Povodom tekmovalnega streljanja v Ljubljani pride semkaj domobranski minister general pehote Friderik pl. G e o r g i, in sicer dospe v Ljubljano dne 17. maja ob pol 6. zjutraj.
— Komi zapovednik fcm. Ernst baron L e i t h n e r pride dne 21. maja x Ljubljano inspicirat tukajšnjo posadko.
— Tekmovalno streljanje. Tekma pri streljanju na bojno tarčo »Nadvojvoda Friderik«: a) za častnike, praporščake, kadete in njihove goste; b) za moštvo in nje&a goste.
Vsak tekmec ima dve seriji a 5 strelov. Darila za častnike: eventualna prispevana častna darila in častna darila v vrednosti 700 K. Za 'moštvo darila v vrednosti 620 K in eventualna častna darila. — Bojna tarča »Georgi«. Streljajo častniki in moštvo in vseh teh gosti. Darila: za častnike je častnih daril v vrednosti 700 K in eventualni došli častni prispevki. Za moštvo je za 620 K daril, kakor tudi eventualni častni prispevki. — Tekmovalno streljanje z repe-tirno pištolo na tarčo »Nadvojvoda Fran Ferdinand«. Pri tem tekmujejo častniki, praporščaki, kadetje in njihovi gosti, kakor tudi moštvo. Vsak tekmec odda 10 stelov v dveh serijah. Darila za častnike v vrednosti za 180 K častnih daril in eventualni došli častni prispevki, za moštvo pa 200 K denarnih daril. — Tekmovalno streljanje s samokresi na tarčo »Leithner« za častnike in njihove goste. Vsak tekmec ima oddati 10 strelov v dveh serijah. Tukaj je za 160 K častnih daril. — Enako je pištolno streljanje na tarčo »Schikowsky«. Tu je istotako za 160 K častnik daril.
— Vse te tekme se vrše na vojaškem streljišču med spremljevanjem godbe gorskih polkov.
— Tekmovalno streljanje gorskih polkov. Povodom tekmovalnega streljanja bo več oficijelnih priredb. Civilne oficijelne priredbe so: slavnostni koncert Glasbene Matice, ki ga bosta počastila tudi cesarski visokosti nadvojvoda Friderik in nadvojvoda Evgen; ples v kazinski dvorani in podoknica »Ljubljane«. Za strelce so določena lepa darila. Mestna občina ljubljanska je dalo kot prvo oficirsko darilo eleganten srebrn moka-service, kot drugo oficirsko darilo jako fino, popolnoma opremljeno potno torbo. — Slovenske napredne dame ljubljaske so dale kot darilo jako fin kip iz masivnega srebra, predstavljajoč boginjo zmage z lovor je vim vencem. Kip ima napis: »Ljubljanske slovenske dame tekmovalnemu streljanju c. kr. gorskih polkov od 17. do 24. maja 1912.« Kip ima podstavek, nap3lnjen s planin-kami, povezanimi s slovensko tro-bojnico. Dežela Kranjska je dala kot prvo oficirsko darilo za domači polk lep srebrn čajni service, okrašen z deželnim grbom, kot drugo oficirsko darilo za domači polk srebrno kaset-ko za smotke, kot splošno oficirsko darilo pa srebrn nastavek. Za moštvo je mestna občina dala kot 1. darilo zlato remontoir-uro, za dalnja darila pa srebrne ure; dežela pa je dala kot darila dekorirane cekine in je prvi dar stokronski cekin.
— Tekmovalno streljanje na civilnem streljišču. Tekma na lovsko tarčo »Zlatorog«. Ta tekma je za častnike, praporščake in kadete ter za njihove goste. Divji kozel, na katerega se bode streljalo, se pokaže 6 sekund. Vsak tekmec ima pravico le za en dobitek, in sicer samo oni, ki vzame 4 serije. Dobitki se priznajo onim, ki imajo največ zadetkov v posameznih serijah. Enako bode tekmovalno streljanje na nizko tarčo »Carniola« in »Aemona«. Kake eventualne spremembe bodo tekmecem naznanjene sproti na streljišču. — Streljanje na civilnem streljišču se prične dne 16. maja opoldne, na vojaškem pa dne 17. maja ob 7. zjutraj.
— Podrobnejši program o priliki tekmovalnega streljanja gorskih polkov: Dne 16. maja ob 8. zvečer mi-rozov. Dne 17. od 5.—6. popoldne promenadni koncert na Slovenskem trgu; ob 8. zvečer koncert na kazin-skem vrtu. Dne 18. maja od 4.—6. popoldne koncert na civilnem streljišču. Ob 8. zvečer koncert pri sodelovanju godbe 27. pešpolka v hoteft* »Union« v korist mestnim revežem. »Pogrnjene mize« — vstopnina 1 K.
— Dne 19. maja od pol 12. do pol 1. popoldne promenadni koncert na Kongresnem trgu. Od 5. popoldne do pol 9. zvečer koncert v »Tivoli« — godbe združenih gorskih polkov. Umetni ogenj na Ljubljanskem gradu. Za slučaj slabega vremena se vrši koncert v salonu »Tivoli«. — Dne 20. maja ob 8. zvečer koncert na ka-zinskem vrtu. — Dne 21. maja ob pol 7. koncert v »Unionu« in razdelitev dobitkov moštvu. Ob 8. zvečer koncert v hotelu »Bellevue«. Dne 22. maja od 4. do 6. popoldne koncert na civilnem streljišču. Ob 8. zvečer koncert v hotelu »Slon«. — Dne 23. maja ob 8. zvečer priredi »Glasbena Matica« v hotelu »Union« na čast k tekmovalnemu streljanju došlim častnikom in njihovim damam slavnostni koncert. Soiree - toaleta. — Dne 24. maja od 9.—11. dopoldne koncert na civilnem streljišču; ob pol 7. razdelitev dobitkov v slavnostni dvorani c. kr. deželne vlade. Igra združena godba gorskih polkov. Ob 9. zvečer priredi »Kasinoverein« v Kazinski dvorani ples na čast častnikom in njihovim damam. — Na vojaškem streljišču igra vsak dopoldne godba. Tam je tudi razviden natančni dnevni program. Znamenja komitejev: Strelni komite ima rdeče', orožni zelene, stanovanjsKi bele, zabavni pa rumene trakove*
— Račune za veselico »Domo-vine« prosimo takoj poslati na naslov Milko Naglic, Ljubljana, ŠubU čeve ulice 3.
— Poroka. Poročil se je danes ob 8. zjutraj v frančiškanski cerkvi knjigovodja Narodne tiskarne gosp. Lev Franke z gdčno. Amalijo Globočnikovo. Iskreno čestu tamo!
— Na korist pogorelcem v To. mače v eni bo jutri ob 8. zvečer v hotelu »Union« koncert vojaške godbe belgijskega pešpolka št. 27.
Kopališče Kamnik na Kranj* skem. V nekaterih listih je bilo y oglasih kopališče Kamnik na Kranj, skem navedeno z nemškim oznanit, nilom »Stein«. Opozorjeni smo po. jasniti stvar tako, da je ta prekrasni planinski kotiček prej ko slej slovanska posest in se slovanski gostje v Kamniku zlasti radi sprejemajo.
Bistriška koča se otvori za polet, ni promet v nedeljo, dne 19. maja 11, Oskrbo prevzame gdčna. Marica Je. rajeva, ki je mogobrojnim izletnikom in turistom v divno Kamniško Bistri, co znana kot izborna kuharica. S svežimi in okusnimi jedili kakor tudi z domačo pristno kapljico je turistov, ska restavracija čim najizdatnejše za vsako število izletnikov preskrb-ljena.
Ob priliki 301etnice nemškega šulferajna v Kočevju je bilo potom vrtnaric otrokom zabičeno, da mora-jo ves dan »heil deutscher Schul-verein« kričati. S tako vzgojo hočejo Nemci slovenske otroke ponemčiti. Tudi ob tej priliki je bilo zapaziti, da! so raz poslopje c. kr. okrajnega glavarstva in sodnije visele zastave s frankfurtaskimi barvami. Veliko smeha je gledalcem povzročilo, ko je raz streho znanega kričača Jožefa Barthelmeja, katerega trgovina je sedaj v konkurzu, zastavo odpihal veter.
Kopališče Lipik. — Zdravilišč zdravnik dr. Fran Czekkel, specialist za notranje in otroške bolezni; je z današnjim dnem pričel ordinirati v Lipiku.
Kinematograf »Ideal«. Danes in jutri se predvaja krasna senzacijska drama »Igra življenja«, povzeta iz življenja gledališkega igralca. — Ta drama je vzor delo tvrdke Nordicks, Film Co., ena najboljših, kar se jih je doslej videlo. V njej nastopi slovita igralka Por ten in pa avstralska diva, najboljša plesalka sveta »Saharet-. Film je jako lep in priporočljiv. — V petek priljubljeni »Specialni večer« z učinkovito dramo »Častni dolg«.
Saje so se vnele snoči ob poj L v dimniku pekovskega mojstra Jože fa Sveteta v Rečni ulici. Na lice me sta je prišel oddelek gasilnega in re sevalnega društva, ki pa ni stopil v akcijo.
- Nezavesten je obležal včeraj na Zaloški cesti 1890. leta v Spodnjem Kašlju rojeni delavec Andrej Dovč, katerega so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame riko 70 Slovencev, 7o Hrvatov in 50 Makedoncev. V Hen je šlo 25, v Buchs 40, v Nemčijo 17, v Solnograd pa 35 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 40 v Kočevje pa 41 Lahov.
Izgubljen je bil srebrn naprstnik.
2epno uro je našla v nedeljo na šmarni gori gdč. Zora Hauptmano-va. Lastnik dobi uro pri najditeljici Zori Hauptmanovi na Francovem nabrežju 1.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 2 knjigo vodja, 1 korespondent, 4 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 4 kontoristinje, & prodajalk, 4 učenci in 2 učenki. — SlužbeiŠče:4 knjigovodji, 3 ko-respondenti, 4 kontoristi, 5 poslovodij, 3 potniki, 6 skladiščnikov,, 23 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železninske stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroške, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 13 kon-toristinj, 14 blagajničark, 18 prodajalk, 5 učencev in 3 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Narodna obramba.
Nedosežen ie sedaj nabiralnik v gostilni pri »Roži« v Prešernovi sobi v Ljubljani. Danes je prejel deveto diplomo za 9. obrambeni »kamer-kar dokumentuje ISOOkronsko požrtvovalnost rodoljubnih gostov Pn »Roži«. To častito omizje stavimo rojakom v posnemovalni vzgled, ve-lecenjenim družbenim prijateljem Pa se preiskreno zahvaljujemo.
Za C. M. obrambni sklad so se nadalje prijavili: 988. Kamen v spomin t prof. dr. Josipa Cerka zloži h njegovi kolegi in prijatelji (plačali 200 K); 989. Ženska podružnica v Mozirju (plačala 100 K); 990. Gospa Mira Costaperaria v Trstu; 991 do 1000. Neimenovani v Celju (deset kamnov);   lOOl.   Kamen občnega
111 štev.
SLOVENSKI NA«Q1>
Stran 5.
zbora podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Celovcu (plačali 125 K); 1002 do 1011 (deset kamnov) ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu; 1012 do 1037 (petindvajset kamnov) obitelj Gorupova v spomin t Josipa Gorupa pl. Slavinj-skega (plačala 5000 K).
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Nabiralnik v »Narodni kavarni« v Ljubljani je nalagal nekaj časa svoje prispevke v hranilnico, realizat vlož-ne knjižice je znašal 285 K 87 v; ta teden se je nabiralnik zopet izpraznilo in naštelo 77 K. Prav kmalu dobi »Narodna kavarna« drugo diplomo.
Za C. M. družbo. Prijatelji gosp. Gerjola, gostilničarja, trgovca in posestnika v Vodmatu, so darovali na povratku z pogorišča Tomačevo za družbo sv. Cirila in Metoda v Mostah v nabiralnik 4 K 30 v. Srčna hvala!
Ciril-Metodovim podružnicam!
Prišel je čas veselic, ki so Ciril-Me-todovi družbi glavni vir dohodkov. Naj bi se vsaka podružnica potrudila, da priredi vsaj eno veselico. Veselice se naj prirejajo s čim manjšimi stroški. Namesto drage godbe zadostuje marsikje navadna harmonika, ki je lani v Grosuplju prinesla tako krasne dohodke. Cisti dobiček naj se ne določa za obrambni sklad, ki ga družba ne sme rabiti, a potrebuje rednih dohodkov. Za veselico se naj pridobi vselej dober govornik, ki podžge navzoče k ljubezni in požrtvovalnosti. Na veselicah naj marljive gospodične razpečavajo druž-bino     blago:    kolke, razglednice,
]amke itd. Nihče naj se ne plaši dela in žrtev za plemenito narodno stvar.
Veseli pojavi na Gorenjskem, (iorenjska, izvzemši mesta in tr^e. je bila dosedaj med vsemi slovenskimi pokrajinami najbolj brezbrižna in malomarna   za   narodno obrambo.
»lorda se bližamo vendar boljšim .asom. V nedeljo dne 12. t. m. se je
-ianovila v Šenčurju pri Kranju Ci-rii-Metodova podružnica, ki šteje že ob rojstvu 1 pokrovitelja (gosp. Mih. Rope rt), 1 ustanovnika (gosp. M. .f. Kova č), 25 letnikov in 7 podpornikov. Ustanovni občni zbor je bil nenavadno lepo obiskan. Prišlo je toliko zavednih mož in mladeniče v, da je bilo Gašperlinovo dvorišče napolnjeno. V imenu glavne družbe je pozdravil zborovalce Ante Beg ter imel ..;ljši govor o namenih družbe sv. -iriia in Metoda, o njenem dosedanjem delovanju, o uspehih in nasprot-^tvih. V odbor so bili izvoljeni: Mih. J? o p e r U predsednik; gospa Doro-'cia Ferjanova (Olševek), podpredsednica; Fr. K u r a 11, tajnik; Janez C e b a š e k, namestnik; Ciril O a š p e r 1 i n, blagajnik; gdčna. M. Oašperlinova, namestnica. Odborniki: Iv. G a š p e r 1 i n, Mihael G l o b o č n i k (Voglje). Primož Ž e-r o v n i k (Voklo), Fr. J u v a n (Ol->l \ek), Jos, K v e d e r (Sredna vas), Jak. Šter (Visoko) in Jos. Golob ; Šenčur). Novi odbor obeta storiti vse, da se bo pozdružnica lepo razvijala. — Dne 16. t. m. bo ustanovni občni zbor za novo podružnico Medvode in okolico.
Iz Litije. V nedeljo popoldne ime-la je podružnica sv. Cirila in Metoda :a Litijo in okolico svoj 26. letni občni zbor v Litiji. Udeležba bila je pič-<n zlasti za to, ker je Planinski društvo napravilo zlet na Sv. Goro. Pa udi več zavednih, kakor se radi ime-mjejo, ki niso šli na ta zlet, ni bilo navzočih. So bili različni izgovori, sestanki, osebnosti itd., ki pri tako važni družbi, kakor je naša Ciril-Me-iodova šolska družba, ni na mestu. V prvi vrsti se vsak pravi narodnjak mora ozirati na stvar in vsako leto enkrat se že lahko žrtvuje par ur v tak namen. Tudi udeležba iz Šmart-na bi bila lahko boljša, saj vendar iz Litije v večjem številu posečajo njih veselice, koncerte itd. Odborniki so bili prejšnji izvoljeni; letos je zopet v Litiji pobirala članarino gosp. Jos. Steinerjeva v družbi g. M. Bevkove, v Šniartnem pa kakor po navadi, naš 'zvrstni blagajnik gosp. VVatzak. — Končno je še tajnik gosp. notar Sve-
omenil, da tržaška I. ženska podružnica praznuje 251etnico in obenem slavi svojo odbornico in me--nko, gospico Milo Mankočevo, ki le odbornica vseh 25 let. Soglasno se ie sklenilo poslati podružnici in blagi >iiiki čestitke in pozdrave.
Združeni podružnici sv. Cirila in Metoda v Planini priredita dne 16. iunija t. 1. veliko vrtno veselico na ^uem senčnatem vrtu gosp. A. Bani-a v Planini.    Društva v okolici naj >e blagovolijo pri določitvi časa vrtini veselicam na to ozirati. Snuje se slanini tudi pevsko društvo, ki šte-e že sedaj 25 izvršujočih članov.
unovni občni zbor se vrši dne 16. • m. ob 4. popoldne v prostorih gosp. "P. Kotarja v Planini.
Društvena naznanila.
Delni   zlet   župe   Ljubljana I.
! Ljubljansko in Dolenjsko okrožje) •e bil v nedeljo 5. maja  v  Vel. La- 1
sčah. Ljubljansko okrojje je že ob polu 7. korakalo — na čelu ji župni trobentaški zbor 18 bratov močan pod vodstvom br. E. Rozmana — iz Ledine skozi Ljubljano na dolenjski kolodvor. Iz Škofljice je nadaljevalo 64 bratov v kroju krasno pešpot skozi cvetoče ravnine in bujno zelenje vabečih gozdov proti Turjaku. Že pred Turjakom so prihajajoče pozdravljali topiči, tik pred vasjo pa navdušene mladenke s cvetjem, napredni zastavni možje pa s toplo besedo. Po enournem odmoru na Turjaku pri br. Pajerju in Žužku se je pot nadaljevala za navdušenih pesmi, iz pomladne smrečine onkraj Turjaka pa je duhtelo mlado zdravje in k življenju bodreča narava. Ob kratkem postanku na Rašici pri hišni št. 8. se je Sokolstvo spomnilo kulturnega preporoditelja Slovencev — Trubarja. Pri sv. Trojici nas je sprejel velikolaški Sokol in tamošnje dekleta so za pozdrav delile šopke. Le še pol ure do Lašč! V tem času že koraka Ribniški Sokol iz kolodvora. Trobentaška zbora si v ubranih koračnicah pozdravljata. Posebno lep pa je bil sprejem v Laščah. Nežna deca z zastavicami, napredni občinski odborniki, narodno ženstvo, tamošnji Sokol, vse je navdušeno pozdravljalo Sokola, ves trg je bil v zastavah. — Javno telovadbo pri Gre-bencu je hotelo ovirati vlažno vreme, vendar se je vse izvršilo v najlepšem redu. Proste vaje (I.—III. za 1. 1913) je izvajalo 29 bratov, nastopile so 4 vrste na orodju (bradlja, drog, konj, skok) in vzorna vrsta na bradlji. Sredi telovadbe pa je br. župni starosta v daljšem nagovoru pojasnil zbranemu občinstvu, po večini kmetiskemu (nad 800), kaj hoče Sokolstvo. - Izletniki štejejo polet v Lašče med najlepše. Opravičeno pa ga smemo šteti med najuspešnejše za prebujo ljudstva.
Štepanjski Sokol je priredil v družbi s člani »Sokola I. < in »Sokola- iz Most v nedeljo, 12. t. m. peš-izlet v Vevče. Pri Sokolu je sodeloval tudi župni trobentaški zbor. Ko so dospeli v Vevče, pričakovalo je Sokola mnogo domačega občinstva in tudi izletniki iz Ljubljane in okolice ter tudi godba. Ko so zasedli vse prostore na vrtu g. August Kuhar-j a, je pozdravil Sokola gg. Fortunat K u r n i k , podu radnik južne železnice, želeč društvu krepkega razvoja in mnogo uspeha. Zahvalil se je starosta g. Ivan B r i c e 1 j. Nato se je vrnil Sokol skozi D. M. v Polju, kjer se je ustavil pri g. Ivan Bencinu. — Značilno za izobrazbo in vzgojo klerikalnih hujskačev je, da so županovi otroci v D. M. v Polju kričali za Sokoli in gosti ter jih zmerjali, kar pač kaže, kako daleč je pripeljala politična morala zaslepmjen-ce v klerikalni družbi.
Telovadno društvo »Sokol« v ^>t. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo, dne 19. majnika 1912 svoj prvi letošnji društveni izlet v kroju in sicer iz Št. Vida čez Medvode, Vikr-če, Taeenj, Brod, kjer je kratek odmor. Odhod točno ob polu 2. popoldne. Zbirališče: telovadni prostor pri br. Kratkem. Vsi bratje in prijatelji društva ste najvljudnejše vabljeni na ta izlet.
Narodna   čitalnica  v Kamniku
priredi v četrtek, dne 16. t. m., v veliki dvorani Društvenega doma pri pogrnjenih mizah zabavni večer s prijaznim sodelovanjem Kamniškega salonskega orkestra in I. slovenskega pevskega društva »Lira«.
Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu ima svoj I. redni občni zbor v letnem tečaju 1912 v soboto, dne 18. t. m. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih »Zur \Veinhake«.
Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi so prispevali v mesecu marcu sledeči: 200 K: neimenovan denarni zavod; 150 K: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice; po 100 K: mesto Praga in hranilno in posojilno društvo v Ptuju; po 20 K: Hranilnica in posojilnica v Središču, Ružička Apollo, ravnatelj živnost. banke v Pragi, Posojilnica v Konjicah in županstvo občine Sevnica ob Savi; po 10 K: Fr. Sadnikar, trgovec v Celovcu, in okrajni odbor Veseli n. L. na Češkem; 6 K: Karel Bureš, knezonadškofijski blagajnik v Pragi; po 5 K: dr. J. Kolšek^ odvetnik v Laškem, in inž. Ign. bega v Ljubljani; 4 K: J. Valenta, stavbni svetnik v Pragi; 3 K: Jonami Liess-kounig v Gradcu; 2 K: Fr. Suher, profesor v Ljubljani. Društveni odbor se zahvaljuje iskreno vsem plemenitim darovalcem ter prosi vljudno nadaljnih podpor. Prispevke sprejema gosp. dr. Karel Šebesfa, advokat v Pragi, II., Spalena ul. 9.
Frasveta.
Četrtek, dne 16. t. m. v Domžale. Ljubljanski igralci vprizore tam zabavno burko »Nebesa na zemlji«. V dveh jako komičnih vlogah nastopita izborna in obče znana člana slovenskega gledališča: ga. Avgusta Danilova in g. Anton Verovšek. V poročilu o zadnji predstavi v LJub-
ljani pravi kritika o njiju, da sta fascinirala. — Začetek predstave je ob 4. popoldne. Železniške zveze so za goste iz kamniškega, kakor tudi iz ljubljanskega okraja zelo ugodne. Požrtvovalnost domžalskega Sokola, napram slov. igralcem je velika. Zato 16. t. m. vsi v krasno Sokolsko dvorano v Domžalah!
Književnost.
— Agrarne operacije v Avstriji
s posebnim ožirom na Kranjsko. Napisal ing. Drag. G u s t i n č i č. To je naslov brošuri, ki je izšla kot ponatis iz »Vijesti« in velja 40 v.
— Vijesti Hrvatskog društva in-žinira i arhitekta u Zagrebu i društva inženirja v Ljubljani. Ta odlični strokovni list, ki je opremljen s krasnimi ilustracijami prinaša v zadnji svoji številki poleg več slovenskili notic tudi konec razprave deželnega stavbnega svetnika Ivana S b r i -za j a: Ljubljansko Barje in poplavi v notranjskih kraških dolinah.
Razgled po slovanskem svetu.
IV. jugoslovanska umetniška razstava v Belgradu. Predpriprave za slovenski oddelek na IV. jugoslovanski umetniški razstavi v Belgradu so končane. Dne 11. maja se je odposlalo 121 umotvorov v 46. zabojih; pozdraviti je, da se te razstave udeleži pretežna večina slovenskih umetnikov. V zadnjem času došla pravila osrednjega odbora iz Belgra-da zasigurajo transportne stroške tja in nazaj, pač pa zahteva glavni odbor glasom člena 19 razstavnega pravilnika, da si pridrži v pokritje stroškov 10% od prodanih umotvorov. Obeta se lep gmoten uspeh dovoljene so od javnih oblasti v nakup umotvorov visoke vsote. Dani so tudi ugodni pogoji za nas Slovence na tej razstavi. — Ker pripravljalni stroški za slovenski oddelek že sedaj presegajo proračunjene izdatke in od naših javnih oblasti ni pričakovati zadostnih prispevkov v pokritje nastalih stroškov, vezani smo na samopomoč. Zaeno izreka odbor slavnemu mestnemu magistratu zahvalo za naklonjeni prispevek v znesku 100 K. — V Ljubljani, dne 11. maja 1912. — Za pripravljalni odbor: R. Jakopič 1. r. M. S t e r n e n 1. r. Iv. V a v p o t i č 1. r.
— Jubilej »Društva čeških časnikarjev«. V soboto in nedeljo je slavila v Pragi »Jednota Českvch novinaru« svojo desetletnico.   V soboto zvečer je bil občni zbor, na katerem je bil znova izvoljen za predsednika urednik   Jos.   M i š k o v s k y. Za podpredsednike   sta   bila izvoljen dež. poslanec K. St. Sokol, urednik »Samostatnosti« in V. Cervinka, urednik »Narodnih Listov«, za tajnike pa Fr. Nepilv, urednik »Venkova« in V. Heinz, urednik »Narodnih Listov«. V nedeljo je bila v »Obecnem Domu«   slavnostno   zborovanje in slavnostna mantineja, katerih so se udeležili med drugimi praški župan dr. Groš, rektor češke tehnike Sto-klasa, drž. posl. dr. Kramar in mnogo   drugih   poslancev, predsednik Vseslovanske    časnikarske zveze Jos. Holeček,' člana gosposke zbornice dr. Mattuš in  Otto  in mnogo drugih dostojanstvenikov. Slavnostno zborovanje je otvoril predsednik J. M i š k o v s k y, ki je podal kratek pregled   desetletnega društvenega delovanja ter koncem svojega govora izrazil simpatije   čeških žurnali-stov hrvaškim in srbskim tovarišem v težkem njihovem boju proti madžarskemu nasilstvu. Nato je društvu čestital k desetletnemu   jubileju v imenu kraljevskega stolnega mesta Prage župan dr. Karel Groš. Za županom   je   govoril   član gosposke zbornice dr. Karel Mattuš o razvoju češkega časopisja v zadnjih 50 letih, drž. poslanec dr. Karel Kramar o nalogah in dolžnostih češke žurnalistike, drž. poslanec Š v e h 1 a o potrebi najožjih stihov političnih činiteljev  z  žurtialisti  in drž. posl. Vaclav K 1 o f a č o potrebi žurnali-stovske šole in naučnih izletov v inozemstvo. Nato so se prečitale došle čestitke. Med drugimi so čestitali: Predsednik češkega narodnega sveta   dr. Podlipny,   namestnik knez Thun in razni drugi dostojanstveniki in odličnjaki. Tovarišem v »Jednoti českych novinaru« izrekamo tudi mi • ob jubileju svoje iskrene simpatije.
Izpred sodišča.
Zaročna darila. Najvišji sodni dvor na Dunaju se je pred kratkim pečal z neko zanimivo obravnavo in sicer glede vračanja zaročnih daril, v slučaju, da se zaroka razdere. Neki zaročenec je tožil namreč svojo zaročenko, da naj mu vrne darila, katere ji je podaril povodom zaroke. Tožnik je bil v prvih instancah zavrnjen, in sicer zato, ker baje zaročenka ni dala povoda, da se je zaroka razdrla.  Najvišji sodni dvor pa Je
prejšnje sodbe razveljavil in ugodil tožniku, češ, da je zaročenka dolžna vrniti zaročna darila tudi če se je zaroka brez njene krivde razdrla.
Razne stvari.
* Italijani za svoie zrakoplovstvo. Italijani so dozdaj nabrali za nove vojne zrakoplove 1,629.578 lir.
* Pisatelj  Strindberg umrl. V
Stockholmu je umrl znani pisatelt Avgust Strindberg.
* Nesreča na Donavi. Včeraj popoldne je na Donavi zadel neki čoln s Štirimi mornarji ob neki parnik. Vsi štirje mornarji so padli v vodo; dva sta utonila, dva sta se pa rešila.
* Skopuhova smrt. Iz VViirzburga poročajo: V Heidingsfeldu je umrl privatnik Tamberger vsled oslabelosti in gladu. Iz samega skopuštva ni nič jedel. V žimici so našli zastavnih pis-mov v znesku pol milijona mark.
* Vihar na Ogrskem. Vihar v Balvanyos-Varalja je od 350 hiš 330 popolnoma razrušil. Tudi vse cerkve so se podrle. Dozdaj so izvlekli izpod razvalin štiri mrtve osebe. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Hrane primanjkuje. Skoda je zelo velika.
* Defravdacije v škofovi blagajni. Iz Velikega Varadina poročajo: Skof Feher in kanonik Gabrieli sta dobila anonimna pisma, da manjka v škofovi blagajni mnogo denarja. Ko so blagajno skontrirali, so dognali, da manjka obligacij in gotovine za 120 tisoč kron.
* Grozno maščevanje, iz Turn-Severina poročajo: Zidarski mojster Radolescu, ki je pomagal pri gradnji javne klavnice, se je spri s stavbin-skim moistrom zaradi diference 20.000 irankov. iz maščevanja je Radolescu z dinamitno patrono pognal en del zgradbe v zrak. Dva delavca sta bila ubita.
* Žrtve zrakoplovstva. Iz Londona poročajo: Včeraj je ponesrečil zrakoplovec Ficher s svojim monopla-nom, na katerem je bil kot pasažir Amerikanec Maon. Motor se je užgal. Ficherja so potegnili izpod razbitega aparata; Maon je pa umrl na potu v bolnišnico.
* Krvav dogodek na avstrijsko-ruski meji. V noči od sobote na nedeljo je hotelo iti osem ruskih zidov čez mejo v Avstrijo. Kozaki so oddali proti zidom dvajset strelov, ko so bili ti že na avstrijskih tleh. Enega begunca so ustrelili. Pogrešajo enega otroka. Ostali so srečno ušli v avstrijsko ozemlje. Avstrijska policija je konstatirala, da so kozaki prestopili mejo. Truplo ustreljenega žida leži še na neutralnem ozemlju. Ne bodo ga prej pokopali, dokler ne doženejo, kje ga naj pokopljejo.
* Adjutant bivšega turškega sultana. Iz Bukarešta poročajo: Bivši adjutant Abdula Hamida, Azil - bej, je prišel inkognito v Konstanco. Turško prebivalstvo je kmalu izvedelo o njegovem prihodu in kmalu je zavladalo veliko razburjenje. Azil - be-ju namreč predbacivajo, da je izdal Mladoturke. Zvečer je neki Mlado-turek Giodel Kemal s palico napadel Azil - beja ter mu razbil črepinjo. Napadalca so zaprli.
* Grozne posledice samomora.
Iz Poznanja poročajo: Soproga stavbnega tajnika Kratziusa je izvršila samomor. Odprla je plin. Neki mesarski pomočnik je šel slučajno mimo ter zaduhal plin. Šel je v temno stanovanje ter zažgal vžigalico. Nastala je grozna ekplozija. Stanovanje se je porušilo, hiša je pa začela goreti. Izpod razvalin so izvlekli grozno razmesarjeni trupli tajnikove žene in mesarskega pomočnika.
* Stavka avijatikov. Iz Berclina poročajo: V Johannstalu pri Bero-linu so začeli stavkati aviatiki. Na letališču je bilo vse polno ljudi, ki so čakali, kdaj se vzdigne kak aviatik. Toda niti eden se ni vzdignil.Aviatiki so namreč zahtevali, naj vodstvo letališča nastavi na letališču zdravnika. Tega pa vodstvo ni storilo, vsled česar so aviatiki sklenili,da toliko časa stavkajo, dokler se ne ugodi njihovi želji.
* Kavalirska »White Star Line«.
Nekatere paroplovne družbe so zahtevale, naj jim družba »White Star Line« povrne stroške, ki so jih imele pri reševalni akciji. Družba pa tega noče plačati ter se izgovarja, da sploh ni nič zakrivila. Ker je pač znano in tudi dokazano, da je edino družba zakrivila to nesrečo, je to postopanje družbe neodpustno.
* Pariški apaši. Iz Pariza poročajo: Garnier in Vallet sta v Nogant sur Marne obkoljena. Streljata na ljudi in policija En policijski agent je bil ranjen.
* Jugoafričanl in umetnost. Slavni pianist Paderewski se je te dni vrnil v London s svojega potovanja po Južni Afriki. V »Daily Mail« se pritožuje, da v Južni Afriki nimajo zmisla za umetnost. Enkrat se mu Je celo zgodilo, da je nekdo udaril po klavirju ter zahteval, naj vendar že enkrat preneha s tem ropotom. Tajnik Paderewskega, ki Je slikar, sploh
ni smel slikati. Kakor hrtro je kaj naslikal, mu je kak farman vse z rokavom zbrisal. Paderewski pravi, da pač ne pojde več v Južno Afriko.
, * Cerkev v avtomobilu. Father Bernard Vaughan, eden najznamenitejših pridigarjev na Angleškem, je pred kratkim uvedel takozvano avtomobilsko cerkev. Ker ve, da je v nekaterih angleških provincah le malo katolikov, tedaj meni, da so boljše avtomobilske cerkve, nego ra zidane. Ta avtomobil je nekoliko večji nego navadni avtomobil. V avtomobilu je majhen oltar in pa klečalnik. Če ne rabijo avtomobila za službo božjo, tedaj odstranijo oltar in kle-čalnike in pripravijo postelj za duhovnika, ki se vozi okoli maŠevat.
* Chronophon. Tehnika je napravila zopet važen korak naprej. Pred izbrano družbo londonskih učenjakov je profesor William Stirling predaval in kazal neki nov izum, ki bo nedvomno v najkrajšem času postal popularen po celi Evropi. Pri tem izumu gre za popolno zvezo kinematografa in fonografa. Vsi dosedanji poskusi so imeli le nepopolen uspeh. Tupatam je pač k kinematografičnim slikam pel kak fonograf, vendar pa niso mogli doseči popolnega soglasja. Srečni izumitelj je znani tovarnar za kinemato-grafične filme, Leon Gaumont. Svoj izum je imenoval chronophon. Perspektive, ki jih nudi ta novi izum, so v resnici izvanredne. V bodoče bo kak politični govornik govoril pred zbrano množico, pri tem bo pa lahko — sedel doma za pečjo. Igrala se bo lahko vsaka drama, ne da bi morali iti igralci v gledališče. Igrali bodo pravzaprav eno in isto vlogo samo enkrat. Pozneje bodo lahko gledali sami sebe. Naši potomci bodo lahko čez sto, čez tisoč let gledali in poslušali svoje prednike. In tako bo napravil, chronophon človeka večnega.
* Ponarejevalci denarja. Iz Zagreba poročajo: V Križevcih je policija zasledila več ponarejevalcev denarja, ki so že dalj časa na južnem Ogrskem in v Slavoniji spravljali v promet ponarejeni denar. Policija je izvršila pri več osebah v Križevcih, Koprivnici in Belovarju hišne preiskave in je zasledila v Križevcih pri nekem izdelova-telju orgelj z imenom Erhatics veliko zalogo ponarejenega denarja v vrednosti 30.000 kron. Novci so različnih vrst, večinoma so novci po dvajset vinarjev in sicer ogrski iz 1. 1908 in avstrijski iz 1. 1905. Tudi ponarejene zlatnike po 20 kron so dobili. Erhatics je imel v svoji hiši v prvem nadstropja stroje za izdelovanje novcev. V delavnici pa niso zasledila nič ponarejenega denarja, pač pa v podstrešju v nekem tramu, ki je bil otel. Erhatics je kradel po cerkvah, kjer je popravljal orgije, zlate križe, iz katerih je potem delal zlatnike. Iz pismov, ki so jih dobili pri Erhaticsu, so dognali, da je bil ta v zvezi s fotografom Kolumbarjem v Koprivnici zaradi ponarejevanje bankovcev po dvajset kron. Policija je aretirala Erhaticsa, njegovo ženo, njegove sta-riše in njegovega pomočnika, nadalje omenjenega fotografa in njegovo sestro. Aretirali so pa tudi še več drugih oseb, ki so spravljali v promet ponarejeni denar. V promet so spravili velikanske vsote ponarejenega denarja, ker že več let kroži po ondotni okolici tak denar.
Gospodarstvo.
— Prvi semenj v Banja loki se je obnesel za nas dosti zadovoljivo. Živine ni bilo nič manj ali celo več kakor na semnjih v Kočevju, in se jo je tudi precej prodalo. Le žal, da je bilo tako neugodno in mrzlo vreme, vsled česar so ljudje že ob 11. odšli s sejmišča in se je tako vrnilo mnogo kupcev od Ribnice in drugih krajev, ki so bili na poti v Banjaloko. Priporočamo se za prihodnji semeni, ki bo 23. julija t. 1. Deželna vlada naj bi blagohotno potrebno ukrenila, da se razveljavi lansko leto z Ogrsko sklenjena pogodba, po koji sme samo ži-žina za klajo čez hrvaško mejo. S to odredbo mo občutno odškodovani, osobito je za nas hud udarec, ko smo v prometnem oziru kakor zaplanka-ni, ločeni od vsega sveta.
— Iz Novega mesta na Dolenjskem se nam poroča, da se je na tamošnjih nasaditvah takoimenovane-ga oneida-krompirja, kaj nepovoljna bolezen pojavila.    Dasi je krompir oneidovec, katerega se po Dolenjskem v pretežni meri sadi, že skoraj dva meseca v zemlji, ga še ni skoraj nič na dan, in ni še skoraj nič izkalil. In ako se tak neizkaljen krompir izkoplje, zapazi se na njem čuda majhnih, kakor leščniki velikih krompirčkov, posajeni komad je pa kakor se pravi, steklen (glažov), brez vsakega nadzemeljskega odgnanka. Druge vrste krompirja, kakor ribmčan, rožnik itd. so pa prav lepo izhajale. V dosti krajih nadomestujejo kmetovalci izostali oneidovec, katerega kar izkopujejo ter prašičem pokUdajo s koruzo. Tako je torej letos po Dolenjskem, kjer je vinsko letino mraz skoro vso uničil, še pričakovati tudi malo    krompirja.    Kaj   ne pride vse čez ubogega kmetovalca«
Telefonska In brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 15. maja. Posl. B i a n k i-n i ima danes svoj obstrukcijski govor, ki ga bo nadaljeval tudi Še v petek.
Češke šole na Dunaju. Dunaj, 15. maja. Odločba nižje-avstrijskega namestništva v zadevi Komenskejja šole bo najbrže ostala brez uspeha, ker hoče prepovedati mestni magistrat otvoritev šole, češ, da šolski prostori niso primerni.
Kriza v Srbiji. Belgrad, 15. maja. Finančni minister Protić je podal svojo demisijo.
Albanija.
Rim, 15. maja. »Corriere d' Ita-lia« poroča iz Bara: Prenk Sada paša, višji poveljnik v Albaniji, je podal svojo demisijo kot turški general. Vrniti se hoče v svojo domovino, da se bojuje na čelu svojih rojakov. Vstaši so napadli vojašnice in skladišča orožniških postaj. Baje je padlo 52 orožnikov.
Sofija, 15. maja. Tukajšnji turški poslanik Naby - beg je vprašal bolgarsko vlado, v koliko so resnične vesti, da se približujejo v skupno delovanje notranja organizacija revo-lucijonarjev v Makedoniji in tukajšnji njihovi zastopniki ter albanski vstaši. Bolgarska bo odgovorila na to vprašanje, kakor se čuje, da ona sploh ne ve o teh namenih revoluci-jonarcev in vstašev.
Solun, 15. maja. Uplivnim krogom se je posrečilo po daljšem prigovarjanju, da so se pred Djakovcm zbrani Arnavtje, ki so ogrožali skladišče orožja, razšli. Vendar pa ta razid še ni merodajen za konec nemirov, ker je mogoče, da so se razšli Arnavtje samo začasno. Stanje v Ipeku je nespremenjeno. Merodajni krogi se trudijo, da bi pregovorili /Vrnavte, da se vrnejo v svoje vasi, toda do sedaj je bilo to prigovarjanje brezuspešno. Do bojev z Arnavti do sedaj še ni prišlo.
Solun, 15. maja. Poldrug bataljon pešcev in topničarski oddelek je prišel iz Prištine v Iztok, ter se združil tam z vojaki iz Pečija. Vnel se je hud boj z Albanci, v katerem so Albanci zmagali: turški poveljnik je prosil poveljništvo v Pečiju, da pošlje oja-čenja.
Garnier in Vallet. Pariz, 15. maja. Včeraj ob petih popoldne je dal pariški prefefkt povelje za obleganje Nogens sur Marne, v kateri sta se skrivala Garnier in Vallet. Orožništvo in infanterija je obkolila vilo. Začel se je strahovit boj. Vojaki so streljali na vilo, roparji pa so odgovarjali s puškami. Policijski prefekt je bil skoro ustreljen. Policijski inspektor Fleury in še dva druga policijska respektorja sta bila težko ranjena, dva redarja in en vojak usmrčeni. Proti večeru se je začelo bombardiranje vile. Ob c na devet se je razpočila prva dina-mitna bomba, ki pa ni napravila nobene škode. Nato so razsvetlili prostor pred vilo in vilo samo z bak-ljami in s svetlobnimi metalci. Ob pol enajstih se je razletela v vili druga bomba ter razdejela pol hiše. Streljanje iz hiše ni prenehalo. Ob enajstih sta se razleteli zopet dve bombi ter sta zidovje skoro popolnoma podrli. Roparja pa sta streljala še naprej. Ob pol dvanajstih je prispela iz Pariza požarna bramba z lestvami ter se je ob dveh ponoči posrečilo položiti v vilo bombo, ki je osebovala en kilogram melinita. Ko se je bomba razpočila, je bila vila popolnoma razdejana. Zdaj so začeli vojaki in orožniki ter redarji prodirati proti vili. Našli so Garniera in Valleta še živa. Oba sta streljala, dasiravno težko ranjena, iz revolverja na napadalce. Vojaki so odgovarjali ter je bil Garnier ustreljen. Valleta so smrtnonevarno ranjenega pobrali ter ga odpeljali v bolnišnico. Umrl je med potjo. Ljudstvo je bilo tako razburjeno, da je hotelo celo trupla raztrgati.
Stavka.
Varšava, 15. maja. Osem tisoč delavcev v tukajšnjih tovarnah stavka zaradi dogodkov v zlatih rudnikih ob Leni.
Danski kralj Friderik VIII. umrl. Hamburg, 15. maja. Danski kralj Friderik VIIL, naslednik Christiana IX., je danes po noči v Hamburgu nenadno umrl. Nastopil je vlado leta
1906 ter bil zelo konservativnega mišljenja, kar je bil pokazal tudi že kot prestolonaslednik zlasti leta 1900.
Hamburg, 15. maja. Danski kralj se je vračal iz Nizze ter ga niti poznali niso, ko ga je zadela kap. Zato so ga prepeljali v mrtvašnico ter ga šele ponoči agnoscirali.
Izpremembe na merodajnlb mestih.
Berolin, 15. maja. Razen izpre-memb na poslaniških mestih v Carigradu in Londonu, se bodo izvršile baje še druge izpremembe na mero-dajnih nemških mestih. Gre namreč tudi za naslednika nemškemu državnemu kancelarju Bethmann - Holl-wegu in Kiderlen - Wachterju, sedanjemu zunanjemu državnemu tajniku. Kiderlen - Wachter pride najbrže kot poslanik v Pariz, ker se je izkazal poslanik Schoen v maroški krizi, da ni kos svoji nalogi. Bethmann - Holhveg pa napravi prostor Marschallu, kadar bo ta izpolnil svojo misijo v Londonu.
Boji v Mehiki. New York, 15. maja. Vojni poročevalec pri mehikanskih zveznih četah poroča od 12. t. m., da je prišlo v nedeljo do hudega, 12 urnega boja med 5000 vstaši pod poveljstvom generala Orozca in zveznim vojaštvom kakih 5000 mož pod poveljstvom Huerta. Zvezni vojaki so zmagali. Na obeh straneh je bilo 500 težko ranjenih. Vstaši so izgubili 10 topov in mnogo municije.
Taft in žene. Washington, 15. maja. Predsednik Taft je izdal oklic na žene v Kaliforniji, kjer se vrše jutri volitve volilnih mož in kjer bodo odločali ženski glasovi. Oklic spominja na to, kar jc predsednik storil med svojo funkcijsko dobo. Ta oklic je prvi, ki ga je izdal kak predsednik Zedinjenih držav.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Dardanele. Carigrad, 15. maja. »Tanin« pravi, da so vse mine v Dardanelah odstranjene. Oblasti bodo spustile zaradi varnosti najprej neko staro ladjo skozi morsko ožino ter nato šele proglasile pot skozi Dardanele za prosto.
Rodos.
Milan, 15. maja. »Secolo« poroča o položaju na Rodosu: Turško vojaštvo se je razkropilo na majhne oddelke in je upati, da Turki ne bodo napadli italijanske posadke. Te razkropljene posamezne čete se bodo ena za drugo vdale. Neka italijanska četa se je oddaljila od strelne razdalje topov na vojnih ladjah. To četo so Turki napadli in jo pognali nazaj. Veliko italijanskih vojakov so ujeli in so jih odpeljali na neki utrjen grič.
Carigrad, 15. maja. Iz Smvrne poročajo, da so Italijani zasedli otoka Leros in Kalimnos.
Atene, 15. maja. Uradni list »Akropolis« poživlja vse Grke, da se obrnejo na laško polsaništvo s prošnjo, da naj Italija preneha z zasede-njem otokov, ali pa mora Italija pri eventualnemu sklepanju miru zahtevati, da postavi Turčija na one otoke stalne garnizije, ker bi sicer grški prebivalci otokov morali preveč pretrpeti od domačinov.
Vojni stroški.
Milan, 15. maja. »Secolo poroča, da stane Italijo vojna do sedaj že 176 milijonov lir.
Razpoloženje v Italiji. Livorno, 15. maja. Poklicani vojaki iz letnika 1889., ki so določeni za ekspedicijo v Libijo, so sklenili, da bodo proti temu javno protestirali. Častniki so obiskali vojake v vojašnicah in so jim predočili zle posledice takega nastopa. Prostor, kjer so se ti vojaki zbrali, so obkolili Cara-binieri.
Vojna in laški porotniki.
Pisa, 15. maja. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je vršila obravnava proti uredniku socijalno-de-mokratičnega lista »La Fiamma« Aleksandru Bacciju, ker je spisal in priobčil v svojem listu razpravo o kulturnih delih Italije, v kateri razpravi je zelo napadal vojno in armado. Značilno za javno razpoloženje med italijanskimi poslanci je, da so obtoženca oprostili.
Današnji list obsega 12 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za   Ciril - Metodovo družbo:
Rodbina Al. Durjava iz Matenje vasi pri Prestraneku, 10 K, mesto venca na grob pokojne ge. Karoline Werli v Cerknici in gosp. dr. Jos. C. Oblak, odvetnik o Ljubljani, 5 K iz kazenske poravnave Bizjak ca. Baloh v Radovljici. Skupaj 15 K.
Za »Domovino«: Gosp. dr. Jos. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani, 10 K, ker se ni mogel udeležiti dobrodelne prireditve; gosp. Ivan Bonač, tovarnar v Ljubljani, 10 K, ker se ni mogel udeležiti * dobrodelne prireditve in gosp. prof. Rajko Perušek iz Ljubljane, 4 K, kot vstopnino na prireditev. Skupaj 24 K.
Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 10. maja: Jakob Gostinčar, delavec, 45 let, Radeckega cesta 11. — Ivan Benedik, rejenec, 3 mesece, Opekarska cesta 6.
Dne 11. maja: Ana Pogačnik, soproga gostilničarja in posestnika, 35 let, Miklošičeva cesta 4. — Marija Klemens, blagajničarka, 42 let, Radeckega cesta 11.
Dne 13. maja: Marija Sonc, mestna uboga, 73 let, Karlovška cesta 7.
Za prebivalce mest, uradnike itd.
Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz prašek," ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati BIoH-of preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 22
Z maternim mlekom prehranjeni otroci trpe zelo redko na oškodovanju ali motenju prebavilnih organov.
Kako je pa z obžalovanja vrednimi otroci, ki pijejo iz steklenice? Će se ti ne hranijo s »Kufeke«, trpe vedno na motenju prebavljanja. »Kufeke« je najboljše sredstvo proti bljuvanju, driski, Črevesnemu katarju i. dr.
25
o ram
J. Ciuha
Stari trg št. 1
Pod Trančo.
Žitna cene v Budimpešti.
Dne 15. maja 1912. Termin.
Pšenica za maj 1912 . . Pšenica za oktober 1912. Rž za oktober 1912 . . Koruza za maj 1912 . . Koruza za julij 1912 . .
za 50 kg 1184 za 50 kg 1135 za 50 kg 9 60 za 60 kg 9-27 za 50 kg 9-22
tfefeorologično poročilo
Višina nad morjem 300-2
Srednji zračni tlak 30*76 mm
maja 1	Cas opazovanja	| Stanje barometra v mm	Tempera- 1 tura v C"	Vetrovi	Nebo
14. »	2. pop. 9. zv.	7355 734-6	264 197	sr. jzah. «*	pol oblač. jasno
15.	7. zj.	7337	18*9	si. jzah.	w
Srednja včerajšnja temperatura 20*5*, jiorm. 13-9° Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Nov, velik
180 cm visok, s stojalom s 50 ploščami 25 cm in 30 cm premera se zaradi - . - od potovanja =====
proda za 150 kron.
Vprašanja pod „fTUlOlOIl" na
uprav. »Slov. Naroda«. 1821
Preklic.
1826
rsSslssml preklicem vse tal i ive be-katere Mm Insttl pri občnem 18. aprila L L, ter obialn.ei
ipotm a». aipnia 1.1., \mr oozainiem ree, kar alsem kotel ttem nikogar talili, In se sakralfnfeai mL aačelstva, da ml fe
•llBce-Vić, dne 15. maja 1912.
Fran Piraat, sodavičar. Proda se dobro idoča in lepo urejena
brl vnica«
nasproti kolodvora v zelo prometnem trgu na Gorenjskem. Mesečni dohodki 240—280 K, po leti do 360 K. Proda se zaradi prevzetja druge brivnice. — Naslov pove upravništvo »Si. Naroda«.
Uradnik
s srednješolsko naobrazbo, vešč slovenskega, nemškega, ter deloma ital. in hrvaškega jezika, kakor tudi knjigovodstva in korespondence, z večletno prakso. 1814
želi plemeniti službo, :s
(ako možno pri lesni trgovini) - Prijazne dopise na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Gostilna
v Narodnem domu v Celju
se takof odda 180
po dosedanjih pogojih ali pa tudi v najem. Pismene ponudbe na Posojilnico .'. v Celju do £5. majnika L 1. .".
]<arodna kavarna.
Novo došla, priljubljena elitna dunajska
damska kapela
koncertuje vsak večer.
Začetek ob 9. nri. Vstap prost.
Slavnemu občinstvu in rodoljubom iz dežele se priporoča za obilen obisk
1811 Pran Krapeš.
restavracije
„Narodni dom" v Ljubljani toči se pivo
vrček po 22 vin.
Vina 11. od 88 v. nodajc.
Zajtrki (mali golaž) 20 v. Kosila od 60 v. nadalje. Večerje od 40 v.
—   nadalje.     .■ ■
Velik prostor za balinanje in zaprlo kegljišče.
Ob neugodnem vremenu je na razpolago velika arena in so cene enake kakor na vrtu. —
K obilnemu posetu vljudno vabi
Marija Braillova
1842 restavraterka.
i
Ženi t na ponudba
Štiridesetimi vdovec brez otrok trgovec v večjem trgu ob meji Kranjski z nad stotisoč kron gotovine in posestva brez dolga se seli seznaniti z 26 do 36 let staro inteligentno, zdravo gospodično iz dobre hiše, poštenih staršev, krotke in mirne narave brez vsakih strasti. Zahteva se pridnost, varčnost, zmožnost v kuhinji, veselje do trgovine ali vsaj trgovini primemo izobrazbo. Sprejme se primerna dota, vec pa ozira na dobre lastnosti. Tajnost zajamčena. "Resne ponudbe s sliko in natančnim opisom pod »srečna bodočnost se želiu na upravti. „Slov. Naroda.* ;;:
I    1819 I
i
ki razume tudi acumulacijo
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« 1826
Privabili sicer mi mnogo ste
Prav dobrih kupcev vinskih,
Ki k meni prišli bodo še
Po žlahtnih vin Bizeljskih:
Pa predno spraznjena bo klet,
Je treba novih še deset 1800
Prav težkih k meni priti,
Da pridnih fantov in deklet
Jim moč' bo vsak dan okrepiti.
Ima tudi na prodal precei iabolćnlka starega, finega za družino. Priporoča se
3van Jrtalus na gizeljskem.
Proda se staroznana
gostilna
V Novem mestu v bližini novozgrajene železnice, 3 sobe, lepa prostorna klet, vrt z krasnim razgledom in zaprtim kegljiščem. — Natančno se izve pod  naslovom   „Ugodna prilika"
poste restante Rudolf OVO. 1817
Proda se, Iz le 5 let stara In še 13 let davka prosta
s sadnim in zelenadnim vrtom, v zelo mirnem kraju, blizu nove obrtne šole v Ljubljani, zlasti pripravnv za onega,
ki ljubi mir. Vila je enonadstropna
in ima dva stanovanja po tri sobe in pritikline, z ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Mirni dom«. 1822
c/f. Oerne, Ljubljana
— Cegnarjeva ul. 8, —
iveta si v ol »a
i
po vsaki fotografiji v umetniški dovršenosti.
V velikosti doprsno 30x40 cm za 24*— K
30 x 50 ,   . 30— , i      i -      50 x 60 ,    w  45'— , itd
(Drugi način kakor celo ali do kok-r.^ r malo dražje).
Način slikanja je naznanjen za Patent.
Restavriram tudi stare slike v skrbno umetniški tehniki.
(Dosedaj fotografi v navadni izdelbi niso mogli ceneje delati).
Za popolno sličnost po fotografiji se garantira za vsako sliko.
Vsak
30—40 K na dan!
Vsakemu pride prav naj si bo delavec, trgovec ali uradnik, kot glavni ali stranski zaslužek. Strokovnih znanosti ni treba. Vsak si lahko pri sedanji draginji zagotovi vir dohodkov in imenitno bodočnost. Pojasnilo pošlje proti odškodnini za oglas, poštnino in uzorce, skupaj za 2 kroni naprej ali po poštnem povzetju
B. V. Mareh, Postojna 255,
Kolodvorska cesta.
Ni zavarovalnica nego nekaj popolnoma novega. Delo nad vse mero lahko in prijetno. V slučaju neuspeha denar nazaj. 18~
Gospodinja.
Za  vodltev  poletne gostiln«
se od srede pila naprej za okoli 3 mesece
išče čvrsta ženska.
ki mora biti posebno snažna in znati navadno kuhati. Nemščina pogoj. Event. bi prišla v poštev mlajša zakonska. Mesečnega zaslužka primeroma 100 kron.
Ponudbe pod »gospodinja" na uprav-»Slovenskega Naroda«. 1809
MM
Jutri na prazniki 16. maja
■ i predstavi l *^ w*i
Ljubljana * IiattermannoV drevored x Ljubljana
Nastop vseh umetnikov«
£* mnogobrojni poset se priporočata brat« 8TUTZBART
8
2
50
4
1759