V SREDNJEROČNEM OBDOBJU IMA PREDNOST TELEFONIJA stran 20 NASLOV Leto XXXIII St. 8 Murska Sobota, 30. januarja 1981 CENA 4 DIN VESTNIK KONEC OMEJITEV? stran 2 PROMETNA AKCIJA V MURSKI SOBOTI Kar 10 936 mandatnih kazni, 10 986 opozorjenih udeležencev v prometu in 8380 primerov, ki so bili sodnikom za prekrške predlagani v nadaljnji postopek — takšna je bilanca s pomurskih cest in zapiskov delavcev prometne milice v lanskem letu. Zato so se skupaj s člani društva šoferjev in avtomehanikov ter AMD v Murski Soboti odločili za akcijo, s katero so želeli ugotoviti sedanje stanje na tem področju. Enotna in pomembna ugotovitev je, da varnostna kultura vseh prometnih udeležencev še zdaleč ni takšna, kot bi morala biti. Dokaz: kar 871 različnih prekrškov. Delavci milice in sodelujoči v akciji so v borih dveh urah na soboških cestah, pločnikihln ulicah samo beležili, ne pa tudi kaznovali, (j. kurbus) Foto: Albert Abraham POL MILIJONA DEŽNIKOV D0 1985 Delovna organizacija IN DIP Lendava se je po nekajletnih težavah spet uvrstila med tiste v lendavski občini, ki dobro poslujejo, in ki so dokaj aktivne tudi na področju družbenopolitičnega delovanja. V tem sorazmerno mladem delovnem kolektivu, glede na starost zaposlenih, uspešno deluje mladinska organizacija, sicer pa je delovna organizacija ena najstarejših v Pomurju. Dobre rezultate so dosegli tudi v pripravah na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito zlasti v akciji Nič nas ne sme presenetiti, na katero se marljivo pripravljajo tudi sedaj. Pa poglejmo, kakšne razvojne programe so sprejeli in kako se bo delovna organizacija v tem srednjeročnem obdobju razvijala. Z boljšimi organizacijskimi prijemi, uveljavljanjem novih tehnoloških postopkov in ob 3-odstptni letni stopnji rasti produktivnosti bodo v tem srednjeročnem obdobju poveče i proizvodnjo dežnikov od 340 tisoč komadov na okoli pol milijona izdelkov leta, 1985 s čimer bodo spet na vrhu liste proizvajalcev dežnikov v Jugoslaviji kot so to dolga leta bili. Močno bodo povečali tudi proizvodnjo vetrovk, že letos bodo uvedli novo izmeno, število zaposlenih pa se bo povečalo od sedanjih 238 na 238 v letu 1985. V teh petih letih sedanjega srednjeročnega obdobja bodo zamenjali vso obstoječo strojno opremo, v kar bodo vložili 10 milijonov dinarjev. Za lendavsko občino pa je posebej pomembno to, da bodo zaposlili predvsem žensko delovno silo, ki sicer nima velikih možnosti za zaposlitev. Zastavljene cilje pa bodo uresničili le s krepitvijo samoupravnih odnosov znotraj delovne organizacije ter z uresničevanjem dogovorjenih ukrepov varčevanja. Jani D. NEPRIMEREN ODNOS DO ZEMLJE Republiška konferenca SZDL, ki je aprila lani kritično obravnavala uresničevanje kmetijske zemljiške politike,'je takrat sprejela vrsto sklepov, ki naj bodo spodbuda vsem subjektivnim silam pri uresničevanju temeljev zemljiške politike. Ti pa so: čuvanje najboljše kmetijske zemlje pred pozidvao in smotrno gospodarjenje s celotnim pros-torom; obdelovanje oziroma sprejemanje ukrepov, ki zagotavljajo obdelovanje vseh zemljišč; zboljšanje zemljišč in pogojev za racionalnejšo obdelovanje zemlje — z združevanjem. Res je sicer, da nek sklep ne more v hipu spremeniti ’usmeritve, posebno pa to velja za kmetijsko zemljiško politiko, vendar kratka analizastališčrepubliškekonferencekaže, da — kar zadeva odnos nekaterih občin do zemlje — se stanje kaj prida ne spreminja, četudi je od tlej preteklo skorajda leto dni: gradbeništvo še vedno »požira« najboljšo zemljo, kajti v nekaterih občinah (npr. novomeški) so ugotovili, da se na dobri zemljiše vedno bolj»izplača« graditi, čeravno je treba plačati višjo odškodnino, kot pa za manj kvalitetno. Ponekod so kmetijske zemljiške skupnosti premalo odločne in prerade izdajajo razna soglasja, pogosto se spreminjajo bonitetni razredi zemljišč, odpirajo gramoznice na rodovitnih poljih, ne izkoriščajo pa rečnih in potočnih strug. Preveč prostora bi. porabili, če bi hoteli zapisati vse nepravilnosti, kar zadeva odnos do zemlje. Tudi v Pomurju stanje ni kaj prida boljše, saj preradi odstopamo zemljo raznim investitorjem, samo, da zgrade kak industrijski obrat. Poleg tega je pri nas cena za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč po kvadratnem metru (v primerjavi z drugimi regijami) najnižja. Za ohranitev obdelovalnih površin smo vsi odgovorni, zlasti pa vse občine. Pa ne le za očuvanje zemlje^ampak tudi za dovolj hrane. Tega se moramo bolj zavedati. S. Sobočan stran 3 AKTUALNO DOMA... PREMALO O POSLEDICAH Zvezni izvršni svet je povečal prometni davek za celo vrsto izdelkov. V zvezni proračun bodo zvišani prometni davki nakapljali 35,5 milijarde dinarjev. To pa je le polovica denarja, kajti polovico ga bodo dobile republike in pokrajini, od te polovice pa ga bodo morale del odvesti spet v zvezni proračun. Računajo, da bo Slovenija dobila od zvišanih prometnih davkov 5,33 milijarde dinarjev. Do zvišanja prometnega davka je prišlo predvsem zaradi povečanih dajatev iz zveznega proračuna za JLA in invalidsko-borčevsko varstvo. Is- Besede o Afganistanu Razmere so ugodne za posredovanje Združenih narodov, ki bi pripeljalo do miroljubne rešitve afganistanske krize, je izjavil na delovni seji islamske konference v Taefu v Saudski Arabiji pakistanski predsednik Zia ul Hak, dosedanji predsednik te konference. Pakistanski predsednik je v svojem govoru omenil, da se kažejo znamenja ublažitve v odnosih med. Sovjetsko zvezo in režimom v Kabulu. Poudaril je, da bo islamska konferenca v celoti podprla Waldheimova prizadevanja po miroljubni rešitvi. Pakistanski predsednik je govoril tudi o položaju na Bližnjem vzhodu in poudaril, da mora nova ameriška administracija pritisniti na Izrael, da bo končal agresijo. Na konferenci je sodelovalo osem vladarjev islamskih držav, 20 predsednikov in 10 visokih predstavnikov, ki so predstavljali 37 islamskih držav v PLO. Prisotni so bili tudi predstavniki Irana, Afganistana, Libije in Egipta. KONEC OMEJITEV Zakon o omejevanju uporabe motornih vozil v cestnem prometu ter omejitvah hitrosti so sprejeli delegati zveznega zbora skupščine Jugoslavije po hitrem postopku 25. aprila 1979. Čeprav so ga sprejeli kot začasnega, velja še sedaj, uradno pa njegove veljavnosti niso nikoli podaljšali. Problematika varčevanja z energijo, a ne samo z nafto in njenimi derivati, bo tudi pri nas vse bolj aktualna. Tako so menili na nedavni seji odbora za notranjo politiko zveznega zbora skupščine Jugoslavije. Odbor je sklenil, da bo zveznemu zboru skupščine na naslednji seji 3. februarja predlagal sprejem zakona po hitrem postopku, s katerim bi odpravili dosedanji zakon o omejitvah uporabe motornih vozil. Francoski zasuk v levo V Franciji bodo aprila volitve. Dosedanji predsednik Giscard se še ni odločil za kandidaturo, socialisti pa so pred dnevi na izrednem kongresu postavili za svojega kandidata vodjo partije Francoisa Mitterranda. To bo že tretjič, da se bo Mitterrand potegoval za mesto predsednika republike. Da bi to dosegel, mu je leta 1974 manjkalo le dobrih 200 tisoč glasov. Poznavalci razmer sodijo, da je zmaga socialistov na volitvah zelo verjetna. Komunisti, ki so socialiste do nedavna še močno napadali so svojo kri- tiko umirili, kar lahko kaže tudi na to, da so se ob morebitni zmagi socialistov pripravljeni z njimi pogajati o sodelovanju v vladi. Socialistom je voda na mlin dejstvo, da brede Francija v vedno višjo inflacijo (za lani so izračunali 13,6 odstotka, to pa je stopnja, kije Francozi niso vajeni). Drugi problem je naraščajoča brezposelnost. Sedanjemu predsedniku Gis-cardu še niso odpustili znane afere z diamanti, poleg tega pa so Francozi navajeni, da za vse slabo krivijo predsednika republike. Soglasje s pripombami logospremljanju izvajanja plačilno—devizne bilance in plačilno—deviznih pozicij republik in pokrajin, kidaje na lem področjuveč pristojnosti in odgovornosti republikam in njihovim interesnim skupnostim za ekonomske odnose s tujino. jemlje pa nekaj pri-, stojnosti narodni banki. V zadnjem trenutku pa je dobila Slovenija tudi za 60 milijonov dolarjev več uvoznih pravic. V izjavi delegacije Slo-. venije tudi piše, daje težko razumeti.- zakaj doslej še nismo sprejeli nove metodologije in kriterijev in na njihovi osnovi sestavili letošnjo plačilno in devizno bilanco, saj so republike in pokrajini to terjale že od začetka lanskega leta. Več pozornosti bi morali nameniti vse močnejšemu prepričanju, da predlogi ZIS o plačilni in devizni bialnci. ki niso dosledno zasnovani na zakonu o Mehiča ni v ZDA Ameriška federacija dela in kongres industrijskih organizacij sta opozorila predsednika Reagana, da bo prišel v hud spor z nekaj deset milijoni ameriških delavcev, če bo legaliziral -bivanje mehiških ,,braserov”, ker bi to ogrozilo položaj domačih delavcev, saj je v ZDA Okrog 12 milijonov brezposelnih. Generalni sekretar konfederacije mehiških delavcev je odgovoril v ostrem tonu, da mehiški delavci Američanom ne jemljejo kruha, ker opravljajo težka kmečka dela, ki jih delavci ZDA nočejo sprejeti. Zahteval je, da ameriška vlada zagotovi mehiškim delavcem legitimen položaj in da se neha surOvo izkoriščanje ,,braserov”. deviznem poslovanju, ne | rešujejo problemov, pač pa jih celo kopičijo, da ne iz- boljšujejo samoupravnih B odnosov v ekonomskih B odnosih s tujino, pač pa jih celo kopičijo. Slovenska delegacija je B prepričana, da bo rešitev teh vprašanj postavila vse republike in obe pokrajini H v nov. realen položaj, v katerem bo mogoče uspe- B šneje razvijali samoupravne odnose med tozdi.1 in ozdi znotraj republik in B pokrajin, razen lega pa bo B to pripomoglo k lažjemu dogovarjanju med repu- Nikami in pokrajinama? Zalo Slovenija pričakuje. B da bo ZIS predlagal vtem smislu nove predloge za S dopolnitev letošnje plačilne in devizne bilance Ju- B goslavije. ki bodo prispevali k realnejšim plačino- —deviznim pozicijam re- B publik in pokrajin in k - B nastanku in delovanju de- _ viznega trga. Slovenija je že tretje leto v položaju, da daje soglasje -k obema, bilancama (plačilni in devizni), čepravje v zelo slabem položaju, saj so njene uvozne pravice nesorazmerno majhne v primerjavi z izvoznimi dolžnostmi. Soglasje k takima bilancama pa je dala Slovenija iz naslednjih razlogov: zato, ker meni, da je treba ta vprašanja reševati v zboru republik in pokrajin z dogovarjanjem in sporazumevanjem. zato, ker je prepričana. da se z začasnimi ukrepi problemov ne Ureja. pač pa reševanje le odlaga; zato, ker pričakuje, da bo ZIS po ctogovoru 1'5. marca predložil nove ukrepe za letošnjo plačilno in devizno bilanco in da bosta potem -obe bilanci bolj sprejemljivi. Razen tegaje k soglasju Slovenije k obema bilancama prispevalo tudi dejstvo, daje bil sprejet slovenski pred- točasno je iz primarne emisije denarja namenjeno za zvezni proračun kar za polovico manj kot lani. Kakšno verižno podražitev bo povzročilo povečanje prometnega davka, še ni mogoče reči. Dejstvo pa je, da bodo podražitve vplivale na življenjsko raven in jo bodo vsekakor znižale. Že nekaj mesecev pa trdimo, da se življenjska raven v letu 1981 v primerjavi s prejšnjim letom ne sme znižati. Komu in kako bo to uspelo pa zaenkrat še ni nikomur znano. Kot pri mnogih prejšnjih podražitvah smo se tudi ob zadnji, pri bencinu, poslužili nekaterih primerjav. Tako lahko v dnevnem časopisju beremo, da se bomo z novo maloprodajno ceno bencina približali strukturi cen bencina v drugih državah (Avstriji, Švedski itd.), ki dajejo približno polovico maloprodajne cene bencina za državni proračun in za ceste. Pri teh priljubljenih primerjavah pa ni nikjer tudi primerjave, da je v citiranih evropskih državah bencin najprej cenejši, poleg tega pa je višja tudi kupna moč porabnika bencina. Ali ne bi bilo prav, da bi imeli takšen zvezni proračun, kakršnega zmoremo. Podražitve, ki bodo sledile povečanemu prometnemu davku bodo v prvi vrsti pritisnile na povečevanje osebnih dohodkov, to pa pomeni, da bomo v tej inflacijski spirali samo za navoj višje, brez pravega uspeha. Slovenijo je obiskala delegacija Slovenske skupnosti stranke Slovencev v Furlaniji — Julijski krajini. V Ljubljani je delegacija imela vrsto pogovorov — na sliki: pogovor o vprašanjih globalne zaščite Slovencev v Italiji, pri predsedniku republiške konference SZDL Mitji Ribičiču. Delo je najpomembnejše Odbor za sklic in pripravo tretjega kongresa samoupra- ; vljulcev Jugoslavijeje te dni ugotovil, daso bile organizacijske in tehnične priprave končane že.konec lanskega leta, vendar pa je še vedno zaposlen aktiviranjem delavstva na priprave za kongres. Priprave na kongres potekajo od federacije do občin, niso pa še zajele vseh delovnih ljudi, kajti vprašanj o samoupravljanju v praksi je še toliko, da se je treba odločiti, s katerimi spoznanji o samoupravljani! se bomojotili naglejšega uresničevanja ustavno že uzakonjenih načel samoupravljanja. Med takšnimi vprašanji, ki še vedno zahtevajo odgovor, kako je treba samoupravno ravnati, da se nam težave ne bi vedno znova vtihotapljale v vsakdanje delo, je zlasti vpašanje gospodarjenja z izgubami. Vemo namreč, da v organizacijah, kjer proizvajajo izgube, delavci še zdaleč niso v položaju samoupravljalcev. čeprav imajo vse samoupravne organe, ki delujejo tako kot vsi drugi. Delavec, ki ustvarja izgubo, na delovnem mestu pa je nagrajen za dobre rezultate proizvodnega ali drugačnega dela, pač dobro ve. da je plačan za delo, ne pa za gospodarjenje. Takšno delo, ki ne daje rezultatov gospodarjenja v dohodkih, pa se zdi kot izgubljanje velike energije v napornem teku na tekočem traku, ki samo vzbuja vtis gibanja, napredovanja, resnica paje. daje tak tekač vedno na istem mestu, ali pa celo zaostaja, če je trak hitrejši od njega. Pomeni, da združeno delo še vedno ni izgrajeno in daje naša sedanjost z dobršnim delom prihodnosti napotena izgrajevanju združenega delaje dejal Milutin Baltic, ki se je v sindikatih dolga leta ubadal z vprašanji izgrajevanja dohodkovnih odnosov. Pravilneje pa bi bilo reči, da se združeno delo še vedno ni dovolj razraslo, a to pomeni, da družbeno-eko-nomski odnosi še vedno ne rastejo iz dela, temveč se otepamo z odnosi, ki so dediščina kapitala. PISMO IZ BEOGRADA Telegrami Za takšno ugotovitev ni potrebno, da si zelo pameten, saj imamo s tem že veliko izkušenj. Kakorkoli se zaganjamo v uresničevanje načel dela, nam to kar naprej uhaja iz rok. ker se nam vsiljujejo sredstva kot osnovni motiv gospodarjenja oziroma kot osnova nadaljnjega razvoja. Zelo zgovorno je pri tem zlasti dejstvo, da pri združevanju dela in sredstev kar naprej govorimo o združevanju sredstev, združevanje sredstev pa rtam ne gre in ne gre od rok. Zakaj je tako? Preprosto zaradi tega, ker smo navajeni na zastopanje svojih koristi proti koristim vseh drugih. Se pravi, da smo navajen i na konfrontacijo, združevanje dela in sredstev pa potrebuje frontacijo. Zanimanje samo, zase pa razdira mrežo delegatskega sistema, ki smo jo spredli v časih tozdi-ranja in ustvarjanja novega političnega sistema, saj je način trgovanja s sredstvi tak. da so za gospodarjenje še vedno pooblaščeni preozki krogi vodilnih ljudi, ki so naučeni na posredovanje v gospodarjenju, na administriranje in drugo, kar smo podedovali. Dohodek pa je. kakor nam je že doigo znano, mogoče pridobivati na najrazličnejše načine tudi brez dela, prevečkrat pa tudi brez rizika. saj so nam znani najrazličnejši načini pokrivanja izgub, se pravi zadrževanja pri življenju listih organizacij, ki ne sodelujejo več v ustvarjanju novih vrednosti, temveč nove vrednosti zmanjšujejo z življenjem na račun drugih. Kakorkoli se vrtimo okrog najbolj pomembnih vprašanj samoupravljanja, kolje gospodarjenje z izgubami, zapiranje tržišča in omejevanje delegatskega sistema na tfansmisijsko delovanje delegatov navzdol in podobno, vedno znova se srečujemo s prakso ravnanj, ki ne ustrezajo osnovam druž-beno-ekonomskih odnosov dela. Zatorej se bomo morali do kongresa in na samem kongresu vrteti v glavnem čim bolj samo okrog dela, kajti deloje sonce samoupravljanja, naj se nam zdi še tako paradoksno prizadevanje, da ustvarimo pogoje ži-\ Ijenja. v katerih ne bo treba delati toliko, kolikor smo delali nekoč in kolikor delamo zdaj. T retji kongres samoupravljalcev bo namreč toliko pomemben. kolikor pomembnejši bo njegov vpliv na ustvarjanje odnosov, kine bodo temeljili na sredstvih in drugih dejavnikih gospodarjenja. pač pa na samem delu. Zaradi dreves se ne smemo izgubiti v gozdu. V. Širec TOKIO — V kratkem se bosta sestala japonski premier Suzuki in ameriški predsednik Reagan. Vest izhaja iz japonskih uradnih virov. VARŠAVA — Poljsko je pred dnevi spet zajel val stavk. Stavkajoči so zahtevali proste sobote. RIM — V televizijskem intervjuju ob 60-le-tnici italijanske komunistične partije je njen vodja Berlinguer tako pojasnil bistvo politike partije: »Želimo se razlikovati od-socialdmemokracije, katero kritiziramo, saj ni znala napredovati na poti, ki vodi do premostitve kapitalistične družbe. Hkrati se želimo razlikovati od socialističnih izkušenj, ki so si jih doslej pridobile vzhodnoevropske države, bojujemo se za socializem, ki temelji na spoštovanju in razširitvi vseh vrst svoboščin.« DUNAJ — Avstrijski kancler bo v kratkem obiskal več bližnjevzhodnih in afriških dežel. MOSKVA - Spor okrog prostih sobot na Poljskem je sprožil doslej najhujši napad sovjetskega tiska na sindikate »Solidarnost«. Poljske razmere ostro kritizira tudi češkoslovaški tisk. BONN — Zahodno-nemški zunanji minister Genscher bo v kratkem obiskal Poljsko. TRIPOLI - Vodja libijske revolucije Gadafije zanikal govorice, d^ Libija in Pakistan sodelujeta pri izdelavi atomske bombe. PANAMA — Panamska vlada je predlagala ZDA, da naj bi zgradili nov prekop namesto sedanjega, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean čez panamsko ozemlje. ZDA se s predlogom strinjajo, pri gradnji pa naj bi sodelovala tudi Japonska. TEHERAN — Po trimesečnem molku v zadevi z ameriškimi talci je predsednik islamske iranske republike Bani Sadr prvič javno obtožil vlado, da ni ravnala v skladu s pogoji, ki jih je postavil ajatola Homeini. HAMBURG - Po izračunih ekonomskega raziskovalnega insituta je pričakovati, da se bodo letos industrijske surovine podražile za 10 do 12 odstotkov. Telegrami ...IN PO SVETU STRAN 2 VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE Začrtali pota javne LENDAVA Kritično o delu ZK ležišče prve letošnje skupščinske razprave na osnutkih statuta in poslovnika občine in ustavnih dopolnilih — Sprejeli kar pet odlokov — Ne ravno posrečeno usklajevanje Brez posebne razprave so delegati vseh treh zborov gornjeradgonske občinske skupščine sprejeli osnutka statuta in poslovnika občine, njune dopolnitve — predlagala jih je občinska statutarno-pravna komisija — in prav tako predložene ustavne amandmaje. S tem so obenem odprli javne razprave o teh izjemno važnih dokumentih, katerih nosilca bosta v krajevnih skupnostih socialistična zveza, v organizacijah združenega dela pa sindikat. Razprave o statutu in poslovniku bodo potekale predvidoma do konca junija, sprejeli pa ju bodo najbrž na prvi jesenski skupščini, torej po sprejemu republiških in zveznih ustavnih dopolnil. O praktičnih izkušnjah samoupravljanja V bistvu ne gre za nekakšne nove naloge, ampak za aktivnosti, ki so že zajete v progra- POBUDA NA POBUDO । O varstvu okolja OČi v Niso minili še trije meseci, odkar je komisija za B prostorsko planiranje in varstvo okolja pri medobčinski B I gospodarski zbornici za Pomurje naslovila na predstav vnike šolstva in sredstev javnega obveščanja dopis, v I katerem pravi, da namerava skupaj s socialistično zvezo iz B Murske Sobote izdelati »program permanentne akcije ® I obveščanja in vzgoje pomurskega prebivalstva glede varstva okolja«. pre za hvalevredno pobudo, toda vse kaže, da je nekje B »obtičala« in bi jo zato radi obelodanili. Doslej namreč o Injej še ni ne duha in ne sluha. Res škoda, kajti v drugih slovenskih občinah — vsaj nekaterih — ne le, da so veliko B več storili na področju samega varstva okolja, temveč so B prav tako ali še bolje poskrbeli za javno povedano in zapisano besedo. B Dajmo torej še mi pobudo na pobudo! Zakaj se I denimo ne bi dobili predstavniki iz medobčinske gospo- B darske zbornice, socialistične zveze, šolstva, sredstev ja- B vnega obveščanja in morda še kdo »iz oči v oči«? Morda bi B m tako lažje šlo pri oblikovanju programa. Saj vendar imamo — B toliko odprtih problemov na tem področju. b. Žunec I Komentiramo Gasilska šola da, toda kje? Delavska univerza Lendava je že v lanskem letu dala pobudo za ustanovitev dislociranega oddelka poklicne gasilske šole, potem ko je raziskala potrebe po poklicnih gasilcih v občini in regiji. Na zaprošeno dovoljenje sta tako republiški sekretariat za notranje zadeve, kot republiški sekretariat za požarno varnost dala soglasje, delavska univerza pa je pristopila k razpisu vpisa, tu pa se je dobra pobuda zataknila. Zakaj? Dislocirani oddelek bi lahko ustanovili, če bi bilo na voljo 25 kandidatov, ker pa sta soboška in radgonska občina stali ob strani, lendavska in ljutomerska občina nista mogli zagotoviti dovolj kandidatov, s tem pa je celotni projekt padel v vodo. Na medobčinski gasilski zvezi Pomurja so se menda za to šolo vsi odločili, delavska.univerza pa je poskrbela tudi za izvajalce programa, kljub temu pa do realizacije ni prišlo. Pohvaliti bi veljalo ljutomersko občino, ki je menda že lani zagotovila 11 kandidatov, nekaj jih je dala lendavska občinai medtem ko iz radgonske in soboške občine iz nerazumljivih vzrokov ni bilo nobenega kandidata. Mar nekoga bode v oči, pravijo na delavski univerzi Lendava, da bi bila šola v Lendavi? Njihove napore je podprl tudi izvršni svet skupščine občine in vse kaže, da bo dislocirani oddelek začel delovati že v letošnjem letu, pa čeprav ga bodo obiskovali le kandidati iz ljutomerske in lendavske občine. Pri šolanju poklicnih gasilcev velja poudariti še to, da se vanj vključijo lahko le občani, ki že imajo svoj poklic, vendar si z 9a®i,s*5° šolo pridobijo novega, ki bo s hitrim razvojem industrije čedalje bolj potreben. Pa še na eno stvar ne bi smeli pozabiti, šolanje v dislociranem oddelku v Lendavi bi stalo trikrat manj, kot če ljudi pošiljamo v Ljubljano, to pa sedaj delamo in če nebooddelka doma, bomo gasilce izobraževali za drag dendr še naprej v Ljubljani. Jani D. razprave Seveda je pričakovati, da bosta morala zajeti tudi določbe nekaterih novo-sprejetih zakonov kot so: zakon o sistemu državne uprave, zakon o davkih občanov, zakon o svobodni menjavi dela za družbene dejavnosti in drugih. Ob tem se velja vprašati — podobno kot se je eden od delegatov — kako se bodo vse omenjene spremembe odražale v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Na ločenih sejah so se delegati opredeljevali do predloga dogovora o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v naslednjih petih letih, osnutku letošnjega proračuna občine, problematike in nadaljnjega raz- mu dela sindikatov. Zlasti ve-lja,pri tem upoštevati praktične izkušnje na področju samo- voja kulturnih društev in kinematografije v občini in kar petih odlokov. Glede proračuna kaže poudariti — tako so menili tudi sami delegati — da bi moral več pozornosti odmerjati nadaljnjemu razvoju stanovanjske gradnje, kjer je še veliko nedorečenosti ob hkratnem upoštevanju prostorskega vidika planiranja, kar so na seji očitno prezrli. Najbolj srečne roke tudi niso imeli pri usklajevanju določil iz'predloga odloka o turističnih taksah na območju občine. Za to, a da so prišli do skupnega jezika, kdo naj bi bil oproščen tovrstnih dajatev — poleg drugih tudi delovni invalidi prve kategorije z nad 70-odstotno telesno okvaro — je minilo precej časa, če ne celo preveč spričo zares_ malenkostnih dopolnil. B. Žunec upravljanja, ki so se uveljavile v združenem delu. Zato je treba predvsem analizirati družbenoekonomski položaj delavcev v lastnem delovnem okolju. Takšno je bilo med drugim mnenje članov predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti, ko so razpravljali o svojem vključevanju v široke aktivnosti pri pripravah na 3. kongres samoupravi jalcev Jugoslavije. Ob tej priložnosti so soglašali s 17-članskim koordinacijskim odborom, ki bo deloval v murskosoboški občini in katere soustanovitelj je tudi predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov. Le-to bo osnovnim organizacijam predvsem pomagalo pri pravočasnem organiziranju javnih razprav v združenem delu, od koder bi naj dobili čimveč pobud in dobrih napotkov za usklajeno delovanje, pri čemer je zelo pomembno sodelovanje vseh dru-žbeno-političnih dejavnikov v organizacijah združenega dela. K pripravam na kongres pa bodo bolj pritegnili tudi klub samoupravljalcev in svet za samoupravljanje pri OS ZSS, da bi zares temeljito pripravili razne tematske razprave, okrogle mize in podobno. Dobra priložnost za širše razprave pa bo tudi v okviru sindikalnih skupin, sestankov delegacij itd. Posebna naloga pa jih čaka glede izbire delegatov za kongres samoupravljalcev, ki bodo s svojimi bogatimi izkušnjami na področju samoupravljanja pripomogli k čim uspešnejšim rezultatom kongresa. Hkrati so opredelili tudi naloge pri uresničevanju sklepov 2. konference ZSS o delitvi po delu in rezultatih dela, ki jih čakajo skozi vse leto. Pozornost bodo namenili predvsem oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke na osnovi minulega dela, prehrani med delom, ki jo bodo šteli med materialne stroške, kakor tudi izhodiščem za oblikovanje višine izplačil iz sredstev skupne porabe v organizacijah združenega dela. Potrdili pa so tudi nekatere kadrovske spremembe v svetih, komisijah in odborih občinskega sveta zveze sindikatov. M. Jerše V akcijskem programu priprav na programsko-volilno konferenco ZK. v lendavski občini, sprejel ga je komite občinske konference ZKS. so med drugim zapisali, da bo 6 delovnih skupin, sestavljenih iz članov komiteja in konference. do srede prihodnjega meseca pripravilo poročila o delovanju občinske konference in njenih organov, da bi omogočili javno razpravo, ki bo stekla v 55 osnovnih organizacijah, trajala pa bi do 20. marca. Problemsko-volilna konferenca ZK v lendavski občini bo konec marca. Glede vsebinske usmeritve pa komite občinske konference sodi, da bi bilo potrebno izpostaviti predvsem LENDAVA PRIPRAVE NA KONGRES Na seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Lendava so opozorili na temeljite priprave na kongres samoupravljalcev, ki morajo potekati v osnovnih organizacijah. Sindikati in delovni ljudje morajo oceniti, kako se je uveljavilo delovanje samoupravnih organov, kako deluje delegatski sistem in ne nazadnje, kako se uresničuje zakon o združenem delu. V osnovnih organizacijah bo potrebno sprejeti programe aktivnosti, tega bodo sprejeli tudi na občinskem svetu, sicer pa bodo izvajali program aktivnosti, ki ga je sprejel republiški svet. Na seji predsedstva so razpravljali tudi o programu družbenopolitičnega izobraževanja sindikatov v letošnjem letu ter o programu dela izvršnega sveta skupščine občine Lendava za letošnje leto, opozorili so predvsem na tiste razprave na sejah izvršnega sveta, ki zadevajo gospodarjenje v organizacijah združenega dela, zakaj v te razprave morajo biti vključeni tudi sindikati. Jani D. Bencinski servis »Petrol« v Murski Soboti v torek ob 1330 uri. Se uro in pol do težko pričakovanega trenutka, ko bo mož v plavi obleki stopil k čudežni pipici in vse te posode in posodice napolnil. A kje so vsi lastniki teh plastičnih posod? Tega tudi našemu fotoreporterju niso zaupali. Le mož, ki je kot čuvaj stopical ob tej nevsakdanji vrsti, je dejal, da nekateri prineso svojo kanglico že ob 12. urijo postavijo lepo v vrsto in odidejo. Enidomov drugi po opravkih in mnogi tudi na »špricer«. Ja, ja. Ob 15. uri so vsi ob ču čudežnem, vendar kratkoktrajnem »izviru«. Foto: Albert Abraham DELO V FERRLAR JE sadovnjaku V tem mesecu bomo pospešili čiščenje in gnojenje sadnega drevja, kajti če bomo te naloge vestno in pravočasno opravili, bomo pripravili vse kar je potrebno za zimsko škropljenje sadnega drevja. Če bo vreme ugodno, predvsem v drugi polovici februarja, bomo sadno drevje škropili, v nasprotnem primeru nam bosta uhajala čas in vreme. Nadaljevali bomo z gnojenjem, posebno z gnojnico. V prav ugodnem vremenu bomo proti koncu meseca začeli s cepljenjem in prece-pljenjem, zlasti češenj. Sadjarji! Gnojenje, redčenje, obrezovanje, čiščenje'in škropljenje sadnega drevja so naslednja vprašanja: delovanje zveze komunistov pri uresničevanju gospodarske stabilizacije, pregledati bo potrebno, kaj so komunisti storili v obdobju od aprila lanskega leta do marca letošnjega leta, kje so vrzeli, da se dogovori ne uresničujejo. Gre torej za kritično oceno dela slehernega komunista in osnovne organizacije, zlasti pa tam, kjer so poslovanje končali z izgubo. Osnovni cilj naporov vseh delovnih ljudi in občanov, zlasti pa članov ZK, naj bi bil boj za hitrejši razvoj občine na vseh področjih. tako da bi občina konec tega srednjeročnega obdobja ne bila več na seznamu manj razvitih v republiki. zelo važna opravila. Brez zimskega škropljenja ni kvalitetnega pridelka, brez gnojenja pa ni kvalitetnega in obilnega pridelka sadja! V vinogradu Če bo vreme v februarju ugodno — toplo, bo to mesec rezi. Od tega opravila namreč ni odvisen pridelek grozdja samo v letošnjem, ampak tudi v prihodnjih letih, zato moramo delo opraviti vestno in preudarno: Po končani rezi je priporočljivo zimsko škropljenje, posebno tam, kjer šo bili trsi napadeni od oidija in trsne kodravosti. Gnojimo ? umetnimi kalijevimi in fosfornimi gnojili, za obogatitev zemlje s humosom gnojimo s hlevskim gnojem in kompostom. V tem mesecu bomo tudi popravljali in izboljševa Ta cilj pa bo mogoče doseči le, če se bodo v lendavski občini usmerili na večji izvoz, če bodo uveljavili kvalitetnejše odnose v gospodarjenju, večali tehnološko usposobljenost in dvigali produktivnost dela in ne nazadnje tudi združevali delo in sredstva za kvalitetne programe. Pro-gramsko-volilna konferenca bo spregovorila tudi o delu komunistov v drugih družbe-no-političnih organizacijah ter uresničevanju sklepov in dokumentov 8. kongresa ZKS in 11. kongres ZKJ, to pa bo hkrati tudi začetek priprav na 9. kongres ZKS in 12. kongres ZKJ, ki bosta v prihodnjem letu. Jani D. li poti in vračali odplavljeno zemljo. V kleteh bomo nadaljevali z zalivanjem sodov in tako preprečili dostop zraka. Na vrtu Ne bo odveč, če bomo pregledali zalogo semen, ki smo jih jeseni spravili v vrečke. Če pa ne vemo, koliko so semena stara, bomo preizkusili njihovo kaljivost. Če bo vreme v februarju (in to največkrat je) neugodno, bomo popravljali vrtnarsko orodje, okna toplih gred, poskrbeli za potreben gnoj, da bomo konec meseca lahko napravili prve tople grede, v katere bomo sejali solato, redkvice, petršilj, korenje in šeme zgodnjih kapusnic. Če toplih gred nimamo, bomo pripravili sejalne zabojčke za papriko in paradižnik, a. H. VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 STRAN 3 LENARŠKA OBČINA Pri planiranju Pogumno zro v ne kaže zamujati prihodnost V sedanjem obdobju je nadvse aktualno vprašanje I glede priprave in sprejemanja raznih planskih doku-I mentov. česar so se s posebno zavzetostjo lotili tudi v soboški občini. Znano je, da je bilo z odlokom o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 —1985 določeno, da je izvršni svet skupščine občine dolžan predložiti skupščini občine v zadnjem četrtletju leta 1980 predlog družbenega plana. Skladno s tem pa bi morali istočasno tudi vsi nosilci planiranja v občini pripraviti in sprejeti svoje srednjeročne plane. Ker pa je že pri samem usklajevanju teh planskih dokumentov prišlo do očitnega zaostajanja glede na določeni . rokovnik, je bilo seveda nemogoče pravočasno sprejeti srednjeročni plan. Dogovor o temeljih družbenega plana soboške občine so tako vsi udeleženci — skupno jih je kar 189 — podpisali ob koncu minulega leta. Hkrati so samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje lanskega decembra posredovale vsem nosilcem planiranja predloge samou LENDAVA IS o gradnji rafinerije Izvršni svet skupščine občine Lendava je na svoji zadnji seji ponovno razp razpravljal o upravičenosti nadaljnje gradnje rafinerije v Lendavi. Osnova za razpravo je bila pred nedavnim izdelana ekonomska analiza, vendar pa bodo dokončni razgovori o lendavski rafineriji končani verjetno šele v prihodnjem mesecu. Vsekakor pa velja zapisati, daje skrb za gradnjo rafinerije prisotna skorajda na vsaki seji, na kateri je govor o gospodarskem razvoju občine in da si izvršni svet skupaj z republiškimi organi prizadeva najti najboljšo rešitev v dani situaciji. Na seji izvršnega sveta so razpravljali še o preventiynih cepljenjih in diagnostičnih terdrugih preizkusih v letošnjem letu kakor tudi o poročilu o realizaciji programa dela INDOK centra v lanskem letu in programu dela za letošnje leto. Informacije, ki jih izdaja INDOK center, bodo tudi letos na voljo delegatom, prinašale pa bodo materiale za seje skupščine pa tudi poročila o delu skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Ena od najbolj pomembnih nalog INDOK centra bo tesno sodelovanje z vsemi informativnimi skupinami v krajevnih skupnostih in odbori za obveščanje v organizacijah združenega dela z name- nom boljših izmenjav informacij in izkušenj. Jani D. pravnih sporazumov o temeljih planov za srednjeročno obdobje 1981 —1985. ki jih jc že podpisala večina udeležencev. Okrog 85 odstotkov zaposlenih v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih pa je sprejelo svoje temelje planov in samoupravne sporazume. kar velja tudi za vse krajevne skupnosti v murskosoboški občini. Glede na znano zamujanje pri pripravi planskih aktov pa so razumljivo podaljšani tudi roki, do katerih morajo posamezni nosilci sprejeti srednjeročne plane za obdobje 1981 —1985. S spremembo odloka, ki so ga potrdili delegati zborov skupščine občine, o pripravi družbenega plana murskosoboške občine, je podaljšan rok za predložitev osnutka na začetek februarja. Na ta način mora biti predlog družbenega plana občine izdelan najkasneje do marca letošnjega leta. Vsi nosilci samoupravnega planiranja v občini Murska Sobota pa morajo v omenjenem roku pripraviti in sprejeti svoje srednjeročne plane za obdobje 1981 — 1985. Izhajamo namreč iz zakona o planiranju, po katerem morajo plani nosilcev plani- ranja v občini temeljiti na predhodno sprejetih temeljih planov, samoupravnih sporazumih o njih in dogovorih o temeljih družbenega plana posamezne občine. Tu pa seje znova pokazalo zatikanje, ki smo mu priča že vrsto let. Kot da dosedanja praksa ne bi bila dovolj poučna, zato je izgovor na tega ali onega dejavnika bore malo vreden. Resda je marsikdaj primanjkovalo nekaj podatkov, ki bi lahko bili v pomoč pri načrtovanju bodočega razvoja, toda vseeno se ne bi smelo dogajati, da nekateri še vedno čakajo, kaj se bo zgodilo na višjem nivoju, šele zatem pa se spustijo v hitro akcijo za pripravljanje ustreznih planskih dokumentov. Takšen kampanjski odnos do planiranja vsekakor ne mo-re roditi najboljših sadov, za kar pa se vsi še kako zavzemamo. Saj je od tega ven- I darle odvisen prihodnji I družbeno-ekonomski razvoj v organizacijah združenega , dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in še marsikje drugje, kar mora imeti svoj . odraz v sprejemanju plan- 1 skih dokumentov na nivoju I občine. M. Jerše TEKOČIH GORIV BO « th W „ vsEMAN3 in tudi drama iskati nadomestke »ODO Razvoj najmanj razvite občine v naši republiki bo moral biti v prihodnjih petih letih hitrejši od razvoja ostalih slovenskih občin Samo tako se bodo namreč delovni ljudje in občani te še vedno najmanj razvite slovenske občine lahko približali okvirom, ki so si jih zadali in hkrati zapisali v dogovoru o temeljih družbenega plana te občine za obdobje 1981—1985. Temu primerno so torej obli kovali tudi želje in potrebe za moupravnim območjem v naši nadaljnji razvoj vseh področij dela in življenja tamkajšnjih ljudi. Te so bile sprva še nekoliko večje kot so jih kasneje zapisali v temeljne planske dokumente. Spremenjeni pogoji gospodarjenja in politika gospodarske stabilizacije pa so, v postopku samoupravnega spo- LENDAVA Dogovor podpisan Po daljši pripravi dogovora o temeljih družbenega plana občine Lendava za obdobje 1981 do 1985 je izvršni svet dal dogovor v podpis predstavnikom organizacij združenega dela, krajevnim skupnostim in samoupravnim interesnim skupnostim. V ponujenem dogovoru so dali razumevanja na osnovi predlaganih potreb za prihodnji razvoj po posameznih dejavnostih, vplivali na oblikovanje nekoliko nižjih stopenj rasti gospodarskega razvoja in družbenih dejavnosti. Želijo si, da bi na tak način uspeli približati razvitost domačega gospodarstva poprečno razvitim sa- republiki. V občini Lenart načrtujejo v prihodnjih petih letih 10-od-stotno rast družbenega proizvoda letno, vsako leto pa naj bi tudi za 5,5 odstotka povečali število zaposlenih. V preteklih petih letih so prav v tej slovenski občini naredili izjemen poseben poudarek razvoju kmetijske in industrije, hitrejšemu razvoju krajevnih skupnosti, samoupravne interesne skupnosti pa naj bi predvsem z njim zagotovile sredstva za nemoteno delovanje. Ni potrebno posebej poudarjati, so dejali ob svečanosti pred podpisom, da se je potrebno v tem srednjeročnem obdobju obnašati stabilizacijsko, da torej ne bo mogoče uresničiti vseh želja, pa čeprav so nekatere upravičene in njih realizacije potrebne. Krajevne skupnosti bodo v tem srednjeročnem obdobju, tako kot doslej, skrbele za urejevanje komunalnih problemov, vendar pa bo to obdobje značilno tudi po naporih za ureditev telefonije v vseh večjih krajih. Industrijski razvoj je ta trenutek sicer še vedno negotov, vprašljiva je gradnja rafinerije, vendar pa bodo v občini zgrajeni nekateri novi obrati, kot denimo obrat LEK pa tudi industrijski obrat v Dobrovniku. Jani D. korak na tem področju, zavedajo pa se tudi težavnosti tovrstnih nalog v prihodnje. Zato bodo poizkušali dograjevati obstoječe proizvodne zmogljivosti in hkrati graditi nekaj novih industrijskih objektov. Na osnovi vsega tega pa naj bi hitreje povečevali tudi produktivnost, ki naj bi naraščala po 5-odstotni stopnji letno. V občini pa se še kako zavedajo, da bo pospešen nadaljnji razvoj pogojen tudi z izvozno usmerjenostjo domačega gospodarstva in povečanjem deleža izvoznega dohodka v strukturi celotnega prihodka. Prav zato bodo tudi pri novogradnjah dajali prednost tistim objektom, v katerih bo proizvodnja usmerjena v izvoz. V lenarški občini pa bodo skušali seveda tudi v prihodnje še intenzivneje razvijati kmetijske dejavnosti, saj se tam še vedno večina občanov ukvarja s kmetijstvom. Zato bodo na tem področju namenili osrednjo pozornost pridobivanju plodnih zemljišč za potrebe poljedeljstva, obnavljali bodo številne nasade, predvidevajo pa tudi gradnjo novih farm za govedorejo in prašičerejo. Prav tako bodo namenili večjo skrb zasebnemu kmetijstvu in z nekaterimi, zlasti davčnimi olajšavami, bodo spodbujali kooperacijo in usmerjenost kme--tij. Tudi v tej občini se dobro zavedajo pomena setve sladkorne pese, spodbuditi pa želijo tudi zanimanje za kmečki turizem. Delovni ljudje in občani lenarške občine si od prihodnosti, še prav posebno pa od lastnega dela in prizadevanj v prihodnjih petih letih, veliko obetajo. Pri dobro zastavljenih nalogah pa jim bo še naprej potrebna tudi širša pomoč. Samo tako se bodo namreč do konca prihodnjega srednjeročnega obdobja resnično lahko vsaj delno otresli nepriljubljenega naslova najmanj razvitih. J. Kurbus Komisija za delovna razmerja Lesnina TOZD MIZARSTVO Ljutomer OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE 1. Referenta za varstvo pri delu Pogoji: — višja šola za varstvo pri delu ali — višja šola strojne ali elektro smeri ter strokovni izpit iz področja varstva pri delu in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah; — srednja šola strojne ali elektro smeri ter strokovni izpit iz področja varstva pri delu in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah 2. Kadrovskega referenta Pogoji: — višja šola pravne ali družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali — srednja šola ekonomske ali administrativne smeri in 5 let delovnih izkušenj. Kandidati morajo biti družbenopolitično razgledani, imeti ustvarjalen odnos do samoupravljanja. Prijave z dokazih je potrebno poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Lesnina Ljubljana TOZD MIZARSTVO Ljutomer. Sklep o izbiri kandidata bomo kandidatom posredovali v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Tudi v Pomurju se vključujemo v prizadevanja za zamenjavo dragih tekočih goriv z nekaterimi cenejšimi. Bodo strokovnjaki obrtne zadruge 14. oktober in Avtoradgone uspeli? Kurilnega olja, ki je mnogim Pomurcem že povzročilo toliko skrbi, bo najbrž tudi v prihodnje vse manj, pa tudi vse dražje postaja to kurivo. Tudi zadnje sicer posredno, zvišanje cen naftnih derivatov nas vse bolj sili k nenehnemu razmišljanju in iskanju novih virov energije. Predvsem takšnih, ki bi bili cenejši in ne prekmalu usahljivi. Poskusi skupine strokovnjakov iz Obrtne zadruge 14. oktober in delovne organizacije Avtoradgona v Gornji Radgoni na področju izkoriščanja energije sonca, ki sicer ne more povsem zadostiti potreb po energiji, je pa v kombinaciji ogrevanja s premogom ali z drvmi zagotovo odličen nadomestek dragih tekočih goriv, so torej vsi bolj zanimivi tudi za vse Pomurce in širši slovenski ter jugoslovanski prostor. Prav gotovo tudi zato, ker smo letos v pokrajini ob Muri razglasili leto temeljitejšega posvečanja inventivni de- javnosti, delo gornjeradgon-skih entuziastov pa prav gotovo sodi sem. Prvi sončni kolektor so naredili že pred dobrim letom . in ga kasneje dopolnili še s toplotnim blokom, kot so poimenovali kotel ter termo-regulacijo, ki je prav tako plod domačega znanja. Že ko so lansko leto na sejmu elektronike in elektroernegeti-ke v kmetijstvu v Gornji Radgoni prvič pokazali svoje dosežke, so doživeli val priznanj, jeseni pa na naslednji sejemski prireditvi zbrali tudi preko 50 naročil za kompletne tovrstne instalacije. Dognanja skupine strokovnjakov ,,ORO”, kot so nadeli ime svojemu receptu za večje izkoriščanje sonca, že pridno uporablja domača Avtoradgona, prav tako pa je njihove sončne zbiralnike moč videti že tudi na mnogih drugih slovenskih strehah — zaenkrat pretežno zasebnih hiš. Ob vsem tem pa je zagotovo najbolj zanimivo, da je na tak način celo v teh zimskih mesecih mogoče vodo segreti na okrog 40 stopinj C, za toliko toplote pa bi seveda porabili nekaj dragocenih litrov kurilnega olja, če vemo, da je v obtoku sistema centralnega ogrevanja neke stanovanjske hiše tudi po več sto litrov ogrevalne tekočine. Skratka, naročil imajo vse več, še posebno, ker je ves material domače izdelave in ker prav te dni že preizkušajo dodatne sisteme — izdelali so svoj tip toplotne črpalke — kar vse naj bi še povečalo učinkovitost teh ogrevalnih naprav. Morda pa je za gornjera-dgonske ogrevalne elemente tolikšno zanimanje tudi zato, ker menda prvi v naši državi med vsemi proizvajalci ponujajo kompletne sisteme z montažo ali brez nje. In zato so se opogumili celo tisti potencialni naročniki, ki so prej le nejeverno opazovali na razstavah in v revijah prikazane posamezne dele, najpogosteje samo sončne zbiralnike. Naložba se veda ni majhna, še posebno, ker v naši državi še ne nudimo olajšav tovrstnim investitorjem, kot v nekaterih sosednjih deželah. Prav zato si pri Obrtni zadrugi 14. oktober prizadevajo rešiti tudi te zadrege, ki so zaenkrat še prisotne med občudovalci njihovih sistemov. In kot v posmeh tovrstnim naporom, ki gotovo sodijo med pomembnejše na področju varčevanja z energijo, se žal še vedno najdejo primeri, ko projektanti načrtujejo gradnjo novih objektov, ogrevanih z vse dražjimi tekočimi gorivi. Samo 100 metorv od proizvodnih dvoran Avtoradgone, na strehah katere se že od lanske jeseni sem bleščijo zbiralniki prve domače tovarne, ki lahko sanitarno in del tehnološke vode ogrevajo s soncem, so pred nedavnim odprli novo sodobno Elradovo tovarno, ki za ogrevanje potrebuje tekoče gorivo. J. Kurbus STRAN 4 VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 Kulturna obzorja NANDE VIDMAR Akademski slikar Nande Vidmar je v letih 1979 in 1980 podaril Kulturnemu centru v Murski Soboti delovne organizacije Galerija 107 umetniških del (risbe, skice in grafike), ki so nastala v časovnem obdobju 1932—1946. Glavnemu motivu za tako odločitev — spominu na leto 1945, ko je svojemu kolegu Zdenku Kalinu, akademskemu kiparju, poziral za portret partizana na spomeniku NOB v Murski Soboti — se nedvo-mn2 pridružujejo tudi Vidmarjeve simpatije do ljudi in pokrajine v tem delu naše domovine. Brez tega si namreč težko razlagamo, da je tako pomemben umetnik zapustil del svojega umetniškega ustvarjanja kraju, ki je sorazmerno oddaljen od slovenskega političnega in kulturnega središča. Nande Vidmar je pred to odločitvijo verjetno dokončno razčistil morebitne dileme, zakaj v svoji življenjski in umetniški izpovedi je bil vedno odkrit in dosleden. Tako se je odločil in podaril'svoja dela kraju, kamor ga še vedno žene notranja ihta, kraju, v katerem je preživel del svojega življenja. In v tem kraju bo Nande Vidmar živo prisoten tudi v prihodnje. Nande Vidmar se je rodil 17. avgusta 1899 v Proseku pri Trstu v številni družini železničarskega uradnika. Po osnovni Soli in nižji gimnaziji se je vpisal na učiteljišče in ga končal 1919. leta. Nekaj časa je služboval kot učitelj na Štajerskem in v Ljubljani. Likovno umetnost je študiral na akademijah na Dunaju (v letih 1921—1922) in v Zagrebu {1923) ter se izpopolnjeval v Dresdnu (1924—1925). Bil je član Kluba mladih in Slovenskega lika. V okviru obeh klubov je veliko razstavljal doma in v tujini. V tridesetih letih je študiral na višji pedagoški šoli v Zagrebu in se 1934. leta zaposlil kot učitelj risanja na meščanski šoli v Tržiču na Gorenjskem. Narodnoosvobodilnemu gibanju se je pridružil takoj po okupaciji. Februarja 1942. leta so ga Italijani aretirali in internirali v taboriščih Čiginj, Gonars in Renicci. Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom, najprej je bil v 12. brigadi, nato pa v 15. diviziji, kjer je delal v propagandnem oddelku. Aprila 1944. leta je odšel na bazo 13/23 nad Kolpo. Kasneje so ga dodelili Agitpropu IOOF, svoje slikarsko znanje pa je posredoval tudi dijakom realne gimnazije v Črnomlju. Po osvoboditvi je do avgusta 1945 delal pri propagandni komisiji IOOF, nato pa se je zaposlil kot profesor na II. realni gimnaziji v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve. Živi v Ljubljani. Med vojnama je svoje risbe in grafike v celoti posvečal socialnim problemom. ,,Njegovi bajtarji, brezposelni delavci in težaki simbolično predstavljajo družbene sile na dnu socialne hierarhije. V bodočnosti revolucionarnega prevrata pa so simboli tvorno nove, socialno enakopravne družbe,” je v uvodnem besedilu zloženke k razstavi Socialnokritična umetniška grafika in risba (razstava je bila od 5. do 20. nov. 1976) - zapisal Iztok Durjava. Iz obdobja 1932—1938 je Vidmar podaril soboški'Galeriji osem del. Vidmarjeve prve risbe in skice s tematiko NOB prikazujejo izgnance z Gorenjske in prve partizane, imenovane,,hostarji,” na Krimu. Sledijo risbe o življenju v taboriščih Gonars in Renicci v Italiji, kjer je bil Nande Vidmar interniran. V letih 1?43 so nastale risbe pokrajine, kakršno je umetnik videl med velikimi partizanskimi pohodi in premiki. Krajinam se pridružujejo tudi skice in risbe z motivi neposrednih bojev s ^edke grafike (linorezi v največ dveh ali treh odtisih) iz leta 1944 predstavljajo dragocena dela ne le v zgodovini slovenske, temveč tudi' svetovne likovne umetnosti. Galerija v Murski Soboti hrani pet takih linorezov. Skice in risbe, ki so nastale po osvoboditvi, v letih 1945 in 1946, je umetnik označil s skupnim imenom ,,Obnova-izgradnja nove domovine.” V naši zbirki je devet del, v katerih Nande Vidmar predstavlja novega človeka. ,.Tovarniški delavec-kmet-partizan je tokrat graditelj novega sveta. Umetnik ga oblikuje v svojih risbah v vsej njegov! veličini, pri delu in naporih, ki so obetali boljši jutri! (Iztok Durjava v zloženki razstave Nande Vidmar v Murski Soboti od 17. do 26. junija 1980). Samostojne razstave: 1921 Maribor, Narodno gledališče (F. S. Stiplovšek, Nande Vidmar) 1922 Ljubljana, Jakopičev paviljon 1925 Ljubljana, Jakopičev paviljon 1928 Ljubljana (XIX. umetnostna razstava Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani — Tine Kos, Drago Vidmar, Nande Vidmar) 1932 Ljubljana, Jakopičev paviljon 1936 Ljubljana, Jakopičev paviljon (DragO Vidmar, Nande Vidmar) 1938 Ljubljana, Jakopičev paviljon (Drago Vidmar, Nande Vidmar) 1941 Ljubljana 1980 Murska Sobota, Razstavni paviljon arh. Franca Novaka Nagrade:. 1978. leta je prejel Prešernovo nagrado (skupaj zi renje — Elrad, je toliko bolj cenjeno. Brošura prinaša tudi delo likovnikov, ki pa so doma na različnih koncih Slovenije. Ti objavljajo svoja dela, ki so nastala v lanskoletni slikarsko-kiparski koloniji Elrad-Avtoradgona, katero sla pripravili kulturni društvi v omenjenih organizacijah. Izbranih je deset del likovnikov in kiparjev, ki krasijo strani brošure. Brošuro že četrto leto izdaja DPD Svoboda Gorenje — Elrad, ki si sredstva zanjo zagotovi z rednim letnim načrtom, katerega predloži organom upravljanja. Del sredstev za naklado, ta znaša 2000 izvodov, si zagotovi s prodajo tistim delovnim organizacijam, katerih delavci objavljajo v brošuri. Delavci Elrada dobijo brošuro brezplačno in so tako deležni kapljice kulturnega dinarja, ki ga odvajajo za kulturo. Med delavci je brošura zelo priljubljena, saj iz nje spoznajo delo na področju ljubiteljske kulture v svo- jo le redkokdaj kinopredsta-ve, in Radenec, kjer je kino zaprt, posebej ne omenjam. No, v Radenski so si pred Kinooperater Franc Pintarič iz Gornje Radgone med kino-predstavo. (Foto: J. Kurbus) nekaj meseci omislili kino zaprtega tipa in prav v tem delovnem kolektivu sta se našla dva, ki se ogrevata za bratom Dragom). Franc Obal Oči in srce, kapljica kulture za delavca Tako bi lahko dejali ob že četrti izdaji literarne brošure OČI IN SRCE, ki zbira ob sebi ljubitelje in ustvarjalce kulture. Publikacija v kateri objavljajo svoja dela pesniki in pisci proznih tekstov, delavci iz različnih delovnih organizacij radgonske občine, je bralna, v njej pa so zajeta tudi dela, ustvarjena v lanskoletni slikarsko-kiparski koloniji delovnih organizacij Elrad in Avtoradgona. V literarnem delu je zastopanih 21 literatov s 34 deli. Nekateri od teh so že objavljali svoja dela v prej izdanih brošurah. Med nastopajočimi najdemo delavce pri strojih ali pisalnih mizah, gospodinje, študente in upokojence. Prav ta pisana zastopanost literatov jo napravi zanimivo in preprosto. Pesmi so pisane za uho preprostega bralca, in likovna dela, ki jih ustvarja likovnik ljubitelj, so delavcu najbližja. Ker pa je brošura edino tovrstno delo, ki ga izdajajo delavci, se pravi DPD Svoboda Go- jem okolju in delo delovnih tovarišev. Uvodno besedo k izdaji je zapisal tajnik DPD Svoboda Gorenje — Elrad Andrej Coklin, ki je obenem tudi glavni, odgovorni ter tehnični urednik brošure. V svojem razmišljanju je poudaril velik napredek Elrada v preteklih 25 letih. Velik je napredek tudi na področju kulturnega življenja sredi delovnega procesa. Veliko vlogo pa ima pri tem prav DPD Svoboda, ki skrbi za kulturno življenje v tem 1200 članskem kolektivu. Umetniško plat brošure je prevzel znani radgonski pesnik Manko Golar, ki je napisal nekaj kritičnih in spodbudnih besed k letošnji izdaji. Naslov njegovega uvodnika ,,Preprosto, pa lepo” pove prav vse. Ker je brošura pomemben prispevek na področju ljubiteljske kulture, bi kazalo to zamisel prenesti tudi v druge občine, morda pa tudi na območje Pomurja. Ludvik KRAMBERGER Kulturni koledar PETEK, 30. JANUARJA MURSKA SOBOTA - V Galeriji bo ob 17 h koncert plesnega orkestra Ernesta Lukača. RADENCI — V Stekleni dvorani bo ob 20 h koncert moškega pevskega zbora VRES iz Prevalj. Glasbeni entuziasti, združeni v plesnem orkestru, ki deluje pri kulturno umetniškem društvu Štefan Kovač v Murski Soboti, na enem svojih nastopov. Na sliki v soboški Diani. Razstave IZZA KINOKAMERE FRANCA PINTARIČA „Ko film steče, si oddahnem!*9 Bitij iz ljubiteljstva in razvedrila se je — tako vsaj zatrjuje — Franc Pintarič, obratovodja iz Gorenje-Elra-da v Gornji Radgoni pred dobrima dvema desetletjema podal med takrat zelo iskane kinooperaterje. »Bil sem prepričan. da bom za aparaturami prebil kvečjemu par let,« pravi in ves čas prikupno zre v sogovornika. Sprva je še nekoliko v zadregi — »moram se malce zbrati, saj ste tako nanagloma prišli« — že po nekaj minutah pa mu »steče«. »Leta 1960 je bil kino eno osrednjih razvedril in v gor-njeradgonski kinodvorani se je ob vsaki predstavi kar trlo obiskovalcev. Povem vam, kar samo se mi je smejalo. A ne za dolgo. Kmalu se je namreč tudi pri nas začela vse bolj uveljavljati televizija, hkrati pa plahneti zanimanje za kino. Mislim, da smo šele leta 1976 spet zaznali občut-nejši porast števila obiskovalcev.« se zna razgovoriti Pintarič. Ko neha, si spet vestno beleži, kar misli, da bo treba še reči. »V tejle moji kabini se pravzaprav ni nič kaj prida spremenilo. Aparature so iz petdesetih let, Iskrine, dobro ohranjene, dasi jim generalka ne bi škodila. Škoda le. daje Iskra opustila ta proizvodni program.« (ne)zavedno polaska Elradovim »konkurentom«.. V istem hipu se že jezi — ampak tako dobrodušno, da se komajda opazi — nad pomešanimi »rolami«.-slabimi filmskimi kopijami - in neusposobljenimi kinooperaterji. »Ljudje so nezadovoljni, če so prikrajšani, zdaj za začetek drugič spet za konec filma, zgodi se celo, da kje vmes znenada zmanjka kašen scene. Pa se hudujejo nad mano, a kaj morem. Saj bi menda že lahko vedeli, da filma ne strgam namerno.« Rad ima la svoj konjiček in z leti seje navadil na »režim« kinopredstav: ob sobotah, nedeljah in nekajkrat med tednom. »Najbolj si oddahnem, ko ' film steče,« zaupljivo pravi in doda: »Če gre od^rok tudi preklapljanje z »role na rolo« je še toliko bolje.« Ko ga pobaram o položaju kinematografije v gornjerad-,genski občini, se zamisli, si nekaj pribeleži, potlej pa brez okolišanja meni: »V. Gornji Radgoni smo nekoliko na boljšem kot v Apačah, da Vidma ob Ščavnici, kjer ima- kinooperaterstvo. Verjetno bi bil odziv pri kadrovanju veliko večji, če ne bi bilo predstav ob sobotah in nedeljah, kar pa mlajšim ni povšeči. Za to, da žrtvuješ čas, ki bi ga sicer lahko kako drugače porabil, mora biti res prav posebno veselje.« Z vstopnicami — pravi Pintarič — ni kdove kakšne-' ga izkupička, saj so sorazmerno poceni. In ko je že pri financah, še bolj tiho in skromno dostavi: »Honorar, ki ga dobim, je bolj podoben žepnini, da ne rečem simboličnemu znesku.« Nakar se popravi; »Prej sem dejal, da se v kabini ni kaj dosti spremenilo, pa ni tako. Leta 1975 smo preure-1 dili aparature, delno obnovili I dvorano, s Kinotehniko iz j Zagreba pa se pravkar dogo-I varjamo, da bi aparature šel posodobili in namestili novo] platno.« Ko ni več vprašanj. ob-.l molkne. Posloviva se/Stisne! mi roko, spravi beležko in že I je za kamerama. Zbrhn in| MURSKA SOBOTA — V novi Galeriji so na ogled podarjena dela akademskega slikarja Nandeta Vidmarja iz Ljubljane. Izbor risb in grafik je prav pester. RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin razstavlja Veronika Rakuš, članica likovne sekcije delav-sko-prosvetnega društva Svoboda iz Ptuja. »Rakuševa je rojena v ptujski okolici, blizu Ptujske gore, med zelenjem, cvetjem in vinogradi hribovitega območja gornjih Haloz, ki so še ohranile gozdove, poklicno pa klasično agrarno usmeritev in čist zrak. Navdihov je torej dovolj za vsako ustvarjalno obliko, tako tudi likovniki na tem območju lahko izbirajo motive po mili volji. Toda v težkih ekonomskih prilikah in ob trdem fizičnem delu se rojevajo redki pesniki, čeprav je škoda, da se vsa ta lepota ne bi verbalno ali oblikovno upodabljala. Toda že med poetičnim oblikovanjem besed ležijo neverjetna nasprotja, ki jih je težko po-- , — vezati in vskladiti z občutki, »oddan« za gledalce, ki se jih Podobno »resnico« iščejo in je tega dne zbralo le kakih doživljajo slikarji, ki se pred-petdeset. Branko Žunec II vsem morajo zavedati, da ob PEVSKI ZBOR S KAPELE staja dosti nasprotij med realnim in slikarskim prostorom. Veronika Rakuš sicer ni pisala pesmi, čeprav ji je bila blizu poezija okolja, v katerem je rasla. Zato pa je začela zelo zgodaj upodabljati lepoto pokrajine svojega domovanja, kar ji je pomagalo, da se je naučila razlikovati nasprotje, ki obstaja med realnim in slikarskim prostorom. Med delom v prostem času, med potjo v šolo, povsod so se kot na dlani ponujali nešteti motivi, kijih je znala videti in odbrati ter oblikovno prilagojevati dnevnim in letnim obdobjem.« Tako je o likovni ljubiteljici, katere dela si lahko ogledate v Radencih, zapisala umetnostna kritičarka Štefka Cobelj. Mešani pevski zbor KUD Svoboda Kapela deluje že štiri leta. V sedanji sestavi šteje zbor 26. pevcev. Ptvi zborovodja je bil Alojz Perger. Sedaj pa že dve leti vodi zbor Milan Nekrep, ravnatelj osnovne šole Kapela. Sodelujejo na vseh krajevnih proslavah, imeli so že pet samostojnih koncertov na Kapeli in v Benediktu. Z zborom iz Benedikta so navezali tesnejše stike in izmenjujejo medsebojne nastope. Sodelovali so tudi na občinskem srečanju odraslih pevskih zborov. Pojejo slovenske narodne in revolucionarne pesmi. Vaje imajo enkrat tedensko, naštudiranih pa imajo 30 pesmi. Zbor sestavljajo kmetje, upokojenci, uslužbenci, učitelji in mladinci. Njihovi načrti so: snemanje za radio Murska Sobota, nastopi, naštudirati pa želijo čimveč novih pesmi. Pohvalno je to, da kar tretjino zbora sestavljajo mladi, kar priča, daje zanj veliko zanimanja in da je zborovsko petje na Kapeli priljubljeno. Geza Farkaš Knjige USPEŠNICE tega tedna v R prodajalni Dobra knjiga v I Murski Soboti so: roman I Philipa Vandenberga NOF-I RETETE, ki so ga založila I mariborska Obzorja; VOČIČI R slovenskega pisatelja Toneta Svetine so izšli pri založbi R Borec. Cankarjeva založba pa R je izdala delo Janka Pučnika: I VELIKA KNJIŽICA O I VREMENU. VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 Drobni nasveti pri pripravi riža Riž je drugo najpomembnejše žito in je glavna jed skoraj polovico svetovnega prebivalstva. Uspeva samo v toplih deželah na namakanih poljih. Riževo zrno obdaja močna luska, ki jo je treba posebej odstraniti. Tako dobimo polluščen riž rdečkaste barve, ki je že primeren za ljudsko prehrano. Oluščena zrna vsebujejo do 87 odstotkov ogljikovih hidratov. Ameriški in evropski živilski trg uporabljata le popolnoma oluščen riž, ki je bele barve. S poliranjem mu še izboljšajo videz, toda osirmašijo ga nekaterih vitaminov in rudnin. V ljudski prehrani ga uporabljamo za pripravo raznih jedi v obliki kaš z dodatkom začimb, zelenjave in mesa. Manjše količine riža zmeljejo v riževo moko in predelajo v rižev škrob, ki je po kakovosti najboljši. Uporabljajo ga za izdelavo pudingov, pudrov ipd. Živilski trg nam ponuja riž z dolgimi in riž z okroglimi zrni. Riž z dolgimi zrni prihaja predvsem iz Prednje Indije, Burme, Siama in Severne Amerike (sorti patna in Carolina). Dolgozrnati riž je trd, zato ga uporabljamo za zakuho juh, za zelenjavne in mesne rižote, za rižev kolobar in za riževe priloge. Te vrste riža so nekoliko dražje od okroglih mehkozrnatih sort. Riž z okroglimi zrni,- ki prihaja iz Afrike, Italije Španije, Grčije in Makedonije je mehak in primeren predvsem za sladice, mlečni riž in podobne jedi. Na tržišču je nekoliko cenejši. Pri kuhanju ne smemo pozabiti, da naraste na svojo trikratno količino. Zato, kadar pripravljamo dušen riž, razne rižote, priloge ali venec, prebran in opran riž osušimo s krpo in ga strogo odmerimo s primerno skodelico. Riž damo na vročo maščobo, da postekleni. Z isto skodelico odmerimo tudi vročo juho ali vodo za zalivanje. Na eno skodelico riža dodamo dve skodelici tekočine. Samo tako pripravljen riž, ne bo presuh in surov in ne premehak. Za navedene jedi mora biti riž rahel, da se zrnca med seboj ločijo. Če ga kuhamo brez merjenja zrn in vode, ob tem pa ga še brez potrebe mešamo, bomo skuhale lepljivo riževo kašo in gotovo ne tisto, kar smo želele. Tako pripravljamo dušen riž in dušene riževe jedi. Posebno skupino tvorijo jedi, ki jim med zgotavlja-njem dodamo kuhan riž. V teh primerih ga kuhamo v večji količini vode, ki ji dodamo par kapljic limoninega soka, da ostane snežno bel. Kuhamo odkritega pri počasnem vrenju. Odcedimo ga preden se začno zrna drobiti. Splaknjenega z mrzlo vodo odcedimo na primernem cedilu. Vode, v kateri smo ga kuhali, ne zavržemo, saj vsebuje veliko kakovostnega škroba in še druge v vodi topne riževe sestavine. Z njo zalivamo juhe in zelenjavne jedi. S kuhanim rižem izdatno povečamo količino mletega mesa. Mrzlemu kuhanemu rižu primešamo na rezance narezano kuhano ali pečeno meso, razno sezonsko zelenjavo (stročji ali zrnat fižol, čebulo, sveže ali kisle kumarice, vložene gobe ipd.) trdo kuhano in narezano, jajce, potrebne začimbe in z belim oljem pripravljen solatni preliv. Solato zelo izboljša žlica majoneze ali žlička gorčice. Ponudimo kot samostojno jed. Med kuhanjem ali dušenjem riža ne mešamo, pripravljamo ga na zmerni temperaturi. Dušenje se zelo obnese v pečici. V kuhan ali dušen riž umešavamo razne dodatke z dvorogeljnimi vilicami. Pri tem pazimo, da zrn ne mečkamo po nepotrebnem. V vodi kuhan riž je zelo primeren za zmrzovanje. Če ga kdaj skuhamo preveč, ga dobro odcejenega spravimo v vrečko in zamrznemo. Hranimo ga lahko do 4 mesece, pred uporabo ga damo na cedilo, ki ga postavimo nad soparo vrele vode, kjer se hitro odtaja, da ga lahko uporabimo pri raznih jedeh. Rižu okusno spremenimo barvo in videz, če mu dodamo oaradižnikovo mezgo, papriko, večje količine dušene zelenjave in podobno, sladkim jedem pa dodamo rumenjak, čokolado, cimet. Dušen riž in rižote serviramo tako, da jih zdevljemo v pomaščen ali z vročo vodo oplaknjen model za šarkelj ter ga zvrnemo na pogreto servirano posodo. In kolikšne količine riža računamo za razne jedi na osebo? ZA JUŠNO ZAKUHO: 3 dkg ali 2 zravnani žlici. ZA PRILOGE: (namesto krompirja, testenin, cmokov) 6 dkg ali 4 zravnane žlice. ZA GLAVNO JED to so razne rižote — odmerimo po 10 dkg; za ljudi, ki malo jedo, zadostuje tudi 8 dkg. ZA SLADKE GLAVNE JEDI kot so narastki, kaše, sladki riževi obroči vzamemo 12-14 dkg. Pri sladkih riževih jedeh pride sladkor močneje do izraza, če jed sladkamo prot? koncu kuhanja. Riževe in tudi druge mlečne jedi se nd primejo dna posode, če položimo na grelno ploščo azbestno plosked, na njo pa posodo z jedjo. Zelo rahel mlečni riž pa dobimo, če že kuhamenu umešamo trd beljakov sneg. CILKA SUKIČ Vzgojnoizobraževalni zavod v Veržeju razpisuje prosta dela in naloge: 1. PRU BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA — določen čas do 30. 6.1981 — nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) Pogoji: visoka ali višja izobrazba — absolvent PA 2. KV KUHARICA V VVE (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) Pogoji: — KV kuharica — zaželjena praksa Pismene vloge z dokazili naj pošljejo kandidati v roku 15 dni po objavi. Nastop službe 16.2.1981. DELAM ZASE IN ZA DRUGE V Noršincih pri Murski Soboti, v tem nižinskem predelu občine, imajo vrsto usmerjenih kmetij. Štefan Panker in Franc Balaško gradita nove hleve za petnajst do dvajset glav goveje živine, lotila sta se tudi pridelovanja sladkornepese. dokaj prizadeven in podjeten pa je mladi kmetovalec Štefan Cigin. zato smo prav njemu posvetili osrednjo pozornost. »Veselila meje zemlja, veselili so me stroji, manjkalo pa mi je znanje. Obiskoval sem dveletno šolo za kmetovalce v Rakičanu in se marsičesa naučil. Vse to zdaj preizkušam v praksi, sproti pa se dogovarjam s strokovnjaki. Začel sem s sodobnim kmetovanjem in prav vesel sem bil. da so me starši razumeli in me celo spodbujali. Štirinajst hektarov površin obdelujem. Vse niso moje ali naše, skoraj polovico sem jih najel in jih skrbno obdelujem, v sodelovanju s Panonko pa delam strojne storitve tudi drugim, 'seveda po dogovoru.« Mirno in sproščeno je govoril o vsem, kar me je zam-. malo, imet sem celo občutek, daje za dve ali tri ure pozabil na 38 glav goveje živine, kijih ima v sodobnem hlevu. Posvetil se je pogovoru, medtem pa poskrbel, da so ga pri opravilih nadomestili drugi. Vse kaže, da bo Štefan s svojo zagnanostjo nadaljeval, .saj računa na kredite, nekaj pa je prihranil. Hoče povečati hlev in v prizidku naj bi bilo prostora še za 40 govedi. Bo zmogel? Zatrjuje, da bo. Miren je, ko dela, potrpežljiv, ko računa. K akšni so njegovi mesečni osebni dohodki, o tem raje ni govoril, povedal je le. daje zadovoljen in da ima ob vsem še nekaj časa za sprostitev. »Komasacije so za /usmerjeno-kmetijstvo nujno po-, n ebne. Koliko nepotrebnih voženj bi odpadlo, če bi se ljudje sprijaznili z dejstvi. Male krpice zemlje na tem ali drugem Štefan Cigiit iz Noršinec je prizadeven. Naredi marsikaj, zase in za druge, najbolj pa je zadovoljen, če je z živino vse v redu. Še 40 živali bo privezal, ko bo dogradil hlev. delti vasi sploh niso za strojno obdelavo. Več časa porabiš za prevoz kol za strojno obdelavo. To sem spoznal, na to pa opozarjam tudi druge.« Štefan Cigiit vse krme za živino ne pridela.sam, zato mora vsako leto kupiti do 20 ton koruze v zrnu. Vse ne pokrmi. Kot dober gospodar se zaveda, da mora imeti tudi zalogo za kakšne kritične tedne. Malo pa je zaskrbljen nad jesensko setvijo. Vremeje tudi njemu precej zagodlo, zato bo moral nekatere površine preorati in spomladi zasejati z drugimi kulturami. Če le ne bi bilo problemov z umetnimi gnojili! ' »Vse si naredim sam. če se leda. Stroje in opremo imam, zalo bi si rad. med drugim, uredil še malo delavnico za domače potrebe. Storitve so drage, čakanja je preveč..« Ob koncu pogovora sem ga vprašal, če je okrog usmerjenega kmetovanja optimist. Odgovoril je pritrdilno in dodal. da bo imel ob delu tudi nekaj dni časa za dopust in sprosti lev. Janko Stolnik Včasih je poledica lahko tudi koristna. Se vsaj krave pošteno naližejo soli na cesti. ZANIMALO VAS BO STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV Višja pokojnina, višji prispevki Od I. januarja 1981 znaša .starostna pokojnina 1.930.00 dinarjev Novost v preživninskem varstvu Skupščina republiške skupnosti starostnega zavarovanja kmetov je za letošnje leto določila starostno kmečko pokojnino 1.930.00 dinarjev. Ta je v primerjavi z lanskim letom sicer precej višja, vendar pa so se občutno povečali tudi prispevki. Tako bodo letos kmečka gospodarstva prispevala v sklad starostnega zavarovanja kmetov vsako po 4.790.00 dinarjev, poleg tega pa še 10.78 odstotka sredstev od katastrskega dohodka. Obremenitve so torej kar precejšnje, zlasti pa za tiste kmetije, kjer zaradi raznih vzrokov nimajo posebno velikih prihodkov. »Proračun starostnega zavarovanja kmetov v Sloveniji za letošnje leto znaša 1 milijardo 120 milijonov novih dinarjev,« nam je povedal Štefan Sambt iz Tešanovec. kije podpredsednik izvršilnega odbora republiške skupnosti starostnega zavarovanja kmetov. »Seveda pa vseh teh sredstev ne bodo združili samo kmetje, kajti že vrsto let sodelujejo pri našem skladu delavci, ki odvajajo 0.56 odstotka sredstev od bruto osebnih dohodkov. Solidarnostna sredstva delavcev, zaposlenih v združenem delu, in onih, ki delajo v zasebni obrti, znašajo 70 odstotkov, medtem, ko s prispevki kmetov moramo zbrati 30 odstotkov denarja. Če smo hoteli dvigniti starostno kmečko pokojnino na znesek 1.930.00 dinarjev, kar je 50 odstotkov od mejnega zneska delavskih pokojnin, smo pač morali sprejeti take obremenitve. Dejstvo' je tudi, da se število kmetov, ki plačujejeo v sklad starostnega zavarovanja, vsako leto zmanjšuje, medtem ko obveznosti iz sklada naraščajo.« Tako si torej kmetje ohranjajo svoje starostno zavarovanje, ki je obvezno za vse, razen za tiste, ki dosegajo pomembnejše tržne viške in s tem tudi dohodek ter s tem izpolnjujejo pogoje za delavsko zavarovanje Kmetje bi pač morali težiti za tem, da bi čimprej ustvarilikarnajvečji dohodek, da bi ga potem manjši del lahko odrinili tudi za prispevke za redno zdravstveno in .pokojninsko zavarovanje. Za to obliko socialne varnosti bi se veliko bolj kot doslej morali navduševati mladi kmetje, predvsem tisti, ki so končali katero izmed oblik strokovnega usposabljanja za poklic kmetovalca. Opažamo namreč, da so nekateri absolventi kmetijskih šol premalo podjetni in znanja ter usmeritev v polni meri ne prenašajo na domači zemlji, ampak preveč rinejo v službe, ki z njihovo strokovno usposobljenostjo velikokrat nimajo kaj prida skupnega. Štefan Sambt, ki je kot mnogi drugi napredni kmetje oral ledino v prizadevanjih za napredno kmetijstvo in razvoj pravega zadružništva, je zaskrbljen za usodo kmečkih gospodarstev. Ugotavlja namreč, da mladina tudi v njegovem kraju hekaže zanimanja za delo na polju. Ker je podobno tudi na drugth območjih, je človek zaskrbljen ne le za zemljo, ampak tudi za usodo zasebnih kmetov, saj je malo takih, ki imajo pravega prevzemnika kmetije; vsi drugi so polproletarci. Zaradi tega ne bodo obvezni prispevati v sklad kmečkega zavarovanja (razen prispevka iz delovnega razmerja) in samo po sebi se postavlja vprašanje: bodo kmetje lahko v nedogled zbirali tistih 30 odstotkov sredstev? Odgovor je: ne! Prej ko slej bo torej treba povsem združiti pokojninsko zavarovanje v eno blagajno. Šele potem bo med delavcem in kmetom (mislim predvsem na malega kmeta) zavladala prava solidarnost in vzajemnost. Pot k temu cilju je sicer že trasirana, vendar jo nekam počasi gradimo, da bi bila dovolj trdna. Kaže pa se vendarle napredek. Ena od prihodnjih pridobitev kmetov bo v bližnji prihodnosti invalidsko zavarovanje. To pa je pravzaprav~že nuja, saj kmetijska mehanizacija ni prinesla le občutnega napredka na področju lažjega in hitrejšega opravljanja mnogoterih kmečkih del, ampak — žal — tudi mnoge delovne nesreče. Kar sprehoditi seje treba po podeželju in ni si treba posebej prizadevati pri iskanju invalidnih oseb. To so ljudje, ki so prikrajšani za mnoga dela, zato je tudi dohodek domačije nižji, s tem pa so ponekod načeta osnovna eksistenčna vprašanja. Pa se pomudimo še ob preživninskem varstvu. Kmetje, ki oddajo zemljo družbeni pravni osebi (npr. zadrugi, kmetijskemu kombinatu), so upravičeni do preživnine, in sicer pod določenimi pogoji. Eden izmed teh je starost, pri moških 65 let, pri ženskah 60 let. Do začetka tega leta je veljalo določilo, daje moč. preživnine uveljaviti le, če so kmečki starostniki zemljo prodali. Žal pa se mnoge parcele nahajajo na območjih, za katera med družbenim sektorjem ni bilo interesenta za nakup, zato pravice do preživnine ni bilo moč uveljaviti. Tako v Sloveniji doslej prejema preživnino le 11 kmetov. Zdaj, po novem letu, pa je kar zadeva preživnino, nekoliko drugače: ko kmet, ki namerava oddati zemljo, izpolni 65 oziroma 60 let in se zemlji odpove, lahko začne uveljavljati pravico do preživnine. Tako zemljo je dolžna prevzeti zemljiška skupnost. Novo določilo zakona o preživninskem varstvu kmetov bo prav gotovo omogočilo marsikateremu kmečkemu človeku, ki nima naslednikov, ki bi od njega prevzeli zemljo in poskrbeli za izročitelja., veliko lepšo jesen življenja. To je pa pravzaprav nuja, saj so se mnogi takt kmetovalci v življenju resnično namučili. Kar zadeva razne kmečke dajatve (pokojnine, preživnine itd.) se torej letos kažejo nekatere ugodnosti, kijih ni zavreči. Seveda pa so te dajatve odvisne ,od gospodarske moči naše družbe in priznatije treba da v razmerah stabilizacije ti prejemki ne morejo biti pretirano visoki. So pa vendarle taki, da omogočajo marsikomu dostojnejše življenje. To pa je tudi nekaj! Š. SOBOČAN Turnišče: cene pujskov Zadnji čas prihaja na tumiško sejmišče več kupcev kot rejcev. Tako so slednji pretekli četrtek (22. jan.) pripeljali na sej-, mišče le 19 pujskov, kar je bilo seveda premalo za vse interesente. Prodajne cene pa so se sicer gibale od 2.200,00 do 2.600,00 dinarjev za par. STRAN 6 VESTNIK, 30. JANUARJA 19«1 KRlŽEMKiRAim UREJA JOŽE GRAJ ZIMA Zunaj je postalo mrzlo. Zapadel je sneg. Gozdne živali so si pripravile hrano. Veverica si je uredila svoj dom. Nanosila si je lešnike, orehe in kostanje. Medved se je spravil v brlog. Srne, ptice, srnjaki in druge gozdne živali si morajo celo zimo same iskati hrano. Lovci in drugi ljudje napravijo krmilnice in jih hranijo. Tudi mi, otroci, bomo pridno skrbeli za ptičke. Na okno jim bomo dali krmilnice. Irena Topolnik,5, b OŠ Videm ob Ščavnici Zapadel je sneg. Vsi otroci smo veseli snega. Tudi jaz sem bila na snegu. Sankali smo se in kepali. Ptičkom smo naredili krmilnico. Vanjo dajem hra-no- Sandra Mitrovič, 2. a OŠ Apače Zjutraj sem se prebudila in pogledala skozi okno. Zunaj je bilo vse belo. Zapadel je prvi sneg. Začelo se je zimsko veselje. Vzela sem smuči in z drugimi otroki odšla na smučanje. Srečala sem prijateljice, ki so se sankale in smučale. Z njimi sem ostala do kosila. Po veselem igranju na snegu sem se vrnila domov. Doma sem pripovedovala očku in mamici, kako sem se imela na smučanju. Snežana Salavec, 1. a OŠ Dane Šumenjak M. Sobota Vesel sem, ko zapade sneg. Takrat se sankamo in smučamo. Potem se sneg raztopi in ni več lepo. Sedaj je dosti snega. Ceste so ledene. Lahko se drsa-mo- Aleksander Krampač, 1. razr. COŠ BISTRICA Tudi v naši vasi je veliko kadilcev. To so predvsem starejši moški, dosti pa je tudi mladih dvajsetletnikov, ki sežejo po cigaretah. Ti se ne zavedajo, da si s kajenjem krajšajo življenje. Enkrat smo se v naši vasi pogovarjali o kajenju. Eden izmed mladih kadilcev je rekel, da bi se rad odvadil kaditi. Rekel je: ,,Povejte mi, kako naj se znebim te razvade?” Drugi mu je rekel: ,,Bodi vztrajen, ne kupuj si cigaret!” Toda fant je odvrnil, da je to že poskušal, pa je postal tako nervozen, da si je spet prižgal cigareto. Ker tudi med delom veliko ljudi kadi, se je še teže odvaditi. V vseh tovarnah bi morali kajenje prepovedati. Cigaretni dim škoduje tudi tistim, ki ne kadijo, so pa v družbi kadilcev. Na vlakih so že uredili prostore za kadilce. Ljudje hočejo to zato, da ti kadilci ne bi škodovali vsej družbi. Pri vsem tem pa je potrebna trdna volja in osveščenost. Nič ne pomaga prepovedati. Ce bi bilo kajenje prepovedano, bi začeli kaditi skrivaj, tako kot uživajo skrivaj mamila. Vsi bi morali začeti boj proti kajenju. Le tako bi ostali ljudje zdravi. Tatjana Prelog, 6. b OŠ Branko Bernot — Aljaž Križevci pri Ljutomeru Teta zima je prišla in natrosila snega. Otroci vsi veseli, so na podstrešje odhiteli. Tam sanke poiskali in po hribu se zagnali. Boris snetaka je napravil, metlo mu v roko postavil. Motna burja prihitela, snežaku metlo je odvzela. Snežaka sem še jaz naredila, na metlo pa sem pozabila. Saj boljše je tako, kot da bi burja plesala z njo. Skrb za ptičke Prišla je zima in ptičke zebe, zato jim je treba postaviti krmilnice in vanje natrositi hrano. Tudi doma imamo krmilnico. Nekega dne sem od daleč opazoval ptičke, ki so priletele zobat hrano. Bile so zelo lepe in veselo so čivkale. Ko so odletele, sem pogledal v krmilnico in videl, da so vse pojedle. Tako vsak dan skrbim za ptičke, da nam bodo spomladi spet lepo žvrgolele. Dejan Galičič, 3. a O§ Apače Kajenje ali zdravje Kajenje ali zdravje — izberi! Tak naslov najdemo na plakatih, ki so nalepljeni na vratih v ambulantah, v šolah in drugod. Ko sem šla nekega dne k zobozdravniku, sem na steni v ambulanti zagledala tak plakat. Zamislila sem se: ,,Tu, na kadil-čevi strani, so sami oblaki dima. Ta človek ne more biti zdrav, ko pa je vedno zamotan v te strupene oblake dima. Na drugi polovici plakata je naslikan človek, okrog njega pa narava in rože. Ta človek je zdrav v zdravem okolju. SREČA Zame na svetu sreča je ta. da me mamica rada ima. da je v šoli vse lepo in vsi veselo delamo. Zame srečuje tudi ta. da nas očka rad ima. Ko zvečer se vrne z dela. v naročje vzame otroke in jih objame, Marija Zver. 8. raz. OŠ Odranci MOJA DOMOVINA Srednje velika, a lepa država, zame najlepša med vsemi. Le kdo ne bi vedel, katera je to. No, da vam ne bo treba ugotavljati, vam kar povem. To je JUGOSLAVIJA. Uboga moja domovina, kakšno borno preteklost je imela! Po njej sta vihrali dve svetovni vojni, ki sla jo čisto porušili. Imela je zelo majhno področje, a s tem ni rečeno, da ni imela nobenega bogastva. Nasprotno. Imela ga je veliko, samo da njeni pre-bivalci niso imeli skoraj nič od njega. Vse to bogastvo so izkoriščale države, ki so bile takrat mnogo močnejše. V drugi svetovni vojni so jo čisto razkosali. Razdelili so si jo fašisti, ki so se že v prvi svetovni vojni in še pred njo potegovali za to našo Jugoslavijo. Toda ti fašisti si niso niti mislili, kako močna je ljubezen Jugoslovanov do domovine. Med tem ljudstvom pa je bil tudi nekdo, ki je najbolj ljubil Jugoslavijo. To je bil tovariš TITO. Popeljal nas je skozi vse vihre in vetrove, ki smo jih seveda premagali. No, prišla je svoboda. Toda Jugoslavija je bila čisto razrušena. Bilo je mnogo mladih, ki so jo začeli obnavljati in so jo tudi obnovili. Toda pri tej preteklosti ne smemo pozabiti na padle, ki so darovali življenja za svobodo. Danes je Jugoslavija itajlepša med vsemi državami. Po drugi svetovni vojni so se zanjo začela cvetoča leta. Za voditelja smo si izbrali najbolj prizadevnega borca za svobodo, tovariša Tita. Jugoslavija je neuvrščena država. Pri nas vsi odločamo. To je le nekaj stavkov o naši Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Pa da ne boste mislili, da ima samo to, kar je tu opisano. Ima še veliko veliko lepega. Ne moremo si misliti, koliko čudovitega še skriva v sebi. Za konec bi poudarila le še to: ,,Naj živi Jugoslavija!” Andreja KRČMAR, 8. a Osnovna šola 17. oktober Beltinci IZBRANA RISBA: »V vinski kleti« — Narisal Simon Bico, 6. a OŠ Beltinci. NENAVADNA 100-LETNICA V RADENCIH Z REKORDOM” DO REKORDA OBOJE HKRATI NAS JE NADAVNO PRIVEDLO K 75-LETNEMU ANDREJU STRNIŠU V RADENCE: VEDAŽELJNOST IN HOTENJE PO TEM, DA POZNAVALSKO POBRSKAMO po minulih Časih TEGA DELA ZDAJŠNJE GORNJERADGONSKE OBČINE. MOŽAK, KI JE V DVAJSETIH in tridesetih LETIH TEGA STOLETJA ZNAL TRGOVATI (IN KAJPADA IZTRŽITI:, JE PRAVCATI »ŽIVI LEKSIKON« ZA ZGODOVINO KRAJEV TOD OKOLI. SICER SE JE NEMALO ČUDIL, A POGOVORA NAM NI ODREKEL. Oba skupaj — Andrej Strniša in njegov rekord — jih imata natanko 100. Kako se je izučil za trgovca. skorajda ni važno, pomembnejša se zdi starost, ko seje »prelevil« v samostojnega trgovskega poslovneža, namreč s komajda 18 leti. Posli v Hrastje-Moti. kjersi je postavil manjšo trgovinico, so mu dobesedno cveli, da je bilo veselje. Spominja se, da je trgoval dobra tri desetletja — od leta 1925 do leta 1945 — potlej pa ga je neprevidnost vajenke uničila — »skoraj do tal je zgorel lokal« — kar je vrsto let vodil in upravljal. Vendar Strniše to ni spravilo na »kant«. Z najetjem posojila je zgradil nove prostore, nabavil inventar in si tako vnovič opomogel. V času obnavljanja porušene domovine in posebej v petdesetih letih, ko se je .začel proces uveljavljanja zadruž-niških odnosov, je dal trgovino v najem kmetijski zadrugi iz Gornje Radgone, pred nekaj leti pa v dokončno last gornjeradgonskemu trgovskemu podjetju Sloga. »To so vam bili časi, zdaj tegobni, zdaj spet bolj naklep njeni. Če samo pomislim, kaj vse se je znalo izcimiti iz strankarskih razprtij in vsakovrstnih špekulacij, ne vem ali bi se smejal ali bentil. Zlasti pa noram še posebej naglasiti, da v skorumpiranost tedanjega režima v stari Jugoslaviji nismo — vsaj kar nas je bilo količkaj naprednih duhov — niti za hip podvomili. Toda — to vedno pra- vim — nekako se je moralo živeti in preživeti.« Skratka Strniša nam je dal vedeti, da smo dandanašnji lahko povsem zadovoljni, le složnejši bi morali biti denimo vaščani v Hrastje-Moti in bi lahko še več dosegli. Tik pred slovesom pa nam je naš gostitelj postregel z zanimivostjo, zares izvirno zanimivistjo, zanj še danes praktično uporabno. Toliko nas je pritegnila, da smo ji — v želji po bralnosti, kajpa! — odmerili naslov. »Nenavadno obletnico ob--hajava midva,« je Strniša v domači garaži gladil svojega ljubljenca 25 let starega rekorda. »Dve generalki sta že za njim, toda še vedno je žiy kot le kaj. Sam ga vzdržujem in sam se z njim vozim. Brez da tvezim — po zanesljivosti in varčnosti se lahko mirno kosa s še tako izpopolnjenim in posodobljenim vozilom. Pa recite, če stara »roba« ni kvalitetna »roba»! Kar »pristajala« mu je takole prostodušna samohvala, nam pa, ki se moramo »šilom prilik« čestokrat odločati za prave »benzinske požrešneže«, ni bilo ravno vseeno. Le na slabo tolažbo, da je avtomobil pač potreba, smo se spomnili. Iz povsem določenih razlogov smo predstavili 75-letne-ga Andreja Strniša iz Ra-denc. Ne zgolj zaradi njegovega znamenitega rekorda, temveč spričo dejstva, da nam lahko on in njemu podobni v precejšnji meri pripomorejo, da spoznavamo določene nasledke preteklosti, ki utegnejo koristno rabiti sodobnikom. Prav Strniša nam je namreč predstavil minulost Hrastje-Mote, o kateri smo se razpisali zadnjič, tokratna lahkotnost srečanja z njim pa je zgolj okvir, kamor smo se trudili zajeti še kaj več. Branko ŽUNEC SMUČARSKI TEČAJ Te dni so radgonski najmlajši smučarji imeli možnost obiskovati enotedenski smučarski tečaj, ki so ga organizirali v radgonskem smučarskem klubu. To je bil že drugi tečaj za predšolske otroke, saj so tečaj organizirali tudi lansko leto, v načrtih pa imajo tak tečaj tudi v prihodnjih letih. Tečaj je bil kar na domačih terenih in je bil brezplačen. Za starejše člane kluba pa so pred nedavnim organizirali enotedenski smučarski tečaj v Mežici. Radgonski smučarski klub, ki šteje že okrog petsto članov pa organizira veliko izletov v različna smučarska središča po vsej Sloveniji. £ IMPORT-EXPORT POLJOOPSKRBA ZAGREB POSLOVNI CENTER MARIBOR »POLJOOPSKRBA« import—export Zagreb, POSLOVNI CENTER, Maribor, Ljubljanska cesta 7, vam sporoča, da prodaja pod ugodnimi pogoji • Traktorje: DEUTZ in FIAT—ŠTORE • Motokultivatorje: AGRIA, GOLDONI, HONDA in GORENJE Muta • Kmetijske stroje iz programa SIP-ŠEMPETER, TEHNOSTROJ — Ljutomer, OLT Osijek in CREINA Kranj PRODAJAMO TUDI ZAŠČITNA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN VSEH JUGOSLOVANSKIH PROIZVAJALCEV NA VELIKO IN MALO TER PROGRAM L MOTO-NAUTIKE. Potrebne informacije vam daje POLJOOSKRBA Zagreb — POSLOVNI CENTER MARIBOR, 62000 Maribor, Ljubljanska cesta 7, tel. (062) 29-351 PRODAJALNE v Mariboru, Ljubljanska c. 7 in Ulica XIV. divizije 73, tel. (062) 33-523 in v Murski Soboti, Lendavska cesta 37, tel. (069) 21 -048. _______________________________________ _____________________________________) VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 STRAN 7 NK MURA - več uspeha spomladi Pri soboškem ligašu niso zadovoljni z izkupičkom točk iz jesenskega dela tekmovanja. Po zelo uspešnem startu so v nadaljevanju popustili in izgubljali planirane točke. Po opravljeni analizi so ugotovili pomanjkljivosti, največji problem pa je obisk treningov in pa odnos do igre. Te slabosti želijo odpraviti. Po končanem prvem delu niso prenehali s treningi in so enkrat tedensko rekreacijsko vadili. Z rednimi pripravami pa so začeli 14. januarja in trenirajo štirikrat tedensko kombinirano v telovadnici in na prostem. Pri igralskem kadru ni prišlo do bistvenih sprememb. Na odsluženje vojaškega roka v JLA sta odšla Balažič in Kakaš, medtem ko se bosta vrnila iz JLA Ivanič in Kuhar. Računajo pa tudi na nekaj igralcev iz rekreacijskega tekmovanja. V šport spomladanskem delu tekmovanja imajo nekoliko boljšo razporeditev tekem kot jeseni, zato bi lahko z vestnim delom in prizadevanjem igralcev ob koncu sezone zasedli tretje in četrto mesto, nam je povedal trener Mure Zoran Cirkvenčič. V času priprav bodo tudi odigrali več prijateljskih tekem, med njimi tudi nekaj z močnejšimi nasprotniki. NK LENDAVA - borba za zgornji del lestvice JUDO — DRŽAVNO ČLANSKO PRVENSTVO Kisilak tretji V Celju je bilo državno prvenstvo v judu za posameznike, na katerem so sodelovali najboljši jugoslovanski judoisti. Med njimi je nastopil tudi član soboškega Partizana Danijel Kisilak, ki je bil edini pomurski tekmovalec, in dosegel lep uspeh. V kategoriji do 65 kg je zasedel tretje mesto. Na tekmovanju je dosegel tri zmage, zlasti pa je pomembna njegova zmaga nad republiškim prvakom Oštirjem iz Slovenske Bistrice. Danijel Kisilak je v izvrstni formi, saj je letos že dosegel nekaj vidnih rezultatov. Osvojeno tretje mesto na državnem prvenstvu pa je prav gotovo njegov največji uspeh. Z doseženimi rezultati v jesenskem delu tekmovanja so pri Lendavi zadovoljni, žal jim je le, da se je prvenstvo končalo, kajti zadnje tekme so igrali zelo dobro. Niso odigrali še tekme s Triglavom iz jesenskega dela, če bi zmagali, bi bila njihova uvrstitev še boljša. S pripravami na drugi del tekmovanja so začeli 11. januarja in vadijo dva dni zaporedoma, en dan pa počivajo na igrišču. V soboto in nedeljo pa bodo vadili dvakrat dnevno. Do konca tega meseca bodo dajali poudarek razvijanju splošne telesne priprave, v začetku februarja pa bodo prešli na uigravanje ekipe in prijateljske tekme. V pripave imajo vključenih 20 igralcev. Odšel je le Gerza, in sicer v JLA, medtem ko se iz JLA vrne Pal, računajo pa tudi na mladinca Siiča in Korena. Odigrali bodo 10 prijateljskih tekem, že v ponedeljek, 9. februarja, gostuje v Lendavi madžarski prvoligaš ZTE iz Zalaegerszega. V načrtu pa imajo še tekme z Varteksom, MTC, Slogo in Olimpijo iz Ljubljane. Spomladi želijo izboljšati uvrstitev, borili se bodo od 3 do 5 mesta. Sicer pa pripravljajo ekipo, ki naj bi večji uspeh dosegla v naslednji sezoni, nam je povedal trener prof. Stanko Maučec. RKPOLET-pomlajeno moštvo Rokometaši Poleta iz Murske Sobote, ki v tej sezoni prvič nastopajo v drugi zvezni ligi, po prvem delu tekmovanja niso dosegli pričakovanih rezultatov. Kaže, da so precenili lastne zmogljivosti za tako kvalitetno in naporno tekmovanje kot je druga zvezna liga, kjer sodelujejo izkušene ekipe, med njimi tudi bivši prvoligaši. Poleg tega so bili igralci premalo disciplinirani in kvalitetni. Na nekaterih srečanjih pa jih je zapustila športna sreča, in so tako tekmo po nepotrebnem izgubili. Stanje po jesenskem delu tekmovanja so v klubu analizirali in tudi sprejeli usmeritve za nadaljnje delo. Odločili so se, da ekipo pomladijo in da s sistematičnim delom izboljšajo kolektivno igro, ki v jesenskem delu tekmovanja ni bila na primerni ravni. S pripravami za novo sezono so začeli poet vodstvom trenerja Miodraga Raduloviča že 10. januarja in vadijo dvakrat tedensko v telovadnici Mure. Vključili so se tudi v zimsko prvenstvo Varaždina kjer sodeluje lOekip iz prve in druge hrvaške lige. Namen tega tekmovanja je, da ugotovijo kvaliteto tekmovalcev za spomladanski del tekmovanja. V začetku februarja pa bodo začeli vaditi štirikrat tedensko in upajo, da se bodo do pričetka prvenstva dobro pripravili. V moštvu ne bo enega od ključnih igralcev Katone, ki odhaja v JLA, verjetno pa tudi ne Sapača, ki namerava prenehati z igranjem. SMUČANJE Uspel tečaj Soboška druga osnovna šola je pripravila na Pohorju smučarski tečaj, katerega se je udeležilo 89 učencev, med njimi 30 začetnikov. Učencem so se pridružili tudi judoisti soboškega Partizana. Po končanem tečaju so izvedli tekmo-vanje v veleslalomu. Rezultati — začetniki — pionirji: L Počič, 2. Sabjan, 3. Nemec; pionirke: 1. Gutman, 2. Lenarčič, 3. Tan-šek; pionirji: 1. Krajačič, 2. Habjanič, 3. Vrdjuka; pionirke: 1. Košak, 2. Gutman, 3. Cor. ROKOBORBA Podlesek med izbranci Strokovna komisija Rokoborske zveze Jugoslavije, ki jo kot predsednik vodi Branislav Simič, je določila kandidate za državno reprezentanco za obdobje do leta 1984. Na listi kandidatov, katere je strokovna komisija določila na osnovi doseženih dosedanjih rezultatov, je tudi član rokoborske sekcije soboškega Partizana Franc Podlesek, ki nastopa v kategoriji do 68 kg. 'Osemnajstletni Franc Podlesek, eden najperspektivnejših rokoborcev, ima tako lepo priložnost, da se uvrsti v državno reprezentanco članov, seveda pa bo to lahko dosegel le z vestno vadbo in sodelovanjem na pomembnejših tekmovanjih, za kar pa soboška rokoborska sekcija nima denarja. ’’GORNJA RADGONA Karate sekcija Konec meseca bodo tudi v Gornji Radgoni ustanovili sekcijo karateja pri telesnovzgojnem društvu Partizan. V petek, 30. januarja, bodo namreč vpisovali kandidate v to sekcijo, obenem pa si bodo ogledali tudi prikaz karate veščin. Demonstracijo bo vodil Ljubo Javoršek iz Maribora, nosilec mojstrskega pasu 3. dan, ki bo tudi • trener sekcije. Obetajo si precejšen odziv, seveda zlasti pri mladih. A. C. NAMIZNI TENIS Zmagal Krznar V organizacijo ZTKO Ljutomer in Partizana Ljutomer je bilo občinsko prvenstvo v namiznem (tenisu za posameznike in dvojice. Tekmovanja se je udeležilo 26 igralcev iz 7 klubov. Po pričakovanju je zmagal Drago' Krznar (Branoslavci), ki je v finalu premagal Toneta Ficka (Partizan) z 2:1. Tretje mesto je pripadlo Stanku Novaku (Branoslavci). V tekmovanju dvojic sta zmagala Granta-ša—Bunderl (Grlava) pred T. Fik-ko—M. Ficko (Prt—Kam) in Rajnar—Magdič, (Kamenščak). T. Ficko A. Planinc v M. Soboti! PREDSTAVLJAMO VAM PRVAKE Z LASTNIM KADROM NA VRH LESTVICE Pred osmimi leti je bil v Odrancih ustanovljen nogometni klub, ki dokaj uspešno deluje. Že po dveh letih dela so nogbmetaši Odranec osvojili naslov prvaka občine Lendava in si s tem pridobili pravico sodelovanja v pomurski ligi. Ker je bila prav takrat v Lendavi ustanovljena nogometna zveza in so organizirali tekmovanje v dveh razredih, so nogometaši Odranec nadaljevali tekmovanje v prvi občinski ligi Lendava. Pozneje so izpadli iz prve in sedaj tekmujejo v drugi občinski ligi Lendava. Po jesenskem delu tekmovanja v drugi občinski nogometni ligi Lendava so se Odranci povzpeli na prvo mesto, vendar je treba povedati, da tekmovanje ni bilo končano in da sta ostali dve koli neod-igrani, kar pomeni, da bi vrstni red na lestvici lahko bil drugačen. To še zlasti zato, ker ima Panonija iz Gaberja in sicer: Panonija, Odranci, Borba iz Kobilja in Mostje. Na najvišje mesto so Odranci prišli po odigranem enajstem kolu, ko so kar z dvoštevilč-nim rezultatom premagali Zvezdo iz Doline, in tako dosegli boljšo razliko v golih kot jo ima Panonija. Zanimivo je, da so Odranci izgubili dve srečanji z najnevarnejšima tekmecema, s Panonijo v Gaberju in z Borbo v Kobilju. To pa pomeni, da imajo v nadaljevanju prvenstva nekoliko lažji žreb, nam je povedal Jože Balažič, ki predsedniško funkcijo pri klubu opravlja vse od ustanovitve do danes. Prav on ima največ zaslug z| uspešno delovanje nogometnega kluba Odranci. Sicer pa so se odločili vzgajati lastni kader, kar je že dalo določene Odrancih zadovoljni z doseženimi uspehi svojih nogometašev, hkrati pa menijo, da imajo lepe možnosti tudi za osvojitev prvega rhesta ob koncu prvenstva, seveda če bodo nadaljevali z dosedanjim delom in če se bodo igralci potrudili. Nogometni klub Odranci je bil nekaj časa brez lastnega igrišča, zato so morali vse tekme odigrati na tujih igriščih. Pred petimi leti pa so si zgradili lastno igrišče, v glavnem s prostovoljnim delom, plačali so le strokovna dela. Sredstva pa so si zagotovili s prirejanjem veselic in vstopnino. Nekaj denarja pa je prispevala tudi TKS Lendava. Sami so tudi potegnili vodovod do igrišča, sedaj pa načrtujejo Po dolgotrajnih prizadevanjih je neumornim članom vodstva šahovskega društva Radenska iz Murske Sobote na čelu z njegovim predsednikom Stefanom Režonjo uspelo zagotoviti nastop najmlajše-ga slovenskega velemojstra 36-letnega Albina Planinca. V nedeljo, 1. februarja, z začetkom ob 9. uri, bo v klubskih prostorih murskosoboškega hotela Diana odigral simultanko na 25 deskah. Za nasprotnike bo imel najboljše igralce šaha v murskosoboški občini, ki bodo skušali doseči čim ugodnejši izid. Spričo dejstva, da ima velemojster Planinc remi še vedno za ,.nujno zlo", zato pa njegova igra ,,na vse ali nič” vse več ljubiteljev, se gledalcem obeta zares enkratno šahovsko doživetje. Tega dogodka pa nikakor ne bi kazalo zamuditi! M. Jerše --------AKTUALNO V TELESNI KULTURI------------- TEKAŠKI MARATON TREH SRC -NOVOST Po lanskoletnem uspelem prvem Pomurskem kolesarskem maratonu, ki ga je ob priliki Pomurskega sejma v Gornji Radgoni organiziral kolesarski klub Pomurje iz Behinec, so predstavniki zdravilišča Radenska, ki je sodelovala kot pokrovitelj, dali pobudo za organizacijo tekaških maratonov. Pobuda je bila ugodno sprejeta v širšem slovenskem prostoru in dogovorjeno je bilo, da bodo letos v Sloveniji trije tekaški maratoni, ki bodo pod pokroviteljstvom Radenske nosili ime »Tri srca«. Prvi tekaški maraton bo 30. maja 1981 v Radencih, ki bo hkrati veljal za odprto prvenstvo Slovenije v maratonu. Drugi bo 26. septembra 1981 v’ Bovcu, tretji pa za konec atletske sezone Slovenije 25. oktobra 1981 v Kranju, ki bo veljal tudi za uradno prvenstvo Slovenije v maratonu, malem maratonu in ženskem maratonu. Gre za uvajanje novih tekmo vanj, ki bodo prav gotovo razveselila marsikoga iz vrst tekačev na dolge proge in tudi rekreativce. V maratonu pretečejo udeleženci 42 kilometrov dolgo progo, v malem maratonu 21 in v ženskem maratonu 10 kilometrov dolgo progo. Vsi trije tekaški maratoni v Radencih, Bovcu in Kranju so tudi vneseni v program republiških prireditev. Namen organizacije maratonskih tekov je, da lahko čimveč ljubiteljev teka v naravi v domačih krajih testira svoje zmogljivosti in rezultate redne vadbe, hkrati pa tudi želja, da hi s takimi množičnimi manifestacijami telesne kulture spodbudili, da bi se tovrstna rekreacija razširila. Prav tako je namen maratonskih tekov tudi, da bi spodbudili k redni vadbi čim večje število ljudi. Znano je, da je športno rekreacijska dejavnost, ki se je zadnja leta med našimi ljudmi zelo razmahnila, v precejšnji meri usmerjena v zimske prireditve, ki jih je iz leta v leto več. Jasno je, da bodo na prvih tekaških maratonih pri nas nastopili večinoma tisti, ki tečejo tudi pozimi, ki vozijo kolo, skratka tisti, ki so. bili že doslej zelo aktivni in so nastopali. Vsem tem velja nasvet, naj aktivnost, predvsem pa nastope, časovno uskladijo, da ne bodo preveč izčrpali svojega organizma, da bodo imeli vsaj dva meseca aktivnega.odmora in da bo med zahtevnejšimi nastopi dovolj čašo v nega presledka. Vsi tisti, ki so bili akti vni skozi vso zimo in so sodelovali na nekaterih prireditvah s smučmi, lahko nadaljujejo z vadbo do prvega tekaškega maratona v Radencih. Vjuliju in avgustu je natojjotreben aktivni odmor ob redni 2-do 3-kratni tedenski vadbi, ki naj bo manj intenzivna, konec avgusta pa je potrebno vadbo stopnjevati, predvsem po intenzivnosti, da bi bili konec septembra pripravljeni za kakšne manj zahtevne športnorekreativne nastope. Nikakor pa ni priporočljivo nastopati na vseh treh maratonskih tekih. Kdor torej želi bili vse leto aktiven, mora svojemu organizmu privoščili vsaj dva meseca aktivnega odmora, bre nastopov in ob lahkotni 2-do 3-kratni tedenski vadbi. Za vsak zahtevnejši nastop se je potrebno specifično in temeljito pripravljati, da taki nastopi ne bi puščali bolečih ali celo zdravju škodljivih posledic. Med posameznimi zahtevnejšimi nastopi, tako poleti kot pozimi, morajo biti dovolj dolgi časovni presledki — med maratoni vsaj 6 tednov. Ob redni in pravilni vadbi ter nastopanju pa je potrebno svoje'vsakdanje življenje prilagoditi zahtevam sodobne športne rekreacije (pravilna, lahka in izdatna prehrana, opustitev kajenja, uživanja alkoholnih pijač, najmanj 8 ur počitka). To bo v veliko korist zdravju, počutju in delovni sposobnosti. Za vse tri tekaške maratone je bil imenovan poseben, kooordinacijski odbor, za posamezne maratonske teke pa organizacijski odbori. Za prvilekaški maraton, ki bo 30. maja 1981 v Radencih, je bil imenovan 22-članski organizacijski odbor, ki ga kot predsednik vodi Martin Sreš. Ta se je sestal doslej že dvakrat, v kratkem pa bo objavljen tudi razpis vseh treh tekaških maratonov. Prvi tekaški maraton v Radencih bo vključen v program praznovanja meseca mladosti v radgosnki občini in v program prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Radenci. Na tekaških maratonih bodo udeleženci razdeljeni v kategorije po starosti. Proga prvega tekaškega maratona v Radencih pa bo potekala takole: Radenci (hotel Radin-štart) — Boračeva—Orehovci—Očeslavci — Videm ob Ščavnici — Kocbekov mlin — Stara gora — Žihlava — Slaptinci — Dragolinci — Rožički vrh — Hrašenski vrh — Rački vrh — Kppela — Kobilščak — Boračeva — trim steza — Radenci (hotel Radin — cilj). F. M. rezultate. Trenutno je njihova gradnjo slačilnice. Tudi zato tretja selekcija na prvem mestu v občinski ligi Lendava, člansko moštvo pa sestavljajo sami domači igralci. Prvo enako število točk kot Odran- moštvo trenira prejšnji igralec ci, vendar ima tekmo manj. Sicer pa je bila tokrat borba za prvo mesto izredno zanimiva, saj se za najvišji naslov potegujejo kar štiri moštva, Martin Jerebic, medtem ko za tretjo selekcijo trenutno nimajo trenerja in bodo morali to vprašanje v najkrajšem času rešiti. Sicer pa so v investicijo so v glavnem z lastnim delom že zbrali potrebna sredstva. Doslej namreč krajevna skupnost Odranci ni kazala razumevanja do dejavnosti kluba in ga tudi finančno ni podpirala. Upajo pa, da bodo v prihodnje vendarle deležni večje pomoči. F. M. NAMIZNI TENIS - ODPRTO PRV. ZAGREB Tradicionalno že 28. odprto pionirsko prvenstvo Zagreba je zbralo nad 600 igralcev in igralk iz 98 jugoslovanskih klubov vseh republik in pokrajin. Nastopili so vsi najboljši jugoslovanski pionirji, saj je bilo tekmovanje eno izmed izbirnih za sestavo državne pionirske reprezentance za evropsko prvenstvo. Peterica Sobočanov je dosegla rezultate v okviru svojih možnosti, saj jim za prodor proti vrhu manjka veliko več trdega dela. V ekipni konkurenci je prva ekipa, za katero sta igrala VEČ PRIČAKOVALI Kovač in Močan, nepričakovano izpadla že v prvem kolu, premagala jo je ekipa Rudarja iz Kostolca z 1:3. Druga ekipa v postavi Veren in Gruškov-njak je v prvem kolu premagala Borac II {Banja Luka) s 3:0, v drugem Ljubljano VI s 3:0 in za vstop med najboljših 16 izgubila z Lokomotivo iz Vin-kovcev z 1:3. Med posamezniki je v konkurenci 220 pionirjev imel največ uspeha Dušan Kovač, ki sicer ni znal izkoristiti ugodnega žreba in se je uvrstil med najboljših 16 tako kot lani, za vstop med najboljšo osmerico pa je iz- gubil s Kljajičem iz Petrinje z 1:2. Močan se je uvrstil med najboljših 32, a za uvrstitev med najboljših 16 izgubil z najboljšim igralcem Pule Roj-ničem z 1:2. Veren je izpadel v drugem in Gruškovnjak v tretjem kolu. Odigran je bil tudi tradi-cioanalni turnir republiških pionirskih reprezentanc, kjer je Slovenija po zmagi nad Črno goro s 3:0 in porazom z zmagovalcem Vojvodino z 0:3 osvojila 3. mesto. V ekipi Slovenije je poleg Zalaznika in Matjaševiča nastopil tudi Sobočan Kovač. M. D. STRAN 8 VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED OD 3 1. JANUARJA DO 3. FEBRUARJA SOBOTA NEDEUR PONEDELJEK? TOREK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45— Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.30 Poročila 8.55 Minigodci v Glasbeni deželi 9.05 Sebastijanova babica, danska risana seija 9.20 Z besedo in sliko— J. Tomažič: Pohorski steklar 9.40 Tovarišija, mladinska nadaljevanka TV Skopje 10.10 Mali svet, otroška kontaktna oddaja TV Zagreb 10.40 Slike s samotnih kmetij, dokumentarna oddaja 11.00 Od refleksa do lo-*gike: Otrokov svet 11.30 B. Ibanez: Trsje in blato, španska nadaljevanka 12.25 St. Anton: Smuk ža broške, prenos 13.40 Poročila (do 13.45) 15.40 Poročila 15.45 Dajmo, naši! italijanski mladinski film 17.15 Košarka Crvena zvezda . : Cibona, prenos v. odmoru Propagandna oddaja 18.55 Naš kraj 19.10 Zlata ptica 19.15 Risanka 19.20 Cik cak 19.24 Tv nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Tv dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Srečanja 21.40 Propagandna oddaja 21.45 Povej jim, da je Willy tukaj, ameriški film 23.15 Tv kažipot 23.35 Poročila Odajniki II. Tv mreže: 17.30 Ljudska ustvarjalnost 18.00 Iz sporeda Tv... 18.30 J. Horvat: Maček pod čelado, Tv nadaljevanka 19.30 Tv dnevnik 20.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija 21.20 Poročila 21.25 Športna sobota 21.45 Feljton 22.1,5 Glasbena odaja (do 23.) 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. i DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232) 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodno-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja. 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Jugotonov glasbeni express, 16.40 — Pota mladih, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 3 © 1J. radijski $ disco kluD H 1. WOMAN IN LOVE - BARBRA STREISAND 2. TIDE IS HIGH - BLONDIE 3. MASTER BLASTER - STEVIE WONDER 4. CALL ME - BLONDIE 5. SOUPER TROUPER - ABBA TV ZAGREB 9.00 Skrivnosti gibanja ptic I. in II. del. 10.00 Zimski šolski spored. 12.25 St. Anton: smučanje (prenos). 13.40.Zimski šolski spored. 14.40 Pregled sporeda. 14.45 Veliko mesto. 16.00 Poročila. 16.05 TV koledar. 16.15 Naš studio. 17.15 Košarka: Crvena zvezda — Cibona (prenos). 1,8.45 Poezija: Čarobni mladenič. 19.15 Risanka. 19.21 EPP. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik. 19.55 EPP. 20.00 Oliver Mandič in Beograd ponoči. 20.55 EPP. 21.00 Župan Casterbridgea. 21.50 Dnevnik. 22.05 Ponočna promenada. 23.35 Pregled sporeda za nedeljo Drugi program isto kot Ljubljana H TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila. 9.05 Angleščina. 9.35 Francoščina. 10.05 Ruščina. 10.35 Mladi umetniki igrajo. 11.25 Nočni studio. 12.30 Igrajmo skupaj, 13,— Opoldanska redk’acija. 15.25 Mozart (film). 17.00 Vesela škatlja. 17.30 Muminsk. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Dva x sedem. 18.25 Dober večen v soboto (Heinz Conrads). 18.50 Reklame., 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 19.50 Šport in reklame, 20.15 Nekdo bo zmagal (kviz). 22.00 Reklame. ,22.05 Šport, 22.25 Rock in klasika. 23.55 Poročila TV MADŽARSKA 8.15 Šolska TV. 8.55 Za otroke. 10.20 Novi Scotland Yard, kriminalka. 14.40 Varstvo okolja. 15.20 Jaz, pustolovec Ignac Strasnov, nadaljevanka. 16.25 Cesta ali železnica? 17.10 Rego-czyjevi, portret plesnega para. 17.50 Tokajhegyalja, , 1. del. 18.40 Kuhajmo! 19.30 TV dnevnik. 20.00 Vražji Roy Slade, western. 21.35 Ne smej se prerano! 22.05 TV dnevnik. 22.15 Mamma Roma, ital. film. TV LJUBLJANA 9.10 Poročila, 9. 15 Južina, madžarska mladinska oddaja, 9.55 J. Horvat: Maček pod čelado, nadaljevanka TV Zagreb, 10.55 St. Anton: slalom za moške, prenos 1. teka, 12.00 Kmetijska oddaja, 12.55 St. Anton: slalom za moške, prenos 2. teka, 14.00 TV kažipot (do 14.20), 14.50 Poročila, 14.55 Od bijelega polja do plevlja, dokumentarna oddaja, 15.25 Igre na snegu, posnetek iz Cavaleseja, 16.25 Prisluhnimo tišini, 16.45 Športna poročila, 16.55 Norica iz Chaillo-ta, angleški film, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.22 TV nocoj, 19.24 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 M. Smo-je: Veliko mesto, nadaljevank^ TV Zagreb, 21.05 Dr. Ivan Ribar, dokumentarna oddaja TV Zagreb, 21.50 V znamenju, 22.00 Športni pregled. Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaje za JLA (do 12.00), 15.00 Nedeljsko popoldne, 19.00 Risani film, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Večer z ,.gledališčem na terazijah”, 21.00 Včeraj, danes, jutri, 21.20 Imitacija življenja, ameriški film (do 23.25) TV ZAGREB 9.45 Pregled .sporeda. 9.50 Poročila. 10.00 Po jutru se pozna dan. I 1.30 Zapihaj veter z banatske strani ' (narodna glasba). 1 1.58 EPP. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Ali imate radi EV? . 13.30 Po sledeh divjega lovca (film). 15.00 Nedeljsko popoldne. 19.00 Risanka. 19.21 EPP. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik. 19.5-5 EPP. ZO ljubljanska banka Pomurska banka 20.00 Veliko mesto. 21.05 EPP. 21.10 Dokumentarna reportaža. 21.40 Dnevnik. 22.00 Športni pregled. 22.30 Pregled sporeda za ponedeljek Drugi program isto kot Ljubljana II TV AVSTRIJA 11.00 Razgovor z novinarji. 12.00 Vzgojna oddaja. 15.10 Svetlomodri portret (film). 16.30 Zrcalne slike. 16.45 Bazilika (TV igra). J7.15 Čebelica Maja. 17.40 Spanček Zaspan-čekxl7.45 Klub seniorjev. 18.25 ORF danes. 18.30 Narodna glasba Avstrije. 19.00 Avstrija v sliki. 19.25 Religija. 19.30 Čas v sliki. 19.50 Šport. 20.15 Protest. Atest (TV igra). 22..05 Poročila , Drugi program 19.50 Tedenski pregled. 20.15 Nekoč bo prišel dan .. . (film). 22.20 Šport. 22.35 Nenavadne zgodbe. 23.25 Poročila. TV MADŽARSKA 8.10 Šola za vsakogar. 9.15 Spored za otroke. 10.50 Snežna mati, pravljični film. 14.10 Narodna glasba za mladino. 14.05 Jaz, pustolovec Ignac Strasnov, 2. del TV igre. 15.45 Tokajhegyalja, 2. del. 16.45 Telešport, predaja prehodnih pokalov za najboljše. 20.10 Shakespeare: Richard II., angl. film. 22.50 Poročila. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA NOVA GLASBENA UGANKA • 8.45 TV v šoli 10.00 Zimski šolski spored (do 13.15) 14.55 TV v šoli — ponovitev (do 16.00) 17.10 Poročila 17.15 Vrtec na obisku — Šviga, švaga 17.35 Človekovi prijatelji, poljudnoznanstvena serija 18.00 Sestanek, oddaja iz cikla Metodologija političnega dela 18.20 Spekter: Zatiranje škodljivcev 18.30 Obzornik 18.40 . Mozaik 18.45 Pop godba 19.15 Risanka 19.20 Cik cak 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 F. Slak: Krizno obdobje,, tv drama 21.25 35 mm, Oddaja o filmu 22.25 V znamenju ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Pravljica 18.15 Znana, neznana Jugoslavija 18.45 Športni grafikon 19.30 TV dnevnik 20.00 Po poteh spoznanj 20.50 Zagrebška panorama 21.15 Družina Po-lanieckih, poljska tv nadaljevanka 22.35 7 + 7, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 23.35) 9.40 Schladming: Veleslalom za moške, prenos 1. teka 10.45 Zimski šolski spored, vključitev 12.25 Schladming: Veleslalom za moške, prenos 2. teka. (do 13.30/40) 15.45 Veleslalom za moške, posnetek iz Schladminga 17.05 Poročila 17.10 Sebastijanova babica, danska risana serija /O ljubljanska banka Pomurska banka 17.25 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Taneč, 6. del 17.55 Pisani svet: Dopolne fabrika, popoldne kmetija 18.35 Obzornik 18.45 Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.00 knjiga 19.15 Risanka 19.20 Cik cak 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Odprto za ustvarjalnost 20.50.Propagand na oddaja 20.55 W. Rey-mont: Obljubljena dežela, zadnji del poljske nadaljevanke 21.45 V znamenju 22.00 Iz koncertnih dvoran: D. Šostakovič — Simfonija št. 8 GLASUJEM ZA: IME IN PRIIMEK: NASLOV: Nagrado trgovine Elektrotehne-šoping je tokrat prejela Alenka Karoli iz Rakičana 30 a. Čestitamo! Izpolnjene kupone pošljite do petka, 6. februarja 1981. Rešitev glasbene uganke: The Family. TV ZAGREB TV ZAGREB 8.45 do 13.15 Izobraževalni spored. 14.55 do 16.00 Izobraževalni spored. 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 C as za pravljico, 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika skupnosti občin Karlovca. 18.45 Mladi upi. 19.15 Risanka. 19.27 EPP. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik. 19.55 EPP. 20.00 Kriznoob-dobje (drama). 21.15 EPP. 21.20 Izbrani trenutek, 21.25 Srečanja, 22.10 Dnevnik, 22.25 En avtor, en film, 22.40 Pregled sporeda za torek. Drugi program isto kot Ljubljana II 9.00 do 13.45 Izobraževalni spored. 15.00 do 16.00 Izobraževalni spored. 17.35 Pregled sporeda. 17.40 Poročila, 17.45 Pionirski TV studio. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika skupnosti občin Osijeka, 18.45 Obramba in zaščita 19.15 Risanka, 19.21 EPP. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik. 19.55 EPP. 20.00 V žarišču. 20.55 EPP. 21.00 Dr. Norman Bethue (film). 22.40 Dnevnik. 23.00 Pregled sporeda za sredo Drugi program isto kot Ljubljana II TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA ,9-00 Jutranja poročila. 9.05 Am, dam. des, 9.30 TV kuhinja. 10.00 Šolska TV. 10.30 Svetlomodri portret (film), 11.50 Veselje z zabavo. 12.00 Dimitri — en dan z klovnom. 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Am. dam. des. 17.30 Lassie. 17.55 Spaček Zaspanček. 18.00 Živali pod vročim soncem, 18.25 ORF danes. 18.30 Mik. 18.54 Reklame. 19.00 Avstrija v sliki. 19.23 Reklame. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, in reklame. 21.05 Lisjaki, 21.55 Večerni šport. 22.25 Poročila /© ljubljanska banka Pomurska banka Drugi program 17.55 ORF danes. 18.00 Perspektive. 18.30 Orijentacije. 19.00 Najhitrejša mehiška miška. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Edgar iz Tamaracka, 21.05 Denar iz smeti (dok. oddaja). 21.50 Deset pred deseto. 22.20 Poslednji tango v Parizu (film). 0.25 Poročila 94)0 Jutranja poročila, 9.05 Am. dam. des. 9.30 Angleščina. 10.00 Šolska TV. 10.30. Tiho šepetajo pištole (film). 12.10 Edgar iz Tamaracka. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Am, dam. des. 17.25 Oddaja z miško. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Caričin sel, 18.25 ORF danes. 18.30 Mik. 18.54 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki. 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prizma, 21.00 Nebo lahko počaka. 22.00 Bolj smo stari, bolj smo nori, 23.15 Poročila Drugi program 9.40 do 14.30 Smučanje. 17.55 O.RF danes. 18.00 Galerija. 19.00 Šport. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Uganite moj poklic (kviz). 21.00 Reklame. 21.03 Glasbena scena. 21.50 Deset pred deseto. 22.20 Klub 2" in poročila TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 2. februarja — ponedeljek: Ni sporeda! 8.30 in 13.45 Šolska TV. 16.00 Šola za vsakogar. 17.20 Šah mat. 17.40 Čisto in enostavno, spored Gabora Ihasza. 18.05 Utica. 18.35 Kronika Južnega Alfolda, spored studia Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Igra v treh minutah. 20.05 Nuklearna revolucija, 3. del. 20.55 Bartok: Pet madžarskih narodnih. 21.00 Studio 80, kulturni TV tednik. 22.00 Namenjam... 22.40 TV dnevnik. GRADBENO PODJETJE TEMELJ p. o. CANKOVA po sklepu delavskega sveta razpisna komisija PONOVNO RAZPISUJE prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLO- VODNEGA ORGANA Zamdividualnegaposlovodnega organa lahko kandidirajo kandidati, ki imajo: — visoko šolo gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri vodilnih delih in nalogah v gradbeništvu ali — da imajo višjo šolo gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih delovnih nalogah v gradbeništvu — da je moralnopolitično neoporečen in družbeno aktiven. Poleg navedenih pogojev bomo pri izbiri upoštevali pogoje, določene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Murska Sobota. Prijave sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi. ODRANCI MLADI POVSOD AKTIVNI Mladi v tej veliki panonski vasi so v lanskem letu izvedli obetaven akcijski program dela. Omenimo naj tri delovne akcije, v katerih je sodelovalo 40 mladincev. Pripravili so proslavo za ženski praznik, ponovno so organizirali že tradicionalni festival popevk in izvedli turnir v malem nogometu in šahu. V čas priprav na referendum so se mla- di prav tako aktivno vključili. Pripravili in okrasili so volišče in s svojim ,,ZA” dokazali prizadevanja za skupni napredek kraja in Pomurja nasploh. Skupaj z organizacijo Rdečega križa pripravljajo v teh dneh proslavo s pogostitvijo za starejše občane Odranec, vključili pa se bodo tudi v akcijo NNNP 81. J. Žerdin Mercator - Sloga MERCATOR — SLOGA p. o., GORNJA RADGONA, Partizanska 12/a objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo tovornega avtomobila znamke TAM 2001 — prekucnik in rezervni motor. Izklicna cena je 70.000,00 din. Licitacija bo v ponedeljek dne 2. februarja 1981, s pričetkom ob 9. uri v sejni sobi stare uprave MERCATOR — SLOGA v Gornji Radgoni, Pokopališka c. 1. Pred pričetkom licitacije je potrebno plačati 10 % polog. Davek 25,5 % plača kupec. VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 STRAN 9 gsmoicwirt «= aaMccew “ samcem = — EMouBeOT “ aaiiiiacEsvij Šestdesetletna upokojenka, , učiteljica iz Pasadene, je zamenjala gojitev cvetja za gojitev marihuane, ne da bi se tega zavedala. Jeseni leta 1979 so jo zaradi tega zaprli. Sodišče jo je končno oprostilo, njen sin pa je priznal, da se | priletni materi sploh sanjalo ni, kaj raste na njenem vrtu. Z marihuano je sin zaslužil pre- | cej denarja. Francoski raziskovalci so g ponudili prebivalcem Sabela v g Afriki, kjer manjka vode in S rastlinja, solarni štedilnik. Ta s preprosta naprava sestoji iz približno dveh metrov širokega ovalnega zrcala s kotličkom na sredi. Tak štedilnik naj bi Afričankam prihranil mučno nabiranje suhljadi, ki je skorajda ni. r&a 'A' / • v MEDOČETOM/ — S kakšnimi ocenami je prišel tvoj ob polletju ? — Malo boljše so, vendar na roditeljskih sestankih še vedno trdim, da sem njegov stric. PROSVETARSKE POČITNICE VEČ SADJA IN ZELENJAVE ZA IZVOZ Iz Beograda poročajo, da bomo letos izvozili več sadja in zelenjave. Lani smo izvozili za 165 milijonov dolarjev, letos pa naj bi izvoz povečali za najmanj 40 milijonov dolarjev. Zatrjujejo, da bi lahko največ izvozili v Sovjetsko zvezo. Največje povpraševanje je po mešani marmeladi, solatah in džuveču. Predelovalna industrija se na to že pripravlja. V BiH NAČRTUJEJO VEČJI PRIDELEK PŠENICE V BiH načrtujejo povečanje proizvodnje pšenice. Pridelali naj bi je za okrog 70 odstotkov več kot doslej. Posebno pozornost bodo morali posvetiti zemljiščem in izbiri sort, ki so najprimernejše za te predele. Vse kaže, da bodo uspeli, le okrog gnojil so zaskrbljeni. tuuiittu Prvega stroja za branje z dlani si ni izmislil kakšen vedeževalec, ampak so ga izdelali v medicinskem centru v Brooklynu v ZDA. Za preučevanje črt na otroških rokah ga uporablja dr. Ruth Achs. Na ta način je mogoče, tako zatrjujejo, v štiridesetih odstotkih ugotoviti anomalije, ki so nastopile pri otrocih kot posledica rdečk, ki so jih med nosečnostjo prebolele matere. V Veliki Britaniji sta bili lani najpopularnejši imeni James in Sarah. Statistiki — Počitnice se iztekajo. Kako je bilo ? — Odlično! Prvi dan so ženi ukradli torbico, drugi dan je izgubila poročni prstan, tretji dan pa je dobila angino. — In to naj bi bile odlične prosvetarjeve počitnice? — Da ... od četrtega dne naprej. NAPOREN BOKS • Boks v svetu štejejo med najnapornejše športe. Zmagovalec je tako izčrpan, da mu mora sodnik dvigniti roko . . . ZGODI SE — Gospa soseda, zakaj ste me zdaj ob dveh zjutraj tu na j hodniku udarili z valjem po \glavi? — Sem mislila, da je mož. ugotavljajo, da je na otoku iz g Podoben plašč in klobuk ima-leta v leto več nenavadnih te, prirogovihh pa ste tudi v imen, posebno pri deklicah. a njegovem stilu. MISEL Solze so kot vihar: po njih je človek vedno mirnejši. Turgenjev V HOTELU — Natakar, imate v vašem hotelu dietno hrano? . — Žal, ne. Lahko pa za enako ceno dobite vse, česar ne smete jesti. ZATIKI V PREMOGOVNIKU Rudarji zasavskih premogovnikov lani niso izpolnili letnega plana. Morali bi nakopati 1,400.000 ton, vendar so načrte izpolnili le 90-odstotno, čeprav so za delo žrtvovali 22 prostih sobot. Manj premoga so dobili tudi z dnevnih kopov. Zdaj se trudijo, da bi naredili kar se le da. Več premoga hočejo, ker je povpraševanje izredno. V TUZLI SO ZADOVOLJNI S PRODAJO SOLI Zaposleni v tovarni soli v Tuzli so nakopali okoli 75.000 ton soli in tako letni plan presegli. Tolikšno proizvodnjo je spodbujala ugodna prodaja. Tudi letos se trudijo, da bi pri delu dosegli dobre rezultate. gg esee eutam I SREDOZEMSKA AGRONOMSKA FAKULTETA Na univerzi »Džemal Bijedič« v Mostarju bodo v kratkem odprli novo visokošolsko ustanovo -- sredozemsko agronomsko fakulteto. Pri pouku bodo posebno pozornost posvetili vzgoji posebnih sredozemskih kultur. DVANAJST LADIJ Z dvanajstimi zgrajenimi plovili, od katerih jih je enajst za tuje naročnike, je ladjedelniška industrija »Split« lani zaključila eno najbolj uspešnih let. Vrednost ladij cenijo na 130 milijonov dolarjev. Strokovne službe so doslej dobile naročila še za 16 ladij, ki bodo plačane z devizami. iwffiw = iRiLtaiiii. = EGaactEE — geegw =• mamas = mcima — ebeehecb = iiutiuuiLt Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI DVE DELOVNI NEZGODI KRVODAJALCI MURSKA SOBOTA -Na cesti Murska Sobota — Bukovci, v bližini separacije, je voznik osebnega avtomobila 51-letni Štefan Rac iz Murske Sobote prehiteval kolesarja 58-letnega Alojza Kovača iz Bakovec, ki se je pravilno po desni strani peljal proti Bakovceni. Zaradi neprimerne hitrosti in tesnega prehitevanja je avtomobilist zadel kolesarja in ga zbil po cestišču. Kolesar je obležal telesno hudo poškodovan in se zdravi v soboški bolnišnici, kjer so zdravniki ugotovili, da je v kritičnem stanju. MURSKA SOBOTA -Voznik osebnega avtomobila 34-letni Franc Knaus iz Murske Sobote je zapeljal na Grajsko ulico v Murski Soboti ne da bi se prepričal, da mu po isti cesti nasproti pelje 61-letni motorist Jože Kos iz Kupšinec. Voznik osebnega avtomobila je s prednjim delom avtomobila zadel motorista. ki se je telesno hudo poškodoval. CANKOVA — Iz Skako-vec proti Cankovi seje peljal z osebnim avtomobilom 22-letni Milan Tanacek iz Vada-rec. V Cankovi mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila 27-letni Imre Gabor iz Kuzme. Ker sta oba voznika vozila bolj v sredini ceste, je prišlo do trčenja. Pri nesreči je dobil Tanacek lažje telesne poškodbe, na obeh vozilih pa je nastala materialna škoda za okrog 100.000 dinarjev. BREZOVICA — 52-letni Anton Vouri iz Brezovice je med rezanjem koruzne slame hotel odstraniti koruznico, pri tem pa mu je stroj zgrabil levo roko in mu zmečkal dva prsta. Zdravniki v soboški bolnišnici so ugotovili, da gre za lažjo telesno poškodbo. TRNJE — Do delovne nezgode je prišlo tudi v Trnju. 10-letni J. T. iz Trnja je pomagal očetu pri rezanju repe. Ker stroj ni potegnil repe, je to hotel popraviti z roko J. T., kar pa je bilo usodno, saj mu je stroj zagrabil levo roko, pri čemer je utrpel hude telesne poškodbe in se zdravi v soboški bolnišnici. fm PANONIJA — Oto Baranja (6), Franc Kreft (4), Franc Bohar(14), Janez Hladen (6), Evgen Horvat (2), Evgen Sapač (6), Karel Albert (18), Štefan Šteharnik (8). _ Leopold Sukič (3), Topolov- ci: Boris Škrjanec (42) in Franc Kuhar (33), oba Panonija M. Sobota; Vinko Jerič (14). Konstruktor. TOZD Gradbeništvo Pomurje M. Sobota: Franc Šibrati (12). Lutverci; Jože Sommer (3), Marija Kočar (3), Klara Vakaj (4). vsi Lešane; Francka Kampe (3), Hermina Šimpl (4). Pavla Maruško (2). vsi Črnci; Miroslav Jovanovič (15), Segovci; Marija Ferenc (4), Anica Pfeifer (3), Sebastijan Pfeifer (3), vsi Nasova; Franc Šantavec (10). ŽTP M. Sobota; Stanko Zorjan (5), KIK Pomurka: Helena Trplan (12). Čepinci; Emil Pinter (10), Nemčavci. NEPREVIDNOST IN NEPREMIŠLJENOST — Takšen prizor bi lahko posneli skoraj vsak dan, ob delavnikih pa ne mine ura, da se ne bi našel kdo, ki takole prečka železniško progo. Najdejo se celo takšni neprevidneži, ki skočijo pred vlak, plezajo čez železniške vagone in se plazijo pod spuščenimi zapornicami. Ondan je nekdo vlekel za seboj celo kolo, še hujši pa so primeri, ko mlada mamica ali očka pleza čez železniške vagone z otrokom v naročju. Veliko jih ob prežečih nevarnostih na srečo varno pride čez, toda še pred nedavnim se je pri- petilo, da je lokomotiva potegnila prav tisti trenutek, ko je med vagoni stal možakar s kolesom. (j. kurbus) Foto: Albert Abraham UMRLI Štefan Škrilec, 75 let, Suhi vrh 17, Štefan Husar, 77 let, Predanovci 3. Josip Peček, 78 let, Krnci 15, Jože Felkar, 81 let, Lucova 11, Edvard Ditrich. 82 let. Murska Sobota, Cankarjeva 83, Jurij Svetec, 83 let, Markovci 34, Janez Svetec, 85 let. Murska Sobota, Kroška 6, Alojz Kuzmič. 86 let, Motovilci 76. Štefan Vrečič, 90 let, Vidonci 74, Ema Zavec, 47 let. Murska Sobota, Š. Kovača 17, Terezija Kalman, 50 let, Kuzma.8L Apolonija Stojkovič, 55 let, Petanjci 116/a, Ema Puhan, 56 let, Vučja gomila 25. Ema Gutman, 59 let, Koroyci49, Vera Flisar, 67 let, Ivanovci 40, Marija Lainščak, 67 let. Dolenci 72, Estera Luthar, 73 let, Sebeborci 38. Vilma Banko, 73 let, Dankovci 2, Irma Sever, 73 let, Pečarovci 99, Verona Ščančar, 73 let, Melinci 186, Kristina Ferko, 75 let, Vidonci 32, Karolina Fajs, 76 let, Černelavci 6, Gizela Kocan, 76 let, Motvarjevci 4, Terezija Banfi.79 let, Pečarovci 10, Verona Pertoci, 80 let. Krog 201, Alojzija Barbarič, 80 let, Zenkovci 46. Prispevki za boj proti raku I — 500,- din Trg podjetje »VESNA« Ljutomer, namesto venca na grob pok. očetu sodelavke Kosi Daniele iz Ljutomera, — 500,- din Konferenca sindikata »Pomurski tisk« M. Sobota, namesto venca na grob, pok. očeta sodelavke Cerneka Olge iz M. Sobote, — 500. - din Obrtno združenje Ljutomer, namesto venca na grob pok. Prelog Martina iz Noršinec pri Ljutomeru, — 200,-din »SOBOTA« TOZD Komunala, namesto šopka,za grob pok. brala sodelavca. Vereš Franca, — 50Q.-din Osn. org. SDK M. Sobota, namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Vratarič Gabrijele iz M. Sobote, — 500,- din UJV M. Sobota, namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Kovačik Danice iz M. Sobote, — 500,- din Kerec Zina, M. Sobota, Cankarjeva ul. prispevek društvu. , , • < — 1000,- din Osn. org. Rdečega križa Radoslava, prispevek dru- , štvu. Vsem darovalcem iskrena hvala! Prispevek nakazujte: 51900-679-65849 Pomursko društvo za boj proti raku M. Sobota ; STRAN 10 " VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 PETER NOVAK DO GDANSKA PA NAZAJ HBHCKH Z veseljem sta naju povabili na ogled muzeja in nama postregli z zgodovinskimi podatki te razvaline. Grad stoji na vrhu hriba, od koder je lep razgled po še lepši dolinici ob zeleni bistri rečici, ki se vije skozi Staro Lubovino. Okoliško gorovje, poraščeno z iglavci, je močno spominjalo na Gorenjsko. Toda ta neusmiljeni čas je spet tisti, ki naju preganja. Slovo ni bilo lahko, pa čeprav je naše srečanje trajalo le poldrugo uro. Cesta, po kateri sva se bližala češko-poljski meji, je močno spominjala na navadno poljsko pot. Pokrajina je postajala zmerom bolj hribovita in v prav ozki soteski se je prikazalo carinsko poslopje. Sodeč po tanjših zapornicah kot smo jih vajeni pri vstopu iz Jugoslavije na Madžarsko, sva sklepala, da bova carinske formalnosti opravila 'mimogrede, toda presneto sva se uštela. Ni mi bilo jasno, zakaj vendar komplicirajo, ko pa je v obeh deželah socializem istega kova. To je pač Poljska, sem si mislil in prav sem imel. Upravičeno me je bilo strah pred poljsko kontrolo, posebej še, ko sem videl prestrašene Poljake, ki so nemo zrli v carinike pri vstopu v domovino. Jugoslovani smo vajeni kazati veselje, ko se po dolgem potepanju vračamo domov. Sodeč po obrazih poljskih turistov, pri njih temu ni tako. Temeljito so pregledali najine dokumente, nato pa so naju vsiljivo spraševali, če ne voziva s sabo mamil, in se pri tem tako resno držali, da sva komaj zadrževala smeh. Imel sem občutek, da naju hočejo prepričati, da sva tihotapca. Naposled jih je minilo veselje premetavati najino skromno prtljago. Nato so naju napotili v menjalnico, kjer sva za vsak dan bivanja v Poljski morala menjati 15 dolarjev po zelo neugodnem tečaju. Po slabih vtisih, ki sva jih odnesla s carine, sva se predala pesimističnemu razpoloženju in prvič v življenju stopila na tla druge največje slovanske dežele. V večerni zarji so žareli obronki Beskidov in mi vlivali občutek domotožja. V mislih se mi je zasukalo kolo zgodovine in pred očmi so se zvrstili posamezni dogodki iz slavne in neslavne preteklosti te velike dežele. V duši se mi je porajalo zadovoljstvo', saj so se mi uresničile dolgoletne želje. Navzlic vsem nevšečnostim sem bil pomirjen. Tudi njihov manj razumljiv jezik mi je blagodejno udarjal na ušesa. Zdelo se mi je, da ga razumem, čeprav sem ga samo slišal. Iz zgodovine je Krakow — stari center mesta znano, da so doleteli to deželo razburljivi pretresi. Prvič je omenjena kot država že v 10. stoletju, pod vladavino kneza Mješka iz dinastije Piastov. Mješko je pokristjanil deželo in ustanovil najstarejšo slovansko škofijo z sedežem v Gnjeznu. Tako so se skozi dolga stoletja izmenjavale dinastije: Piastov, Jageloncev in katoliških kraljev. Hodili sonaosvajalne pohode, vrstile so se bitke s Švedi zaradi zatiranja reformacije, prihajali so turški zavojevalci. V 18. stoletju je dežela doživela zlom, saj so si jo sosede, ki so imele že močno centralistično oblast, skoraj vso razdelile. Zaradi razkosanosti dežele beležimo v 19. stoletju množična izseljevanja v južne in pa v zapadne predele tedanje Evrope. Poljak Dombrowski je bil celo general v pariški komuni. Tudi v ostalih revolucijah v Evropi so Poljaki predstavljali avantgardo. Končno je bila po prvi svetovni vojni, s pomočjo versailske diplomacije, dežela združena v republiko. Le-to pa je Hitler leta 1939 izbral za prvo žrtev in Poljska je bila zopet razdejana. Skozi vso drugo svetovno vojno so Poljaki nudili močan odpor okupatorju. Pomembna je varšavska vstaja 1. avgusta 1944, ki pa je bila v krvi zadušena. S pomočjo rdeče armade je bila dežela osvobojena in na oblast so prišli komunisti. Zanimivo je, da se je na Poljskem vse do danes obdržal komunistični režim po Stalinovem kalupu, ko pa vemo, da je večina Poljakov katoličanov. Nasploh so Poljaki v svetu znani kot zelo verni. Vloga cerkve je tesno povezana z zgodovino Poljske, ki pa ji ni bila nikdar naklonjena. Zmeraj se je morala boriti za svoj obstoj in ni bilo redko, da so jo sosede razdelile. Prav,tako se je morala boriti za obstoj katoliška cerkev, ki je bila vkleščena med pravoslavne Ruse in protestantske Nemce. Tako je cerkev logično postala najbolj trden branik Poljske kot države, njene samostojnosti in narodne samobitnosti, saj je s tem, ko je branila poljsko državo, branilatudi svoj obstoj. Prav ta tradicija cerkve se je močno izkazala v borbi proti okupatorju med drugo svetovno vojno. Zato ni čudno, da cerkev uživa ugled in moč hkrati kot le malokje v svetu. Ima tudi pravico do javnih občil kot so radio in televizija. Tako je Poljska v sklopu dežel varšavskega patka, vojaškega bloka vzhodne Evrope. Dežela sestoji iz sedemnajstih vojvod stev, štiri največja mesta so samostojna vojvodstva. Približno toliko sva z Mirkom vedela o Poljski. Znanje pa sva si nabrala iz knjig, zdaj pa je bil čas, da jo spoznava v živo. Dogodivščine s poljskih ravnic Že se je večerilo, ko sva se vozila ob reki Dunajec proti Tarnovu. Tam nekje za češkimi Tatrami se je skrivalo sonce, ko sva ugotovila, da bo tudi nocoj treba najti mesto za počitek. Med potjo se nama je prilepila mlada štoparka in le stežka sva se z njo dogovorila. Spraševala sva jo, koliko prebivalcev ima Krakow. Z vso modrostjo, ki jo je premogla, nama, je tvezila, da ona ni iz Krakowa in zato ne ve, koliko prebivalcev šteje. Za nameček pa je še prižgala cigareto brez dovoljenja, česar še svojemu sopotniku nisem dovolil. Mirko pa ne bi bil Mirko, če ne bi izkoristil »gužve« in sam prižgal. Čez nekaj dni sva ugotovila, da je avtoštop splošna ljudska razvada, saj je vse, kar je stalo ob cesti, najsi bo staro ali mlado, dvigovalo palce. Tako sva imela možnost izbirati, koga bova povabila v svoj avto. Odločila sva se, da prenočiva V mali vasici, ker je bilo do Krakowa še daleč in bi prispela v poznih urah. Zavila sva v najbližjo vas in iskala primerno mesto za šotor. Naselje je bilo strnjeno, hiše pa majhne in tu pa tam s slamo krite. Pred neko hišo sva zagledala pastirico, ki je pasla krave; Mirko je pogumno pristopil in ji dal vedeti, da hočeva postaviti šotor. Porabil je nekaj časa, preden ji je razložil namero. Dekle je steklo vprašat mater za dovoljenje. Med tem pa sva ugotovila, daje šotor v poljščini namjot, kar pa sva si zapomnila za vse večne čase. Dekle se je vrnilo s pozitivnim odgovorom. Brez obotavljanja sem zavil na dvorišče, vendar bi mi šeka, ki verjetno ni bila vajena jeklenih konjičkov, to skorajda preprečila. Z ostrimi rogovi se je zapodila proti avtomobilu, tako sem moral pritisniti do konca na plin, da sem odnesel zdrave pete in cel avto. Mirko pa se je tolkel po kolenih in se na vse pretege krohote! zaradi nerodne situacije. Pri postavljanju šotora pa so nama delali družbo otroci, kar pol ducata jih je bilo. Mirko je od nekod privlekel bonboniero in jo dal najmlajšemu. Ta naju je hvaležno pogledal in ucvrl proti hiši, pol ducata večjih pa za njim. Že sva se hotela vleči, ko naju je obiskalo dekle, Babuška po imenu, in nama rekla, da nju matka vabi na kavo. Z negotovostjo sva vstopila v hišo, kjer je sedela zbrana družina. Kar tri sestre so nama stregle, ob kavici in skromnem prigrizku sva se prijetno počutila. Občutila sva gostoljubnost in prisrčnost, ki so nama jo izkazovali. Radovedno so spraševali o Jugbslaviji, za marsikateri zgodovinski dogodek pa so tudi sami vedeli. Posebej vabeč za njih je bil -Jadran. O Titu so govorili s spoštovanjem. Tudi v naju je zrasel patriotizem, ko sva se prepričala, da so tudi poljski kmetje poznali našega ljubljenega Tita. Verjetno je bil bila vodka t ista, ki nam je pomagala odpraviti jezikovne težave. Dolgo v noč smo klepetali, in ko nam je zmanjkalo vodke, je Mirko od nekod privlekel rezervno stekleni-co slivovke, ki smo ji tudi pogledali do dna. Tako nama je za spanje ostalo le nekaj ur. Od jutranjega slovesa pa so nama ostale le težke in motne glave. Vneto smo si obljubljali, da se bomo še srečali. A sam bog ve kje in kdaj. Sredi vasi ob starem lesenem vodnjaku sva opravila jutranje umivanje. Vasica je še bila ovita v jutranjo meglico in od tu in tam se je slišalo mukanje krav. Obdajal naju je enkraten občutek in na hipe sva mislila, da sva v kaki pomurski vasici. (Nadaljevanje prihodnjič) srn miSKo KRANJEC Strici so mi Povedali Njemu bo lahko, mu boste že našli kakšno janko, da se oženi z njo. Kaj pa bo z mano? Kdo si me bo takšno vzel? In če bi se me še vzel — da mi bo vse življenje metal v oči, kako sem se vlačila z vašim Markcem ? — Ne, Fujsova, se me ne bo rešil, ne in ne. Sem mu zavdala s čajem iz rož," se je pobahala Urša. »Vi pa tudi — bojte se me, ko bova vkup živeli. Me še ne poznate. Požehskah ste mi strupe pošiljali, naj bi jih bila pila in sevoknila. Jaz pa poznam še hujše čemere, le da nisem tako hotela priti k vam: pripeljala se bom od oltarja kot vaša sneha, z venčkom na glavi..." Še Andražev sin Marko o svoji ženitvi in o drugem Mater Julo nam je tisto leto bog nepričakovano poklical ksebi. Mogoče tudi predvsem zaradi mene, topa od njene prevelike žalosti. In oče mi je, ko smo jo pokopali, dejal trdo: »Na — pa sta se je. s tvojo kuso rešila, sirotike. Saj sta ji oba želela smrt..." Ne, svoji materi že nisem želel nič hudega, to ni v navadi v Fujsovem rodu: svoje starše so vsi Vedno spoštovali, pa sem jih tudi jaz. Toda zdi se mi, da pri Fujsih-Pickih na pravo, veliko ljubezen nismo nikoli nič dali, ali vsaj premalo. Saj je skoraj niti poznali nismo. Viš, Miškec, mi je dejal ta Andražev stric Markec, ko mi je pripovedoval o vsem tem. Fujsi smo živeli v nekakšni skupnosti. Si jo je bil izmislil ali pa podedoval po svojem očetu naš oče, stari Fujs;'in je mislil, da se le tako da živeti. Pa ni mogoče, ne — ni. Mogoče je tisto bilo nekoč, dandanašnji pa ni več tako. Tam je gospodar bil zadnji, ki je odločal, kako in kam se bo kdo ženil. Ljubezni niso poznali pa je tudi potrebovali niso. Če pa je kdo mislil drugače, je moral oditi iz hiše brez vsega . . Nikjer ni zapisano — saj ni bilo nikogar, ki bi to lahko zapisal — kako je bilo nekoč v teh Fujsovih krčih, res pa je, da so ljudje odhajali od hiše, v vse/ ulici, pri sleherni hiši si našel kakšnega Picka ali Pickovico, ali vsaj hišno ime Fujs.. Mogoče je tam bilo vmes vendarle tudi kaj ljubezni. Sicer pa — povsod je bilo podobno: v Poljani nekoč ob goli, pa naj še tako veliki ljubezni, ni bilo moč živeti, bilo je treba misliti predvsem na streho nad glavo, bilo je treba misliti vsaj' na prgišče lastne zemlje. Poljana s e je naglo proletanzirala in s tem spreminjala stari način življenja. V enem stoletju je Poljana narasla od nekih šestdesetih hiš na dvesto, razdelila se je na tri vasi — Veliko Poljano (uradno) in Malo Poljano (tudi uradno), ki pa je bila v ljudskem jeziku razdeljena na Bukovje in Mačkovce. Pri vsem tem pa je vse, kar je bilo grofovsko, ostalo nedotaknjeno, razpadala je le kmečka posest. To pa je pomenilo naglo proletarizacijo siromašenje vasi. Čas je razjede! — razjede/ in ne le nagrizel — tudi Fujsov dom. Se preden so se po smrti starega Fujsa poslednji razšli, so se že premaknili v vaške proletarske vrste. Toda za ljubezen je bilo tam ravno tako malo možnosti in . pogojev kot med bogatimi. »Z Uršo se po materini smrti skoraj mesec dni nisva srečavala, " mi je pripovedoval Andražev sin, stric Markec. “Ker bi se tudi ne bilo spodobilo, da od materinega groba letim naravnost k njej, kijematinl innimogla. Uršapajetudi bila 'toliko pri močeh in zavesti, da ni izzivala mene ne ljudskega srda proti sebi. Po dveh mesecih pa se je kratko in malo priselila k nama. Ko je naš oče ostrmel nad to priselitvijo, je le zmignila z rameni, rekši mu: — Hja, menda vidite, da nisem več sama. Naša mati so mi rekli: — Odnesi ga zdaj tja, ne pa, ko bo že shodil. — A kaj sem sirotika hotela. Saj mi ni in ni dal nikoli miru. Kar naprej se je kotalil po meni, pazil pa tudi ni nikoli. — Saj se je lahko, je odvrnil naš oče. Že od nekdaj pravijo, da so majhne ženske bolj lačne moških. Majhna pa si, ti janke ni bilo treba visoko vzdigniti. — Ti vsaj venčka ne bo treba kupovati za poroko, se je obregnila strina Geta obnjo, ko sta se nekaj sporekli pri ognjišču, — Bo še najbolje, da še malo počakata z Mark-cem, pa ti ga bo detece neslo za teboj. — Hja, je odvrnila moja Urša, kije imela tudi oster jezik. — So tudi vaše že s čičeki šele k zdavanju pa ni v cerkvi nihče omedlel, celo plebanuš ne, le dol po njih ni pogledal. — Hja, je ravno tako ostro vrnila strina Geta. — Babici pa le ni bilo treba, da bi stala v šegestiji in čakala za vsak primer, če bi bilo kaj narobe. »Kristus, kakšni strupeni jeziki! Moram pa reči, da sem bil kar zadovoljen, čeje Uršaznala vrniti vsakomur, kadarjo je že kdo obgrizel'. Celo očetu je to počasi ugajalo: saj je vendarle šlo za naš familijo. Tako daleč je to šlo, da za obe ženski ni bilo več hkrati . prostora v kuhinji, pri mizi pa še manj. Razdelili smo se kar na dvoje. Naš dedek, stari Fujs, če bi še bil živel, česa takega ne bi bil trpel. Ne ih ne. No — kakršnakoli pa je že bila Urša, Andražev Marko je našel v njej kar dobro, vsaj zanj najbolj popolno 'tivari-šicokot pravimo pri nas. Ne le, da ga bo spremljala po vseh • sejmih, razen ko bo imela kakšnega majhnega otroka, kar pa bo ko zanalašč po na vadi od zime do pomladi, pa mu bo pri njegovem prekupčevanju s svojo zgovornostjo tudi na moč pomagala. Ždelo se je že od vsega začetka, da prihaja njun veliki čas. Tisto zimo pa je zapade! globok sneg, ljudje so ga grebli raz strehe, ker so švisli, sploh rožice nevarno škripale. Ker pa je začelo snežiti zgodaj popoldne, snežilo čedalje bolj m to vso noč, 'ni moglo miniti brez nesreče: na dolgi Fujsovi hrambi se je slamnata streha kar sesedla. Dve kravi kolikor jim je od vsega še ostalo; so zjutraj odvedli v pojeto in to nekako zadelali, da ne bi bili preveč na mrzlem. Nesreč pa s tem še ni bilo konec. Spomladi sta ženski pekli kruh —.vsaka po dva kolača. Očitno pa peči že dolgo niso 'mazale, najbrž se je 'napravila v steni luknja in je sprhnel/ tram zapel počasi tleti. Morda pa je Jožefu iz pipe pade! ogorek v pojeti na slamo, ne da bi bil to opazil — no, kakorkoli že, zagorelo je. Preden je v kapelici začelo zvoniti na klene, kot pravimo, preden so ljudje prihiteli z vrči gasit, je bila stara lesena hiša že vsa v plamenih. Ljudje so rešili le obe kravi, dve svinji, rešili so nekaj posteljnine, nekaj perila in obleke. Potem se je do večera počasi kadilo iz skoraj do tal pogorele velike Fujsove hiše. Fujsovine ni bilo več. v Moji strici, strine, tetice, ujne — vsi ti Picki-Fujsi so. na srečo že bili poročeni; razen naše matere Fuisovlce vsi le kot Ficki. In bili so do kraja sproletarizirani. Toda sproletarizirana je bila vsaj dobra tretjina vasi. DRUGI DEL Srečavanja s strici Vložek, ki o njem nisem prepričan, da je zares potreben, osvetli pa moja prva srečanja s strici Na svetu je vse najlepše urejeno in porazdeljeno. In to /e razumljivo: bog, ki je svet ustvaril in nas vse, je že predobro vedel, kako to, kako ono. Kerne moremo trditi, da ni pomislil na sleherno stvar, ali pa celo da se je v čem zmotil, najmanj pa, da se mu je kaj ponesrečilo. To bi oporekalo njegovi vsemogočnosti in vsevednosti, in ker ne bi bilo vredno njega, da bi si kdaj kasneje bil moral vzeti še kak teden za ponovno preurejanje sveta. In siga tudi ni vzel, ker nam o tem biblija nič ne govori. Pove pa nam, da je zadnji dan bog pregledal stvari in si dejal: — Dobro je tako. Nakar sije ustvaril še en dan, nedeljo, da je lahko počival. In odtlej je zanj večna nedelja. In če je on bil prepričan o svojem delu, da je vse naj lepše urejeno, mu lahko samo pritrdimo, kar naš oče in sosed Jurko, moj prvi stric v naši ulici, v pogovoru tudi doženeta. Urejeno pa je tako kakor pri denarju: začne se s 'filerjem'. To v naši družbeni lestvici pomeni našega preprostega poljanskega, zamočvirjenega človeka. A kdo bi kar tako na pamet-m 'na hitro roko' vedel povedati, koliko teh filerjev vobče ima naša država in koliko jih sploh živi po vsem svetu. Rajši bi zamahnil z roko: nekaj več, 'nekaj manj — to zares m pomembno. In tako je s tem našim preprostim človekom:-nekaj deset tisoč več, nekaj deset tisoč manj nič ne odloča. VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 STRAN 11 Tudi to se zgodi IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA) ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE! V sveti veri, da se bom končno vendarle naužil vseh mogočih mikavnosti, kijih ponuja športni ribolov, sem selani oktobra odpravil na ščuke proti Gajševcem. Slišal sem, da menda tamkajšnje jezero daleč naokrog slovi po tej izborni ribi in sem se zato že med potjo zaklel, da jo uplenim, pa naj stane kar hoče. Opremljen kot se za to priložnost spodobijo primaham na breg jezera. Mimogrede — kot star »ribolovni« maček, ki se spozna na svoj posel — sem se za vsak primer oskrbel z dodatno opremo. Nikoli se ne ve, kaj vse ti lahko »ušpiči« takale jezerska »piranha«, ki sem jo v mislih že vlekel iz vode. Prisopem torej po nasipu in se kanim ravno globokq oddahniti, ko se mi pogled slučajno posprehodi po pričakovani gladini. A kaj sem ugledal? Toliko da nisem požrl lastnega jezika. Samo »Au!« sem zmogel zgolčati in hkrati začutil, kako mi noge postajajo čedalje mehkejše. Pomislite — vode nikjer, le tu pa ta kakšna mlaka. Jasno, da so jo z vodo »popihale« tudi ribe. Mel sem si oči, misleč še vedno, da ne vidim dobro, ko znenada uzrem novega obiskovalca. Pazljivo sem spremljal vsak njegov gib, kajti bilje dodobra obložen z vso mogočo opremo in — predstavljajte si! — kar petimi ribiškimi palicami. »Ta bo šele prepaden,« mi je ušlo. Pa ni bil le prepaden. Na široko je zazijal, da sem bil skorajda prepričan, da si je izpahnil čeljust. Ovedel seje šele, ko je opazil, da ni sam. »Kakšen vrag pa je to? Kje so ribe? Kje je voda? Vo-daaa... Mater jim...« je rjul in spreminjal barve in vižo. Nisem čakal, da bi se znebil še kakšne »mastne« in gorke, ampak raje pobral šila in kopita in se šel hladit v bližnjo »oštarijo«. Še ko sem žulil šesti »špricer«, sem samega sebe grizel, da je šel enodnevni dopust po zlu. Sestavil Marko Napast Neodvisnost Gnojna bula, čir Endoskop za precjle-dovanje nosu Šahovski z raz Romanski narod Nizke pokrajine Pristanišče v Izraelu Močno nagnjen svet Letalec, pilot Proces pri oblikovanju filma Makednon. sko kolo Litij Igra s kartami Največje jezero na Tirolskem Sever Nexojeva junakinja Izdelovalec opank Madžarsko sortno vino * Zaslomba Vodik Monarh Pripadnice azijskega naroda Oznaka za neznanca Mesto na zah.ZHN 4. rimski kralj Največji desni pritok Volge Pritrdil-niča Igralna karta Alfred Nobel Poletno obuvalo Udarjanje po vratin REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: ravnina, igralec, Ori-noko, Dos, Ir, enkalon, JO, kopa, Amur, or, N, Saale, Est, nad, Itali, N, ravioli, osatnik. NEDELICA Mladi bodo ščih, pri čemer bodo mladi predvsem pomagali s prostovoljnim delom. Mladinska organizacija daje posebno pozornost razvoju vasi. S skupnimi močmi bodo pomagali pri izkopu obcestnih jarkov, nogometašem pa bodo . • Letošnji delovni program, ki so si ga zastavili mladi iz Nedeli-ce, je dokaj obširen. V mladinski organizaciji se zavzemajo, da bi aktivno sodelovati na vseh področjih. Med pomembnejšimi nalogami velja omeniti gradnjo čakalnic na avtobusnih postajali- uredili park pomagali pri dokončni ureditvi igrišča. Prostor pri stari osnovni šoli je zanemarjen, zato so se domenili, da bodo spomladi zasadili rože in okrasno grmičevje. Ob koncu še misel: Zavedati se moramo, da je narava tisto, kar je lepo in privlačno, zato je skrb zanjo ena od poglavitnih nalog mladih. Zanje je cvetje simbol mladosti, zato ga morajo gojiti in ga lepo negovati. Jože Žerdin mišKO KRANJEC strici somi Povedali Morda celo milijon, mogoče celo nekaj milijonov več ne pomeni bogve kaj, namreč za ves svet; takih poljanskih preprostežev, teh filerjev. Čeprav je spet res, da brez teh 'filerjev' ne bi bilo ne groša, ne zeksarja, kaj šele krone, kaj šele rajnška. Oče in stric sedita pri pečiift klopi s hrbti naslonjena na tople kahle te peči, kadita, pljuvata na-ilovnato tlo in modrujeta. Na to primerjavo našega zamočvirjenega poljanskega človeka z vrednostjo ali bolje: nepomembnostjo njegovo sta prišla, ker govorita o bojni. O bojni pa govorita, ker se nam je naš oče šele pred dvema tednoma vrnil iz vojske, kjer ga zaradi premočnega trahoma in slabega vida niso obdržali in torej njegova vrednost niti ni tolikšna kot vrednost navadnega filerja, ki se ga dandanašnji niti otrok ne razveseli več, ker si ne more zanj nič kupiti. Sedim na klopi na drugi strani peči, kjer je tudi kot in kjer ponoči spim: prostor med zadnjo končnico materine postelje in pečjo. V tesni sobici nas materi razmesti kakor pač ve iz zna: sama spi s štiriletnim Vanekom na postelji,, polletnega Nacka si kar z zibelko pritegne k postelji, oče spi, kar pomnim, na klopi pri peči, Lojzu pa vrže krpe kar po ilovnatem tlu, kamor se bom preselil kmalu še sam, ko si bo Nacka vzela v postelji, Vaneka pa premestila v ta moj, tako prijetni topli kot. Zibelko, kjer spi naš najmlajši, Nacek, sem si pritegnil skoraj do klopi. Za konec zibelke imamo privezano vrvico, ki ima na spodnjem koncu zanko, vanjo pa sem vtaknil palec desne noge. In kadar se Nacek zgane v zibelki, ali če celo zakuncka, se že moja noga zgan^, zaziblje zibelko v taktu, kakor tiktaka stenska ura pri.so^dovih Radbšičevih. Pač njihova, ker mi ure ne premoremo.'KadaroaNacekposkuša zajokati, že mu zatlačim v usteča cucelj: v cunjico zavit, s. sukancem zvezan prežvečen kruh. Saj pravega cuclja, kakršne prodaja naš sosed Žid, ne premoremo, kruh pa je kar primeren, da ga seslja, ker sladkorja pač ni, da bi mu ga zavezovali v tak cucelj. Mleko pa. mu lahko da samo mati, pač svoje. Krava, ki smo se le dokopali do nje,' je breja, čakamo, da nam skoti in nam bo spet dajala mleka. Pišemo leto 1916, a na pragu ježe novo leto 1917, na svetu pa je velika bojna, kiji, kot sta dognala oče in sosedov stric, ni videti kraja, sovražnik se nam pač noče predati. 'Mi' pa tudi. .. pokazalo se je, da se ni uresničilo, kakor so bili napovedovali prvo leto, ko se je vojna začela, da bodo naši dečki in možje že doma, ko bo ajda cvetela, vsekakor pa, ko boajdaževrazstavah. Zgodilo seje celo, da se je nezvesta, izdajalska Italija postavila proti nam, z njo pa očitno tudi sam 'sam sveti oča Rim papa', kakor pač, zveriženo po madžarsko- imenujemo papeža. Zunaj je zima. Sneži. Snežiti je začelo že ponoči, brez vetrov. Do zjutraj se je že toliko snega nabralo po strehah, da ga oča mora grebsti dol z nekakšno grebljico, na podstenju pa ga sproti zmetamo, tudi imamo nastavljeno brezovo metlo poleg dver, da si vsakdo, kdor je pač obut, zmete . obuvalo, .Kajpa smo otroci tudi zdaj bosi, pač nekoliko bolj' bežimo do sosedovih, če že gremo v vas. Nekje po svetu je bojna, vsekakor daleč od nas. Zanjo vemo le toliko, da nam kadarkoli znova pobere nekaj že doraslih, a čedalje več. tudi starejših ljudi, je pač nenasitna, in da nam kdaj pa kdaj poštar Janci iz Turnišča prinese črnoobrobljeno pismo, da je spet kdo dal svoje revno poljansko življenje za domovino in kralja, ali pa da je ranjen; hvala bogu, ker takemu ne bo več treba na fronto. Z eno nogo ali z eno roko je še vendar moč živeti. Na fronti sicer kar naprej zmagujemo. Toda nekdo, ki je prišel na dopust z ruske fronte, je stvar pač po poljansko presodil in nam povedal, da je Rusija tolikšna, da je tudi sto let ne zavzamemo, če se seveda Rusi ne bodo predali. Očitno pa se ne marajo predati. Je pa še povedal, da tam nikamor ne napredujemo; ker 'kolikor napredujemo v treh mesecih, toliko v dveh tednih pritečemo nazaj, kadar se Rusi razjezijo ' Očeta so nam sredi poletja poklicali k vojakom. Zaradi močnega trahoma, in ker je sila slabo videl, so ga pošiljali od vizite do vizite, vse nekam do Bratislave, kjer so mu potem dali odpustnico za vselej. Stricu Jurku, našemu sosedu, ki zdaj sedi poleg njega, za zdaj še ni treba na vojsko, je le precej starejši od našega očeta in je tudi prepričan, da bo bojne prej konec, kakor bi prišel rad nanj, pa da mu tudi sicer ne bo treba na fronto. Ampak, če se bo te vlekla, bo nazadnje moral v vojsko še naš Lojz, ki bo prihodnjo jesen že v sedemnajstem letu. Oče je v teh mesecih od kasarne do kasarne in od komisije do komisije slišal od vojakov mnoge stvari, ker so med njimi bili tudi taki, ki so prišli s fronte in vse poskusili, da bi se rešili. Če oča ni že prej sprevidel, koliko je takle mali človek našega življenja vreden, je po vsem tem že lahko spregledal. Pa sta tako s sosedom, stricem Jurkom modrovala o človekovi vrednosti in jo primerjala z veljavo enega filerja. Takle filer, kije veljal samo polovico krajcarja, že pred bojno ni bil mnogo vreden, zdaj pa se ga že niti otroci nismo razveselili, če nam ga je že kdo dal: zanj namreč nisi dobil čisto nič. Toda prav pri njem sta dognala veliko resnico, da namreč brez tega tako malo vrednega filerja ni ne krajcarja ne groša ne zeksarja, a tudi ne krone ne rajnška. "Kaj pa siromak velja in odloča v držali?« sta modrovala. Zares: -Če bi držela imela samo rajnške srebra ali rajnške zlata — to bi.bila bogata.« Starejši od našega očeta je stric še videl te rajnške srebra in rajnške zlata. Nikoli ne pravi: srebrni ali zlati rajnški, temveč ko da gre za težo: ’ rajnški srebra. Gotovo je nekoč šlo za srebro in zlato, za težo in en tak rajnški srebra se je dolgo kotalil po kartonski škatlici, v kateri je oče spravljal denar. Toda tega srebra se ni nikdar dotaknil — ležal je tam kot kakšna dragocena svetinjica, dokler se ni bogve kako in kam zgubil. Svoje spoznanje o denarju sta prenesla na veljavo človeka: »Držela,« je dejal sosedov stric, ki je namesto dežela rabil vedno besedo držela, drugi pa tudi skoraj vedno, »bi bila mogočna in močna, če bi imela samo veliko gospodo — hercege, grofe, barone, mogoče še plebanuše pa morda še trgovce in žandaruške.«Sta se pa prižandarjih po krajšem premisleku popravila: -Žandaruške so zato na svetu, da čuvajo ..gospodo pred malimi ljudmi." Očitno s temi malimi ljudmi nekaj ni v redu, kar sta tudi nekako odkrila: -Gospod gospodu ne bo napravil nič hudega.« Ne da bi tudi povedala, kaj hudega naj bi ta mali človek napravil gospodu. Ker drugačnih grehov do gospode ta mali človek ni mogel delati, kakor da bi ga okradel. Za druge grehe pa bo tako in tako dajal odgovor ljubemu bogu. In še sta popravljala svoje dognanje:: -Ne, sosed — kmetje in težaki so tudi potrebni. To je kot pri denarju: brez filerja in krajcarja, ni groša, ne krone ne rajnška. Čim več je teh filerjev, tem več' je rajnškov, bogatejša je držela. Ker kdo bo pa delal na polju? Brez kmeta, bjez težaka ne bo kruha.« O delavcih nista spregovorila: ali nista vedela zanje ali pa so bili zanju brez veljave. Poglavitno v življenju je vendar kruh. Sta se pa nazadnje vendarle spomnila tudi na delavce, ker je naš oče rekel, da delavci po tovarnah delajo orožje in municijo, s katerim zmagujemo in si pridobivamo nove držele in sta rekla, da te bojne ne bi bilo, če ne bi bilo delavcev — pač ne bi bilo orožja ne municije, pa tudi vojske ne bi imeli v kaj obleči, če delavci ne bi delali obleke. Nakar sta začela nekako popravljati svoje prejšnje spoznanje: da je namreč delavec zares mnogo vreden, kadar je bojna, ker oblači . vojsko in dela zanjo municijo in orožje, vendar pa je kmečki človek, težak, vreden še več, ker se bojuje in hrani ne samo vojske, temveč tudi druge ljudi, vso drželo. In tako bo ravno ta mali kmečki človek, težak tisti fileroš, ki bo premagal sovražnika, da nam ne vzame držele in da nam ne vsili kakšne pravoslavske ali celo turške vere. In še sta našla neko veljavo tega preprostega poljanskega človeka. Ker ko je bog ustvarjal nebesa, bi sijih lahko bil napolnil s sami nadangeli, seraf in i in kerubini, tudi angelov bi si lahko bil ustvaril po mili volji, kakršne bi pač potreboval: take, ki bi samo molili in take, ki bi samo prepevali in igrali. Ker sije pač težko misliti, kaj naj bi sicer angeli v nebesih ‘ delali. Se mu je zazdelo, da mora ustvariti človeka, kateremu bo vdihnil dušico,-ki naj se v življenju čisti in očiščena pride k njemu pred tron, kjer se spremeni v angela, ali pa vsaj postane verna dušica, ki ga nenehno moli. “Če pa umrejo take nedolžne ovčice, Kot sta tadva.« stric z glavo kimne proti meni m proti Nacku v zibelki, ki enakomerno cvili, ne da bi motila njuno modrovanje in piskanje njunih pip, -njihove dušice angelci takoj ponesejo pred božji tron, in že pojdočki dušicam zrasejo peruti. (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 12 VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 dopisniki so zabeležili ZNANSTVENO UGOTAVLJANJI AGROEKOLOŠKIH POTENCIALOV NA MADŽARSKEM TURNIŠČE Ustanovili so tri sekcije Mladi v tumiški Planiki so se ob koncu januarja spet sestali in ugodno ocenili dosedanje delo. Na področju kulture, športa, predvsem rokometa, pa niso bili dovolj aktivni, zato so ustanovili sekcije za kulturo, rokomet in foto sekcijo. Vse te tri dejavnosti pa so za turniške mladince velikega pomena, saj se bodo v posamezne dejavnosti vključevali tudi starejši delavci. Ustanovili so sekcije, določili mentorje in vodje ter poudarili, da bo vsaka od sekcij pripravila podrobnejši program dela, predlog za financiranje dejavnosti in akcij. Zanimivo je tudi,«da so se Planikini mladinci zavezali, da bodo v prihodnje posvetili še večjo pozornost odnosu do tovarniške opreme in strojev. Stefan Prša BREZOVICA Programi za vsak mesec Mladi v teh dneh ocenjujejo lanskoletno delo in si zadajajo nove cilje. Tudi mladi v Brezovici so sprejeli okvirni program dela, saj so se dogovorili, da bodo programe delali sproti za vsak mesec. Med številnimi nalogami naj omenimo le nekatere: večjo pozornost bodo posvetili vzgoji mlajših članov, ki se še premalo vključujejo v delo osnovne organizacije. Ena temeljnih nalog v programu je tudi kmetijstvo, prav tako pa niso pozabili na idejnopolitično izobraževanje in priprave na mladinske delovne akcije. Okrepiti bo potrebno tudi sodelovanje z občinsko konferenco v Lendavi in sodelovanje z ostalimi organizacijami in društvi. S. Zver MURSKA SOBOTA Izobraževanje prosvetnih delavcev Čas zimskih počitnic, ki jih učenci bolj ali manj izkoristijo za sprostitev in oddih na snegu, je tudi čas strokovnega izobraževanja prosvetnih delavcev. Učitelji vzgojno—izobraževalnega zavoda, OŠ Bakovci, glasbene šole in OŠ Mačkovci so v okviru strokovnega izobraževanja imeli 2-dnevni seminar, na katerem so jim o pedagoških in družbenih vprašanjih predavali pedagoški in družbeni delavci. Med temami predavanj je še posebno izstopala aktualna problematika samouprave učencev osnovne šole, ki jo je z vseh zornih kotov osvetlil in približal pedagoški praksi magister Martin Kramar. Na soboški organizacijski enoti zavoda za šolstvo pa so se na strokovnih aktivih zbrali učitelji, ravnatelji in mentorji posameznih interesnih dejavnosti in izmenjali dosedanje izkušnje. J. Konkolič Kobilje Pripravljajo program dela Ob koncu januarja se bodo na razširjenem sestanku OO ZSMS Kobilje dogovorili o pripravah na delovne akcije in usposabljanje mladih teritorialcev, februarja pa se bodo spet srečali z vojaki in v zadružnem domu pripravili športno srečanje v šahu in namiznem tenisu. Razširjeni sestanek mladinske organizacije bo posvečen SLO in DZS. Marca bodo pripravili mladinsko konferenco in sestavili zasnove programa za mesec mladosti. Čaka jih tudi več predavanj. J. Žerdin Kam gre madžarsko kmetijstvo? Ko so v svetovnem gospodarstvu začeli revalorizirati energijo in surovine in ugotavljati naravne energetske vire, so na Madžarskem začeli resno obravnavati tudi vprašanje obdelovalne zemlje, pomen in važnost kmetijstva sploh. Tej povečani pozornosti do kmetijstva botrujeta predvsem dve za Madžarsko nadvse pomembni prvini, in sicer: — rezultati kmetijske proizvodnje so odločilen dejavnik pri preskrbi prebivalstva s potrebnimi živili; — uspeh ali neuspeh kmetijstva v veliki meri vpliva na zunanjetrgovinsko bilanco države. leta 1978, ko jih je bilo še 1,466.000, zmanjšalo kar za 13 odstotkov. Glavni vzroki za to so ostarelost lastnikov ali koristnikov_ teh površin in preslojitev prebivalstva, ki v veliki meri opušča kmetovanje. Površine ohišnic in drobnih gospodarstev so se v omenjenih šestih letih zmanjšale kar za 20 odstotkov. BOGOJINA Še naprej delavni Člani gasilskega društva v Bogojini so na letnem občnem zboru razpravljali o delu v minulem obdobju. Uspehi so vidni in spodbudni, zato bodo še naprej delovali na raznih področjih. Društvo šteje 68 rednih članov, 10 pionirjev in 12 članic, na zboru pa so sprejeli še tri člane. Na tečaj za strokovni kader niso prijavili nikogar, saj so v minulem letu dobili spet enega častnika, gasilskega sodnika in enega strojnika. Društvo je dobro opremljeno, saj je s pomočjo vaščanov, občanov, ki živijo zunaj Bogojine, občinske gasilske zveze in Radenske kupilo vozilo. Na raznih tekmovanjih so sc vse ekipe dobro odrezale, posebno pa članice. Tudi informiranje je dobro urejeno, saj na vse sestanke vabijo člane s posebnimi vabili. Zvezo z občinsko gasilsko zvezo bodo uredili še v letošnjem letu, in sicer z napravo za brezžične pogovore za klice v sili. Zgradili bodo tudi večji vodni bazen. D Ivanič Česanje perja, tako pravijo starejši, je delo za ženske. Moški so ob takih prilikah najbolj „prehlajeni” in kihajo. Že vedo, kdaj in kako. Tudi v tem primeru se moški niso postavljali v ospredje. frku Spričo tega ni čudno, če je v sosednji panonski deželi bilo vedno pogosteje slišati vprašanje: Kam gre madžarsko kmetijstvo? Načelen odgovor na to vprašanje je dal XII. kbngres Madžarske socialistične delavske partije, ki ga je mogoče zgostiti v sklep: Glavne naloge v rastlinski proizvodnji in v živinoreji so izboljšanje učinkovitosti in kakovosti, povečanje donosov, znižanje stroškov in smotrnejša izraba naravnih pogojev. Te naloge skušajo uresničiti s širokopoteznimi praktičnimi ukrepi. Tako so na primer marca lani že končali ugotavljanje V Lemerju pri Gerenčerjevih lahko vidite pravcato mesno dragocenost stabilizacijskega časa (pomislimo na pomanjkanje mesa). Predvidevajo, da ima eden izmed pitancev, ki jih redijo v kooperaciji s Panonko, okrog 350 kilogramov. Seveda se s tem lahko ponašata Lidija, ki je dijakinja ekonomske šole, in njena skrbna mati Helena — zaposlena v tovarni oblačil in perila Mura. Pravita, da še njiju preseneča zavidljiva teža dobro leto starega pitanca. Želimo lahko le, da bi bilo tako dobro rejenih še več... Tekst in foto: Milan SKLEDAR Poostrili bodo kontrolo Na nedavnem zboru ribičev v Gornji Radgoni so sprejeli več pomembnih sklepov. Tako so se dogovorili, da bodo izvajali skupinsko kontrolo, kar bo gotovo pripomoglo k zatiranju krivolova, z ostrimi ukrepi pa bodo kaznovali tudi člane, ki ne upoštevajo pravil. Sicer pa so se dogovorili tudi za prostovoljno delo, saj bodo tistim, ki se bodo akcij udeleževali, priznavali olajšave pri članarini. Tudi vlagali bodo precej. Tako bodo letos prvič vložili ribe tudi v Ščavnico. " a. £ I agroekoloških potencialov države; povečano skrb posvečajo organizaciji dela, uporabi mehanizacije, ke-Imizaciji. boljši izrabi tal in sli mu lati vnej šem u n agra-jevanju zadružnikov in delavcev na državnih po-Isestvih; za vzrejo živine so začeli graditi preprostejše in cenene objekte,, da bi tako -znižali proizvodne stroške in si zagotovili | konkurenčno sposobnost na svetovnem trgu; lansko leto je začel veljati predpis Io izenačitvi pogojev za starostno upokojitev zadružnikov s tistimi, ki Veljajo za industrijske de-Ilavce; po več' let trajajočih razpravah in polemikah je odločena tudi idejno-poli-tična bitka glede ohišnic, . in sicer v korist slednjih. gospodarsko-političnih ciljev in — kako bo že v bližnji prihodnosti mogoče bolje izkoristiti lokalne proizvodne pogoje za povečanje proizvodnje in za zmanjšanje proizvodnih stroškov. V okviru teh meritev agroekoloških potencialov države, ki so razdeljeni v 35 agroekoloških okrožij, so pripravili tudi dolgoročne prognoze za vse veje kmetijstva. Tako za rastlinsko proizvodnjo, za proizvodnjo zelenjave, za gospodarjenje s travniškimi in pašniškimi površinami. za pridelovanje sadja, za vinogradništvo in za gospodarjenje z gozdovi, s katerimi kot je znano, Madžarska ni ravno najbolj bogata. NOVO OBDOBJE ZA OHIŠNICE Na račun ohišnic in tako imenovanih drobnih proizvajalcev je bilo svoj čas na Madžarskem veliko polemik. Bilo je precej ljudi, ki so ohišnice označevali za ostanek kapitalizma. lastnike ali koristnike teh manjhnih površin pa za nove kapitaliste. Trdili so tudi, da delo na ohišnicah in drobnih gospodarstvih odvrača ljudi od skupnega dela v socia- GORNJA RADGONA .. lističnem-sektorju kmetij- Ob teh podatkih bi bilo. logično pričakovati, da se bo zmanjšal tudi volumen tako imenovane ohišniške proizvodnje, toda zgodilo se je ravno nasprotno. V obdobju od 1972 do 1979 je celotni pridelek drobnih proizvajalcev porastel za 14 odstotkov, blagovna , proizvodnja pa kar za 32 odstotkov. To pomeni, da so ohišnice in drobna gospodarstva v letu 1979 prispevala k celotni kmetijski proizvodnji države kar impozantnih 35 odstotkov. Zgodilo se je torej to, da so številčno zmanjšani drobni proizvajalci na manjših površinah s svojo sposobnostjo hitrega reagiranja, s hitro spremembo strukture svoje proizvodnje ob sicer povečanih materialnih žrtvah in z večjo količino dela obdržali in v nekaterih vejah celo povečali svojo vlogo, ki sojo že prej imeli v celotnem kmetijstvu. Res pa je, tako pravijo na Madžarskem, da drobni proizvajalci teh rezultatov ne bi dosegli brez pomoči velikih kmetijskih obratov (ki je šele v zadnjih nekaj letih izdatnejša) in brez vzajemne povezanosti obeh sektorjev. Tako se je izoblikoval svojstven madžarski tip ohišnice, za katerega je značilno, da skupno (socialistično) in ohišniško kmetijsko gospodarstvo predstavljata organsko sodelujočo celoto. Gre torej za nekakšno obliko kooperacije. MURSKA SOBOTA V Panoniji stalna mladinska brigada Mladi v soboški Panoniji so na volilno—programski konferenci sprejeli nov program dela, v katerem dajejo posebno pozornost tvornemu sodelovanju pri reorganizaciji delovne organizacije, kakor tudi nalogi, da bodo predlagali spremembo pravilnika o dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil, ki daje premalo poudarka socialnemu faktorju, pri čemer so prizadete predvsem mlade družine. Program dela je precej širok, zato se bodo morali potruditi in pritegniti k sodelovanju čim. več mladih delavcev, saj se zavedajo, da bodo le na tak način dosegli zastavljene cilje. Seveda so to le programske usmeritve. Prva naloga, ki je že v teku, je konstituiranje interne brigade, ki bi stalno delovala. Njena naloga bi bila pobiranje odpadne pločevine in odpadnega papirja, kakor tudi urejanje okolice delovne organizacije. V februarju bodo ob kulturnem prazniku pripravili majhno razstavo in se povezali z OO ZSMS Mura TOZD Ženski plašči. Tudi tu so že naredili prve korake, v program za mata pa so uvrstili proslavo ob 8. marcu in problemsko konferenco na temo: - Družbeno—ekonomski Položaj mladih družin. Nalog pa imajo seveda še več. Rija Albert Razpihali dve akciji Predsedstvo OK ZSMS Gornja Radgona je pravkar razposlalo osnovnim organizacijam razpis za najboljšo osnovno organizacijo in najboljšega mladega delavca-samoupravljalca in razpis za najboljšega mladega novinarja. Z akcijo želijo vzpodbuditi mlade k pisanju in-obveščanju pa tudi poživiti delo osnovnih organizacij. Pogoji so zelo enostavni, zato predvidevajo, da se bodo v akcijo vključile vse osnovne organizacije pa tudi za izbor najboljšega mladega novinarja je potrebnih le pet člankov v sredstvih javnega obveščanja. Seveda bodo po zaključku akcije posebne komisije pregledale poročila in opravile izbor. A. C ZAVEST O POMENU POVEČANE PROIZVODNJE HRANE stva. Ta. dilema je zdaj že lep čas razrešena. Širši gospodarsko-polilični in- ŠALINCI Napis na nepravem mestu Že nekaj let stoji na napačnem mestu tabla z napisom, ki označuje konec vasi, vendar ga doslej ni še nihče premestili Kraj so tako prikrajšali skoraj za pol vasi, zato vaščani pogosto negodujejo. N. T. Mimo teh bi lahko na-. šteli še vrsto drugih praktičnih ukrepov v korist kmetijstva. Vsi skupaj kažejo na to. da so se na Madžarskem pravočasno in z vso resnostjo zavedeli pomena povečane proizvodnje hrane, v čemer bodo prejkoslej vse še tako industrializirane države s pom a n j k a nj e m i nd us t rij -skih surovin in sploh vse' države razpoložljivi kmetijskorživinorejskimi potenciali ob povečani zaščiti naravnega okolja morale iskati svojo dolgoročno prihodnost. GORNJA RADGONA Srečanje literatov Te dni so se zbrali literati, ki so sodelovali s svojimi deli v literarni brošurici Oči in srce, vsako leto pa jo izdaja DPD Svoboda iz delovne organizacije Gorenje-EIrad. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki društva, uredniški odbor in lektor, ki so opravili izbor del. Kot je že tradicija, saj je to že četrta številka, so analizirali brošurico in se dogovorili, kako bodo pripravili naslednjo, peto številko. Na srečanju je bil tudi predstavnik radgonske zveze kulturnih organizacij, ki je pozdravil navzoče in pohvalil društvo. Srečanje se je končalo v prisrčnem vzdušju, saj so literati izmenjali izkušnje in se tako tudi sami ^izpopolnjevali. A-č Temu je namenjena tudi lansko pomlad končana meritev oziroma ugotovitev agroekoloških potencialov države, ki je imela dva osnovna cilja in sicer: leresi madžarske družbe kot so vprašanje samooskrbe, boljše preskrbe domačega trga z živili in naraščajoče potrebe po povečanem izvozu kmetijskih pridelkov so zmagali nad nesprejemljivimi ideološkimi tezami. K tej zmagi razuma so veliko prispevala številna neizpodbitna dejstva, ki so že sama po sebi dovolj zgovorna. Poleg samooskrbe tretjino in včasih celo več kot tretjino celotne kmetijske proizvodnje v državi zagotavljajo ohišnice in drugi drobni proizvajalci, ki * gospodarijo na 800 do 1500 kvadratnih metrih obdelovalne površine. K izvozu sveže zelenjave in svežega sadja prispevajo 20 do 30 odstotkov, k izvozu vina 20 odstotkov. K vsemu temu brez dvoma prispeva pomemben delež tudi eden izmed sklepov XII. kongresa partije, ki pravi, da je treba »nespremenjeno spodbujati proizvodnjo na ohišni-cah in pomožnih gospodarstvih. Pospeševati je potrebno njihovo tesno sodelovanje z velikimi kmetijskimi obrati, z odkupnimi podjetji in s potrošniškimi zadrugami.« k izvozu klavne živine in — kakšno oziroma kolikšno realno rastlinsko proizvodnjo omogočajo do preloma tisočletja naravni pogoji države in kakšni so nauki teh ugotovitev za opredel itev dolgoročnih jajc skoraj četrtino, k proizvodnji perutnine in medu pa celo večind. Na Madžarskem je več kot 40 odstotkov prebivalstva zaintersirano za drobno kmetijsko proizvodnjo, kljub temu da še je>tevilo ohišnic in drobnih gospodarstev od hsa 1972 do Ta kratek zapis z obiska pri naših panonskih sosedih zaradi omejenega prostora nikakor nima ambicije, da bi izčrpneje prikazal zelo kompleksno in zanimivo problematiko madžarskega kmetijstva. Toliko pa morda le pove, da v kmetijstvu sosednje Madžarske ne gre več za nobeno kratkoročno eksperimentiranje, pač pa za razvojno kontinuiteto in politiko na podlagi znanstveno dognanih prognoz s sprotnim dopolnjevanjem potrebnih ukrepov. V tem pa je, tako sodimo, že tudi bistveni del odgovora na vprašanje, ki smo ga postavili v naslovu. FRAN VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 STRAN 13 tedenski koledar SOBOTA, 31. januar — Janez NEDELJA. 1. februar — Brigita PONEDELJEK, 2. februar — Marija TOREK, 3. februar — Blaž kino „PARK” MURSKA SOBOTA 1. februarja ob 16., 18. in 20. uri italijanski barvni kinemaskopski film: ..SAFARI EXPRESS”: 2. in 3. februarja ob 18. in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski film: ,.MLADI FRANKENSTEIN”. GORNJA RADGONA 31. januarja ob 19. uri ameriški film: „OCl LAURE MARS”; I. februarja ob 19. uri in 2. februarja ob 9.30 ameriški film: ,,VOJNA NA KOLESIH”, ob 17. uri ameriški film: ,,OCl LAURE MARS”. LENDAVA 31. januarja ob 16. in 19.30 ameriški film: ,,LOVEC NA JELENE”; 1. februarja ob 17. in 19.30 film: „HERBIE GRE V MONTE CARLO”.. LJUTOMER 31. januarja ob 19.30 ter 1. februarja ob 17.15 in 19.30 italijanski film: ..NEMORALNE NUNE”. Crenšovci 31. januarja in 1. februarja francoski barvni film: ,,ČIPKARICA”; VELIKA POLANA 31. januarja ob 18. uri in 1. februarja ob 13. uri ameriški film: „MANITU — DUH ZLA”. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU • 31. januarja in 1? februarja film: .’.IZGANJALEC HUDIČA”. prodam OJAČEVALEC SCHALLER 80 W za kitaro, orgle ali drugo, dobro ohranjen, s šestimi vhodi in efekti, prodam. Ogled po 15. uri: Franc Horvat, Turnišče 223. M—192 VINOGRAD z vikendom na lepi sončni legi, ugodno prodam. Fokovci 42. M—239 MLADO KRAVO PRODAM. Kamovci 22. Le—313 LEPO DRUŽINSKO HIŠO na Petanjcih, s kopalnico in sanitarijami ter nekaj zemlje, ugodno prodam. Ponudbe na upravo lista. M—254 MONTAŽNO GARAŽO — ugodno prodam. Glavač, Okt. revolucije 3, M. Sobota. M—255 ŠKODO 110 L, letnik 73/oktober, prodam. Janez Bedbk, Bogojina 87. M—256 NJIVO (28 arov) v Črenšovcih, prodam. Informacije: Crenšovci 77. M—257 DROBILEC za zrnje (kladivar, enofazni pogon), poceni prodam. Berkovci 1, p. Prosenjakovci. M—258 NSU 1200 C, registrirano do oktobra, po ugodni ceni prodam. Poznanovci 7. M—261 SVINJSKO MAST prodam. Polana 23, p. Puconci. M—261 BREJO KRAVO PRODAM. Ižakovci 157. M—262 GOLF-a PRODAM. Petanjci 67/A. M—264 HRASTOVE PLOHE PRODAM. Naslov v upravi lista. M—265 OPEL REKORD 1500, letnik 1964, registriran, prodam. Cena 15.000 din. Vlado Ficko, Spodnja Ščavnica 98, Gornja Radgona. M—268 KATRCO R-4, letnik 1980, ugodno prodam. Moravci 6. M—269 ZASTAVO 101, ugodno prodam. Franc Stajnko, Ormoška 17, Ljutomer. Vi—40 VINOGRAD s sadovnjakom V okolici Urbana pri Štrigovi, prodam. Danica Kocen, Rinčetova graba 1. Ljutomer. VI—41 , GUMI VOZ prodam ali zamenjam za težjega. Janko Simonič, Vogri-čevci 7, Ljutomer. Vi—43 OPEL REKORD, starejši letnik, v voznem stanju, prodam. Gradišče 4, Tišina. M—270 GOZD (64 arov) PRODAM. Stanjevci 77. M—271 BRZOŠIVALNI STROJ PFAFF (s trofaznim motorjem), prodam. Š, Š., Velika Polana 186. M—272 OJAČEVALEC LESLIE 100 W za orgle in bas kitaro GOODWIN, prodam. Berden, Dobrovnik 273/B. M—273 DIANO-6, letnik 1978, ugodno prodam. Bratonci 73. M—274 TRAKTOR 18 KM z jermenico, prodam. Ernest Malačič, Andrejci 45. M—276 KRAVO PRODAM. Bakovci 99. M—276 TRAJNOGOREČO PEČ, sode in kuhinjske elemente, prodam. Ogled ob sobotah in nedeljah: Angela Celec, Puconci 20/A. M—278 NSU 1200 C, ugodno prodam. Štefan Cigut, Noršinci 62. M—279 POLONEZ, star eno leto, po ugodni ceni naprodaj. Naselje 14. divizije 10, M. Sobota. M—280 TRAKTOR STEYR 18 KS s plugi, brano in koso, prodam. Gomilice 37. M—282 OTROŠKO POSTELJO z ograjo, - dobro ohranjeno, prodam. Gom-boši, Trg svobode 10, Gornja Radgona, telefon 74-407. M—MM TRAKTOR STEYR 30 KM, registriran, s priključki, prodam. Jože Štefanec, Turnišče 248/A. M—285 OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA — POLONEZ, letnik 80, prodam. Informacije: Čopova 26, M. Sobota, telefon 21-946. M—288 VW FURGON, registriran in ohranjen, prodam. Janez Šafarič, Beltinci. M—289 HARMONIKO — domače izdelave, CFB — novo in renault 6, letnik 1969, dobro ohranjeno, prodam. Karel Šarkanj, Mojstrska 2, M. Sobota. M—290 KRAVO s teletom ali brez, staro 8 let in dvobrazdni traktorski plug, prodam. Vlado Lej ko, Tropovci 51, p. Tišina. M—292 CISTERNO CREINA 2200 1 in televizor črno-beli, prodam. Evgen Novak, Črnelavci 9. M—293 FIAT 132 GLS, letnik 1975, prodam. Alojz Rajh, Lahonci 4, Ivanjkovci. M—294 ČZ 350 — preurejen in televizor črno-beli, prodam. M. Kuzmiča 7. M—296 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, prodam. Pentek, Kidričeva 18, M. Sobota. M—298 KRAVO, 5 let staro, brejo, vozno, prodam. Aleksander Škerlak, Stanjevci 53. M—299 TRAKTOR URSUS 355 s kabino in koso, prodam. Vadarci 10. M—300 FIAT 750 PRODAM. Murski Črnci 44, p. Tišina. M—301 RENAULT—4, letnik 1975, ugodno prodam. Bico, Rakičan n. h. M—302 ZASTAVO 101 PRODAM. BAKOVCI 193. M—303 NOVA BLATNIKA IN PRAGA ZA ZASTAVO 750, prodam. Nedelica 96. M—304 TELICO, staro eno leto, zaradi bolezni, nujno prodam. Janez Vegi, Žitkovci 10. Le—4 SUHA DRVA prodam. Naslov v upravi lista. M—305 kupim OKROGEL LES za ostrešje, žagan ali tesan, kupim. Milan Drvarič, D. Slaveči 23, p. Grad. M—291 ŽAGO za rezanje hlodovine, kupim. Naslov v upravi lista. M—295 sobe GARSONJERO v Ljutomeru ali Murski Soboti, iščem. Naslov v upravi lista. Vi—38 razno PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Tišina, letnik 44/45. Jože Martinec, Tišina 33. M—283 Za predelavo oljaric sprejemamo naročila do 3. februarja 1981. Cenjene stranke naj se oglasijo pri Gezu Šiftarju, Polana 2, telefon 22-951. Za večjo količino nudimo tudi prevoz. M—284 PREKLIC! Preklicujem veljavnost delavske knjižice, reg. št. 1684, serijska 590669. Štefka Kodelič, Stara cesta 51. Vi—44 DRUŽINA 'iž Jurija pri Rogašovcih sprejme deklico, od 6. do 8. razreda osnovne šole v oskrbo za manjšo pomoč v gospodinjstvu. Šola pri hiši. Plačilo po dogovoru. Informacije pri Jožetu Borovnja-ku, Serdica 85, p. Rogašovci. M—286 SLAVICI MEKIŠ iz Topolovec in izvoljencu Štefanu Kodilu, želijo ob sklenitvi zakonske zveze srečnih, sončnih dni ter neskaljene ljubezni — oče, mama, brat Karči in sestra Marija z družino iz Canade. ------MIMOGREDE------------- MORAM, MORAŠ, MORAMO . . . Ko so lani na Hrvaškem analizirali besedni zaklad novinarjev nekaterih njihovih najbolj razširjenih časopisov, so ugotovili, da časnikarji uporabljajo kakih deset tisoč besed. Izmed besed, ki se v člankih, komentarjih in drugih, časnikarskih zvrsteh najpogosteje uporabljajo, so v poročilo zapisali: m o r a-m o! Prepričan sem, da bi do enakega rezultata prišli tudi pri nas v Sloveniji, seveda tudi v Pomurju, če bi ugotavljali najpogosteje rabljeno besedo. Torej: moramo. Moram, moraš, mora; morava, morata, morata; moramo, morate, morajo! Kaj neki vse moramo? Beseda ni kar tako, saj nekaj zapoveduje, nekaj, kar moramo storiti. Letos, na primer, moramo bolje delati, kajti moramo doseči zastavljene cilje na področju industrijske proizvodnje. Kmetijci morajo boljše gospodariti na zemlji, saj morajo v bližnji prihodnosti pridelati toliko hrane, da bo naša republika z njo 85-odstotno preskrbljena. Moramo se bolj Tako neurejenega dvorišča in nereda. kot je na Titovi 14 in 16 v Murski Soboti, v občinskem središču očitno, ni, čeprav predsednika hišnih svetov Kolmanič in Petrovič venomer opozarjata stanovalce in odgovorne ljudi v Blagovnici Potrošnik in poslovalnici Borovo. Ko ne zavzamejo tesnega, izredno razkopanega dvorišča dostavni avtomobili, se nagnetejo z avtomobili ljudje od drugod, tako da za vozila stanovalcev ni prostora; tu pa so še občasni sejmi, za katere bi morali končno poiskati primernejši prostor. Kaj pravi o tem predsednik hišnega sveta na Titovi 16 5- Peter Kolmanič, ki že tretje leto vzorno opravlja sprejeto poslanstvo? »Kar 26 stanovanj je nad Blagovnico Potrošnik, v njih pa je 81 odraslih in mladih stanovalcev. Vesel sem. če je v bloku vse v redu in če ljudje opozorila sprejmejo resno in z razumevanjem. Okrog čistoče na stopnišču se ne bi pritoževal, preveč pa je navlake, skoraj neuporabne, v kletnih prostorih in v kolesarnici. Opozorila. čeprav sem jih 'včasih napisal z velikimi pa spet z malimi črkami, niso kaj prida zalegla. Odnos do skupnih prostorov bomo morali spremeniti. So sta-novalci voljni prijeti za delo pri skupnih akcijah, to me je zanimalo. ko jih je hišni svet povabil, zaradi varčevanja, da bi skupaj po pleskanju temeljito počistili stopnišča. Odziv je bil presenetljiv. Večina jih je prijela za delo in stopnišče je bilo po dveh ali treh lirah čisto kot še nikoli. Po tem čiščenju je vsakdo še bolj pazil na red. Podobno je bilo, ko smo razvažali in grabljah gramoz na ja-mastem dvorišču pa pri očiščevalni akciji.« Predsednika Petra najbolj spravlja v nejevoljo dvorišče; »Mi smo pokazali voljo, da bi dvorišče vsaj malo zavozili. Mi z delom, obe trgovini pa z gramozom. čeprav v majhnih količinah. Nekajčašaje bilo v redu, zdaj paje BRANKU VOGRINČIČU iz Ropoče, ki služi vojaški rok v Leskovcu, želijo ob praznovanju 20. rojstnega dne vse najlepše ter srečnih in sončnih dni tudi v prihodnje — mama, ataj brata Tonči in Andrej, mali Matej pa pošilja stričku 20 poljubčkov. samozaščitno obnašati, da bi tako preprečili raznim nepridipravom, ki bi nam sicer lahko odnesli naše materialne dobrine. Naša trgovinska bilanca z zunanjim svetom je še vedno negativna, zato moramo več izvažati, po drugi strani pa moramo manj kupovati na tujem. Tudi zasebna nakupovanja v Avstriji in na Madžarskem moramo skrčiti, saj bi sicer preveč denarja znosili ven. Tudi letovati moramo doma, ne pa na Balatonu, v Španiji, Italiji. Na področju stanovanjske izgradnje moramo doseči načrtovano število novogradenj, pa naj stane kar hoče. Ponudbo v trgovinah moramo končno izboljšati. Proizvajati moramo dovolj potrošnega blaga, cene moramo držati na vajetih. Naše ceste so zanič, zato jih moramo naposled asfaltirati. O trošenju sredstev v sisih moramo voditi večjo skrb, sicer bomo morali povečati prispevno stopnjo. Davčnim utajevalcem moramo stopiti na prste, saj imamo nov zakon o upravi družbenih Predsednik hišnega sveta — še vedno optimist spet tako, če ne še slabše kot pred našo akcijo. Ob gradnji Galerije so delavci počez prekopali dvorišče in po napeljavi centralne kurjave od našega bloka pustili raz-kopamne. nad katerimi se že več mesecev jezijo ljudje, ki se vozijo, pa tudi ostali so mi na ta račun v nejevolji povedali vrsto neveselih. Niso žalili, le spodbujali so me, naj bom vztrajen pri dogovarjanju z odgovornimi, ki so upali pustiti za sabo takšen nered. Še sem optimist, ker imam voljo do dela, še večji optimist pa bi bil, če bi imel zunaj bloka več razumevanja.« Še nekaj besed spodbude dodajam za predsednika Petra: Doslej seje zavzemal, da bi ob dveh blokih odmerili vsaj nekaj prostora za mladi rod. tudi kolega Petrovič meni enako: dvorišče je treba čim prej najprimerneje urediti! Janko Sfolnik GANČANI TURNIR Mladi iz Gančan so v prostorih svoje stare osnovne šole, ki jih ne rabijo le za zabavne prireditve, pripravili turnir v namiznem tenisu, kjer so sodelovali mladi iz Dokležovja, Veščice, Ren-kovec, Rakičana, Murske Sobote, kluba mladih in Gančan. Čeprav so bili nastopajoči igralci enakovredni tekmeci, se je odlikoval najstarejši igralec Mirko Horvat iz Rakičana, ki je osvojil prvo mesto. Lahko zapišemo, da je tekmovanje potekalo brez^ zapletov, toda organizator-*' jem velja očitati nepravilnosti pri žrebanju, kjer niso določili nosilcev določenih skupin, ampak so na bazi najenostavnejšega žreba, ki je bil odvisen od srečne roke posameznih tekmovalcev, določili vrstni red tekem. Tako so morale posamezne ekipe selekcionirati najboljše tekmovalce, zaradi tega se mnogi dobri niso mogli uvrstiti. M. SKLEDAR prihodkov. Potrošniške svete moramo prebuditi iz sna in preprečiti moramo, da bi še naprej simpatizirali s trgovskimi organizacijami. Na domačih tržnicah moramo imeti več domače zelenjave, skute in jajčk. Varčevati moramo z električno energijo, kajti groze nam z redukcijami. Preusmeriti se moramo iz kurjave s tekočimi gorivi na trda, ta pa moramo pravočasno naročiti. Seveda pa moramo zaposliti nekaj več rudarjev. Tem pa moramo povečati osebne dohodke. Za boljše plače pa moramo nasploh vsi bolje delati... Novinarji, ki tako radi uporabljamo besedo ,,moramo”, smo resnično pravi usmerjevalci. Tudi zase ugotavljam, da ni pisarije, v kateri ne bi nekajkrat zapisal ,,moramo.” Zavoljo tega mi je nekam nerodno pred samim seboj, kajti bijem notranji boj. Samokritično priznavam, da sem eden izmed mnogih, ki veliko govore, manj (ali pa nič) pa narede, da bi lahko dokazali, Dvorišče je razkopano kot pri dnevnem kopu, stopnišče je spet slabo razsvetljeno, z našim bojlerjem je nekaj narobe, v stanovanju je prehladno ... Kaj vse mora skoraj vsak dan poslušati predsednik hišnega sveta Peter Kolmanič. Tisto, kar lahko, naredi sam, na ostalo pa mora iz dneva v dan opozarjati druge. MAČKOVCI Delo in načrti Zimski čas je primeren za razne obračune dela v minulem letu in načrtovanja. Med številnimi gasilskimi društvi so to naredili tudi v mačkovskem. Občni.zbor je bil kratek. Iz poročila predsednika Franca Rituperja smo lahko razbrali, daje bilo delo v minulem letu zadovoljivo, saj seje društvo z uspehom udeležilo vseh akcij v sektorju. Oprema je zadovoljiva. vendar jo bo treba še dopolnjevati. Tudi letos gasilci v Mačkovcih ne bodo mirovali. Radi bi dogradili oder v dvorani gasilskega domain kupili gasilsko cisterno. Ta zalogaj bo letošnje leto prevelik, zato upajo, da se jim bo želja uresničila v prihodnjem letu. Dolga vlakovna kompozicija, natovorjena z bivalnimi kontejnerji iz Avtoradgone za Črno goro. V energetski krizi so ugotovili, da so avtomobilski prevozi predragi, zato so bili hvaležni vsem, ki so se potrudili, da so do Gornje Radgone še vedno zanesljive železniške tirnice. L. Kramberger da niso za določeno stvar le-z besedami, ampak tudi z dejanji. Saj ne, da jim (nam) ne bi šlo za spreminjanje stanja, za napredek... za vse to jim je, le nekako se otepajo(mo) resničnega, pravega dela. To pa seveda ni prav. Moramo ne le govoriti, ampak resnično delati. (Že spet: ,,moramo”!! Dragi bralec! Nanizal sem ti nekaj misli. Ce si med tistimi (meni« in mnogim drugim enakimi), ki veliko govore, pišejo, razmisli (jaz, na primer, veliko razmišljam) in ukrepaj z dejanji (ne zgolj z usti). Če pa si med tistimi, ki malo govore, ki ne zapovedujejo, kaj moramo narediti, potem si pravzaprav srečen človek. Tebi ni treba ,,zapovedovati,” kaj moraš narediti, ker veš, da brez pravega ustvarjalnega dela ni napredka in da je dolgovezno besedovanje mlatenje prazne slame. In če si ugotovil, da je bila tudi tale pisarija prav to, mi oprosti, saj se vsakemu lahko zgodi, da se kdaj pregreši. ŠTEFAN S. STRAN 14 VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 VK1W turbin Delegatsko glasilo občine M. Sobota Št.1 Leto: VI 30. januar 1981 VSEBINA 1. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA ZASEDALI BODO ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE PROGRAM DELA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE V LETU 1981 PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI MURSKA SOBOTA OSNUTEK ODLOKA 0 UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE OBČINE MURSKASOBOTA SKLEP 0 DOLOČITVI STROŠKOV ZA PRIPRAVO IN OPREMO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA USMERJENO STANOVANJSKO (BLOKOVNO) GRADNJO IN GRADNJO OBJEKTOV DRUŽBENEGA STANDARDA NA OBMOČJU DOLOČENIH Z ZAZIDALNIMI NAČRTI V MESTU MURSKA SOBOTA PREDSEDNICA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKLICUJETA 38. sejo Zbora združenega dela in 35. sejo Zbora krajevnih skupnosti. STRAN 15 VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 Seji bosta v petek. 13. februarja 1981 ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota. Dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijske komisije 2. Poročilo verifikacijske komisije 3. Potrditev zapisa 37. seje Zbora združenčga dela in 35. seje Zbora krajevnih skupnosti z dne 30. decembra 1980 4. Osnutek Družbenega plana razvoja občine Murska Sobota v obdobju 1981—1985 5. Osnutek dogovora o skupnih temeljih planov razvoja. Pomurja v letih 1981 —1985 176. Predlog Družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Murska Sobota 7. a) Osnutek programa dela Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in. Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota v letu 1981 b) Periodični program dela zborov občinske skupščine v I. trimesečju 1981 8. Osnutek odloka o uvedbi samoprispevka za območje občine Murska Sobota 9. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota 10. Osnutek odloka o opravljanju blagovnega prometa z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov občine Murska Sobota 11. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 12. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. 13. Soglasje k sklepu o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbenih zemljišč za usmerjeno stanovanjsko (blokovsko) gradnjo v mestu Murska Sobota 14. Volitve in imenovanja 15. Delo zborov Skupščine SR Slovenije 16. Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja 17. Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. Gradivo za obravnavo 3., 5.. 7b., 9., 10., 11. in 12. točke dnevnega reda je posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij. Gradivo za obravnavo 4. točke dnevnega reda bomo posredovali vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij do 9. februarja 1981. Osnutek Družbenega plana občine bo objavljen mdi v 2. številki Delegatskega vestnika, z dne 13/2-1981 in bo »užil za javno razpravo, ki bo predvidoma trajala do 5. marca 1981. Gradivo k 6. točki dnevnega reda je posredovano vodjem delegacij.in vodjem konferenc delegacij, spremembe in dopol- 8 - DELEGATSKI VESTNIK Odbor je dolžan najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini o poteku vplačil samoprispevka ter o izpolnjevanju programa gradnje objektov. 6. člen Samoprispevek, ki se plačuje od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oz. pokojnin. Samoprispevek od drugih zavezancev obračunava in odteguje za družbene prihodke pristojen občinski upravni organ. Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti plačevanja samoprispevka, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih o izterjavi davkov in prispevkov občanov. 7. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. marca 1981 dalje. OBRAZLOŽITEV K SKLEPU O DOLOČITVI STROŠKOV ZA PRIPRAVO IN OPREMO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA USMERJENO STANOVANJSKO (BLOKOVNO) GRADNJO IN GRADNJO OBJEKTOV DRUŽBENEGA STANDARDA NA OBMOČJIH DOLOČENIH Z ZAZIDALNIMI NAČRTI V MESTU MURSKA SOBOTA. Po 26. in 27. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77) so dolžni investitorji stanovanjskih objektov ali drugih objektov družbenega standarda v stanovanjski soseski, povrniti upravljalen stavbnega zemljišča stroške za pripravo stavbnega zemljišča (vse razen stroškov za geološke, geomehanske in druge raziskave — druga alineja 12. členit citiranega zakona) in sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena. Stroški za pripravo in opremo stavbnega zemljišča navedeni v 1. točki tega sklepa obsegajo: odkup stanovanjsko-go-spodarskih. in drugih objektov ter naprav, odkup zemljišča, odstranitev — porušitev hiš in drugih objektov ter naprav. selitvene stroške za preselitev prejšnjega lastnika, stroške za nadomestne parcele, stroške za nadomestna stanovanja, stroške za zazidalne načrte in druge urbanistične dokumente, sorazmeren del stroškov za pripravo zemljišč za nove ulice, parkirne prostore in druge objekte, ki so v kolektivni rabi in sorazmeren del stroškov za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti ter napravami. Navedeni stroški iz prve točke tega sklepa so povprečni za vsa območja mesta Murska Sobota. Za izračun povprečnih stroškov sta vzeta — obravnavana dva največja karakteristična blokovna kompleksa in sicer blokovni kompleks med Kidričevo, Kocljevo in Štefana Kovača ulico in blokovni kompleks na severni strani Lendavske ulice. Izračun povprečnih stroškov je sestavni del tega sklepa. Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota je na svoji seji (13. seji), dne 29. 12. 1980 predloženi sklep o višini stroškov sprejela in prosi zbore občinske skupščine za soglasje. SKLEP O DOLOČITVI STROŠKOV ZA PRIPRAVO IN OPREMO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA USMERJENO STANOVANJSKO GRADNJO (BLOKOVNO) IN GRADNJO OBJEKTOV DRUŽBENEGA STANDARDA NA OBMOČJIH DOLOČENIH Z ZAZIDALNIMI NAČRTI V MESTU MURSKA SOBOTA. 1. Investitorji slanovajskih in drugih objektov družbenega standarda so dolžni povrniti upravljalen stavbnega zemljišča, stroške za pripravo in opremo stavbnega zemljišča. Stroški za pripravo in opremo stavbnega zemljišča znašajo: — za liri2 koristne stanovanjske netto površine 2.000 din in — 1 m2 koristne poslovne netto površine 3.345 din. 2. , Stroški priprave in opreme stavbnega zemljišča navedeni v I. točki tega sklepa veljajo kot poprečni stroški za vsa območja določena z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota. 3. Višina stroškov iz 1. točke tega sklepa je določena in izračunana na dan 1. 10. 1980. Od 1. 10. 1980 dalje se bo višina stroškov valorizirala skladno po statističnih informacijah, ki jih izdaja Zavod SR Slovenije za statistiko. Predvideni stroški za 1 m2 koristne površine se bodo korigirali tudi v primeru, češe bodo z zazidalnimi načrti spremenile sedaj predvidene zazidane koristne netto površine ali spremenila razmerja med stanovanjskimi in poslovnimi površinami. 4. Določeni stroški za pripravo in opremo stavbnega zemljišča se uporabljajo z dnem, ko nanje poda soglasje občinska skupščina. STRAN 15 VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 2 - DELEGATSKI VESTNIK nitve predloga dogovora pa so objavljene v 1. številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 7a„ 8. in 13. točke dnevnega reda je objavljeno v 1. številki Delegatskega vestnika, z dne 30/1-1981. Predloge k 14. točki dnevnega reda bomo posredovali vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij do 9. februarja 1981. Informacija k 15. in 16. točki dnevnega reda bo podana na seji. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR bo imel sejo v petek, dne 13. februarja 1981 ob 8. uri. Razen in Zbora krajevnih skupnosti od 3. do 10. točke objavljenega ugotovitve prisotnosti in potrditve zapisa, bo obravnaval ista dnevnega reda. vprašanja, kot jih obravnavajo delegati Zbora združenega dela PROGRAM DELA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA I.UVOD Program dela Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za leto 1981 izhaja iz načelnih izhodišč, da zbori občinske skupščine obravnavajo v skladu s svojimi pristojnostmi najbolj aktualna vprašanja v občini, tako iz občinske kot tudi iz republiške pristojnosti. Drugo pomembno izhodišče je uveljavitev programa dela kot programa usklajene aktivnosti Skupščine občine, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih dejavnikov v občini. V letu 1981 se morajo zbori občinske skupščine bolj uveljaviti v spremljanju izvajanja sprejete politike. V ta namen morajo upravni organi, samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvajajo ali spremljajo izvajanje politike bolj tekoče seznanjati zbore s stanjem in problematiko uresničevanja politike ter sproti predlagati ustrezne spremembe in dopolnitve. Zbori občinske skupščine bodo vprašanja iz letnega programa dela in druga vprašanja podrobneje opredelili s trimesečnimi periodičnimi programi dela. II. TEMATSKA VPRAŠANJA 1. Osnutek družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 PREDLAGATELJ: — Izvršni svet ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — Skupščine SIS: Za vzgojo in izobraževanje za kulturo za raziskovalno dejavnost za zdravstveno varstvo za socialno varstvo Osnutek družbenega plaha bo dan v javno razpravo. Predlog plana bodo zbori sprejemali koncem prvega trimesečja. 2. Dogovor o skupnih razvojnih vprašanjih pomurskih občin v obdobju 1981—1985 PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 3. Predlog družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Murska Sobota Zbori občinske skupščine so obravnavali osnutek v letu 1980. PREDLAGATELJ: — odbor za pripravo družbenega dogovora o kadrovski politiki ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 4. Program dela Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za leto 1981 PREDLAGATELJ: — Predsedstvo SO ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 5. Osnutek amandmajev k Ustavi SR Slovenije GRADIVO PRIPRAVI: — statutarno pravna komisija (stališča, predloge in mnenja) ROK: L trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 6. Osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Murska Sobota PREDLAGATELJ: — Statutarno pravna komisija ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor Predlog sprememb in dopolnitev statuta bodo zbori sprejemali v II. trimesečju 1981. 7. Osnutek sprememb in dopolnitev poslovnika Skupščine občine Murska Sobota PREDLAGATELJ: — statutarno pravna komisija ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor Predlog sprememb in, dopolnitev poslovnika bodo zbori sprejemali v II. trimesečju 1981. 8. Proračun občine Murska Sobota za leto 1981 Izhodišče za pripravo proračuna za leto 1981 so zbori občinske skupščine obravnavali v letu 1980. PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor (kot zainteresiran zbor) 9. Zaposlitveni plan za leto 1981 PREDLAGATELJ: — SIS za zaposlovanje ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 10. Analiza gospodarskih gibanj in uresničevanje družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1976—1980 v letu 1980 STRAN 16 VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 DELEGATSKI VESTNIK - 7 zavestno podpisali. Menimo tudi, da je obravnava kršitelja na zborih skupščine učinkovitejša od denarnih kazni. Seveda predlog družbenega dogovora, ki so ga v celotnem besedilu dobili vodje delegacij in so v njem vse nove formulacije pisane z velikimi črkami, še vedno najbrž ni dorečen, toda razpravo je bilo treba zaključiti, zato bomo nanj sprejemali le še amandmaje vse do seje zborov skupščine občine in na samih sejah. Pričakujemo vaše nadaljnje tvorno sodelovanje z že oblikovanimi formulacijami. . Pravna podlaga za sprejem osnutka odloka o uvedbi samoprispevka za območje občine Murska Sobota je drugi člen zakona o samoprispevku, ki določa, da samoprispevek za območje občine uvede občinska skupščina. Samoprispevek se lahko uvede le s pogojem, da se občani z referendumom vnaprej izrečejo ža njegovo uvedbo. Iz poročila občinske volilne komisije za izvedbo referenduma o uvedbi samoprispevka izhaja, da se je za uvedbo samoprispevka izreklo 92,1 % delovnih ljudi in občanov v občini. Glede na navedeno izvršni svet predlaga delegtom zborov občinske skupščine sprejem predloženega osnutka odloka. ODLOK (OSNUTEK) 0 UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE OBČINE MURSKA SOBOTA 1. člen S tem odlokom se za območje občine M. Sobota uvede samoprispevek v.denarju za sofinanciranje programa investicij za potrebe zdravstva in šolstva. Samoprispevek s uvede za dobo petih let in sicer od 1. marca 1981 do 28, februarja 1986. 2. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v občini M. Sobota in sicer: — 1 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja oz. nadomestila ali pokojnin; — 5 % od katastrskega dohodka; — 1 % od neto osebnega dohodka in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrti, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti; — 800,- din v pavšalnem letnem znesku občani, ki so začasno na delu v tujini. 3. člen 1 S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom se bo sofinancirala —/ gradnja naslednjih objektov: a) področje zdravstva Zgraditev in oprema kirurškega bloka, ki bo namenjen bolnikom kirurškega;očesnega, ušesnega in deloma ginekolo-ško-porodniškega oddelka. V kleti bodo prostori za centralno sterilizacijo in fiziote-. rapijo, garderobe in del zaklonišča. V prilitčju bodo specialistične ambulante kirurškega, očesnega. ušesnega oddelka, prostori za rentgenološko dejavnost ter prostori za nujne intervencije. V pYvem nadstropju bodo prostori za intenzivno nego ter operacijske sobe za bolnike kirurškega, očesnega, ušesnega in ginekološko-porodniškega oddelka. V. drugem, in tretjem nadstropju bodo prostori za ležeče bolnike kirurškega oddelka. V četrtem nadstropju bodo prostori za ležeče bolnike očesnega in ušesnega oddelka. V petem nadstropju bodo do določene faze izgrajeni nekateri nujni funkcionalni prostori, učilnice za učence zdravstvene šole, igralnice za hosipitalizirane ojroke in knjižnica. Kirurški blok bo imel 177 postelj s skupno bruto površino cca 15.600 kv. m. “ Predračunska vrednost investicije znaša 370.490.000 din v cenah iz leta 1979. Deležobčine M. Sobota v cenah.iz leta 1979 znaša 57.5 % oz. 160.189.000 din. od tega bo s samoprispevkom zbranih predvidoma 61.785.000 din. STRAN 16 VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 bruto površina v m2 vrednost v cenah 1979 b) 1. > šolstvo Osnovna šola Puconci: 20. oddelkov in telovadnica 4.610 55.320.000 din 2. . Podružnična osnovna šola Mačkovci: 4 oddelki 756 9,052.000 din 3. Osnovna šola »Prekmurske brigade« M. Sobota: * 16 oddelkov in telovadnica. Telovadnica bo grajena za potrebe Osnovnih šol Prekmurske brigade in Edvard Kardelj ter za potrebe občanov 3.769 45.228.000 din 4. Osnovna šola Bakovci: dograditev manjkajočih prostorov toda brez telovadnice 1.864 22.368.000 din Skupna predračunska vrednost šolskih objektov po cenah kmetijske dejavnosti ter občani, katerih dohodek iz delovnega izleta 1979 je 131.968.000,00 din, od tega bo s samoprispevkom razmerja ne presega zajamčenega osebnega dohodka v SR zbranih predvidoma 61,785.000'din. Sloveniji. 4. člen 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine. pokojnin z varstvenim dodatkom, otroških dodatkov, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevka so oproščeni delovni ljudje in občani, ki so po predpisih o davkih občanov oproščeni plačila davkov od Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem računu skupščine občine M. Sobota ter se razporejajo 50 % za zdravstvo in 50 % za šolstvo. Družbeni nadzor nad zbiranjem, razporejanjem in uporabo teh sredstev izvaja poseben odbor, ki ga imenuje skupščina občine. DELEGATSKI VESTNIK - 3 STRAN 17 VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: I. trimesečje PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 11. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku GRADIVO PRIPRAVI: — Izvršni svet (stališča, predloge in mnenja k osnutku zakona) ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJEN: — Zbor krajevnih skupnosti 12. Predlog za razdelitev sredstev občinske solidarnosti za delno odpravo posledic po toči. PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: 1. trimesečje 198 k PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 13. Uresničitev programov samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1980 PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJEN: — Zbor združenega dela 14. Dolgoročna usmeritev sodelovanja s pobrateno občino Paračin PREDLAGATELJ: — predsedstvo SO ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 15. Poročilo o uresničevanju stališč, priporočil in sklepov Skupščine občine o uresničevanju posebnih pravic madžarske narodnosti in njenih pripadnikov. Ob tem gradivu bodo zbori občinske skupščine obravnavali poročilo o uresničevanju stališč, priporočil in sklepov skupščine SR Slovenije za uresničevanje posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov v SR Sloveniji. Zbori bodo obravnavali tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osebnem imenu in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o matični knjigah. PREDLAGATELJ: — komisija za narodnostna vprašanja — SIS za kulturo in prosveto pripadnikov madžarske narodnosti ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — Skupščina SIS za kulturo in prosveto madžarske narodnosti 16. Uresničevanje zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitišnih skupnosti GRADIVO PRIPRAVI: — Izvršni svet (stališča, predloge in mnenja) ROK: II. trimesečje PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 17. Poročilo o pripravah za začetek izobraževanja po zakonu o usmerjenem izobraževanju v šolskem letu 1981/82 Zbor občinske skupščine bodo obravnavali republiško gradivo in poročilo izobraževalnih organizacij iz občine o pripravah za začetek usmerjenega izobraževanja v občini. GRADIVO PRIPRAVI: — komisija za šolsko mrežo — SIS za vzgojo in izobraževanje — izobraževalne organizacije usmerjenega izobraževanja ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — SIS za vzgojo in izobraževanje 18. Uresničevanje zakonov s področja kmetijstva (združevanje kmetov, dedovanje, starostno zavarovanje in preživninsko varstvo kmetov). Zbori občinske skupščine bodo obravnavali republiško gradivo in gradivo o uresničevanje teh predpisov v občini Murska Sobota. PREDLAGATELJ: — izvršni svet — kmetijska zemljiška skupnost ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 19. Analiza stanja in problematika gostinstva in turizma v občini Murska Sobota PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 20. Poročilo o izvajanju programa in stališč skupščine občine s področja malega gospodarstva in perspektivni razvoj s posebnim poudarkom na storitveni in uslužnostni obrti. PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 21. Poročilo o delu Skupščine skupnosti pomurskih občin. PREDLAGATELJ: — predsedstvo Skupščine skupnosti pomurs- kih občin ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNI: ' — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 22. Analiza pridobivanja in razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu in družbenih dejavnostih glede na določila družbenega dogovora. PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Družbenopolitični zbor 23. Poročilo o realizaciji ukrepov za odpravo posledic po točki in stanje priprav za izvedbo sistema za obrambo pred točo. PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 24. Uresničevanje stališč in sklepov Skupščine občine na področju dela pravosodnih organov. GRADIVO PRIPRAVIJO: — temeljno sodišče — sodišče združenega dela — Temeljno javno tožilstvo — Družbeni pravobranilec samoupravljanja ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 25. Stališča, priporočila in sklepi o kulturni dejavnosti v občini Murska Sobota Zbori občinske skupščine so v letu 1980 obravnavali stanje, problematiko in razvoj kulturnih dejavnosti v občini. Zadolžili so SIS za kulturo, da na osnovi gradiva in danih predlogov pripravi osnutek stališč, priporočil in sklepov o stanju in usmeritivi razvoja kulturnih dejavnosti v občini. PREDLAGATELJ: — SIS za. kulturo ROK: II. trimesječje 1981 PRISTOJNA: 6 - DELEGATSKI VESTNIK 28. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: III. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 29. Odlok o hišnem redu PREDLAGATELJ: — SIS za stanovanjska vprašanja ROK: III. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti ' \ — SIS za stanovanjska vprašanja 30. Odlok o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: III. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 31. Odlok o spremembah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnjh zemljišč PREDLAGATELJ: — SIS za cestno komunalno dejavnost ROK: III. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — zbor združenega dela ’ — Zbor krajevnih skupnosti 32. Odlok o zaščiti vodovodnih zajetij v občini PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: III. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 33. Odlok o zaščiti vodotokov v občini ^PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: III. tromesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 34. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zaščitenih kmetijah PREDLAGATELJ: — kmetijsko-zemljiščna skupnost ROK: III. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 35. Odlok * o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v prvem trimesečju 1982 PREDLAGATELJ: izvršni svet ROK: IV. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela -- Zbor krajevnih skupnosti 36. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ukrepih za zdravo okolje ljudi PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: IV. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti V programu dela so določeni roki le za obravnavo osnutkov odlokov. Predlogi odlokov bodo obravnavani in sprejemani v zborih po tem, ko bo predlagatelj izvršil naloge, ki jih določijo zbori ob obravnavi osnutkov. V izjemnih primerih bodo zbori sprejemali odloke v enofaznem postopku. IV. Zbori občinske skupščine, predvsem pa zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti bodo v letu 1981 v skladu s svojimi pristojnostmi obravnavali in s sklepi urejevali določena vprašanja upravnega značaja in konkretna kadrovska vprašanja (izvolitve, razrešitve in imenovanja). Ta vprašanja bodo uvrščena na dnevne rede sej zborov v skladu s potrebami. PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI MURSKA SOBOTA Osnutek Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Murska Sobota je bil v javni razpravi od začetka novembra lanskega leta in odbor za pripravo družbenega dogovora ocenjuje, da je bila razprava konstruktivna in plodna. Značilno zanjo je, da je odpirala vrsto tudi drugih vprašanj s področja kadrovske politike, ki jih rešuje in opredeljuje zakonodaja kot npr. navidezna in resnična brezposelnost, neustrezen generacijski priliv kadrov po poklicnih smereh in še nekatera. Osnutek dogovora, ki so ga obravnavali organi družbenopolitičnih organizacij, v občini, skupščina Gospodarske zbornice in seveda zbori občinske skupščine, je bil v tem obdobju do oblikovanja predloga nenehno dopolnjevan in spreminjan na osnovi vrste pripomb. Osnutek družbenega dogovora so obravnavali tudi delavci kadrovskih služb organizacij združenega dela na svojem seminarju ter z izkušnjami iz prakse veliko pripomogli k nekaterim širšim in drugim spet preciznejšim formulacijam. V tem obdobju so v javni razpravi tudi ustavni amandmaji v duhu Titove pobude o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti, ki smo jih skušali vključiti v predlog družbenega dogovora. Prav tako je že konec leta 1980 prispel predlog Družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, ki ga je naš odbor obravnaval in Ogradil v občinski družbeni dogovor. Na osnovi številnih pripomb in prej naštetih dokumentov je nastal predlog Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Murska Sobota. Predlog upošteva večino pripomb. V poglavju ,,Razvidi del in nalog” so upoštevane vse prispele pripombe, le v 8. členu je omejitev za zahtevane delovne izkušnje zaradi večine pripomb (razen ene) ostala na 5 let. Pfav tako sd upoštevane pripombe pri določilih o priznanju z delom pridobljene delovne zmožnosti (12. člen). V 14. členu, ki ni šel mimo nobenega razpravljalca smo upoštevali pripombe tako, da smo izjemno urejanje zaposlovanja upokojencev omejili s pomembnejšimi deli in nalogami deficitarnih poklicev, ki si jih v svojih letnih planih opredelijo podpisniki sami. V 22. členu smo upoštevali pripombe glede koordinacijskega odbora za vpis mladine v usmerjeno izobraževanje in bi naj po našem mnenju bil pri skupnosti za zaposlovanje, ki v okviru službe poklicnega usmerjanja razpolaga z vrsto podatkov in ki lahko opravlja za koordinacijski odbor strokovna dela. Nekateri so menili, da bi naj bil ta odbor pri Gospodarski zbornici za Pomurje. Tudi v sedanjem 38. členu, ki govori o socialni varnosti starejših delavcev smo upoštevali pripombe in splošneje opredelili obveznost, da se v samoupravnih splošnih aktih prilagodi naravi tehnologije in posebnostim posameznih TOZD, ki imajo ta vprašanja pretežno rešena tako, kot jim je narekovala njihova praksa. V 39. členu smo upoštevali pripombo, da je treba nekaj reči o kadrovskih stanovanjih, nismo pa mogli upoštevati pripombe, da naj ta dogovor opredeljuje razmerje sredstev za družbeno usmerjeno in individualno gradnjo stanovanj, ker je za to po našem mnenju pristojna samoupravna stanovanjska skupnost. Odbor udeležencev družbenega dogovora je v 47. členu opredeljen tako, da sta obe varianti iz osnutka združeni, ker so tako narekovale pripombe. Nismo mogli upoštevati pripombe, da naj v ta dogovor vgradimo merila za razmerja o osebnih dohodkih poslovodnih organov po velikosti OZD, po dohodku, po pomembnosti dejavnosti, ker je delitev dohodka in osebnih dohodkov neodtujljiva pravica delavcev in ker ta vprašanja urejajo drugi akti (npr. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981). Veliko je bilo pripomb, ki so zahtevale rigoroznost za kršitelje. Menili smo, da so denarne kazni neustrezne za družbeni dogovor, ki smo si ga sami oblikovali in ga bomo prostovoljno, a STRAN 17 VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 4 - DELEGATSKI VESTNIK — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor — SIS za kulturo 26. Uresničevanje sklepov, stališč in priporočil skupščine SR Slovenije o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti Ob tem gradivu bodo zbori obravnavali stanje in problematiko nadaljnjega razvoja krajevnih skupnosti v občini. PREDLAGATELJ: — komisija za krajevne skupnosti ROK: III. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 27. Uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Murska Sobota v prvem polletju 1981 PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: III. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti ( — Družbenopolitični zbor 28. Uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju SRS Slovenije v prvem polletju 1981 GRADIVO PRIPRAVI: — izvršni svet (stališča, predloge in mnenja) ROK: III. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 29. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (tudi zakon o določitvi okolišev in števila delegatskih mest za Zbor združenega dela SR Slovenije) GRADIVO PRIPRAVI: volilna komisija (stališča, predloge in mnenja) ROK: IV. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela. — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 30. Izvajanje sklepov Skupščine SR Slovenije glede delovanja enotnega sistema odgovornosti v primerih naravnih in drugih nesreč ter organizacija, delovanje, opremljenost in problematika civilne zaščite v občini GRADIVO PRIPRAVI: — Izvršni svet — Stab civilne zaščite — SIS za požarno varnost ROK: IV. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zobr združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 31. Osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1981—1985 v letu 1982 GRADIVO PRIPRAVI: — izvršni svet (stališča, predloge in mnenja) ROK: IV. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 32. Osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Murska Sobota v obdobju 1981—1985 v letu 1982 PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: IV. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor Predlog resolucije bodo zbori sprejemali koncem IV. trimesečja 1981. 33. Spremembe in dopolnitve proračuna občine Murska Sobota za leto 1981 PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: IV. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnor‘i 34. Osnutek proračuna občine Murska Sobota za leto 1982 PREDLAGATELJ: — izvršni svet RCK: IV. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 1 — Družbenopolitični zbor (kot zainteresiran zbor) 35. Poročilo o delu slovenske delegacije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ GRADIVO PRIPRAVI: — predsedstvo SO (stališča, predloge in mnenja) ROK: IV. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor III. NORMATIVNI AKTI (ODLOKI) 1. Odlok o določitvi manj razvitih krajevnih skupnosti in manj razvitih območij*krajevnih skupnosti v občini PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 2. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegatskih m^tt in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota. PREDLAGATELJ: — predsedstvo SO ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 3. , Odlok o zaključnem računu proračuna občine za leto 1980 PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 4. Odlok o osnovah in merilih razpofejanja sredstev za razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNI: f' — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 5. Odlok o združitvi k. o. Novi in Stari Beznovci v k. o. Be-znovci PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJEN: — Zbor krajevnih skupnosti * 6. Odlok o cenah za geodetske storitve PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 7. odlok o srednjeročnem programu geodetskih del PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 8. Odlok o davkih in prispevkih občanov v občini Murska Sobota STRAN 18 VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 DELEGATSKI VESTNIK - 5 STRAN 18 VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 9. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve PREDLAGATELJ: - izvršni svet ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 10. Odlok o opravljanju blagovnega prometa z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov v občini Murska Sobota PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor (kot zainteresiran zbor) 11. Odlok o uvedbi občinskega samoprispevka za financiranje investicij na področju zdravstva in šolstva v obdobju 1981—1985 PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: I. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 12. Odlok o komunalnem redu in zimski službi v občini Murska Sobota PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 13. Odlok o določitvi pogojev za oddajo zasebnih turističnih sob in gostinskih zmogljivosti v zasebni lasti za pospeševanje turistične ponudbe PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: II. trimesečje 1981 ' PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 14. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe skupščine in izvršnega sveta PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor 15. Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Murska Sobota PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 16. Odlok o povprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNA: —- Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 17. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu Murska Sobota PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNA: Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 18. Odlok o urbanističnem načrtu za mesto Murska Sobota do leta 2000 PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti — Družbenopolitični zbor (kpt zainteresiran zbor) 19. Odlok o ureditvenem načrtu za ledavsko jezero PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 20. Odlok o ureditvenem načrtu za naselje Pušča PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 21. Odlok o določitvi in imenovanju ulic za območja naselij Gančani, Rakičan,-in Cernelavci PREDLAGATELJ: Izvršni svet ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNI: — Zbor združenega dčela — Zbor krajevnih skupnosti 22. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov ter zaključnega računa za starostno zeavarovanje kmetov PREDLAGATELJ: — izvršn svet ROK: II. trimesečje 1981 PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 23. Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Bakovci , PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: — bo določen s periodičnim delovnim načrtom PRISTOJNA: — zbor združenega dela — Zbor krajevnih Skupnosti 24. Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Rakičan PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: — bo določen s periodičnim delovnim načrtom PRISTOJNA: — zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 25. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v naseljih in območja določena za posebne namene na območju občine (Rakičan, Bakovci in Moravci) PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: — bo določen s periodičnim delovnim načrtom PRISTOJNA: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti 26. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Murska Sobota PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK: — bo določen s periodičnim delovnim načrtom Pristojna: — zbor združenega dela —- zbor krajevnih skupnosti 27. Odlok o kategorizaciji občinskih cest PREDLAGATELJ: — izvršni svet ROK« — bo določen s periodičnim delovnim načrtom PRISTOJNA: < — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti LENDAVA DOSEČI VEČJO MNOŽIČNOST Prva skrb športnorekreacijskega društva Gorenje-Varstroj je vključevati iz leta v leto čimveč delavcev in delavk v športno in rekreacijsko dejavnost. To so potrdili tudi na zadnjem letnem občnem zboru, ko so v program zapisali, da bodo v letu 1981 skupaj z AMD Gorenje-Var-stroj uredili mala športna igrišča na rekreacijskem centru v Petišovcih. Z ureditvijo, igrišč za rokomet, košarko, mali nogomet, tenis in badminton, bo imel možnost za razvedrilo in rekreacijo sleherni delavec Gorenja-Var-stroj, prav tako pa tudi občani lendavske občine. V letu 1980 je društvo štelo 110 članov, ki so aktivno sodelovali v naslednjih panogah: kegljanje, streljanje, namizni tenis, rokomet, mali nogomet, ribištvo in šah. V letošnjem letu pa nameravajo organizirati, poleg naštetih športnih panog, še trim kolesarjenje in nekatere druge množične akcije. Program dela športno-re-kreacijskega društva Gore-nje-Varstroj je v letošnjem letu precej zahteven, vendar upajo, da ga bodo uspešno realizirali. Gotovo pa bodo v društvu najbolj zadovoljni takrat, ko bodo delavci vsakodnevno koristili športne' objekte in del svojega prostega časa namenili tudi razvedrilu in rekreaciji. Š. Madjar Po težki bolezni nas je v 67. letu starosti zapustila naša dolgoletna in skrbna gospodinjska pomočnica v pokoju Bariča Vočanec ZAHVALA iz Jurija Zahvaljujemo se vsem, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, g župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede. Vsem še enkrat — najlepša zahvala! ŽALUJOČI: DRUŽINA GIDER V gomili lihi mirnd spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 25. januarja .je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož. oče. dedek, zet in brat Štefan Sraka iz Lipovec Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob. VSI TVOJI NAROČNIKI VESTNIKA IMAJO PRI MALIH OGLASIH IN ZAHVALAH 20 ODSTOTKOV POPUSTA ZAHVALA V kratkem presledku sta nas zapustila naša draga starša Terezija Gutman in Andrej Gutman iz Bogojine št. 93 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani, nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje ter v velikem številu oba naša draga pokojnika pospremili na poslednji poti. Posebna zahvala čč. duhovščini za lepo opravljena pogrebna obreda in izbrane besede, pevcem za odpete žalostinke, družbenopolitičnim organizacijam ter predstavniku krajevne skupnosti za prisrčne, tolažilne besede. Bogojina. 22. L 1981 Žalujoči: sinovi in hčerki z družinami Solze se bodo morda posušile, a srčne rane nikoli zacelile. Vse naše misli, čustva in dejanja ti vsak izmed nas v spomin poklanja. V SPOMIN 5. februarja mineva eno leto, odkar nas je nepričakovano in mnogo prerano zapustil dragi mož, oče in zet zahvala Ob izgubi drage žene. mame, sestre, babice, prababice.in tašče Marije Dopona roj. Melin iz Poznanovec Jože Barbarič iz Dolenec Težko je spoznanje, da te ni več med nami in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Radi bi ti povedali kako praženje naš dom, kako ranjeno je naše življenje. Naše misli so pri tebi in spomin na tebe ne bo nikoli ugasnil. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, krasite njegov grob in prižigate sveče ha njegovem preranem, poslednjem domu’ Žalujoči: žena Marija, sinova Jože in Dušan, tašča in ostalo sorodstvo milila j. j t L i j i '• * si . ; . . ; .; ; ” •t M • S M ?; J'7' *'/ V' P; A \ J' ® se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko lepega cvetja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh najtežjih dneh ter nam ustno ali pismeno izrekli . sožalje. Lepa zahvala g. župniku za pogrebni obred, predstavniku KS Mačkovci tov. Š. Novaku za tople poslovilne besede ob odprtem grobu ter domačim pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — naša prisrčna zahvala! Poznanovci. 18. I. 1981 Žalujoči: mož Štefan, sinovi Franc, Bela, Ernest, Štefan in Janez z družinami, hčerka Sidonija z družino, obe sestri z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 74. letu starosti nas je nepričakovano,' tiho in brez slovesa za vedno.zapustil naš dragi mož. oče. stari oče. brat, vujec. svak in pradedek Franc Lukač iz Bakovec Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za vso pomoč ^najtežjih trenutkih, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi prerani poti, j darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala predstavniku KS tov. Antolinu za poslovilne besede, kolektivom Petrol, Miliopek Pekarni in Agromerkur M. Sobota, kolektivom Dom oskrbovancev Rakičan. LB M. Sobota in Vrelec Petanjci za darovane vence. Lepa zahvala tudi g. duhovnikoma za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Bakovi. 19. I. 1981 Žalujoči- ženaMarija, sinovi Štčfan, Jožef in Franček z družinami, hčerke Trezika, Mimika, Anica in Ilonka z družinami, sestra Veronika z družino in ostalo sorodstvo VESTNIK VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko,Jože Graj, Milan Jerse, Janez Kurbus, Dušan I onamik Feri Maučec (šport), Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre gX (tehnični Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1- Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor m glavni urednik, odgovora. urednik, naročniški oddelek računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba m tajništvo 21-064 m 21-383, donknišTvi Uornia Radsona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 300,00 din, poletna 150 00 za inozemstvo celoletna naročnina8 700,00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne organizaci e 400,00. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 - Devizni račun pn Jugobank. Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 - Od 1. L 1980 izhaja Vestnik kot poltednik ob torkih in petkih -Cena posamezne številke 4 dinarje. Tiska ČGP Večer Maribor - Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več pomladi, kdaj breskve vzcvetejo in trt nasadi. (A. Gradnik) ZAHVALA V 16. letu starosti nasje brez slovesa, v prometni nesreči, tragično zapustil naš dragi in nenadomestljivi sin in brat * Dušan Verbajnšak - dijak srednje elektrotehnične šole Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, pokojnika pa spremljali na poti brez povratka, -mu darovali vence in cvetje. Naša zahvala tudi čč. duhovščini, Dušanovim sošolcem, razredniku in vodstvu elektrotehnične šole in vzgojiteljem doma iz‘Maribora, sošolcem iz osnovne šole, Janinim sošolcem, tamburaškemu orkestru, mladinskemu in moškemu pevskemu zboru iz Veržeja, številnim govornikom za ganljive besede slovesa, mladincem iz Veržeja in Bunčan, godbi na pihala iz M. Sobote, zdravnici iz ZD Ljutomer in osebju kirurškega oddelka bolnišnice iz M. Sobote. Prišli ste. ker ste razumeli, kaj je bolečina, posebno tedaj, ko ugasne mlado življenje Vsem in vsakemu posebej — iskrena hvala! Veržej, 21. 1. 1981 Neutolažljivi: mama Tončka, oče Milan in sestrica Jana ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, svaka in sorodnika Janeza Vratarica mesarja v pokoju se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter mu darovali vence in cvetje. Iskrena zahvala zdravniškem u osebju internega oddelka bolnišnice v M. Soboti za skrbno nego v času njegove bolezni ter družini dr. Sonnenschetn. Posebna zahvala č. g. duhovniku za lep pogrebni obred, predvsem generalnemu vikarju g. dr. Jožetu Smcju. župniku g. Martinu Poredošu, domačemu cerkvenemu pevskemu zboru, številnim župljanom jz Kostrivnice, kolektivoma ABC Pomurka in SDK ter Društvu upokojencev M. Sobota za izrečena sožalja in darovane vence ter moškemu pevskemu zboru iz Kostrivnice za lepo odpete žalostinke in darovani venec. Vsem še enkrat — iskrena hvala! M. Sobota. Kostrivnica, Zagreb, 20. 1. 1981 Žalujoči: žena Julijana, hčerka Gabika, sin Viktor, brat Ludvik in sestra Julijana z družinama, družina Medven in ostalo sorodstvo VESTNIK, 30. JANUARJA 1981 STRAN 19 V srediqerocnem obdobju ima prednost telefonija Ni dvoma, da lahko ptt dejavnost v splošnih prizadevanjih za izboljšanje gospodarskega položaja in njegove stabilizacije v mnogočem prispeva bistven delež pri povečevanju produktivnosti, zmanjševanju porabe energije in podobnega, kar mora biti še kako jasno številnim uporabnikom poštnih, telefonskih in telegrafskih storitev. Zato si zlasti veliko obetajo od samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ptt prometa v Pomurju v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985, ki ga ocenjujejo kot najpomembnejši akt v dosedanjih prizadevanjih za usklajeno planiranje ptt dejavnosti v regiji. Ta sporazum pa je, kot poudarjajo, rezultat dogovarjanja in sprejemanja skupnih usmeritev od republiškega do občinskega nivoja, k čemur so še posebej pritegnili uporabnike, zlasti pa krajevne skupnosti v vseh štirih pomurskih občinah. Omenjeni samoupravni sporazum, o katerem je tekla široka javna razprava, pa je prav tako rezultat večje skrbi glede pospešenega vlaganja finančnih sredstev v nadaljnji razvoj ptt dejavnosti kot osnovnega nosilca sistemov zvez. In kateri so osnovni cilji razvoja pil prometa v Pomurju v naslednjih petih letih, ki so jih zapisali v samoupravnem sporazumu? Upoštevajoč lanskoletne cene, bodo v 533 MILIJONOV ZA RAZVOJ PTT DEJAVNOSTI »Za zdaj bi še težko ocenjevali. v koliki meri smo bili uspešni pri usklajevanju interesov posameznih dejavnikov v razvoju ptt dejavnosti.oziroma, ali smo dovolj prepričali odgovorne v občinah in krajevnih skupnostih, da v teh zaostrenih pogojih gospodarjenja moramo nameniti osrednjo pozornost pospešenemu razvoju poštnega, telegrafskega. zlasti pa telefonskega omrežja. Če izvzamem vprašanje gibanja cen pit storitev in združevanje sredstev uporabnkov. ker imamo v zvezi s tem določene usmeritve in zagotovitve, ostaja v precejšnji meri nejasna usoda sredstev in statusa Poštne IVANCI največja pridobitev asfalt Kadar človek pride v I Ivance, naselje z okrog 330 prebivalci, ki spada v krajevno skupnost Bogojina, se mu zazdi, da je kraj nekoliko odmaknjen. Tak občutek pa imajo tudi krajani sami, zlasti kadar se spomnijo na slabo avtobusno povezavo z občinskim, središčem. Iz Murske Sobote namreč v popoldanskem času ne vozi I avtobus v Ivance, kar seveda najbolj prizadeva tiste ! krajane, ki so zaposleni v Muri. Panoniji, Blisku ali drugih delovnih organizacijah v Murski Soboli — takih pa je 56. Predstavniki krajevne skupnosti so se s prošnjo za izboljšanje avtobusne povezave že zdavnaj obrnili na avtobusno podjetje Certus v Murski Soboti, vendar še do danes niso dobili odgovora. POGREŠAJO TRGOVI- NO Poleg tarnanja zaradi slabe avtobusne povezave z Mursko Soboto pa krajani Ivanec zelo pogrešajo trgovino. Že okrog šest iet so brez nje. čeprav je bila zelo rentabilna. Tako se morajo krajani Ivanec voziti po Anton Zadravec — predsednik vaškega odbora Ivanci. hranilnice Slovenije, vprašanje kreditiranja s pomočjo poslovnih bank in obremenjevanja pil dejavnosti s prispevki. Ob tem naj povem, da je bil predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne samoupravne interesne skupnosti za pit promet za to srednjeročno obdobje posredovan že lanskega decembra vsem uporabnikom. Po zbranih podatkih dobiva sporazum polno podporo v združenem delu. Jako je npr. v občini Murska Sobota okrog 92 odstotkov zaposlenih že sprejelo sporazum. nekoliko slabše pa je v krajevnih skupnostih«, po-jasnjuje Andrej Gerenčer, direktor delovne organizacije za PTT promet .v Murski Soboti, kije prevzel to-odgo-vorno dolžnost pred tremi meseci. ’ najnujnejše gospodinjske potrebščine v najbližji trgovini v Bogojino ali Ganča-ne. pa tudi v Mursko Soboto. če bi bila vsaj povezava boljša, bi še nekako šlo, tako pa je včasih hudo, pa tudi precej časa zgubijo . če se odpravijo drugam v trgovino. USTANOVILI MLADINSKO ORGANIZACIJO Krajani Ivanec so zadovoljni z delom družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti. Zelo delovno jc gasilsko društvo, ki tudi sodeluje pri sleherni akciji v kraju. Gasilci se veselijo hove motorne brizgalne. ki bi jo baje morali dobiti med prvimi v soboški občini. Potrebna sredstva zanjo so zbrali s prostovoljnimi prispevki. Nekateri krajani so prispevali celo po 500 dinarjev. Na ta način so zbrali nekaj nad * ,70.000 dinarjev. Pri gasilskem domu pa tudi nameravajo zgraditi garaže, ne skrivajo pa tudi želje, da bi v doglednem času prišli do gasilskega avtomobila. Zelo pa sp veseli, da so letos ponovno SMELEJŠI NAČRTI — Novi direktor delovne organizacije za PTT promet v Murski Soboti Andrej Gerenčer zlasti poudarja, da je nujen hitrejši razvoj na področju telefonije, kjer za zdaj močno zaostajajo za slovenskim povprečjem. lem srednjeročnem obdobju vložili kar 533 milijonov di-‘narjev gmotnih sredstev; od lega celo 91.1 odstotka denar-,a v razvoj telefonskega prometa. kjer so doslej najbolj zaostajali. 5.9 odstotka v poštni in 2.1 odstotka v telegrafski promet. Da bi ustanovili mladinsko organizacijo. katero so pogrešali Krajani Ivanec so ob otvoritvi asfaltiranja vaških cest pripravili povorko kmetijske mehanizacije. Foto: F. M. štiri leta. Mladi naj bi se pod vodstvom predsednice AnK ce Gomboc v prihodnje predvsem udejstvovali na kulturnem in športnem področju, sicer pa so že sedaj zelo delavni v gasilskem društvu. V programu imajo, da bi tudi sami naštudirali kako igro in tako popestrili kulturne prireditve v kraju, ki so sedaj občasne. Pravijo, da jih krajani radi obiskujejo, kar je pokazal tudi nedavni obisk na dramski prireditvi Lipovčanov. V bivši zgradbi osnovne šole imajo primerno dvorano za razne prireditve. PLAČUJEJO DOKAJ VISOK SAMOPRISPEVEK Ker je kraj Ivanci sorazmerno majhen, je kajpak težko zbrati sredstva za večje naložbe/. Zato so se leta 1979 na referendumu odločili za samoprispevek za dobo petih let. kije dokaj visok, saj znaša 4 odstotke lahko uresničili smelo zastavljene naloge, je seveda potrebno zagotovili potrebna sredstva iz raznih virov. Kot najpomembnejša so vsekakor sredstva delovne organizacije in uporabnikov ptt storitev, na kar odpade skupno okrog 63 odstotkov finančnih sredstev. nadalje gre za 18.2-od-stotni delež iz kreditov poštne hranilnice, krediti poslovnih bank bi naj znašali 13.2 odstotka, komercialni krediti pa 5.6 odstotka. Sicer pa bodo združena sredstva uporabnikov zagotavljali na več načinov. Med nje je treba uvrstili'zlasti lo. da.bodo nepovratno združevali del sredstev v vrednosti 20 odstotkov od cene vsakega porabljenega telegrafskega ali telefonskega impulza. Hkrati pa bi tudi nepovratno združevali del sredstev za razširjeno reprodukcijo telefonskih zmogljivosti, in sicer v višini 30 odstotkov od povprečnih investicijskih vlaganj, v izgradnjo novega telefonskega naročniškega omrežja v naši republiki. Razen lega pa znatna gmotna sredstva predvidevajo z združevanjem sredstev v krajevnih skupnostih in občinskih komunalnih skupnostih. 13400 NAROČNIKOV DO LEJA 1985 »Zbrana finančna sredstva v prihodnjih petih letih bodo omogočila povečanje števila telegrafskih priključkov za 81 od osebnih dohodkov, 7 odstotkov od katastrskega dohodka, 1 odstotek od pokojnin, 350 dinarjev na gospodinjstvo, 1.000 dinarjev za obrtnike, ter po 500 dinarjev od avtomobilov in traktorjev. Na ta način pa so si zagotovili potrebna sredstva za asfaltiranje vaških ulic. Tako so lani uspeli asfaltirati vse vaške ulice v dolžini okrog 3 kilometre, kar je za kraj največje pridobitev. Investicija je veljala 2,360.000. dinarjev. Prt ’tem jim je pomagala tudi samoupravna interesna skupnost za cestno in komunalno dejavnost Murska Sobota v višini 450.000 dinarjev. Pomembno delo pa so krajani Ivanec opravili pred leti pri razširitvi ceste Ivanci —• Mlajtinci, ki prej ni bila prevozna in na katero so najbolj navezani, nam je povedal predsednik vaškega odbora Ivanci Anton Zadravec. Njihova želja pa je, da bi tudi ta cesta bila kmalu asfaltirana. Feri Maučec odstotkov, zmogljivosti avtomatskih telefonskih central za. 146 odstotkov, število telefonskih naročnikov pa bo naraslo za 123 odstotkov. Tako bi naj imeli ob koncu leta 1985 približno 13400 telefonskih naročnikov, kar predstavlja 10,1 telefon na sto prebivalcev.,Po zdajšnjih podatkih odpade le 4,5 telefona v Pomurju, v SR Sloveniji pa že deset. To pomeni, da bomo komaj leta 1985 dosegli takšno razvitost na področju telefonije, kot je že sedaj v povprečju v naši republiki«, Ž1VAHEN PTT PROMET — Vse večji gospodarski razvoj zahteva tudi ustreznejšo opremljenost raznolikih ptt dejavnosti. Zato bo v naslednjih petih letih največ sredstev namenjeno za izgradnjo telekomunikacijskega centra v Murski Soboti. Tekst: M. Jerše. Foto: A. Albert. poudarja Andrej Gerenčer, dobro se zavedajoč, da bo potrebno še veliko naporov celotne družbene skupnosti za hitrejši razvoj ptt dejavnosti v Pomurju. V tem srednjeročnem obdobju bodo predali svojemu namenu ludi novo 'pošto v Veliki Polani. V lendavski občini je namreč največje poprečje števila prebivalcev na eno pošto; gre za številko 6836, v Pomurju pa za 4258 prebivalcev na eno ptt enoto. Kot računajo, bo v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 največ sredstev odmerjeno za intenzivno izgradnjo novega telekomunikacijskega centra v Murski Soboti, za kar bodo odšteli več kot 300 milijonov dinarjev. Vanj bo zajeta zlasti nova telefonska centrala s celotno opremo za številne krajevne in medkrajevne potrebe. ker v sedanji ptt zgradbi ni možna nadaljnja širitev. Zato je nujna izgradnja centra telekomunikacij, da bi lahko že leta 1984 začeli s pospešenim vključevanjem novih naročnikov in novih KS BENEDIKT Prometna signalizacija Vsaj središče krajevne skupnosti Benedikt v lenarški občini se je v zadnjih dveh letih krepko spremenilo, na bolje seveda. Sicer pa se v to, z industrijo in drugimi dosežki sodobnega sveta še nepokvarjeno krajevno središče, v zadnjih nekaj letih zgrinja vse več ljudi, ki si želijo tam postaviti svojo hišo ali v bližnji okolici vsaj vikend. Pokrajina je resnično prelepa in je torej tudi razumljivo zanimanje potencialnih graditeljev. Benedikt pa je pred nekaj meseci dobil tudi novo sodobno osnovno šolo (o gradnji in otvoritvi smo takrat pisali tudi v našem poltedniku). Kmalu po tistem so na glavni cesti Lenart—Gpmja Radgona postavili tudi ustrezne prometne oznake in celo semafor, kar vse naj bi zagotovilo varnost najmlajših krajanov te krajevne skupnosti. Kaj pa preostali prehodi za pešce in signalizacija? Vprašanje, ki je tudi delegata Jožeta Mavriča vodilo, da se je oglasil na eni zadnjih zasedanj zborov lenarške skupščine. Pristojen upravni organ je poskrbel za takle odgovor: ,,Med skupščino občine Lenart in republiško skupnostjo za ceste je bil podpisan dogovor, po katerem se prenesejo vse pristojnosti opremljanja s prometno signalizacijo, na magistralni cesti v naseljenih krajih, na občino Lenart. S tem dogovorom je bilo usklajeno financiranje tudi v takratnem skladu za cestno in komunalno dejavnost. S prehodom sklada na SIS za komunalno in cestno dejavnost pa se je tudi to uredilo na podlagi dogovora, vendar vse v okviru možnih finančnih sredstev za te namene. Prehodi za pešce se bodo torej obravnavali kljub težavam s finančnimi sredstvi, ko bo za to primerno vreme.” Odgovor, ki zagotovo ne zanima le krajanov KS Benedikta, saj se tudi v preostalih krajih ob tej prometnici ubadajo s podobnimi vprašanji. . j. kurbus zvez v GATC. Posebna skrb pa bo ves čas veljala tudi gradnji in dopolnjevanju krajevne telefonske mreže ter raznim povezavam s centralo v Murski Soboti. Navzlic nekaterim težavam v zvezi s pridobitvijo enega dela zemljišč za telekomunikacijski center, pa so prepričani, da bodo že v drugi polovici letošnjega leta pričeli z gradbenimi deli. Torej, ptt delavci načrtujejo v tem srednjeročnem obdobju na območju celotnega Pomurja pospešen razvoj po- / štne.'telegrafske in telefonske dejavnosti, zato jih predvsem skrbi to, da omenjenega samoupravnega sporazuma še -niso sprejeli v nekaterih kra- . jevnih skupnostih, kjer so bila v preteklih dveh letih ogromna vlaganja sredstev delovne-organizacije za rešitev krajevne skupnosti, pa namreč pozabljajo na odročna naselja znotraj iste krajev-.-ne skupnosti. Ob vsem tem se opravičeno zastavlja vprašanje. kje je solidarnost do vseh naselij znotraj neke krajevne skupnosti? Potemtakem bi morali vsi tisti, ki doslej še niso podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ptt prometa v Pomurju za naslednje srednjeročno obdobje 1981 — 1985, izhajati iz potreb po ptt storitvah in proučiti tudi svojo odgovornost do Uresničevanja srednjeročnega programa razvoja. Le-to pa pomeni navsezadnje tudi večje okno v svet za vse tiste odročne kraje v Pomurju, ki so bili doslej odrezani od telefonskih povezav. M. Jerše