SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.—Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov.
J*
Nefrankirana ali premalo frank irana pisma se ne sprejemajo.
LETO -YEAR VI.
Chicago, 111., 28. marca (March) 1913.
ŠTEV,—NUMBER 13.
Okolščine so ugodne... Naprej!
Uspeh agitacije pri organizato-ričnem delu naše — vseh svobodomiselnih jednot in kakor drugih jednot je odvisen od okolšcin.
Pred petnajstimi leti gotovo niso bile razmere ugodne za ustanovitev in razvoj svobodomiselne podporne organizacije. Slovensko ljudstvo, ki j.e prihajalo tedanja leta preko oceana iskat kruha v Ameriko, je večinoma še živelo v mišljenju svojih očetov, dedov in pradedov. Zakoni fizike, astrono-mičina znanost, zemljepisje, delo v rudnikih in tovarnah so jim bili španska vas. Strela jim je bila zažareno železo, točo in dež je1 znal “napraviti” vsak sedmošo-iec (?) v sobi, a ko je skrbno zadelal vse luknjice. Največja evropska mesta so bila zanje enako oddaljena od Rima, ker so smatrali Rim za središče sveta. Nekaterim ni šlo v glavo, da se zemlja suče okoli svoje osi in krog solnca, ker o tem ne opazijo nič. O železnici so naši dedje in stare mamice govorili, da jo je izumel hudič, saj drugače je bilo zanje nemogoče, da bi ogenj in voda vistvarjalo tako mogočno silo, da je vlekla več, kakor bi se dalo naložiti na tisoč “parizarjev”. Pogovori v domovini se po zimi krog zapečka niso sukali o drugem, kaikor o božjih potih, svetih podobah, čudežih, čarovnijah, vodomcih, volkodlaku, mori in strahovih.
Petnajst let res ni dolga doba, vendar je pa za človeka že skoraj pOi zivijenske uui5 V ■ tej- kratki dobi se j*e v mišljenju ameriških Slovencev izvršil velik preobrat, katerega ne vidijo le fanatični slepci, ki so podobni tisti ženici ki je rekla, da Slovenci niso za modema prometna sredstva, ker so naši predniki hodili peš in da Slovencev ne bodeta podrla napredek in tehnika, ker so trdnih nog;. Ljudje, ki so Matajevemu Matijati razbili fonograf, postajajo danes. čimdalje bolj redki med Slovenci v Ameriki.
Kakor se je spremenilo mišljenje glede tehničnega napredka in haravnih prikazni v narodu, rav-notako danes misli narod povsem drugače o sestavu današnje človeške družbe in gospodarstvu. Sta-rokfjpitneži, kedar agitirajo za podporne organizacije, v katerih voditelji nočejo nič slišati o napredku, še vedno ostajajo pri sredstvih, ki so že zdavnej izgubila svojo privlačno silo, iker jih je ljudstvo spoznalo, da nimajo dru-zega namena kakor hraniti privi-legije onih, ki se preživljajo z o-plenjenjem ljudskih mas. Zaman pričakujemo od njih resne razprave o materielnih koristih ljudske množice. Pri njih še vedno odločajo interesi pojedincev. Tudi bobneče fraze, ki so od znotraj votle in od zunaj pa nič, so pri njih še vedno v navadi. S takimi sredstvi skušajo razcepiti ameriške Slovence, ki so v ogromni večini delavci, da ovirajo njih združenje v gospodarske namene. Ta taktika nasprotnikov splošnega ljudskega blagra se obnese le pri nerazsodnih in fanataziranih ljudeh, katere potem izrabijo za svoje osebne koristi in politične name-l ne.
f
Prav nasprotni namen in prav nasprotno taktiko pa zahteva na-| še delo. Na nasprotno stališče se | morajo postaviti tudi agitatorji I za svobodomiselne zveze in jedno-| te. Posebno naša podporna orga-I nizaeija je na temelju enakih pra-I vic za ženske in moške člane, mej,-I tem, ko jednote, v katerih domi-f nirajo srednjeveški nazori, ne pri-j znajo enakopravnosti žene. Po za-J ključih zadnje konvencije mora | “Glasilo” prinašati članke, iz katerih naj delavski sloji zajemajo, kako naj se združujejo v razrednih organizacijah, borijo proti iz-
koriščanju in vzgajajo za nov svetovni nazor.
Naša jednota nima le naloga podpirati bolne in ponesrečene brate in izplačevati njih dedičem posmrtnino, marveč ima nalogo, tudi izobraževati in združevati. Delo naše jednote je delo združitve in prosvete. Zato pa v boju z nasprotnikom ne hodimo nikdar osebni in nikdar ne rabimo dema-gogiških sredstev. Program naše jednote je dovelj jasen v načelni izjavi, kakor tudi v zaključkih in resolucijah konvencije. Bolj kot vsaka druga jednota mora graditi naša jednota na razsodne, načelno izjavo, resolucije, ustavo in pravila umevajoče brate in sestre, da raztolmačijo onim, ki še ne razumejo, kakšno kulturno delo vrši naša jednota.
Bistvo naše jednote tiči v tem, da sleherni pozna namen in cilje naše jednote, združevanje slovenskega delavstva v Ameriki v svo-jo’ korist, brez vsakih osebnosti ali pa hujskanja delavstva proti delavstvu. Sleherni slovenski delavec hi se moral seznaniti, kako se naj delavstvo združuje do najvišje popolnosti, ki je ključ do spoznanja in samostojnosti, ki sta neobhodno potrebna v družabnem ražrednem boju, ako se hoče pridobiti trajnih vspehov in se hoče delavstvo čimJpreje osvoboditi današnje mezdne sužnosti.
Vsepovsod, kjer žive slovenski delavci ali pa slovenski farmarji je treba snovati poleg podpornih tudi zadružne organizacije in graditi izobraževalne domove. Kjerkoli živi slovenski delavec, o"; pridruži svoji strokovni organizaciji in organizira politično v stran ki, ki ima 'za svoj končni cilj socializem, razredni socializem, ki je nekaj čisto pozitivnega in določenega: je cilj, ki vodi k pravičnosti in ima namen ustvariti pravično človeško družbo.
Pri tej agitaciji «pa ne smemo nikdar pozabiti na svojo jednoto Pridobivati ji moramo čimdalje več članov in članic, ker s tem pridobimo zaeno tudi vedno več bojevnikov za pravično človeško družbo, v kateri ne bo treba sestradanim ljudskim množicam prosjačit za de'lo oh času gospodarskih kriz od tovarne do tovarne, v kateri ne bodo starčki in pohabljeni delavci umirali počasi lakote in se* ne bodo dogajale družinske drame v delavskih družinah, iker je oče brez dela. Pretresti mora vsakega delavca do dna srca, ako čita, da je cela delavska družina končala s samomorom, ker ni bilo živeža v hiši, ali da je strašna katastrofa uničila od 100.-do 300 delavskih življenj, ker so bile varnostne naprave zavoljo dobičkalovstva pomanjkljive.
V naselbinah, v katerih živijo člani (iceL oddaljeni od svojega društvenega sedeža, naj ustanovijo nova krajevna društva, ako živi zadostno število Slovencev ali pa druzih Slovanov. Kjer obstoje že krajevna društva, naj se neumorno pridobiva nove člane in članice za jednoto. Naš namen mora biti, da preprežemo vse Zdr. države eimpreje tako gosto s krajevnimi društvi naše jednote, da bo naša jednota imela v vsakem selu, kjer se govori slovensko, svojo postojanko.
Naš cilj je in mora biti nevzdr-žema naprej. Ako obstanemo pri pridobljenih postojankah, tedaj pomeni že to nazadovanje. Vedno nove čete — društva se morajo združevati pod okriljem S. N. P. J., da lahko pišemo in govorimo o napredku. Do sedaj so bratje in sestre častno vršili svojo nalogo in smelo lahko trdimo, da jo bodo tudi bodoče, ker poznajo pomen krepke podporne organizacije z jasnimi in določnimi cilji.
Zato pa na delo vsi! Okolščine so ugodne!
Ameriške vesti.
—	Strašen vihar vrtinec združen z bliskom in gromom je divjal v nedeljo zvečer preko več držav. 'Naj hujše je trpela država Nebraska. V Omahi je približno 200 oseb izgulbilo svoje življenje, do 700 oseb je pa ranjenih. Vihar je preobračal hiše, podiral brzojafne drogove, ruval drevje, trgal reklamne deske. Vrtincu je sledil hud naliv in nastala je temna noč. I!z podrtin je švigal plamen, ki je demonsko osvetljeval okolico, ki je bila v ‘razvalinah. V mestu je nastala grozna zmešnjava in prestrašeni prebivalci so bežali na vse strani. Ko je governer zvedel za nesrečo, je poslal takoj tri stotnije milice na pomoč. Iz forte Crook je pa dospelo na lice nesreče tristo zveznih vojakov.
Sel, ki je prihajal na konju v mesto, je sporočil, da je vihar odnesel majhno mestece Viitan ob Union Pafcifie železniški progi. Petnajst oseb je mrtvih, krog 5Cf pa težko ranjenih, med katerimi bodo nekatere umrle.
Mestece Flag Spring, Mo., ki šteje krog 606 prebivalcev je tudi razdejano. Vilhar je podrl cerkve in kakih deset hiš, v katerih so bivali premožnejši ljudje in so bile solidno zgrajene. Iz Des Moines. Ia, so poslali rešilni vlak z 20 zdravniki in 40 bolniškimi' strežnicami.
Tudi Chieagi ni prizanesel vihar. Na severni strani je podrl nekaj hiš. Orio Slucomlbe, 12 letni deček je bil tako nevarno ranjen, •1«. j, za poiVkodbaivM umrl.
—	Josiah De Witt, varuh 15 let starega dekleta Helene De Witt je naznanil zapuščninskemu sodniku, da njegova varovanka ne more živeti z 12 tisoč dolarji na leto.Na-to je zapuščniniski sodnik Fowler v New Yorku dovolil 20 tisoč dolarjev na leto.
Res čudo! Lastniki veletrgovin pa izjavljajo, da lahko odrašeena dekleta, ki so pri njih v službi, živijo s tremi dolarji na teden. Vz-lic temu pravijo nekateri ljudje, da danes ni narobe svet. Za enega naj zadostuje tri dolarje na teden ali 156 dolarjev na leto, nekdo drugi pa ne mo're živeti z 12 tisoč dolarji na leto.
— Pri obravnavi v Herkimeru, N. Y., v kateri je obtožen štraj-kujoči delavec Bochini iz Little Fallsa, da je ščuval ljudstvo k puntu, je dobil besedo zagovornik Moore, ki je dejal v svojem nagovoru na porotnike, da bo dokazal, da sta župan in policajski načelnik Long imela konferenco, šte predno je prišlo do nemirov in da je policajski načelnik provociral pretep, ker je mirnega štraj-kujočega delavca pobil na tla. Povdarjal je tudi, da so štrajku-joči delavci bili vedno mirni in niso nikdar rabili sile.
Priča France Russo, grocerist je izpovedal, kako je načelnik policije zlomil palico, na kateri je bil pritrjen prapor štrajkujočih delavcev. S kosem palice, bi mn je ostal v roki, je pa udaril neko žensko po glavi. Po tem dogodku so pričeli policaji s količi udrihati po neoboroženih moških in ženskah. Celo mlada dekleta so pobijali na tla. Nadalje pripoveduje priča, da je videl, kako je policaj odvedel delavca v tovarno, iz katere se je délavée vrnil s krvavo glavo. Vidlel je tudi, kako so policaji zgrabili Boehinija poleg Slovanske dvorane in ga vrgli v policajski voz. V tistem času je pa ležal neki štrajkujoči delavec z razbito glavo na ulici.
Priča Karel Lorchi izpove, da je slišal, ko je.policajski načelnik peljal delavca Shitrona: “Pojdi z menoj. Videl boš tam prijatelja, ki je mogoče že mrtev. Kasneje je videl Lorchi da so policaji/pobi-
jali štrajkajoče delavce kakor stekle pse.
Priča Lojze Marozek izpove, da je videl kako je policajski načelnik pobil nekega delavca na tla. Ko so delavcu prihitele mlada dekleta na pomoč, so jih pa policaji napadli s količi.
Le naivneži si domišljajo, da živimo v svobodni deželi. Kedar je delavec brez dela, lahko svobodno umrje lakote na cesti, kadar pa štrajka.ga pa policaj ali najeti be rič lahko svobodno pobije na tla. Druge svobode pa tudi tukaj ni! Pravo svobodo ¡bodo delavci še le takrat uživali, kadar bodo zakoni zan vse enaki.
—- Tenner, governer države Pennsvlvanije je. obljubil podgo-v ern er ju države Illinois, da bo vporabil ves svoj vpliv, da pensil-vanjska legislatura prične s preiskavo o vzrokih bdlega suženjstva ... Mi želimo, dahi/ne ostalo pri besedah in preiskavi, marveč da se upelje poštena minimalna plača za delavke, ki je najboljše sredstvo za omejitev belega suženjstva.
— “International Harvester Co.” — trust, ki proizvaja poljedelske stroje —- je mogoče vsled splošnega ogorčenja, kije zavalo-valo v ameriškem ljudstvu zavoljo nesramno nizke mezde, ki peha delavke v belo -suženstvo ali pa vsled preiskovalne komedije s t rasti, zvišal' svojim delavkam mezdo, kar bo trustu provzročilo 75 tisoč troskov na leto.
Ako ogledamo to človekoljubno delo trust j anov pod drobnogledom,tedaj se takoj prepričamo, da teh 75 tisoč dolarjev ne prihaja iz žepov trustjanov. Ta vsota prihaja iz rezerve, v katero se steka dobiček, ki ga trustovei ne razde-le med seboj kot dobiček.
To napovedano zvišanje mezde dokazuje, da se lahko delavcem poviša mezdo, ne da 'bi bilo treba zvišati ceno izdelkom. Ako trus-tovci napravijo tako ogromen dobiček, da ga ne morejo, ali nočejo radi javnosti razdeliti med seboj in velik del tega dobička nakladajo v posebni rezervi, potem je jasno, da zvišanje mezde ne podraži izdelka. To velja tudi za druge truste.
— Strašen poplav v državi O-hio je uničil devet tisoč človeških življenj: Pet tisoč oseb je utonilo le v mestu Dayton, 2 tisoč v Miamisburgu, 1,000 v Hamiltonu, 540 v Piqui, 500 v Celini in še vedno prihajajo poročila, ki množe število žrtev.
Ob ireki Miami nad Daytonom, sta bila dva velika rezervarja. Ko je odhajal list v stroj, je bilo nejasno, ali so počile stene enega rezervorja ali obeh. Voda je bila (globoka do trideset čevljev in je prihrumela kakor hudournik iz gorovja. Odnašala je lesene hiše! in podirala tovarne in poslopja 'Jiz opeke.
Nad Hamiltonom je počil po noči drug rezervar. Poplav je zajel ljudi, ko so spali.
V	Delaware se je reka Olen-tangy spremenila v jezero in poplavila skoraj celo mesto. Kakih 50 do 100 oseb je utonilo. Ljudje so splezali na drevje, brzojavne drogove in bežali na strehe, kjer so klicali na pomoč.*
V	Clevelandu je narasla reka Cujahoga poplavila industrielni okraj. Več kakor 50 tisoč delavcev je bilo prisiljenih praznovati. Rdka je odnesla les, ki je bil vreden več tisoč dolarjev, v jezero.
V	Daytonu so proglasili obsedno stanje. Governer Cox se je o-brnil za pomoč do družbe Rdečega križa.
Dayton šteje 116,000 prebivalcev. V mestu se križajo tri velike reke in majhen potok.
— V Pittsburg« so tako slabe razmere za delavce v tovarnah, da se je štrajkujočim delavcem v je-
klarnah in steklarnah pridružilo več tisoč delavcev. Zdaj znaša število vseh štrajkujočih delavcev 10 tisoč. Povsod zahtevajo delavci zvišanje mezde, ki je danes tako nizka, da delavci ne morejo preživljati svojcev, alko tudi vsak cent obrnejo desetkrat, preden ga izdajo. V steklarni Mononghela, v kateri izdelujejo šipe, je ravnateljstvo ugodilo delavskim zahtevam, mejtem ko v Belle ver n on tovafni stavka še 500 delavcev.
—	V Baltimore, Md., je pri požaru, ki je izbruhnil v klavnicah Union Abatoir družbe, ponesrečilo 12 ognjegascev. Pokopala jih stena pod seboj in nekatere poškodovala tako nevarno, da bodo za poškodbami umrli.
—	V New Yorku je plin pro-VjZročil v tovarni, 638 E. 12. St., silno razstrelbo, in vrgel zapadne in zadnje stene 4. in 5. nadstropja na dvorišče neke stanovanjske kasarne, na katerem so se igrali otroci. Neki otrok je obležal takoj mrtev, dragi je pa dobil nevarne rane, da je kmalu izdihnil.
Ko še je dogodila razstnelba, ni bilo delavcev v tovarni. V nasprotnem slučaju bi bilo število žrtev mnogo večje.
— Legislatura države Delaware je glasovala proti ženskemu volilnemu pravu. V tej državi bičajo vsakega moškega javno, ki bi se drznil pretepeti svojo ženo. V odklonitvi ženskega volilnega pra va se pa zrcali vsa hinavščina teh klavernih modernih vitezev, ki storijo za žene vse, le volilnega .prava jim nočejo dati, de, bi sodelovale pri zakonodaji.
Ali se gospodje v legislaturi bojijo ¡za svoje sedeže?
— V Pittsburgu so aretirali S. L. Heeterja, načelnika pittsburš-kih šol, ker je vedel za neko operacijo, ki je bila izvršena na služkinji Etbel Fisberjevi, ki je sedaj v kritičnem položaju. Sodnik ga je postavil pod 5000 dolarjev varščine in ga izročil vele-poroti.
Tudi Jurij Pattersona, ljubljenca služkinje, so zaprli.
— Kongresnik Stanton War-
burton iz Washingtona hoče predložiti kongresu zakonsko predlogo, po kateri naj bi se povišal davek za smodke pri škatlji od $4.50 do $12. Po njegovem mnenju naj bi ke denar porabil za gradnjo državnih cest.
Mi ne verjamemo, ako bi se povišal davek na smodke.da bi imeli dobre ceste. Že danes se v vseh okrajih, mestih in vaseh pobira tako visok davek za gradnjo in Vzdržavanje cest, da bi v Ameriki lahko imeli najboljše ceste.
Kaj pomaga cestninski davek, ko imamo graftarje, ki gradijo ceste v svojem žepu.
— Iz Topeke, Kas. poročajo, da se porotniki v obravnavi' proti metodistovskemu duhovnu, ki je bil obtožen, da je umoril svojo soprogo, ker ji je porinil umetne zobovje v goltanec, niso mogli zjediniti. Osem ga je smatralo nedolžnimi, štirje pa krivim.
— Nova obravnava in tretja o-bravnava proti znanemu delavskemu zagovorniku Darrowu prične po zatrdilu državnega prav-dnika Fredericksa dne 31. marca v Los Angelesu.
—	V “svetem” mestu Zion City, ki ga je ustanovil znani verski humbugar Dowie ali Elija III. so se stepli starešine med seboj.
—	Iz Grand Havena, Mich. poročajo, da je parnik “Pere Marquette štev. 18” rešil 19 ribičev, ki so bili tri dni s svojimi ladjami1 v ledu na Mišiganskem jezeru. Ribiči so mnogo trpeli vsled mraza, pa tudi jesti niso imeli kaj.
Inozemstvo.
Med Avstrijo in Črno goro se je poostril položaj, ko Črna gora ni odgovorila povoljno na noto, v kateri se je zahtevalo, da se neprizadetim osebam dovoli oditi iz Ska dra in da se ne sme streljati v mesto. Nadalje je Avstrija zahtevala zadoščenje, ker je Črnogorska vlada prisilila katoliške in mohe-medanske Albance, da so prestopili v pravoslavno vero.
Avstrijska mornarica baje križari ob obali Albanije, črne gore in južne Dalmacije.
Iz Londona poročajo, da so Bolgari zasedli prvo obrambno črto pri Drinopolju. Boj je bil hud in na obeh straneh je padlo mnogo vojakov.
Velesile so se baje sporazumele glede severne meje Albanije, ki se bo razprostirala od Jakove do Ok-tridskega jezera.
Po poročilu iz Carigrada so Turki potisnili Bolgare pri Čatal-dži nazaj, a Bolgari so po hudem boju zopet zasedli izgubljene postojanke.
Polkovnik Manuel Blaneke Al-
eade, izdajatelj lista “Nova Doba”, ki je bil zaupnik Madera, je izpovedal, da so v noči od 23. do 24. februarja ustrelili Madera v vladni palači, podpredsednika Su-areza pa zadavili. Po storjenem zločinu so morilci odnesli mrliča v ječo. Alcade trdi, da lahko svojo izpoved dokaže z verojetnimi pričami.
V zapadnem delu puščave Sahare so Arabci obkolili, oddelek francoskih vojakov in pobili vse do zadnjega moža.
Oddelek je bil oddaljen do 120 kilometrov od Timbuktua, francoske vojaške postaje. Bil je slabo preskrbljen z vodo in strelivom.
/
Umobolnega zamorca, ki je v
Parizu streljal na ljudi s samokresom, so detektivi ugnali s smrdljivimi bombami. Zamorec je zbežal v neko hišo in od tam na streho, kjer so ga detektivi prijeli napol zadušenega. Smrdljivke so prišle v navado, odkar so oblegali avtoroparje v njih trdnjavi.
Gdč. Silvia Pankhurst, predbo-
jevnica angleških sufražetk, si je z gladovnim strajkom izvojevala svobodo iz ječe Holloway. Izpustiti so jo morali, ker se je bilo bati, da umrje gladu. Zaprli so jo, ker je dne 18. februarja zdrobila in pobila mnogo šip.
Ob južni obali Anglije so divjali hudi viharji. Vihar je dosegel hitrico 80. milj v uri. Mnogo majhnih jadrnic je postalo žrtev viharja, ki je tudi na obrežju napravil veliko škode.
Na Francoskem je po odstopu ministrskega predsednika A. Bri-anda prevzel njegovo mesto Jean Barthou, ki je sestavil nov kabinet.
V Nemčiji so v Kelmorajnu ob-državali velik protesten shod proti ameriškemu tobačnemu trustu. Nekateri govorniki so priporočali državni monopol za tobak, dragi pa fbojkot ameriških tobačnih izdelkov.
Iz Berlina poročajo, da so socialisti položili vence na grobove žrtev, ki so padle v revoluciji 18. marca 1848 v poulični 'bitki. Demonstracija je bila ogromna in demonstrant j e so korakali v velikih oddelkih mimo spomenika. Red so vzdržavali socialistih svojimi reditelji.
Nemški kapitalistični listi na Dunaju hujskajo, da naj Avstrija nastopi z vso energijo proti Črnogorcem in naj si z orožjem poišče zadoščenja.
DOPISI.
Skidmore, Kans.
Dne 14. januarja je nemila smrt ugrabila br/Bernarda Robarja, dobrega in zvestega člana društva “Prijatelj”, štev. 76. Rajni jie odšel zjutraj zdrav na delo v rudnik. Delal je kakšne dve uri, ko se je nad njim utrgala debela plast kamenja in ga poškodovala talko težko, da je na licu mesta takoj izdihnil.
Bernard Robar je bil v najlepši moški dobi in oženil se je lansko leto. Doma ja bil iz Slovenske Bistrice na Štajerskem. Lani v decembru je bil izvoljen predsednikom društva “Prijatelj” in bil je ustanovitelj tukajšnjega jugoslovanskega soc. kluba. Tukajšnje delavstvo je Spremilo rajnega brata v mnogobrojnem številu k zadnjemu počitku. Iz naše naselbine se je sploh vsakdo udeležil pogreba, kar dokazuje, da je bil obče priljubljen. Spremili srno ga tudi z zastavo združenih društev v državi Kansas. Z bratom Robarjem smo izgubili zopet neumorno delavnega brata na polju prosvete in bojevnika za delavske pravice. Bodi mu lahka tuja gruda! Njegovim sorodnikom pa naše sožalje!
'Naši “dobrotniki” — kapitalisti se že zopet kujajo in osrečili so nas s svojim blagrom — neprostovoljnimi in neplačanimi počitnicami. Zdaj delamo le po dva in tri dni v tednu. Ako bi takrat zaslužili dobro, ko se dela s polno paro. tedaj bi se noben rudar ne jezil, ako bi par mesecev počival v letu, ker naporno in trajno delo tako utrudi vsakega rudarja, da si želi počitka. Slab zaslužek in neznosna draginja pa toliko pritiskata na rudarja, da se njegove želje ne morejo osredotočevati na počitek, namreč le na trajno in nepretrgano delo, dasiravno tako mukotrpno delo spodjeda njegovo zdravje.
Letos pa kaže sploh slabo in menim, da bo neprostovoljnih počitnic še preveč. Zato pa ne svetujem rojakom, da bi šli isikat dela v državo Kansas.
Frank Čemažar.
Johnston City, 111.
Delavski položaj je slab. V večjih premogovnikih dobivajo delavci počitnice in hodijo gledat, kedaj bo “boss” zopet imel delo zanje.
V	tej naselbini živijo razni narodi: Angleži, Francozi, Škotje, Italijani, Litvinei, Poljaki, Madžari in Irci. Poleg njih pa živijo tudi Hrvatje in Slovenci. Večinoma delajo vsi v premogovnikih in le malo jih dela ob solneni svitlo-bi.
Tukajšnji Slovenci in Hrvatje so dobro organizirani v podporni organizaciji in imajo tri podporna društva, ki pripadajo k S. N. P. J., S. S. P. Z. in N, H. Z. Najmočnejše društvo je Johnston Ci-ty, štev. 91. S. N. P. J. ki šteje približno 50 članov. Včasi pa tudi več. Posebno po poleti se Skrči število članov, ker je tukajšne podnebje nezdravo in marsikdo odpotuje v druge kraje. Društvo je staro že nad pet let in vendar nam do sedaj še smrt ni ugrabila nobenega brata.
Prvi je umrl br. Jacob Peronič po dolgi 'in mučni bolezni dne 17 marca. Rajni je bil rodom Hrvat, mladenič v najkrepkejši dobi, prijazen fant in zvest član S. N. P. J.
V	domovini zapušča žalujoče stariše, tukaj pa isestro, pri kateri je bil na hrani in stanovanju. Društvo mu je priredilo lep pogreb. Spremili so ga skoraj vsi člani do gomile, kjer se je čitala bratska nagrobnica. Po prečitani nagrobniei smo se razšli s potrtim srcem vsak na svoj dom., Bodi mu zemlja lahka v tujini!
Vse Slovence in brate Hrvate v Johnston Cityju in okolici; posebno pa one, ki so člani društva Johnston City, štev. 91., vabim uljudno, da se udeleže veselice, ki jo priredi naše društvo dne 5. aprila v dvorani Columbo v korist društveni blagajni. Začetek Ob sedmih zvečer. Vsakdo naj se potrudi, da pride ob pravem času, in da bo veselica vsestransko za-„nimiva.
John Slivnik.
Radiy, Kansas.
V minolem letu je naše “Glasilo” mnogo pisalo o ustanovitvi
zadružnih prodajalen, katerih se jih je tudi precej ustanovilo.
V državi Kansas imamo pet slovenskih takozvanih konsumnih društev. Pred pol letom so se v Radleyju odločili požrtvovalni in napredni možje,da se združita dve slovenski naselbiniRadley in Dun-kirk za to prekoristno idejo. Na prvi poziv se je odzvalo lepo število rojakov iza zadrugo, da bi bili lahko kos vsem nasprotnikom (ki so tako povsod), ako bi bili vsi ostali zvesti ti ideji. Danes je komaj polovica od teh še zadrugarjev.
Komaj smo odprli vrata zadružne prodajalne, so trgovci napeli vse svoje moči, da uničijo zadrugo. Znižali so pri blagu veča-limanj cene in obetali, da bodo vedno prodajali ceneje kot v konzu-mu. Neki trgovec se je celo izrazil, da 'bo žrtvoval en tisoč dolarjev, da nas uniči. Gotovo se ni s težkim delom trudil za tisočak, da ga je lahko obljubil za tak namen.
Vsak delavec, ki je izjavil, da se pridruži konzumu, je dobil vse ceneje. Neki delavec je pa dejal, da noče imeti opravka iz zadrugo in plačati je moral za vrečo moke $1.50, mejtem ko so drugi plačevali $1.35, dasiravno je bilo treba razvažati moko v okrožju 7. milj. Našim rojakom so ponujali moko celo po $1.25. Tako so delali skoraj z vsemi življenskimi potrebščinami.
Cenjeni rojaki! Ali ste že kedaj preudarili, kje so debili trgovci denar, da so vam nakrat lahko ponudili blago ceneje na prodaj, ko so preje vedno tarnali, da prodajajo v zgubo. Zakaj so nakrat znižali ceno? Sedaj lahko uvidite, da so znižali cene vsled pritiska združene sile. Kakor hitro bo ta sila odjenlala, bodo šle pa eene zopet kviško. Zato se pa pridružite k nam, da bo ta združena sila še jačja in močnejša.
Marsikateri nezavednež vpraša koliko smo napravili dobička? Z mirno vestjo lahko rečem, da smo zadovoljni iz vspehom, ako vpošte-vam pičlo število zadrugarjev. Ob novem letu smo imeli revizijo za prve štiri mesece. Pri reviziji smo izvedeli, da so dohodki popolnoma pokrili troske za najemnino, plačo delavca v prodajalni in razvažalea blaga, kakor tudi troske za stalno opravo v prodajalni in vozne troske. Poleg je pa še 30 dolarjev čistega v blagajni vzlic hudemu boju za obstanek. Do sedaj nals je samo 26 družin in nekaj samcev v zadrugi. Zdaj pa preudarite rojaki, koliki bi bili dohodki, ako bi bilo dve sto družin v zadrugi. Rojaki v okolici pridružite se zadrugi. Ne izgovarjajte se, da je treba plačati 25 dolarjev pristopnine. Denar vam nosi obresti in pristopnino lahko plačate v obrokih po pet dolarjiev. Pridite na sejo in prepričajte se o vsem. Upam, da ne bo moj klic ostal breiz uspeha, ko so v naši naselbini večinoma vsi socialisti, kakor se je pokazalo na dan volilne bitke. Vsak dober socialist verjame v organizacijo in se zaveda, da je moč v združenju. Le združeni se lahko upremo izkoriščevalcem na vseh poljih, nezdruženi jim pa služimo za igračico, da ravnajo z nami po svoji volji. Z zadrugo si lahko delavec pomaga že v mejah današnje družbe: Kdor hoče sebi in svojcem dobro se bo gotovo pridružil zadrugi in ne bo gospodarsko ojačeval svojih nasprotnikov.
članom konzumnega društva priporočam, naj agitirajo s podvojeno silo za dobro stvar. .Čas je že da se slovenski trpin v Ameriki organizira tudi gospodarsko.
Vsakega novega zadrugarja pa sprejmemo z veseljem in istimi pravicami, kot jih imajo ostali za-drugarji, v našo sredo.
Fr. Rugelj.
Gross, Kans.
Dopisnik “Cl. Am.” piše v št. 19, da so dopisi v “Proletarcu” in “Glasilu” brutalno neumne vsebine. Na podlagi te trditve stavim dopisniku naslednja vprašanja.
Zakaj nasprotujete napredku 'slovenskega naroda v Ameriki? Zakaj hočete zanesti bratomorni boj v SNOPJ.? Ako ste izsledili nesramno vsebino v “Glasilu”, zakaj niste tega sporočili gl. nadzornemu odboru. Zakaj niste svojega dopisa priobčili v “Glasilu”, da bi vas poznali vsi člani in članice, kakšen napredek želite SNPJ.? Zakaj se skrivate za hrbet urednika “Cl. Am.” in blatite delo zavednega delavstva v Ameriki? To so vprašanja, o katerih sem pre-
pričan, da ne bom nikdar dobil odgovora.
V dopisu sem čital, da so člani primorani pod kaznijo citati ‘Glasilo.’ Kje in kedaj se je pa to sklenilo, da mora vsak član preeitati “Glasilo” od prve do zadnje vrstice? Delegatje in delegatinje na peti redni konvenciji so le sklenili, da naj ‘ ‘ Glasilo ’ ’ prinaša članke ki se pečajo s strokovno in gospodarsko organizacijo in so pisani v naprednem duhu moderno po litično in strokovno organiziranega deiavstva. Ako vam niso kot posamezniku članki te vrste, všeč in sploh zahtevate, da ne pridejo v “Glasilo”, potem se postavljate po robu vsem delegatom in dele-gatinjam, ki so zborovali na peti redni, konvenciji, sploh celi organizaciji, ki je delegate (imje) izvolila kot svoje zaupnike.
Cenjeni dopisnik! Ali ste že kedaj čitali v “Glasilu”, da se je napadalo kakšno slovensko organizacijo in ji diktiralo, kako naj uravnava svoje posle. Do danes je le vaš lokalni list, pri katerem imate zaslombo udrihaj še po vsaki jednoti, kadar je obdržavala svojo konvencijo.
Ko so zavedni Clevelandčani pričeli ustanovljati zadružno prodajalno, je bil zopet vaš lokalni list, ki je nasprotoval tej akciji. Ko so bili v Clevelandu delavci na štrajku, so človekoljubi vaše vrste sklenili, da če ne bo denarja, ne bo tudi blaga. Na ta način se požene slovenske trpine zopet nazaj v sužnost.
Ko smo pred tremi leti in 6 meseci stavkali v Kansasu, so nam šli vsi tukajšni trgovci na roke. Imeli smo kredit in stavka je končala z zmago delavstva. Zato jim tudi izrekam zahvalo.
Vaš lokalni list piše, da “Glasilo” sili Slovence v. socializem. Prijatelj, vi nimate' pojma, kakšni vzroki učinkujejo, da se množe vrste socialistov. Odstranite iz človeške družbe revščino, glad, pomanjkanje, pa ne bo socialistov. Vam se niti ne sanja, da živijo danes ljudje, ki bi radi, delali, pa ne dobe dela: ki so lačni, pa nimajo kaj jesti. Ako vas sodim po vašem dopisu, potem živite v domišljiji, da živijo delavci v palačah in se gostijo pri bogato obloženih mizah s šampanjcem in najfinejšo pečenko.
Ako študiram vaš dopis, potem zaključujem, da niste nikdar čitali ustave in pravil SNPJ., ker potem bi morali vedeti, da se naša jednota kot organizacija ne umešava v versko in politično prepričanje posameznika, in da je še vsakemu izplačala bolniško podporo, ne da bi ga vprašala po njegovem verskem in političnem prepričanju, ako se je ravnal po pravilih.
Prijatelj! Najsmešnejše v vašem dopisu je pa fakt, da ste zamenjali popolnoma pojem o spoštovanju zakonov. Ako sodim po vašem dopisu, tedaj so velekapitalisti, ki so okradli Zdr. države za bogate rudnike v Alaski in katere zdaj drži izvezna vlada teavoljto tatvine, sami pošteni ljudje. Peta božja zapoved se glasi: Ne vbijaj! Tudi po postavi je prepovedano vbijati.Kapitalisti pa zavoljo profita vbijajo ljudi v rudnikih, delavnicah, železnicah itd. Vsi ti ljudje po vašem mnenju ljubijo postave, socialisti, ki zahtevajo, da se postave spolnu jej o točno in vestno, so pa po vašem mnenju kršilci zakonov, sploh ljudje izven postave.
Cenjeni dopisnik. Vsi smo morali. ostaviti svojo domovino, ker za nas ni bilo kruha doma. Šli smo v svet, da si zboljšamo svoj položaj. Nihče ni zapustil svoje domovine, da bi se prišel zabavat v Ameriko. Vsakdo je moral prijeti za delo, ako je hotel preživeti pošteno sebe in svojce. Ali tudi tukaj smo naleteli na kapitaliste, ki izprešajo iz delavcev, kolikor le morejo. Zato je pa vsakdo nasprotnik delavstva, kdor je nasprotnik delavske organizacije, ki je za delavce najboljše sredstvo za zboljšanje življenskih raz mer le čvrsta in razredno zavedna organizacija.
Slovenci v Gross in okolici! Ne ozirajmo se na čenče nasprotnikov delavstva. Ustanovimo novo društvo in pridružimo ga k SNPJ. Kdor je za napredek SNPJ. na delo in naprej po začrtani poti!
Frank Smrelu.
Cleveland, Ohio.
Opozarjam članice društva ‘Napredne Slovenke’, štev. 137, da se
7
bo slavnostno razvitje nove zastave vršilo dne 11. maja t. 1., v prostorih br. Primoža Kogoja.
Cenjene sestre! čas beži. Da bomo kos našim velikim pripravam, moramo vse na delo. Zastava je naročena pri br. F. Kržetu. Na zadnji seji dne 6. marca smo sklenile, da bodemo na dan slavnosti v narodnih nošah, kar se skoraj spodobi za žensko napredno društvo. Zato priporočam, da se sestre ob pravem času preskrbe z oblicami. Nikar ne čakajte zadnjega dneva, ker bo dosti druzega opravila.
Na seji dne 3. aprila bodo zelo važne točke na dnevnem redu in v interesu vseh sester je, da se seje udeleže zanesljivo. Seja je velike važnosti radi priprav za veselico in prečrtal se bo tudi trimesečni račun našega društva.
Sestre, ki še niso nič darovale za zastavo, naj bodo tako prijazne in naj to store še pred razvitjem zastave. Dne 6. februarja t.
1.	je društvo sklenilo, da mora vsaka sestra prispevati eden dolar. Nekatere sestre so obljubile tudi večje vsote. Tudi te vsote uaj se vplačajo še pred slavnostjo.
Fanny Hudovernik, tajnica.
Chicago, 111.
Dne 13. aprila se vrši veilevažna seja društva “Slavija”, štev. 1. Poleg družili važnih točk imamo na dnevnem redu volitev novega predsednika, zastavonoše in maršala.
Brat F. Kramaršič, bivši predsednik se je vrnil v Brooklyn, N. Y. Vzrok povrnitve mi je neznan. Vendar pa lalhko uganem, da je vzrok ravnoisti, ki ga je prisilil, da j;e iz Brooklyna prišel v Chicago. To je današnji družabni sistem, ki goni in sili tisoče delavcev, da romajo iz kraja v kraj radi drobtinice kruha. Br. Kramar-šičii želim največji vspeh, kamor koli se bo podal. V Chicagi se je v kratkem času seznanil z vso slovensko naselbino. Poleg S. N. P. J. je bil član pevskega in telovadnega društva. Ljubil je tudi dramatiko. Z njim je slovenska naselbina v Chicagi izgubila dobrega delavca na polju ljudske prosvete.
Br. Kramaršič se je naglo poslovil od nas. V svojem pismu piše: “Žal mi je, da sem moral tako nepričakovano odpotovati od Vas. Prosim, da mi društvo odpusti, ker sem bil rad med Vami. Žalibog, da nisem mogel dalje o-stati med Vami. Ne bom Vas hitro pozabil.
Cenjeni bratje, gotovo se spomnim Vas in zastave, za katero hočem tudi jaz nekaj darovati . . .”
Rešiti bomo morali razne zadeve, ki se tičejo veselice in slavnostnega razvitja društvene zastave dne 25. maja. 'Nadalje bomo sklepali tudi o veselicah druzih društev. Na zadnji seji smo sprejeli naslednja povabila: Bratsko društvo “Francisco Ferrer,” štev. 131 nas je povabilo na svojo veselico dne 12. aprila v Narodno dvorano, ki jo priredi z gledališko predstavo. Društvo štev. 100 S. S’. P. Z. nas vabi na veselico dne 6. aprila West Pullman, 111. K slavnostnemu razvitju svoje društvene zastave nas je povabilo slov. sam. mladeniško društvo “Danica,” ki se bo vršilo dne 11. maja v “American Hall” na 18th Str. Ker bomo istega dne imeli sejo, se bomo slavnosti udeležili po seji.
Bratje in sestre! Dan slavnostnega razvitja naše društvene zastave se 'bliža bolj. in bolj. Od povsod prihajajo ugodna poročila. Vendar pa ne prezrimo starega pregovora, ki se glasi: Kakor se posojnje, tako se vračuje. Zato poselimo v najobilnejšemu številu veselice društev, ki so nas povabila. Letošnje leto je še le naše društvo dozorelo. Drugo leto bo pa že praznovalo desetletnico svojega obstanka, člani, na. noge ob takih prilikah! Agitirajmo za društvo in S. N. P. J.! Sedaj imamo sedem članov, ki željno pričakujejo prihodnje seje, na kateri bodo sprejeti v društvo in S. N. P. J.
Naprej za ‘Slavijo’! Naprej za S. N. P. J!
John Žvanut, zapisnikar.
Cleveland, Ohio.
Slovenska delavska zadruga prav dobro napreduje v Clevelandu. Kmalu bo imela več svojih podružnic. Vsa čast onim, ki se toliko trudijo, da prihaja čimdalje več delavcev do spoznanja, da so zadruge velevažne za delavce.
Odbor in vslužbenci delajo z veseljem. Nobeno delo ni prena-
porno zanje. Zadružna prodajalna je očiten dokaz, koliko se lahko doseže, ako. so delavci složni med seboj.
Zavedni delavci so z ustanovitvijo zadružne prodajalne ustregli sebi in groceristom. Delavci imajo svojo prodajalno in dobiček v svojem žepu, groceristom se pa ni treba bati, da ne bi dobili pravočasnega plačila. Izpolnila se je torej želja vseh: svoji k svojim.
Slovenski delavci v Ameriki! Kjer so razmere ugodne in se prijavi zadostno število zadrugarjev, ustanovite zadrugo in ne odlašajte niti en dan z ustanovitvijo. Mnogo se je pisalo o tem v “Glasilu” in končno so se pokazali vspeh,i te agitacije v Clevelandu in Kansasu. Delavci so se pričeli zavedati, da lahko sami gospodarijo in ne potrebujejo zase gospodarskih posredovalcev. Marsikdo, ki je do sedaj smatral delavce za nerazsodno maso, je danes druzega mnenja.
Društvo “Napredne Slovenke” bo dne 11. maja slavnostno razvilo svojo zastavo. Društvo šteje danes krog 100 sester. Vsepovsod je veliko navdušenje za slavnostni dan.
Z mirno vestjo lahko rečem, da žensko društvo prekosi marsikatero moško društvo. Za to se lahko po vsej pravici ipienujejo napredne Slovenke. Vedno gredo z duhom časa naprej: Povsod jih vidimo, vsake napredne slavnosti v Clevelandu se udeleže.
Dolžnost vsake Slovenke naprednega mišljenja v Clevelandu in okolici je, da poseti slavnost dne 11. maja.
Bratska društva S. N. P. J. v Clevelandu in okolici na plan dne
11.	maja! Gotovo, ne bode izostala druga svobodomiselna in narodna društva.Cuje se, da se društva že sedaj pripravljajo za slavnost. Gotovo ne (bomo pogrešali bratov in sester z bližnjega Loraina.
Ponosno bodo plapolali prapori društev S. N. P. J. in drugih narodnih in naprednih društev. Društvo “Napredne Slovenke” bo zopet pokazalo, da je za napredek in probujo slovenskih žen in deklet v Clevelandu, S.N.P.J. bo pa v Clevelandu bogatejša za en prapor, ki bo plapolal ponosno na javnih prostorih in protestih proti nazadnjaštvu, kot znak bratstva in sloge, kot znamenje napredka!
August Kužnik.
Razprava o jednoti.
PREDLOG ZA DODATEK K USTAVI.
Društvo Francisco Ferrer štev. 131 SNPJ., Chicago, 111., predlaga v smislu ustave člen VII., prva točka “Inicijativa” sledeče:
DVOJNO ZAVAROVANJE.
Člani (ice) SNPJ., ki še niso prejeli nobene bolniške podpore za katerokoli notranjo kronično in ponavljajočo se bolezen in nobene odškodnine za, poškodbo kateregakoli telesnega uda, dalje katerim ne manjka nobenega uda ter če vspešno prestanejo zdravniško preiskavo, kakor tudi če glasuje zato nadpolovična večina članov (ie) na seji, zamorejo vsto piti v prvi razred in se zavarovati za $1200 posmrtnine, $2 dnevne bolniške podpore ; dalje se morejo zavarovati za dvojno odškodnino kot sleldi; $400 za izgubo cele roke ali do pesti, cele noge ali do členkov in za otrpnenje istih udov; $200 za polovico stopala; $400 za izgubo enega očesa; $100 za prst do drugega členka na roki; $1200 za izgubo obeh rok, o-beh nog, obeh očes, ene roke in ene noge in za zlomljen hrbet.
2.	Vsak član (iea), ki želi prestopiti v prvi razred, se mora prijaviti društvenemu tajniku (ici) in plačati $1.50 jamčevine. Društvo potem glasuje na svoji prvi seji o prestopu in če je sprejet(a) pošlje društvo na jednoto $1.50 v rezervni sklad in 25c za novo o-poroko poleg asesmenta. V slučaju da se istočasno prijavi več prosilcev (ilk) za prvi razred, glasuje društvo obenem ne1 več kot za dva prosilca (ke); to pa velja le za stare člane (ice).
3.	Mesečni doneski za prvi razred so: smrtninski sklad 90c, bolniški sklad $1.30, poškodninski in odpravninski lOc, rezervni sklad 20c in upravni sklad 20c, skupaj $2.70 mesečno. V slučaju da jednota razpiše izvanredni asesment, plačajo člani v prvem razredu dvojni znesek takega asesmenta.
4.	V slučaju bolezni je opravičen vsak član (ica) do podpore $2 na dan za dobo 6 mesecev, drugih 6 mesecev pa $1 na dan; v slučaju smrti ali pohabljenja telesnih udov pa do dvojnih zneskov sedaje posmrtnine in poškod-nine kakor navedenb v prvi točki tega dodatka k ustavi. Člani-ce oh času porodov so opravičene do $20 porodne podpore.
5.	Stari člani (ice), kakor novi prosilci (ke1), morajo biti preis- j kani po zdravniku v svojem kraju v pričo dveh članov (ie), dalje jih mora sprejeti vrhovni zdravnik, večina članov (ie) na društveni seji in končno glavni urad Jednotin upravni odsek sme zavrniti vsakega prosilca (ko) ako ima opravičene razloge za to.
6.	Člani(ice), ki vstopijo ali prestopijo v prvi razred, so opravičeni do dvojne bolniške podpore šele po preteku 90. dni in do dvojne posmrtnine po preteku 45. dni, kakor že določijo glavna pravila. Ako kateri član (ica), ki prestopi iz drugega v prvi razred zamolči kako bolezen, nosečnost ali če zboli ali umrje pred časom, dobi podporo oziroma smrtnino v smislu glavnih pravil po $1 na dan za tisto bolezen ne glede koliko časa traja, ali $600 v slučaju smrti.
7.	Novo-pristopli člani (ice), ki želijo vstopiti v prvi razred, plačajo $7 pristopnine, kar se odpošlje na jednoto. V ostalem velja-ja za novo pristople člane glavna pravila glede pristopa kakor za druge in izvemši prve točke v 14 členu “Članstvo” “od starosti 16 do 40’’ namesto “16 do 45”.
Ta dodatek k ustavi, ako ho sprejet, ima stopiti v veljavo šele potem, če se oglasi za prvi razred za dvojno zavarovanje najmanj 600 starih članov (ie) .
KOMENTAR.
Ker mora v smislu »stave 7 člen vsak predlog za dodatek k ustavi in pravilom podpirati najmanj 10 drugih društev iz 10 različnih držav, apeliramo na bratske društva SNPJ., da podpirajo naš gori navedem predlog če se z njim strinjajo. Društva, ki bodo podpirala predlog, naj, «im prej to sporočijo gl. tajniku in sicer s podpisi društv et/bga odbora in po trdilom pečata.
Da me bo kateri članov (ie) našega predloga tolmačil narobe in mislil, da se je društvo “Fran-esico Ferrer” postavilo na absolutno stališče, pristavimo, da i-ma vsako društvo pravico dodati k našemu predlogu1 spremembe in dodatke. Take spremembe in dodatki naj bodo jasno označeni pod katero točko spadajo. Pripomni naj se, kaj naj se zbriše in kaj doda. Društvo “Francisco Ferrer” bo podpiralo le spremem be in dodatke takih društev, ki podpirajo njegov predlog v celoti, kar pomeni, da pojde z njihovimi spremembami in dodatki na splošno glasovanje. “Francisco Ferrer” smatra svoj predlog za temeljni načrt, na podlagi katerega se lahko razpravlja. Samo-posehi se razume, da brez splošne razprave ne pridemo do cilja.
Vsako društvo naj na svoji seji vzame naš predlog v pretres in v “Glasilu” naj pove odprto, kako sodi o njem. Vse dodatke in spremembe k predlogu, naj se ra-vnotako pošljejo gl. tajniku, da pridejo v list in se lahko razpravlja o njih.
Za društvo Francisco Ferrer štev. 131 SNPJ.
Milan Hegji, predsednik.
John Molek, tajnik.
Felix Seljak, blagajnik.
ODMEVI.
Do sedaj br. John Verderbar, gl. tajnik je dobil izjave sledečih društev, ki podpirajo predlog društva “Francisco Ferrer”, štev. 131:	“Slovenski Narod”, štev.
153 v Youngstown, O., “Gorjanec”, štev. 154 v Park City, Utah; “Jutranja Zora”, štev. 54 v Glen-coe, O. in “Novo Leto”, štev. 176 v Piney Fork, O. Tu navedena društva podpirajo dobesedno predlog društva “Francisco Ferrer”) le društvo “Jutranja Zora”, j® dodala dostavek, v katerem po-zivlje glavni odbor, da naj dela za združitev drugih zvez z našo jednoto.
Ely, Minn.
Ideja glede dvojne zavarovalnine pri naši jednoti, ki je bila sprožena zadnji čas, je našla svoj odmev pri članih in članicah nase
jednote. Nekateri so za dvojno zavarovalnino, drugi so proti.
Mnenje večine elanov našega društva “Sokol”, šteri 20 je, da se up el j e drugi razred. Dosti pri-kladneje je biti zavarovan pri eni jednoti za dvojno bolniško podporo in posmrtnino, kakor pri dveh. Razlogi so naslednji: Kdor je član dveh jednot, mora plačevati dvojno za jednotino in društveno u-pravo, društveno blagajno, zastavo in druge; potreb e. Hoditi je treba k dve m sejam v mesecu, kar zahteva čas in potroši se marsikateri dolar, ki bi ostal drugače v žepu, ako je treba iti k seji le enkrat v mesecu.
Čital sem dopis brata Geshla, ki priporoča razredni sistem. S tem sistemom se strinjam, ker sem prepričan, da bo jednota morala nekoč uvesti starostni razredni sistem, ker tak sistem osigura trdno finančno podlago in odgovarja postavam raznih držav. Ali to nas ne sme zadržati, da bi ne vpeljali že zdaj drugega razreda. Ako se kedaj spremene vplačila po staro--stnem razrednem sistemu, tedaj bodo te določbe veljavne za oba razreda, kakor bi bile sedaj le za enega.
Pričelo se je tudi delati na to, da bi se združile naše napredne podporne organizacije. Ali se da to uresničiti? Dalo bi se izvesti, ako bi vodilni krogi naših podpornih organizacij imeli trdno voljo za združitev. Na vsak način bo pa trdba nekaj ukreniti v tem oziru. Danes ima že vsaka večja slovenska naselbina svojo jednoto ali zvezo in še vedno se ustanovljajo nove. Imamo tudi veliko število samostojnih društev v raznih krajih. Večina teh organizacij izplačuje precej velike podpore za raz-merno majhne prispevke. Posledica tega so zopet prazne blagajne. Do katere meje bo šel vendar ta konkurenčni boj med našimi podpornimi organizacijami? Jaz le želim, da bi se stvar glede združitve izvršila povoljno za naš na-narod v Ameriki, potem si pa začrtajmo eno sigurno pot razvoja in obstanka.
Frank Zajc.
Granville, 111.
Z vsebino razprave, ki jo je napisal br. Miklavčič; gl. predsednik jednote, se popolnoma strinjam.
Br. Miklavčič piše, da živi tukaj mnogo Slovencev, katerim zadostuje le eno društvo in se morajo zavarovati pri dveh podpornih organizacijah. Tudi jaz sem med temi Slovenci in po mojem mnenju še mnogo druzih, katerim ne zadostuje za slučaij bolezni ali nesreče le eno društvo. Zato se bratje in sestre združimo v eni jednoti in agitirajmo med Slovenci po naselbinah za to idejo. V združeni jednoti nam je zagotovoljen obstanek, saj ima lahko dva ali pa tri zavarovalne razrede in vsakdo bi se lahko 'zavaroval v enem, dveh ali pa treh, ne da bi mu bilo treba biti član dveh društev. Zdru ženi bi lahko svoj list spremenili v dnevnik, ki bi nam prinašal, vsaki dan dobro, poduično berilo in razne novice. Za to pa želim, da bi v najkrajšem času prišlo do združitve.
Frank Joger.
Chicago, Ul.
S predlogom za dodatek k ustavi “društva” Francisco Ferrer,” štev. 131 glede1 dvojnega zavarovanja se strinjam v splošnem.
Nadalje hočem javnosti naznaniti svojo sodbo glede točk, ki so bile na splošnem glasovanju. Te točke so bile: glavni pomožni odbor, otročji zavarovalni oddelek, upravitelj glasila in jednotin dom. Prvg tri točke so rešene, mejtem ko zadnja še ni rešena, dasiravno se je izrekla večina za gradnjo do-i ma.	*
Neumevno mi je, zakaj se po ; končanem splošnem glasovanju ne sliši nič o gradnji doma. Vse je mirno in tiho, kakor da bi se o tej točki ne bilo glasovalo.. Ne Vem kje vzrok? Ali je temu kriv stavbinski odbor, ki ga je izvolila peta redna konvencija v Milwaukee, ali je pa iskati vzroke drugod, dasiravno je bil začetek storjen z izidom splošnega glasovanja, ki je sledeči: Da 1543 glasov, j proti 1410. Večina 133 glasov.
Po členu VII. (iniciativa in re-j ferendum) so vsi sklepi veljavni z nadpolovično večino oddanih glasov, ki nimajo stika s pravili. Zakaj podtikam krivico tudi stav-binskemu odboru je razlog v zgoraj omenjenih številkah o izidu
splošnega glasovanja, ki prikaževa večino. Ker stavbinski odbor ni v tej zadevi storil še nobenega koraka, si usojam ltot član SNPJ. opozoriti člane, da je treba, da gre zadeva znova na splošno glasovanje, ker uvidim, da je jednotin dom potreben. Vzemimo slučaj, da nastane požar in nam uniči vse spise, listine in tiskovine, ki tvorijo vrednost za jednoto. Lasten dom je potreben, ker »e je sedaj v javnosti pričelo razpravljati in argumentirati za združitev vseh svobodomiselnih jednot in zvez. Potem je treba nekaj izvršiti, da se zavarjemo v enem ali drugem smislu. Nekateri bratje in sestre želijo, da naše “Glasilo” postane dnevnik, s čim se popolnoma strinjam. Zgoditi se bo moralo predalislej. Ako pretresemo stvar tudi s tega stališča, potem se nam vsiljuje zopet vprašanje, ako bi ne bilo umestno, da si naša jednota ustanovi svojo tiskarno.
Zategadelj sem prišel do zaključka, da je najbolje, ako se o gradnji jednotinega doma še enkrat glasuje splošno.
Jednotin dom bi naj imel sledeče prostore: V pril tič j li naj bo tiskarna. Zgradi naj se varnostna shramba za vse spise, listine in tiskovine, ki je varna pr|ed požarom. Prvo nadstropje naj se zgra di za urade, v katerih bi delali u-radniki jednote:	tajnik, blagaj-
nik, urednik, /upravitelj in drugi uradniki, ki so zaposleni direktno v glavnem uradu ali pa v tiskarni. To se mora-zgoditi že sedaj, če ne se 'bo pa zaključilo na prihodnji konvenciji. Ako se hoče pomnožiti dohodke, tedaj naj se napravi v drugem nadstropju obširna dvorana za veselice, seje in zborovanja. Taka dvorana nosi v velikem mestu denar.
Da pa ne bo kdo mislil, da si je nekdo zopet izmislil nekaj “kunš-tnega”, da bi lovil kaline ali na-peljaval vodo na svoj mlin, tedaj povem, da si imam precej bistre možgane, kar se tiče gospodarstva v organizacijah, da nisem sposoben za drug urad, kakor če bo treba delati s pikom, lopato, da se pripravi prostor za položitev temeljnega kamna pri našem domu. Povedal sem to, da ne bo kdo mislil, da “špekuliram” na kakšno službo, pri naši jednoti.
Bratje in sestre! Povedal sem svoje mnenje in z zaupanjem pričakujem, da bo našlo povoljen odmev pri vas. Vsem bratom in ses-•t-ram pa kličem: Naprej . . . neustrašeno naprej do popolne spo-polnitve naše podporne organizacije.
Podpredsednik štev. 1.....Ja-
nez Malnarjev.
V pojasnilo:	Takozvani stav-
binski odbor za gradnjo doma, v katerega so izvoljeni bratje Potokar, Verderbar, Zavertnik, Korce in Lah, nima nobenega stika s splošnim glasovanjem. Ta odbor tudi nima pravice, da bi Vzel iniciativo zavoljo gradnje doma. Dolžnost tega odbora je, da izdela načrt za dom, kupi zemljišče, nadzoruje gradnjo doma, kedar bo dobil nalog, da zgradi dom.
Iniciativo lahko vzame le eno ali več društev. Vsak član (ica) pa' ima pravico razpravljati o domu.
Chisholm, Minn.
Po takozvanem “Mobile” zavarovalnem zakonu lahko pet oseb ustanovi zavarovalno družbo, pri katerih je zavarovanih tisoče oseb.
'S. N. P. J. pa ni zavarovalna družba po kapitalističnih principih, marveč je bratska organizacija, ki izplačuje bolniško podporo, odpravnino svojim članom, po njih smrti pa posmrtnino njih dedičem, ne da bi pri tem iskala kak snega dobička. S. N. P. J. je skozinskoz ljudska, kjer imajo člani polno moč, da odločajo pri gospodarstvu 'in delajo odredbe, ki so merodajne za jednoto. Zato se nas ne tiče Mobile zakon Audi glede rezervnega sklada. Ako člani uvidijo, da je potrebno zvišati rezervni sklad, tedaj ga povišajo: Ako ni take potrebe, potem ostane pri starem. Naša Slovenska narodna podporna jednota je po peti redni konvenciji postala ena najmodernejših podpornih organizacij za vsakega Slovana. Ona ima trajno podlago, dokler bo stala na tem temelju. Zavarovanje po starostnih razredih je pri S. N. P. J. nepotrebno. Kakor hitro bi upeljali zavarovanje po starostnih razredih, bi ne bila več brat-
ska, marveč navadno kapitalistično podjetje. Neverjetno je, da bi se pri naši jednoti dobila večina za takšno zavarovanje.
Popolnoma se pa strinjam, da se uvede še eden višji razred in da bi se ta razred uresničil v najkrajši bodočnosti. Cenjena .društva naj to vprašanje pretresajo na svojih sejah in naj zaključke svojih razprav sporočijo javnosti, da pridemo kmalu do cilja.
Anton Malme.
Naznanila in vabila.
Herminie, Pa.
Vsem članom društva “ Prosto -misleci”, štev. 87 na znanje!
Dne šestega aprila ob dveb popoldne bo zelo važna društvena seja. Zato je v interesu vseh članov, da se seje udeleže.
Posebno tisti naj se zanesljivo udeleže seje, ki hočejo svoje o-troke zavarovati v otroškem oddelku. Dogovoriti se bo treba zavoljo skupne zdravniške preiskave, ker mi je nemogoče, da bi šel z vsakim posebej k zdravniku. Za zdravniško preiskavo bo zdravnik računil od vsakega otroka 25c.
Anton Zornik, tajnik.
Adamsburg, Pa.
Opozarjam vse člane društva “Dom in Svet”, štev. 181, da naj se gotovo vsi udeleže prihodnje seje. Na dnevnem redu imamo zelo važne točke, ki jih bo treba rešiti. Seja se vrši v navadnem prostoru in ob devetih dopoldne.
Seja S. S. P. Z. štev. 106 prične dne šestega aprila ob desetih dopoldne v navadnem ziborovalnem prostoru.
A. Lavrič, tajnik.
Nottingham, O.
Društvo “Zavednih Sosedov”, štev. 158 je sklenilo na seji dne tretjega marca, da zniža pristopnino za eden dolar za dobo treh mesecev: april, maj in junij.
Vinzent Koller, taj.
Gilbert, Minn.
Članom društva ‘Slovanski Rudar V štev. 182 se naznanja, da se naj udeleže veselice, ki jo priredi društvo “sv. Barbare” v Gilber-tu dne 30. t. m. v dvorani g. A. Indiharja. Začetek popoldne ob eni.
Bratje! Ko je naše društvo priredilo veselico, je mnogo članov omenjenega društva posetilo nas. Dokažimo mo, da smo solidarni z vsakim, ki podpira nas. Na Seji dne 16. t. m. je naše društvo sklenilo, da se veselice udeleži.
A. E. Gnjezda, tajnik.
cene Ravnikar, Ant. Bes-nik, Ant. Majnik, Frank Lampe, Jakob Cesar, Jos. Cesar, John Bever, Ant. Juvan, John Berlesk, Ig. GBril, John Brebil, Jernej Kisovec, Alojz Rebolj John Rebolj, John Žibert Martin Kos, Ant. Vidmar, Frank Bregar in Peter Zmrzlikar. Po 30 ct. A. N. Kastelic. Po 10 ct. Ant. Tome, skupno.... Priglašena društva:
Št. 1. Slov. Del. Podp. Penz. Društvo št. 4 Waukegan,
111.	pristopnina in ass... Št. 2. V boj za svobodo, št.
189 SNPJ., Yukon, Pa. Št 3 Sv. Jožef, št. 89 JSKJ. Govanda, N. Y. pristopnina. in 2. ass. . . •..
12.40
6.55
1.80
6.20
Skupno...............$955.96
Svota naložena na obresti v State Bank of Ely, Minn.
Frank Krže, Geo. L. Brozich, tajnik.	blagajnik.
IZ TAJNIŠKEGA URADA S. Z.
Poročilo o S. Z.
PREJEMKI S. Z. DO 1. MARCA 1913.
Poslano na Narodni Vestnik ali na blagajnika S. Z. naravnost: Od lista Narodni Vestnik, nabrano do jan. 27—13 $619.70 Nik Povsha, Pitsbnrg, Pa. 10.20 J. Debevc, Denver, Colo. 7.00 Slovenska Čitalnica, Ely,
Minn.................... 6.00
John Sterk, Eveleth, Minn. .50 Društvo Sokol, št. 20 SNPJ.
Ely, Minn.............. 29.75
Jakob Petrich, Chisholm,
Minn................... 25.79
Društvo št. 4 SSPZ. Black
Diamond, Wash.......... 14.00
Pavel Bartelj, Waukegan,
111.	. . . ...........  77.00
Josip Kovach, Ely, Min. .50 Josip Zorko, West Newton,
Pa. . . ..............  50.00
Matija Pogorelec, Chicago,
El..................... 50.00
Društvo Rudar št. 54 SSPZ
Ely, Minn..............  9.60
Mihael Zakotnik, Aurora,
Minn.................... 6.87
Jozip Burkeljca, Black
Diamond, Wash.......... 21.25
Poslano na tajnika S. Z. in potem od tega na blagajnika: Frank Pirnat, Hopkinton, la, assesment in pristopnina .......................  85
Nabiralec Mike) Krstnik nabral na polo lista Glas Svobode št. 410 sledeče zneske: po $1. Jernej Potočnik. Po 50 ct. Jurij Bergant, Mery Sukar,
John Lampe, Frank Mlakar, And. Lampe, Josip Obreza, Leopold Kos,
Anton Mejaš, Fr. Lončar, Fr. Peček in Mike Krstnik. Po 25ct. Vin-
Do 1. marca so se oglasila tri društva za pristop. Društva smo navedli po'številkah, zajedno pa povedali, ktera so. TTknjižili bomo ta društva pod našimi posebnimi številkami. Tako bode postavim znano društvo sv. Jožefa št. 89, Gowanda, N. Y., kot društvo št.
3 SZ., Gowanda, N. Y. Tako hočemo upisati vsako društvo. Vsak dobi svojo številko, tekočo, kakor pride na vrsto.
Nekaj društev se je priglasilo pozneje. Društvo, ktero želi po-Istati član S. Z., pošla naj od vsa-cega elana po 30c na tajnika S. Z. Od teh je 25 centov pristopnina, 5 centov pa mesečnina. Nato pobira se vsak mesec od vsaeega člana po 5 centov. Za vsakih pet centov prejme iz tajniškega urada jedno znamko, za vsaeega člana jedno knjižico. Znamka se prilepi v knjižico za tisti mesec, za kterega je plačal. Če društvo pristopi v mesecu m:areu, potem pridejo prve znamke pod letnico 1913 v tretji predal, kjer je zapisano marec.
Več društev povprašuje, kako bi se pridružili S. Z. Naj bode to v pojasnilo vsem. Prvič se plača 30 centov, pozneje pa samo 5c vsak mesec.
Priporočamo članom, da branijo knjižice, kjer bodo znamke pri lepljene. Knjižica vam je dokaz, da ste član S. Z. V slučaju, da bi potrebovali kdaj tega zavoda, kar se pripeti lahko vsakemu, bodete morali predložiti dvoji prošnji knjižico. In vzprajeli se bodo vedno najstarejši člani. To se pravi: oziralo se bode tudi na mlajše po zmožnostih in razmerah.
Kdor ni član nobenega podpornega društva, S. Z. naj pošlje prvo leto 85 centov, za kar prejme knjižico in pohotne znamke iza jedno leto. Drugo in vsa poznejša leta, pa plačuje na leto po 50 centov.
S. Z. vzprejema posamezna društva, člani posameznih društev, ki po j mite plemenit namen, pojasnite na svojih sejah svojim društvenikom, za kaj gre in priporočite jim, naj pristopijo v S. Z. Razpravljajte o pomenu in potrebi S. Z. na svojih društvenih sejah in priporočajte pristop. Pričakujemo,da bomo izkazali prihodnji mesec najmanj petdeset novih društev. Želeč da bode tudi vaše med prijavljenimi? Številke, kte-re prejemajo društva po vrsti, bodo v dokaz, ktero društvo se je najbolj zanimalo za zavetišče in ktero društvo je pristopilo na prvi poziv. Če imate med člani ljudi, kteri skušajo vsled raznih migljajev delovati proti zavetišču, ne napadajte jih. Zberite se vi, ki se zanimate — tiste, po pustite v miru, kteri ne morejo uvideti pomena S. Z.
S. Z. je danes inkorporirana družba.
Poročamo še, da ima S. Z. poleg gori izkazanega denarja, še kakih pet sto dolarjev, kteri so bili nabrani za časa delovanja začasnega odbora, kteri je prenehal s svojim delovanjem na prvi konvenciji 28. novembra lanskega leta. Ta denar še do danes ni izročen tajniku ne blagajniku, novo izvoljeni odbor za S. Z. Torej je skupnega premoženja okrog poldrugi tisoč — lepa vsota za komaj začeto delovanje.
Zdaj, ko je vse v redp, opozarjamo liste in organizacije, naj
imenujejo ali volijo svoje zastopnike. Ti zastopniki so direktorji, kteri imajo veljaven glas pri vseh sklepih. List ali organizacija, ktera ne bode imenovala svojega zastopnika v teku jednega meseca, se gotovo ne kaže navdušenega za S. Z. Pošiljalo se je tudi do zdaj na vse liste poročila, toda vsi listi niso objavljali tega. \ bodoče ne bomo več pošiljali na take liste, in v drugi okrožnici bomo tudi navedli liste, kteri so glasilo S. Z., kteri imajo pravico pobirati in imeti svojega zastopnika in kteri ne.
Združimo se za, dobro stvar vsi, kterim ni pomoč ljudstvu samo fraza na jeziku. Ne tisti, kteri veliko obljubi, ampak tisti, kteri molči in dejansko pomaga po svojih močeh, je pravi vaš prijatelj.
Apelujemo še jedenkrat na društva, apelujemo na posameznike: delujte, širite plemenito misel med narod, da bomo imeli vsaj nekaj, kar bode naš dom v sili in potrebi, da pridemo čim prej do našega cilja — Slovenskega zavetišča.
Poleg rednih dohodkov se spomnite zavetišča pri veselicah, v veseli družbi, pri krstih, porokah in drugih posebnih dohodkih, Vsak cent, ki ga žrtvujete za zavetišče, pomenja pomoč revežu, pomenja kamen k zgradbi, pomenja korak do našega cilja.
Pripominjamo še, da naj radi pravilnega poslovanja pošiljajo vsa društva in posamezniki prijave in denarne zneske tajniku Slov. zavetišča.
Naprej za naše zavetišče.
Za odbor in direktorij S. Z.
Frank Krže,
tajnik.
Iz življenja Indijancev v južni Ameriki.
Indijanci izumirajo. Njihova življenska sila je opešala, ko so prišli v dotiko z belokožci in vse oldredbe v Ameriki za ohranitev Indijancev nimajo velikega vspe-ba. Kjer so indijanski rodovi še popolnoma ločeni od belega plemena, tam je ohranjen še v prvotni eistoti tako n. pr. v nekaterih delih Južne Amerike; ali tudi tukaj že prodirajo belokožci, katere izvablja “črno zlato”, kavčuk, ki ga je v pragozdih nezmerno veliko. Kavčuk nabirajo Indijanci, ki pa ne opravljajo tega dela prav zelo radi. To delo je zanje pogubno, ker jim ga plačujejo večinoma z žganjem in to je zanje pogubno.
Pred kratkim je izšla knjiga švedskega etnografa Nordenskiol-da, ki je bil že večkrat med južnoameriškimi Indijanci. Zadnjikrat je bil leta 1908. in 1909. pri indijanskih rodovih v Argentiniji in Boliviji. Ti rodovi so napol pastirski narod, ki se največ bavijo z lovom in ribarstvom, žene pa na birajo užitne rastline po gozdih in stepah. Imajo pa tudi nekaj živi ne: ovce, osle in konje. Rodovi se spro dostikrat med seboj in sovražnikom potegnejo kožo z glave. Vsaka vas ima svojega poglavarja, ki pa. nimajo velike oblasti. Delati morajo z ženami prav tako kakor ostali prebivalci vasi in tudi v vojni jih vsakdo sluša le toliko, kolikor se mu zdi dobro. V vojni velja sploh načelo, da je boljši del poguma previdnost.
V indijanskih vaseh vlada ko munizem, socialnih in premoženj skih razlik ne poznajo Indijanci. Ni revežev, ne bogatinov; če je želodec poln, je to bogastvo, če je prazen, si revež. Če dobi Indijahec v dar dve srajci, tedaj eno prav gotovo podari. Svoje pipe ne kadi nihče sam, podajajo jo iz roke v roko. Kdor je ujel mnogo rib, deli z onim, ki ni imel sreče na lovu. Vendar poznajo tudi zasebno lastnino, ki je nedotakljiva. Noben mož ne bi podaril reči, ki je last njegove žene in njegovega otroka, ne da bi vprašal teh. Domače živali niso zaznamovane.Splošno pa nima nobena družina več kakor toliko, kolikor lehko nosi s seboj, kadar se seli.
Tatvina med člani enega rodu je popolnoma neznana, ker vlada med njimi tako močan čut za skupnost, da odpadejo nagibi za krajo. Vse drugače pa se obnašajo nasproti belokožcem; tem se laže jo, jih slepe z ravnodušnostjo, če le ne škodujejo rodn. Če zasači Indijanca kdo na laži, se tako dobrodušno smeje kakor nas eden, če je koga poislal v april. Če bi se belo-kožec jezil nad njim, 'tedaj misli
Indijanec o njem, da je omejen. Ali ti Indijanci imajo prav, strašen običaj; more otroke in starše. Pri teh umorih se niti ne zavedajo kake krivice ali zločina. Indijanka meni, da je upravičena umoriti svoje novorojeno dete: dala mu je življenje, torej ima tudi pravico, da mu je vzame. Kadar zapusti oče matere svojega otroka, tedaj ima Indijanka pravico, da umori dete in tudi tedaj, če porodi pohabljenega otroka. Drugače pa vzgajajo otroke prav skrbno in jih ljubijo iskreno in tudi otroci izkazujejo staršem globoko ljubezen. Ako umori Indijanec svojega starega očeta in staro mater, tedaj meni, da ni r.ešil le sebe neznosnega bremena, temveč tudi starše.
Nekateri rodovi so silno nesnažni, drugi zopet goje na j več jo snago. Tudi stališče žen ni pri vseh rodovih enako. Nekateri rodovi strogo ščitijo dekleta do možitve, pri drugih imajo zapet popolno svobodo. Po noči plešejo mladi na prostem in mladeniči napravljajo z vso skrbjo svojo toaleto. Po cele ure porabljajo, da se po zadnji modi poslikajo. Mnogo manj skr-be za svojo zunanjost dekleta, keir vedno one volijo med mladeniči. Dekle se zaljubi in pove to brez ovinkov izvoljencu. Mladeniči se malo brigajo za zunanjost deklet, a te so pa zelo izbirčne:	obraz
mora biti lep, postava je postranska zadeva. Med mladeniči ni nikdar pretepov zaradi deklet, pač pa se mlade gospodične prav pošteno zbijejo med seboj, če se več deklet zaljubi v enega, tedaj si nataknejo rokavice iz tapirjev« kože in boj se prične. Nordeskioldi je videl dva mladeniča, ki so mu jih označili kot posebno priljubljena med ženstvom. Roke in obraz sta imela prav močno razpraskan in sicer zato, ker pri Indijancih ne poljubuje dekle fanta, temveč ga iz ljubezni praska in pljuje v lice. Indijanke so1 zveste zakonske žene in pridne gospodinje. Indijanka ni v zakonu sužnja, temveč dela iz proste volje za izvoljenega moža. Ptri nekaterih rodovih volijo tudi možje bodoče žene, a tudi v teh zakonih ni žena podrejena možu. Lončarstvo je posel žen in pri enem rodu grade hiše izključno žene.
Starih devic je malo med indijanskimi rodovi in tudi neporočenih moških prav malo. Nordes-kioddu so kazali pri enem rodu starega fanta kot nekaj izrednega. Zadnja leta, odkar prihajajo belokožci med Indijance, pa upada morala pri njih in od argentinske, strani pridno uvažajo “ognjeno vodo”, ki prekaša po svojih slabih posledicah vse olpojne pijače Indijancev.”
GORIŠKO.
— Vojaštvo v Ajdovščini. Ajdovščina dobi vojake: nekaj artilerije in nekaj pehote. V Palib se pripravljajo prostori za vojake. Ali se zgradi vojašnica v Ajdovščini ali v Šturijah, se še ne ve.
— čudne smrti je"umrl 381etni Tomaž Dobravec iz Zalaza pri Tolminu. Ko je šel zvečer domov iz Sv. Lucije, je imel na pasu privezani dve novi sekiri. Nad Zala-zom se mu je spodrsnilo po grivi, pas se mu je obesil na štor in ga stisnilo za grlo. Našli so ga mrtvega.
— Nezavestnega so našli za Kobaridom nekega berača. Vzdignili so ga in spravili v občinsko bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl. Piše se Sivec, doma je blizu Kamnika na Kranjskem.
— Nezaslišana umazanost jušne železnice. V Sežani so pokopali železniške delavce, ki so pri živem telesu zgoreli v čuvajnici št. 825. Iz Medjimurja so' prihitele tri nesrečen vdove, ki jim je usoda na tako okruten način oropala može
—	a domu bi se kmalu ne bile mogle vrniti, ker niso imele niti vinarja denarja. Južna železnica je pač uradno obvestila vdove o nesrečni smrti njihovih mož, ni pa jim dovolila proste vožnje ne na pogreb in ne nazaj. Plemenita duša — sežanski sodnijski uradnik!
—	je nabral 58. kron in omogočil revam povratek v domovino. Surove brezsrčnosti in ostudne u-mazanosti južnoželezniška gospoda pač ni mogla razločneje pokazati!
Well, kapitalisti so povsod enaki!
GLASILO
Slovence rodoorne
tatai« Mdentlut.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo m upruvniàtvo: 2821 SOUTH 40tb AVB., Ohieag'», Ul.
Velja vue leto 81.00.
o w G A N
SLOVENIG NATIONAlIeNEFIT SOCIETY
leaned weekly.
OWNED BY THE SLOVENIO NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVB.,
Chicago, Dl.
»nWriptien, $1.00 pev year.
Ali se Rusija lahko spusti v Vojno? ’
(Vpliv notranje politike na zunanjo politiko ruskega carizma.)
Spisal Gregor Aleksinskij.
III.
Sedanja situvaeija je za rusko avtokracijo zelo ugodna. Ona lahko izrabi angleško-nemšiko tekmo zase, kar tudi dela. Ona skuša, da bi pridobila zopet ugled, ki ga je izgubila e vojno proti Japonski. Lahko se izreče, da uloga, katero igra ruska monarhija v mednarodnih zapljetjajih, ne odgovarja njeni moči, ker je enaka vplivu majhnega težaka, napram dvema velikima težakoma, ki sta skoraj enako težka.
Ruski carizem je Angliji in Franciji priznal gotove obveznosti. Ali jih bo lahko izpolnil? Neki francoski pisatelj, ki je v svojih izjavah zelo zmeren in ki pozna dobro ruske razmere, piše o ruskem posojilu na francoskem trgu naslednje:
“Ako je nemogoče opravičiti ruska posojila s čisto finaneielne-ga stališča, tedaj se skuša vsaj o-pravičiti jih s skrivanjem za sentimentalno barikado, katero je težje omajati, kakor napačno vrednost earskih papirjev; apelira se na patriotična čutstva. Pravijo, da Rusija brani Francijo in ji služi za obrambni ščit proti Nemčiji. Mi naj Rusiji posodimo neskončne miljarde, da nas hrani pred “prusko” invazijo. Izbrati imamo eno zlo med dvema. Mi bodemo izbrali, da se nas uniči, mesto da se nas napade in premaga . . . Ruska posojila so s finančnega vidika slaba reč, s patriotičnega stališča pa dobra. V resnici plačamo Vsako leto Rusiji eno miljar-do frankov, da ne pride do vojne .. . Tako govore. Ali politika, za katero se skrivajo take misli, ni le nemoralična, temveč je nemogoče ravnati se po nji veko-trajno.
Na drugi strani se pa nam nudi naslednje obzorje: Ako plačamo v navadnem življenju visoko premijo, da se zavarujemo proti veliki nezgodi, tedaj hočemo prepričati se, da se v slučaju nezgode tudi obvarujemo škode. Tu znese letna premija približno eno mi-ljardo frankov, riskiramo pa le vojno, katero bi nam lahko Nemčija napovedala nekoč. Ako bi se kaj takega zgodilo, ali bi Rusija izvršila svojo dolžnost? O tem še nismo prepričani. Javno mnenje ne igra v Rusiji nobene uloge1. Vse je odvisno od carja, ki je pa v svojem srcu za Nemce in sovraži našo republiko: mi smo mu iz dveh ozirov antipatični, ker smo demokratje in oderuhi, za kar nas on smatra. Priznajmo, da se bo ca rradi spoštovanje do svoje besede postavil na našo stran. Koliko je njegova armada vredna? Malo — po sodbi strokovnjakov; brez organizacije, brez materiala, brez voditeljev, nezmožna, da bi se merila s sovražnikom, ki je opremljen z znanstvenimi pripomočki. Vojna v Mandžuru je dokazala, kaj je birokracija napravila iz armade. Saj 'še ni dolgo, ko se je Rusija malo častno umaknila pred Avstrijo, ker se je zavedala svoje brezmoči.
Eno dejstvo pa nadkriljuje vsa druga. Rusija nima denarja; nima ga dosti v mirnem času, kako naj ima potem denar za vojno? Nastala bi naslednja situvaeija:
1.	Mi bi bili prisiljeni posoditi de-
nar za troske vojne, da bi nam Rusija pomagala v trenotku, ko bi zase potrebovali vsa financiel-na sredstva. 2. Ker bi Rusija ne mosta plačati svojih kuponov, tedaj bi morali mi regulirati mesto nje vse in na ta način bi morali nositi dvojne državne dolgove: rusike in naše. Plačevati bi morali obresti za 40 miljard frankov. 3. Koliko bi bili vredni v tem trenotku ruski vrednostni papirji za 16 miljard frankov, ki jih imamo v naši listnici? Tvorili bi mrtev kapital, katerega je nemogoče zmenjati. Ravnotako bi bilo, kakor bi jih ne imeli. Angleške, nemške, italijansike, španske, avstrijske vrednostne papirje kupu jejo in prodajajo na vseh borzah, za ruske vrednostne papirje je pa trg le v Franciji. 4. Naši ruski vrednostni papirji bi padli na tako nizek kurz, da bi se vsakdo smejal, kakor hitro bi ne bilo zanje kupca in bi jih bankirji ne mogli več hraniti v svojih blagajnah. To bi bil polom našega kredita. Ali je opisovanje prečrno? Ne. Mogoče bi se. stvar tudi drugače! razvila. V vojni med Francijo in Nemčijo bi prišlo do takih posledic.
Mi plačamo vsako leto neznosno visoko premijo ene miljarde frankov, da se zavarujemo proti mogočemu nemškemu upadu, mej-tem ko imamo v resnici le eno jamstvo: ako pride kedaj do te ga, da nam franeosko-ruska zveza koristi, radi česa smo jo sklenili, potem bomo plačali toliko miljard, še prodno bo prišlo do bitk, da bomo financielno pri kraju.”
K tem financielnim izvajanjem hočem pridjati še moraličen argument. Ali ruska vlada, ki je več kakor enkrat osleparila svoje ljudstvo, ki je utajila vse ustavne obljube in prelomila vse meščanske dolžnosti, res ostane zvesta svojim mednarodnim dolžnostim in se drži obljub, ki jih je storila svojim prijateljem in zaveznikom? Mislim, da ne. To mi le moje osebno naziranje. Pred nekaj leti je bilo skoraj vse angleško časopisje istega mnenja. “The Economist”, glasilo angleške višje buržvazije, je potrdil (v mesecu 1906), da se ne sme verovati v poštenost ruske avtokracije in se je treba čuvata pred nezvestobo iste.
Sestanek v Raeconigiju in v Potsdamu je s tega stališča zelo značilen. Car Nikolaj, II., dasirav-no jje zaveznik Francije, je šel v Raceonigi, da je z Italijo sklenil tajno pogodbo. Imamo vzroke, da je Rusija vladi Viktorija Emanuela s to pogodbo priznala proste roke pri osvojitvi Tripolitanije in da sme razviti na Severu' Afrike, v neposredni bližini Francije gospodarski, politični in vojaški vpliv Italije. Isto postopanje vidimo v Potsdamu, kjer je Nikolaj
II.	papravil roke Nemčije svobodne glede bagdadske železnice in je proti Angležem odprl pot Nemcem proti Perzijskemu zalivu.
Potem je pričela ruska monar kija razprostirati svoje diploma-tične mreže preko balkanskih držav, kamor so jo vlekli njeni gospodarski in financielni interesi.
Rusko carstvo je imelo edino sredstvo, da bi plačevalo Svoje zunanje dolgove (krog 800 miljo-nov frankov) :	pomnožen izvoz
svojega žita, od katerega je odvi sna njegova trgovska bilanca. Pot za izvoz vodi preko črnega morja in skozi Dardanele. Misel o osvojitvi Carigrada razjeda zopet možgane vodjem ruske vlade. Naslanjajoč se na nestanovitnost in nestalno ravnotežje v evropskih razmerah, se hoče carizem maščevati v znamenitem orientskem vprašanju 'in ščuva balkanske države na eni strani proti Turčiji, na drugi pa proti Avstriji, i “Odkar so se velike sanje gospoda Witteja, gospodarska osvojitev Kitaja, žalostno* pogreznile v krvavem madžurskem siroma štvu, je Rusija svoje poglede ,obr-nila na Evropo in je svojo glavno politično točko preložila iz Rumenega v črno morje. Kakor Srbija, Bulgarija in Avstrija, sanja Rusija, zaprta v ulico brez izhoda v Črnem morju, da bi prišla do prostega morja. Do tje lahko pride po treh potih: 1. z železnico preko Kavkaza do Aleksandre-te; prišla bi pa v navskrižje z Nemčijo, lastniki Konia Bagdad železnice; 2. po morju skozi Dardanele; Anglija bi se protivila, da bi ruske oklopnjače imele svobodno pot v Egejsko morje, skozi Suez v Indijo. Rusiji ostane torej zadnje sredstvo, da prične sanste-
fansko politiko z modernimi sredstvi in združi v imenu ortodoksnega panslavizma Srbe, Bolgare in Črnogorce z železnico in carinsko zvezo, da se za poljske tovarne odpre trg vseh balkanskih držav. Radi tega podpira ruska diplomacija z vso silo donavsko-jadran-ski načrt. Ona ga je takorekoč izumila. Gospod Isvoljskij je v letu 1907 prvi nasprotoval železnici skozi Sandžak, katero je projektiral grof Aehrenthal. Gospod Čar-kov, ruski poslanec- v Carigradu, je lani v maju dogotovil tajno zvezo štirih balkanskih držav; posrečilo se mu je, da so štiri krist-jansike države porinile na stran narodno in versko mržnjo in se zjedinile za skupno železniško politiko, Za stvar se je izvedelo in Nikolaj je moral odpoklicati svojega zastopnika. Ali tajna zveza je obstala. Tako je Rusija omogočila oskrbovanje bolgarske armade s proviantom, ker je tekom prvih bojnih dni prisilila Turke, da so odpovedali blokado Varne in Burgasa, s čim je omogočila zmagonosen pohod proti Carigradu .. .
V splošnem je sedanja vojna delo' Rusije, donavsko-jadranska železnica pa ruski načrt. Ako posreči, bo nepretgana črta slovanskih narodov od črnega morja do Adrije zapirala pot do Sredozemskega morja avstrijsko-nemškemu razširjenju. Tu si zopet nasprotujeta Romanov in Habsburžan, na mesto avstrijsko srbskega spora prihaja avstrijsko-ruski spor.”*)
Iz navedenega je razvideti, da' pisatelj, katerega članek smo citirali, verjame, da se sdjanje na-sprotstvo med Avstrijo in Rusijo lahko spremeni v evropejsko vojno. Mi nismo tega mnenja in se sklicujemo na generala Ko ropa kina, ki v svojem poročilu leta 1900 opisuje položaj Rusije napram Avstriji in Nemčiji:
“Mi ne smemo živeti v iluzijah, da nam bo lahko premagati avstrijsko armado”, pravi v svojem poročilu in dokazuje, da Avstrija v vojaškem oziru nadkriljuje Rusijo: Avstrijci imajo osem železnic za prevoz svojih čet na rusko mejo, mejtem ko ima Rusija le štiri. Isto velja za Nemčijo, ki je še V ugodnejšem položaju: ima 17 železniških prog, ki vodijo proti ruski meji, Rusija jih ima le pet proti nemški meji.
Razlika je ogromna in daje našim sosedom tako premoč, da jo ne izravnata število in pogum naših čet.
Avstrija in Nemčija lahko pošljeta proti Rusiji vsaki dan 760 vojaških vlakov. “V splošnem”, pravi Kuropatkin, “ima Nemčija boljša tehnična sredstva. Ako primerjamo ruske in nemške vojne sile, tedaj je bolj gotovo, da bo nemška armada vdrla preje v Rusijo, kakor pa ruska v Nemčijo.”
Naša zapadna meja je v slučaju evropske vojne v taki nevarnosti, v kakeršni še ni bila, odkar pišemo zgodovino Rusije.”
General Kuropatkin je prišel do teh zaključkov pred dvanajstimi leti. Tekom zadnjih dvanajst let so se pa vojne sile Avstrije in Nemčije vedno množile, mejtem ko so ruske vsled nesrečne vojne z Japonsko oslabele. Sedanji položaj zapadne ruske meje je še sla-bejši kot leta 1900. Končno je pa ruska vlada pred nekaj leti odredila, da je meja brez vsake obrambe, ker je preložila koncentracijo čet nekaj sto kilometrov v notranje, kar je provzročilo, da so proti takemu početju protestirali Francozi, ker po smatrali ta korak ruske vlade za kršitev medsebojnih obveznosti.
Dalje prihodnjič.
Narobe svet.
Francoski utopist Saint-Simon je leta 1822 napisal pod tem naslovom razpravo, ki je izšla v listu “Organisateur”. Po njegovi smrti, deset let kasneje, joi je pa izdal njegov učenec Olinde Rodri-gues pod naslovom “Parabola Saint-Simona. Pisatelja so obtožili kot nevarnega, prekucuha, ko je njegova razprava zagledala beli dan. Pisatelj je pisal štiri pisma porotnikom, da bi dokazal, da je obtožnica neutemeljena. V prvem piše: “Ako sem obtožen, da nisem izkazal dovelj časti princu
*) Francis Deaisi, De la Guerre des Balcans â la Guerre europée-ne (Od balkanske do evropske vojne.)
kraljevske družine, tedaj bi se moralo glasiti, da‘sem grešil proti celemu političnemu sistemu. Ako sem storil kakšen pregrešek, potem nisem zagrešil druzega, kakor da sem dokazal, da je današnja uprava zaostala, daleč za današnjo izobrazbo in pokazal, kako se je treba razviti, da bomo dosegli boljši družabni red ... ” V četrtem listu se glasi: “Kraljestvo se mora ločiti od dveh aristokratov, iz katerih dobiva svoje za veznike na slepo. Y zvezo mora stopiti z občinami, da stare politični vpliv stanov popolnoma, in postaviti se mora v prvo. vrsto ci-vilizatoričnega gibanja . . . Svoje misli sem povedal, kakor se spodobi za moža, ki ima trdno voljo in čisto vest. Ali je pisatelj listov v časopisu “Organisateur” sovražnik Bourbonov, tvori vprašanje, na katero bo treba odgovoriti Vam.”
Porotniki so rekli “ne” in Saint Simona so oprostili.
Gotovo je interesantno izvedeti, da je Saint Simon (Claude-Henry de Rouvroy, grof Saint Simon) prihajal iz stare francoske plemenitaške rodovine. Njegova družina se je sklicevala, da njeni pradedje izhajajo iz Karla Velikega.
Parabola, kii je bila pisana za tedanje francoske razmere, velja še danes skoraj za . vse države. Mesto Francije je treba postaviti drugo ime države, besedo kralj je treba pa zamenjati z besedo cesar, knez ali predsednik, pa imamo sliko druge države. V paraboli se nam pa pokaže plemenito srce St.-Simona, njegovo globoko stremljenje po socialni pravici in spoznanje, da zija med izkoriščanim ljudstvom in izkoričevalci nepremostljivo prepad. V svoji paraboli apelira na mogočneže, da se u-vede pravo krščanstvo in “socialna sreča za siromake” Parabola se glasi :
“N. pr. naj bi se zgodilo, da Francija izgubi nakrat svojih prvih petdeset fizikov, svojih prvih petdeset kemikov, svojih prvih petdeset fiziologov, svojih prvih petdeset matematikov, svojih prvih petdeset pesnikov, svojih prvih petdeset slikarjev», svojih prvih petdeset godbenikov in svojih petdeset prvih pisateljev.
Nadalje: svojih prvih petdeset mehanikov, civilnih in vojaških inženirjev, topničarjev, arhitektov, zdravnikov, ranocelnikov, lekarnarjev, mornarjev in urarjev.
Nadalje: svojih petdeset prvih bankirjev, trgovcev, poljedelcev, plavžarjev, orožarjev, usnjarjev, barvarjev, rudarjev, izdelovalcev sukna in izdelovalcev proizvodov iz bombaža, svile, lana, kositra, porcelana, steklarjev in svojih prvih petdeset ladjodeinikov, špediterjev, tiskarjev, graverjev, zlatarjev in druzih delavcev, ki proizvajajo izdelke iz kovin.
Nadalje: svojih petdeset prvih zidarjev, tesarjev, mizarjev, kovačev, ključavničarjev, nožarjev, livarjev in sto druzih oseb raznih, tukaj neomenjenih stanov) ki so» v vedah, umetnosti in obrti najbolj izurjeni: torej skupaj tri tisoč francoskih učenjakov, umetnikov in rokodelcev.
(Navadno pravijo rokodelec navadnem delaven. Da ne bo treba popisavati na široko, smatramo pod to besedo vse tiste, ki se pečajo z materielnimi proizvodi: poljedelce, tovarnarje, trgovce, bankirje in vse» delavce in vsluž-bence, ki so pri njih zaposleni.)
Ker so ti ljudje tisti Francozi^ ki največ proizvajajo, izdelavajo najbolj važne preizvode, ki vodijo za narod najvažnejša dela in dajejo narodu umotvore in znanstvena dela, so v resnici cvet fran eoske družbe. Med vsemi koristijo največ Francozom; to so ljudje, ki jim pribore največ slave in pospešujejo njih civilizacijo in prosperiteto. Narod bi postal v tem trenotku telo' brez duše, ko bi jih zgubil, postal bi inferioren napram drugim narodom, s katerimi se danes lahko meri. V tem stanju bi narod ostal, dokler bi ne nadomestil te izgube . . . dokler» bi mu zopet ne zrastla glava. V Franciji bi morala odrasti nova generacija, da bi bila pozabljena ta nesreča. Ljudje, od katerih dela imamo posebne koristi, so zelo redki, prave izjeme. Narava pa ne razpolaga bogato z izjemami.
Vzemimo nasprotno stališče : N, pr. v Franciji ostanejo vsi ženial-ni ljudje, ki se pečajo z znanostjo, lepimi umetnostmi in obrtjo, nesreča nam pa isti dan vzame dru-
ge osebe. Monsieur (izgovori mois-je), brat kralja, monseigneur (izgovori mongsenjer — pomeni milostljivi gospod) vojvoda Ango-ulemški, monseigneur vojvoda Bourbouski, madama vojvodinja pl. Berg, vojvodinje Orleanske in Bourbonske in gospica pl. Conde bi izginili hkrati.
Zaeno bi izgubili: vse višje častnike krone, vse državne ministre ( s in brez portfelja), vse državne svetovalce., vse predavajoče svetovalce, maršale, kardinale, nadškofe, škofe, višje vikarje in kanonike, vse prefekte in podprefekte, vse uradnike v ministerstvu, vse sodnike in poleg še deset tisoč največjih bogatinov, med katerimi živijo pleme-nitniki.
Ta nesreča bi gotovo užalosti-la Francoze, ker so dobrosrčni in ker jim ni vseeno, ako toliko njih rojakov izgine hkorati. Ali izguba trideset tisoč ljudi te vrste bi ne provzročila druzega kakor sentimentalno žalost, državi bi pa politično prav nič ne škodila.
Zakaj? Ker ‘bi izgubo lahko nadomestili. Mnogo Francozov imamo, ki so sposobni nadomestiti kraljevega brata. Mnogo Francozov ima zmožnosti prevzeti »poslej »princev z isto eleganco, kakor so .jih do sedaj opravljali milostljivi gospodje pl. Angoule-me, pl. Berry, pl. Orleans in Bourbon. Mnogo Francozinj imamo, ki bi bile ravnotako izvrstne prinCezinje, kakor vojvodinje Angoulemška, Berryjeva, Orleanska, Bourbonska in gospica pl. Čonde.
Predsobe v gradu so polne dvorjanov, ki so pripravljeni zasesti mesta višjih častnikov krone v armadi ;je mnogo izvzežba-ni»h vojakov, ki lahko postanejo ravnotako dobri vojskovodje kot sedanji maršali. Mnogo upravnih uradnikov imamo, ki so sposobnejši opravljati upravne posle, kakor dosedanji prefekti in pod-prefekti. Mnogo advokatov imamo, ki bi bili boljši sodniki, kakor sedanji! Mnogo župnikov živi v. naši državi, ki so sposobni za kardinale, nadškofe, višje vikarje in kanonike. Kar se pa tiče desetih tisočev bogatinov, pa njih dediči ne bodo potrebovali vso svojo živiljensko dobo, da se na-uče delati priklone.
Prosperiteta Francije je odvisna le od napredka znanosti, lepih umetnosti in obrti. Princi, višji častniki krone, škofje, vojni maršali, prefekti in postopaški bogatini pa ne delajo direktno za razvoj znanosti, lepih umetnosti in obrti. Ker ne morejo koristiti, lahko le škodijo, ker so se z meglenimi teorijami postavljali nad pozitivno vedo. Oni škodijo narodu, ker izpodrivajo učenjake, u-metnike in rokodelce iz najbolj uglednih mest, ki gredo njim. Oni škodijo, ker svoj denar zapravljajo na tak način, da ne more direktno koristiti znanosti, lepim umenostim in rokodelstvu. Oni škodijo, ker dobe vsako leto iz »davkov za svoje plače, penzije in nagrade tri do štiri sto miljo-nov za delo, ki prav nič ne koristi narodu.
Takšno naziranje postavlja najvažnejše dejstvo sedanje politike v pravo luč. Vedno se nastavljajo tam, da se jih spozna takoj' v popolni nagoti. Oni so najboljši dokaz, da se je socialna organizacija še malo spopolnila, da vladajo ljudstvo le s silo in zvijačo in da 'ljudje (politično povedano) žive še v nenravnosti:
ker so učenjaki, umetniki in rokodelci edini ljudje, katerih delo pozitivno koristi družbi in družbo nič ne stane podrejeni knezom in drugim vladarjem, ki so večalimanj nezmožni navihanci;
ker se imajo ljudje, ki delijo pohvale in narodne nagrade, zahvaliti za pozicijo, ki jo zavzemajo le svojemu rojstvu, ali so jo pa dosegli s hlinjenjem, spletkami ali malo čednimi sredstvi;
ker tisti, ki upravljajo javne zadeve, vsako leto polovico davkov razdelijo med seboj, in od naklad, katerih se ne morejo polastiti, komaj tretjino porabijo za koristonosne naprave.
Naše razvrščenje dokazuje, da je današnji svet v resnici narobe :
ker je narod sprejel za temeljno načelo, da morajo biti siromaki velikodušni napram bogati-
nom, ki smejo vsaki dan manj-premožne oropati za del njihovih »potrebščin, da se tem bolj množi imetek bogatinov;
ker vzamejo vsako leto največji krivci, glavni tatovi državljanom tri do štiri sto miljonov, poleg imajo pa še moč, da lahko kaznujejo majhne prestopke;
ker tvorijo doto najvšjih glav družbe neveda, vražarstvo, lenoba in veselje do razsipne zapravljivosti, mejtem ko so delavci in trezni ljudje njih orodje in sluge;
ker, z eno besedo, v vseh strokah odločujejo nesposobni ljudje in zapovedujejo sposobnim;
ker so z moralnega stališča najbolj ¡nemoralni ljudje poklicani, da navajajo državljane k čednostim, z ozirom na pravico so na postavljeni največji krivci, da kaznujejo majhne grešnike za njih prestopke.”
K tej paraboli dodamo še na kratko: Ako bi parniki danes odpeljali vse miljaderje in miljo-narje z vsemi cekini in bankovci V Evropo, bi delavno ljudstvo v Ameriki ne stradalo in trpelo pomanjkanja niti en dan. Delavci na polju, v tovarnah, plavžih, rudnikih, pisarnah, na parnikih in železnicah bi šli na delo in vsega bi imeli dosti.
Ako bi se pa nekega dne odpeljali delavci Vseh strok v Evropo in v Ameriki bi ostali le milja-derji in miljonarji, potem bi morali ti gospodje žalostno poginiti lakote, ako bi ne prijeli za delo. ker cekini in bankovci ne tvorijo užitne hrane tudi za želodce miljardev in miljonarjev.
1----*----
Tekstilni delavci v angleški Indiji.
Tajniki mednarodne zveze tekstilnih delavcev, socialist Shaw, poroča o položaju tekstilnih delavcev v angleški Indiji sledeče: Po zakonu, veljavnem v Indiji, smejo delati otroci od 9 do 14 let le pol dneva. V resnici pa dela v predilnici za juto v Kalkuti 30 do 40 procentov otrok, ki niso stari še devet let, in ^procentov otrok, ki delajo ves dan, ni starih še 14 let. V Bombayu pa velja splošno načelo, da delajo otroci pod 14 letom ves dan. V tovarnah za bombaž dela v vsej Indiji 200.000 delavcev in delavk. Delavni čas je po zimi dvanajst 'in doI ur, po leti 14 ur ( v Indiji!) Zakonske določbe o opoldanskem in nedeljskem počitku so neznane in jih tudi skoraj nihče ne izpolnjuje. Mezde so nesramno nizke: na mesec zasluži odrasla delavka od 2 do 4 dolarjev, delavci od 3 do 6 dolarjev, otroci od 1 do 2 dol. Mezd ne izplačujejo tedensko, temveč povsod mesečno in sieer 14 dni pozneje. Vsled tega so delavci le še bolj odvisni od podjetnikov in oderuških trgovcev z živili, pri katerih morajo kupovati na kredit. Trgov ei sleparijo delavce, kolikor le morejo, ker delavci ne znajo ne brati, ne pisati. Tovarniški uradnih predilnice v Madrasu je izračunal, da dela 2622 Indijcev, ki delajo na teden po 67 in pol nr, zaleže toliko kakor d»elo, ki ga izvrši 982 angleških delavcev v Lancashiru pri 54 in polurnem tedenskem delu. Angleški delavec napravi torej 2.62krat toliko kakor indijski, zasluži pa štirikrat toliko. Fluktua-cija delavcev v indijsih tovarnah je silna. Venomer prihajajo delavci z dežele v industrijska središča, da se že čez kratek čas — navadno čez 18 mesecev — popolnoma onemogli in izmozgani vračajo v vasi. Dolgi delovni čas v zaduhlib, pra-šnjih tovarnah jih uniči popolnoma.
— Nov list. V Milwaukee, Wis. je pričel izhajati nov slovenski tednik. Imenuje se “Bodočnost”. Ako sodimo po uvodnikp “Kaj hočemo”, bo novi list propagiral med ameriškimi Slovenci petje, telovadbo, dramatiko, knjižnice1 in čitalnice. Urednik in izdajatelj je Leo Zakrajšek, bivši urednik nekdanje “Nove Domovine”, sedaj “Clevelandske Amerike” in bivši urednik “Proletarca” v min ole© letu.
Uredništvo se nahaja 322 Reei St .j Milwaukee, Wis. Cena listu je $1.50 na leto. Oblika: Štiri strani, šeststopna stran in mali format.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna Jednota
nee. Na vel j© celo množico pisateljev in raznih, primerov. Skra-
‘Vendar,” je nadaljeval trni, ‘sit,e imeli povsem prav, ko ste mi
tka, povedal jih je toliko, da bi 'dejali davi, da reč še' ni dozorela
inkorp. 17. junija 1907 v d rit. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: \Tohn Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, 111. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, 510 W. 3rd st. Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 2842 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
Vendar so se konečno nekateri naveličali tega občudovanja. Šinilo jim je v glavo, da imajo jezik tudi oni, in so začeli odhajati ta na jedno, uni na drugo stran, tako da so ostali tam le še kaki trije, štirje, in še ti so se pri prvi priložnosti, ko se je grof nekoliko oddahnil od govorjenja, z lepa odtegnili in se priklopili nekemu novemu krogu, ki je bil nastal iz vseh prejšnjih begunov.
Tam se je govorilo o viteških bojnih igrah, ki so bile razglašene tisti dan v proslavo imenovanja Azzona Viscontija za cesarskega namestnika. Po dolgem raz-govarjanju je izvlekel Lodrisio iz nedrij pergament rekoč: “Evo tu razglas, kakor so ga razglasili o-znanovalci.”
Vsa družba se je stisnila oko-lo njega, in on je začel brati:
“Poslušajte gospodje: knezi, baroni in plemenitniki, naznanjam vam velike bojne igre, ki se bojo vršile v Milanu v Lombardiji za mesec dni j.
Da se odtegnemo lenobi, da si bomo vadili telo in da si pridobimo slavo v orožju ter naklonjenost prekrasnih in plemenitih žensk, kateri smo sluge, a zajed-no da skaeemo radost našega mesta in dežele, ker je bil milostljivi in svitli Azzone Visconti imenovan cesarskim namestnikom, smo sklenili mi spodaj imenovani vitezi, da priredimo bojne igre. Bomo torej na razpolago od solnčne-ga vzboda do zahoda vsakemu milanskemu ali vnanjemu vitezu, kateri se primerno' izkaže.
Zaznam dejanj.
Prvo dajanje na konju v ograji, štirje udarci s sulico in še jedem za miljenko.
Drugo dejanje, korenje z mečem na konju: bojeval se bo na vsaki strani po jeden, po dva, ali pa vsi, kakor izvolijo reditelji ho-
ja.
Prirejevalci bojnih iger priipra- j stara, vijo napadovaleem na izber suli-: časov trojanske vojske, t,
valcev ter svitlega in veličastnega Gospoda cesarskega namestnika.
In v znak, da. je to resnično, smo podpisali svoja imena.
Tu se je bralec ustavil.
“In podpisi?” so poprašaii nekateri, “kažite, kažite!” !
“Ej tudi podpiše : “Savramoro Liprando. — Ottiorino Visconti.
—	Rronzin Caimo. - Finala. — Pietro Meraviglja. — Jeden Tan-zo. — Dva Biraghi. — Dva Bossi.
—	Bertone Caeatossici. — Loren-zuolo iz Landriana.
Izdano v Milanu v Lombardiji. Leta Gospodovega 1329, mesca.... dne ...”
Hočete še kaj?”
Grof Del Balzo, ki se je držal pohlevno ves čas, ko je bil pri o-bedu, ker ga je v to sililo naravno veličanstvo, ki je odsevalo iz Markovega obraza, in pa uljud-nost tega slavnega moža, ter je le s kratkimi in slabo vkup skrpanimi besedami odgovarjal na vprašanja, katera mu je isti včasih stavtljal, sedaj, ko je bil daleč,od njega, se je.čuitil bolj prostega. Ker je bil jako na volji, ko je videl svojo hčer tako slavljeno, in ker so navzoči toliko časa in tako pazljivo poslušali poprejšnji njegov govor, ni mogel več molčati na noben način, in brž ko je videl, da je bilo branje dokončano, vtakne svojo glavo v krog mladeničev, kateri so prej na to pazili.
“Tu §e govor o turnirjih in gi-ostrah, ali ni li res?” je dejal, vprašaje tako, da se je razumelo, da ne išče odgovora, ampak se hoče le poprijeti že'začetega go vorjenja. “Ali veste, kaj pomeni giostra? vam povem jaz. Giostra je od besede jaxta, kar pomeni poleg, ker je neki boj, ki se vrši tako, da sta si nasprotnika prav blizu, život proti životu.”
“Kateri pa bojo razsodniki bojev?” je vprašal nekdo v družb: ki se menda ni mnogo zmenil za grofovo učenost.
Toda grof, ne pustivši časa za odgovor, je nadaljeval: “In je jako stara, veste, ta navada, da se prirejajo bojne igre, o da, jako Kajti vpeljane so že od j. že
ce jednake dolgosti in debelosti, prav tako tudi meče.
Če kdo udari konja, bo odgnan.
Kdor polomi več sulic in se bolje izkaže, ta dobi v dar železno bojno opravo.
Napadovalci pridejo h koncu bojišča, da se dotaknejo s sulico kakega ščita tam obešenega, ali tudi mnogih, ali celo vseh, če jim bo ljubo; tam najdejo bojnega uradnika, kateri jih uvrsti mej bojevnike.
Napadovalci bodo tudi morali prinesti bojnim uradnikom na do ločeno mesto svoje ščite in orožje; te si potem zopet vzamejo pred začetkom bojnih iger. Namesto njih sme prinesti orožje tudi kak drugi plemenitnik. Ako ne bodo ščiti razpostavljeni ob določenem času, se jih kasneje ne sprejme brez dovoljenja prireje-
davno pred Okroglo mizo in pred kraljem Arturom. In zato se zo-vejo Trojae ludus, kar pomenja trojanska igra, ali tudi trojanska vojna, kajti Rimljani so imenovali ludus tudi vojno, kakor da bi bila ista kaka igra.”
Nikdo ni zinil, toda govornik je po obrazu in vedenju svojih poslušalcev vendarle kmalu sprevidel, da jih ne zanimajo posebno besedoslovne razprave in da je treba drugo zapeti. Zato se je pa hotel skazati veščaka v orožju in bojih, in to tembolj, ker je govorjenje nagibalo na tisto stran. In tn je privlekel na dan vsakovrstno staro šaro glede tega, kako se je treba vesti v kakem boju ali bojni igri. Poučeval je, kako se mora vitez držati na stremenih, kako znižavati in namerjati sulico, kako sukati jo, kako odbijati kak udarec ali su-
ga bil moral soditi kak učenjak kot vrlega bojevnika, a pravi bojevniki, kakoršni so bili tisti, mladeniči, ki ga bili morali poštevati za — nu recimo, učenjaka — , samo da so se večkrat spogledavali in skrivaj smejali v brk.
To je pač napaka, ljudij, ki vse znajo. Ne gre jim v glavo, da se ne sme govoriti z nevedneži o jedmi stvari, katero oni razumejo.
Marko se ves čas ni ločil od Biče, katero je zabaval z dostojno prijaznostjo. Kadar je bilo že pozno in je njen oče stopil pred njega, da bi se uljudno poslovil, je on pospremil deklico do praga dvorane in jo tam izročil grofu. Pohvalil mu jo je jako, in laskaj e se mu, ga je pozdravil in izrazil upanje, da ga bo s pogostim obiskovanjem odškodoval za- tisti dolgi čais, kar se nista videla.
Grof je šel od tam kakor pijan od veselja. Zdelo se mu je, da se ne dotika, tal. Koj ko je dospel domov, je povedal ženi, kaka čast je doletela njega in hčer. Erme-linda se je jako razveselila, ker ni dvomila, da Ottorino je moral govoriti z Markom o svoji ženit-bi in da je smatrati njegovo izredno uljudnost do grofa in hče re za znamenje privoljenje.
Kmalu na to je dospel Ottorino, tudi on vesel, da je bilo kaj. Razgovarjaje se o radosti tistega dneva, je kmalu sprevidel, da grof in grofinja mislita, da je Marko že privolil k njegovi ženi-tbi. On ni zgubljal besed, da bi jim jemal to misel iz glave. Ker je videl, kako je Marko počastil Biče, si je mislil, da je gotov njegovega privoljenja. Sklenil je, da bi o prvi priliki, ko bi ga našel samega, govoril ž njim o tem, o čemer se ni upal pri toliki družbi. In tako se je začel pogajati z Bi-cinimi stariši o poroki, kakor o reči, ki bi se imela vršiti kmalu. S kratkimi besedami je bilo določeno vse.
Tedaj je grof namignil soprogi in na to, obrnivši se k Biče, katera je ves čas poslušala tiho in s sklonjeno glavo, ji je dejal z nekim nasmehom na pol bedastim na pol lokavim, kakor je imel navado, ko je hotel povedati kak dovtip: “O, poslušaj nekoliko pa ti! Mi smo znabiti delali račun brez krčmarja; smo te obečali, ne da bi vprašali tvojega privoljenja, a tebi morda niti v misel ne pade kaj takega.”
Biče je zarudela kakor žrjavi-ca, prijela mater za roko in ni odgovorila besedice.
Toda Ermelinda je dala grofu znamenje, naj pusti šale. Na to je rekla Ottorinu z nasmehom: ‘ ‘ Daši v takih zadevah navadno ne rabimo posrednika, vendar upam, da se med tem zadovolite z obljubo, katero vam daje mati v njenem imenu.”
Na to se je mladenič poslovil. Deklica, videvši, da odhaja, je dvignila glavo, in vedno še držeča mater za roko, je rekla: “Saj se vrnete jutri!”
“Aha! tu jo imamo, sramožlji-včico!” je dejal grof z krohotom. “Kdo bi si bil pač mislil, ko bi jd bil kmalu vsak primerjal sveti Luciji! A, presneta, presneta pu-nica!”
Mladenič je„ odšel, in bili so dobre volje on in tisti, ki so ostali.
Jednajsto poglavje.
V skrivni sobi Mark:y Viscontija so na srebrni svetilnici gorele tri luči, razširjajo okolo prijetno vonjavo. Zamišljen v pogovor, ki ga je imel s hišnim gospodarjem, je sedel tam Lodrisio, naslanjaje komolec na mizo in podpiraje brado z dlanjo. A Marko je le malo pazil na njegove besede, in bilo je videti, da mu kaj drugega roji po glavi.
“Od te strani moremo že biti brez skrbi,” mu je pravil lokavi svetovalec. “Danes je prijel vojvoda Montefeste onih petindvaj-settisoč zlatnikov, katere mu je nakazal Ludovik Bavarski pri vašem urniku Azzonu, in jutri jo krene s svojo1 nemško četo proti Tirolu in se ne da videti več. Cesar, ki je brez cvenka, ga čaka, da mu prinese denar v Toskano. Kaj si bo pač mislil, ko nekega jutra izve, da mu jo je grof naredil! — Kako se nam je izvrstno sponeslo, da smo se mahona rešili vseh! Sicer kdo bi se bil upal kaj začeti, če bi se jih ne bili otresli poprej!”
“Gotovo!” je dejal Marko, vtopljen v svoje misli,
iií da se moya duhovnikom in redovnikom, poslanim od papeža, pustiti čas, da bodo mogli kaij opraviti. Naj le Bavar vedno bolj izgublja vojake in naj se mu praznijo blagajniee, kar se godi vsak dan bolj. O, veste bratranec, sedaj sem se spomnil! Tistih osemsto nemških konjikov, ki so ga pustili na, cedilu, zato ker niso dobivali plačila, so se utaborili v soteski Nievole v gradu Ceruglio. Povejte mi, ali vejo že kaj o tem v namestnikovem dvorcu?”
Marko, ki je imel tedaj vse kaj drugega v glavi, je slišal tiste zadnje besede nekako tako, kakor kdor se vzbuja iz spanja in sliši govoriti, a vendar nič prav ne ve, o čem se govori. In kakor se sili vzbujajoč se, da bi si domislil po zadnjih besedah, ki mu še doné v ušesih, kaj se je moglo govoriti, prav tako je Marko iz besede Ceruglio, katero je bil ulovil ter iz iprašajočega naglasa Lodrisievih besed, nekako uganil, o čem je bilo govorjenje. Delal se je, kakor da bi bil tes čas pazil, in je odgovoril:
“Kaj, tisti vojaki v Cerugliu?”
“Da, prašal sem vas, ali vesta kaj o njih vaša brata in namestnik ! ’ ’
“Saj jih je isti Bavar obvestil o tem,” je odgovoril Marko. “In on še z vso silo priganja mojega nečaka, naj mu hitro da denarje za fevdno podelitev, ker se nadeja, da s tistimi novci zopet spravi v pokorščino ono nezvesto četo.”
“Ubogi revež! če jih pričakuje od tu, jih ne bo dolsti štel,” je odgovoril uni.
“Pa veš,” je nadaljeval Mar
ko, “kaj si je umislil Azzone? Dej, ugani! — Namesto novcev hoče mene1 v Ceruglio.”
“Kako to?”
“Hoče, da naj bi šel za poroka k tistim vojakom, ter naj bi jim prigovarjal, da bi bili mirni, dokler on ne spravi vkup denarjev, s katerimi bi jih potem poplačal.”
“Primaruha!” je dejal Lodrisio z zaničljivim nasmehom.
“Tako je! in prav davi me je skušal nekoč, da bi bil jaz kakor nalašč za to in da ga ni drugega, ki bi ga mogel rešiti iz te zadrege razun mene; kajti tisti Nemci me dobro poznajo in zaupajo moji besedi, ter je jel govoriti o mojih podjetjih ...”
“O vaših podjetjih, a? Bi mu bilo treba reči, da najlepšega še videl. Glede svojega namena pa mož ni ravno preneumen! Rad hi vas spravil od tu, kjer mu vaše ime dela strah. To1 mora pač uvideti že vsak slepec.”
Marko se je nasmehnil in potem je dejal: “Veš kaj mi je šinilo v glavo, ko sem potem mislil na to?”
“Povejte no!”
“Da bi ga ujel v njegovo lastno mrežo. Da bi šel v sotesko Nievole, kakor on želi, da bi pridobil za se tistih osemsto vojakov, kateri, dobro vem, da bi vsi šli za me v ogenj (glede tega je moj nečak imel prav) in da bi jih najel na svoj račun. Ti bi tukaj dvignil vstajo, in kadar bi pritekel Bavar zopet postavljat na noge svojega hlapca, bi ga jaz iznenada napadel od zadej s tisto četo in z vojaki, katere bi mej tem vkup spravili iz Toskane.” Lodrisio je skočil na noge vsklikuje: “Bratranec, to je zla-
ta vredna misel! O, rečem vam. da bi mu jo lepo zasolili!”
(Dalje prihodnjič.)
Materina skušnja.
Vsi člani družine se vedno zatekajo k materi za pomoč, kedat imajo sitnosti ali pa bolezen, dobro vedoč, da vsaka mati ima mnogo skušenj e in da je vedno pri pravljena pozabiti svoje lastne bolečine, samo da’ pomaga svoj. eem. Gospa Elizabeta Bederka iz Grant Wood, N. Y. je imela sledečo skušnjo: “V stanu sem reči, da .Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je najboljše zdravilo za želodec. Denarja več ne zapravljam na zdravnikih, ampak ralbim to zdravilo v moji družini kedar koli se pojavi bolezen, posebno pa kaka bolezen izvirajoča iz želodca.” Skušnja je učila gospo Bederka kako in kedaj naj rabi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ravnoisto skušnjo imajo mnoge druge matere, kar najbolj dokazuje rapidna. prodaja tega zdravila. Isto je priporočljivo za bolezni v želodcu in črevih. Dobiva se v lekarnah. J os. Triner, 1333 —‘1339 S. Ashland Ave:, Chicago, IH. Za otekline in spahljaje ra-bite Trinerjev Liniment. — Advertisement.
1913! SVETOVALEC 1913!.....
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lakner, 1595 3rd ave. New York, N. Y. ADVERTISEMENT
Potovanje v staro domovino potom Kašpar j eve Državne Banke je najceneje in naj-bolj varno.

Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah. Kašpar Državna Banka izplača za 5K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko.	-:-
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, III.

Sfi
! Prekinjeno delo.
ER
ER
m
i
ER
ER
ER
ER
ER
Efi
ER
ER
Efi
iR
ER
ER
ER
ER
ER
BITTER-W1NE
thinlrovo
hqhké vino
^»«Wd h/JOSEPH TRtNER 016-622 s.Ashland Av«
Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi učinokovalo na nas, da bi bili zdravi in močni. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa.
Pa tudi na j več j a skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo
To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo.
USTVARI DOBER TEK,
POSPEŠI IZLOČITVE IN ‘
OLAJŠA ZAPRTNICO,
NOTRANJE BOLESTI IN KRČE,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Vspešno je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnico in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtnici.
V LEKARNAH
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. A. s Irla n d Ave., Chicago, 111.
KEREREREREREfiSRERiRiRERERERERERERERERiREREREREfiiREREREREREREliERERiRERERERiRiRifi

Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot.
Poslovenil J. Z.
—	Niti besedice ne več o nji! Molči! — je rekel Tresiljan. — Spominjam se srečnega večera.
—	Tedaj je umrla, — je dejal kovale, ki je zdihljeij Tresiljana tolmačil narobe. — Umrla je . . . tako mlada, lepa in ljubljena . . . Plemeniti gospod, odpustite . . . Moral bi govoriti o čim drugem . . . spoznal sem, da sem vas ne-vedoma ranil.
Iz teh besed je odsevalo pravo sočutje, ki je, vplivalo na Tresiljana, da je pričel boljše misliti o vbogem rokodelcu, o katerem je do sedaj sodil slabo. Kaj pa na nesrečnega človeka bolj vpliva, kakor sočutje drugih ?
—	Ako se ne motim, — je pričel Tresiljan po kratketn molku, — si bil ta čas vesel fant, ki ni znal le s čarovništvom zabavati družbe, marveč je znal povedati tudi dober dovtip ali je pa zapel kakšno kratkočasno pesmico . . . Zakaj sem te sedaj našel kot rokodelca, ki izvršuje svoje delo na žalostnem kraju in v čudežnih okoliščinah ?
—	Zgodba o mojih doživljajih ni dolga . . . Vendar je pa boljše, da sedete.
Potegnil je dva stola k ognjišču. na katera sta se vsedla. Rihard se je vsedel pred kovačem na tla in izgledal kakor včloveče-
na radovednost.
—	Tudi ti poslušaj moje doživljaje, — je pripomnil kovač. —• Gospod, ali nočete čaše vina, preden prienelm s svojo zgodbo. Verjemite, da ga imam tudi v tem preprostem bivališču.
—	Hvala . . . začni pripovedovati. Moj čas je odmerjen.
—	Ne bo se vam treba kesati radi zamude. Vaš konj bo dobil boljšo krmo, kakor jo je imel danes zjutraj in bo sposobnejši za pot.
Po teh besedah se je kovač odstranil, da se je po nekaj minutah zopet vrnil.
Enajsto poglavje.
Kovač je pričel s svojo zgodbo:
Naučil sem se kovaštva in sem razumel svojo rokodelstvo tako dobro, kakor malokateri fant s črnimi rokami in predpasnikom iz usnja. Naveličal sem se godbe s kladivom po naklu in šel sem po svetu. Kmalu sem se seznanil s čarovniškim sleparjem, katerega prsti so postali trdi in ki je iskal pomočnika. Služil sem mu šest let, dokler nisem znal vse do pičice .. Povejte gospod, ako nisem znal svojega rokodelstva ?
—	Izvrstno! — je odgovoril Tresiljan. — Vendar pa povej vse na kratko.
—	Kmalu po predstavi v hiši gospoda Hugha Robsarta, — je nadaljevat kovač, — sem se začel pečati z gledališkimi predstavami. Nastopil sem v nekaterih vaseh . . . Vendar pa še danes ne, vem, ali so bila jabolka tako po ceni, da so jih fantje le malo o-grizli in metali v igralca, ki je bil slučajno na odru, ali je bila pa letina tako dobro, da niso vedeli, kaj bi uganjali ž njimi. Kmalu sem se naveličal takega življenja. Pustil sem svoj denar in razdelil svojo garderobo med svoje tovariše; gledališču sem pa obrnil hrbet.
—	No, prijatelj, kaj ste potem pričeli? — je vprašal Tresiljan.
—	Kmalu sem postal napol drug in napol sluga zelo spretnega'človeka, ki se je pečal z zdravilstvom.
—	Z drugimi besedami: Vi ste postali marijoneta mazača, — je pripomnil Tresiljan.
—	Upam, da sem postal nekaj boljšega mojster Tresiljan, — je povdaril kovač. — Res sva izvrševala svojo prakso pustolovsko. Po načinu, po katerem sem se učil zdraviti konje, sva večkrat zdravila tudi ljudi . . . Kal vsake bolezni je enaka. Ako se lahko o-zdravi konja s trpetinom, smolo, govejo mastjo, kurkumo in česnom, ako ga je ubodel žebelj, tedaj nevem, -zakaj bi ne pomagalo to sredstvo človeku, ki je bil ranjen z mečem. Moj gospodar je bil spretnejši in učenejši in se je pečal z najnevarnejšimi rečmi. On ni bil le predrzen lekarnar, marveč tudi adept, ki je čital v zvezdah in prerokoval ljudem usodo. Bil je izvrsten kemik in destila-ter. Več poskusov je napravil z živim srebrom in končno je mislil, da je izumel kamen modrosti. O njem imam še recept.
Po teh besedah je razvil’ pergament, ki je bil na straneh okrašen s planeti in grškimi in latinskimi reki. Sredi pergamenta je bil verz v latinščini, ki se je glasil naslednje:
“ Si fixum sol vas, faeiasque vo-lare solutum,
Et voluerem figa s! facient te vi-vere tutnm;
Si pariat ventnm, valet auri pondeire centimi;
Ventus ubi vult spirat — ca-piat qui capere potest.”
Od vseh čenč sem razumel le konec, — je pripomnil Tresiljan. — Glasi se približno: “Naj me dobi, kdor more.”
—	To je princip, po katerem se je vedno ravnal moj častiti učitelj in prijatelj doktor Dobudij, — je rekel kovač —, dokler ni njegova domišljavost naredila iz njega nor ca in je v svoji domišljavosti pričel izdajati zlato, ki :ga je pridobil, ker je sleparil druge, da je goljufal sebe. Zgradil si je tajni laboratorij, kjer se je skril pred svojimi bolniki in učenci. Tudi mene je hotel opehariti dvakrat. Basira,vno mu nisem nikdar ugovarjal, je uvidel vseeno, da sem se preveč seznanil z njegovimi tajnostmi. da bi še dlje ostal nje-go'v tovariš. Njegovo ime je postalo znamenito, pravzaprav razupito in marsikdo je iskal pomoči pri njem, ker je mislil, da je čarovnik. V njegovih tajnostih so ga pa kljub temu podpirali ljudje, ki so tako mogočni, da bi bilo nevarno govoriti o namenu, radi katerega, so ga obiskali . . . Ljudje so mm grozili "in ga kleli. Meni, nedolžnemu tovarišu pri njegovih študijah so pa dali ime “hudičev hlapec”. Kedar sem se prikazal v vasi, je name letelo kamenje kakor toča. 'Končno je mojster izginil. Izgovarjal se je, da mora v svoj laboratorij. Meni je zapovedal, da ga moram za dva dni pustiti v miru. Ko je potekla doba, sem bil zanj v skrbeh in stopil sem v laboratorij. Našel sem uga-sela ognja, orodje je bilo zmetano in liajdel sem list mojstra Do-budija, v katerem mi je sporočil, da se ne bodeva videla nikdar več v življenju. Zapustil mi je kemične aparate in ta pargament, poleg- pa nasvet, da naj raziskujem še nadalje, dokler se mi ne posreči odkriti veliko tajnost.
—	Ali si se ravnal po tem pametnem nasvetu? — je vprašal Tresiljan.
—	Ne, plemeniti gospod! Prirojeno mi- je, da sem previden in vedel sem. s kom imam opraviti. Preiskal sem vse, preden sem se1 upal napraviti ogenj. Kmalu sem našel majhen sodček smodnika, ki je bil skrit med ogljem na ognjišču. -Sodček je imel gotovo namen, da spremeni te prostore v podrti-ne, v katerih naj bi našel klavnico in svoj grob. Ta skušnja me je ozdravila alkimistične bolezni in najrajše bi se bil vrnil k svojemu rokodelstvu . . . Ali kdo naj bi dal “hudičevemh hlapcu” kovati svojega konja . . . Mej tein sem pridobil zaupanje mojega zvestega Flibertigibeta, ki je bil takrat s svojim učiteljem Erazmom Holi-dejem v Faringdonu, ker sem ga naučil nekaj ciganskih umetnosti. Po daljšem posvetovanju sva se odločila, da bom iskal diela pri kmetih na ta način, da izrabim njih babjeverstvo, ker bi ga na drug način sploh ne dobil. Tako se je posrečilo, da s pomočjo Flibertigibeta,, ki je o meni razširil razne bajke, nisem trpel pomanjkanja na delu. Vendar pa riski-ram preveč. Nekega dne me bodo prijeli kot čarovnika. Radi tega čakam na ugodno priliko, da nekega dne pod varstvom poštenega človeka, ki me lahko brani pred ljudstvom, zapustim te prostore.
—	Ali poznaš pota v tej okolici? — je vprašal Tresiljan.
—	Poznam vsako ped z zavezanimi očmi, — je odgovoril kovač.
—	Pa nimaš konja, — je pripomnil Tresiljan.
—	Oprostite gospod! Imam dobro kljuso, kakeršno je jahal še malokateri svobodni kmet. Pozabil sem povedati, da tvori kljusa poleg raznih zdravniških tajnosti, ki šem-jih prisvojil, najboljši del zapuščnine mojega mojstra.
—	Umij in obrij se, — je rekel Tresiljan, — pa preobleci. Ako znaš molčati in zvesto služiti, tedaj si lahko nekaj časa pri metni, da bodo pozabili na tvojo preteklost. Medim, da si pogumen in spreten fant. Takega fanta pa potrebujem.
(Dalj« prihodnji?.)
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Calvert je občeval z domačini zelo liberalno. Posledica, tega je bil mir in naselniki vso imeli vsega dosti, indijanske žene so učile Angležinje peči kruh iz koruze, indijanski bojevniki so pa učili naselnike loviti divjačino. Zemlja krog sela je bila obdelana, v bližnjih šumah je pa mrgolelo divjačine. Naselniki so imeli malo de-1 la. Obdelavali so svoje vrtove in čakali žetve. Sanje sir Jurija Cal-verta so bile realizirane. Tekom šestih mesecev so imeli v koloniji St. Mary več pridelka, kakor v Janiestoivnu skozi mnoga leta. Kakšne dve leti pred ustanovitvijo naselbine Rbode Island so katoličani ustanovili zavetišče za preganjane in temeljne obrise za. svobodno državo.
Leto po ustanovitvi St. Marv so se sešli vsi svobotfiii naselniki na splošnem zborovanju. Y februarju 1635 je pričelo nase.)niško zakonodajno delo, ocj kateirega so bili uničeni vsi dokumenti v vsta ji leta 1645.
Clayborne je bil na Kent Islan-dn in se očitno uprl avtoriteti lorda Baltimora. Njegova naselbina na otoku je bila enaka naselbini St. Mary. V letu 1637 se je vnela krvava bitka na obrežju reke Wi-cornieo, v kateri so bili poraženi vstaši. Calvert je zasedel otok Kent in je dal justifdcirati nekaj oseb, ki so.se udeležile usta je.
Clayborne je utekel v Virginijo. Zbornica V Marylandu je zahtevala beguna. Ali governer je odgovoril, da noši j e beguna na Angleško, da ga tam sodijo. Zakonodajalci so obdolžili Clayborna umora in piratstva in so zaplenili njegovo posestvo. Clayborne, ki je bil v Angliji im varnem, je vložil priziv na kralja. Zaslišala ga je posebna parlamentarna komisija, ki je odločila proti Claybornu. vendar ga pa ni dala zapreti.
V	letu 1639 so v Marylandu u-veljavili novo ustavno vlado. Vsak svoboden naselnik je imel dotlej pravico glasovati pri zakonodaji. Ker je kolonija narast.la, so spremenili ustavo v toliko, da pri zakonodaji sodelujejo le ljudski Zastopniki, ki jih izvoli ljudstvo na podlagi splošne volilne pravice. Nova zbornica je imela iste pravice, kakor nižja zbornica na Angleškem. Državljanske pravice so proglasili enakim v Angliji,
Indijanci v Marylandu in Virginiji so izvedeli, da je v Angliji izbruhnila revolucija. Ta dogodek so smatrali ugodnim, da se maščujejo za krivice in spode bele naselnike iz dežele. Indijanska vstaja je trajala skoraj dve leti. Komaj so Indijanci ‘pokopali’ bojno sekiro, je vstal še hujši sovražnik.
Clayborne, stari nasprotnik Ma-rplanda se je vrnil iz Anglije. Proti kralju v Angliji so se dvignili njegovi podložniki. Clayborne je porabil ugodno priliko in udrl v Maryland, kjer je dvignil prapor vstaje. Ko je v letu 1644 prišel v kolonijo, je agitiral med naseljenci, da jih absolutistična vlada izžema in odira do kosti. Zgodaj spomladi 1. 1645 je izbruhnila vstaja. Naselniki so se združili v čete, katere je vodil Clayborne proti vladi v boj. Lenart Cal-vert je bil poražen in je pobegnil, da reši svoje življenje. Pred svojim begom je uničil vse vladne listine. Nad leto dni so bili vstaši gospodarji v deželi. V tem času je Calvert zbral krog sebe močno četo in se vrnil leta 1646 v Mary-land. V krvavi bitki je porazil vstaše, ki so bežali na vse strani. Calvert je svojo zmago nad vstaši proslavil na ta način, da je proglasil splošno, pomiloščenje. (
V	letu 1649 je legislatura sprejela izjavo, da se ne sme preganjati nobene osebe, ki verjame v krščanstvo. Maryland se je v toliko ločila od drugih versko nestrpnih kolonij, da je priznala vse kristjanske verske sekte za enakopravne. Večkrat se je dogodilo, da so protestantje pred protestanti iskali zavetja v tej naselbini.
Leta 1650 je Maryland dobila višjo in nižjo zbornico. Višja zbor nica je sestala iz govelmerja in svetovalcev, ki jih je imenoval lastnik. V nižji zbornici so pa bili ljudski zastopniki, ki jih je izvolilo ljudstvo. Tudi pravice lorda Baltimora so bile določene. Davka n. pr. se ni smelo naložiti, ako ga ni sprejela zbornica. Dve zbornici sta bili popolnoma vi nasprot-stvu z vladno formo na Angle-
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.	J. F. ROUŠAR, ravnatelj.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSK ODVETNIK,
=-	==riA»VOKAlL	-----
DR. PERO PERIC
office Room 207, Union Bank Building 25 North Dearborn Street - Chicago, lil.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -:- -:-Pišite v slovenskem jeziku.
POZOR! ROJAKI! F» O ZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanjo človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevec,
Slivovic,
Tropinovec,
High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HOEWAT, JOLIET, ILL.
Pozor! Gostilničarji! Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz
zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
.	M 8 9 ST9!SQ ■ *#> n3*1 T151C miicme noge in rose iz Kavcusa, nrot-
/JT	nc podpornice, podpornice za izvene-
ne noge. Opravo za mrtvoudne ljudi, najnovejše podpornice za ravno Q j diice. Pasove za kilo, Životne obramnice, elastične nogavice in vse »1 ortopedične potrebščine, bolniško orodje in operaciske potrebščine. Popravljamo vse v to stroko potrebne stvari. Za dame postrežba dam:
American Artificial Limb Co.
1623 Blue Island Avenue,	Chicago, Illinois.
Tel. Canal 3879.	Odprto od 8. zjut. do 8. zvečer.	Pišite po cenik!
Najbolši izdelek iz Pacifika.
V dobi krize, ko je na tisoče delavcev brez dela in jela, ko peša zaslužek in se draži življenje, cvete bančnemu kapitalu pšenica. Kakor velike ameriške banke j'e tudi ljubljanska bqnka sklenila svoje poslovno leto s sijajnimi dobički. Na občnem zboru se je predsednik upravnega sveta Iv. Hribar pohvalil, da je banka krizo zelo dobrp prestala in da zlasti centrala krize niti občutila ni. Čisti dobiček za leto 1912 znaša po odbitku vseh stroškov in bremen 616.363 kron in 84 vinarjev in vštevši prenos iz leta 1911	664,-
475 kron 24 vinarjev, kar odgovarja 8 in četrt odstotnega obre-stovanja delniške glavnice 8.000,-000 kron. Vzlic temu, da je zavoljo likvidnosti imela banka pripravljeno vedno veliko gotovino, je dosegla lep dobiček, ker je žela vsled denarne krize visoko obrestno mero in ker je pomnožila stanje svojih vlog na knjižice za dober milj on kron: od 7,817.136 kron na 8,836.355 kron. Banka razdeli svojim akcionarjem za minulo leto 6-odstoitno dividendo — za en procent manj kakor leto poprej, ampak na drugi strani ustanovi poseben rezervni fond za eventualne menične iit kontoko-rentne izgube in ga dotira s 100,-000 kronami in ojači z dotacijami tudi druge fonde, tako da znašajo rezervni fondi (s pokojninskim zakladom) miljon kron, t. j. 12 in pol delniške glavnice. Akeionar-jem se v sedanji avstrijski krizi tako dobro godi, da devljejo lahka na stran za slabe čase. — Občni zbor je izpremenil pravila tako, da sme banka v bodoče izdajati industrijske zadolžnice; baflka se namerava lotiti torej dobičkan osne emisijske panoge in razširiti finansiranje industrije. V upravni svet so bili izvoljeni: Iv. Hribar, dr. Tavčar, Gabr. Jelovšek in Krasny; v nadzorstvo pa: Fr. Crobath, dr. Kokalj, Iv. Mejač, dr. Iv. Černe in Nik. Novakovič. Sami rodoljubi! Sami Slovenci!
Slovenski kmetič pa hiti v Ameriko, vzlic temu, da so slovenski meceni pri ljubljanski kreditni banki, ki je izključno slovenski denarni zavod, odrezali zase dobro, di bo z garanjem v ameriških industrielnih peklih zaslužil toliko, da ho plačal davke za svojo bajto in pol njivice.
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, IH.
Največja slovanska tvorniea za ¡KASTA VE, REG ALIJE, ENAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
• Izdeluj® zlate znak« za vsa slovenska, hrvataka, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pičite po oaš veliki cenik ki jo tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski
hrvatski in jo član 8. N. P. J., odkar se je ustanovila.
Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.	-
F. KORBEL BROS.
INKORPORARINI V CHICAGI, ILL.
1621-1623 W. 12th Street, Chicago, 111.
Telefon Canal 110.	Jan J. Fuček, manager.	Pišite v slovenskem.
škem, kjclr je reprezentiral najvišjo moč parlament.
Leta 1651 je bila v Angliji izvoljena parlamentarna komisija, ki je imela urediti razmere v kolonijah ob zalivu Chesapeake. V komisiji je bil tudi Clayborne. Ko je komisija dospela v Maryland, ju odstavila Stona, namestnika lorda Baltimora. Po daljšem pogajanju se je dosegel' sporazum in Stonu s tremi njegovimi svetovalci je bilo zopet dovoljeno izvajati najvišjo vladno moč v naselbini.
V	aprilu 1653 je bil razpuščen parlament v Angliji in Stone je takoj proglasil, da so bile odredbe Clayborna in njegovih tovarišev revolucionarne, zategadelj so tudi neveljavne. Komaj je Clayborne zvedel za to proklamacijo, se je iz Virginije vrnil s silno vojsko in spodil Stona iz kolonije, vlado ju pa izročil desetim komisarjem, ki jih je imenoval sam.
Puritanska in , republikanska stranka v Marylandu je sedaj tako narastla. da. je lahko porazila .katoliškega lastnika. V oktobru .1654 se je sešla protest natovska zbornica v Patnxentu, ki je priznala supremacijo Cronnvella in vzela katoličanom vse pravice.
Vsleid teh zaključkov je nastala državljanska vojna. iStone je organiziral milico, zaplenil uradni zapisnik in druge važne listine, potem je pa maršira.1 proti sovražniku. V bližini Annapolisa se je vnela huda in vroča bitka, v kateri so bili poraženi katoličani. Stona so ujeli. Da ni prišel na ve-šala, se je im,el zahvaliti le osebnim prijateljem med vstaši. Tri katoliške voditelje je vojno sodišče obsodilo na smrt.
Leta 1656 je lord Baltimore poslal J. Fendalla. navadnega sla-botneža, kot govemerja v Maryland. Skozi dve leti so imeli v Marylandu dve vladi. Katoličani so izvajali svojo avtoriteto St. Mary, protestantje pa v Leonardstownu.
V	marcu 1658 je prišlo do sporazuma in Fendall je bil priznan govern er jem.
(Dalje prihodnjič.)
Občni zbor Ljubljanske kreditne banke.



GLASILO slovenske nabodne podporne jednote
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
—	Občno konsumno društvo v
Idriji je po zaključku računskega leta 1912 izkazalo očiten napredek. Blaga se je prodalo v mino-lem letu več za 28,168 K 90 h, kot v letu 1911. Skupnega prometa pa je imelo društvo v minolem letu več za 51.504-K 98 vin. kot v letu 1911. Društvo razdeli med svoje elane po 4% dividendo od oddanih znamk za leto 1912.
Občno konsumno društvo v Idriji je nadalje novo filijalko odprlo dne 27. februarja v hiši člana Janeza Kenda za okoliš pod Gora-mami, na Luži, Čegovnici. Kovačevem Rovtu in na Zemlji.
Delavci v Idriji so lahko ponosni na svoje podjetje, ki ima v letu nadpolmilijon »k i obrat.
—	Žrtev lahkovernosti. V lanskem decembru je prišla k vdovi blizu Št. Vida majhna, nekoliko grbasta ženska in ji pripovedovala, da je zadela srečko z 90.000 K. Od te svote da ji bodo odtegnili 30.000 K za dobitkovni davek, a ostali denar pa da bo dobila čez šest tednov z Dunaja. Dejala je tudi, da primanjkuje v loterijski blagajni denarja, zato da bo tako pozno dobila zadeti denar. Ker pa jej je naročil škof, da mora položiti 1040 K v tabernakel in sicer sme položiti le izposojen denar, naj ji posodi vdova 1000 K. Lahkoverna posestnica je res dala sle-parki zahtevano vsoto, če prav je ni poznala prav nič. Slednjič pa so dobili sleparko. Sleparita je že večkrat kaznovana dninarica Terezija Martinčičeva, rojena leta 1869 v Št Lovrencu, okraj Krško. Izročili so jo deželnemu sodišču.
—	Nezgoda v tobačni tovarni. V tobačni tovarni si je zlomila prejemalka Ana Salanova levo no go nad členkom. Na stopnjieah je ležal olupek pomaranče. Salanova je stopila nanj, spodrsnelo se ji je in tako si je zlomila nogo.
—	Vsled opeklin je umrla. Fran čiška Jonkovič, stanujoča v Cegnarjevi ulici, je imela na reji tri in pol leta staro Jožefo Valento, katero je dobro oskrbovala. Ko je dne 16. t. m. opoldne kuhala na štedilniku juho, je dekletce sedelo na stolu poleg štedilnika, na katerem je Jonkovičeva proti kraju porinila lonec z vrelo juho* tako, da se je ta prevrnil in je juha plus-knila deklici po desni roki in rami ter jo silno opekla. Jonkovič je hudo opečeno deklico oddala dne 17. t. m. v deželno bolnišnico, kjer .je kmalu vSled hudih bolečin podlegla.
—	Zastrupljenje z zdravili. V
Zg. Danjah, občina Sorica pri Železnikih je šel 53 let stari posestnik Jernej Jensterle iskat k zdrav niku zdravila za želodčne bolečine. Zdravnik mu jih je dal za deset dni. Jensterle pa ni poslušal zdravnika in je zaužil ali nalašč, ali pa iz nevednosti kako učinkujejo zdravila, celo škatljo naenkrat. Jensterle se je kmalu pa zaužitju onesvestil in vkljub zdravniški pomoči čez dva dni umrl.
Med našim narodom je zelo vko-reninjena vera, da so zdravila “prešvoh”, ako takoj ne učinkujejo. Marsikdo je že to svojo vero plačal s smrtjo. Vsakdo naj spol-nnje predpise zdravnikov, pa mu ne bo treba umreti zavoljo preveč zavžitih zdravil, ki mu jih je predpisal zdravnik.
—	Danilov jubilej.' Gospod Danilo je praznoval petintridesetlet-nico svojega dela na slovenskem odru. Z veliko udeležbo je občinstvo priznalo, da ceni ta dolgoletni trud igralca, ki je takorekoč zra-stel z našim gledališčem, tako, da si tega zavoda že misliti ne moremo brez njega. Nosili bi vodo v morje, če bi še posebej naglašali, da je gospod Danilo odličen igralec umetniških kvalitet. In tudi to je že stara pesem, da je kariera slovenskega igralca trnjeva pot; kdor hoče na njen vstrajati, mora imeti ne le veliko ljubezni do u-metnosti, ampak tudi trdo kožo. Gospod Danilo je imel oboje. Tako je torej prišel do petintridesetlet-niee in pride še dalje. V tej dolgi dobi je igral prav mnogo. Vsak ameriški Slovenec, ki se je zanimal za dramo, dokler je bival v domovini, videl ga je v najrazličnejših vlogah, v mladih in starih, simpatičnih in antipatičnih, komičnih in tragičnih, in če tudi ni bil vsakdo ž njim vedno enakega mnenja, vedno ob tej slovesni pri liki lahko prizna, da je znal vse
lej pokazati vsako svojo porab-nost. Včasih pa se je povspel v prav umetniške višine, in v težkih slučajih ja znal imponirati s svo-jm pojmovanjem vloge in z dobro zadeto karakterizacijo. Nekakšna specialiteta so njegove maske, katerimi včasih naravnost frapi-ra. Z ozirom na dobo, v kateri je vstopil v zvezo slovenskega gledališča, mu je vpisati v posebno zaslugo njegov realizem, enako pohvalno je pa dejstvo, da je večinoma tudi ta ostajal v pravih mejah. Če bi rekli, da je brez napak, bi se pač jubilar sam najbolj začudil. A četudi si umetnika kar misliti ne more nikdo, ki razume umetnost, bi bilo vendar zelo všeč, ako bi ob tej ugodni priliki sprejel dober svet in poizkusil, kako se dobro igra brez — sufleze. V vlogi slepega Arhibalda je nastopil v Sem Benellijevi “Ljubezni treh kraljev” ob svoji petintridesetletnim. Po prvem dejanju so mu (izročili venec in druga darila kot znamenja priznanja.
— Truplo pogrešane deklice najdeno. V hudem mrazu dne 8. januarja t. 1. ob 3. uri popoldne se je izgubila nad dve leti stara hčerka Angela posestnika Janeza Kneza v Lešah štev. 10. nad Savo. Dekletce je šlo neopaženo za materjo z doma, boso in gologlavo ter v sami suknjiči. Pogrešali so jo takoj, a vse iskanje je bilo zastonj. V naslednjih dneh so preiskali vso okolico, dekletca niso našli. Govorilo in pisalo se je, da so jo ukradli cigani. Nekateri so celo trdili, da so jo videli v ciganski družbi. Zdaj pa sta jo dva fanta našla kakih 20 minut daleč od domače hiše v gozdu “Vrhe” tri metre od pota v goščavi. Na pol metra visokem bukovem grmiču je obviselo za krilo, padlo na obraz in obležalo. Truplo je bilo trdo, nestrohnjebo. Miši so ji snedle oči, nos ter napravile luknjo na vratu. Siromaček je zmrznil.
— Oče je ubil sina. V Zigerskem vrhu je podiral posestnik Janez Motore s svojim hlapcem Janezota Jurančičem- v gozdu drevje, v gozd . sta mu sledila tudi triletni sinček Franc in petletni Jože ter s ¡se tam igrala z nekim drevesom. Oče se je spravil sekati drevo, za katerim je stal triletni Franček, katerega oče za drevesom ni opazil. Zamahnil je s sekiro in zadel otroka po glavi ter mu razbil čelo. Otrok je vsled dobljene poškodbe kmalu nato umrl.
KOROŠKO.
— Nezgoda v rudniku. V rudniku pri sv. Štefanu sta ponesrečila rudarja Franz Münzer in Simon Šilher. Popravljala sta v rovu o-
— Nesreča v tržaškem pristanišču. Na Jožefovem pomolu je zašel ladjin natakar, 161etni Vin. Stri-kar, med dva železniška tovorna voza. Odbijači so ga pritisnili sku-
porne brone, ki so se prevrnili na paj in v zadnjem trenutku so ga rudarja. MunzCr ima zlomljeno rešili železničarji. Prepeljali so ga nogo, težke poškodbe na roki in v brezupnem stanju v bolnico. Od-oprsju. Težko ranjenega so pre- bijača sta mu strla ogrodje in zlo-nesli v bolnišnico. Šilher je dobil mila več reber, lažje poškdobe.
— Smrtna nezgoda v Trstu. V
zalogi lesa in oglja Alberta Faber v ulici Tesa, štev. 22 se je dogodila smrtna nesreča. Delavca Frana Komana je namreč zajel pas trans misije in ga raztrgal v pravem pomenu besede na kose. Po konstataciji smrti so odpeljali kose te-( lesa z mrtvaškim vozom v mrtvašnico pri Sv. Justu.
ŠTAJERSKO.
—	Pazite na otroke. V Rogatcu je odšla posestnica Elizabeta Ko-ranja te dni za nekaj časa z doma in pustila svoje tri otroke v starosti od 3 do 9 let brez nadzorstva doma. V njeni odsotnosti je vzel najstarejši deček, ki je sedel poleg ognjišča, triletno Antonijo k sebi. Pri tem je zadel ob lonec, napolnjen z vrelo vodo. Lonec se je prevrnil in vrela voda se je zlila po dekletcu, ki je zadobilo tako težke opekline, da je umrlo prihodnji dan.
—	Umor. Dne 13. oktobra minulega leta so našli v potoku Volska truplo graščinske dekle Marije Ribičeve. Takrat je sodna komisija dognala, da je Ribičeva utonila, tudi pri raztelesenju niso našli sledov nasilne smrti. Med ljudstvom pa sei je trdovratno- držala govorica, da je bila Ribičeva u-morjena. Sumili so graščinskega oskrbnika Aehtiga, ki je imel lju-bavno razmerje z Ribičevo, katero ni ostalo brez posledic. Celjsko državno pravdništvo je zato naročilo okrajnemu sodišču1 na Vranskem, da preišče vso zadevo. Preiskava je ostala brezuspešna. Sedaj pa je braslovški okrožni straž mojster Franc Prah po štirimesečnem trudu dobil toliko obtežilnega materiala za um;or Ribičeve po Achtigu, da so ga zaprli.
—	Samomor vojaka. 211etni prostak Matija Muhlbeck 7. infan-terijskega polka v Gradcu si je pognal krogljo v glavo. Muhlbeck je nastavil cev službene puške v usta in sprožil. Učinek je bil grozen. Prenesli so ga v garnizijsko bolnišnico in je prav malo upanja, da okreva. V vojašnici seveda pravijo, da ne vedo za vzrok samomora. Čudne razmere pa mo-rajoi vladati v Franc Jožefovi vojašnici, sploh pri avstrijskem vojaštvu, ker je vzrok samomora vedno neznan.
(Gp. stavca. V Franc Jožefovi vojašnici v Gradcu) vladajo take razmere, da se človek res najložje reši s tem, da se prej ustreli, pred-no prestopi prag te vojašnice. To potrdim lahko jaz, ker sem služil v njej.)
—	Električni tok ga je ubil. V
Zidanem mostu so čistili delavci obokniee novo zgrajene hiše pri cementni tovarni. 221etni Jernej Petrič je med delom na odru na-pačnoi stopil in da ne bi padel, se je prijel električne žice, napeljane poleg odra iz cementne tovarne. Tok v žici je bil močan 600 voltov. Petrič se je takoj zvrnil in umrl kmalu nato.
—	Izseljevalni agent. Rudar Fr. Poglajen iz Šmartna pri Litiji je že dlje časa nabiral rudarje po Trbovljah, Hrastniku in Zagorju za rusko okrožje na Nemškem. Imel je tudi več poddgentov. Nedavno. tega se je oglasilo v Trbovljah zopet 70 rudarjev, ki so se odpeljali v Ljubljano, odkjer jih je Poglajen spremil do meje in jih tukaj oddal zastopniku nemških rudnikov. Poglajen se je vrnil in pričel nabirati zopet rudarje. Dejal je, da mora dobiti še 600 rudar jev. Ker pa iz trboveljskih, brast-niških in zagorskih rudnikov že itak zelo odhajajo delavci in ker izvablja Poglajen delavce s sleparskimi obljubami, češ, da zasluži na Nemškem vsak rudar na dan najmanj 6 do 7 mark (7 K 20 vin. do 8 K 40 vin.) so ga naznanili pristojni oblasti.
Posledica tega je bila da so ga vtaknili v “špehkamro”.
—	Nesreča z dinamitno patrono.
Dva rudarska dečka, 91etni Jakob in 131etni Janez Potrato sta našla v Trbovljah neizstreljeno dinamitno patrono. Dečka sta jo zažgala in pri tem je izgubil mlajši eno oko, starejši je pa dobil težko-rano na desni roki.
Tudi nekateri odrašeni ljudje ne morejo pustiti najdenega razstreliva v miru. Posledica je pa navadno nesreča.
—	Samomor. V Pobrežju pri Mariboru se je obesil 711etni vpo kojeni mizar južne železnice Fr. Čiligi. Našel ga je njegov sin, ki je ravno prišel iz šole domov,- še živega. Hitro je oidrezal vrv, a vendar je -oče čez par minut umrl. Vzrok samomora je neznan.
- Umor in samomor. V Zelt wegu sta končala življenje 191et-ni ključavničarski pomočnik Karl Sauer in 171etna Marija Engel maier. Imela sta se rada, a dekle tovi sorodniki so bili proti lju bavnemu razmerju. Mariji so pretili, da j-o pošljejo v samostan, če ne konča razmerja. Sauer je v soboto zvečer prosil sorodnike svoje neveste, naj jo puste z njim v Brazilijo. Tega mu niso dovolili. Ma rija je odšla od sorodnikov — mati je v Opatiji — in se ni več vrnila. Iskali so jo vso noč. Končno pa so našli trupli mladih ljudi na gostilniškem vrtu. Komisija je dognala, da je Sauer ustrelil najprej dekleta, nato pa še sebe. Kr-o-glja je šla dekletu v levo sence, izstopila na desni strani glave in zadelo na to ob vrtno ograjo. Sauer se je ustrelil v desno sence m mu je obtičala kroglja v glavi Čisto očividno je, da sta mlada človeka šla le vsled tega v smrt, ker so- jima nasprotovali dekletovi sorodniki. Dekle pa še posebno zaradi tega, ker so ji pretili s samo-stanolm. Take sužnjbsti dekle ni maralo in je šlo raje v smrt. Klerikalni štajerski/listi pa sedaj pišejo, da so Sauerjevo smrt prov-zročili orgar.izrani delavci, ki so ga preganjali, ker se ni hotel udeleževati stavke, ki je bila prav takrat v Zeltwegu. Klerikalcem se ne zdi nobena stvar -prepodla, da je ne bi izrabili proti zavednemu delaVstvu.
—	V vod jaku se je zadušil. Po
sestnik And. Kovačič v Dobrovi pri Ormožu je dal na svojem dvo rišeu izvrtati vodnjak. Delo je prevzel Vincenc Genz starejši iz Dujnovice na Ogrskem, ki pa je prepustil vse delo svojemu šest najstletnemu sinu, kateremu so pomagali pri delu posestnik And. Kovačič, njegov sin in dninar. Pred nekaj dnevi so spustili Gen-zovega sina v vodnjak, ki je bil že 27 metrov globok. Naenkrat je fant zaklical na pomoč. Kovačič in njegov sin sta se takoj spustila oba v vodnjak, a do dna nista mogla zaradi dušljivega -ozračja. Nato so poklicali požarno brambo na pomoč in zdravnika. Vsi rešilni poizkusi s-o ostali brezuspešni, ker ni mogel nihče do dna. Genza so potem s sidrom potegnili iz vodnjaka. Bil je že mrtev, zadušil se je vsled strupenih plinov.
— Samomor vojaka. V Celovcu se je ustrelil s puško v vojašni-ci
Vabilo na veselico!
vojak Viktor Moser. Samomor je izvršil v pijanosti vsled strahu pred kaznijo, ker je izostal čez dovoljen čas.
—	Veliko poneverjenje. V Trgu so aretirali lesnega agenta «Giulia; Schiavona in njegovo ženo. Na sumu sta, da sta ogoljufala svojega gospodarja Blažiča na ta način, da je Schiavon neko menico, glasečo se na 20.000 K, izstavljeno v svrho nakupa lesa, intabuliral na ime svoje žene. Tudi Schiavon je zvijačno izvabil od nekega delavca iste tvrdke Borgliva 2000 K.
—	Pomanjkanje vode na Koroškem. Po Rožni dolini vlada hud mraz. Še hu-jše pa pritiska pomanjkanje vode po deželi. V Borovljah so morali delo za štiri ure na dan skrajšati, tako da delajo namesto po 12 -samo 8 ur. Tudi veliko mlinov in žag stoji, ker ni dosti vode.
—	Ponesrečen železničar. Na be-
ljaškem kolodvoru je povozila lokomotiva brzovlaka štev*. 901 sna-žilea, ko je menjal tira bivšega čuvaja Petra Braksa. Ponesrečenca so prepeljali v brezupnem stanju v bolnišnico, kjer je umrl. Braks je bil oženjen in zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok.
—	Velik požar v Beljaku. V tovarni za sode, preje tvrdka Karel Pascner, sedaj zadruga z omejeno zavezo, je izbruhnil požar. Ogenj se je tako hitro širil, da je pogorelo celo skladišče in del tovarne. Škoda znaša. 80.000 do 10.-000 K.
—	Samomor na tiru. Zvečer je odšla leta 1889 rojena posestnikova hči Marija Majorjeva iz Spodnjih vrat v občini Podklošter z do ma ter so jo našli potem na železniškem tira mrtvo. Starši sumijo da je izvršila samomor vsled ne srečne ljubezni.
—	Velik požar v Žihpolju. Iz
neznanih vzrokov je izbruhnil v hiši poslanca Frana Kirchnerja \ Žihpolju ogenj, ki se je hitro razširil tako, da so gorele 4 stavbe med njimi tudi pošta. Pisma in knjige je bilo mogoče še rešiti. Ga silnih del se je udeležilo šest gasilnih društev, manjkalo pa je vo de. Škoda na poslopjih znaša 3Q. 00 K, na krmilih pa 8000 K. Po slop ja so bila zavarovana.
Društvo Frančiško Ferrer, št. 131 S. N. P. J.
Priredi dne 12. aprila, 1913	\
V NARODNI DVORANI, VOG. CENTER & 18. ST.
VESELICO z Igro “NJEGOV JUBILEJ”
Petje in ples ter prosta zabava so na dnevnem redu.
Vstopnina 25c.	Začetek ob 8. uri z večer.
Dama v spremstvu možkega vstopnine prosta.
K mnogobrojni udeležbi, vabi	ODBOR.
TRST.
—	Prepovedan polet. Znani avi atik Vidmar je hotel poleteti iz Trsta v Rim. Politična oblast je prepovedala polet, ker je tržaško ozemlje prepovedano za polete ne vojaških letal.
Uboga Avstrija!
—	Žalosten povratek v domovino. Dne 26. februarja je priplul iz Amerike- v Trst parnik Austro Američane “Martha 'Washington’ Na krovu je imel v III. razredu 17 umobolni-h, ki so jih ameriške Oblasti poslale nazaj v njihovo do movin-o. Zdravi so šli služit tujini bolni se vračajo. Slučajev blazno sti je zadnji čas med izseljenci vedno več.
—	Zblaznela je vsled samomo ra hčere. V Trstu se je vsled ne srečne ljubezni zastrupila 271etna Lina Gregančeva. Ko je mati zve dela za samomor svoje hčere, je zblaznela.
—	Kdo uživa sadove ljudske “ljubezni do domovine?” Trža ška ladjedelnica, ki gradi za Av strijo neprenehoma nove bojne la d je, za katero pušča avstrijsko ljudstvo svojo srčno kri, bo letos razdelila med svoje bogate delež nike- ne samo 17odstotne dividen de kakor lansko leto-, marveč 20 odstotne. Bogati kapitalisti imajo torej svoj denar prav tako dobro shranjen. Ljudstvo naj plača, ker potrt bu j e domovina novih bark Bogati gospodje si pa z barkami kupičijo bogastvo.
—	Zopet smrtna nesreča na že leznici. Poštni vlak štev. 15 iz Go rice je povozil železničarja Ane Kocha. Bil je zaposlen pri skla danju poreškega vlaka. Baje je hotel čez progo, zadel v tračnico padel, in vlak mu je povozil obe nogi. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je dvajset minut pozneje iz dihnil.

Vabilo na prvo spomladansko veselico
KI JO PRIREDI
Društvo štev. 100 S. S. P. Z. Pullman, III.
v nedeljo 6. aprila, ob 4. url popoldan v dvorani John Stancika, 205 — 115 St.
Uljudno vabimo vsa društva, rojake in rojakinje k obilni udeležbi. Dobra pijača, domače vino in izvrsten prigrizek bode na razpolago.
VSTOPNINA PROSTA
NASVIDENJE NA VESELICI: -——tm	ODBOR.
N« društva, ki se bodo udeležila naše veselice, ne bomo pozabili.

£^L
W\il:£
if vi
••	• v v.
Najnovejšega spomladanskega in poletnega kroja za
odraščene može in mladeniče
v naj večji izberi in najboljše kakovosti
$7.50 - $25.00
Vcgal Blue Island Ave. in 18. ul.
Jelinek in Mayer vlastnika
B. WEIS & CO.
Destilater in uvažalec
Trgovec z vinom in žganjem na debelo
Kentucky Viskija vsake vrste. Edini prodajalec grenčice “ROOSTER”
* (
1221 Blue Island Av., Chicago, 111.
Najboljša Slovensko-aogleška slovoica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1.
>*X~X*X»<~X*X~X~X*<~X~X,<~XK"X~X**X~X~X"X*<*X' <"X~x-*x**x**X"X
1 FARME NA PRODAJ
pri Chases Laku, N. J.!
Cena 10 dolarjev aker, za zemljišča, na katerem stoje poslopja pa 16 dolarjev aker.
Zemlja je rodovitna: črna zemljina, pomešana s peskom.
Zemljišča so blizo N. Y. C. železnice, poštne, brzojavne in t lefonske postaje. Cerkve, šole, žage in tovarne so v bližini. Nizki davki. Naseljenci iz Evrope šive v tem krajn.
>?	Pišite za pojasnila:
k	E. MICHALI, Chases Dake, Levis County, N. Y.
>4>^X^~:~X~X~>«XK~X~X~X~X~X~X~X~X~X»X~X~X~X~X~X~?“'X~X~>**»
X~X“X-X~X"X"X~X-X~X~X“X“X"X~X**X“X”X»<“&^<'’X*<“X~X~X~X**<?
%
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.	•
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRANO!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške rajnih jednot in zvez
FRANK STONICH,
7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 605, CHICAGO, tt.t.
Rudniška produkcija v Avstriji Ida 1911.
Kameniti premog.
Izmed 141.471 delavcev, ki so bili v poročilu eni letu v celoletnem rudarstvu vposleni, pripada 69.872 delavcev (49.36 odstotkov) na premogovnike, v katerih se koplje kameniti premog. Tako, da je skoraj polovica vsega rudniškega delavstva uooslenega pri kopanju kamnitega premoga.
Izmed navednega števila delavcev, vposleni h pri kamnitem premogu, odpada največ na rudnike za kamniti premog ki se nahajajo na Moravskem in. v Šleziji, namreč 40.416, to je 57.87 odstotkov vsega pri kamnitem premogu vposlenega delavstva, ali 28.56 odstotkov vsega delavstva vposle-uega v avstrijskem rudništvu.
Vrednost pridobljenega kamnitega premoga znaša 143,327.628 K, to je 44.74 odstotkov vrednosti celotne rudniške produkcije v Avstriji.
Tekom minulih 10 let (1902— 1911) je množina izkopanega kamnitega premoga poskočila od 110.450.393 meterskih stotov na 143,798.172 meterskih stotov, torej za. 33,347.799 meterskih stotov, ali za 30.19 odstokov.
V 17 podjetih za koks v Avstriji. ki se nahajajo v okrajih rudniških uradov Stribro, Kutna Ho-ra, Brno in Moravska Ostrava se je porabilo 28,898.858 meterskih stotov kamnitega premoga, ki je imel vrednost 32,819.599 K. Iz navedene množine kamnitega premoga se je napravilo 20,579.109 meteirskih stotov koksa, ki je re-prezentiral vrednost 38,612.728 K. Pri izdelovanju koksa je vposle-nih 4142 delavcev. Ako se odtegne cena uporabljenega premoga, tedaj odpade na posameznega delavca 139S Iv produktivne vrednosti. (V tem seveda vrednosti drugih kemičnih proizvodov niso zaračunani). Razen tega se je v okrajih rudniških uradov Strilbro, Sv. Hipolit, Brno in Moravska Ostrava izdelalo iz, kameni tega premoga 1,965.621 K. Cena kamnitega premoga, ki se ga je v to svrbo porabili znaša 1,327.416 K. V šestili podjetjih za izdelovanje briket je bilo v celoti vposlenih 75 delavcev. Ako se cena kamnitemu premogu, ki se ga je za produkcijo briket porabilo, primerja z vrednostjo briket, dobimo, da so briketi vrgli 638,196 K dobička. Na posameznega pri izdelovanju briket vposlenega delavca odpada 8500 K pridobljene vrednosti. Cena koksu je napram letu 1910 poskočila pri meterskem stotu za 2 vinarja in je znašala leta 1911 1 K 87.6 vin., cena briketom pa je v poročil ni dobi bila pri me-terskem stotu 1 K 41.5 vin., in je poskočila napram prejšnjemu letu za 53 vinarjev.
Preračun razmerja za celo državo nam kaže, da je množina izkopanega kamnitega premoga zopet poskočila, in sicer za 90 meterskih stotov na posameznega delavca, enako je pridobljena nadvrednost znatno poskočila, in sieer odpade na posameznega delavca 58 K, navzlic temu, da je cena kamnitemu premogu v kraju, Kjer se ga koplje, povprečno padla za 1.60 vinarjev. Kakor nam pa gori navedene številke kažejo, se izravna vsak vinar, za katerega cena premogu pade, s povečano delavnostjo delavca, to je ne samo da se izravna, to se pravi nadomesti 's povečano delavnostjo, temveč kakor številke govore, ta povečana delavnost padec celo nadkri-Ijuje.
Izvoz kamnitega premoga iz Avstrije je v letu 1911 napram prejšnjemu letu poskočil za 68.023 meterskih stotov, in je znašala izvožena množina 13,315.-981 meterskih stotov. Poleg tega to je, ne samo da se izravna, to se pravi nadostotov koksa, 1,127.-991 meterskih stotov briket, 5994 meterskih stotov tera, napravljenega iz kamnitega premoga, in 1108 meterskih stotov amonium-sulfata istotako pridobljenega iz kamnitega premoga.
Kamniti premog se je izvažal v Nemčijo, na Ogrsko, v Bosno, Rusijo, na Rumunsko, v Srbijo, na Bolgarsko 'in v Turčijo.
Tako kakor pri rjavem premogu1, ja padel tudi izvoz pri kamnitem premogu. Nazadoval je izvoz v štirih velikih revirjih, kjer kopljejo kamniti premog, na če-
škem, Movavskem in v Šleziji ,z'a 284.689 meterskih stotov. V Rusijo, na Ogrsko in v ostale balkanske dežele je izvoz nekoliko poskočil .
Kitajski modrijani v vojni.
Pred 2500 leti je živel na Kitajskem modrijan Mo-Ti, Dr. Karl Brunner je predstavil v nemški jezik nekaj njegovih spisov, iz katerih posnemamo sledeče: “Mož je splezal na vrt svojega soseda in kradel češplje in breskve. Moža bi obsojala vsa javnost, če bi izvedela o njegovi tatvini in ko bi ga zasačili, bi ga vlada kaznovala. Zakaj 1 Ker je storil sosedu krivico! In če bi vzel sosedu prešiča, psa ali kravo, potem je storil večji zločin, kakor če bi ukradel češpljo ali breskve. Zakaj ? Ker bi bil storil sosedu večjo krivico in ker bi bila krivica večja, bi bil tudi zločin tem večji. In če bi prežal na soseda, ga oropal in zaklal, tedaj bi mu bil storil še večjo krivico. Čim večjo krivico bi mu napravil, tern večja bi bila kazen. V takih primerih bi bil ves svet edin v tem, da je mož kriv in obsojali bi ga; dejal 'bi: storil-je krivico. Tu pa jo največji zločin — napad države na drugo — vojne in klanje in moritve med dvema državama! Resnično1, večji zločin. In vendar pravi svet, da je prav tabo, hvali in izjavlja : prav je! O, kakšna zmešnjava vlada v nazi-ranjilh sveta o krivici in pravici. Tukaj je nekdo, ki vidi nekaj črnih predmetov in pravi, da so črni; če pa vidi mnogo črnih predmetov, pravi, da so beli. Ali verujete, da. ta mož ve, kaj da je črno, kaj belo? Zopet drugi je pokusil nekaj grenkih reči in pravi, da so grenke; če pa je pokusil mnogo grenkih reči, tedaj pravi, da, so sladke. Ali verujete, da ta mož ve, kaj da je grenko, kaj sladko. —- In tukaj je ves svet. ki ve, da. je tatvina ene, češplje ali breskve zločin in da je moritev, ubijanje zločin. Kadar pa sodi svet o vojnah, o ubijanju in pustošenju med narodi, tedaj hvali te zločine in izjavlja, da to ni krivica! Da, svet ne ve, kaj je pravica, kaj krivica.” — To je tožba kitajskega modrijana, ki je doživel v petem stoletju pred Kristusovim rojstvom. Tn od takrat je svet ^pridobil kulturo in civilizacijo, ki je že prodrla v najskritejše kote. Ali naziranje o dobrem in slabem je pri “gospodarjih sveta” še vedno neizpremenjeno. Ubijanje v vojni tudi danes ne velja za zločin, temveč je slaven čin v večjo čast božjo.
Nekateri slovenski časnikarji v Ameriki so postali tako kulturni in civilizirani, da imenujejo človeka, ki je proti vojni, pirata in roparja.
Kitajski modrijan, ki je živel pred 2500 leti je imel vleč soli v glavi, kakor nekateri slovenski ameriški časnikarji, ki so civilizacijo in kulturo jedli z veliko žlico.
Sploh pa od ljudi, ki priznajo, da sme kapitalist oropati delavca za dve tretjini zaslužka, ne smemo pričakovati drugačnega pojmovanja o kulturi in civilizaciji.
Razne vesti.
— Uprava poštne hranilnice je konstatirala, da se je v zadnjem letu poslalo 12 miljonov dolarjev manj v Evropo, kakor v prejšnih letih. Uprava poleg še trdi, da denar sedaj ostaja v deželi in se nalaga v poštni hranilnici.
Po našem mnenju je treba iz-kati vzroke drugod, da gre manj denarja v Evropo. Podražila so se živila najmanj za dbset odstotkov, med inozemskimi delavci pa vlada splošno nezaupanje proti Evropi, ker se boje, da balkanska vojna lahko zaneti splošen evropski požar.
— V Plymouth, Mass, so zaprli Jennie May Catonovo. Osumljena je, da je s strupom 'spravila svojega soproga J. G. Catona, podad-mirala zvezne mornarice, na boljši svet. Ker je podadmiral umrl nagloma, so po njegovi smrti raztelesili njegovo truplo. Profesor W. P. Whitney je našel v njegovem želodcu araeniko.
— Desetletna samomorilka. Iz
Velikega Varadina poročajo: 10-letno učenko Katarino Keöttnig
so prinesli iz Varadszollosa v tukajšnjo bolnišnico. Hotela je izvršiti samomor in je pila za to lug. Telo samomorilke je bilo čez in čez pokrito z ranami. Dekletce je povedalo, da ,je sirota in da jo je teta, pri kateri je v oskrbi, neusmiljeno pretepala. Teta jo je tolkla s palico, katero je namočila v petroleja in jo potem zažgala, po golem životu. Z razbeljenimi kleščami jo je teta žgala po telesu in jo z jermenom tako dolgo pretepala, da ji je pritekla kri. Dekletce1 ni moglo več prenašati teh muk, zato se je hotelo usmrtiti. Proti poži-vinjeni teti, Ivani Tothovi, se je pričelo sodnijsko postopanje. Dekletce najbrže ne bo ozdravilo.
— Vse je na prodaj! Mouakov-ski tednik “Lieht und .Schatten” priobčuje v zadnji številki velepomemben spomin, ki kaže, kako cenijo knezi svoje podanike. List piše: Ko je bila severoameriška osvobojevalna vojna so prodajali nemški knezi svoje podanike Angleški. Posamezni knezi so prodali : vojvoda Bmnšviski 5723 mož, deželni grof IT essen-Kasse lski 16,-992 mož, Hanavski knez 2422 mož, mejni grof Anspaehski 1644 mož, knez Waldeski 1223 mož in knez Anhalt Zarbstski 1160 mož. To so povprečno štirje odstotki vsega prebivalstva. Od teh 20,166 je bilo ob življenje 11.853 in za vsakega padlega ali pohabljenega so dobili knezi še posebno odškodnino, tako da je seveda vsakdo izmed teh skrbnih delnih očetov gojil vročo-želijo, da hi jih čim več popadalo na daljnih ameriških bojiščih. Cena za vsakega moža je znašala po 100, 120 in 150 tolarjev. Zgodovinar Prane pl. Löher (1818—1892) je priobčil nad vse značilno pismo za mišljenje teh knezov. Pismo je pisal grof Scbaumbnrg, vojvoda Hessen-Kasselski, baronu H oh endorfin, vrhovnemu poveljniku beških čet v Severni Ameriki. Pismo je od 8. februarja 1777. Knez izraža najprej svoje veselje v pismu, da je padlo v bitki pri Trentonu 1650 njegovih mož, potem se pa jezi na angleškega ministra, ki mu je poračunal le 1455 padlih, kar je seveda za knezovo mošnjo po-menjalo precejšnjo izgubo. Ob koncu pisma pa pravi: “ ... in spominjam Yas, da se od 300 Spar-taneev, ki so branili Termopile, ni vrnil niti eden. Srečen bi bil, ko bi mogel enako govoriti o svojih vrlih Hessencih. Povejte gospodu Mindorffu, da sem ž njim skrajno nezadovoljen, ker je rešil onih 300 mož, ki so bežali pred Torento-nom. V teku vojne- ni- padlo niti -deset njegovih mož!”
— Poroke otrok y Indiji. “Times” poročajo, da so v Suratu praznovali 400 porok med člani rodu Leva Kubi. Nobena od nevest ni bila stara dvanajst let. Večina so bile v starosti on enega do devet let, ženini pa od tri do šest let. Večina ženinov in nevest, ki so si naprtili zakoniki jarem, so sedeli ali ležali v naročju staršev med obredi in starši so jih morali tolažiti s eukrčk-i. Rod Leva Kubi praznuje poroke vsakih deset ali dvanajst let. Te otroške poroke imajo strašne socialne posledice, ker postanejo tri in štiriletna dekleta vdove ter jih zadenejo v-se strašne posledice predpisov o indijskem vdovstvu.
Listnica uredništva in upravništva
Vse brate tajnike i-n sestre tajnice, kakor vse člane in članice prosimo, da naj nas nikar ne nadlegujejo z oglasi ali pozivi k sejam ali veselicam, v katerih se vsebina suče krog žrebanja' ali srečkanja za hišo, konja, zlato uro, harmoniko ali katero drugo reč, ker so vsi oglasi in pozivi, ki se tičejo žrebanja, po poštnem zakonu Zdr. držav sleparski (fraudulent). Dovdljen je le šaljiv sre-čolov, pri katerem ne odloči sreča.
Te določbe so veljavne tudi za pisma. Zategadelj svetujemo vsem bratom, sestram in čitateljem, da naj nikar ne uporabljajo pošte v reklamne svrhe za žrebanje' ali srečkanje, pri katerem gre za dobitke in odločuje slepa sreča.
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND, OHIO
ADVERTISEMENTS.

Marec za pljučne bolezni
Nestanovitnost vremena, razpostavljanje mrazu ali mokroti, hitre izpremembe gor-kote, prepihi ali pregorke sobe, neprimerna obleka so po navadi vzroki prehlada ali kašlja, katere,, ako jih zanemarjate se lahko razvijejo v kake bolj resne pljučne bolezni.
I Severov i Balzam za pljuča
•j* (Severa’s Balsam for Lungs)
zelo uspešno učinkuje v takih slučajih, ker ustavi kašelj, vrne bolne dele v zdravi stan in prepreda bolj resne bolezni. Poskusite ga!
Cena 25 in 50 centov.
Ne čudite se
ako zgubljate težo, ker ne-more vaš želodec prebavljati jedil,
Severov
Želodčni grenčec
(Severa’s Stomach Bitters)
je tisto zdravilo, katero bi morali rabiti da vam okrepča celi prebavni ustroj ter povrne slast do jedil.
Cena $1.0 steklenica.
Naprodaj so v lekarnah povsod. Ako jih vaš lekarnar nima, pišite nam po zdravila in nasvet.
NEBO
Vsakdo puši
NEBO
CIGARETE
10 z» 5c
Vsak prodajalec jih proda vsaki dan več.
CORK TIP
CIGARETE
Najboljše blago v Ameriki, ker so Izvrstne.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
VVažno uprašanjei
mi opravi
najbolje in najceneje
Konzularne
sodnijske iVWKato v°Jaške^W^/ 220/z Grove st Milwaukee
zadeve
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th Sl.
CHICAGO, ILLINOIS.
linijske smodke najfinejše ka-
I Farme Farme Farme!
t
.j. Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo,
X zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko v dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in X Milwaukee.
Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od Has!
| Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati X takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi.
*!* Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
X Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre g vedno kviško.
Česko-siovanska zemljiščna družba
3815 West 26th Street,
Chicago, 111.
č~X"X-x~x~x-x£>«^X“X“X-x-xk-x~x-x^x~x~x**x*<~x~x~x~x«h

Y MBiisrJlia «i AiiiNevB ?■««mu. ■■ ......... ._
f
i
T
f
T
T
T
T
NAJVEfiJA SLOVARSKA TISKARNA I AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2I46’50 Blue Island Jtve., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni
f
f
?
f
T
f
f
f
t


S FRANK J. PETRU
JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovainica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin* skill in posojilnih društev.
Krajnsko, češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”	”	”
Unijsko stavbinsko ”	”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih meBta.	^
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
Ustanovljene leta 1900
Prodaj am
Concord vino sodček od $20. -- $30.
Gatabia.........$20. -■ $30.
Tropinovo žganje, galona. . . $2.50
Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je naročati blago sedaj, dokler so cene še zmerno nizke. Z velespoštovanjem
A. W. EMERICH,
vinska trgovina in distilacija žganja,
vogal Holmes & St. Clair Ave., Clevlaned. 0,
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
I z znakom S. N. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, p«‘ čate, iti vse potrebščine za društva iti jeduote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKA-
\
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ave. Chicago, Ms