Leto HI., čtev. 28! ____Poštnina pavšanraua. f nedelja dne 26. novembra 1922 Posamezna ftev. stane i Oln Izhata ob 4 rtu trat. Stane mesečno tO-— Din ca inozemstvo 20*— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta st 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlštvo: Ljubl)ana. Prešernova ni. št 64. Telet št 36. Podružnice: Maribor, Barvarska oiie# št L Tet št 22. Celje, Aleksandr. Račun prt poštn. čeko*. zarodu štev. 11.842. Blokašf izključili frankovce BLOK NE VE. NE Zagreb, 25. novembra. (Izv.) Hrvatski blok e imel danes popoldne sejo, na kateri je sklenil da se lz bloka izključijo Frankovci. Radič je bil pooblaščen, da nadaljuje sestanjo akcijo glede sporazu-Ka in prihoda Hrvatskega bloka v narod ni skupščini. Dalje so na seji sklepali o roka odhoda v Beograd. Odločitev je prepuščena Radiču samemu. Beograd. 25. novembra. (Izv.) Vsa javnost spremlja Radičevo akcijo z veliko pozornostjo. Nekateri listi menijo, da pride Radič v Beograd, drugi pa zatrjujejo, da prevari svoje zaveznike in vse one. s katerimi je doslej razpravljal. Demokratski krogi naglnšajo. da je pretirano od Hrvatsk ga bloka, ako xahteva. da prideta Davidovič in Protič na sestanek v Brod. Ako naj se kje '-večajo zastopniki Hrvatskega bloka in imenovana (»olitika, more biti to edino v prestolnicah, v Beogradu ali Za-trrebu. »Beogradski Dnevnik* meni, da je pričakovati prihoda Hrvatskega bloka z Radičem na čelu v narodni skupščino že 27. t. m Blok zahteva, da se predsednik narodne skupščine izmenja z drugo osebnostjo. Danes dojK>ldne je vladala v politič-sfh krogih največja napetost. Uredništva listov so neprestano izpraševala, kaj se poroča iz Zagreba. Z napetostjo so oni ki so sigurno pričakovali, da Amerika posegla v mirovna pogafanfa PRVI NASTOP AMERIŠKIH DELEGATOV V LAUSANNI. KOD. NE KAM. pride Radič v Beograd, čitali v beograjski »Tribuni* izjavo nekega uglednega člana Hrvatskega bloka dopisniku »Tribune* v Zagrebu, ki se glasi: »Ze mesec dni je poteklo, odkar govori vsa javnost o naši odločitvi, da pridemo v Beograd. Te vesti širi parla mentarna opozicija, ki se nadeja naš^ pomoči proti vladi Pašiča in Pribičevi-ča. Ako bi bili sigurni, da bi mi vrgli vlado in stvorili novo kombinacijo, potem bi imel naš prihod zanje pomen. A to na žalost ni sigurno in mi ne smemo riskirati, da pridemo v položaj, ki bi ne bil niti malo zavidanja vreden. Mi smo v načelu sklenili, da ne pridemo. dokler ne dobimo garancij, da bo ta fvarlament delal še nekaj časa. Teh garancij pa ne more nihče dati Zato moramo dobro premisliti, preden pridemo v Beograd, ker pridobimo vrlo maio, ako pade Pašičeva vlada, a izgubimo vse, ako ne pade.» Beograd, 25. novembra. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se smatra blokaška akcija proti Pašičevi vladi za ponesrečeno. V oi>ozicijskih vrstah dol-že v prvi vrsti klerikalce, da so s svojo dvorezno politiko, ko so se pogajali istočasno z Radičem in Pašičem, preprečili akcijo bloka. Posredovanje hočejo sedaj prevzeti zagrebški »tribunami ». Velika manifestacija za demokratsko stranko. Impozanten volilni shod v Kazini. — Nad 1000 udeležencev. — Obsodba sovraZ nlkov LJubljane. — Velike ovaci.e ministru Žerjavu. Ljubljana, 25. novembra strfje in trgovine. Danes je Ljubljana v Nocoj se je vršil v veliki dvorani gospodarskem in v duševnem življenju Kazine volilni shod demokratske stran- naše narodne države upliven faktor, postala je univerzitetno mesto, postala in 3uchy Lausanne, 25. novembra. (Izv.) Na današnji predpoldauski seji. ki je trajala do t. popoldne, so posegli prvič v debato tudi ameriški zastopniki, in sicer tako, da lahko vpliva odločilno na nadaljni potek. Ameriški opazova-fee Ch Id je izjavil, da je prišel čas, ko *ora tudi Amerika zavzeti svoje stališče in opozoriti na svojo sjomenico. ki jo je odposlala 30. oktobra vsem trem udeleženim velesilam. Washing-tonska vlada ne more priznati nobenih teritorijaluih ali gospodarskih posebnih pogodb v ali s Turčijo. V omenjeni spomenici [»udarja Amerika, da ne mara vplivati na interese drugih dr žav, temveč jih hoče braniti in pustiti vsem prosta pota Na [opoldanski seji konference so obravnavali vprašanje egejskih otokov, ki so od leta 1912. v posesti Grkov. Za proučavanje tega vprašanja je bila določena posebna podkomisija. Senzacijo dneva tvori danes nastop Amerike, ki je opustila svoje dosedanje stališče neumešavanja v evropske zadeve. Zdi se. da so tega najbolj veseli Turki, dočim Franciji in Angliji ni všeč. da jima krati Amerika dosedanjo politiko prostih rok v bližnjem orijen-tu. Angleži se zlasti boje, da bo Amerika spravila na razgovor za nje zelo kočljivo mosulsko vprašanje. ke, ki je bil tako sijajno obiskan, da so morali zborovalci zasesti celo galerijo ter da jih je mnogo, ker niso mogli v dvorano, stalo tudi v predsobi. Ceni se. da se je udeležilo zbora na/1 1000 volilcev. Ako je bilo komu še potreba dokaza, evo nocoj ga je dobil: demo kratska stranka radi nekaterih dezer-terjev nele ni nič izgubila, marveč je na znotraj še okrepčana Na shodu smo opazili cele vrste novih pristašev, ki so se preje, dokler je vel v stranki tudi konservativno-reakcijonami duh. stranki izogibali. Zlasti razveseljivo je bilo opaziti prav številno zastopstvo nižjih državnih in zasebnih nameščencev ter močno delegacijo naših primorskih rojakov . volilcev. Dvorana je bila zasedena že pred napovedano uro. Poslevodeči podpredsednik JDS dr. Dinko Puc je bil pri dohodu v dvorano z aplavzom in vzkliKom iskreno pozdravljen. Zborovanje, ki je trajalo skoraj do 23. ure. je poteklo ob velikem navdušenju zborovalcev potom, ko se je takoj na pričetku shoda moral v brzem tempu ekspedirati nek pijan zajedničar, ki je skušal zborovanje motiti. Zanimivo je bilo slediti razpoloženju zborovalcev. Kadar so govorniki poudarjali idejo narodnega edinstva, je dvorana odmevala hrupnega odobravanja, istotako v trenotkih, ko se je iz rekla ob«odba nad dezerterji demokratske stranke ter poudarjala zvestoba dustrijsko mesto, postala središče živahne trgovine. Dedščina neslavnih dni. Na žalost duševni preobrat Ljubljančanov še vedno ni popolnoma sledil velikim zgodovinskim dogodkom. Se se borimo s staro Avstrijo. (Tako le!) Nekdanji ozki duševni horicont, ki je segal komaj do Karavank, do Trsta in do hrvatske meje, še vedno gospodari številnim glavam. Avstrija je v dolgih letih utepla Ljubljančanom prepričanje, da nimamo pravice do duševnega in do materialnega blagostanja, da moramo živeti za vedno v ozkem svojem krogu, da smo po naravi majhni, da smo hlapci. Ta dolgoletna sugestija še vedno sedi v tisočih naših glav. Ta sugestija je vir avtonomizma, vir klerikalizma. vir, na žalost, zajedničarstva. (Tako je!) Klerikalci in gospodje. Vse to so gospodarski problemf mestne občine, eni silno pereči, drugi nič mani važni. Ogromno dela bo imela bodoča občinska uprava. Za Ljubljančan« je torej v prvi vrsti važno, da dobi občina upravo, ki bo delala. Kdo bo delal? Kateri razsodni meščan veruje danes da bodo zastopniki takozvanega delovnega ljudstva, res delali. Kdo veruje, da bodo komunisti podpirali industrijo, klerikalci agrarci pa skrbeli za ceno apro-vizacijo? Gospodarsko delo se z demagogijo ne da sprijazniti. Gospodarski problemi zahtevajo žrtev, če naj prinesejo korist Za žrtve pa demagogi n« smejo imeti smisla, vsa! ne za pravične razdeljene. Ali naj zajedničaTji, katerim slavo-hlepje žari iz oči, garantirajo stvarno delo? Preveč je znano njih naporno kavarniško debatiranje in posedanje, d? bi pričakoval kdo gospodarsko intenzivno delo od njih. V frakn se težko dela Ml, demokrati, ljubimo državo in na- Klerikalizem vzdržuje nekdanji tujčevi, rod. Za čast in častna mesta nam ni diktat, ki je šel svoj čas z Dunaja pre- Dosti imamo že častnih hi važnih funkcii ko Rima, preko onega Rima, ki tlači danes lajboljši del našega naroda, naše Primorce. Nazadnjaštvo je odcepilo iz naprednih naših vrst nekaj starejših gospodov. Meni je to razumljivo. Pred leti, ko nam je gospodaril Dunaj, ko smo se zaklenili duševno za Karavanke, ko smo bili odrezani od Hrvatov in Srbov, je bil v Ljubljani vsak doktor velik go-snod. Imeli nismo Industrije, imeli nismo razvite trgovine. Univerza je bila za nas Burna šefa nemškega parlamenta PREHRANJEVALNI MINISTER PRISILJEN K ODSTOPU. — ZAUPNICA CUNOVI VLADI. Berlin, 25. novembra. (Izv.) Današnje zasedanje dižavnega zbora je poteklo jako burno: Zbornica je bila na vse zgodaj popolnoma nabita, ker je pričakovala odločitve glede težkih očitkov proti novemu prehranjevalnemu ministru dr. ster takoj ob nastopu vsled osebnih nar padov sam odstopiti. Poslanec dr. Ptreseman (ljudska stranka) je izjavil, da se je italijanska politika obrnila v 5kodo Nemčije. Z Ameriko je treba skleniti boljše gospoda *:ke zve- Miiller-Ponnu s strani socialnih demokra- ze. Glede Francije je poudarjal, la 5e ni tov zaradi njegovih zvez z renskimi se- j b:la nikoli tako močna kot danes in da parat isti. Državni kaneelar Cuno je iz- žive v njej krogi, ki delujejo na razpad javil, da je dr. Miiller-Ponn odstopil. Pie-eital je n.«govo pismo, ki pravi, da prosi kljub temu. da se je vlada prepričaa o njegovem patriotičnem mišljenju, za svoj odpust, ker pod takimi pogoji ne more vršiti dolžnosti. To je prvi slučaj v Nemčiji, da je moral novo imenovani mlni- Nemčije. Po govorih fe nekaterih govornikov je bil zavrnjen predlog komunistov za n->-zaupnicg sprejet na predlog demokratov za zaupnico z ogromno večino. Glasovali so zanj tudi socialisti z vsemi glasovi. Grška vlsdna kriza Atene, 25. novembra. (Izv.) (Havas.) «Krokitas» poroča, da je kabinet demi-sioniraL Položaj je jako zamotan. KEMAL1ST1ČNA PROPAGANDA V TRIPOLISU. Rim, 2 novembra. (Izv.) Italijansko časopisje piče pod naslovom: »Temni manevri Kemal-paše proti Italiji* o novi vstaji Arabcev, ki so se pod vodstvom šejka Saida Mohameda Idrisa združili z namenom, da preženejo Italijane iz Tri-polisa. Sejk si je nadel naslov emir Tri-polisa in Cirenaike. Listi zahtevajo, naj nastopi Mussolini v Lausanni z vso ostrostjo proti Turčiji, od katere mora zahtevati takojšnje in brezpogojno uki-njenje vsake protiitalijanske propagande v Tripolitaniji. ZAVEZNIKI NE PRIZNAVAJO NOVEGA KALIFA. London, 2 no<-«mbra. (Izv.) Kakor "avljajo lz Carigraca, so zastopniki zaveznikov odklonili p< vabilo kemalistič-R8 vlade, naj se udeleže ceremonije in-vestiture novega kalifa, ker bi se mogla njihova udeležitev pri tej svečanosti smatrat! kot oflcielno priznanje novega kalila. ANGORSKT POSLANCI V CARIGRADU. Pariz, 2_ novembra. (Izv.) Iz Carigrada javljajo, da je delegacija 19 poslancev angorske narodne skupščine dospela v Carigrad, da se udeleži vstoliče-nja novega kalifa. Velikanska množica je navdušeno pozdravljala to deputacijo. Šport Viktorifa-Zižkov porazila Gradjanskega. Zagreh, 25. novembra. (Izv.) Današnja nogometna tekma med Viktorijo iz Žižkova in Gradjanskem je končala z nepričakovano zmago Cehov s 4:1 (4:0). Čeprav je b:l Gradjanski vedno v premoči ter nudil lepo igro, ni mogel doseči zmage za svoje barve, zlasti ker so napadalci Gradjanske?a pred kolom imeli pri streljanju izredno smolo. Igra se je vrš:la skoraj vedno na polovici gostov ki se jim je posrečilo le nekaj prodorov, pri katerih pa so zabili štiri gole. Veliko zaslugo pri zmagi Cehov ima njihov izredni vratar Klopka. Jntri se vrši re-vanžna tekma DUNAJSKO PRVENSTVO. Dunaj, 25. novembra. (Izv.) Današnja prvenstvena tekma t l. razredu Hakoah : RudolfshUgel je končala. 4:1 (3:0). v svetovni vojni. Danes Ljubljana živi moderno življenje. Industrija in trgovina se mogočno razvijata. Danes je tudi delavec gospod. In prav le tako. Le delo in zmožnost vstvarita moža, ne titel in privilegiji. Demokraiizem ne pozna razrednih razločkov temveč samo državljane. Ne gospodje, delavci! Razumem, da tega nekateri naši Stu »K«? siranhB ler imuuarjaia jvmuuua --- , ,___, . do narodne in na£ed*e domokrateke ba ka iz devete dežele. Iz te devete de-stranke ter njenih načel. Ko je pod-1 žele je prišel gospod doktor predsednik JDS gosp. Josip Turk otvo- *™bus štud.rancga gospoda je utoni! ril shod in pozdravi! ravnokar iz Beograda došlega poslanca prof. Reisnerja. mu je poslušalstvo prirejalo dolge ovacije. Ravnotako je bil s frenetičnim aplavzom sprejet kot prvi govornik nosilec liste gosp. prof. dr Vidmar. Odobravanje njegovega programatičnega govora je bilo tem bolj na mestu, ker takega stvarnega programa in tako trezno premišljenega dosedaj ljubljansko občinstvo še ni čulo še na nobenem volilnem shodu. Dr. Ravnihar in govorniki drugih strank se namreč ba-vijo večinoma le 6 premlevanjem starih fraz ali pa z glodanjem raznih oseb. Gosp. dr. Puc je razkrinkal hinavščino in nepoštenost politike nasprotnih strank, zlasti pa zlorabo, ki jo uganjajo zajedničarji z imenom predsednika demokratske stranke gosp. Davidoviča. Po interesantnih in prepričevalnih izvajanjih posl. Reisnerja sta tolmačda težnje ljubljanskih volilcev ter posamezne programatične točke komunalne politike gospoda Peter Šterk in Joža Bekš. Posebno veliko aplavza je žel za svoja sarkastična in oririnal-na izvajanji kandidat gosp. Franc Ks. Stare, ki je izredno srečno in krepko odgovoril na padli osebni napad. ki ga je zagrešil proti njegovi osebi današnji »Slovenski Narod*. Neomenjeno ne smemo pustiti, da je prišlo na shodu v toku poedinih govorov. ki so omenjali dr. Žerjavovo neumorno in požrtvovalno delovanje za narod in držav, do prisrčnih izbruhov dolgotrajnih ovacij, ki so jih udeleženci shoda prirejali svojemu voditelju. Zborovalci so ee razhajali z globokim zadovoljstvom in s prepričanjem, da je odločitev za 3. decembra faktič-no že padla in da je zmara demokratski stranki, v kateri je disciplina in zvestoba premagala vse črne naklepe, zagotovljena. v državi. Naša stranka ima od Vardar,. ja do Triglava svoj dom, svoje funkcii« in svoj up!iv. Demokratska stranka 5e dosti moč«?, da je ne bo treba pri ureditvi mestneg: gospodarstva pehati se za trenutnim uspehi, za trenutnimi efekti. V stanu b» vedno in povsod držati se gospodarske ga rezona. Le v tem dejstvu leži sigurnost uspeha. NaSa stranka, kf edina more pametn« gospodariti v mestu, ne more pred v» litvami obetati zlatih gradov, kakor dra ge stranke. Prej omenjeni gospodarsk problemi so za nlo res problemi, katerii se bo lotila t vso resnostjo, katere p; bo reševala z vso neobhodno potrebne previdnostjo. Velike investicije ne smej« oostati strah in groza davkoplačevalk in ne smejo postati podedovani grel za cele generacije našega mesta. S tem da tu danes obetamo pošteno delo, obe tamo kar z mirno vestjo obetati more mo. (Odobravanje) JTri7.Unr.--ni, Ud It^fl , ^.—. dirani gc&podje prvaki ne morejo prebo- JDS zažčltnlca Ljubljane leti. Razumem tudi nemirnost, s katero n(JŠ{m bodočim demokratskim me- opazujejo neumorno delo naših ljudi, i gtnjm zas(opom stojl mogočna jugoslo pred vsem našega dr. Žerjava, (Živahne ; vmska zabredli na ta način. Če pa zidamo z dolarji ali švicarskimi franki, si jih moramo izposoditi. Kd^ bo posodil boljševlkom, krščanskim al nekrščansklm? Kdo bo posojeval, ne--natni Zaisdnici. ki v državi ne pomen ničesar? Le demokratska stranka garantira mestti kredit v inozemstvu, ona mv zasisnra traino pažnjo in zs.ščito države. (Tako je!) „ Bojevniki na plan. Gospoda moja Nisem se silil v ospredje. Politično delo je za me, ki sem itak silno zaposlen, težko breme. Če sem postal politično aktiven, me je k temu prisilila dolžnost nasproti stranki, nasproti LiuMJani, kjer sem rojen, nasproti državi. Uskoki so nas zapustili. Na njihe vo mesto mora stopiti in je stopila nov« vrsta bojevnikov za narodni napredek (Burno odobravanje.) Izčiščena In ojačena demokracija. Uskoki so nas zapustili. Namesto njil smo pridobili celo vrsto novih pristašev, katerim veleva možatost, da z volilno kroglico v roki obsodijo igračkanjj s političnimi načeli. Izčiščena in s te*, ojačena demokratska stranka stoji v boju kot en mož. Sedaj ni več omahljivem med nami in zaspancev smo se znebili PokazaK bomo 3. decembra, da smo vs. pripravljeni izpolniti svojo dolžnes; (Burno pritrjevanje. Zivio dr. Vidmar! Živela demokratska stranka.) Nam nasproti stoje stTanke, kateri! dosedai nismo poznali. Na čudne načine so si skuhali svoje programe. Čudne mešanice so stranke delovnega ljudstva i: Zajednice. Na obeh straneh vidimo U ljudi, ki so zatajili svojo preteklost, k ne poslušajo več svoje vesti, temveč 1« brezmejno poZeljenle po časti 2a kori s«. (Tako ie!) Naprej zastava Jugoslovanske poanto postavni za svoj program kar demokracije! smo obljubovall na shodih? To, kar da- nes gospodje nasprotniki zanikalo ali Mi pa smo, kar smo vedno bili. Mi edini bomo še vedno, kar smo bili, kar smo, ko že dolgo ne bo več basi ar da Moskve in Rima, ko bodo zaiedniiarli obeh barvic pohlevno zopet korakali za zastavo naše velike jugoslovanske demokratske stranke. Zaključnim besedam govornika je sle-$1 pravi orkan navdušenja. Cela dvorana je frenetično ploskala in burno vzklikala prof. Vidmarju ter demokratski stranki. Qover poslanca Reisnerja Predsednik g. Turk poda na to besedo dr. Dinku Pucu, ki ga volile! burno pozdravijo s ploskanjem in klici: Zivlo Puc! Govor, ki ga priobčimo prihodnjič, je bil ponovno prekinjen z burnimi vzkliki in živahnim pritrjevanjem. Predsednik zbora Josip Turk poda nato besedo poslancu Reisnerju. Ze ko imenuje njegovo ime, zapraskcta po dvorani strumno ploskanje, ki se podvoji in po-troji, ko stopi poslanec prof. Reisner izmed poslušalcev k govorniški mizi. Ploskanje se spremeni v gromovito klicanje in viharno pozdravljanje, ki traja precej časa. Ko se poleže, spregovori poslanec s svojim mirnim, prepričanim in prepričevalnim načinom govorenia. Napeta pozornost vlada v dvorani. Poslušalci, ki so doslei z največjo živahnostjo sledili izvajanjem dr. Puca In ta-korekoč sodelovali s tem temperamentnim govornikom, sedaj slede izvajanjem Reisnerjevim. kakor kakšnemu predavanju. Reisnerjev govor je globoko premišljen, vsi smo čutili, da izvira Iz globi ne neomajnega poštenega prepričanja. Niti sledu demagogije ni v njem. vse le resnoba. stvarnost, prepričevalnost Bi ia je obilo poplačana. Poslanec Reisner je izvajal: Zal mi je, da me veže velika dolžnost Ba Beograd. Rad bi aktivno sodeloval v borbi. Pa vsaj za nocoj sem hotel stopiti pred Vas. (Ponovno pozdravljanje in vskliki poslancu.) Ne radi komuna'ne politike ljubljanske Kar se nje tiče. to boste sami opravili Meni. ki kolikor toliko poznam liublian-sko volilstvo, je jasno, da ie poleg ko munalnega programa in pred niim treba posebno še naglasi tisto, kar je nad Bjim in kar veže duhove. Prijatelji, mi smo bili zadnja leta marsikateri boi za napredno l.juhljano. Soo-mnite se na leto 1011 ko so klerikalci napeli vse moči. da dobiio I.JubMano svoje roke. Rešili smo io. Nevarnost ie letos morda še večla. (Ugovori.) Mislim zato. ker so odnadli in dezertirall tisti ki so se nekdai borili m naši strani. Vem, da je danes v Ljubljani še mnogo naprednih volilcev. ki si še vedno niso čisto na jasnem, kdo ima prav. demokrati ali njihovi odpadniki, takozvani starini. Da se izrazim po ljubljansko, ali ima prav Jutro ali Narod? Marsikomu se lahko pripeti, da gre z najboljšim namenom z onimi, s katerimi bi nikdar ne šel, če bi vedel, kaj se za niimi skriva. Prej se Je govorilo o starinih in mladi-nih. danes o Zajednici fn demokratih. Spomnimo se malo. kako le sploh prišlo do teh nazivov. Ali gre tukaj za starost po letih? Spomnite se na leto 1911. in še boli nazaj. Pod firmo mlndinov so bili znani takrat naši politični in kulturni delavci, pod firmo starinov pa politiki, ki so izstopili sedaj le po krivdi svojega častihlepja. (Pritrjevalnl medklici, viharen aplavz). Kaj so pravzaprav starini in mladini? Jaz sem bil vedno od mladega član na-rodno-napredne stranke. M.ija dnižba po visokih šolah In nekateri moji starejši prijatelji pripadajo skupini okrog »Slovenskega Naroda«. Okrog leta 1910/11 se je pričelo pri nas novo politično življenje. Prišli so nekateri mlajši od mene. prišel Je dr. Zeriav s svolimi prijatelji. Našli so napredno stranko v takšnem stanju, da če se takoj ne napno vse sile, utegne priti do tega. da strankr. sploh popolnoma izgine. Izgubili smo bil' deželo ln bila Je nevarnost, da Izgubimo tudi mesta. Naši prvaki so docela pozabili. da Je prišla nova doba. Včasih je pred volitvami zadostovalo neka! navdu-šujočih besed, bilo Je dovolj apeMrati na »arodno ime in narodni ponos. Pa prišla je splošna volilna pravica in politiko Je bilo treba Iz starega prvaštva okreniti v drugo smer. Trebalo le prijeti za delo. Tudi nekateri današnjih dezerterjev so bili takrat z nami. ko smo pomagal' na vseh poljih. Žerjav je vodil (Živijo Žerjav! viharno ploskanje), »mladini«, da rabim ta izraz, so organizirali tudi Ljubljano. Oni so zasigurali napredno Ljubljano. (Tako Je!) Kako je bilo pri volitvah leta 1920 za konstituanto? Vse delo, vso organizacijo so vršili »mladini«. Drugi so prihajali k sejam, za podrobno delo pa niso nikdar prijeli In se zanj niso mnogo brigali. Pač pa so prišli pred volitvami v konstituanto s svojimi zahtevami, češ vi dclaite mi pa bomo diktl-ali kand'date. (Pes le!) Iti mladini so bili disciplinirani, agltirali delali so z Isto vnemo za zmago ljub-tianske liste. (Res Je! Živela disciplina!) Kot naslednik drja Tavčarja sem prišel jaz v narodno skupščino. Prišel sem kot član !n poslanec demokratske stran ke Naša stranka ni ljubljanska stranka mi smo tukaj samo del velike demokrat ske državne stranke, v katere Imenu rečem dezerterjem: V! s! preveč ustvarjate. ako mislite, da bodete škodovali demokratski stranki! (Burno odobrava- Bje.) . j. Kal smo ml čred volitvami za kor.stl skušajo nadomestiti z novim in slabej-šim. (Tako je.) Ml smo zahtevali edinstveno državo in smo odklanjali takšni avtonomijo, kakor Jo zahtevajo klerikalci. Bili smo tudi za enotno ime Jugosia-vija, in menili smo, da Je najbolie ako Slovenija ostane ena oblast. Ko je prišel boj za ustavo, smo morali žrtvovati marsikatero ljubo idejo, da ne onemogočimo največjega uspeha. Gnali smo ono številko v ustavi od 400.000 na 800.000. Več nismo zmogli. Ali hočejo sedaj gospodje trditi, da bi se bili morali pridružiti onim, ki so odklanjali ustavo, temelj naše države? Kako smešni so sedaj, ko zahtevajo, da sedaj, za ljubljanske obč. volitve zahtevamo revizijo ustave! Ko smo se svoj čas pogajali radi kandidatske liste za konstituanto sem Ja7 tem gospodom, ki so sedaj podpisali proglas »Zajednice«, rekel: .Gospodje, prišli smo velik korak naprej. Kandidatna lista ie takšna, kakoršno ste hoteli imeti, sedaj pa je treba kai delati. V LJubljani so politične organizacije. Nemudoma stopite v nie, delajte, hodite na niihove sestanke, če hočete Imeti na njihovo delo toliko vpliva, da boste kot zastopniki poznali svole može.« Toda nihče tega ni storil. (Tako ie!) Volitve so se izvršile po n'ihovi želji, toda po delu mlad'nov, do danes pa niso storil' starini ničesar, kar bi hi'i morali, če bi hill hoteli mladine nadomestiti. Kadar gre torei za odločitev med eno teh dveb firm ali nazivov. Je iasno, za katero smo se mi morali odločiti. Za tisto, ki ie delavna. Ako Je torel s tega st->'išča postavljeno vpra*an'e. a'i za 7aledn'co. -di z demokrat'. mls!'m. da nI dvorna, ka ko se opredelimo. (Vibarno ploskanlej) O važnih drugih zadevah Je že pred menoj govoril prijatelj dr. Puc. Kon«ta-tirati moram samo še. da ni res, kar se raznaša, kakor da bi naša stranka ne bila edina. To ie laž. Ravnotako ie laž. da bi naš predsednik Ljuba Davidovič imel namen, ločiti se od nas. Istina je da smo v marsikaterih taktičnih vpra-šaniih bili in smo različnega mnenja. Ali pri veliki stranki, pri velikem poslanskem klubu. Je to n-kal samo po sebi umevnega. Toda disciplina naše stranke ie trdna, kakor je trdna niena vodilna ideja. V bistvenih točkah smo vsi enega mnenla. Zbor predstaviteliev naše stran ke je po zagrebškem kongresu lasno in nedvoumno konstatiral in potrdil. Ako se v Ljubljani del demokratov od cepi. moramo misliti na posledice tud glede našega vpliva v Beogradu. Ako smo mi demokratski program tako površno smatrali, da ga lahko menjamo vsak dan. In da lahko zavzemamo vedno drngačna stafšča, potem smo mi slovenski demokrati s svo)'m vplivom do-Igr-di. To vpoštevaite pri volitvah preko vseb nntinafii in simpatij. (Živahni vzkliki: Zvestoba!) »Slovenski Narod« agitira z nesramni mi članki. In išče krivce uradniške bede nri »Jutrovcih«. Torej demokratska stran ka Je kriva uradniške bede? Pri volitvah v konstituanto sem prišel na kandidatsko tisto izrecno kot zastopnik uradništva. (Medklic: Hvala bogu!) Demokratska stranka Je pokazala s tem. kakšno važnost polaga na uradniško vprašanje. Prepustila Je strokovnim organizacijam, da prezentirajo kandidata Na soglasno ponudbo naprednih Javnih uslužbencev sem Jaz kandidaturo sprejel. Gosnodie. Jaz mislim, da sem takratnim svojim oblitibam ostal zvest, da sem Jaz vse svoje sile žrtvoval temu, da se popravi gmotni in pravni položni državnega uslužbenca. (Viharni k'ici: Res ie! Priznavamo! Viharno vsklikanje, ploskanje in odobravan'e.) Nikdar ne bi iaz stopil pred Vas. da se pobaham. Ne v svrho notacije, marveč dolžnost mi veleva, da se oglasim danes v obrambo stranke, da pričam za n?o proti vsem lažnikom in obrekoval-cem! Začetkom januarja sem prišel v skupščino. V demokratskem klubu sem takoj izposloval poseben odsek za uradn'ško vprnšan:e. ki me je vedno z vnemo pod-p:ral. V sporazumu s tovariši uradniki sem v LjubUani takoj prvi mesec izdelal načrt za izenačenje plač. Aprila smo že imeli zakon o izenačenju plač izdelan in s prvim majem uveljavljen nared-ben;m potom. Aktualno je bilo takoj vprašanje draginjskih doklad. Pri tej priliki smo postavili v ospredje vprašanje upokojencev. Dosegli smo prvi korak, da se je zpre.nenil čifi glede dovjij-t.eg» p> it.«kn='a evtnt. zaslužka, ia sc je določda "doba službenih let. glede katerih takrat ni bilo maksimiranja. Da se e potem v juniju in juli'u začelo izdelovanje novega zakona o draginjskih dokladah. ki je bil uvel Jc!) Lahko Je zahtevati, toda kdor za druge zahteva, sam ne da. ta je demagog In nenošten človek! Isto velja za poslanca. Kdor od finančnega ministra zahteva novih daiatev, ta mu mora tudi g'asovatl za niihovo pokritje! In to. gospodje, Je često presneto težko, niti ni ve^no mogoče. Za primer navajam samo. da se je zgodilo, da 'e poslanec v skupščini ugovarja! pcnz,i:am za vdove in sirote, če A. nai gredo delati, in zemporadnik ie na našo zahtevo po dragin:»kih doklalnh odgovoril: Kaj. nradn:kom drag-njske doklade? Mi klm odobravanjem, prinesemo v torek. Krasno usi>eli shod je zaključil go>p. Turk, jKHidarjajoč, da je tudi današnje veličastno zborovanje dokazalo, da je demokratska stranka kot edina princi-pijelna in dosledna stranka gospodar situacije. V dvorani je ostalo po shodu še večje število državnih nameščencev, katerim je j>osi. Reisner. ki se jutri zopet od|x.'lje v Beograd, obrazložil stanje, v katerem se nahaja uradniška pragma tika in vprašanje nabavnega prispevka. I" »Ministrski tiueS Pod tem naslovom priobčuje »Slov. Narod« notico, ki razkriva vso mora-lično jiokvarjenost tega nekdanjega naprednega lista. Dolgo so se »Naro-dovci« eksiionirali za srbske radikalce. Prva njihova fronda proti demokratski stranki se j« vršila v znamenju j»oniž-nega in naravnost gnusnega klečopla-stva pred gospodom Pašičem in njegovo stranko. V »Narodu« so izhajali slavospevi na srbske radikalce. gospodje iz Knaflove ulice so molili Pa šičevo brado priobčevali govore Ljube Jovanoviča po steno.rrafskem zapistii ku. pošiljali v Beograd svoje agente, obljubljanj u stanov itev slovenske podružnice srbske radikalne stranke, pro da'ali so radikalcem celo svoj list . . . Špekulacija se ni obnesla. Ko je pri šel zagrebški kongres, so presedlali na »zajednico«, postali revizijonisti. razvili teorijo treh narodov pod zastavo »jugoslovanstva« in »Slovenski Narod« žari veselja, ko fantazira, da bo Radič podrl jugoslovansko demokrat »ko stranko ... Te dni se v vladi rešuje vprašanje, ali je mogoče nadaljevati politiko, ki l>oleg veleagrarnih interesov ščiti tudi najprimitivnejše interese jugoslovan skega konzumenta. Naravno je. da se tu krešeta |»osebno ostro nazora dveh ministrov, ki tnkorekoč že po svojih resortih zastopata dve razni gospodarji smeri: minister za socijalno politi ko iu minister za poljedel?tvo sta v vprašanju izvoza agrarnih produktov v kolikor je zvezano s problemom prehrane in draginje, skoraj bi rekli naravna nasprotnika. Oba sta slučajno Slovei.ca. In ker je minister socij. politike dr. Zrrjav, demokrat, je »Slovenski Narod«, kateri svoj čas ni imel do volj črnila, da dokaže |oda Zerja-a. Gospodje, katerih šef dr. Ravnihar to. ker i dopisnikom »Slobodne Tribu ne« sploh ni govoril. Iz tega se vidi, d; gosp. Davidovič ni mož. ki bi se mi moglo »podvaliti«, ali narodno . soci jalni [Kilitični »veleum« Bramlner mi sli. da je to dobra firma, pod kater* bi se dalo v Ljubljani agitirati za »Za jednico« in imel je drzno čelo — n: to je navajen — ter je v »Jugoslaviji! tod svojim podi>isom trdil, da je go.-p Davidovič proti njemu izjavil svoje za dovoljstvo nad ljubljansko »Zajedni co«' Brandner je hotel na ta način ogo ljufati Ljubljančane, češ. glejte, voli telj dc.ii ikratske stranke je tudi z na mi in proti »domačim« demokratom Prišel je. seveda, dementi. dokaz, dj »zajedničarjem« ni do lega. da bi s< z odprtim vizirjem s|ws'ili v boi in se daj bodo menda tudi največji slepe pregledali, v kolikor *o — samo za , va. uospocije, Kaierm en dr. zemPoradniki jih moramo j . ge j lotom dni na zboru zaupni ____Jl_:v:» J ' j:_____1 - n -1,1 111? dobiti, ne pa uradniki! jj.QV v nejiesa povzdigoval zasluge mi To navajam le v ilustracijo, kakšne so | „jstra 2Prjava, naj se ne varajo: K-loi težave, ki j'h ie treba odstranjevati, iu i • nag «; :e 0ilranil še količkaj snaž največje so v pokritju. Od sred? sep j n0*t, Pueoli pomoči ta petdesetim napornim se am posve samo uradniškemu vprašanju, za t. pač nimam časa. da bi a/ritiral tukaj p. Ljubljani (medkVe: Zato ie pa Derzič in Rrandner na shodili!), v pondeljek se zopet vrši važna seja odseka. Tudi midva z žerjavom ne bi bila do-seria toliko, kolikor sva dosegla ue bi ne bilo za nama močne in mogočne velike državna demokratske stranke. iTako e!). Kako to da dosezamo mi trije slovenet vrnem, da se pridem veseliti us|«ha. ki ga d ose že delo. možatost in doslednost. Viharno odobravanje ploskanje. |**lusalci prirejajo posl. Reisnerju prisrčne ova-cije.) . Za govorom posl. Reisnerja se je do -rodil zanimiv incident. Gosp. Kobal: »Vprašam gosp. Reisnerja. ali »Zvesto ba za zvestobo ni zlata beseda?« — Posl. Reisner: »Jaz sem ostal zvest, ostanite zvesti tudi Vi!« (Viharno odo- lira vanje.) Nato so govorili še g. Peter Sterk. g. Joža Bekš in g. Franc Ks. Stare. Njih govore, ki so bili sprejeti z veli- I prepričani, da gosp. Puceli pomoči "" 1 kih ncmoraličnili politiknnov odklanja 'z indignacijo. ki pristoja resnemu m KI ivoštenemu možu. Za ckavalirstvo« »Slov. Naroda« sta nam odgovorna dr. Ravnihar in dr. Triller. Teh dveh se l«omo držali in s tema dvema bomo primerno obračunali N>?e somišljenike v Ljubljani in po deželi pa porivamo: ven iz škili hiš in rodbin z ' listom, ki je začel z "nrjnico brizgati po prvih možeh demokratske stranke in ki je v svoji demoralizaciji padel globoko pod nivS — Peskove »Jugoslavije«!_ Politične feBiežiit + Jugoslovanska demokratska stranka priredi danes ob 3. po<>oldno pri »Mokarju«, Ižanska cesta, vo ilni sestanek. Na sestanku bo govoril g. dr. Pac in drugi. Barjani somišljeniki, udeležite se sestanka polnoštevilno. 4- Demokratski sestanek v Šiški se vrši jutri v pondeljek ob |«1 8. zvečer pri »Raci«. ...... . + Sestanek JDS za somifljem-ie iz dvorskega okraja, okolica glavne po šte, se vrši v pondeljek. dne 2 <. novembra ob 8. zvečer v zadnji gostilni Ski sobi hotela »Slon«. Poroča no-ilec demokratske liste prof dr. Vidmar. 4- Seja odbora krajevne organizacije JDS v Celju skupno z JDS občinskimi odborniki za mesto Celje in občino okolica Celje se vrši v pondeljek. 07 novembra ob 8. zvečer. Na dnevnem redu so važna lokalna vprašanja. Polit čni «gentlemenii». Nasprot niki demokratske stranke v svojem »boju« ne iščejo sredstev in se držijo starega Jezuitskega reka. da namen posvečuje sredstva Zagrebška »Slobod na Tribuna« je svoječasno priobčila br zo ia v iz Beosrrada. v katerem se je trdilo da je gosp. Davidovič dal njene mu 'dopisniku neke izjave, iz .J^® ™ naj bi se videlo, da se predsednik dem. stranke strinja z gonjo ko n gresis toj proti demokratski stranki. Gosp. ua-vidovič je brzojavno dementiral vse Prosveta Ljubljanska arama. Nedelja, 2b.: Ob 3. popoldne »Krojaček-junaček«. Izv. Ob osmih zvečer »Živi mrtvec«. Izv. Ponedeljek. 27.: .R U. R.» C. lortk, ?S.: Zaprto. Sreda, 29.: »Idijot«. Izv. Četrtek. 30.: Zaprto. Pitek. L: »Hlapci«. Izv Sobota, 2.: »Jack Straw«. Delavski predstava. Izv. Ljubljanska opera. Nedelja, 2tv: «Uutlerfly«. Gostovanji gospe Ade Poljakove. Izv. Pone ' ""k. 27.: Zaprto. Torek, 28.: »Prodana nevesta«. A. Sreda. 29.: Zaprto. Četrtek, 30.: »Gorenjski slavček«, slavnostna predstava. Izv. Petek, L: »Gorenjski slavček«. D. Sobota, 2.: »Carmen«. C. * Šentiakobski gledališki oder. Nedelja, 26.: »Noč na Hmeljniku«. * Mariborsko gledališče. Nedclia, 26.: »Baron Trenk«. Izven, kuponi. Torek, 28. novembra: »Nečak«. Premiera (Izven). Cslisko gledališče. Sreda. 29.: »Revizor«; gostovanit marl borskega Narodnega gledališča. Začetek ob pol 20. Abonma. Četrtek, 30.: »Svatba Krečinskega«, gostovanje liubli-nskega Narodnega gle dališča; začetek ob 20. uri. Izv. • Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani je" vprizoril sinoči in vprizori da nes ob 20. uri dr. Lahovo zgodovinske trodejanko »Noč na Hmel niku«. Zanimivo de'an:e se vrši v časti francoske okupacije na gradu Hineljnik pri Novem mestu. Zasedba je prvovrstna. Cisti dobiček gre za »Gosposvetski Zvon«. Pred-proda ia vstopnic v kavarni Zalaznik. Dramska sekcija dijaškega društvi »Preporoda« go^u.e zopet v ndeljod-i« 20. novembra v »Sokolskem domu« ns Viču z Gogoljevo komedijo v treh de lih »7-enitev« in z Muniovo veselo eno-dejanko »Nap > eonov samovar». Pn dejanko »Napoleonov samomor«. Pn predstavi sodeluje lastni društveni orkester. Dramska sekcija si je s svojim; številnimi dob o uspelimi priiedP/auu pridobila obči ugled zato opozarjamo ns današnjo uprizoritev. — Začetek točne ob 20. uri. Dramatični odsek Sokola Moste priredi v nedeljo dne 20. novembra v telovadnici na "selu veseloigro v treh de-janjih: »Navadni človek«. - Vabimo b obilni udeležbi. KONCERT PROSLAVE NAROD* NEG \ PRAZNIKA. Ljubljanska sekcija Jugoslovanskcgs novinarskega udruženja priredi 1. decem-k-a ob 8. zvečer v »Unionovi« dvoran! konccrt v ptoslavo narodnega prazn-Ka Sodelujejo ljubljanski pevski zbori m godba dravske divizije. Si"red kmcerta: 1 Anton Dvorak: Legende, op. 59. št 1 2 3 4. Izvaia orkester muzike drav-ke divizije. Dirigent:kapelnik g. dr. Josip Cerin. , 2 a ct Mokranjac: More izvor vcac (rukovet). b. A. Foerster: Z mnm s kora. (V spomin sklndatcbev« 8"letnice.) c. St. Pinički: Hivne nnčl Mešani zbori. Poje revskl zbor .Ol-^p« Matice«. Pevovodja g ravnatelj Male> 3 a O Dev: Tihi veter od morin r> O. Dev: Hrepenenje. Moška zbora. Fo-c nov ski zbor Zveze luč. z- ezn c Pevovodia g Mirko Premelf. p-eme'!- Medved z metom Mešana zbora. Poje ^Ljubljana«. Pevovod- 4. a. b. O. Dev: Nleza ni glasbeno društvo ia g. Marko Ho^k. Odmor. 5 , T Hatze- Pi "»c mafko. bi. (Ma-J:,^;'naroda lb. J. Hatze: Of d,e-volka mrla. (Srbska narodna.) Mešana zhora. Pole !*v*ko društvo »Slavec« Pcvovr<"a e. Anton Ravnik. 6. a. f- Adamič: T niha. (Kal ti le Mi Moški in mešan' zbor. b. St. Predrl- Va drmf M^ški rhor. Po'e pevske j-,,sivo »T ltib'l?nski Zvon«. PevovodJ? e 7"rkn Prelovec. 7. R. Adamič: Molitev, koral za moški zbor s spremlievaniem fanfar. Pojt združeni liublianskl moški zbori, včlanie-ni v »Zvezi slov. pevskih zborov«, spremlja muzika dravske drlzile. Pevovod ja: 7vezni pevovodja g. 7.orkn Prelovee Po koncsrtn proeta zsb? Priloga »Jutru* št. 281, dne 26. novembra 1922. Politični odmevi. Vzhodna razorožitvena konferenca Rusi so povabili svoje sosede na skupno konierenco v Moskvo, kjer naj se dogovore načela in metode za razorožitev sovjetske države in njeuih sosedov. Zadeva je zelo iuteresantna in bi mogla postati tudi politično dalekosežnega pomena, ako bi mogli vzeti mirotvorno stremljenje sovjetske vlade dovolj resno. Teoretično bi bilo povsem logično, da se sovjetska vlada razoroži, saj je zmagala glavuo vsled devize: konec vojne in konec militarizma. Praksa pa je prinesla novo boljševiško armado, dobro organizirano in po izjavah očividcev tudi dobro oboroženo in izvežbano. Sicer so se boljševiki lahko izgovarjali na kontrarevolucijo, ki je ogrožala njihovo vlado, na bele generale, ki se jim je bilo treba upirati z orožjem v roki. Te nevarnosti 30 odstranjene. Dalje so Rusi organizirali svojo armado še z velikimi drugačnimi cilji; takrat so še stavili glavne na-de na izbruh svetovne revolucije, ki se iim je zdela tem lažje izvršljiva, čim močnejša je rdeča vojska. Da so zdaj pripravljeni opustiti preveliko stanje svoje armade, priča, da so resignirali na svetovno katastrofo in se omejili na oblast v Rusiji sami. Toda v tej točki je koj opaziti njihovo ranljivo točko; ako bi res odpustili armado in se omejili ua mirovno stanje miličnega vojaštva, bi si s tem izpodnesli glavni steber svoje moči. Kaiti nedemokratični sovjetski režim se mora opirati na teror, na respekt pred orožjem, ako hoče vzdržati svoje gospod-stvo nad ogromno večino prebivalstva, ki mu je po mišljenju nasprotna. Sovjeti potrebujejo tedaj znatnega števila oborožene sile, prav tako kakor nekdaj carska vlada; njihovi eventualni razorožitveni akciji so tedaj v državi sami postavljene določene meje, pod katero ne smejo iti, ako ne resignirajo na vlast To vedo tudi ruski sosedje, zato so napram sovjetski razoroževalni politiki skrajno nezaupni. Sporazum glede razorožitve pa predpostavlja poleg tega soglasje v vseh zadevah mednarodnega značaja, ki se tičejo Rusije in njenih sosed, sicer je logično, da skušata obe stranki apelirati na koncu koncev na orožje. Tudi v tem pogledu je položaj vse prej nego ugoden. Najmanj preglavic bi delale baltiške države s Finsko in Litovsko — vrh tega slednja niti ni več direkten ruski sosed. Vse te države so namreč tako majhne, da bi jih Rusija v vsakem slučaju lahko brez težave obvladala. Zaslom-b« nimajo nikjer v bližini; ako bi tedaj moskovski komisarji postali agresivni napram njim. bi se iim invazija brez dvoma zelo lahko posrečila in rdeče zastave bi zavihrale v kratkem v Rigi, Revalu in Kelsingforsu. Naraigavalo se je že večkrat, da Moskva iz prav posebnih name-ttov ne stori tega, po vzgledu „sovjetizi-ranja" Gruzije, Armenije, Azerbejdžana. Baltiške države se očividno zavedajo svoje majhne moči, ki je tudi z najenergič-nejšim oboroževanjem ne morejo mnogo povečati, zato je pričakovati, da bi se resno oprijele razorožitvene akcije. Drugačna pa je stvar s Poljsko in Ru-tnunijo. Prva se nahaja v težkem položaju med ogorčeno Nemčijo in agresivno Rusijo; napram slednji bo skušala braniti svoje sedanje državne meje, ki z etnografskimi ne stoje v skladu. Rumunija pa je anektirala Besarabijo, ki jo sovjeti trdovratno reklamirajo zase; obe stranki pa kratkomalo odklanjata vsak kompro-stis v tem sporu. Kako bi bilo v tem primeru začeti s sporazumom in razorožitvijo, si je res težko misliti. Rumunija se je dala zastopati po Poljski; obe državi pa sta trdno odločeni, biti kar najtemeljiteje pripravljeni z orožjem. Rusiji ne zaupata in ji ne bosta zaupali; zato tu ne more biti govora o kakih drugačnih, blažjih mednarodnih sredstvih. Druga drugi garantirata posest na ruski meji, in edino v tem gledata svojo varnost. — O Turčiji pa sploh raje ne govorimo. Iz navedenega sledi jasno, kake rezultate more prinesti konferenca o razorožitvi Rusije in njenih sosed. Tu smo od pacifističnih idealov vsekakor še zelo daleč. Repatrijacija Židov Znano je, da je v naši kraljevini 64.000 Židov, kar še ni preveliko število, zlasti ako se postavimo v primero z Madžarsko ali z bivšimi poljskimi deželami. Pa tudi pri uas sta med Židi dve struji, tako imenovani asimilanti in zionsti. Prvi zastopajo naziranje, naj se židje spoje ali asimilirajo z narodom, med katerim bivajo, med katere jih je zanesla usoda. Druga struja pa je židovskonacijonali-stična. zastopajoč naziranje, da so in da naj ostanejo Izraeliti poseben narod. Zato kultivirajo nacijonalisti židovske narodne značilnosti, posebno literaturo, goje z veliko vnemo židovski jezik. Iz krogov zio-nistov se forsira ideja vrnitve v Palestino, obnovitve židovskega kraljestva s pre-stolico v Jeruzalemu. Ta načrt priseljevanja v Palestino je ^ dobil po zmagoviti vojni z Nemčijo in Turki konkretne oblike. Treba je namreč vedeti, da Palestina še pred kratkim ni imela skoro nič židovskih prebivalcev, marveč le mohamedanske Arabce. Gibanje za vrnitev v Palestino med Židi dolgo ni imelo uspeha. Sele leta 18S2. je nastala prva židovska kolonija v Palestini in odslej se je število novih židovskih naselbin večalo. Prihajali so v velikem številu intelektualci, zlasti mnogo priseljencev j« bilo iz Rusije. Imigracija v Palestino ie mogla uspevati vsled krepke denarne po-I moči židovskih bogatašev z vsega sveta, ; saj manjka jih nikjer ne; osobito mnogo je dal za to akcijo baron Rotschild. t Židovski doseljenci pa so v Palestini 1 začeli z največjo vnemo in spretnostjo kultivirati poljedelske in vrtnarske sade-1 že, ki so tamkaj primerni — posvetili so I se namreč največ poljedelskemu poklicu. Zlasti so gojili po vseh nacijonalnih gospodarskih načelih južno sadje, pomaranče, limone, smokve, dateljne, negujejo sviloprejko in drugo. S tem so dosegli zelo lepe uspehe, začeli izvažati in raz-pečavati svoje proizvode zelo dobro zaradi prvovrstne kakovosti Ravno ta gospodarska premoč je eden izmed glavnih vzrokov, da domače arabsko prebivalstvo Žide tako črti; napetost med obema ljudstvoma je v zadnji dobi zelo narastla, zlasti pa odkar je izid svetovne vojne Židom prinesel uresničenje njihovega političnega cilja v Palestini. Že 2. novembra leta 1917. je podala Anglija po svojem ministru Balfourju deklaracijo, po kateri se priznavajo historična prava židovskega ljudstva do stare domovine v Palestini. Tej deklaraciji so se pridružile tudi druge države. Ko ie zveza narodov izročila Angliji mandat nad Palestino, je začela ta izvrševati dano obljubo. Organizacija obnove židovske domovine hitro napreduje; kolonizacija se pripravlja z nakupovanjem zemljišča v rodovitnejših dolinah, kar oskrbujejo v velikih dimenzijah v to svrho ustanovljene družbe. Seveda si ni misliti, da bi si večji del evropckega židovstva iskal domovine na Jutrovem. odkoder se je razpršilo med nas; saj ima mnogo preugodne pozicije na sedanjih mestih. Toda v ruskih in poljskih deželah ter v bližnjem orijentu pa živi velik del Židov v siromaštvu; glede teh ni tako neverjetno, da bi se v večjem številu vrnili v svojo prvotno domovino. Saj je ravno povoina in že medvojna doba pokazala veliko preseljevanje židov iz evropskega vzhoda proti zapadu; kadar se zruši boljševiški režim, bo to gibanje zavzelo še večje dimenzije. Za takrat ie vsekakor prav, da jim stoji tudi pot v Palestino odprta. Kulturni pregled Ali ste že naročili ravnokar izišli roman »LUKREC1JA BORGIJA»? Stane 25 Din, po pošti 27 Din. Naroča se v upravništvu «Jutra», Ljubljana. Hndožestveniki v Zagrebu Med najvažnejše dogodke za jugoslovansko gledališko umetnost tekoče sezone spada gostovanje »hudožestvenikov* v Zagrebu. Družba je izpopolnjena, deloma Izpremenjena; Masalitinova, Tarha-nova, Pavlova in Germanove sicer nI več med njimi, toda so poleg Knipper-Cehove in Kačalova nam dosedaj še neznane veličine, kakor: Moskvin, Višnjevski, Kore-njeva ln vsej družbi na čelu sam Stanislavski. Preveč bi bilo, na drobno opisovati umetnost teh, danes najbrže najpopolnejših igralcev in njihove režije. To je ona tipična umetnina, ki jo samo občuduješ lahko, opisati pa je ne moreš. To je vse-človeška, vedno mlada in prastara umetnost, ki ni vezana niti na kraj, jezik, niti na kulise. Zato je bil najboljši dokaz literarna matineja, s katero so zaključili svoje gostovanje. Temne zavese, rdeče masivno pohištvo, ki ga sicer rabijo samo pri inscenadii Hamleta — in ko stopita na oder stari teaterski knez Stanislavski in Bakšejev v navadnih, nič kaj posebnih promcnad-nih oblekah in zaigrata pred publiko sceno iz Gribojedeva, se vpričo nas Izpre-menita oba umetnika v svoje tipe. Kača-lov »Antonij* v črni obleki niti za trenutek ne moti, temveč po dveh, treh verzih vidiš pred seboj valovečo rimsko množico, ki pada in raste po njegovi volji. Moskvin se v (pri nas še dobro znani, od njegovega brata Tarhanova igrani) Ce-hovi sceni »Kirurgija« vpričo nas kostu-mira in maskira in njegov prvi stavek je U govorjenje tipa, katerega predstavlja. Klasičen primer, kako ustvarja In su-gerira pravi igralec! Za publiko pa je bilo na vsak način nekaj posebnega, da je prisostvovala temu ustvarjanju in porajanju tipa. Družba je igrala ista dela kot pri nas: »Crešnjev vrt*, »Tri sestre«, »Na dnu* in poleg tega še A. K. Tolstega »Car Fjodor Joanovič*. Kdor je gledal to uprizoritev, temu se ni treba bati za uspeh hudo-žestvenikov v Parizu in Ameriki. Delo je tako rusko, Moskva, Kremelj. zgodovina, masivna reprezentanca vsega tega, kar zapadnjaki imenujejo »Rusija*, tako uprizorjeno, da ni treba poznati niti jezika, ne dela, tako razumljeno podano, da lahko rečemo: Car Fjodor — to je Stanislavski, to so hudožestveniki. Drama je drugi de! trilogije: prvi je »Smrt Ivana Groznega*, ki je bi! v Zagrebu že igran, tretji pa »Boris Godu-nov*. Kar je največje pr! tej inscenaciji, je nam tako malo znani in pri nas še ne uveljavljeni način: niso podali samo tona dramr.e iti pesniške dikcije, temveč tudi stil onega časa in ljudi onega časa. Pa to ne samo v pisanih oblekah, v pestro namešanih barvah, v ornamentu in arhitekturi, nego tudi v načinu hoje in govorjenja in celo nemega življenja na odru. To niso bi!i kostumiran! igralci nego zgodovinski realizem, povsod nagiašujoč: »Glejte, taki so bili takrat liudje!* In »Glejte, tudi te zgodovinske otebe so bile — ljudje kakor m!!* Zato ni mogoče govoriti, kdo je Igral bolje, ker bi bilo smešno tako kvalificirati to slikanje življenja in ljudi pri Rusih. Kvečjemu bi iahko rekli: ta je Imel dališe nastope In obsežnejši tekst. Carja Fjodra je predstavljal enkrat J. M. Moskovin. eden najbolj slavnih ruskih igralcev, drugič pa Kačalov. Moskovin je srednjeveHke postave, popolnoma sličen tudi v govoru Ta^hanovu, toda ostrejši v akcentu ln preciznejši v karakteristiki. Njegov Luka v »Na dnu* je nekaj popolnoma drugega kot Tarha-nov Luka. Tarhanov ie bil dober, malo lokav, ta je pa tič, ki Ima ie eno za bregom. Kačalov kot car Fjodor je morda najboljša uloga tega velikega umetnika: cn tako zagovarja slabost in nejakost svojega junaka, da se ti mora car v trenutkih, ko je najbolj smešen, smiliti; bolj sovražiš njegovo okolico In Borisa Godu-nova nego pa carjevo slabost Ko stopa car iz cerkve: svetiljke nad vrati, hromci in berači z rokami čistijo stopnice, po katerih bo stopal, cerkveno mogočno ubrano petje doni iz svetišča, zvonovi zvone in car se prikaže v vsem svojem sijaju in slavi — in naenkrat stoji tu poleg vedno mogočnejšega kneza Borisa sam, od vseh zapuščen, vsa ogromna množica naroda in vojakov zbeži od njega, grozna slika: car sam na cerkvenih vratih in kraj njega množica hromcev In siromakov. Car gleda to brezupno osamelost, po-križa se in vzdihne kot slabič, onemogel, v dobroti oslabel: »Bože, zakaj si me napravil za carja!* — Ta prizor bo očaral in zavzel Pariz ln Newyork. Težko, če zmore še kako gledališče na svetu ustvariti prizor tako globoke tragike in veličine, take slike te ogromne orjaške sfinge — Rusije. Na Stanislavskem je nekaj knežjega: ne samo njegova Impozantna postava, ce-zarsko čelo; vse njegovo bistvo, nastop in govorica tega orjaškega starca priča o umetniški suverenosti, o neupogljivi veri — krog ust pa nasmeh, ki nam pravi: •Poglejte, pri meni in moji družbi ni nič nedosegljivega.* Ko gledaš pred začetkom igre na njihovo temno zagrln.ialo, ki so ga prinesli s seboj iz Moskve kot važen rekvizit, opaziš par metrov nsd suflerjem njihov grb: u t v o, ki plove nad valovi — Bog v6 kam, kako daleč in visoko v tem velikem carstvu njihove umetnosti! L. Književno gibanfe na Primorskem Gorica, 22. noV. 1922. Književno gibanje — pa na Primorskem? Da, res je; tudi pri nas se književno gibanje lepo razvija, vsak dan lepše. Znamenje, da je še mnogo moči v nas m da ne bo mogoče kar z eno potezo izbrisati sledove našega rodu v tej pokrajini. Seveda so pogoji za književno življenje precej drugačni kot v Sloveniji, dostikrat je razne težkoče naravnost nemogoče premostiti. V Trstu razen knjig Naše založbe, ki pa ima itak dejansko pretežen del svojega delovanja v Gorici, ni izšlo nič posebnega. Knjigarna Stoka je izdala kot po navadi vsako leto »Vedež*. to je priročen žepni koledarček z zapisnikom, ki vsebuje kot kak mali vsevedež vse polno zanimivosti in koristnih podrobnosti in je tržaškim Slovencem posebno priljubljen. Poleg tega koledarčka je izšla še ena knjiga »Hišni prijatelj*, ki ravno tako vsebuje vse polno zanimivosti. Tudi istrski Hrvatje so dobili svoj koledar, katerega je izdala »Nova naša sloga* pod naslovom »Tranina i* Jurina*. Koledar je lepo opremljen. Istotako baje misli izdati svoj koledar, kot ga je izdal tudi lansko leto, stari »Pučki prijatelj*. «Gorlška pratika*, ki jo založi to leto »Goriška Straža*, p« izide te dni. S tem smo prišli s svojim poročilom že v Gorico, kjer se je osredotočila večina našega književnega dela v Julijski Krajini, in kaže, da bo v bližnji bodočnosti postala še pomembnejša v tem oziru. »Goriška Mati«e», naša Mohorjeva družba, je Izdala letos tri knjige kot knji- ževni dar, te knjige so šle približno "J 20.000 izvodih med ljudstvo, tedaj približno 60.000 knjig, kar je za nas velikanskega pomena Res je, da je želeti, da se »Goriška Matica* postavi na širšo podlago in da se uredi tako, da bo želo popolno ln vsestransko zaupanje, venda-pa moramo priznati, da je združena s tem podjetjem velika agilnost in da vrši kljub vsemu veliko kulturno in narodno obrambno delo. Tudi je baje že pripravljena preurediti se in so že storjeni potrebni koraki zato. Letos je izdala sledeče tri knjige, o katerih bodo slovenski listi ie spregovorili: 1.) Sira h ove bukve, prevedel in t opombami opremil dr. Andrej Pavlica; 2.) Zlata srca. priročna zbirka najboljših hrvatskih novel, nekaka ljudska antologija hrvatskega pripovedništva. To knjigo je pripravi! dr. Alojzij Gradnik; 3.) Koledar z« leto 1923., ki ga je uredil dr. Andrej Pavlica in je po svoji obliki lepši kot lanski, tudi je opaziti na njem mnogo skrbnejša uredba. Je pa zelo raznovrsten, med so-trudniki so tudi pesnik Lovrenčič, pisatelja Lojze Remec In Ivo Sorli. Te dni je izšel še en koledar, ki bi delal čast ne samo primorskim Slovencem — to je »Jadranski almanah*, ki ga je izdala Naša založba in natisnila Narodna Tiskarna v Gorici. V njem so sodelovali vsi primorski Slovenci, ki sučejo pero, brez razlike in tudi nekaj primorskih Slovencev, ki žive v Sloveniji. Knjiga obsega poleg koledarja 47 prispevkov, člankov, črtic In pesmi in je pravo in živo zrcalo našega političnega m kulturnega življenja v Julijski Krajini. Kdor nas bo hotel spoznati in nas le malo proučiti, bo mora! vzeti to knjigo v roko. Ce bi hoteli le na kratko označiti dragoceno vsebino te knjige, o kateri bomo še govorili, bi se naše poročilo preveč raztegnilo. Treta bo še spregovoriti o nji. Knjiga ima tudi osem umetniških prilog naših umetnikov Bucika, Pilona, Špacapana in Kosa. H koncu naj omenimo še, da namerava izdajati skupina goriških Slovencev nov ženski list pod naslovom »Slovanka*, ki bo krasno ureievan in bo stal na stroga nevtralnem stališču ter ima mnogo odličnih sotrudnikov fn sotrudnic. V prihodnjem letu se bo, kakor čujemo. naše književno življenje še pomnožilo ir dobilo še lepših, razveseljiveiših t*t mahov. Kralj Peter I. Osvoboditelj. Spotoin velikega kralja Osvoboditelja-Ujedinite Ija. Zbral in priredil Jakob Dimnik, šolski ravnatelj. V Ljubljani 1922. Izdab. in založilo Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani. Tiskala Učiteljska tiskarna. Ptr. 128. Cena vezani knjigi Din. Vsebina to knjige bo zlasti ?a Sole in šolske patriotične slave n -sti globoka zakladnica. Tu so zbran.: poročila o zadnjih dnevih in trenutkih, kralja. Petra, o veličastnem pogrebu, o rodbini Karad.iordjevičev, dalje anekdote iz pokojnikovega življenja, in iz življenja njegovega deda. Končno je dodojanih ve« anekdot tudi v srbskem besedilu i razlago. Zlasti anekdote so pisane zel« ljubeznivo in spadajo nekatere v berila. Knjiga ima tudi troje lepih slik: Črnega Jurij«, Petra I. in Aleksandra I. Delo je izšlo na lepem papirju in v lepšal tisku, tako da s« predstavlja izredno ugodno. Urednik Dimnik je podal tu temeljito in simpatično zgodovinsko del-«». ki je koristno za državno idejo. «JugesIavenska Njlva». Prejeli smo 15. številko te odlične revije s sledeča bogato vsebino: Juraj Demetrovič, Na-državni problem: Djuro Dimovif. Stil ti drami: Kuzroa Toraašič. Primorje: Gustav Krklee. Tihi život. Djevojka i vje-tar; Vladimir Nazor, Galebovi; Ferdo 5i-čič, Doči Konferencije u Opatiji. Obsežen in aktualen je tudi feljton z rnbri- Pavla se oze- «... ljubim in rad bi-- ni!!* je dejal in povesil glavo. »Hvala Bogu! Končno si torej tudi ti zaljubljen! Haha! Ampak dolgo je trajalo.* Mlajši je potrkal starejšega prijatelja z obema rokama po ramah in mu smeje zrl v oči. Silno ga je zabavalo, da je starejšega oblivala rdečica kakor sramežljive deklico. »Sedi vendar! Tu, vzemi cigareto in pripoveduj! — Kdo je? Kakšna je? In predvsem, kako si jej odkril svojo ljubezen!* »Ali — sai jej nisem še ničesar odkril!* — Mučno mu je bilo. »To ni kar tako... stvar treba premisliti...* Mlajši pa se je smejal. Čudaško se mu j« zdelo, o ljubezni in o odkrivanju ljubezni sploh razmišljati. To pride samo od sebe brez dolgega ugibanja, kako bi in kdaj bi... Pravzaprav je vedno enako, samo kulise so morda različne in partnerica je vselej nova. Ze tolik rat je povedal ž.-nskam, dekletom in ženam, da jih ljubi in vselej je govoril resnico, vselej so mu rade verjele. Kajpada, vselej ni naše! odmeva. Toda to ga ni nikoli onesrečilo. — Ce ne, pa a?! Hitro ie pozabil, zamahnil in recitiral: «Danes tukaj, jutri tam, če mi všeč ni, pa drugam ..» Ej, koliko je ženskih src, ki samevajo in hrepene. Treba le pravo Kajti. In to ni težko. Končno pa se človek itak vsega naveliča. In izprememba ie edina sol življenja! — Tale starejši prijatelj je filozof in hoče v najboll naravne in celo instinktivne življenske zadeve spravljati metodo, sistem, taktiko In zlo-dej ve, kaj še vse. Toda starejši prijatelj je bi! pač tak ne-»omagllivM »rav zaradi svoi« lenobe !b temeljitosti, s katero se je loteval celo najlažje reči. Zato je zdaj moral tudi mlajši prijatelj natakniti resno krinko in govoriti stvarno. »Veš,* je začel, »pravzaprav ženski niti ni treba pripovedovati, kadar jo imamo radi To ve sama včasih celo preje, nego se zavedamo, da smo zaljubljeni vanjo. 2enska morda počasneje misli, a hitreje in fineje čuti, nego mi — okorne moške živali. Jaz n. pr____* »Nič ti n. pr., nego jaz n. pr.!* je ugovarjal starejši. »Ti si temperamenten, im-pulziven človek — ampak pri meni ne mo" re ženska niti izdaleka slutiti, kako jo imam rad! In veš, zakaj ne? Ker o meni niti ena ne more misliti kaj takega. Za pustega učenjaka me imajo... za vrečo vede... za živo biblioteko!* »Ali... to nI mogoče! Saj si vendar mož — torej si prav taka zver...* »Sem, a ženske mislijo, da nisem. Meni govore ženske o svojih ljubeznih, o svojih željah, o hrepenenjih, ki jim ne dajo ponoči miru — kakor bi to mene ne moglo razburjati, kakor da sem papir ali lesena spovednica, ki se ne premakne ob najdebtlejših izpovedih. Tako mirne so napram meni. da me strahovito vznemirjajo! Kakor da sem brez spola, brez krvi, tako ravnajo z mano.* »Sam si kriv! Ne vedi se papirnato, nego pokaži, da si še fant od fare!* »Mar naj padem pred njo na kolena, kakor Werther?» »Ne, ne... bržčas bi te smatrala z« strašno komičnega.* »Gotovo. Kajti kakor v literaturi, se je tudi v življenju Izražanje Hubezni tekem stoletja zelo izpremenilo. V tem bl »e lahko napisala ctla kulturno zgodovinska Mudita.* j »Vidiš, zopet misliš učeno, namesto da j bi ravnal, kakor ti veleva čustvo!* j »Brez psihologije pač ne gre. Vsaj pri j mer.i ne. No, pa povej, kako si postopal ti? Kaj si govoril, kadar si bil zaljubljen, kaj počel?* »Govoril menda sploh nisem dosti. Pogledoval sem in se nasmihal. Ako ml je ideal odgovarjal er.ako, sem ga skušal objeti in poljubiti. Ena — dve — tri! Brez okolišev. Navadno je bil .venlvidivici' — če se je branila, sem naskok ponavljal — če sem bil odbit tretjič in četrtič, sem se zasmejal in izginil 2al ie bilo kvečjemu njej!* »Da, ti si pač izkušen, ampak jaz si ne znam pomagati. . Manjka mi uvoda, »kspozicije... zato treba vsekakor besed. Torej le pomisli, kako si govoril pri takih prilikah!* Zdaj je bi! v zadreg! mlajši prijatelj. »Govoril? Menda sem jej rekel, da mi je silno simpatična — da je čisto drugačna, kskor druge — to sliši vsaka rada — da je tako originalna, tako globoka, tako očarljiva — noben* n« ugovarja, ako Jej to povem. Zdi se mi„ sem jej dejal, kakor bi jo poznal it davno, davno... I. t. d. Ce Imaš iin sluh, takoj uganeš, kaj posluša najrajša. Nekatera hoče, da jo občudnleš zaradi njene omike in flno-čutnostl, druga, da jo pomiluješ, ker je ,tako nesrečna' a je .nihče ne razume' razven tebe; tretja hoče biti moderna in vzvišen* nad vsem, zato se le rog*, zba-da in se dela blazirano. Tem se treba prilagoditi, a previdno, zakaj neodkritosrčne so In te navadno I* skušajo... Nikdar p* ne pozabiti recepta Meflstovega: »Es ist ihr ewig Weh und Ach »o tausendfach aus einem Punkte zu curir«n!» »A ne tri vsth'» I »Da, našel sem tudi take, ki so zahtevale le duševnost ln so vsakršno telesnost odklanjale. S temi pa se ne ukvarjam nadalje. Bodisi da so abnormalne — mrzlo-krvne kače, bodisi hladne kokete, k! e; niti za najbolj vroč poljub ne puste raz-mršiti umetne frizure. Te brezizjemno varajo njih soprogi ali pa ostanejo stare, čmerne device. Med temi so tudi nekatere resnične prenaslčenke. Z njimi nt vredno tratiti časa.* »Tako torej prodiraš v trdnjave vendarle s psihologijo — z duševnostjo.* »Gotovo, kajti samo % zunanjostmi ne prideš nikamor. Vsaka ženska hoče bit! pač smatrana za interesanten problem. Tako je bilo vedno, ne le šele po rojstvu »Nore*. Toda ne pozabi nikoli tiste učene dame, ki Je predavala silno modro in duhovito; vsi moški so jej zatrjevali, kako jim imponira. Ona pa se je hladno smehljala, dokler nisem prišel jaz, ki sem jej pošepetal: »Se nikoli se mi niste zdeli tako lepa, tako dražestna, kakor danes na katedru!* — In vzkliknila je srečna: »Hval* Bogu, vsaj enemu človeku sem bila všeč!* — Duševnost ie dobra, a ne brez telesnosti. Reci torej- kako duhovita ste In lepa! Reci: kako imate globoke in krasne oči! Samo »lepo* in »krasno* ne učinkuje včasih nič več, oboje skupaj pa vedno. A čim manj govoriš in čim več deluieš, tem bolje. Tako: zdaj sem ti povedal vse. Pojdi torej In stori tako!* Starejši pa je zmajal glavo in dejal: »Ne, ti pojdi i» stori tako! Zame. Saj zato sem prišel in te prosim ...» Mlajši Je poskočil, u krohotal in vzklikal: »Ti si zares original! Tor«) Jan naj i grem v tvojem Imena odkrivat ljube-.•»«■,.,?» »Da, in snubit!* je pritrdil starejši. »Načrt imam do poslednje pike gotov. Poslušaj! Veletržec Lokar ima petero hčera, kakor veš.* Mlajši se je zdrznil, obstal in vpraša zateglo: »A — tam bi se ti ženil? S katero pa?* »Moja tajnost. Blamirati se nočem niti pred tabo. Pavla, Minka, Tinka, Anča iu Klara so krasne, zdrave in bistra punce. Izvrstno vzgojene. Najmlajša 18, najstarejša 24 let. Poučujem jih literature, zge-devine in stenografije. Vse imam rad, a eno ljubim. Tvoja naloga — tvoja prija-tellska usluga obstoja torej v tem: k teti Liz! greš in jej poveš, kar sem ti zaupal. Ona pa naj previdno pozve v obitelji, ali smem priti kot ženin.* »Ali povej vendar, katero bi vzel?* »Tega ne povem. Ako je resnica, da ženska sama ve, da jo ljubim, potem sc itak oglasi sama! — Glej, vse je priprav ljeno: v treh tednih sva že lahko poročena.* In iz žepa telovnikovega je potegnil v svilen papir zavita poročna prstana: »Treb* jima je le še vrezati imeni iir datum!* In prstana je spravil zopet v žep. »Takol zdajle pojdi k teti Lizil V po' ure si lahko nazaj. Počakam te.» Mlajši se je počehljal za ušesorrf,- s: prisiljeno zasmejal in se oblekel. »Original snubi originalno!* je dej«! in odšel. Starejši pa je vzel iz prijateljeve knjižnic« knjigo in s» zatopil vanjo. Ni i« minilo »o! ur«, ko *e Jc ml»i-vrnil: »Teta Liz* je takoj odhitela k Lot»n< v!m,.. v«e *e iei i« swei»l»... Tafe*i ti founi umetnost, nauka, politika, prosve- ta, privreda. »Jugoslovanska Njiva«, ki Jo urejuje g. Juraj Demetrovid, zaslužu-je posebno pažnjo vse jugoslovanske inteligence. Petdesetletnica zgradbe Narodnega pozorišta v Beogradu se proslavi v drugi polovici decembra 1922 s premiero Konjovičeve opere »Vilin veo» in Nu-aičeve drame »Nahod«, Konjovičev »Vilin veo» izide kot klavirski izvleček te dni v »Edition Slave* na Dunaju. Nov umetniški salon v Ljubljani TvTdka Karel Till in Podkrajšek namerava ustanoviti v Ljubljani umetniški Balon po vzorcu Ullrichovega salona v Zagrebu. Prirejala bo stalne razstave umotvorov domač:h umetnikov ter bo nudila s tem občinstvu priliko, da si lahko ogleda kadarsibodi nanovo na-»tala umetniška dela. Z druge strani bo dana s tem umetnikom prilika, da svoja dela, ki so namenjena prodaji, vnovčijo tudi izven časa večjih razstav, katere se bodo slej ko prej vršile v Jakopičevem paviljonu. Sedaj bo tudi možnost dana, da ee bodo vršile v Ljubljani manjše kolektivne razstave posameznih umetnikov, kakor so v Zagrebu že popularne. Imenovana tvrdka obeta v okrožnici, ki jo je razposlala umetnikom, da hode postaviti novo podjetje na najsolidnejšo podlago ter da bodo iz razstav izklju čena dela diletantov. Razen tega hoče tudi začeti trgovino z umetniškim materialom in z okvirji. Novo podjetje pozdravljamo kar najiskrenejše ter mu želimo najboljšega uspeha v prid slovenski umetnosti. O barvah za slikarje. Ni ga morda predmeta, ki bi bil tako poskoči! v ceni, kakor potrebščine za umetnike, v prvi vrsti barve. Slikanje večje oljnate slike Je dandanes v zvezi z ogromnimi stroški Ni čudo, da se more le malokateri umetnik odločiti k kakemu večjemu delu, ko gre že nabava platna in barv v tisočake. Zanimivo je pri tem, da moramo v Ljubljani plačevati za inozemske barve cene, ki dva- do trikrat prekašajo cene jugoslovanskih fabrikatov. Slednji so namreč v Ljubljani še neznani. Zato se nam zdi potrebno opozoriti umetnike, učitelje risanja, učence naših srednjih šol in ljubitelje slikarske umetnosti, da imamo I. jugoslovansko tovarno umetniških barv (L. Šabukošek, Maribor, Jurčičeva ulica 9). ki izdeluje prav izvrstne umetniške in studijske oljnate, akvarelne in teinpera barve. Te barve so neprimerno cenejše nego vsi inozemski fabrikati in bi se morale posebno v šolah brezizjemno uporabljati. Karel Čapek: Reč Makropulos: Premiera na odru Mestnega gledališča Kralj. Vinohradov v Pragi. Kritik »Prager Presse« piše, da se ta komedija odlikuje a čudovito tehniko, originalnimi dotni-eleki in s čudno mešanico sentimentalnosti in veselosti. Prva tri dejanja so bogata efektov in humorja, zadnje pa je pesimistično. Makropulos je bil zdravnik cesarja Rudolfa II. in je izumil sredstvo, ki daje človeku zdravje 301etnika za dobo 300 let. Svoje sredstvo je poizkusil na lastni hčeri. Po 300 letih se komedija začne: HOOletna diva nastopa kot bi bila stara 30 let. Ta dama igra odločilno vlogo v pravdi svojega pravnuka zaradi velike dedščine. Pravnuk se zaljubi vanjo in ona dobi očetov čudežni recept, ki ga sežgo. Recept povzroča namreč le nesreče in žalost. Konec ni zadovoljiv. Občinstvo je bilo tri dejanja zelo navdušeno, z zaključnim dejanjem pa razočarano. Avtor »R. U. R.» je napisal komedijo, ki se bo baj& dolgo držala na odru. Šport Iz upravnega odbora LNP« Redna glavna skupščina LNP M vrši nedeljo dne 17. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne. Dnovni red se objavi pravočasno. Opozarja se klube, da eventualne predloge za glavno skupščino pošljejo najkesneje tri dni pred skupščino upravnemu odboru. Glasom objave »Športne zveze« v »Športu« z dne 1. aprila 1922. ima večina klubov napram njej še sledeče obveznosti: Vsi posamezni klubi morajo najkesneje do 15. decembra t. 1. plačati »Športni zvezi« zaostalo članarino za leto 1921. po 1 Din za vsakega izvrsujočega člana potom LNP, sicer direktno. Klubi, ki bi tega pravočasno ne storili, izgube pravico športnega udejstvovanja v Sloveniji. V posameznih vpoštevanja vrednih slučajih ima odbor »Športne zveze« pravico plačilni rok podaljšati, oziroma članarino znižati ali je sploh oprostiti, ako vloži klub pravočasno zadevno prošnjo. Vsi klubi morajo nadalje pobirati od vsakega svojih članov, bodisi rednega, podpornega ali ustanovnega, enkratni davek za kritje deficita pri listu «Sport» v znesku 1 Din za člana. Ta znesek morajo klubi najkesneje do 15. decembra t. l vposlati LNP, oziroma direktno »Športni zvezi«. SK Iliriji se dovoli prijateljska tekma z SK Korotanom. Jgralcu Pečarju SK Svoboda, Moste, se dovoli, da gostuje pri SK Jadranu v prijateljski tekmi SK Ilirija—SK Jadran. Isto se dovoli igralcu Čuku (LASK). Tajnik L Iz kazenskega odbora LNP. Vsled ne-amaterstva je diskvalificiran po § 7, o. p. INS g. Adolf Mateječek (Primorje). Kazensko postopanje proti g. Ivanu Zinn-bauerju zaradi suma kapranja se ukine. Zaradi nefair-igre se uvaja disciplinarno postopanje proti Slavku Pretnarju (Ilirija). Tajnik IL Iz življenja in sveta Borba proti modi dolgih kril Močnemu spolu, »kroni stvarstva«, kljub temu visokemu naslovu nI dano, prodreti v zveriženl labirint neštetih kapric slabotnega spola. Ta labirint je zaklenjen z deveterimi ključavnicami in le skozi špranje in luknjice v ključavnicah smeš malo pokukati vanj. Tragikomično je pri tem, da si je ta labirint ustvaril moški sam, ki je naredil iz ženske pol malika, pol sužnje. Sicer pa je okus današnjega povprečnega moškega tak. da mora ženska, če hoče ostati zanimiva, imeti svojo porciju kapric, seveda ne preveliko. 2enska kapricijoznost se izraža zlasti v modi. Neprestano spreminjanje mode navadno moškega mika in vleče — včasih tudi za nos in še večkrat za žep. Kaprice Parižank so privlekle v po-četku leta za ušesa v modo zopet daljša krila, ki se pa doslej nikjer na svetu še niso mogla popolnoma uveljaviti. Moški svet, ki mu drugače ugajajo modne spremembe, je po večini označil daljša krila za neokusna in dolgoča'ua. Diktatu Parižank sc je postavilo p< rolu tudi ameriško in angleško ženstvo. Kljub temu odporu prinašajo jesenski in zimski modni listi deloma še daljša in cclo do tal segajoča krila. Najljutejšo borbo proti dolgim krilom vršijo Američanke. Newyorška zveza ženskih društev je imela nedavno mani-festacijsko zborovanje, na katerem je nastopila cela vrsta govornic, ki so s pravo ameriško energijo napadale nehigije-nično modo dolgih kril, češ, da jih ni več volja, da bi pometale pocestni prah in se kužile z mikrobi. Dolgim krilom so napovedali vojno tudi angleški zdravniki, ki pravijo, da naj se z »dolgačami« zabavajo le Francozinje, katerim vobče ne pade nič pametnega v glavo, Angležinje pa naj nc nosijo teh nehigijeničnih žakljev. Zdravniki se zlasti ljutijo, ker se rad! dolgih kri! vračajo tudi cenejše nogavice iz sukanca, ki so baje zdravju ravno tako škodljive, kot dolga krila. Svilene nogavice in krat Izgledati v novi pusta in dolgočasna. Naj se tudi Slovenke držijo pravila Angležinj in Američank: »Kar je lepo in higijenič-no, to je za mene moda» Sicer se pa v Ljubljani in drugod med nami opaža večinoma le še kompromis med obema modama, kar nI tako napačno. Z ozirom na priznano blato in prah pa najbrže «dol-gačam« tudi v bodoče ne bodo »milši zvezde kakor zdaj sijale.« Delta čudil: da je slepec brez vsake poškodbo zlezel iz žrela, ali dejstvu, da se je gož spravil na žival, ki je obsegala dobršni dve tretjini njegovega telesa. Slepec je bil razumljivo ves medel in si je opomogel v teku pol ure na raliaibarinem listu, da jo je zopet lahko odkuril. Mn> gožrec pa je moral v zbirko. (Po »Kosmosu«.) Kriza v Z. N. Kakor so javili zagreb-ški listi od četrtka, so vsi funkcionarji ka krila so po njihovem mnenju prvi po- ** goj za zdravje ženstva — ne mogoče radi nogometnega saveza in podsaveza v Za- = <_______ grebu ter vsi sodniki, ki so člani Haška, tega> ^^ so nogavice prozorne in krila podali ostavke na svoja mesta. V petek iz- j (e do ko,cn temvej zato. ker svila drži dana službena objava Z. N. P. potrjuje; { ,oto enakomerno in kratka " "" to vest. Upravni odbor Z. N. P. je na mikrobov. Dolga krila svoji zadnji seji sprejel ostavko članov upravnega, kazenskega in poslovnega odbora, in sicer podpredsednika VVohlmiita, U tajnika Plazzeriana, člana upravnega odbora Mikca, nadalje člana poslovnega odbora Justina in članov kazenskega odbora Kovačeviča in Cara. Vodstvo predsedniških poslov se je poverilo članu upravnega odbora Vučkoviču, poslov II. tajnika pa Marijanu Riegerju. Kdo bo zasedel mesta izstopivših Haškovcev v Savezu, še ni znano O vzrokih tega izstopa ne pišejo listi do sedaj še ničesar. Razvoj krize v zagrebškem nogometu bomo zasledovali. Hitra hoja invalidov. Prejšnji »eden se je vršila v Angliji zanimiva tekma. 264 invalidov, katerim so vsled v vojni doblienih ran morali amputirati nogo. se ie zbralo na startu k tekmi na progi Štaines-Roehampton. ki je doltra 15 angleških milj. Konkurenti so bili razdehe-ni v dve skupini, in sicer oni. ki so imeli nogo amputirano nad kolenom, in oni, katerim ie bila noga amputirana pod kolenom Tekma ni bila izrazito športnega značaja in jo objavimo le kot kunoziteto. Invalidi so imeli različne vrste protez in je tekma imela v prvi vrsti namen ugotoviti katere proteze so naiboliše Rezultati so prav dobri. Prvi je dospel na cilj v 2 urah 56 minutah in 20 sekundah. Le malo konkurentov je med tekmo izstopilo. krila ne pobirajo mikrobov. Dolga krila lahko povzročijo najtežje bolezni in slabe nogavice huda prelilajcnja. Neki angleški zdravnik je celo izdal prog'as na ženstvo, v katerem izreka nado, da se prav nobena Angležinja ne bo oblekla v dolga strašila, s katerimi Francozinje mesto pometačev pometajo ceste in ulice. Borba proti dolgim krilom seveda ne bo žeia popolnih uspehov, tudi v Ameriki in Angliji ne. Ženska ima, kakor rečeno, svoje kaprice In svojih kapric kaprice pa basta! Mnogim bitjem nežnega soola je zapoved vse, kar pride iz Pariza. Ženska moda je v principu gotovo preračunana na to, da ugtija moškemu svetu. Doka krila pa moškim večinoma ne ugajajo, ker izgledajo ženske v niih preveč okorne. Tako se torej borba proti «do|gačam» ne vrši samo v znamenju higiene, temveč ima tudi to svoje drugo plat. Razne spremembe ženske m^de. svoicčasne ogromne klobuke, visoko frimro itd., je moško oko. ki končno kliub vsemu rado vidi v ženski modi nekaj eksccntričnosti in na-šoririenosti. lažje sprejelo in končno pogoltnilo. nego dcltročasnn driea krila, zlasti. ker je bil prehod iz kratkih v daljša kri'a prebiter. Citateliice mi bodo dale prav. če trdim da je Ljudje — dvoživke »The Illustrated London News« prinaša poročilo nekega angleškega častnika o afrikanskem ljudskem plemenu, ki živi na otokih v Rudolfovem jezeru. Prvi belo-kožec, ki je videl te zamorce, je bil leta 1868. neki madžarski grof Samuel Teleoki. Napisal je knjigo o njih. Resneje jih je omenil tudi lovec slonov, neki Neu-mann. Te zamorce so medtem skoraj iztrebili. Njih otoki so se namreč večinoma združili s kopno zemijo, ker se je voda umaknila v tla Zato so jih sosednji rodovi lahko napadali in pobijali. Potnik Stigand je poročal leta 1910., da so ti zamorci že malone izginili, in le majhne ostanke so zdaj še našli na dveh peščenih otokih blizu gore Kukul. Zovejo se «E! Molo«, kar prevaja grof Telecki z besedami »Bedni vragi«. Boljšega imena zanje res ni. Danes jih živi baje le še 70. Iz nekdanjega plemena stotisočev le še 70! »Vlada, jih slepi glavar Albertai. Svoja bivališča si napravljajo sami iz palmovih vej, ki jih ostrega vetra in žgočih solnčnih žarkov le slabo ščitijo. Iz debla palm si delajo tudi sirove plave. Z njimi se vozijo po jezeru in ribarijo s sulicami ali z grobimi mrežami. Ker jedo skoraj izključno ie ribe in pijejo jezersko vodo. ki jc polna sode, in ker se ženijo le med seboj, so docela degenerirali. Propadli so po telesu in duhu. Večinoma imajo noge deformirane in popolnoma pohabljene. Življenje rodu «EI Molo« je skoraj dvo-živsko. Dalje nego eno uro namreč ne vzdrže na kopnem. Potem morajo v vodo, ker d-ueače jim otečcio ustnice in jim krvavč. Njihov jezik ie hamitskesa izvora, govore pa vsi tudi v dolini Nila razširjeni siimhurski jezik M'adina se noče več učiti prvotnega je?ika. ker jt zadošča sumbtirski. ?e rekaj desetletij in «EI Molo« izgine s sveta. Požegnan apetit Pred mojimi nogami je ležala čudno zvita kača, deloma je bil njen temni hrbet, deloma svetla spodn:a plat navzgor ohrnjena. 7-e «em mislil, da jo je pokončala nepoučena roka mladine ali poučenju nedostopen, odrasli človek. Toda nasprotno, kakoi hitro sem jo dregnil s pabco, se je kača zganila. Vendar je bežala tako leno. da je vzbudila mojo pozornost Iz gobca ji je mo lel še utripajoči rejiek slepca (?). Kaj sem hotel storiti? Potrehne posode ni bilo pri rokah. Prisilil sem požeruha, da je zlezel v moj klobuk: hotel sem ga namreč doma natančnejše preiskati, v koliko je že prebavil svojo žrtev. Pri ščukah se n. pr. dogaja ta proces s tako naglico, da je glava kakega večjega plena še neprebavljena, dočim ji visi repna plavut še iz gobca.) Nisem Se hodil dobrih pet minut, ko se je nenadoma slepčev repek krčevito zvil. Kača je široko zazijala in v mojem klobuku se je hipoma zvijalo dvoje živali. gož in slepec. Morda je gožu pri neprestanem ujčkanju postalo neprijetno, ali pa je mislil, da bo olajšan lažje po-bollše "uealati v' sta"rf modi. nego' begnil. Nisem vedel, čemu bi se bolj X Robinzonov otok. Newyork, 23. nov. (Izv.) Vsled potresa v Chile. ki je zahteval 2000 mrtvih in 2500 ranjenih, se je pogreznil v Atlantski ocean tudi Velikonočni otok ali Robinzonov otok, ki ga le bilo posebno škoda zato, ker so stale na njem zanimive predhistorične tvorbe, kolusalni kipi. ki so bili od 16 do 20 metrov visoki. O otoku sedaj ni več sledu.« — Ta brzojavka je izšla v petek v našem »Jutru«. Toda republika Cile leži kljub potresu ob Tihem oceanu. Med Cilom in med Atlantskim oceanom lež! široki del Južne Amerike. Nasproti čilen-skemu pristanu Valparaisu leži v Tihem oceanu v daljavi okoli bOO do 700 kilometrov tudi otok Juan Fernandcz, imenovan tudi Robinsonov otok. Na njem je baje živel spočetka 18. veka mornar Se!-kirk, ki ga pozna literatura pod imenom Robinson. Ta otok je tast čilenske republike. V istem Tihem oceanu, a v oddaljenosti kakih 4000 km od čMenske obale, leži otočič Rapa-unl aH Vel konočni otok. Od leta 1888. je tudi last čilenske republike. Na njem stoje stari kipi iz kamena: izklesane so le glave, ostalo je steber. Mnogi teh kohsov so že padli. Našli sfl se tudi kameni z naoisi. ki jih ne zna nihče več čitati. S povestjo o Robinsomi pa nima Velikonočni otok nobene zveze. Ako je potres res pogreznil kak otok. nI bil tn Robinsonov. nego morda mali Velikonočni otok s kakimi 200 prebivalci. X K!eptomanija. Kleptomanija je bo-lezen. Bolnik krade, ne da bi se zavedal, da ravna zločinsko Kleptomanija se pojavlja včasih pri umobolmkih ali slabo-umnikih, včasih tudi kot bolezen zase pri sicer povsem zdravem človeku. V tein primeru je največkrat podedovan duševni deiekt. Kleptomani si prisvajajo tuje reči brez koristolovstva; ukradene reči le zbirajo in kupičijo ali pa jih mečejo proč. • Prager Tagblatt« poroča o nekem zanimivem kleptomanu. Eleganten gospod sive brade je srečal l2letno deklico. »Ti si lepa deklica.« je dejal. »Tu imaš.« In izročil ji je prstan Doma so roditelji videli, da je prstan zlat s smaragdom. Oče je inseriral poziv, naj se oglasi gospod, ki je podaril prstan. Toda oglasil se ni nihče. Isti e'egantni gospod je ustavil berača. »Tu imate,« mu je dejal in mu dal zlate gumbe za manšete. »Zlati so!» je rekel gospod in odšel. Letos v r.ktobrn so istega gospoda zasačili v neki trgovini, kier je spravil zrcala in glavnike v žep. ne da bi jih plačal. Ko so ea prijeli, se ni ustrašil, nego mirno vrnil vse ter oovedal svoje ime. Trgovec je pozval redarja. ki je gospoda preiskal. Pri niem je našel celo kupo malenkosti, ki so bile vse ukradene. Gospod je bil inženjer. Pred sodnikom je dejal, da se ne spominja, da hi bil komu kaj ukradel Vse plačuie in le oodarja. kar ima. Dve priči pa sta izpovedali. da sta videli inženjeria. kako je spretno in tajno kradel kakor tat. Tožen-čeva hči pa je povedala, da je njen oče bolan ter je predložila uradno zdravniško izpričevalo, da ima oče kleptomanijo. Sodišč ga je zato vsake krivde oprostilo. X Propadanje morale v Rusiji. Na zadnjem vseruskem kongresu je bilo, kakor poroča časopisje ugotovljeno, da se v vseh ruskih mestih bavi 40 odst. žensk s prostitucijo. Od mladenk do 16. leta se jih bavi 60 odst. s prostitucijo. pride povedat uspeh svojega parlamen-tarstva. Kar počakaj tu!« »Dobro... počakam. Stanovanje s štirimi sobami imam, pohištvo sem si nabavil že lani, nov frak sem si kupil šele letos, življenje mi je dobro zavarovano, v VIII. činu sem in prihodnje leto dobim docenturo na vseučilišču... Za pričo pri poroki pa naprosim tebe...« In kramljala sta dalje, starejši mirno, Stvarno, mlajši le še raztreseno in redkobesedno. Hipoma je potrkalo, in v sobo se je prismejala teta Liza. S torbico, dežnikom In s celo vrsto velikih in majhnih zavojčkov. Debela, dobrodušna, vedno dobre volje. »Packeteltante« so jej rekli, ker Je ni bilo nikoli videti brez kope zavojčkov. »Hu, kako sem tekla!« je dejala in se ozirala, kam bi sedla. Hitro jej je primaknil mlajši prijatelj stol: »Oddahnite se, potem govorite, gospodična! Ali ga sploh katera mara?« »O, o, kakšno vprašanje!, je vzkliknila teta Liza. »Njega, ki je znan po vsem mestu kot soliden, marljiv in resen človek! Vseh pet bi ga rado vzelo! Zares, vseh pet!« »Kako? Vseh pet?« se le prestrašil mlajši in napeto zrl na Lizo. »To je vendar nemogoče!« Je vzkliknil Starejši obupan. »Kajpada ne. Ampak vseh pet je izjavilo da bi vas vzelo.« le pripovedovala teta. »Potem pa le naenkrat začela jokati Pavla —» »Pavla!« je vzkliknil veselo starejši. »Pavla'« je vzkliknil bolestno mlajši. »Pavla, da,« je pritrdila teta. »In potem so se umaknile takoj ostale štiri... In potem je prišla mami ter je objela Pavlo, in potem le prišel papa ter objel JPavlo ln mamo... in nazadnie nas ie jokalo vseh osem. Kar tulili smo od sreče . .» »Naj vas objamem zdaj še jaz, teta Liza!« je dejal in storil starejši. »Srečen sem, blažen sem ... o, Pavla, moja zlata Pavla! Haidimo k njci!« — 2e je iskal svoj klobuk in se ok'eni! tete Lize pod pazduho. »Tudi ti pojdi, prijatelj — saj boš najina poročna priča!« — tn drve! je s teto skozi vrata. Mlajši pa ni šel za njima. Samo duri je zaprl in zaklenil. Potem pa je omahnil na stol, buljil predse in govoril votlo: »Pavla? Pavla?!« — H. Tatar. Dve pokrajini i. Vsaka pokrajina ima svojo dušo in . nji so skrite misli živih in neživih stvari. Gorata pokrajina ima dušo tri-kotov in kubusov, ravnica pa dušo ploskve. Ta kolektivna duša je izražena na prebivalcih. Oglejte si človeka, ki živi v gorskih krajih; 0|>azujte njegove telesne oblike, kretnje, hojo. obraz, njegov govor in smeh, žalost in veselje i>eseni in misel. Predstavite si, da gre po široki ravnici, ki se razteza v neskončnost; ali nimate občutka, da so njegovi koraki negotovi in dihajoči in da mu duša tre|>cče kal-or sveča na daljnjem oknu? Vse njegovo življenje nosi obeležje masivne razsežnosti trdega in ostrega ritma gorskih unij: obeležje okornosti in vzdržnosti, nezaupanja in molka. Njegova duša je verna, a vera mu je suha in razumna. Ce obiščete gorske cerkve in premotrite njih svetnike^ in božje podobe, vas preseneti revščina čustev ter vzdržnost in hlad v izražanju lepote. Svetniška telesa so viso ka in suhljata; obrazi covore bolj o skei»si in nezaupanju, kakor pa o vroči veri in popolni vdanosti Bogu. Dozdeva se, da se posmehujejo vsemu, kar jih obdaja: premirili so višave in nižave. zanje ni nič več novega, kar i jim vzb.iialo radovednost m nemir; njih pogledi so lokavi in neodkritosrč ni Kristus, ki visi na križu, je tenak in' ubog kakor na starih bizantinskih kipih: nikomur ne vzbuja sočutja m v polmraku gorskih oken se dozdeva, da je njegovo trpljenje kljubujoče m uporno. Ce vidit« ljudstvo v gorski cerkvi, slišite šepet njegovih molitev in si predstavljate, kako vzdržema in težko se drohna leča ljudske duš., odpira pred neskončnimi horizonti večnosti, s-vam zazdi, da vidite pred ljudstvom Kristusa: Nič ni podoben onemu na križu, živ je in strog kakor Jehova; sličen je samosilniku. ki je nekoč kra-ieval na teh gorah in o katerem so se ohranile čudne povesti. To je Kristus strahu in pokorščine, vajen vladati in brzdati ljudske nagone, ki .iih atavistično vzbuja življenje v gozdovih. To je Kristus, pod katerim pokajo skale ko gre kakor veliki Duh gorskega ljudstva čez vrhove. Kot sodnik stoji pred vsemi gorskimi rodovi in njecrova sodba odmeva tja do sedmega kolena. Pred njim se pri |>ogihl jejo krošnie dre ve* in za niim vreščo iriči: goli. koni časti vrhovi se mu uklanjajo in globo ko pod nnm v skrivnostni razpoklini zcmj.e suklja peklenski otrenj, lizeio rdečkasti in' zelenkasti plameni, iz nji' na mole neštete človeške tri a ve — ka kor je naslikano na obledelih slikah v romarskih cerkvah, kjer Mati božja l»rosi ta grešnike i gora in dolin. Ta mistika ie ena najglobljih pote? o-orske pokrajine. Ustvarja pravljice o neverjetnih rečeh in narekuie oesroi, ki so žalostnejše kakor jesenski veter, ko zapiska med orumenclini in vlažnim listjem. To je mistika Ro-eggerj->-ili «Gott.okrajina sili samotnega jHipotnika, da se zave svoje osamljenosti v času in prostoru. Na plani je vse odprto in vidno; človek gleda v obraz samemu Boju. Po ravnicah tečejo reke in se vijejo bele ceste. Tu so vmsi in me^ta: ekonomija in kultura. Kavničar je pravi prototip gorskega človeka. Vse njegove kretnje izražajo ritmiko ravnice. Niti besede, niti način mišljenja, ne običaji in ne verstvo ne kažejo ostrih vrhov in tajnostnih prepadov Vse je zmerno in uglajeno kakor ploskev; pregledano in jasno tja do skrajnih robov, kjer se silhuete potapljajo v obzorju. Življenje je neizmerno razdrobljeno, povsod prevladuje miniatura. Nikjer ne upijajo oči toliko nebesne vedrine, nikjer niso oblaki tako blizu človeškemu raz položeniu kot na ravnici. Zato se je tu razvila veselost ali i« melanho lija. Obe sta izraz neba in zemlje. Veselo^ se razliva tam koder ie zemlia dobra in rodovitna. Polje se vrsti za [»oljem, travnik za travnikom, vas za vasjo. Tu so dnevi polni sprememb, nočj [>i-jane in ukajoče. Melanholija pa šumi po pustih travah, obj<-ma uboge vasi in se [Utaplja v širokih, leuo tekočih vodah. Kolektivna duša ravnice ima velik vpliv na individualno dušo. Pejsaž m tako poln in oster kakor na gorah, zato pa ima domišljija širok okvir, da. v njem iztke pravljice in z njimi izpopolni enoličnost zemeljskih brazd in nebesnih daljav. Na ravnicah prevladuje čustvo. S solucem, ki preplavi plan. se razlije zavest realnosti in resničnosti. Človek živi i isto sle|>o ljubeznijo do gibanja, kakor vsaka draga stvar [**i nebom. Ko nebo presežejo sivi oblaki, se ta realnost še bolj osredotoči okoli človeka, ki se skrbno zagleda v zrcalo tvoje okolice. Tak človek je socialen in političen, se iz-olja. Zahoče se mu živeti in izpiti do dua kipečo čašo strasti in slasti. V [Kjbožnih urah se dozdeva, da hodi Kristus po va^eh s pšeničnim vencem na glavi in s smehljajem na ustnah. Pijano veselje vrši od vasi do mesta. Če stopite v cerkev, vidite dobrodušne svetnike, ki so jih slikali lahkoverni slikarji. Ravnica prinaša optimizem in vsiljuje prepričanje, d« ie naš 6vet najboljši. V svetli monotonosti izginjajo prepadi življenja. Ironija in mistika sa razblineta nekje daleč na obzorju kier ki[>e gore v nebo. B. B. Gospodarska vprašanja Cene letošnjim vinom z ozirom na kakovost V raznih politiSnih in tudi strokovnih Ustih se navajajo v zadnjem času cene letošnjim vinskim moštom in vinom, ki večkrat ne odgovarjajo resnici. Tako se b. pr. poroča, da se dobijo mošti, oziroma vina v krškem, novomeškem, metliškem, bizeljskein, haloškem, ljutomerskem in mariborskem okraju po 10 do 12, ceio po 8 in 6 K liter. Ker dovajajo taka. večinoma tenden-eiozna poročila marsikaterega nepozna-valca razmer do presenečenja ter kun-mmenta do neopravičenega zabavljanja, po gostilnah, smatram potrebno, podati tem potom širši javnosti pravo sliko o kvaliteti in cenah letošnjih vin. Da zaostaja kvaliteta letošnjega vinskega pridelka v mnogem za lanskim, t. j. za letnikom 1921., je spričo slabega vremena med trgatvijo evidentno; da bi pa tvoril letošnji pridelek kvaliteto najslabše vrste, je pa zopet pretirano na-ziranje. Nasprotno! Letošnja vina v obče presegajo nepričakovano dobroto. Niso sicer prvovrstna, a tudi ne tako slaba, kot se je domnevalo. Kjer se je pozno in ob količkaj ugodnem vremenu trgalo ter pri trgatvi skrbno odbiralo gnilo grozdje od zdravega in so mošti pravilno pokipeli, so vina povprečno srednje dobrote z 8 do 10 odstotkov alkohola in brez postranskega, t. j. gnilega ali piesninega okusa. Kjer se je pa pri trgatvi površno ravnalo, je mošt. oziroma sedaj že vino. slabega, neprijetnega okusa in bo nestanovitno (rjavenju, grajenju in zavrelki podvrženo ter se bo nerado čistilo) zlasti ono, ki ni bilo že pretočeno in žveplano ali bisulfirano. Zato svarimo pred nepremišljenim nakupom takega vina od producentov, ki se nočejo kletarsko pravilno ravnati po že neštetokrat danih jim strokovnih navodilih. Prednost bodo imela letošnja pravilno spravljena in pravilno negovana vina v tem, da ne bodo poleti tako rada ciknila kot so lanska. Cene sicer še niso povsod fiksirane, toda iste variirajo pri sredrrih. zdravih 8 do 9 in pol odstotnih vinih od 10 do 20 K. pri izbranih, finejših vinih (rizling, siivanee. burgundec, traninec. portugal-ka. veltlinec. ortliber. moslavina i. dr.), i 9 in pol do 11 odstotkov alkohola pa od 21 do 24 in tudi do 28 K za I ter iz produccnteve kleti, odnosno od bližnje odpošilialne postaje. Dobe se sicer nova vina tndi po 12 do 10 in celo po 8 ali 6 K liter, toda le v malenkostnih množinah in pri takih manjših producentih. katerim primanjkuje posode, ali če je dotična pijača že tako šibka, kisla ali pokvarjena, da jo gostilničar odnosno vinski trgovec sploh točiti, oziroma z drugimi vini mešati ne more. Farbarija na eni, podcenjevanje na drugi strani škoduje producentu in kupcu ali konzumentu, zato je pač najbolje, da se pove in piše le faktični položaj tržne cene. Vina je letos povsod dosti in celo v Belokrajini (Metlika. Drašiči, Radovica. Semič. Črnomelj) ga je mnogo več kakor lani in je deloma tudi bolše od lanskega, zato bi bilo želeti, da naši gostilničarji in vinski trgovci obiščejo v velikem številu domače producente na Dolenjskem. Belokranjskem in Štajerskem ter jih po možnosti rešijo iz sedanje zadrege. Letošnja vinska kupčija je namreč dosedaj povsod še precej kla-vorna. Prodajna cena. in sicer tako visoka z o/.irom na velike produktivne stroške, toda razne prevožnje z vozmi in z železnico, državna trošarina, mestne užitnine itd. povečajo znatno vse na-daljne stroške. Končno moram še pripomniti, da letošnje rdeče vino, tako zvani «eviček», odgovarja popolnoma svojemu značaju, ker ni pretemne barve in je primerno milega ter aromatičnega okusa. t. j. «tip». ki smo ga bili vajeni v boljših predvojnih časih. Višji klet. nadzornik Fr. Gombač LetoSnja žitna letina Pšenice so pridelale v metrskih stotih: 1921. 1922. Jugoslavija 14.100.290 11.498.181 Anglija 69,77(1.000 63.007.000 Belgija 14.4»r,.000 10.180.000 Bolgarska 34.343.000 42,510.000 Italiia 145,151.000 123,908.000 Francija 11.280000 12.297.880 Madžarska 52.71fi.000 45,759.000 Nizozemska S.fiSfi.OOO 5,218.000 Poljska 85.57fi.000 44.4fi4.000 Švedska 12.537.000 8,230.000 Švica 5.284.000 8,374.000 Španija 192 838.000 1fi2.707.000 Alžir 33,764.000 16.902.000 Maroko 17.446.000 g.oSB.OOO •j^njg 10.fi73.000 3,377.000 Skupno 660,992.390 554,420.181 Rrži so pridelale Belgija, Bolgarska, Španija, Francija, Grška, Madžarska, Italija. Nizozemska. Poljska in Švedska skupno 303.134.000 metrskih stotov proti 290.900.000 ineterskim stotom v letu 1921. ?.etev rži v naši državi je dala letos 1,128.506 metrskih stotov proti 1,477.215 metrskim stotom v letu 1921. Ječmena in ovsa se je pridelalo v gori omenjenih državah, izvzemši Grško, 161,503.000 metrskih stotov proti 170 milijonov 900.000 metrskim stotom v letu 1921. Pri na* je dala letošnja žetev ječmena 2.195.158 metrskih stotov proti 2,912.719 metrskim stotom v letu 1921., žetev ovsa pa 2,547.593 metrskih stotov proti 2,744.714 metrskim stotom v letu 1921. (Po beograjskem «Preoorodu».) Ljubljanski trg Proti pričakovanju kažejo nekatera živila tendenco dviganja cen in to predvsem moka in maščoba. Vzroki so sledeči: Uvažanje konkurenčne moke iz Rnmunije in Amerike je zastalo vsled delnega pomanjkanja deviz. IzArpanje makh zalog je povzročilo prav živahno povpraševanje predvsem po moki. Zaradi tega povpraševanja m izostaj-mja tuje konkurence je bila dan* možnost --e letrerovini z moko. da je začela zepet dvigati cene. Brez vsakega dvoma >e da moramo računati na visoke tene moki,, ako ne bo cent.voa vlada srbela za to, da se omog-jči n.i-emu trgovcu uvoz konkurenčne tuje moke. Cena prašič n se je dv,gr.ila za 5 in več kron pri Kg /ive teže v .lčigled pred lega poljedelskega rmnist~ko 2,313.140 ton ibrez premoga) v vrednosti 223 milijard 220 milijonov. V istem času se je izvozilo 1.415.096 ton v vrednosti 100 milijard 100 milijonov poljskih mark. =■ Obtok bankovcev v Nemčiji je znašal po izkazu dne 20 t. m. preko 582 milijard. Ruska državna banka ima sedaj 117 podružnic in agentur, dočim jih je imela v predvojni Rusiji 128. Franjo Ziherl w Franica Stirnova poročena «« Vodice nad Ljubljano 26. novembra 1922. (041 Jb m piesiiorslifl in ičar-siui delannica vL^J^tle. si* priporoča. Izvršitev toiua. cene zmerne Družabnfca ali ženitba. Trgovec, ločen, let star, z '.zborno idočo trgovino io <"leg. malo gosti no, urejenim lepim stanovanjem v veijem mestu Slovenije, se želi »poznati takoj z gr>Bpod čno ali gosno t svrbo družabniHva, oziroma žeuitve, ki razpolaga s primernim kapital' m Cenjene ponudbe z nataučnim opisom i-koliS in se prosi pod «Sre 31 JS za leto 1323 39S1 v dveh lično izdelanih oblikah 12x7 in G x 4 cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah s papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro litnanem papirju. NaroJa naj se direktno prt Zvezni tiskarni in knii-garni v Liubl ani. VVoirova ulica št. I. za dame, gospode in otroke po znižanih cenah pri f. Sinfovšc nasi. JC. Scss Tjubijana, Jvtestni trg št. 19. Lepi trgovski lokali 4026 s skladišči takoj na razpolago kupca dvonadstropne hiša s staro dolin vpeljano trgovin« » sredini mcst:i LiuMiaue na ze'o prometni točki. Ponudba pol ..Zrnoma cena" na An. zar. Drago Beseljak, Ljulilj-na, sodna ul. o Pozor! Pozorl Pravi tGo!ser'-ževi|i, čevlji za smu.i ter lovski tevlji vseh vrst s izde uiejo v znani eolidni čevljarski delavnici 75 imun in lož. BrajEF Ljoliljana, Turjsshi trg (Breg) I. Istotam se izdelujejo tudi vse vrste drngih obuval, od najpreprnate še do najfinejše izdelave. Cene solidne! Postrežba točna] Elektrotehnično poijetje Leopold Ttb Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 nudi 3989 veliko zalogo modernih. svetilnih teles (lustrov) za električno razsvetljavo. Vam prenovi in strokovno shrani preko zime , ob malenkostni pristojbini tvrdka Ljubljana, Gosposka c. 1?. dohro vpeljanega v galanterijski stroki, sprejme veletrgovina. Ponudbe pod „Guma" na Anončno družho Alotna Companj, Ljubljana, Kongresni trg 3/1. Umetniški atelje .,Vis'' je izdelal be-ležni koledar za i. 1923. z originalno risbo T. Kralja. V razprodaji je na drobno in debelo v knjigarni Nove založbe v Ljubljani. Cena komadu Din 17-—, po pošti Din 18 50. 10 v UNITED-AMERIK AN-LIN ES-INC. prevaža potnike z najnovejšimi brzoparmki preko: Hamburga, Southainptona in Clierbourga v Nsw-York, Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja Simon Km tec, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana. Eo odvorska ulica 26. 41 ~ - r i' *>r - - - - »»-» * ' Lokomobile. Popolnoma novi pn-vo?.ni in stalni Badenia-lukouiohiii 2U, 26, S4 P S., takoj dobavni, primerni za žago, ctua 250 OiU Kj. Dobavi luili T«e vrsto strojev za olidelavanje lesa in že rabljeni Wolf parni stroj 40 do i>0 l'. S. M Podiesnik, Roser.heim, Adelzreiti-rsimBe 10, Ober-Buvern. d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov ski, šentianški in tudi perilo, za večje St viio sob z eno ali dvema po.-teljema. Raz%eu tega tudi jii ili KlilS 9 ['Pili za večje guspodiniltvo. Natančno obrazložene pjuudoe ua uptavništvn «Jutra» pod „Kom-plctna oprava. 4044 trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industri ska pod etja m razpečava Iačelioslovaški in asigleški koks sa livarne in domačo uporabo, kovaški pramog, črni premog in jajčne forikeis. Naslov 16 Prometni z;uq ' 21 ops-nai. i. d. v liubiisni, titaiažičin c. 15/11. OvoHolesa 10u se »prejemajo v polno popravo, te poniklajo, emajlirajo z ogn em in ubranijo preko zime llTrito,,l F. Bati J, Ljubljana Kariovčka cesta 4. « -a v*. * -C. » * 1 Čreva vseh vrst za kran ske, krvave in jetrne klo base. najboljkaHovoBti po nn-itižjih cena vedno na zalegi pri Josipu Berg-mann. Llubljana, Poljanska oesta it. 85. Ravuotam se kupuje strov ln stopljen loj no naivi&iih ilnevnih ceuah Blaga za preozko dtuano j in družeča ;ohištU3 g vzlilsi iztiri, dnlis pszlično platno in iurc zs tapztni^, sedlarje itd. pripo cšB turdha m/vi a. 8 E. Skoberne JžSr« j 99 Spiosua industrijska in trgovska družba z o. s. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 15 Iz skladišča nudimo, dokler traja zaloga: Podkve za konic; ,,Styria" kavine mlinčke; vile, jeklene, s 4 ro?m;, 12" dolge; kladiva za gramoz (Schotterschlagel); cveke za pete, v zabojih po 50 kg; ,,Puchu kolesa; 79 svinčnike, znamke ,.StadIer". Cene zelo ugodnel Mariborsko šolstvo Obrtne in trgovske nadaljevalne šole. Maribor, 24. novembra. Minulo nedeljo smo z nekako grozo slišali pri slavlju petdesetletnice vinarske šole, da je bilo na tem zavodu pred prevratom slovenskim gojencem strogo zabranjeno slovensko govoriti in čitati — pravim z grozo, ker se nam zdi to sedaj po štirih letih ie skoraj neverjetno, neumljivo, nečloveško nasilstvo. In vendar ni bilo tako samo na tem mariborskem zavodu, ampak v večini šol, z majhnimi izjemami, kot na gimnaziji in deloma na moškem učiteljišču — na ženskem so Slovenkam še na cesti za-branjevali materinščino. Kader vsakega mesta tvorijo obrtniki fn trgovci, kot najstalnejši element meščanstva. ki prihaja tudi največ v stik z občinstvom. Njegovo mišljenje oblikuje običajno javno mnenje v mestu. Vodje germanizacije v Mariboru, kojih večina biva še vedno med nami, so se tega dobro zavedali in po tem usmerili svoje pogubno uničevanje naše narodnosti, česar jim ne moremo nikdar odpustiti in pozabiti, najmanj pa verjeti, da bi se bili sedaj notranje odkrito preorijentirali. Njihovi vplivi torej še sedaj prav vidno segajo v sobane naših učilnic. In treba bo še dolgo najboljših narodnih peda gogov v vseh mariborskih šolah, ki bodo mogli paralizirati našemu narodu in državi sovražne zunanje vplive na rastočo mladino, bodoče nosilce državne misli ob meji In zato država ne sme pri odmerjanju izdatkov za šolstvo rabiti pri Mariboru istega štedljivega merila, ki je z ozirom na državne finance morda potrebno in umestno drugod, v čisto slovenskih krajih. Treba je misliti, da imamo tukaj v ozadju ogromno moč kapitala, ki je v rokah nemških šovinistov, katerih srca so brez dvoma še — onkraj. Ravno zato me je frapiralo neumevanje te9 94'I Najstarejša Spedieijska tvrdka v Sloveniji = R. RANZINGER Ljubljana Spsd cijsKa pisarna Jesenice Podjetje u prevažanj* 6l»g južne železnic. BrtOTOMl m .»Turu, u.h.raln. promet ia Avstrije m . Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje « prevažanj. potuKra SklailiSAe * posebnimi aaprtuni kabinami i» pohištvo _ Internrban telefon «0. Brzojavi: Ranztng.r. (Vollgater) Zage ter stroie za obdelavo lesa vseh vrst najnovejše 90/1 konstrukcije dobavlja takoi po najugodnejših cenah iz jugoslovanskega skladišča Zastopstvo WELKERWEF?KE Wl«. XIII. BfBlteRSsefstraRe Kr. 56. Največji Katere .u.-aie, Vam nastanejo, ako ue gledate oa to, kjer nakupujete, izi>ubite euar in imate poleg 'ega večkrat še sitnosti Toukusite enkrat i Ilustriranim katalogom tvrdke H. Suttner (Imetnik Henrt Malre) v Ljubljani it 6. Ta Vam svetuje resnieuo dobre ure, špecijalne /uuuike »il\0« u lastne tvornice v Svfci, kakor tudi druge dobre žepne ,,re zapustne ure, svtiln in stenske ure. verižice, prstane, zapestutce, ihane namizno orodje, krstna in birmska darila iu vso drugo zlatnino n srebrnino. Pa t di porabne predmete, kakor u. pr. škarje, nože britve, aserstrižue in brivske stroje, steklorezec, doze za tobak, svalcice in srnoilke, nažigače iu denarnice kupite dobro in ceno pn tvrdki: H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št 6. Mikil kupujte nove knjige Tiskovne zadruge v Ljubljani! IVO Sorli, Clrlmarol. Mladinska povest s slikami. Broš. Din 16--, vezana lJin 2l—, P" P"šti Din 125 več. J0». Jarčlfia Zbrani .pt.l, lil. zt. Uredil dr. It. Prijatelj. Bro5. Din 30—, po posti Did 2 50 več. Struff Jutri. Povest Broš Din 10—, vez. Din 16—, po pošti Din 1-50 več. Slenklewtox. Z ognjem la mefiem. Zgodovinska povest s slikami. 1—3 snopič Din 21-, s poštmuo Din 22 o0. Shakeipeare-Zupan616, Othello. Broš. Din 19--, po poiti Din 125 več. Mellk. jagoiiavlja. II. del, 1. snopič. Broš Din 21—, po pošti Din 160 več. Hobhouie, Llberfcllsem. Broš. Din 2a—, po pošti Din 125 re4. Knjige 6e naročajo pri Tiskuni zadrugi u Ljubljani, Frešernous ulica št. 51. Domače vesti * Mnogi ljubljanski naročniki »Jutra« se pritožuiejo, da ne dobijo »Napredne Ljubljane*. Sporazumeli smo se s Centralnim odborom in naznanjamo, da se bo »Napredna Ljubljana* dostav-ljala zjutraj z »Jutrom* na dom vsem onim našim ljubljanskim naročnikom, ki se tekom pondcljka ustmeno ali pismeno priglasijo v naši upravi. Prešernova uli<*a 54. telefon št. 3(5. Kdor od naših naročnikov na deželi hoče prejemati »Napredno Ljubljano*, naj vpo-1]je 10 Din. pa bo dobil vse številke. .— Uprava »Jutra*. * Pevci ljubljanskih pevskih zborov! Ne pozabite, da se vrši danes v nedeljo dopoldne v pevski dvorani «Glasbene Matice« važna pevska vaja (ob 10. tenori, ob po! 11. basi) za Adamičev koral »Ti, ki si nas ustvaril), katerega pojemo na koncertu v proslavo narodnega praznika dne 1. decembra t. 1. v Unionu. Vsi in točno- — Odbor »Zveze slov. pevskih z b o r o v*. * Na oraznik narodnega ujedinjetj i. v f>etek dne 1. decimbra. se vrši ob 19. uri pri pokrajinskem namestniku g. Ivanu Hribarju rout. * V proslavo narodnega praznika. Meddruštveni odbor akademskih organizacij v Ljubljani sklicuje na praznik ujediujenja. v petek, dne 1. decembra 1922 ob li. do|K>!dne slavnostno zborovanje pred univerzo. Dnevni red: Petje, govori in obhod po me-stu. * Prva dvorna dama. Pred včeraj gnjim je Njeg. Veličanstvo kralj Aleksander sprejel v jx>si'biii avdijenci predsednico Kola s>-l»ki!i sester, gospo Danico H r i s t i č. Rila je pri tej priliki predstavljena tudi kraljici. Avdi jenca je baje v zvezi z imenovanjem gosjie Hrističcve za prvo dvorno damo. * Ženske v sodni službi. Ministrstvo pravdo je dovolilo, da se sprejmeta v sodno službo gospodični dr. Aneta Miu-kas in dr. Mira VVinter — obe j»ri sodnem stolu zagrebškem. Predvčerajšnjim sta nastopili svoje službeno me sto kot avskultantke. S tem pa še ni rešeno vprašanje, je - li ženske morejo postati tudi sodniki. Novost je v prav-niških krogih vzbudila umljivo veliko zanimanje. * Pokret zagrebškega uradništva. Te dni se ie vršil v tajništvu demokratske stranke v Zagrebu številno obiskan sestanek ura Iništva. na katerem je g. Serdar referiral o uradniškem vprašanju. Po vsestranski in dolgotrajni debati je bila na sestanku sprejeta sledeča resolucija: 1.) treba je gledati na to. da se čim preje s|»rejme uradniški zakon, ki naj regulira položaj in plače uradništva: 2.) da se do sprejema in izvedbe tega zakona nudi uradništvu hitra pomoč, ki naj bi obstojala v tem: a) da se najkasneje do lo. decembra t. 1. vsem uradnikom in nameščencem izplača enkratni nabavni prispevek; b) da se takoj povečajo draginjske do-klade in da se v celi državi izenačijo za vse uradnike. Razlike mad »pričanj* in Srbi morajo odpasti. a potrebno diferenciranje naj se izvede po taktični lokalni draginji jkj celem državnem teritoriju: c) da se mesto Zagreb takoj uvrsti v prvi draginjski razred s stanovanjskimi dokladami, a pasivni kraji Hrvatske iu Slavonije v drugi draginjski razred. * Vprašanje železniške pro?e od Bakra do Martinščice. »Primorske Novine* »Hjročajo. da je poslanec g. Kučie zainteresiral merodajne kroge za izgraditev normalnotirne žel. proge, ki bi izhajala iz edanje proge Reka - Bakar. Iočivši se od nje pri Vitočevem, in bi tekla dalje na Kostrenski polotok, kjer se bi cepila v Kostrcni Sv. Barbare napram Bakru in luki Martinščici. Pro inetni minister g. Stanič se je z orisa-nim načrtom popolnoma s*ritrial in odredil, da se naj v najkrajšem času iz-vrše potrebne predpriprave z.a izgraditev te proge. Prometni minister namerava v kratkem sam priti v Bakar, da na terenu prouči projekt. * Poštne zadeve v Vojvodini. Glasom odloka poštne direkcije za Vojvo dino se prihodnje leto zaradi v Novem Sadu, kjer je sedež poštne direkcije, veliko novo poštno |>oslopje. Gradbeni kredit v znesku 5 milijonov dinarjev je že odobren. Razen tega zgradi poštno ministrstvo na Slani Bari v bližini Novega Sada veliko, moderno urejeno radiografsko postajo. Posebno poslopje se zgradi tudi za novo telefonsko centralo v Novem Sadu. * Potres v Jugoslaviji. Kakor poročajo iz Osijeka. se je predvčerajšnjim oh 3. zjutraj čutil precej moč.in potres, ki je trajal skoraj celo minuto. Na nekaterih hišah »o se porušili dimniki. Na poslopju Srbske centralne banke, na otroškem domu in na nekaterih drugih poslopjih so poškodovane tudi st-eh». Š cerkvenega stol;>a je padel križ na ulico. Do devetih dopoldne je bil prekinjen telefonski promet. V Bosni se je močno čutil potres zlasti v Tuzli in v Brčkem. istotako v Vojvodini, zlasti v Subotici, Somboru in v Novem Padu V Somboru se j>> baje porušil cerkveni Stolp. — Iz Ljubljane smo prejeli veg poročil, da se je ;>otres tudi tukaj pre cej ol čutil. Vibriranje je tnrialo celo minuto. Tukajšnja potrebna opazovalnica ni o tem potresu rdala nobenega poročila Ne vemo, da li opazovalnica •ploh Je funkcijonira. * Izpremembe v državni službi. Bivši urednik liubliansknca douisneea urada Anton Tominec je imenovan za pisarni- ' škega oficiala v X. činovnem razredu pri oddelku za socialno politiko pokra- i jinske uprave za Slovenijo v Ljubljani. Ignacij Zima, kanclist pri oddelku za prosveto in vere, je imenovan za pisarniškega oficiala ad personam. Višji okrajni zdravnik dr. Ivan Verčon, ki je bil dodeljen sanitetni upravi v Celju, je postavljen v stanje pokoja okrajni tajnik Martin Zelenko pri okrajnem glavarstvu v Celju pa je začasno upokojen. * Razglas celjske mestne občine zaradi električnega toka. Ker namerava mest na občina svoje električne naprave razširiti rabi za podlago podatke o toku, ki se bo v bližnjem času potreboval. Do dne 10. decembra se mora mestni elektrarni naznaniti: 1.) motorje z navedbo moči do 200 konjskih sil, 2.) žarnice, navedbo števila in skupne moči luči, 8.) peči. gladilnika ter aparate za kuhanje z navedbo potrebnega toka. Kdor se sedaj ne prijavi, bo mogel reflektirati na elektriko le v slučaju, da po razširjenju omrežja še preostane kaj na električnem toku. * Celjska porota v letu 1923. Prihodnje leto se vrši pri celjskem okrožnem sodišču porotno zasedanje dne 5. marca 4. junija. 10. septembra in 8. decembra * Angleži se zan:majo za naše razmere. Naše poslaništvo v Londonu je bjlo od angleškega ministrstva vnaniih zadev naprošeno, da mu predloži izčrpno (»oročilo o socijalnih. ekonomskih in političnih razmerah v Jugoslaviji. Ministrstvo poudarja, da se angleške vseučiliške fakultete zelo zanimajo za naše razmere. * Na progi Ljubljana f-biž državnih železnic sta ustavljena mešan.t vlaka M. 931 in 932 med postajama Jesenice Kranjska prinesli k njeni babici, jo rcviea — vsa opečena — izdihnila svojo dušo. * Nesrečni alkohol. Posestnik Fran Ratifl se je dne 21. novemora vračal iz svojega vinograda dopjov v Plnearovce pri Zavrču. Na potu pred vasjo Dubrava hodeč čez most, je Ranf' vsled vinjenost' izgubil ravnotežje Ur se prekucnil v poiok. Padel je tako ne-iečno. da je za-d.?i ob kamen in si prcbii lobanjo. Pre po" sli so ga domov, kjer je naslednjega dne umrl. * Drobne vesti. Posestniku Francu Rajdetu v Cornučah je bilo v zadnjem času ukradenih 289 ameriških dolarjev. — V Spndnjak so doslej neznani zlikov-ci vlomili v stanovanje Antona Graška ter mu pokradli raznega blaga v vrednosti 27.000 kron. — Kovaškemu mo:?tru | Urhu Pogačarju ;e bilo pokradenega za i 8000 kron kovaškega orodja. Kot tat-! vine sumljiv je bil aictirau njegov bivši va.enec. j * Tudi de;!ščina. Neki delavec iz rad ' rronske okolice si 'e bil pred vojno z velikim trudom prištedil 300 kron, ki jih ! je vložil v nemško hranilnico v Rad?on;. Tristo kron je bil tačas že lep denar, i Ko je mož pred kratkim umrl, je svoj j prihranek zapustil nekemu sorodniku. | ki je takoj dvignil zapuščino. Pošteno ! so mu v hraniln:ci odšteli 300 avstrijskih kron in ko je zaprosil, naj mu iz-i olačaio znasek t iueoslovaj}6ki vaiutL je dobil I krono In 65 vin. 7a celo dedS«- no si ni mogel kupiti niti ene žemlje. * Pred tukajšnjo sodnijo je Ml obsojen na 14 dni zapora poljski žid Grossin-ger. ki je bil poleti obsojen zaradi kup-čevanja z dekleti in nato izgnan iz države. Pa se je po drugi poti zopet vrnil v Zagreb in od tam razprede! svoje trgovske zveze, dokler ga ni zasačila policija. — Naredil se je seveda nedolžnega. — prav nič mu ni bilo znano, da je bil izgnan. * Promenadni koncert v ljubljanski Zvezdi se vrši danes ob enajstih pod vod stvom kapelnika dr. Josipa Cerina. Spored: 1.) Breznik: »Hribarjeva* koračnica. 2.) Masseneti uvertura k operi .Kralj iz Lahor*. 3.) Ciiek: »lz srpske šume i utrine*. 4.) R. Wa?nei: velika fantazija iz muz. drame »Valkira*. 5.) Pahor: »Slovenski svet*, zbirka slovenskih pesmi. * Vloge na tekočI račun pri Mestni hra nilnicl ljubljanski. Kakor se nam poroča, :e ministrstvo trgovine in industrije dovo iilo, da sme Mestna hranilnica Ijitbr.m-ska poleg hranilnih vlog sprejemati tudi vloge na tekoči račun. Opozarjamo na tozadevni inserat v današnji številki »Jutra*. * Mariborsko mestno hranilnico kljub uradnemu demantiju klerikalci še dalje napadajo. Namesto odstopivšega člana upravnega sveta dr. lrgoliča in Vidmarja sta bila včeraj izvoljena primarij dr. Drnovšek in odvetnik dr. Koderman. Izvolitev mora še potrditi mariborski občinski avet * Društvo lesnih trgovcev v Celju. Jutri ob pol 2. nri popcldne se vrši v ho-tdu »Balkan* v Celju ustanovni občni zbor društva lesnih tr novembra ivsz _ Kraj opazovanja l.jubijati» Lj utiljana Ljubljana /.airreb . lieoif rud uuai . I 'ratra . inomost . Ob 7. 14. il 7 7. 7. 7. 7. /,racui tlak 7il"3 771 2 773-5 77u 5 769-4 76« 6 774 3 /.raiua 'emieratura —l7 42 — 1-0 10 sev. zapail brezvetra V Ljubljani barometer višji temper. mzka. Solnce vzhaja ob 7 17 zahaja ob 1617 2-0 00 o-o Veter fe«er se« zap. brezvetra zapad Oblacuo 0-10 del. obi več jasno jasno obla;uo oblačno Padavine mm 02 2 0 Obfave * Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Skupna pevska vaja (za mešani zbor) se vrši v ponedeljek dne 27. t. m. ob četrt na 7. zvečer. Vsled bližnjih koncertnih nastopov polnoštevilna udeležba nujna! — Odbor. * Gremij trgovcev v Ljubljani vabi na posvetovanje o novi uvozni carinski tarifi vse svoje člane — trgovce z urami, dragulji, zlatom in srebrom, z glasbili, s papirjem, pisalniškimi potrebščinami, knjigami in umetnimi izdelki ter galanterijskim, norinberškim in kratkim blagom za ponedeljek, dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer v gremijalni pisarni. Točnost je neobhodno potrebna. — Načelnikov namestnik. * Jugoslov. napredno akademsko društvo »Jadran*. Na izrednem občnem zboru lf>. novembra so bili izvoljeni za načelnike sekcij: I.) za kult. znanstveno tov. Alojzij Poljanšek. teh., 2.) za dramsko tov. Ciril Kovač, iur., 3.) za glasbeno tov. Vlado Kraut, iur., 4.) za sokolsko tov. Avgust Gogala. teh., 5.) za šahovsko tov. Rudolf Mrzlikar, iur., 6.) za zabavno sekcijo tov. Adolf Jenko, teh. * Shod strokovne organizacije hotel skih in kavarniških uslužbencev v Ljubljani se vrši dne 28. novembra ob eni uri zjutraj. Vsak član naj prinese člansko Izkaznico s seboj. Shod je strokoven in ne političen, zato v tej stroki nezaposlenim dostop ni dovoljen. — Odbor. * Ustanove za obrtnike in vdove obrtnikov. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje za leto 1922 a) de- | set ustanov za onemogle ubose obrtnike j ali trgovce in sicer pet po 100 Din in pet i po 50 Din; b) pet ustanov po 45 Din za I onemogle uboge vdove obrtnikov ali trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v I juM'ani do fi. decembra 1922. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno Izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog. oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. * Razpisana zdravniška služba. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrajnega zdravnika nri okrajni sin;tetni unravl v Celju v iX„ odnosno VITI. ali Vil. činovnem razredu drž. uradnikov. Interesenti se opozarjalo na rarois v «Urndnem listu«. * Iz podpornega fonda Obrtnega pomožnega društva se bode letos razdelilo r"ed podn^re vredne obrtnike, predvsem čhne b'vMien*ga denarja v gostilni nri postaj! Vid na Dolenl-skem. Kdor ga pozna, naj ga o tem obvesti. Ze skoro štirinajst dni. to je od pon-del.ka dne 13. novembra dalje imamo neprestano lepo vreme, jasue, suhe, precej mrzle dneve. Po nad dvomesečnem deževju se nam doba lepega vremena prav lepo prileze. Zahvaliti se imamo zanjo visokemu zračnemu pritisku, ki se nahaja ves ta čas nad Evropo. Prišedši iz Rusije. •••<1' ir.mičnin« « 30 o.».d> - Oln. «•«!» «a.l|«l» » i«..* 3 Oll> - c.™..!.,, N. « . «• I. ««».«!. OHlot... « Oin. - Trao.il> »nI..t 6opltov.nl« «*> - P,,e* .* .apr.l 'L.hko tudi . Sprejme ss: 1031 Ivn igovo Ikinio, zaieduokore-sno lentiujo. dobro ni'ič, nekaj mehanikov in sta Heuih khu-■ avničarjer, mizar a. •■».! va ictica. brusa&i (ponikl rja »Tribuna*, Liubljana. Karlovska cesta i-ti v. 4. učiti slovenščine (vešč tpč jezikov) Cenjene ponudbe iiod .Pride- poštenjak, na upravaištTO »Jutra*. 4U5U Prodajalko 40JG eprejme: Edmnni Kocbek. Kranj Trgovski potnik v SI veniji najboljše vpeljan, spreimo par dobrih zastopstev proti proviziji Ceni.-n^ po u.lliep d: »Stilno potu-oc» na upravo »Jutra*. 4l43 Natakarica, y5 let ftara gostila, stroke, želi pri-meniti služIm. Vstop lakot. Cenjene pouuiibe na Jutra* pod »Natakarica«. 4022 V primerno službo (kot skladiščnik, pisarniški uradnik ali pa kot blagajnik) i želi vstopiti tako) v večje podjetje v Sloveniji popolnoma zani-s ii»i 0 let stari ož>-nieui primorski begunec, zmožuu kujnjovodsi a, strojepisja, slovenskega, nem kejra m italijanskega jezika Ra -polaga prvovrstne refeituce, iu tehničuo znanje, ponudbe poi »Begunec M » ua uprn." •Jutra*. 40Cil ■i. & Fine Klendl oltre /. DOtnirn stojalom se prodailo. Ogleda se od 4. do 6. ure. Naslov v upravi »Jutra«. upravo Brivski pojioontk, 18 let star želi Blužlie. Vjto > takoj. Ceuiene ponudbe na upravo »Jutra« pol«Br:jač» Kontorlst ve&č vseh pisarniških poslov išče nrimeruegi me-ta l'eui. pouu.iiie na upravo »Jutra« pod »Kontorist* 4013 Zastopnike 3978 r večjih mestih Jugoslavije išče kem čna tovarna. Ce njene ponudbe poJ «1. Z.» ua upravuištvo »Jutra*. Iatellgenten močan človek, zelo priden, absolutu po ten, iice iljnjo pod »Umetnost* na upravo »Jutra* 4038 Trgovski poslovodja želi znanja z gospod čuo pri-etne lie!je za posojilo o I Din 100 000— na eno leto Garancija prvovrstna. 1'onud e pod »Prvovrstno* na upravuištvo »Jutra*. Avto - delavnica v Mariboru, Tržaška cesta 16, elj. Vse to zavzema celotno drugo nadstropje z enega do drugega konca ogromne, v obliki podkve zaokrožene zgradbe. Arhitekti so jo zgra dili tako, da prejemajo vse te dvorane svetlobo z vrha. Celota ne kaže baš najčistejšega okusa. Toda nagrmadene so tolike množine granita, porfirja in mramorja. — tako zapravljivo so obdelane, obtesane, uglajene, nazobčane in nakopičene, da vkljub vsemu že^ zaradi te ne|«opisne pestre ogromnosti ne morejo učinkovati neugodno. Pre|*>-nosne so in nepojmljivo gospodovalne. Graditelji Velike palače, možje Ameri ke, so to zgradbo ustvarili prav j>o vzgledu svojega naroda, najmlajšega, ogromnega, barbarskega, pa tudi najbolj divjega, najmočnejšega in morda največjega. Ne, ta zgradba ni grda. Celo lepa je in takšna, kakor hoče in mora biti: The right plače for the right man, — gospodovalen grad gospodovalnega gospodarja. Ta gospodar je James F. Mac Head Vohr. Za vseh šestdeset zedinjenih držav, za Dominium in Mexi-ko, za vseh šest centralnih republik, za Liir.o, Santa-Fe in za Sucre, za Buenos Aires in RIo de Janeiro, iz- kratka za vse tri Amerike je gospodar in guverner A. S. M.: American Situr-gic Monopol. Vsegamogočni guverner vsegamogočnega podjetja. kamor se zliva vse žito Amerike in kjer se peče ves njen kruh. James F. Mac Head Vohr je edini mlinar, pek in tvorničar testenin od Horna do Beringa. Ljudstvo mu pravi: Kralj žita... Kazalci v stolpu so nai>ovedovali, da bo čez pet minut peta nra. Bliskovito se postavi trideset služabnikov v vrsto po stopnicah do voza. Strumno stoje kakor pri vojaški [>aradi. V ozadju se dvigneta nad glavami komornikov dve srebrni trobenti. Belo napudrana stre-žaja zasedeta svoji mesti na zadku kočije. Voznik nategne vajeti in dvigne bič. konjar zgrabi konjske kandare. Pričakovanje obvladuje vso to posluš no množico. Malo je ljudi, ki vzdrže pogled guvernerjev, ni ga. ki bi mu pri njegovem pogledu strah ne stisnil srca. Livreje, uvezeni živobarvni grbi, bele lasulje, konji, kočija, voznik, slu ge — vse to dobro predstavlja prošla stoletja, stara stoletja, ko je človek že skoraj premagal prirodo in zagosjtodo-val živalstvu, ko jp z eno nogo stal na pragu večine sedanjih znanosti, pa še vedno ni imel poguma da bi prodrl v njihove globine, zgradil zadnje mosto ve med njimi, ali jih vsaj slutil, iskal, kaj še le našel. Ni še poznal zadnje tajnosti prirode, ni še spoznal zakona medsebojne zamenjave, ki je temelj vsega svetovnega svoda. Tudi še ni IKjznal onih zakonov, ki slede temu temeljnemu, in ki so zato odstranili in uničili vso nepotrebno nekdanjo šepa vo mehaniko, vse motorje, generatorje, diname in drugo staro navlako. Mesto njih je sedaj postavil vse dandanašnje umetne roke nove mehanike, naše sedanje stroje ali bolje, naš sedanji stroj. Kajti matematično vzeto poznamo mi samo en sam stroj, čeprav v neštetih izvodih. V nešteto... Stroj za negovanje de-ce. stroj za vzgojo, za poduk, za porajanje, valenje in kotenje. Stroj za nadziranje, stroj za pravilno držanje telesa, za razna izučenja. za pri!ag> denje, za izpopolnjevanje. Stroje iz prehrano, za žito. meso in konserve. Stroje za euferijo. aparate za prijeten vonj in ljubek glas. proizvajalce ^toplote in dežja, regulatorje elektrike, stroje, konstrukcijske, risarske, raču narske, za ločenje in za sestavljanje, stroje za kovanje, varenje za obdelovanje. uglajanje. stroje prodajalce, se-števalce, množilce, menjalce, stroje '-a obračanje toka. umetne mišice, stroje za knjige, instrumente, za zdravljenje za znanost, za napredek, za fiziopsihur-gijo, in končno stroje za lahko smrt. Brez njih. brez vseh teh strojev — kako naj si brez njih splub še predstavljamo svet? Na Belfridu zamahneta kladivarja « svojimi kladivi. Peta ura bije. Dveri gotskega stoI|ia se odpro vsaksebi. Vrsta služabnikov stoji zravnana. Troblje svirajo koračnico, kakor jo je |iroizvaialo nekoč na dude neko škot-sk pleme, «elan». ki ga v zgodovini I>oznamo po ]>odedovani zvestobi do Stuartov. Vkljuh svojemu poangleže-nem imenu — Head Vohr mesto Penn Vohr — je imel guverner prednike z golimi koleni, glavarje iz škotskega [K>goria... Prvi udarec zazveni z ure. Ko se kladivce dvigne, da zamahne drugič, stoji James Mac Head Vohr na pragu. Gospodična Mac Head Vohr spremlja. Skupaj sto[>ata po |»orfirnih stoinncah. Guverner se z levico naslanja na njeno ramo. S to edino kretnjo se izraža vsa brezmejna očetova nežnost do hčerke. Deklica vstopi prva v kočijo. Preden sede guverner, jo še ogrne s šalom, da jej ne bo hladno, ko dospe,ta na griček. Potem vstojn oč« in sede na desno stran. Tako zahteva etiketa, ki .io je uvedel sam. Oče vendar ni nad vladal guvernerja. Bič zažvižga, vpreea potegne nalahno in naenkrat, po vseh pravilih nekdanje, sedaj že davno pozabljene voz uiške umetnosti. V trenutku zdirja ekvipaža čez mavrijsko dvorišče in od-drdra po več milj dolgem drevoredu sikomor, v smeri proti umetnemu parku. Umetni park — prirodni park. Tako se imenujeta obe polovici ogromnega vrta okrog Velike palače Ta vrt je obširnejše od vsake angleške grofije. Oba jarka deli na dve polovici osmi izliv Missistdpija. Ta izliv je najmanj dvesto yardov širok in od dvanajst do trideset globok. Največje ladje plovejo skozenj. Tudi je prema zveza Golfa z New Orleansom. Ta zveza je zgraj?na pred morda |>etdesetimi leti. Ko jo je Siturgic zgradila je mislila nase in je ogromne stroške investirala v svoj prid. Med (»rirodnim in umetnim parkom vodijo po tem ogromnem umetnem rečnem rokavu le ladje z žitom in kruhom, da se dvajset milj višje zasidrajo na obrežjih pred delavnicami. Siturgic je ut-tvarila osmi izliv in vse ozemlje okrog njega je bila njena last in posest, od zgornjih ostrovov do zdoljnega izliva, sto milj na dolgo, dvanajst sto kvadratnih milj ali j)ol milijona hektarjev na široko. Na severnem (Kilostrovu se ražširja delavsko mesto. V letu 1990. so še stala takšna mesta, takrat so še [»znali delavce. Bilo jih je še celo prav mnogo, na milijone, na stotine milijonov... Po reki navzgoT si torej priplul do delavskega mesta, do blokov. Navzdol pa do kolonije. To so stanovanja za iuženerje, direktoric in druge načelnike. Med blokom in kolonijo. nekako sredi ogromne razdalje pa so stale delavnice: Šeststodvajset in šest velikih tvorniških zgTadb, iz katerih se je vsak dan izlivala kakor reka v nakladališča in parnike glavna hrana za tristo milijonov ljudi, za vse. kar živi med Hornom in Beringom. Stanovanja tu. bloki tam. med njimi |>a ogromne tvornice. To je bil načrt Mac Head Vohra, da obvaruje svojc načelnike proti vendar še možnim so-vražnostim delavstva. Šestdeset milj neobljudenegn neutralnega ozemlj.i mod enimi in drugimi — to bolj varuje kot deset polkov vojaštva. Tako je računal guverner. Sicer je pa on »stvaritelj celega Siturgica, Amerika in svet sta bila dolžna njemu hvalo za to. da je cena kruhu v dvajsetih letih padla na en sam cent za štiri funte. Zedinjene države so prepustile oba !>arka guvernerju v dar in osebno la=t in se mu tako le prav malo oddolžila za vse ono. kar dolguje temu možu ves naš planet Ta dolg je bil sicer kmalu pozabljen. Niti deset let po veliki ustanovitvi, in že je ameriško no-vinstvo pozabilo na priimek »krušni oče* ter ga pričelo imenovati »kralja gladu*. ... Po drevoredu sikomor drdta ekvipaža proti umetnemu parku ... Drevored, jiark. Velika palača in večina stanovanj leži na desnem bregu. Nekoč je bilo to vse drugače. Desni breg je nastal še le pred kratkim. Osmi izliv se je f>o]»rei vijugal med levim nabrežjem in nizkim barjem, ki jo segalo do mehikanskega zaliva. Tisti čas je Mac Head Vohr stanoval še na levem in edinem nabrežju. Kmalu pa se je pokazala potreba, da se morajo zgraditi nabrežja z obeh strani, in gu-vprner se je lotil zgradbe desne obale. Kakor vedno, je tudi to podjetje izvršil v največjem slogu. Tristotisoi-' hektarjev je ugrabil Atlantskemu oceanu in je vse to ozemlje nasipal. da je zrastlo višje, kakor staro. Svojo novo l>okrajino je guverner nato še opremil. nabijal skozi njo reko, vdolbil doline, n asi | al grič, presadil šume in se zopet lotil griča, dokler se ni dviga! štiristo metrov nad morsko gladino. Da se razumemo: vsako zrno tega peska vsako grudo te zemlje je dal pre-l>oljati iz kamenolomov in ravnin Me-sike ali Alabame. Kjer so nekoč poigravali in šumeli valovi Golfa, stoje sedaj stoletne sikomore ob cestah, kakor z ravnilom potegnjenih, pokritih z oranžnim asfaltom, sredi dveh zelenili (»asov sočne ruše. (Dalje prihodnjič) sta bila brez obleta in sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne obleke za gospode, dame in otroke v trgovini 0. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg 5-6 Slavenska banka d. d. podružnica Ljubljana preje Jugoslovanska Union-Barika Mestna hra llnlca ljubljanska naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice tudi vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejši obrestni meri. Enako kakor za hranilne vloge, jamči tudi za vloge v tekočem računu mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo Ravnateljstvo 3969 Mestne hranilnice ljubljanske. Hiša v Mariboru dvonadstropna, z vrtom, pripravna za obrt ali tovarno, blizu glavnoga kolodvora, se takoj proda. Cena 450.000 kron Cenjene ponudbe na oglasni zavod ivo Susnik, Maribor, Slovenska ulica 15, pod „450.000". 3973 Bje'ovar, 3ro3 n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Ra3gona, Kranj, jfcibor, jtoštor (Baranja), jurska Sobota, Osijek, Kogaška Slalina, Sombor, Sušak, Sabac, Sibenik, Škojja £oka, Velikovec, Vršac. ^gencUa: Buenos fires Argentina). AFILIACIJE: 8USAP5ST: BALKAN BANK. R. T. SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA. £N: BANKHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER. Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000,000 lzvršu«e vse bančne posle najkulantnele.