PoStnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 17. januarja 1929.
Stev. 23. Letnik LXIX. [Šol. leto 1928/29]
Učiteljski Tovariš
c>j____1	11111	1X4-___ r J,. U I	„	uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem
StCMOTJSkO DOlltlSRO glasilo UJU - HOVeriBfllStVO LlUOliana.	ne sprejemamo. izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din. xa Inozemstvo 80 Din. Člani poi. UJU
UIU/H7 CO/t U ^/un-n-u.«/ O	/vin-un/v	plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
Pomen strokovnih in stanovskih orgiiij v bodočnosti.
Pogled na preteklo desetletje in stanja v državi, po desetletni dobi za ureditev dr* žave je tak, da ni zadovoljil niti političnih, niti gospodarskih krogov, najmanj pa je mo* gel zadovoljiti nas, prosvetne delavce.
Na prosvetnem polju se nismo in nismo mogli približati konsolidaciji. Dobili nismo potrebnih novih pozitivnih zakonov v pro* svetni stroki. Nimamo novih zakonov niti o osnovnem šolstvu, ne o meščanskem, ne o strokovnem, ne o srednjem in ne o visokem šolstvu. Nimamo zakona o učiteljiščih, ne o Višjih pedagoških šolah, ne o ureditvi Glav« nega Prosvetnega Sveta itd., itd. Izmed splošnih zakonov nimamo ne zborovalnega in ne društvenega zakona, ne zakona o av* torskem prav« in ne dragih potrebnih .pro* svetnih zakonov.
To se pravi v celem desetletju se- pro* svetna zakonodaja ni ganila z mrtve točke in se ni v zakonodajnem oziru storilci skoro nič pozitivnega. V upravnem oziru razmere niso zadovoljevale.
Vse to je dalo vsakemu trezne misleče» mu misliti 'in ga napotilo, da je začel iskati globje razloge tega stanja.
Res je, da preživlja parlamentarizem tudi v starih demd-ratičnih državah svojo krizo in da stoji moderna demokracija pred vedno težjimi nalogami, toda ako je doživel pri nas demokratični vladni sistem tako strahovit polom kot nikjer drugod, potem priča to v tem, da se ne le politične stranke niso zavedale svoje funkcije v državi, da manjka narodu politične vzgoje in njego* v»,m političnim voditeljem zavest odgovor* nosti do narodove celote, ampak da sta bila tudi osnova in okvir za udejstvovanje par* lamentarizma, kiA or ju je nudila sistirana ■ustava, zgrešena. Centralni parlament in uprava sta se obremenili s stvarmi in nalo* gami, ki so v kulturno homogenejših drža* vah kot je naša, pridržane samoupravam in podrejenim upravnim organom. Projekti državnih zakonov so bili prenatrpani detajl* n:h določb. Pri tem so se mnenja in zahteve strokovnih in stanovskih organizacij zapo* stavljala.
Statistik a parlamentarnega dela iz leta 1926. nam 'kaže jasno vso občutno 'Krizo. Ta»o n. pr. j . bilo vloženih 49 zakonskih na* črtov od strani vlade, Narodni skupščini jih je bilo izročenih 39, od katerih jih je ta iz* delala in sprejela le 7, 22 je bilo mednarod* nih konvencij, ki so bile izdelane izven par* lamenta. Tako je ostalo nerešenih 20 zakon» skih predlogov. Narodni poslanci so vložili okrog 60 zakonskih načrtov, a sprejet je bil samo eden kot zakon. Poslanci so vložili 2009 vprašanj, a prejeli so le 132 odgovorov. Interpelacij je bilo vloženih 144, odgovorov so prejeli poslanci le 16. To statistiko par« lamentarnega dela so listi prinesli leta 1926. Pozneje ni bilo mnogo boljše!
To stanje so predvsem občutiLe in se ga pr;čele zavedati posamezne stroke in posa* mezni stanovi, ker je trpelo njih strokovno ir stanovsko delo in napredek. Stroke in
LISTEK.
Dve kritiki koncerta pevskega zbora učiteljstva.
Prav nerad pišem že v drugič o koncertu pevskega zbora UJU, ker moram ponavljati to, kar sem napisal že v »Slov. N.«, zato o njem le mimogrede.
O prvem delu sploh ne morem govoriti. Bil sem nujno zaposlen do 9. ure na drugem mestu. Refcrirali pa so mi o njem odlični naši glasbeniki in so ga soglasno pohvalili. Po njihovih besedah pa mešani zibor ni gla* sovno izegaliziran, ker ni pravega razmerja med ženskimi in moškimi glasovi. Basi so menda krepki in popolnoma zadovoljivi, tudi tenorji so baje tehtnejši, i^ot so bili pri pr* vem koncertu, vendar je obojih za številčno in glasovno zelo močan ženski zbor premalo. O vzrokih tega premaknjenega glasovnega razmerja bi bilo treba temeljito premišljati. Jaz sam n. pr. dvomim, da bi bilo mogoče moški zbor .izdatno pomnožiti, ker imajo učitelji»pevci pač druge, tehtne interese doma v svoji sLužbi in sl izvenšolskemu delu, k; jim onemogoča posečanje vaj v isti izmeri in z isto lahkoto, kot učite<ljicam*pe\feam, ki jih je itak mnogo več kot moških. Dali bi se pevci opravičiti še na mnoge druge na* čine!
Prav lahko pa bi se moglo doseči pra* vilno razmerje med moškimi in ženskimi gla* sovi z delno amputacijo poslednjih. Mnogo* krat sem že povedal, da ni v masi umetni* ška potenca zbora. Da, velika masa je proz* nost in hitremu delu skoro v kvar, je coklja, ki zavira študij in onemogočuje premakljT*
stanovi so pričeli uvidevati, da so te razme* re nezdrave, da tako ne bo smelo iti več na* prej, ker trpi pri tem narod in država. Zato so stanovi pričeli opuščati v lastnem stanu medsebojne strankarske borbe, so se pri strokovnem in stanovskem delu strnili, so si ustvarili svoje lastne ideološke poglede na poiedina vprašanja in iz njih jo pričel izha* jati klic po depolitizaciji in uveljavljanju stvarnih in strokovnih vidikov pred politič» nestrankarskimi pri reševanju življenskih, nacionalnih in državnih vprašanj.
Porajati se je pričel tudi pri nas klic po strokovnih in gospodarskih parlamentih in po strokovnih in stanovskih zbornicah. Moderna demokracija naj bi v čimvečji me» ri .'uveljavljala mnenje, želj.e in mišljenje stanov kot organskih celot pri reševanju raznih problemov. V tem pravcu naj bi se tudi naš parlamentarizem spopolnil, potem '¿o je dobil zdrav temelj v novi ustavi.
Vladarjfev manifest na inarod pravi: »Iskati leka temu zlu z dosedanjimi paria* mentarnimi spremembami bi značilo izgub* ljati dragoceni čas v brezuspešnih poizkusih,, Iskati moramo nove metode dela in krčiti nova pota.«
Listi poročajo, da je namen nove vlade pospešiti pozitivno delo ¿na1 zakonodaji in nadomestiti zarmijeno delo. Dvoje je vred* dno, da podčrtamo iz ofieioznih poročil dnevnih listov. Iz vladnih krogov je očividno lansirana sledeča vest: »V dobro poučenih 'krogih trdijo, da vlada ne misli takoj in pre* nagljeno ustanoviti gospodarski svet, ker se mora .po mišljenju vladnih krogov tudi iz gospodarstva izločiti vsa ¡politika«. Druga vest slove: »Gotovo je to, da bo bodoča Na* rodna skupščina parlament stanov in stro* kovnjakov in da bodo v njej zastopani kmetje in delavci, gospodarstvo in izobra* ženci po svoji moči.«
Iz tega slede za naše stanovske in stro* kovne organizacije v bodočnosti važne na* loge. One so pa že danes poklicane .poma*
Odsek Mladinske matice je dovršil svoje pripravljalno delo za letošnje pu= blikacije, ki izidejo začetkom junija.
Z ozirom na izreden uspeh pri z bi: ranju naročnikov že v prvem letu obstoja ie ustanove se je odsek odločil, da izda letos ne le treh, ampak štiri k n j U žice in sicer:
1.	Kresnice, //. zvezek, z razno: vrstno beletristično in znanstveno vse: bino;
2.	Izvirno povest za mladino;
3.	Knjižico o radiu, pisano tako poljudno in opremljeno z risbami, da bo razumljiva tudi mladini osnovnih šol, in
4.	K n j i ž i c o o domu in go: spodinjstvu, sestavljeno na način, da bodo imele tudi deklice nekaj stičnega, kar so dečki dobili minulo leto s »Sad: jarčki«.
vost zbora iz mesta na mesto, kadar pridejo v peš-tev koncertne turneje, povzročuje več* je, nepotrebne stroške itd. itd. Preko goto* vega števila glasov, s katerim je dosežena nasičenost zvočnega podavanja, je vsak glas preveč. Po petdesetih glasovih je nadaljnjih pet ali deset srednje dobrih glasov popol* noma brez pomena. Moderni, takozvani ko* morni, madrigalni zbori štejejo dandanes največ štirikratno zasedbo posameznih gla* sov, ki so seveda skrbno izšolani in v vsakem ozirai izekvilibrirani. Sodobno polifo.nska mu* zika se itak številčno premočnim zborom upira. Na mestu je tak ztbor le pri skladbah, ki hočejo izzvati močan, navduševalen, hat* moničen efekt. Takih skladb pa je dandanes čim dalje manj v svetovni in tudi naši a cappella zborovski produkciji. Ta primer naj povem, da sem slišal pred dvemi leti na glasbenem festivalu v Donaueschingenu ma* drigalni zbor, ki je štel 11 pevcev in ki je izvajal silno težke, moderne stvari igraje in z močnim efektom. Med drugimi kompozi* oijami je pelo Stolzer*S!avenskega ženski zbor s klavirjem »Ftiček želi, da se ženil bude«, če se ne motim, le 9 pevk in je sklad« ba vso dvorano navdušila tafko, da so jo mo* rale ponavljati. Tudi name je naredila sil* nejši vtis kot prošli ponedeljek v Unionu. Torej amputacija ženskega zbora! Kdo pa bi jo izvršil, ne vem! Jaz bi se je ne upal!
Ženski zbor v drugem delu, ki sem ga zamogel slišati sam, pa je eliten, vzoren, ka* kor v en kos zlita celota. Res, da impozantnl, sočnati in samozavestni alti nadkriljujejo soprane, vendar jih ne pokrivajo in odrivajo, uar je dokaz njihove inteligence in uvidev» nosti. Soprani so nekoliko pokriti, kar pa njihovemu metalu in jasnosti nikakor ni v kvar. Tipična učiteljska slabost, žrelni ka» tarji vseh vrst, provzroča specijelen timber naših učiteljskih pevskih zborov (tudi pra*
gati z vsemi svojimi silami .na ozdravljenju razmer.
Stroke in stanovi, ki so bili dosedaj pri soodločevanju potisnjeni precej v ozadje, lahko dob. odtočilnejšo vlogo, ako bodo pri* pravljeni s strokovno na; višku stoječo ini» cijativo. S tem so postavljeni vsi stanovi pred velike naloge, katerih se morajo zave* dati predvsem strokovne in stanovske c.rga» nizacije. Treba 'bo odločnega na.pora In mnogo energij, da bomo dorasli tej situaciji.
Preteklost nas je izučila, da so politično neodvisne stanovske in strokovne organiza* cije največjega pomena za državo in njeno upravo in važen činitelj njene notranje kon» solidacije.
Tega se danes dobro zaveda naše držav* no uradništvo, zato se je tudi strokovno pri* č?.'o organizirati na nepolitični in nestrankar» ski bazi; ne samer v svrho materijalne borbe, ampa; tudi v svrho povzdige svoje stroike, uprave in strokovnega dela sploh. Ta idejni temelj daje vsem strokovnim organizacijam visoko vrednost za narod in državo, tako da jim nacionalnega in državnega pomena n,e more danes nihče odrekati. Danes nihče ne moie več zanikati, da je bilo naše delo za preosnovo stanovske organizacije v seda* njem pravcu vseskozi konstruktivno delo — kar naj bo v zadoščenje vsem onim, ki so stali v prvih vrstah našega pokreta in radi tega bili izpostavljeni raznim napadom.
Bodi oblika našega stanovskega zastop* stva v bodeči demokratični ureditvi države t J a ali taka, temelji morajo ostati isti, na katerih je zgrajena naša organizacija ter mora postati zahteva po ustanavljanju in večjem upoštevanju strokovnih in stanov* skih zbornic za stvarno delo — klic bodoč* nejti!
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"!
Vse te štiri knjižice bodo v naročbi stale isto kot lani, torej 10 D i n in 50 par za poštnino.
Da se je odsek odločil za izdajo štirih knjižic, je vzrok v tem, ker je učiteljstvo zbralo že prvo leto okrog 12.000 naročnikov med našo mladino, in so po izidu knjig prihajala številna nova naročila, ki jim ni bilo mogoče več ugo: diti.
Ako naj M. M. letos izda štiri knji: žice za malenkostno ceno, mora šte: vilo naročnikov preseči lan: s k o. Ali je to mogoče? Mislimo, da brez velikega napora. Od 800 šol v Sloi veniji se je v prvem letu naročilo samo 500 in še te so imele včasi tako nizek od: stotek učencev, da so omogočili ustanovo oni tovariši(ce), ki so dosegli na svojih šolah 10% všolanih ali pa so ta odstotek celo presegli. Z vztrajno propagando je
škega ali moravskega), ki je temanc zamol* kel, nekoliko zakrit in ki daje te vrste zbo* rom posebno dražest, zrelost, pastoznost in zvočno resnost.
Najtežjo zapreko je premagal častno in nad vse zadovoljivo z mojo »Kato«, '.<i je pač pisana le za odlične ženske pevske zbore v polifonskem slogu, ki ga drugo povprečne pevke ne bi tako lahkotno zmagale, kot sem ga slišal zmagati v ponedeljek. »Kato« sem posvetil ženskemu ziboru učiteljic in zaupal sem jo, 'kot sem se v svoje veliko zadovolj* stvo prepričal, pravim rokam. Manj so mi bile všeč solistke. Borile so se z malo tremo do konca. Vsled nje je bila. intonacija — pa pri solistih je to običajno — nekoliko ne» jasna. V vsem ostalem pa samo moj poklon. Čudno se mi zdi, da v samem ženskem pev» skem zboru ni bilo najti troje primernih pevk! Sicer pa razmer in posameznih pev*k ne poznam in sem prepričan, da je pevovodja g. Srečko Kumar storil vse, kar je bilo treba storiti v interesu koncerta.
Zunanji nastop zbora je kazal odlično disciplino, kar je seveda pri učiteljih skoro samoposebi umljivo. Nastop in odstop, oba sta bila dostojna, mirna, brez nervoznosti, kakor sta in morata biti pri izkušenih in sa* mozavestnih pevcih. Niti početne treme ni b.ilo mnogo opaziti. Priporočal bi le še za* vestnejše, enakomerno, smotreno dihanje ter nekoliko jasnejše izgovarjanje.
Ako premislim na silne zapreke, ki jih mora marsikateri izmed sodelujočih prema» gati, kadar je treba priti 'k vaji, na neugodno stanovanjsko preskrbo v Ljubljani za časa vaj, materijalne m druge žrtve, «ki jih skoro vsi vprek doprinašajo, pa moram priznati, da je vse to, sicer tako malo hvaležno, od nekaterih tako malo cenjeno delo najvišjega spoštovanja in uvaževanja vredno. Tako* zvani stamovski pevski zbori po drugih me«
mogoče ohraniti že doseženo število na: ročnikov. Če pa ostalih tristo šol zbere samo 3000 novih naročnikov, bo narastla M. M. na 15.000 članov, katero število omogoči izdajo štirih knjižic v dostojni opremi za dosedanjo ceno. Upamo, da bo slovensko učiteljstvo to doseglo, ker smo prepričani, da je še veliko rezerv za razvoj naše kulturne ustanove.
Bilo bi odveč povdarjati, kako po: ceni so publikacije M. M. Dva važnejša momenta moramo podčrtati glede naše ustanove, prvič, da je naš knjižni trg tako brezupen, da posebno kmečka in delav: ska mladina ne dobi več v roke dobre knjige, drugič, da je spričo tega žalost: nega dejstva zamrla v zadnjih letih pro: dukcija mladinskega slovstva. Široki sloji naše mladine so s tem oropani zdrave dušne hrane, ljudska prosveta se vtesnju: je, da ne rečemo, uničuje. Če na to pogle: damo, vidimo šele pravi pomen Mladin: ske Matice, ki je že v prvem letu razširila med mladino približno 40.000 dobrih mla: dinskih knjižic. Tudi je spodbudila naše književnike k novemu delu in dala pra: vec novemu, lepšemu razvoju mladinske književnosti pri nas. Oboje je seveda uspeh slovenskega učiteljstva, ki se je zavzelo za svojo kulturno ustanovo in pokazalo, kaj zmore organizatorno.
Menimo, da bi bilo odveč ponavljati pomen Mladinske matice, ki jo čakajo še velike naloge. Obračamo se tudi letos na učiteljstvo s prošnjo, da začne z na: bir anjem članstva za letošnje publikacije, ki bodo prekašale lan: ske. Zavzemite se za našo važno kulturno ustanovo, pojdite na delo za slovensko mladino! Uspeh zbiranja naročnikov je zgolj organizatorično vprašanje, saj je imela M. M. v prvem letu veliko naročni: kov tudi v najsiromašnejših krajih.
Bloke z naročilnimi listi in s poštni: mi položnicami so prejele šole pri razpo: šiljanju lanskih publikacij. Šole, ki niso bile naročene doslej, prejmejo bloke v kratkem.
Rok naročanja je letos do 31. m a r c a in se ne bo podaljšal.
Na delo, da bo časten letošnji uspeh, s katerim dobi Mladinska matica trden temelj!
Ljubljana, 10. januarja 1929.
POVERJENIŠTVO UJU.
Zimska oblatila
kupite najceneje v priznano solidni krojaški tvrdki
Jot Rojina, Ljubljana
Sigurnim odjemalcem, plačilne olajšave!
Mladina mora biti bistre glave in vedre* ga duha. Prava kava mladino slabi. Kuhajte ji zato rajši vsak dan Ž1KO.
stih morda res služijo le lastnim organizacl» jam v pouk in zabavo, pevski zbor UJU pa izpolnj.uje in mora izpolnjevati širše naloge. On, kot homogeno, enako glasbeno dokaj visoko naobraženi zbor mora biti in je no* sitelj napredne domače pesmi in bi moral korakati na čelu vseh pevcev, uveljaviti so* dobnost v mestu, a isto tudi propagirati na deželi. Zdi se mi, da bi morala imeti ta or ganizacija v svojem programu še drug nuj* no potrebno idealno naloge v svoji sred! prirejati tečaje za učiteljepevovodjt;. ki ni se lotili nato vnetega ustar vljanja podi žel* skih pevskih zborov po vzoru svoje matico, najprej morda . med učiteljstvom svojega okraja, nato med glasboljiubečimi tržani in meščani svojih službenih krajev, počenši z mladino stopnjujoč to svoje težko, a zato tembolj hvaležno delo do najvišjih ciljev. Morda se sčasoma najdejo pri merodajnih oblastih tudi uvidevni ljudje in izposlujejo poleg moralne tudi materijalno podporo. Nekdaj je to za vneto gojitev cerkvenega petja veljalo. Če ne velja sedaj za ono več, naj velja za svetno, ki je za plemenito vzgo* jo naroda morda še važnejše. Todai žal, ne verujemo, da bi se ¡našli taki čudežni pod* pomiki; nasprotno, s ciničnim nasmehom so pristrigli do skrajnosti na učiteljiščih glas» beni pouk, češ, da je ta> najmanj potreben in so pripravljeni, da ga sploh postavijo na ce» sto. Toda o tem je treba govoriti v dragem poglavju!
V ocenjevanje posameznih skladb se ne bom spuščal, ker ni tu mesto za. to. Vse so bile podobne in gre učiteljskemu pevskemu zfttoru častno prvenstvo izvajanja in s tem naše, t. j. komponistov spoštovanje za p i jo» nirs'ko delo zbora UJU in njega pevovodje g. Srečka Kumra.
Za Mladinsko Matico!
Na delo za Mladinsko Matico. — Zbirajmo naročnike. — Letos moramo dvigniti članstvo Mladinske Matice na 20.000 naročnikov.
Izplačilo razlik.
IZPLAČILO RAZLIK V POLOVIČNI IZMERI AKTIVNIM DRŽAVNIM USLUŽ» BENCEM, DRŽAVNIM UPOKOJENCEM IN SVOJCEM UMRLIH DRŽ. USLUŽi BENCEV.
Finančna direkcija razglaša uradno:
Na podlagi rešenja Fin. ministra z dne 2. t. m. D. R. br. 1300 se bo nadaljevalo z izplačevanjem neporavnanih razlik v pre» jemkih vsem .prevedenim in raizvršoenim aktivnim in upokojenim državnim «službena cem ter svojcem umrlih državnih uslužben» cev za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924.
V ta namen se bo porabil del monopol» skega posojila. Iz prve tranže tega posojila je določena za celo državo vsota 75 milijo» nov dinarjev, iz katere se bo plačala vsem prevedenim aktivnim in upokojenim držav» n'im uslužbencem ter svojcem umrlih drž. uslužbencev, ki razlike še niso prejeli, nji» hova terjatev do polovične izmere, ostanek razlike pa se bo izplačal iz nadaljnjih tranž.
Upokojenci brez izjeme in svojci umr» lih državnih (uslužbencev, ki razlik še niso prejeli, se poživljajo, da na novo in najka» sneje do 15. t. m. predlože neposredno lik vi» daturi oddelka za .računovodstvo pri Finan» čni direkciji (Krekov trg) pismene prijave po obrazcu, natisnjenem v »Uradnem listu« št. 274/76 z dne. 13. avgusta 1928, ter zahte» vane podatke — kolikor se to že ni zgodilo v mesecu avgustu 1928 — podkrepe s potr» djli o. razvrstitvi in upokojitvi, katere mo» rajo priložiti prijavam v izvirniku in pre* pisu. Izvirnike teh potrdil bo likvidatura po vpogledu opravičencem vrnila.
Oni upravičenci, ki bodisi za se (upoko» jenci) ali za umrlega državnega uslužbenca iz kakršnegakoli razloga s potrebnimi doku» menti ne razpolagajo, naj se obrnejo talkoj na ona oblastva, ki so svoječasno ta naka» žila izdala, s prošnjo, da jim izroče nova do» kazila.
Vsa oblastva so naprošena, blagajni fi» nančne direkcije in vsem davčnim upravam pa je naročeno, da. gredo interesentom pri Izpolnjevanju prijav p vso usiiužnostjo in vsestranske na roko. Obrazici za prijavo se dobivajo v Učiteljski tiskarni.
Končno se pripominja, da se bo z likv.i» dacijo in izplačilom neporavnanih invalidnin v prihodnjih dneh pričelo.
Finančni direktor: Dr. Povalej s. r.
IZRAČUNANJE RAZLIK ZA ČAS OD 1. OKTOBRA 1923 DO 30. APRILA 1924.
Na kaki osnovi bo izplačana razlika smo priobčili v zadnji številki »Učiteljskega To» variša«.
Ker se bodo izplačale prevedenim usluž» bencem razlike za gornji čas glasom pravil» nika. (»Ur. list« štev. 4 — 1929) v polovični izmeri v najkrajšem času (računovodstvo jih je že ugotovilo) in ker vsakega zanima, ko» liko mu pripada na razliki, objavljamo k zadnji notici v »Učit. Tov.« nastopno pojas» nilo za izračun razlike in tabelo.
Pri kategoriziranem uradništvu pride v poštev za izračunanje razlike osnovna in po» ložajna plača glasom rešenja o razvrstitvi po urad. zakonu in plača, Ivi jo je posameznik užival na dan 1. septembra 1923 po dopolnil» nem zakonu o narodnih šolah glasom de» kreta iz leta 1920. (prevod na dinarske piti» če) z event. poviški, ki so dospeli pred 1. oktobrom 1923 in so označeni na cit. dekre* tih. Od vsote osnovne in položajne plače se odšteje letna prejšnja sistemizirana plača, razliko se deli z 12 in količnik pomnoži s 7. Od tega zneska se odšteje prejeti predujem in dobljeni ostanek znači) celo razliko (bruto namreč, ker se morajo razlike obdavčiti kot sestavni deli plače). Komur je bila med 1. oktobrom 1923 in 1. majem 1924 priznana kakšna povišica osnovne ali položajne plače, prišteje ta povišek k gornji razliki in razdeli končno razliko z 2 in dobljeni znesek značl vsoto, ki jo dobi izplačano tekom februarja.. Enako prištejejo tovariši(ce), '«ki uživajo 10% povišek, pripadajoči znesek.
Davek se ne odtegne pri izplačilu 1. po» lovice razlik, temveč celoten davek od 2. po» lovice ra-zlik, ki se izplačajo pozneje. V spod» nji tabeli prinašamo pregled razlik, ki pri» padajo onim tov. učiteijem(icam), tki so opra» vili pravočasno usposobljenostni izpit in jim niso bile v gornjem času priznane nobene povišice (osn. polož. plače). — Pripominjamo še, da je znašal predujem za III. kat. 4X200 Din, za II. kategorijo pa, za one, ki so imeli:
a)	na deželi 1. plačo do letnih 4999 Din 4 X 300 Din — 2. plačo nad letnih 4999 Din 4X400 IDin;
b)	v II. drag. razr. (mestih) 4X350 Din — odnosno 4X450 Din.
Število službenih let:
1.sept 1923 sistemizirana din. plača
1-2 3 z izpitom
4-6 7-8 9
10-12 13—14
15 16-18 19—20 21 22—24 25-27 28-30 31 dalje
2400-2400-2700'-3000' 3000-3300-3600-3600--3900'-4200-4200"-4500'-4800-5000'-5000-
Osn. + položaj na plača
1 okt 1923 po rešenju
Razlika
za 1 leto za 7 mesecev
Prejeti predujem
na deželi
4152 -4920-— 6360 — 7080-— 8040" — 8760 — 9480 — 10680 — 11400'— 12120 — 13920 — 14880"— 15840 — 17040'— 18606*—
(s 15%). glej Ročni kat. „Plače" stran 51 (in 52).
1752 -2520"— 3660'— 4080'— •5040'-5460'— 5880'— 7080 — 7500'— 7920'-9720 — 10380'— 11040'— 12040 — 13606 —
1022'— 1470'— 2135'-2380 — 2940'-3185'— 3430'-4130-4375 — 4620 — 5670 -6055--6440'— 702333 7939-83
1200
1600 1600
v
mestu
Čista razlika (cela)
na deželi v mestu
1400
1800 1800
— 178-— + 270 — 935 — 1180"— 1740'— 1985-— 2230 -2930'— 3175'— 3420'— 4470'— 4855'— 5240'— 542333 633983
— 378'-+ 70--735'-980'-1540'— 1785 — 2030'— 2730 — 2975 -3220--4270'-4655'— 5040- -522333 6139 83
Sedaj se izplača polovica.}
Splošne vesti«
— Čitateljem in dopisnikom! Državno pravdništvo nam je dostavilo sledeče opo» zorilo: »Po novem zakonu o tisku je izreči zabrano razun v dosedaj določenih primerih tudi ako je v tiskanem delu podan zločin ali prestopek proti državi po kazenskem zako» nu — ako je v tiskanem delu zagrešeno de» janje, ki se kaznuje po zakonu o zaščiti jav» ne varnosti in pravnega reda v državi — ako vsebuje obrekovanje ali razžalitev državne oblasti. Vsaka kritika državnih oblasti in vsled tega tudi njihovih odredb, ki bi vse» binsko vsebovala žalitev, je torej nedopust» na. Pri ocenjevanju besedila se ne bo ozirati na eventualna izvajanja, da je napad upra« vičen. To velja osobito tudi glede stanovskih
listotv (državnih ^uslužbencev, priVatnih (hlae meščencev itd.), ki se bavijo z odredbami
službenih oblasti. Hkrati opozarjam na zad» nji odstavek čl. 7. z. o t., da se sme razšir» ienje začeti čim se pet izvodov novin, pe» riodičnih tiskovin izroče temu uradu, od» nosno v izvenuradnem času (od 14. ure do 19. ure) pri policijski dinekciji za državno pravdništvo. — Državno pravdništvo v Ljub» Ijani, dne 10. januarja 1929. — Prvii državni pravdnik: Dr. Ogoreutz.« — Ta odlok naj vzamejo na znanje dopisniki in društva, ker je nanj vezano tudi uredništvo.
— Poostritev tSskovnega zakona. Velika in dalekosežna je prememba čl. 19. Doslej je bila zaplemba dopustna samo. zaradi: 1. uvrede vlada.rja tn članov kraljevskega doma, 2. zaradi uvrede tujih državnih vla» darjev, 3. zaradi uvrede Narodne skupščine,
ff
Veselite se z menoj
;t(
pravi mlada gospa Mica. „Zmeraj bom vesela in dobre volje, ker mi ne preti nikaka težka muka, odkar RADION pere sam."
pere sam !
Varuje perilo!
4. za neposredno pozivanje državljanov, naj šiloma izpremene ustavo ali državne zakone in 5. za težko kršenje javne morale, 6. za» radi izzivanja mržnje zoper državo kot ce* loto in ¿izzivanja verskega in plemenskega razdora, 7. za pozivanje naj državljani silo» ma izprememe lustavo in zakone, vendar le če se iz članka ooividno vidi, da merijo na takšno pozivanje. — Po novih odredbah je vsako lizrecno tako pozivanje že razlog za zabrano. Vrhu tega pa na novo: ako je v tiskanem delu kak zločin ali pregrešek proti državi na podlagi kazenskega zakona ali ka» kršnokoli 'kaznjivo dejanje po novem .po» ostrenem zakonu o zaščiti javne varnosti in reda. Končno tudi, če vsebuje kak članek kleveto ali uvredo proti .organom oblasti. S tem je krog deliktov, ki so podlaga zapleni» be močno razširjen. Ali obstoji tak delikt, o tem brez pritožbe odloča državni pravd» nik sam. Sodnije so torej po novih predpisih v zadevah konfiskacij popolnoma izločene. Ta izprememba je, najbolj dalekosežna, kajti doslej je za mnogo manjši krog deliktov bila predpisana z ustavo predložitev zabrame sodnij v odločitev. — Nova je določba, da se ima vsak popravek oblasti tiskati če tudi ne odgovarja razinim formalnim predpisom in je n. pr. več nego dvakrat večji, kakor je bil članek, ki se popravlja. — Jako daleko» sežno fje razširjenje odgovornosti pisca, urednika, izdajatelja, tiskarja in razširjeval» ca za tiskovne delikte. Proglašena je njihova
solidarna /odgovornost. — Zelo ivažna }e uvedba novih določb, da ministrstvo notra» njih del lahko popolnoma prepove izhajanje lista: 1. ako je tekom einega meseca bil tri« krat zaplenjen, 2. ako ne tiska v prihodnji! številki popravka oblasti, 3. ako se denarne globe ne plačajo v .roku treh dni. V slučaju te definitivne zabrane se list ne sme na novo pojaviti na primer, če bi oblast smatrala, da se pnikriva oblika ali če na zunaj drugače izgleda.
—	Revizija uradniškega zakona. V zvezi z uradniškim vprašanjem obstoji 'namera vlade, izvršiti revizijo uradniškega zakona, kakor tudi zakona o državnih upokojencih.
—	Kaj napovedujejo lteti glede držav» nega uradništva? V državni upravi se bodo izvršile velike redukcije uradništva. Ker je državnega uradništva zelo veliko, se misli, da se bo takoj začelo z reduciranjem, im si» cer na* vseh poljih državne uprave. Z re» diukcijami se bo seglo tudi v oblastne samo» uprave. Iz državne službe se bodo odpustili vsi nepotrebni ¿in nesposobni uradniki. Trdi se, da se jim bo omogočilo, da dobijo radi rcdukcij kako drugo službo, oziroma da se jim zagotovi na kak način gospodarski ob» stoj. Nadalje naj bi dobili gotovo odplačilo, oziroma gotov rok, predno bi se odpustili Iz državne službe. Na vsak način se trdi, da se mora državnim uradnikom zagotoviti mate» rialrsi položaj, čeprav se odpustijo. Notranji minister je nadalje poslal vsem velikim žju»
KONCERT PEVSKEGA ZBORA UJU.
Po preteku skoraj enega leta je priredil pevski zbor slovenskega učiteljstva, včlanje» nega v UJU, pod samozavestnim vodstvom pevovodje, g. Srečka Kumra, dne 7. t. m. v a'eliki dvorani Uniona v Ljubljani svoj drugi koncert. Na vzporedu so bili povsem so» dobni, moderni pevski zbori slovenskih skla» dateljev L. M. Škerjanca (mešani zbor »Ma» rija in mlinar«), M. Kogoja (mešan zbor »Vrabci in strašilo«) in E. Adamiča (»Kata« štiri belokranjske pesmi za troglasen ženski zbor in tri ženske glasove) ter hrvatskih skladateljev PapandopulocPečiča (»Pjesme svatovske« mešani zbor s sopran solo), Stol» zersSlavenskega (»Romarska«, troglasen žen» ski zbor in »Ftiček veli, da se ženil bude«, ženski zbor s klavirjem) in Zlatfca Grgjoše« viča (»Zetva«, narodni obred v šestih delih za ženski zbor, sopran solo in mali orkester).
Uvodoma je tovariš Sežun razločno in jasno prečital dr. St. Vurnikovo predavanje o »Naši novi pesmi« v ilustracijo koncert» nega programa.
Učiteljski pevski zbor je s svojim od» ličnim izvajanjem najdostojnejše dokazal, kako z veliko vnemo in s pravim razumeva» njem goji novo vokalno glasbo, da ga mo» nemo prištevati med najinteligentnejše pev»
ske zbore. Ako upoštevamo prvič, kolike fi» žične, duševne in gmotne žrtve doprinašajo podeželski člani tega pevskega zbora, ki pri» hajajo vsakokrat po več dni v Ljubljano, in diugič, kako redko se shajajo pevke in pevci k skupnim pevskim vajam, potem se mora» mo naravnost čuditi, da s tako točnostjo zmagujejo tudi najtežje- izvedljive moderne zborovske .pesmi! Zal, da sem izmed ljub» ljanskega učiteljstva opazil med pevskim zborom le prav malo število članov. Kaj je vzrok temu?
Ženski zbor je številnejši nego moški. Najodličnejši glasovi v zboru so alti, ki do» nijo v vseh legah enako polno; soprani so tudi v višini lahki in prožni;, basi se odliku» jejo zlasti v nižini s polnim, izdatnim gla» som; šibki so tenorji, k,i jih je vsekakor pre» malo.
V prvi polovici koncertnega vzporeda je nastopil mešani zbo>r ter odpel s pravilno di» namiko in jasnim izgovorom besedila Šker» jančevo težko izvedljivo, na narodno bese» dilo zloženo legendo »Marija in mlinar«, za njo Papandopulove »Pjesme svatovske«, ki opevajo v hrvatskem narodnem tonu narod» ne šege ob svatbi. Solitska gdč. Maja Cvilju» šačeva je spočetka sicer nekam boječe, a potem srečno in sigurno odpela svoj soli»
stični part. Trd Oireh, pravi »živ»žav«, je Ko» gojeva »Vrabci in strašilo«, jako karakter!» stična, glasbeno jako zavita in težavna pe» sem, ki jo je učiteljski pevski zbor lahko in sigurno zmagal. Če bi bil tempo hitrejši, bi prišla pesem bolj do veljave.
Po odmoru je nastopil ženski zbor. Iz» redno točno in občuteno je pel Adamičevo polifons-co suito »Kato«. V njej so se odli» kovale solistke, gojenke zagrebške glasbene akademije, ljubiki sopran temperamentne gdč. ;Erike Druzovičeve, prijetni mezzoso» pran gdč. Maje Cviljušačeve in p.olni, lepi alt gdč. Zdenke Markovičeve. Da bi jih ženski zbor spremljal nekoliko diskretnejše, bi se še bolj uveljavile. Četrti del »Srečna Kata« je zaradi lepe melodije tako ugajal, da so ga morali ponoviti. Tudi skladatelj Adamič sam pravi, da je bil z izvajanjem »Kate« ja» ko zadovoljen. Ugajala sta tudi ženska zbora Stolzer»SLavcnskega »Romarska« in »Ftiček veli, da se ženil bude«. Klavirsko spremlje» vanje pri drugi pesmi je z znano spretnostjo oskrbel g. H. Svetel. Zadnji ženski zbor, Grgoševičeva »Zetva« je predolga, premono» tona skladba, ki ne vsebuje nikakih poseb» nih glasbenih zanimivosti, zato postaja utrudljiva za pevke in poslušalce. Prepogo» sto (ponavljanje primitivinih narodnih glas»
benih motivov nikakor ne more učinkovati ugodno. Vendar jo je zbor odpel brezhibno. Pri tej pesmi je sodeloval del opernega or» kestra ljubljanskega z rutinirano usmerjeno diskretnostjo.
Vse pevske točke je zbrano občinstvo kvitiralo z živahnim odobravanjem in aplav» zom. Bil je lep užitek!
Obisk koncerta je bil slab, neprimeren za učiteljski pevski zbor! Vzrok temu je naj» brž premala reklama. Korak mi je zastal, ko sem točno ob 20. uri vstopil v koncertno dvorano, zakaj na sedežih je bilo troje, za» daj na stojišču sedem in na galeriji le par oseb. Kakšen bo končni obisk koncerta, ki ga priredi pevski zbor UJU?! Ko je bil pri» četek koncerta, je bila zasedena komaj tret» jina dvorane, na stojiščih in na galerijah je bilo še vedno dovolj prostora', — Vstopnice za koncert so se prodajale v Unionski tra» fiki in ne v koncertni posredovalnici Glas» bene Matice, kar je v Ljubljani v navadi. Ali je znabiti to vzrok slabega) obiska? Vse» ga obsojanja pa je vredno dejstvo, da se je izmed vsega ljubljanskega osnovnošolskega in meščanskošolskega učiteljstva! udeležila koncerta »učiteljskega« pevskega zbora ko» maj — petina! Stanovska zavednost, kje si?!

panom naredbo, kako naj uradništvo pošto« pa v interesu službe in naroda, da bodo do« bili država in državni uradi med ljudstvom čim več ugleda. Nasproti prebivalstvu naj v službi vladajo delavnost, zakonitost, taktno postopanj e. in prijateljstvo. V službi naj se ne uganja strankarstvo, in a j se ne upoštevajo kakšni osebni oziri. Vse naj se vrši samo po zakonu. Za vsako dejanje uradnikov dela minister odgovorne velike župane, 'ki imajo stalno nadzorstvo nad vsemi svojimi uradni« ki Notranji minister bo sprejel vse predloge, ki gredo za tem, da se uradništvo, oziroma državna uprava izboljšata.
_ Ukinjanje stalnosti državnega urad« ništva. Listi poročajo, da izide v »Službenih Novinah« zakonska uredba, is katero bo ukinjena stalnost vsem državnim uradnikom.
—	Potnii stroški ob priliki reaktiviranja. Upokojencem reaktiviranim po 1. aprilu 1928 ne pripada ob zopetnem nastopu službe pra» vica do priznanja potnih stroškov, ker se jih smatra kot novonastavljence.
—	IKolkovanje zdravniških spričeval. Generalna direkcija davkov je izdala po« sebno pojasnilo glede koLkovanja zdravni« ških spričeval, ki se glasi sledeče: Ako je državni uslužbenec sam zahteval komisijski pregled, tedaj mora plačati takso za zdrav« niško spričevalo iz T. Br. 3. in 4. taksne ta« rife. Če se pa vrši tak pregled na podlagi uradnega poziva, tedaj je zdravniško spri« čevalo ali zdravniško poročilo o zdravstve« nem stanju dotičnega uradnika takse prosto.
—	Brzojavka Zveze državnih uradnikov kralju. Zveza državnih nameščencev za Slo« venijo je odposlala kralju naslednjo vda« nostno brzojavko: Ob priliki izdanega mani« festa izražamo Vašemu Veličanstvu ponovno svojo neomajno vdanost in zagotavljamo Vaše Veličanstvo, da bomo nevzdržno in z vsemi močni sodelovali za napredek in bla* gor države.
—	Slovenska Šolska Matica. Književni dar za 1. 1928. se dotiskuje in knjige izidejo morda še ta mesec. So to: Vales: Živalstvo in somatologija; Doberšek: Vplivi gospodar« skih in socialnih razmer na razvoj otroka v Preval j ah; Zbornik. — Z upravičenostjo la* hko povdarjamo »dar«; ker nihče ne more trditi, da je z borimi 30 Din kril vred« nos t teh knjig. To bi naj iupošteval vsak tovariš. Tedaj bi poverjeniki imeli več uspe« ha pri delu kot je to žal sedaj. Se vedno je mnogo društev, ki niso prijavila članov, ozi« roma so prijavila le< zelo majhno število. Tem potom se ogroža obstoj te institucije, ki je slovenski čoli doslej nedvomno Ineizmerno •koristila in hoče to nalogo vršiti še dalje, po možnosti v poglobljeni meri. Res je se« veda, da so gmotne razmere učiteljstva tež« ke; a 30 Din za knjige, ki mu bodo v vediko korist, lahko vsak utrpi. To inalaga tudi do.12« nost vzajemnosti, iki je doslej vedno odtl« kovala slovensko učiteljstvo. Če se zmanjša naklada, se poviša cena knjigam tako, da bo nakup res pomenil žrtev. Posamezniki od« klanjajo pristop z motivacijo, da je itak šola član in imajo knjige tam na razpolago. Ka« ko naj označimo to postopanje? Zavedajmo se, da pri nas Slovencih, narodu 1 milijona,
■ kulturni napredek z vzajemnostjo in orga« niziranim delom stoji in pade! Če bi se vsak polno zavedal te svoje dolžnosti, bi na knji« ževnem trgu sploh ne čutili, da smo malo« številen narod; in pri matičnih knjigah tega doslej tudi res nismo. Dvomim, da kje kaka .institucija nudi pedagoške knjige še ceneje. Naj bi ne bilo slovenskega učitelja, ki ni član Slovenske Šolske Matice. (Kdor se !še ni prijavil, bi naj to storil čim prej! j1	— Prošnja učiteljstviu! Pedagoška rcen«
trala v Mariboru ureja arhiv za celoletno slovensko pedagoško literaturo. To bo ve« like vrednosti za onega, ki bo hotel prouče« vati razvoj našega šolstva.* Razven tega se tem potom reši izgube mnogih redkih knjig, ker bodo tu dobro shranjene. V Mariboru samem se je našlo lepo število darovalcev in je zbirka že precej napredovala. Doslej imamo: »Popotnik« letnike 14 15, 21, 22, 23, 27, 30, 32, 33, 41 do konca; »Slovenski Uči« telj« od 1. 1900. do 1911. in od 1. 1926. dalje; »Pedagoški Letnik«! (Pedagoško društvo v Krškem) od 1. 1887. do 1. 1889. in 1. 1898.; »Učiteljskli Tov.« 1. 1863., 1866., 1867., 1870.. 1871.; »Slov. Šolska Matica« vse, razven Pe« dagoški letopis I., II. in III. zvezek; Nazorni nauk II. in III. snopič (1908. in 1909.); Obče in posebno ukosilovje računstva (1913.); Ob« če vzgojeslovje z dušeslovnim uvodom .111. del (1915.); te so pošle tudi v zalogi S. Š. M. Obračamo se na učiteljstvo s prošnjo, da nam blagovoli podariti manjkajoče knjige oziroma zvezke, kdor jih ima. Morda so še druga pedagoška dela, ¡ki jih ne poznamo: tudi zanje prosimo! Kakor bi tudi radi dali za ta dela odškodnino, pri našem gmotnem stanju tega žal nc moremo. Vsak darovalec naj vpiše v knjigo svoje ime. Dobrodošle so nam tudi stare učne knjige za osnovne šole; po starih šolah se bodo gotovo našle. Tam sčasom razpadejo, tu bodo pa dobro shranjene in bodo obenem koristile iintere« sentom. Nič ne de, če dobimo več izvodov iste knjige; odvišne izvode lahko odstopimo arhivu, ki se bo event. osnoval še kje drugje. Knjige lahko pošljete brezplačno na naslov: Deška meščanska šola v Mariboru (potom tamošnjega šolskega vodstva). Kot potrdilo o ,prejemu bomo objavili seznam daroval« cev. — Pedagoška centrala v Maribor«.
— Učiteljski dom v Ljubljani. Tov. Ma« rija Schweigler, učiteljica v Zgor. Poljskavi, je darovala domu 1 obveznico 7% drž. in v. posojila. Neimenovana hranilnica je podarila ob zaključku svojih računov 1000 Din. Učit. tiskarna je izročila domu y?% od prodanih zvezkov v znesku 2923 Din 40 p. Bodi jim izrečena na tem mestu najlepša zahvala. — Ob tej priliki prosim vse one tovariše in to«
varišice, ki so podptisali pristopnico, naj začno plačevati sedaj ob začetku novega leta podpisani delež 100 Din v obrokih po 10 Din. Večina ima naše položnice. Ako ne, jo kupijo lahko na vsakem poštnem uradu. Naša številka je 13.939. — Igrice tudi še niso plačane. Šole, ki tega še niso storile, naj to izvrše takoj in nakažejo 26 Din! Čas je!
—	Lepi zemljevidi kamniških planin ča«
kajo tudi še rešitve v več tisoč izvodih. Ce« na izvodu samo 5 Din. Učiteljstvo kamniške« ga, kranjskega, litijskega, gornjegrajskega ograja ,in ono ljublja,trske okolice nevero« vzhodni del prosim, da priporoči učencem nakup. Zemljevid je izvrstno učilo za domo« znanski pouk. priporočeno od prosvetne oblasti. — Zadružniki, ki so v zadnjem času plačali polni delež 100 Din, prejmejo potrdilo s pravili takoj, ko podpiše načelnik. Oni, ki so vplačali delež, a niso bili še spre« jeti v zadrugo, prejmejo kasneje. — Josip Kobal, blagajni*.
—	Pojasnilo. Nekatera okrajna društva so sklenila prispevati enkratni znesek 5 Din za »Dački dom« v Beogradu. Opozarjamo, da to ni nikak prispievek, ampak zvišana članarina za leto 1927./28., ki jo morajo na« kazati za centralo vsa društva. — Flov. UJU.
—	Učitelj,stvu i(e Primo/rja. UJU — po« verjeništvo Ljubljana — odsek za kontrak« tualno učiteljstvo je razposlalo okrožnice, v katerih je pozval učiteljstvo iz Primorja, naj bi ustanovilo sklad za one naše tovariše m tovarišice, ki so že mesece in mesece brez« poselni, brez sredstev in v dolgovih, ker jim ni od nikoder pomoči. Računamo, da bi z rednimi mesečnimi prispevki onih, ki imajo službe, olajšali vsaj najhujšo bedo naših ljudi, ki niso po lastni krivdi v položaju, v kakršnem so le redki izmed nesrečnih pre« gnancev. Marsikdo se je že odzval na naš poziv. Vendar odsek še ne razpolaga s toli« kimi sredstvi, da bi mogel priskočiti priza« detim izdatno ¡na pomoč. Prosimo ponovno, da se odzovejo vsi, ki smo jim poslali okrož« niče ter prispevajo za svoje bedne tovariše in rojake. Malokdo je v dobrih razmerah, vendar bo brez škode utrpel majhen mesečni obolus za tiste, ki trpijo pomanjkanje v tem trdem času sami in z rodbinami. Ne poza«, bite, da so prepuščeni sami sebi in da ni od nikoder roke, ki bi jim pomagala. Zavzemite se zanje po svojih močeh, imejte toliko čuta vsaj vi, ki ste sami marsikaj izkusili! O zbi« ranju bomo poročali s številkami v stanov« s';em glasilu. Doseči hočemo predvsem neko stalnost v prihodkih, zato apeliramo na ro« jake, naj ne pozabijo bednih pregnancev. UJU — polverjeništvo Ljubljana, odsek za
kontraktualce.
—	Zdravniška preiskava vajencev. Ve«
liki župan ljubljanske oblasti je izdal 3. t. m. na vsa sreska poglavarstva, odnosno na vse obrtne loblasti L. stopnje naslednji odlok: Na predlog Zveze obrtnih zadrug v Ljub« ljani vas vabim, da priporočate vsem obrt« nim zadrugam, onim, foi že obstoje, kakor onim, ki se šele snujejo, naj v bodoče vstav« ljajo v pravila, ki mi jih predlagajo v odo« britev, tudi določbe, da se mora vsak vaj*e« nec ob nastopu svoje učne dobe dati zdrav« niško preiskati, predvsem od zdravinika Okrožnega urada za .zavarovanje delavcev. Oni obrtniki, ki bi tega določila ne upošte« vali, se kaznujejo v smislu točke 125. obrt« nriga reda. Prednja določba je gotovo v ko» rist vajencev in obrtnikov. Saj je neredko« krat slabo zdravje vajenca vzrok neuspeha v strokovni izobrazbi. Ali je tega kriv vaje« nec ali obrtaiik, bo potem lahko ugotoviti in v stvari napraviti potrebno remeduro. Ra>« zen tega je v točki 114. točka d) obrtnega reda normirana dolžnost obrtnih zadrug, da skrbe za zdravje vajeincev.
Obieke kemično čisti barva, plislra m lika tovarna Jos. Reich.
jih i<i sreorRine na onre
brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju
M JLGERJEv SIN« Maribor
Gosposka u ¡ca 15.
Miroslava LeM / Lju!iip3, Mm trs štev. 3.
Izdelovanje ročnih ¡n strojnih vezenin. Predtiskar ja. Za!oga DMC in vseli potrebščin za vezenje in predtisk
Naša ©mladina,
CANKARJEVA PROSLAVA LJUBLJAN« SKIH UČITELJIŠČNIKOV.
»Samoizobraževalni klub« ljubljanskih učiteljiščnikov je priredil dne 14. t. m. na šentjakobskem odru lepo uspelo Cankarjevo proslavo. Izvajanje posameznih točk prav posrečenega programa je pričalo, s kako res« ničnim umevanjem se poglabljajo dijaki«uči« teljiščniki v Cankarjeva dela. Posamezni di« jaki so čitali pesem iz »Zgodb iz doline šent« florjanske«, »Gospod stotnik« ter odlomek iz »Hlapca Jerneja« s tolikim notranjim do« živetjem, da je vse poslušalce globoko doj« milo. Tud.i II. akt iz večno«aktualne drame »Hlapci« je prav dobro uspel; zlasti mnogo dramatskega talenta je pokazal Jerman. Po« sebno častno je rešil svojo nalogo orkester, ki je, dasi šibak, izvajal dva komada z vso preciznostjo in sigurnostjo. Izvrsten, glo« boko iskren pa je bil Kardeljev govor, ki je pričal o visoki inteligenci tega nadehudnega dijaka.
Vsi smo čutili z. dijaki, da je bil ta ve« čer zanje pravo doživetje zlasti vsled tega, ker so položili v izvajanje toliko ljubezni in razumevanja.	V.
Pokrit učiteljic.
—ž Vsem dekliškim krožkom jn ostalim intere|sentkam sporočamo, da je tov. Angela VJodletova zaradi ¿bolezni odložila predse d* stvo odseka za dekliške krožke. Vse dopise, namenjene temu odseku, naslavljajte na po« verjeništvo, ki jih izroči takoj novi predsed« niči tov. Anki Celnairjevi.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
' —pev. Prihodnji tečaj, ako le mogoče v zvezi z enim koncertom, se prične na Sveč« nico 2. februarja ob 10. uri dopoldne na uči« teljišču in traja do nedelje opoldne. Med tečajem se vrii tudi redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Občni zbor se vrši dne 2. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne na učiteljišču. Vsled velike važnosti naj ni« hče ne majka. Premišljujte tudi o možnosti stabilnosti zbora in številu članov, ki jih naj 'šteje zbor, da bo delo lažje in žrtve manjše. Ako se vrši koncert in, kje, vas pravočasno obvestimo.	Odbor.
DRAGI PEVCI!
Drugi naš reprezentančni koncert je za nami. Medtem, ko ste bili postavljeni pred trdo preizkušnjo kot še nikdar poprej, ste se s svojo disciplino pokazali tako velike ln močne, kakor bi se težko pokazali člani kake druge organizacije. Utrjeni ste v žrtvah za zbor, zato Vam še večje žrtve le utrjujejo ljubezen do njega. Ni Vam klonila glava ob pogledu na polža,sedeno dvorano in Vaš glas ni kazal zbeganosti ob misli, kako malo pri« jateljev imamo. Tisti, ki so nas poslušali, upajmo, nam ostanejo zvesti. Druge še pri« 'dobimo z delom in ljubeznijo. Namen od« bora je, da pričnemo z manjšimi koncerti po Sloveniji in tudi z istim programom v Ma« riboru kot v Ljubljani. Seveda, ako nam to« 'variši v Mariboru ne odreko pomoči, ker nas še vedno smatrajo za nekake «vtonomiste. Radi bi jim pokazali, da smo r.avno tako nji« hovi kot svoji. Po delu naj nas presodijo.
Za neizmerno požrtvovalnost in zvesto« bo lpa se Vam pevci najsrčneje zahvaljuje in prosi nadaljnje vztrajnosti
odbor.
Naša gospodarska organizacija.
—g »Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini, registrovana zadruga z omejeno za« vezo« vabi na svoj deveti redni občni zbor, ki se vrši na Svečnico, dne 2. februarja 1929 ob 9. uri v poslopju mestne deške osnovne šole v Celju po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo načelstva v zadružnem poslova« nju v 1. 1928. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odo« brenje računa in bilance za leto 1928. 4. Vo« litev ¿načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor,, Iki bo skle« pal ob vsakem številu zastopanih zadružni« k6v. — Na Dolu, dne 14. januarja 1929.
iN ačelstvo.
Člane načelstva in nadzorstva zadruge »Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Sla« tini« vabim hkratu k skupni seji, Iki se vrši istega dne ob 8. uri v istem prostoru, kjer bo občni zbor in prosim za točno udeležbo.
Anton Gnus, t. č. načelnik. *-----—--
Ocene.
—k Pot »zla goro. )(Aloj'zij Peterlim — Batcg. Vel. 8°, str 50, cena: vez. 16 Din, broš. 10 Din. Naroča se pri g. Al. Peterlinu, uči« telju v Dobovi pri Brežicah). Kdo je, in je bil Al. Peterlin? — Prečitaj njegov »Rispet« na str. 14. in on ti pove vso svojo biografijo brez dni in let. Vem, ob »Rispetu« te bo ob« jela tudi misel, zakaj je dal pesnik svoji zbirki pesmic tak naslov »Pot za gcyo?« — In vendar diha iz pesmic Še toliko življenja, da ga ne najdemo tudi v večjih zbirkah pes« mi toliko!... Res je, da pesmi Al. Peterlina niso moderne uganke. Pa jim to naj škodi? — Nič, prav nič, zakaj iz njih dehti oni opoj« ¡ni vonj, ki ¡objame človeka ob spominu n» okno, kjer so dehteli svoje dni »nageljčak, roženkravt, rožmarin«. In samo taka pesem more cbjeti srce in dušo talko kot ju objame lepa narodna pesem — harmonizirana. Kako nežni so njegovi »Rispe>ti«! Prav nič se jim ne pozna, da jih objema strogo določena for« mu'a. Svoje dni je »Rispete« Batogove po« hvalil sam Ivan Cankar, ki v tem oziru ni bil ravno — preveč prizanesljiv. Saj prizaneslji« vemu mu pa tudi biti ni bilo treba. Ne' verja« mete? — No, pa vam nudim en »Rispet« za poskušnjo':
Nedelja tvoja pred menoj vesela
razpeta je (kot v solncu biser — mreža:
Mihalovec, Rigonci, Loče, Sela
in Mostec, Gaberje pa dva Obreža. •
In ženske rute rumene kot teje
ko v cerkvi tiha vdanost srca greje. •
A na večer, ko zarja se poslavlja,
harmonika ljubezni pot pripravlja.
Pa ne le njegovi »Rispeti«; tudi njegove pesmi s »Potov in steza« so srčkane. Ali ste brali že dosti takih«le sonetov? —
se neprestano suče okrog solnca.
Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima

Zletela	Vzdrhtel
je ptica	devica,
sinica	je v lica
vesela.	zardela.
E, bila	le želja
ni ptica	veselja
sinica,	je bila.
Ko sem čital pesmi: »Oj dekle!« »Raz« hita čaša« itd., sem imel občutek kot bi čital narod¡no pesem. Ne verjamete? — Naročite, čitajte sami in potem sodite!
Kakor pesmi v molu objamejo človeka njegove »Koroške pesmi«; ob njih ima člo« vek občutek kot ga ima ob spominu na lepe, odbegle dni.
Vesele, pomešane samo s kopreno tuge, so njegovo »Prekmurske«; ob njih se človek domisli slavca, ki drobi v noč svojo pesem in mu jo spremlja šumenje drevja, grmovja in vode ...
Ali bisera med vsemi pesmicami sta: »Pred Tabo klečim« in »Na gori križ«. Tudi naš goriški slavček S. Gregorčič je tu in tam rad malo — pomodroval; toda to njegovo modrovanjt me je skoro vselej domislilo Schillerja. Vse drugače zna v tem oziru »po« modrovati« Al. Peterlin! Je naravnost užitek citati take pesmi; seveda ob dneh — razpo« loženja. In da jih bodete imeli vedno pri ro« kah, sezite po njih. Noben tovariš, rnobena učiteljska knjižnica bi ne smela 'biti brez knjižice »Pot za -goro«; zakaj uverjen sem, da ima naš Bátog še precej poln »reservoir«, in da nam bo nudil še marsikaj, če bo videl, da iz svojega »reservoirja« ne zajema samo za — par ljudi.	I. E. Polák.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu Ostale članke in d/opise smo morali odložiti za prihodnjo številko, kar naj dopis« niki upoštevajo.
Po sklepu lista.
SPREMEMBA ZAKONA O OSNOVNIH ŠOLAH.
Važne nove določbe z|a službeno razmerje osnoivnošolsjkih učiteljev.
Listi- poročajo, da bo ázpremenjen za« kon o narodnih šolah z dne 19. aprila 1904 sledeče:	, ,
§ 1. Člen 34. zakona o narodnih šolah se menja in se glasi: Vsak učitelj (n,astavnik) se lahko po potrebi službe premesti, odpusti ali upokoji.
§ 2. Člen 35. točka 1., 2. ,in 3. se ukinejo.
§ 3. Člen 36. zakona o narodnih šolah se menja ;in se glasi: Učitelj, premeščen ka« ženskim potom, ne more dobiti onega mesta, s katerega je bil premeščen, dokler ne pre« teče od kazenske premestitve najmanj 5 let.
§ 4. Člen 37. zakona o narodnih šolah se .ukine.
§ 5. Člen 38. zakona o narodnih šolah se ukine.
§ 6. Člen 47. točka 3. se menja in se gla« si: Ako učitelj (nastavnik) brez odobrenja in brez dovoljenega opravičila izostane iz službe 4 dni v kraju službovanja ali 7 dni izven kraja službovanja, ali ako ne nastopi v roku 7 dni po obvestilu službe na novem mestu v slučaju nastavitve ali premestitve, ali po preteku dovoljenega odmora in dopu« sta, se smatra, da je zapustil učiteljsko služ« bo ter se postopa po določbah člena 102. od« nosno člena 133. točka 7. zakona o državnih uradnikih.
§ 7. Člen 50. točka 2. se ukine.
§ 8. Člen 52. točka 1. se menja in se gla« si: Učitelj, ki dobi dvakrat nepovoljno oceno, se odpusti iz službe.
§ 9. Ta zakon stop.i v veljavo z dnem, ko bo objavljen v »Službenih Novinah«.
Ker velja zakon iz 1. 1904. le za bivšo Srbijo, Vojvodino in Črno goro, ni razvidno iz poroči!, ako zadevajo sedaj te določbe vso državo.
—k Publikacije Vodnikove družbe. Za
1. 1928. je izdalla Vodnikova družBa sledeče knjige: Kot stalna publikacija je izšla Vodn!» kova pratika za leto 1928. z mnogimi zani« mivimi članki in povestmi. — V počaščenje desetletnice ujedinjenja jo izšlai Dr. Ivan Lah: V borbi za Jugoslavijo. Nadaljni dve knjigi Ivan Matičič: Na mrtvi straži in Fran Govekar: Olga 'bodetal kot dobri povesti na« šli mnogo čitateljev. Vse te knjige dobijo člani za 20 Din.

Nove knjige,
—k Dr. Bogumil Vošnjak; U borbi za ujedinjenu narodniu državu. Založba Tiskov« ne zadruge v Ljubljani. Ljubljana 1928. Stra» ni 410. Cena broš. izvodu 120 Din, v platno vezana 140 Din. — Knjiga je izšla v spomin ifi desetletnico osvobojenj^ in ujedinjenja. Pisec knjige je 'bil član Jugoslovanskega od» bora v Londonu in je sam aktivno sicdelov.al v vsej borbi istega za osamosvojitev našega naroda. Knjiga, ki je. verna in živa slika one dobe, ki je rroorda najodločilnejša v naši zgo« dovini, je spisana v srbohrvaščini in obsega naslednja poglavja: I. Od osnivia|nja Jugoslo« venskog odbora do sloma Srbije. II. Rad u Evropi od sloma Srbije do krunisanja cara Karlai. III. U borbi i na radu za nove pravce spoljne politike. IV. Krfska Deklaracija. V. Wils»onova Amerika i pad Carstva. — Dr. Vošnjak je s tem spisom obogatil jugoslo« vensko memoarsko literaturo in zapustil tudi poznejšim rodovom delo trajne vrednosti.
—ik Umetniška Matica liv Ljubljani je izdala dva lesoreza. Prvi, portret Ivana Can= karja je enobarven, a drugi izdelan v barvah predstavlja skupino hiš. Obe sliki, ki sta originala akad. slikarja Fr. Stiplovška, sta /umetniško dovršeno delo. Vsaka slika stane sicer v razstavni prodaji 250 Din, a člani Umotniške Matice prejmejo oba originala brezplačno. Umetniška Matica namerava obdariti vsako leto svoje članstvo z dvemi originalnimi slikami in je letos to svojo na» mero že izvršila v popolno zadovoljstvo članstva, kajti Fr. Stiplovšek, ki je> priznan umetnik mlajše generacije, je tudi s temi
dvemi deli pokazal, da ima dober umetnišiki čut, a poleg tega, kar je tudi velike važnosti, da zna upoštevati ljudski okus in ne prehaja v ekstrem. Članarina za Umetniško Matico znaša letno 24 Din, kar predstavlja malen» kost v primeri z vrednostjo slik, tki jih prej» mejo člani vsako le<to.
—k »Ženski List«. Izašao je januarski broj (br. 1., god V.) iovog omiljelog m je,seč* nika za modu, zabavu i kučanstvo. Sadrža» jem, novim rasporedom i obiljem ilustraci» ja ovaj je broj piostigao cilj lista da bude ujedno modna revija i zabavni i poučni list za našu ženu. Ulz obilni modni sadržaj (mno» štvo miodela od bojih mnogi u bojama) do» nosi ovaj broj početak novog romana od Za» gorke, novele, humoreski, članke od Ks. Š. Gjalskoga, Milana Begoviča, Averčenka i dru» ge upute o kučanstvu, zdravstvu, gimnastici, odgoju dece, kuhinjske recepite itd. »Ženski List« istolji u pretplati za cijelu godinu 180 Din za pol godine 90 Din, za tri mjeseca 45 Din, a narucuje se kod Uprave i»Ž. IL.« u Zagrebu, Samostanska ul. 2/1. Telefon broj 59—58.
«■■»*» »-» »-r»	t -t- jt a-* s * tr r
Mali oglcai, ki •loiijo » po*redo talne ta »oeiala« nameoe obžinst»», vsak« be»e<ia 50 par, fUjtn«n)4 mesek Dir 5'—.
Risalno orodje kupite najboljše in ceno pri Fr. P. Zajec optik, Ljubljana, Stari trg 9.
ČE ŽE MORATE KUPOVATI NA OBROKE VARUJTE PRI TEM VSAJ VAŠE INTERESE IN OBRNITE SE TAKOJ NA
KREDITNO ZADRUGO DETALJN1H TRGOVCEV
V LJUBLJANI, ŠELENBl RGOVA Ui ICA 7/1.
katera Vam hitro iri diskretno posreduje kredit,
na podlagi katerega kupite lahko kar potrebujete, poljubno skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah bret vsakega pofcištoa cers. Prospekti in pojasnila radevolje na razpolago.
PUŠKSR A
UU0LJAUA
KONSRESHI TRS ŠT, 9
KUPUJE IN PRODAJA STARE PUŠKE SAMOKRESE, TER PREVZAME ISTE V KOMISIJSSO PRODAJO.
[do? oglgiuie
v*-» tratit	# JT* * ir \
★
L. M!KUŠ
LJUB LJA NA MESTNI TRG St !!>
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko.
Ustanovljeno leta 1839 Telefon štev 2.282
Tä \
F0T0 APARATE
in potrebščine stalno v zalogi.
Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska u ica 1 in droger ja Wolfram, nasled M Kane, Maribor, Gosposka 33
L UB JANA * STRITARJEVA ULICA 5
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plišu in linolej. Belo blago za rjuhe in perilo vpoljubnihširjavah
Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste
'aje tudi r a obroke/ Postrežba ločna in solidna
S
lili dit! tH
i'U/U/kl/ U/U/ kl/U/U/U/U/U/ U/ \Li U/ UAi/UAl/U/UM WÜtlUU/ 1ÜU/
i Najboljše kupite!
3 31
a a a a
Nogavice, damske in moške rokavico, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravat©, ovratnike, srajce, š fone, flote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo
Josip Peteline, LJubljana
blizu Prešernovega spomenika, ob vod
g
6= g
g
£ £ £
EE g
e
e g
£
£
£ £
Knjigarna, umetnine, muzikalije
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
Priporoča: Brinar: Domoiuanstvo.zeni jepisni podatki in zgodov. slike kraljevine SUS Din v0 -. Kočevar: Ml narjev Jatin, 6 >; tis. nevez 12-, vez 18"- Din Peč M k dr. K Jstilia. današnje strogo znanstveno moderno zdrav ljenje jetike Din 14 — Remec Al : I/ moj * domovine, mlade povesti D;n 18 do L'4 — Rohrman: Kmet jsfeo gos,<odars v-. Din 26 vezan. Jančičlvo: Risanie z:i 1 7 sol k > leto Din 120. Kocbek Vod čSa inj Uin A p platno vez. D n 125 Orožen J. '/.• oiiovit a Celja, I., H. de^, nevezana po Din 28 —.
Čevlje in nogavice
ku ite na ugodneje pr
^mmw^mmmmmm p td a i]\ i^y^iiliiliü » « i AnUn
Maribo \ A'eîis tndro a c 1i)
VELIKO IZBIRO
raznega manufakturnega blaga, damske in otroške konfekcije, moškega in ženskega perila lastnega izdelka po najnižjih cenah nudi
F. in I.GORIČAR, LJUBLJANA
Sv. Petra c e s t a ste v. 29.
Najcenejše in na modernejše
damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini dnm-kega perila
AmalUe Zorčie, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Zaloga barv, tušev in radirk
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.
Povsod na zalogi, Tiskovine na zahU vo.
Originalne barve,
mat ice (kože), specijalni papir za raimnoževanfe Gestetner Cykiostil, (voičerJ papir) se dobi vedno najceneje pri
Î. Ua BARAGA. Ljubljana
Šelenbure&va yiica 6, — Telefon 2980.

iseaBBsaasi

^3>-:isaiiapa'Ha-PfgBFSBBBaaKBHBaa
Šolske zvezke, spisovnice, pis
¥ieh vrst izdeluje v laifni f
e9 risanke oroca
Prodaja jih v korist .Učiteljskega doma" v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani
m
im
M
C
CG •i—}
3
>
os
05 t"
■ •
C
>w O O.
P 3
KJ 03
X
>
§t
¿d !
09
fl« i
b* t
® I
«14 S
& '2 *—r S
£ : »s g>
^^ C8
S
C3 g
O i
>
s -
•p-C
•—i M
O 03
K
cc O
a
{¡Q a
S ~ •p* g
a
C«
&N
M
.O -
iS
s
Sh
O
N
>o

o
C
05
-O =3
J5
>
C t-
03 CO
C
>N
S p-l
03 SJ
CD
>cc 03
o
o
P
03
m G
2
^ kn •i—i
Gi fe
(M
G5
03
03 3
fcn
ca
o C
-o
s
.
oo >«
S,
OS »
es
O N!
Q pel
t—H >
Z Q
«
5
S >« a
O .3,
rčo
o -3 a. N
S S
03 03
e ¿t
>N 03
s d -iS s
"O >0
03 CS N tH
o o
eS cS > >
03 03
"S
>o >o ca ca
c a
o o
>3	>3
o	p
t-	h
o	o
Cu 04
S
03
M
tO
C 3
>o B3
(4
S >
'15
> 33
03 c
d >N g
r- "O
S 03 £ N
.2 as
N O
ri N
.S >
03
O 5
03 >
o 03
(H
O. >co
eS C
eS t-
S
V
« .a
"" N > °
® s
v
.2,> a® -*-1
S CD
53 55 > ©
O £
I—H
S C8
a «
o .S
CS o > >
n
03 03
o '«j
S >«
-o 2
03 C C >
* t
So Cu >
O >
-i—•
'o >o (rt
t-.
a ^ o a
D. ®
«i a-2 ® a
co
o rs a >
ca
>U D-
3 -a
10 ™
H N CO
a
a, >N
M S _ -o
C 03 £ N
>u &
<D (M 1 ^
.2 0) S a *
n >
o
o 0> N —»
•S S
>U ^
X! f"1 cd « •a '2
X! »O X!
O o
< '5b s
E
o ■O d (a
S
03
S»
O
p—H
Kil
O
a
S
a> fi
>N
t.
OS N
«3
-M
GQ i—<
03 ti
O k. o
k
f /i
ti
S3 N
S
ti S
>o
93 h
S
>
O
>
-M
CA U O N
rt ti
o u
o •
00
OD
o
>-3
(H >
N
c SI

ca
^ ® o
g > a o
"Si ® >
T3 C8
a
oo
C5
O
>03
3
J»!
m
a es u Pn
. os O.
OS > ^
C8
"3 'S
3
<M
09 4)
a
03
a >
w	O
«ti a n,
m ^ a © ®
03	>0
t»	CS
o
03	a
> > _r
o ar-
"S ® cc ^
•S
3
"55	I»
C	—
O C3
-M	o
03
•I-»
03
03
O >
•4—'
'Si
O
14 T3 C8
CS	es
u	
	s-
■'—a	eS
"o3	3
	a
	CS
CS	•1—9
	s
O. <N	
3	rH
CS	O
¿i	a
	■a
"o	
>t»	u
	03
CS	
>	oo
O	(M
	os
3	4—1
O h	CS ki
eS	as
§	S
	v
CS	>
	o a
a	
•>—'	ni
S	r-*
• M	
	CS
13 -M	(H as
►S	S
s	03
	
«t	
03	03
ti	00
0)	•
	CO
E	4—4
a	_cs"
CS	'C
. 2 ¿t a?
S <13
c a N
® >C3
>o 3 2
os a Z >o O
>N O bi X2
S C
C8
H ^
03 >C3
3
S
es N
. i—■ M
a s
>o
C8 ti
03 00
CS
-o
- s s s*
5	-2 2 «
a S
o 3
Čl >03 .n
0	a
CC
1	SP
ti JD
-M ^
60 M
03 a
03 >
. s
O 03
a
>03 O 03 S
6	EJ
2	a
3
O g > §
to SP 13 ■a*
^ S
a aj
03 CS
'a* S
» .2, o ^ o.
cs •o
cs
S o a "o o. o o.
¿1 s § č M M
03
CS >V
bc « 03 a M
O)
•i—: n
'o al
JU 03
g O *-> o.
03 03
O -S "a . s oo •jr5 IM
s 2
o ^ a o a 03
d) o
o
a >
o
Id O
cs
N
a
CS u K
■M
«3 >o
•2=1
i > co <
s
Jj- CS —5
C -3 S
>o .a
os a
b 03
03 58
>43 OJ
o a^1
:s> g o
Na > *
— 2 •ts S £ o
-§ s
° 03 ... M
1 2 > T3
•S cs
N
u
O 03
a
N CS
a g
>U
••	03
es O
2	a
T3	"O
03	03 FH	ti O.	.
bfl <u ¡i
03
a
—, .es o > s « X a N X j«
o
>4
O
a
>
CS
"bc
O
a >
o
CO
O O.
t»	u
>	O 11
*	3
5	o
S	5
>	CS
5> es
05
t.'
C3
S C
e e
T3
S
J >
C	b
43	03
E	«M
eo	J
c	a
o	cc
¿t
£	g
o	2
«	£ z.
h
03 >U >s O
ta
JS
B
<5
03
O »■9
O >
11 03 b O
N
-a
CS
a
cs N
cs >
O
0 a
n: o
S €8 s
CS
M G
03
C es
® cS ■
¡¡3 C es h b
v b v
a
es
ta
O >
•m
02 h O N "O 03 ti
O
>
•M
rt ti
>
0) •M
O >
O >
11 03 h • O
O N >
g §
s
§ č . 4-»
>	03
S >0 ^ C
a > - cs
O S
>	CS
m >«
03
>o
(S
a
es >
T3
03	03
03	CO
CS	CS
"o	"o
>	>
es
a —
03 03
S
CS
a
cs >
T3
O O.
lO
00 <M <35
es
IH
as
B
v
<J 03
*e
«o
o •o
«o
CM C5
T3 os
® ¥ M «
tt B « g
O- rH
-O
O
09
es
KJ
CS N
43 O.
se
a
v
a
O h
O,
	es	o.	05 o o cs io co
	t ® N ® h	Din |	16938 21022 29230
	za dobre namene določeno	a	1 1 1
		Din	1450 1700 1650
ee n ® ea	cs g	o.	CO — o (ocnoo
	»¡Ž .2 | >o ^	Din	3522 3677 8049
bc ®	a		Oi točo CO lO
B > O CO	CO o S.	Din	528761 639519 678109
O P. C	Aosjiuzpp		O) t"» es co — cs cs CO
® u	vlog	n.	S O! ^
n o M		Din	—	UO CO —	00 to CO CNJ l> —	CO aJ4 —	cs o O tO tO
	A0f[8J -BŽBIA		OltNOJ CS CO C0 CS (N .-S
	deležev	o.	IS 1
			
		Din	8100 8612 9475
	A0>fIQ -znapez		o> cs tO — 00 io to co
	ji	&	1 1 1
	'S 'o 1 ° 13 o.	Din	454900 465550 459500
	A03|IUZ{0p qiAou		— o es im t es t- —
n	vloženo	o.	O) t- CO 4-1 O CO
® 3		Din	301631 115641 168403
® >	A8f[8}B3 -BJA TJIAOU		ISOIN i—" i-l
	vplačanih deležev	p.	O O O I/3U3 10
		Din	f- t- t^ oo co oo f^ t> o>
	A03)IUZnjp -BZ qlA0U		O) O IBlOf
0}9[ 0UA0J80J			tO t— 00 CS CN CS OlOlO) — — —
cooo<iosCTii».cotoi
sr ?
83 ¿S.
a cd
E 3
PT
acOBOTK
■DT) ff 1 (D 3 1
S. S so 11-CD 3
3 <n C6 5 ® ™ 3. i. & g« ~ 2
3.3 cr. P g O
M 3 ® 1 O Z
O o
rrt
o H "S P e* " 3 80
1 hi O
CD 03
o 5*5
N<rj» ®S ob O rt "g CD rt-«-.
a B
CD
crq &
CL CD 3 to .-l
CG
c
T3 80
O B
CT
co -j
"o
hrt
ct co
-C -s o
3
CD
•O »J
O
o
c» ct
h» U. »- tO CD tO
fC •—' j: O CT 00 -J O tO —' CT.
o oo o I
83
CO
CL
CD O CD
3
O" hi es
CD tc
oo oo
00 o
►rt ^
to os os to CT oo to o co
CD
oo
00 O* 00 t-» CT
Mofflcnoi

■ 2 3
<1	-J
os
OS	O
CD	b
OS	<1
-J	>1*.
Ifi	I-1
tO	h-
S-	cd
o <
S'
tO
2 n tO o
CD D- ¡»r-O £<§, iS
o 1 ® is
»i ® c 2; 2 sr 3. ■a ^ 2! 3 <2 «i
oo cd 3. < cr
- ° • • »■ 3. a 3
S-1 < o-
CL ®
o
CD
3
O" "t
(S
CD tO
00
-a
>->
o 3
CD
IGD^ZK ~ J» B
oU
N<<—•
B 3.
a c. CD B 3 < Si CD i 3
pr o
HJ
CD
c«< PT
pr
«j
a 3
3
Ol tO
03 tO tO —' tOtCOM« OH-"WQOO <IOO<KOO h* <— os to i" ct oo © © I
OK cr i
hj tO
CD 3 cn B:
BB 3 <
3 O 3;Cfq 3 ®
0! h«
O
CK!
ooo
cr ® »
lp «g-g
D- << co ® 2. o ®"<S 3:
3 » "
B"
O cra
00 co oo
S S
h-»
00	CT	CT
CD
^OffiCTcni-^acnMoi OlOOiCt^^MCCtCO OHOOHN^OCTO
OS h-i «O 00
CD 00
co o
I I	I
G0<
T3 ►i s a-
3
CD
O 5"

13 >i CD
a. 3
CD
O 5'
►13 i «2. cd'
3
PT
O
ce 0 &9 ►1
5.
TS O
5
06
tO
o
>-i o
o<
B
BO «<
SL
p*
»S
"S
pO «<
p
co
KT
CD
N P
' E ¿s
c
9?
C
N
iT
<vc to 00
n
«=: z
SI
« g
g I
cd ^
CD ►i
Z
£» &
O
"O
ffi
O* ®
n
<1 "O
o
09
N—
»
B
N
SD
B SO
C5< CD
< O
®
B
O. «
5	«
B B
erq
st s
6	?
i
N O.
to
s tO
«1 O
5'
0B cd
B
cd
O
a crq o
«3 »
."l
2 ®
M» ►i K B
E i ss
s
63
ob
3
89 ®
B
(d
09 TS
cd
3
£ o"
N to
a. b
N<
b
T3
T»
®
a.
cd
3
se
a>	b
<1	83
00	3
u	2
®	s
co	o
cil	^
3
89
•o
o
t«
B" «3;
n
B »
3
7?
M 89
T3 O
CD O
>1 fcq b o Co iu
a a j a a <
® ^ ce to h m
«s oo oo cn oo to
3
CD 09
^ a » a a <n o< B
i-i O
TJ o
00
TI M
|o 2" S < S a.
-B 89
cn N
<! 3 b"
a
CD
89 d-
3
N<
3_
sr
3
o
o 3
CD
<
CD CD
a.
CD 3
/-s
SD
pr
r-t-
«s
CD
a.
CD,
cT
N< <
CD
CS<
•a o a. •o. 5"
89 3
3
CD CP5 O
N 3 89 03< 89
"O
O
OO
o
•	•	a	a	a
a	a	a	a	a
<•	a	%	a	•
os		00	tO	rt»
to	-J	<1		-j
*	a	a	a	a
	a	a	a	a
to	tO	00		os
	a	S	a	a
I	CT	1	CT	I
1	O	1	O	1
a	a	a -	a	a
os		00	to	rt»
CO	00	00	CT	00
9	<1	a	a	•
tO	hrt		H*	CT
a	a	■	a	a
hrt	CD	os	00	to
0	-J	co	o	CD
a	a	a	a	a
<-i
o
O <
CD —
g< T3 CD i-j
< O "O
O g 83
3 g"
II
b -
•• <
89 >1 3 O
CD
co:
O
b
5 g s r S «
D- CD
3 3
N< _
3. ® g- g"
3 -1
- co to
CD
Uit
n ® 85 r-r
3: B O
N<
b n
^ s
S. a
1-S
•O C
M N<
3
5r
o <
T3 O
03 O
«—• N<
»I ? °
O tO
k* 05 B <l
0	-
1	^ 89 h»
K	O
a	CL
•a	"o
g	|
S;	g;
s;-¿0
O	» O
CD	«5
®
3 80 C.
cr ►i
83
►1
O
to
tj
89 <
<3 >->
89 <T5< 89
OD
cd <
09 89
pr
a 3"
•a o
OB
-P.
CD
O
a. o
<3 CD
i	o 3
B:	cl
T"	O
^ 2 ° S
89
=2. cs ■—i. os
CD 03 CD
cl bi
O N-
N< «O 3 OS K 05
§ s
3
03 •
l—L
<1 I-5
- O
a- CZ)
E! o
cl
o. B: O o
«S. ®
CD
s—I—1.
O CD
O cr -t CD CD r-h
O <
89 3
89	3 a
3. 3
3*
CD	o
.	era
i	® 3
O	»-i 80
arcs	g-
®	0 -o
CD	S. 3
®	CC< <
OS
•o
CD
3
■o
2. o
o<
CD
S.
89
cl
<
»
1
to
OS <j
CO
BO
sr
CD
crq SS
3
CD 09 CD o
89
3 s
CD O
•a 13 o O
I š™
CD 1-k b
<0.5.
CD CD BI.
to sr
sr n<
? ^ 3
o< S -» <1 N
sL 00 ^
3 g <
— O (P
S D 83
so B
tmml.-
o
T3 O
3
a>
r-h
3
CD
crq
89
1-1»
0
3
o*
89 3
S ®"
3
01
M.
s- P
3
N<
3_
K5
O cr -t
CD 09
3 83
3
CD <1 tO
cn
•O « O o
rt-	CD
O
O"	O
CD	3
cn	(D
B"	cd CD
„	o<
5E	3
CD	3.
01
T3 •3.
CD.
•i
80	~
B	Z
»
o	a
»	»
o	Sr
Si
s
a
®
B
E
S8 5-
3
- i
% S
o ■<
ta
'Z te
a
N
0
1
OD <
O
09 "J
c-o
OB
> 3
o*
3	Z
K 2	g,
3	i
cn 3	2,
r« as	§
B	s
— g
03 g •-f
»i B
• Sr
H
so
•i 83
C5<
B B
OD
3 o
N
b" <s
B
•o o 3 o
N<
3
1! 9?
3.
C
89
3
CD hj
t)
>-j
rt»
O*
cr?
8d
3.
t3
3
CD ¿2. 89
3
to u><
►i ®
CL
B
M B 13 se B e* rt. o
cd <5 so
e->
89
pr
0 c
T3 B
1
5"
B
>
B
r*-
O B
PT O ts Bi "i
<1 ®
B O.
®. S
E"
B 3
W2 3'
g. 5
SO 1
0B
Q<
E" o
£ z
CO
X £
® p
® rT
B o< ^ 2. » S
N< 3 cd »
PT 3
CD
?> g. 3
r> c
Z
BO
n< ®
< 'o
< r
s»
3
a.
B ®
00
a.
CD O CD
3
cr "j
BO
CD tO
00
O o,
«T
g S"
S
«5 09
OS CT
tfi- 00
tO I
a >v
0 2 a* cl
S* O ® ^
PT CD
3
«
» pr
CD hrt
to o to
os
CD
R.	.O-.ftJ "S
93
3 i. 3 "g s-u 3
B • 3 rt- g n< „
3. * rt. B » ® S-- V B 3 3- 3
"89 3 . oo<
dD
83 <
sr
SvSL^S"
Č&SB
cn< as ^ —
r1- cs
B-8— ^ 89 83 B-
B S b:t3
s-3
cs 1
CD
3
CL <
hj
3
aq o
OS rt» CT tO
00 o
O OJ
-j to
O Oi
co o
CT -a tf>. ^ to o ^J o o
I I
hrt rt. 03
sr E rt- i-k
b3 ^j
w ' iD
"V ~ — to
3: 83 g <1
g g'3 •
1 3 s-
rt. CD 89 3
CD
. N 3; 89
3. S
< cT
o
• I
0	1-1
CD CD
to co
01	00 o
o a-
►i
o
03
■o o
09 .O
00
00 rtk os
o os
rf^ CT CT CD O O
CD
00 CT
tO O
os CT
00 O
CD
00
00 ^ O h-»
O CT
G0<
®
a-
3
o
D 3'
O' o
a pr
ss
to n< C a
a o o*
M«
as
N
crq cr
s 99 B C
80