Mladina mu je zaupala
Janez Slovenc pripoveduje o revolucionarnem vrenju na Posavju
Janez Slovenc se je rodil 7. ju-nija 1923 v Spodnji Pobanci pri Brežtcah Ob gospodarski krizi so biii slarši prisiljeni prodati kmatijo m se preseliti najprej v Zagreb, ngto pa v TomačevO pri Ljubljani, kjar se je oče zaposht kot sedlar v vojašnict ob sedanji Titovi cesli. Od lata 1931 so Slo-venčevi živeli na Ježici. šestčlan-ska druzma seje le stežka pretiv-Ijala, tako da seje Janez Siovenc že zelo zgodaj seznaml s takral-mmi hudimt sooalntmt razma-rami.
Pred vojno je obiskoval tretio državno gimnazijo, kjar se /e po-vezal z naprednomislečimi sred-nješolci. ki $o nekaj časa izdajali levo usmerjem list Sredn/ešolBc. SlovenC je bii nekai časa poverja-nik za raznašanje lista Sicet pa je v giavnem delal na terenu.
Na J&žici je lakrat mladina zbi-rala v štinh glavnth pohtičmh skupmah. člani Skoja m pamje so v glavnem delovali v okviru delavskega društva Vzajemnost, dnjgi dol mladme. večmoma de-lavske in iz srednjega slo/a, /e združeval Sčkol: mladina iz sred-
OB 60. LETNICI SKOJ
domovmo. Javil se je tudi Slo-venc. a na bojišče m odšel, prehi-tel ga /e razpad jugoslovanske vojske. Tako je z drugimi mladm-ci sodeioval pn praznienju voja-ikih skladišč in nabtranju orožja za bližnjo vsiajo,
Kmalu po okupaci/i so se pro-stovoljci vrnilt m KP ter SKOJ sta začela z delom. ki ga /e še vzpod-budila ustanovitev OF Na Bra-lovševo pobudo >e Siovenc usfa-novil irojko m deloval med levtmi sokolaii. od njsga pa je sredi ma-ja dobil tudi prve šieviike Sloven-skega pomčevalca.
Ma/3 1941 /g bil Jangz Slovenc skupaj z Ludvikom Krečem m bratom Jotelom Slovencem v (o-mačevskem gozdu spre/el v SKOJ Sprajela sta ga Bota Bašm in Oanila Kumar Ta dogodek. ka-kor tudi kasnejSi sprejgm vparti-/o. je Janezu Slovencu veliko po-meml, to /e oOčutil kot nagrado za dotedanje delo m kot izraz zaupan/a tovanšev Btljesrečen, da je pnspeval svoj detež k revo-lucionamemir gibanju. da so ga iovanši spre/eli medse kol sobor-ca. prav lako, kakor /e bil srečen
man. Adnan Kumar. Lojze Goga-la. Milica Doboviek m Franc Jer-nejc Nato je bil ustanovtjen tudi rajonski odbor mladinske organi-zacije OF za Jezico. Predsedmk jepostalJanezSlovenc Namest-nik je bit Ludvik Kreč. kričanske socialiste sSa v odboru zastopala SHvo čebutj m Cveto Sedevčič. Sokol sta predstavljala Vmko Snoj m DuSan KerSevan. skojev-cb pa Siane Koman, Lojze Goga-la. Adnan Kumar m Mimi Tav&ar, Tone Pečmk pa je bil neoprede-Ijen. Sekreiar /b bil Tone Sollar. Ta odborjez manjšimi spremerrt-bami deloval do novembra Viem času /e v rajonu nastalo 11 teren-skih odborov MOOF m aklivov SKOJ. Na SBstanek vodstva ra-jonskega komiteja SKOJ je hodi-ia poleg Maksa Nablika-Sama šb tovanštca Ida Szabo,
Ra/onski komilB SKOJ /e imel eno svojihjavk tuc/i v htši Sioven-čevth Vsa drutma je namrBČ ak-tivno sodelovala v OF, brat Niko je padal že leta 1942 Tejavkese je posluteval tudi rajonski komite KPS do spomladi 1942.
Sko/evci so /zvajah štBvilne ak-
njega sfo/a m kmečka rnladma sta se zbtrali tudi v klenkalnem Katoliškem prosvatnem društvu, manjšo skupmo pa so prsdsiav-Ijali krščanski sociahsti, tako imenovani Rokodelci. dei pa se politično ni udejstvoval.
Janez Slovenc je bil čfan Soko-la. in sicer levo usmerjenega de-la Bit /0 v tesnam stiku s skofev-Ci. ki so telovadilt pri Sokolu,
Med vsenn temi poMičnimi skupmami sta imgla SKOJ in KP na/večji vpliv. nenehno sta širila revolucionarne idsje m razrBCtno zmv«3t, opozarjala na nevmrnost fašizma Posebno velik vpliv so tmelt skojevci med mlajšimi čfam Sokola. Tako sla Stane Koman m Franc Bratovš skupaj z Janezom Slovencem/Bta 1937 orgamzrrala šlrajk naraščajnikov Koman je bil zaradi tega izkijučen, BratovS m Miro Rodič pa sta sama izslo-pila iz Sokola Po nalogu Bratov-ša jb Slovenc ostal v Sokolu in tam še napre/ šinl revolucionatne idejB med mladimi člani.
Ob Hitlarjevi okupaci/i Čeho-slovaške /e napredna mladina v centru Ljubljane orgamzicala de-monstracije, ki so se ob sramot-nam podpisu o pristopu Jugosla-vije k trojngmu paktu še okrepile. Mfadina je zahtevala podpis spo-razuma s Sovjetsko zvbzo Pe-monstracijam so se pndružth tudi mladmci z Ježice. ki stajih vodila Franc Bralovi m Adrian Kumar. udeležil pa se jih je ludi Janez Slovenc.
Tik pTBd aprilsko vojno. ko so okupatorji pregazili starojugo-slovansko vojsko in razkosati na-šo domovmo, so se mnogi mla-dinci, zlasli skojevci, javili kot prostovoljci v vojsko. da bi branili
tudi pozneje. ko mu je mladina različnih političmh nazorov izra-zila zaupanjB s tem, da ga je sprejela za orgamzatorja. Obs-nsm pa /© občutil tudi veliko od-govornost. ki jo je imel kot čtan SKOJ m aktivist OF
Konec fun^a js btl na pobudo Mihe Čerina na produ ob Savi sklic napredne mladme. ki $e ga je udeležilo oHrog thdeset mfa-dincev iz Jeiice. Siožic. Kleč. MalB va$i m Savglj. Srečanje /b orgamzirai Janez Siovenc. Mfa-dinc. ki so se udeležili srečan/a, ao posimli jedro mladinak» orga-nizacije OF tn SKOJ.
V tem času sb jb Slovenc na BratovŠBVo pobudo povazal s prBdstavmki Sokola na Taboru. Prvi SBslanek je bil junija na Vo-dovodni cesti Podgomik. ki je po natogu Lubeja zastopal taborski Sokol, se je s Slovencem sestal še dvakrat. nato pa je sestanke zaradi dobre organiztranosti Je-žičanov, opustil Vsebma teh se-stankovje bila predvsem vkljuČB-vanjs naraščajmkov /ežiškega Sokola v revoluctonarno gtbanjB
Istočasno /e Miha čenn, ki ;e bil rriBntor mladine. organiziral sestanek skojsvcev Ludvika Kre-ča. Lojza Gogale m Janeza Slo-venca z organizatorj&m mfadme iz LjubljanB Na tem sestanku so skojevci dobih nalogo. da naj ustanovijo rajonski komit& SKOJ za Jbžico in ra/onski mladinski odborOF. Sestanekjebilnacesti ob vodovodu - v smrekcah-Vodil ga je Maks Nahlik-Samo. Kasneje Je bil ustanovljen rajonski komite Sko/a. Za sekretarja je bil izvoljen Janez Slovenc. Njegov namBstmk je bii Ludvik Krei. Člani pa Stane Ko-
c»/e. po stenah so pisah parole. trosili letake, rezali tetetonske žt~ ce in mmirati drogovs Pn tem so delali v skupmah. od kafenh se janez Slovenc kot najuspešnejše spominja skupme Sianeta Koma-na m Adriana Kumarja. Prav tako so skojevci skrbeli za ide/no iz-popolnjevanje. šiudirali so marfc-sisttčno literaturo in poročita OF t0r šihh osvobodilno revofuciO' narno rrnsBl Do novembra 1941 10 bila v gibanie zajeta vsa mladi-na razen skrajno nazadnjašKe. ki se jb kasnaje odločila za peio gBrdo.    «.
Janez Slovenc /« delal tudi pn organiztranju odhoda mladmcBv v partizane V prvi skupmi, ki je odšla 18 septembra, je bil tudi njegov brat Jože. Ko so Italijam eno leh skupin zajeli, je bil izdan. Na srečo /e bil prav lakrat. ko so prišh ponj, v kmu in se je tako izogmi aretaci/i Poslej $e je mo-ral skhvati Z vesel/em in hvalež-nostjo se spominja dnjžin. ki so mu nudilg zavBtje: Sotlarjevih. Rotarjevih. Rajnarjevth, Drage Rodič m drugih. V seplembru /e bil spre/Bt v partijo, sprejsl ga je takratni sakretar ra/onskgga ko-miteja KPS Stane Bizjdk-Kostja Celico so lakrat SBstavljali šb Sta-nš Gark, Erna Sotlar in Jože Škrlj.
17 novambra }B odšel v parti-zane Vodstvo SKOJ je za njim prevzal Ludvik Kreč kot sekretar, Jote Kališntk m drugi
Bojeva/ se je na OolBnjskBm, Šta/erskBm, na KozjanskBm /e bil hudo ran/en, sodetoval je v bojih na Nolranjskam, Vipauskem, bil v partijski šoli na Pnmorskem. so-
Nadaljevanjs na4. strani