Leto LXIX S te v. 10 a
V Ljubljani, v torek, 21. januarja 1041
Poitnlna plalana t gotovini
Cena 2 din
Od i. nor. dalj«
naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo BO din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za Inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6/ITI. TeL 40-01 do 40-05
JzC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
Cek. rafij Ljubljana
št. 10.650 za naročnino in štev. 10.849
za inserate. Uprava: Kopitar.
jeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-05 Podruž.i Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.
Duhovno vrenje v Franciji
Ko se že toliko govori in piše o obnovi Francije, je treba, da si predočimo veliko duhovno zmedo, ki jo je povzročil poraz na bojnem polju, kakršnega še ni doživela Francija v svoji zgodovini.
Vsi Francozi dobro čutijo potrebo nravstvene in gospodarske obnove domovine; iz kakšnih sil in po kakšnih smernicah naj se izvede, o tem pa si francoski narod še izdaleka ni edin. Kljub sijajnim pojavom francoskega duha je Francija nravstveno in politično dobrih 50 let nevzdržno padala, tako da široka in trdna podlaga za njen preporod še ni ustvarjena. Obnova v krščanskem duhu je pognala svoje korenine bolj v zdravib plasteh meščanskega stanu, v učeči se mladini in v duhovnih vrhovih, kakor pa v široki množici, v kateri so brezbožne struje povzročile silno razdejanje. Najbolj usodno je to, da so nravstveno najbolj razrahljali ravno kmečki stan, ki ni toliko iz gospodarskih razlogov, kakor zaradi popolne nravstvene desorientacije izgubil veselje in voljo do dela na grudi pa do množitve. Ni je dežele v Evropi, kjer bi bilo toliko zapuščenih domov, po-gašenih ognjišč in nezorane pustinje, kakor v Franciji po minuli svetovni vojni. V šoli je tako imenovani laični moralni poduk bil dejansko istoveten z brezbožno nemoralo, tako da se ne smemo čuditi, če smatra vlada maršala Petaina za svojo glavno nalogo, da se bodo otroci zopet začeli vzgajati v veri do Boga, v ljubezni do domovine in do pridnega dela ter izpolnjevanja temeljnih dolžnosti državljana.
Vlada se pri svojem delu za obnovo Francije more naslanjati na velik del francoskega naroda, ki čuti, da mu more priti narodno zdravje samo iz krščanske tradicije Francije. Težave pa, ki jih bo moral premagati maršal Petain, ki je postal naravnost simbol vsega, kar je poštenega, plemenitega in velikega v francoskem narodu, niso majhne in on se tega sam dobro zaveda. Najprej imamo protizakonito komunistično akcijo, ki je čisto usmerjena po duhu v katerem vodi svojo mednarodno politiko Moskva. Ta akcija ima seveda svoje polje delovanja najbolj v delavstvu, kjer pospešuje to propagando velika gospodarska stiska Francije, v kateri danes vlada v pravem in polnem pomenu lakota. Take ljudi ni težko tolažiti z izgledom na svetovno revolucijo, ki da bo, kakor zatrjujejo številni komunistični letaki, neobhoden rezultat sedanjega klanja med kulturnimi narodi Evrope. Komunistična propaganda se nič ne ozira na narodne interese Francije in zato hujska eno francosko stranko zoper drugo in skuša položaj še bolj zmesti in zaplesti, kakor je že, ker le tako upa na obilno žetev, potem ko bo vsa Evropa od medsebojnega uničevanja do kraja oslabljena in izčrpana ali bankerotna, kakor piše »Ilumanite«, ki je prepovedana, pa kljub temu v hektografira-nih izvodih izhaja vsak dan Razume se, da proti takemu rušečemu delovanju agentov, ki v eni in isti sapi napadajo maršala Petaina in generala Gaullea, oblast ne more postopati z rokavicami in da na tisoče komunistov sedi v ječah ali v koncentracijskih taboriščih. Policija je noč in dan na delu, da izsledi komunistične celice in njihove voditelje spravi na varno in da zaplenjuje letake Kominter-ne. Trdnjave komunizma so slejkoprej pariška predmestja, potem Marseille, Toulouse, Narbonne, Nimes, Lyon in Grenoble. Dobro, da je na čelu notranjega ministrstva železni Peyrouton, ki se ravna po komunističnem načelu, ki se tako dosledno izvaja v Sovjetski uniji, da je namreč za sovražnike režima edino mesto za zidovi ječe. Ni pa bil do zdaj noben francoski komunist v Franciji postavljen ob steno in ustreljen — zato je maršal Petain preveč kristjan.
Za komunisti, ki vsaj vedo, kaj hočejo, pride številni tabor tistih, ki plavajo v meglah neke nacionalne ideologije, glede katere imajo več ali manj jasne pojme samo brezpogojni pristaši narodnega socializma, katerih pa ni toliko, kolikor je vse vrste drugih filozofov, ki si tako imenovani avtoritarni sistem predstavljajo vsak po svoji glavi. So kulturni delavci in politiki, ki obsojajo samo bivšo ljudsko fronto, židovsko kliko, ki jo je vodila, in ogromno korupcijo, ki jo je framasonstvo uvedlo v vse javno življenje Francije ter je zato glavni krivec poloma francoske republike. Drugi obsojajo francosko republiko, kakor se je razvijala od leta 1871 dalje. Tretji zopet menijo, da je treba iti nazaj do Napoleonovega cesarstva ali pa v dneve pred veliko revolucijo, da se postavi Francija na pravo politično podlago. In medtem ko eni menijo, da bi mogla Francijo rešiti samo upostavitev bour-bonskih kraljev, proklinjajo drugi francosko kraljestvo tja do Ludvika XIV. in do Louisa Capeta, češ da je bil on prvi, ki se je odvrnil od čistega francoskega ali celo keltskega plemenskega načela, kar velja še bolj za Ludovika Svetega in za vso katoliško tradicijo sploh... To zmedo povečujejo posamezni politiki in pisatelji, ki bi radi umetno zbrozgali skupaj državni sistem iz najrazličnejših in najnasprotnejših prvin plemena, vero in filozofije. Zanimivo je, da znana »Illustration« prinaša zdaj zgodovinsko-filozofske članke, v katerih se govori o vrnitvi h keltskim tradicijam Francije; znani novo-socialist Deat zagovarja enoten svetovni nazor in enotno politično stranko v duhu voditeljstva; nek član Francoske akademije napada dosedanjega francoskega duha sploh in uči, da se morajo Francozi vrniti k svojemu prvotnemu bitju močnih in zdravih nagonov, in še dolga je vrsta tistih, ki zahtevajo radikalen prelom od velike revolucije, od demokracije, od monarhije, od katolicizma in od liberalizma ter njegove tolerance, pa do klasičnega francoskega duha prave mere in harmoničnega življenja...
Nasproti vsemu temu zbrodu jasno stoji program maršala Petaina, ki ga je razložil v znanem govoru ameriškim žurnalistom. Tako je dejal sivolasi voditelj francoskega naroda: »Francija mora gojiti čednosti velikih in zdravih narodov in mora znati krotiti svoj včasih prehudi individualizem po odločni samodisciplini. Znova mora Francija začeti gojiti nravstvo. kakor ga goji krščanstvo, ki je naši civilizaciji dalo edino trdno podlago. V krščanskem duhu bo razumela tudi demokracijo, ki spoštuje človeško osebo, časti družino, smatra za najvišjo posvetno vrednoto domovino in se v občestvenem življenju dž voditi od človečnosti in od pravice. In v mednarodni politiki ne more biti višjega ideala, kakor je ta, da se ustvari med vsemi narodi in državami resnično in trajno prijateljstvo. In kako bi bilo to mogoče drugače, kakor če se iz-
Sredozemsko in afriško bojišče sta postaii zelo živahni
Angleške čete so zasedle Kassalo na meji Sudana In Eritreje - Poročila o gibanju abesinskih čelnikov - Nemško letalstvo pa vztraino napada Malto
italijanska poročila
Nekje v Italiji, 20. januarja, t. Vojno poročilo glavnega slana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi:
V	Cirenaiki delovanje topništva in patrol pri Giarabnbu in Tobruku. V bližini Giarabuba so naša letala z velikim uspehom bombardirala sovra/.nikove mehanizirane enote. Sovražnik je izvedel en polet nad Tobrukom. Protiletalsko topništvo je zbilo eno sovražnikovo letalo.
V	Vzhodni Afriki je na sudanskem bojišču eno izmed naših letal zbilo eno sovražnikovo letalo. Eden naših prednjih oddelkov je odbil sovražnikov napad in ujel več vojakov. Ena naših kolon je napadla mehanizirani oddelek in eska-dron kon jenice in ju pognala v beg. Naša letala so bombardirala blindirnne avtomobile in čete na več krajih v Sudanu. Sovražnik je izvršil več napadov na ozemlje Eritreje in povzročil le lahno škodo.
Angleška poročila
Kairo, 20. jan. t. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade poroča:
Angleške čete so zasedlo Kassalo na su-dansko-abesinski meji. Sovražnik se umika proti meji. Zasledujejo ga motorizirane ediuicc. Podrobnosti bodo objavljene.
Kassala leži dobrih 35 km daleč od abesin-ske meje in so jo lani v juliju močne italijanske čete zasedle ter močno utrdile. Iz Kassale pelje lepa cesta do Berbera na Nilu ter do Port Sudana ob Rdečem morju in je torej to utrjeno mesto važno trgovsko in vojaško središče na jugovzhodnem delu Sudana. Angleži so od decembra dalje poročali o močnem delovanju izvidnic na tem odseku Kassala je sedaj padla kot posledica večtedenskih strategičnih obkoljevalnih priprav.
Kairo, 20. jan. t. Reuter. Poročilo angleškega vrhovnega poveljstva se glasi:
Sovražnik se še naprej umika iz področja Kassale nazaj proii Eritreji. Naše čete so včeraj zasedle utrjena naselja S a b d e r a in T e s s e -nei, ki so jih Italijani močno utrdili in vedno trdovratno borili, takorekoč brez bojev. Naše čete zasledujejo sovražnika proti vzhodu. V M e t e m -m i so bile naše izvidniške čete spet zelo delavne. V Keniji so naše motorizirane čete stalno v ofenzivi in so spet zasedle nekaj ozemlja ter sovražniku prizadele izgube. V Libiji se ni zgodilo nič fiosebnega.
Letalsko poveljstvo pa poroča, da izvidniški poleti angleških letal nad Tobrukom niso opazili nobeno sovražnikovo delovanje. Le italijanska križarka »Gi o r g i o«, ki je v tobruškem pristanišču in ki je bila že z bombami nekoliko poškodovana, je včeraj s topovi obstreljevala letališče El Adem pred Tobrukom, ki je sedaj v angleških rokah. Angleška letala so nato z bombami napadla Tobruk in v pristanišču povzročila požare. Bombniki so napadli tudi A s s a b in motorizirane oddelke v Eritreji. Vsa letala so se vrnila.
Nairobi, 20. jan. t. Reuter. Južnoafriško vrhovno poveljstvo poroča, da so južnoafriške čete na meji med Abesinijo in Kenijo ujele ujetnike v področju El Yibo severno od Dukane, ki so jo zasedle.
Pred Tobrukom
London, 19. jan Reuter. Posebni dopisnik agencije Reuter pri angleških četah pred Tobrukom poroča: Medtem ko se oblegana garnizija v Tobruku pripravlja na obrambo, pa indijski pi-
onirji v največji naglici popravljajo cesto, ki veže železniško progo s prednjimi angleškimi postojankami. Po tej cesti stalno prihajajo angleška ojačenja iz Egipta. Videl sem kolone pehote in topništva, ki jih ni hotelo biti konec. Te čete so bodo udeležile velike ofenzive. Pionirji vzj>ostav-Ijajo tudi brzojavni in telefonski promet, zraven pa se lahko vidijo ostanki topov, tankov in tovornih avtomobilov, ki so razbiti in leže zmetani več kilometrov naokoli. Ogledniška letala prodirajo daleč na sovražnikovo ozemlje. Nobenega znaka ni, ki bi govoril o premiku sovražnikovih čet zahodno od Tobruka. Na letališču Gazala, ki leži okrog 40 km zahodno od Tobruka, so opazili 30 zapuščenih letal, pa nobenega znaka o kakšnem življenju. Oporišče vodnih letal v Bombi je prav tako prazno, na letališču v Derni pa deluje samo še protiletalska obramba.
Vsakodnevni letalski napadi na Malto
Angleži poročajo, da so uničili do sedaj že 87 nemških letal
-Angleška poročila
Atene, 20. jan. Atenska agencija. Z Malte poročajo, da so nemški strmoglavci v soboto v petih zaporednih valih napadli Malto, predvsem pa mesto in pristanišče La Valette. Nemški strmoglavci so najprej prišli sami, toda pri nadaljnjih poletih so jih spremljali že nemški in italijanski lovci. Metali so bombe na razne zgradbe, ki so napravile občutno škodo pri zasebnikih, ki so jim bile podrte stanovanjske hiše, skladišča in trgovinske zgradbe. Vojaški cilji niso trpeli. Protiletalsko topništvo je neprestano streljalo. Tudi angleški lovci so se dvignili in je prišlo do večjih bojev v zraku, kjer je bilo sestreljenih 7 letal, medtem ko je protiletalsko topništvo uničilo tri letala. — V nedeljo so nemški strmoglavci napadli Malto v petih velikih valovih in napravili veliko škodo pri zasebni imovini. Sestreljenih jo bilo od angleških lovskih letal odnosno od protiletalskih topov 15 sovražnih letal.
V petek, soboto in v nedeljo je bilo nad Malto sestreljenih skupno 35 sovražnih letal. Angleži pa so izgubili tri lovska letala, toda vsi trije piloti so rešeni. Odkar so se nemška letala pojavila na Sredozemskem morju je bilo sestreljenih odnosno na tleh uničenih skupno že 87 letal, med njimi pa največ strmoglavcev. Pri tem so vštete vse nasprotnikove izgube začenši z boji nad Si-cilskim prelivom, pri angleških napadih na Ca-tanio v Siciliji in pri nemških napadih na Malto.
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 20. jan. t. Poročilo glavnega stana italijanske oborožene sile o nemško-itali-janskih letalskih napadih na Malto se glasi:
Bombniški oddelki nemškega letalskega zbora so v spremstvu nemških in italijanskih lovcev izvedli strmoglavski napad na pomorsko letališče La Valette na Malti. Večkrat so bilo zadete zasidrane ladje, skladišča in pristaniške naprave. Ena ladja se je potopila. Letalonosilka »Illu-strious«, ki je bila že večkrat prej zadeta, jo bila ponovno bombardirana z' bombami težkega kalibra. Nemška in italijanska lovska letala so zbila 6 sovražnikovih letal. Eno lovsko letalo in 4 nemški bombniki se niso vrnili.
Danes zgodaj zjutraj so sovražnikova letala metala bombe nn neko mesto v južni Italiji. Nobene škode ni bilo na vojaških ciljih. Dva civilista pa sta bila lažje ranjena.
Nemška poročila
Berlin, 19. jan. DNB. Močni oddelki nemških bombnikov so izvedli včeraj napad na pristanišče La Valette na Malti. Več bomb težkega kalibra ponovno zadelo letalonosilko »Illustrious«, dalje en rušilec v doku in dve trgovski ladji v pristanišču. Izbruhnili so požari. Več zadetkov se je dalo ugotoviti na pristaniških napravah, dokih in tovarnah, kakor tudi arzenalih. Nemška in italijanska lovska letala, ki so spremljala bombnike, so zbila 5 angleških lovskih letal.
-S!5f£"S-COMINO-i-"TrS™ -— -m
Otočjo Malte.
Položaj v Abes'niji
Poročilo angleških častnikov, ki organizirajo v Abesiniji četnike
Kairo, 20. januarja, t. Reuter. Vojaško poveljstvo je dalo dovoljenje, da se delno objavi poročilo, ki ga je predložil vrhovnemu poveljstvu član angleškega vojaškega orljioslonstva, ki že dalje časa deluje v notranjosti Abesinije, o položaju v tej deželi.
Poročilo pravi, da je angleško poveljstvo takoj potem, ko je Italija napovedala vojno, poslalo v notranjost Abesinije večjo skupino častnikov generalnega štaba in čostnikov-učiteljev, ki so s pomočjo abesinskih rodoljubov skozi gorovje prišli 800 km globoko v notranjost Abesinije ter se utnborili med abesinskimi plemeni v okolici velikega jezera Tana (Cana). Naloga tega odposlanstva je bila, da so organizirali nbe-sinske vojščuke, jih vežbali v uporabljanju modernega orožju in pripravljali upor. Delo je bilo uspešno in več tisoč abesinskih vojščakov je bilo izvežbanih in oboroženih z modernim orožjem. Italijani so za to zvedeli in so poskušali odkriti to središče, a se jim ni [x>srečilo. Gibanje se je tako razširilo, da se je kmalu začela redna četniška vojna, v kateri so abesinski uporniki napadali osaml jene vojaške oddelke in prevoze živeža in municije. ki so jih večji del pobrali. Prvič se je slišalo o večjem bojnem dejanju pred mesecem dni, ko so abesinski uporniki zasedli mesto Gubba blizu jezera Tana in so pregnali vse italijanske čete, ki so jih prišle strahovat. Angleži so potem pošiljali vedno več takšnih skupin in so ustanovili pravo redno kurirsko službo med generalnim štabom v Kartumu in med uporniškimi gnezdi v notranjosti Abesinije. Italijansko letalstvo je bilo zadnje tedne zelo delavno v tem predelu, toda abesinskim ufiornikom niso mogli do živega. Vsa pokrajina okrog Tana jezera je takorekoč že prepredena s četniško organizacijo in italijanska posadka v Gondarju ne zapušča več svojega oporišča. V tej pokrajini, pa tudi |>o drugih pokrajiouh, kajti četniška organizacija leze nevidno po vsej abesinski deželi, so sedaj ob velikih cestah pripravljene zasede, tako, da so vojaški prevozi v notranjoti Abesinije takorekoč nemogoči, ako niso spremljevani od motoriziranega orožja. Toda abesinski četniki tudi imajo že male tanke in lahke topove. Poročilo zakl jučuje z zagotovilom, da je četniška organizacija že dobro razpredena jto vsej deželi, da je abe-sinsko domnčinsko [prebivalstvo, posebno, odkar je zvedelo, da se bivši negu Selasie nahaja blizu meje in da je v stalnih stikih s poglavarji plemen, pripravljeno, da se dvigne.
V vojaških krogih pripomin jajo k temu poročilu, da je potemtakem treba v kratkem pričakovati usodnih dogodkov v Abesiniji. V tej zvezi pristavljajo, rla je bilo zelo značilno, da je nedavno vojni minister južne Afrike izjavil, da bo južnoafriško orožje prevzelo častno nalogo, da očisti Abesinijo.
Albansko bojišče
Zemljevid k bojem na abesinski meji. — Puščice označujejo smer italijanske ofenzive v juliju 1940. V zadnjih 4 tednih so Angleži vzeli ob sudanski meji nazaj Gallalmt in Kassalo, na meji Kenije pa Buno.
povedujemo in sledimo nauku krščanskega bratov-stva vseh ljudi brez razlike plemena?«
To je gotovo edini idealni in hkrati realni program, ki odgovarja najboljšim tradicijam Francije in nosi v sebi tudi srečno bodočnost — upajmo, da si ga bo po	imedi izbrala velika večina
Francije.
italijanska poročila
Nekjo v Italiji, 19. jan. Štefani. Službeno poročilo 227 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi:
Nič posebnega z grškega bojišča, ker so vremenske razmere še naprej neugodne. Naša letala so izvedla močno bombardiranje sovražnikovih oj>orišč. Čete in razne službe so bile obstreljevane s strojnicami in bombardirane.
Grška poročila
Atene, 20. jan. t. Atenska agencija. Poročilo štev. 85 grškega generalnega štaba se glasi:
Delovanje naših čet je bilo krajevno omejeno in smo pri tej priložnosti ujeli več sovražnikov ter uplenili večje množine vojnega materi jala.
Poročila dopisnika »Associated Press« s fronte pravijo, da so Italijani pri Klisuri napravili močan protinapad, ki pa je bil odbit in da so Grki pri tej priložnosti zajeli nekaj vojakov in
pobrali dober vojni plen. Pri Tepeleniju pa so se morali Grki umakniti na svoje prejšnje postojanke potem, ko so napravili uspešen napad in si osvojili nekaj sovražnih postojank. Italijanske okrepitve stalno prihajajo na fronto in jih je čutiti na vseh predelih bojišča. Tudi ob obali se razvija huda borbenost. Celo grški listi sami priznavajo junaštvo italijanskih vojakov ter njihovo napadalno razpoloženje. Angleško letalstvo pridno sodeluje in je bombardiralo Elbasan in Berat. kjer so bili povzročeni veliki požari. Na severni fronti se bojna črta ni premaknila, pač pa deluje obojno topništvo. Italijani so še vedno v Linu ob Ohridskem jezeru.
Zemunska vremenska napoved: Zvedrilo so bo od severozahoda, le ohladilo se bo. Pretežno oblačno z dežjem ali snegom bo na južni polovici države.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno la hladneje.
Dr. Korošec in narodne manjšine
Belgrajski mesečnik za narodno brambo »Rav-nopravnost« v svoji prvi letošnji številki prinaša članek o rajnem dr. Korošcu, o katerem tako govori: »Poleg mnogo drugih listov in časopisov je ta mesec tudi uprava našega lista izvršila neprijetno dolžnost ter iz kartoteke svojih naročnikov odstranila listek: Dr Anton Korošec, predsednik senata v Belgradu. — Dr. Anton Korošec je bil namreč naž naročnik. Torej se je zanimal za tole našo skromno pobudo. Zrastel je in se politično izoblikoval šele nekaj kilometrov daleč od sedanje naše državne meje v boju za obrambo malega naroda. Kot tak se je vedno močno zanimal za vsako dejanje, ki je bilo v zvezi z manjšinskim vprašanjem, bodisi da je šlo za usodo naših narodnostnih vej v tujezemstvu ali pa, da je bilo na dnevnem redu vprašanje naše politike do manjšin v naši državi. Znane so njegove pobude, da je dijake zlasti iz vrst JRZ v Belgradu pridobival za to vprašanje ter jim priporočal, naj se temeljito pečajo z narodnimi vprašanji v Vojvodini. Okoli njega se je zbral nekak klub dijakov za študiranje manjšinskega vprašanja. Tu so dijaki večkrat predavali o tem vprašanju Tudi sam je enkrat v navzočnosti uglednih belgrajskih politikov imel zelo zapaženo predavanje o manjšinah v Evropi. Njegove izjave o manjšinski politiki so bile redke. To vprašanje je le vse preveč kočljivo, da bi aktiven državnik realističnega gledanja o njem mogel svobodno govoriti. Vendarle pa se še spominjamo njegovega pomenljivega govora v Murski Soboti, kjer je naglasil pomen jugoslovanske manjšine na Madžarskem. V svojem govoru je podčrtal moralno vrednost recipročnosti, kar naž list »Rav-nopravnost« vedno zagovarja. Danes še ni pričel čas, da bi povedali vse njegove pobude, da bi se izboljšal položaj jugoslovanskih manjšin v tujezemstvu. Vsem časnikarjem je bilo znano njegovo stališče, da morajo zlasti mali narodi ceniti vsako kapljico svoje krvi v tujezemstvu, najsi bi bili to izseljenci ali pa pripadniki narodnih manjšin.«
Spremembe v Matici Hrvatski
Hrvatski listi poročajo, da je bil odstavljen Urednik »Hrvatske revije« prof. Blaž Jurišič ter da bi naj na njegovo mesto prišel L. Perkovič. Tajniško službo v Matici Hrvatski naj bi zasedel Ivan Kozarčanin. Poleg tega so baje povabljeni k sodelovanju v Matici Hrvatski od strani komisarja ti-le hrvatski možje, ki naj bi prevzeli novo upravo namesto razpuščene: dr. Franjo Fancev, dr. Julij Be-nešič, dr. Antun Barac, dr. Ivo Hergešič, dr. Nikola Andrič, dr. Stjepan Ivšič, dr. Franjo Jelašič.
Markovičevo glasilo proti g. Grolu
Zadnja številka dr. Markovičevega »Dela« prinaša članek, kjer se peča s člankom voditelja demokratske stranke g. Milana Grola, ki je pisal, naj bi se Srbi združili. List močno obsoja ta poziv, nakar se peča s politiko demokratske stranke, o kateri na koncu pravi: »Ko je bil vendarle uresničen sporazum s Hrvati, ti demokratski prvaki niso mogli prikriti svoje nezadovoljnosti. Takoj so spremenili svoje stališče (demokrati so bili poprej za sporazum), in sicer vkljub številnim protestom iz ljudstva, ki je zahtevalo, naj se sporazum sprejme. Tako je v demokratski stranki nastal popoln raz-ccp. Po smrti Ljube Davidoviča je bilo nastalo več demokratskih skupin. Danes g. Milan Grol predstavlja zgolj majhen krog demokratskih politikov. Ker ne more pred ljudstvo s svojim programom, je zapustil demokratsko stališče ter zdaj zahteva zbiranje vseh Srbov. Pozabil pa je povedati, da kliče Srbe pod zastavo g. Grola in njegovih prijateljev le zaradi boja s Hrvati. Čeprav je gotovo, da bo ta Grolov članek ostal brez vsakega odmeva _ celo v demokratskih vrstah, smo ga vendarle ome- ■ nili, da se vidi, kako daleč je zabredla skupina g. Grola, ko išče svoj kompas. Takih vratolomnih skokov bi ne mogle brez škode prenesli niti večje in močnejše stranke ...«
List »Croatia«
V soboto je v Zagrebu izšla prva številka novega hrvatskega • narodnega in kulturnega tednika S »Croatia« na 16 straneh. Pri tem novem časopisu sodelujejo razni hrvatski pisatelji med njimi vseuč. prof. dr. Zimmermann, dr. Jurišič, dr. Mile Bu-dak, Anton Bonefačič, Korner itd. List prinaša tudi članek o dr. Korošcu, ki pa je pisan zelo eno- g stransko. Nekateri brvatski listi, ko poročajo o tem novem tedniku, pravijo, da je to katoliško glasilo, kar pa ni resnica. List bo prinašal prispevke tudi iz zamejstva.
Angleško-nemško bojišče
Novi hudi nemški napadi na London
Nemška poročila
London, 20. jan. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
V pretekli noči so sovražna letala metala bombe na neko mesto v južni Angliji ter na nekatere točke jugovzhodne Anglije in londonske okolice. Povzročeni so bili požari in eksplozije, ki so napravile nekaj škode. Napadi so nehali ob zori. Dva sovražna bombnika sta bila sestreljena.
Novo nemško bojno letalo
Nemška zračna vojska je postavila te dni v službo nov tip letala. Ta letala so prestala preizkušnjo pri zadnjih napadih na Malto, nekaj dni prej pa pri napadih na angleške trgovske ladje na Atlantiku več sto morskih milj zapadno od irske obali.
Novo letalo nosi ime »Focke-VVulf Kurierc.
Razvilo se je iz tipa »Focke-VVulf 200«. med katerimi se je svojčas najbolj odlikovalo letalo »Condor«, ki je preletelo pot Berlin—Newyork brez prestanka tja in nazaj. Novo bojno letalo Kurler ima še večjo brzino, kakor jo je imel »Condor«, more pa nositi s seboj 6000 kg razstreliva, kar je pač svetovni rekord. Ima 4 motorje in več strojnic ter topov; predstavlja torej resnično trdnjavo v zraku. Tudi ima napravo, ki preprečuje zaledenenje aparatov, motorjev in kril ter krmila. Drugih podatkov Nemci ne dajo.
Značilno je, da se da se o teh letalih ni ničesar sporočalo, preden niso te dni nastopila v boju.
Angleška poročila
Berlin, 19. januarja. DNB. Preteklo noč so nemška letala naredila napade na angleško prestolnico, na Southainpton in več drugih mest ob južni angleški obali. Napad na London je bil v prvi vrsti usmerjen na Greenwich, kjer se nahaja električna centrala in plinske naprave. Slišali je bilo več eksplozij, izbruhnili so pa tudi štirje požari. Tudi Southampton je bil težko prizadet.
Angleški letalski strokovnjak o kakovosti nemških letal
Newyork, 20. januarja. Visoki uradniki angleškega letalstva so poslali apel ameriškim le-
• talskim tovarnam, naj pospeše dobave letal Angliji. Tako poroča »United Press« iz Londona.
Strokovnjaki poudarjajo pri tej priložnosti, da morajo ameriška borbena letala imeti večjo hitrost kakor tista letala, ki so jih doslej pošiljali Angležem, če naj se Angleži uspešno spuste v boj z nemškimi letali. Uradniki angleškega letalstva so razen tega izjavili, da so iz ostankov zbitih nemških letal, ucotovili, da so zgrajena iz prvovrstnega materiala. Naj se govori o pomanjkanju surovin v Nemčiji karkoli, ta zbita letala dokazujejo, da Nemčija ne uporablja v letalski industriji umetnih snovi, ne nadomestkov.
Vojna na morju
Ziirich, 20. jan. b. V Manilli se je izkrcalo 28 mornarjev s treh angleških ladij, ki so jih potopile nemške vojne ladje. Kakor poročajo iz Južne Amerike, operira sedaj v Tihem morju 12 nemških pomožnih križark, dočim se v japonskih lukah predeluje še nadaljnih 12 trgovskih ladij v pomožne križarke za službo v Tihem morju.
London, 20. jan. t. Reuter. Namesto znane poljske podmornice »Orzel«, ki je bila potopljena, so sedaj spustili v morje novo podmornico »Sokol«, ki je bila včeraj izročena poljski posadki.
New York, 20. januarja, b. Poročevalec UP iz Rio de Janeira poroča, da je angleška pomožna kri-žarka »Asturia« zaplenila francosko tovorno ladjo »Mendosa« v trenutku, ko je hotela predreti skozi angleško blokado ua južnem Atlantiku.
Mirovni poskusi?
Bern, 20. jan. Ilavas. Rimski dopisnik švicarske brzojavne agencije trdi, da misli Roosevelt začeti akcijo za obnovo miru v Evropi. Isti dopisnik poroča, da je sveta stolica dobila poročilo apostoj-skega nuncija v Washingtonu, da je Roosevelt pripravljen začeti diplomatsko akcijo za mir. V zvezi s tem podčrtavajo vatikanski krogi važnost razgovora, ki ga je imel apostolski nuncij v Londonu msgr. Godfree z Roosevoltovim posebnim odposlancem Hopkinsom. Hopkins je obvestil papeške-ga nuncija o tem, kaj je sporazumno z angleško vlado ukrenil v Moskvi. Roosevelt bi želel, da bi mogel računati z moralno podporo Vatikana pri delu za ustavitev vojnih grozot in za obnovo pravičnega miru na pobudo svete stolice.
Kako žive v Franciji
»Balkan« spet izhaja
V Belgradu je baje spet začel izhajati znani jef »Balkan«. Zagrebška »Riječ«, ki je glasijo SDS, o tem takole piše: »V Belgradu je spiet začel izhajati »Balkan« na čelu s Krsto Cicvaričem in Sveto-kom Savičem. Večje kulturne sramote ni za Belgrad kakor to čudo tega lista. Na uvodnem mestu Cicvarič s svojim podpisom takole končuje svoj članek: »Človek je skromnega porekla, njegove sposobnosti pa so omejene in nikoli ne sme verjeti v svojo pamet.« — To navajamo iz omenjene »Reči«.
Odkrita skrivna tiskarna
»Hrvatski Dnevnik« poroča iz Rume da je tamkajšnja policija odkrila skupaj z orožništvom skrivno tiskarno Ljotičevega »Zbora«, kjer so se tiskale protipostavne brošure in letaki. Tiskarna je bila pred poldrugim mesecem prenesena iz Bel-grada v Runio. Vodil jo je bivši tiskar Emil Pu-šič, ki je stanoval v isti hiši, kjer je bila tiskarna. Delovanje tiskarne je financiral belgrajski industri-•jec, ki je le za tisk zadnje Ljotičeve brošure dail kakih 14.000 dinarjev.
Nemška slavnost v Novem Sadu
Nemško glavno glasilo »Deutsches Volksblatt« V Novem Sadu prinaša oklic g. H. Reisterja, voditelja celokupne nemške propagande v Jugoslaviji, kateri sklicuje vse Nemce na vsakoletno slavnost nemških narodnih noš, ki bo dno 1. svečana tega leta v Novem Sadu. Poleg gostov morajo vsi drugi udeleženci priti na to slavnost oblečeni ali v narodne noše ali pa v enotne kroje. Vsa mladina mora biti v uniformah.
Pismene najemne pogodbe
Belgrad, 19. jan. AA. Po najnovejših izpre-membah in dopolnitvah zakona o taksah so hišni lastniki dolžni tudi za stanovanja in lokale, kate; rili letna najemnina ne presega 2400 din sklepati pismene pogodbe s takso 10 din. Te pogodbe za najem stanovanj ali lokalov, ki so 1. januarja 1941 že veljale, je treba skleniti do 1. maja 1941 na novo. Samo za zakupe, ki se sklepajo sedaj, je treba pismene pogodbe skleniti v 15 dneh no vselitvi.
Clermonl Ferand, v prvi polovici januarja.
Kako živimo v Franciji? Včasih se je reklo: »Kakor Bog v Franciji!« in s tem je bilo vse povedano. Tudi še pred 6, 8 meseci je bilo tako. A sedaj je vse drugače. Le poslušajte! Meso le težko dobimo in še takrat le 80 gr s kostmi ali 50 gr brez kosti. Tudi krompir je težko dobiti. Na vasi že še, toda zadnjič sem videl v Lyonu pred prodajalnami dolge vrste ljudi, ki so čakali na tisto kilo krompirja. Uradna cena znaša 1 frank 70 cen-timov za kilo. V resnici pa krompir stane toliko, kolikor trgovec zanj zahteva in trgovec mora zanj dobiti toliko, kolikor kmet od njega zahteva. Praktično je težko najti kilo krompirja ceneje kot za 4 franke. V Marseilleu pa so ga, kakor slišim praviti, prodajali po 12 frankov. Cene se zelo spreminjajo po času in kraju. Podobno je z oljem. Za olje so karte, 100 gr za osebo na mesec — toda olja ni. Kdor im srečo, stakne kaj sladkorja, drugi si pomagajo s saharinom. Nekateri so se pravočasno oskrbeli s premogom. Ti so bili pametni, ker sedaj ga je težko dobiti. Tudi sočivja primanjkuje. Toda kljub temu vam ni treba še stradati, če imate denar. Perutnino je še vedno mogoče dobiti in ne predrago kilogram stane okoli 30 frankov. V restavracijah in hotelih vam redno postrežjo a perutnino. Divji in domači zajci stanejo 25 frankov kilogram. Za francoske pojme so to visoke cene. Ljudje pri kmečkem delu zaslužijo kakih 30 frankov dnevno, industrijski delavci zaslužijo dnevno po 60 frankov, toda dva do tri dni morajo v tednu počivati. Tako niso na boljšem kakor kmečki delavec.
Tudi pri oblačilih se že kaže pomanjkanje.
Kakor znano, so Francozi hitro zadovorj>.. kar se tiče obleke. Francozinje znajo z nekaj trakovi še vedno kaj fletnega napraviti. Pomanjkanje se pozna torej najbolj tam, kjer se neha krilo, namreč pri nogavicah. Po vseh mestih vidite tudi sedaj v zimi mlade dame v dokolenkah, kar ni ne čedno, ne toplo. Blago je slabo in prav nič primerno za zimski mraz. Lepe svilene nogavice so vse izginile iz prometa, a so jih nazadnje prodajali že po 100 frankov par, čeprav so prej stale 30 frankov. Tudi perila močno primanjkuje. Moških srajc z gotovimi številkami gotovo ne dobite, še teže je dobiti žensko perilo. Seveda imajo domačini zaloge od prej. Toda emigranti in begunci žive v veliki stiski.
Primanjkuje nam tudi duhovne hrane. Iz Pariza ne dobimo več knjig, a večina založništev je v Parizu. Ker jim pa tamkaj primanjkuje papirja, sploh ne tiskajo. Pa tudi v prosti Franciji je občutno pomanjkanje tiskarskega papirja. Listi izhajajo v silno omejenem obsegu. Ljudje si pomagajo z radijskimi aparati in po radiu love novice, pri čemer poslušajo francoske postaje in seveda tudi angleške. To se dogaja v zasedenem in nezasedenem ozemlju. Med ljudmi kroži šala, ki ne označuje slabo čustev, ki jih Francozi goje do Angležev. Šala je nekoliko pretirana, vendar pa zadene bistvo. Po tej šali je dvoje vrst Francozov: eni so prijatelji Angležev, drugi pa njihovi sovražniki. Prijatelji Angležev pravijo: »Si seulement les An-glais gagnent la guerre« (Če bi le Angleži vojsko dobili I). — nasprotniki Angležev pa pravijo: »Si seulement ces cocbons d'Anglais gagnent la guerre!« (Ko bi le ti angleški prasci vojsko dobili!).
Tako živimo in pričakujemo boljših časov. Že-
Požar v zagrebškem bogoslovju j Konferenca o zunanji trgovini
Zagreb, 20. jan. b. Danes okoli 1 popoldne je izbruhnil velik požar v poslopju bogoslovja na Kaptolu 29. Požar so zapazili ob 1.25, ko so poklicali tudi bogoslovce. Ker je bil požar večji, so alarmirali tudi gasilce z drueih 5 gasilskih postaj. Požar ob 7 zvečer še vedno gase. Vzrok požara ni znan.
Delavci tehničnega podjetja so na mansardi z varjenjem popravljali cevi za centralno kurjavo. Ko so po obedu hoteli nadaljevati, so se vžgale deske in obsežen plamen ie udaril skozi strop. To mansardo so zgradili nedavno za 1,200.000 din. Škoda je zelo velika. Zgorel je tudi arhiv pevskega društva »Vijenac«.
Pri gašenju ognja so uporabili 12 vodnih cevi in so morali napeljati vodo precej daleč (z Ilice) in jo pošiljali na višje ležeči Kaptol s pritiskom 25 atmosfer. Na pogorišče je prišel tudi poštni minister dr. Torbar, mestni župan Mato Starčevič in pomožni škof g. dr. Lah, ki so prisostvovali gašenju. Poslopje je zavarovano. Od množine vode so poškodovani tudi zidovi in tla.
Prometna nezgoda v Liki
Zagreb, 20. jan. b Včeraj so bile pri Zrma-nji v Liki zopet prometne težave, ker je en tovorni vlak iztiril zaradi zamrznjenih tračnic. Trajalo je polnih 12 ur, preden so progo očistili in promet zopet vpostavili. Končno je sedaj zavladalo južno vreme ter se je led začel tajati.
Belgralske* novice
Belgrad, 20. jan. m. Belgrajska občina je najela pri Drž. hip. banki novo posojilo 19,300.000 din iz kaldrminskega fonda. Posojilo bo porabila občina za dograditev carinarnic in za odkup zemljišča na novem savskem pristanišču.
Belgrad, 20. jan. m. V današnjih »Službenih novinah« je objavljena uredba o ustanovitvi ministrstva za prehrano, uredba o spremembi zakona o Narodni banki naredba o prodaji mila za pranje, uredba o kontroli uvoza umetnih gnojil, žvepla in modre galice in naredba o omejitvi prodaje blaga.
Belgrad, 20. jan. AA. Uredba o ravnatelj st v., za zunanjo trgovino določa, da bo svet za zunanjo trgovino imel konference s predstavniki gospodarskih zbornic, zadružnih zvez in drugih gospodarskih organizacij, s katerimi bo razpravljal o vprašanjih zunanje trgovine in trgovinske politike sploh. Po sklepu sveta za zunanjo trgovino 10. januarja letos bo 7. februarja ob 9. dopoldne v ravnateljstvu za zunanjo trgovino takšna konferenca, na kateri bodo govorili o naslednjih vprašanjih: 1. razvoj in režim zunanje trgovine, 2. organizacija uvoznikov in izvoznikov, 3. želje in predlogi gospodarstvenikov.
Vabila na konferenco so bila poslana vsem trgovinskim, industrijskim in obrtniškim zbornicam, kmetijskim zbornicam, centrali industrijskih korporacij, Glavni zadružni zvezi, Gospodarski slogi, Povodu, Prevodu in drugim ustanovam, ki se pečajo z vprašanji zunanje trgovine.
Izvozne klavnice
Belgrad, 20. januarja, m Na podlagi § 6, točke 4, naredbe o izvoznih klavnicah je trgovinski minister v sporazumu s kmetijskim ministrom in hrvatskim banom predpisal pravilnik o izvoznih klavnicah. Po tem pravilniku se smatrajo za izvozne klavnice tiste klavnice industrijskega značaja, ki razpolagajo s temi-le prostori: 1. prostor za klanje, 2. prostor za predelavo črev, 3. prostor za pri-rodno klanje, 4. prostor za predelavo mastnih delov, 5. prostor za končni pregled mesa, 6. prostor za kondenzirano meso, 7. prostor za proizvodnjo masti, 8. prostor za umetno hlajenje, 9. prostor za veterinarski urad, 10. prostor za hleve goveje živine in drobnice, U. prostor za preoblačenje in umivanje osebja.
Za klavnice industrijskega značaja se smatrajo tiste klavnice, ki za pogon svojih motorjev uporabi jajo 25 konjskih sil, ki zaposlujejo najmanj 25 strokovnih mesarjev, ki imajo kompresorje za raz-hlajevanje s silo najmanj 25000 kalorij, katerih kapaciteta klanja znaša 100 prašičev v 8 urah. Pravilnik stopi z današnjim dnem v veljavo.
Belgrad, 20. januarja, m. Trgovinski minister je na podlagi § uredbe o centralah za kurjavo z dne 9. oktobra 1940 predpisal pravilnik o poslovanju te centrale.
Teden
zimske pomoči
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani sporoča:
V smislu sklepa ankete o zimski pomolSi v dravski banovini z dne 8. januarja 1941 sem imenoval Odbor zimske pomoči za dravsko banovino. Odbor sestavljajo:
Ban dravske banovine, knezoškof ljubljanske škofije, predsednik Županske zveze, predsednik Zveze avtonomnih mest Slovenije, predsednik ba-novinskega odbora Rdečega križa, predsednik ba-noviuskoga odbora Unije za zaščito dece in mladine, predsednik Karitativne zveze v Ljubljani, predsednik Karitativne zveze v Mariboru, šef Javne borze dela v Ljubljani, predsednica Kola jugoslovanskih sester v Ljubljani, predsednica Krščanskega ženskega druitva v Ljubljani, predsednik Slovenske straže v Ljubljani in prvomestnik Ciril-Metodove družbe v Ljubljani.
Teden zimske pomoči v dravski banovini je določen za čas od vštevši 2. februarja do vključno 8. februarja 1941. V tem času se bodo zbirala po banovini sredstva za zimsko pomoč v trgovinskih, obrtnih in industrijskih podjetjih, po lokalih, po cestah in hišah. Prireditve v tem tednu naj bi po možnosti bile v prid zimski pomoči. V vseh mestih in večjih krajih banovine so organizirani krajevni odbori za zimsko pomoč, ki že nabirajo in bodo tudi v tednu zimske pomoči nabirali sredstva za zimsko pomoč.
Sredstva, ki jih bodo nabrali krajevni odbori, bodo le-ti sami razdelili potrebnim v svojem področju. Sredstva, zbrana pri Odboru zimske pomoči za dravsko banovino, bo le-ta razdelil po izkazani potrebi med krajevne odbore za zimsko pomoč na področju banovine.
Dr. Milan Prot č, minister za prehrano
Belgrad, 19. jan.. AA: Na predlog predsednika ministrskega sveta in na predlog zastopnika notranjega ministra je postavljen za ministra za prehrano in preskrbo dr. Milan Protič, glavni ravnatelj Narodne banke v Belgradu. Dr. Protič je danes dopoldne ob 11. v predsedništvu ministrskega sveta pred Dragišo Cvetkovičem in zastopnikom notranjega ministra prisegel,	^
Novi minister dr. Milan Protič, ki je prevzel resoT novega ministrstva za prehrano, je še mlad mož. Je sin rajnega duhovnega voditelja radikalne stranke Stojana Protiča. Politično je tudi dr. Milan Protič stal v vrstah radikalne stranke, ki sicer je pripadal skupini okoli glavnega odbora.
Ko je dovršil svoje študije je postal doktor in stopil v službo pri Narodni banki 1. marca leta 1922. Že kut juri6t se je pečal z zapletenimi finančnimi vprašanji in Narodno banko. Ko je bil upokojen prejšnji ravnatelj Narodne banke dr. Dragoljub No-vakovič, je bil 17 januarja leta 1931 imenovan za njegovega naslednika potem, ko je skoraj vse leto poprej bil vršilec dolžnosti ravnatelja. Dne 11. marca leta 1935 je bil imenovan za glavnega ravnatelja. Kot tak je bil upokojen dne 16. jan. 1939.
Belgrad, 20. jan. m. Novo imenovani minister za preskrbo in prehrano dr. Milan Protič se je danes delj. .časa mudil v svojem kabinetu v skupščini, nakar je odšel h kmetijskemu ministru dr. Čubriloviču, s katerim sta razpravljala o zadevi izločitve ravnateljstva za prehrano k kmetijskega ministrstva, potem o uredbi glede ustanovitve ministrstva za prehrano. Minister dr. Protič se je sešel tudi s trgovinskim ministrom dr. Andresom, ker preide več gospodarskih ustanov iz kompetenc trgovinskega ministrstva v ministrstvo za prehrano. Po teh razgovorih je minister dr. Protič izdal uredbo o organizaciji ministrstva za prehrano in jo predložil ministrskemu svetu v odobritev.
60 letrrca „Samouprave"
Belgrad, 20 jan. m. Uredništvo »Samouprave« je ob 60 letnici priredilo dopoldne zadušnico za vse umrle urednike in ustanovitelje. Zadušnici so poleg drugih prisostvovali predsednik vlade CvetkoviČ, zastopnik prosv. ministra minister dr. Miha Krek, prometni minister inž Bešlič, gradbeni minister Vulovič, minister za telesno vzgojo Pantič, belgrajski župan Tomič, več bivših poslanikov ter domači in tuji časnikarji s šefom Osrednjega tiskovnega urada Milojevičem na čelu. Zadušnico je daroval vikarij episkopata Arsenije ob asistenci številne duhovščine.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 20. jan. b Dr. Maček se je tudi danes mudil v Zagrebu, kjer je sprejel številne odposlance hrvatskega političnega in javnega življenja, posebej je sprejel odposlanca Milana Ma-jerja, predsednika Hrvatskega junaka, ter se zanimal za delovanje te mladinske organizacije.
Drobne novice
Bukarešta, 20. jan. m. TCP. Pravosodno ministrstvo je izdelalo tretje poročilo o delu preiskovalne komisije, ki je preiskavala upravo državnih fondov. Med tistimi, ki niso mogli dati pravega odgovora, kam je šel denar iz tega fonda, so tudi bivši ministrski predsednik Argetoianu za 2 milijona in pol lejev, pomočnik vojnega ministra polkovnik Aorosov za 380 milijonov lejev, general Arseseanu za 2,600.000 lejev, Marinescu, bivši vojni minister, za 3.600.000 in 31 milijonov lejev, bivši notranji minister Inculescu za 37 milijonov lejev, Branasovici, romunski veleposlanik v Parizu, za 9,800.000 lejev.
London. 20. jan. AA. Reuter. Uradno poročilo pravi, da je angleška pomožna križarka »Asturia« davi zaplenila francosko ladjo »Mendoso«, ki je bila natovorjena z blagom, namenjenim za Francijo.
Moskva, 20. jan. AA. Reuter. Ameriški poslanik v Moskvi Steinhard je snoči priredil večerjo na čast sovjetskemu komisarju za zunanjo trgovino Mikojanu. Večerje so se udeležili pomočnik komisarja za zunanjo trgovino Lozovski in nekaj članov diplomatskega zbora.
Sofija, 20. jan. m. TCP V okviru vladne propagande bodo 26. januarja na zborovanjih govorili člani vlade in 20 poslancev.
Budimpešta, 20. jan. m. TCP. Regent Horthy je dal novo imenovanemu francoskemu konzulu v Cluju Clodonu eksekvatur. Konzul bo prevzel mesto generalnega konzula.
Budimpešta, 20. jan. m. TCP. Jutri bo konferenca vladne stranke, na kateri bosta govorila kmetijski in prehranjevalni minister.
Carigrad, 20. jan. m. TCP. Iz Gide poročajo, da je kralj Ibn Saud izdal proglas, v katerem Be zahvaljuje za patriotsko zadržanje pri odkritju zarote proti kralju.
Rooseveltov slavospev demokraciji
Ob nastopu svoje tretje predsedniške dobe je Roosevelt objavil oklic na narod, v katerem ga navdušuje, naj skrbno varuje »sveti ogenj svobode«
Washington, 20. jan. t. Associated Press. Preden je Roosevelt v tretjič na slovesen način šel n« Kapitol, da priseže kot predsednik republike, je bil z vso svojo družino v cerkvi, kjer je molil za svetovni mir in za obrambo ameriške svobode. Na tisoče in tisočo ljudi, ki so prišli Lz vseb krajev države — tudi iz Kanade — je stalo po ulicah in gledalo ta edinstveni prizor. Po mestu je bril strupen mrzli veter, toda sonce je svetlo sijalo, lz cerkve se je Roosevelt vračal v Belo hišo v odprtem vozu in so ga navdušeno pozdravljali. V VVashing-tonu je bilo toliko ljudstva, da so morali staviti na razpolago železniške vozove za prenočevanje. Mnogi pa so pripeljali s seboj svojo šotore, da so v njih prenočili. Kajti vsi hoteli so bili prepolni.
Predsednik Roosevelt je danes ob nastopu svoje tretje predsedniške dobe poslal ameriškemu kongresu in po njeni vsemu ameriškemu narodu svojo »začetno poslanico* (inaugural adress), v kateri po starem običaju razlaga smernice svoje bodoče politike. Roosevelt pravi v svoji spomenici med drugim:
Ameriško ljudstvo je obnovilo svojo prisego ameriški državi. V današnjih časih je dolžnost tega, živečega ljudstva, da ohrani ameriški narod pri življenju, da ga obvaruje pred vsakim vdorom, ki bi hotel od zunaj porušiti njegove ustanove. Sredi velikih dogajanj na svetu se moramo sedaj za trenutek ustaviti in se spomniti, kakšno mešto zavzema ameriški narod v zgodovini. Le tako bomo razumeli, kaj smo, koliko smo vredni in kaj moramo postati. Ce tega ne storimo, bomo grešili zaradi malomarnosti in brezdelja. Narodi ne živijo po številu let, marveč po življenjski sili svojih živih rodov. Človeško življenje traja 40 let. Nekoliko več, nekoliko manj, to je vse. Toda življenje narodov je polni izraz življenjske volje vse skupnosti, ki narod sestavlja od rodu do rodu,
Slavospev demokraciji
So nekateri, ki mislijo, da je demokracija zastarela, da je to neka mistika, ki ji je določena stroga življenjska doba in da sedaj prihaja val tiranije in suženjstva, ki bo obvladal bodočnost. Svoboda da je v oseki, suženjstvo da je v plimi. Toda mi Amerikanci smo drugega mnenja. Demokracija ne umira. Mi to predobro vemo, ker smo videli, kako je spet oživljala in spet začela rasti in cveteti in dajati sadove... Vemo, da ne more umreti nikoli, ker je zgra-jena na svobodni iniciativi svobodnih mož in žena, ki so združeni v skupnih naporih, ki dosežejo svobodno izbrane cilje s pomočjo svobodne večine med svobodno izraženimi mišljenji. Vemo, da ne more umreti, ker je samo demokratična vladavina tista oblika, ki lahko zbere vso svobodno voljo človekovo in ker je do sedaj samo demokracija mogla zbrati v svobodni odločitvi vse tvorne sile omike ter nam dati omiko, ki je zmožna vsega napredka zaradi svobodnega impulza vseh človekovih dobrih vrlin. Demokracija je, če pogledamo nekoliko globlje, še vedno največja, a tudi najbolj človeška in najbolj nepremagljiva gonilna sila človeške družbe. Z besedami jo le težko izrazimo. Toda vsi čutimo, kaj nam pomeni. Demokracija je genij ameriškega naroda. Demokracija ni nova iznajdba, ona je nič več in nič manj, kakor zgodovina človeškega rodu samega. Demokracija je izoblikovala starodavne narode v stari zgodovini, je blestela na novo v srednjem veku, je bila zapisana v Magni carti in je oblikovala moderni svet. Vsi tisti, ki so prišli v Ameriko, jih je gnala želja po svobodi. Za prvimi so prišli milijoni drugih, iz njih so se rodili novi milijoni in pred vsemi je svetil veliki ideal, ki se je z vsakim novim rodom izpopolnjeval, rastel, bogatil. Pri cilju še nismo. Imamo še dolgo pot pred seboj.
Sveti ogenj
Ce bi se pripetilo, da bi nam ubili tega duha, ta genij, kaj bi nam še ostalo, četudi bi ameri-
Pravlno favno mnenie
Ško! dr. Glattfelder, ki upravlja škofijo Csanad na Ogrskem, je objavil pastirsko pismo, ▼ katerem pravi;
»V novem letu bi morala biti naša poglavitna skrb, da se v našem narodu izoblikuje pravilno javno mnenje. Danes žalibog množica ne posluša tistih, ki so poklicani, da vodijo duhovno in nravstveno življenje naroda. V knjigah, v tisku, na javnih in tajnih sestankih se obravnavajo vprašanja svetovnega nazora brez ozira na to, ali se ljudje kaj razumejo na take visoke in globoke probleme ali ne. Danes ne velja več, ali kdo res kaj zna, ali je strokovnjak v vprašanjih, ki se obravnavajo in ali čuti nravstveno odgovornost za svoje besede in ideje. Ta okolnost krije seveda v sebi ogromne nevarnosti, saj, če neuki in nepoklicani ljudje načenjajo tako težka vprašanja, je to združeno z istim rizikom, kakor če nedo-letni otroci mahajo okoli sebe z gorečimi bak-Ijami ali pa tolčejo po sodih, polnih razstrelilne snovi. Izkušnja je pokazala, da v takih časih bolj zaleže beseda krščanskih laikov, kakor pa pridige duhovnika. Saj v naši deželi je tako, da so našli pot nazaj v cerkev vrhovi duha, medtem ko se velika množica odvrača od nje. To prinaša s seboj nevarnost največje duševne katastrofe in zato je najvažnejša naloga katoliške akcije ta, da bi se ravno široki tok množice zopet usmeril tja, kjer je edina rešitev naroda in naše kulture. Delovanje cerkvenega občestva se ne sme omejiti na dobrodelnost, ampak na socialno delavnost, ki gre vprašanju dostojnejšega materialnega bitja ljudstva do njegovega jedra. Medtem ko neodgovorni sanjači in pustolovci na polju duha zaničujejo in zametajo vse, kar je sveto, si moramo z ramo ob rami z našimi laiki prizadevati: da uveljavimo pravičnost Kristusovo in katoliško sporočilo, ki fe zasledovalo vedno blagor trpečega ljudstva.«
ški narod telesno še dalje živel na ameriški zemljif Kajti ta ameriški duh nam govori vsak dan, vsako uro, pa čepruv ga vedno ne slišimo, in ustvarjajoče usmerja naše delovanje. Ta ameriški duh nam pripoveduje o drugih narodih na ameriškem ozemlju, o narodih onstran morja, pa naj bodo svobodni ali zasužnjeni. Včasih teh glasov ne slišimo ali jih preslišimo, kajti za nas besedn svoboda ni prazna beseda, nam je vrojena tako, da si brez nje življenja predstavljati ne moremo. Pa si mislimo, da je tudi drugod tako. Predsednik Washington je v svojem začetnem govoru priporočil, da naj ohranimo
»sveti ogenj svobode in republikanske vladavine«. Če bomo ta sveti ogenj svobode izgubili ali dovolili, da nam ga drugi ugasnejo, bomo nehali živeti kot narod. Da svoj ameriški genij, svoje sveto ognjišče svobode ohranimo, moramo biti vsi odločeni. In pripravljeni tudi, dn doprine-semo žrtve. Spričo nevarnosti, ki nas obdajajo v toliki meri, kakor še nikdar v zgodovini, bomo verovali dalje v demokracijo in v Ameriko ter njeno svobodo. Nočemo iti nazaj. Nismo zadovoljni, da bi mirno stali. Kot Američani gremo naprej v službi domovine.
Pričakovali sof da bo Kennedy Anglijo napadel, pa je nasprotno slovesno zahteval, da naj Amerika čim bolj pomaga Angliji
Newyork, 20. januarja. Reuter. V govoru, ki ga je v nedeljo imel po radiu bivši ameriški posl. v Londonu Kennedy, je dejal, da Združene države morajo ostati izven vojne, istočasno pa je priporočal, da Združene države nudijo Angliji vso možno pomoč. Nato je Kennedy rekel:
O tej stvari tudi danes tako mislim. Znane so mi stvari, ki predstavljajo resno motnjo za angleško zmago in jaz sem nanje pokazal s prstom. Morale angleškega naroda ni mogoče popisati. To je tudi lep polet človeške hrabrosti, ki ga ni bilo še nikjer videti. Tako bi sedaj bilo nesmiselno prerokovati poraz Anglije. Moramo pa priznati ogromne težave, s katerimi se mora Anglija boriti. Toda zarodi tega še ni treba prerokovati njenega poraza. Očitajo mi, da sem pristaš »pomirjenja«. Če naj ta beseda pomeni, da svetujem nekak sporazum, ki bi bil nasproten željam Angležev, moram reči, da so te obdo'1-žitve laž. Če pa me sedaj imenujejo pristaša »jKvmirjenjac zato, ker nasprotujem, «da bi Združene države šle v vojno, rad priznam, da sem kriv. Če bomo Angliji dali največjo možno pomoč, bomo s tem prispevali, da zmaga narod, katerega zmago si želi ameriški narod. Čim bolj bomo podpirali Anglijo, tem prej bomo tudi zase dosegli nekaj tistega, kar je za nais najpo-trebneje. To pa je čas za oboroževanje. Naša politika dovoljuje, da dajemo topove, strelivo in letala. Ker pomoč Angliji predstavlja del tvorne, stvarne ameriške pomoči za obvarovanje Amerike, moramo iti pri pomoči Angliji do skrajnih meja. Toda ne tako daleč, da bi bila naša lastna zaščita v nevarnosti. Združene države niso dovolj pripravljene, da bi s svojim sodelovanjem pospešile konec sedanje vojne. Združene države niso dovolj pripravljene niti za obrambno vojno. Churchill je rekel: L. 1941.
ne potrebu jemo vojske z one strani morja. To bi pome ropi I ljeni.
bu.ii
pomenilo, da pričakujejo naše mladeniče v Ev-bodimo tudi na to priprav-
ropi leta 1942. Zato i.
Willkie na potu v London
Washington, 20. januarja. DNB. Zunanji minister Cordell H u 11 je imel včeraj dve uri trajajočo konferenco z republikanskim predsedniškim kandidatom Wendellom W i 11 k i e m. Pre-rešetala sta vprašanja, ki so v zvezi s političnim položajem v Evropi in na Daljnem vzhodu.
I o tem sestanku je Wil!kie obiskal Roosevelt a in se z njim razgovarjal pol ure v navzočnosti Cordella llulla. Po teh sestankih je VVillkie izjavil, da je govoril z Rooseveltom o jx>ložnju v Evropi. Predsednik Roosevelt mu je izročil lastnoročno napisano pismo za Churchilla. O vsebini tega pisma ni hotel Willkie ničesar povedati.
Nato je Willkie govoril o podrobnostih svojih načrtov, ki jih ima s svojim obiskom na Angleškem, in dodal, da se bo jw> možnosti sestal z.vsemi vodilnimi angleškimi osebnostmi, posebno si pa želi razgovorov z Bevinom in Eclenoin.
Nemška zastava v San Franciscu raztrgana
— Ameriška vlada obžaluje
San Francisco, 20. februarja. AA. DNB. Demonstranti so sneli in raztrgali nemško zastavo, ki jo je izobesil nemški generalni konzul na poslopju konzulata. Posredovala je policija in prijela dva mornarja, ki sta raztrgala zastavo.
Zunanje ministrstvo je včeraj izreklo Nem-
Ičiji obžalovanje ameriške vlade zaradi tega, ker je bila na ozemlju ameriške države raztrgana nemška državna zastava.
Sestanek Hitler-Mussolini
Bern, 20. januarja t. Associated Press: Danes je bilo na službenih mestih potrjeno, da sta se nemšKi voditelj in kancler Hitler ter italijanski voditelj in predsednik vlade sestala in sta pri tej priložnosti osebno prerešetala vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu med obema zavezniškima državama. Oba državnika sta proučevala, kakor menijo na obveščenih mestih, vse načrte glede skupnega vojaškega nastopa v bližnji bodočnosti in glede načina sodelovanja obeh oboroženih sil.
V švicarskih krogih menijo, da sta Hitler in Mussolini sestanek, ki je bil v načrtu že nekoliko prej, zato zavlačevala, da bi dobila čisto sliko glede politike do Francije Ta slika da je sedaj po sestanku med maršalom Petainom in Lavalom popolnoma jasna in oba državnika sta lahko izmenjala svoje misli glede na sodelovanje Francije pri uresničenju nemško-italijanskih vojnih načrtov proti Angliji na področju Sredozemskega morja, kjer bi znalo sodelovanje Francije biti zelo dragoceno. V Švici 60 mišljenja, da bo sredozemsko področje postalo pozo-rišče velikih borb prej, predno pride glavni napad na angleške otoke, t
Uradno obvestilo
Uradno poročilo
Rim, 20. jan. t. Štefani. O sestanku med Musso-linijem in Hitlerjem je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
Ob priliki sestanka, ki sta ga imela v prisotnosti zunanjih ministrov obeh zaveznic osišča, sta Hitler in Mussolini zelo obsežno izmenjala svoje nazore o položaju. Razgovori so se razvijali v duhu prisrčnega prijateljstva med obema voditeljema, kakor tudi v duhu tesnega vojnega bratstva, ki združuje italijanski in nemški narod. Sestanek je rodil popolno enotnost v gledanju na vsa proučevana vprašanja.
Pred bliskovito vojno v Sredozemlju...
Bern, 20. jan. b. Švicarski poročevalec ameriške agencije trdi, da sta se Hitler in Mussolini sestala v nedeljo. Doseda j se še ne ve nobe-benih podatkov o mestu, kjer sta se sestala. Z ozirom na jx>dobne sestanke med italijanskimi in nemškimi državniki v bližnji preteklosti je treba na vsak način pričakovati novih dejanj osiščnih sil, kakor so po navadi dosedaj vedno sledila takšnim sestankom. Tako opozarjajo, da je italijansko-grški spor nastal kmalu po sestanku dne 27. oktobra lanskega leta v Firenci. Sodeč |x> vesteh, ki izhajajo iz osiščnih držav, zaključuje poročevalec, da sta se Hitler in Mussolini na včerajšnjem sestanku odločila za nenaden napad na enem ali več strateških mestih.
Rim. 20. jan. b. V središču politično-vojnega zanimanja se nahaja tudi članek, objavljen v današnjem »Popolo d' 11 a 1 i a«, v katerem osvelljuje pisec namene osiščnih sil v najbližji bodočnosti. Na osnovi razmotrivanj vojneea tidej-stvovanja osiščnih držav v zadnjem času, pravi pisec, bo začela Nemčija najdalje po 70 dneh z h I i s k o v it o vojno, ki bo po svoji moči trikrat hujša kakor ona lansko leto. ko je zlomila Francijo. Priprave, ki so v teku že nekoliko mesecev, so končane in sedaj samo še čakajo na končno zapoved vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Pisec članka pravi, da ima Anglija samo še 70 dni časa pomagati zaveznikom v Grčiji in na Bližnjem vzhodu, kajti potem se bo ojačila
in razširila delavnost italijanskega letalstva na vsem Sredozemskem morju.
Italijansko mnenje o angleških načrtih v Sredozemlju
Rim, 20 jan. b. Vojaški kritik turinske »Stampe« smatra, da se je položaj na Sredozemskem morju, odkar so se začeli združeni nastopi italijanske vojne mornarice in združenega italijansko-nemškega letalstva začel razvijati drugače, kakor so pa Angleži predvideli. Vsekakor bo Sredozemsko morje ostalo eno od glavnih strategičnih vojnih žil in pozorišč, kjer se bodo odigrali važni dogodki, ld bodo velikega pomena za končni izid vojne in ki bodo odločilni na Sredozemlju. V Sicilijansketn kanalu kakor tudi na vseh morskih poteh od Sueza do Gibraltarja bodo združene italijansko-nemške zračne sile in italijanska mornarica razvijale vse močnejše delovanje, ki bo brez sumnje imelo velik vpliv na končni izid vojne. V zvezi s tem poudarja »Popolod'Italia« da se je pri izvedbi angleškega vojnega načrta pokazalo, da so angleške vojne sile v precej veliki zamud L Angležem ostane samo še polovica januarja, februar in marec, da podvzamejo enega od projektiranih udarcev na Sredozemskem morju, ki so bili predvideni v angleškem vojnem načrtu. Ta vojni načrt bo imel za cilj, da se v Sredozemskem morju in v Afriki ustvari kakšen nov strategični položaj, ki bi bil ugoden za Angleže.
Minister Farinacci o razlogih zakaj bo Italija zmagala
Cremona, 20. januarja. AA. Štefani. M'ini-ster Farinacci je govoril na shodu kmetov, ki so dobili premije v »boju za žito«. V tem govoru je minister dejal med drugim: Zmagali bomo, ker je to ducejeva volja in volja vseh Italijanov, ker smo vztrajni in imamo lojalnega zaveznika, ker se naši vojaki bore za sveto stvar, da ne bo noben Italijan več moral iti kot izseljenec čez ocean, da bi ga izrabljali kot sužnja tisti, ki so bogati z zlatom, ki pa nimajo hrabrosti in vztrajnosti italijanskih delavcev.
„Bolgarija ne bo napadla Turčije, Jugo-slaviie in Grčije" Zgodovinski oklic predsednikov bolgarskih strank
Sofija, 20. jan. DNB. Prvaki razpuščenih bolgarskih političnih strank (kmečke, demokratsko, radikalne, liberalne in socialne) so razpravljali v poslednjih dneh o notranjem in zunanjem političnem položaju ter izdali obširen letak s podpisom »Zvezausta\nih sil«, v katerem so obrazložili svoje stališče. Letak med drugim pravi:
V teku zadnjih 17 mesecev je voe kakor polovica svobodnih in neodvisnih narodov podjarm-Ijenih z orožjem, raznimi pogodbami in moralnimi vmešavanji. Bolgarski narod v ogromni večini zahteva zunanjo politiko: Mir in resnično nevtralnost brez kakršnih koli vojaških zvez in vmešavanja v vojno. Bolgarski državljani no želijo za nobeno obljubo žrtvovati neodvisnosti svoje domovino. Vsak, ki hi udaril po naši neodvisnosti, je naš smrtni sovražnik. Bolgarski narod no želi priti v zohčastc stroje vojskujočih se držav, niti ne želi sklenitve vojaških zvez.
Letak napada nato bolgarske komuniste zaradi njihove propagand« za sklenitev zvezo in skupne pomoči s Sovjetsko zvezo. To da bi pomo~ nilo vstop Bolgarije v vojno.
Letak dalje pravi Tako vlogo igrajo tudi pustolovci na desni. Njihove tirme so različne, cilj pa je eden. da sc Bolgarija vplete v vojno ob strani ene vojskujočih se sil. Nekateri hočejo iz Bolgarije narediti Estonsko, drugi pa Romunijo Ti elementi se ne brigajo za bodočnost. Večina njih jc naivna in neizkušena. Toda mi imamo mnogo pokvarjenih in končno izgubljenih, ki igrajo vlogo modernih janičarjev v tuji službi proti Bolgariji. Bolgarski narod ima svoje narodne zahteve. Nedavno se jo uresničila ena od njegovih zahtev in sile so odobrile to rešitev. Bolgarski narod je pošten in hvaležen ter so vsakemu zahvali.
Bolgarija ni napadla Romunije v njenih najtežjih trenutkih. Tako bolgarski narod ne želi napasti Turčije, Jugoslavije in Grčije. Nepravično rešitev jc treba seveda neizogibno popraviti. Tudi v miru in s sporazumom ho Bolgarija rešila svojo narodne zahteve in so bo pri tein poslužila istih načinov, ki so Bolgariji vrnile južno Dobrudžo. Na koncu letak poziva za ustanovitev ustavne vlade in dodaja: »Da se zajamči svetla bodočnost Bolgarije v miru in lojalna nevtralnost, je odvisno največ od nas samih in od pametnega vodstva!«
Rooseveltov zastopnik v Sofiji
Sofija, 20. jan. t BA. Semkaj je prispel iz Aten Rooseveltov posebni od|>oslanec polkovnik Williain Donovan, ki ima nalogo, da osebno za predsednika Rooscvelta nabere nekatere informacije in mu poroča o nekaterih vprašanjih, ki tičejo Evrope. Ni znano, če nosi Donovan seboj tudi kakšna pisma za državnike tistih držav, ki jih ima nalogo obiskati. Polkovnik Donovan je gost ameriškega poslaništva in bo sprejet od predsednika vlade in več članov vlade. Sprejel ga bo tudi kralj Boris. Časnikarjem o svojem obisku ni maral povedati ničesar. Glede svojega obiska v Atenah je izjavil, da je z informacijami zadovoljen in da upa, da bo tudi v bolgarski prestolnici, sodeč po nadvse ljubeznivem sprejemu, ki ga je bil deležen, svoje poslanstvo zadovoljivo opravil.
Vojna: Siam in Indokina
Vichy, 19. januarja. AA. Havas: Francoska admiraliteta je objavila sporočilo, ki pravi, da je križarka »La Motte-Piquet« s torpedovkami »Du-montt, »Admiral Garny«, ter »Marne« 16. t. m. stopila v stik z dvema siamskima oklepnima pa-trolmima ladjama in tremi siamskimi rušilci. Borba se je vodila pod zelo težkimi plovbnimi okoliščinami. Skoraj celotna mornarica je uničena. Ena siamska patrolna ladja je bila zažgana, 2 rušilca pa potopljena. Računajo, da je bil tudi tretji rušilec- težko poškodovan. Na francoski strani ni bilo niti izgub niti škode. V Vichyju mislijo, da je ta francoski pomorski uspeh toliko pomembnejši, ker so se proti francoskim enotam borile najmočnejše sile siamske mornarice, kakor tudi dejstvo, ker je siamska eskadra mislila, da se nahajja v popolni varnosti pri Kočanki v pristanišču, katero ščitijo pomorske stene, h katerim je pristop znatno otež-kočen. Potopljena patrolna ladja pripada vrsti Ai-nitija (2200 ton), ki imajo po 4 topove 203 mm.
Japonska politika
Tokio, 19. januarja. AA. DNB: Cesar je sprejel v avdienco predsednika vlade kneza Konoje. Pri tei priliki je predsednik vlade obvestil vladarja o vsebini izjave, katero bo v imenu vlade prebral jutri pri začetku nove sezone ljudskega predstavništva. Bistvene točke deklaracije so sledeče:
1.	vlada je trdno odločena, da bo nadaljevala delo za dosego postavljenih nacionalnih ciljev;
2.	berlinski pakt je za japonsko zunanjo politiko zlasti pa s stališča odnosov Japonske do Velike Britanije in Združenih držav, temelj;
3.	Japonska bo posvetila veliko pozornost odnosom do SSSR in prav tako
4.	odnosom s Francijo in Indokino ter Holand-sko Indijo;
5.	Izjava govori obširno o japonski politiki na Kitajskem po postavitvi vlade v Nankingu;
6.	Gospodarsko življenje na Japonskem se bo preuredilo v duhu načel uravnavanega gospodarstva.
Petam sprejel Lavala
Viclty, 19. januarja. AA. Havas: Glavna francoska radijska postaja je ob sestanku z maršalom Petainom in Lavalom objavila sporočilo v katerem poudarja, da je bil poglavar Francije 15. decembra iz višjih političnih razlogov prisiljen prenehati z nadaljnim sodelovanjem z Lavalom. Tacaš poglavar francoske države iz zunanjepolitičnih razlogov ni mogel sporočiti razlogov, zaradi katerih se je ločil od Lavala. Zaradi tega je dal odhod Lavala iz vlade povod za različna tolmačenja, kar so posebno izrabljali nekateri politični listi. Sporočilo prav tako pravi, da želi poglavar Francije bolj kot kdaj prej zbrati vse Francoze okrog sebe in odkloniti nesporazume, ki bi mogli neugodno vplivati na odnose med okupacijskimi oblastmi in francosko vlado, lz teh razlogov je maršal Petain pristal na sestanek z Lavalom. Po razgovoru, ki je bil v salonskem vagonu maršala Petaina je bilo objavljeno uradno sporočilo: Poglavar Francije se je po sestanku vrnil domov. Laval pa je odpotoval v Pariz.
London, 20. jan. f. AFI. Tukaj v francoskih svobodnih krogih razlagajo sestanek ined Petainom in Lavalom v salonskem železniškem vozu v La Ferte na meji med zasedeno in nezasedeno Francijo kot uspeh nemškega pritiska na maršala Petaina, ki je moral Lavala sprejeti in tako priznati, da ni imel prav, ko ga je pred 5 tedni nenadno odpustit iz vlade in ga dal celo zapreti. V Londonu pričakujejo sedaj, da bo Laval kmalu vstopil v francosko vlado in da postane morda spet zunanji minister v kakšni vladi, ki bi ji predsedoval Flandin.
Francoski dolgovi
Vichy, 20. jan. Tass: V šestih mesecih po sklenitvi premirja so lrancoski nacionalni dolgovi dosegli nezaslišano višino. Samo narodni banki dolguje država 188 milijard frankov. K temu je treba prišteti še 73 milijard frankov za vzdrževanje okupacijskih čet. Tik pred vojno je bilo na Francoskem za 130 milijard frankov bankovcev v prometu, danes pa za 220 milijard franko"
tg&Atf&dciK&b/O
Nakaznice za
Lanskoletna izredno slaba letina pšenice je povzročila, da je nastalo pomanjkanje pšenice in pše-nične moke v državi v toliko, da za vse mesece do nove letine ne bomo imeli dovolj pšemce za laslno porabo. Razumljivo je, da zaradi tega iz naše države nismo izvozili prav nič pšenice, nasprotno precej pšenične moke smo uvozili cz Slovaške. Verjetno je, da bo država uvozila še nekaj pšenične moke iz Slovaške, kakor tudi nekaj pšenice iz Bolgarije. Vse to pa ne bo zadoščalo za tako prehrano prebivalstva v vsej državi, kakor .smo bili navajeni v prejšnjih letih. Zato so prišla tudi že navodila za peko kruha, mešanega s koruzno moko. Koruze smo namreč letos pridelali več kakor navadna leta in bomo zato mogli pokriti primanjkljaj pri pšenični moki z večjo porabo koruzne moke.
Za Slovenijo so te razmere še posebnega pomena in dosedanje delo banovinskega prehranjevalnega zavoda je šlo v tej smeri, da zagotovi Sloveniji čim večje zaloge pšenico in pšenične moke. Ker pa moramo računati, da na obnavljanje teh zalog in na nove dovoze ne bo vplivala le potreba Slovenije, ampak še drugi činitelji, ki jih ne bomo mogli spremeniti, je upravičena 6krb, kaj 6e bo zgodilo, če bomo napravljene zaloge prehitro porabili, novih pa ne dobili. Prevod tudi računa s tem in je zato zasnoval uvedbo kart za kruh in moko. S tem bi bila omejena možnost nakupa v poljubnih količinah, dano pa bi bilo jamstvo, da bi vsak potrošnik dobil nanj odpadajoči delež. Enaka in pravična razdelitev razpoložljivih količin je glavni razlog, ki je dovedel do tega, da bodo v vsej Sloveniji, kot edini banovini v državi, uvedene nakaznice za kruh in moko.
Pri vprašanju ali naj se uvedejo nakaznice ali knjižice, je pri moki in kruhu odločilo dejstvo, da popolnoma točno nadzorstvo nad razdelitvijo omogočajo le nakaznice. Količina, dovoljena s temi nakaznicami, je v skladu z zalogami, ki jih imamo in jih upamo še dobiti. S temi zalogami moramo izhajati do prihodnje letine. Prav glede na to je tudi delež določen za posameznega potrošnika razmeroma majhen. Imamo pa lahko zavest, da to, kar nam gre po nakaznicah, prav gotovo dobimo. Nakaznice za kruh m moko bodo stopile v veljavo že 6 prvim februarjem in se tiskajo ter deloma že razpošiljajo na občinske prehranjevalne odbore. Na osnovi teh nakaznic ima vsak odrasel potrošnik pravico na štiri kilograme moke ali testenin mesečno. Nakaznice same so razdeljene na večje oddelke, v katerih so enote 1 kg, ki pa je zopet razdeljen na manjše težnostne enote. Ker velja v naši banovini naredba, da je pri peki kruha treba mešati 40 delov krušne moke s 60 deli koruzne moke, veljajo nakaznice za moko istočasno tudi za kruh, ki pa je seveda naprodaj le mešan s koruzno moko. Zato odgovarja na nakaznici 1 kg moke 3.33 kg meianega kruha, ali odrasel potrošnik dobi na mesečno karto lahko 13.32 kg kruha. Za mlajše potrošnike do izpolnjenih šeet let do določene nakaznice, ki dovoljujejo 2 kg moke na mesec ali nakup 6.64 kg kruha. Za mladino od 6 do izpolnjene-
Nabavljanje blaga je dopustno samo v normalnih količinah
Minister za trgovino je podpisal naredbo o obsegu prodaje blaga. Naredba pomeni neke vrste racioniranja potrošnje v naši državi. Bistvo nared-be je, da dopušča v bodoče nabavo blaga samo v količini, ki je bila normalna v času pred 1. septembrom 1939. Naredba naj torej prepreči kupiče-nje blaga, da se s tem prepreči odtegnitev blaga trgu.
Po tej naredbi od sedaj ne smejo prodajati proizvajalec (predelovalec), trgovec na veliko in trgovec na malo ter drugi prodajalci kupcem živil in blaga, naštetega v čl. 1. uredbe o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije, v večjih količinah, kakor so jih kupovali pred 1. septembrom 1939. To velja po protidraginjski uredbi torej za naslednje predmete: živila (jedila in pijače), živalska krma, obleka in obutev, kuriva in razsvetljava, kmetijsko orodje in druga sredstva, potrebna za kmetijsko proizvodnjo, pogonski material, stanovanja in lokali, gradbeni material, drugi predmeti nujne potrebe, v kolikor niso navedeni v seznamu luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku na poslovni promet ter končno material in orodje za izdelavo vseh prej naštetih predmetov.
Z uredbo se predvideva tudi omejitev nabave življenskih potrebščin po trgovcih na veliko in drugih prodajalcih, ker da se je dogajalo, da so neki trgovci na veliko in tudi drugi trgovci nabavljali od tovarn ali proizvajalcev večje količine življenjskih potrebščin, kakor pa so jih potrebovali za kritje potreb svojih stalnih odjemalcev, da bi si ustvarili zaloge za poznejše čase. To je bila špekulacija, da bi se kasneje, ko tega blaga ne bi bilo več na trgu, dosegle višje cene. Zato določa naredba, da se blago ne sme prodajati v večjih količinah, kakor so bile one, ki so se nabavljale pred 1. septembrom 1939.
Pri dobavi oz. prodaji standardnih količin (to so količine, ki se smatrajo kot potrošnja v času pred 1. septembrom 1939.) se smejo količine zmanjšati ali zvišati samo v primeru, če se je y tem času povečalo ali zmanjšalo podjetje kupca oz. pri jx>trošniku, če se je med tem spremenilo stanje v njegovi rodbini, da se je zaradi tega njegova potrošnja povečala ali zmanjšala.
Vsi prestopki te naredbe se kaznujejo po predpisih uredbe o urejanju prodaje blaga z dne 8. novembra 1940.
Stanje Narodne banke
Narodna banka izkazuje za 15. januar naslednje stanje (vse v milij din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 8. januarja 1941):
Aktiva: zlato v blagajnah 2.284.3 ( + 1.5), zlato v inozemstvu 502.36, skupna zlata rezerva 2.786,7 ( + 1.5), devize izven podlage 783.6 ( + 69.3), kovani denar 238.76 (+16.7); posojila: menična 1.679.1 ( + 30.94), lombardna 54.8 (—53.5), skupno posojila 1.733.85 (—22.6), vrednostni papirji 318.1 (—46.9). eskkont bonov državne obrambe 6.952.0 (—30.0), razna aktiva 2.063.2 ( + 2.7).
Pasiva: bankovci v obtoku 13.492.44 (— 25S.94), drž. terjatve 197.4 (—100.3), žirovni računi 1.543.95 ( + 266.3), razni računi 2.391 24 ( + 80 85), skupno obveznosti po vidu 4.132.6 ( + 246.8), razna pasiva 293.56 (+4.16).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 17.625.0 (—12.1), zlata rezerva po dejanski vrednosti 4.458.7 ( + 2.4), od tega samo zlato v blagajnah po deianski vrednosti 2.654.9 (+ 2.4 milij. din, skupno kritje 25.29 (v prejšnjem izkazu 25.26%, od tega samo * zlatom v blagajnah 20.73 (20.701%,
moko in kruh
ga 14 leta 60 pa določene nakaznice, ki dovoljujejo 3 kg moke ali 9.99 kg kruha. Vsaka nakaznica ima še posebno glavo, na kateri bodo podatki potrošnika in žig trgovca ali občinskega prehranjevalnega urada, ki bo karto izdal Brez te glave potrošnik pri trgovcu ali peku na odrezek ne ho dobil blaga. Nakaznice bodo delili občinski prehranjevalni uradi in tudi trgovci.
Nakaznico pa bo prejel potrošnik šele v primeru, ko bo podj>isa! pri trgovcu ali občinskem prehranjevalnem uradu obvezno izjavo, v kateri bo pošteno povedal zaloge moke. Če te zaloge ne bodo prevelike, bo potrošnik nakaznico tudi dobil. Nastane še vprašanje kaj bo s tistimi, ki sami dovolj pridelajo? Za te je v splošnem določeno, da tisti, ki imajo več kot po! grunta, nimajo pravice do nakaznic. Manjši posestniki bodo morali povedati, koliko «0 sami pridelali in koliko jim bo zmanjkalo in bodo dobili primemo količino nakaznic. Kontrola glede teh navedb bo zelo stroga in oblast ne bo dovolila, da bi dobro založeni potrošniki z napačnimi navedbami izkoriščali ugodnost kart. V ta namen so določene tudi zelo stroge in hude kazni. Posebna ugodnost bo dovoljena še težakom in težkim delavcem. Ti bodo prejeli po 1 kg moke ali 3.32 kg več na mesec.
Razdelitev kart bo šla seveda hitro izpod rok, saj bodo na primer v Ljubljani delili nakaznice na 214 krajih. Nakaznice pa ne bodo zastonj, Za vsako osebo bo veljala mesečna nakaznica 25 par. To je prvič nujno potrebno, ker nakaznic ni mogoče dobiti zastonj, ampak jih je treba plačati. Banovinski prehranjevalni zavod pa ne bo z nakaznicami delal dobička. 10 par od prodajne cene nakaznice bodo do-b«li občinski prehranjevalni odbpri, da bodo lahko vsaj deloma krili najnujnejše stroške poslovanja. Ostanek 3 pare od nakaznice pa bo pobiral Prevod, ki bo iz tega denarja dal vsakemu okrajnemu prehranjevalnemu odboru po 1000 din zopet za kritje njegovih najnujnejših tekočih stroškov. Upoštevati moramo namreč, da vsi ti odbori nimajo niti prebite pare, saj nihče ni računal z možnostjo ustanovitve takih odborov, ko 60 se delali proračuni.
Nakaznice seveda ne bodo prišle v poštev za nakup same koruzne moke, katero bomo še lahko kupovali v trgovinah, v poljubnih količinah. Nakaznice zh moko in kruh veljajo namreč za pšenično in rženo moko, pšenični zdrob, testenine ter kruh in drugo pecivo iz pšenične in ržene moke, ali iz zmesi teh mok, (torej tudi za mešanico pšenične in koruzne moke, odnosno kruha iz te zmesi). Luksuzno pecivo ne bo na karte, prav tako za tujce predpis o kartah ne velja. Za nestalne goste v gostilnah, kavarnah, menzah in ljudskih kuhinjah bodo dobivali gostilni* carji itd. posebne kontingente, ki se jim bodo preračunali po dosedanji porabi. Žemelj ne bodo smatrali za luksuzno pecivo. To bi bile glavne misli odredbe, ki jo bo v kratkem izdal g. ban dr. M. Natlačen na predlog banovinskega prehranjevalnega zavoda.
Sklad za pospeševanje proizvodnje domačega rlža
Te dni je bila podpisana uredba ministrskega svetu o skladu za melioracijska dela v svrho pospeševanje proizvodnje domačega riža.
Kol znano je bila že s 1. aprilom 1935 uvedena trošarina na domači luščeni riž v znesku 1 dinarja za 1 kg in za neoluščeni riž v znesku 0. 80 din za k«. Vendar se ta trošarina ni pobirala, ker se je pobirala trošarina saino na uvoženi riž. Šele od decembra lanskega leta se io začela pobirati tudi trošarina na domači riž, toda donos teh trošarin je šel v korist vsem banovinah v državi.
Z novo uredbo pa gre vsa trošarina na domači riž v že navedeni posebni sklad. Sredstva tega sklada bodo služila za regulacijo rek, namakanje in navodnjavanje zemljišč, na kate^ rih se v naši državi goji riŠ. Riž potrebuje namreč zelo veliko vlage. Sklad bo pri kmetijskem ministrstvu ter ga bo upravljal kmetijski minister z gradbenim ministrom in v soglasju z ministrskim svetom. Vsa dela v svrho pospeševanja domače proizvodnje riža bo izvajalo kmetij-" sko ministrstvo v soglasju z gradbenim ministrstvom. Po računih strokovnjakov bodo dohodki tegu sklada toliki, da bo za nekaj let mogoče povečati domačo proizvodnjo riža tako, da bo krila vse potrebe. Domača proizvodnja riža je dala doslej okoli 600 vagonov letno, vsa potreba riža pa je znašala okoli 3000 vagonov, lako da smo morali nekaj nad 2000 vagonov, riža uvažati iz inozemstva.
1 »i ' 11 m, 1 ■ 11 1 up — — 1 ■■■ ■ w ■ .i——■■w——w—
Delo za uspešno in koristno malo gospodarstvo
V	lanskem poročilu z zborovanja novoustanovljenega društva »Mali gospodar« v Celju smo podali javnosti smernice dela. ki si ga je zastavilo novo društvo, da bi s propagando za rejo malih živali in gojenja povrtnine pospeševalo uspešno in koristno gospodarstvo malega človeka. Društvo je svojo nalogo v kratki dobi pod dobrim vodstvom v jjolni meri izpolnilo tako, da je lahko ponosno na svoje delo.
V	nedeljo je bil v okoliški šoli občni zbor, na katerem je odbor podal |>oročilo o delu. Zborovanje je vodil agilni društveni predsednik prof. Bitenc Mirko. Društvo je pospeševalo vse panoge malega gospodarstva, kolikor so mu le dopuščala sredstva. Celjski ovnsči so zasloveli po vsej Sloveniji in je za njimi splošno povpraševanje. Nujna potreba se je pokazala jx> rej-skem središču za ovnače. Prav tako se je odbor pečal z vprašanjem kozierejskega središča. Ban-ska uprava je predpisala pravilnik za kozjerej-ska središča ali do istih bo po tem pravilniku prišlo le težko, ker v onih krajih, kjer goje solčavske koze v velikih množinah, ne bo možna evidenca in kontrola, j»o krajih pa, kjer goje koze siromašni ljudje, zopet ne bo lahko dobiti ljudi, ki bi moglj gojiti po tri do štiri koze, kakor to predvideva pravilnik. Zato je odlior poslal banski upravi vlo"o, da bi mogla imeti kozjerejska središča tudi društva »Mali gosjjo-darc. Društvo je ustanovilo meseca aprila posebno vrtnarsko sekcijo, ki jo je vodil vzorno Cimerman Martin. Društvo je širilo zanimanje za malo gosjiodarslvo s predavanji, letos pa bo priredilo poshen tečaj, na katerem bodo predavali strokovnjaki. Društvo je priredilo tečaje za kapunjenje petelinov. Vodila jih je gdč. Zaj-čeva iz Domžal. Tečaji so uspeli. Pri svojem delu jc društvo našlo veliko razumevanja pri
Bilanca Drž. hip. banko
Objavljen je že izvleček zaključnih računov Državne hijiotekarne banke za leto 1940. Iz tega izvlečka posnemamo (vse v milijonih din, v oklepajih podatki iz računskega zaključka za 1939):
Aktiva; Gotovina in blagajniški zapiski 5G3 (117), dolgoročna posojila 4013 (3502), kratkoročna posojila 349 (249). tekoči računi 8731 (2434), vrednostni papirji 1586 (1472), nepremičnine 207 (253), razna aktiva 25 (21), bilančna vsota 15.474 (a393), izvenbilančne postavke 18.689 (6171).
Pasiva: Javni skladi 2592 (2204), kapitali javnih ustanov 555 (514), hranil, vloge 1128 (1242), tekoči računi 9618 (2965), posojila v inozemstvu 707 (736), lastni skladi 542 (451), pokojninski sklad osebja 20 (15), prenosni računi 73 (55), razna pasiva 239 (211), bilančna vsota 15.474 (8393).
Račun zgube in dobička kaže naslednjo sliko: Izdatki : obresti skladov 86,7 (81.7), obresti ka-pitalov 57.7 (68.1), tekočih računov 110.9 (96.8), posojil v inozemstvu 25.5 (29.3), osebni izdatki 44.0 (35.2), materialni izdatki 4.8 (4.0), odpisi 3.5 (15.5), čisti dobiček 159.9 (69.8). — Dohodki: Obresti hipotekarnih posojil 107.6 (106.5), posojil na doklade in dohodke 133.5 (98.4), vodnim zadrugam 1.1 (10.8), eskonta 6.9 (16.8), lombarda 2.8 (4.1), obresti tekočih računov 123 (122.9), vrednostnih papirjev 93 (68.7), razni dohodki 40.1 (16.7).
Cisti dobiček v znesku 159.9 (69.3) milijonov dinarjev se razdeli takole: tantijeme 5.3 (2.3), rezervnemu skladu 30.9 (13.4), skladu za podpiranje zadružništva 3.2 (1.4), država pa dobi 120.5 (52.2) milij. din.
Iz teh podatkov je razviden veliki napredek javnega bankarstva, od čegar ima država največjo korist, to se vidi zlasti iz povečanih dohodkov države od banke.
Posestne izpremembe
Nepremičninski trg zaznamuje ta mesec nekak zastoj. Kupčije in prodaje so na mrtvi točki. Zemljiškoknjižni urad je ta mesec sprejel le nekaj predlogov za prenos lastninske pravice, ki jih je odposlal v Belgrad v odobrenje in pregled. Tudi zbirka listin vsebuje doslej prav malo kupnih pogodb, ko je bil drugače lanski januar izredno živahen. Kakor smo že omenili, je bilo lani prodanih mnogo hiš in parcel v skupni vrednosti nad 84 milijonov dinarjev. Kako so se razvijale zemljiške kupčije druga leta? Promet je bil znatno manjši. Tako je bilo n. pr. 1933 zaznamovanih 524 kupnih pogodb za vrednost 13,037.301 din. Je bil svet razmeroma poceni. Od takrat so se cene dvignile za 100 in celo za 200 odstotkov Leta 1935 je bilo 466 kupnih pogodb za 25,771.259 din, naslednje leto 733 kupnih pogodb za vrednost 48,024.171 din in 1. 1938 skupno 733 kupnih pogodb za vrednost 45,206.928 dinarjev. V naslednjem nekatere posestne izpremembe:
Jadransko-podunavska banka v Belgradu m Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani sta prodali Alojziju Kimeswengerju, avtoizvoščku in posestniku v Ljubljani, Tržaška cesta št. 35 parcelo št. 51-70 travnik k. o. Kapucinsko predmestje v izmeri 215 kv. metrov za 107,500 din.
Šetina Janez, čevljar v Šmartnem pod Šmarno goro št. 18 je prodal Ivanu Cesarju, tovarniškemu delavcu v Savljah in Alojziji Ovčakovi, delavki v Savljah nepremičnino vi. št. 67 k. o. Gameljne (hiša št. 33 v Spodnjih Gameljnah) za 30.000 din.
Škoda Jakob, posestnik v Javorju p. Dobrunje je prodal Uršuli Svetkovi, posestnici v Slapah št. 16 del parcele št. 1162-16 gozd k. o. Javor za 4000 dinarjev. Gozdne parcele so zelo poceni, ker so gozdovi že močno iztrebljeni. To kaže naslednji primer.
Anzelc Anton, posestnik na Igu št. 178 in Prime France, posestnik od tam št. 20 sta prodala Antonu Šivicu, posestniku v Strahomeru št. 18 gozdno parcelo št. 1171 k. o. Vrblene v izmeri 12.034 kv. metrov za celih 3000 din. Kvadratni meter je bil okoli 25 par.
celjski mestni občini, pri kmetijskem oddelku banske uprave, pri okrajnem kmetijskem odboru v Celju in pri upraviteljstvu okoliške šole.
Da bi društvo bilo povezano z ostalimi gospodarskimi organizacijami, se je včlanilo v Že-lezničarsko splošno gospodarsko zadrugo v Ljubljani in v Kmetijsko družbo v Celju, da bi s prvo imelo svoje poslovne stike pri evental-nem vnovčevanju svojih produktov, pri drugi pa nabavljalo j>o zmernejših cenah hranivo, ki je za gosjjodarstvo potrebno.
Tajniško jx>roči!o je podal g. Gorjup, gospodarsko poročilo na podpredsednik Aljančič. G. Aljančič je poudaril, dti mora gosjiodarstvo malega gospodarja temeljiti delno na trgovski podlagi, to je, da mora gosj>odarstvo donašati večji dohodek kot so stroški, ker le v tem primeru gospodarstvo uspeva in napreduje. Da iz reje živali, ki pripadajo področju malega gospodarja, izbijeino čim večji dohodek, je ored|K>-goj, da gojimo živali enotnih pasem.' jih selekcioniramo ter skrbno odbiraino za pleme. Enotne pasme naj bi se gojile in plemenske živali skrbno odbirale zato, ker je n. pr. za kože kuncev ene pasme veliko povpraševanje, toda le, če je večja količini, ker živali pridejo kmalu v krvno sorodstvo in ni lahko najti plemenjakov istih pasem, da bi bili kaj vredni in bi bili izven sorodstva. Za odbiro plemenskih živali, posebno kuncev, se je društvo opiralo na smernice, ki jih je dala samostojna razstava v Celju in soudeležba na banovinski razstavi. Rejci so imeli srečno roko. ko so <e odločili, da bodo gojili in propagirali izmed kunčjih vrst najbolj ovnače. Ti kunci so se izkazali kot izvrstna klavna in trgovska žival, ki je dobro aklimatizi-rana v našem podnebju. Tudi kot trgovsko blago so ti kunci zelo iskani in «e dobro plačujejo, »koda le, da imamo teh živali mnogo premalo, radi česar številnim kupcem ne moremo ugoditi, Da bo društvo obdržalo kunce v takem
Borze
Dne 20. januarja 1911.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 6,998.604 din, na belgrajski 7,865.000 din, od tega 93.442 in 147.000 mark. 35.374 šv. irankov, 2,956.(XH) drahem in 35.317 dolarjev. — V efektih je znašal promet na belgrajski borzi 1 milijon din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 174.57- 177.77
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00- 4485.00 Ženeva 100 frankom..... 1028.64-1038.64
Ljubltana — svobodno tržišče:
London 1 funt.......215.90— 219.10
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00 - 5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10
Ljubljana — zasebni kliring*
Berlin 100 mark...... 1772.00—1792.00
Solun 100 drahem......39 den
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem......89 den
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem....... 38.65—39.35
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.35, London 16.125, Newyork 431, Bruselj 69 (nom.), Milan 21.75, Madrid 40, Amsterdam 229 (nom.), Berlin 172.50, Stockholm 102.775, Oslo 98.50 (nom.), Kopenhagen 83.50, Sofija 4.25, Lisabon 17.24, Budimpešta 85, Atene 3, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.15, Helsing-fors 8.75, Buenons Aires 101.5.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 465—467 v Zagrebu 466—467 v Belgradu 467.50—468
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 100—101, agrarji 55—57, vojna škoda promptna 465—468, begluške obveznice 84.50 —85.50, dalm. agrarji 80.25—81.25, 8% Blerovo posojilo 106—108, 7% Blerovo posojilo 98.50—101, 7% posojilo Drž. hip. banke 102—103, 7% stab. posojilo 93—94. — Delnice: Narodna banka 7000—7100, Trboveljska 365—375, Kranjska industrijska družba 142 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 100 denar, agrarji 56 denar, vojna škoda promptna 466 do 467, begluške obveznice 84 —85, dalm. agrarji 81—81.50, 6% šumske obveznice 79 denar, 4% sev. agrarji 54 denar, 8% Blerovo posojilo 106 denar, 7% Blerovo posojilo 98 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102.50—103 (103), 7% stab. posojilo 96 den. Delnice: Narodna banka 7050 denar, Priv. agrarna banka 200 denar. Trboveljska 370—380.
Belgrad. Drž. papirji: vojna škoda promptna 467.50 - 468 (468), begluške obveznice 84.75-85.50 (85), dal in agrarji 80-80.50 (80, 80.25), 6% šumske obveznice 78—79 (78.50), 4% sev. agrarji 54 do 55, 8% Blerovo posojilo 106 denar (106.50), 7% Blerovo posojilo 99.50—100.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 103—103.50, — Delnice: Priv. agrarna banka 207 denar.
živinski sefml
Svinjski sejem v Ptuju dne 15. januarja 1041. Dogon: 88 prascev in svinj. Prodanih je bilo 20 glav. Cene so bile naslednje: pršutarji 12 do 13 din, debele svinje 13.50 do 14.50 din, svinje za pleme 11 do 12 din za kilogram žive teže.
stanju, mogoče celo še izboljšalo, mora odbirati za pleme le najlepše živali in jih pariti izven sorodstva. Zato se bo uvedla pri društvu matična knjiga, živali, sposobne za razplod, pa se IhkIo tetovirale.
Zborovalci so nato sprejeli pravilnika o pospeševanju kozjereje in kunčereje. Pravilnika točno predpisujeta način pospeševanja, ki si ga je društvo zamislilo v svojem načrtu. Revnejši bodo lahko dobili od društva brezplačno kunce ali koze, katere pa bodo morali nato vrniti društvu po gotovi, po pravilniku določeni dobi (mladiče). Vsi interesenti naj se v tem obračajo nn društvo »Mali gospodar« v Celju, kjer dobe točna pojasnila.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika prof. Mirko Bitcnc, za podpredsednika Al jančič, za tajnika Čuš Franjo, z.a gospodarja Kantušer, za matičarja Petrak Marjan, za revizorje pa Gaberšek Jože, Golob Karol ml. in Kalan Franjo. Načelnik vrtnarske sekcije Cimerman Martin. za načelnika ustanovljene kozjereiske in kunčevske sekcije pa so člani izvolili Aljunči-ča. Članarina ostane letno 40 din. Da ne bi bili pri tem prehudo prizadeti revnejši, bo istim društvo dajalo brezplačno sadike ali kaj drugega.
Pri slučajnostih je g. Baumgartner opozoril članstvo-kozjerejce, da je za koze odlična prehrana posušen divji kostanj. Zuto bo letos društvo izdražbalo nabiranje kostanja v mestnem parku, kostanj pa razdelilo med člane. Po časopisju in s posebnimi vabili bo društvo objavilo dan gospodarskih tečajev, ki bodo ob nedeljah ob pol 9. uri v toplo zakurjeni telovudnici okoliške šole. Na ta predavanja, nn katerih bodo govorili kmetijski strokovnjaki o gnojenju in obdelovanju vrtov, o nalezljivih boleznih malih živali, o rejijtoz in kuncev in o pridelovanju povrtnine. občinstvo že sedaj opozarjamo. Pre-uuvunja bodo brezplačna.
Dr. Korošec v Ženevi - Bernu - Parizu
Pod nadpisom »Dr. Korošec o ženevskem
paktu« je v štev. »Slovenca« z dne 10. t. m. izšel članek hrvatskega pisatelja dr. Andreja Andriča, ki mi kot bivšemu članu »jugoslovanskega odbora« in sodelavcu na ženevski konferenci daje povod, da iz svojih zabeležk in spominov slovenski javnosti podam podrobnosti o nekaterih važnejših dogodkih, ki so se vršili pred ženevsko konferenco, med to konferenco in po ti konferenci.
Najprej naj omenim, da je v zadnjem času pred zlomom centralističnih sil bila nastala med pok. Pašičem na eni strani in J. O., zastopanim po predsedniku pok. dr. Trumbiču na drugi strani precejšnja napetost, utemeljena na načelnih nasprotjih glede političnih vlog Jugoslovanskega odbora kot zastopnika Jugoslovanov iz bivše a. o. monarhije na eni strani in oficielne Srbije, ali prav za prav Pašiča na drugi strani.
JO je dosledno zastopal stališče, da se jugoslovanski prečani bore za osvobojenje izpod tujega jarma v cilju prostovoljnega združenja z bratsko Srbijo, medtem ko je Pašič stal na stališču, da naj pripadejo prečanski Jugoslovani in njih dežele srbski državi kot neka odškodnina za velike žrtve, ki jih je bila doprinesla v svetovni vojni. Dosledno temu stališču je pok. Pašič dal predstavniku Reuterjeve agencije dne 12. oktobra 1918 med drugim to-le izjavo:
»Prav tako, kakor bo morala Nemčija odstopiti Alzacijo-Loreno in Poljsko ter se umakniti v svoje etnografske meje, bodo Slovenci in Hrvati osvobojeni od avstrijskega gospodstva, da bi ustvarili z nami eno veliko srbsko državo.«
S tega stališča se je branil Pašič dosledno, da bi bil priznal prečanske Jugoslovane kakor zaveznike, oziroma JO kakor njihovega predstavnika, akoravno so naši francoski in angleški prijatelji in politiki to zahtevo JO krepko podpirali. Posebno pa se je za to zahtevo JO zavzemal naš ugledni angleški prijatelj Wickham Steed, glavni urednik časopisa »Times« v nekem razgovoru s Pašičem, a brez uspeha. Na njegovo vprašanje, kaj prav za prav Pašič hoče, mu je ta odgovoril, da ne zahteva nič drugega kot to, naj Srbija dobi odškodnino za svoje velike žrtve, ni pa dal odgovora na vprašanje, zakaj neče pristati na to, da bi 6e priznala JO omenjena legitimacija, kar je Steeda tako razka-čilo, da je ogorčeno udaril s pestjo na mizo ter prekinil vsak nadaljnji razgovor.
Pritisk na Pašiča od strani Avgusta Gauvina, glavnega urednika lista »Journal de Debats« in našega prijatelja Setona Watsona v reviji »New Eu-rope«, da bi spremenil svoje odklonilno stališče glede omenjenih zahtev JO, je tudi ostal brezuspešen. Trdovratno" je Pašič vztrajal na svojem odklonilnem stališču v omenjenem oziru ter se ni hotel vdati niti bloku srbske.opozicije, ki je zadnje dni meseca oktobra 1918 bila prispela v Pariz. Člani tega bloka so bili med drugimr Milorad Draškovič, Marko Trifkovič in Voja Marinkovič,
Da pa ne bi kdo mislil, da je bila zahteva po priznanju JO kot predstavnika Jugoslovanov iz bivše a. o. monarhije izraz nekega častihlepja, oziroma prestiža, smatram za potrebno, da poudarim, da je bil razlog za to načelnega pomena. Pašičeva zahteva po priklopljenju okoli 8 milijonov avstrijskih Jugoslovanov k predvojni Srbiji z nekega stališča aneksije od strani države, ki je štela manj kot 5 milijonov državljanov, bi mogla naleteti na mirovni konferenci na utemeljene ugovore od interesirane strani, medtem ko je JO kot predstavnik avstrijskih Jugoslovanov imel v rokah močno orožje narodnega samoopredeljenja in prostovoljnega združenja s predvojno Srbijo.
Pašičevi tezi bi se pač dalo ugovarjati, da tako povečanje Srbije ne bi bilo v nobenem razmerju s povečanjem Italije, 40 milijonske države, za komaj en milijon avstrijskih državljanov. Sprejetje Paši-čeve teze bi bilo. moglo dati Italiji opravičenje, da bi zahtevala še večje žrtve na našo škodo, kot smo jih morali doprinesti na mirovni konferenci, Proti uveljavljanju naših zahtev na podlagi pravice samoopredeljenja bi pa taki ugovori ne bili mogli uspeti. Pašičeva teza ne bi na mirovni konferenci oslabila samo zahteve bivših a. o. Jugoslovanov, temveč bi bila tudi spodkopala opravičenost zahteve po povečanju Srbije, odnosno ustvarjenje močne Jugoslavije.
Vsi ti argumenti niso odvrnili Pašiča od njegovega trdovratnega stališča nepriznanja JO za predstavnika a. o. Jugoslovanov. Po podpisu premirja dne 3. novembra 1918, ki je stopilo v veljavo naslednjega dne, je prišlo do sestanka med JO, srbsko opozicijo in Pašičem. Pašič je pristal na to posvetovanje pod pritiskom neugodnih dogodkov na prvih sejah mirovne konference glede vprašanja jugoslovanskega Primorja, prepuščenega samovolji Italijanov, kakor tudi pod pritiskom od strani zaveznikov. Da pa omalovaži legitimacijo dr. Trum-biča kot predsednika Jugoslovanov, je Pašič na tej konferenci izrekel dvom, da bi bil dr. Trumbič pooblaščen predstavnik Jugoslovanov, ker je vendar v Zagrebu ustanovljeno Narodno veče. Na to je prišel iz Ženeve akt dr. Korošca kot predsednika
Narodnega veča z dne 3. novembra 1918, s katerim je bilo notificirano srbski vladi, kakor tudi zaveznikom konstituiranje Narodnega veča kot vrhovne vlade jugoslovanskih ozemelj, ki jih že upravlja, da ima svojo vojsko in svojo mornarico ter da imenuje dr. Trumbiča za predstavnika Narodnega veča na konferenci, na kar so se razgovori s Pašičem nadaljevali, ter so se končali s sklepom, da se gre v Ženevo na posvetovanje in dogovore z odposlanci Narodnega veča, ki so se že tam nahajali in kjer je bil dr. Korošec kot predsednik Narodnega veča v Zagrebu ob svojem prihodu z navdušenjem sprejet od članov jugoslovanske kolonije. 6. novembra 1918 so se v Ženevi sestale te-le osebnosti:
1.	Nikola Pašič kot predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev — v imenu srbske vlade;
2.	dr. Anton Korošec, poslanec in predsednik Narodnega veča v Zagrebu, dr. Melko Čingrija, poslanec, član Narodnega veča in dr. Gregor Žerjav, tajnik predsednika Narodnega veča — v imenu Narodnega veča v Zagrebu;
3.	Marko Trifkovič, narodni zastopnik, bivši predsednik ministrskega sveta, Milorad Draškovič, narodni poslanik, bivši minister (samostojni radikal) in Voja Marinkovič, narodni poslanik, bivši minister (naprednjak) — v imenu združene opozicije srbske narodne skupščine;
4.	dr. Ante Trumbič, predsednik JO v Londonu, dr. Gustav Gregorin, poslanec iz Goriške in član JO, in dr. Dušan Vasiljevič, advokat iz Mosta-ra in član JO. Vsi ti so prisostvovali prvi seji konference z dne 7. novembra predpoldne. Sejam od 8. novembra popoldne do 9. novembra zvečer sta še prisostvovala dr. Nikola Stojanovič, poslanec v saboru Bosne in Hercegovine, in Jovan Banjanin, bivši poslanec v zagrebškem saboru. Za časa konference so se v Ženevi nahajali še sledeči člani JO: dr. Gazzari, dr Mičič, dr. Mandič in dr. Županič. Konferenca se je vršila v hotelu »National«.
Prva seja se je vršila 7. novembra predpoldne v še precej težki in neprijetni atmosferi.
Na seji z dne 8. novembra je Pašič v odgovor na omenjeno noto dr. Korošca z dne 3. novembra v imenu srbske vlade izjavil, da vzame na znanje ter priznava:
1.	Narodno veče v Zagrebu kot vrhovno oblast ustanovljene države Srbov, Hrvatov in Slovencev iz dotakratne habsburške monarhije;
2.	jugoslovansko vojsko na kopnem in morju kot zavezniško in vojskujočo;
3.	imenovanje dr. Trumbiča, predsednika Jugoslovanskega odbora v Londonu za oficielnega predstavnika jugoslovanskega Narodnega veča v Zagrebu pri zavezniških vladah, dokler ne bi bil ustanovljen skupni organ, ki bi predstavljal Srbijo in novoustanovljeno državo v Zagrebu.
Pašič je nadalje pristal na to, da se takoj odpošljejo gornje zahteve zavezniškim vladam ter izjavil, da jih bo podprl z vso svojo avtoriteto.
Enoglasno in z največjim navdušenjem je na to konferenca proglasila ustanovljenje skupne vlade države Srbov, Hrvatov in Slovencev s Srbijo vred. Konferenca je istočasno proglasila, da ne obstojajo več ne politične ne carinske meje v notranjosti ze-melj Srbov, Hrvatov in Slovencev. Organizacije vlad in uprav v raznih jugoslovanskih zemljah s Srbijo vred ostanejo začasno naprej.
Za člane nove skupne vlade so bili izvoljeni: Dr, Ljuba Davidovič, bivši minister, dr. Mihajlo Gavrilovič, opolnomočeni minister v inozemstvu, dr. Dragoljub Pavlovič, vseučiliški profesor, dr. Mel-
ko Čingrija, narodni poslanec iz Dubrovnika, dr, Dušan Vasiljevič, poslanec v saboru Bosne in Hercegovine in advokat v Mostaru, in dr. Janko Brejc, advokat in član Narodnega sveta v Ljubljani. Tako ustanovljeno novo ministrstvo se je imelo sestati v Parizu ter takoj začeti svoje delo.
Sklepi konference so bili končno redigirani dne 9. novembra pod večer ter je še isti večer bil objavljen kratek komunike, katerega sestava je bila poverjena Voji Marinkoviču in meni.
V	tem komunikeju je bilo rečeno med drugim: »Konferenca je z navdušenjem ugotovila, da je narodno zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev že gotovo dejstvo.
To narodno delo — največje y zgodovini našega naroda — posvečeno je na podlagi enodušnega sporazuma ustanovljenju skupne vlade, kateri naj je izključna naloga, da vodi narodno politiko in akcijo v inozemstvu. Vladi kraljevine Srbije in Narodnega veča v Zagrebu bosta nadaljevali vsaka v svojem delokrogu izvrševanje svoje pravne in teritorialne oblasti ter odpravljali vse tekoče posle, dokler ne bi konstituanta ustanovila defini-tivno ustrojstvo nove edinstvene države, ki bo zamenjala dosedanje vlade.«
V	teku 10. novembra sta bili še dve seji (zjutraj in popoldne). Na teh sejah so bila pretresana še nekatera vprašanja in posameznosti ter so bili utrjeni definitivni teksti, na kar so bili pod večer podpisani tako imenovana »Ženevska deklaracija« in zapisniki prejšnjih sej.
V	ti deklaraciji so bili podrobno in obširno objavljeni rezultati posvetovanj in sklepov konference ter naj bo tu navedeno njeno končno besedilo:
»Naš vekovni sen je stvarnost. Zedinjeni smo v svobodi. Proslavljajmo te velike dneve največje narodne sreče in radosti ter vzrudžujemo red. Brez reda ni močne države. Samo močna država more zavarovati blagostanje državljanov ter izpolniti svoje socialne dolžnosti in svoje poslanstvo v skrbi za občni razvoj društva, za zaščito slabih, za ponesrečene družine ter za invalide.
Spoštujmo spomin vseh borcev, ki so padli za ustvarjenje našega narodnega in ljudskega ideala. Poklonimo se vsi s spoštovanjem pred zgodovinskimi podvigi naše vojske ter prenesimo na bodoče naraščaje naše srčne zahvale, ki smo jih dolžni plemenitim narodom, s katerimi smo izvojevali zmago v svetu.
Jugoslovani!
Naj večno živi v časti in slavi naša lepa, draga, mlada domovina!
Ženeva, 9. novembra 1918.
(Sledili so podpisi vseh članov konference na sejah od 7. do 9. novembra 1918.)
10. novembra so odpotovali v Pariz Pašič, Draškovič, Trifkovič in Marinkovič, medtem ko so
te ostali udeleženci še zadržali v Ženevi, razen Korošca, Trumbiča, Čingrije in Žerjava, ki to 11. novembra odpotovali v Bern v namenu formalnega poklona federalnemu oblastvu. Ta dan jih je zadržal na intimnem kosilu iraneotki poslanik Diga-ste. 12. novembra so z ostalimi člani konference preko Anematsa odpotovali v Pariz.
Čim so predstavniki Narodnega veča in JO, tri dni za Pašičem, pritpeli v Pariz, so bili sprejeti od francoskega ministra zunanjih zadev Pichona v namenu izposlovanja priznanja jugoslovanskega naroda kot zavezniškega, ki jim je pa izjavil, da je potrebno prej, nego bi sile sporazuma dosegle soglasnost v tem vprašanju, da bi se Srbi in Jugoslovani sporazumeli med seboj ter je izjavil na njih zaprepaščenje, da sta pred njimi bila pri njem Pašič in poslanik Vesnič, ki sta mu izjavila, da ženevski sklepi niso več v veljavi ter da je Pašič zaradi nesoglasja v kabinetu v tem vprašanju podal svojo ostavko.
Na zahtevo dr. Korošca in dr. Trumbiča te je naslednjega dne vršil sestanek, da bi se zvedelo iz ust Pašiča, zakaj so bili ženevski sklepi razveljavljeni. Na tem sestanku sem bil tudi jaz navzoč.
Na dotično vprašanje dr. Korošca je Pašič izjavil, da so bili razveljavljeni zaradi veta regenta Aleksandra, zaradi česar je on (Pašič) osebno prizadet kot podpisnik ženevskih sklepov, podal ostavko. Na to izjavo je dr. Korošec, vidno presenečen, v resnem tonu izjavil: »Ako je tako, bi to znalo imeti resne posledice.« Ta odločno izjava je spravila Pašiča v vidno zadrego, ker je namreč povlekel krono v debato, iz katere zadrege se je skušal izmotati s tem, da je izjavil, da so prav za prav proti ženevskim sklepom bili »oni doli« (mislil je namreč v Belgradu nahajajoče se ministre s Pro-tičem na čelu) ter da krona ni odgovorna za sklepe ministrov.
Tako so bili pokopani sklepi ženevske konference. Pašiča pa, ki je izjavil, da se iuti osebno prizadet zaradi nepotrditve teh sklepov ni oviralo, da ne bi bil kakih pet dni po tem stopil naa čelo novega ministrstva.
Zanimivo je tudi, da je Pašič pozneje zanikal, da bi bil sploh kdaj trdil, da je obstajal veto regenta proti ženevskim sklepom.
Nič manj ni zanimivo, da se je Pašič proti ženevskim sklepom zavzemal za kriško deklaracijo, sopodpisano od dr. Trumbiča kot predsednika JO, da pa je v oči ženevske konference na vse načine skušal izpodbijati legitimacijo dr Trumbiča, predsednika JO kot zastopnika a. o. Jugoslovanov,
Pripis:
Ko sem ie dovršil ta svoj članek, mi je prišel pred oči članek g. ministra dr. Laze Markoviča v številki z dne 16. t. m. pod naslovom: »Dr. Anton Korošec v Ženevi«, ki pa nikakor ne spreminja mojega opisa dogodkov pred ženevsko konferenco, med njo in po nji. Zato mi omenjeni članek ne daje povoda, da bi kaj spremenil ali dodal k gornjemu svojemu članku.
V Ljubljani, dne 17. januarja 1941.
Dr. Gustav Gregorin.
Tudi pri nas naj se izvede zavarovanje kmečkega
stanu kot v Bolgariji
Pod predsedstvom g. Turnška Pongraca iz Polzele so zborovali v Celju zastopniki krajevnih organizacij Kmečke zveze za celjski okraj. Zboro-vatijf so se udeležili senator g. Alojzij Mihelčič, predsednik Kmetijske zbornice g. Steblovnik in ba-
r ,■ ^	t novinski hmeljarski inšpektor g. Dolinar Janko.
' ' )am,aT1'a' j Načelnik je poudarjal, da prizadevanje za poživitev ~ Kmečke zveze predvsem v Savinjski dolini letos
Nemški mornarji v Rimu.
ne pada na rodna tla. Temu so krive pač sedanje težke, če ne obupne razmere, ki jih preživlja Savinjska dolina zaradi neprodanega hmelja. Nato je g. načelnik razpravljal o potrebi intenzivnejše kmečke organizacije, ki je v današnjem času še posebno potrebna. Predlogi, katere je stavila KZ pred letom dni, so se v glavnem uresničili. Vojaška oblast daje sedaj odškodnino za živino in opremo v času orožnih vaj, uresničila pa se je tudi uzakonitev hmeljarskega zakona, pri čemer je imela tudi Kmečka zveza zasluge. O. senator Alojzij Mihelčič je izjavil, da so za regulacijo Savinje, Voglajne in Ložnice doseženi uspehi in so zagotovljeni za izvedbo teh del večmilijonski krediti. Tajniško poročilo je podal kmetijski referent g. Sitar Janez. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom g. Turnškom na čelu. Soglasno so bili sprejeti predlogi: dela naj se z vsemi silanti še naprej, da bodo kmetovalci dobili za potrebe naprav gnojišč in gospodarskih poslopij breztrošarinski cement. Prične naj se širokopotezna akcija predelave industrijskih pre-dilnih rastlin. Zagotovi naj se po sedanji ceni do-voljna količina modre galice. Goveji živini za izvoz naj se določi minimalna cena, ki naj ne bo nižja od cene ovc. Za gospodarske svrhe naj se odobri večja količina petroleja. Izvede naj se bolniško in starostno zavarovanje kmečkega stanu. Strokovni list 'Orač' naj bi dobili kmetje brezplačno, zato pa naj bi se preskrbeli potrebni krediti. Predsednik Kmetijske zbornice g. Steblovnik je izjavil, da je dobava galice zagotovljena in da se tudi cene ne bodo dvignile. Glede zavarovanja je prosila Kmečka zbornica za podatke iz Bolgarije, kjer so pred kratkim tako zavarovanje uvedli.
Beg iz Pariza 4
Pot domov nam je bila torej zaprta in vse je kazalo, da je bolje, da ne ostanemo v Parizu. Begunci so prihajali iz mest, ki so bila prav za prav že v okolici Pariza in pripovedovali so o razdejanju in grozotah, ki so jih videli na potu. Obenem pa so nam pripovedovali o vseh pripravah za obrambo mesta, ki so jih videli. Da so podrli že vsa drevesa ob cesti, da bi preprečili napredovanje motoriziranih čet in istemu smotru naj bi veljale neštete barikade iz kamenja in peska.
Vse javne ustanove so se že umaknile v srednjo in južno Francijo in časopisje je govorilo, da bodo Pariz branili za vsako ceno. V mestih po severni Franciji so dobili povelje za izselitev. Večkrat se je dogodilo, da je ukaz prispel sredi noči in da je moralo v nekaj urah že vse oditi. V Parizu so dobili nalog, da se umaknejo proti Orleansu in še dalje le delavci, katenh tovarne so do zadnjega ostale v Parizu, ter možje in fantje, ki še niso bili mobilizirani.
Ostalim pa je radio priporočal hladno kri ter zahteval od ljudi, naj se pri izselitvi ne prenaglijo in naj čakajo točnih navodil. Toda kaj so takrat pomagali vsi ti nasveti! Če bi človek mogel ostati v sobi — se odreči poslušanju, gledanju in seveda tudi sklepanju (kolikor je v takih trenutkih sploh zmožen misliti, čeprav je zanimivo, da vprav v takih hipih človek najde naenkrat rešitev za položaj, ki bi v drugačnih okoliščinah večkrat zahteval precej dela), potem bi ga seveda vse, kar se je dogajalo okrog njega, ne motilo!
Vse ulice so bile polne avtomobilov — ki so bežali iz Pariza. In kakšnih! Nabito polni razne prtljage, še pri vsakih vratih je gledalo ven polovico kovčega; na strehi je bilo privezanih dvoje, troje modrocev in povsod rjuhe, odeje, blazine! In zadaj je bilo pripeto kolo, kak stol in še in še kaj .,,
Poleg avtov je bilo na cesti vse polno onih, ki niso mogli v avto — iz preprostega vzroka, ker ga niso imeli — svojo prtljago so naložili ali na otroški voziček ali na kaj podobnega, samo da je imelo kolesa ali pa kar v samokolnico.
Polovica trgovin je bila že zaprtih, okna in vrata prevlečena s papirjem ali pa naravnost zabita z deskami! Človeku se je stiskalo srce ob pogledu, kako to krasno mesto mre.
Vse je torej bežalo iz mesta. Kdor ni mogel drugače, je skušal dobiti še kak vlak, kar pa je bilo zadnje dni skoraj nemogoče. Kar je bilo še vlakov, so prevažali le vojaštvo, in na mnogih krajih so bile proge pretrgane zaradi bombardiranja, kar je zopet povzročilo dolge zamude.
Edina kolodvora, odkoder so zadnje dni še vozili vlaki, sta bila Gare de Lyon in Gare d'Au-sterlitz. Ko nam je bila pot domov zaprta, sem šel naslednji dan na postajo Austerlitz, da bi si kupil vozni listek. Toda na postaji je bilo najmanj nekaj desettisočev ljudi in konec repa je bil pet kilometrov od postaje. Sam sem se uvrstil med čakajoče in vsakih pet minut prišel za nekaj metrov naprej. Ko sem po celodnevnem čakanju le videl, da je postaja še vedno daleč in ko smo zvedeli, da tisti in naslednji dan sploh ne bo nobenega vlaka, sem odšel domov s sklepom, da zjutraj začnemo znova s prtljago vred in da žrtvujem dva dni, da dobim vlak.
Naslednjega dne sem res iz daljave opazoval kolodvor ter se mu po polževo približeval. Toda ko sem videl množice, ki so čakale kakor jaz na vlak, ko so krog mene že omedlevali od dolgega čakanja, sem se naenkrat spomnil na svoje noge ter si mislil: »Bedak! Tu izgubljaš čas! Rajši poj-dem peš do Orleansa, kjer bom gotovo dobil kak vlak!« Do Orleansa je 120 km, kar bi mi dalo približno dva dni hoje.
Komaj mi je šinila ta misel v glavo, sem imel le še eno željo: da bi se čimprej izmotal s svojo prtljago iz gneče, da bi prišel do prijatelja — prijazen Hrvat s Krka, s katerim sva se zadnje
dni skupaj selila po Parizu — iztaknil kje nahrbtnik ter za peš hojo primerno obleko!
Prijatelj se je nemalo začudil, ko sem se vrnil. Hitro sem mu razložil načrt, nato pa sem odhitel v mesto, da si poiščem nahrbtnik. Trgovine — katere so bile še odprte — seveda niso imele mnogo izbire. Nahrbtnika nisem več našel, zato pa sem si kupil nekaj torbic (musette), iz katerih sem si zvečer napravil nahrbtniku podobno vrečo. Slučajno sem še iztaknil nekje skavt-ske hlače, ki so bile približno moje mere.
Preden nadaljujem, naj omenim še en dogodek iz meseca maja, ki je bil prav značilen tako za Pariz kot za vso francosko javnost.
Ko je bil položaj v severni Franciji že zelo resen, so v pariški katedrali na praznik sv. Trojice organizirali molitve za domovino. Pariško ljudstvo je napolnilo katedralo in ves trg pred njo. Prišel je tudi predsednik vlade ter pokazal s tem, da tudi uradna Francija gleda na Cerkev drugače kot pred leti. Ganljivo je bilo gledati vso to množico, vsak je prebiral jagode na rožnem vencu in kakor iz enega srca se je dvigala k nebu prošnja: Gospod, reši nasl Pomagaj nam!
jn vsi so ponavljali za pariškim škofom, ki je nadomestoval umrlega kardinala, msgr. Beaussar-tom klice:
»Vsemogočni, prosimo te za naše voditelje, za naše generale, za naše vojake, za naše ranjence, za naše vdove, za naše matere! Ti ne moreš dopustiti, da bi Tvoja Francija propadla!«
In naslednjo nedeljo — 26. maja — so bile iste molitve ob grobu pariške svetnice in zaščit-nice sv. Genovefe. Cerkev, v kateri je njen grob, je bila premajhna, zato so postavili oltar pred cerkvijo, na Panteonskem trgu, in tam je vsa množica na kolenih pred sv. hostijo molila za pomoč, za zmago.
Zvečer 12. rožnika sem si torej pripravil vse potrebno, da bi mogel zjutraj na pot.
Ko sem se naslednjega jutra zbudil, je bila hiša, v kateri sem takrat stanoval, vsa polna be-
guncev, ki so ponoči pribežali iz St. Denisa, ki je prav za prav pariško predmestje.
Seveda se nisem več dolgo mudil v mestu. Vzel sem s seboj najpotrebnejše — obleko, vse listine in še nekatere stvari, ki so mi bile najdražje. Tudi maske nisem pozabil. Res je bilo malo težko pustiti kovčege in vse knjige, za katere mi čas niti ni dopuščal, da bi jih bil mogel spraviti na kak bolj varen kraj. Koliko je stvar varna v sobi, ki bo morda že v kratkem zasedena, si lahko mislite. Vesti, ki smo jih pozneje dobili iz Pariza, mi ne dajejo ravno veliko upanja, kar se tiče tega, kar sem pustil v Parizu.
Iz mesta sem se zapeljal s podzemsko železnico. Vlak je bil napolnjen do zadnjega kotička, saj je že nas ljudi bilo dovolj, potem pa ko jc vsakdo imel še toliko prtljage, kolikor je pač sodil, da bo zmogel nositi. In ta in oni je še vlekel s seboj svojega mačka in psa. Konec koncev se mora človek od srca nasmejati, ko pomisli, kakih malenkosti ljudje celo na begu niso pozabili.
Ko železnica v predmestju pripelje iz podzemlja, smo si lahko ogledovali »deloc, ki so ga že opravile bombe. Vendar je treba priznati, da je v primeri z drugimi mesti, Pariz zelo malo trpel, resno je bil bombardiran le enkrat, škoda je bila sicer velika, pa če Človek misli na toliko in toliko lepih mest v severni Franciji, ki so danes le še na karti zaznamovana ...
Vlak se je vse prehitro ustavil in že smo bili na cesti. Ko sem videl kolone, ki so se vlekle po vseh cestah, sem takoj razumel, da sem od tistega trenutka dalje stopil v vrsto, ki je štela na milijone beguncev.
Prve ure hoje še niso bile prehude. Ko je telo še spočito, ko se po želodcu še ne preganjajo pajki in ko ima človek še precej upanja, no, takrat še gre. Vse dopoldne smo srečevali čete, ki so peš ali na konjih odhajale proti Parizu — vse to nam je dalo še več upanja in smo lažje pozabili na naš novi >poklic«.
Z)kq£*te novice,
Koledar
Torek, 21. januarja; Neža, devica, mučcnica; Fruktuoz, škof, mučenec; Patrokles, mučenec.
Sreda, 22. januarja; Vincencij, muc.; Anastazij, muč.; Gavdencij, škof.
Letopis
21. jan. 1597. 1. sta prišla v Ljubljano na pobudo Škota Tavčarja prva jezuita patra Mihael Poldt in Krištof Ziegelfest, naselila sta se v starem frančiškanskem samostanu, ki je bil določen za jezuitski kolegij. Meseca marca sta prvima sledila še dva, tako da so v maju že mogli začeti 8 šolo.
21. jan. 1793. 1. je guillotina pred Tuileriiami na »Plače de la concorde« v Parizu odsekala glavo Ludoviku XVI. Capetu, francoskemu kralju, ki ga je konvent zaradi »izdaje svobode naroda« z enim glasom večine obsodil na smrt.
21. januarja 1924. I. je umrl Vladimir Ilj<č Uljanov-Lenin, ustanovitelj in vodilelj b-oljševiškega gibanja in komunistične internacionale, tvorec ■•Zveze ruskih socialističnih sovjetskih republik« Socialistične nauke Karla Marksa ie dopolnil v takozvani leninizem, skušal jih je praktično uvesti v Rusiji, toda neuspeh in lakota sta ga prt-lila, da je začasno odstopil od svojega načrta. (NEPl) Lenin je bil sploh boli realni politik <n državnik, kot pa teoretik, v njem sta bila združena revolucionarni fanatizem in samovolja z hladnim preudarkom in treznim presojanje^ danih okoliščin.
Novi grobovi
■f V Ljubljani je umrla gospa Morija Lavriia, zasebnica. Pogreb bo v sredo, dne 22. januarja ob pol štirih popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski ccsti 9 na pokopališče na Viču
-f V Ljubljani je umrl gospod Franc Peterim, višji sodni svetnik v p. in posestnik. Pogreb bo v sredo ob 3 popoldne z Žal, kapela sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. — Po kratki bolezni je umrl gospod Josip Suchy, upokojeni uradnik Trboveljske premogokopne družbe in član Društva slovenskih književnikov v Ljubljani. Pogreb bo v sredo ob pol treh popoldne z Žal, kapela 6V. Janeza, k Sv. Križu.
-J-V Planini pri Rakeku je umrl gospod Franc Dolenec, rentni mojster kneza Wind!schgraetza v pokoju in posestnik. Pogreb bo v sredo ob 9 dopoldne na farno pokopališče v Planini.
-f- V Železnikih je nenadoma umrl v nedeljo, dne 19. t. m. bivši mizarski mojster gosp. Gabrijel Demšar. Pogreb bo danes dopoldne na pokopališče k Sv. Frančišku.	,
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Priinarij
dr. Šavnik
ne ordialra do 2. februarja_
Termometrov skok od —20 na.+ l C
Ljubljana, 20. januarja. Sila naglo je nastal od nedeljo zjutraj do davi vremenski prevrat. V zgodnjih nedeljskih urah so se po oknih blestele še ledene rože, zunaj je pritiskal mraz. Kmalu po 9 dopoldne se je v nižinah pojavil topol zračni val, ki je hitro spremenil toplotne razmere. V nedeljo so smučarji iineli zelo slabo smuko. Visoko na planinah je bilo izredno južno in sneg prav slab za beli šport. Topli val je počasi izpodrinil mraz in danes je povsod tako južno, da sneg kopni. Povsod v naših krajih je nastopilo davi oblačno vreme. Snoči je še deževalo in je nastopila nevarna poledica.
Kako naglo se je spreminjala krajevna temperatura, najnazorneje kažejo zapiski o dviganju in padanju temperature, kakor jih točno vodi transformatorska postaja na Črnučah. V nedeljo ob 2 je bila najnižja temperatura —20" C. Pritiskal je mraz. Toda že zjutraj se je živo srebro dvignilo za tri stopinje proti ničli. Ob 9 v nedeljo so tam
zaznamovnli že —12" C, opoldne pa samo Še tri stopinje pod ničlo, tako naglo se je dvigala temperatura proti ničli. Zvečer ol) 21 je bilo v nedeljo samo še —1"C in o polnoči je živo srebro žo doseglo ničlo. Kmalu nato je bil zaznamovan majhen padec. Danes ob 0 je bilo —4" C, toda danes ob 14 pa + t"C na Črnučah. Lahko zaznamujemo velikanski skok temperature, ko se je pojavila sprememba od —20 na + 1"C v dobrih 24 urah.
Današnja jutranja vremenska poročila javljajo, da jo bila v Sloveniji najnižja jutranja temperatura med — 1 do —9" C. V Ljubljani smo |>o-poldno dosegli že štiri stopinje nad ničlo. Letošnji januar je v pogledu naglega spreminjanja temperature sličen januarju v letu 1939. Tudi takrat je termometer kazal nagle toplotne skoke. Tako na primer jo temperatura 3. januarja mahoma skočila od —7 na +2" C. Se večji skok je napravila dne 17. januarja. Poproj je bila najnižja temperatura — 10", nekaj dni nato pa je popoldne bil dosežen višek +10" C. V Ljubljani pa jo bila 19. januarja dosežena tudi najvišja temperatura +12.6" C. Takrat se je sneg naglo tajal. Januarja 1939 je bilo izredno mnogo dežja, poznejo je zapadel sneg. Zaznamovanih je bilo 20 doževnih in snežnih dni s 1U1.9 m/m padavin.
*
N j. Vel. k r n 1 j i c n Marijo je ob svojem rojstnem dnevu sprejela čestitke, ki izražajo rodoljubne želje. Po najvišjem nalogu pisarne Nj. Vel. kralja je čast izjaviti zahvalo vsem, ki so poslali čestitke, kakor tudi vsem, ki so se oh tej priliki vpisali v dvorsko knjigo. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja.)
—	Ban dravsko banovino g. dr. Marko Natlačen v torek, 21. t. m. ne bo sprejemal strank, ker je službeno odsoten.
—	Naroči sliko Marije z Brezijl
—	Nesreča ali zločin na Zidanem mostu. Skoraj istočasno, ko se je raznesla razburljiva vest o velikem požaru v papirnici »Bratje Piatnik« na Njivicah pri Hadečah, so vznemirile vso bližnjo in daljno okolico tudi skrivnostne govorice v zvezi s sedaj šo nepojasnjeno nesrečo ali zločinom, ki je zahtevala že eno smrtno žrtev. V sredo, dno 15. t. ni. so namreč v delavski družini Jakoba Zupana na Zidanem mostu večerjali koruzne žgance. Iz dosedaj uradno še no ugotovljenih vzrokov pa je ta skromna večerja, verjetno pomešana s kakšno strupeno snovjo, povzročila bridko razdejanje v tričlanski družini, in sicer prezgodnjo smrt dvanajstletne domače hčerke Verice iz prvega očetovega zakona, dočim njen oče, uslužben pri tukajšnji pro-govnl sekciji, še sedai ni izven smrtne nevarnosti v celjski bolnišnici, ako že tudi oni ni v tem trenutku podlegel posledicam usodne večerje. Zdravniška oziroma sodna obdukcija je pokazala sumljive znake zastrupljen ja, ni pa mogla ugotoviti, za kakšno vrsto strupa gre. Zaradi tega ie poslala želodček umrle deklice v natančnejšo preiskavo Higienskemuu zavodu, ozir. kemičnemu institutu v Ljubljano. Vsa javnost sedaj z ogorčeno radovednostjo pričakuje izida znanstvene analize in končnih ugotovitev sodnih oblastev, je li omenjeni žalostni primer v resnici nesreča ali pa zločin.
Zborovanje poverjenlštva žeiezničarskega kluba JRZ v Celju
V godbenem domu železničarjev v Celju je bil v soboto zvečer pod vodstvom g. Repnika Antona občni zbor Poverjen i&tva žeiezničarskega kluba JRZ v Celju. Članstvo je po spominskih predsednikovih besedah počastilo t dr. Antona Korošca s trikratnim »slava«. V imenu krajevne JRZ je j>o-zdravil zborovalce g. dr. Alojzij Voršič in med drugim na kratko podal naš zunanji in notranji politični položaj. Z zborovanja je bila poslana pozdravna brzojavka predsedniku banovinske JRZ dr. Kulovcu Francu, kar so navzoči z navdušenjem in soglasno sprejeli. Predsednik Žeiezničarskega kluba JRZ v Ljubljani, bivši narodni poslanec g. Mašič, je nato govoril o težavah in zahtevah železničarjev, razpravljal o zakonu o državnem prometnem osebju, ki vsebuje precej neugodnih členov za železničarje. Položaj železničarskih delavcev in nižjih uslužbencev je zelo težak. Pred kratkim so bile volitve v upravo bolniškega fonda, pri ka-
terih sta nastopili lista Akcijskega odbora in lista UJNŽB. Veliko večino i« dobila lista Akcijskega
odbora, katerega je podpiralo tudi poverjeništvo. O. Mašič je omenil, da je izšla nova uredba o že-lezniiarskih bolniških fondih, ki pa je na žalosl še bolj centralistična, kot je bila prejšnja. Na železnici še vedno primanjkuje nižjega eksekutivnepa osebja. Organizacija raste iz dneva v dati in lahko imajo vanjo železničarji popolno zaupanje, saj zastopa in ščiti njihove interese. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednikom Repnikom na čelu. Za novega tajnika so izvoliti člani Mulcja Franca. V imenu mariborskega poverjeništva JRZ je pozdravil navzoče g. Ferk iz Maribora.
državi
«anumifWM mi in ni-n" « —	—
*	Odkrita tajna tiskarna Ljotifeve skupine.
»Hrvatski Dnevnike objavlja naslednjo zanimivo poročilo iz Hume: »Tukajšnji mestni policiji se je s pomočjo orožništva posrečilo v Humi odkriti lajno tiskarno Ljotičeve skupine »Zbor«, v kateri so se tiskale protipostavne brošure in letaki. Tiskarna se je pred poldrugim mesecem preselila iz Belgrada. Tiskarno jo vodil bivši tiskarnar Emil Pušlč iz Putincov, ki je tudi stanoval v hiši, v kateri se je nahajala tiskarna. Tiskarno je financiral neki belgrajski industrijalec, ki je dni za tiskanje zadnje brošure na razpolago 14.000 din. Tiskarno so odkrili takole: V noči od sobote na nedeljo (oa 12. na 13. januar) se je pripeljalo v Klimo osem ljudi, ki so se s kovČegi v rokah podali v treh skupinah v mesto. Službojočemu stražniku Grujlču se je čudno zdelo, da so vse tri skupine vpraševale mimoidoče, kje je Ivanova ulica. To se je stražniku zdelo sumljivo, posebno še, ker so mladi možje vihteli kovčege in se je videlo, da so prazni. Ko so so možje ustavili pred hišo številka 148, je stopil stražnik, ki jim je ne-opaženo sledil, pred nje in zahteval, da se legitimirajo. Posrečilo se mu Je tri takoj aretirati, ostale pa so aretirali pozneje. Vseh osem mladih mož je prišlo iz Novega Sada v Kumo.<
*	Tihotapci zlata aretirani. Policija na Sušaku je odkrila v kabini nekega parnika, ki bi moral te dni odpluti s Sušaka, dvestopetdeset napoleondorov, ki predslavljajo vrednost nad 180.000 dinarjev. Zlatnike je skril neki mornar, da bi jih na ta način pripeljal svojemu prijatelju, nekemu dalmatinskemu trgovcu. Mornar in dalmatinski trgovec sta bila aretirana. Mornar je pri zaslišanju povedal, da je zlatnike po naročilu omenjenega dalmatinskega trgovca kupil na Sušaku od nekega prekupčevalca. Tudi ta
Ljubljana, 21. januarja
Gledališče
Drama. Torek, 21.: Othello. Red A. — Sreda, 22.: Revizor. Red B. — Četrtek, 23.: Na dnu. Gostovanje mariborskega Narodnega gledališču. Izven. Cene od 30 din navzdol.
Opera. Torek, 21.: Friderika. Red Torek. Gostovanje tenorista J. Gostiča. — Sreda, 22.: Vesele žene \vindsorske. Red Sreda. — Četrtek, 2\: Sabska kraljica. Red Četrtek. Gostovanje tenorista J. Gostita. — Petek, 24.: zaprto. (Generalka). — Sobota, 25.: Hlapec Jernej. Krstna predstava. Red Premierski.
Radio Ljubljana
Torek, 21. januarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Nekaj lažje komorne glasbu (ploščo) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 18.02 Opoldanski koncert Rad, ork. — 14 Poročila, napovedi — 14.15 Šolska ura: Kramljanje z mladino (g. M. Zor) — 17.30 Akademski pevski kvintet: koncert skladb in harmonlzaclj dr. Fr. Kimovca — 18.15 Iz slovanskih oper (plošče) — 18.40 Kaj moramo vedeti o jonih (g. prof. M. Adlešič) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.50 Gospodinjska posvetovalnica (ga Helena Kelhar) — 20 Koncert Rad. ork — 21.15 Samospevi g. Mirka Jelačina, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila. — Koneo ob 22.15.
Drugi programi
prekupčevalec je bil aretirati- O tem nameravanem . Torek, 21. januarja; Belgrad; 22 Dvorakova V. tiWnrvdvu zlata ie bilo obveščeno finančno mini- simfonija — Zagreb; 20 Prenos — Bratislava; 21
tihotapstvu zlata je bilo obveščeno finančno ministrstvo.
*	Kmet olajšan v gostilni za 24 000 dinarjev.
Kmet Nikola Prstatič U Ludine je napravil v Zagrebu dobro kupčijo, pri kateri je dobil 24.000 dinarjev. Zadovoljen s svojim uspehom je zavil na noti proti domu v neko gostilno v Resnički Trnavi, kjer se je okrog njega kmalu zbralo več prijateljev, katerim ie plačal pijačo in jedačo. Pa tudi sam si ga ie dobro privoščil in je b<l kmalu tako vinjen, da ni vedel, ksj se okrog njega godi. To priložnost je izrabil znani vlomilec Sljepan Poljanec, ki je kmetu potegnil »z žepa 24.000 dinarjev in pobegnil. Ko je Prstatič pozneje pogrešil denar, se je takoj streznil in se podal na zagrebško policijo, kjer je prijavil tatvino. Policija je preiskavo poverila nekemu detektivu, ki je kmalu prišel na sled zločincu in ga dobil v neki gostilni v osebi Poljanca ter ga aretiral. Poljanec je bil popolnoma pijan in je kakor prej kmet Prstatič dajal drugim za pijačo, seveda ne iz svojega denarja. Poljanec je dosegel rekord, ker je v treh urah zapravil 5000 dinarjev. Pri njem so našli še 19.000 dinarjev, ki so jih vrnili kmetu Prstatiču.
*	Najdeno truplo Italijanskega vojaka pri Visu.
Na otočič Barjak pri Visu je morje vrglo truplo italijanskega vojaka. Pri njem niso našli nobenih legitimacij, iz katerih bi bilo možno razvideti, kdo je ta vojak. O najdbi so obvestili italijanskega konzula v Splitu, (d sc je takoj podal na Vis.
Anekdota
Janez in Tone sla se pogovarjala o zgodovinskih velikanih.
»Jaz pa odločno trdim,< pravi med pogovorom Janez, »da je bil Napoleon večji vojskovodja kakor Bonaparte.«
»Glejte, spet ste 6e osmešili,« vpade Tone, »Napoleon in Bonaparte sta vendar identična.«
»Lahko,« odvrne Janez, »ampak Napoleon je vendar še bolj identičen.«
Duhovna gl- — Praga; 19.40 Simf. konc. — Sofija; 19.40 Lahka gl. — Beromiinsterj 19.45 Simf. konc. — Budimpešta; 20.55 Violina — Bukarešta; 20 Simfonični konc. — Stockholm; 19.30 Kabaret — Ital. postaje: 21 Klavir — Sottens; 50 Plesna glasba.
Belgrajska kratkovalovna postaja; YUA, YUB (19.69m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19,69mj: 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Prireditve in zabave
»Krojaček-junaček«, pravljična igra s petjem, godbo in plesom, bo v nedeljo, 26. t. m. zopet na odru frančiškanske prosvete. Začetek točno ob 5. Predprodaja v trgovini Sfiligoj.
F. O. Šiška priredi drevi dr. Korošcev večer. Govoril bo tov. Pccigal. Za člane udeležba obvezna, ostali vljudno vabljeni. — Odbor.
Predavanja
90 letnica slovenske matere
Marija Bratuša iz Ljutomera ]e bila pred 45 leti glavna kuharica na novi
maši dr. Antona Korošca
rnti
Staro Bratuševo mater pozna ves Ljutomer. A marsikdo bi se začudil, ko bi či-tal, da so jo narodila na god sv. Neže leta 1851 v Branoslavc.ih, ki so tedaj spadali pod župnijo Ljutomer. Prisodili bi ji kvečjemu 70 let. Vsako jutro vstane ob 4, prav tako kot ledaj, ko je bila še mlada deklica. Od svoje matere se je naučila te lepe navade in jo zvesto drži še danes. Ko še vsa družina spi, često prebira življenje svetnikov, nakar se sleherno jutro poda v župno cerkev k maši. Vsa čila in vedra še vedno opravlja domača gospodinjska dela, nič ji ne uide.
Posluh jo prav nič ni zapustil, le kadar }šteje<f, rabi očala. Posestvo je izročila sinu Jo-šku, toda njeno budno oko pazi nad vsem in često ga ljubeznivo pokrega, češ »vse mi boš zapravil.«	, ,
Naša jubilantka je bila dolga leta kuharica pri novih mašah." To ni malenkost. Več kot 60 primicij je imela na svoji skrbi. Mnogim je imena že pozabila, a mnogih se še živo spominja. Prelat dr. Slsvič. ravnatelj dr. Osterc, dekan Sa-gaj in vrsta drugih ie bila ob dnevih novomašnih slavnosti, ki so na Štajerskem, zlasti v Prlekiji, do zadnjega časa trajale po več dni, odvisna od njeno kuharske umetnosti. Naiodličnejši prlmici-ant pa je bil gotovo poko.m' voditelj slovenskega naroda, dr. Anton Korošec.
Obiskal sem jo in ob skodelici čaja, ki le vanj prilila krepko mero pristne žganjice, je razgrinjala spomine na one lepe dni, ko je rami predsednik senata kot mlad novomašnik prvič opravil svpIo daritev v svoji rojstni fari pri Sve-
tem Juriju ob Ščavnici. 45 let je od tega minulo.
Takole pripoveduje: 5>Koroščovi takrat niso bili bogati. Konj niso imeli. Zato pa ie novomaš-nika in njegovo mater pripeljal k meni sosed Cvetko. Prosila sta me, da prevzamem vlogo kuharice na primiciji. Obljubila sem in vzela s seboj šo dve pomožni kuharici.
Koroščeva primicija je bila velika. 500 gostov je komaj našlo prostora v veliki, lepo okrašeni »huti«, ki je stala pred hišo ob veliki cesti. Samo pri glavni mizi je bilo 200 uoslov. Sosed je dal 12 najboljših rac in vse so »odletele« proti glavni mizi. Priiniciantov oče so bili v hudih skrbeli: »Ja. Tone, koliko si jih pa povabil?« — Nato primiciant: »Nisem jih toliko vabil, le vizitke sem jim poslal.« Oče priiniciantov pa so bili ves v skrbeh in so naročevali nam kuharicam, naj skuhamo, da bo ja zadosti.
In bilo je zadosti vsega. Četudi Koroščevi niso bili bogati in so imeli leseno hišo, ki je bila s slamo krita in so okoli nje stale velike, stare jablane, so pa ljudje prinesli toliko, da je ostalo. Oče sami pa so nalašč za primicijo zredili velikega, debelega prašiča. Tri dni je trajala primicija; toliko se spominjam, da so druci dan gostje odšli v Negovo, kjer je novomašnik imel »drugo novo mašo«, za tretji dan pa se več ne spominjam. Polesj »iiute« smo imele kuharice ob hrib postavljeno veliko peč. — Dosti je bilo študentov. Zelo so bili živahni in njihove mize so bile vedno dohro pospravljene, četudi nam )e novomašnik naročil: »Glejte, da bodo študentje imeli zadosti.« Ljudi pa je bilo na novi maši toliko, da jih je polovica morala stati zunaj cerkve. Novomašnik sam je prišel česlo med nas kuharice spraševal, ali je. vseua zadosti. »Fajn, droben človek so bili takrat Korošec, tak, kot so navadno primicianti.c Ko me je vprašal zn račun in sem mu rekla, naj da, če hoče, 30 goldinarjev za vse tri skupaj, se jo začudil: »Nisem mislit, da tako malo zaslužite.«
Še enkrat je naša jubilantka govorila s svojim slavnim primiciantoni. Pred leli je bilo to v ljutomerskem župnišču. Dr. Korošec io je še poznal. Na narodnem taboru, ki se jo vršil pred
dvema letoma v Ljutomeru, pa bi srčno rada z njim govorila, a je pokojnemu voditelju nihče ni predstavil
Kot živa priča davno preteklih časov je razgrinjala svoje spomine. Veliki škof Slomšek jo je birmal; spominja se še, ko ga je kot mala šolarka gledala v škofijskem ornatu v ljutomerski cerkvi. Spominja se še raket, ki so razsvelljevale temno noč ob priliki narodnega tabora v Ljutomeru 1. 1868. Ves lluberjev loa je bil takrat poln ljudi. In »dosti gučov je bilo.« Kleinenčič je bil takrat v Ljutomeru župnik. Debato o tem pa je končala z opombo: »Že profesor llešič so me s tem dosti mantrali.«
Profesorja Miklošiča Bicer ni poznala, ker se je veliki rojak za stalno odselil iz Ljutomera na Dunaj, pač pa je bila velika prijateljica Miklošičeve sestre Agneze.
Spominja se ponovnih slovesnosti pri rojstni hiši Stanka Vraza v Cerovcu. »Ko je pri Vrazovih bilo končano, jih je polno prišlo v našo klet.«
Ni še pozabila, ko je prvič privozil vlak iz Gornje Kadgone v Ljutomer. Takrat jo prvič videla vlak, ves je bil okinčan. Sicer na pa v življenju ni dosti uporabljala; najdaljšo pot je naredila. ko se je nekoč peljala v Maribor.
L. 1890, ko je dovršila 39 let, se je poročila. Njen mož je bil eno leto starejši. V zakonu je živela 16 let in imela tri otroke. Dva še živita. Sin Joško skrbi za mater v sivi starosti. »Prle«, ko sem bila še mlada, 6em bila nora. sedaj pa samo še čakam smrti. In vsakikrat, ko ure v Sršenovo trgovino, si misil, da je to zadnjič, a zdi se, da je smrt nanjo pozabila. V prijetni zavesti, da je svojo življenjsko nalogo lepo spolnila. obuja spomine na pretekla lela, na tisti čas. ko so še ogrski Slovenci boli hodili v Ljutomer kot danes in so Štrigovljanarji oblegali spovednico v ljutomerski cerkvi...
Zvesto prebira Mohorjevo knjige, čita Glasnik in Kraljestvo božje, z denarjem se pa spominja tudi črnih afriških poganov. Pri vsem tem pa tudi na svoje telo ne pozabi. Ob pol 10 dopoldne si dnevno privošči kozarec rujnega ljuto-merčana in prigrizne kos svinjine, ako je pri roki, »drugače sem ves dan slaba«, popoldne pa se vina no dotakne niti v vinski kleti, zvečer pa navadno spije čašo mleka in gre zgodaj počivat. Tako preživlja pozno jesen svojega življenja.
Stari slovenski korenini želimo, da bi sc |i list življenja obrnil še v deseto desetletje, do skrajnih, poznih uieial	Pečar Franio.
Predavanje dr. A. Breznika o slovenskem jeziku.
Danes zvečer bo ob 20. jx>d okriljem Slavističnega diuštva predaval v dvorani Drž. trg. akademije na Bleiweisovi cesti g. ravnateij dr, Anton Breznik o vprašanju: V katero smer se razvija slovenski jezik?
Vljudno vabljeni. Vstop pro6t.
Prosvetno društvo Trnovo; Na devetem prosvetnem večeru v sredo, 22. januarja ob 20 v društvenem domu, Karunova ulica 14, bo imel predavanje prof. Janko Mlakar, pod naslovom: Od Žingarice preko Stola in preko Triglava na Čmo prst.
Pri prvem karitativnem predavanju, ki bo drevi ob osmih v beli dvorani hotela »Union«, bo predaval g. A. Tome: »O svetu gluhonemih«. Vljudno vabimo!
Angleško društvo v Ljubljani sporoča, da bo pod n jegovim okriljem v torek, 28. t. m. ob 18 v beii dvorani hotela »Union« predavala lektorica na naši univerzi ga. Fani S. Copeland »O naših cvetlicah«. Predavanje bodo spremljale njene lastne kolorirune skioptične slike.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne; Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta 48,
Poizvedovanja
Izgubila sem zlato zapestnico z malimi obeski na gradbeniškem plesu. Prosim poštenega najditelja, da mi jo vrne proti nagradi, ker mi je drag spomin. Naslov v upravL
»V zakonu moraš res biti trdnega značaja. Jaz sem n. pr. pred 38 leti, prvi dan najinega zakona. prepovedala svojemu možu pitje in kajenje.« »No, in? Z uspehom?« >Tega nc vem. Od takrat ga nisem več videla.«
Vsem katoliškim organizaci:am v L ubijam
je bil poslan naslednji poziv:
Delo za nravni prerod naroda je velik in važen kos Katoliške akcije. Saj pijančevanju in de-morallzacija najhujše rušita krsčansko življenje in ubijata vero in moralo Te akcije se moramo lotiti brez odloga na celi čili. To je sklep kongresa Kristusa Kralja iu sinode.
Da delo za nravni prerod vodita, je v ta namen ustanovljeno dvojno društvo: Društvo treznosti in Liga dostojnosti. Če pa hočeta imeti kaj uspeha, morata imeti mnogo sodelavcev in se razširiti po vsej deželi. Nasloniti pa se hočeta na že obstoječe katoliške organizacije: cerkvene družbe in katoliška društva. Tako po deželi — po Ljubljani pa še posebno, ker je tu to organizacijo med drugim prebivalstvom težje izvesti.
Vse katoliške organizacije torej: Tretji red, Marijine kongregacije, akademska društva, mladci, prosvetna društva, fantovski odseki, dekliški krožki ali kakor koli se imenujejo, naj sprejmejo v svoj program akcijo za nravni prerod naroda: za treznost, dostojnost in nravnost! S tem bodo opravljale res občekoristno, apostolsko, krščansko in narodno delo in širile pravo prosveto, ki jo pijančevanje in ž njim združena surovost in razuzdanost najbolj ovira in razdira. Člani vseh organizacij naj si štejejo to za častno nalogo in naj bodo pionirji nravnega preroda: treznosti, nravnosti in dostojnosti 1
Vsi člani imenovanih organizacij se vabijo k pristopu v imenovani dve društvi.
Vsaka organizacija pa naj izvoli čimprej iz svoje srede po enega zastopnika za Društvo treznosti in posebej enega za Ligo dostojnosti. Imena teh dveh izvoljenih, prosimo, dopošljite na naslov: Društvo treznosti (ali Liga dostojnosti), Ljubljana, Vidovdanska 9.
Ti zastopniki bodo potem povabljeni na posebno zborovanje, kjer bodo dobili podrobnejša navodila za delo v vsaki posamezni družbi ali društvu. — To bo prava in resnična Katoliška akcija.
Ker je bil ta poziv razposlan že meseca novembra — razen akademskim društvom, ki so jih prejela sedaj — prosimo, da organizacije, ki tega še niso storile, pošljejo imena izvoljenih čimprej.
Albert Sirk v »Salonu Kos«
V ocenah, ki so sledile likovnim razstavam, so naši kritiki često poudarili, da pri razstavah »ne gre za količino (kvantum), pač pa za kakovost (kvaliteto)U Določneje bi se to povedalo takole: Umetnik bodi sam toliko kritičen, da ne boš razstavil vse, kar gre skozi tvoje roke, ker: ni vse zlato, kar se sveti.
Često so zavedli našega umetnika v kočljiv položaj razstavni prostori Jakopičevega paviljona. Naš umetnik se je ob pogledu na prostore zbal, da bodo prostori ostali prazni, če ne bo vse naprtano; da bo premalo pokazal občinstvu, če pokaže najboljše. Zato pa je doma zbral vse, kar je »dišalo« po barvi, pastelu ali tiskarskemu črnilu. Odkar pa imamo v prehodu nebotičnika umetnostni »Salon Kos«, je nevarnost, da bi bil razstavni prostor pre-natrpan — odstranjena. Umetnik, dogovorno z lastnikom salona, izbere najboljše o<l dobrega in to se v razstavnem oknu izvesi.
Druga dobra stran lakih razstav? Vsakdo, torej tudi denarno najšibkejši, si tako razstavo lahko ogleda, ker le-la je brezplačna.
Kdor bo šel bodoče dni mimo razstavnih oken »Salona Kos«, bo takoj opazil neko spremembo. Veliko okno ob vhodu prehoda nebotičnika je napolnjeno z deli akad. slikarja A. Sirka iz Celja.
A. Sirk, ki je doma iz Sv. Križa pri Trstu, je ribičev sin. Zato tudi najraje slika obmorske motive, ki jih zna pričarati na platno kot malokateri naš slikar-umetnik. Treba je namreč vedeti, da je morje poglavje za sebe, da morje zahteva celega moža, da za podajanje morja ne zadoščajo platno, čopič in barve.
A. Sirk poseda vse odlike, ki jih mora imeti slikar umetnik, ki hoče zapeti pesem o »Jadrih in soncu« (št. 1), ki te bo navdušil s pesmijo o »Sončnem zatonu« (št. 2), ki bo s »Tišino« (št. 6) v gledalčevi duši ifttvaril mir. Ob »Ribiškem portiču na Komatih« (št. 3) se moraš nehote spomnili Aškerčeve pesmi »Atila in ribič?: »Prijaha Atila nekoč pred portič ribiški pod noč ...«
Albert Sirk, ki je sicer profesor na gimnaziji v Celju, razstavlja devet dovršenih olj — štiri večjega in pet malega formata. Vse so same marine (obmorski motivi) izvzemši ene, ki predstavlja »Mrtvo prirodo« (ribe: bradače — »barbone«). Kdor ljubi umetnost in kdor zna ceniti resnično umetnost, si bo ogledal dela A. Sirka v »Salonu Kos«. Dela bodo razstavljena do 2. februarja, i
1 Sestanek gg. katehetov, ki je bil sklican za 16. decembra lanskega leta in zaradi smrti dr. A. Korošca preložen, bo v sredo, 22. januarja ob pol osmih zvečer v Rokodelskem domu. Predava gosp. katehet I. Pivek o temi »Judovske politične 6tranke in verske ločine ob Kristusovem času«.
1 Opozarjamo na gostovanje mariborskega Narodnega gledališča, ki bo v četrtek 23. t. m. v Drami. Uprizorili bodo delo iz ruske dra-
Kanadskl minister za oboroževanje Clarence D. Howe, ki se je nahajal na ladji »Western Prince«, ki jo je na irski obali potopila neka nemška podmornica. Minister se je rešil in je prišel na Angleško, kjer jc posneta ta slika.
matske literature, Gorkega dramo v štirih dejanjih »Na dnu«. V njej je orisal pisatelj, ki je sam spoznal življenje bosjakov in revežev, življenje v nočnem zuveiišču. 1 um iilozoiirajo, se' prerekavujo in veselijo, se bore z boleznijo, ljubijo in umirajo. Delo nudi igralcem blesteče igralske nuloge. V tem delu lx. prislu umetniška raven mariborskega gledališču luhko do liolncga izraza. — Rezervirajte si pravočasno vstopnice pri dnevni blagajni v Operi!
1 Vstopnice za žalni koncert, ki ga v ponedeljek 5. februarja v veliki dvorani hotela Union priredi mesto Ljubljana v počastitev spomina častnega meščana dr. Antona Korošca, so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Na koncertu bodo: pevfki zbor Glasbene Matice ljubljanske, Ljubljanska filharmonija ter solisti; ga. Zlata Gjungjenac-Gavella, ga. Franja Bemot-Golob, gosp. Jože Go6tič in g. Julij Betetto pod vodstvom ravnatelja g. Mirita Poliča izvajali veličastni Verdijev »Requiem«. Ves čisti dohodek je namenjen ljubljanskim revežem za zimsko pomoč.
1 Naroči sliko Marije z Brezij!
1 Ljubljanski šahovski klub bo imel svoj redni občni zbor v petek, dne 31. januarja ob 20 v klubskem lokalu (restavracija »Zvezda«). Dnevni red je običajen.
1 Drugi del vrtnarskega tečaja za lastnike malih vrtov, ki bo obravnaval načrtno sadjarstvo v malem vrtu, se prične v torek, dne 21. t. m. Predaval bo g. nadzornik Jo6'p Štrekelj o »pripravi zemlje, o sajenju, pre6aja/nju in gnojenju sadnega drevja«. — Začetek točno ob 19 v kemijski predavalnici I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. Vstop prost.
1 Delo in težnje praktičnih tehnikov. V nedeljo ob 9 dopoldne so se na tehnični srednji šoli zbrali člani organizacije praktičnih tehnikov v Ljubljani k rednemu občnemu zboru. Lepo število praktičnih tehnikov, absolventov delovodske šole, je prišlo na zborovanje, ki ga je vodil predsednik I. Mihelčič, ki je tudi v svojem poročilu na splošno orisal delo organizacije v prejšnji osnovno dobi. Tajnik Josip Kregar je poudaril, da je bilo delovanje odbora zaradi vpoklicev precej ovirano, da pa je vendarle izpeljal V6a posredovanja, ki so bila potrebna za napredek društva in njegovih članov. Prav tako je ostal odbor v stikih z raznimi oblastmi in ustanovami. Delo ekskurzijskega odseka je bilo zaradi razm?r zavrto in je odpadel nameravani izlet v Bolgarijo. Izpeljani pa so bili poučni izleti in ogledi po domačih tovarnah. Knjižnični odsek je lepo obogatil knjižnico z novimi strokovnimi knjigami in časopisi, gradbeni odsek pa je uspel in zbral čedno vsoto denarja za zgraditev lastnega doma. Ustanovljen je bil tudi poseben konzorcij za zgraditev doma. Podrobna poročila odbornikov in odsekov so bila sprejeta soglasno, nato pa je bil izvoljen odbor, v katerem so Ivan Mihelčič, Franc Nemec, Josip Kregar, Janez Markež, Anton Skofic, Karel Murn, Rajko Wernig, Ernest Kogovšek, Anton Majcen, Rudolf Ritupcr, Vehar, Šolar, Dobovišek in Šenica.
1 S 500 din globe ali 10 dni zapora bi moral biti po zdravstveno-policijskih navodilih in pojasnilih o varstvu snage in higiene V6akdo kaznovan, ki pljuje po hodnikih, prav tako pa tudi tisti, ki njegov pes pušča nesnage na trotoarjih. Ljubljansko mesto si večkrat lasti ime velemesta, toda taki prestopki so še tako pogosti, da bi 6e jih sramovalo celo prebivalstvo gorjanskih vas. Zaradi pljuvanja pač ni mogoče grešnikov poboljšati in šele vzgajati, a lastniki psov tudi sami pazijo, da p6i ne ponesnažijo hodnikov. Drugače je pa z uslužbenkami in uslužbenci, ki vodijo pce na najpotrebnejše sprehode pred hišo in 6e bolj ozirajo po 6vojih znancih in znankah, kakor po zaupanih jim poslih. Zato še posebno opozarjamo gospodične, gospodinjske pomočnice in razne gospode uslužbence, da bo odslej policija strogo pazila, koga je treba kaznovati zaradi pasje nesnage pred hišami in po trotoarjih.
1 Požar v stari cukrami. »Slovenec« je že kratko poročal o požaru v stari cukrarni. Požar bi lahko zajel več objektov in bi povzročil katastrofo, ko bi ne bili naši gasilci z vso spretnostjo in strokovno izvežbanostjo hiteli omejevati ogenj in tako zajeziti njega razmah. Po požaru povzročena škoda še ni točno komisionelno ugotovljena. Prav ta požar daje priliko na razme reminiscence iz zgodovine častitljivega poslopja cukrarne. Cukrama je bila zgrajena lela 1830 na prodišču, kjer je bil velik pašnik. Friderik Roeman, William Molkie iii arh. Janez Pertsch so dobili dovoljenje, da smejo zgraditi čistilnico sladkorja. Delniška dražba 6e je nazivala »Druga c. kr. priv. družba za rafiniranje sladkorja«. Prostor je bil kupljen za 1633 goldinarjev. Zaposlovala je cukrama več 100 delavcev. Pozneje je cukrarna prišla v last tvrdke Czeke & Tichy, od leta 1837 pa je bila lastnik tvrdka Arn6tein & Enkeles. Vrednost tovarne z zalogami sladkorja vred je bila takrat cenjena na 600 000 fl. Cukrarna je lepo napredovala. Tako so leta 1856 producirali 98.000 stotov sladkorja v vrednosti 3,660.000 fl. V tovarni je bilo zaposlenih 16 uradnikov in nad 200 delavcev. Leta 1858 je cu-krarno zadela huda katastrofa. Na nepojasnjen način jc pri belem dnevu 25. avgusta 1858 izbruhnil požar, ki je do tal upepelil tovarno, vse je bilo uničeno: stroji in razne naprave, Gorelo je sedem dai. Požar je pokončal kar 20.000 stotov sladkorja. V potokih je tekel sirup v Ljubljanico. Ženske in otroci so z lonci, škafi in vedri zajemali tekoči sladkor. Tatovi in druga drhal pa 60 razbili mnogo dragocenosti in pohištva. Poslopje so popravili, toda ne več za tovarno. Rabili so veliko hišo za najrazličnejše namene. V njej je stanovalo tudi do 4000 vojakov — »meksikajnerjev«. Okoli leta 1870 se je v poslopje vselila tobačna tovaria, ki je tam ostala dobra tri leta, ko se je preselila v novo zgrajeno tovarno na Tržaški cesti. Drugi veliki požar v tem »prvem ljubljanskem nebotičniku« je nastal januarja 1872. V tobačni tovarni je bilo zaposlenih takrat do 1000 delavcev in delavk. Ob izbruhu požara je nastala strašna panika. Neko delavko so naravnost zmečkali, ko so ljudje drveli iz. poslopja. Obležala je mrtva. Več delavk je bilo težje poškodovanih, To so spomini na cukramo, ki je zaslovela tudi v slovenski literaturi, saj se je tam porajala slovenska moderna!
1 Poskusen vlom v pisarno kina »Sloga«. V noči od sobote na nedeljo je po eni ponoči nočni čuvaj velike palače »Ljubljanski dvor«, v kateri ima 6voje pisarne žel. ravnateljstvo in 6voje prostore kino »Sloga«, opazil, da v hiši nekaj ni v redu. V veliki stavbi so sicer tudi stanovanjski prostori, vendar je bilo tam vse v redu. Nasprotno pa mu je alarmni zvonec z zvonjenjem glasno dopovedoval, da v prostorih kina »Sloge« mora biti na poslu neznanec, ki je nehole 6prožil alarmno napravo. Čuvaj Zalaznik je takoj odšel poglegat. Ko je prišel pred pisarno kina »Sloge«, je slišal, da je nekdo v pisarni. Hitro je poskusil zakleniti vrata in tako neznanca zapreti v sobo. Prav v tem trenutku pa ga je že nekdo, ki je prav tedaj vdrl iz sobe, odrinil, Čuvaj je spoznal, da je še nekdo v sobi, pa je vsaj drugega zaklenil v pisarno. Nato je hitel in obvestil policijo. Stražniki 60 bili hitro na mestu in takoj so šli pogledat, kaj je z neznanim tičem, ki ga je čuvaj zaklenil v pisarno. Ta seveda ni čakal in je takoj potem, ko je videl, da je njegov tovariš pobegnil in da ga je nekdo zaklenil v pisarno, s ponarejenimi ključi od-
klenil vrata in nato odšel na dvorilče. Ni ai pa upal na cesto in s« je zato hotel skriti v stavbi sami. S ponarejenimi ključi 6i je odprl pot v stsnovanjeki trakt, kjer se je v IV. nastr. skril za zaboj«, ki »o
bili postavljeni v veži. Tam 60 ga našli stražniki, ki so vedeli, da tič ie ni mogel uiti iz 6tavbe. V pisarni sami pa so našli kaj zanimive sledove, Poleg vrtalnega orodja sta tiča pustila tam ludi praktično izdelano »svinjsko nogo«, vlomilsko orodje tržaških svedrovcev. Ker je vlomilec že s tem, da je vdrl v pisarno, sprožil alarmno napravo, seveda ni utegnil napraviti velike škode, saj je takoj nato prišel pogledat nočni čuvaj. Zanimivo je, da se je policiji posrečilo še v isti noč« prijeti tudi drugega vlomilca, ki je nočnemu čuvaju ušel. Oba sta mlada ključavničarska pomočnika in sta mislila izprazniti blagajno kina »Sloge«, v kateri je bilo ledaj okrog 8000 din. Prav verjetno je, da bo z aretacijo obeh vlomilcev pojasnjenih še več drugih drznih vlomov, ki so bili izpeljani v Ljubljani v zadnjem času.
i Tat odnesel 28.000 din. V nedeljo zvečer se je vrnil med 6 in 7 zvečer na svoje stanovanje Pod Ježami št. 17 dentist Ivan Mavser. Ko je odklenil stanovanjska vrata, je zalotil v sobi nekega moškega, ki 6e je tiščal k zidu in bil popolnoma pri miru,
v upanju, da ga Mavser ne bo opadl. Ker se je dentist obrnil proti njemu, je neznanec takoj »kočil proti Mavserju in ga s topim predmetom, najbrž je bil to samokre«, mahnil po glavi. Ta trenutek je
neznanec izkoristil, da je mimo Mavserja skočil K vratom in zbežal. Mavserju udarec « napravil posebne škode, zato je takoj skočil za neznacem in ga skuša! zasledovati po cesti. Neznanec je seveda bežal, kolikor je mogel in se mu je končno v megU in temi tudi posrečilo zmečati sled za seboi, tako da ga dentiat ni mogel dohiteti. Mavser se je nato vrnil na stanovanje in začel pregledovati, če mu je neznanec, ki je bil star okrog 30 let, kaj odnesel. Ker neznanca ni poznal, si je dobro zapomnil njegovo znanjost: imel je podolgovat obraz, pristrižene kratke brke, oblečen pa je bil v siv Huberlus-plašč in je nosil «iv klobuk. V stanovanju je Mavser ugotovil, da je lat prebrskal v spalnici skoraj vse predale in omare in da mu je odnese I tudi 28,030 din, ki jih je imel v nekem predalu spravljene. O tatvini je bila obveščena ljubljanska policija, ki bo tatu skoraj gotovo našla, saj vse kaže, da je vlomil nekdo, ki 6e v stanovanju spozna in ki je vedel, da je pri Mavserju dobiti denar, Tudi dejstvo, da se je tat zaklenil v stanovanje, pove marsikaj.
1. februarja - krušne karte
Maribor, 20. januarja.
Mariborčani so sedaj že pripravljeni na to, da bodo dobili karte za kruh, moko in testenine. V precejšnji meri jih je k temu psihološko pripravilo delno pomanjkanje teh živil, ki ga je pa prehranjevalni urad v Mariboru kmalu odpravil. Tako so ljudje sami od sebe uvideli, da bo še najbolje, če se kruh in moka razdeljujeta s pomočjo kart, kar bo omogočilo najpravičnejšo razdelitev, tako da bogataši ne bodo mogli revežem pred nosom vsega pokupiti ter si ustvarjati nepotrebnih zalog.
Krušne karte dobimo v Mariboru in v vseh ostalih mestih naše banovine predvidoma 1. februarja. To se pravi, dobili jih bodo posamezniki nekaj dni poprej, po 1. februarju i>a ne bo mogoče v trgovini in pekarni dobiti ne moke, ne kruha broz karte. Obrazec za karte je že izgo-tovljen ter izgleda tako-le: Zgornji del karte bo obsegal podatke lastnika, spodnji pa je razdeljen na 4 velike kupone. Vsak tak kur>on pa se še posebej deli na 12 kupončkov — in vsak tak najmanjši del velja za 73 gramov moke ali 1 četrt kilograma kruha. Vseh 12 kupončkov, ki tvori večji kupon, odgovarja tedensko dovoljeni potrošnji— 3.33 kg kruha in 1 kg bele moke. Na ta način se bo karta porabila v teku enega meseca ter se potem zamenja z novo. Vsaka karta pa bo stala 25 par.
Potrebno pa je organizacijsko delo ogromnega obsega, preden bo vsak Mariborčan dobil tako karto v roke, saj bo izdanih nič manj kot 38.000 živilskih kart, katere je treba imeti vse v strogi evidenci, da se ne bi dogaja/le zlorabe. Mestni prehranjevalni urad dela z vso paro. Mesto je razdeljeno na 22 manjših rajonov. Karte se bodo izdalo na podlagi prijavnih pol, ki so jih dobili vsi stanovalci ter so jih morali izpolnjene oddali prehranjevalnemu uradu. Na j>odlagi tega popisa se izdelala za vsakega prebivalca dva evidenčna lista — eden ostane centralni kartoteki prehranjevalnega urada, drugi pa pride v kartoteko pristojnega rajona. Poleg tega se naložijo še posebne razvidne pole za družine, za služinčad in za podnajemnike. V vseh teh kartotekah in razvidnih polah se bodo polem zabeležile tudi vse izpremembe, ki nastanejo v zvezi z menjanjem 'stanovanja itd. Karte pa se bodo razdelile med prebivalstvo potom hišnih lastnikov.
•
m Zborovanje »Svabsko-nemŠke kulturne zveze« v Mariboru. V nedeljo je bilo v Mariboru zborovanje »Švabsko-nemške kulturne zveze za Slovenijo« ali kakor se službeno naziva »Deutsch-schwabischer Kulturbund-Gau Draubanat«. Zborovanja so se udeležili delegati vseh krajevnih Kul-turbundov v Sloveniji ter delegacija osrednjega vodstva v Novem Sadu. Vsega je prispelo v Maribor okrog 150 delegatov iz drugih krajev. Zborovanje se je v mestu opazilo samo zaradi lega, ker so prispeli mnogi udeleženci od drugod v uniformah, ki so določene za Nemce, živeče izven nemške države — v črnih škornjih, črnih jahalnih hlačah, belih srajcah s prsnim jermenom in pasom. Ker so pa povečini nosili vsi preko belih srajc površnike, se niti te uniforme na ulici niso dosti opazile, ker smo Mariborčani na črne škornje že precej navajeni. Voditelji pa so bili vsi v oblekah nemškega lovskega kroja, ki so pri nas znane kot ^»gornještajerske obleke«. Dopoldne so bila zborovanja na raznih mestih. Največja skupina — okrog 300 ljudi —■ je zborovala v prostorih Velike kavarne. Tu se je govorilo o vprašanjih notranje organizacije posameznih društev, o administraciji, sprejemanju članstva, o Kulturbundo-vein časopisju ter se je naglašalo, da spadajo med ta glasila tednika »Deutsche Nachrihten«, ki izhaja v Zagrebu, »Gottscheer Zeitung«, ki izhaja v Kočevju ter dnevnik »Mariborer Zeitung«, ki izhaja v Mariboru. Žene so zborovale v dvorani protestantskega župnišča ter je vodila njihovo zborovanje gospa Schniiederer. Mladina je imela posebno zborovanje v prostorih Kulturbunda na Aleksandrovi cesti 14., kjer je imel zborovanje tudi »Arbeitsdienst«, ki je uredil tudi posebno rediteljsko službo. Glavno zborovanje je bilo popoldne v novi telovadni dvorani »Rapida« v Pipu-ševi ulici. Tu je bilo zbranih okrog 1000 oseb, kot govornik pa je nastopil voditelj Nemcev v Sloveniji (Gaufithrer) protestantski pastor Baron v Mali ix>ru. Organizacija zborovanja je bila izvršena po vzoru iz Nemčije. Dvorana je bila okrašena, za govorniškim odrom je bilo napeto rdeče blago, na stenah pa so bili mestni grbi Maribora, Celja, Ptuja in Ljubljane. Zborovalci so bili v dvorani postrojeni v ravne vrste, kakor da bi jih držal na vrvici. V sredini je bil prehod, ki so ga na obeh straneh obrobljali člani in mladci v uniformah. Prihod voditelja pastorja Barona je pozdravila fanfara in bobnanje. Nato je stopil pred voditelja mariborski zdravnik dr. Josip Ivanšek, ga pozdravil z nemškim pozdravom ter pozval navzoče, da gu pozdravijo z istim pozdravom in vzklikom »Sieg lleil«. Nato je imel voditelj govor, po govoru je sledila himna Nemcev, ki žive v inozemstvu, ter končno spet skupen pozd*av. — Sicer pa je vse poteklo v najlepšem redu. brez vsakega incidenta, le na ulicah smo opazili nenavadno veliko fotografov, ki so jih zanimale uniforme ler so posamezne skupine fotografirali.
m Naroči sliko Marije z Bre/.lj!
m Krožek SDZ na I. drž. real. gimnaziji je nabral za hitoljske žrtve 678 din. Vsem daroval- : com se iskreno zahvaljuje..
m Občni zbor SK Maratona 6e vrši danes ob : 8 zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Za 1 člane udeležba obvezna, prijatelji vabljeni!	'
MARIBOR
m Naliavljalna zadruga mariborskih lekarnarjev jo namesto venca na grob pokojne gospe Ku-kovčeve darovala Rdečemu križu 200 din. Iskrena hvala!
m Osebna vest. Kot prvi Slovenec je te dni v Belgradu z odličnim uspehom položil primnrijski izpit vodja derniatološkega oddelka mariborsko bolnišnice, specialist za kožne in spolne bolezni g. dr. Vladimir Milavec. Iskreno čestitamo!
m Mariborska jetnišnica v lanskem lelu. Lani je imela mariborska jetnišnica velik promet — 2555 gostov. Od tega jih je bilo v preiskovalnem zaporu (363, med njimi samo 60 žensk. Obsojencev je bilo 1235, med njimi 201 ženska. Obsojencev, katere sta poslali v zapor carinska in politična oblast, je bilo 97. Mlajših mladoletnikov je bilo 45 v priporu, starejših mladoletnikov pa 120 v preiskovalnem zaporu Preskrbovalnih dni je imela jetnišnica 96.608. Ker se računa en dan po 8 din, da to skupno 772.864 din — kar je že lep promet. Zaradi tatvine je prestajalo kazen in preiskovalni zapor 273, zaradi tepeža 78, zaradi uboja 68, zaradi umora po čl. 3. zakona o zaščiti države 42, ostali pa zaradi prevare, goljufije, ponarejanja denarja, javne morale, požiga itd. Povprečno dnevno stanje je znašalo 204 zu]>ornikov. Največ jih jo bilo meseca septembra — 325, najmanj pa oktobra po znani amnestiji — 192. Jetnišnica je močno preobremenjena, ker je zgrajena le za 200 oseb. Tudi se nahajajo tu mlajši mladoletniki, ki so namenjeni v zavod za vzgajanje. Lani je bilo takih 14, od tega pa so zavodi sprejeli samo 3, dočim jih 11 še danes čaka, ker jih zavodi zaradi pomanjkanja prostora ne sprejmejo. V Sloveniji imamo samo en tak zavod v Ljubljani, v katerem je prostora samo za 50 mladih nepridipravov. Stavba mariborske jetnišnice pa se nahaja v skrajno slabem stanju ter je zlasti zunanjost zaradi pomanjkanja kreditov jako zanemarjena. Bil bi 6krajni čas, da se stavba temeljito popravi. V jet-nišnici se je lani izvršila osebna izprememba. Popularni prejšnji ravnatelj g. llohnjec, po katerem se je jetnišnica nazivala na splošno »Ilotel Hoh-njec«, je stopil v pokoj ter je zavzel njegovo mesto novi ravnatelj g. Valdemar Moliben.
m Pod »Osebnimi vestmi« je bilo v »Slovencu« pomotoma zabeleženo, da je v pokojen oficijal 9. skupine g. Anton Mere v Mariboru. Glasiti bi se moralo pravilno »Mec Anion, višji pisarniški oficijal VII. skupine«.
m Uboj v Stanežji vasi pred sodniki. V noči na 17. novembra se je vršila v Stanečji vasi v ta-mošnji gostilni veselica. Na njo so prišli že močno vinjeni 23 letni Korošec Janez iz Slopnega pri Makolah, njegova nekaj mlajša brata Ludvik in Franc Korošec ter posestniški sin Janez Kovačič iz Sopnega. Vsedli so se v kuhinji ter zahtevali vina, katerega pa jim gostilničar ni hotel dati, ker je videl, da so prišli samo izzivat. Zaradi tega so se napotili v gostilniško sobo ter začeli drugim fantom prevzemati med plesom dekleta. Očividno so iskali vzroka za prepir in pretep, katerega pa dolgo niso dobili, pa so na videz odšli. Čakali pa so zunaj gostilne na preži, dokler ni nekaj fantov prišlo na zrak. Tedaj je pristopil k njim Korošec Janez z nožem v roki ter jih vprašal, če ga nameravajo napasti. Fantje pa so ga prijeli ter ga vrgli na tla, da bi mu vzeli nož. Korošec je klical svoje spremljevalce na pomoč ter so z noži navalili. Franca Purga so zabodli do smrti ter je izdihnil zaradi izkrvavitve, nekaj drugih pa so poškodovali. Včeraj dopoldne so so zagovarjali pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča zaradi uboja. Korošec Janez je dobii štiri leta robije, štiri leta izgube častnih pravic, njegov brat Ludvik tri leta strogega zapora, Korošec -Franc in Kovačič Janez pa sta bila oproščena.
Gledališče
Torek, 21. januarja ob 20: »Lepa Vida«. RedB. Sreda, 22. januarja ob 20: »Habakuk«. Red A.
Kranj
Otvoritev gledališke sezone. Toliko zaželena nova gledališka dvorana Prosvetnega društva v Ljudskem domu je bila v soboto slovesno izročena svojemu namenu. Občinstvo je dvorano, ki je ena najlepših dvoran izven Ljubljane, napolnilo do zadnjega kotička. Med drugimi smo opazili okrajnega glavarja dr. Vidica, mestnega župana Cesnja, dekana Škorbca, zastopnika naše vojske, predstojnike vseh upadov in diuge. Za slovesno otvoritev nove dvorane je dramatski odsek Prosvetnega društva predvajal Finžgarjevega »Divjega lovca«. Tik pred pričetkom predstave je zaigrala godba pod vodstvom kapitana Slnrekarja »Triglavsko koračnico«, ki je mogočno zadonela po dvorani. Nato je spregovoril otvoritveno besedo dekan škerboc, ki je v jedrnatih beRedah orisal pomen dramatike, ki naj jo goji naše Prosvetno društvo, in nato izročil dvorano Prosvetnemu društvu. Sledila je predstava »Divjega lovca«, ki jo je režiral prof. Fortuna, in pri kateri so sodelovali naši najboljši igralci, ki so jamčili, da bo predstava dobro uspela, kar so igralci tudi dosegli.
Višnja gora
pol metra. Zalo pa prihaja k nam veliko smučarjev, 100—200 vsako nedeljo in praznik; nekaj nedelj je vozil poseben turi*tavski vlak. Smuka je izvrstna na
Polževem in na Gradišču — V novem letu «mo že 6cdem faranov pokopali, rojen pa pravijo ni bii še nobeden. Če bo šlo tako naprej, bo konec leta velika zguba. — V starem letu pa je bilo takole: okli-canih za ?a'ton 23 parov rojenih je bilo 38 (pred 40 letj 76), umrlo je 25 faranov*
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska drama: Severjev Jago v Othellu
(Po uprizoritvi 18 jan. 1941).
Namesto napovedanega in še neuprizorjenega Shakespearovega »Koriolana« je priSel znova v spored njegov »Othello«, ki smo ga zadnjikrat videli nekako pred poldrugim letom. Ker je o delu in igri v režiji g. Osipa Šesta ter v tej zasedbi podrobno poročal že France Koblar (glej S. 27. maja 1939), mi preostaja v glavnem samo še naloga, označiti lik novega Jaga, ki ga je to pot igral g. Sever. To je namreč edina važnejša sprememba v letošnji uprizoritvi, dasi je na novo zasednih tudi nekaj manjših vlog.
Jago ni samo ena najzamotanejših Shakespearovih oseb, ampak predstavlja hkrati tudi eno najtežjih igralskih nalog. To priznavajo vsi neštevilni raziskovalci in razlagalci te edinstvene človeške podobe v svetovni dramatiki, prav tako pa 6e tega zavedajo tudi igralci, ki preizkušajo svoje moči v tej vlogi. Na prvi pogled in po 6Vojem zunanjem delovanju je Jago pokvarjenec in zvit spletkar, ki intrigira proti Othelu, a ovija hkrati v svoje mreže vse, ki so mu na poti ali pa potrebni za to, da doseže svoj namen. Prav tako se zde na dlani razlogi, zaradi katerih tako ravna. Poleg užaljenega stremuštva, kateremu je na poti Othelov pobočnik Cassio, ga vodi maščevanjaželjno6t ter cinična pohota, k« sovraži Othela tako zaradi Desdemone, ki mu je darovala ljubezen, kakor zaradi grdega suma, da mu je sovražnik zapeljal ženo. In vendar je hkrati očitno, da sovraži Jago Othella tudi in morebiti celo predvsem zato, ker je to, kar ni on, namreč gospod, medtem ko je on njegov služabnik. 2e to kaže, da Jago ni navaden zločinec, ampak demonična osebnost, ki postane komplicirana tembolj, ker se v nji družijo nizki nagoni z izredno umsko darovitostjo in življenjsko silovitostjo. Če bi nas glede te značilne poteze ne poučila že njegova dejanja, ki razodevajo satansko smotrn načrt, nas morajo o nji prepričati značilni monologi, ki 60 bistven izraz Jagove osebnosti. Za-motanost tega pojava pa še povečuje dejstvo, da se zdi Jago kljub poudarjenemu egoizmu skoraj brezoseben, takorekoč inkarnacija zla samega na 6ebi, peklenske moči, ki sovraži plemenitost, čistost in dobroto ter se naslaja že ob samem pogledu na uničeno lepoto. Njegova zločinska sla, se zdi, da prehaja mestema v igro zlobe z dobroto, ki pa zopet ni le igra, ampak najstrašnejša resničnost. Ob koncu vsaj čutimo, da »Othello« ni niti tragedija ljubosumja niti pretkana igra spletkarstva, ampak tragedija lepote in plemenitosti, s katero se tako okrutno poigrava duh zanikavanja. Bistvo in orožje tega duha — duha nevere in napuha hkrati — je prevara, ki postavlja lepi videz namesto resnične podobe.
Jago ni to, kar je, ali bolje ni to, za kar se izdaja in za kar ga imajo ljudje. Jago je v resnici zločinec, a na videz poštenjak. Njegova moč je pre-
tvarjanje, njegovo orožje je krinka. Psihološko se giblje sicer na skrajni meji verjetnosti, a zdi 6e, da je treba iskati vzrok za to v dejstvu, da mu je dal pisatelj skoraj nadčloveški značaj. Jago resda ni simbol in ga je treba pojmovali vseskozi človeško. Morebiti je celo pravilna domneva, da je Jago pralik makiavelistične zamisli človeka, ki je bila v Shakespearovem času aktualna, prenesene z javnega na zasebno življenjsko področje. Vendarle se edi taka zgolj sociološka označba preozka in človek se ne more ubraniti vtisa, da nas je Shakespeare v Jagu seznanil predvsem z elementom zla, ki ga kljub njegovi sproščeni in objektivni umetniški kretnji v zadnjih prizorih tudi občutimo kot takega, v čemer vidim tudi očiščujoči moment te na videz neodrešu-joče tragedije.
Spričo vsega tega me je Severjev Jago izredno zanimal. Priznati moram, da je bil težki nalogi kos in je dal celotni predstavi svojstven poudarek. Bistveno v njegovi kreaciji 6e mi zdi to, da je skušal podati Jaga ne toliko v analizi, kar ju spričo kompliciranosti te vloge velika nevarnost, ampak predvsem zajeti v živ lik obe poglavitni sestavini te osebe: spletkaretvo in pretvarjanje. Pri tem pa je ohranil tisto mero, ki označuje Jaga kljub izredni duševni prožnosti kot človeka sociološko določenega okolja. Njegov Jago tako ni bil niti teatralično poudarjeni spletkar niti na Mefista sponvnjajoči samogo-vorec, ampak plastična življenjska figura, vojak poln prešernosti in zdravja, a hkrati premeteni igralec s človeško zaupljivostjo in lahkovernostjo. Najmočnejši je bil po moji sodbi v drugem dejanju in v nekaterih prizorih tretjega dejanja, medtem ko pozneje v igri z Othellom nekoliko zaostaja. Ob jasni Le-varjevi govorici se je zdela tudi njegova izgovorjava mestoma manj razločna, zlasti v začetnih prizorih. Vendarle pomeni ta lik za Severja napte dek, tako če gledamo nanj z vidika osebnega razvoja, bodisi, ker na6 je znova prepričal, da se njegove igralske sposobnosti ne bodo omejile le na določene tipe.
Izmed ostalih na novo zasedenih vlog je vidnejši predvsem Roderigo, ki ga ze igral g. Tiran 6 tistim mladostnim zanosom, ki je značilen za tega zaljubljenega zaletela. Čeprav je bil vsaj v mimiki nekoliko preveč enoličen, je vendarle potrdil vero, da bo izmed najmlajših članov ansambla 6Časoma dal največ.
V ostalem pa je treba ugotovili, da letoSnja uprizoritev »Othella« ne le ni zaostajala za dosedanjimi predstavami, ampak je bila videti v celoti celo bolj dognana. Neizrazit je ostal še zmerom prizor s senatorji, dasi seveda ni več tako nebogljen kakor predlanskim.	France Vodnik.
Pred premiero izvirne slovenske opere
Pogovor
*Kako, dn ste se odločili za komponiranje Cankarjeve novele «Hlapec Jernej«?«
«Ze od nekdaj me je zanimal Cankar zaradi vsebinske globine. Iz tega vzroka sem tudi kom-poniral svojo prvo opero t Pohujšanje v dolini šentflor jonski*. Motiv «Hlapca Jerneja«, ki išče pravico, me je zelo mikal, dasi sem vedel, da se v običajni operni obliki ne da izvesti, ker nima pravega draniatskega konflikta. Zamišljal sem si delo kot nekakšen pasijon, križev pot hlapca Jerneja v osmih postajah.
V Drami in Operi sta bila dva poskusa, da bi uporabili Cankarjevo novelo kot dramo (v Skrbinškovi priredbi)_ in kot operni libretlo (komponist Mahovsky). Tudi Ferdo Delak je priredil »Hlapca Jerneja« na svojski način z govorilnim zborom, ki je predstavljal množico brezpravnih Jernejev. V njej je bil hlapec Jernej prvi govornik iz množice. Ker se mi ie zdela Delakova priredba najprimernejša, sem jo uporabil. Tako je nastal epos borbe za pravico kot opera množice. V njej ima glavno vlogo zbor To je — kolikor mi je znano — najobširnejša in ena najtežjih vlog za operni zbor v operni literaturi.«
»Kakšna je glasbena koncepcija Vaše opere?*
»Glede na to, kar sem komponiral doslej, je preprosta, v njej sem skušal z najmanjšimi sredstvi doseči pravi izraz za splošno občutje in posamezne prizore.«
»Med uprizoritvijo »Pohujšanja« in »Hlapca Jerneja* je minulo 10 let. Kako da v tem času niste komponirali nobene opere?*
»Ker nisem dobil zadovoljivega libreta, sem delal pred vsem simfonične skladbe. Tako n. pr. Slovensko plesno burlesko, ki je bila izvajana 35 krat: v Belgradu, Sofiji, Karlsbadu, Rotter-darnu, Kovvnu itd. in ki si jo je izbral francoski dirigent Renee Balon za svoj prvi nastop v Ljubljani. Dirigiral je tudi moje Diverlisse-mentse: nadalje Slavicus llvninus (na Trubarjev koral), ki je bil nagrajen za prvi slovenski glasbeni festival in izvajal tudi v Pragi ter na mon-stre koncerlu vseh treh jugoslov. Filharmonij v Belgradu. »Belokranjska« je doživela premiere v Parizu, dirigiral jo je tudi Barankovič z Ljubljansko filharmonijo. Komponiral sem tudi uverturo »Kralj Matjaž«, tridelno »Svirko« i. dr. V tem času in v la dela sem uvedel v simfonično glasbo slovensko folkloro.«
»Kakšno je Vaše razmerje do operne f.bli-
keU
»Že pri »Pohujšanju« sem iskal novo fer-mo, ker čutim, da zahteva današnji čas novega in netradicionalnega opernega izraza. Poleg tega pa ne maram šablone in ne hodim rad po iziiojenih poteh. Iščem — in izkušnja bo pokazala, če je moja pot prava, mogoče me pa liuli pripelje spel nazaj k slari formi. Treba je pač iskati, kajti samo iz tega se izcimi kaj novega in brez iskanja bi danes ne imeli verističnih, impresionističnih in drugih opernih slogov. Seveda se ne uveljavijo kar lakoj. o uspehu vedno odločuje čas, predvsem pa občinstvo.«
* Katere so glavne vsebinske poteze v ,Hlapcu Jerneju'?«
»Dve: žalost in resignacija ter upornost, ki izhaja iz zavesti, da je pravica na njegovi strani. Ves dramalični poudarek je v besedi in glasbi, manj v zunanjostih. Vse bazira na notranjem konfliklu Jerneja, na njegovi tragediji. Zato nisem iskal zunanjih učinkov, temveč sem skušal podali čim verneje notranje pretrese z glasbo. V celi operi prevladuje molovski ton kot osnovna poteza vsega dogajanja. Poleg hlapca Jerneja je najvažnejša oseba Goslačev, ki prinaša tako v glasbi v besedi življenjsko filozofijo, ki ga ie dvignila nad trpkost njegove usode, katero je že prebolel, da stoji zdaj nad vsemi boji.«
s komponistom.
tAU so v vaši operi kaka nova, tehnično-kompozitorska glasbena dognanja?*
»Ne iščem novotarije v tem pogledu, temveč skušam poenostaviti in poglobiti muzikalni izraz v občutju in formi libreta.«
"Kaj predstavlja v vaši operi centralno točko? *
»Oče naš, ki ga poje zbor v četrti sliki prvega dela. Opera obsega namreč dva dela v osmib slikah. Posamezne slike vqže napovedovalec. Vse besedilo opere je vzelo iz Cankarjeve knjige.«
»Katere so še važne partije?*
»Gospodar, ki ga bo pel Marčec, potem že omenjeni Gostačev — Franci, župan — Zupan, jezični dohtar — M. Sancin in župnik — An-žlovar.«
»Kdaj ste skončali to opero?*
»Pred štirimi leti. Bila je že dvakrat na repertoarju, tokrat tretjič, bo prišlo do izvedbe pod muzikalnim vodstvom Nika Strilofa in v režiji šef-režiserja Cirila Debevca. Zbor je odlično naštudiral R. Simoniti, ki je imel prav v »Jerneju« izredno težko nalogo. Načrte za- iri-scenacijo po zamisli šef-režiser ja Cirila Debevca je napravil inž. arh. E. Franz.
Krstna uprizoritev Bravničarjeve opere množice »Hlapec Jernej« v tekočem tednu bo zanimiv kulturni dogodek na polju slovenske operne glasbe. Delo je bilo odlikovano Ioni s prvo glasbeno nagrado.
Maša Sl-eva.
Koncert Musulinove
Malo je piamstk tako vi6oke kvalitete, kakršna je gdč. Branka Musulin, ki se nam je predstavila v ponedeljek, 13. t. m. v mali filharmonični dvorani. Ze izbira sporeda, loi ga je umetnica razporedila v tri, po slogovnosti več ali manj sovodno ali razvojno odgovarjajoče dele, kaže resno prizadevanje za prikaz različnih stilnih posebnosti posameznih avtorjev, in to v neki zaokroženosti — brez kakega stremljenja za zgolj efektnimi deli. Pianistka se je pri izbiri ozirala poleg omenjenega predvsem na dela, ki ji nudijo največ muzikalne lepote, in to tiste, ki najbolj odgovarjajo njenemu pojmovanju in globinski dojetnosti. Njena igra se je opirala na slogovne posebnosti v gradnji, pri čemer je znala izluščiti vse muzikalno tankočutne podrobnosti; njena muzikalna, z močno kulturo prepojena narava, je tudi v celoti znala dali tisto zaključeno muzikalno podobo, ki je poslušalca notranje prepričala, ga ogrela ter estetsko popolnoma zadovoljila. Igra ni bila niti akademsko suhoparna, niti se ni opirala na zunanje efekte, ampak je poleg izredno čisto in jasno oblikovanih fraz, poleg včasih naravnost čudovito vzdrževanega zvočnega ravnovesja med basom in diskantom, poleg s pro-finjeno muzikalno estetsko tankočutnostjo vzdržane skladnosti pri nevsiljivem, izstopajočem podajanju glasbenih misli v smislu tematike, poleg vzdrževanja čim večje barvne enotnosti med visokim diskanlom in osrednjo lego in pažnje na lepoto tona samega, je vlila v poustvarjanju skladbam tisti duh, ki ni dan vsakomur, chih, iz katerega izhaja resnično notranje oblikovanje umetmne v vsej svoji glasbeni vsebini, ki prihaja po odgovarjajoči igri do poslušalca in prodre do tistih globin, kjer je skrito nekje hrepenenje po glasbeni lepoti. Že po prvih taktih smo pri pianistki zaslutili tisto notranjo napetost in smisel za stopnje-vitost v gradbi. Njena igra je jasna, plastična, topla. Znala je izčrpati vse lejx>te, čeprav ji je slogovnost nudila posebnosti, česar ne zmore vsakdo v taki meri. Kot močno muzikalno osebnost jo je pokazala prav izvedba Bachove Partije op B-dur, Scarlattijevi Dve sonati, dalje Beethovnova Sonata op 111 v e-moht, iz katere je vel resnični duh beethovenske muzikalne značilnosti. V drugem delu je zaigrala Tajčevičeve Tri preludije,
ŠPORT
Šport zadnje nedelje
V naši ožji domovini so imeli zadnjo nedeljo glavno besedo smučarji, ki so priredili na vseh koncih in krajih svoja prvenstvena tekmovanja. Največja prireditev je bila vsekakor ona v Škofji Loki, kjer sta imeli naši mladinski organizaciji ZFO in ZDK svoje letošnje prvenstvene tekmo. Začnimo kar pri teh tekmah.
Alpska kombinacija ZFO
Letošnjo alpsko kombinacijo je izvedla ZFO v škofji Loki, kjer so za take prireditve dani vsi pogoji. Tam je dobiti dovolj primernih terenov za smuk in za tek skozi vratca. Morda bi bilo težje dobiti daljše proge za smuk, kar pa seveda ni važno, kajti glavno vlogo pri takih tekmah igra težkoča proge. V tem pogledu pa' je bila zlasti proga za prvi razred taka, da so v začetku celo naši mojstri malce zmajevali z glavo. In tudi tek skozi vratca je bil dovolj zabeljen, tako, da moramo kar se tiče tekmovanja v letošnji alpski kombinacijj priznati, da so bile tudi v tem pogledu na višini. Poglejmo si še posamezne rezultate, ki so jih dosegli tekmovalci prvega in drugega razreda.
Rezultati v smuku II. razreda so takile:
1. Žabkar Jože 0.53.2 (Kor. Bela), 2. Stare Marjan 0.54 (Jesenice), 3. Arnež Peter 0.58.1 (Jesenice), 4. Potočnik Stojan 1.01.5 (Kropa), 5. Kleindinst Rud. 1.02.2 (Brezje), 6. Remec Jakob 1.02.2 (Klas. gimn.), 7. Kavčič Filip 1.3 (Kropa), 8. Volčin Lado 1.03.4 (Jesenice). 9. Jesenko Stanko 1.04 (Šk. Loka), 10. Bizjak Jože 1.04.1 (Hru-šica).
Tek članov skozi vratca
I.	razred:
1) Zvan Alojz, Jesenice: 1,28.6; 2) Praček Ciril, Jesenice: 1,31.1; 3) Žnidar Emil, Jesenice: 1,39.4; 4) Ravnikar Bado, Jesenice: 1,42.1; 5) Finžgar Budi, Kropa: 1,44.6; 6) Špec Ivan, Jesenice: 1,46 8, 7) Miceli Leon. Jesenice: 1.47.8: 8) Hafner Ivan, Škofja Loka: 1.54; 9. Kordeš Ivan, Kropa: 1,54.6; 10) Bertoncelj Jože, Jesenice: 1,56.7; 11) Torkar Rado, Jesenice: 1,59.7.
II.	razred:
1. Stare Marjan 1.59 (Jesenice), 2. Žabkar Jože 2.04.5 (Kor. Bela), 3. Kajžar Franc 2.22.7 (Rateče), 4. Arnež Peter 2.26.5 (Jesenice), 5. Kavčič Filip 2.28.9 (Kropa). 6. Kleindienst Rudi 2.29.2 (Brezje), 7. Bizjak Jože 2.30.8 (Hrušica), 8. Janša Jože 2.33.2 (Radovljica), 9. Halner Oto 2.34 (Jesenice), 10. Potočnik Stojan 2.35.2 (Kropa).
Rezultati v alpski kombinaciji I. razreda:
1) Zvan Alojzij, Jesenice: 233.65; 2) Praček Ciril, Jesenice: 241.5; 3) Bertoncelj Jože, Jesenice: 271.8; 4) Finžgar Rudi. Kropa: 272.3; 5) Ravnikar Rado, Jesenice: 274.8; 6) Spec Ivan, Jesenice: 289.7; 7) Žnidar Emil, Jesenice: 300.6; 8) Hafner Ivan, Škofja Loka: 306.8; 9) Kordeš Ivan, Kropa: 308.8; 10) Torkar Rado, Jesenice: 313.2. —
Kombinacija II. razreda:
1. Stare Marjan, Jesenice 96.6; 1. Žabkar Jože, Koroška Bela 97.6; 3. Arnež Peter, Jesenice 110.5; 4. Kleindienst Rudolf, Brezje 115.7; 5. Kavčič Filip, Kropa 116.3; 6. Potočnik Stojan, Kropa 117.1; 7. Bizjak Jože, Hrušica 118.1; 8. Kajžar Franc, Rateče 120.1; 9. Seljak Janko, Žiri 120.9; 10. Štiherl Anton, Radovljica 124.2
Smučarske tekme Zveze dekliških krožkov
Tudi naša dekleta so imela svoje letošnje smuške tekme v Škofji Loki. Tekmovale so v smuku, ki je bil izpeljan za gradom ter v teku na 3 km, ki je šel po ozemlju za gradom. Ravno-tako kot pri fantih, je bilo tudi pri dekletih opaziti velik napredek in sicer v kvalitativnem pogledu, še bolj pa v številčnem. V jiosameznih disciplinah so dekleta dosegla naslednje rezultate:
1.	Članice:
Smuk L razreda: 1. Praček Lojzka, Jesenice, 38,1 sek. 2. Praček Anica, Jesenice, 41 sek. 3. Ja-nežič Tinca, Kamnik, 1:10.3 min. 4. Pirnat Helena, Bežigrad 1:12.2 min. 5. Pregelj Marija, Sv. Peter 1:15 min.
Smuk D. razr.: 1. Klinar Ivica, Jesenice, 41 sek. 2. Potočnik Stana, Kropa, 45,4 sek. 3. Bevk Minka, Škofja Loka 54 sek. 4. Torkar Stanka, Jesenice 57 sek. 5. Gantar Vida, Poljane 58 sek. 6. Kocjan Dari, Trnovo 1:20 min.
2.	Mladenke:
Smuk: 1. Ivankica, Sv. Peter, 1:21 min
Tek na 3 km:
1. Članice:
I.	razred: 1. Janežič Tinca, Kamnik 12:17 min. 2. Rasperger Mila, Ljub. mesto 12:27 min. 3. Žnidar Francka, Boh. Bistrica 12:45 min. 4. Pregelj Marija, Sv. Peter 14.23.
II.	razred: 1. Gantar Vida, Poljane 12:21 min. 2. Bevk Minka, Škofja Loka 12.56 min. 3. Rozman Danica, Boh. Bistrica 13:05. 4. Andolšek Anica, Boh Bistrica 13:11 min. 5. Potočnik Stana, Kropa 14:19. 6. Kocjan Minka, Trnovo 14:37. 7. Tome Vikca, Bežigrad 15:36. 8. Babič Iva, Trnovo 15.37.
Tek na 2.5 km: M ladenke:
1. Mencinger Cilka, Boh. Bistrica 9:30. 2. Ivankica, Sv. Peter 9:47.
Po končanih tekmah je bil v Društvenem domu v Škofji Loki sestanek vseh tekmovalcev in tekmovalk, poleg katerih se je nabralo polna dvorana prijateljev naše organizacije. Po odigra-nju drž. himne je načelnik škofjeloškega odseka br. Finžgar otvoril večer ter ze zahvalil vsem tekmovalcem in sodelavcem za trud pri čemur je izrazil prav veliko zahvalo vojaštvu, ki je šlo prireditelju v vsakem pogledu na roko.
Za njim je povzel besedo načelnik ZFO br. Ivo Kermavner, ki je poudaril pomen letošnjih smuških tekem, ki so v nizu mnogoštevilnih in velikih nastopov, katere prireja naša organizacija v proslavo našega mladega kralja, Petra II., ki prevzame letos svoje vladarske posle (Dolgotrajne ovacije Jugoslaviji in kralju Petru II.) Obenem je pojasnil zbrani množici-, da goji naša
Ravela Ondino, Debussyja Bruyeres ter Jardins sous la Pluie. Tretji del pa je posvetila Chopinu: Berceuse, Etuda f-mol, Etuda As-dur, Etuda e-mol (op. 25) ter Scherzo h-mol. Da je njena igra tehnično visoko podprta, je pokazala tudi v dodatku. Pianistko si želinvo slišati še v letošnji sezoni — V veliki filharmonični dvorani	&iiL
organizacija poleg telovadbe vse sodobne športe in je zato najbolj vsestranska telesnovzgojna organizacija. Končno je [>ovabil vse na letošnjo velike prireditve o priliki obeh taborov v Ljubljani in pa na naš polet v Belgrad. kamor pojde-ta obe naši organizaciji, da se poklonita Nj. Vel. kralju Petru II.
Br. Sešelj, neumorni smuški referent naše organizacije je končno razglasil izid rezultatov letošnjih tekem in se zahvalil vsem sodelavcem za trud pri svojem idealnem delu za procvit smuškega športa v naši organizaciji.
Sestra Debevčeva je govorila v imenu ZDK, za njo pa je objavila načelnica s. M. Pregljeva rezultate dekliških tekem. Ko so vsi zmagovalci in zmagovalke prejeli lična darila, je cela dvorana zapela fantovsko himno, nakar se je formiral krasen sprevod smučarjev s konjenico in drž. zastavo na čelu, ki je krenil skozi mesto ob prepevanju domoljubnih pesmi proti kolodvoru.
Drž. prvenstvo v umetnem drsanju
Seniorji: 1. Tliuma Emanuel (Ilirija) 272.3;
2. Biber Jože (I) 250 ; 3. Betetto Janez (I) 246.
Seniorke: 1. Palme Silva (I) 252.7 (edina tekmovalka).
Juniorji: 1. Gros Zlatko (SAŠK) 109.2; 2.
škrtič Ante (Hašk) 101.3; 3. Herzog Ivan (Hašk) 94.7.
Juniorke: 1. Gomboš Klara (SAŠK) 111.1; 2.
Gerber Eva (BTP) 105.1; 3. Betaj Mira (SAŠK) 96.5.
Pari seniorji: 1. Palme-Biber (I) 11; 2. Ser-nec-dr. Švab (I) 10.2.
Juniorji: L Bogataj-Betetto (I) 9.1 (edini par).
Skakalne tekme na Mostecu
Seniorji:
1.	Klančnik Karel (Ljubljana) 214 točk (24.5, 24.50 m);
2.	Pribošek Franc (Bratstvo) 214.4 točke (25, 24 m);
3.	Mežik Janko (Ilirija) 210.2 točke (24.50, 24.50 m);
4.	Nedog Jože (Ljubljana) 196.4 točke (22,
22.50 m);
5.	Zupan Ivan (Ilirija) 195.5 točk (21.50,
22.50 m);
6.	Mugerle Stanko (Ljubljana) 195.1 točk (22, 23 m);
Nastopilo je 10 seniorskih tekmovalcev. Juniorji:
1.	Brun Berti (Bratstvo) 211 točk (22.50,
22.50 m);
2.	Božič Branko (Ljubljana) 205.6 točk (19.50,
22 m);
3.	Bukovnik Leon (Bratstvo) 199.6 točk (20.5, 21.50 m);
4.	Zalokar Ivan (Ljubljana) 199.2 točki (20, 21.50 m);
5.	Nedog Janez (Ljubljana) 186.2 točki (18.50, 19.50 m);
6.	Razinger Alojz (Bratstvo) 184.4 točke, 19, 21 m).
Nastopilo je 12 tekmovalcev.
Mladina:
1.	Rogelj Albin (Ljubljana) 201.5 točk (15.50, 15.50 m);
2.	Mandeljc Franc (Ljubljana) 200.2 točki (14, 15.50 m);
3.	Vidmar Marjan (Ljubljana) 193.7 točk 14.5, 15 m).
Tekme mariborske podzveze ZFO
Prvo mesto si je priborila patrola s Sv. Lovrenca na Pohorju s časom 1,04.54; drugo mesto pa Fantovski odsek Maribor II s časom 1.15:1. Mnogo zanimanja je bilo za slalom tekme.
1.	Šverk, FO Ribnica na Pohorju, 1.13; 2. Kune, FO Maribor II, 1.18; 3. Perun, Ribnica na Pohorju, 1.18:5; 4. Pajtler, Sv. Lovrenc, 1.36:8; 5. Ailetz, FO Maribor III, 1,36-3.
Prvak alpske kombinacije mariborske podzveze je Kune Ivan, FO Maribor V, s časom 9.48:1;
2.	Dolinšek, Sv. Lovrenc, 11.28:2.
Popoldne ob 1 so bile tekme mladenk Dekliškega krožka od Sv. Lovrenca na Pohorju na in pol kilometra dolgi progi. 1. Šikec Sonja 11.14; 2. Komec Albina 12.15; 3. Šlavs Marija 12.28; 4. Veronik Pepca 12.40; 5. Vanek Micka 13.51; o. Skačej Albina 13.55.
Smučarske tekme v Sodražici
Mladina na 2 km: 1. Čampa Alojzij 15.53; 2. Šile Janez 16.38; 3. Petek Anton 16.40.
Mladina: na 4 km: 1. Boje Anton 31.48; 2. Ora-žem Ludvik 32; 3. Benčina Franc 33.01.
Starejši: na 6 km: 1. Marolt Jože 46.17; 2. Košir Alojz 46.47; 3. Adamič Jože 46.43.
Smučarske tekme Korotana
Seniorji:
Smuk: 1 Hribar Jože 2:23.1, 2. Jarc Drago 2:42.4, 3. Padovan Rudi 2:49.4. (Vsi člani SK Korotana.)
Izven konkurence: 1 Berlot Bogdan (SK Korotan) 2:05. 2. Magušar Janez 2:44, 3. Pli-verič Anion 3:07.
Slalom: Kumar Jože 1:05.8. 2. Kahne Darine 1:13.4, 3. Novinc Franc 1:28.5 (vsi člani Korotana).
Klubsko prvenstvo v alpski kombinaciji si je priboril Kumar Jože.
Izven konkurence ie bil najboljši Berlot Bogdan (SK Korotan), nato Pliverič in Blaznik. Mladina:
Mladina je tekmovala samo v slalomu in je dosegla naslednje uspehe:
1. Zupančič Franc 0.36.4. 2. Kumar Janez 0.37.5, 3. Žerjav Ciril 0.40 (vsi člani Korotana).
Nogomet:
GradjanskhBSK 4:2 (1:2).
Jugoslavija:Concordia 1:0 (0:0).
Moderna smuška tehnika in oprema. Smučarski klub Ljubljana priredi drevi ob 20 v frančiškanski dvorani aktialno predavanje o moderni smučarski tehniki in opremi. Predava znani smuški učitelj in pisatelj g. Robert Kump, ki bo svoje nadvse zanimivo predavanje, ki ga je sestavil na osnovi lastnih izkušenj in študija najnovejše smuške literature, ilustriral s številnimi diapozitivnimi slikami. Da je ta prireditev dostopha vsakomur, je cena vstopnicam določena na 3 din in 5 din. Predprodaja v trgovini Goreč na Tyrševi cesti. Predavanje priporočamo slehernemu športniku.
Smučarski klub Ljubljana poziva vse svoje tekmovalce, da se udeležijo predavanja, ki ga priredi klub drevi ob 20. uri v frančiškanski dvorani. — O moderni smuški tehniki in opremi predava g. Robert Kump.
CELJE
t Amalija Burnik
Celj«, dne 20t jan.
V Storah pri Celju ja v nedeljo popoldne umrla goepa Amalija Burnik, vdova po šolskem uprav, k Metlike Valentinu Burniku, ki je svoj čas dol^a leta služboval tudi v Kamniku. Rodila se je 20. sept. 1858 kot hči nad-učitelja Janeza Novaka v Boštanju. V Metliki je živela nad 40 let, od leta 1926 pa pri g. sinu v Storah. Zapušča edinega sina, art. majorja v p, g. Bogumila, ki je anan kot vnet delavec na vseh poljih javnega življenja. Bil je odličen vojak, sedaj je podravpptrlj rudnika in železarne v Storah, občinski odbornik in glavni tajnik teharske hranilnice, katero že nad 20 let vodi z vidnim uspehom.
Kakor njeti sin, tako je tudi pokojna bila zelo naklonjena revežem. Uboge je vedno rada podpirala. Bila je vedno vesele narave in priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. Rada je čitala knjige. Iz teharske knjižnice je že skoraj vse prečilala po dvakrat. Njeno dnevno čtivo je bil »Slovenec«. Tudi druge katoliške liste je imela vedno na mizi. Kljub visokim letom je vedno rada hodila v cerkev v pol ure oddaljene Teharje. Če ni mogla iti peš, je najela voznika, samo da je mogla v cerkev. Z njo lega v grob poznavalka največ slovenskih narodnih pesmi, katerih zbirka se nahaja — žal brez napevov — pri g. sinu. Veliko teh pesmi je izdal z napevi češki skladatelj Huba.
Ko se poslavljamo od predrage pokojnice, ji želimo, da io Vsemogočni za njena dobra dela obilno poplača. Žalujoči rodbini Bumikovi naše globoko sožaljel	^
c Počastitev spomina t dr. Antona Korošča.
FO in DK v Celiju priredita jurtri, v sredo, ob 8 zvečer v Domu žalno komcmoracijo za + dr. Antonom Korošcem. Vabimo vse članstvo in prijatelje organizacije.
c Ne zamudite drevi ob 8 v Prosvetnem domu predavanja Celjanom dobro poznanega humorista
in odtočnega planinca g. prol. Janka Mlakarja te Ljubljane, Tri bo govoril o temi »Po vrhovih slovenskih gora«. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tifcne slik«.
c Naroči sliko Mnrije z Brezlj! c Za zimsko pomoč revežem so darovali: We-ren Josip 1500 din, štolia Franc namesto običajne novoletne obdaritve goltov 300 din, dr. Krautber-ger Alojzij 150 din, Flcrjančič Karel 300 din, namesto venca na krslo umrlega g. Mimika Antona so darovale: Pavla Lončar 200 din, Ana Ivkt>vič 100 din, Nada Dolovčak 100 din, vse iz Zagreba, in predsednik Cinkarne g. Lazarevič Todor 300 dinarjev. V to svrho je bilo tudi že zadnjič omenjeno darilo rodbin poHoovniVa Branka šaputa in Ade, vdove Holjac v Zagrebu.
c Konzum piva v Savinjski dolini 100% večji. Zaradii slabe sadne in vinske letine je cena vinu in jabolčniku zelo visoka. Zato se prebivalstvo bolj poslužuje cenenega piva. Konzum piva v Savinjski dolini je narastel za 100%, v drugih krajih pa za 60%. Kljub mrazu imajo zaloge in pretakal-nice toliko dela kot so ga imele poleti. Zaloge so se morala zato sedaj preskrbeti z ogromnimi količinami ledu, ki so ga navorih' v svoje ledenice. Večje zaloge so si morale preskrbeti po šest sto voz ledu, najmanjše ledenice pa do 40 voz. Kljub temu, da dostavljajo sedaj pri na? pivo tri pivovarne, imajo vse dovolj dela.
c Koliko mesa porabimo v Celju? V mestni klavnici v Celju so lani zaMali 111 bikov, 752 volov, 1445 krav, 369 telic, 2001 tele, 3757 prašičev in 45 ovac. V Celje so lani uvozili 7482 kg rrive-dine, 66.425 kg teletine, 151.043 kg sveže svinjine, S75kg ovčetine, 1369kg sveže slanine, 11.600kg suhega mesa, 1510 kg suhe slanine, 6873 kg klobas in salam, 1511 kg mesnih konzerv, 8541 kg rib in 272 kg divjačine. Seveda so to le številke iz statistike mestne klavnice, to je statistike o prijavlje-njem mesu. Koliko mesa, perutnine, divjačine itd. so Celjani dobili po domače od drugod, seveda statistika ne pove. Suhoparne številke iz statistike mestne klavnice pa nam povedo, da je celjski želodec res velik.
c Kdo je izgubil aparat? Celjska policija je prijela osebo, ki je našla lani na tako imenovani kamenimi mizi y mestnem parku boljši fotoaparat. Lastnik naj se zglasi na policiji.
c Celjska policija se bavi z večjo afero tihotapstva s preprogami in je aretirala nekaj prodajalcev preprog.
Ekspozitura Delavske zbornice v Kranju
Delavska zbornica je preteklo nedeljo priredila troje socialnih tečajev in sicer: na Jesenicah, v Tržiču in v Kranju. Tečaji so bili povsod zelo dobro obiskani in je delavstvo pazno sledilo posameznim predavateljem ter izredno živahno odobravalo njihovo stališče. Zlasti pa je delavstvo pozdravljalo sedanjo smer delovanja zbornične uprave in njena prizadevanja, da ob vsestranskem delu za koristi delavskega stanu strne vse slovensko delavstvo v enoten, organsko zgrajen delavski ston.
Tečaj v Kranju je bil celodneven. Na tečaju so predavali gg.: sodnik Tome Jože, tajnik ZŽD Pirih Milko, tajnik Delavske zbornice Hafner Andrej in Langus Jože, načelnik delavskega odseka socialnega urada ljubljanske mestne občine. Tečaja v Kranju se je udeležilo ca 250 delavcev in so popolnoma napolnili novo obširno predavalnico v »Ljudskem domu« v Kranju. Delavstvo je bilo predavateljem za njihova izvajanja izredno hvaležna. Kar čutilo se je, kako potrebno je bilo. da se zbornica ne zapira med tesne stene uradniških prostorov, marveč gre njeno zastopstvo ven med slovensko delavstvo ter ga seznanja z njegovimi pravicami in z modernim pravcem dclavsko-stanovske-ga organiziranja.
S tečajem v Kranju je bila združena tudi otvoritev ekspoziture Delavske zbornice. Otvoritev je izvršil ob 15. uri popoldne v prisotnosti okrajnega načelnika g. Vidica, g. dekana Matije škrbca, senatorja g. Brodarja, župana mesta Kranja g. Česna, banskega svetnika in predsednika županske zveze za kranjski okraj g. Umnika, zastopnikov krajevnih organizacij delavstva, predsednik Delavske zbornice g. Jonke Jože. Zvezo združenih delavcev so pri otvoritvi zastopali predsedniki posameznih podružnic te organizacije v kranjskem okraju. Jugoslovansko strokovno zvezo je zastopal g. Zorman, Narodno strokovno zvezo pa g. Oman.
Predsednik Delavske zbornice je poudaril ob otvoritvi ekspoziture važnost tega dogodka za delavstvo kranjskega okraja, izročil dekrete članom sosveta te ustanove ter želel ekspozituri božjega blagoslova pri delu za delavski stan. G. Ham, novi predsednik sosveta in voditelj tečaja je poskrbel za slovesni poudarek te-
ga do>*odka ter je prisotne odlične goste gdč. Berčičeva razveselila v znaik počastitve s šopki cvetja iz rdečih nageljev.
Spregovorili so zbranemu delavstvu nato vsi zgoraj našteti odlični gostje in so želeli novi delavski ustanovi in delavstvu samemu v bodočnosti kar največ uspehov pri delu za stan, za narcwl in domovino.
Delavstvo je nato zapustilo zborovalno dvorano, prisotni člani uprave Delavske zboruice in častni gostje pa so se podali v uradne prostore nove ekspoziture, ki jo bo vodil g. Gasar Al-Ijjfl, ter tam podpisali sj>ominsko listino na ustanovitev te delavske ustanove.
Po končanih formalnostih so se člani uprave Delavske zbornice ter zastopniki strokovnih organizacij skupno s predavatelji na tečaju po-mudili par ur v prijaznem prijateljskem razgovoru. Poleg zastopnikov organizacij ZZD so se teh razgovorov udeležili tudi zastopniki Jugoslovanske strokovne in Narodne strokovne zveze. Menjali so si med seboj jx)glede na sedanje prilike v delavkem stanu in so ugotovili, da so ti pogledi skoraj doceloma enotni in da bo treba vrste delavskega stanu za vsako ceno organizacijsko strniti ter odstraniti vse ovire, ki skušajo delavski stan brez jjotrebe razdvajati.
Lahko rečemo, da pomeni otvoritev ekspoziture Delavske zbornice v Kranju za to industrijsko središče začetek nove dobe v delavsko organizacijskem pokretu. Delavstvo se zaveda novih časov, se otresa stare miselnosti, ki je razdvajala, in se zgrinja s svojo stanovsko Delavsko zbornico vedno bolj okrog edino pravilnega delavsko-organizacijskega gesla: »Bog, stan in narod!«
GUVERNANTO
absolvirano filozofko, iščem k 4 letnemu otroku. Znanje srbohrvaščine in nemščine potrebno. — Zglasiti «e v torek, 21. januarja ob 10 dopoldne pri vratarju univerze v Ljubljani, Kongresni trg.
Iz Julijske krajine
Skromen šopek nageljnov na grob dr. Korošca
Seznanil sem se z dr. Korošcem kot mlad akademik v »Danici« na Dunaju. Posledica tega znanja je deloma bila, da sem v začetku i. 1910 postal urednik »Straže« v Mariboru, kjer sem ostal dobra štiri leta. Ne bom opisoval teh let, ko sem kot dr. Korošcev novinarski in politični učenec in skromen sodelavea ursdnikoval na naži severni narodni meji, Naj v čast in označbo tistih časov samo povem, da se je bila tudi prav po veliki zaslugi pokojnega mojega učitelja vseslovenska misel že tako globoko zakoreninila v vseh slovenskih deželah, da me v vseh vročih takratnih borbah in prilikah nikoli ni zadel učitek, da nisem sin zelenega Šta-jerja in sem se prerinil s primorskega juga. Vsem, ki so me poznali, se je zdelo povsem naravno, da sem na severni straži, kajti severna in južna meja sta bili vsem enako toplo pri srcu. Bila so bojevita, vendar lepa, nepozabna leta.
Za te dobe je bil dr. Korošec, kolikor se spominjam, vsaj enkrat na Goriškem. L. 1913 je »Dijaška zveza« priredila v Gorici vrsto predavanj, katera so imeli najvidnejši naši prosvetni dclavci iz vseh slovenskih pokrajin. Zapored so takrat predavali v Gorici France Terseglav, Fr. Grafenauer in dr. Korošec, ki je govoril o »Slovencih na Štajerskem«. Pri tej priliki jc obiskal dr. Korošec tudi goriško centralno bogoslovje in se takratni bogo-slovci še sedaj spominjajo njegovega obiska. Prav tako so ohranili tudi nekateri tedanji srednješolci njegovo živahno predavanje in njegovo prikupno osebnost v lepem spominu.
Čisto v pravcu vseslovanske misli je bilo, da je dr. Korošec potem v letu 1918 ob obletnici maj-nižke deklaracije obiskal primorske dežele. V Gorici, ki je bila takrat še v ruševinah in mnogo be-gunccv še ni bilo doma, je bilo zborovanje bolj skromno; vršilo se je v prostorih hotela »L'AngeIo d'oro« (Pri zelenem angelu). Kljub bolj majhnemu obsegu je bilo to goriško zborovanje prav pomembno in še ni dolgo tega, ko mi ga je v pogovoru omenjal znan Goričan. Tržaško zborovanje je pa bilo pravo zmagoslavje, kakor smo čitali v nedeljskem »Slovencu«, kjer so pod zaglavjem »Ob prvi obletnici majniške deklaracije« priobčeni spomini na to veličastno manifestacijo, v katere središču je stal pokojni voditelj. Jaz sem prispel v Trst šele popoldne in sem bil pri zborovanju pri Sv. Ivanu, kjer pa dr. Korošec in dr. Wilfan nista smela govoriti.
Kdaj in kolikokrat je bil dr. Korošec v poznejših letih na Goriškem in v Italiji, ne vem. Nekega dne v marcu (1938 so mi v hotelu pri »Zlatem jelenu« v Gorici pravili, da se je nekaj dni prej v prvih popoldanskih urah ustavil pred hišo velik jugoslovanski avtomobil in je prišel v lokal velik, odličen gospod v družbi dveh, treh oseb, ki se je živahno zanimal, če še prihajajo tja Goričani in de-želani in je povpraševal tudi po meni. Gostilničar-ka in njeno osebje pa tujega gospoda spoznalo. Ker sem nekaj slišal, da je dr. Korošec bil na Goriškem in v Gorici, sem takoj slutil, da je bil neznani, gost dr. Korošec. Pokazal sem gostilnlčarki »Slovenca« z njegovo sliko in ga je takoj spoznala. Iz Gorice se je dr. Korošec takrat takoj vrnil domov. Vračal se je na Postojno skozi Vipavsko dolino. V Vipavi je pokužal »zelenca«, slovito vipavsko vinsko kapljico, in se oglasil tudi v Mančah na domu bana dr. Natlačena. Nekaj mesccev pozneje je zopet obiskal Italijo in bival nekaj dni na oddihu v Amalfi v bližini Neaplja.
Sicer pa ni važno kolikokrat je bil dr. Korošec v zadnjih dveh desetletjih na Primorskem. Bolj važno in pomembno je, da mu je bila naša Julijska Krajina vedno toplo pri srcu. Za položaj in prilike primorskih Slovencev se je vedno živo zanimal. Vedel je, da je njihovo stanje v veliki meri odvisno od odnošajev, ki vladajo med obema sosednima državama. Zato se je vneto trudil, da bi se ustvarilo plodno sodelovanje in spletle prijateljske vezi med obema sosedoma. Veselilo ga je, ko je v zadnjih letih to delo napredovalo.
Dr, Koroščeva smrt je globoko razžalostila Julijsko Krajino. Tudi italijanska politična javnost je bila zadeta in mnogi italijanski listi so se velikega državnika spomnili v častnih besedah. Kot goriški dopisnik »Slovenca« sem se hotel udeležiti pogreba. Ker zaradi veljavnih predpisov potnega dovoljenja nisem mogel dobiti pravočasno, sem prišel v Ljubljano ob tridesetem žalnem dnevu. Obiskal sem ga na Navju s premnogimi venci z že ovenelim cvetjem obloženi grob in položil nanj v časten in hvaležen spomin skromen šopek nageljnov, ki sem jih prinesel z Goriškega.
Polde Kemperle.
Narodopisje
Čopov študent je dobil pri izpitu vprašanje, odkod so Baski. Odgovori se glasi: »Baski so gorski pastirski narod, ki se razteza notri do obronkov Pirenejev vse do XVII. stoletja.«
Kako močne so Hvali?
Katera žival ima večjo mo8, slon ali etrlga-
lica? Marsikdo se bo temu vprašanju smejal, pa
je vendar štrigalica zmagovalka, če primerjamo, koliko zmore ona z ozirom na svojo velikost in koliko slon Ta majhna žuželka, ki jo večkrat po krivici dolžimo, da zleze človeku v uho, namreč prenaša bremena, ki 530 krat prekašajo njeno lastno težo. Movek, ki bi sorazmerno hotel imeti podobno moč, bi mo-al biti najmanj tako močan, da bi lahko nesel na hrbtu dva vagona po 20 ton težka. Slon, ki bi rad prenašal v sorazmerju s svojo teio tolikšne breme, kot pa prenese štrigalica, bi moral vleči cel tovorni vlak.
Moč. takih žuželk je res čudovita. Pomislimo, da je že mnogo, če lahko človek nese dvakrat toliko, kakor je težak. Navadna hišna muha lahko odrine predmet, ki je 170 krat težji od nje. Še večji atlet je majniški hrošč, ki lahko premika 182krat težji predmet od njegove lastne teže.
Kadar čebele plešejo...
Nova raziskavanja iz življenja čebel, Živalic, ki jih po pravici stavljamo za zgled pridnosti, so nam odkrila marsikaj zanimivega. Nekaj posebnega so plesi čebel, ki so se vrnile domov, ko so odkrile sladke predmete, kamor lahko hodijo nabirat med. S temi plesi, ki jih uprizarjajo tako rekoč na »plesišču« tik ob vhodu v panj, hočejo vzpodbuditi druge čebele, naj še one gredo in se nasrkajo sladkega nektarja... Vodnik na poti do sladke jiojedine jim je duh, po katerem dišo čebele-plesalke. Tudi tiste čebele, ki so prišlo domov s poiedine, zopet plešejo, tako da opozoro druge, naj gredo še one poiskat sladkega medu, ki jih še vedno čaka. Ko pa je delavk dovolj, nič vc? ne plešejo in nove čebele ne hodijo več na tisto mesto iskat medu.
Smrt uničila 4 življenja
Blizu Pi.jave (Italija) se je ponoči vdrl strop v neki kmetski hiši, ker je bilo na podstrešju nagrmadenega preveč riža. Strop je pokopal pod seboj štiri ljudi. Vse štiri so potegnili mrtve izpod ruševin.
Nevihte na severu VSA
Močne, ledenomrzle nevihte bo bile zadnje dni nad severnim delom Združenih držav; burja je najprej prinesla dež, nato pa je nastopila le-denomrzla sapa, ki je zavila cele pokrajine v led. Prizadete je bilo mnogo škode. Tudi je bilo več prometnih motenj. V Newyorku je bilo par mostov več ur zaprtih za promet.
Proti posivelosti las
Pred kratkim so začeli pridobivati iz kompleksa B vitaminov neko snov, ki se da izločiti iz droži. Imenujejo jo »B faktor«. Pri podganah s črno dlako so ugotovili, da ravno ta »B faktor« preprečuje posivelost črne dlake. Zato so dali temu vitaminu tudi drugo Ime. namreč vitamin proti jjosivelosti las. Ni pa še preiskano, če pri starejših ljudeh začno siveti lasje v resnici zaradi pomanjkanja tega vitamina.
Redek požar
V Stockholmu so na vsem lepem zajeli plameni star hrast, ki je bil mahoma v ognju. Na prvi hip niso mogli ljudje razumeti, kako se je to zgodilo Potem pa so se spomnili, da je v ta hrast pred šestimi meseci udarila strela, drevo pa se ni vnelo. Iskra je ostala v hrastu, jo počasi tlela in tlela, dokler se drevo nazadnje re3 ni vnelo in zgorelo.
Hermelin
v soi: so imeli prirodopis živalstva. Perne-tov Tone je dobil vprašanje, kaj je hermelm. Tone je vedel le nekaj o dragoceni hermelinovi ko-žuhovini, drugega nič. Da bi se kako izmazal, je rekel: »Hermelin je dvojček belih nog, ki so okrog in okrog pokrite s črnimi repki.«
Umrla mi je moja draga mama, gospa
Marifa Lavriša
zasebnica
Pogreb drage pokojnice bo dne 22. januarja 1941 ob pol štirih iz Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta št. 9, na pokopališče na Viču.
Rožna dolina, dne 20. januarja 1941.
Žalujoča hči Franja Dcreani in ostalo sorodstvo.
Edgar Wa1lace:
»6
Zagonetna grofica
(Roman U londonskega življenja.)
»Da, o tem sem trdno prepričana.«
Odprl je veliko, debelo knjigo, ki je ležala na levi strani pisalne mize.
»Jaz osebno poznam ta slučaj.« je dejal potem. »Takrat sem bil še mlad sodnik. Toda direktno nisem sodeloval pri procesu. Ne vem torej, kaj naj napravim za vas. Kazen je že skoraj prestana in če bi bil jaz na vašem mestu, bi počakal, da popolnoma izteče in ne bi podvzemal nobenih drugih korakov. Že mnogi drugi so se zanimali za to stvar, kot vam je morda znano, pa sem vsem dal isti nasvet.«
»Toda moja mati je nedolžna,« reče Loisa.
On nato odgovori samo s komaj opaznim zgi-bom rame.
»Krivda in nedolžnost sta med seboj tako povezani, da se tudi čez dvajset let zelo težko dokaže tako eno kakor drugo. Jaz sem v tistem času spremljal slučaj z velikim zanimanjem. Po mojih mislih sta v tem slučaju dve važni točki. Ena dokazuje očividno obtoženkino krivdo, druga pa njeno nedolžnost, toda nobena od obeh točk ni bila omenjena pred sodiščem.«
»Kaj pa je bilo pravzaprav?« vpraša Loisa hitro.
»Prvo je bil ključ od omare, v kateri je bilo najdeno drago kamenje in ciankalij. Ce bi se ta ključ našel pri vaši materi, bi bil slučaj popolnoma razjasnjen. To je bilo tudi mišljenje sodnika, ki je vodil razpravo. Druga točka pa se nanaša na pismo, ki bi ga bila umorjenka brez vsakega dvoma napisala, če bi v resnici napravila samomor. Vi najbrž veste tudi to, da je na mizi bil najden peresnik, črnilo in blok papirja, ni pa bilo nikakega pisma.
Papir je bil čisto nov, ker ga je bila umorjenka kupila še usodnega jutra. Bilo je izpričano, da je list odtrgan iz bloka. Branilec je vztrajal na stališču, da se je ženska gotovo pripravljala na samomor in napisala poslovilno pismo, kakor ponavadi napravijo ljudje v takih slučajih. Tega pisma pa ni bilo mogoče najti, četudi je bila vsa hiša skrbno preiskana.*
Potem je nenadoma začel izpraševati o njenem življenju in njeni osebi. Ko mu je razložila, zakaj misli, da je hčerka gospe Pinderjeve, ji je dal prav.
»Brez dvoma je vaše mišljenje popolnoma pravilno,« je rekel,
»Tudi Mr. Dorn je priznal, da imam prav,«
doda Loisa z rahlim nasmehom.
»Dorn?« vpraša on naglo. »Mislite bivšega indijskega policijskega častnika? Ali ga poznate?«
»Ne ravno dobro,« odvrne ona.
Uradnik jo ostro pogleda.
»Ob kakšni priliki ste se pa spoznali z njim?« vpraša, nakar mu Loisa čisto iskreno razloži ves svoj doživljaj.
»Hm... To se čisto ujema v Dornom. Mislim, da on ne H nikoli zasledoval mlade dame, če ne bi bilo še kaj drugega vmes. To je človek največjega poštenja in dostojanstva,« reče uradnik zelo odločno. Iz nekega čudnega razloga je Loisa rada slišala takšno sodbo — polno priznanja — o človeku, zaradi kate.ega se je bila že tolikokrat razjezila.
Pomočnik ministra za sodstvo se je dvignil in ji dal s tem znak, da je razgovor končan. Stisnil ji je še roko in dejal:
»Ko bo vaša mati prišla iz zapora, vam bo gotovo lahko povedala več, kakor kdorkoli od nas. Na primer, Še vedno ni rešeno vprašanje, kdo je bil vaš oče, ki je teden, dva pred zločinom izginil in ga nihče ni več videl. Kaj se je z njim zgodilo? Spominjam se. da se je tedaj državni tožilec izrazil, da je vaša mati odgovorna tudi za njegovo izginotje.*
»Strašnol« krikne pridušeno Loisa.
»Da... to bi zares bilo strašno.«
Po zvoku njegovih besed se je Loisi zazdelo, da ne presoja vsega samo z uradnega stališča.
»Pri zločinih, draga gospodična, mora državni pravdnik misliti na najhujše reči in se, žal, zelo pogosto ne moti.«
S tem razgovorom Loisa ni mnogo dosegla, a bila je zadovoljna, da je stvar vsaj začela. Za-čuda, nikoli se še ni bavila s svojim očetom in njegovim izginotjem... To se ji ni zdelo važno v primeri z mukami njene matere.
Pismo in ključi To sta bili dve novi točki, o katerih prej ni bila nič vedela. Vrnila se je kolikor toliko zadovoljna na Chester Square in stopila v palačo, kjer Je takoj doživela enega najbolj čudnih doživljajev, ki so se kdaj odigravali pred njenimi očmi.
Ko je odprla vrata sobe, v kateri je grofica navadno bivala čez dan, jn začula ostri, vreščeči glas mladega grofa; že se je hotela umakniti, ko jo je grofica, ki jo je opazila na vratih, poklicala v sobo.
Selvin je bil ves iz sebe od srda; lici sta mu bili bledi kakor kreda; besnel je, kričeč ostre besede in tolkel z nogo ob tla, kakor kak neote-sanec.
»Tega ne bom napravil... pod nobenim pogojem,« je kričal. »Pozivam Miss Reddle za pričo. Prosim vas, gosj)odična, povejte mi, ali je prav, da človek, karšen sem jaz, mora delati to, kar mu predpiše kak idiotski zdravnik? Ne mislite, da se jaz kaj bojim tega lopova, ne ne, nikakor! Pri Bogu, tudi jaz poznam paragrafe!«
»Braime je samo izvršil njegovo naročilo,« reče grofica s svojim globokim, zamolklim glasom.
Stala je r>olep svoje pisalne mize in mirno ostrila svinčnik z majhnim nožičkom.
»Nič mi ni žal, da bom svojo sobo odstopil tej mladi dami,,, to bi napravil vsak geuilemaa.,,
Zlasti še radi tega, ker je moja delovna soba čisto udobna in pripravna za stanovanje. Toda, če hočem sam kam iti, tedaj hočem iti sam in nočem, da mi je vedno za petami kak ogaben zločinec, kakor je tudi hišnik, pa če bi tudi vsi bedasti zdravniki tega sveta to predpisovali. Jaz sem, mati, že doeti tega prestal.«
Zapretil J^ grofici z drhtečimi prsti, toda ona je ostala še naprej navidez čisto mirna in je brezbrižno ostrila svoj svinčnik.
»Posti sem pretrpel — in ti se zdaj lahko svobodno poročiš z onim podlim Chesncy Pra-yem... onim vražjim zločincem Ti se čudiš, odkod jaz to vem O. jaz vem še mnogo, mnogo več, o čemer ti niti v sanjah ne bi mogla slutiti, da sem zvedel. Lahko trosiš moj denar, kolikor te jc volja, lahko ga tudi njemu posojaš ...«•».
Lady Moron stopi k sinu, vzdigne roko in počasi pogladi z njo grofa po brazu.
»TI si zares neolikan mladenič,« reče in se nasmehne.
V	tem hipu Selvin krikne od bolečine in se OfK>teče nazaj, držeč roko na svojem okrvavljenem obrazu.
Loisa ni mogla verjeti svojim očem, pa vendar je jasno o|>azila dolgo, krvavo zarezo na mla-deničevem licu. Nožiček, s katerim je grofica ostrila svinčnik, je bil rdeč od krvi.
XIII.
»TI si zares zelo neolikan mladenič,« ponovi lady Moron še enkrat, obriše nožič s svojim robcem in začne zopet Šiljiti svinčnik. »Le pojdi lepo v svojo sobo, pa se igraj s svojimi električnimi aparati.«
Mladenič se je kar zibal od strahu, nenadoma pa se je okrenll In odbežal iz sobe. Obraz mu je bil ves oblit s krvio.
V	sobi je nastala grobna tišina; kmalu pa Vzdigue grofica oči:
OtrvšJti Kotiček
Mlhieve čudovite dogodivščine
(245) Odposlanstvo se vrne v svojo utrdbo. Mihec gre za njimi; toda skozi majhna vratica se mora splaziti po vseh štirih.
(246) Pridruži se mu neki kovinski možiček, ki gre pred njim in pripelje Mihca v veliko stavbni kjer so bili sami stroji. V ogromni dvorani pusti Mihca samega in nekam zgine.
Brez posebnega obve»'.lla
t
Po kratki bolezni je umrl gospod
Josip Suchy
upokojeni uradnik Trboveljske premogokopne družbe in član Društva slovenskih književnikov v Ljubljani
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, 22. t. m. ob pol 3 pop. z Žal, iz kapele sv. Janeza k Sv. Križu. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
V Ljubljana, 20. januarja 1041 M. Florjana - uršulinka, sestra — dr. Ivo Benkoviž za številno sorodstvo
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega, srčno ljubljenega soproga, predobrega očeta, tasta in svaka, gospoda
Vrbinc Antona
posestnika v Stopanji vasi
kakor za poklonjeno cvetje in vence se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, gospodu zdravniku dr. Franta Misu za pomoč ob bolezni, sosedom, vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Štepanja vas, Ljubljana, dne 20. januarja 1941.
Žalujoče rodbine Vrbinc in ostalo sorodstvo
Mizarskega pomočnika
dobro lzvežbanegs., za
boljša. pobi?,tvunt^, .dela _
sprejmem. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Na slov: Franc Polov S ak, splošno mizarstvo, Skor-no-šoštanj.	(b
Denar
Posojila
dajemo našim članom tn varčevalcem. Ugodni po goji. - Vloge obrestujemo po B'/». — Vsi varčevalci brezplačno zavarova.nl. -Zadruga »MoJ dom« Ljubljana, Dvoržakova it. 8. Iščemo poverjenike I
Umrl nam je stric, svak, gospod
Franc Peterlin
višji sodni svetnik v pokoju in hišni posestnik odlikovan z redom sv. Save III. raz.
Pogreb bo v sredo, 22. januar ja, ob 3 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Petra k Sv. Križu
Ljubljana, Beograd, 20. jan. 1941 Žalujoči ostali
KUPUJE — PRODAJA
Hranilne knjižice
bank in hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
POMLADANSKI
DUNAJSKI VELESEJN
WIENER MESSE
OD 9. DO 16. MARCA 1941.
Poljedelstvo (vsi poljedelski stroji) — vrtnarstvo — sadjarstvo — vinogradništvo — ribolov in ribogojstvo — čebelarstvo — kemična industrija — mlekarstvo — kletarstvo.
Na področju tehničnega velesejma AVTOMOBILSKA IN MOTOCIKLISTIČNA RAZSTAVA Prijave najpozneje do 10. februarja
Vsa obvestila in navodila dajejo:
J. Kulhanek, častni zastopnik za Dravsko banovino in banovino Hrvatsko, Zagreb, Ulica Kraljice Marije 24, telefon 51-85, H. Pfannenstill, generalni zastopnik za vso Jugoslavijo, Beograd, Bosanska 29, telefon 30-881.
Popusti na vseh železnicah.
Kupimo;
VsnifoVBSTtod
ZLATO
SREBRO - PLATINO
BRIL) POTE
smrrrcde srf1r1e rubihe
■ iserf i.t.o, strrimske hrkite ter uhethimt
PO NAJVIŠJIH CEHRH STAR« TVRDKA • .'■
J-EBERLE
OuBLjflNnr, TYRŠEVA 2
HOTEL
m*
Vsakovrstno zlato
briljante in srebra
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3
Dobro ohranjene sani
za težek prevoz, kupimo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 747.	(k
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNG, juvelir, Ljubljana fVolfova ulica št. i
IE332Z
»REALITETA«
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernove ulica 64, I. nadatr Teleton 44-20.
Hiša v Krškem
enonadstropna, trlstano vanjska, z lepim dvori ščem, zidano garažo, teraso, verando, kopalnico, vinsko kletjo, zelenjad-nlm ln sadnim vrtom, naprodaj. Pojasnila se dobe Krško 116.
kitajte »Slovenca«
Prodamo
Fige
za žganjekuho po najnižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačin, LJubljana, telefon 26-07.
Slaščičarno
dobro vpeljano, ugodno prodam. Polzve se v slaščičarni Morela F.. Ljubljana, Igriška ulica št. 10. Primerno za mlekarno !
Kupujte pri naših inserentih
Peč
za mizarsko delavnico — prodam. Prebil, Gllnce Bobenčkova 10, Ljubljana
mm
Stružnico
dobro ohranjeno, mehanl-karsko, kupim. Naslov v upravi ' »Slovenca« pod št. 920.	(k
*
Umrl je naS predobri mož in preskrbni oče, gospod
Franc Dolenc
rentni mojster kneza Windischgraetza v pokoju in posestnik
v ponedeljek, 20. januarja 1941, v 80 letu starosti, po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti
za umirajoče. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 22. januarja 1941, ob 9 dop. na farno pokopališče v Planini.
Planina pri Rakeku, dne 20. januarja 1941
Ivana roj. M i 1 a v e c
žena
Ivanka por. Verčkovnik, Marija, Anica, otroci
Jože Verčkovnik, zet; Jožek, vnuk
Naša ljubljena gospa
AMALIJA BURNIK
vdova šolskega upravitelja v p.
se je dne 19. januarja 1941 ob 13 preselila k Vsemogočnemu. Pogreb pokojnice bo v torek ob 15 popoldne izpred hiše žalosti, poštnega poslopja Štore-Kresnice,
na pokopališče na Tcharjih. Sv. maša zadušnica bo v sredo oh 8 zjutraj v župnijski cerkvi na Tcharjih. Namesto vencev na krsto in udeležbe pri pogrebu prosimo podpore za uboge teharske občane.
Štore, dne 19. januarja 1941.
Artil. major ▼ p. B urnik Bogomil, sin, s soprogo Marijo Bnrnik roj. Edel Puntigam,
in ostali sorodniki.
S> tu. v. >
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Centit