ZSS. štBiillra. I LjiMiui, i snio, I. loimbra 19IZ. XIV. leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravniitvu prejemati.: teto leto.......K 24'— celo leto .•••,.• K 22*— pol leta........ 12-— pol leta .. * ... . . 11*— četrt leta ....... 6-— Četrt leta.......5*50 na m«ec •••••• . 2*— na mesec ••.*•• . 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredniitro t InailOT« ulica it 5 v nritličju) levo, telefon it 34. lakaja vaak aaa %wter Uvaaaaal aadelfo in prasaike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat do 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pti večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. ----------------- Poaamezna številka velja 10 vinarjev. ■ ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlaive naročnine se ne ozira. .Narodna tlssarna" telefon it 8S. .Slovenski Karod* velja po pošti: za Avstro-Ogrško: za Nemčijo: celo leto......• K 25-— celo leto.......K 3t>-~ pol leta ....*.. . 13*— ■- četrt leta ,....« . 6*50 za Ameriko m vse drage dežele: na mesec . * . . • . 2*30 1 celo leto ... ... K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitvo (spodaj, dvorišče levo), Snaflova ulica: it 5 telefon it. 85 Previdno in pametno. Dunaj, 5. novembra. Na izreden način se ie danes dnevni red. ki je običajno pri razpravljanju o naših zunanjih dogodkih merodajen. prevrnil in izmenjal. Cesar otvarja delegacije s prestolnim govorom, ki podaje navadno splošno sliko zunanje situacije, ter označuje le smeri, v kateri se giblje politika države. V seji delegacije izvaja nato zunanji minister v ekspozeju vsebino prestolnega nagovora, tolmači takorekoč vladarjeve besede, ter jih komentira. Grof Berchtold se je dopoldne (..glasil pri cesarju, ki ga je sprejel v dolgi avdijenci in takoj nato so bili delegati obveščeni, da bo podal zunanji minister že danes ekspoze, to* rej pred prestolnim govorom, ki se vrši šele jutri. To nenavadno dejstvo je vzbudilo splošno začudenje, do ure še ni znano, kaj naj pomeni. Trdi se. da želi vlada kolikor mogoče skrajšati deie^acijsko zasedanje, ter se izogni, v trenutku ji dvakrat neprijetnemu razpravljanju o zunanjih zadevah. To je gotovo resnica, ker prosi minister v ekspozeju sam. da naj delegatie ne zahtevajo preveč pojasnil, ki bi jih minister z ozirom na občutni značaj vršečih se pogajanj ne mogel dati. V političnih krogih pa se tudi poudarja, da hoče ekspoze že v naprej kreniti misli delegatov, ki bodo jutri poslušali vladarjeve besede, v gotovo smer, pripraviti takorekoč razpoloženje za prekini govor. Treba je tudi vpošteva-ti nestrpnost delegatov, ki so hoteli čim preje slišati, kako stališče je zavzel naš vodilni državnik napram balkanskim dogodkom. Naj si bo temu, kakor hoče. resnica je, da moramo smatrati Berchtoldove besede za historični dokument prvega reda. Oficijalno in pred vsem svetom ie Avstrija danes zavrgla nevzdržlji-vi princip balkanskega statusa quo, ter priznala novo ureditev razmer, po katerih streme balkanske države. Grof Berchtold izjavlja: »Pripravljeni smo v veiiki meri vpošte-vati novo situacijo, ki so jo ustvarile zmage balkanskih držav, ter ustvariti na ta način temelje trajnega prijateljskega sporazuma.^ In na drugem mestu pove zunanji minister, kakšna da je ta nova situacija: aspiracije balkanskih držav so nezdružljive z integriteto Turčije. Teritorijalni status quo je pokopan, ž njim pa tudi »status quo evropskih interesov, Avstrija hoče marveč uftvariti nove temelje prijateljstva. »Naša politika nima na Balkanu nikakih ekspanzivnih tendenc,« pravi grof Berchtold. V tem leži priznanje velikega političnega principa: Balkan Balkancem! kajti Avstrija, ki sama ne išče na Balkanu novih dežel, ta Avstrija je že v svojem naj-vlastnejšem interesu najboljša zaveznica balkanskih držav pri obrambi tega gesla. To je tako naravno, tako logično, da se ne da omajati. Z današnjim Berchtoldovim eks-pozejem se je postavila naša monarhija v bistvu na one kardinalne temelje, na katerih stoji tudi balkanska zveza. Vidi se, da je bila ta zmaga pameti in hladnega razuma težka in naporna. Otožno pravi grof Berchtold, da so balkanske države svoj. prvotno označeni cilj (med vrstami nam zveni potlačena besedica »žal«) opustile. Ta prvotno označeni cilj so bile reforme; menda pa ga ni državnika, ki bi smatral, da so morale zvezane države Še pred svojimi zmagami naznaniti, da hočejo deliti Turčijo . . . Znamenita oseb?., ki je igrala v avstrijskih ekspozejih vedno odlično vlogo, je odšla iz repertoarja — Turčije se naš minister ne spominja niti z besedico več. V kardinalnih točkah smo si z balkansko zvezo edini, pripravljeni smo sklepati na Balkanu nova in trdna prijateljstva. Grof Berchtold poudarja upravičeno, da smo silni in močni dovolj, varovati svoje interese, ter uveljaviti svojo besedo. Po zatrdilu ministra hočemo postopati z vso vzdržljivostjo in zmernostjo. V kateri smeri hočemo varovati svoje interese, tega sicer minister ni povedal, toda jasno je, da gre predvsem za gotove gospodarske zadeve. Agresivnost oficijoznili člankov izza zadnjih dni. je iz eks.ozeja izginila: Berchtold ne kliče ob morje prodirajoči Srbiji stoj!^ i ne izigrava avtonomno Albanijo proti balkanskim državam. ^koravno smatramo, da je zavzela r.iša država baš v tem vprašanju že popolno- ma določeno stališče v tem smislu, da hoče posebno kneževino Albanijo, opirajoč se na sam princip »Balkan Balkancem«, in da ne vidi preveč rada srbskega prodiranja ob Jadransko morje, je smatrati baš to najpre-karnejše vprašanje, ki bo usodno vplivalo na naše balkanske stike za nerešeno. Grof Berchtold prosi delegate, naj bi ne motili občutnega značaja vršečih se pogajanj. To ne more po-menjati ničesar drugega, kakor da se vrše med Dunatem in Belgradom pregovori, ki naj bi omogočili med obema državama prijateljski sporazum. Kolikor smo informirani, je volja na obeh straneh najboljša, Italija skuša vse eventualne diference izravnati in upanje, da se posreči, ustvariti garancije novega prijateljstva, je utemeljeno. Ne moremo si želeti boljšega in lepšega konca balkanske vojske, kakor ta, da si smemo enkrat preko Save podati odkrito in brez vzajemnega sumničenja roke. Dolgi uvod je posvetil grof Berchtold Italiji, o kateri je govoril z veliko iskrenostjo in simpatijo. — Smatrati ie pač, da je trozveza obnovljena in da obstoja med obema državama tudi glede Balkana prijateljski sporazum. Grof Berchtold lu-ali tudi Romunijo; pohvala ruskega in avstrijskega ministra bo menda ves dobiček, ki ga odnese kralj Karel od turške dedščinc. O ekspozeju grofa Berchtoida se more reči: pametne in previdne besede, naj bi jim sledila tudi pametna dejanja.__________ Vojna m Balkanu. Bitka pri Lile Burgasu. Poročevalec »Daily Chronicla« poroča iz Corluja: Nezgoda, ki je ni mogoče več popraviti, ie zadela turško armado, bila je strahovito tepena in temu porazu sta sledila zmedenost in beg. Za r edaj so vsi štirje lepi armadni voji, ki so tvorili vojsko Abdulah paše, te-peni in decimirani. Branilci so bežali popolnoma razbiti pred napadajo-čhni Bolgari; radoveden sem le, kdaj pade glavno mesto zmagovalcu v roke. Stiridesettisoč mož najboljših turških čet je padlo. Abdulah sam je fe s težavo ušel vjetništvu, 75% nje- gove artilerije je padlo sovražnikom v roke. Zdelo se je, da kopni armada Abdulah paše, kakor sneg na solncu; tega bezanja ni bilo mogoče več ustaviti, ko se je enkrat začelo. Pol-kovi so se razsuli v stotnije in stotni-je v majhne gruče, dokler ni prenehala vsaka zveza in je postala demo ralizacija splošna. Del armade je našel nazaj v Čorlu. Bolgarska artile-rija je strahovito streljala med nje in ubila tisoče in tisoče. Bil sem eden izmed obeh Angležev, ki nas je bežeča turška vojska vlekla s seboj. Bil sem že v številnih vojnah, toda prvič pri tepeni in bežeči armadi, videl sem grozovite prizore, ki mi bodo ostali vedno v spominu. Umikanje se je pričelo zgodaj v četrtek, in od takrat sem bil z majhnimi presledki za spanje, vedno na nogah in dva dni brez hrane, dokler nisem v nedeljo popoldne dospel v Constanco. V svojem prejšnjem poročilu sem že omenil, da so Bolgari prodirali po svoji zmagi pri Lozen-gradu proti jugovzhodu ter pustivši zadostno število vojske ijred Ođri-nom, bombardirali novo turško črto skozi dva dni in jo končno premagali z naskoki pehote. Poročal sem že, kako so mustafizi pobegnili v Coriu | in o strahovitih prizorih kako so turški Vmetje bežali pred prodiraječimi Bolgari. Da ne ho napačnega pojmovanja, hočem Še enkrat opisati pozicijo turške armade po bitki pri Lo-zengradu. Bitka na zahodnem krilu. Turki so se bili umaknili proti jugovzhodu in zavzeli nove pozicije. Levo krilo, četrti armadni zbor pod poveljništvom Abik paše, je stalo pri Babi Eski na hoimih zahodno od Lile Burgasa. nato ie prišel prvi armadni zbor pod poveljništvom Pavk paše, turška črta se je raztezala potem proti Bunar Hisarju, kjer je stal drugi armadni zbor pod Nazim pašo. Na skrajnem desnem krilu, oprt na mesto Vizo, je bil tretji armadni zbor pod poveljništvom Muktar paše. V torek je imel četrti armadni zbor na skrajnem levem krilu opraviti s sovražnikom. Turki so bili v posesti holmov zahodno od Lile Burgasa, Bolgari so prodirali, podprti od svoje artilerije, in so zagnali Turke v smeri na Lile Burgas nazaj. Med vso bitko se je izkazalo nadkriljevanje bolgarske artilerije nad turško. Turška artilerija se ni mogla ustavljati smrtonosnemu ognju in se je počasi umikala. Mnogo topničarjev je bilo mrtvih, večina konjev ubitih, tako da je bila artilerija prisiljena zapustiti mnogo svojih topov. Bolgari, polni energije, so potisnili za njimi. Končno so pregnali še enkrat s svojim bombardiranjem Turke iz Lile Burgasa. Prebivalci so bili na svojo srečo že prej zbežali, tako da so izgube med civilisti le neznatne. Ko je moralo utihniti streljanje Turkov, je naskočila pehota z bajoneti mesto in je vzela. Največji del turške garnizije se je bil že umaknil, zadnji del je ostal kot posadka, ki naj zaščiti umikanje in so ga Bolgari zajeli kakor podgane v past. Vojaki četrtega ar-madnega zbora, dasi že dva dni niso dobili nobene hrane, so se energično, toda brezuspešno ustavljali in so padli do zadnjega moža. Bolgari so se nato obrnili proti vzhodu proti železniški postaji, ki leži 6 km oddaljena od Lile Burgasa. Tu so naleteli na nepričakovan odpor, ki jih je zadržal dve uri. * * Naskok turške konjenice. Tu je bila pripravljena turška konjeniška divizija pod poveljništvom Salih paše in Fuad paše. Ko so Bolgari razobesili na glavni mo-šeji svojo zastavo, so začeli z vso silo prodirati naprej. Lile Burgas leži v kotlini ter je obdan od holmov. Ko so se Bolgari sedaj približali postaji, jih je sprejelo brzostreljanje baterij, ki so bile postavljane na nasprotnih hoimih. Smrtonosni šrapneli so padali v njih vrste. Ko je to nepričakovano streljanje zmedlo vrste Bolgarov, jih je naskočila turška konjenica iz svojih zakritih pozicij z vojnim klicem »Alah il Alah!« ter v viharju drla med sovražno pehoto., Bolgari so se obrnili in turška konjenica je jahala Čez nje, kar je provzročHo strahovito zmedo v bolgarskih vrstah. Drzni vsled tega uspeha so nadaljevali Turki svoje prodiranje, naenkrat pa so stali sredi ognja bolgarskih strojnih pušk. Tu se je ustavilo nadaljne prodiranje Turkov. Konjenica je bila vsa v neredu in razbita. Malo teh hrabrih mož se je vrnilo, večina je padla v junaškem boju. To vse se je godilo hitro zapored. Bolgari so hitro preboleli svoj hipni po- LISTEK. Sapho. Slike iz pariškega življenja* Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton Župančič. (Dalje.) »Vidiš, mali moj, tako se je zaključila Courbebaissova ljubezen; seveda ne pravim, da je bilo kar naenkrat opravljeno. Ce si nosil deset let verige, moraš računati še vedno nekoliko z nadzorstvom. Navsezadnje pa je padlo najhujše vendar Ie meni na glavo; in če hočeš, prevzamem svoj delež tudi v tvojem slušaju.« »Ah, striček, to ni te vrste ženska«. »Beži, beži,« je dejal stric Cezar, odprl je škatlo cigar, ki jih je držal k ušesu, da bi se prepričal, ali so suhe, »saj nisi ti prvi, ki bi jo zapustil.« »In vendar je res...« In Jean se je ves srečen oprijel te besede, ki bi ga bila par mesecev prej v živo zadela. Pravzaprav ga je stric s svojo smešno historijo nekoliko pomiril, a nečemu ni mogel pritrditi: da bi živel par mesecev v tej dvorezni laži, v tej hlimbi in v tem razdvoju; za to se ne bi mogel nikdar odločiti in je že kar predolgo odlašal. Kako pa hočeš potem ukreniti? ... Dočim je mladi mož omahoval v svoji negotovosti, si je gladil člen nadzorovalnega sveta svojo brado, poizkušal, kako bi se včinkovito smehljal, držal glavo, potem pa, kakor mimogrede: »Ali stanuje daleč od tod?« »Kdo pa?« >I, tisti umetnik, tisti Caoudal. o katerem si govoril radi mojega do-prsnika ... Lahko bi poizvedela, po kakšni ceni dela, sedaj, ko sva skupaj ...« Caoudal, čeprav slaven mož, je zelo gledal na denar in je imel še vedno voj ateljć v rue d* Assas, kjer je bil dosegel svoje prve uspehe. Cezar je spotoma izpraševal o njegovi umetniški vrednosti; seveda bo to mnogo stalo, a gospodje, ki so pri komiteju, bi imeli radi umotvor prve vrste. »O, le nič se ne boj, striček, če hoče Caoudal prevzeti . • .« In naštel mu je kiparjeve naslove — član akademije, komander častne legije in mnogo drugih inozemskih redov. »Nepridiprav« je kar debelo gledal. »In vidva sta prijatelja?« *Pa še prav dobra prijatelja.« »No, saj pravim, ta Pariz! . . . S kakšnimi ljudmi se tu človek seznani!« Oaussina bi bik> vendarle malo sram priznati, da je bil Caoudal svoje dni Fanin ljubimec, in da ju je ona seznanila. A bilo je, kakor da je mislil Cezar na to. »Ali ni napravil on tiste Sapho, ki jo imamo v Casteletu? . . . Potem pa pozna tvojo ljubico, in bi ti nemara utegnil pomagati pri prelomu. Akademija, častna legija — to na ženske vedno vpliva . . .« Jean ni odgovoril, mogoče je mislil tudi sam. da bi lahko izkoristil vpliv njenega prvega ljubimca. In stric je nadaljeval z dobrodušnim smehom: »Saj res. ali veš, da tisti kip ne stoji več v očetovi sobi? ... Ko je Divonna izvedela, ko sem bil jaz tako neroden, in sem ji povedal, da predstavlja tista podoba tvojo me-treso, je ni hotela več videti na onem mestu . . . Vzpričo konzulovega čudaštva in sitnarenja ob vsaki najne-znatnejši izpremembi to ni bilo tako lahko, posebno, da ne bi bil opozorjen na povod . . . je sedaj gospod Thiers na kaminu v očetovi sobi, uboga Sapho pa se praši v burjini izbi med staro ropotijo in zavrženim pohištvom; pri selitvi je dobila celo rano, odbila se ji je kita in tudi lira ne drži več. Brez dvoma je temu kriva Divonnina jeza.« Dospela sta v rue d' Assas. Pred skromnim pogledom tega umetniškega okraja, ki je kazal, da prebivajo tukaj delavni ljudje, pred temi ateljeji s širokimi, numerirani-mi vrati, pred dolgimi dvorišči, ljudskimi šolami, odkoder je prihajal večni, enakomerni šum od bralnih vaj, se je predsedniku preplavljalcev omajala vera v talent umetnika, ki ima tako srednje vrste stanovanje; komaj pa je vstopil pri Caoudalu, je vedel, pri čem je. »Niti za stoisoč frankov ne. niti /a milijon ne! . . .« je zarjul kipar po prvih Gaussinovih besedah; in polagoma se je dvigal njegov krepki život z divana, kjer je ležal sredi nereda in zapuščenosti svojega ateljeja: »Doprsni kip! ... O, seveda, seveda! ... Le poglejte tamkaj, tisti mavec, zdrobljen na tisoč koščkov... moj kip za prihodnji salon, ki sem ga pravkar s kladivom raztrupal . . . Vidite, tako se brigam za vse kiparstvo, pa naj bo obraz tega gospoda še tako mikaven . . .« »Gaussin d' Armandy . . . predsednik . . .« Stric je našteval vse svoje naslove, a bilo jih je preveč, Caoudal ga je prekinil ter se je okrenil proti mlademu možu: »Zagledali ste se vame, Gaussin . . . Zdi se vam, da sem se postaral? . . .« In res, dobro so se mu poznala njegova leta v tej razsvetljavi, ki je prihajala od zgoraj izpod stropa, in vse vdrtine in gube te izžite. izrabljene glave; njegova levja griva je bila videti ogoljena kakor stara preproga, lica so mu bila vela in Pove-šena. brki so izgubili ves svoj zlati blesk ... ni se mu jih ljubilo več negovati in barvati. In čemu neki? .. . Cousinardka, njegov drobni modelček, mu je bila ušla. »Da, dragi moj, i mojim modelerjem; divjak je, za-govednež — ampak dvajset let ima! . . .« Z jezo in ironijo je bruhal besede iz sebe, dirjal po delavnici sem in tja, in sunil z nogo pručico, ki mu je bila na poti. Hipoma pa se ustavi pred zrcalom z zlatim okvirom, ki je visela nad divanom in se gleda z ostudno spačenim obrazom: »Ali sem grd, ali sem polomljen! Ves razdrapan in naguban, kakor stara krava! . . .« Zgrabil se je za vrat, pa z jokavim in komičnim poudarkom, z dalekovidnim čustvom starega gizdalina, ki objokuje samega sebe: »In če pomislim, da bom k letu to obžaloval! . . .« Stric je bil ves osupel. To naj bo akademik, ki si kaže jezik, ki pripoveduje svoje klaverne ljubezenske zgodbe! Torej je dovolj prismuknjencev povsod, celo v akademiji; in njegovo občudovanje velikega moža je ginilo, čimveč sočutja je imel za njegove slabosti. »Kaj je s Fani? . ♦ . Ali sta še vedno v Chavillu? . . .« ie vprašal Caoudal, nenadoma pomirjen, sedel poleg Gaussina in ga prijazno potapljal po rami. »Ah, uboga Fani ■ , , Ne bova več dolgo skupaj . . .« »Ali odpotujete?« (Dalje prihodnjič.) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 255. štev.. raz in spravili naprej svoje težke topove. Kar jih je še ostalo od turških čet, so se umaknili v naglici proti postaji Lile Burgas. Bolgarska artilerija, katere kroglje so z največjo sigurnostjo zadele, jim je otežkočila umikanje in le malo Jih je ušlo. ko so bežali čez ravnino proti bližnjim hol-mom. Ker so bili v Lile Burgasu samo še mrtvi Turki in predstraže Bolgarov, je začela turška artilerija za Lile Burgasom močno streljati na mesto, ki je trpelo mnogo škode Kakor toča so padale krogle na Lile Burgas. Bolgare, ki jih niso zadele krogle, so ubile rušeče se razvaline. • i * Bolgarski protinapad. Med tem bolgarska artilerija ni 'držala križem rok. Pozicije turške artilerije so bile slabo izbrane, ker so bile eksponirane in brez zaščita. Pehota, ki naj bi bila ščitila artileri-jo, ni imela niti najmanjšega skrivališča. Vsled tega je imel artilerijski duel za Bolgare ugoden izid. Pač so morali Bolgari začasno zapustiti postajo Lile Burgas proti večeru pa so začeli Bolgari vedno hitreje prodirati. Veliki oddelki pehote so prodirali pod zaščito topov z neverjetno hitrostjo naprej. V največje začudenje turškega štaba so zavzemali Bolgari za svoje topove pozicije, ki so bile očividno že prej izbrane. Baterije so zavzemale te pozicije s hladnokrvnostjo, kakor da so v manevru in ko so začele streljati, so vedeli očividno popolnoma natančno razdaljo sosednih holmov. Streljale so s smrtonosno sigurnostjo. Glavni poveljnik turške armade je sledil bitki s holma blizu Sakizke-ja, vzhodno od Lile Burgasa, in ko je videl sedaj, kako je pokošena turška artilerija in pehota, je postal njegov obraz prvič plašen. Turška artilerija je imela od vsega početka le malo municije in še to je izstrelila skoro vso že zjutraj. Sedaj pa je stalo mnogo topničarjev pri praznih municij-skih vozovih in moralo držati roke križem. Na vso turško fronto pa :o padale krogle bolgarskih tonov. Razvilo se je pravo klanje. Turkov ie padalo na sto in sto. Tema, ki je napočila, je prinesla Turkom nekeliko oddiha vsaj pred kroglami topov. Treba jim je bilo hrane in spanja, toda za jesti ni bilo ničesar in spati niso mogli iz strahu pred Bolgari. Povsod so ležali mrtvi in ranjeni. Zdravnikov je bilo malo in ambu-Tanc nobenih. Poskušali so pač pomagati ranjencem kolikor so mogli in jih spraviti z bojišča, toda večji del ranjencev je poginil v rezko mrzli noči. Bitka na vzhodnem krilu. Edino upanje vso noč je bil delni uspeh desnega krila pod Mahmud Muktarjem. Med tem, ko so Bolgari sredino bojne črte in levo turško krilo napadali tako besno, se je govorilo, da je poskusil Muktar paša nn povelje Abdulah paše protinapad. Hotel je obiti levo krilo Bolgarov. Že oslabeli levi del tretjega turškega armadnega zbora s samostojno konjeniško divizijo, se je pomikal t^djj iz Vize in je baje ustavil v torek ponoči prodiranje Bolgarov ter prisilil njih levo krilo, da se je deloma razvilo. Levo turško krilo je med tem v noči cd torka na sredo prezebalo v hudem mrazu in ginevalo lakote. V sredo so Bolgari zopet koncentrirali vso silo svoje armade proti turškemu levemu krilu, posebno pa proti turški levi sredini. Turška artilerija je mogla le slabo odgovarjati, ker se ni posrečilo dobiti municije. Vedno iznova so se morali Turki umikati. Začetkom popoldneva se je mora! prvi armadni zbor, ki se je bil doslej fcfal pri Turkbeju, severovzhodno od Lile Burgasa, umakniti proti vzhodu. Drugi rrmndni zbor pri Bunar Ilisar-iu je rrosil za ojačenja in municijo. Abdulah r^ša ni mogel ničesar storiti. ProKolni-sche Zeitung« pravi, da se je Turkom posrečilo, spraviti v trdnjavo Taraboš municije in živil za trimesečno obleganje. Pred Skadrom se bo razvil hud boj in ie bolj verjetno, da se bodo morali Turki vdati vsled iz- stradania. * * Vojne ladje velesil pred Carigradom. Kakor smo že poročali na drugem mestu, je dovolila Turčija tudi italijanski vojni ladji, da prispe pred Carigrad. Kakor pravi »Trioma«, bosta odpluli pred Carigrad italijanski vojni ladji »Coatit« in »Arhime-des«. Carigradski »Tanin« pa protestira proti temu, češ, da se med italijansko - turško vojno v Carigradu ni zgodilo nobenemu Italijanu nič zalega. »Da3y Chronicle poroča iz Carigrada, da se vrše med porto in angleškim zunanjim uradom pogajanja, ker hoče poslati Angleška svojo vojno eskadro pred San Steiano ob Marmarskem morju, 15 km južno-zahodno od Carigrada, kjer je bil leta 1879. podpisana mirovna pogodba med Rusijo in Turčijo. Tudi takrat je stala tam velika angleška mornarica. Angleška tretja eskadra križark prispe že dne 6. novembra v Malto in bo Čakala tam na nadaljna povelja. Tri francoske vojne ladje so že dospele v Syro, na grški otok, skupine Kvkladov. Kakor poročajo z Dunaja, bo avstro - ogrska eskadra najprej pristala v Smirni. Poročali smo že. da se je odpeljala avstro - ogrska vojna ladja Aspern v Carigradu. Do sedaj je bila stacijska ladja Avstro - Ogrske v Carigradu jahta »Taunus« s štirimi topovi »Aspern« ima 19 topov. Pri avstrijski eskadri, ki se odpelje v Arhipel, so še križarka »Admiral Spaun« in torpedovki »Uskoke« in »Wildfang«. Grof Montecuc-coli se je izrazil o namenu te ekspedicije, da se odpelje eskadra v Arhipel, kjer bo za. vsak slučaj križa-rila, če bi bilo treba ščititi življenje in imetje avstrijskih podanikov. Na visokem morju je dobila avstro-ogr- ska flotila brezžično povelje, da naj križari pred Smimo. — Križarka »Aspern« dospe jutri v Carigrad. * * • Cilji balkanskih držav. V dunajskih diplomatičnih krogih govore, da bodo velesile sedaj posredovale pri balkanskih državah ter jim sporočile željo Turčije po miru. Šele če bodo balkanske države privolile v posredovanje, se bo začelo pravo posredovanje. Na Dunaju pa mislijo, da bodo hotele balkanske države pridobiti nekaj časa, da dosežejo svoje cilje, ki so: 1. Biti bitko pri Čataldžu, ki se bo vršila najbrže koncem tega tedna; 2. zavzeti Odrin, 3. zavzeti Skader in 4. zavzeti Solun in Bitni«. Parlamentarični drugi državni tajnik angleškega zunanjega urada, Acland, se je izrazil včeraj, da obstoja nekaj upanja, da bo uspeh sedanje vojne bolj zadovoljiv kakor je bila slo in sto let obstoječa situacija v Evropi. Velike ljudske mase bodo dobile boljšo vlado, kakor so jo imele doslej. Upati je, da bo mogoče doseči rešitev s splošnim pritrjevanjem in da tem majhnim državam ne bo treba zopet poseči po orožju, velesile pa ne bodo živele v večni negotovosti, kje se pokažejo prihodnje tež-koče. * * * Velesile. Včeraj je turški poslanik izročil avstrijskemu zunanjemu ministrstvu prošnjo za posredovanje, da pride do premirja. Prošnjo so izročili v Budimpešti se mudečemu grofu Berch-toldu. Vsled tega turški poslanik včeraj še ni mogel dobiti odgovora. To je edina potrjena vest, ki jo imajo glede vprašanja intervencije. Iz ekspozeja grofa Berchtolda je razvidno, da je Avstro - Ogrska glede te zadeve še vedno v kontaktu z drugimi državami in da se dogovar-jenje še ni prekinilo. Novi Poincare-jev predlog, o katerem je poročal Reuterjev biro, do včeraj še ni bil znan na Dunaju. Tudi iz Berolina poroča »Nord-deutsche Allgemeine Zeitung-, da je turški poslanik izročil ondotnemu zunanjemu ministrstvu enako prošnjo. Nemška vlada je na to odgovorila, da je pripravljena, sporočiti to željo državam, ki se bojujejo proti Turčiji, če tudi druge velevlasti to store. Seveda je pa odvisno od boju-jočih se držav, če bodo to željo upoštevale ali ne. »Wiener Allgemeine Zeitung« je izvedela iz Pariza od posebne strani, da francoska vlada ne namerava vprašati balkanskih držav, žele - li posredovanje evropskih velesil. Francoska vlada je mnenja, da bi tako vprašanje značilo nekak pritisk na balkanske države in smatra me-diacijo velevlasti le za slučaj nakazano, če prosijo tudi balkanske države za njo. V takih okolščinah je le malo upanja, da pride do mediacije. Vojaški krogi balkanskih držav hočejo doseči tudi končne uspehe; Bolgarska armada hoče zasesti Carigrad, grška pa Solun. Dokler se to ne zgodi, ne bo nikakega mirovnega pogajanja. Francoski listi polemizirajo z dunajskim časopisjem, da je Poinca-rejev predlog omenjal tudi »desinte-ressement territorial«. Ta trditev je popolnoma napačna. V predlogu Po-incarejevem je bilo izrecno rečeno: »desinteressement absolu«. Toda celo v slučaju, Če bi se govorilo o »de-sinteressementu territorial-, ne bi ! bil ta izraz nikakor dvomljiv. Pod tem bi se lahko razumela obveznost, da bi se interesirali, na kak način se bodo vršile teritorialne izpremembe na Balkanu. O takem desinteresse-mentu bi se seveda tudi ne moglo govoriti. To je ravnotako samoobse-bi razumljivo, kakor trdna volja Avstro - Ogrske, da ne bo napravila ni-kakih novih teritorialnih pridobitev na Balkanu. Politična korespondenca poroča iz Sofije: Izginilo je upanje, da bi sedaj upoštevali kako posredovanje. Naglasa se, da bo Balkanska zveza po odločilni bitki pri Čataldži mogla nastopiti z večjimi zahtevami nego sedaj. 2elja, ki jo je prej imel izven armade samo en del političnih krogov in ki obstoji v tem, naj se mir sklene šele pred durmi Carigrada, je zadobila značaj splošne odločne zahteve. Iz Londona poročajo v Pariz: Kakor se poroča z Dunaja in iz Berolina, je odgovor teh treh velevlasti na francoski predlog zelo zadovoljiv. Trozvezne velevlasti priznavajo korist mediacije, vendar pa opozarjajo na to, da se ta ne sme vsiliti, temveč zahtevati jo mora vsaj ena od vojskujočih se držav. Kakor hitro se bo to zahtevalo, bodo trozvezne države pripravljene, stopiti v zvezo z velevlastmi tripelentente, da se določijo pogoji, pod katerimi se naj vrši mediacija. Turčija bo mediacijo, ki so jo velevlasti odklonile, ker je Turčiia * 255 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. zahtevala, naj se prisili balkanske države do premirja, v par dneh obnovila v drugi obliki. Velevlasti se bodo najprej informirale pri balkanski diplomaciji o pogojih, pod katerimi prenehajo sovražnosti. Vsaka zase bo postopala, vendar bodo pa med seboj v vednem kontaktu. Pod temi pogoji ni izključeno, da bo francoska vlada izvršila novo mediacijsko formulo. * m * Balkanska vojna in Srbija* od dr. J. C v i j i ć i. Priredil Anton Trstenjak. Znani srbski znanstvenik dr. J. Cvijić je spisal članek za časopis Review of Revie\v, zvezek za november t. L, da pouči Angleže o balkanskih razmerah, osobito o neznosnem položaju Srbov, ki prebivajo v Stari Srbiji in Makedoniji. Dr. Cvijić je sam potoval zadnjih dvanajst tet radi znanstvenih študij po Stari Srbiji, Makedoniji, Epiru in Tesaliji, torej so mu razmere dobro znane. A tudi »Srpska akademija nauka- proučava že več nego 20 let migracije in rod prebivalstva Srbije, kar se je v članku vpoštevalo. V njem se naštevajo mnoge misli, katere se tičejo vojne akcije Zveze Balkanskih Držav, posebe Srbije, in priobčil ga je Urad za obveščenie tujih dopisnikov h tujega časopisja (Biro za obave-štavanje stranih dopisnika i strane žurnalistike), prvo knjižico iz naslednjih razlogov: 1. da svojim članom in drugim da urejeno gradivo za obveščanje tujcev; 2. da jugoslovanskemu tisku (posebno srbskemu izven Srbije, hrvaškemu in slovenskemu) pomore pri ustvarjanju politiškega mišljenja o današnjih dogodkih. Gospodine! Vi ste neposredno pred početkom neprijateljstva izmed Zveznih balkanskih držav in Turčije zdeli, da napišem za vašo znamenito revijo članek o Doložaju Srbije v balkanski krizi. V tem času pa je bila napovedana vojna in jaz mislim, da u-trežem vaši nameri, ako v tem članku razložim vzroke, radi katerih je SrMja bila prisiliena iti v boj. potem njene težnje in naposled da še nekoliko očrtam cilje Zveze balkanskih (krščanskih) držav. I. Znan je težaven politiškogeo-grafski položaj Srbije: na glavni komunikaciji, katera iz srednje Evrope drži proti Solunu, izmed Avstro-Ogrske. katera je stalno zavzela Bosno in Hercegovino, zemlji čisto srbskega prebivalstva, in izmed Turčije, v kateri je mnogo srbskega prebivalstva in v kateri vlada malone !na anarhija. Naravno je, da se je Srbija posebno po aneksiji Bosne in Hercegovine naglo in intenzivno vojni ški pripravljala; koliko je v tem imela vspeha, bode pokazala vojna, katera se je sedaj pričela. Ta vojna s Turčijo ni bila nikakor gotova, ni M smatralo, da bo tako hitro izbruhnila, ni izzivana. in Srbija je zdaj bila primorana, da ide v boj. Še več. vojna je za Srbijo došla v neugodnem času. ker se z njo more zaustaviti in kompromitovati ekonomski razvitek Srbije, kateri se je poslednje desetletje jako dobro razširil.* Financijsko stanje zemlje je od leta do leta tako dobro, da se bilanca končuje z znatnimi prebitki.** Osobito se razvija duševna kultura: veda, književnost, umetnost. Nam je najprijetnejše moralno stanje dežele, katero se je posebno pokazalo ob mobilizaciji in katero je nadkrililo pričakovanje tudi največjih optimi- v. Vsakdo, do najnavadnejšega seljaka, imel je občne interese za svoje in je gotovo vsakdo jasno videl položaj dežele in svojo dolžnost. Nikogar ni bilo treba obveščati. Videlo se je. da pametni in domoljubni ljudje niso potrebni, ker so vsi ljudje postali pametni. Mislilo se je poglavitno na to, da se tako odlično upehan splošni razvitek in povoljno sta-duhov ohrani in dalje porabi za ekonomski in kulturni razvoj Srbije. Dalje, ne samo inteligencija, nego tudi narodne mase vedo iz iz- Balkanski rat i Srbija od dr. J. Cvijiča. Beograd. Štampano u državnoj štampariji Srbije 1912. Publikacije informacionog biroa. * Čitaj knjigo Alfreda Steada: Servia and the Servians. London 1909. Srbski minister financij je ob započetih bojih izjavil: Srbija razpolaga s toliko gotovino, da se more vojskovati 6 mesecev, brez zadolževanja in brez vsakih financijskih nezgod. Prof. ekonomije Otto Neu-rath, kateri proučuje ekonomsko stanje balkanskih držav, je dognal, da Srbija razpolaga z gotovino mnogo večjo od 100 milijonov, in je označi! kot rezultat svojega proučevanja ekonomskega stenja: »AHes in allem, die finanzielle Kriegsbereit-schaft Serbiens ist trefflich*. (»Neue Freic Presse«, 18. oktober 1912.). kustva, kako je težavna vsaka vojna s Turčijo. Ob tej priliki se je vedel , da so Turki pred početkom neprijateljstva imeli proti Srbom in Bolgarom 260.000 vojakov, vojske prvega reda, navdušene in ianati'ne, katera bi, ako bi nastala vojna, imela • obstrukcije« zadosti, je dvignil prst in gospod Gostinčar je utihnil. Samo to si je izgovoril, da dobi za njim profesor Jarc besedo. To se je zgodilo. Profesor Jarc je ime! kratek go-vorček in seja je bila končana. Hitro je šlo. Če bodo klerikalci tudi v prihodnjih sejah tako obstruirali, potem ne bodo s to obstrukcijo nikomur; niti najmanjše 'sitnosti provzročili. Sicer pa izjavljajo klerikalci sami, da nečejo s sVojo »obstrukcijo« delati ovir parlamentu in odseku, ampak samo demonstrirati proti Čuvaju. Ker je sedanji čas silno resen, moramo biti klerikalcem hvaležni da vsaj nekoliko skrbe za zabavo in kratko-časje. Škoda, da ni mogoče v kinematografu pokazati, kako Gostinčar in Jarc »šturmata« Čuvaja. _ -j- Krščanski socijalci za Turke. S Turki simpatizira med nemškimi listi najbolj znano krščansko-socijal-no glasilo »Deutsches Volksblatt« na Dunaju. Krščanstvo sicer ni združljivo s simpatijami za Turke, toda to dunajske krščansko-socijalne gospode, ki je v tesni zvezi z našimi klerikalci, čisto nič ne moti. »Turki so sovragi Jugoslovanov, tudi mi smo njihovi neprijatelji, ergo morajo biti nase simpatije na strani Turkov,« tako mislijo ti »kristjani« in tako tudi pišejo. Včerajšnji »Deutsches Volksblatt < piše med drugim: »Usoda Nemcev v Avstriji je tesno zvezana z nesrečo turškega orožja, zakaj v najvišji meri je sumljivo dejstvo, da skušajo avstrijski slovanski poslanci — še predno so balkanske države iz-vojevale kakšno — spominjanja vredno zmago (!) — zagovarjati politične interese nam že leta sovražnih balkanskih držav, in hočejo našo vlado prisiliti, da bi ne nasprotovala brezmejnim željam svojih zmag se zavedajočih balkanskih držav. In če slovanski poslanci v Avstriji — in za njimi stoje slovanske mase — že sedaj nastopajo tako svesti si zmage in boljše bodočnosti, ko še ni končana slovansko-turška vojna, kaj si bodo šele potem drznili, s kakšno gotovostjo in smelostjo bodo šele potem postopali, če bodo balkanske države res vse dosegle, kar sedaj s toliko gotovostjo zahtevajo! Vpliv -tega uspeha na slovanske narode v Avstriji ne bo izostal. Vihar na Balkanu bo valove slovanskega navdušenja vrgel tudi na obali avstrijske.« In na drugem mestu piše isti »Deutsches Volksblatt«: »Ustanovitev velike slovanske države ali vsaj kake v svojih glavnih ciljih edine državne zveze na Balkanu, bi vplivala na slovanske narode na jugu naše države, kot magnetna gora v pravljici. In potem se naj ravnamo po nasvetu gospoda Poincareja in proti svojemu boljšemu prepričanju in proti isahs- Stran 4. SLOVENSKI IflROD. 255 Štev. mu naravnemu čustvn podamo izjavo, da bomo ostali mirni in naj se zgodi na Balkanu, karkoli se hoče, ker so baje dogodki na jugu naših mej za nas docela brezpomembni.« — Torej usoda Nemcev v Avstriji je y tesni zvezi z nesrečo turškega orožja! Će je to res in res mora to biti, ker to zatrjuje »Deutsches Volksblatt«, potem so s turškimi porazi v živo zadeti tudi avstrijski Nemci. Ker pa sami Nemci priznavajo, da so Turki doživeli na bojišču pravi debacle, potem mora skrajno slabo stati tudi nemška stvar tudi v Avstriji, vsaj po »Volksblattovi« logiki. Ali je to res, prav resnično res? + O »ušivih narodih« in »ko-strunskih tatovih« na Balkanu kaj radi pišejo naši ljubeznjivi nemški listi. Tudi v berolinskem časopisu aPan« je izdajatelj tega lista Alfred Kerr v svojem entuzijazmu za Turke, ki }e sedaj splošno razširjen v Nemčiji, rabil za krščanske balkanske narode lepo besedo — »ušivi narodi« (»Lausevolker«). Na to je dobil od nemškega državnega poslanca v Berolinu, Hermana Wendela, ki je začetkoma vojne v naučne svrhe prepotoval Srbijo, zelo čitanja vredno pismo, ki ga je »Pan« v svoji zadnji številki ponatisnil. Pismo se glasi: »Ne samo proti ljudem, marveč tudi proti narodom moramo biti pravični. Zato močno boli človeka, ako čita, da v svojem listu zaničljivo govorite o »ušivih narodih« na Balkanu. Bolgare in Crnogorce poznam samo površno, novodobnih Grkov pa čisto nič. Toda Srbe sem spoznal kot simpatičen narod, kot demokratsko pleme odkritega in poštenega značaja, ne kot narod strežajev, kakršni smo mi Nemci bili ■ nekoč-; spoznal sem jih kot narod, ki ume rabiti možgane in roke in ki hoče naprej, vedno nevzdržno naprej. Takšne sem videl Srbe v mirnih časih. In prav sedaj se vračam iz Srbije, kjer sem bil navzoč, ne pri mobilizaciji ene armade, marveč celega naroda, ki gre v borbo na življenje in smrt z namenom, da bi tudi to ljudstvo postalo narod med drugimi narodi Evrope, ne pa več brezpravna čreda, na milost in nemilost izročena avstrijskim eksportnim kapitalistom in ogrskim svi-njerejcem. Še mi zveni v ušesih gin-Ijiva prošnja, s katero ie zaključil svoj razgovor finančni minister dr. Paču — iz njegove inteligence bi se dalo izžrebati tucat nemških državnikov nad povprečnostjo — * Bodite dobri Srbiji!« In videl sem krepkega mladeniča, ki se je poslavljal od svoje črnolase ljubice z besedami: -Sladka moja draguna<- ter odšel tjakaj, kjer žvižgajo krogle: in matere, katerim je vojna vzela njihove edince in ki so s solznimi očmi, a s spartanskim glasom vzklikale: »V takšnih časih starši nimajo pravice do otrok!« In vojaki, ki so jih odpravljali na kolodvore, so nosili na kapi in vojaški suknji zadnje blesteče cvetke kasne jeseni... Res, naj bi se prepustilo skriblerskim naturam Maksimilijan Hardenovega kalibra govoriti o »ušivosti • dežele, ki ima toliko drugega bogatstva,.. Herman Wendel, vpokojeni major.- — Tako piše pošten in čistokrven Nemec, dunajski in monakovski za-grizenci pa bodo še nadalje gonili pesem o »ušivcihc in -koštrunskih tatovih«. ^^1 -r Katoliški škof o dogodkih na Balkanu. Cerkveni knez, po vzoru velikega Strossmaverja, je škof Uccellini v Kotoru. Te dni je bival v Dubrovniku in je na vprašanje, kako misli o dogodkih na Balkanu, odgovoril, kakor poroča »Crvena Hrvat-ska«, tako-le: »Nisem mislil, da mi bo Bog podelil milost, da bom še živel in videl ta srečni in veliki dan!« Kaj pa naši slovenski katoliški škoi-je? Ti molče, ker so najbrže tistih nazorov, kakor nadškof v Zadru, Pu-lišić, ki je dame, nabirajoče prispevke za balkanske ranjence, brez daru spodil, pozneje pa poslal odboru sto kron, ker ga le radi njegovega brezdušnega in nekrščanskega nastopa proti damam, oštel sam dalmatinski namestnik grof Attems. Seveda je odbor to prisilno darilo hvaležno odklonil. No, nam se zdi, da pri nas niti prisilnih darov takozvanih cerkvenih knezov ne bo treba vračati. -f Stroge odredbe pri občinskih volitvah v Prečini. Da se to pot ne bodo mogle vršiti zopet take sleparije, kot so se pri zadnjih občinskih volitvah, je deželna vlada izdala za te volitve jako stroge odredbe. V kolikor se je od teh odredb že zdaj izdalo v javnost, pride posebno v poštev ona odredba, s katero je obema gostilnama blizo volišča že v nedeljo bilo ukazano, da se za čas volitev obe gostilni zapreti. Gostilničar-ii so seveda zelo razburjeni in so se pritožili naravnost pri deželni vladi v Ljubljani. Med drugimi razlog: navajajo tudi to, da je vsaka teh gostilna od volilnega lokala oddaljena nad 50 m. Nadalje je politična oblast »zdala tudi ukaz, da se na volišču in v bližini volišča brez vsakega obzi- Sna osebo ali stranko zabrani vsa-voiilna agitacija. To pot bo mora- la politična oblast v Novem mestu uradoma poslati na volišče svojega zastopnika. Proti protestu volilcev se v to svrho odpošlje zopet praktikant Golija. H~ Iz justične službe. Deželno-sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča dr. Ivan Kladva v Kamniku je dobil naslov višjega de-želnosodnega svetnika. Iz ljudskošolske službe. Na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice Otilije J u g o v e je imenovan za suplenta na l|r ' šoli na Blokah učiteljski kandidat Stanislav V r e z e c. — Pomaknenje. Višji evidenčni geometer I. razreda Ivan Mattesich v Ljubljani je pomaknjen v VII. či-novni razred. 4- »Lisa« slovanskih železniških organizacij ima jutri na Dunaju svoj izvršujoči kongres. Tega kongresa se izmed jugoslovanskih državnih poslancev udeleži posUnec dr. R a v n i h a r. — Za bolgarske, črnogorske in srbske ranjence je darovala Kolin-ska tovarna kavnih primesi znatno vsoto 500 K, h kateri je prispevala tovarna v Ljubljani 200 K. centrala v Pragi ter tovarni v Kolinu in Prost jejo vu pa po 100 K. Kolinska tovarna zasluži za svoj dar toplo priznanje in vsakemu njene izdelke priporočamo. — Pouk v strojepisu. Slov. trg. društvo Merkur- naznanja svojim članom, da prične pouk v strojepisu v nedeljo dne 10. t. m. ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih. Poučevalo se bo vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne. Rabil se bo stroj sistema »Oliver«. Dva stroja tega sistema je dal društvu na razpolago tukajšnji reprezentant gospod Bam-berg mlajši. O ljudski šoli v Spodnji Šiški. Kako razumevajo naši mladi učitelji, vzgojeni v Slomškovem duhu, vzgojo mladine, je pokazal včeraj dopoldne mučen prizor, ki se je nudil prebivalcem hiš v soseščini ljudske šole v Spodnji Šiški. Na sredi dvorišča sta v senci klečala na trdo zamrzlih tleh dva dečka, med tem ko so drugi na solncu telovadili. Človek, ki ima srce, si niti predstavljati ne more, kako more mlademu učitelju pasti v glavo tak barbarski način kaznovanja. Res si ne moremo misliti, je-Ii tako neumen, da ne uvidi posledic, kakršne more imeti tako postopanje. ali pa je tako hudoben, da hoče ne glede na posledice zadostiti svoji maščevalni strasti. Dečka sta klečala na zmrznjenih tleh cele pol ure in sta si lahko nakopala s tem bolezen za vse življenje. In kaj je bil vzrok tej nečuveni kazni? Pri telovadbi sta se smejala. C. kr. okrajni šolski svet naj tega učitelja pouči, da se mladine ne vzgojuje s kričanjem, preklinjanjem, klofutanjem in še s takimi kaznimi, kakor je zgoraj opisana, marveč da ima izobražen učitelj za vzdržavanje discipline pač druga sredstva. Pred vsem pa mora imeti učitelj srce in ne sme biti maščevalen. Tudi ubija v učencu čut do časti, če ga hoče ponižati, ne samo pri so-učencih. marveč še pri vseh ljudeh, ki pridejo mimo šole. Za danes na] ta opomin zadostuje, ker mislimo, da mladega učitelja pač še nihče ni opozoril, kaj se sme in kaj ne. če p a ne bo pomagalo, bomo pa prihodnji, še kaj več povedali. Velika nesreča v Štepanji vasi. Včeraj popoldne je prala gdč. Ivanka Briceljeva iz Štepanie vasi v Gruberjevem kanalu perilo. Pri tem ji je spodrsnilo ter je nesrečnica padla v vodo, ki jo je odnesla. Pravnik Viz-jak jo je hotel rešiti ter je skočil za njo v vodo. Toda njegov velik trud je bil zaman, boril se je precej dolgo z valovi, toda nesrečnice ni mogel rešiti. Bilo je navzočih tudi več drugih oseb, ki pa niso mogli pomagati. Kmalu nato so potegnili nesrečnico mrtvo iz vode. Usoda graščine Zalog (Breite-nau) pri Novem mestu je kaj čudna. Ni sreče na tem posestvu. Iz zadnjega časa je imel to veleposestvo Jožef Reiner, ki je zdaj na Dunaju nekje. Ni mu šlo dobro, toda dobil je dobrega kupca v osebi Ivana Smre-karja v Ljubljani, kateremu je bil obesil posestvo za drag denar, potem ko je preje še izločil in pridržal lep kos zemlje zase. Smrekar je znan, da kupuje z nič. Tudi Zalog je kupil tako in ga obesil zopet nekemu Jožetu Olkužnika v Krakovu v Galiciji. Ta je kupil posestvo najbrže tudi brez groša, kajti dne 25. oktobra t. I. so ga v Krakovu nenadoma aretirali zaradi različnih goljufij. On je trgovec, izdajal se je pa menda za bankirja ali za bančnega ravnatelja. Bil je v trgovski družbi z nekim so-drugom. Ta mu je dal za trgovsko uporabo menico za 400.000 K, pa je Olkužnik obdržal njeno valuto za svojo osebo. Graščino in veleposestvo Zalog je kupil od Smrekarja za menda 400.000 K. Olkužnik je oškodoval tudi druge ljudi v Krako-t vu. Njegovi dolgovi znašajo nad en I milijon krop, ,_ _Mir>-trfcr , w - -r^-- DetOBior. Posestnik Krušec iz Učakovcev v Beli Krajini je bil odšel vsled siromaščine že pred dobrimi osmimi leti v Ameriko s trebuhom za kruhom. Doma je pustil svojo takrat še mlado ženo Ano z naročilom, naj le pridno gospodari in gospodinji. Sprva je še kaj pisal domov, v zadnjih letih so njegove vesti malo-dane čisto prenehale. Vsled tega mu žena ni več obvarovala zvestobe in je začela razmerje z nekim moškim, ki ni ostalo brez posledic. Otrok je zdaj že par let star. Letos bi bila imela postati Ana Krušec zopet mati. Dne 13. oktobra je nesla na Vrbovsko naprodaj kostanj, ki ga je preje nabrala doma. Na potu p-~>d vasjo Učakovci je dobila nenadoma popadke in je tudi takoj darovala življenje otroku, katerega je pa takoj zadavila in zašarila truplo v neko M--sto vrbovje. Ljudje so prišli zlociiiu na sled in so ovadili mater orožnikom, ki so jo zaslišali in odvedli v zapore. Šolska mladina v Koritnicah na Knežaku je, kakor čujemo, za ranjene vojake na Balkanu darovala pet kron. Učenec Adam Peter jih je poslal v Ljubljano. Pozdravljeni v Ijudomilem delu! Smrtna nesreča na železnici. Ko je včeraj ob 1. uri 6 minut popoldne poštni vlak št. 35 vozil iz Ljubljane proti Trstu, je bil v njem tudi IJietni krojač Albin Susteršič, čuvajev sin iz Brezovice, ki je prišel s svojo materjo po opravkih v Ljubljano. Ko je železniški čuvaj Mihael Zdovc zaprl prečnico pri prelazu v Rožno dolino, je gledajoč proti prihajajočemu vlaku opazil iz vlaka sfrčati klobuk, nato pa neko osebo pasti z veza. Čuvaj je dal vlakovodji znamenje, da je vlak ustavil, nakar so konstatirali ponesrečenčevo identiteto. Šuster-šiču, ki je stal na platonu, je, kakor se govori, odnesel piš klobuk, katerega bi bil rad ujel, pri tem je pa izgubil ravnotežje, padel z vlaka in bil takoj mrtev. Padec je bil tako močan, da si je ponesrečenec odbil pol glave in so se mu možgani pri tem raztresli po tiru. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kinematograf »Ideal«. Krasna drama Otroci generala - s slovito umetnico Asto Nielsen v glavni vlogi predvaja se še danes in jutri pri večernih predstavah. Drama je ena najboljših izmed doslej pokazanih i? serije Aste Nielsen. — Tudi komična učinkovitost »Novi zdravnik^ splošno ugaja in je sploh cel spored jako zanimiv in priporočljiv. Karambol. Ko se je včeraj popoldne s Komenskega v Kolodvorsko ulico s kolesom pripeljal delavec Alojzij Mežnar, mu pride nasproti neki izvošček ter ga zadene. Mežnar je pri tem padel s kolesa, izvoščkov voz je pa šel čez kolo ter je tako po-trl. da ima ta SO K škode. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 74 Slovencev in IS Hrvntov. nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov. 42 Hrvatov je prišlo iz Inomosta, 3 kroni. Skupaj . . . 4.240 K 84 v ?reje izkazanih . . 6.904 » — » Vse skupaj . . 11.144 K 84 v Telefonska in brzojavna poročila. Bitka pri Cataldži. Sofija, 6. novembra. Glasom br-- * k. ki so jih dobili uradni sofijski krogi, so Bolgari pregnali Turke iz več postojank med Čorlujem in Sa-rajem ter po hudem odporu tudi iz Cataldže. Pri tem so baje ime*i Tfirki *e hujše izgube, kakor pri Lik Bur-aasu. Sofija, 6. novembra. Uradno ^c poroča, da so včeraj bolgarske čete iopolnoma porazile z~ ajočih se Turkov. Turki so >-Mir< :uje senzacionalen uvodnik, v katerem se pravi med drugim: »Nadaljuj z bodrostjo. car, započeto delo, da zavojuleš Carigrad. Tam ob stenah Carigrada pri Zlatih vratih v ^ram sv. Sofiie boš končal započeto *voje delo. Prodiraj v Carigrad in »di skozi Zlata vrata v triumfu v hram sv. Sofije ter z mečem in krvjo tvojih padlih junakov napiši te-le besede: »Ferdinand L, car vseh Bolgarov je prišel v Carigrad, v nekdanio stolico iztočne rimske cL-žave. Ko ie razrušil petvekovno silo turške države, ie ustanovil carstvo balkanske federacije ter proglasil novi Rim za prestolnico novozgrajenega balkanskega carstva.« Tam v hramu sv. Sofije, obkrožen od slavnih vladarjev balkanskih držav, boš položil temelj nove imperije. In pod pokroviteljstvom bog« in niegove večne pravice in v en odu š-nem soglasju z balkanskimi vladarji ■n državam) bo carstvo balkanske federacije zgrajeno s prestolnico v Carigradu in tU car, boš no božji milosti in s soglasjem balkanskih vla- dai^v^uaroito d**ii krm. Jt.M? pisom: »Ferdinand I., car vseh Bolgarov, inicijator in /graditelj balkanske zveze, je bil imenovan za boco- venčanega in bogomaziljenega carja federativnega balkanskega carstva, krščen pri kronanju in mazil je nju na novo itne Simeon II.« in od žrtvenika se bo cul glas: »Simeonu II., kronanetnu in ma-ziljenemu carju balkanskemu, carju vseh Bolgarov. Petru L, kralju vseh Srbov, Georgiju, kralju vseh Hele-nov in Nikolaju, kralju Crne gore in Albanije, in vsem balkanskim narodom — mnogaja ljeta. Amin . . .« Ta članek oticijoznega lista je izzval kolosalno senzacijo ter napravil na narod velikanski vtisk. London, 6. novembra. »Dailv Mail javlja iz Petrograda, da so v tamkajšnjih političnih in diplomatskih krogih prepričani, da bodo Bolgari zavzeli Carigrad ter mesto obdržali, proglasivši ga za prestolnico svojega carstva. Občinski svet v Svilenu. Sofija, 6.no\\ V Svilenu (Mustaia Paša) se je vršila včeraj prva seia bolgarskega občinskega zastopa. Ta važni dogodek so slavili s svečanost-nimi nagovori ter imenovali glavno ulico Ferdinandovo ulico. Aeroplani za bolgarsko vojsko. Niš, 6. novembra. Včeraj ponoči sta se peljala preko Niša en angleški in en italijanski aviatik v bolgarsko glavno taborišče, ki sta bila od bolgarske vojne uprave sprejeta kot prostovoljca. Bolgari bodo potrebovali aviatike zlasti pri obleganju Carigrada. Begunci iz Prištine. Carigrad, 6. novembra. Tu sem so prispeli prvi begunci iz Prištine. Turške grozovitosti. Belgrad, 6. novembra. >Samo-uprava prinaša fotografije srbskih voiakov. ki so padli Turkom v roke, ter jasno govore o strahovitih grozodejstvih, ki so jih izvršili Turki nad Srbi. Porezali so jim nosove, ušesa, izraknili oči in prizadejali druge strahovite rane. V Malo Azijo! Carigrad, 6. novembra. \ sultanovi palači je vse pripravljeno na odhod. Cim pridejo Bolgari v Carigrad, se bo sultan in vlada prepeljala na azijska tla. Državni arhivi so že v zabojih in vse je pripravljeno za odhod. Mnogo prtljage so že spravili v Malo Azijo, samo bivšega sultana Abdul Iiamida hočejo baje pustiti v palači Beglerbeg. Junaki na bojišču. Sofija, 6. novembra. Sokolska organizacija bolgarskih Junakov« je odposlala posebno prostovoljsko četo na bojišče pred Carigradom. Skader. Dunaj, 6. novembra. Iz Cetijna poročajo, da je poslal kralj Nikola iz Virpazarja čoln z belo zastavo preko Jezera v Skader, da oddajo parla-menterii zahtevo, da se Skader tekom 48 ur preda. S čolnom sta se prepeljala avstrijski ataše, stotnik Hupka. in črnogorski častnik. Odgovor skaderskega poveljnika še ni znan. Srbi zavzeli Prilep. Belgrad, 6. novembra. Uradno se potrjuje, da so Srbi zavzeli Prilep. Grki pred Solunom. Pariz, 6. novembra. Listi porocao, da se skušajo Turki koncertrirati pri Galiki, da branijo Solun pred Grki. Smatra se, da se Turkom ne bo posrečilo ustaviti grškega prodiranja, ker so tudi te turške čete popolnoma demoralizirane. Atene, 6. novembra. Turki mečejo orožje od sebe ter vsled lakote trumoma dezertirajo. Grško armad-no poveljništvo pravi, da je padec Soluna samo vprašanje nekoliko ur. ad Solun. Carigrad brez vode? London, 6. novembra. Iz Sofije javljajo, da je bolgarska armada zavzela Derkos, odkoder je vpeljan vodovod v Carigrad. Baje nameravajo Bolgari vodovod zapreti, s Čimer bi Carigrad prišel v silno stisko, ker bi bil mahoma brez pitne vode. Viljem čestita. Sofija, 6. novembra. Car Ferdinand je sprejel nemškega vojnega atašeja, ki mu je izročil čestitke cesarja Viljema na bolgarskih zmagah. Srbija in Avstro-Ogrska. Belgrad 6. novembra. Neki dobro informiran srbski politik v Belgradu se je baje izrazil, da je v srbskih vladnih krogih odposlanje vojnih ladij, zlasti avstro-ogrskih in nemških izredno slabo vplivalo, ker te vojne ladje baje nimajo namena samo ščititi podanike, marveč I tudi namen eventualno podpirati Turčijo proti balkanskim državam. Vojne operacije pri Bitolju. Pariz 6. nov. Francoski listi javljajo, da se okrog Bitolja zbirajo močni turški voji, da stopijo nasproti grški in srbski armadi. Turki upajo, da se iim bodo pridružili tudi ondotni Al- banci z vso gotovostjo se računa na to, da bosta srbska in grška vojska istočasno prodrli do Bitolja. Egejaki otoki. Milan 6. novembra. „Perseveranza" piše, da določa tajna določba italijan-sko-turške mirovne pogodbe, da mora Italija dati Egejske otoke nazaj samo, če Turčija odpravi tekom enega meseca vse svoje vojaštvo iz Libije. Prodiranje Grkov. Atene 6. nov Turki so zapustili vse svoje pozicije ob reki Vardar. Atene 6. nov. Bitka pri Anogi traja še naprej. Atene 6. nov. Pri Jenici (Jenidže) so imeli Grki 6 častnikov in 154 mož mrtvih in 33 častnikov in 737 vojakov ranjenih. Atene, o. novembra. Grki so izkrcali na polotoku Chalkidiki pri mestu Stavrosu več vojaštva, s katerim hočejo prodirati proti severu. Angleška križarka pred Bosporom. Carigrad 6. nov. Angleška križarka nWeimoutch" je prispela snoči pred Bosporus. Rdeči križ. Belgrad 6. nov. Danes ponoči sta prispeli dve sanitetni koloni ogrskega rdečega križa, obstoječi iz osem zdravnikov in dveh strežnic v Belgrad. Tatarska vest duna skih listov. Dunaj 6. nov. Tukajšnji nemški listi priobčujejo baje vest iz Belgrada, da se bo kralj Peter takoj po končani vojni in po sklenjenem miru odpovedal prestolu na korist prestolonasledniku kraljeviču Aleksandru. Angleško naziranje o balkanski zvezi. London, 6. novembra. V oficijoz-nem članku prinaša današnja „Tirnes" govor državnega tajnika sir Edvarda Greya, ki povdarja, da je stališče angleškega naroda napram balkanski vojni edino pravilno to, da izreče svoj popolni desinteressent. Ves angleški narod je prepričan, da so države bal-kanske zveze izvojevale občudovanja vredne zmage. Balkanske države so opravičene staviti ne samo svoje lastne pogoje, marveč si tudi vzeti sad svojih uspehov. Če so balkanske države pametne, bodo priznale, da imajo evropske velesile interes na Balkanu, zlasti je interesirana Avstro-Ogrska v balkanskem problemu. Zvezne države uvidevajo to v izredni meri in se bodo ozirale na želje Avstro-Ogrske. Politika Avstro-Ogrske ni nezdružljiva s splošno zadovoljivo rešitvijo. Včerajšnja izredno trezna izvajanja grofa Bechtolda so to dokazala. Mirovna pogajanja. Belgrad, 6. novembra. V bel-gradskih političnih krogih so mnenja, da se bodo vršila mirovna pogajanja v Belgradu. Balkanska zveza stoji neomajno na stališču, osvoboditi vse balkanske narode turškega jarma. Sofija, b. novembra. Bolgarski ministrski predsednik Oešov se je izrazil o mirovnih pogajanjih sledeče: Bolgarski ministrski svet se z mirovnim vprašanjem še ni pečal. Bolgarska in z njo države balkanske zveze bodo počakale, da bo vojna končana. Carigrad, 6. novembra. Včerajšnji ministrski svet se ie bavii z možnostjo končanja vojnih operacij. Pariz, 6. novembra. Specialni poročevalec »Matina« poroča v svojem razgovoru s predsednikom bolgarskega sobranja, Danevom, ki se je vrnil z bojišča. Izjavil je: Mi nismo fanatiki vojne in se bojujemo samo za svoje gotove cilje in namene. Kadar bomo dosegli te cilje, bo vojna samoodsebe prenehala. Vprašanje premirja je, presojati samo z vojaškega stališča. Mi ne moremo pripustiti, da bi ojačili Turki svoje sile. Glede Carigrada še ni odločeno, ali ga hočejo Bolgari zavzeti. Kar se pa tiče vmešavanja evropskih velesil, bo morala Evropa priznati in potrditi vse, kar smo dosegli. Specialno Avstro-Ogrska ne more odločiti, ali hoče teritorialnih pridobitev ali pa gospodarske pridobitve. Teritorialne pridobitve bi ji nič ne koristile, gospodarsko pa se more v'zadovoljstvo svojih narodov ojačiti. In jaz morem Avstro-Ogrski prorokovati v tem slučaju veliko bodočnost na Balkanu. S tako politiko pa bi stopila Avstro-Ogrska v najožje prijateljske stike z balkanskimi državami. * * Cesarjev presiolni govor. Budimpešta, 6. novembra. Pri današnjem slavnostnem sprejemu delegacij je imel cesar sledeči prestolni govor: Z odkritosrčnim zadovoljstvom in zahvalo vzamem vaše udanostne izjave na znanje. Odkar so se delegacije zadnjič zbrale, so se izvršili na Balkanu resni vojni konflikti, ki zahtevajo tudi zvišano pozornost naše monarhije. Z ozirom na dejstvo, da konflikti na Balkanu tangirajo velike interese, je smatrati skorajšnji povratek urejenih političnih in komercijalnih razmer v bližnjem Orijentu za nujno potreben. Moja vlada bo pripravljena v popolnem soglasju z zvezanimi kabineti v ugodnem trenutku se udeležiti akcije velesil, ki stremi za restitucijo miru na Balkanu. V zadnji delegacijski seziji so delegacije s pohvalevredno požrtvovalnostjo dovolile za mojo armado in mornarico izredne kredite, ki so ojačili pripravljenost obrambne sile monarhije. Tekoče zahteve moje vojne uprave se gibljejo v docela normalnih mejah. Le v svrho, da se končno reši podčastniško vprašanje, je zahtevala moja vojna uprava nekoliko višje vsote. Razmere Bosne in Hercegovine se vsled lojalnega in patriotičnega zadržanja prebivalstva mirno razvijajo. Bosanskemu saboru bo predložen bogat legislatorični delavni program, ki mu omogoča, da se peča s kulturnim in gospodarskim napredkom obeh dežel. V prepričanju, da boste predloge, ki jih bo podala skupna vlada, skrbno in prevdarno preizkušali, želim vašemu delovanju najboljših uspehov in vas prisrčno pozdravljam. Berchtoldov ekspoze in borza Dunaj, 6. nov. Včerajžnji ekspoze zunanjega ministra grofa Berchtolda je napravil na finančne kroge najugodnejši vtisk. Na borzi vlada danes ugodno razpoloženje. Resignaciia državnega poslanca. Črnovice, 6. nov. Državni poslanec dr. pl. Smal-Stocki, ki je pred kratkim resigniral zaradi poloma Je-lanske posojilnice na svoje mesto kot namestnik deželnega glavarja, je včeraj odložil tudi svoj državnozborski in deželnozborski mandat. Gospodarski položaj Gališke. Dunaj, 6. nov. V finančnem ministrstvu se je vršil včeraj pogovor, katerega so se udeležili zastopniki Poljskega kluba, Ukrajinske zveze, dunajskih denarnih zavodov in galiških trgovsoih in finančnih krogov. Soglasno so konstatirali, da je položaj Galicije popolnoma zdrav in da tedaj ni potrebna posebna pomožna akcija. Osemdesetletnica češkega publicista- Praga, 6. nov. Včeraj je slavil svojo osemdesetletnico slavni češki publicist in član gosposke zbornice Anton Otokar Zeithammer. Bil je eden izmed najintimnejših prijateljev Riegra in je igral svoj čas v češki politiki odločilno vlogo. K njegovi osemdesetletnici mu je poslal cesar lastnoročno pismo, v katerem priznava njegovo trajno lojaliteto in njegov patriotizem ter ga zagotavlja nadaljnih njegovih simpatij. Obnovitev trozveze. Berolin, 6. novembra. Listi javljajo, da sta Bethmann-Hollweg in dr. San Giuliano sklenila obnovitev trozveze na mnogo širši podlagi kakor doslej. Trozveza bo baje odslej slonela na načelu: „Eden za vse, vsi za enega". San Giuliano v Berolinu. Berolin, 6. nov. Italijanski zunanji minister San Giuliano je bil včeraj ob pol 6. uri zvečer v Postu-pinu sprejet od nemškega cesarja v avdijenci. Po avdijenci se je vršil diner. Berolin, 6. nov. V političnih krogih se zatrjuje, da se je italijanski zunanji minister San Giuliano z nemškimi državniki pogovarjal zlasti o sredstvih najti način, kako ohraniti Albaniji avtonomijo. Treba je tozadevnega sporazuma med Italijo in Avstro-Ogr-sko, ki da je po prepričanju nemških političnih krogov že dosežen. Volitev predsednika Zedinjenih držav. New-York, 6. nov. Reuterjev biro poroča, da je bil izvoljen za predsednika Zedinjenih držav Wilson. Volitev se je udeležilo kakih 16 milijonov volilcev. New-York, 6. nov. Izmed 531 glasov, ki reprezentirajo nad 16 milijonov volilcev, je dobil Wilson 303 glasove. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: za „Ciril-Metodovo družbo" gosp. Šetina iz Črnomlja 5 K, darovali Fran-celj, Polde in Peter ob sestanku pri čaši vinca v gostilni Fani Spreizer v Črnomlju. Za »Stavbni sklad Ljubljanskega Sokola" g. Rudolf Vesel v Ljubljani izročil 30 K, katere je plačal g. M. D. vsled neke poravnave. Za „Rdeči križ balkanskih držav* Jožef Hren, žel. aspirant v Št. Lovrencu nad Mariborom 1 K 20 v., Ivan pl. Zuccato v Mattarelu 5 K, Mihael Hanikam, strojevodja na Javorniku, Gor., 4 K (i. s. Hanikam 2 K in Fr. Potočnik 2 K), Franc Kveder v Boh. Bistrici 16 K (darovali Jugoslovanski železničarji v Boh. Bistrici 13 K in neimenovani 3 K), Ignac Plantarič, ka-varnat v Škofjiloki 10 K 30 v, zbrali na Vseh svetih zvečer veseli gostje v kavarni z željo — ,*nrt Turčinu*, Franct Kavčič v «St. Vidu pri Vipavi 10 K 40 v, Poldka Bavdek, učit v Črnomlju 12 K (I. s. Leopold Bavdek 2 K in Poidka 3*vdek u* Viofci 1PIQ, • Ivan GorŠak, solidtator v Trebnjem 6 K (i. s. M. Revnik 2 K, A. Pavlin 2 K, J. Vozelj 1 K in J. Goršak 1 K), Edvard Pogačnik v Cerknici 50 K, Franc Premrov v Martinjaku pri Cerknici 50 K, Franjo Ožrinc v Grahovem pri Cerknici 4 K, J. Urbančič, cand. ing. na Dunaju 30 K 40 v, zbrali slovenski gostje kavarne Beethoven, dr. Boris Zamik v Neapolju 40 K 47 v, kot prejeti honorar za predavanje „O bistvu življenja" v Gorici, Fran Košir, učitelj v Št. Jurju ob Taboru 11 K, darovalo v gostilni Grobovšek na Vranjskem 10 gostov, Anton Jerman* Brdo pri Lukovici 20 K, darovala pri .Slaparju" v Lukovici zbrana družba, polovico tega je prispeval gosp. Maj želj sam, Filip Semič v Št. Vidu pri Vipavi 14 K 14 v., (Semič 10 K in Sembijski tarokisti 4 K 14 v.), Jernej Černivec v Škofjiloki 8 K, (Cer-nivc 5 K in T. Podobnikar 3 K), Anton Kovačič potnik v Krškivasi 7 K 70 v., (zložilo 13 darovalcev iz: Krške-vasi, Malene, Leskovca, V. Marševega in Gorice), Franc Bažiček trg v Spod. Idriji 4 K 60 v., nabral v veseli družbici, Anton Brgoč podžupan v Slavini 16 K 34 v, nabral od prebivalcev vasi Slavine, Ivan Gruden v Prapetni pri Slapu ob Idriji 14 K, (darovalo 5 gostov v gostilni Tomaža Laharnarja v Prapetni), Angela Hren-ova učit. kandidat v Mariaoru 71 K, nabrala 3. nov. v restavr. „Nar. D." po predst. „Mati". Fanči Pintar v Sp. Šiški 21 K (zbralo v njenej trgovini 7 darovalcev), Ivan Marn, pekovski pomočnik v Žireh 5 K, *dab' se sukala v Carigradu slovanska zastava*, vesela družba v gostilni pri : Raci v Sp. Šiški 6 K, v gostilni pri ;>Rdečem križu« na Dolenjski cesti v Ljubljani se je nabralo v veseb* družbi 9 K 20 v, g. Janko Urbančič in Hinko Magister nabrala na veseli svatbi pri *Plankarju« na Dolenjski cesti v Ljubljani 24 K 36 v, na Muljavi na Dolenjskem zbralo 13 darovalcev 12 K 10 v, črkostavec g. V. Zajec 8 K 20 v, zložili stalni gostje pri »Belem volku« v veži v Ljubljani. Fran Klinar, učitelj v p. v Ljubljani 5 K. gospa Marija Puh in Marija Hren v Ljubljani 4 K, (vsaka po 2 K), g. Puh, nabral med gosti pri »Mraku* v Ljubljani 12 K 48 v in g. Fr. Hrastovčan v Krškem peti del honorarja 6 K. Skupaj 509 K 89 v. Živeli nabiralci in darovalci! Današnji list obsega 8 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Čudi za odrasle Raba jači! in krepčil se pogosto izkaže ra uspešno In sicer ne samo za otroke, nego tudi za odrasle vsake starosti, ženske in moške. Že drsetlctlja slavnoznana Scottova emulzija se je ca tako najbolje obnesla naj gre že za prirojene slabosti ali za opežanje po prestali bolezni- Ze po primeroma lyatki rabi se prične kazati učinek Scottove emulzije. Opazimo, da se nam vrača veselje do življenja, posebno se pa dvigne slast do jedi. Zaraditega hitro rastejo telesne moči, razvije se novo veselje do življenja. Scottova emulzija je blagoslastna in prijetno uživna, da jo tudi odrasli dalj časa ne da bi se jim upirala, uživajo in dobro prenašajo. Cen or gtulni steklenic C K 5c v Dobira se p« vseh lekarnah. Proti vpoliljatri M?v pismenih iaa»-kah dobite od tvrdke SCOTT ft BOWKE, d. t o. «. m Duneju VII. »kliceveje ee aa aal Oet enkratno vpe-šiljatev pOttknJnje od kake lekarne. Sil* Raz&lrleno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „IKoll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utecujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po E !•— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. M O L L, c. in kr. dvomi založnik na Dunaju, Tuchiauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 19 i MOJ STARI nazor je in ostane, da proti prhljaju, prezgodnjemu osivenju in izpadanju las kakor sploh za racionalno negovanje las ni bolj Sega sredstva nego svetovnoznani B a y - r u m s konjičkom, znamko lesen konjiček tvrdke Bergmann A Co.f DeČin n. L. V steklenicah po K 2*— in 4*—. se dobiva po vseh lekarnah, drogenjah, :: parfumerijah in brivnicah. :: -, ""*■ "*' V? "T *ti -^i " """ ' **"" '"'*""" '?',' V.V^ ??.'.','* " t,l>y^i^*^^Ttrmttum»mm i ■>»■■«■■■■■ ■ m i m —aa»«awnJB Pozor: Nahajajo st ponaredbe popolnoma brc* vrednosti prevarljivo podobno zavite. Zahtevajte izrecno Stran 6. SLOVENSKI NAROD, 255. Stev. 3. (Bittha vljudno rabi k nakupu zimskih potrebščin v svojo manufakturno trgovino :: Pod Tranco :: Stari trg štev. 1. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las delvje najboljše prlmasna TnKtim tinktura s?* lae© katera okresduje laaisće, odstranjuj* luske in preprečuj© izpadanje las. 1 etelilenleaz nciodoni l krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dTe steklenici. Zaloga vseh pre-zfcušenih zdravil, medic, mit, medici**!«*, vin, SpecMali-tet, najfinejših parfumov, kirurgi s ki h obvez, svežih mineralnih vod itd. Dež. letoma Milena UuMa j v LJubljani Rggleva casts št I. poleg novorgraj ene^ra Fran Joiefovega jubl';. mostu. 17 V tel lekarni donivaio zdravila tadf člani bolniških Slatin težne železnice, c. kr. toUačae tovarne in o\ur. bolniške blagajne v Lfublfasi. Borzna porodila. .Kreditni banka t Ljubljani". Uradni karti i a na jate bsrts i. naveatra Iti2 ajafaaaaal aaataaa 1 •*•"•• I ••**•** 4% majeva renta .... 85 — | 85 20 4*2*«, »rebrna renta . ... «720 8810 4», avstr. kronska renta . . 8505 85 25 9% ogr. ,. „ . . 84 45 84 65 4* t kmnjiko deželno posojilo 93*50 9450 4*,, k. o. češke dež. banke . 88*85 89 85 • resne. Srečke Is I. 1860 % . , II 438 — 450 — « « »1864.....613- 625- „ tiske......286— 298 — M zemeljske I. izdaje . 271- 283- w ogrske hi po tečne . . 235—j 24/ — M dun. komunalne . 479— 491 — „ avttr. kreditne . . . 479 — j 491 — „ ljubljanske .... 66— 72- „ ■vstr.rdeč. kriza . . 5125' 57-25 M ogr. „ „ . . : 31— i „ ba*tHIka..... 27— 31 — " tnrf-ke...... 212*40! 213 40 Oelaloe. IJubtfanskt kreditne banke . »25-— i 427 — Avstr. kreditnega zavoda . . '97 50 598 50 Dunajske bančne družbe . . 499-75 j 50075 Južne železnice..... ,102 50 1 103 50 Državne felezniee .... i 668*50 660 50 Alptae-Montan..... <*1'25 j 952 25 CeSke sladkorne družbe . . 361 •— j 363 — Zivnostenske banke. . . .264*50 265 50 Valute. Cekini...... . . I 11*43 11*47 Marke........I 117*90 118-20 Franki........il 96— \ M 20 Lire........ I! 94 80 95 10 Rubljf........; ji 253 75 | 254 5C Žitne cene v Budimpešti. Dne 6 novembra 1912. T e t* m i n. Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 1178 Rž za april 1913 .... za 50 kg 1C 41 Oves za april 1913 . . . za 50 kf 10 89 Koruza za mai 1913 . . za 60 kg 794 M8!20?0!0§ifrQ poročilo, Vištaa sad morje« 3M*2 Sredaji zrsčai tlak 738 ram Cas SKUn,c Šb" i "-+ HZ 1= Vetrovi Ncb0 c J ? mm t— — 5. 2. pop. 737*0 ! 7*0 p.m.jzah del iasrso „ , 9. zv. 7342 5*6; 9 oblačno 6 7. zj. 730-6 54 si. jzah. » Srednja včerajšnja temperatura 30r, norm. 6 1 Padavina v 24 urah 00 mm. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pre-tresujočo vest, da se je danes dopoldne ob polu 12. uri naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, gospod Alojzij Jenko bivši pekovski mojster in kontrolor Kmetske posojilnice ljubljanska okolice v 75. letu, previden s svetimi zakramenti, po kratki mučni bolezni preselil v večnost. Truplo nepozabnega pokojnika se bode v petek, dne 8. novembra ob polu 4. uri, Miklošičeva cesta št. 36 slovesno blagoslovilo ter položilo k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu v rodbinsko grobnico. Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi Marijinega Oznanenja. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 6. novembra 1912. 4023 Globoko žalujoči ostali, Frvi slovenski pogrebni *arcd Josip Turk. Potrtim srcem javljamo prežalestno vest vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da se js naša iskrenoJjubljena hčerka, oziroma sestra, teta, svakinja in mati, gospodična IVANKA BRICELJ zasebnica dne 5. novembra 1912 v starosti 21 let v Gruberjevem prekopu ponesrečila. Pogreb predrage rajnice bode v četrtek, dne 7. novembra ob 3. uri popolodne iz hiše žalosti, Stepanja vas št. 31, na pokopališče k Božjem grobo. S7. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani in v cerkvi Božjega groba. Blago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Štepanjl vasi pri Ljubljani, dne 6. novembra 1912. Tomaž Bricelj oče. Frančiška Brioolj roj. Anžlč mati. Andrejček sinček. Jožef, Ivan, Franc bratje. Helena Rodo roj. Bricelj, Niči Štele roj. Bricelj sestri. Blaž Stola, Franc Rodo svaka. t M) Stoji ne ordinira do preklica. •1?(jd3|j| BJ3|j|Bj3ad§ BUq3S0(J Posebna špecialiteta likerja. Trisoveljski kosovni hbhi KO kg K 2 80—K 3 36. Hi mm wm 100 kg K 2 54—K 3 16. IiHi ereliovci preico 100 kg K 2 48 K 3—. Češki sili mM MM znamka P. B., izvrstno gorivo, 100 komadov K 1-60— K 1-80. 3882 Mi i rita bokova te v polenih in nacepijena dobavlja točno L. Schittsr, Ljubi* a na, Dovozna cest**:, tir J?ižn. železa. zsIloSni salon. (Sasiiiitn Sama m pzipozoca 4c naf/tjicjicaa c&usa Sca Skoć-^afie/z *z?al+it mtmStmm vcSno pt,t-pzavlfcnt. cfaAo i ud i venet o ivafiovt nt za&nc cvcHicc /. denta iztfjctovi+cnc. ,\ Molih 8 otrok ki izgledajo zdravi in Čvrsti, je moja žena po mojem navodilu vzfojila s Sladnim čajem. To naznanjam jaz Ub. pi. Tmkoczv, lekarnar v Ljubljani. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker so sledile mojemu zgledu, ki sloni na štirinajstletni izkušnji. Medtem ko vsa druga otroška hranila stanejo 1 —i K in se že v nekaj dneh porabijo, stane sladni čai, zavitek s ; 4 kg samo 60 vinarjev in se z njim dojenec lahko hrani 20 do 30 dni. Kri, moč, zdravje, mirne živce, mirno spanje, 50° o prihranka na denarju, najboljši zajtrk, dosežejo, dobe tudi odrasli, ki namesto neredilne, razburljive kave, čaja, pijo sladni čaj, znamka »Sladin«. Posebno priporočljivo za bolatke in slabotne. 3721 Dobiva se v lekarnah, drogerijah, tudi pri trgovcih. Sladnega čaja, znamka Sladin, pripravljenega po dr. pl. Trn-koczyju, ni zamenjavati s sladno kavo, Tvor^iška zaloga pri lekarnarju pl. Trskoczvjti v Ljabljani, Kraajsko. Po posti najmani 5 zavitkov franko 4 krone, poštni zavoj za 5 kg s 15 zavitki vsebine 10 kron franko z obratno pošto. Na Dunaju v lekarnah: Traiftczv, V., Scbdasratacrstraste 109; m., lUdctzkvplati J; VnT, Josefstldterstrissc 25; v Gradci: Sackstrtsse 4. Bleiko sprejme damski modni salon Teodor Kune v Prešernovi ulici 5,1. nadstr. ■siniti s par razredi srednje šole, zmožen slovenskega in nemškega jezika, prost vojaščine. — Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda« pod „Takoj". 4015 ¥ najem se odda takoj v večjem mestu na Notranjskem. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Enega ali več4019 družabnikov iščem za več držav. Letni promet je velikanski z velikim dobičkom. Več pismeno. Ponudbe na unravništvo »Slov. Naroda« pod šifro .,Tovarna". Sprejme se samostojen oskrbnik za veleposestvo. katero je v večini v najem oddano. Služba je primerna tudi za penzijonista. Neoženjeni imajo prednost. Dopisi na poštno ležeče, Šmartno pri Litiji. 4016 Stara trgovina v večjem trgu na Štajerskem 3857 se takoj proda. Prsta se tudi, na zahtevo takoj, Mirili i iiiljlia. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Odda se takoj kpo stanovanje v sredini mesta s 3 sobami, kuhinjo, kopalnico (balkon) itd. v II. nadstropju skladišče v Kolizeju. 3986 Odda se za februar 1913; trgsusltf lol^al v najlepši innajprometnejši legi mesta in stanovanje s 3sobaiĐL Natančneje se poizve v hotelu pri ,TMa-liČU11 soba Št. 12. Automobil 16*—18 HP Puch, Princ Heinrich Cares-sori, malo rabljen ter osobito dobro ohranjen, se proda. Vprašanja na : „S, V. 136" poste restante Zagreb, 3929 Čedno snJto stanovenie 2 sobi, kuhinja in pritikline (ozir. 1 | soba, kuhinja in pritiklina) 3983 išče mirna stranka za februarjev termin. Ponudbe pod „Stanovanje 1913" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. ^Adriaffca" — Sušak obrtno delniško društvo za destilacijo slivovke, tropinovca, konjaka u t. d. ■»a- IŠČe 3930 . potovalnega zastopnika ki je po slovenskih deželah pri prvovrstnih odjemalcih v to stroko spadajočih izdelkov dobro vpeljan. — Ozira se samo na natan- | čne ponudbe z izkazi in priloženo sliko. Lepa dvonadstropna HIŠA v kateri je bila vedno do sedaj gostilna in trgovina, se proda, v Podbrdu na Primorskem št. 19. Zraven se nahaja tudi hlev in lep vrt Več se izve istotam* ali pa pri lastniku A. Le- nar, kovaški mojster, Bistrica nad Pliber-kora. Koroško. 3987 J. Zamijesi čevljarski mojster v Lfiibllanis Gradišče 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. IzdeSuJe tudi prave gorske in telovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera iprposlan čevelj. 245 Išče se *» ■ se ■• za odvetniško pisarno Biti mora v odvetniško pisarniških poslih izvežban. Italijanščine zmožni imajo prednost. P'ača po dogovoru. Ponudbe na odvetniško pisarno dr. :: Josipa VVilfana v Trstu. Najlepša prilika je sedaj za resnomisleče reflektante z nekaj premoženjem ali pa z garancijo. Dobi se takoj glavna trgovina s rilialko skupaj ali posamezno, prometa preko 100.000 K, v velikem kraju na deželi. Stroka mešana trgovina; najlepša ugodnost. Vzrok oddaje je, ker se je prevzelo veliko podjetje najnovejše vrste. — Ponudbe s podatki premoženja itd. in čas prevzetja pod »Ugodnost 1913" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3947 Štev. 36108. 4020 Ustanove za onemogle oMhl Pri mestnem magistratu je za tekoče leto podeliti dvajset povodom praznovanja 60 letnice Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva osnovnih ustanov po 100 kron. Pravico do teh ustanov imajo brez lastne krivde obubožani in onemogli ljubljanski obrtniki (mojstri). Prošnje za podelitev teh ustanov je vlagati pri mestnem magistratu do vštetega 30. novembra t. I. V prošnji je zlasti navesti obrt, katerega je prosilec v Ljubljani samostojno izvrševal ali ga Se izvršuje. Tudi so navesti vzroki event. obuboranja, zdravstveno stanje in podrobne rodbinske razmere. Mestni magistrat v Ljubljani. dne 2. novembra 1912. Župan: dr. Ivan Tavčar 1. r. 255 štev. SLOVENSKI NAROa. Stran 7. B. Gfttzl. Llnbllana Braai< rrsJtt^? zr**™ . -. ?0 c m. !■ »aročll« p« meri nalTečl« Izbira tu-ta inozemskega blaga, MeStni trg St. 19. --- Stari trg St. 8. Brez konkurence. Najnižje cene. Solidna postrežba. V bližini sodsijske palače je oddati za pisarno ali kot zdravniške Ordlna- cijske prostore lepo pritlično 3978 stanovanje Kje pove upravništvo »Slov. Naroda« ftanooonle < tremi sobami v III nadstropju se takoj odda ■^ v Sodnijski ulici štev. 4. Več pove kamnosek Vodnik, tu- i¥pra rabljen ali nov, za prevaženje sifona in temu primerne močne srednje starosti konje z označbo cene kupi tovarna sodavicev Lukovici. v Žitno i\au© -ejši i^ - -odukt, po? - ."p! -neni vrečic*' za K"4— po : -2 vsa- ro-ogrsko pošto. K se prav lepa in dragocena prerr ja, ki kozarec, lonček, ]ed*'r^ orodje i dr. pc - - tča in i okraski za goscoc J o s. Vesolj, Praga VIL 586. Ćesko. 3755 £epo stanovanje s tremi sobami, kuhinjo, shrambo in pri- tiklinami 3992 se odda za februarjev termin v Bohoričevi ulici Ste«. 16. Stavbne parcelo na Dunajski cesti v Ljubljani pred delavskimi hišami in na Glincah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za ------ primerne cene ■— - na prodaj. Več se po zve pr 'astniku JOS. Tribuč na Glincaii 37. 2416 Z^^ Najboljša in najzdravejša —um barva1 za lose in brodo je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Lasne kite, podlage in mrežice vseh vrst; gledališčne in toaletne ===== potrebščine itd.------^= mm gradil! t mm 3977 zastopnike proti visoki proviziji, oziroma proti stalni plači in proviziji sprejme banka „Slavija". Ponudbe na Generalni zastop banke Slavlje v Ljubljani. KLOBUKI moderno nakiteni, 3375 oblike. Kakor vse potre&štioe za moditfke prodaja najceneje l Horvat LJubljana. Stari hg 21. Popravila točna in cena. 20°/o do 30°o znižane cene radi preogromne zaloge 3979 oblek, raglanou in zimskih sukenj za gospode m dečke, najmodernejših damskih kos t urno c, plaščev. paletotov. bluz in kril. „^AnglešJco slzladišče oblek," O. JBerrcatovič, jMestrd trg št. a. Vsakovrstno *■ kurim Mehka in trda drva cela in razžagana. :: Retortno oglje. :s Trboveljski kosovnik K 2-80—3 40 za 100 kg Trboveljski kockcvnik K 266—3-20 za 100 kg. Velenjski briketi. Ifloro edina štedilna kurjava za peč. IVIala K 140—160 za 100 kom prosto na dom postavljeno. 5L & C Tauzher, Dunajska cesta i te v. 47. — Telefon štev. 152. Leva priložnost! Troovci in obrtolki! Proda se iz proste roke v Železnikih na Gorenjskem viko posestvo po domače »pri Prezeljnu«, ležeče tik glavna ceste na solnčnem in prometnem kraju pred trgom. Obstoji iz hiše s staro gostilno in nanovo narejenim lokalom za prodajalno ali drugo obrt. Zraven imenovane hiše je veliko gospodarsko poslopje ca. 25 m dolgo, s ploščami krito in z močnim podstrešjem, v pritličju s staro veliko kovaČ-mco, obokanim hlevom in skladiščem, zgoraj stanovanje in velik prostor po prenaredbi za vsako obrt zelo ugodno. Proda se hiša in gospodarsko poslopje vsako posebej ali tudi skupno s pripadajočim vrtom in prostori okoli teh dveh poslopij Proda se tudi nekaj oprave. Po zastopljenem kupu se posestvo lahko takoj prevzame. Prodaja Lovrenc Boncelj, trgovec in posestnik v Železnikih, Gorenjsko. 3993 Naznanilo. idi izdatno povišanih cen za premog smo primorani od 115. T\€>*%r&TT\1t>i?ek 1912 nadalje svojemu tou koksu nastaviti sledeče cene: a> Ako se ga vzame naenkrat 10 000 kg C1 vagon) se računa za vsakih 100 kg K 4-—. Ako se ga vzame naenkrat 1000 kg ali več, » » . » »»»4 40. 1 Ako se ga vzame manj kakor 1000 kg, » » » » » » » 4 70. Te cene veljajo v tovarni in pri takojšnjem plačilu; dostavljanje koksa £a dom ali na kolodvor se zaračuna posebej kakor doslej. V Ljubljani, dne 5. novembra 1912. Ljubljanska delniška plinarna. Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar Nznijt si. ». L litiostvi, U u nate)! ojejot cvetlični salon Pod Trančo. 48 Veli zalma sol nm. zdelovaole šopkov, vencev, trakov itd' ■M$M I Okusno delo in zmerne cene Zunanja naročila točno. I Milili k Tržaški odi ii. JI 2j3.i&z3o.čer3.o pristzie slivovke s: tropinovec s: hrušovec brinjevec vinsko žganje se dobi v množinah od 25 / naprej pri veleiganjarnl Molim 1199 M. Rom Ii Ko. Ljibliaea. prieg pivnme .DbIbi*. IMta Mara sprejme 39S1 oljarnica v Zidanem mostu. Plača: 2 K na sihto, prosto stanovanje. Išče so za febrnar 3 do 4 sobe v sredini mesta. Ponudbe pod šifro „Stanovanje" poste restante Linbljana. 3982 Pisarja za odvetniško pisarno, veščega slov. in nemškega jezika kakor tudi strojepisja, se takoj sprejme. m* Pismene ponudbe upravn. »SI. Naroda«. Dobro vpeljana 3^7 raka trgovina na Dolenjskem se proda. Odda se s 1. decembrom t 1. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda« ■■ " ■ 1 1 1 11 1 j St. »109 4013 Eazpis ustanov. Mestni nOH Hanskiiazairalelo podeliti sledeče ustanove: 1.) Janeza Krstnika Bernardinija ustanova v znesku . . K 230*— 2.) Janeza lakoba Schillinga ustanova v znesku , j , K 250*— 3.) Jurija Tollmainerja ustanova v znesku . . . ! I K 250— 4.) Janeza Jošta Weberja ustanova.....! * . K 230*— Do teh ustanov imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omoži'e ter so uboge in poltenega slovesa. 5.) Miklavža Janeza Kraschkoviza ustanova v znesku K 128— Do te ustanore imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so doma iz sentpeterske fare in so se letos omožile in so ubožne. Če teh ni, imajo do te ustanove po vrsti pravico kmečke, rokodelske ali dninarske hčere iz sentpeterske fare, ki so ubozne in so se letos omožile. 6) Antona Jakoba Fanzoija ustanova v znesku . K 128*— Do te ustanove imajo pravico poštena dekleta meščanskega (hčere ljubljanskih meščanov) ali pa tudi preprostejšega stanu, ki so ubožna in so se letos omožila. 7.) Josipa Feliksa Sinna ustanova v znesku . '. ! 1 K 96*— Do te ustanove imata pravico dve izmed najrevneših ljubljanskih deklet. 8.) Mihe Pa kiča ustanova v znesku........K 244 — Do te ustanove imajo pravico ubožni ljubljanski mečani obrtniškega stanu ali njih vdove 9.) Janeza Kovazha ustanova v znesku , l l Z » ! I K 302 — Ta ustanova gre na 4 ennake dele, do katerih imajo pravico 4 v Ljubljani v revščini živeči rodbinski očetje ali vdovi jene rodbinske matere, ki so brez lastne krivde v revščini, so katoliške vere, neoporeklega slovesa in ima« jo rediti nepreskrbljene otroke 10) Marije Kosmatscheve ustanova v zneska l l . K 204 — Do te ustanove imajo pravico nepremožne uradniške sirote ženskega spo«-!a, ki so Jjubljančarjk^ ter poštenega vedenja. 11.) Helene Valentinove ustanova v znesku I l \ ! K 168 — To ustanovo ima mestni magistrat razdeliti med ubožne otroke iz frančiškanske fare, kateri nimajo več starišee in ki niso še 15 let stari. 12) Ustanova neimenovanega dobrotnika za onemogle posle v znesku.......*.............K 100 — Do te ustanove imajo pravico 4 revni, delaneznezmožni posli, ki so zvesto služili in so neomadeževanega slovesa, vsak na f/4 ustanove. Koleka pro-te prošnje za te ustanove je vlagati do vštetega 30. novembra t. I. pri vložnem zapisniku mestnega magistrata. V prošnji je navesti one okoliščine, ki dokazujejo prosilčevo (prosillcino) uboštvo Prošnjam za posamezne ustanove je na vsaki način priložiti, oziroma v njih dokazati sledeče : Pri prošnjah za ustanove pod št. 1) do 6) rojstni in krstni list, poročni list ter po možnosti očetovo meščansko pismo, alijepa vsaj omeniti, kdaj je oče postal meščan. Slednje odoade pri prosilkah, ki niso meščanske hčere, a prosijo za ustanove Št 5) ali 6.) Za ustanovo št. 7 rojstni in krstni list ter potrdilo župnjiskega urada o sami-čnem stanu. Za ustanove 5t. 8) meščansko pismo ali navedbo, kdaj da je bilo meščanstvo podeljeno, vdove tudi svoj poročni in možev mrtvaški list. Tudi je omeniti, katerega obrta je prosilec ali je bil prosilkin mož. Za ustanovo Št. 9) poročni list, vdove tudi možev mrtvaški list in pa rojstne in krstne liste (izpiske) nepreskrbljenih otrok. Navesti je tudi vzok revščine. Za ustanovo št. 10) rojstni in krstni list ter očetov mrtvaški list Za ustanovo Št. 11) prosilcev rojstni in krstni list ter mrtvaške liste stanšev ali pa potrdilo varuške sodnije, da so stariši zares umrli. Za ustanovo št. 12) rojstni in krstni list in če mogoče poselsko knižico. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 2. novembra 1912. Zupan: dr. Ivan Tavčar I. r. Zaloga poliva io f 1. Kapos LiDblianilaiije Ter. l 11 Hej). Zalogu spolnih ter jedilnih sob v različnih najnovejših slogih. Vsakovrstno drugo pohištvo. Priznano solidno blago ter najnižje ceno. Zalogo otomonoo dioanov, žlmnlc različne kakovosti; zajamčeno trpežni Izdelki. Velika izbira3408 otroških vozičkov "i vsakorntnib slit. oileđil m 1 Stran 8. SLOVENSKI NAROD. 255 Štev. Priporočamo naSim :: gospodinjam a KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske 2 tovarne v Ljubljani ŽjESmL. kavme mešanice Karla planinca pruo ljab!jon5K« ueleprežorna za Keue* Dobivajo se v prazarni na vogalu Dunajske ceste — Sodne / ilice in v moji trgovini s s?ccer jskim blagom Sanajska c. 6. ^^£fi Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri A. KUNC :::::::::: Ljubljana :::::::::: priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih zimskih oblačil. Strcgo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene« :;;«;:: llustrovani cenik! na razpolago. ::»:::: Gospodična želi službe pri boljši rodbini Gre k otrokom Ume dobro ročna dela in šivanje. — Cenjene ponudbe pod „Slovenka", poštno ležeče, Ljubljana. 3856 H gm* miW *^& m n vogalu Kongrssnsoa trga h -eno« ulite (seda- uradniško konsumno društvo) se ufc v najem 1I. »narisi 1911 Natančneje se izre 2t»05 v pisarni stavbenika 2* Roberta Smielew3kega, BimsHa cesta 2. Into ta / ^ Ljubljana, / ^>^4^ . Prešer nova / ^_^^^ / ulica št. 5 / • .*^w ^^ / I. nadstr. / *^^5|n3J> / tf / £§^/^ / •^^^ / \iMmm / *«Ste^ / najfinejših / JSlF/ a:iS,eškin f i<^/ kostumov, ^3^ / 'rane. toalet itd. Najbolj pripravne trpežne in gibljive nrzoparilnike za krmo vseh sestav, slamoreznico, mlina 1 in stiskalnice za sad e in grozdie, rebljače, reocreiniceT motorje, DSSRZNO kosilnice, obračalnike in grabi*« za seno, jf^Fč*** stroje in pr.tikline e£--'^JaBfc za sadje- in perut- a^£v^^^^ r.:nsko rejo, | r'>A ielezne bi s ga; ne, t v€j|jj nat?r olme krite, Ej^b ■& peči, stećUsike, t^jj s—; črpalke z^=s L -j& za vini.,, gnoinico K . X in vodo, str vene *^v^*3? potrebščine in vso Ž^gSS' ff I drago 2eiezr.;no se S' f^J^i K GOb va najcereje in jg* i,j£.lpti najboljše pri znani ^§^-i£v.?5>, veletrgovini z želez- * T|^^B£~'"'*--1 r.ino in pojedel- - = ^ :: sKimi stroji FR. STUPICA V LJUBLJANI Manije Tenezije cesta št. 1. Zahtevajte cenike in ponudbe! Cene nizke! Zahtevajte cenike in ponudbe! Tapetulk Dragoiin Puc LjiiDljaaa, Marije Um cssta štev. 15 na dvorišču, levo 385č se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Velika fzfcer zgotovljenih otomanov in moSrocev. 1697 Jubilejni rik 1312 ~ zastonj in poštnine prosto. = 1K|^|| -re najboljSc li P v * f"! in najbolj a i f fi *5 s 1 Hillrll :: natančne :: Največja izbira damskih ur v modernih zapestnicah. FR. ČUDEN JCjubljana, Prešernova ulica 1 delničar prvih švicarskih tovarn nr v Bieln, Glashatte fn Ženevi. 3390 Lastna tovarna ur v Švici, j '911X08 NVAI IA, -jtoi||iiui*|8 mffouuepouireii «6o|ez vnjiaft Jftil P. n. občinstvu se priporoča 3616 vela zaloga pohištva liitun izdelka, iz finega suhega lesa, najmodernejši izdelek za hotele in vile, posebno se piiporoča novoporočencem v nabavo popolne hišne oprave. Za vse izdelke jamči Matej Gegala, mizar na Bledu. Proračuni na zahtevo brezplačno. Proračuni na zahtevo brezplačno. F. sa. gg. sodavicarfem priporoča svoje prvovrstne sadne aromate in izvlečke (brez dodatka kemičnih ali sintetičnih primesi) za izdelovanje izbornih šumečih limonad kakor: peneča lapitete, iaMOii Ker. kristslna [Kronala, malinovka itd. Pri naročili!) najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvef. Z odličnim spoštovanjem 2689 PA * ti ? fc crnX|/A destilacija rasti, in sadnih arom ter eks-UlfllK 3IC L K U laktov itd-, Ljubljana, Slomškova nI. 27. Modni salon Siuchly-}tiaschke Priporoča cenjenim damam tu in na deželi svojo krasno :-: zalogo zimskih klobukov za dame in deklice. :-: Fopravila točno. Cene znano nizke. —— Žalni klobuki vedno v zalogi. mBtammm Tobačna tOTrgura^au,. C, kr. tebačna tovarna v Lfablfani razpisale za § a i • v« na dan 18. novembra 1912 :s konkurenčno razpravo, si Ponudbe se morajo najkasneje do 10. ure dopoldne omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati. Popolna vsebina razglasa, katera se tuuradno lahko vpogleda, se nahaja v uradni »Laibacher Zeitung«. LjnMjana, dne 28. oktobra 1912. 3953 Priporoča se domača najnovejša konfekcijska trgovina Maček & Kotnp. Franca Jožefa cesta 3. ■ ■■ Sprejemajo se naročila po meri, er se izvrše točno in solidno. Mi Založniki c. kr. priv. juž. žel. ■ ■■ Solidna postrežba. Najnižje cene. ;: TEHNIČNI BIRO IN STAVBNO PODJETJE :: Resi jeva cesta it. 26 (poleg plinarne) IZDELUJB: Mesljeva cesta st. 26 {poleg plinarne) Beton * železobeton Strokovna izvršitev Vodovodi * elek- modeme apnenice. * mostove * strope * vseh vrst načrtov * trične centrale **tuv- * * * dvorane * zazidke prevzet je zgradb * bine * mlini * žage + Obisk strokovnih ::::: turbin. ::::: : tehnična mnenja. ;::; opekarne in ::;: inženirjev na željo.