|ŠsgSŽ^ fT A Q 1ST A Pnn A SSSLSSSt uLAo iN AKU1JA it^ss^ ))•«.„ nist« ouocaik, pošljite en do- _^MHHjList slovenskih delavcev v Ameriki._ ■ jj ^^S " dTome^no poskusni°- TKLKPIIONK: CHel-ea 1242________________tu.u-r«»l m* Heeuud tla- Metier Somber tlM, 1IN3 »t the Port OffWe .it New ¥•«%. N. Mdw Art of Omcreae of Marrh 3rd. IK 7» A DDRESS: 21^ W. 18th S'X\, NEW~YORK No 3. - Stev. 3. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 5. 1939 -CETRTEK.TjANUARJaT i 939 ~~ Volume XLVIL — Letnik XLVIL "AMERIŠKO DEMOKRACIJO JE TREBA ZAŠČITITI" POSLANICA, KI JO JE PREČITAL PREDSED. ROOSEVELT NOVEMU KONGRESU, JE VAŽEN DOKUMENT Predsednik je v tvoji poslanici ostro napadel evropske diktature in poudarjal potrebo, da se morajo Združene države zavarovati proti preteči nevarnosti. — Nevarnost vojne je sicer od vrnjena, s tem pa še nikakor ni rečeno, da je mir zajamčen. WASHINGTON, D. C., 4. januarja. — Ko jej včeraj stopil predsednik Roosevelt, pred narodno zbornico v Washingtonu, je bila galerija polna tu jezemskih diplomatov. Navzoč je bil tudi Hitlerjev zaupnik, ki zastopa nemško vlado v Washingtonu. Predsednik je čital svojo poslanico, in ko jo je preči.al do konca, ni bilo odobravanja ne konca ne Jcraja. Roosevelt je pojasnil »tališče Združenih držav oziroma potrebo, kakšno stališče naj zastopajo. Govoril je več kot eno uro, in najbolj značilne točke njegovega govora so naslednje: — Konci prejšnjega leta bi bila kmalu izbruhni J 'a v Evropi vojna, ki bi se razvila v svetovni vojni | požar. Po čudnem naključju je bila vojna nevarnost j odstranjena, toda s tem ni rečeno, da je svetu zajamčen mir. — V inozemstvu divjajo viharji, ki predstavljajo veliko nevarnost za tri ameriške ustanove, ki soi za nas oziroma za Ameriko največje važnosti. Te | ustanove so: vera, ki je izvor obeh drugih, namreč demokracije in mednarodnega zaupanja. — T isti, ki zavrača vero, demokracijo in medse bojno zaupanje med narodi, dokazuje s tem svojim početjem, da ne stremi po miru. — Združene države morajo to vpoštevati ter morajo biti oprezne. Vero, demokracijo in medsebojno zaupanje je treba rešiti. Rešiti se pa ne da samo eno brez drugega, kajti vse troje je nerazdru-žljivo povezano. — Mi imamo nevtralnostno postavo, ki pa nika kor ni popolna. V svoji sedanji obliki namreč lahko deluje v obe smeri. To postavo bo treba izpopol niti. Značilne so bile predsednikove besede glede vzgoje mladine. Ne da bi imenoval Hitlerjevo ozi roma Mussolinijevo vlado po imenu, je sleherni vedel, kam meri. Dejal je namreč, da mora biti ameriška mladina vzgojena v drugačnem duhu kot pa vzgajajo mladino nekaterih narodov, kjer že nedoraslim fantom potisnejo puško v roko. Omenil je, da bo posvetila administracija največjo pažnjo socijalni in gospodarski reformi, pri tem pa nikakor ne bo zanemarila zaščite dežele, o kateri se ne ve, kdaj ji utegne pretiti resna nevarnost. Predsednikova poslanica je mojstersko delo. Nekateri jo smatrajo za pravi zgodovinski dokument. Odmevi so bili različni. Demokratje hvalijo stališče, ki ga je zavzel pred sednik, d očim so mu republikanci že začeli — po svoji star navedi — očitati, da prikriva dejstva, in da skuša javno pozornost usmeriti v napačno smer. V Franciji in v Angliji je dobila predsednikova poslanica ugoden odmev, nikakor pa ne v Nemčiji. Hitlerjevo časopisje mu očita, da je bil njegov govor prežet s sovraštvom napram Nemčiji ter da namerava strmoglaviti ves svet v dosti hujšo pustolovščino kot ga je strmoglavil njegov demokratični prednik Wood row Wilson. Neki nemški list, ki je seveda vladino glasilo, je objavil dolg članek, v katerem skuša dokazati, da i v Japonski kabinet je nenadno odstopil MOONEY BO KMALU PROST Prijatelji mu bodo priredili veliko slavje. — Najbrže se bo podal v London, i kjer bo ostal par mesecev. — Olson bo mož beseda. SACRAMENTO, Cal., ~4. j januarja. — Culber L. Olsen,' ki je dne 1. januarja nastopili službo kot governer države Ca - J lifornije, bo mož beseda in bo olsvobodil. bivšega delav.-lkega j voditelja Tona Mooneva, ki je že dvaindvajset let zaprt zaradi zločina, katerega po splošnem mnenju ni storil. Tekom volilne kampanje je rekel Olson: — A ko bom iz-' voljen, bom popravil krivico, » ki je bila storjena Mooneyu. i Ce kdo zasluži svobodo, jo za- ■ [ -luži on. Mooneva bom opro-' [stil. * | To se bo zgodilo najbrž že Prijatelji nameravajo prire-j diti Mooneyu -veliko slavje, ki' se ga bo udeležilo nad deset ti-jsoč oseb. Pri atentatu na udeležence' preparedness parade leta 1916; v San Franciscu je bilo usmr-čenih deset oseb. Sumnja jo i padla na Mooneva in Biilingsa. ( Proti njima so pričali ljudje,I čijih verodostojnost je bila že i spočetka zelo dvomljiva. Moo-I nev je bil obsojen na smrt, to da predsednik Wilson ga je pomilostil na dosmrtno ječo. Izza onega časa je imela država California štiri go verne rje in vsi štirje so zavrnili prošnje za pomilostitev. Kot se je izvedelo iz precej zanesljivega vira, se bo Moo nev podal v Anglijo, kjer bo par mesecev gost članov neodvisne delavske .stranke. NIEKISHEV PROCES TAJEN BERLIN. Nemčija, 4. jan.~~ Veleizdajniški proces proti Ernstu Niekischu in d ven . a' njegovima tovarišema se je j pričel v torek pred ljudskim odideem. J ust. i ono ministrstvo ni ob javilo obtožnice proti Nieki-Kchu in njegovim tovarišem, toda zagotavlja se, da »proces ni tako senzacij onalen, kot pa je bilo za t rje van o v inozemskem časopisju. Ernst Niekisch, ki je star 49 let, je »bil urednik socialističnih in revolucionarnih listov, | predno je prišel narodni socializem. Daj-i se je pozneje pridružil; nacijskernu gibanju, je navzlic temu zagovarjal sporaz u ni z zapadnimi demokracijami. Niekiu odpotovalo iz Ceho lov* škc 10,ii -J na rešitev. Narodni značaj no- J ve Cehosiovaške in gospodar ske sile zahtevajo pametno, stopnjevalno rešitev žido\*ke-' ga vprašanja." "Vlada je v tem pogledu danes napravila prvi korak. 1U tisoč beguncev, arijskih in ne-arijskih, se bo v bližnji bodočnosti izselilo. "Begunci, ki niso čeli oslova-škega ports olje nja — zato tudi Zidje — bodo morali zapustiti našo zemljo. Vlada je odredila, da bo vsak begunec o vsem natančno poučen.'' ^ Prva skupina, ki bo odšla iz Cehosiovaške, se t o ji iz 5000 Židov in "5000 Nemcev. Sidje i bodo šli 'v Palestino, za kar ježe palestinska vlada izdala potrebne listine. Za prvo Židov-' -ko skupino je čehoslovaška j vlada izbrala posebno velike, družine. Iz Cehosiovaške bodo odpotovali zelo kmalu. Glede 5000 ne-židovskih be guncev je bilo vse potrebno i odrejeno samo za 1000 beguncev, ki bodo sprejeti v Kai.a-di. Ostalih 4000 beguncev bo razdeljenih med razne južno - j ameriške države. Precejšnje število teh bo šlo v Paragvaj. Tudi Bolivija je pripravlje na sprejeti' večje število teh beguncev, toda čelio.? 1 o vaška vlada šele preiskuje, ako so l*amošnje razmere ugodne za naselitev. , Za izselitev prvih 10,000 be-1 guncev bo Čeboslovaška potrosila 140,000,000 čelioslova -Jških kron, 70,000 za Žide, — 70,000 pa za ne-žide. , državi in bi mogli sijajno ko rakati po isti gospodarski po-|ti. bi bilo za Ameriko in za Nemčijo najbolje, če bi tesno sodelovali v trgovinskem in gospodarskem pogledu. ; , " I DALADIER V TUNIZIJI Množica je pretrgala policijski kordon. — Da-ladier je dosegel, kar je žele1.. TCNIZ, Tunizija, 4. januarja. — Tunizija, ki je pod pro-tektoiatom Francije, je min' strskeinu predsedniku Daladi eru priredila tako veličasten sprejem, da so izginile v-e zahteve po neodvisnosti dežele. Po kar jc Daladier prišel v Tunizijo, je dosegel v popol nem obsegu. Hotel se je prepričata, ako so utrdbe za obrambo dovolj molile, in je našel, da so kos svoji nalogi. Hotel je slišati osebno zagotovilo vvestega sodelovanja od beja Sidi Ahmeda in ga je tudi dobil. Sidi Ahmed ,e tudi Daladieru poklonil r»*d Aned el Aman, katero odlikovanje je poklonjcno samo kralju, ali pa načelniku vlade. Od Tu nizi jea nov pa je hotel dobiti zagotovilo, tla so zadovoljni pod francoskim protek toratom in to zatrdilo je prejel v velikih demonstracijah, tekom katerih je množica prebila policijski in vojaški k«»r-<:on ter se vsula po ulici, po kateri se je Daladier peljal v vladno palačo. Njegova vožnja do palače je bila podobna zmagoslavnemu vhodu v mesto. Te demonstracije pa niso bi le pripravljene, temveč so prišle tako nepričakovano, da jih policija ni imela časa preprečiti. Spočetka je bila množica mirna, nato pa je med njo nenadoma zavalovilo in nastr.le so glasne ovacije. Značilno pa je, da je bil> med množico ie malo Francozov ; 'večinoma so bili Mohamo-danci iz Tunizije in Alžirije ter črnci iz južne Sahare. Ves čas svoje vožnje proti palači je Daladier slišal klice: "Vive Daladier!" in "Vive la France!" Arabci in Berber!, ki ne znajo franco-ko, pa so kričali v svojem jeziku • "Jali'j Daladia!" in "Jalia Francia!" T ITN IZ, Tunizija, 4. januarja. — Ko je ministrski predsednik Daladier na banketu, ki je bil prirejen njemu na čast govoril, so tunizijski italijanski fašistični roditelji pričeli zahtevati enake pravice za I-talijane v Tuniziji. Italijani pravijo, da je mogoča samo ena iz dveh rešitev : Ali pogodba iz leta 189^, po "kateri imajo Italijani enake pravice v Tuniziji, da imajo tudi f»voj delež pri vladi, ali pa morajo Italijani dobiti eks-tra-teritorjalne pravice v deželi. RIM, Italija, 4. januarja. — Obisk francoskega ministrskega predsednika Edouarda Da-ladiera na Korziki in v Tuni ziji je izzval nov val proti-francoske propagande v itali-I jamskem časopisju, ki se po MINISTRI NE SOGLAŠAJO GLEDE POLITIKE NA KITAJSKEM TOKIO, Japonska, 4. januarja. — Ministrski predsednik princ Fumimero Konoje je vsled spora med fašisti in liberalci zaradi politike na Kitajskem odstopil. Odstop je malo pred poldnem naznani! prvi tajnik kabineta Akira Kaizaimi. Princ Kono je je takoj odšel v cesarsko palačo, da o svojem od-stopu obvesti cesarja Hirohita. ZASLUŽEK V RAZ-NIH DRŽAVAH WASHINGTON, D. C., januarja. — Po dognanju ameriških gospodarskih izvedencev is služi ameriški delavec največ na dan med vsemi de (lavei v različnih državah. Po posameznih državah si moie delavec za zaslužek ene ure ku ' piti: Združene države: 7 in pol funta kruha, ali 2.1 funta mesa; Anglija funta kruha al* 1.4 funta mesa; Francija <~> funtov kruha ali 0.8 funta mesa: Belgija 4.9 funta kruha funta kruha ali 0.!) funta mesa; Italija 2.S funta kruha ali !>.5 funta mesa in Ru-ija 1.!* funta kruha ali 0.3 funta mesa. NOVOLETNE NESREČE Oba novoletna praznika je v Združenih državah vsled raznih nezgod izgubilo življenje najmanj 2(J0 oseb in 152 jih je i postalo žrtev avtomobilskih m1-jsreč. Drugi pa so zgoreli, uto-| xiili, se usmrtili, se zadušili, ali' j pa so bili ubiti pri nezgodah z aeroplanom ali kako drugače. I i V tem pred vsemi drugimi državami prednjači država Illinois s 2(> mrtvimi; za njo pii-;de California, 24 mrtvih, nato pa New York z 18 mrtvimi, j Od sobote pii do torka zjutraj se je v New Yorku in okolici prostovoljno ix»slovilo od življenja 27 oseb. Največ mol njimi se jih je usmrtilo s plinom. 'CARTER GLASS-81 LETNIK WASHINGTON, D. C., 4. jan. — Senator Carter Glass iz Virginije je bil danes star 81 let. Ko so mu prišli če-titat. je rekel: — Čemu se brigate, !za mojo starost. To je vendar 'izključno le moja zadeva. | Na vprašanje, kako se poču ti, je odvrnil: — Kot 'vrag. — Zakaj kot vrag? — Zato, ker imam enaino-temdeset vzrokov. i služuje vsega, s čtmur bi bilo mogoče škodovati ugledu Fran-eije — nemirov v Siriji, delavskih nemirov v Franciji in kritike nemškega časopisja. Zlasti o Daladierovem obi-rku na Korziki pišejo italijanski listi zelo posmehljivo. .Japonskta uradna časnikar-* ska agent ura Domei pravi, <'n odstop zaradi novoletnih praznikov do četrtka ne bo stopil v veljavo. Princ Konoje je cesarju 111-rohitu podal svojo ostavko, toda cesar, ko mu bo najbrže zo-pet poveril nalogo sestaviti nor kabinet. Do krize je prišlo v tem času, ko je japonska armada zavzela ogromne kitaj.-ke pokrajine, katere je sedaj treba preurediti in ]K>spraviti upravne oblasti. To delo bo po mnenju finančnikov veljalo mnogo več, kot pa so do sedaj veljale vse vojaške operacije. V prvi vrsti sedaj potrebuje Japonska mnogo t len a rja in -urovin, vsled česar bo življenje domačega prebivalstva še* nnogo bolj omejeno. HONKONG, Kitajska, 4. januarja. — Navadno zelo dobro poučeni kitajski krogi pravijo, da je bilo usmrčenih li veliko število** Kitajcev v Sunkingu in da jih je še 44več sto" zaprtih, ker so bili v zvezi z bivšim ministrskim predsednikom Vangčingvejeiu in so skupno ž njim skušali skleniti mir z Japonci "proti volji narodne p^i-litike." Čiščenje, o katerem je bilo prvič oznanjeno v nedeljo, se tajno nadaljuje in ima kitajska vlada pri tem namen preprečiti nadaljne razširjevaujmrt, ni znano. Njegova žena pravi, da je bil zadnje dni zelo razburjen. Računi nje-'gove fare so v redu. l____ II'1 ''HiniMl'1 J|i»« '»litiHiiili'titUi^iiiie , POZOR! | Rojake opozarjamo, da lah-Aco, ko naročijo posamezne komade Slovensko- Amerikanske-ga Koledarja za 1939, namesto, da pošljejo svoto — 50c v ( gotovini ali Money Odru — , priložijo k naročilu znamke po. '.i oziroma po 2 centa. f ■ ■ « nGLXB IT£ B O D A"—New York Thursday, January 5, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY ss KAJ ZAHTEVAJO POLJSKI UKRAJINCI Švicarski list "Basler Nachriehten" objavlja uvodnik 0 "ukrajinski bojni napovedi PoljakomČlanek je napisai varšavski dopisnik lista. V njem kitamo med dragim: Predlo*, ki ga je predložilo 15 ukrajinskih poslancev v •fjmii o avtonomnem statutu po Ukrajincih naseljenega ozemlja na Poljskem, je daljnosežnejši od vseli dosedanjih zahtev |>«» narotlni samoodločbi. To velja že glede zemljepisnega obse-ira novega preaj deloma ugodne posledice tudi za ostalo ozemlje. Kakor poročajo listi, pripravlja madžarska vlada v ten. pravcu zakone za izboljšanje materialnega položaja javnih nameščencev in upokojencev, za starostna doplačila javnim nameščencem 8. in 9. kategorije, za onemogočen je dvojnih plač, za bolezensko zavarovanje in starostno zavarovanje, za draginjske dokiade za otroke delavcev, ki so zaposleni v industriji, trgovini in rrfdarstvn itd. Ko je vlada nekatere teh zakonskih osnutkov že predložila parlamentu, druge pa napovedala, so se slišali iz opo iHj«* pasovi: "Xftj pa z našo vasjo? Kdaj pride na vrsto a-terarna reforma?" Vlada na to vprašanje ni odgovorila. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči.' MilU po bresplačn* navodila in pojasnila na iSLOVENIC PUBLISHING to" :ov.sod tako. Oe zastran dprl sem parkrat okno. Bila je lepa in mirna noč, tako mirna, da se ni slišalo drugega kakor premikanje vl-aka na drugi strani hi«e. Kako je vendar to? Ali ni danes novo leto T Kdo ga vendar praznuje? Rtv je sicer, da živim precej daleč, kakor bi rekli na robu mesta, a vendar je vse okoli meno mesto v popolnem smislu besede. Gosto zazidano, male hiše poleg velikanskih apartmentov — če bi potegnil črto ene milje okoli sebe, hi xajel najmanj pol milijona ljudi. I>a bi šli Vr>i ti ljudje danes sipa t, tega ne verjamem. Da bi bili vsi kod drugod, zopet ne gre. Navsezadnje so ulice dosti žive. A vendar ni nobenega pravega pozdrava za novo leto. Bilo mi je kakor človeku, katerenru nekdo zmešal račune. Kake pol ure sem hodil okoli, iskal pravega časa, oziral se nkozi okno in poslušal. Nikjer nič. Ko bi se bila oglasila ena sama otročja trobenti-ca, pa bi bil zadovoljen. Tako sem bil nejevoljen, da sem menda pozabil voščiti veselo novo leto vsem, ki so bili okoli mene. Spravil sem se spat in -mesto, da bi bil spal, sem mislil, odkod je ta velika izprememba. Navsezadnje niso samo ljudje in njihova stanovanja — v«>e okoli je polno raznih podjetij, pod oknom zraven železnice je Harlem Rrver in malo bolj -zadej veliki Hudson. Povsod je vse živo — ,pa da bi bili šli baš za novo leto vsi spat? Ali je to posledica skoro -desetletne depresije? Ali uhajajo ljudem misli v kraje, koder se pretaka človečka kri? Ali je res, da je svetovno trpljenje človeštva tako veliko, da je zamrl vsak: glas, ki bi še oznanjeval vesel ie? Vse take in podobne omisli so mi uhajale, povpraševale, toda Trda iz vsBga skupaj sem izluščil eno: svet je vsekakor napredoval. Ko sem prišel v to deželo, ni bilo drugega znamenja veselja in zadoVbljiioriti kakor samo pokanje in streljanje^ Posebno glasno je bilo na četrtega julija in (pa ob novem letu. Res je sieer, da so te navade pojemale od leta do leta, aanpak če hi bil kdo rekel, da ne bom na novoletni večer slišal niti «mega poka, žvižga, trornbe ali kar je že, bi mu odgovoril, da smo še vedno — v Ameriki. A venadr je bilo tako. Da ner> se mi to lobro zdi, ker vidim v vsem tem — velikanski napredek za o Ameriko. Američane smo poznali, da so kakor otroci. Kadar je bilo, je vse praznovalo, kadar ni bilo, so pa tiho tiščali fi#e v žepih in mislili o bogati domovini. Ampak da bi bili kaj opustili, da bi >e bili kaj naučili — tega ni bilo. Prva velika narodna šola je; bila in je še zanje — ta kriza. We jo zdravi in preganja, leto za letom čakanVo, da bi se uresničilo .Hooverjevo prerokovanje: na vsaki mizi pečena kokoš in v vsaki garaži po dve kari. Od kokoši ni ne duha ne sluha, iz garaž je .pa izginilo še tisto, kar je bilo tam pred krizo. Vsak je bil učenjak in vsak je po svoje reševal krizo zase in za druge. Poleg navadnih ljudi os prišli na pomoč vse sorte strokovnjaki, visoke šole, reševali s pomočjo velikih številk. Rešili niso nič. Jaz so-cer ne morem reči, k ie smo danes z našo krizo, zdi se mi pa tako, da primeroma tam, koder smo začeli. Sam zase sem nehal računati, kdaj se bo nehala in tudi v javnosti vidim vedno manj prerokovanj ali boljše: učenih razprav. Konec konca je tak, da vsak zase in vsi skupaj ne vemo — nič. Na svetu je danes dosti takega, ki nam ne gre v glavo. Zastonj se vprašujemo: čemu je tako? Ni to v soglasju s tradicijo, ne ujema se s tem, kar imenujemo zdravo pamet. Vse je narobe in kakor izgleda, bo tudi ostalo tako. Ta kriza je tudi pokazala, da je ves človeški napredek dokaj plitev. Ne rečeni nič, imamo napredka na vseh konceh in krajih. Vsake »sorte učene glave, velike in majhne, prazne in polne, a vse s kupa j ne morejo rešiti enega samega vprašanja. In to »vprašanje je: kako bi se preneslo iz enega kupa na drugega. Je tako: mi pridelamo in napraviino vsega -*ee kakor rabimo. Amer. polja rode kakor neumna. Tovarne delajo — zalog imamo cele gore. Nobene stvari ne manjka. Nasprotno: vsega je preveč. To je sicer dobro in razveseljivo, toda od druge strani se nam kaže druga slika. Imamo lcakih stotrideset milijonov ljudi, katere bi razdelili tako: Petnajst milijonov je takih, ki imajo prost dostop do vseh kupov. Oni nimajo nobenih •življenskih problemov. Kar se pridela, kar se . napravi i« ustvarix, jim je vse na razpolago. Ti imajo res življenje, da jih menda še iz raja gledajo z zavistljivimi očmi. Drugih petnajst milijonov je "zopet takih, ki so precej pri kupih. Ne pri vseh in tudi nimajo od vsega toliko, kolikor bi hoteli. A vendar jim ni potrebe. Če omeje nekoliko tisto smer, ki rodi v Tuksus, pa bi človek rekel, da so dokaj dobro preskrbljeni. Ostane na ni še sto milijonov a upanje m boljše jih drži vi bojnih vrstah. Ostane ham že petinsedemdeset milijonov, katerim manjka več ali manj vsega. Ti ljudje bi radi priši do tega, kar je nabranega na velikanskih kupih. A ne vedo, kako. Oni, ki varujejo te kujpe, bi radi videli, da bi prišli tisti, ki rabijo, a zopet ne vedo, kako bi jih poklicali. In tako iimamo pri vsem našem napredku tako uganjko, da se ji bo enkrat smejal ves svet. Kakor vendar ne? Tukaj imamo kupe, tam imamo množice, pa ne vemo, kako bi se spravilo to skupaj. (V bi kovač iz meseca padel na zemljo in ostal seveda živ in cel, bi rekel po naši zdfavi pameti tako: ali kupe prevalite do ljudstva ali pa ljudstvo pustite do kupov. Mogoče se bo enkrat res zgodilo. Do tistega časa pa pravijo ljudje tako: kup je vrednost. Kdor hoče jemati, mora prinesti tudi vrednost v obliki denarja, drugače ne more zraven. Dobro. Torej rabimo denarja. Imamo ga dovolj za vse, a težave so zof>et, ker je spravljen na velikih kupili. Kdo hoče do njih, mora dati ali delo ali 'blago. Dela ni, >>?aga pa nima — torej? Pa smo tam, koder smo začeli. To se pravi: že deseto leto visimo med imam in nimam. Tn bratje moji, biti skoro deset let v takem položaju, se pozna. Pozna na vseh, na meni in tebi. Zajeda se vedno glo-bje v duše tistih, ki nimajo, ki tryx- Pred velikimi življen-skimi vrprašanji razpadajo v prah in pepel celo take tradicije, kakor je proslava novega leta. To ste gotovo zapazili tudi vi, kjer že živite. ('V ni bilo vse tako mirno kakor okoli mene, je bilo pa vsaj v primeri s časi, ko je bilo vsC drugače v naši Amerik;. Prosim vas, to je vendar tradicija, ki bi morala biti sveta. Tako so delali očetje ameriški in prehajalo je od roda do roda skozi »vsa stojetja. A vendar izginja. In ne samo to. Zakaj tradicija ima bratov in sester, kamor pogledamo. A-merika — dežela bogastva — zaeno dežela reve. Dežela svobode in sužnjosti, dežela tako in taka. Ali vidite, kako se dviga v javnosti glava za glavo in vpije: ohranimo vse a-meiiško. Ce pogledate pobli-žje, kdo so ti patriot je, boste kmalu zapazili, da so fz vrst tistih petnajstih milijonov, ki imajo vse kupe na razpolago. Mesto, da bi povedali, da so zadovoljni z razmerami, ka-koršne so, pa vpijejo: rešimo našo tradicijo, naše institucije, naš način življenja, naš standard — našo demokracijo. J«, ta naša demokracija. Baje ni nič napačnega ž njo. Baje je to nekaj najboljšega, kar se je iznašlo ali razvilo do danes. Jaz ne smatram demokracije za nekaj, kar nas srečuje tedaj, kadar govorimo, pišemo ali volimo. Nak, demokracija je veliko več. Je z nami noč in dan od prvega diha do zadnjega slovesa. Z nami živi dan za dnem, z nami s-pi, živi, kjer živimo mi, je, kar jamo mi. Kadar kupujemo afi prodajAmo jemljemo ali dajefrro, delamo ali štapamo — v vsem je de mokracija. Ona gre z nami. kamor nas vleče srce in ostaja žalostna z nami, vsa naša Obi-liica in pomanjkanje, vsi naši milijonarji in bogatini, pa tudi vsi naši reveži. Če je prava, je povsod, ako je pa ni — je neprava, lažnjiva. De mok racija je ramec. sis-'tem, v katerem živimo. Če je ta sistem dober m pravičen napram vseim, posten in uslužen vsem, potem je dober. Ako pa ustvarja Tazmere, kakoršne imanvo in poznamo — na eni strani v dobi enega samega človeš-kega življenja milijarda rje, na drugi pa stomilijonski proletariat — potem ta de- trebna. Tisti, ki jo branijo ne store tega žastran nje, ampak zAstran njih samih. Kadar vpije bogatin, da je domovina v nevarnosti, misli seve la samo na tisto domovino, ki spada podpoglavje: moje. Kadar vpije politik o domovini, tradiciji in institucijah, misli na sebe in svoj dohodek. Demokracija z vsemi pridavki je samo plahta, ki pokriva krivice. Mogoče je moje novoletno deživetje malenkost — toda brez pomena ni. Na svetu je že tako urejeno, da se mora nekake rešiti vsak problem, ki pride na vrsto t>osan>r»znikom Peter • • • • • • Zgaga Mlad profesor je sedel s svojo ljubico -V' vrtni lopi. Objemala sta se in poljub-; vala, naenkrat je pa pričelo grmeti. Toda profesor je profesor. Med objemi in poljubi je štel bliske, pazil kako so dolgi in sproti računal, koliko elektriki« ali skupinam. Če pri laki re-|ie v vsakem. sit vi padajo tradicije, glave in si>temi, je samo naravno: zra-stla voda potaplja vse, z lravo in nezdravo, koristno in škodljivo. Da imamo že desr to leto krize, pomenja samo eno: tisti ki imajo, vladajo. Z vsemi silami hočejo, tla obdrže, kar imajo v premoženju ali politiki. Zato čakajo nekake nevidne sile, ki bi prišla sam ne vem odkod in spravila vse skupaj v stare tečaje. Tako je bilo v preteklosti, zakaj hi ne bilo danes? Kmalu se je zvedrilo. Pred odhodom je rekel de kletu: — Precej natančno sem v/ računal, da je bUo v tem viharju potrošene elektrike za dvanajst milijonov dolarjev. Ona si je nekoliko popra vila lase ter strastno odvrnila: — Kaj, za dvanajst milijonov dolarjev? — In je smeje in pomembno dostavila. — Pa se je izplačalo, kajne? Zakon brez ljubezni je zelo drag za ženske, za moške je pa Zakaj je bilo, pa ni več — draga ljubezen brez zakona je-vprašan je, ki si ga vsak zase|^ajbolj nesrečna ljubezen bn v. lahko postavlja vsak dan pred zakona «pa je boljša kakor na, - vsem, kar vidi, sliši in izkusi. Lahko na ta vprašanja odgovarja, ali pa molči, je vsejed-no. Zakaj z vsem tem si kra-deš svoj čas in zavajaš svoje zdrave možgane na kriva pota. Ne vprašuj: zakaj. Če je problem pred tabo, ga reši, kakor vieš in 3naš. Včasih bo srečnejši zakon brez ljubezni. Lastnosti, ki jih ženska re« ima, je ne delajo smešne, am pak samo ti-te lastnosti, ki bi jili rada imela. Sedemletni fantiček je pri šel v šolo. Malo pre izdelovala take je kar lahko brez nje. Za kme- stole, bo imela dosti naroči!, ta ni važno, kdo pobira davke Vsak politik ga bo kupil. od njega, za delavca tudi ni važno, kdo ga bo nadzoroval in jemal od njegovega zaslužka. Važno pa je za oba, da dobita toliko Iz svojega truda, da bi bilo dovolj za življenje svojih in za prispevka drugim. Kaj pa, če fašizem, nacizem in komunizem niso drugega, kakor zamenjanje politične de-nmkracije z ekonomsko? Ne zmajujte z glavo, zakaj obeh skupaj ni mogoče imeli. Bi morali biti drugi ljudje, kakor sino danes. Nič se ne jezite, kaj delata Hitler in Mussolini z Judi. Slabše se jim ne godi, kakor se je našim primorskim Slovencem, ne da bi kdo vedel za to. Judje so finančna nmč in zato slišite toliko o njih medtem, ko so vse bujša trpljenja morali naši bratje prenašati kar v tihi žalosti in kar sami. Marsikaj pada v naši Ameriki, marsikaj se podira po širnem svetu. In ni to pojav, kakor meteor pod močnim n^bom, ampak nekaj, kaj je bilo z nami od nekdaj. Ker,pa ni bilo zrelo, je. Čakalo stoletja. Dafces je tnkaj. Ih če ne rešimo HOLIDAYS _____Adrertlaepent oft Agreement Za celo leto velja list se Ameriko Z« New York ma celo leto .. »7 00 lo Kanade ..............|fl.0C Z* pol leta ................«3.rO ( l»o> teta ................$a.'i0 za Inozemstvo m celo leto .. «7.i!0 X* četrt leta................flJVJ Za pol leta ............. .... $3.6« Pofc^H**— *csh7S^ IZZT ** »VENIC PUBLISHING COM PANT, a New York con>orittion, will be held on January 14, 1U3» at - P. M. at the priiuiiml office of the ct>r| k »ration, '216 YVaet 18th Street In the Borough «»f Manhattan. City, County and State of NV*r York for iHirpoHes of (1) acting h|h»m refiortm ot i.fficerw; (2) ele«t-iug director«; f3) appointing two In-m|lectors of election; (4) ratifying the act« of officers and din-tors of the corporation; ajnd (5) transacting any other buMness that may properly ctioie l«cf,>re the meeting. I »ated. New York, N. Y. January Si, MOB Frank Salcser, Presldeut (1—5 & 12) Minnesoto. Tukaj je dober zrak za pljuča; dasiravno je danes 25 stopinj pod ničlo pa ti lica | m »rdeč i in duha i zbistri. Torej Zgaga, na noge in urici i sem po zdravje. ♦Sedaj pa prosim urednika malo potrpljenja z moj'm dopisom in pozdravljam v-.: rojit ke širom Amerike jn jim voščim veselo Novo leto Frances Lukanič, roj. Grivec 2D3 So. Second Ave. Chisholrn, Minn. BARBKRTONSKE NOVICE. I>ne 26. decembra 1938 je umrla za pljučnico Mrs. Marjana Župec, po domače Znidrujeva mati, pri svoji hčeri Mrs. Ančki Tancek v Magadoni. Doma je bila iz Podpeči, fara Preiaerje pri Ljubljani, od koder je nekako pred 12 leti prišla k svojim otrokom v Bar-berton. Tu zapušča dva sinova, Johna in Joe Župec ter tri hčere, Mrs. J. Zalar st., Mrs. M. Platnar ter Mrs. Tancek, kjer je zadnje čase živela. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, ostalim ne .'JO. decembra zjutraj je preminili v Clevelandu Ferdinand Pečnik, znan pod drugim imenom Frank Baker, .star let. Umrl je v Charity bolnici jk> ]jar tetinih težke bolezni. Mnogi >e IkmIo s|iomnili te,i!;a imena, ko je bilo pred leti po-roeano o njem in o njegovi soprogi, ki je že preminula. Omenjeni j)ar je tisti, ki je bil o 1 zlikovcev oropan za $12,»MM) v svojem »stanovanju na Lakeside Ave., kamor so prišli trije po-balini in so "zahtevali denar, spravljen v kovčegu. Ko nista hotela izroeiti denarja, so ju zlikovci tepli tako dolgo s palicami, da sta bila vsa ranjena, nakar sta jim izročila denar. Dva izmed teh i?o potom na-Kli, tretji se je izgubil neznano kam. Rajni jo doma iz P rok mu rja, od Lutenberga. V Ameriki je dobil delo na pošti pri pošiljanju poštnih paketov. Bil jo zvest in zanesljiv delavec in varčen, dokler ga niso, kakor zgoraj omenjeno, oropali mladi roparji. Zatem je zbolela njegova žena in bila mrtvoudna več let. Po smrti žene jo sel na stanovjanje k sestri svoje žene, kjer je o^tal, dokler ni bil odpeljan v bolnišnico, kjer jo preminul. V stari domovini zapušča dva sina in eno heer. U farma naprodaj Prodam farmo v TRAUNIK, Michigan; 160 akrov zemlje, G sobna hiša; basement je velik 24x34 čevljev. Kallamazo automatic control peč; tekoča voda rv» hiši in elektrika. Illev je velik 36x56 čevljev in skedenj; dobra cesta. Eno miljo je do štora, jK>šte in šole. — Lepa slovenska naselbina. To je u-godna prilika za Slovenca, katerega veseli biti med svojimi. Za pojasnila in ceno pišite na lastnika farme: LUDWIG DEBELAK Box 55 TRAUNIK, MICHIGAN (3x) V Clevelandu »so našli mrtvo v po.-telji Terezijo Kunjevac, staro (ij let. Bila je poznana med Slovenci iri Hrvati v Clevelandu, ker se je vedno nahajala v njih družbi. Zlasti se je zanimala za Oltarno društvo. Mrs. Kunjevac je bila več let vdova. Dan pred runrtjo je še opravljala hišna dela. Po očetu se je pisala Skeja in je bila doma iz Dubrave na Hrvatskem, odkoder je dospela sem leta 1905. t Te dni je preminila po dolgi in mučni bolezni v St. Lukes bolnišnici v Clevelandu dobro znana Anna Žagar, roj. Jago-dec, stara 64 let. Zapušča žalujočega soproga in 4 otroke Iter več. vnukov in vnukinj. Rojena je bila v vasi St. Leonard, fara St. Uinka gora na Gorenjskem, kjer zapušča , da bodo navzoči tmli oni, ki so bili ob snemanju slik navzoči in bodo razlagali: za Dolenjsko Tony Žagar; za Zaplano in vrhniško okolico Ignac Jereb; za droge kraje, Dunaj, Prago, Jugoslavijo, Italijo, Dalmacijo, Črno Goro, Hrvatsko in Ogrsko dr. Andro Furl an. Videli bonte značilen spominek. ruskih jetnikov, ki so pri Bohinjskem jezeru nosili hrano in nranicijo, pa so postali žrtev italijanskih granatov. Tam, kjer so pokopani, stoji kapela in na nji napi^: Potomci ostanite si edini. Da zaman nismo naše krvi prelil i — Sredi pokopališča je križ in na njem napis: Tujci prej, zdaj bratje ste postali! Ko so grobove vam skopali — Žarko sevaj rolnee vam planinsko, Pokoj dihaj jezero Bohinjsko! Želeti bi bilo, da se naš slovenski narod, kakor tudi bratje Hrvatje polnoštevilno udeleže. Mr. Furl a n vam bo vse bolj natanko razložil, ker on je tam hodil in jemal sliko, in .ga vam bo mogoče vprašati to in ono. Ne zamudite priliko, katera se vam nudi seo trajala kako tri uro. čeravno živimo v tujini, bomo v duhu in spominih v našem rojstnem kraju. Pridite in ne pozabite! Math Warsok. Naročniki! Pazite na ŠTEVIIJtE poles naslova, ki pomenijo- prva mesee, drugs dan in tretia pa leto. kdaj vam naročnina »oteče. Naprkner: — 12.30.38 TO POMENI, da vam je naročnina potekla30. dec. 1 938 Pošljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo po&Iiania opominov. GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York IZ JUGOSLAVIJE smo zopet dobili zalogo blagu ter poselili opripororamo: SI HE (iOBK, FINO AJDOVO IN KORl'ZNO MOKO, PKOSENO IN AJDOVO KASO, JE-ŠPRKNJ, FIŽOL, BLCNO OLJK, KNAJPOVO IN KŽENO KAVO, itd. ŠPANSKI ŽEFKAN v šk. po :t0c in 5«e. — Ml SKOPLET. LOKItKK JA-ciode, majeron plevce, ogek-SKA PAPRIKA v šk. po 25r in 4«f. knajpova zdravila, kakor KAMKLKE, TAVZKNTROŽE, EN-cjan, lapih, lipovo cvetje, pljlCnik, uez(;ovo cvetje itd., v šk. po 35« in 40c. MARIA CELJSKE KAPLJICE za žel oder, \elika stekl. $1.25. Glavno zastopstvo in edina zaloga v Ameriki svetovno-slavnega "BAHOVEC PLANLNKA- ZDRAVILNEGA C.WA. — Cena 1 šk. $1.00, 3 šk. $2.90. BLLSNIKOVE ALI DRUŽINSKE PRATIKE po 25c komad. l*okier bo zaloga trajala, bomo j>osla-li z vsakim naročilom, ki znaša več kakor $1.00 naš lep VELIK STENSKI KOLEDAR; z naročili $2.50 ali več pa KOLEDAR in traven še lep STA-_KOKKAJ.SKI P1PEC. Frank >Sal'ran, star 58 let in rojen v Ootni vasi ]>ri Novem mestu na Gorenjskem. V A-meriki je živel let in tu zapušča ženo, štiri sinove in 01110-ženo hčer, v Clevelandu sestro in v Alilwaukeeju brata, v stari domovini pa brata in se-tro t Zadnje dni je umrla v Ogles-by, III. Alojzija .Jazbec, roj. Šimenc, stara 41 let in doma iz Mekinja pri Kamniku. Tu zsn-pnšča moža in Štiri otroke. Istega dne se je Angela Ran-cigaj, njena sestra in žena iz ugledne družine, ne da bi vedela o fsmrti prvo, podala v bolnišnico, v kateri jo srečno prestala težko operacijo in zdaj se zdravi doma. prodam — $110.— vredno Ilohner Piano Harmoniko, 120 basov, trikrat uglašeno, z oktavskim registrom. Harmonika je rabljena le par mesecev. Poleg dam lep kovčeg. Kateri želi kupiti, naj se obrne na: FRANK RETRAJCTC 634 Georgia Street E. Vancouver, B. C., Canada I'SPKH SLOVKXK.K V RADIU. Vsako »soboto ob 11.4.1 poje Rozi Mlakar slovenske in an-ghtke [lesini na radiopo^taji v Sharon, Pa. Rozi je stara 21 let in njeno lepo petje zanje pohvalo z vseh strani. Vri rojaki, ki jih dowsev.e ta postaja bi jo morali slišati. VOŠČILO. Poveljnik jugoslovanske ladje "Jadran", kapitan fregate Jerko I. Kačič-Dimitri, častniki, podčastniki, kadet je, kap-larji in mornarji, spominja joči se nedavnega zgodovinskega obiska v ne\vyorški in bostonski luki. z vernimi manifestacijami svoji stari in edinstvu našega naroda, pošiljajo svoje pozdrave ameriškim Jugoslovanom in jim voščijo srečno Xovo leto 1939. Ako Vas zanima le-po čtivo, naročite si 'i^* Slovensko - Ameri-^ kanski Koledar leto 1939. za Pošljite naročilo takoj ali pišite po eenik. Dopisnica zadostuje. STEVE M0H0RK0 CO. 704 SOI TH 2nd STREET MILWAUKEE, WIS. "VKXBR A." Kot povsod, tako tudi v De-troitu, so postale kulturne prireditve zadnje čase zelo, zelo redka prikazen. Vzrokov zato je več. Glavni je pa seveda ta, da se "potapljamo" v angleško morje. Vzlie tej stag-naeiji imamo pa v Detroitu še vedno krožek navdušenih igralcev, ki pripravljeni ob priliki žrtvovati čas in denar za stvar, ki jim je takorekoč prirasla k .srcu. Ti igralci, ki jim kulturna "žilica" ne da mini, se baš sedaj pridno vadijo za eno izmed najduhovi-tejših komedij v slovenskem jeziku. "Venera" ki bo vpri-zorjena v nedeljo dne 15. januarja v Slovenskem delavskem domu na 437 So. Liver-nois Ave., Detroit, Milic., jmh! pokroviteljstvom Slov. delav. doma in socijal i stičnega kluba 115 JSZ. Rojaki iz Detroita, Kana le in Toledo, O., so prijazno vabljeni, da se udeleže te sijajno komedije v največjem številu in s tem dajo priznanje in pogum kulturnim delavcem. Komedija vsebuje neprekosljiv humor. Imena igralcev vam pa jamčijo, da bo tudi izborno vprizorjena. Torej na svide-nie v nedeljo 15. januarja v Slov. delavskem domu! Frank Coson. Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski dncTnik v Ameriki. Za ljubitelje leposlovja __ CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik (136 tsrani.) Kersnik je pisal r Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykla-nten" je ena njegovih najboljših povesti. Cena......................$i.oo MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v njo in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena.................. $1.00 MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato jo začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c. IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega Časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 KLEOPATRA. Spisal Rider Hazard. 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji- Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-Pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Slovenic Publishing 'Company "G LA B . NA.R O D York Thursday, January 5, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY BAPOLEONOV A fJUBpzfiN _• ■_n * » ' % ^ A^-JM. *_.J..-. 9 1 .-»ii 'j'lM'jtj"_n|»oldne sta skupaj obedovala. iSobar Coustaut jima je stremel pri majhni mizi. Nato je prišel Duroc. Marija VVa ltwska mu izprva ni zaupala; zdaj ga j** P» čislala, in njegova na, a zvesta nrav ji je bila |m> godu. Pomagal je Napoleonu urejanju poročil iz Franei- ''.Potolkli smo sovražnika. Mir oleo-jstno, sama od sebe, za zme- jutri. prosta in vrla kakor kateri ko novega veieumja kakor osle-jroui. j Nedaleč od nje je ležala v li njegovih grenadirjev. A do- pljen in ga je prosil za snide ] Jn njemu je v najlepše zma- polkrožnem oknjaku na zor, bri tovarišici -ta bili vkljub te- Pr -1 m Milini pohodom -koraj div ' jc, ki jih cesar zdaj ni več pre jal ob spominu 1 m kreotko, k- gledoval z M a ret 0111, tla se je nje... Tilža.. . V nekaj dneh j«r0slavje zavest, da jc ta mlada, sta zgradila l>ogodbo in razde- jnežna, ponosna in zvesta žena, lila Evropo. Aleksander naj bi ;}:i so njene roke toli milo ovija-vladal od Vzhodnega morja do!j0 njegovega vratu, v bodoč-grškega otočja, Napoleon pa |njegova, iz svoje volje, brez r;'-gospodoval zahodu. Saški kra:.i jčunanja, brez častihlepja ; d njegovih želja. Rusijo le deloma obnovili, ..... . . ... .. lovico njenih nekdanjih pokra Koltkan, jo ljub. zaradi tega iin je ostala avstrijska ali ris 1,14,1 "»/ Kol,kanj ;l«> »•" sj.a ioni ljubil! On, ki je vse imel, ' Ta novica je Marijo Wale* t'""" tf'-a j" ki > sko -ilno potrla. Zmaga pri 0 »"l*>val, da bi to kdaj do-Friendlaudu jo je bila navila-1^1 ~ on {'"U P'jaiMwt, k. mn ken, ki sta gledali v park. sobani je bilo zelo top'o. l>išiM-a drva so žarela v kam. nu. V-i člani rodbini' Bo nap;.: te so bili zmrzljivi, najbolj ; : Pavlina. Niti za trenutek .-o ii mogla ločiti od svoje zlaie pogrnjeni s krasnimi kožami mu: visokost je zuala ne gle-!grelaicc, v katero so bile um belih medvedov, knjeginja Pav- de na svoje nore nagode čisla- j t no vrezane poljubljajoče liha, njena gostiteljica in pri ti resnična čuvstva, in Marija igolobje dvojice. i-»teijica. Bila je oblečena v pi- Walewska je čutila, da ume bi oleon -si je delal izpiske iz jMjročil svojih ministrov ter metal svežnje spisov in delovne knjige poleg sebe na tla. Velik ogenj iz drv je plapolal v visokem kaminu. ( asih je Napoleon zamišljen vstal, odriuil papirje z nogo, napravil nekaj korakov, se sko-F rane i jo se je hotel «»kno ozrl na f»okrajino, ki jo je še odeval sneg, ~e nato p »grel pri ognju iu |M»ljuhil Marijo. Zdaj je bila dovzetna za te d< kaze njegove nežnosti. Ljubila ga morda se ni, a zdaj, ko je živela z njim v tako tesni skupnosti, ga je bila s|K»znaIa. < »beudovala ga je se vedno, le obeutek, da je njegov plen, j*» hi več tolikanj motil. Nai*olee-t.a je pogosto napadala otoč-eelo z go>j»o nost, ki ji ga je delala posei»-gos|M>iič 11 o j no bližnjega. V takšnih trenut- ni u je prva zuala razviliariti kri. Nato je njegovi* bolna razdraženo^ [loneliala; *|K>znai je bil Jožefi no. Ljubila ga ni, možitev ji je bila samo zadnji i/lu*«l. Podlo gii je varala in za suiehovala, ko >e je norčevala iz "generalčkove" >trastm»>ti. '/**• pre«l o«lpravo v Kgipt ju je družila vzlic upravi -aino prijetna uavezam»>t s slučajnimi nežnimi |M>vratki, ki so |>a nastopali et^lalji' redkeje. Po vrnitvi v «;ati ločiti, in le Hortenzine iu Kvgenov«* ^olze ga whrni-!*• «m1 te namere. Poslej je ob r tajal Bona pa rtov zakon >amo še navzven, .lažefitia, pri kateri se j<« že oglašala starost, j se je bila (Mlrekla svojih pri- j gtwi. Toda Na|»olcon se ni več •»tesnjevai zarat I i nje. l)ame| njegu\"i*ga dvora, igralke in meščanke >0 ga kratkočasile kar za]M>redoma. Imel je površna razmerja, Duchatelovo, z Bilo je nekaj dni po sprejemu Marije Walewske pri eesa-riei v Tuilerijab. Čeprav je bila ura šele enajst, je bila gro- luliu j "i-*** 1 sl je že videla pred popolni:n k;,,,:,r k,,h l«^«*« uresničenjem svojih sanj. Ti' j * hi jo je okrutno zdramila v resničnost. Njen strastni slovanski značaj je vzplameiicl. Preklinjala je Naj>oleona, ki jo je bil prevari!, in samo da bi mu zabrusila ta očitek v obraz iin za zmerom končala z njim, je odpotovala za njim v Kra-Ijevec, V treh diieli, ki sta jih tam prebila drug z drugim, je Napoleon podvojii svojo nežnost iu vnemo. Storil je eelo, česar ni bil še nikoli storil ženski na ljubo: dajal ji je (»ojasnila, ji razlagaj svoje politične razloge. ji razvijal svoje načrte. Da bi jo ohranil in prepričal, ji Je odkrival tajne nagibe svoje dozdevne zmernosti. I Danes je bil spet eden njenih muhastih dni. Zatrjevala je, da ne zmore niti koraka, a najimenitnejših ven«.ar je hotela imeti ljudi o- stega časa neza: krog sebe. Zato ~e je bila da!;: opravljen; stem \ naslanjaču zanesti k Mariji Walcwski. Že eelo uro je zdaj veselo kramljala ter pripovedovala grofici Walcwski, ki jo vo kostjo in bronom, preproge je raztreseno )K>siuša)a, sto iu stkane v kraljevski tkalniei v >to zabavnih zgodbie z dvora Chaillotu po Pavlinih lastn>!i Bndoa r, v katerem sta je bil — kakor vsa palača — od umetnikov ti-išano bogate so bile opete svetlorjavo svilo, pretkano s -rebrnimi kronami, sedeži iz -andnloviiio in vloženi s slono V/, pariške škaiidalne kroni vzoieih, ki jih je bil na sree<» iu Pr»\kar j<- bil nekdo ra!>; potrkal na vrata. Stara Da zvesta spletična Marije \\ 1 lewske, ki se ob njenem odho du s Poljskega ni bila inogt 1 loeiti od nje, je na pel oilprl,-. 'vrata, še)N*taje izprego\ori jz lakajem nekaj Iw-ed in j pila k svo ji gos|H*. ...... ''Policijski minister \|n \ / i c no>( ilmoliti razgovor." " Foiiche je \/.kliknila !c r»- -ginja Korgheška. "Kaj i . ke. »pregledal umetnik. Na desetih Pavlina je bila v svoji oble- krajih so bila nameščena zreš, hi in svojih muhah izbirčnejša la, v katerih se je tkdbijala pi od priniH'se starega rtwln in jetrni svetloba dveh visokih o Nailaljevanje nji |»rilogi. lil v 1 in Iti Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi- (Jeorgevo in Eleonoro l)euue-|kih >e je jnitoževal nad osam-lovo. Zabavale >o ga, zbujale njegovo rado veil nost in ga z;i-dovoljevale. Nobena pa ga ui bila globoko presuiiila. Ko je kot eesar srečal Marijo \Vn-lewsko, je ljubil v resuiei samo moč iu slavo. Toda mlada Poljakinja s svojimi jasnimi očmi je *bila spravila to leno ► ree v nemir. Njen odpor, njena skromnost in nesebičnost, njena ljubezen do domovine, ki je pomenila Na|K>leonu najvišjo viseli čednosti — vse te lastnosti mu bile zadele tisto, kar je bilo še človeškega v njem. Kadar je bil z njo, je iz čuv« »tvene nujnosti puščal ^cesarja" pred vrati. Mariji Walew-ski je liotel biti samo prijatelj, preprost ljubimec, iu je zato skušal doseči, da bi |iozabiht vse, kar je bila pustila zaradi njega in česar ji je bilo v po rebnih trenutkih gotovo žal. Nujno žrvljenje v razpadajo čem grAdu, kjer sta bila našli' zavetje, je bilo zelo enolično. Marija Walew-ka, ki so jo bili v*i ti dogodki pretresli in zbegali, je tu polagoma spet nahajala sebe. Jnolčečna, časih nekoliko osor- IjeiiOstjo ljudi njegove vrsto petreba po krepkem zau[ianju in nad tem, da najde njegova I»oštena vdanosta tako malokdaj zadoščenje. Marijo Wa-lewsko je bil pregledal, in po-rosto se je delal lK)lj razo<*ara-nega, kot je v resnici bil, ker mu je dobro delo videti, kako globoko -o jo presnnjalc njihove to/ln* in kako so se njene <,r-i telil ltolj ljubeče upirale \anj. Tako >ta minila april in maj. (*e-ar je bil samo nekajkrat odsoten, kadar je moral k pred njim stražam. Več srečnih bo-jcv mu je bilo vrnHo zaupanje. Gdansk se je bil vdal Lefehv-ru. Novi pričetek vojevanja je bil pred durmi. Dne <». junija se je Na|>olcon pridružil armadi. I11 s|>et je u-• laril (x> bliskovo. Dne 14., na obletnico bitke pri Mareugu, je uničil Ruse pri Friedlandu. Car Aleksander je s svojo razbito gardo brez topništva in brez zastav jmbegnil čez Nje-inen. Zvečer l*o bitki je Napoleon [iisal Mariji VVTalcwski kratko pisemce: Knjige Družbe sv. Mohorja Sest knjig Koledar za leto 1939 * Zgodovina slovenskega naroda Spisal DR. JOS. MAL Življenje svetnikov Slovenske večernice POVEST—"IZUM" Spisala Meto KNJIGARNA "GLAS NARODA'9 216 WEST 18th STREET NEW YORJ?, N. Y. 1. 2. 3. 4. 5. Zmagovalec je sicer bil, a Riirija je bila prej ko slej nevarna, in Napoleon je potrebo »•al miru. Potreboval ga je, o s tem, du »-topa Poljska spet v družbo na rodov. Sčasoma bo že dobila svoje mesto in svoj pravi o-braz. V tem oziru naj se Marija Wale vv ska zanese nanj.; Tako varnost cesarstva, kakor | želja, ustreči Mariji, mu neogibno narekujeta, da ji prej aH -lej podari domovino v njeni .itari podobi. S temi zatrdili in obljubami je potolažil razočaranje Marije Walewske. Spet je jela verovati in upati. Treba je bilo) potrpeti; torej bo potrpela.' Treba je bilo čakati; torej bo | čakala. Kje? Na Poljskem, med tem ko se bo Napoleon skozi Nemčijo vračal v Francijo! V to ni privolil. Hotel je, naj gre z njim ali vsaj prej ko mogoča pride za njim. Uprla se je ter izjavila, da pojde v Walewi -e iu bo tam živela sama zase. T • daj se je Napoleon vdal napi-du svoje ihtljive, divje jeze. Zgrabil jo je za roke in surovo kriknil nanjo: ltPrideš. "Moraš priti. Jaz tako hočem!" Nato je s solzami v očeh dodal: "Kaj ne veš, da ne morem vee živeti brez tebe?" In spet je odnehala. Hoteli je ostati nekaj tednov pri materi, imed tem ko bi cesar obiskal gornjo Italijo, kjer so g:« pričakovali, nato pa priti nu Francosko. Priseči mu je morala, da iz polni to obljubo. Sieer ipa ne bi bilo treba prisege.. . Prišla bo, kajti zdaj g.* ljubi. Ona, ki se ga je izprva tolikanj bala in se mu nato podvrgia samo iz upanja, da bo s svojim obsodbe vrednim padcem junaško kupila domo vim odrešenje, ee sada j ne obo tavlja vee, niti rvelč ne obžaluje Qb ognju cesarjevih besed in Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo iu maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena...................... 8f>c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani C'itatclj ga ne bo odložil, dokler ga ne ho prečital do konca. Cena......................$1-25 sal Bulver. (2 knjigi in 28U strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pompeji h in Herkulanumu. Borbe s amfi-t eat m. Spletke egipčanskega ^čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena ......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Svi jkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena............ ........$2.40 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz -tare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni'* in 44 Vi soška kronika" sta najboljši de. li pisatelja Tavčarja. Kritika j" soglasnega mnenja, da je v teh dvh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji sc vršita v Skofji L«>ki oziroma v Poljanski dolini. Cena ...................... $2.r>n OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi- ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc radovednosti zašla v nepoznano ziv-ijenje ter prezgodni padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena......................$L50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster sal Guy de Maupessant. (107 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1-00 Jaklič. (208 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je iiiK-la svoj čarovuiski proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena......................$1.00 kakor je Barbusse je mogel napisati ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. kaj takega kot je "Ogenj." don. (432 strani.) Ena najbolj za- (184 stran L) Povest je prevedena Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (209 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne sloven- nimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1-50 ske romanopisce. Poleg romana vse- SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan buje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena ..................$1-50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njego- (153 strani.) Knjiga vsebuj« deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena ......................$1.50 vimi drugimi deli. Pregelj je globok, STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi- navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Grog*. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.50 TARZANOVE 2IVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje " Tarzana,* * ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Pasi je snov povesti neverjetna, ?e lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživL Cena...................... 85c. (184 strani.) I'ovest je p iz eesčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan črški pisatelj, iu boljšega prevoda si sko re ne moremo želeti. Cena...................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (240 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tud"» kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 2IVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00 AGITATOR. Spiial Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega 44Agitatoria" bo sleherni čital z užitkom. Cena......................$1.00 POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Finigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEZUME. Spi-Mladega Iztoka je zanesla pot v Bi- činski. (151 strani.) Naš najboljši sal M. Rider Haggard. (383 strani.) zanc, današnji Carigrad, kjor se je humorist je zbral v tej knjižici nekaj Delo, ki zavzema odlično mesto v črtic, ki so tafco ljubke prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. pena .... $1.00 seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Qena ......................$4.00 svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 SloVenfc Publishing Company LAS NABOD A"—New York — " » ■ 1 » ■ ■ " ■ Thursday, January 5, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY ___-.rr.....-----—— 3 Kratka Dnevna Zgodba ||| WPA Prometna raziskovanja povečala varnost POVRATEK PROSTOVOLJCEV AM O'PIJMIKRTY Bilo je rano tiho februarsko tro. Z 11 u) r ju, ki je raireV-alo pl'jnio, je prihajala lalina Kiljivil in razguhljala po li mivki na obali. Temno je k bilo in strupeno mrzlo. IV-itno in |Mit liad obalo so p«»-i vale veliJce ni«* scnet*. %em-a je spala zavita v temo. Skraj molja je bilo (miIiio < iske tiave, ki jo j * na v r halo a iz globin. Valovi, ki hi le-► mnitraje rušili rano jut rajo tišino, -o malo po malo n;t-lavljali blatno nieee bilje. l'o poti j<* prihitel Pa trie k errane; na ramenu vile, l»elo diiirno srajco zataknjeno za je v coklah »"ofotal |m» iiki-i poti: mršavo je skozi mrak gledal v plimi morsko travo, so jo poeasni gibi zdaj p-»-•Ijali, zdaj naplavijali. Vesel {»oglasno vzkliknil in r>te-navzilol. Grede -«* j»* lo nk«»v ugr«"/.al v nu hko lwio vko. 4Hvala Bogu.** Hije i»etnajs1ega februarja ni si Itil pre-krlx'l nior-,e trave, l»i % nio po^nojilj jivo za krompir. Sest »«>fx't zima, mraz, tioh*zen In *®dilo k obali. 'Zdaj ni mislil ne na ženo, ne' na sina, ne na lakoto. Urno je hodil ~ |>eš/ine k plimi in nazaj, dvigal * vilami morsko travo in jo stresal na sfiolzek kup. Delal je, kar je mogel, zobje »>« so mu škle|H*tali od mraza. V mar mu je bil le krompir, ki <;a mora fxwiditi, in lakota, ta velika šiba božja, tri -trašni duh, ki zalexuje siromake in >tori, tla pozablja jo r-edanj«^ in mislijo le na priti« m In j«* krize in t<*žave. Iz vasi je prišlo ver moških, i so v-i4iite4i po iwhki mivki na (rfrnltr. Pozdravili 30 Der-rana in ga vprašali, kako je si rw"-lcu. **&lab je, zelo »»1*1»,M je tlnevna svetloba. Itdfvn trava se je tu na obali preti temnim ozadjem modrega morja .-•vetlik:ila ko sveža kri, ki sije nanj«, sonc1. Derrane si je pripravil velik k 111» morske trave, /,» < Ur^et konjskih tovorov, i :i otlšel do-niov. Ki M- je bil o-l bolezni obnemogel, je le stežka hodil. Po nogah ga je pekla slanica. Grede se je > pomnil na bridkost, ki je doma, na tarn .nje in grob ki se obeta otroku. N^gova hiša i<- bila na za-iVtku vrei. liila j«- belo pobe-Ij« n r;, majhno podi. I ga sto poslopje z lieiio .slani ato s treho. Po «Ivorišt u je bilo poč^jen ;| ob hišnih zidovih -o rastli z<*-j U ni gr»aiei. Vse 't* kazalo na dobro gospodinjo in na dobrega gospt darja. Toda r^ironin-~tvo se ne ozira lia ni<*. V kuhinji j«* bila s-:mo sos<»-ia. S dela je na -tolu prvd oi»ujiščeni in nalagala na ogenj sij »kovo brst, tla b! zavrela votla v kotličku. Se|M*»:.ijtr je p<»-zdravila Derrana. *4 Kje je Bligita ff* jo je vprašal. 44Sla je po kapljo mleka za v tvoj čaj. Miza je pogrnjena v veliki sttbi. Pojdi noter. Voda lo \>ak čas zavrela. Ona jui-de z mlekom takoj." Xi se ozrla vanj. Mož je h tel nekaj ref-i a urle-dal h' vrata male ,s<^be. kjn*r je ležal sinček. 44Ali je kaj drngacen?** Ženska ji* zmajala z glavo. Pokazala je proti veliki suhi in znova velela: 44 Pojdi noter.** "S«*! h«»m in pogledal.** 44Xe, »nikir,** je rekla .soseda in skočila pokonci. "Zdaj spi. Srce te bo bolelo, če ga boš gledal. Pojili vendar in sedi k mizi.** V tem je z lončkom pod prod[*asriikom prišla Der-ranova žena. Bila je majhne postavi* iu okroglega obraza. < hl-prtili ust |in razprtih velikih modrih oči je strmela, kakor bi se čudila nečemu strašnemu, česar ni mogla razumeti. Mož in žena ^ta se spogledala, spregovorila pa nista besede. Ni jima bilo |k>treba govoriti. Zrla sta si iz oči v oči in vedela vse, kar sta si imela povedati. Bila *ta preprosta pa ljubila sta se in zato ni bilo treba "besede. Če >-<♦ t|va od srca ljubita, ni med njima nič skritega. Mož je {»ovešene glave stopil v veliko sobo. Hazpravil seje, ker je ime! obleko o«! morske v f. trave vso premoeem*. Žena mu je dala dru^ro. Preoblekel se je in sedel k mizi. Žena pa ni pri sedla, ker je bilo na mizi krulra le za enega in še za tega Po poročilih iz naših poglavitnih mest je varnost v cest n e m prometu napredovala i vsled WPA pomoči. Ker je šte |vilo smrtnih nezgod naraščalo ;«*d leta*tlo leta, so se naše o*» 'čine končno obrnile na znan-ne zadosti. Toda mi« ž je kruh stvo^ {[H yVlU poniaga. V mno razpolovil in ga ji ponudil pol. krajih je manjkalo denar "Ne bom jedla kruha," je ja yjl lk.|0 kontroliranja pro zavrnila. 44 Kar ti pojej. Nisem ,|okler ni federalna via b^ na.* ,ja priskočila na pomoč. \VPA Plašno je Strmel vanjo. Sta- raziskovanja -prometa so imela je ob mizi, pila čaj in gle- ,a /a jiosle'.lico večjo varnost dala skozi okmK Ko je motri» vsepovsod njeno .shujšano postavo in rde | LMesto (Meveland, Ohio, je če Žilice na nujhnih rokah, (!olsa leta inu.lo razmeroma ] red letom ali pre,] dvema še lzmo: ! Zakaj ne »more vse od kraja raztrgati, zlomiti, uničiti! Zakaj ga revščina ]>ri-tiska k tlom, da nič ne velja, da je ubog, zapuščen, zvezan, vklenjen. Z;.kaj ta lakota in poman jkanje! Solza mu je spolzela iz očesa. Wtal je i:i položil ženi roko o-koli pasu. ".Ii j, Brigita.'* ji je prijazno velel. "Di khr naju Bog diuži, Im> we prav.**- Obrnila .se je k njemu, naslonila glavo na njegove prsi in bruhni la 'V jok. 44Nikar, nikar, mila moja," je dejal. "Saj jokati nič ne pomaga." "Odpusti," je vzdihnila in si obrisala oči. 44Vsa iz sebe .'5tj steklo pohvalno nagrado od Narodnega varnostnega -veta. Prometno raziskovanje je bilo izvedeno tu I \VPA 1^ žbo javnosti, je razmeroma nova stvar. Prišlo je v obstoj z naTaščenjcm avtomobilskega prometa. Proučuje prometne probleme v svrho, da se omo gočj popolna in varna raba na šili cest pod modernimi razmerami. Ti prometni inženirji pripra\ navajo ulični in cestni promet rekam z njihovimi povodenj-sikimi problemi. Le ako se riii-tančuo zna tok prometa, mor« -jo najti, kako naj se najbolje uredi raba cest, tako tla inoiv-ijo ljudje iti po svoje (»osle h* jtro in varno. Poglavitna s vrh a ji* preprečiti, da avtomobili poškotiujejo ali ubijajo ljudi. Mora pa tudi omogočiti uvažanje mleka in zelenjave iz dežele v mesto. Mora olajšati ljudem pot v tovarne in pisarne. Mora prilagoditi promet avtomobilov, pouličnih kar in pešcev. In oni WPA delavci, ki ob jako živahnem vogalu stoji z avtomatičnim števcem v roki in šteje število avtomobilov, ki mimo gredo, je le eden izmed delavcev na projektu za prometno kontrolo. Drugi na- slika nam kaže vkupiiin ameriških prostovoljcev, ki so <•!. povratku iz Španije, kjer so se borili na strani republikancev, položili pred "^ "čim luč'" spomenik padlim \o jakom v svetovni vojni - venee. pravJjajo mape in grafe, iz ka terih inženirski strokovnjaki morejo izvajati svoje sklepi*. Ni nikakega dvoma v mislih mestnih oblasti, da se ti projekti za prometno kontrolo iz plačujejo uinogoterokrat /. n-senilni življenji in večjo udob nostjo za vse one, ki rabi jo ciste in poti. Ob izvajanju sprememb zmislu varnostnih priporočil napravi ja jo se razne gradnje, ki dajejo zaposlitev \YPA delavcem. WPA je zgradila -ko raj petdeset tisoč milj novih cest in izboljšala več kot s! » in petdeset tisoč milj starin cest. Zgradila je mnogo m ■ i j varnostnih ograj, na tisoče mostov in mnogo bolj podstav ob cestnih ovinkih. Storila je mnogo, tla večni tok prometa postane učinkovit in varvn. ^».V« -V -.it, CA- ^k- »•*» tm 6LAZNIK0VA Prati ka za leto 1939 Cena 25c a poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York. N. Y. JI SREDI ZIME Prejšnji teden je mrzli val pripM države Srednjega zapada. Slika nam kaže vlačilne čolne, ki »o zamrznem na Michigan jezeru. Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V ŠTAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena S 1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kakej sem v Mekko romal. — Pri Samarih. — Med Jexidi. Cena 91.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2ELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač fiimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN iSKARIOT 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet naft divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Lena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadn. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I no. 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Konč-Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. »'GLAS NAHOD A"—New Yorf " » ' v-__Thursday, January 5, 1939____SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY u u SI FHFR NI greši.1 □ □ ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L 11. =1 22 = "No, jm. t < Di vrni ho prihodnje tcVjno v tent d volj v, t roženo Moja hči se ;c o }]»eljala, da se ipnalovi od svojih prijateljic iu auto vas ji ne morem predstaviti.. Pa zato je še čas v Si. Morin.u. Ti* njene prijateljice s) tukaj njena (dira druščina. V St. Mor'.tau pa se naj vdeležujo «veh družabnih prireditev. Jaz pa sem ee moral vsemu temu od-po-vedati. SkujK-j obiskujeva samo kako gledališče, koncerte iu kino. Zato ine zaradi moje hčer" veseli, da /e naš ozki druia ski krog dobil z vami in vašo stn.tro nov dodatek." "Zelo dobri st.\ gospod Wtrder. Toda — .s: daj pa vas najlrže ne smem vih nadlegovati." "Tudi vas noe-.mi vtč zadrževati, ker boste hot li še m -kaj ur hiti * svejo ;e»tro. Torej jutri more vaša .sestra prit: k nam. Gospa Reichertova je naročila, da je za njo pri\-raia >ol»a z razgledom na J; zero pripravljena. Prosim, da ji izročite moj pozlrav m pozdrav moje hčere. Povejte ji, 'ki !'j dobro skrbi za se, da bo pozabila na prfjšnje čase velikih skrbi." Stisneta si roke iin Guntš tudi inn la dobrega plesalca, s veda, če ne 1m>š šldenila kakih dragih vezi. Kajti pb sati hočeš na vsak način.** Gunda nekoliko zar li pri ti risi i, da bo tedaj Gunter Bi r-tram mjen kuvaiir. Tn s porednim nasmehom pravi: "Čudovito lepo -i proskrbel za meno. dragi oče. da no bom samo kakor U'Lca cvetlica v zatišju." Tudi oče smeje, toda pravi: t4S veda boš mogla plesati samo ž njim, ako te veseli Pa tudi mVlim, da ne boš več dolgo igrala vlogo cvetlice v zatilju." Nastane kri'tek molk. "Sicer pa, kako * jm,čutiš dam s, oče?" prekine Joan molk. "Izvrstro! Ma'a Gnn-1^ toe ie vč^rai tako razvedrila. • im se danes počutim mnogo boljšo, kot doelej. Jornine oči ga svotlo pogledajo. "Kako kra~no, oče! Ako je *Gunda rapraviln mi t 1>< :ako d< bor vti-, tedaj jo l>omo pogosto povabili." 44S tem -eni popolnoma zadovoljen. Pa tudi od vs kda njega obč« vunja z fiunterjem pr'cakuiem mnojro. Pole«; te ga pa bo opravi! mnogo mojega Ula. ki mi žo nota&om* p »sta ja odveč in prenaporno. Vse to, upam. mi bo mnogo pripomoglo k mojemu zdravju." Ji ana ga f bjame. * * Ka ko bi lilo to lepo, oče! Kako hvaležna bom Gun terju in nj+gov* se-tri. ako ti brsta mogla pomagati, da s« razvedriš.*' Ko Joana kmalu nato odide, da se preobleče, oče Se dolg< ea»a zamišljen t jeda pred se. Namenoma je govoril. da upa. da 4>o kmalu 07. Iravel — kajti prišel je do trdnega sklepa, da se odpove svoji in u iajinstv« nemu dvojnemu življenju. S:r mu tega že dol ko ni treba, ka iti n jegovo pošteno pridobi wrr premoženje je bilo dovolj veliko, da obvaruje njega in hčer vseh skrbi. Še je pri vseh duševnih in telesnih močeh. Toda, ko bi mu tv moči n«>kega dne odpovedale? Kako lahke bi se potem -zgodilo, mogel nik lo iznajti, da se piše Rudolf Wer ne m Vliti. Včeraj, ko je mogel pogledati globoko v skrbi polno, tods junaško pre na št no življenje pogumnega dekleta in njenegs brata, se ga je fiolotilo neizmerno veliko hrepenenje, da bi mo gel saj še BrtUij let popolnoma pošteno -živeti. Že, ko y Ounter tako juna«ko priznal ponevert»o bankovca, se ga je po lotilo glo»M)ko osramočenje. ^ * ti)alia larihodiijiA) Pariški študentje so vprizorili bučno demonstracijo proti italijanskim Ziilite\am ]»<> Kor- i siki, Tunisu in druge.n 1 ranco-keni ozemlju. _______________________________! DEMONSTRACIJE V PARIZU Razne ve^stL PO MUZEJU USNJENIH IZDELKOV. Mesto Oi t i* a bacli v N.-meiji, ima muzej, kakršnega 111 ii.j svetu: muzej u>nja. oziroma usnjenih izdelkov. L stanoviJ! ga je voditelj tamošuje umet no obrtne šole prof. dr. lilijo Kb< rliardt. Muzej je bil usta-; novi jen že leta 11»! 7, v nove pre^tore — nekdanji pa v i Ion za vebeejeio — pa je prišel !o-1 tu 1928 in lane- so v nj« tu že zbrani drag .-eni predmeti, k; kažejo mnogovrstno porabo Usnja. lepem redil in smo-! ti eno razvrščenih skupinah je tu razstavljenih lo.(MM) predmetov v ne-kajjiad oOU omarah v -2H sobah. T; žko je opVali. k .ko s»' pu--«mezne 7,^. levinske tlobe žica I i j.> v porabi t:.-nja. <*h;vtk| se j> usnja po-luževal ž«* v 4lav-! 1I1 časih .11 se ira poslužuje še danili zalo "e v t 111 razvoju lepo ogledalo kulluro. No samo čevlji in rok: vice — to je b4 -krmiicn o»-avim z;ikladom nniz".:a, zla sti ker so nekateri predmeti o ruišeni z dragiM-Miimi kamni ali pozlačeni, kakor ji* nn razkazoval zlasti .-rednji vek. Kakor v splošnih muzejih za živ;ili, tako je v tem muzeju Dovpreeen obiskovalec še najbolj dovzeten /.a zbirko čevljev, ki je res zelo popolna. Oh ee-lih stenah stoje po predalih obuvala vsi h narodov in vseh časov. Tu tudi najstarejš: doslej znani čevlji: par otroških čevljev iz nekega groba v Gebelah v Kgiptu. nek: ko i/ dobe 4(KX) h t pred Kr., stari sn tore i že blizu (I(M«» let. l>a s, stari Egipčani že dobro znal ravnati z usnjem, kažejo lep: rdeči sandali. Pol 'g teh usn je nili izdelkov iz egiptovske do be je še več na-ov z egiptovsko pisavo, s katerimi .so bile opu sane mumije. Iz .Japonske so tu ž. m ki čevlji za r-tinj»«iie noyfe (da st> manjše in — lepše), iz Kitaj•.kota In ii n;*a in 10 leko rndi.;arcev i/. S-v » ne A-meriko iz jelen j "ga ivnja V-,>ta"OVitel j muzeja. Že oilleTljt II! prol*. Klwrliardt, je t - pre lne*P-začel zbirati I. 11U>7. zato .j<'| --ob >1 >d 1 lovan'11 m71« <" h S t del. ve« v — zbral t- ko zbirko, ki je pač e linstvena ra svetu.' V PETIK TEDNIH SE JE NAUČIL KITAJŠČINE. RaouJ Depim te. 24 I dni in-j i-irr iz Pariza jo dokazal, :o 11 navadno n: larjen za jezike. Ponudili so mu vodilno mest) v neki kitaj-ki tvornici, vendar s poiroj< m. »la mora v najkra šem ča.su naučiti ki-ta.jsk« ira jezika. Inžen-r se ji* lotil študija in v nitih tednih se je toliko naučil kitn>čino da je lahko že nastopil svoje, mesto. Ko obnovite naroc-nino, pridajte še 50 centov za S. A. Ko-rr' ledar za leto 1939. ' V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo že vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — $l. Bohinjsko jezero KNJIGARNA "GLAS NARODA" : : • 216 WF.ST Ittth STREET. NEW YORK i i NASELBINE. KJER ŽIVE SAMA DEKLETA. Xa.-elhin, kjer živo same žen-! -k<, je na sv« tu več. K na rama je pa taka- ki so jo ustarH>vile .•-'•'ime ženske, živeče ločeno od ' 1 • I T|1 V i mo-kih. le ya n>ke tu
  • -vo-j jih zakonih. To je naselbina Rrighlon v kanadski državi Alberta sridi pri rije, tam. kjer se rek m Atha'oask-i približuje Manjšemu otočji-nm jezeru (Slave Lake.) Ime Brighton j«- znano iz ! Anglije Iu tu bi ut iz-1 i 11 k lo jnivliti, da gre za na-elbino vr j toglavih Angleži:.j ali Ameri-jčank. To la na-elbino >o ust--I Tiovile in j * > upravljajo Indijrin ( ke, in .sicer izobražene in >tu jdirane z daljn ga juga, iz nie-hišketra plemena Pueblos. Pr-ve Indija: ke -o orih-jale u;i-i-ell."no ra k njih k skor prave Amneonke leta l!M!>. Kaj jih je pri v din t ! Zakaj -o z;;-pr>-t«le soirčni jug in se naselile t;i same. da l»i s<- bfirile z "•lii-kim: u ni irani Nipotila i ..J| .i"n ie !v t 'im vid ka plodnost p!« lllrll « pik ii!« -. i»'odllo-t, ki so 'e žal kazala tako. da -o se ro lile i m ; i! n ■ .-ame deklice. iPogTavarji hili vsi obupnir. j X-i ene- ' 1 čka prišlo 22' j - Kr1 ' i m "t j ž r '"mi ? udirat v Zdru-| va ne države. Dckb'ta so študirala rocdieiiio. pravo, ^likarst-^*o. kii»a»'st**o "n tako dalje, to d- o štnVnh -o s' vr-čale več;noina domov. T. rta i i" i»*i postal spor me l "n škiin u* žeM-kim st>^'"ti. iweiv;iizir:immi moškim' ki linrc'«^ živeti vej no t»o starili tradicijah in tneil ž ti-Iskanit. ki so spoznale novo civilno življenje, je r.ast d volil' duš« vpi pi*et")d. Ti r. lieional-na vlad-i me^' ih pnd zen-k^nr se ie zdela izobraženim Ipkt1-t<>'»i nc/nr»ii-i. In zato skV-noiskati s" nov dom ter v*\-«.f' t><> 'e br» 7. molkih. Zlaj Šteje njihova naselbina .............J i VSE PARNIKE' LINIJE važne za ^ zastopa: —^^^—^^^ ' SIOVENIC PUBL. CO. vi i:«»v|.\\ i kavki. |»kit | j*««*, iv. i ho. st_ nr» \«rk. m. \ \ na Brightoriu 1PP lepih lesenih hiš, lepo urejenih in pobarvanih z živimi barvami. Prerija naokrog je izpremenjeiia v| k( ruzno in žitno polje, pri hi-l j šah *o staje z dobro rejeno ži-| v * po, naselbina ima pa tudi I' nun, kier rede imPjauska dekleta divjačino, ki daje krzno in pa eksotične ptU*et čijih II" r ie s<* rabi za okraske, i kolikor n« delajo naše ■amaconke na polju in ne hoo že znani in j prodajajo se p s vsej Kanadi in Združenih državah. Ni ču-da.*r.aj s<► to izdelki študiranib ž nsk. visoko umetniški in or': ginalni. Brightousk-! plemena št e ie jo ztlaj okrog 2 od izobra . ženili iu marljivih dokb t iz plemen Pueblos in Tinneh. I)>'-k'eta so v na-clbini z 1 /.ad" S voljna. Tu pa tam se zateče k n.ini tuja Inli-anka z otro I kom. na hrbtu. St>rejineio jo. i !ie da bi jo vprašale po njenem • življenjskem romanu. (*e j» n en otrok leč k, lahko «;-la , ne no^ejldni samo do tr< tjega : leta. potem ira pa pošliepi k InjeL'ovemu p!em<*nu. Nasidbi na vpliva privlačno tudi na de kleta bele polti, tako «1 i ži\it:' i v nji zdaj tudi >|\"e Američan ki. ' ŽETEV NA ZEMLJI. P igat-i je /('n!ja i:i skoraj v \v; ki m času človeku kaj prinaša, da ga preži. Ija. Zaradi lazličniii t«plotui!i pa-o v. k lajejo letne čase, je žet v lie ; -/■ mlji v p sameznih d< lili v kaj različnih t'a-ili. Ti-li ča^o\ j«' skupaj več kot tri četrtin* i li ta in i-anio d\'eh meseeih n .! v nobi nem kraju ž^ t ve. Oglej | mo sj ta koledar žetve na na j.šem planetu. II Avstraliji, na Novi Zela:- ' 'diji, V večjem delu republike <"liib* in v nekaterih pokr ji-jnah Argi*ntini.i * žajnejo v ja-I'V'tarju V februarju žauiejo \ jVzhr.ilni Indiji iu pas žetve ~e i pomika proti severu in na zahod. kjer se končn v marcu. Mt hika. Kgijit. Pi-iaija, Siri j' 'a ine j v aprilu, s-verni del Male Azi;e. K:lta"ske, Japon • -ka. Tu n V. Al-žir, Maroko in Texas pa v mam. V juniju žajnejo v Kaliforniji. Sinili'i. up Portugalskem, v Italiji, na ■ ("irskem, na. Siciliji in v neka : torih iiižnih iM-krajinah Fran- ■ ' i i". o-tali F»*a"*oiii. v -redilji Fvropi. v inžni T?nsi ji in ' volčjem delu Združenih držav . ",;in ie to v juliju. -iviru.stu i1 žan.;ejo Nemčija, Belgija. Nizo- Denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ J.r^i ....................1 >in. 100 $ 4.85 ....................i »iti. !>*» $ 7.^1» ....................1 »iu. l'rt» $11.IW) ....................l»iu. [ilrfl i ....................Pin. liKin $4 4.r»0 ....................Pili. JODU V Italijo: Za $ (J.:a> ....................Lir ion » ....................lJr •_'(«» * lili.— ....................Lili $ 57.— ....................far nuni 111^.50 ....................Lir 2IMKJ $lf»7.— ....................Lir :{(MH» KER S K C EXE SEDAJ HITKO MENJAJO SO NAVEDENE <'E NE U »VICŽENE SI'ItEM KM HI coni A1.1 IX»F.I Za izplačilo ter jih zneskov kot K'»r:ij navrilrno, bodisi v dinar-, .iti ali lirah, dovoljujemo še boljše pogoje. NUNA NAKAZILA IZVR&U. ŠJE.MO ro CABLE LETT L K ZA riJISTO.IlilNO $L— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BI'REAL) llfi W. 181 h ST.. NEW YORK I |zem-ka. Švedsko. Škotnko, ! Norveško, Vič j i del Kanade in Iluzije. najsev rnejših deiih j teh predelov dozorijo zadn ji I pridelki, ki dajo .-icrr holj 'skromno noviim, šele v nkt«»h-I ru. Torej »ta samo dva meseca v letu, novi mher in de-ceinher. v katerih ta zemlji iiikjor ni žetve «li kakršnihkoli /•• no\ih pridelkov. posebne vojaške vaje. j l>unai-ki dopisnik london- (skt-^a "l>aily Telegraplm" p »-r«>ča. dr« -o pr«'j»*li številni vo-j jaški rez rv isti na Ihiuaju po-j r'"v no ir f-«-lin«' vojaške vajo. 1'rizadi ti s" morajo v naikraj-;šem ča»u javiti pri svojih kadrih. nova morska pot v vladivostok. S'uvKi no poročilu jz \foskve Tu* vi. da se l>o d<»»edanja pot iz Leningrada v Vladivostok siiremenila. Doklej jo šla ta pof -kozi Sinčki pr-kop. po-jsilnimi oa po:«le skozi Panamski prekop. 'H^eljnrskin" je že ■ kot prva ladja potoval v tem j praven. _____ j MEDVEDI RAZTRGALI KMETE. V lil i ži ni na^olja Ali .Tu rta v Kavlcazn je te dni tolna medvedov napadla -ani. na katerih so se pePali štirje kmetje. Zveri so na'prej raztrgale konje, nato pa raztrgali kmete.