Lelo XIP.
S Velja po pošli:
Za	ulo leto ua| i ej .	. K
ta	kd tneseo „ .	. „
ta	Nemčijo celoletno
ti	ostalo inotenutvo „
V L|ubl|inl oo d
Za celo ie.< aapre| . K ta en mere „	,,
I atiis*1 ornem »neseftno .,
= Soboto izdaja
ta celo tet .....„
t» Nemčifo celoletno „ z* ostalo tLoaumatvo ,,
28-
2'20 29-35-
om : 24-
2-1-70
7-9-12 -

Inserntl:

Emslolpna psuivraia (72 mm|: za enkrat .... po 15 v za dvakrat . • • . „ 13 „ za tr>krat .... ,, 10 „ sa večkrat primeren popnst.
Poročna irzmla zaMl! osmrtnice iti:
enos olpaa p e ltvrata po 18 «m.
■ 1 Poslano: ■ ■ .■■ eajBtolpua petilvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemžl ne-delje in praznika, ob 5 uri pop.
Bedna letna prtluga V o «al red.
u-s- Urein Sivo |e v Rop tar|evl ollol 4te» 8 lil
PokonlBl se ue vraču|o. oetmnMrana pisuia se ne t= spreiemaio - Uredniškega f Melona ste» J4 =
Političen Sis! m slovenski mmi
Opravniàtvo |b v Ropllar|evl allol št 8. — Račun poštne liranllnlue avutrijska št 24 /97. ogrske 28511, bosn tero št 7563 - Upravnlškega telefona iL UJ8.
JT Današnja številka obsega 10 strani.
M slovenslco ženilo»
Celove;, 29. jan. 1914.
Vaše poročilo o delu Sudmarke na narodnih mejah mora povsod vzbudili naj-živahnejče zanimanje. Tujec prodira ob Sudmarke in drugih nemških društev, s vsi severni meji sistematično z denarjem pomočjo vlade, ki prepušča javna mesta oskrbi nemškega Volksrata, s pomočjo deželne uprave, katera deluje z vsemi sredstvi, zlasti z ljudsko šolo, za nemštvo, s pcmočjo stanovskih organizacij, zadružništva in drugih stan. zastopstev. Trgovec, učitelj, sodnik, politični uradnik, župan, veleposestnik, vse je nemški agitator, zlasti v zadnjem času, ko vsenemška društva z silo priganjajo vse v svoj tabor.
Proti ti armadi — stoji le še kmet, ki mu je vodnik duhovnik, Dclavec je prežel k mednarodni socialni demokraciji. Zdaj Siidmarka nastopa z svojo kolonizacijo in morebiti ustanove banko, s pomočjo katere bodo začeli razkosavati zemljišča in naseljevali Nemce.
Kakšen pa je položaj koroških Slovencev proti temu navalu? Gospodarski naval domačih Nemcev nam ni dosti nevaren, ker je Slovenec, dokler -je nepokvarjen, neprimerno pridnejši in zadovolj-nejši delavec kakor Nemec. Nemec niti v umnem gospodarstvu Slovenca ne nad-kriljuje. Koroška leži tako visoko, da vedno grozi pozna slana v pomladi in zgodnja v jeseni pridelkom, dežela ima tudi in sicer navadno ob času prve najboljše košnje preveč dežja; vse to dela kmetijstvu veliko škodo, kmet mora trdo delati in sem došli Kranjci trde, da se na Kranjskem na polju več zasluži. Nemški naseljenec ne prihaja sem, da bi delal z žuljavo roko: kot kmet se ne bo držal. Ali morebiti kot veleposestnik?
Veleposestnik se mora dandanašnji tu ugonobiti, ker so pesli popolnoma pokvarjeni. Liberalizem se je tod temeljito razpredel in grad za gradom se mora podreti.
Nemec je ustvarjen za gostilničarja, trgovca in deloma še za obrtnika. Nemec se izegne vsakemu Slovencu na daleč; ta gre v svojo nemško gostilno, v nemško trgovino, k nemškemu obrtniku; Slovenec pa pojde čestokrat mimo slovenskega obrtnika k — Nemcu, — četudi bi mu Slovenec boljše postregel. Zavedni slovenski
LISTEK.
Janez Poli».
(Ob stoletnici slovenskega kr"'r"a —• izumitelja.)
Kdo te pozna, kje si doma i 7 deloval živel in umrl si zapuščen in v skromnosti, tvoja dela so žela priznanje it občudovanje pač pri tujcih, a ožja domovina ti ni dala zasluženega priznanja. Da se množica mnogokrat ne zaveda, da uporablja in uživa le sadove od zaslu; ih mož zasejanega semena, in da le-ti za svoje iznajdbe niso dobili nikakega gmotnega dobička, to se ponavlja večkrat v zgodovini: širne mase se po'aste njihovih iznajdb brez povra-či a in hvaležnosti. Tako se je godilo tudi sinu naše grude, kateri bi. ako bi živel v ugodnejših razmerah, vsled svojega izuma : aimani vsaj ne bil zapadel v popolno pozabljenost. V mislih imam Janeza Puharja izumitelia fotografije na sleklo, po kojem obhajamo letes 1C0 letnico njegovega rojstva in 50 letnico njegove smrti. Ko je 1. 1864. umrl, že takrat. naši javnosti ni bilo znano, kaj je rajnki pomenil na fotografskem polju; Novice (1864. p. 356, 424) pišejo o izumitelju fotografije in svetlotiska L. Jak Mnndč-Dnguerre-ju, na domačina Puharja so pa popolnoma pozabile. »SI.
obrtnik ima le peščico najzavednejših Slo-vtncev, Nemec pa ima vse; zato Slovenec r.e more tekmovati, ter propade, ali pa zataji svojo narodnost. Nemec je odločno naroden, tudi duhovnik. V Celovcu ni nobenega Nemca v slovenski hotel, Slovenec pa je pravičen in mehak in ne mrra nikogar žaliti. Zato je Nemcu v obrti in trgovini lahko nadkriljevati Slovence. Ali drugo zlo za Nemce: Trgovec in obrtnik ne dajeta svcjili sinov svojemu poklicu; vse, kar je še količkaj zmožno, mora v sred-n;e in visoke šole in cd tam v javno varno službo. Zalo prihaja v te poklice zdaj v veliki meri slovenski naraščaj. Narodno obrambno delo mora s tem dejstvom računati,
V minclih trideset'h letih je Slovenec nazadoval; Nemec te stvari opisuje in pri-občuje, kakor da bi imel nemški narod več življenjske moči; nasprotno pa e resnica: Nemec po rodu nazaduie, ali Slovenec se trumoma poremčuje. Edma naša opora ob rneii je slovenski duhovnik in materina beseda v poučevanju vercnauka. Ako je potem liberalno slovensko časopisje mišljenja, da bi se z samo narodnim delom več opravilo, ga ne razumemo.
Ena skala še zadržuje vsaj deloma motni r.emški naval, ki cd dne do dne raste, a ker ne zadržuje več vse reke, naj se ta odstrani? Da nazadujemo, je vzrok naval nasorotnika in uspeh, ki ga mora silna remška rgitacia v teku let imeti. Kje bi bili, ko bi ne bilo katoliško - narodne obrambe? S tem seve ni rečeno, da bi ka-toliško-nrrcdna akcija ne bila mogla storili več in bolj smotreno izvršenega dela. Za večje delo pa je treba več sredstev. Kje pa ce naj ta iščejo, ako se Straža ne podpira z več'o vnemo! Siidmarka deluje z mil,'oni, ki jih nam ni treba, ali nekaj sredstev potrebujemo in dosedanji dohodki Straže niso dosti veliki, da bi se mogla z njimi braniti vsa severna meja. Večjega pomena, kakor veliki denar je dobro premišljena uporaba tega, kar imamo. Največje vsote ne pomagajo nič, ako se nespametno porabi:o. Nemci so n. pr. na Koroškem zgradili celo vrsto lutrovskih cerkev! Slotisoče so t>a zabili, — mi pa smo bili lahko zadovoljni, Nekaj drugega je polna katoliška cerkev in nekaj drugega prazna protestantska molivnica. Narodno obrambeno delo mora skrbno preudariti, kje, kaj in kako se naj nastopa. Mora poiskali najbolj ogrožene točke in mora nasprotnika prijeti, kjer je najslabši. Tako se pribore zmage in uspehi. Delo se mora bolj osredotočiti in ne pomagati cd slučaja do slučaja, kakor se zglašajo prošnje.
Narod« piše v 16 štev. letošnjega letnika v podlistku o jubileju fotografske umetnosti, kjer slavi Francoza Daguer-re-ja in Niepce-ja ter Angleža Talbota, a ne oma ija niti z besedico Slovenca Puharja.
Janez Puhar se je porodil kot sin uglednih meščanskih starišev v Krai ju, dne 26. avgusta 1814, ravno v istem letu, v katerem zabilježujejo anali prve, brezuspešne poskuse v svetlotisku. Že v gimnaziji mu je bilo v največje veselje, ako mu je dovolil prof. kemije Kei » ik, da je smel samostojno de'ati v laboratoriju razno poizkuse; in ko je po dovršenih bogoslovnih naukih prišel v Svibno kot kaplan, je ves svoj prosti čas uporabil za razne kemične eksperimente. Tu je čital v listih o iznajdbah Francozov Daguerre-ja in Ni-ence-ja, ki sta delala s pomočjo luči slike na srebro, ozir. na posrebrene plošče; prebrisana Francoza pa svoje iz-naidbe nista hotela javnosti izročiti, dokler jima vlada ni nakazala skupne letne pokojnine v znesku 10 000 fr., na kar je bila 10. avgusta 1839 objavljcta nova iznajdba v francoski akademiji. S aba stran te nove fotografije (daguor-reotipije) je bila, dn se je na ta način dala napraviti po vsaki plošči le ena sama »lika. Tu nedostatek je pa še istega le'a odpravil bogati n Tleski zasebnik Fox Talbot (roj. 1. 1800), ki je s pomočjo solitarne in solne kisline si napravil najprej negativno podobo, po
Opozorili moramo na novo narodno nevarnost: Ko se iz Celovca zgradi železnica v Velikovec: železnica, ki pelje vzporedno z južno in menda nikjer ne bo dve uri daleč oddaljena cd te, tedaj se bo nemški upliv še le prav živo razpredel po slo-verski ravnini, ki leži od Celovca do Gre-binja. Tedaj bedela scdniV.ca okraja Celovec okclica in Velikovec šele prišla v resno nevarnost, ko ce bodo ob postajah nascTli nemški gostilničarji, obrtniki in trgovci. Ti nevarnosti je treba priti nasproti, braniti se moramo tu, ko nas Nemec potisne čez Dravo nazaj, se ga več ne bomo obranili.
Če je nevarnost danes večja, kakor pred 20 leti, je dar.es tudi obrambenih sredstev več. Izobraževalno delo, bolje rečeno dušno pastirstvo, je napredovalo in se izvaja z lepo odlečnosijo. Protialkohol-no gibanje bo mladino odvračalo od pogubnega pijančevanja. Posojilnice so se razvile, razmere se bodo uravnale, želeti bi bilo le, da se Zveza zavzame za obmejne potrebe in kjer ni nevarnosti, oskrbu'e redno s potrebnim kapitalom tiste kraje, kjer se uriva Siidmarka! Pozornost naj se obrača na gospodarski naš razvoj; sami tod ne moremo nič opraviti. Potrebujemo opore, vecloči, da večjih financrelrih žrtev ne smemo zahtevati, a za čas sile se mora tudi gmotno pomagati. V prvi vrsti kmečki gospodar je naš mož, in tega ne smemo pustiti pod nasprotnikovi vpliv. Nekdaj so Se prirejale sijajne veselice, veliki tabori; zdaj je treba delati v prid ljudstva, treba ljudstvu pomagati v gospodarskem razvoju, tako se bo ljudstvo zavedlo svoje moči. Nasprotnik naj potem naseljuje kogar hoče, kar se je reklo o naseljencih na Štajerskem, da so »verludert«, to bo veljalo tudi tukaj. Nemški proletariat je tolik, da zanj tudi Siidmarka ne bo imela dosti sredstev ir. ko bodo enega plačevali za nemško prepričanje, ter ga s tem korumpirali, bo od stranke deset drugih odpadlo k socialni demokraciji. Zadnje stvari bodo slabše, kakor prve, žalibeg tudi za nas.
Trpinčenje stovensM Krik m Koroškem.
iz Koroške, dežele nekdanjih slovenskih vojvod, prihajajo dan za dnem poročila, s katerih bi sodil kulturen človek, da so nemogoča, in vendar so gola resnica. Še več! Mučeništvo koroških Slovencev ni samo slučajno, ampak je zistem! Zistem, ki
so ga napravili nemški nacionalci in ki ga je sankcionirala in ga ščiti vlada. Po Slovenskem se še ni poleglo razburjenje zaradi žaletev slovenskega naroda po šolskih knjigah, namenjenih za koroške šole in aprobiranih od oblasti, in že nam je do-šla druga vest, ki kriči po zadoščenju.
Dne 30. januarja gredo tri dekleta utrakvistične tolstovrške šole skozi gu-štanjski trg. Srečajo učiteljico Schmöger z guštanjske šole in jo spodobno pozdravijo, seveda slovensko. Mesto odgovora jih učiteljica ustavi in vpraša, v katero šolo da hodijo in v kateri razred?
Drugi dan, ko pridejo v šolo, jih jt učitelj Linhard nagnal klečat. Pustil jih je klečati skoro poldrugo uro. Tudi pri učiteljici »Diich«, rojeni Ljubljančanki, l.i poučuje dekleta druzega razreda ročna dela, so morale klečati ves čas med poukom ročnih del.
Po šoli jih je učitelj zopet zaprl od treh do petih in jih trpinčil na ta način, da so morale v ozkih klopeh, ki so pripravne za sedeti, in pa za stati, ves ta čas stali! In predno jih je izpustil, jih je tudi prisilil, da je morala vsaka posebej obljubiti: »Ich grüsse künftig deutsch«. Zabičal jim je, da morajo v Guštanju slehernega človeka pozdravljati v nemškem jeziku, ker v Guštanju nihče ne zna in ne razume slovensko. Seveda ta učiteljeva trditev ni resnična, ampak v Guštanju razven par privan-dranih uradnikov v tovarni, ne razumejo samo vsi slovensko, ampak skoro vsi tudi govorijo.
Za tako dejanje ni odgovorno samo prizadeto učiteljstvo, ampak tudi deželni šolski svet in centralna vlada na Dunaju. Občina Tolstivrh je trdo slovenska in se že od leta 1888 bori za slovensko šolo, toda brez uspeha. Namesto slovenske šole ji šolska oblast daje zagrizeno učiteljstvo, ki trpinči slovensko deco, če govori in pozdravlja v svojem maternem jeziku, in to s^ dogaja zato, ker je nemškonacionalno učiteljstvo prepričano, da sme storiti, karkoli hoče, kader gre zoper Slovence. Saj je bil n. pr. učitelj Milonig v Selah, ki je tam do krvavega pretepal otroke slovenskega razreda, da bi jih izgnal v nemški razred, za to delo discipliniran na ta način, da ga je šolska oblast prestavila na veliko lepšo postajo v Št. Lenart pri 7 studencih.
Učitelj Linhard je na tolstovrški šoli prodajal slovenskim otrokom tudi knjižice remškega Schulvereina, menda po 12 vin. Za to protizakonito postopanje je gotovo dobil pohvalo ne samo od »Schulvereina«, ampak tudi od šolske oblasti.
kateri je lahko pomnoževal pozitivne v poljubni meri.
Puhar se jo želel izuriti v novi umetnosti, nakupil si je s pičlimi sredstvi, ki jih je imel na razpolago, raznega orodja, a dosegel je le malo; priprave in material, ki ga jc Dagucrre rabil, je bilo za ubogega kaplana predrago. Začel je zato misliti, bi se li ne dale napraviti slike mesto na dragocene srebrne tudi na steklene ploče, kar se mu je 1. 1843. tudi v resnici posrečilo. Ta svoj novi način (Puhar sam se v nekom francoskem pismu imenuje »inventeur de Photographie sur verre« — izumile! j fotografije na stek'o) je pozneje še izpopolnil in ga 1. 1851. brez vsacega pridržka objavil v dunajski akademiji (Sitzungsberichte. mathem. - naturhist. Klasje, str. 43—46). Pri tem postopanju je v glavnem rabil žveplo, jod, bron in živo srebro. Z on a jenim poročilom vred je poslal Puhar dunajski akademiji tudi več po njegovem načinu narejenih in dobro uspelih transparentnih slik na steklo s pristavkom, da bi s primernejšimi rredstvi in pripravami za-mogel še vse kaj lepšega doseči. Puhar i e potemtakem napravlial prve diapozitive, hkrati je uporabljal svojo iznajdbo tudi za prenašanje slik rm papir in reprodukcije po risbah in jeklorezih; izumil je tudi način, kako napravliati v poljubni množini odtiske od elastične ploče na steklo, papir itd. In sicer brez stiskalnice in brez tiskalne barve,, —
torej nekako helijogravuro. Po njegovem načinu (ki so ga naravnost imenovali puharotipijo) izdelane slike so veliko bolj jasne, naravne jn sveže, »zlasti kar se tiče zračne perspeklive v primeri z mrzlim, svinčenim ozračjem pri srebrnih pločah, katerih slike so vrhu-tega še narobe.« Puhar je torej že takrat ob početku razvoja fotografije imel pred očmi tisto fotografsko umetnost, ki se je še-le mnogo let pozneje po amaterjih razvila v pravo umetnost. Na Bledu, kier je kaplanoval od 1. 1846. pa do 1. 1853.., je seznanil s svojo umetnostjo tudi tje zahajajoče tujce, Nemce, Italijane, predvsem pa Francoze in Angleže in je korespondiral z mnogimi znanstveniki teh narodov v njih jeziku.
V londonski industrijski razstavi leta 1851. je dobil Puhar za razstavljene fo-tografične slike bronasto kolajno, tudi na pariški razstavi jc bil odlikovan. Académie natiorale, agricole, manufacturière et comerciale v Parizu ga je imenovala 17. jun. 1851 za svojega člana, — dunajska akademija pa jc njegovo prikrito prošnjo za podporo v avrho izpopolnitve svojih izumov krntkomalo prezrla in se ni — v kolikor morem doslej sklepati — pozneje več brigala za Pu-harjeve Lnajdbe, ki je vendar s svojo ceno fotografijo na steklo še le omogočil, da se je ta tnko hitro razširila, izpopolnila in si osvojila cel svet in postala, danes neobhodno potrebna skoro v vs«h panogah znanstvenega življenja. Tudt
Vprašamo pristojne oblasti: Ali hočejo slovensko ljudstvo res tako daleč prisiliti, da seže po samopomoči? Slovenska javnost zahteva za tako postopanje koroškega učiteljstva najstrožjo in resnično kazen. Gospod deželni predsednik! Tu pokažite, če so bile Vaše besede v deželnem zboru o objektivni upravi resne ali prazna fraza!
?
Pogled v prihodnost držav je strašen. Dve reči rasteta silno hitro in žugata udu-šiti zlasti Evropo. Te dve reči sta vojaško breme in državni dolgovi. Oglejmo si danes samo te. Leta 1800 so imele države okroglo 12 in pol miljarde dolgov; leta 1850 že 42 in pol miljarde; leta 1900 pa 156 in pol miljarde; leta 1910 je bilo pa že 229 in pol miljarde dolgov, to je 229.000 miljonov frankov ali 217.000 miljonov K državnih dolgov. Ta dolg pa še vedno raste in sicer silno hitro in vedno hitreje, tako da bomo kmalu pri 250 miljardah.
Če bodo v tem razmerju rastli dolgovi, ne bo konečno od dohodkov države za druge namene ničesar ostalo. Vse države se zatekajo na Francosko, kot v najbogatejšo državo na svetu po denar. Ogromno bogatstvo Francoske sloni na izredni delavnosti in štedljivosti prebivalstva. Bogastvo pospešuje rodovitnost zemlje, vinska kultura, luksusindustrija, ki nadkriljuje vsa enaka podjetja drugih držav. Francozi imajo naložen svoj denar v inozemskih vrednostnih papirjih; Francoska je upnik celega sveta. Tako imajo Francozi v inozemskih papirjih naloženih čez 50 tisoč miljonov frankov. Dva tisoč miljonov frankov znašajo vsako leto obresti od tega kapitala, če računamo samo 4%, ki na Francosko nazaj prihajajo. Te obresti morajo inozemska industrija, inozemska podjetja plačevati Franciji. Pri znani štedljivosti Francozov ostane ta velikanski znesek dva tisoč miljonov zopet obrestonocno naložen. Odtod je razumljiv ta skoraj neusahljivi vir francoskega narodnega bogastva, ki ravno sedaj z miljardnimi posojili preskrbuje skoraj vse evropske države razun Avstrije in Nemčije, katerim je iz političnih ozirov zaprt francoski denarni trg. Vsled tega bogastva je pa tudi francoski vpliv na gospodarstvo in politiko iz-vanreden. V politiki se čuti francoski vpliv na mednarodni položaj sosebno v zadnjih letih. Še večji je pa ta vpliv na gospodarskem polju, sosebno v lastnem interesu, odkar se Francija drži pricipa, da posodi le oni državi svoj denar, ki ob enem tudi podpira njeno industrijo. Avstro-Ogrska je ob balkanski vojni največ trpela. Najvažnejša industrija države, železna, je silno trpela. Nastala je depresija, kakor že dolgo ne, in pri tem denarna stiska, ker so se državi odrekli inozemski viri posojil. To neugodno stanje trajalo bode še naprej, sosebno ker sta Francija in Anglija nam nasprotni, Nemčija pa ima sama toliko denarnih potrebščin, da Avstrije nikakor ne more financijelno izdatno podpirati. Zato bo morala naša država biti zadovoljna, če bo dobila pod menj ugodnimi pogoji za najnujnejše potrebščine posojilo. Najboljši dokaz je obrestovanje naših industrijalnih papirjev. Papirji najboljših naših podjetij se komaj obrestujejo s 4%.
Kljub vsem tem žalostnim našim skušnjam se merodajni krogi ne streznejo. Stari kurs nezadovoljnosti narodov v Avstriji vsled zislemaličnega zatiranja manjših narodov na račun Nemcev, Italijanov in Mad-
jarov se nadaljuje. Kdo bo tedaj pričakoval zboljšanja teh žalostnih razmer, dokler narodi v Avstriji svoje najboljše moči izčrpavajo v medsebojnem boju? Vlada pa, namesto da bi skrbela za mirni, dosledni razvoj naših bogatih zakladov, porablja vso svojo moč v to, da pod vplivom Nemčije in Italije ovira razvoj narodnostne kulture in protežira krivično in sebično tuje interese na škodo svojih zvestih podanikov.
PorlogalsKe Koio;:ile p en milje in NemCIje ?
Te dni se je iz Pariza raznesla vest, da si Nemčija in Anglija razdelita portugalske kolonije v »interesne sfere« in da so tozadevna pogajanja tik pred zaključkom. Da bo tej razdelitvi gospodarskega izkoriščanja v prvi vrsti sledila dejanjska razdelitev ozir. prisvojitev dotičnih ozemelj, je za vsakogar jasno — saj ni upati, da bi se na Portugalskem notranje razmere tako uredile in izboljšale, da bi si država pridobila potrebni vpliv in ugled, ki bi Anglijo in Nemčijo nagnil k popustitvi od zaželjenega plena. To se pravi: Portugalska se nahaja pred svojim koncem, kajti kaj bo tako majhna in izmozgana državica brez kolonij?
Nemčija in Anglija si glasom dogovora razdelita portugalske kolonije tako-le: Angola na zapadni afriški obali pripade Nemčiji; Laurenzo Marques v vzhodni Afriki in del Mozambique dobi Anglija; ostali del Mozambique pripade Nemčiji in Goa v indiji Angliji.
Kakor rečeno, velja ta razdelitev za enkrat samo šc glede gospodarskih koristi, toda v sporazumu se tudi že nahaja določba, da se v slučaju, da bi Portugalska ne bila v stanu ohraniti svojo moč v kolonijah, — razdelitev tudi materielno izvrši.
Za kako obsežna ozemlja gre pri tej razdelitvi, kažejo naslednji podatki:
Angola leži na obali zapadne Afrike in obsega 1,315.000 km2, je torej dvakrat tako velika kakor Avstro-Ogrska. Približno ena četrtina prebivalstva, ki šteje nad 4 milijone duš, spada pod neposredno portugalsko oblast. Morska obal je dolga 1200 km. To ozemlje sta odkrila Martin Be-haim in Diego Cao (leta 1485.). Angola meji na eni strani s francoskim in belgijskim Kongom, na drugi pa z Nemško - ju-žnozapadno Afriko.
Mozambique meri približno 768.740 km2 ter šteje krog 3*3 milijona prebivalcev. To kolonijo je Portugalski pridobil Vasco de Gama leta 1498.; dežela ima jako nezdravo podnebje, ki je posledica preobilnih zimskih nalivov.
Laurenzo Marquez leži istotako na vzhodni afriški obali in meri 39.000 km2; prebivalcev ima 85.000. Glavno mesto enakega imena je od leta 1898. sedež generalnega guvernerja za Portugalsko - vzhodno Afriko.
Anglija in Nemčija sta že leta 1898. sklenili tajno pogodbo za razdelitev portugalskih kolonij, a stvar se je tik pred podpisom razbila; sedaj je sporazum menda popolnoma zagotovljen. Ta nemško-angle-ški sporazum je velikega pomena tudi za svetovni in zlasti evropski politični položaj, ker ni dvoma, da bo zelo pospešil an-gleško-nemško prijateljstvo.
11
ti
HRVAŠKI POSLANCI.
Budimpešta. Hrvaški poslanci so sinoči zapustili Budimpešto in se vrnejo, ko bo menični zakon in paroplovne pogodbe na dnevnem redu. Vladna stranka priredi takrat na čast hrvaškim poslancem banket. Pred odhodom so Hrvati obiskali vse državnozborske klube in so izražali veliko zadovoljstvo zaradi sprejema v Budimpešti.
ITALIJANSKI ŽELEZNIČARJI.
Milan. Železničarji so hoteli poslati deputacijo h generalnemu ravnateljstvu, da mu naznani zahteve zaradi zboljšanja plač. Generalni direktor Blanchi ni hotel sprejeti deputacije. Med železničarji je velikanska razburjenost. Jutri bo po deželi več sto protestnih shodov.
ODSTOP RUSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Kokovcov že prihodnji torek poda carju svojo demisijo. Car bo demisijo sprejel. Kokovcev bo imenovan za poslanika v Rimu.
Jeseniške novice.
j Misijon so imeli naši protestantje pred nekaj časom v kazini na Savi. Neki luteranski misijonar je s skioptičnimi slikami kazal svoja misijonska pota. Da ni manjkalo ob tej priliki »los von Rom« agitatorjev, je jasno. Menda so še celo nekateri veljaki podpisali agitačno listino za proč od Rima. Navadno so ta posel doslej opravljali ljudje nižje kvalificirane vrste. Imena novih agitatorjev priobčimo, ko jih natančno doženemo.
j »Mala pevka«, ki jo je vprizorilo preteklo nedeljo katol. delavsko društvo, je izuerno vspela. Dvorana je bila premajhna, gledalci nad vse zadovoljni. Pevske točke, ki jih je za orkester priredil gosp. kaplan Kogej, so izborno ugaiale. Predstava se jutri, v nedeljo, ob pol 8. uri zvečer ponovi, in to bo stota prireditev v Del. Domu. K jubilejni predstavi vabimo vse prijatelje lepe zabave!
Mevne siovice.
-h Deželni zbor. Klubova seja deželnih poslancev S. L, S. je v torek ob 4. uri popoldne.
+ Regulacija učit. plač na Kranjskem. Od merodajne strani se nas obvešča, da tozadevno poročilo »Grazer Tagespost«, katero smo včeraj omenili, nima realne podlage. Gre se torej za golo kombinacijo znanega mestnega urednika, ki zalaga »Grazer Tagespost« z »novicami«, ki navadno niso resnične.
+ Odlikovanje. V nedeljo 1. t. m. je polnoštevilno zbrani občinski zastop dr. Pamečah soglasno izvolil poslanca dr K. Verstovšeka za priznanje njegovega neutrudljivega delovanja častnim občanom. Čestitamo!
-[- Liberalna pebošnost se ccrkve ogiba. Deželnozborske volitve so končane in sedaj prihajajo liberalni voditelji s pravo barvo na dan. Pri volitvah so agitirali: »nismo proti veri«, »nismo proti cerkvi«; prvi dan zasedanja kranjskega deželn. zbora pa so pokazali, kako bi bilo njihovo delo, ako bi jim ljudstvo zaupalo in jim dalo večino v dež. zbornici. Pred zasedanjem dež. zbora je bila v stolnici sv. maša. Niti eden slovenskih liberalnih poslancev se ni ude-
še pozneje se je Puhar bavil s fotografijo (katero zove sam slovensko svetlo-pis), do 1. 1859. je iznašel zopet mnogo novega: toda bodisi da so ga dosedanje skušnje, ko so drugi zvedeli za njegov izum in ga prodali za svojega, izmodri-le, bodisi da se mu stvar Se ni zdela zrela in dovoli popolna, — on je molčal in o svojih iznajdbah ni hotel ničesar gotovega naznaniti.
Na Bledu, kjer je Jiajdalje služboval, e jo Puhar tudi mri bolj intenzivno bavil s fotografijo, razdeljeval jo zlasti med tujce mnogo blejskih pokrajinskih slik in delal tako prvi reklamo za lepo letovišče; pa tudi on sam je, rekel bi, s srcem in z vso svojo mehko dušo pri-rastel na ta lepi kraj, katerega v svoji krasni poslovilni pesmi (v »Blätter aus Krain«, priloga Laibacher Zeitung, 1.853) naziva zibelko svojih najlepših sanj, kos neba na zemlji, svojo domačijo, ki je zanj izgubljeni raj. Služboval je zatem nekaj časa v Corkijah in v Dovjem. Ker pa si je z vedriim eksperimentiranjem in s škodljivimi plini pokvaril zdravje, h čemur je prišlo v ostrem dovljanskem podnebju še hudo prehlajenje, začel je hudo bolehati, sušilo so mu je grlo. Na smrt bolan gre 20. jun. 1861 v Kranj k svojim domačinom, kjer je tudi umrl rine 7. avgusta proti poldnevu. — Vsa njegova zapuščina je obstojala iz znf*"i-stvenih knjig, bakrorezcih zbirk, re-tort in drugih kemičnih priprav in potrebščin.
Puhar je bil tudi jako spreten risar; njegove akvareliie slike in risbe so natančno in določno izvršene, kažejo okus za lepoto in njegovo veliko nadarjenost ter spretnost. Nekaj njegovih slik na steklo, rif?b in akvarelnih slik hrani g. dvorani svetnik Polec, kateremu je bil Puhar ujec, nekaj se jih nahaja v zbirkah ljubljanskega dežel, muzeja, drugo in sicer največ pa se je razkropilo na vse vetrove, pogubilo ali pa uničilo. Rajnki Dežman je dobil baje v roke tudi Puharjevo diplomo (pariške alcad.) in londonsko kolajno, — a sedaj ni več sleclu za njima, ob Dežmanovi smrti ste nekam izginili.
Puhar, ki je bil kljub svojim zasebnim študijam dober in vesten duhovnik, bil je prijazen in postrežljiv človek, ki jo vsakomur v stiski rad pomagal: kjerkoli je služboval, povsod so se ga farani z ljubeznijo oprijeli in s hvaležnostjo spominjali. Razen s slikarstvom in fotografijo, se je bavil tudi z godbo, igral je gosli, kitaro in glasovir ter si je vsa godala s pomočjo kakega mizarja kar sam napravil. Delal je tudi pesmico, iz katerih odseva celo njegovo rahločutno srce, in sicer razen slovenskih tudi nemške, katere slednje je povečini objavil v »Blatter aus Krain« (s po^im imenom ali pa samo Joh&nn P ... r). V »Zgodnji Danici«, 1. 1852., str. 45 je objavil pesem »Venec na grob sestre Frančiške Puhar«.
Kratek opis Puharjevega življenja
in delovanja je podal dr. Fr. Lampe v VI. letniku (1893) »Dom in Sveta«, kjer navaja, ocl kod je dobil svoje podatke. I Naj mi bo dovoljeno, da ob tej priliki opozorim še na nekatere drage vire, ki se pečajo z našim slavljencem, katerih tamkaj ne najdem omenjenih. Jurij Jarc je priobčil kratek Puharjev životo-pis v Kukulievič-evem Arkiv-u za jugo-slav. povj., V, 1. 1859., str. 136 ss. Illu-striete Zeitung« v Lipslcem je prinesla poseben članek o njegovi iznajdbi, kratek nekrolog dobimo v »Laibacher Zeitung« 1. 1864., štev. 189 in zadnjikrat govori obširneje o Puharjevi iznajdbi A. Zanki v »Wievipr freie Photographen-Zeitung«, 1900, snopič 2, str. 18 se. Prav je zato. da se tudi Slovenci zopet enkrat spomnimo znamenitega svojega moža: sicer ga ne moremo slaviti s spomeniki, kakršne dobijo tekom letošnjega leta ob priliki 75 letnice izuma Anglež Tal-bot v Londonu in v Parizu Daguerre in njegov prijatelj Ni&pce. — v naših srcih mu postavimo raje trajen spomenik in kadar je treba, nc plašimo se pred svetom zastopati pravo in prvenstvo njegovih iznajdb, marveč izpovejmo glasno in ponosno, da ta mož je bil naše gore list. Na ta način bomo mi Slovenci najlepše proslavili letošnji četverni jubilej fotografske umetnosti: 100 letnico prvega poskusa in 100 letnico Puharjevega I rojstva, 75 letnico daguerreotipije ter j petdeseto obletnico Puharjeve smrti.
Dr. Jos. M. L
ležil sv, maše. Vsi liberalni poslanci so se odlikovali z demonstrativno nenavzočnost-jo. Ta liberalna demonstracija je popolnoma v zmislu svobodomiselnega programa, katerega so liberalci pri volitvah tajili na vse kriplje. Povejte to ljudstvu!
+ Slovenski liberalizem in nemški frajzin sta se zopet našla v objemu. Ko so naši poslanci odločno nastopili v proračunskem odseku državnega zbora za pravice koroških Slovencev in je poslanec Jarc na mnogih konkretnih slučajih dokazal, kako vladni organi pospešujejo germanizacijo in kako je celo ministrstvo potrdilo knjigo, v kateri se Slovenci imenujejo »vindišarji«, tedaj je postalo liberalno slovensko časopisje nervozno. Skušalo je s huronskim vpitjem dokazati, kako je slovenski liberalec naroden do peta. Ta trud je bil tem obupnejši, ker se je že mnogokrat ravno od strani koroških Slovencev dokazovalo in dokazalo, kako je Ciril-Metodova družba, kar je v liberalnih rokah, zanemarjala koroške Slovence in kako edino naša obrambna organizacija skrbi za severno mejo Slovenstva. Mal lapsus, ki se je pripetil pri citiranju Ebnerjeve knjige na podlagi stenograma, je sedaj liberalcem dobrodošel povod, da plovejo s polnim parom nazaj. Poslanec Jarc po »Narodu« ni navedel nobenega konkretnega slučaja, — to vc njih lažnjivi kljukec iz dunajskega parlamenta, — dasi so o posameznih slučajih pisali drugi slovanski listi. Izraz »bin-dišarji« po »Narodu« ni poniževalen za slovenski narod in slovenski učenci v 4. razredu na Koroškem se po »Narodu« ne čutijo žaljene, ko se morajo učiti, da so »bindišarji« in da je dravska dolina »dcu-tseher Zunge« in »fortschritllich«. Koroški Slovenci imajo sedaj priliko, da izpre-govore, kako sodijo o tem, da ni po »Narodu« »v celi knjigi nobenega zasramova-nja slovenskega naroda«, da so torej sedaj koroški Slovenci od slovenskih liberalcev oficielno proglašeni za »bindišarje«. Frajzin pač povsod vkup štriha! Včerajšnji »Narodov« članek bodo izrabili Nemci kot slovensko izjavo, da se sicer koroškim Slo-, vencem ne godi nobena krivica, ker je li-. beralna stranka svoj shod proti krivicam, ki se gode koroškim Slovencem s tako čudno utemeljitvijo — odpovedala.
+ Zakaj se ne vrši liberalni shod za koroške Slovence? Liberalci so farbali javnost, da se hočejo enkrat odločno potegniti za koroške Slovence, seve zopet samo z jezikom. Kakor čujemo izza liberalnih kulis pa shoda pri vladi niti naznanili niso. Vsa liberalna »akcija« je imela dve struji, ena struja je bila za to, da se shod objavi le v liberalnih listih, vladi se ga pa pravočasno ne naznani, da se da tako priliko vladi shod prepovedati. Tako bi liberalci lahko po ceni kričali. Druga struja je pa bila sploh proti vsemu in je končno tudi prodrla. Čulo se je namreč, da nekateri hočejo na shodu spraviti v razgovor nemške račune, nemška vabila in zgradbo nemške ljudske šole v Ljubljani v času, ko koroški Slovenci ne dobe na železnicah niti voznih listkov v svojem materinem jeziku. Hribarjeva struja je pa hotela absolutne narodnjake z magistrata vprašati, zakaj so pristaši županovi pri volitvi v trgovsko in obrtno zbornico na komando Nemcev in po nemški intervenciji, podrli Hribarja kot deželnozborskega kandidata. Tako je vse skupaj učinkovalo, da shoda jutri ne bo. Proti shodu je odločila bojazen, da se na shodu utegne jasno pokazati, da so liberalni veljaki — v nemški službi.
-j- Poziv »Slovenske Straže« in liberalci. O proslavi 500 letnice ustoličenja koroškega vojvode je bilo prvikrat govorjeno na lanskem občnem zbor »Slovenske Straže«. Tajnik »Slovenske Straže« je na občnem zboru poročal:
»Prihodnje leto dne 16. marca bo preteklo 500 let, odkar je bil na Gosposvet-skem polju umeščen zadnji slovenski koroški vojvoda Ernst Železni, še stoji naš prestol in okolu njega ni še tuji vihar ugonobil vsega slovenskega ljudstva. Zberi-rao naše delo v prihodnjem letu ob tem prestolu. Nekateri trdijo, da so v trdnem kljubujočem njegovem kamnu zapisane besede: »Pravdo vdovi brani«. In ko bo »Slovenska Straža« v prihodnjem letu storila vse, da slovensko ljudstvo dvigne ob tej 500letnici močan glas svojega obstoja, tedaj naj bo to obenem tudi koncentracija našega ljudstva okolu »Slovenske Straže«, ki hoče braniti pravdo uboge vdove — slovenske domovine.«
V zadnji seji kranjskega dež. zbora je pa župan dr. Tavčar predlagal, da se naj koroškim Slovencem ob tej 500letnici izrečejo simpatije kranjskega dež. zbora. Veseli nas, da župan dr. Tavčar vsaj v tej zadevi sledi pozivu »Slovenske Straže«. Naj še poskrbi, da bodo dobili koroški Slovenci iz njegovih krogov tudi praktično, dejansko pomoč, kajti v tem oziru njegova stranka ni za koroške Slovence zadnja leta prav nič storila. Vse delo liberalcev na Koroškem zadnja leta je bilo, da so nekateri naprednjaki s Kranjskega se udeleževali plesov nemškobojnih društev v Celovcu in da je celo vzdrževanje velikovške šole morala po večini prevzeti »Slovenska Straža«. V zadnjih treh letih je Ciril in Me-
todova družba izdala za Koroško okolu 18.000 kron, »Slovenska Straža« pa nad 44.000 K. Pri tem seve ni všteto drugo delo članov »Slovenske Straže« na Koroškem, kjer vse politično, gospodarsko in izobraževalno delo sloni le na ramah članov »Slovenske Straže«. Toliko smo morali mimogrede omer.i'i, ker liberalci kri-č', kakor bi oni »vse napravili«. Končno pa liberalcem še eno povemo ob tej priliki: Ko praznujete tudi vi 500letnico uslo-ličenja koroškega vojvoda, povejte ljubljanskemu županu, naj neha z nemškutar-jeniem na ljrbljanskem magistratu, kajti če bi Ernst Železni vstal iz groba in čul, da ljubljanski župan hoče zgraditi v Ljubljani nemško šolo, bi se od takih slavilcev obrnil proč z vzklikom: Hinavci!
+ Nemška šola v Novem mestu. Ljubljanski pastor Hegemann je pri dražbi Ka-sleličevega posestva kupil veliko parcelo, ki je namenjena za to, da na njej Nemci zgrade nemško ljudsko šolo. Nemci nameravajo uplivati na to, da bi prišlo v Novo mesto večje število nemških železničarjev. Besedo ima sedaj novomeška občina, ki bo imela v rokah odločitev glede stavbn. dovoljenja. Svoje somišljenike v Novem mestu prosimo, naj bodo pozorni na to zadevo in naj nam o njej vedno točno poročajo.
-f Seja glavnega odbora »Slovenske Straže« bo v četrtek dne 19. t. m. Prosimo vse odbornike, da se te seje gotovo udeleže, ker bodo na dnevnem redu važni predlogi.
+ Druga loterija »Slovenske Straže«. Priprave za drugo loterijo »Slovenske Straže« se v kratkem prično. Ministrstvo je loterijo že dovolilo. Žrebanje bo 14. februarja 1915.
+ Kuratorij zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem je imel včeraj dopoldne v mestni zborovalnici svojo plenarno sejo, ki se je je udeležil kot zastopnik ministrstva za javna dela dvorni svetnik Haas ter delegati deželnega odbora, trgovske zbornice in ljubljanske mestne občine. Kuratorij se je nanovo konstituiral za triletno funkcijsko dobo ter izvolil izvrševalni odbor. Za predsednika je zopet izvoljen Ivan K.egar, za podpredsednika Jernej Ložar, za blagajnika Franc Pust, za zapisnikarja Anion Rojina. V izvrševalni odbor so izvoljeni nadalje E. Franchetti kot zastopnik. ljubljanske občine, dr. V. Murnik za trgovsko zbornico ter vladni svetnik O. Šubic, ravnatelj obrtne šole. Po pozdravu
Srcdsednika se je oglasil dvorni svetnik laas in poudaril nadvse uspešno in smo-tr«.no delovanje kuratorija v njegovi prvi triletni funkcijski dobi, ki se {e pravkar zaključila, kaže na uspehe, ki jih je zavod dosegel v razvoju in posoeševanju obrtno-produktivnega zadružništva, na polju didaktičnih prireditev, strokovnih in knjigovodskih tečajev, nadalje na večje akcije, za katere se je zavod zavzel, zgradbo Vajeniškega doma, publikacijo obrtnega pod-učnega spisa, ki bo v kratkem šel v tisk, ter splošno koristno delovanje zavoda. S posebnim zadoščenjem je pozdraviti, da je deželni zbor zvišal svoj letni prispevek od 8000 do 12.000 IC ter zagotovilo, da se bo tudi ministrstvo za javna dela, ki je že zahtevalo zvišanje kredita za subvencioniranje zavodov od finančnega ministrstva, zavzelo v še večji meri za potrebe zavoda. Prve težave novoustanovljenega zavoda so s tem premrgane in želimo v novi funkcijski dobi obilo uspeha v prid domačega obrtnišva in kranjske domovine. Sprejmejo se nato poročila overovateljev zapisnika, blagajnika in računskih preglednikov, ki so našli vse v popolnem redu. O delovnem Drogramu za leto 1914 je poročal ravnatelj inž. V. Remec, ki se nanaša na prireditve raznih tečajev, razvoj nekaterih domačih obrti, prirejan-e tečajev za zadružne funkcionarje in tehničr.ogospodcrsko pospeševanje obrti na Kranjskem. Natr.nč-nejje poročilo o tem sledi. Nato so se stava. od strani raznih dopise.jočih članov precilcgi za pospeševanje na Dolenjskem, za razvoj glavniške obrti v Škofji Loki in drugo. Po dališi razpravi je zaklučil predse mk sejo ob pol 12. uri dopoldne in se ZF hvalil navzočemu dvornemu svetniku harsu za udeležbo ter vsem članom kuratorija.
-I- Se'e cestnih okrajnih odborov cele dežele bodo od 16. do 20. t. m. Sklicuje jih deželni odbor, da so ustanove prorač-t-m, prevzemo okrajne ceste kot deželne in dogovore podrobnosti glede uprave po novem cestnem zakonu. K vsaki seji pride odnoslpp.ee deželnega odbora. Pozneje bo v Ljubljani posvet vseh cestnih načelnikov,
+ Cesar ne pride v Meran. Dvorni
krogi izjavljajo, da ne odgovarja resnici poročilo nekega inomoškega hsta, da pride cesar spomladi v merarske toplice.
+ So ialni te*aj v Idriji. V nedeljo dne 1. februarja je priredila Jugoslovanska strokovna Zveza v Ljublja- i ni v zvezi z idrijsko Strokov, zvezo so- i cialm tečaj. Govornika gg. Kerhno in Moskcrc sta obravnavala dopoldne tvarini: Poli.ični in gospodarski pomen delavskega gibanja in o 201einici luue ueluvsko oigaiuzucije. Popoldne
neti, se zdi, da nm namerava v te glede strokovnih nuni papeževi en-
sta govorila gg. o delavskem zavarovanju in o smereh delavske organizacije na Slovenskem. Po sklepu tečaja se jo vršila diskusija in debata. Veranda hotela Diciič je bila ves čas polna in udeleženci so z vidnim zanimanjem sledili govornikoma. Na večer je priredila Strokovna zveza jako bogat zabavni večer. — Idrijskemu delavstva ostane delavski tečaj v toplem spominu in bo brez dvoma rodil primerne sadove.
+ Hrvati na Reki. L hrvatska šte-dionica na Reki je kupila palačo na Dantevcm trgu za 710 0C0 K. Vanjo se po vsej priliki preseli tudi čitalnica.
+ Nemška katoliška organizacija, Kakor znano, obstoja v Nemčiji spor med krščanskimi strokovnimi društvi in katoliškimi delavskimi društvi kakor tudi živahna diskusija glede značaja centra. Kolikor moremo iz poročil katoliških listov r Sveta Stolica za:::, reči poseči, ker , društev položaj po cikliki jasen ali bi vsaj moral biti; glede centra na se itak ni ničesar reklo. Dozdeva se nam, kakor da Sveta Stolica vpliv omirjevalno.
+ Eone; svobodomiselne slave.
Ce bi bil človek verjel slovenskim liberalnim listom, potem je bil bivši predsednik slavne portugalske republike, častiti gospod Cosia, najpoštenejši in najprosvetljenejši mož na svetu. Kdo se ne spominja, kako spoštljivo sta »Slov. Narod« in »Dan« pisala o tej svobodomiselni kapaciteti, ko je na kongresu Svobodne Misli v Pragi govoril, kako bo svobodna misel svet odrešila. Angleški listi, ki pač niso klerikalni, so ze takrat pisali, da je ta Costa velik cigan. Costa je nato prevzel sam predsedstvo republike, katero je pa po svojih svobodomiselnih načelih tako izborno vodil, da je dobil od svojih tovarišev samih brco. Največji republikanci: Machado Santos, Almeida in Brito Camacho so odkrili, da je Costa na otoku San Thome državno last spravil v roke svoiih sorodnikov, da je civilno postavo glede razporoke za 20 000 frankov v prid neki dami iz »boljše družbo« prelomil in da je svobodo ter pravičnost teptal z nogami, preganjajoč nedolžne monarhiste in duhovščino kakor kak Robespiere. Zdaj je ta mož, o katerem pravi Machado Santos, ustanovitelj republike, da ie lopov (glej »Daily Chronicle« od 30. januarja, dopis iz Lizbone), zleiel. Lepo zvezdo so naši svobodomiselci častili.
—	Na deželi nosnocl'niski Soli na Vrhniki se prične v ponedeljek, dne 30. marca t. 1. celoletni Bosrodinjski tečaj za froienke iz vrhniškega p i sosednih okrajev. Tečaj re vrši tako da prihajajo gojenke v poletnem času po dva, v zimskem času po tri dni vsak teden z doma v šolo. — Poučuieio se gojenke v kuhanju, šivanju, pranju, likanju, vzgoji, živinoreji in mlekarstvu, vrtnarstvu gospodinjskem računstvu itd. — Pouk je brezplačen. Gojenke plačujejo le za hrano vsak dan, kadar so v šoli, 60 vin. — Prošnje za vsnrejem ie vlagati oprnm-lje^e z zadnjim šolskim spričevalom noVkasneie do 15. »rprca 1.1 na vodstvo deželne gosnodinjske šole na Vrhniki.
—	Kdo je nohten. »Dan« je prinesel z dne 29. jan. sledečo notico: »Iz Postojne. (Kratka povest.) Neki deček je našel 80 K. Nesel jih je dekanu. Dekrn mu is odštel rsfdenino 8 K. Čez tri leta: V obrtno-npdrlievalni šoli razlaga katehet politiko. Med c!r"gim vpraša: Kdo ve kaj o d"hov-rfrih? N<>M učenec: Jaz o našem dekanu. Pred trem. leti sem mu izročil na<'derih 80 K. Ker se lastnik ni zglasil, orioada denar meni. Dekan pa mi ga neče izplačati, četudi rem ga večkrat že prosil. Katehet: O sv. Florjan!... Fant je bil pošten.« V uredništvu našega lista pa smo prejeli sledeče pismo: »Potrjujem, da sem prejel imenom županstva postojnskega od nreč. gosp. dekana Mat. Erzarja kot najdnino hranilno knjižico Kmečke hranilnice v Postojni št. 211 v vrednosti K 70,— (beri sedemdeset kron). Postojna 17. jan. 1914. — Jos. Lavrenčič, župan.« — Ampak v očeh »Dana« bo ostal fant še nadalje pošten, g. dekan pa nepošten. To je morala »Dana«.
—	f Umrl je v Slov. Bistrici, dne 2. februarja ob četrt na pet popoldne zlato-mašnik č. gosp. Franc Petan, vpokojeni župnik od Sv. Venčesla nad Slov. Bistrico. Pogreb je bil v sredo, dne 4. feb. ob 10. uri dopoldne. Rajni je bil rojen dne 25. julija 1827 v Fromljah pri Brežicah, v duhovnika je bil posvečen dne 31. jul. 1854. Svojčas je bil č. sr. Petr« odlikovan s častno kolajno za 40 letno službovanie,
—	Društveno nibanfe na Su. štajer-skem. Št. Ilj o Slov. goricah. V nedeljo, dne 15. feb. po večernicali bo v »Slov. Domu« na občnem zboru Bra'tepa društva govoril naš mladinski organizator dr. Josip Hohniec. Domačini in sosedje posebno Iz Sveivi o. Kungote in Spiolfel-da, pridite! — Št. Jakob v Slov. goricah. Dne 22. feb. po večernicah bo na občnem
zboru Izobr. društva pri Peklarju govo-rril ure t ik Žebot.
—	Zimski šport v Kamniku. Tudi Kamnik ni zaostal za kraji, kjer se goji zimski šport. Ustanovil se je tu športni klub, ki se je v kratkem času prav lepo razvil. Napravilo se je veliko lepo drsališče in kakih 400 m dolgo sanka-l.šče. Drsali se bomo gotovo še, ko drugje že dolgo ne bo dobiti ledu. Ker je oboje v neposredni bližini mesta, je vsak dan dobro obiskano. Na drsališča pa igra ob nedeljah popoldne navadno godlja. Športni klub je že priredil na drsališču veliko veselico in o svečnici sankaški izlet v Komendo. Udeležilo se ga je 36 članov na 20 sankah. Kako je izlet ugajal, kaže najbolj, da se priredi že v nedeljo dne 8. t. m. v Domžale enak izlet, ki bo gotovo še lepši od prvega. Vabijo se zato vsi ljubitelji tega športa k obilni udeležbi. Zbirališče .je prod restavracijo Kenda, odhocl ob pol 1. uri popoldne.
—	Kmetijska tečaja v št. Petru na Krasu in Knežaku je deželni odbor radi nastalih prometnih ovir preložil na nedeljo dne 25. in ponedeljek clne 26. t. m. Vspo-reda ostaneta ieta.
—	Ženski odse'e drtntva sv. Jaie'a v Tr5iču priredi v nedeljo c.ne 8. t. m. zvečer ob pol 8. uri v društverih prostorih Medvedovo igro ; S.rri in mladi« z deklamaci-jo in pe'jem. Vabimo k obilni ucLležb:.
_ — Kaznovalna pravica učiteljev. Kaša cijsko sodišče v tozadevni razsodbi še omenja: Sedanja kazenska postava zavzema stališče, da bi nasprotovalo vsem načelom vspe'ne vzgoe, če bi se vsako prekoračenje vzgcjevalne rile takoj kazensko sodro zadedovclo in da. bi se dovolila otroku ali gojencu pot tožbe proti nasilnemu. Le, če ce vzgojevalna pravica tako prekorači, da ,'e javni obtožicelj upravičen, da toži, so dani drugačni pegeji.' Pri malih prestopkih re mora po sedanji kazenski p g stavi le disciplinarno nastopiti. Prepoved telesne kazni po šolskem in po . učnem redu tega re izpremeni, ker gre le za oclok. Učitelj se torej pač pregreši proti. delžnestim svojega oc!:l;ca, zrgreši po okolnostih morebiti disciplinarni ^prestopek in imaio stariši pravico, da se pritožijo pri predstojni rlužbeni oblasti. Za kazenskega sodnika je pa v prvi vrsti mero-dr.jno določilo kazenske postave, ki pa določa, da tvori telesno kaznovanje učenca po učitelju le takrat prestopek, če je bil kaznovani učenec poškodovan na telesu, kar pa v tem slučaju ni bil.
—	Idrijske novica. Ubogi naš Oswald! »Slov. Narod« mu 3, t. m. očita surovost in hudobnost, zlobni jezik, klerikalno zavist in ljubosumje. Zakaj neki? Slovenec je poročal, da so se poslanci S. L. S. že prej zavzeli za zboljšanje plač idrijskemu učlteljslvu, kakor Ravnikar. Ker se jc v Slov. Narodu pobahal Ravnikar, da je on zagotovil učiteljstvu na naši rudniški šoli plačo XI. in X. čin. razreda, ga je Slovenec takoj drugi dan zavrnil, da se je mož prenaglil. To notico, pravi naš dopisnik je gotovo pisal g. Oswald. So res naivni naši nasprotniki, ali pa tako hudobni. Vsak ve, da iz Idrije ni mogoče v torkovi številki Slovenca popraviti, kar je Narod v ponedeljek zagrešil, a Os-waldu menijo, je pa le to mogoče. — Pa preidimo k stvari. — Pred nami so uradni predlogi, ki so se stavili v seji 17. januarja 1914. in na strani 18901 se pa to le bere dobesedno: Interpelacija poslanca Gostinčarja in tovarišev na ekscelenco g. ministra za javna dela v zadevi učiieljsiva na c. kr. rudniški šoli v Idriji: »Učitelji na c. kr. rudniški šoli v Idriji so v statusu c. kr. državnih uradnikov. Uradniški znak teh učiteljev se razvidi iz disciplinarnega postopanja, katero je povsem enako z disciplinarnim postopanjem drugih državnih uradnikov. Nova službena pragmatika, katere disciplinarni predpisi bodo gotovo veljali tudi za učite-ljstvo c. kr. rudniške šole v Idriji, naj tudi v polnem obsegu tudi v maleri-jelnem oziru velja za to učiteljstvo. Gotove izjeme teli učiteljev uradnikov se logično ne morejo raztezati na nje. Ali je eden uradnik, ali ni uradnik, v sredi med tema ne more biti kakega naslova. Zato podpisani vprašuje: Hoče li Vaša ckscclenca za to skrbeti, da bodo učitelji na c. kr. rudniški šoli v Idriji deležni službene pragmatike za državne uradnike v polnem obsegu?
Dunaj, 17. jan. 1914. Gostinčar in podpisi 16 naših poslancev, med katerimi se pa Ravnikar ne nahaja. — Sicer pa imajo učitelji že davnaj v rokah pismeno, kako se vsa zadeva razpravlja in skoraj enak odgovor je došel od poslanca socialne demokracije, kakor tudi od našega Gostinčaria. navniKur ,ie pozneje prišel, ko je prisluškoval in jc zvedel, da se nekaj dela. — Bodo pa brezpomembni napadi v »Slovenskem Narodu« na Oswalda in na našo stranko, stvari kaj koristili, to je pa drugo vpašanje. Mi menimo da ne. S psovkami se nič ne doseže, tu se je znani dopisu .k »Slovenskega Naroda« že lahko prepričal, tudi od pristašev svoje stranke je večkrat že po prstih dobil, a žilica mu še ne da miru, kar je navajen, ne opusti. Za to delo mu tudi pristaši med učiteljstvom gotovo ne bodo hvaležni.
—■- Skfoptično predavanje v Tržiču.
V soboto dne 14. t. m. bo ob 8. uri zvečer v društvu Sv. Jožefa imel veleza-nimivo skioptično predavanje gospod dr. Vinko Šarabon, gimnazijski profesor v Ljubljani.
—	Pa er Elpidij pride v Maribor.
Sloveč širitelj protialkoholne misli in svetovnoznan govornik p. Elpidij frančiškan iz Koliba ob Renu, bo dne 12. februarja t. 1. došel iz Gradca v Maribor, kjer bo zvečer ob 7. uri govoril v stolnici. Drugi dan dne 13 februarja predool-dan pa bo p. Elpidij razpravljal svoj tema v mariborski botroslovnici. — P. Elpidij je navdušen boritelj za treznost. Dasiravno član katoliškega reda — frančiškan, vendar pride povsod, kjer on govori redkega govor ika poslušat vse: katoličani, brezverci, protestanti, socialni demokratje svobodomiselci. In kadar p. Elpidij siolje svoje navdušene herede v krog svojih poslušalcev, strmi vse, vse zamaknie^o. P. Elpidij ie res govornik kot jih ima svet malo. Svoje govore ojači govornik navadno z živimi r'okpzi z (lov'íni so ra tud« osoliet". — Dne 10 in 11. februarja predava p. Elpidij v Gradcu 4 krat. Ce+rtek prednol-dne trovori p Elpidij v Marijanišču v Veržeju.
—	Zdrav ie Podra ga. na Vipavskem. ki šteie 500 prebivalcev, pa od 4. avgusta 1913 do danes, torej nad pol leta niso imeli mrliča. — Po dolgotrajni hudi burji imamo zdaj na Vipavskem že nad en teden tako krasne dneve, da si lepših ne moremo že'eti.
—	»Krociiierfa strrhu« na štajerskem re dolgo ne bo korec, kakor vse kr*e. Listi "oročajo, da je Jcorcem -'anuarja lovsko osebje samostana St. Paul, kneza Lichten-stein in Schiitte ter tfrofa Iienkel-Donners-rna.cka napravilo velik lov na čveteronogi »kmečki strah«. Zverino so tudi dobili v sredo, a zopet re jim je izmuznila, ne da bi jo kdo opaz:l. Baje gre nedvomno za veliko zver mač;ega plemena. Lovci so na ne^em mestu dognali, da je zver zgrabila velikega srnjaka in ga nesla 189 korakov drleč v neko zatišje, kjer ga je deloma požrla, z ostanki so re pa gostile lisice. Zanimivo je, da so se v or.ih gorah, kier hodi na lov »kmečki strah«, lisice neverjetno pomnožile. Vojaški oddelki so po nalogu nameriništva zonei napeljali telefon in se xiasel'li ra nekaterih točkah nad Schwan-bergom^ Gre za to, da se zver na vsak način uniči, predno se živina sežene na planine.
--- Usar! je na Savi ob južni železnici Tomaž Štrus, star 73 let. Bil je vzgleden pristaš S. L. S.
—	Pobegnil je oskrbnik Ponoviške graiščine. neki Italijan. Govori se, da je odnesel precej denarja.
—	Smukače napadli volkov?. Smukače iz Lvova so v Karpatih obkohli volkovi, vsled česar so morali ponoči pod milim nebom ostati in so re volkov obranili le, ker so streljali iz revolverjev na n;e in jih plašili s svetlobo žepnih električnih svetilk.
—	Od avstrijskega ofmpskega odbora na Eunsju smo prejeli to-le naznanilo: Ka-p,°r z.nano ie avstr. olimpijski odbor z velikimi gmotnimi žrtvami za Avstrijo angažiral ameriškega trenerja g. Aleksandra Colepand. Njegova naloga bo, izvežbati može, ki bi potem vodili športno gibame v šolah, klubih, zvezah itd. in sami' delovali kot trenerji. Copeland dospe v kratkem na Dunaj in se nemudoma začne s pripravami za prvi trenerski tečaj. Vsi tisti, ki, se za to stvar zanimajo, se prosijo, da naznanijo svoje ime z natančnimi po-
datki o svojem naslovu, starosti, Športnih zmožnostih in namenu, iz katerega bi se hoteli udeležiii navedenega tečaja — bodisi tajništvu avstrijske osrednje zveze za skupne športne interese na Dunaju, Maria-hilferstr. 27, aH pa Michelangelu baronu Zoisu, Dunaj IV., Theresianum. Dobrodošli so v prvi vrsti telovadni učitelji aH voditelji iger.
—	Anarhista je zasledila policija na Reki. Pri delavcu Dante Pavlinovichu so namreč našli veliko pisem, ki dokazujejo, da je pripadal anarhistični družbi. AH so ga zaprli, pa ni znano, ker se anarhisti zapirajo navadno šele, kadar je prepozno.
—	S plesa v smrl. Dne 2. t. m. je prišel v Beljaku s plesa domov 511etni štacij-ski mojster Anton Pavlic. Doina mu je postalo slabo, ko je prišel zdravnik, je pa bil že mrtev.
—	Nezgoda železniškega delavca,
Iz Maribora poročajo: V torek ob 9. uri dopoldne je šel pregledovalcc proge Peter Škrbinc čez železniški most. Zaradi megle ni zapazil prihajajočega stroja. Stroj ga je zgrabil in sunil ob stran. Škrbinc ima dvakrat zlomnjeno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—	Pegoud poleti v Zagrebu v zrak jutri ob 2 Vj uri popoldne.
—	Društvo »Pravnik« obhaja tekoče leto petindvajpetletnico svojega obstoja in delovanja. V proslavo tega važnega kulturnega dogodka priredi začetkom maja t. 1. izredno glavro skupščino, katere vspored bode tvorilo slavnostno zborovanje in prijateljski sestanek. Cela proslava bode bolj intimnega značaj a, vsled česar bodo vabljeni samo člani društva in pa ona prijateljska pravniška društva, ki je »Pravnik« ž njimi v zvezi. Tudi se izda po možnosti slavnostna številka glasila »Slovenski Pravnik«, ki bode vsebovala strokovne razprave in črtice iz društvene zgodovine. Za izvedbo vseli priprav se je na letošnjem občnem zboru določil in volil posebni slavnostni odsek, na katerega je nasloviti vse tozadevne dopise in vprašanja.
—	Slovensko gledališče v Celju. Dne 8. svečana gostuje na našem odru Mariborsko dramatično društvo in priredi burko »Ubogi možiček«,
—	šišenska podružnica »Slovenske Straže« vabi člane in somišljenike na IV. redni občni zbor, ki se vrši jutri v nedeljo dne 8. febr. ob pol 5, uri popoldne v salonu pri Favaju poleg drž. kolodvora v Sp. Šiški z običajnim sporedom. Pridite!
LjufiijaosKe novice.
lj Kakšni so naši liberalci! Zadnji čas So se liberalci vrgli na naše ljudi, kateri so v službah pri njegovih podjetjih, trgovinah ali delavnicah. Posebno so jim pri srcu naši Orli« in telovadkinje. Ni dovolj, da jih šikanirajo in zasramujejo, včasih celo vpričo gostov, še to se je primerilo v dveh slučajih pred kratkim, da se jim je odločno prepovedalo udeleževati se telovadbe pri »Orlih«, ker sicer so odpuščeni iz službe! V enem slučaju so neko telovadkinjo proti njeni volji, torej s silo vpisali v sokolsko društvo!! Če si liberalci na drug način ne znajo pridobivati ljudi, si jih tudi na ta način ne bodo, za to se bode že poskrbelo! Ali taki obrtniki in trgovci mislijo, da je v Ljubljani liberalcem res vse dovoljeno? Torej gospodje liberalci, le počas v takih zadevah. So tudi v naših prodajalnah in zavodih vgnjezdeni liberalci in kako bi ti zavpili, če bi mi rekli: zob za zob, kar je liberalne sokolske misli — ven! »Orlom« in telovadkinjam pa naročamo, naj vsako tako dejanje takoj sporoče vodstvu naše stranke, pa naj neustrašeno nadalje telovadijo! Zadnji čas tudi iz naših krogov dobivamo pritožbe, da se nekateri gg. trgovci jako provokatorično obnašajo in izražajo. Vsaka taka pritožba naj se nam vedno takoj sporoči. Navadno se je še vsak opekel, kder je hodil za liberalce po kostanj v ogenj.
lj Umrl je včeraj ob pol 11. uri zvečer solastnik tvrdke brata Eberl gospod Hugo Eberl. Pokojnik je bil v svoji stroki izreden veščak, mož plemenitega srca, izboren družabnik, kateremu ohranijo prijazen spomin vsi, ki so ga poznali. Pogreb bo jutri ob 4. uri popoldne z B!eiweisove ceste. Svetila mu večna luč!
lj V šentjakobskem prosvetnem društvu predava v nedeljo ob 6. uri zvečer g. dr. .Tos. Valjavcc. Vljudno vabimo.
lj Hrvatska opera zaradi mnogih tukajšnjih priredb narodnih društev in zaradi priprav za razne novosti v Zagrebu tekom meseca februarja sploh ne pride v Ljubljano. Zato pa se bodo vršila gostovanje hrvatske opere in operete tekom marca in aprila. Slovensko občinstvo posečaj terej tekom februarja tem pridneje domačo dramo!
lj Glavni nabori ustavljen?. Letoš-
ii.je glavne nabore, ki bi so imeli pričeti dme 1. marca t. 1. je domobransko ministrstvo ustavilo. Pričetek naborov se najbrže določi po zopetnem zasedanju državnega zbora. Naborniki, ki so pozi-
ve že prejeli, naj jih izroče mestnemu vojaškemu uradu v Mestnem domu. lj Fotograiični atelje Jul. Müller je
prevzel dosedanji poslovodja g. Grabietz. lj Srebrno poroko praznujeta dne
10. februarja t. 1. tukajšnji spoštovani čevljarski mojster gospod Avgut Mate in njegova marljiva soproga Marija. — Gospod Mate deluje v čevljarski obrti v Ljubljani že 30 let. — Jubilantoma še mnogo let!
lj Mestno drsališče. Na mestnem drsališču pod Tivolijem bo svirala jutri dne 8. t. m. od 3. do 5. ure popoldne godba »ljubljanskega društvenega orkestra«.
lj Ljubljanski obč. svet ima sejo prihodnji torek.
lj Vincencljeva koferenca Marijinega Oznanenia v Ljubljani. Odbor prijazno vabi svoje ude, da se sigurno udeležijo seje, katera se vrši 10. svečana 1911. t. j. prihodnji torek ob 6. uri zvečer v dvorani čč. oo. frančiškanov Na vrsti je važno in zanimivo predavanje. P. n. gospodje ste naprošeni, da povabite in pripeljete svojo somišljenike k prihodnjemu sestanku! Na svidenje.
lj Iz kleti deželne vinske zadruge (»Unionova« kle'1 nam poročajo, da je včeraj došlo vino iz vinogradov priznanega vinogradnika dež. poslanca in župana Mi-helčiča. Klet v »IJnionu« je sedaj dež. vinarska zadruga izborno uredila, kar se lahko vsak prepriča danes in vsak dan.
lj Domačo predpusiao veselico priredi jutri v nedeijo priljubljena Flegarjeva gostilna na Zaloški cesti. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstop prost. Za izborno postrežbo preskrbljeno.
lj Umrla je v Duiuthu v Ameriki Ljubljančanka Marija Jenko rojena Pust, stara 35 let.
lj Skikurz v Ljubljani. Vsi udeleženci I. in II. skikurza, kakor tudi drugi prijatelji smuškega športa, se uljudno vabijo, da se zanesljivo udeleže v polnem številu zanimivega nedeljskega smuškega izleta dne 8. t. m. v okolico Preserja ob južni železnici. — Smučišča v senčinah »Pod Štango«, »Na Pungartu« in »Na Strmiču« idealna, sneg izboren! Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor ob 10-03 dopoldne v Preserje, povratek ob 6T7 zvečer. — Nekoliko provijanta je vzeti s seboj.
TeißionsKn ¡0 ürzojavna poročila.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Gradec. Pogajanja za zasedanje štajerskega dežel, zbora meseca februarja so zadele težkoče. Gre se med Slovenci in Nemci za neke gospodarske zadeve. Upati pa je, da se doseže spora zumljc-nje in se štajerski dežel, zbor skliče ra dan 16. t. m.
TIROLSKI DEŽELNI ZBOR,
Inomost. Deželni zbor je sprejel Schrafflov predlog o zgradbi železnice. Prihodnja seja v sredo.
ŠKOFOVSKA KONFERENCA V ZA-DRU.
Zader. Danes se je tu otvorila konferenca dalmatinskih škofov. Glavni predmet razprave je glagolica. Dalmatinske občine pošiljajo konferenci peticije, da se glagolica ohrani.
SPORAZUMLJFNJE MED POLJAKI IN BUSINI.
Lvov. Pri poljsko rusinskih pogajanjih glede volilne reforme so se Poljaki ii Rusini popolnoma sporazumeli. Poljaki so pristali na enem rusin-skem mestnem volilnem okraju v Lvo-vu Kulikovu.
POZNO SPOZNANJE.
Dunaj. Tukaj začenjajo posebno v visokih vojaških krogih resno dvomiti o zanesljivosti Italije glede balkanske politike. Albanijo skuša Italija spremeniti v svojo kolonijo. Sploh pa igra Italija jako dvoumno vlogo, celo glede albanske banke in princa Wieda.
SLABA ZNAMENJA.
Šibenik. (»Slovencu«) Tu so včeraj zaprli nekega Jož. Fontana, ki je Špi-oniral v korist Italije. V zvezi s tem je aretacija Evgena Marcicha z ženo, ki se je pred mesecem izvršila v Trstu. — (Imenitno zavezništvo.)
LAHI POSTAJAJO ČEDALJEBOLJ NESRAMNI.
Trs). Ker se čuje, da namerava vlada v svojih uradih v Primorju mesto dosedanjih nemško - laških napisov, štambilij in rubrik uvesti nemško-laš-ko-slovensko-hrvatske, so Lahi dvignili velikansko vpitje, da bi vlado prestrašili, da ne izpolni tega, kar temeljni zakon itak zahteva. — Lahi se zelo razburjajo, ker je šopranjško županstvo poslalo reškemu dopis, naslovljen: Reka — Hrvatska. — V obče so Lahi v Primorju postali zadnji čas jako nervozni,
DOPISNIK »NEUE FREIE PRESSE« V CARIGRADU ARETIRAN.
Carigrad. Vsled nekih kritičnih opomb proti Mladoturkom je bil cari-grajski dopisnik »Neue Freie Presse« Kienast na ulici aretiran. Odvedli so ga na nek parnik, ki je takoj odplul proti Marcilji. Avstrijski poslanik je posredoval in končno dobil obvestilo, da Kienast v prvi luki lahko parnik zapusti in se vrne v Carigrad.
SRBSKI VOHUNI V ZEMUNU.
Zemun. Včeraj je tukajšnja policija vjela osem oseb, med njimi dve ženski, ki so osumljene vohunstva, Vsi so Srbi. Policija je našla na obali Save več zabojev dinamita.
SPORAZUMLJENJE MAŽAROV Z ROMUNI.
Budimpešta. Sporazum ogrskega ministrskega predsednika z Rumuni še ni perfekten. Zadeva pride pred ogrski drž. z'c-t v obliki interpelacije. Včeraj so bili pri Tiszi ogrski škofje. V njihovem imenu je govoril škof Cristea, Tisza se mu je zahvalil na palriotičnem mišljenju in izjavil nato, da se sporazum z Rumuni doseže.
SPOB5ENIH SCHUHMEIERJU.
Duisaj, Jutri odkrijejo Schuhmei-erju spomenik na otakrinšekem pokopališču.
RUSIJA RUJE V BULGARIJI.
Soiia. Ruski agenti živahno delujejo. Rusija hoče, kakor piše vladno časopisje, povzročiti revolucijo, da pridobi Bulgarijo za projektirano novo balkansko zvezo. Vladni listi jako resno svare pred rusko agitacijo.
ALBANSKE ZMEDE.
Dunaj. Iz Drača prihaja poročilo, da bo Esrad paša oficielno v sredo 11. t. m. demisijoniral, nakar se na čelu deputa-ciie poda preko Trsta, mimo Ljubljane, Dunaja v Pottsdam, da priicu VViedu ponudi albansko krono. Berolinski di-plomatični krogi izjavljajo, da princ Wied ne odpotuje o Albanijo. Diplomaten položaj namreč še ni dovolj pojasnjen in dokler se ne zjasni, pvlic Wied ne gre v Albanijo. Velesile troj ->ega sporazuma se namreč že upirajo i-adi albanske državne banke, pri kateri bi bile rade z deleži v gotovem razmerju soudeležene. Italija in Avstrija sta se izjavili, da sta vsaka 5 milijonov prircu Wiedu kot predujem na posojilo dali.
PASIČ ODPOTUJE IZ PETERBURGA.
Peterburg, Pasič je danes od tu odpotoval.
KAJ SE JE DOSEGLO NA SESTANKU VPETERBURGU.
Bukarest. Bivši rumunski notrmji minister Take Ionescu je izjavil: Ne verujem, da se zdaj posreči nova zveza balkanskih držav. Srbija bi nikakor Stipa in Kočane, Grška pa ne Kavale odstopila. Po mojem mnenju se v Peterburgu po bukareškem miru u vajen položaj ni izpremenil.
1000 SRBSKIH DIJAKOV HITI GRKOM NA POMOČ.
Belgrad, Grški dijaki so pozvali bel-grajske dijake, da naj Epirotom v boju proti Albancem priskočijo na pomoč. Srbi so na to navdušeno odgovorili. Načelnik belgrajske vseučiliške lige je po-
veljnika grških dijaških prostovolice\ obvestil, da odpotuje v kratkem 1000 oboroženih srbskih dijakov iz Belgrada v Korico.
SESTANEK V BUKAREŠTU.
Bukarešt. Grški ministrski predsednik j i došel sem.
Bukarešt. Pasič je dospel sem.
SESTANEK DVEH VLADARJEV.
GRŠKA IN TURČIJA.
London, Trozveza je pristala na predloge Greyjeve. Epir se mora pričeti izpraz-njevati 1. marca in mora biti izpraznjen koncem marca. Otoka Chios in Mitilene dobi Grška, ostale Turčija.
Peierburg. Angleški kralj in ruski car sč v kratkem sestaneta v finskih vodah. Sestanek bo trajal tri dni.
VLAK PADEL PREKO NASIPA.
Madrid. Pri Arganzowu je tovorni vlak padel preko 10 metrov visokega nasipa. 15 voz je razbitih.
Nemirno spanje, glavobol, vrtoglavost in šumenje v ušesih so posledice želodčnih bolezni. Pol kozarca i aravne Franc Jožefove grenčice Vam uredi brez bolečin prebavno motenje in odstrani naval krvi v glavo. „Franc Jožsfova voda", piše profesor pl. Buhl iz Monakovega, „učinkuje hitro in jo splošno hvalijo, da ima tudi prijeten okus." — Dobi se v lekarnah, drogerijah in v prodajalnah mineralnih voda.
Niti 2 vinarja Vas ne stane Skodelica Alesstnerjevega čaja „angleške zmesi" (5 K kilogram, zavitki po 100 gramov a 1 K) in vkljub temu podeli ta zmes fin močan čaj izbornega okusa. Pošiljatve za poskušnjo in naročila Al. č. izvršuje centrala v Frankfurt a./M.
Po bolezni
nastopi navadno čas, v katerem se ozdrav« ljenec čuti slabega in pri najmanjšem naporu utrujenega. To stanje zahteva tako pri otrocih kakor pri odraslih posebne pozornosti. Poleg tečne hrane zelo dobro služf ozdravljencu vedno lahko prebavljiva
Scotlmra iiSiiega olla emulzifa
ki mu vzbudi prav posebno še veselje do jedi. V Scottovi emulziji se nahajajoče najfinejše ribje olje, odstrani prej kot skoro kako drugo sredstvo, slabost in telo okrepi ter vzbudi zopet veselje do življenja.
Scottova emulzija učinkuje v poletju ravnotako kot v hladnejših let nili časih.
Cena originalni steklenici K 2*50. Dobi Ea v v oh lekarnah. Kftor i>oš!j.' 30 vin. v znflra« kal» na Scott & B-n-ue, G. m. L. ti, Dunaj VLI. in so siilicujo na la časopis, dostavi fle mu ena pošiljatev potom lekarne za poskušajo.
6

jißö^v't;
\ >jt——rw
. 8. j pmhar.arl.n
računamo ;o v platnenih vrečkah o kg za K 4"— V svrho prav posebnega shranjevanja jo razpošiljamo pri prvi naročbi Via-komur v lepi pocinkani pločevinasti skatlji (imitacija star. srebra natančno po tu vtisnjeni sliki) vskupn teži 5 kg za K 4"S0. Poštnino plačamo sami. V teh Skat-ijali ohrani kava mesece svoj izboren okus.316
OldHeb VlVdček, Praga-Karlla
štev. 204, oddelek 19.
Nogavice in druge pletenine, daije perilo, ovratnike
iti v to stroko spadajoče blago dobite naiceneie v
Vviiua ¡¿bita i
specijalni trgovini
Ä. & E. Skaberne
Mestni trg 10
Solidna postrežba 1