263997
naša
skupnost
LETNIK 3	OKTOBER 77	številka 10
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
m aalaE]
VopfurU kip Adolfa Jakkla, pAvega 6e.kw£aAja okAožmga komiteja KPS GAo6u.pl j e. In komandCAja. gAoAupelj-6ke četa, ki ga bomo ob 35-obled-nlcl njzgove, 6mAti odkAiLi na ploščadi pAe.d poilopjm Ljubljamke banke - ekipozltuAe GA06u.pl j e. Kip je delo akadem&kega kipaAja Antona Slgullna, Jakltlovega sodobnika, pAljatelja In sodelavca v Aevolu-clonaAnem delu.
Bilo je 29. 10. 1941. živelo se je v času, ko je bila za marsikoga že misel za upor že skoraj junaštvo, ko je le malokdo verjel, da se bodo plamenčki osvobodilnega boja v domovini razbesneli v požar, katerega ne bo mogel pogasiti še tako hud teror okupatorjev in izdajalcev. Pa vendar med junaki, ki so se tega dne zbrali pod Plešivico, ni bilo malodušja. Ustanovili so Grosupeljsko četo. Spomin na njihov upor je sedaj naš praznik.
Profesor dr. Metod MikuS je v VITI. Številki Zbornika občine Grosuplje zapisal:
"Vsi večji ali manjši slovenski ali jugoslovanski kraji se le ne morejo pohvaliti, da so leta 1941 že imeli svojo partizansko četo. Grosuplje in njegovi ljudje iz bližnje in daljnje okolice pa se lahko pohvalijo, da so jo imeli. Pri tem ne bodo razmišljali, zakaj je v drugih krajih še ni bilo. To bi bilo nesmiselno samopoveličevanje, kajti pomembna je samo resnica, da je Grosupeljska partizanska četa obstajala že leta 1941, ko se je upor vseh jugoslovanskih narodov začel. In če hočemo letos kaj praznovati, je več kot dovolj že to zgodovinsko dejstvo: Grosuplje, leta 1941 majhen kraj pod cerkvico sv. Mihaela na prijaznem hribčku ter razpotegnjen ob cesti, s tekstilno tovarno in železniškim križiščem proti Novemu mestu in Kočevju, z nekaj večjimi, a v glavnem le z majhnimi hišami in hišicami, je bilo že leta 1941 tako močno, da se je s svojo bližnjo in da-Ijnjo okolico vidno uprlo. Seveda lahko pri tem pomislimo tudi na vse takratne, danes žal že mrtve ali pa na srečo še preživele prvoborce, ki jim velja naša zahvala, a vendar bo ostalo tehtno in pomembno, da se je uprlo Grosuplje. In prav to Grosuplje je s svojimi ljudmi že prešlo v slavno zgodovino narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda in jugoslovanskih narodov in - nič ne bodimo preskromni - tudi v zgodovino odporniškega gibanja velike in svetovne antifašistične koalicije.
To dejstvo je veličastno, že če ga pogledamo površno samo pod dvema zornima kotoma. Tudi na Grosupljem in v njegovi bližnji in daljni okolici je bilo - kot v vsej Ljubljanski pokrajini - Italijanov "kot listja in trave". Toda Osvobodilna fronta in njena grosupeljska četa je nastala kljub temu in se v boju prav s tem "listjem in travo", neprestano krepila. Točno je, da ne bi bilo ne OF, ne grosupeljske čete brez KPS, njenega vodstva in neprestanega pravilnega usmerjanja, a točno je tudi to, da je bilo Grosuplje s svojimi ljudmi, bližnjo in daljno okolico tako tesno zraščeno v svoj OF, da si takrat sploh ne moremo misliti enega brez drugega. In le to in samo to je bilo poroštvo za zmago. Se pravi: ljudje, povezani v OF, so spoznali in se oprijeli misli, ki je bila takrat edino mogoča, da je rešitev samo v boju, pa čeprav je ta boj vedno bolj zavzemal oblike boja na življenje in smrt. Takrat smo se večkrat radi spominjali znane legende o dečku Davidu in orjaku Goljatu, a vedeli smo tudi za še večjo resnico, da je vsak narod, pa naj bo še tako majhen, nepremagljiv v pravičnem boju za svoj narodni obstoj, če je v tem boju enoten in če mu njegovo vodstvo neprestano prav in pravilno kaže cilje in oblike tega boja. In cilj našega, tudi grosupeljskega boja je bil en sam, narodna osvoboditev in da se "staro ne sme nikdar več povrniti".
Dosegli, se pravi, izbojevali smo si oboje in obenem postali še bogatejši za veliko spoznanje, kaj zmore in premore narodna enotnost in zaupanje v tistega, ki je narod združil v to enotnost, ga vodil v takratnem boju in ga vodi v boju še danes. V zmoti je, kdor misli danes je že svoboda in zato tudi konec boja. še danes teče pravi boj in to hud boj za pravilne odnose med nami samimi. Boj teče v tovarnah, na vseh delovnih mestih, v skupnostih, boj za zares prave in socialistične samoupravne odnose in še vedno je boj med starim in novim svetom. Ta boj nas čisti, saj neprestano izloča iz naše srede vse, kar je nezdravo, kar ovira naš neprestani revolucionarni razvoj in mu sledi.
SKUPŠČINA OBČINE, SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE IN VRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE GROSUPLJE ČESTITAJO
OB PRAZNIKU OBČINE GROSUPLJE - 29. OKTOBRU VSEM VELOVNIM LJUVEM IN OBČANOM, POSEBNO PA VSEM VELEGATOM IN BORCEM NOV.
POMNIK ZGODOVINSKEMU DOGODKU V RAČNI
Račna je v soboto, 22. oktobra slavila pomemben zgodovinski dogodek in veliko delovno zmago.
Podpredsednik Republiške konference SZDL Slovenije in eden izmed vojnih sekretar-okrožnega odbora OF tov. Kimovec Franc - žiga je v slavnostnem govoru obširno govoril o pomenu ustanovitve grosupeljskega okrožnega odbora OF 28. septembra 1941 ter o nalogah, ki jih je okrožni odbor OF o-pravil v zgodovinskih dneh u-staje in boja za osvoboditev.
Odkril je spominsko obeležje, vzidano na prenovljeni kulturni dom, za katerega so prebivalci KS Račne in okoliških krajevnih skupnosti prispevali precejšnja sredstva, še posebej pa je velik prispevek krajanov v materialu in prostovoljnem delu, saj ocenjujejo, da so opravili več kot 10.000 ur prostovoljnega dela. Avtor spominskega obeležja je akademski kipar Stojan Batič.
Prisrčen in resnično doživeto izveden kulturni program so številni aktivisti OF in drugi udeleženci toplo pozdravili.
Svečanosti so poleg drugih prisostvovali tudi Bogdan Osolnik, podpredsednik RO ZB NOV, Mara Osolnik, član sveta republike, dr. Stane Valentinčič, prvi sekretar okrožnega odbora OF, Radko Polič, ki so se v tovariškem srečanju z medvojnimi aktivisti OF, spominjali težkih a zgodovinskih dni.
V TEM KRAJU JE BIL 28 SEPTEMBRA 19
MA POBUDO OKROŽNEGA KOMITEJA < KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE IN AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE USTANOVLJEN OKROŽNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE GROSUPLJE.
Iz delo občinske skupščine
PRVIKRAT PODELJENA OBČINSKA PRIZNANJA
V skladu z odlokom o podelitvi priznanj in nagrad Louisa Adamiča in pravilnikom o kriterijih za podelitev, je Skupščina občine Grosuplje letos prvikrat podelila 5 občinskih priznanj in nagrad Louisa Adamiča, kolikor jih največ lahko podeli v posameznem letu. Izbor kandidatov ni bil lahak. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine, kot pristojni predlagatelj za občinsko skupščino, je ob tem zavzela stališče, naj bi bila pri prvi podelitvi zastopana vsa področja, prvenstveno pa delovne organizacije, društva in krajevne skupnosti. Posameznikom naj bi se to priznanje dodelilo le izjemoma, za dosežene posebne uspehe, ki so hkrati tudi njihovo življenjsko delo. Zbori občinske skupščine so o podelitvi priznanj in nagrad Louisa Adamiča sklepali na skupnem zasedanju 28. 9. 1977. Upoštevajoč kriterije iz pravilnika o podelitvi priznanj in nagrad Louisa Adamiča in sprejeto stališče komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine, so odločili, da to najvišje občinsko priznanje prejmejo:
ALOJZ NEBEC “ generalni direktor Splošnega gradbenega podjetja
Grosuplje.
Rojen je 14. maja 1913. Sodeloval je v NOB in ima čin kapetana JLA. Od leta 1946 je član ZKJ. Za uspehe pri delu je prejel dve državni odlikovanji.
Življenjsko delo tov. Nebec Alojza je globoko vtkano v razvoj gradbeništva na območju naše občine. Že leta 1946 je postal šef tehnične baze pri ministrstvu za gradnje pri LRS, ki je zajemala Suho krajino, področje Roba, Bloške planote in območje sedanje občine Grosuplje, vključno tudi zapadni del Dolenjske. Za tem je bil imenovan za direktorja Okrajnega gradbenega podjetja Grosuplje, ki je začelo z delom v težkih pogojih, brez osnovnih tehničnih sredstev in potrebnih kadrov, z minimalnimi obratnimi sredstvi in le najnujnejšimi delovnimi prostori. Razvoj gradbeništva je bil tedaj v veliki meri odvisen od požrtvovalnosti, politične predanosti in sposobnosti vodilnih kadrov. Vse te svoje lastnosti je tov. Nebec znal uspešno izkoristiti. V teh 31. letih, odkar je vodil SGP Grosuplje, je kolektiv dosegel zavidljive rezultate. Delovna organizacija, ki je leta 1946 štela le 30 delavcev ter imela nekaj krampov in lopat, se je razvila v največjo organizacijo združenega dela v občini in eno največjih na področju gradbeništva v SR Sloveniji, ki zaposluje 2300 delavcev organiziranih v štirih TOZDIH, s sodobno tehnologijo in strojno opremo, z 90 strokovnjaki z visoko izobrazbo, lastnim IBM računalniškim centrom, ki ustvarja 700 milijonov ustvarjenega celotnega letnega dohodka in ima dobro razvite samoupravne odnose.
V vseh teh dosežkih pa je tudi neprecenljiv delež minulega dela tov. Nebec Alojza.
TEKSTILNA TOVARNA MOTVOZ IN PLATNO GROSUPLJE
je delovna organizacija, ki ima svoj zametek še iz predvojnih časov. Ob aktivni vlogi delavcev te tovarne med NOB in prizadevanji za obnovo po osvoboditvi, se je ta delovna organizacija razmeroma hitro razvijala, kljub temu, da ji je grozila likvidacija. Zaradi žilavo-sti kolektiva in velikih naporov, ki jih je le-ta vložil v pravilno usmerjen razvoj do likvidacije ni prišlo, delovna organizacija pa se je do danes razvila tako, da ima zaposlenih že preko 430 delavcev, ki bodo predvidoma v letošnjem letu dosegli 60 milijonov dinarjev dohodka, kar je vsekakor izjemen dosežek na področju tekstilne industrije .
DELOVNO VARSTVENI ZAVOD PONIKVE
je z zakonom ustanovljen posebni socialni zavod v SR Sloveniji za usposabljanje, zaposlovanje in varstvo fizično huje prizadetih oseb, ki se ne morejo vključiti v normalno življenje in delovno okolje. V zadnjih 10 letih je zavod dosegel pomembne uspehe pri razširitvi in rekonstrukciji delavniških in bivalnih objektov od leta 1972 - 1976 pa je zavod investiral v nove objekte cca 26 milijonov dinarjev. Delovni kolektiv zavoda je z dobro notranjo organizacijo in vodenjem
dosegel trajnejše uspehe, ki vplivajo na zadovoljive rezultate v proizvodnji, ki se odvija pod posebnimi pogoji. Prav tako so v zavodu medsebojna razmerja delavcev in samoupravljanje na zelo visoki ravni, v duhu nove ustave in zakona o združenem delu.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARJE
je ena prvih krajevnih skupnosti, ki je svojo samoupravno organiziranost in delovanje prilagodila ustavnim spremembam. Zanjo je značilno, da doživlja svoj večji razvoj v zadnih letih in to predvsem zaradi povečane stanovanjske izgradnje v tej krajevni skupnosti. Vse probleme, ki se z razvojem take krajevne skupnosti nujno pojavljajo, pa krajani rešujejo z zelo velikim entuziazmom in velikimi lastnimi sredstvi, saj so v tej krajevni skupnosti dosedaj uvedli že tri samoprispevke, s katerimi so sofinancirali komunalno izgradnjo, otroško varstvo in ostale akcije za reševanje perečih problemov KS.
Ob vsem tem pa so krajani aktivni tudi na področju kulture, saj kulturno društvo Šmarje proslavlja letos 30-letnico svojega delovanja. Gasilsko društvo pa bo leta 1981 praznovalo 100-letnico obstoja, prav tako pa so aktivni tudi upokojenci, ki trenutno preurejajo novo dodeljeno stavbo za potrebe društva in rekreacijo upokojencev.
AVTOMOTO DRUŠTVO ŠENTVID PRI STIČNI
je dobitnik priznanja in nagrade Louisa Adamiča za 30-letno delo in dosežene posebne uspehe, ki so trajnejšega pomena za razvoj tehnične kulture, preventivne vzgoje v cestnem prometu in tekmovalnega športa v občini. Društvo je doseglo pomembne uspehe zlasti na področju tekmovalnega športa, saj je s svojimi tekmovalci, še posebej pa z vzorno organizacijo tekmovanj za državno prvenstvo in mednarodnih tekmovanj, posegla v sam vrh jugoslovanskega moto krosa, ki ima med drugim tudi velik pomen za splošni ljudski odpor.
CANKARJEVCEM DOMICIL TUDI V NAŠI OBČINI
Na predlog občinskega odbora ZZB NOV Grosuplje so zbori Skupščine občine Grosuplje na skupnem zasedanju 19. oktobra sprejeli sklep
0	podelitvi domicila V. SNOUB Ivana Cankarja v občini Grosuplje. Odločitev ni bila težka, saj je borbena pot te brigade v letih od januarja 1943 do maja 1945 neločljivo povezana z narodnoosvobodilnim gibanjem, boji in zmagami na območju naše občine. V brigado je bilo vključenih 110 aktivnih borcev NOB z območja naše občine, od katerih jih 44 ni dočakalo naj svetlej šega trenutka zmage in svobode .
Listina o podelitvi domicila V. SNOUB Ivana Cankarja bo delegaciji brigade vročena na slavnostni seji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine ob občinskem prazniku, 29. oktobra
1	977 .
★ ★★★★
v Po slavnostni seji bo ob 13. uri pred osnovno šolo Louis Adamič Grosuplje zbor preživelih borcev V. SNOUB Ivana Cankarja, za tem pa v avli šole tovariško srečanje udeležencev slavnostne seje z borci brigade.
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE GROSUPLJE OBVEŠČAJO DELEGATE/ DA BODO ZBORI SKLICANI PREDVIDOMA 9, NOVEMBRA IN 23. NOVEMBRA 1977.
Iz delo izvršnega sveta
PREMALO INVESTICIJ
Ob obravnavanju analize polletnega poslovnega uspeha organizacij združenega dela, je Izvršni svet skupščine občine ugotovil, da so investicije v gospodarstvu preskromne. Vzrok za to je po njegovem mnenju v tem, da imajo delovne organizacije pomanjkljive razvojne programe in v okviru le-teh pomanjkljive investicijske programe. Razvojne programe naj bi delovne organizacije sproti dopolnjevale in prilagajale.
Oceni Izvršnega sveta se je pridružila tudi občinska skupščina, ki je prav tako menila, da so investicije glede na rast družbenega proizvoda prenizke.
OSEBNI DOHODKI V ŠOLSTVU IN OTROŠKEM VARSTVU
Izvršni svet je ob koncu preteklega meseca dal pobudo šolam in občinski izobraževalni skupnosti ter Vzgojnovarstvenemu zavodu Grosuplje in izvršnemu odboru skupnosti otroškega varstva za valorizacijo osebnih dohodkov v šolstvu in otroškem varstvu.
Občinski izobraževalni skupnosti in delovni organizacijam s področja šolstva in otroškega varstva je hkrati priporočil, da proučijo in spremenijo svojo politiko nagrajevanja po delu, med drugim tudi z namenom, da se zagotovi zadostno število in kvaliteto delavcev za deficitarne poklice.
SOGLASJE K CENAM STORITEV KOMUNALNEGA PODJETJA
Izvršni svet skupščine občine je dal Komunalnemu podjetju Grosuplje so glasje k cenam za geodetske storitve in za storitve urbanista. Komunalno podjetje bo odslej lahko zaračunavalo za urbanista in samostojnega geodetskega izvajalca uro dela v pisarni po 100 din, uro dela na terenu pa po 120 din. Nova cena za uro dela geodetskega risarja bo 70 din.
VIŠJE NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE
Izvršni svet skupščine občine je dal Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Grosuplje soglasje k povišanju najemnin za poslovne prostore. Najemnine za poslovne prostore bodo lahko od 1. oktobra naprej višje za 30 %, najemnine za poslovne prostore namenjene za opravljanje osebnih storitev, za prodajo vrtnin, sadja in zelenjave, pa bodo lahko višje največ za 15
Iz delovnih organizacij
OBISK PREDSEDNIKA GOSPODARSKE ZBORNICE SRBIJE
Predsednik Gospodarske zbornice Srbije Branko Mirkovid je v spremstvu predsednika Gospodarske zbornice Slovenije tov. Andreja Verbiča in njunih sodelavcev dne 20.10.1977 obiskal POZD Elektroservice Grosuplje. Direktor POZD Eleketroservica Tone Pe-Snikar je goste seznanil s položajem in delom te pogodbene organizacije združenega dela. Razgovoru je prisostvoval tudi predsed nik skupščine občine tov. Janez Lesjak.
POZD ELEKTROSERVICE GROSUPLJE KMALU V NOVIH PROSTORIH
Prva pogodbena organizacija ELEKTROSERVICE v grosupeljski občini je pričela s poslovanjem 8. 2. 197^. To je tudi ena prvih takih organizacij v Sloveniji. Nastala je iz zasebne obrtne delavnice in je ob ustanovitvi zaposlovala 9 delavcev, konec septembra 1977 pa jih skupaj z učenci že 104.
vse interesente, da se oglasijo zaradi dogovora o možni
Organizacija raste in se razvija iz leta v leto. Do sedaj je imela skladišča in poslovne prostore na več mestih, sedaj pa gradi nov poslovni objekt v Grosupljem ob Cesti na Krko.
V novih prostorih bo nadaljevala z že utečenimi deli, vendar z možnostjo povečanja obsega poslovanja dva do trikratno .
Zaposlila bo več delavcev in strokovnjakov s področja svoje dejavnosti in zato ob tej priliki vabi bodoči zapos1itvi.
POZD "ELEKTROSERVICE" GROSUPLJE ima naslednji predmet poslovanja:
-	izvaja, montira in projektira elektroinstalacije jakega in šibkega toka, strelovodne naprave, transformatorske naprave, skupinske antenske naprave, telefonske centrale;
-	proizvaja razdelilne omare in naprave, razne ključavničarske, plastične in galanterijske izdelke,
-	prodaja vse v stroko spadajoče materiale in izdelke na drobno,
-	kooperira in poslovno sodeluje z družbenim in zasebnim sektorjem tu in v inozemstvu,
-	izvaja servisno uslužnostno dejavnost in nudi elektromehanične ter vse druge v elektrokovinsko stroko spadajoče storitve,
-	ter vse druge sorodne in dopolnilne dejavnosti, s katerimi se dopolnjuje osnovna dejavnost.
POZD "ElEKTROSERVICE" GROSUPLJE spada med male, a zato nič manj uspešne organizacije. Dosega odlične finančne rezultate in je po svojem delu povsod že dobro poznana. Uspešno sodeluje z več gradbenimi organizacijami, predvsem pa s SGP GROSUPLJE in SGP PIONIR NOVO MESTO. Kvalitetno je izvedla elektroinstalacije na večjem številu stanovanjskih objektov, na šolskih objek tih in fakultetah, zdravstvenih domovih, v trgovinskih in poslovnih prostorih ter industrijskih objektih.
VEČ TELEFONOV V VIŠNJI GORI
V Višnji gori deluje končna avtomatska telefonska centrala za 40 naročniških priključkov, kar pa ne zadošča več potrebam tega območja. Podjetje za PTT promet Ljubljana se je zato odločilo, da bo povečalo centralo na največjo možno zmogljivost, to je na 160 priključkov. Vrednost te investicije bo predvidoma znašala 321.600 din.
Iz krajevnih skupnosti
KRAJEVNI PRAZNIK STIČNA - METNAJ
Po sklepu organov krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij, sta se krajevni skupnosti Stična in Metnaj odločili praznovati skupen krajevni praznik, v spomin na slavno stiško četo. Krajani bodo svoj praznik praznovali v prvi polovici meseca septembra. Listina o proglasitvi krajevnega praznika je bila prebrana na svečani prireditvi'.
Avgusta leta 1941 so se zbrali v Stični pri Kovačiču prvi borci, se oborožili in se preko Dobrave napotili proti Debelemu hribu nad Temenico. Ta partizanska enota se je oblikovala 17. avgusta 1941 pri Miholcah in se do vključitve v IT. partizanski bataljon decembra 1941 borila na področju Dolenjske, od Save do gornjega toka reke Krke in med Višnjo goro ter Veliko Loko. Napadala je zlasti postojanke in sovražnikove patrulje ob železniški progi. V spopadu stiške čete z Italijani, septembra 1941, med železniškima postajama Radohova vas in šentlovrenc pri Bregu, sta bila ubita tudi prva sovražna vojaka v ljubljanski pokrajini. V stiški četi in kasneje v II. grupi odredov, v katero se je vključila stiška četa, je deloval tudi domačin, narodni heroj Jože Kovačič. Ta in vsa stiška četa je že v prvem letu sovražne okupacije utrjevala med prebivalci vero v osvoboditev, v stiškem okrožjem osvobodilne fronte pa pomagala ustanavljati in povezovati organizacije osvobodilnega gibanja, ki so pomagale ustvarjati politične in materialne temelje za zmago v težkem boju z italijanskimi in nemškimi okupatorji ter domačimi izdajalci.
Praznovanja letošnjega prvega krajevnega praznika, 15. oktobra 1977, sta krajevni skupnost Stična in Metnaj združili s praznovanjem letošnjih Titovih in partijskih jubilejev ter delovnih zmag v krajevni skupnosti. Ob tej priliki je bila otvorjena asfaltirana cesta preko vasi Vir in od Stične do Mekinj.
PRAZNOVANJE V MEKINJAH
Ob prazniku krajevne skupnosti Metnaj so 8. 10. 1977 uradno odprli 1 km asfaltirane ceste in sicer odsek Stična - Mekinje. Slovesne otvoritve so se udeležili poleg domačinov tudi predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega življenja občine ter predstavniki Cestnega podjetja Ljubljana, ki je dela izvajalo.
REFERENDUM V KS STIČNA - ODRAZ NAJŠIRŠE ENOTNOSTI KRAJANOV
Referendum za uvedbo samoprispevka na območju KS Stična, 23. oktobra 1977, je izredno uspel. Od 633 v volilni imenik vpisanih glasovalcev, se jih je referenduma udeležilo 620 ali 97,9 %. Za uvedbo samoprispevka se je izreklo kar 606 glasovalcev, ali 95,7 % vpisanih glasovalcev, proti pa le 10 ali 1,6 %. Neveljavne so bile 4 glasovnice, ali 0,6 %. V petih letih bodo krajani zbrali 2.303.800 dinarjev, od katerih so 80 % namenili za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica - Stična, preostalih 20 % pa za krajevne potrebe.
Takšen rezultat je lahko odraz edinole enotnosti vseh delovnih ljudi in občanov in plod najširše aktivnosti vseh organiziranih socialističnih sil v krajevni skupnosti.
REFERENDUM V KS ŠENTVID JE USPEL
V nedeljo, 16. oktobra so se delovni ljudje in občani KS Šentvid pri Stični izjasnili, da so se pripravljeni odreči delu svojega dohodka za razvoj in napredek vasi v krajevni skupnosti. Referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka se je udeležilo 84,3 % od 1402 v volilni imenik vpisanih glasovalcev. Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 66,1 % vseh v volilni imenik vpisanih glasovalcev. Kot je bilo že rečeno, so Šentvidčani 50 % zbranih sredstev, kar predstavlja 2 milijona dinarjev, namenili za sofinanciranje gradnje šolskih objektov v občini, preostala 2 milijona dinarjev pa bodo porabili za modernizacijo občinskih cest in krajevnih poti na območju krajevne skupnosti, za gradnjo trafo postaje in javne razsvetljave ter kanalizacije.
USPEŠEN ZAKLJUČEK DELOVNIH AKCIJ V KS SPODNJA SLIVNICA
KS Spodnja Slivnica beleži v letošnjem letu za krajane pomembne delovne dosežke. Zgradili smo betonski most preko Podlomščice, katerega predračunska vrednost je bila 150.000 dinarjev. V ta objekt smo vzgradili 1300 kg železa, 25 m3 betona in 15 m3 kamenja. Most povezuje KS Spodnjo Slivnico s KS Podtabor, vse do zaselka Cerovo, do koder je most skrajšal razdaljo za pet krat. Na tej medkrajevni poti smo ublažili strmino klanca, da je omogočena vožnja z vsakim vozilom. Proti zaselku Podlom smo razširili in posuli cesto, po kateri je tudi do najoddaljnejšega krajana možen dostop z avtomobilom. Material za ta del ceste je prispevalo GG Ljubljana, približno 15 m3 pa krajani sami .
Pri vseh teh akcijah smo vložili 700 ur prostovoljnega dela. Posebej požrtvovalna je bila mladina, ki je dokazala, da so tudi mladi pripravljeni prispevati svoj delež k razvoju svoje KS.
Začeli smo tudi s pripravljalnimi deli za gradnjo mrliške vežice, ki bo dokončana prihodnjega leta. Rešeno vprašanje lastništva zadružnega doma pa pomeni zeleno luč za kulturno življenje naših krajanov.
Anton Perme
CESTA PREDOLE - SPODNJA SLIVNICA - REZULTAT VZTRAJNEGA IN TRDNEGA
DELA KRAJANOV
V sedanjem času se vedno bolj vidno in karakterno formira lik občana - krajana, kateri svoje aktivnosti vključuje v delo krajevne skupnosti. KS
je osnovna skupnost, ki daje pogoje za razvoj infrastrukture in drugih področij, ki so odločilnega pomena za razvoj kraja in boljših življenjskih pogojev krajanov; iz tega sledi seveda splošna družbena korist.
Prekinitev obratovanja železniške postaje v Predolah je bila boleč udarec za vas, ki ji je bila to najpomembnejša prometna zveza. Krajani Predol - KS Račna - smo pred nekaj leti začeli z gradnjo bližje cestne povezave z občinskim centrom in sicer preko vasi Spodnja Slivnica, ki je bila pri tem delu tudi zelo aktivna. Najprej smo oskrbeli soglasja lastnikov parcel (okrog 60) na cestni trasi. Nato smo ob pomoči GG Ljubljana enota Grosuplje s težko gradbeno mehanizacijo in udarniškim delom napravili grobo traso bodoče ceste in z začetim delom nadaljevali. V treh letih vztrajnega in trdega dela nam je ob pomoči širše družbene skupnosti uspelo cesto toliko usposobiti, da je bila v letu 1976 izročena prometu. Ta cestna povezava do Grosuplja je za 2,5 km krajša od dosedanje, poseben pomen pa je v tem, da je doslej v času poplav že večkrat služila kot edini možni prehod vozil radenske in dobrepoljske doline. Lesna masa tega območja je sedaj dostopna z vso mehanizacijo, prej pa le z vprego in še to težko.
Vas Predole ima v KS Račna primerjalno daleč največ krajevnih poti za vzdrževanje, ki jih pa seveda koristijo domala krajani vse KS in drugi. Zato je za vzdrževanje teh poti ob delu krajanov potrebna tudi materialna pomoč širše družbene skupnosti, kar pa nam bo po dosedanjih izkušnjah sodeč, uspevalo.
Starc Janez
Druge pomembnejše vesti
DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA V GROSUPLJEM
Ker je občina Grosuplje teritorialno precej odmaknjena od sedeža družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, je le-ta pričel z delom v občini 5.10.1977. Do konca leta se bo družbeni pravobranilec samoupravljanja zglasil na občinskem svetu Zveze sindikatov Grosuplje še 2. in 16. novembra ter 14. in 28. decembra od 12. do 17. ure, prihodnje leto pa vsako drugo sredo.
Delavci, če mislite, da so kršene vaše samoupravne pravice, poslu-žite se strokovnega nasveta oz. samoupravne zaščite družbenega pravobranilca samoupravljanja !
DOSLEJ VPLAČANO POSOJILO ZA CESTE
Po stanju 30. septembra 1977 je v občini vplačanih 6,737.099 din posojila za gradnjo, rekonstrukcijo in modernizacijo magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji.
OBISK HELEN JONES
Pred nedavnim je Slovenijo obiskala Helen Jones iz Kanade, soproga lani umrlega majorja Billa Jonesa, ki je bil med NOB vodja britanske misije pri Vrhovnem štabu in velik prijatelj Jugo-
slavije. Helen Jones je bila po vojni s svojim možem že dvakrat v Jugoslaviji in sta si skupaj ogledala naše kraje. Kraji in ljudje, ki jih je tedaj spznala, so nanjo napravili globok vtis.
V okviru programa, ki ga je pripravil Republiški odbor ZZB NOV Slovenije, je Helen Jones obiskala vsa glavna mesta republik in pokrajin ter nekatere kraje, kjer je bil major Jones. Na poti v Belo krajino je bila gostja tudi naše občine. V spremstvu tov. Mare Rupena in predsednika občinske skupščine Janeza Lesjaka, si je s posebnim zanimanjem, kot dobra poznavalka knjižnih del Louisa Adamiča, ogledala tudi muzej Louisa Adamiča v Prapročah pri Grosupljem.
1.	JESENSKI DAN V VVZ GROSUPLJE
Navdušeni in nasmejani so otroci pričakali prvi jesenski dan. Vzgojiteljice so okrasile prostore vrtca v jesenskem stilu. Otroci so dojeli smisel jeseni, kot novega letnega časa, saj jim je sladko jesensko sadje zelo teknilo.
Šport
ENKRATNI ŠAHOVSKI DOGODEK NA GROSUPLJEM
7 okviru praznovanja občinskega praznika, jubilejev tov. Tita in KPS, je Šahovski klub Grosuplje povabil v petek, 21.10.1977 v svoje vrste Šahovskega velemojstra Bi-una Parmo.
Z 31 Šahisti naše občine je velemojster odigral simultanko. Organizacija prireditve je bila odločna. Srečanje z vrhunskim šahistom kakršen je Bru-
no Parma je pokazalo, da je na Grosupljem veliko privržencev "kraljevske" igre K popularizaciji šaha je veliko prispeval šahovski klub, ki je bil ustanovljen pred slabima dvema letoma. Razveseljivo pa je dejstvo, da so privrženci šaha v večini mladi, na katere klub veliko računa. Da bi se ta športna panoga še bolj krepila in našla svoje mesto tudi v naši občini, bo klub organiziral šahovski krožek na šoli "Louis Adamič" Grosuplje.
Čeprav rezultat simultanke ni bil pomemben, saj je bil njen namen pro pagandnega značaja, so šahisti zastavili vse svoje moči in po štiri urni igri iztrgali velemojstru štiri remije. Remizirali so: Praznik dr. Ana, Košmrlj Peter, Novljan ing. Miha in Čuk.
Po končani simultanki je na tovariškem srečanju izrekel svoje zadovoljstvo tudi velemojster Parma in izrazil pripravljenost za nadaljnje sodelovanje pri razvoju šaha na Grosupljem.
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE 1977
V organizaciji komisije ObS ZS Grosuplje za šport in rekreacijo in pomočjo TKS ter nekaterih prizadevnih telesnoku1turnih delavcev, so v teku 12. delavske športne igre v namiznem tenisu, malem nogometu in odbojki, končala pa so se že tekmovanja v streljanju in kegljanju.
Razveseljivo je dejstvo, da se je do sedaj končanih tekmovanj udeležilo 235 tekmovalk in tekmovalcev, torej bistveno več kot v letu 1976.
Rezultati:
Streljanje - posamezno (26): 1. Jesih Tin (SGP Grosuplje) 170 krogov
2.	Zaletel j Jože (IMP Iv.gorica) 160 krogov
3.	Zajc Anton (IMP Iv. gorica) 159 krogov
ekipno (6)	1. IMP TOZD Iv. gorica I. 593 krogov
2.	IMP TOZD Iv. gorica II. 539 krogov
3.	Komunalno podjetje Grosuplje, *»87 krogov
Kegljanje - ženske	(17) :	1.	Hrovat Marta (instalacije Gros.) 2.	Kovačič Tončka (DVZ Ponikve) 3.	Zupančič Darinka (KS Iv.gorica)	CO CO V£> "'■J UD LJT	keg 1 j . 1 1 1 1
- ekipno	(3)	:	1 . DVZ Ponikve 2. KS Ivančna gorica 3- Zdravstveni dom Grosuplje	616 597 526	keg1 j. keg1 j . keg 1 j .
- moški	(44) :	1.	Bevec Slavko Instalacije Gr. 2.	Dovžan Miha (SOb Grosuplje) 3.	Rus Anton (instalacije Gr.)	936 931 893	keg 1 j . keg1 j . keg1 j .
- ekipno	(25) :	1.	Instalacije Grosuplje 1. 2.	SOb in SIS Grosuplje 3.	Motvoz in platno Grosuplje	999 970 969	keg1 j . keg 1 j . keg1 j .
6. ŠPORTNE IGRE DELAVCEV STANOVANJSKE DEJAVNOSTI SLOVENIJE V
KOPRU
Obalna stanovanjska skupnost je 7- in 8. oktobra organizirala 6. športne igre delavcev stanovanjske dejavnosti. Teh iger so se udeležili tudi delavci Komunalnega podjetja Grosuplje, katerih pretežna dejavnost je vezana s stanovanjskim gospodarstvom. Naši delavci so tekmovali v treh športnih panogah in sicer: kegljanje, streljanje ter šah.
Tekmovalci so tako ekipno kot posamezno zasedli v končni razvrstitvi, kljub nastopanju le v treh panogah, solidno 13. mesto. V posameznih ekipnih disciplinah pa so v šahu delili 6.-7- mesto, zasedli 7- mesto v kegljanju in 8. mesto v streljanju.
Prijetno presenečenje pa so uvrstitve posameznikov v kegljanju in šahu, saj sta Mandič Dušan in Janez Lužar osvojila 1. mesto.
Ker so igre tradicionalne, delavci Komunalnega podjetja Grosuplje že razmišljajo o sodelovanju na prihodnjih igrah, ki bodo predvidoma v Celju.
OBVESTILO
DELOVNE ORGANIZACIJE/ HIŠNI SVETI IN LASTNIKI ZASEBNIH HIŠ -IZOBESIMO OB 29. OKTOBRU NA PROČELJIH POSLOVNIH STAVB/ STANOVANJSKIH BLOKOV IN HIŠ ZASTAVE/ DA BO IZGLED NASELIJ OB NAŠEM PRAZNIKU ŠE SVEČANEJŠI !
DELOVNE
ORGANIZACIJE OBČANOM ZA
PRAZNIK OBČINE GROSUPLJE
GROSUPLJE n. sol. o.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE
PO TOZD SPL05NE GRADNJE GROSUPLJE IZVAJA VSE VRSTE GRADBENIH OBJEKTOV IN DEL, VSE VRSTE INVESTICIJSKIH OBJEKTOV, RAZNOVRSTNA POPRAVILA, NADZIDAVE IN ADAPTACIJE, GRADI STANOVANJA ZA TRŽIŠČE;
PO TOZD KOVINSKO LESNI OBRATI GROSUPLJE IZVAJA KLJUČAVNIČARSKA, KOVAŠKA, MIZARSKA IN DRUGA PODOBNA DELA, VRŠI CELOTEN REMONT GRADBENIH STROJEV IN RAZREZ HLODOVINE;
ce&tit&e
Black & Decker
JUGOSLAVIJA p o
PO TOZD PROJEKTIVNI BIRO GROSUPLJE IZDELUJE VSE VRSTE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE.
VSA DELA SO IZVEDENA HITRO IN SOLIDNO.
podjetje za proizvodnjo in montažo električnih ročnih orodij, priključkov in pribora
KOVINASTROJ
TOVARNA GOSTINSKE OPREME 61290 GROSUPLJE
IZDELUJEMO MONTIRAMO IN PROJEKTIRAMO OPREMO ZA VSE TIPE
kuhinj, slaščičarn samopostrežnih restavracij in drugih gostinskih ALI SORODNIH obratov
IZDELUJEMO TOPLOTNE. HLAJENE, NEVTRALNE IN KOMBINIRANE ELEMENTE. TOČILNE IN DRUGE PULTE, SAMOPOSTREŽNE IN OSTALE LINIJE
VRŠIMO RAZNE USLUGE
VSI NASI ELEMENTI SO IZ NAJKVALITETNEJŠE NERJAVEČE — INOX PLOČEVINE
LASTNI PROJEKTIVNI BIRO CENTRALNA SERVISNA SLUŽBA
izvaja instalacije:
centralnih kurjav, vodovoda, plina, prezračevanja, elektrike, stavbno kleparstvo in izolacije!
KOMUNALNO PODJETJE
GROSUPLJE
ČESTITA VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM
ZA OBČINSKI PRAZNIK - 29. OKTOBER
Al |> »o„
""C«. GO'
TRANSPORTNO
PODJETJE
AVTOPREVOZ
IVANČNA GORICA
Ivanina gorica — uprava h. c.
promet
Poslovalnica Ljubljana-promet Poslovalnica Zagreb-promot
Poslovalnica Beograd-promet Poslovalnica Rijeka-promet
783-021 783-130 (061) 315-052 324-358 (041) 223-333 223-524 223-635 (011) 621-150 (051) 23-694 31-557
IZVRŠUJEMO VSE VRSTE PREVOZNIH USLUG V TUZEMSTVO S TOVORNIMI, MOTORNIMI VOZILI — JAVNI CESTNI PROMET USLUGE VRŠIMO HITRO IN POCENI PRIPOROČAMO SE ZA VAŠA CENJENA NAROCILAI
★★★★★★	)4-	
	*	
TEKSTILNA TOVARNA		m
MOTVOZ IN PLATNO	*	
GROSUPLJE — SLOVENIJA — JUGOSLAVIJA	*	M
Telefon h. c. 771 311 Brzojav Motvoz Grosuplje	* *	
Izdelujemo kvalitetne polipropilenske tkanine za emballranje izdelkov tekstilne, kemične In prehrambene Industrije.
Nadalje izdelujemo polipropilenske vreče sukljanka za krompir, čebulo in povrtnino ter gosto tkane vreče za moko, sladkor In razna semena.
Poleg motvozov in vrvi iz konoplje Izdelujemo tudi motvoz in vrvi iz polipropilena.
J
*
*
*
*
*
*
*
lesnina.
TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA
SPLOŠNO MIZIRSTVO
BO.
GROSUPLJE. Cesta na Krko 38
Izdelujemo opremo za hotele, šole, vzgojno-varstvene ustanove in pisarne. Režemo hlodovino za gospodarske organizacije in zasebnike.
★★★★★★
Bino %
f/ks
elektroservice
el!k'ici«f.n:siie 80!ie:i« tiosiiplis
[ imnplji J
GROSUPLJE, Taborska 3, telefon 771-039 LJUBLJANA, Dolenjska 74, telefon 23-314
Projektiramo, izvajamo in montiramo elektroinatalacije Jakega in Šibkega toka, razne naprave z avtomatiko, strelovode, trafo postaje, avtomatske telefonske centrale skupinske antenske naprave.
Servis in popravila.
Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771"088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106).
Tiska: KB biro tisk Grosuplje
Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30-9-1975, šteje glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.