fST! GLAS NARODA Ima 10.000naročnikov:- | . Ml I f Issued every day except $ —^Ip :J|BK list sloyenskih delavcev 7 Ameriki ffl -: Sundays and Holidays:- I TELEFON PISARNI: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Clas. Matter. September 21, 1903, .t th. Port Offic« »t Hew York, H. Y, nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: «687 OOKTLAHDT. NO. 288. - STEV. 255._NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 30, 1913. — ČETRTEK, 30. OKTOBRA, 1913. ~ VOLUME XXI. - LETNIK XXI. Huerfa vodi za nos vse tuje diplomate. Po ovinkih si skuša ohraniti meč j in apliv v mehiški republiki. Ofl-! cijelna izjava. —o— ; PROSTE ROKE. o — Bryan hoče imeti v svojem nastopu napram Mehiki povsem proste reke. Štiri na dalj ne križarke. J Washington, D. C., 20. okt. — Neko v mehiškem glavnem mestu obelodanjeno izjavo se razlaga j tako. da bo general Blanquet pro- j glašen podpredsednikom. Uuerta) se baje nuiut'i'Hva imenovati vrhovnim poveljnikom armade, da bi na ta način zopet lahko kandidiral za predsedniško mesto. Komisija, ki je s Felix Diazom potovala na .Japonsko, je dospela v Ilavano. Tam pa Je niso pustili na suho in lluerta je brzojavil članom komisije, naj se nemudoma vrnejo v Mehiko. Tajnik Hrvan je poslal danes vsem velesilam poslanico, v kateri jih prosi, naj zavzamejo stališče čakanja, dokler ne bodo Združene države odločno pokazale svojega stališča. Po kojiferenei med predsednikom in tajnikom se je neformel-no izjavilo, da bodo vse velesile stavile zahtevo, da Huerta brezpogojno odstopi. Na njegovo mesto se bo skušalo spraviti moža, ki je v see vsem sovražnim bratom. General Felix Diaz in njegovi spremljevalci se še vedno nahajajo na krovu ameriške vojne la-dije. I/. Hampton Roads, Va., so od-plule danes liadaljne štiri vojne ladije v mehiško vodovje. V Vera < 'niz bodo dospele v ponedeljek. 0 izidu volitev ni še nikakih natančnejših poročil. Glasom porodila konzula v Monterey, so se tam vršili boji, tekom kojih je bilo ranjenih več Amerikancev. Begunci iz tabora federalistov, ki so dospeli v Mazatlan, poročajo o nekem porazu po tridnevnem | boju. i 1 radnim krogom v Washing!o-1 iiu j«' došlo poročilo, da je diplomat ični zbor soglasno mnenja, da se more vrniti v Mehiko mir in red le potom iuterveneije Združenih držav 1er da je tak korak neizogiben. Evropejci v Mehiki se baje zelo pritožujejo čez Združene države. Mexico City, Mehika, 29. okt. List "KI Diario", organ Huerte, poveličuje danes v nekem članku diktatorja. Izjavlja se, da ga je smatrati za edino osebo, ki more | stati na čelu mehiške vlade. Z i vsako uro se poroča o novih uspe- j It ill liuerta-Blanquet tiketa ter | da so Mehikanci siti vednega nadzorovanja od strani mogočnejše se verne republike. List "KI Independiente" imenuje Felixa Diaza direktno strahopetca, ker se je skril na ameriško vojno ladijo. Semkaj so prevedli danes sedem pristašev Diaza. katere so bili aretirali v Vera ('niz. Dolže jih zarote zoper deželo. Gibson ostane v Tombsu. Burton a W. Gibsona, ki je bil obdolžen, da je zadušil svojo klientinjo Rozo Szabo, so spustili v pondeljek na prosto, toda zlate svobode ni užival dolgo. Ker ga jt državno pravdniitvo obdolžilo veletatvine, so ga znova aretirali in prepeljali nazaj v Tombs. Praznik premogarjev. Hazleton, pa., 29. oktobra. — V Antkracite-preinogovih poljih Pennsylvanije je vladal danes praznik. Nobeno kolo se ni vrtelo in tudi ostalo orodje je počivalo. Premogarji so namreč praznovali praznik, katerega so sami inaugu-rirali, takozvani "Mitcliell-dan" v spomin na tmigo in na konec boja, ki se je zavrsil pred 13 Rti. rtftMaifii iminiiifii - WRLCKAGL OF THE 2XPPILIN L Z~ II PRVA ORIGINALNA SLIKA RAZVALIN NEMŠKEGA ZRAKOPLOVA ZEPPELIN L II., KI SE JE PONESREČIL DNE 17. OKTOBRA. I Naselniški škandal. Izjave ministrov. j Senzačna odkritja Gruenhuta. Trgovinski minister odločno de-mentira. "Canadian Pacific." PODKUPOVANJE. . Ni res, da bi Kanadska Družba posojevala avstrijski vladi denar • " 1 v politične svrhe. —o— Dunaj, Avstrija, 29. okt. — Takozvani avstro-ogrski izselni-ski škandal povzroča z vsakim dnem večjo senzacijo. Posebni odsek poslanske zbornice, ki. se bavi s to zadevo, je zaslišal nocoj nekega gotovega Gruenhuta, k' je prvi prišel na sled sleparijam različnih izselniških pisarn. Njegove najnovejše izpovedbe so vzbudile splošno pozornost. Med drugim je rekel, da je že meseca aprila poslal vojnemu ministrstvu pismo, v katerem je bilo na dolgo in široko pojasnjeno, kakih pipomočkov se poslužujejo vojaški obvezenci, da pridejo preko meje. Razentega je tudi opozoril ministra na zvese med trgovinskim ministrstvom in Kanadsko družbo. — Namesto, da bi napravili konec tem razmeram — je govoril Gruenhut — so zaceli od vseh strani vplivati- name, tako da sem moral slednjič utihniti. Od vladne strani so mi ponujali odlikovanja. kanadska družba me je pa ponovno poskušala podkupiti z večjimi'svotami denarja. Ker nisem hotel sprejeti ne prvega ne drugega, se je osnovala proti meiji nekaka posebna kampanja, ki me je skušala očrniti pred svetom. Trgovinski minister Schuster je odločno zavračal vsa Gruen-hutova izvajanja. — Nikakor ni resnica — je govoril pred preiskovalnim odborom — da bi sprejemala vlada od "Canadian Pacific" kako podporo. Za njim so govorili še drugi ministri in se vsak po svoje opravičevali. Angleški poslanik je zahteval danes natančne informacije glede kanadske parobrodne črte. Končana stavka. Stavka newyorskih poštnih šoferjev je bila včeraj končana in transport se zopet redno vrši. To ftzjJavo j© podal superintendent F. R. Roome. —-—p--1 Denarje v staro domovino poiiljamoi K. $ K. $ «.... 1.10 190.... 36.80 10.... 2.15 140.... 28.85 15.... 3.16 160.... 80.70 *>••.. 4.20 160.... 32.75 26.... 6.20 170.... 34.80 »C.... 6.25 180.... 86.85 36.... 7.25 190.... 88.90 «0 ... 8.30 200.... 40.90 »30 250.... 61.15 50.... 10.30 300.... 61.S5 56.... 11.86 850.... 71.60 60.... 12.36 400.... 81.80 66.... 13.40 400____ 92.00 70.... 14.40 500.... 102.26 76.... 16.45 600.... 122.70 80.... 16.46 708.... 148.16 86--------17.45 800____163.60 90.... 18.45 900.... 184,00 v00.... 90.46 1000.... 204,00 110.... 22.60 2000.... 407.00 120.... 24.56 5000....1017.08 Poitarina je vfcteta pri teh aro tah. Doma se nakazane svote pa polnoma izplačajo brei vimarjs odbitka. Naš« denarne pošiljat?« raxpo iilja na zadnje poite e. k. poitn* hranilniČni urad is Dunaju ▼ kraj Sem čara. Denarje nam poalati j« aajpn lične je do $50.00 t gotovini t pri poročenem ali registriranem pie mu, večje saeeke pa po Poeta) Money Order ali pa po New York Bank Draft FRANK MAXMMM, 82 Cortlandt St., New York, N. I <104 St. Clair Avenue, N. V, CWrela^ 0, Čete v Trinidad. V Trinidad je zavladalo vojaštvo. Vojaška vlada bo seda,j odločevala o usodi stavkarjev. Trinidad, Colo., 29. okt. — Danes zjutraj je vladal razmeroma mir. Pazniki niso silili v ospredje ter niso imeli raditega stavkarji povoda, nastopiti proti njim. Narodna garda države Colorado bo na vsak način v kratkem vzela celo stvar v roko. Posebni vlaki z več kot 600 vojaki so že dospeli na lice mesta. V Trinidad ne bo imelo vojno pravo nikake veljave, vendar pa je proglašeno vojno pravo nad vse premogarske kolonije, v okolici mesta. Premogarji so prišli v velikem številu na postaje, da opazujejo dohod čet, vendar pa ni prišlo do nikakih demonstracij. Vojaki so ostali začasno v Trinidad. V stavkarskeui distriktu leži sneg črevelj visoko. Na stotine možkih, žensk in otrok je zapustilo šotorišča pri Ludlow ter se preselilo v druga šotorišča. Posebno ženske in otroci trpe veliko vsled mrzlega vremena. State Federation of Labor iz države Colorado bo sklicala na vsak način državno konvencijo, prvo izza bojev leta 1904. Na tej ' konvenciji se bo obravnavalo o situaciji, ki je nastala vsled dohoda milice. Kot živ dokaz nasilja rovskih paznikov so kazali danes neki šotor stavkarjev, ki je bil preluknjan od 147 krogelj. Jutri se bo vršilo veliko zborovanje stavkarjev. Denver, Colo., 29. okt. — Prvi po governerju Aminonsu sklicani polki so dospeli danes v Trinidad. Do nastopa noči bo zbranih v Trinidad 1000 vojakov, cela narodna garda Colorada. Turčija se protivi. Carigrad, Turčija, 29. okt. — Visoka Porta noče podpisati tur-ško-ruske pogodbe in vstraja pri tem, da morajo biti v njej zapo-padena vsa vprašanja glede Armenije. Za cast domovine. 1 Sofija, Bolgarsko, 29. okt. — Danes je odpotoval od tukaj v Pariz s izrecnim dovoljenjem bolgarske vlade poročnik Torkof, ki se bo dueliral s znamenitim francoskim pisateljem Pierre Lo-tijem. Kot je znano, je Loti v, svojih spisih sramotil Bolgare in povzdigoval Turke v deveto nebo. Uslužbenci v ladjedelnici. Washington, D. C., 29. okt. —, Pomožni'mornariški tajnik F. D. j Roosevelt je danes razglasil, da se ne smejo uslužbenci umešava-ti v tamošnjo volilno kampanijo. Kdor se ne bo ubogal, bo takoj' I odpuščen. Lastnik "črne knjige". Detektiva Burnsa, lastnika "črne knjige" hočejo ubiti. $10.000 • za njegovo glavo. Newyorskega detektiva W. J. Burnsa straži 100 detektivov J Njegova družina je dobila poročilo. da je razpisano na njegovo; glavo $10,000. Burnsu so namreč', znane vse politične spletke in po-: samezne podrobnosti ki bi lahko zelo kompromitirale ugledne ose-he pri bodočih volitvah. Detektiv Wiliam Burns se je šele včeraj vrnil s parnikom iz Kurope in se podal takoj nato v] svojo pisarno, kjer je delal poz-] no v noč. Pozneje se je izrazil/ da bo predložil javnosti dikta-' ionsko poročilo pogovora, ki sta; ga imela v Sing Singu prejšnji senator Stilwell in Ilennesy. Ob deveti uri zvečer je povedal nekemu svojemu prijatelju, da je ravnokar prebral "malo j črno knjižico", iz katere je Črpali Hennesy napade na Murphv-a in! Tammany Ilall. Burns je pripravljen to knjižico izdati, če bi bil prejšnji governer s tem za- j dovoljen. Na kak način se je polastil , Burns omenjene knjižice ni ni j komur znano. i Tat kožuhovine. Včeraj so aretirali v New i Yorku in postavili pod varščino i $2000 27-letnega Felixa Klugma-na, ker je ukradel krznarju Bernardu Ressleru štv. 2001 7. Ave., za $400 blaga. Dragoceno kožu-liovino je podaril svoji ljubici. Zapuščina pivovarnarja Buscha. St. Louis, Mo.. 29. oktobra. — Zamrli posestnik pivovarne A-dolph Busch je zapustil 75 milijonov dolarjev, kakor je razvidno iz danes vloženega testamenta. Delavcem, ki so bili naredili Buscha za tolikokratnega milijonarja, ni zapustil ničesar, pač pa dvanajstim dobrodelnim zavodom zneske po $10,000. Hud mraz na jugozapadu. Kansas City, Kan., 29. okt. — Vse v zadnjih 25 letih' zaznamovane oktobrske temperature je prekašala temperatura, katero je bilo zaznamovati danes v Missouri, Kansas in Oklahomi, kjer je kazal toplomer 16 stopinj nad ničlo in ponekod do 30 stopinj! pod ničlo. Veliko je trpela vsled nenadnega padca temperature živina, ki se nahaja na prostem. Celi Kansas ter deli Oklahome in Missouri so bili pokriti s snegom. Proces Eaton. Plymouth, Mass., 29. oktobra. V procesu proti Mrs, Baton se je porota danes malo po šesti uri od- j stran i la iz dvorane, da se posve-* tuje o pravoreku.' , I Moderna ljubezen. Ker ga je pustila na ccdilu deklica, katero je ljubil več let, se je mladenič obesil. —o— "Vzeti morem le-moža, ki ima avtomobil, lepo hišo, demante, I dragulje in vse lepe stvari, ki de- j lajo bogate ljudi srečne." S temi j besedami je odklonila Rosie Fuehsmann s št. 148, K: Houston 1 St. v New Yorku ženitbeno po-: nudbo, katero ji je stavil njen! dolgoletni ljubimce Alex Fleischer iz Brownsville. "Kadar mil boš mogel nuditi vse to", je re-' kla nadalje presenečenemu mla-' demu možu, "potem se lahko zopet oglasiš. Poprej pa ni mogoče." Alex, ki je štiri leta občeval z deklico, ki ga nikakor ni odklanjala, kateri je veliko žrtvoval ter jo po svojih močeh vodil v gledališča, na zabave in drugam, je bil ves poražen, ko je vi-) del, da so se mu naenkrat podrli vsi zračni gradovi. Ker je njegova majhna trgovina z obleko le srednje uspevala, je postajal od dne do dne bolj obupan. Nič niso zalegla prigovarjanja stari-šev, naj si izbije Rosie iz glave ter poišče drugo, ki bo ravnotako dobra, najbrž pa celo boljša. Njegova mati ga je našla včeraj zjutraj v sobi obešenega in poklicani zdravnik je mogel le koimtati-rati smrt. Čistost v zagonu. Včeraj se je vršila v Philadel-phiji zanimiva sodnijska razprava. Irena D. Cunnigham je obtožila svojega moža, ker je ž njo "grozovito in barbarsko postopal." Sodnik je začel izpraševati naprej in zvedel precej interesant-ne reči. Parček se je poročil pred štirinajstimi leti. Še pred vstopom v sveti zakonski stan sta se ol >a zaobljubila, da bosta ostala tudi v zakonu čista kot sta bila dosedaj. In glej! obljube sta se tudi držala štirinajst dolgih let. Pred par dnevi je bilo možu pa le preveč dolgega posta in začel je s svojo ženo 'grozovito in barbarsko postopati.' Žena bi morda rada okusila zakonske sladkosti, toda ni hotela vsled ženske trmoglavosti. Ker je postajal mož vedno nadležnejši, ji ni kazalo drugega, kot iti k sodniku in vložiti prošnjo za ločitev tega nedolžnega zakona. Pri tej priliki se je tudi izjavila, da ne svetuje niti svoji največji sovražnici napraviti take obljube. Čistost je že lepa ree, samo da bi ne bilo izkušnjavca v. obliki moža in zakonske postelje. 2rtve povodnjL San Salvador, 29.. okt. — Neprestano • deževje je napravilo ogromna škodo.* Velik del otoka je popolnoma • preplavljen, več; ljudi- pogrešajo. MfeSJ..: . fci\ . J&dut lih -L jt ,. I Dsfravdant Schildknecht, -o- i Državni pravdnik bo predlagal $50,000 varščine. Schildknechto-va ljubica Effie McMinn. —o— Mladega defravdanta Johna C. Schildknechta so včeraj popol-' dan prepeljali v Tombs zapore, j katerih ne bo tako hitro zapustil. ! Danes se bo moral zagovarjati pred sodnikom Muleneenom zara-! di poneverbe $53,000 pri Washburn Crosby Flour Co. Državno pravdništvo ga bo ! uajbrže postavilo pod varščino j $50,000. Njegov zagovornik se je | včeraj izrazil, da ga ni človeka,' ki bi liskiral zanj toliko de-j i iiarja. j j Sehildkneclit je včeraj rekel, \ da je zadovoljen, ker je zadobil slednjič svoj mir. Potikanje s! ; kraja v kraj je zelo vplivalo na njegove žive«-. Samo nekaj ga ža-s losti, ker ne more videti svoje J j l jubice Effie McMinn, s katero je | zapravil precej tisoč dolarčkov. j Velik del denarja je zaigral v ne-i ki špelunki na zapadni 116. cesti, j Gospodar te igralnice mu jej pred kratkim nasvetoval, da naj poišče prejšnjega bankirja in de-j , fravdanta Pasquale Patija, ki je' pobegnil v Paraguay. — Ta tle-| žela — mu je rekel — je paradiž 'vseli zločincev, ker od tam niko-j gar ne deportirajo. Schildkneeht je res poizvedo-j val po njem, pa ga ni mogel najt i. j I Izjava predsednika Wilsona v Mobile. Atlanta, Ga., 28. okt. — Mor-' nariški tajnik Daniels je danes : izjavil, da je bil včerajšni govor i predsednika Wilsona epohalen ; ter da bo prešel kot "Izjava v Mobile v zgodovino. Predstavlja namreč logičen in potreben dodatek k Monroe-doktriui. Od-, kar so Združene države osvojile Filipine. Porto Rico ter panamsko zono, j«« obstajala vedno naraščajoča sumnja, da smo zašli na pota, po katerih so hodili in ho-i dijo drugi narodi; da smo upo-j rabili Monroe-doktrino le za to, I tla odstranimo druge narode od j latinsko-ameriških republik, a da \ sami udremo vanje, kakor hitro bi se nam zdelo. • Vse te misli pa podre izjava v j Mobile. Izjava je pokazala Evropi kje stojimo ter razpršila za vse čase sum. Vodja monarhistov. Lizbona, Portugalsko, 28. okt. Kapitanu Couthingo, vodji monarhistov, se je posrečilo ujiti iz ječe. Pristanišče je zapustil s parnikom "Drina". ! Warden Clancy resigniral. Ossining, N. Y., 28. okt. — Ja-I mes M. Clancy, katerega je imenoval prejšnji governer Sulzer za j predstojnika kaznilnice Sing i Sing, je poslal danes superinten-I dent u kaznilnic Riley-u svojo re-j signacijo. "Dr." Muret. —o— fomagač morilca Schmidta bo moral sedeti sedem let v ječi. Vse prošnje so bile zastonj. —o— Včeraj je pomagač morilca Ane Aumuellerjeve, zobozdravnik Herman Arthur Ileibing alias "dr." Ernst Muret, zastonj prosil v zveznem okrajnem sodišču sodnika llunta, da bi ga pustil nazaj na Nemško k stari materi. Sodišče ga je obsodilo na sedem let in pol ječe, ker so mu dokazali, tla je ponarejeval oziroma skušal ponarejati $20-ske bankovce. Na vprašanje, če ima še kaj pripomniti, je odvrnil z jokajo-čim glasom: — Bolan sem. Nikogar nimam razen svoje stare matere na Nemškem. Tako rad bi šel na Nemško, da bi skrbel zanjo. Ce suspendirate obsodbo in me pustite domov, Vam zagotovim, da se ne bom nikdar več vrnil v Ztlr. države. Sodnik Ilunt ni ničesar odgovoril. Od jetniškega zdravnika je dobil poročilo, da trpi Muret na kašlju, nespanju in simptomih tuberkuloze; prava tuberkuloza pa še ni razvita. — Ker Vam preti ta bolezen — je rekel sodnik — bom postopal milostljivo. Zaradi Vašega zdravja Vas bom poslal v Atlanto. — Nato je izrekel obsodbo. Oscmdesetleten morilec. Philadelphia, Pa.. 29. oktobra. SOletni J oil n Eberwine, veteran iz državljanske vojne, je bil danes zvečer aretiran pod obtožbo, da je umoril svojo soprogo s tem, da jt> je z likalno desko udaril preko glave. Truplo žene so našli sosedje. Poklicani zdravnik je konstatiral, da je bila prebita lobanja. Starec je priznal policiji, da je izvršil grozno dejanje raditega, ker je hotela njegova žena podariti neko staro peč njihovemu sinu. Sufragetke zopet na delu. London, Anglija, 29. okt. — Danes je pogorel do tal kolodvor v Llandudno., Wales. Zažgale so sufragetke. !! MOHORJEVEKNJIGE!! Mohorjeve knjige so došle ter smo jih pričeli danes razpošiljati Knjige so sledeče: 1. Koledar za leto 1914. 2. Pravljice. Zgodovina slovenskega naroda. 4. V tem znamenju boš zmagal. 5. Mlada Breda. 6. Zorislava. Povest iz davnih dni. Vseih šest knjig pošiljamo poštnine prosto za 1.30. SLOVENIC PUBLISHING & CO. B2 Cortlandt St., New York, N. Y. .............. GLAS NARODA" Daily.) Owned wmI published by tb« Slovenic Publishing Co. (« Corporation.) FR^NK SAK5ER, President. JAMSKO PLEŽKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, TreMprer. PlftOt of Business of the corporation and addresses of above officers ; V Cortiaodt Street, Borough of Man-h»tNew York City, N. Y. £a celo leto velja list za Ameriko in Canado.......................$3.00 " pol lt»ta .................. ... 1.50 Isto &arrMmto New York........ 4.00 " pol ista u mesto New York ... 2.00 ** E-r-jpo *a vse leto...........4.50 ' polleU............. 2.5* " ** četrt leta............ 1.70 '■OlAS NARODA" izhaja vsak dan , izvzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** Voice of the People") rt every day exrept Sunday« tod Holidays. Su iscription yearly $3.00. skupieek! Vsi predlogi, in naj so stavljeni s še tako dobrim namenom, so od muh, dokler se politikom ne odtegne prilike, delati graft z javnim denarjem. D • p I $ i. Forest City - Vandling, Pa. — Tukaj iz našega kraja se le redkokdaj oglasi kedo s kakim dopisom. Vzrok tega je, ker smo izmučeni vsled težkega dela. Zaslužek je bolj slab in človek le s težavo spravi kak cent na stran. Imamo več podpornih društev, spadajočih k različnim zvezam in jednotam. Skoraj vsak rojak je v društvu, kar je znamenje velikega napredka. Pred kratkim se je poročil rojak Ignacij Cebular z gdč. Frančišku Cerar. Svatba je bila nekaj posebnega. Mlademu paru želimo prijetne medene tedne. Tem potom opozarjam člane društva sv. Barbare št. 34. da se udeleže prihodnje seje dne 2. novembra, ker moram razdeliti še nekaj zapisnikov zadnje konvencije. — Jožef Cebular, tajnik. Homer City, Pa. — Čeravno či-tain vsak dan Vas priljubljeni list, nisem dosedaj še opazil dopisa iz tvga kraja. Delavske razmere so še precej dobre. Premog j«* visok od treh do šestih čevljev. Zu voz plačajo od 65 do 70 centov, zaslužek je seveda odvisen od prostora in od delavca. Delo s<* lahko dobi, samo s stanovanji j*- težava, ker je le malo slovenskih družin v bližini. Pozdrav! — Fran Rizjak. Joliet, 111. — K nam se je že priklatila starka zima in odela naravo z belo odejo. O prostem času nam je gorka pečica najboljši prijateljica. Delavske razmere so slabe, preveč ljudi je brez po->la. Ko se bo kaj zboljšalo, bom že sporočil. Na društvenem polju smo dobro podprti. Gospa Štorklja se tako pogostoma oglaša, da so se je začeli ljudje že skoraj M»wtiMmsnt on sgrasmsnt Dopt«. b'ea podpisa in osotoost: se ne l priobčujejo. Dmi ' •>«• se blagovoli podui;at* po — Money Order. Pri spi <■ .t: i*mbi kraja naročnikov pros'rr-o. dk se nam tudi prejinjo hosliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. l>op*eoca in poftiljatvam naredite ta nasiov: "GLAS NARODA" aa Cortland C St., New York C;ty. • ---- 7»l~f< r, 4**7 Cortiundt. Slovensko katoliško B— m Višje železniške pristojbine. Na narodnem konventu železniških komisarjev, ki zboruje sedaj, je izjavil predsednik meddržavne trpovake komisije, da bodo viije pristojbin* za osebni promet neizogibna posledica vedno večjih zahtev potujočega občinstva glede varnosti in udobnosti.' Z j i *»\ :: 11 /višan jt-in pristojbin se železnice zapretile že tedaj, ko je bila v mnogih državah uveljavljena takozvana "Full Crew" postava, ki je povzročila, da so se obratni sirotki zvišali za več milijonov, Ž«* takrat so grozile železnice, da bodo obveznosti, po-vzročene \ >h*d nove postave, naložile potujočemu občinstvu in če ne vloži meddržavna trgovska komisija svojega veta, bodo to tudi kaj kmalu storile. Vprašanje, ki nastane s«-daj, je le, ali v resnici ne more kapital, uložen v železniška podjetja, prenašati t« h novih bremen. Da se odloči tu in druga, za železniški tarif važna vprašanja, je pričela sedaj vlada s fi/.ično cenitvijo meddržavnih železnic, koje izvršitev je velikansko podjetje ter bo vzelo več let časa. Z«> neb roj grehov, katere so zagretih* železnice nad ameriškim narodom v zakonodajah in kongresu so se morale v zadnjem času v resnici precej pokoriti: fizična cenitev, to je natančno ugotovi jen je premoženja na inateri-jalu. tračnicah, poslopjih, dohodkih in izdatkih, pa je eden najhujših udarcev, kar jih je dosedaj zadelo železniške magnate. Taka cenitev bo predvsem ugotovila, da je današnjega slabega stanja železnic kriva peščica borznih špekulantov in finančnikov. ki ovirajo razvoj železnic, i v škodo podjetij samih, kakor tudi v ono občinstva. Reforma jetnišnic. Kot znano, je bila imenovana komisija, ki naj bi po dovršenih študijah stavila predloge v svrho odprave nedostatkov, katere je najti s<*daj v kaznilnicah in jet-nišnieah. Ta komisija je vložila tedaj poročilo, ki je, kakor navadno ob takih prilikah, zelo površno ter ne gre stvari na dno. Gla vui vzrok skoro vseh nedostatkov v upravi jetnišnic in pri postopanju s ka/jujenei je iskati prvič t sistemu grafta in drugič v dejstvu, da so nižji uradniki fckoro pravtako brutalni, brezobzirni in moralično pokvarjeni kot kaznjenci sami. To bo tudi ostalo tako, dokler se ne bo ločilo politika od kaznilnic. Kjer so politiki, je tudi vedno najti graft. Komisija je stavila sedemnajst predlogov za odpravo nedostatkov. Eden teh je naprimer, da bi se dajalo kaznjencem dobro kavo in dober čaj mesto pomij, katere dobivajo sedaj. Država plačuje xa najboljšo kavo in najboljši čaj, katerega pa kaznjenci očividno ne dobijo. Kdo pa utakne v žep bati. Zakaj se pa Mike Cegare nič več ne oglasi? Zelo bi me veselilo, kakor tudi druge bralce, da bi nam zopet kako "kroftno" povedal. Ijep pozdrav vsem, posebno pa Mike Cegaretu. — Naročnik A. Ij. Jclitt, m. — Rojakom ne svetujem sem hoditi za delom, ker se ga težko dobi. Po leti so se nekateri branili, tovarn in preležali v senci, sedaj na zimo bi pa ho-1 teli delati, pa dela ne dobo. Pred | kratkim je zapadlo precej snega. I Slovenci napredujemo v vseli ozi-, rili. Nekaj jih ima lepe in nove ! hiše, posebno novo poslopje J. Mausarja se odlikuje. Ce se bo slovenska naselbina tako širila, bomo prišli že v teku 40 let do Chicage, ker je to mesto oddaljeno samo 40 milj od tukaj. V imenu tukajšnjih fantov se lepo zahvaljujem Mike Cegaretu, ki nam je dal pred kratkim tako dobre nauke glede ljubezni. Najboljša je sedma zapoved, ki pravi: "En šepast kranjski fant je boljši kot trije "ajriš'\" Prej nas slovenska dekleta še pogledati niso marala, če smo imeli brke pod nosom. sedaj je pa vse drugače. Veliko mojih prijateljev je že stopilo od tega časa v sladak zakonski jarem. Deklet imamo dovolj in pridne so kakor čebele. Upam, da si bodo v kratkem vse izbrale spremljevalce na težki poti življenja. Pozdrav! — M. Prijatelj. Budah Martinec. Spisal Ivan Cankar. (Konec.) Po klancu navzdol, po klancu navkreber v hrib. In kakor so hodili, je hodilo solnce z njimi. Martinec je godel, godel je zmirom glasneje, da bi ne slišal svojega plahega srca. Zakljuvalo je v srcu, zajokalo, kakor tisto noč, ko je vstal in se oblekel natihoma ter se splazil po stopnjicah na ulico. "Kaj zaostajaš, Martinec?" Nič več ni hodil pred njimi. Truden je bil, noge so mu bih kakor od kamna. '"Kaj ne bi malo odpočili?" je zaprosil. "Saj smo se komaj napotili! Ne odpočijemo prej, dokler ne pridemo do stacije. Ce si truden, pa se vrni!" Rdeča ruta se je .bleščala v solncu pred njim. Martinec je stopil k repke je in je zagodel fantovsko. Po strmi rebri se je vila pot; kamenje se je luščilo pod koraki in je drčalo v dolino; časih je po-< stal Martinec in je poslušel: zamolklo je zastokalo spodaj, kamen je bil utonil v vodi. "Kje si ostal, Martinec, slabič? Doklej pa še misliš z nami?" "Do konca." "Kam?" "V Ameriko." Veselo so se zasmejali fantje in tudi ona se je zasmejala, ko seje ozrla nanj. Stal je pod njimi, na klancu; dolge noge so se mu tresle, grbavo telo mu je bilo sključeno, oči so strmele neumno, prestrašeno. "V Ameriko!" je ponovil Martinec in njegov glas je bil plah in proseč. "Torej pojdi. Martinec, le pojdi!" so se smejali fantje; ozirali so se nanj in so šli počasi dalje. Martinec je stal prikovan. "Pojdi, Martinec!" je zaklicalo dekle in beli zobje so se zasvetili. Martinec je vzdignil nogo, da bi jo izruval iz zemlje, in stopil je resnično, opotekaje se, težko sopeč. "Ali si pijan, Martinec?" Videl je, kako se je okrenila, vzdignila krilo do gležnjev ter stopila v lirib; tudi fantje so pospešili korake. "Zdaj so me ostavili samega, zdaj me je ostavila!" se je prestrašil Martinec v srcu. "Postojte, ljudje božji, potrpi-te, da pridem za vami!" "Brž, Martinec, mudi se že! Skoro bo zatonilo solnce!" Tudi Martinec je čutil, da skoro zatone solnce. Do njegovih nog so že segale sence, preplavile so bile že vso dolino. Zaklicali so, toda postali niso, tudi ozrli se niso več. "Brez usmiljenja je njeno srce!" je pomislil Martinec. "Tako odhaja; ne ozre se name, ne reče adijo; sunila me je v stran kakor kamen; brez usmiljenja." Komaj deset korakov je bilo še do vrha. "Samo še teh deset korakov!" je pomislil. Njegovo srce pa je bilo inalodušno; še poskusil ni, da bi izrval prikovano nogo. Izpreletela ga je čudna misel. "Kako, če postane tam, na vrhu, in se ozre name ter se vrne? — Ubogi Martinec, moj dragi! — Zakaj bi bilo neusmiljeno njeno srce, če so tako lepe njene oči?... Samo še pet korakov; zapeli so veselo pesem, ne vidijo me v senci več... In se povrne in mi ovije roko okoli vratu. Takrat bodo pač utonile te sence v prelepem večernem solncu. — O, ti, lepa, usmiljena, ki sem te imel tako rad! — Samo še en korak." Ozrl se je fant. "No, Martinec?" Martinec je premaknil ustnice, pa ni odgovoril. "Z Bogom. Martinec!" "Ozri se še ti, vsaj enkrat še!" je prosil Martinec v svojem srcu. Stali so na hribu, vsi v solncu. Videl jo je natanko; njeno glavo je obsevala nebeška glorija, ruta okoli vratu je bila z zlatom obrobljena. "Z Bogom, Martinec!" Ni se ozrla. Tonili so sunkoma za hrib, zmironq. niže; solnce je tonilo z njimi. "Hana!" je vzkliknil Martinec. Samo še njeno glavo je videl v zlati megli. "Hana!" Utonili so za hrib in tudi solnce je utonilo. Martineu so se šibile noge; stopal jf», toda zdelo se mu je, da stopa zmirom na istem mestu. Njegovi koraki so bili trdi; kamenje se je luščilo in je drčalo po klancu; prišel ni dalje, dasi je so-pel težko in mu je lil pot po čelu. "liana!" Klical je. pa ni čul svojega glasu. Prsti so se krčili, stiskali so harmoniko — zajokalo je od nekod. Kjer je bilo prej solnce, se je raztegel dolg, ozek, rdeče obrobljen oblak, krvava lisa na lenem licu neba. ''Solnce je šlo z njimi in se ne vrne več. In jutri, jutri —" Stopal je neprestano, s trdimi koraki, sključenimi nogami. Tre-lotek je bil; solnce je zašlo tako hitro, kakor da bi se bilo utrgalo /. neba. Martineu se je zdelo, da -toji tam že ves dolgi večer; pre-uišljeval je mirno. "In jutri pride smrt; kakor je :»ilo sojeno. Starci je že niso mo-'.jli dočakati; zaspali so, še predlo je dehnila od daleč. Tudi takrat sem pobegnil, ker je bilo so- in čuden zvok je presekal noč, pol jok, pol krohot. Na klancu se je utrgal velik, črn kamen, drčal je v dolino sunkoma, skokoma, ter je utonil. j Pred hišo je stala kmetica in se je pokrižala. Za naše gospodinje. Gobova juha I. Sveže gobe očedi, zreži jih na tanke listke in popari z vrelim kropom. V kozi razbeli precej ve-, lik kos surovega masla, pridaj | drobno zrezane čebule, peteršilja in gobe, pusti vse nekoliko po-pražiti, potem zalij z dvema zajemalkama vode. Ko so postale gobe mehke, naredi temno-rjavo prežganje iz moke in masti, pridaj pražene gobe, dve koreninici peteršilja, en paradižnik, malo popra in soli, prilij toliko vode, kolikor jo potrebuješ in pusti vreti pol ure; predno rabiš juho, poberi iz nje peteršil in paradižnik ter pridaj pest riža, ali na kocke zrezanega krompirja. Nazadnje lahko prideneš žlico kisle smetane, ako imaš rada, razmo-taj v smetano rumenjak, juhe pa ne pusti več vreti. Gobova juha II. Poljubno množino suhih gob kuhaj tako dolgo, da postanejo mehke, potem jih odcedi in z nožem prav drobno zreži. Naredi svetlo-rumeno prežganje, pridaj zrezane gobe, malo s soljo zdrobljenega česna, soli in muškata, pusti vse še četrt ure vreti in daj na mizo. Tudi v to juho lahko zakuhaš krompir in pridaš smetane. Možganja juha. Deni v svetlo-rumeno prežganje drobno zrezanega zelenega peteršilja in. duši v tem možgane, katerim prideneš lahko eno jajce. Zalij jih z juho, pretlači skozi eedilce ter deni v juho opečenega kruha. Ali: Iz možgan poberi kožico in jih daj dušit v kastrolo, v kateri si zarumenila na surovem maslu ali masti prav drobno zre-zano čebulo, osoli jih, potem pa pretlači skozi eedilce. Govejo juho ali slano vodo zabeli s svetlo-rumenim prežganjem, ki si ga naredila na surovem maslu, pridaj pretlačene možgane, kolikor je še treba soli in dodaj nekoliko popra, to pusti nekaj časa vreti. Potem pridaj prav drobno zrezanega zelenega peteršilja. K juhi daj na rezine zrezano opečeno žemljo. Jetrna juha. Vso zelenjavo in narezana jetra opraži v surovem maslu ali masti, pridaj tudi majorana, popra in košček lavorjevega lista. Ko je opraženo, zalij z juho iz kosti, pusti prevreti, precedi in zagosti juho s svetlo-rumenim prežganjem. Zdrobovi žličnjiki aa juho. Vmešaj dve žlici surovega masla z dvema rumenjakoma. Pridaj 3 do 4 žlice z mlekom napo-jenega zdroba ter osoli. Pusti testo, da se odpočije, potem rahlo vmešaj sneg 2 beljakov. Finejše narediš, ako mešaš surovo maslo tako dolgo, da se peni, pridaš rumenjake in toliko zdroba, da imaš rahlo testo, oso-liš in pustiš toliko časa stati, da se zdrob napoji, primešaj sneg in vkuhaj. Gcrka sardelna omaka. Očisti 3 sardele, odstrani kosti, zreži meso drobno s sekljaeem in ga deni v rjavo prežganje. ki si ga naredila iz ene žlice moke in ene žlice drobtin. Zalij z juho in okisaj z limonovim sokom. Ali: V temno-rjavo prežganje, ki si ga naredila iz dveh žlic masla in moke, daj dve očisteni, napol prerezani sardeli, zalij jih z juho, pusti dobro prevreti in pretlači omako skozi cedilco. Jajca a sard el ami. xa Zedln) one državo Severne Amerike« Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januaija 1902 ▼ državi Fennsylvaa*. ODBORNIKI: Predsednik: MARTINT GERČMAN, Box C33. Forest City, Pa. Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Box 95 Willock, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAX, Box <07. Forest City Ta II. tajnik: JOHN OSOL1X, Box 492 Forest City Pa. , ' Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. f NADZORNIKI: ; Predsednik nadzornega ddbora: KARO L, Z AL AR, Box 547, Forest City, Pa. I. nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Ilatfield St., Pittsburg, Pa. II. nadzornik: FRANK SUNK. 50 Mill St., Luzerne, Pa. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — 3rd St., Rock Springs, Wye POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsednik porot odbora: PAUL OBREGAR, Box 402, Witt. 111. I. porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, Kans. II. porotnik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler St., Cleveland. Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELIŠKAR, <5127 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 v. Forest City. Pa. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". vorjev listič in malo narezanega korenja. Nato nalij toliko juhe ali vode, da bo pokrila meso. Duši ga pokritega kake dve uri ter »a včasih obrni, da se ne prime koze. Ko je meso mehko, odcedi sok ter napravi iz njega močno rjavo omako. S to omako polij ua kosce zrezano meso ter ga obloži s praženim rižem, z makaroni, cmoki, krompirjem itd. Sladka repa. Zreži repo na rezine, popari jo in daj jo kuhati v krop. Ko je napol kuhana, ji prideni na koleščka zrezani krompir. Napravi svetlo-rumeno prežganje, zabeli z njim repo, osoli jo in gotovo je. Ako imaš rada, lahko pridaš malo kumne. Špinača z ocvrtim jajcem. Špiuačo najprvo dobro osnaži in operi v dveh ali treh vodah, potem pusti, da se odcedi ter daj kuhati v krop, pusti jo vreti v odkritem loncu, kakih deset minut. Ko je kuhano, jo preeedi skozi preboj ali sito in oplakni z mrzlo vodo, ožmi jo in prav drobno zreži s sekljačo. Na svetlo-rumeno prežganje daj malo drobno zrezane čebule in zrezano špinačo, pusti nekoliko časa po-pražiti -in zalij z juho, nazadnje dodaj malo sladke smetane in popra. Deni jo v skledo in polagaj povrhu ocvrta jajca. Polagaš lahko tudi z žemljo. ki si jo prerezala na 4 do 5 delov, pomočila v mleku in ocvrla na maslu ali masti. Stavka brivcev. Brivci, spadajoči k Federation of Labor, so včeraj zastavkali po brivnicah, ki so južno od 14. ceste v New YorLu. Zahtevajo da bi delali od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Kot je naznanil tajnik unije stavka 5000 brivcev, nekaj-jih bo pa tudi danes odložilo delo. Brezžični brzojav. Seattle, Wash., 28. okt. — Danes je bila poslana iz Amerike v Azijo preko Tihega oceana prva brezžična brzojavka. Sprejela jo je ruska postaja v Anadiru, Sibirija. IZ URADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARBARE S SEDEŽEM V FOREST CITY, PA. Tem potom se naznanja, da je bilo na 4 glavni konvenciji sklenjeno, da si vsak član, oziroma članica, kateri je zavarovan za $250 00 lahko poviša u-smrtnino do 1. januarja 1914 na $500.00; to velja tudi za one, ki so že prestopili 45. leto. Kdor želi povišati usmrtnno, naj se da preiskati pri zdravniku: prošnja in spričevalo naj se pošlje vrhovnemu zdravniku v potrditev. Asesment je razviden iz lestvica, ki je razdeljena na $250 .«j0 in na $500.00. Ivan Telban, glavni tajnik. Izšla je lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med so vražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. ___NAZNANILO. Društvo sv. Barbare štev. 79 v Heilwood, Pa., priredi v sobeto dne 8. novembra 1913 PLESNO VESELICO. Vstopnina za možke $1. dame so vstopnine proste. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje in posebno pa sosednje društvo "Danica", da si* te naše veselice polnoštevilno udeležiti blagovolijo. Obeiit-m naznanjam vsem članom. da je bilo pri zadnji seji 19. oktobra sklenjeno, da mora vsaki tudi oddaljeni član prispevati $1 za vstopnino, da bodemo plačali vse dolgove. Po novem letu bode Posamezne zvezke je dobiti po j J^dnota plačevala bolniško pod-I5c, vseh 13 sešitkov skupaj pa 1 Poro- stane s poštnino rred $1.85. Na-' svidenje 8. novembra! roča se pri: Josip Glas, tajnik. Slovenic Publishing Co., 82 Cortland t St., New York City. NA ZNANJE. Rojakom v Ohio naznanjamo, da jih obišče naš novi potnik (30-31—10) SVARILO. Varujte se tu zdolaj naslika-j nega Navidezna konkurenca. Mizarju, ki je orgije popravljal, očita orgljarski mojster, da mu dela konkurenco. — "O ne", odgovori mizar, 'ravno narobe. Če jih še enkrat dobim v roke, bodo čisto zanič in vi dobite nove v delo!" POTREBUJEM 20 gozdarjev za delati drva. Plača $1.25 od klaftre. Gozd je lep, v ravnini. Potrebujem tudi 9 družin, ker imam toliko novih hiš gotovih. Dela se za Lake Superior Iron & Chemical Co., Manistique, Mich. Pojasnila daje: John Mareelan: Box 40, Rexton, Mich. Rad bi izvedel za svojega brata JOHNA PETEK. Prosim cenj. rojake, če kedo ve za njegov naslov, d*a ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Anton Petek, Orient, Fayette Co., Pa. (30-10—1-11) Amerika in Amerikanci. Spisal REV. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANCI. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem v stari domovini, kjer se gotovo ■ tudi novemu potni- : ,o ^ivanie •zanimajo stariši ali sorodniki za 1111 na prvem potovanju tako. Ro- i ' g ■ , - i ___-____" .. , stvu, za kar se ze v naprei zahva- jaka našega novega potnika kar i- 1 J najtopleje priporočamo. j T ' Leo Stopar, Slovenic Publishing Co. P. O. Box 83. Sublet, Wyo. JAKOBA ZMAUC, po domače Zmavčev iz Bočne pri Mr. FRANK KOVAČIČ, Gornjem gradu na Spod. Štajer- ki je zastopnik Slovenic Publish-i ^ Tnkaj je bil člau in tainik ing Company in pooblaščen pobi-1 f™?™ \ P1Z1V Sub' rati naročnino za list "Glas Na- i et> , ,Je P°biral skozl tri roda", kakor tudi druga naroči- meSe,ee ?d tlaUOV mese«»e Pri" la jspevke, katere je vtaknil v svoj Sedaj se nahaja v Cleveland«j'žeP- V1"^11!'1,11 ^!al Ohio, in okolici. Iura(bl b- * - f Poneverjl Vedno in povsodi so sli naSi ro- f skupnoI m JO nf!nai10 jaki na roko našemu potniku in ka? p0p,',aL T?rej; r^akl- va* ga lepo sprejeli, zato smo uver- ^ S° < a f ne oslepari. Ce pa kedo ve za njena j to javi dru- deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih ilustracij, fotografij društev Razmotaj prav dobro 6 jajc z, in posameznikov, na katerih bo dvema žlicama mleka in kisle {marsikdo zapazil ali samega sebe, I smetane. V kastroli razgrej ko-; ali pa dragega znanca iz sedanjih \ £ šček surovega masla ter vlij nanj ali preteklih dni. Čudimo se le. j £ razmotana jajca; ko se začno tr- j da je povpraševanje po knjigi ^ diti, potresi jih hitro z drobno j primeroma majhno, menda radi- ~ zrezanimi sardelami in drobnja- tega, ker se ni vprizorilo zanjo tkpm ter daj na mizo. Dušeno goveje meso. Potolči lep kos govedine od križa ali iz sredine stegna s kla- ieno; čemu bi se ne povrnil zda j j tep nagoli potem nare to prijazno noc! - O, da bi se fi y ^ - na ->ua vsaj ozrla; vsaj prijazen adi-' kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Poseb-j no primerna je knjiga kot božič- j ni dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani i knjigi je |2.50 s poštnino vred. • _________^Ato ,, zarumenj jff prav malo, da bo v Za isto ceno se odpošlje knjigo; W i<3L~7 Hana- Hana- sredi še beja~, .prideni na kocke na katerikoli naslov v stari do-' V Kakor da bx se bile prelomile, LPezane slaiine ^ malo pozneje movini. , f m se skljucile noge, telo se je|nagoijeno meso, koreninico peter-j Slovenic Publishing (Jo., Z zvilo v znak, peati so se stisnile. ay,, aelene, nekaj sni popra, la- 82 Cortlandt St., New York, N.Y. 1 Naprodaj nove Lubasove harmonike! Mode! "H" trivrstna, dvogla;np,.............K 150.00 ali $15.00 Model "K" tr vrstna, tri rI as i a...............K 190.00 ali $>5.00 Model 'L' štiri vrtna, dvog a«na.............K 200.00 ali $50.00 M^i "M" Stirivrs-na, trigone,...........K 250.00 ali $65.00 "KRANJSKI MODEL" tnvstaa, dvo?!asna, K 150.00 ali $45.00 »» ,, trivrstr a, tri^l; sna, K 200.00 ali $80.00 štii ivrstr.a, dv >g a&na K 200.00 aH $60.00 rt ,, štirivrsti a, tri^lasna, K 260.00 aH $70.00 Harmonika s kovčekom vred £5.00 več! Kjer je označena cena v kronah je prišteti še carinsko pristojbino in prevozne stroške! Za natančnejši popis harmonik pišite na: ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402 New York City, N. Y. fr aUrtfr- ( S a Lojze Zbačnik. iden človek, ta Ivan Polaj I Pred desetimi leti se je vrnil iz naredila? Ivan je sunkoma vstal in se o-potekel po sobi, roke na čelu. Potem je sedel in udari z glavo ob mizo. Kakor bogve odkod, iz daljave, na krilih vetra nemara, so prišle besede: "Anica, Anica! Zakaj si mi to rike bogat, nekaj mesecev se je veselil, žvenkljal je s srebrnimi tolarji in ob cesti si je bil kupil kos sveta, "da sezida hišo! je rekel. Potem pa je naenkrat postal tih, konečno je začel piti... In danes ti pride v gostilno. sede v kakšen kot v sa- Anica pa je bila vsa zmedena in preplašena. "Kaj... kaj si tako mislil? — V resnici, Bog mi je priča, nisem vedela! Mislila sein___ Ivan je žaljiv fant in mi tako, za kratek čas piše tako lepa pisma. Tudi oni študent, Magajnov, mi je pi • ------ —-------- --------------1 ---jv t" motni mizi, "pol fraklja" — in sal tako lepa pisma, skoro me je Vi. tllavo [»otopi v dlani, gle- zmešal, ko pa je prišel domov, izpod visokega čela s tistimi | me je koma pogledal." mi očrni, moj Bog. tako mrač-j Ivan pa je ihtel kakor otrok, tako sovražno! Pride sosed, trudil se je, pa si ni mogel poma-tara tovariš izza otroških dni. srati. Anica je vila roke: moj Bog, iko j - Polaj?" Toda Polaj! kaj storiti? Položila mu je roke na glavo in pogladila lase, ki so bili še mokri od znoja. "Nikar, ti ubogi moj fant! Poglej saj —" se je domislila, "saj sem stare, ša od tebe, dve leti starejša, kaj bi s tako staro? Dobiš mlajših, kolikor hočeš, in lepših..." Ivan je dvignil glavo, potlačil ihtenje, obrisal solze toda ves o-braz je še trepetal v mukah in oči so gledale tako nesrečno, tako žalostno, in mladi krčmarici se je zdelo, da je škoda tako lepih oči.... "Nikoli, Anica, nikoli ne bo druge", je odgovoril Ivan in njegov glas je bil ves slab in majhen. In potem je preteklo neka,' dolgih minut. Tišina, taka smrtna tišina, prerušena samo od enakomernega brenčanja muh. Soln-ce se je premaknilo nižje in je skozi razpoko v okenskem zasto-ru zarisalo na tla rumeno sliko, nešteto majhnih telesc je plesalo v tistih dveh žarkih ki sta padala skozi okno. Anica je molčala, zavzdihnila, ubogi fant se ji je zasmilil. Ivan se je ozrl v njene oči. ah tako lepe, tako globoke. in zopet se mu je iztrga! vzdih iz prs, glava se je naslonila na mizo. "No. na, je tolažila Anica in pri tem ji je prišlo na misel nekaj veselega, neumnega. Prijela ga je za lase. kakor trmasto jo-kajočega otroka, vzdignila glavo in pa poljubila na drhčeče ustni. "Da ti bo manj hudo!" je rekla. 4* Vlačuga!" Ivan je zakričal, • vstal, zbežal --- II. Ženske so brusile jezike, moški zma evali z glavami: 'Ne bo dolgo! Mu utegne zmanjkati!' Ivan Polaj pa je sedel v gostilni od jutra do večera in pil. Plenkača zamahne z roko in ne odgovori.. Kaj se je potopilo v te žalostne «>< i, kakšni oblaki se skrivajo za tem temnim čelom? I. Prvie je Itilo v maju. Takrat se je bilo njegovo srce potopilo v dvoje globokih oči, dvoje jasnih noči se je izprehajal Ivan j id njenim oknom in mislil lepe misli. In ko je napočil tretji večer, se mu je zahotelo, da bi jo po'akal ob studencu in bi ji povedal: "Rad te imam, dekle! — Bodi moja, Anica!" Toda Anica je bila bogata. Ivan pa je služil pri županu za hlapea. "Kako ji boš r-kel, kaj ji boš ponudil?" In ko je priša, lepa v rudečem krilu, kakor da se je dvignil sre-111 |ml.ia mak in se napravil na i/prehod, je Ivan želel dober ve-> • r iii si prihranil lepe besede za drugi jK>t. Kajti sklep je bil vstal v njegovih prsih in čez dva dni se je fant poslovil in se napotil po svetu. Takrat je bil star sedemnajst let In delal je v tujini, delal od zore do mraka, pot je tekla po čelu, po licih, toda Ivan je mislil na Anico in tolarji so se kupičili v Žepu. In ko jih je bilo precej, se je v sedel in pisal. "Rad te imam, Anica!" Sedmero pisem je napisal, sedmero jih je raztrgal; osmo pa je Zapeeatil in oddal, ti-soe nad, tisoe lepih načrtov je j osla! v staro domovino. In potem je čakal, plenkača je j>ela in dvoje globokih oči je gledalo njegovo tlelo. < -z dolge šliri tedne je prišel odirovor. prav tak kakor je bila ona: "Tvoje pismo me je zelo razveselilo. Pa še piši!" In Ivan je bil ves srečen in je pisal in pisal in delal. Tolarji so se množili, toda ni jih bilo še dovolj, se Vee, še več. . . Konečno, čez na leti. pa se mu je zdelo, da je dovolj: hiša bo lahko, čed- ^ počivala, sekira se zaprašila. žaga zarjavela. Srebrne krone in pisani bankovci s krvjo pridobljeni. so šli, kakor so prišli, in. o, še hitrejše, veliko hitrejše in veliko lažje ... Tako so tekli dnevi, tedni, meseci, prišel je bo-Takrat je stopil k Ivanu prijatelj. "Kaj delaš vendar, kaj počenjaš? Glej, ljudje kažejo že za tabo!" "Kaj me briga!" je odgovoril Ivan in topil žalost v vinu. Cez par dni pa je šel in mu je povedal povest svoje tuge. "Kh, beži, beži", se je nasmejal prijatelj. 'Zaradi enega predpasnika si vendar ne boš pokvaril vsega življenja! Manjka se jih!" Ivan pa je odkimal in pil naprej. Potem pa je prišel predpust. Po gostilnah so plesali in društvo je priredilo veselico. "Pojdi plesat, Ivan!" so ga bodrili tovariši — On pa je zmajal z glavo in ni šel; temno je gledal v to veselo vrvenje, molčal in zvračal kozarec za kozarcem. Takrat pa je prišla Loveetova Manica s katero sta včasi skupaj hodila v šolo, skupaj pasla ži. vino. "Ka«j se tako jezno držiš? — Pojdi, pojdi plesat!" Ivan pa se je branil. 'Poštenemu dekletu vendar ne boš odrekel; ne bi bilo lepo od tebe", so rekli fantje. In Ivan se je zavrtel, celo se je zjasnilo, v oči je prišel blesk. O polnoči je spremil Po(laj Lovšetovo domov. Noge so se nekoliko opotekale, toda misli so bile jasne. "Poglej, kakšen si", ga je ra-l hlo karala Manica. "Kaj ti je! liša. in še nekaj sveta zraven! Ju se je napotil čez tisto Veliko lužo nazaj , Solnee j,» sijalo tisti dan in dve uri daleč se je blestelo zlato jabolko vrh domače erkve Ivanu nasproti. Po senožetih so pele ko»e, je dišalo seno. Ko pa je prijel v vas, je bila tako tiha in mirna. kakor, da dremlje; toda ni dremala, samo preselila se je bila ven, v prosto naravo pod svobodno nebo. Popotnik pa je bil truden, zaprašen. "Ne, tak nočem stopiti pred njo, preveč sem izmučen, ne bi ji mogel lepo povedati... In pa *aj sem ves siv od prahu!" Zato je stopil v gost i ln o, ki je vabila ob cesti. Gostilna je bila prazna in temna, ničesar niso videle oči, dokler se niso privadile. "Halo, kje je kdo?" je zaklical Ivan in zažvenkljal s kronami. Cez dve, tri sekunde so se odprle duri in vstopila je — Anica. "O Polaj!" Prijazno mu je stisnila žuljavo roko. "Kako, kako? Si »e pač vrnil bogat, kaj?" Ivanu ni bilo prav, nekaj neprijetnega se ga je bilo dotaknilo. "Takoj vprašuje po denarju!" "Dovolj bo, Anica", je odgovoril. "In kako lepo znaš pisati", je nadaljevala vsa v veselem razpo-sr« enem smehu, "kako znaš se-Htavljati besede! Kje neki si se tako navadil? Skoda, da si prišel; tako rada sem brala tvoja pisma!" — Pa res, škoda, da si prišel, — je pomislil Ivan. Saj ona, ona •te... — Žalostna misel se je pretrgala. Ni mogoče, ni mogoče! "Ti služiš tukaj?" je vprašal hripavo, boječe. "Sluzim? O, kaj še! Gospodinja sem, pol leta je od tega..."- f treba tega? Kaj ne bi lahko po-; "Ha, ne bom več muha!" je šteno žive? Škoda te je!" j udaril s pestjo po mizi in se je Ivanovo srce je bilo polno hva-. ogibal gostilne, kjer so se smeja-ležnosti in polagoma je prihajalo ' le velike oči izpod temnih las. vanj upanje, komaj slutnji po- j Tem več pa je popival drugod, dobno. j In nekega večera je izginil. — Lahko bi, je pomislil in ti-J "Zmanjkalo mu je, ni čudno", sto noč ni mogel spati. Misli so t so dejali ljudje in so kmalu po- bile nemirne in so bežale k Ma-nici. Toda bele krone so skopnele, pisani bankovci poleteli. Za hišo jih je bilo premalo, komaj za dobro posteljo, pa ravno še dovolj za pot v tujino. Ivan Polaj je praznoval veliko noč sredi prostranega morja... Od Manice se je poslovil, toda zabili nanj. In zopet je delal v tujini, obšlo V stare grehe se je povrnil", so je bil tako strm, kakor da bi se! na naš Ferčo za vsičkoto, što be- govorili in se privadili. Pred tem je bila nekoč svetla, jasna noč, lepa v svojem pričakovanju bližnje pomladi. Ivan Po- laj se je bil odpravil in stopil po j poljska artiljerija vzpenjali na Kaliinegdaiiski vrh,; še..." (Na zdravje, bratko, mi kjer je najbolj strm. odhajamo domov, a tudi vi se vr- Tako z bolgarske, kakor z na-' liete na svoj dom. Slava Bogu, ni še strani je bljuvala liavbiška in i več pretepanja (boja)! Naj nam vasi. A v njegovemu srcu se je oglasil dvom. "Trikrat si padel pod tem križem in zdaj boš četrtič?! Ne ver- - - . ' I - ga je bilo kesanje. — Kaj se iz-ljemi, vse so enake plača, da se trudim toliko časa s težkim delom samo zato, da to potem razmečem doma zaradi, zaradi. .. Ni izgovoril poslednje besede. — Plenkača je pela zopet, toda moj Bog, kakšna je bila ta pe Obstal je na sredi vasi, neodločen: pojdem — ne pojdem. Potem pa je stisnil zobe, skrčil pesti: "Ha, ha, ne boste me več!" Krenil ;e v gostilno, v njegovo šrapnele. In pod tem granate in živi car Petar, a kadar prispemo v prestolnico Sofijo, bomo pri našem Ferču protestirali radi vse- srca ji ni razkril. Bal se je: če sem! Srce, to neumno srce ni da-bi rekla "Ne!", kako bi to pre- lo miru. Tolarji so se množili, nesel ? In v Ameriki je delal, zo- toda Ivan jih ni štel, ni se jih pet je pela plenkača, zopet je te-. radoval. Ccmu 1 kel znoj; toda ni mu šlo od rok, j "Samo, da bom vedel", je de- negotovost ga je mučila. V nede-ijal nekoč in napisal. Napisal je ________ -- — ljo popoldne je sedel in napisal, j naglo, kakor mu je prišlo na mi- le, a njega ni med njimi. Zaman I Ali pri vsem t samo dvoje pisem je raztrgal, se in ni izbiral besed. In čez me-' -)e tvoje hrepenenje, in kdo ti je artiljerija očistili ognjem jekla in svinca je naš voj prodiral vedno j ga. l»r se je zgodilo...") Ro višje in višje. Ni še prispel do kovali so se kot najboljši pri jate skrajne črte bolgarskih utrdb, j 1 ji in se ločili, ko so stopile v akcijo naše hav-j Njihova četa je stopila v vr-bice in jele sipati ogenj narav- j ste, začulo se je povelje, godba nost v bolgarske utrdbe. |je zasv^rala veselo koračnico in Kolosalne mase zemlje in ka-jpolk. ki se je skrčil na en sam menja so zletele v zrak, Ljuba; bataljon, se je jel pomikati proti Vukičevič pa je vzkliknil: "Dok- bolgarski meji. Samo en bolgarski srce se je naselilo sovraštvo pro-i tore, ali vidite, kako lete mrtva j r 10 1 m»Jpr je tu. In tako sedi tam in gleda v zrak. kot vrtaljka se nekoliko T T "V°J P°lk' +____i s Katerim se ie boril temno, molče — sam. Jtrenotkov vrte v zraku, potem pa Ob oknu na koncu vasi pa slo- padejo razmesarjeni na zemljo!" ni mlado, deviško telo. trepeeej Strašnejše slike še nisem višamo... Po vasi pojejo fant- del. tem, da je naša potegnil ra sprožil sebi vojne. tretje je bilo dobro. Nemara ni see dni ali kaj je prišlo pismo od! kriv?--- bilo tako lepo, tako izbrano ka- sovaščana: "Ne bodi neumenij —_ kor ono, katero je bil napisal Tiniea se norčuje in kaže tvoje' j Anici, toda bilo je moško odkri- i pismo vsakomu, ki pride v go-ilSlika 17 drlltfP hallranclrA to: "Rad te imam, počakaj me!> stilno." !i ® V dveh letih se vrnem, tretje ti j Ivan polaj je zaklel besnQ di_ postavim dom in potem te pope- j vje in se napil -e tisti večer. Ne-, I jem vanj. ..... ,kaj dni tako zapi] ^ iglu (ez mesec ali kaj je pnsel od-'žek je skoro 2apravil tem govor Nični obetala, ničesar se je oglasil ponos odrekla. \ic ne vem, kaj je to:j "Zakoga ali za kaj se pravza-rad imeti. Imam prijateljice, ki prav noriš? Cemu to -e fi ima,;o fantje in so vse srečne. ]jenje?" - Ha, denarja si nabe- istila pozicije, ven- —o— Eden najboljših srbskih kirurgov je dr. Mile Petrovič. Udeležil se je prve, kakor tudi dru ____ ge balkanske vojne kot vojaški jen. tiar je dospelo do skrajne črte bolgarskih vojakov 2. bataljona 3. polka, njim na čelu daleč nad vsemi Kosta Mihajlovič, ki mu pravijo Rus. Ti ga poznaš: ima hišo nasproti Bogdanoviča. Brezuspešno je bilo njegovo junaštvo, pogodila ga je svinčen-ka in padel je mrtev na zemljo. Ilolm je bil zavzet, ali ne osvo- _ . . . ^ w„«1Jtt AftraJal Je na svojem. Bolgari so z# opetovanimi noč- Toda jaz ga nimam in vendar mi rem in potem ge yrnem iQ » p mestu, dasi bi sam opetovano po-jnimi napadi poskušali, da si pri- m dolgčas. ' Tako je pisala in kažem, kdo sem ^az, Ivan Polaj »! trerboval travniške pomoči. j bore nazaj izgubljene pozicije, Ivan je bi žalosten. Tako mu je Sezidam si hišo in bom živel le ' Zd CaSa srhsk°-b°lgarske voj-|ali so vedno pred strašnim učin-bilo, da bi pustil vse delo in šel. po, gosposko življenje četludi iUG je °bolel Ua disenteriji, a da-j kom granatskih in šrapnelskih Kam? Kamorkoli, še dalje, še da-j sam T j 81 bolan, vendar je ostal na svo-! strelov krvnvo Ije, da bi ubežal tem mislim. I XT . ... „ ■ i - 3J ' Jem mestu ter vršil na prvih1 uspeli Za koga bi delal, za koga bi v teTmfslf TodaR^n ^Tf! i P^jah svojo samaritansko slu- Jekleni obroč se je polagoma, trudil? Za samo smrt ima dovolj ,J - ; T°da . an ^ <*elal žbo z največjo žrtvovalnostjo in §e preveč! i P"?)0 skoPa^; In z ^ S pozicij na Ornem Kamnu v O, če ne bi bilo upanja! In če ^ prisI° Je, PozabIje" i v bolgarsko-srbski vojni je pisal nje. In ko se mu je zdelo, da je svojcem pismo, ki podaja zani- plačali svoj ne- bil bil Ivan mlad! Tako pa je v dveh, treh dneh žalost odšla mimo in misli so postale lepe, vesele, i — Zakaj bi bil žalosten, saj ti • vendar ni pisala, da te ne mara! Premlada je še pač in ne ve, kaj j se to pravi, Če se imata dva rada. I — T*'an se je skoro zasmejal in j plenkača je prepevala, da so iveri plesale, daleč naokoli. Vedno več je bilo pisanih in zvenečih novcev. Dve leti in nemara dva mese- i njegovo srce lahko, da so zacelile rane, se je dvignil in odšel domov. Takrat je bila zima. sneg Je belil hrib in dol. V trgu si je Polaj najel sani, med žvenklja-njem kraguljčkov je pridrčal v rodno vas. Ljudje so gledali, skoro ga niso poznali, in i kadar je kdo govoril z njim, ga|je na-zval gospoda in ga jo vikal. On iHToc-, Je ])il zel° Prijavil in je zatr ca sta pretekla in zopet je hitel1 J'evaI» da še vednx>' Polaj, Ivan po tisti beli cesti proti do- i mal? ^ Pameten seveda ---- mu. Takrat pa ni sijalo solnee, j Tudl zdaj Je..hodil Po gostit- lunojasna noč se je srebrila nad J13?' toda Poučeval ni več, in__, _„7 ____ „ vasjo, ki jc počivala mirna, v j . manea Aniea ®e J*e čudila, da. j so bežali pred tem ognjem, ka-enakomernem dihanju. Okna so i vendar[e pozabil. On pa je bil kor brezumni, pobesneli, umika mivo sliko dogodkov na bojišču. To pismo, iz katerega smo izpustili samo par mest, se glasi tako-le: "Vojna z Bolgari je bila diametralno drugačna, kakor ona s Turki. Prodirali smo silno počasi in naleteli vsak trenotek na obupen odpor s strani Bolgarov, katerih obup je bil v toliko večji, v kolikor so jih pri umikanju pred našim artilerijskim ognjem, zlasti preti strašnim streljanjem naših havbic ustavljali njihovi častniki z revolverji mitraljeza-mi. da, celo z artilerijo. Reveži ____ so blestela v luninih žarkih kakor motne oči, samo eno je svetilo ostro, žareče. Gozd nad vasjo je šepetal v tihem pričakovanju, v nejasni slutnji. Ivan je stopal med spečimi hišami počasi, trudnih korakov, nekaj tesnega in nekaj sladkega se je mešalo v srcu. Zakaj pač še gori lučka v njeni sobi ? — Pričakuje me! — Ne! Kako bi mogla, nisem ji naznanil, da pridem. Temne misli so silile v glavo, s težavo jih je odganajal. Ivan se je približal tistemu oknu. Od daleč je razločal temno' senco v jasnem četverokotu okna. Še par korakov — ob oknu je slonela lestva in na vrhu je šepetalo dvo-ie ust, dvoje ust se je zdajpazdaj strnilo... Ivan se je naslonil v senci sesednje hiše in gledal, poslušal. "Manica, Manica!" Do jutra je ležal tam ob zidu', v rosni travi, kakor v sanjah je videl, kako sta se onadva poljubila še enkrat in se ločila, kako je nočni obiskovalec odnesel le-stvo, od daleč se mu je vrisk zasekal v srce. Ko pa se je pripeljala rožna zarja z blestečimi belci, je vstal in krenil v gostilno. III. Po vasi je hodil čuden človek. Umazan je bil in zanemarjen, če pa je prišel v gostilno, je plačeval in razmetaval denar kakor Rotšild. "Hrani, Ivan, še boš potreboval!" "Ah kaj, mi imamo denarja ko Robinzon", je odgovarjal Polaj in pil in bil dobre volje. Zahajal je takrat k Reparjevi vdovi, ki je imela lepo, veselo hčerko, temnopolto in temnolaso Tinico. Ta temnolasa Tiniea se je prisrčno smejala Polaju, kadar "je zbijal svoje šale. In Polaj je gledal iu se zagledal, da sam ni vedel kdaj. Ko pa je nekega večera spoznal, da je "muha zopet lezla v pojkovo mrežo", kakor se je včasi šalil napram Tiniei, tedaj so ga obšle mračne misli in več dni ga ni bilo na izpregled. . „ bil dobre volje, smejal se je z Ani-eo. Šalil z Manico, in ko je Ti- v v--- ---—o —------ x " ' j niča — tudi ze srečna zakonska artiljerijo v smeri proli žena — rodila prvo dete, je bil gospod Polaj krstni boter. In nekega dne se je pogodil s sosedom, da mu je odstopil kos sveta ob cesti. Sosed si je mel roke in pravil strmečim vaščanom: joč se pred našim ognjem, na drugi strani pa beže, pred svojo našim bojnim vrstam. V enem izmed takih strašnih trenotkov — dne 4. julija ob 1. popoldne, ko sem bil ravno pri divizijonarju na pozicijah, sem bil svedok žalostnega in strašne- " Sakra, ta mora imeti denarja! ga mesarjenja. En kilometer od '/Kawma __" _ _ . . . 1 ... Izborno kupčijo sem napravil! Polaj pa je meril in iskal delav-. cev. "Spomladi bomo zidali", je omenil včasi kar tako mimogrede. našega hriba so se videle strme stene Kalimanske Čuke. 3. polk 2. poziva je dobil ukaz, da izvrši napad. Od bolezni, disenterije in kole-re, od nespanja, gladu in nepre-A priša je spomlad in kupljeni; stane borbe, se je naš 3. polk svet je ostal prazen. Ljudje si j jedva premikal, ustavljajoč se niso mogli razvozljati uganke, po vsakem 4. do 5. koraku. Hrib zelo polagoma zoževal tla 18. julija. Bolgari so izvršili še par obup nih protinapadov, a brez nade na uspeh. Skoro na to pa je. bilo sklenjeno premirje. "A sedaj, bratko, poliitiino domov, dovolj je že vsega. Bili smo pred Odrinom, bili smo ob Ča-taldži in se borili, toda takšne borbe, bratko, ni bilo, kakršna je je bila sedaj!" — tako so se raz-govarjali Bolgari z našimi vojaki iz Pirota. Ali: "Ne streljaj, brezumni polk, sedaj je premirje!" tako so klicali bolgarski vojaki našemu 2. pehotnemu polku, "tudi mi smo streljali na vas, ko ste zajemali vodo iz studenca." Od kinematografa nimamo ne miru ne pokoja. Kamorkoli se ganeš, povsodi te dobi fotografi. Slike so popolnoma originalne in ako se posrečijo, bodo reprodukcije zelo lepe, zlasti te-Ie: "Odhod štaba moravske divizije na pozicije", "Sprejem prestolo-naslednfka, ki pregledava čete na pozicijah'. Naši in bolgarski okopi samo 50 metrov oddaljeni drug od drugega z vojaki" itd. Ko so se Bolgari po proglaše-nju miru vračali domov, so prihajali k našim okopom in govorili : "Sa zdravje, bratko, mi si lio-rime na dom, a i vi ste se vrnete na dom si vaš. Slava Bogu, nema vise tepanje, da ni je živ car Petar. a kad pristigneme na pre-stonicata Sofija šte protestirame se je mirno revolver in v prsa. Težko ranjenega so prinesli k našemu 2. polku, kjer je izdah-nil. Bil je rodom iz Velesa. V svojem šovinizmu je smatral, da sta Veles in Makedonija padla v rob-stvo, ker sta prideljena Srbiji. Ztao je izvršil samomor. In ako je bil tudi šovinist, vendar mora preti njim vsakdo sneti klobuk, kakor tudi preti onim našim majorjem, ki se je pri Krivi Palan-ki ustrelil, ko ni mogel odbit? bolgarskih napadov in mu je bil ves bataljon uničen...'" NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim našim naročnikom in ostalim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da je naš posebni zastopnik za to državo splošno znani rojak g. MIKE BAMBICH, 929 Talbot Ave., Braddcck, Pa., kateri je od nas pooblaščen pobirati naročnino za naš list in knjige, vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo. Upravn. "Glas Naroda". NAŠ GOSPODAR^" •dini slovenski magazin v Ame-•iki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo £1.00. Prinaša podučile članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2616 S. Lawndale Avenue, (10-8 v 2 d) Chicago, 111. Krasne stroje prav poceni. Pošiljamo naravnost iz tovarne. Novi slovenski rekordi 12 pesem zastonj. Pišite po krasen cenik. # J Transatlantic Co., S »72 Cortlandt St.. New York, N. Y.J FRANK Y, Glavni urad: 82 Cortlandt St., New York, N. Pošilja denarje v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, 0. Prodaja parobrodne listke za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se redno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kald izgubi. _ _____^_• ........ - ..... ..........■ --t...... - ........tt-i^t-iiBinri I...I , . . Slov. samostojno podp. društvo "EDINOST" V službi Volitve. Pri Sv. Tomažu je bilo žegna-nje in po starodavnem običaju se se v gostilni stepli, točno ob pol 5. popoldne, kakor še vselej, kar pomnijo najstarejši očanei. Ob pol 6. je krčmarjev sinček pritekel na žandarmerijsko postajo in rekel: "Prosim, naj gredo hitro na pomoč .pri nas se tepejo že ceio uro." 'Zakaj pa te oče ni prej sem poslal", je vzkliknil postajevo-dja in se pripravljal na odhod. "Ja, prej je naša stranka zmagovala", je dejal fantek; "zdaj pa zmagujejo liberalci, pa so oče rekli: pojdi hitro po orožnike..." v LA SALLE» ILL. jgHSg UatuoTljes* 9. maja 1909. lakorporiru« dac 18. aT(*»ta 19U ▼ državi Illinois. Glavni odbor: Predsednik: Ivam Novak, Box 178, La Salle, m. Podpredsednik: Lav osla v Zevnlk. 1037 2nd St., L* l**IVt. m Tajnik: Fran Lepich, 11E5 3rd St.. La Salle, UL Blatrajnik : Jo«. Barboricb. 1202 1st St.. La.Salle. 111. Zapisnikar: Maj k Fr. K obal, 1C26 — 1st St.. La Salle. Ill Zastopnik xa O^lesby: Fran J erina at., Box S3, 0«lesby, m. NADZORNIKI« Frane Petek. 147 Union St., La Salle, 111. Tom GoIobiS, 213 Union St., L»S«]le, 111. Matevž Urban ija, 1326 - 3rd St., La Salle. 111. Bolniiki odbor: Joe Nuk Joe Fr. Brglcs, 1227—3rd St., La Salle, ill. Vine. Klausek Poslanec: Janez Golobi*. 203 UDlon St.. La Salle. 111. Zastavoneša: Anton Štrukelj, 202 — 1st. St.. La Salle. Ill, Bedne mesečne seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob tal kri popoldan v dvorani sob rata Mat. Kompa. _Rojaki v La Salle In okolici bo vljudno vabljeni k obilnemu pristopu. — Vzemite me za blagajnika, gospod, tako sem kratkoviden, da niti do postaje ne pridem sam. Prijetna vest ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽAVAH OB TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE, DA NAŠA slovenska linijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vgpre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor,koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. m »ui-'.-og: — ivaj sedaj igrajo/ Koračnico. Se mi ne dopadc, zame je malo preglasna. Prva slovenska unij ska tiskarna Migljaj CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. V boljših krogih. Franca Butara je zapustila domače krave in prašiče ter je šla v mesto služit. Dobila je je službo v fini hiši. Koj prvi dan je prišla na obisk priletna gospa. Franca Butara je naznanila svoji gospodinji ta o-bisk z besedami: Ena stara baba bi rada ž njimi govorila. Gospodinja je Franico dobrohotno pa tudi energično podučila, da se ne pravi baba, nego 'starejša dama." Naslednji dan je prišla kmečka ženska ponujat poljske pridelke. Franiea je to naznanila gospodinji z besedami: Ena starejša dama vpraša, če rabijo kaj korenja in petršila * WW Denar mečete proč! ako ne podpirate srrjjrga rojaka. Pri meni dobite galon po 75c. in vc£. Pri odjemu več kot 10 galon dajc-m pc-pust, ter se posebno priporočam sla . nim slovenskim društvam ob priliki kake veselice, tudi onim za svatbe. V zalogi imam izvrstne domače klobase in vsakovrstno grocerijsko blago, jsateiega ljubi naš narod. Pošiljam denar na vse strani sveta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glas Naroda'", proda jam in kupujem avstrijski denar. S tvrako Frank Sakser sem v trgovski zvezi. Upravljam vse v notarski posel spadajoče dela, ker sem javni notar. (Notary Public.) FRANK JLRJOVEC 180 i W. Z2ad Street, Ckicaxo, 111. — Uospodična, za Vami bi Šel na konec sveta. — Ne bo potreba, gospod, jaz stanujem samo dva bloka od tu. Žena: — Ti jaz sem izstopila iz literarnega kluba. — Zakaj f — Ker se ne govori v njem drugega kot o knjigah. Zdravnik: — Vaša hči mora piti železnato vino. » — Kaj ko bi poskušali s kako dražjo kovino? ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINI: ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. Dolo prvo vrat©, &«n« nias^e* f. mu co 37reskrbljeno z disciplino. Pntrijarhalno razmerje med gospodom in podložnim, med posestnikom zemljišča in obdeloval-e«»m, • e oh ran j -no tudi v armadi. Razloček med vojaki in oficirji je I navidezen; so tudi v kitajski armadi vsakovrstne šarže in razlit ne stopnje oficirji, a v bistvu je cela divizija le ena velika rodbina, ki ji zapoveduje ata general, otroci pa so časih ubogljivi in pridni, časih pa tudi ne. O tistem redu, ki vlada v evropskim armadah, na Kitajskem še govo ra ni. Za svojega vodjo bi šli vo jaki tudi v ogenj, če bi bili namreč ž njitn zadovoljni, a tako kakor v evropskih armadah, sf ki ta jaki vojaki ne dajo komandi rati. Evropski vojaški atašeji, ki so opazovali kitajsko armado, kc je marširala na Nanking, pri po redu je jo, da ao kitajski oficir j z vojaki ravnati tako nežno, ka kor bi imeli pred sabo kake de kliee in da so ae z njimi moral ...... pogajati, do kam bodo marširalij in koliko časa bodo počivali. Stanovski čut je pri kitajskem vojaku zelo razvit. Vojaki se smatrajo za prvi in najvažnejši stan v državi, zaničujejo vse druge stanove in zahteVftjo zase vse mogoče privilegije. Kitajski vojaki stoje na stališču, da je njihova edina naloga, streljati na sovražnike, ali jih z mečem ubijati, a nečejo niti za to potrebnih del izvrševati. Kitajski vojak ne koplje nasipov, ne prenaša smodnika ali komisa, ne premika vozov ali topov, ne nosi vode in ne kuha. Samo vojskuje se. Vsa Iruge (if'La mora opravljati "ku-i", najnižji dninar, ki ga pozna Kitajska. Severnokitajska arma-la 11a primer ima več kompanij »ionirjev, a nikar misliti, da pri-ue kateri teh vojakov za lopato in za kramp ter popravi cesto, ali la vzame sekiro in obseka tramo->'e za most. To vse naredi ' kuli', 1'ojak ga le nadzoruje in če treba jšteje in obrca. Medtem ko je severnokitajsko vojaštvo, kadar je enkrat v oglju, prav vztrajno in hrabro, govore evropski poznavalci kitajske irrnade o srednjekitajskih četah samo z največjim zaničevanjem. Hako je velika, do zob z najmodernejšimi puškami oborožena ki-ajska armada, kar zbežala, ko |o je napadlo nekaj sto Mongol-•ev, ki še pravih pušk niso imeli, a so tudi vsak čas pripravljeni Ztlati svojo domovino, magari ce-o Japoncem. To spoznanje je napotilo kitajsko vlado, da poskusi z uvedbo «pošne vojaške dolžnosti, ne le povečati kitajsko armado, nego ie tudi izboljšati. Evropski izve-lenci so mnenja, da se bo na ta lačin pač marsikaj doseglo, ven-iar še dolgo ne toliko, da bi kitajska armada postala podobna katerikoli evropski, že ker kitajski narodni značaj to ovira. Šele, tadar bodo imeli na Kitajskem šole, bodo mogli upati, da ustva-"Vo disciplinarno in zanesljivo irmado. Ce se Japonska sedaj lo-4 vojne s Kitajsko, bo tudi majhna japonska armada lahko največjo kitajsko armado razbila. "S. N." Razne zanimivosti. 0 bolezni soproge ekskralja M&-nuela kraljice Viktorije Avguste poroča "Seliles Zeitujg'' iz Lizbone od tamošnjega zastopnika kralja Manuela, da razširja sen-zacijonelne vesti o tej bolezni republikanska vlada, ki se čuti vznemirjena vsled poroke kralja s hčerjo kneza Ilohenzollern. Kralj Manuel se je med boleznijo svoje mlade žene izkazal kot zelo skrben soprog. Kraljica je bila namreč tako neprevidna, da se je v mrzlih septemberskih ve-»erili izprehajala v lahki poletni obleki ob Starnberškem jezeru ter se vozila tudi v odprtem avtomobilu, vsled česar se je znatno prehladila. Prehlajenje je imelo za posledico infekcijozno hripo z nevarnimi stranskimi pojavi ter je zdravnik dr. Romberg odredil, tla se kraljica prepelje v bolnišnico. Kralj Manuel se je moral zadovoljiti s podstrešne sobico, kajti preselil se je sam istotako v bolnišnico, da je mogel biti vedno v bližini svoje soproge. V kratkem bodo prepelja li kraljico v Sigmaringen ir koncem tega meseca se bo kra Ijeva dvojica preselila v svoje stalno rezidenco v Rishmond Republikanci, ki so se že veselili -................. _____...iiai,^, Za smeh in kratek čas. na škandal, povešajo sedaj glave kajti postopanje kralja med boleznijo svoje soproge je povečalo njegovo populariteto med portugalskim ljudstvom. Ruski proračun za šole se je za leto 1914. povišal za 18 milijonov rubljev (47,763,000 K) ter znaša 161,630.000 rubljev ali 409,934,000 kron. Za ljudske šole je določenih 68,856,000 rubljev 175 milijonov kron). Na vsakega ruskega prebivalca odpade po 2 K 51 vin. Bodoče leto se otvori 22 novih gimnazij in 13 realk. Bestijalen deček. Sedemkratni umor petnajstlet-ga Marcela Redureana je vzbudil v Parizu veliko razburjenj^. Morilec je priznal, da ga je b^ takrat njegov gospodar ozmeri jal in da sta se nato skregala! Ko se je obrnil nato gospodar, je pograbil vincarški nož in mu ga sunil od zadaj v vrat. Kmet, se je zgrudil ves oblit s krvjo in je bil na mestu mrtev. Krv mi je brizgnila, tako pripoveduje, v oči, da nisem ničesar videl. Stekel sem v hišo, kjer me je srečala njegova mati. Prerezal sem stari ženi vrat. Kmetova žena in ena izmed deklet sta prihiteli na kričanje stare matere. Tudi tema sem prerezal vratove; nato sem stekel v sobo, kjer so ležali otroci v postelji. Bili so trije dečki v starosti 8, 7 in 2 leti. Vsem trem sem prerezal vrat in pobegnil. Samomor dveh žen. V hotelu "Esplanade" v Budimpešti sta izvršili dve ženi samomor. K temu samomoru poročajo sedaj še sledeče podrobnosti : Obe dami sta bili sestri iz precej ubožne rodbine. Zato se; je smatralo za srečo, ko se je! starejša poročila z nekim inženirjem. Ga. Windliagen pa se je v zadnjem času včekrat sprla s svojim možem. Mož jo je imel namreč da občuje z nekim drugim in njena sestra, dvajsetletna Adelajda ga je še hujskala. Prišlo je do burnih prizorov med zakonskima, in ker je žena tajila. je zahteval mož, da to izpove v pričo onega možkega. S^-daj se je mlajša sestra začela kesati, da je moža svoje sestre nahuj-sskala in obe sta sklenili, da se izogneta tej konfrontaciji s tem, da se usmrtita. Zarubljena blagajna laškega vojnega ministra. Čuden dogodek se je pripetil pred kratkim v blagajniških prostorih laškega vojnega ministrstva v Rimu. Prišel je namreč sodni uradnik in je zarubil blagajno vojnega ministrstva. Ape-lacijski sodni dvor je namreč razsodil v neki pravdi, da dolguje vojno ministrstvo nekemu Staro iz St. Marie Capue Vetere 2000 lir. Ker ministrstvo kljub sodni razsodbi ni plačalo, je Staro zarubil blagajno. Predsednik dotičnega oddelka je izjavil izvršilnemu organu, da blagajne ne more zarubiti,, pač pa lahko za-rubi opravo v njegovi pisarni. Toda zastopnik stranke s tem ni bil zadovoljen in je hotel na vsak način vdreti v blagajno. Ko so mu hoteli to s silo zabraniti, je poklical mož karabiniere. Ko so prišli vojaki, je sodni organ vendar toliko odnehal in dal toliko odloga, da lahko o tem spornem vprašanju, če se sme ministrska blagajna zarubiti ali ne, odloči pretor. POMAGATI SI ZNA. SE Jugislovanska B , : s Katol. Jedneta a Inhorporirana do« 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Prfd«*žni tajnik: MIHAKL M RAVINE C. Omaha. Neb., 1234 So. 16th St. Blagajnik: IVAN GOUZE, Ely, Minn , Box 105. Zaupnik: A LOJ S VIRANT Lorain, Ohio, 1700 E. 28th St. VRHOVNI ZDRAVNIK: »U., EX 5 7 I>r MARTIN J. IVEC. Juliet, III., 930 No. Chicago St. i NADZORNIKI: ALOJ8 KOSTELIC, Raiido, Colo. Box 533. MIHAEL KLOBL'CHAR, Calumet.' Mich. 115 — 7th St. PETER 8PEHAR. Kansas City Kans. 422 No. 4th St. _____ _ _ POROTNIKI: fVAV KERZISN'IK. Burdln«, Pa, Box 13S. FRANK GOUZE. Chisholm Minn.. Box 715. MARTIN KOCHEVAR, Pueblo. Colo., 121SEller Ave. Val doptal naj ae po&iljajo na glavnega tajnika, vse denarne pošiljal pa na glavnega blagajnika Jed no te. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". &TAJEBSKO. Smrtna kosa. V Solčavi je umrla daleč naokoli znana nekdanja lastnica Jovanijske liiše v Logarski dolini. 881etna občinska ubož-nica Marija Erjavc. — V Rožni dolini pri Ljubljani je umrl Anton Bezjak, doma od Sv. Lovrenca v Slovenskih goricah, star 67 let. — Pri Sv. Benediktu je umrla na zastrupljenju mladenka I-vanka Pivec. Revica je postala žrtev nekega brezčastnega Štajerci j anca. Ustrelil se je v Vitanju trgovec z lesom Jožef Fiausch. Poroka. V Novi cerkvi blizu Celja se je dne 13. okt. oporočil vrl mladenič Josip Arlič z gdč. Alojzijo Stepihar. "Štajerc" je dobil novega u-redniia. Linhart je šel na dopust. Pravijo, da ga je njegov ideal-šnops tako zdelal, da je postal resno bolan. Nadomestuje ga, kakor se poroča iz Ptuja, učitelj Kramberger, kateri je že dosedaj bil priden sotrudnik šnopsarskega glasila. Duhovniške vesti. Dr. Janez Jančie, župnik v St. Petru v Savinjski dolini, je bil povodom po- svetitve novega velikega oltarja imenovan za knezoškolijskega duhovnega svetovalca. — Beno Ci-rič, kapucin v Murau na Zgornjem Štajerskem, je sprejet v nu-KRANJSKO. 1 podstrešju stisnjeni sovražnik vi- noritski red in je nastavljen za Pcgreb scdnika Ivana Šinkovi- | Je vsak otlpor zaman in se kaplana v Ptuju (minoritska žup- ca. Dne 16. okt. se je vršil pogreb ,:,lal nadporočniku Zittererju. nija). * Hli.ika Ivana šinkovica. Zadnjo' Nasprotnikov je bilo 50 mož m 4 Vlcm. Neznani zhkovci so vlo-east i,- blagopokojniku izkazalo fastniki- Za ta J^ki čin je ce- mili pri trgovcu Uorinšcku v Me-veliko število starešin "Danice"| sar odlikoval nadporočmka Zitte- rerja z redom železne krone III. vrste in s plemstvom. Pozneje se je Zitterer udeležil tudi vstaje v Dalmaciji leta 1869. Po končani NOVICE IZ STARE DOMOVINE. P w^^^m^w^m^ w ww w w m m r SLOVENSKO ZAVETIŠČE. & \ 1 S S • S I m m m + 4* + COiAVNl ODBOK; ts Cortland St., Nav T ark. M. Z. PodpradMdnlk: Parni Sclmallar, Calumet. Mica. Tajnik: Frank Kerže, 2711 S. Millard Ave., Chicago. 111. DlrektortJ obatojl la Jednega ama opnlka M vse* Slovenski* »06»orala jggantiartj, od voah Slovanskih llitov In od vaek aamoetojnlh druSUv. la anamka, kajlfllea ta vae Srna« ae obrnite na tajnika: Frank ICCj. Mia S. Cawndala Ava. Chleaaa. IIL Vadi vsa denarna poSUJatra pošiljajte m ta taaknr. Narod ki ae akrbl m avoje reve, nima pnaton med efvtUsovaalaal aartSI "Sovek ki aa podpira narodnih aavedov, nI vreden aln avojega Spominjajte ae ob vseh prtUkafe Blovenak« ivetisea. in ' Zarje", med katerimi so bili tudi oni, ki so Kvojedobno z bla-goikokojnikom sodelovali ob po-kretu slovenskega katoliškega visokošolskega dijaštva. Prijatelji stinjem pri Šmarju. Odnesli so denarja za 22 kron in blaga za o-koli 20 kron. Isto noč so vlomili tudi pri Rupniku v Stranjah ter so odnesli precej denarja in bla-službeni dobi se je nastanil v'ga. Orožništvo poizveduje zanje. so spremili svojega dobrega in I LJ«bljani, v svojem rojstnem me-zvestega prijatelja do groba. Saj stu- kJer, Je bl1 ^di od somešea-je bil pokojni Ivan kljub boga-1llov voljen v obemski svet. Zit-tim duševnim zmožnostim poni-!terei' H1 bl1 do svojega zadnjega žen človek, kojega mehka, za vse trenotka nenavadno duševno in PRIMORSKO. Smrtna kosa. V Rojanu je u-mrl zidarski mojster Fran Čebul, star 34 let. — V Gorici je umrl lepo in plemenito vneta duša je telesno čvrst. | inženir Friderik Mosettig, vpoko- zamogla v resnici iz srca ljubiti. I Lovska statistika na Kranj- j^m uradnik južne železnice, star Kratko rečeno, pokojni Ivan je skem. Ponemamo iz zadnje šte- 82 let. Pokojnik je oče okrajnega bil človek ljubezni. Še kot mladj vilke "Lovca", glasila "Sloven-dijak je vedno zatrjeval, da je' skega lovskega društva", slede-resničiia in prava ljubezen prvi če: Tabelarični izkaz leta 1910. predpogoj zboljšanja sedanjih ustreljene divjačine izkazuje, da slabih socijalnih razmer. Ljubil so na Kranjskem napovedali je slovenski narod in z gorečnost-1 imetniki in zakupniki lovišč vse-jo in njemu lastno zgovornostjo ga skupaj čez 32,000 kosov ko- je kot dijak navduševal prijatelje za delo v korist našega ljud- ristne in blizu 16,00 kosov škodljive divjačine, ki so bili ubiti, st v:t. < Jani ji vo je bilo slišati, ko j namreč: 45 jelenov. 3758 srn. 378 j.- kot dijak v družbi svojih pri- divjih koz. 15,151 zajcev, 367 div-j atelje v v pesniškem poletu opi-jjih petelinov. 65 ruševcev, 1720 sova I ljubezen do svoje uboge ma-1 gozdnih jerebov, 8 snežnih jere-lere-trpinke. ki ga je v siroma-'hov. 130 skalnih jerebov, 688 fa-stvu vzgojila in mu zasadila v sr ! za in. v. 6341 poljskih jerebie, 1507 <•.• ono globokoumnost. kater«* je prepelic. gozdnih kljunače v, ohranil do irroba. In ko ie soo- -420 kozie. 20 divjih gosi, 952 divjih rae. 1 medveda 6 volkov, 1962 iisie. 2!»1 kun. 207 podlasic. 11*0 Oči ko je opei lioct v tem sr tlo gr«>ba. In ko je spo-JO -'»prog«. Se j«» je okle-M.pisno ljubeznijo, v njej vzor ž^ite. kt»je vrline j«-»oval svojim prijateljem. («* mu iskrile veselja, k« 1 svojo srečo in zadovoljit kotiti. In ko se mu je v •nem zakouu rodil otrok. glavarja Pavla Mosettiga in okr. komisarja dr. Josipa Mosettiga. Pogumen finančni s+~ažnik. V Barkovljah pri Trstu je 12. okt. predpoldne rešil finančni stražnik Pran Schott tri dečke gotove smrti. Kakih 200 metrov od obrežja je piš vetra prevrnil malo barčico in dečki, ki so bili v njej, so popadali v vodo. Vsi bi bili utonili, da ni skočil omenjeni stražuik v čoln, s katerim je ves-Ijal na morje in jih rešil iz vode. Sehott se je že prej parkrat izkazal pri rešitvah življenja. Iz strahu pred tatovi je skočila 12. okt. nekoliko pred polnočjo iz svojega stanovanja v prvem nadstropju 75 let stara Marjeta dehovjev. 31 \ ider. 52 divjih ma i Tadieu v Trstu. V poKnu je sli- f"'-k. 2t*3 :.;iz1m-».-«-v. 46!<2 veveric, j šala neki šum in ker je mislila 10 orlov. 10 ubarie in precejšnje »la so tatovi v stanovanju, je za ^ te vilo kraguljev, vran. srak in j barikadirala vrata svoje sobe. Ko podobnih ptic. U,a ^ ponehal, je skočila Kanali sbiralniki. Izvzemši!1141 eesto' kJer pobita, nakar je kmalu umrla. Mlada tipkarica podedovala dne je vlomil neznan tat v pisarno obrtno-pospeševalnega zavoda v poslopju deželnega muzeja. Tat je vlomil v predalo pisalne mize in ukradel 298 kron. Tat je odnesel samo denar, druge vrednosti pa je pustil v predalu. Zaradi smrti svoje neveste je izvršil v Celovcu samomor komisijski trgovec Hans Domainko. Našli so mrtvega v kopalnici. Mož je odprl plin in se ustrelil s samokresom. Obesil se je v Spodnjih Goriči-cali pri mostu čez Glino na neko drevo 401etni magistratni sluga v Celovcu. Vzrok samomora ni znan. Nesreča pri delu. Pri čiščenju jame za gnojnico pri neki hiši v Lidmanskega ulici v Celovcu je padel en delavec v gnojnico. Ko ga je hotel njegov tovariš potegniti iz jame, ga je potegnil ponesrečenec za sabo. K sreči so prišli pravočasno sosedje in so potegnili ponesrečenca iz jame. Odpeljati so jih morali v bolnišnico, ker sta se akutno zastrupila. Rad bi izvedel za naslov rojaka JOSIPA ŽNEBIL. Doma je iz Zgornje Istre, po domače Mar-kovčina št. 31. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njega, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi. — Ivan Žnebil, Box 1, Sackett. Pa. (29-30—10) Kje je JOHN POŽAR, po domače Markovčina št. 1*J iz Zgornje Istre ? Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegovo sedanje bivališče, da mi javi, ali naj se pa sam uglasi. — Tonv Oft, Box 1, Sackett, Pa. (29-30—10) Kje je moj brat JOSIP ERJAVEC? Doma je iz Grosuplja. Prej 18. meseci je odšel iz Cle-velanda v Elkhart, Ind. Ako ve kdo izmed rojakov za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj mi sam piše. — Louis Erjavec, 16006 Waterloo Rd., Collinwood, Cleveland, Ohio. (29-31—10) Kje je moj prijatelj ANTON LENART? Doma je iz Križke fare pri Litiji. Pred 8. leti sva bila nazadnje skupaj na Hibbingu, Minn. Prosim cenjene rojake, kedor ve za njegov naslov, da ga mi naznani, mu dam $5 nagrade. — John Bradač, P. O. Box 118 Ilenrv, \V. Va. (22-10—4-11) ^ ^fij ^ ^a? r^a? ^ ^ «7^ _ __ » Po znižani ceni! Amerika in Amerikanci Spisal Rev. a. IVI. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. i I i I I V^J CQpL, Cf^t, Cf^St, C^O C^J G^J C^J Cf^L. Cy Kje je IVAN MALIN? Pred petimi leti je bival v Bessemer, Lawrence Co., Pa., Box 104, in od takrat nimam od njega nobenega poročila. Prosim cenjene rojake po Združenih državah, če kedo kaj ve o njem da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Ferdinand Malin, inizar- Iščem svojega sorodnika JOSIPA CIMPERMAN, kateremu imam sporočiti več važnih zadev iz starega kraja. Slišal sem. da se nahaja nekje v Somerset Co., Pa. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Anton Zgonc, Jennings. Garrett Co., Md. (28-31—10) Rada bi zvedela za noslov mojega brata ANTONA MESTEK. Doma je iz Martinjaka pri Cerknici, Kranjsko. Zadnji dopis od njega sem dobila 13. septembra 1912 iz Oregon City. Ore., potem pa nisem dobila na moja tri pisma nikakega odgovora. Prosim, komur je kaj znano o njem, naj mi blagovoli poročati, za kar se mu vnaprej zahvaljujem; ako pa sam bere ta oglas, naj mi on piše in pojasni svoj položaj. — Agnes Wencei, 1717 E. 29tli St., Lorain, Ohio. (28-30—10) Važni nasvet. V sedanjem kritičnem času v katerem je človeško telo radi pogoste premembe vremena v največji meri razpostavljeno raznim boleznim kakor: kašelj, reumatizem, teško dihanje, glavobolj, slab ick do jedi, neredni odčistek, zohobolj, nahod, hol-zni ledvic, sr-i.enju kože itd. —.je jako važno za vsakega, da ve kam se obrniti za pomoč da ne trosi zastonj svoj težko prisluženi denar. — Kam? — Edino le tja, kjer je že stotin - holujočih dobilo uspešna zdravi-•a za jednake in sličue holezni in to je: THE PARTOS PHARMACY v New Yorku. Vsaki, kateri naroči najinanje za $1.00 od zdolaj označenih zdravil dobi kot darilo jeden krasni koledar za leto 1914. — Izre-/ite dolnji C upon /a brezplačni koledar ter ga z pismom v katerem naznačite točno za kakšno bolezen želite zdravila in kateremu priložite potrebni denar ter naslovite na: THE PARTOS PHARMACY, 160—2nd Ave. New York, N. Y. BRATA VOGRIČ, SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT. 211 Graham Ave., Cor. Stagg St., Brooklyn, N. Y., se priporočata greaternewyor-ski pomoč ink. Karunova ulieajškim Slovencem za obilen obisk, št. 5. l.jub'jaita. Kranjsko. Au J Kina kuhinja, izvrstna domaČa (30-31 l(>,'iii importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan Imenik in cenik na j glavne jih zdravil Za čistenje krvi, želodca in redno stolico Proti glavobolu Proti slabem spar.ju in za živčne bolezni Za bolezni želodca Zoper izpadanje las Za porastenje las, brk in brade Za prišee (mazulje) po koži in za gladko kožo Za impotenco (oslabelo naravo) in onanijo Za kašelj, prsne in plueiie bolezni Za reumatizem in kostobolje Za sifilis Za akutni triper Za kronični triper Za polueijo in gubitek Za beli tok žen Za zlato žilo (Hennohoide) Za bolezni oči j (vnetje) Za osivele lase-Za bolezen ledie i 'roti kostobolu ((.iclit) Za srbenje kože Partola $1.00 Pa rt oe ura $.100 Partone Elixir $1.00 Partowill $1.00 Partolin I. $1.00 Partolin II. $1.00 Partoeream $1.00 Partobrace $1.00 Partocougli $1.00 Rheumabalsam & Powder $2.00 Partobisquits $4.00 Triplets št. 1. $2.00 Triplets št. 2. $2.00 Triplets št. 3. $2.00 Triplets št. 4. $2.00 Partopile $1.00 Erlauer Water & Salve $2.00 KI saw a ter $1.00 Partoherb $1.00 Partopain $1.00 Partoevl Salve $1.00 Nadalje vse kar se v jedni moderni lekarni more dobiti. Slovanski eeniki se pošiljajo zastonj in vsa zdravila poštnine prosto. »'irreval ga je z ljubeznijo, ki je fran«-j£kansko nabrežje ikI Hrade bila !•■ njemu iastna. Sliko svoje-U-kega mostu čez šentjakobsko na , .... „ >ra ljubljenega deteta je vedno' brežje skozi drevored pred Prula-i^nuiijon«. iz Keke poročajo: ivo n«.-il pri sebi in bilo mu je v naj- mi do Vodnih vrat in od tu ob Ve. je veselje, ee jo je le mogel i Ljubljanici do Privoza so sedaj svojim prijateljem pokazati. Ni kanalska dela končana. Istotako mu bilo dano dolgo uživati srečo. Neizprosna smrt je ugrabila ljubeči soprogi ljubečega moža, ne- je zbiralnih dograjen od Tržaške eeste do Uradaščiee. Z deli v Pru-lah se zaključijo dela na desnem dolžnemu otroeiču ljubečega oče-,|,r,.gU Ljubljanice, ta, dobri materi hvaležnega sina Žepne tatvine na ljubljanskem in prijateljem dobrega in zveste-.trgu St. ^ dlje časa 1)0j{ivijaj0, a ga prijatelja. ni bilo mogoče priti storilcu na Pcgreb junaka. Dne 17. okt. sled. Tudi 13. okt. so bile na trgu popoldne Se je vršil pogreb M. i pri kuretnini pokradene trem Zittererja viteza pl. Časa Caval- ženskam tri denarnice s približno china majorja v pokoju. Pokoj- svoto do 50 kron. Tržni stražniki nik se je udeležil leta 1849 vojne ^ razne sumljive elemente nepre-v Romagni in bojev ob Cremoni, stano nadzorovali, dokler se ni b ta 1859 bitke pri Solferiuu in ptiček vendar vjel. Ko so bile i , ... Icfcl 1866 kot nadporočnik 66. j tatvine ovadene, je tržni redar razlo^ov opustila TMis, pešpot ka bitke pri Custozzi. V tej zadevo povedal uslužbencem re-bitki se je posebno odlikoval. Ko šilne postaje Antonu Zdraviču, ki sta 17. in 18. divizija pešpolka št. je bil baš v obližju, in gre le-temu 66 pod vodstvom stotnika Haaga zasluga, da je dolgoprstneža do-napadla dobro utrjeno in branje- letela že vendar usoda. Zdravič no posestvo Časa Cavalchina v je kmalu zagledal nekega okoli dolini Molimenti, se je zgrudil 16 let starega mladeniča, ki se je stotnik Haag pri naskoku na vra- sumljivo sukal okoli žensk, in ga ta, zadet v čelo, mrtev na tla. začel nadzorovati. V tem, ko so Nadporočnik Zitterer je brez od- tržni redarji pazili vsak na svo-loga stopil na njegovo mesto in jem mestu, navedeni fant pograbi vdrl na dvorišče. Akoravno je bil \z kurnika neki kupovalki denar-pri tem na levi roki težko ranjen, nieo ter jo hoče spraviti. V tem je peljal svojce, kakih 50 po šte- ga pa že pograbijo krepke Zdravilu — ostali so morali odbijati vtf.eVe roke, nakar priskočijo na sovražne napade ---------*' se je dne 12. okt. izprehajala po reškem Korzu tipkarica Elizabeta Kačič, jo je nagovoril vpoko-jeni srbski polkovnik Sava Dimi-trijevič. Stari gospod je prišel slučajno v Reko ter spoznal v E lizabeti Kačič hčerko svojega starega prijatelja, ki je umrl pred par leti v Nišu. Oče mlade deklice je imenoval polkovnika za izvršitelja svoje oporoke, v kateri je zapustil hčerki milijon kron. Nikdo ni imel pojma, da je njen oče tako bogat in se je to izkazalo šele pred njegovo smrtjo, ko je napravil oporoko. Mlada tipkarica, ki je izneznanih tako da ni nihče vedel, kje biva, ni sprva verjela svoji sreči. Zatrdilom starca, ki ga je poznala še iz mladih dni, pa je morala verjeti. Dal ji je takoj nekaj tisoč kron, da odpotuje v Srbijo in prevzame dedščino, kar je tudi storila. Prepovedani semnji. Okrajno glavarstvo v Sežani je do preklica prepovedalo vse živinske semnje v sežanskem okraju. Svojo prepoved je motiviralo s kugo na gobcih in parki jih, ki se pojavlja v območju okrajnega glavarstva. Kje je JOSIP IHTI? Doma je iz Cirkniee. V meseeu maju letos je bil v Somerset County, Pa., in kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi, ker mu imam nekaj važnega za poročati. — John Tomšič, 1183 F 54th St., Cleveland, Ohio. (29-31—10) naravnost preko dvorišča proti glavnemu vrišč tržni redarji in ptiček je bil poslopju, je vdrl v prvo nadstrop-1 v rokah- Tajili seveda ni mogel, je, odkoder je sovražnik z vso lju-J ker je ukradeno denarnico imel tostjo streljal na Avstrijce. Imel še v rokah je sovražnika pod seboj v pritlič- Bončar iz ju in nad seboj v podstrešju, ra- ki je nedvojnno izvršil tudi prej njen je bil od sovražne kroglje. . na levem očesu in levi strani prs, toda gonil je nasprotnika v hu-| nravstveno izpričevalo, namreč dem celournem boju iz sobe v so- j sodnijsko povabilo, s katerim ga bo. v podstrešje poslopja. Ko so! vabi kazenski sodir^ zaradi pote- f končno proti 2. uri popoldne do-ipuštva. Izročili so ga policijske-spela avatrijaka ojaaenja, je v j mu stražniku, ki ga je aretiraL KOROŠKO. Predrzen vlom. Pred kratkim je vlomil predrzen tat v stanovanje trgovke z zlatnino in arebr- :ah. Navedenec je Ivanfn!no ^r^ciake Rehler naRade-., . ckega cesti v Celovcu. Vlom je z. St. \ida p n Ljubljani, izvrSU med 5 in 6 Qro popoldne Ker je delal v sobi preveč ropota, je Pichlerjeva poatala pozorna in šla gledat v sobo. Videla je tatu ravno, ko je skočil skozi ok- šnje tatvine. Pri sebi je imel tudi NAZNANILO. Člane društva sv. Barbare postaja št. 80 v Tercio, Colo., prosim, da mi pošljejo svoje sedanje naslove in sploh vsa nadaljna društvena poročila na spodnji naslov. Radi štrajka v Colorado so se Člani razšli in imam več pisem za razposlati, zato želim naslove istih. Oni člani, katerim je pošel čas za potni list, naj istega ponove. Frank Krebs, (2S-31—10) Universal, Ind. Iščem svoiega očeta JOSIPA BREZEC. Doma je iz vasi Ig • pri Ljubljani. V Ameriki biva že nad 26 let in 16 let je že preteklo, ko sem zadnjič Čul od njega. Ne znam, če je živ ali mrtev. Ker ima pa v stari domovini posestvo, bi rad izvedel, kaj namerava s posestvom napraviti. Ako se ne oglasi v teku dveh mesecev, smo polnoletni dediči prisiljeni uvesti postopanje. da se ga proglasi mrtvim. Prosim cenjene rojake, če bi morda kedo kaj znal o njem da mi poroča, za kar mu bo&eiB hvaležen. — Joseph Breifee (sin), Box 159, Forest City, Pa. (23-10—11-12) brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno kegljišče. — Svoji k svojim! — (Adv.) j Največja in najstarejša notarska in odvetniška pisarna. KONZUL MAX SHAMBERG ustanovljena leta 1866. Lastniki: Dr. L. Friedfeld, avstrijski I odvetnik in W. Haberfeld 416 Sixth Ave., Pittsburg, Pa. 1 Obrnite se na nas v vsih notarskih, | i tožbenih, dedinskih in konzularnih poslih. Edina zaloga Družinskih in Blaznikovih PRATIK za leto 1914. 1 iztis stane . . . 10c. 50 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00 One Blaznikove pratike so iste. V zalogi: UPRAVNIŠTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New York «11 pas C104 St Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. CUFON ZA BREZPLAČNI KOLEDAR. Prigibno pošiljam $......za................. ter brezplačni koledar za leto l!»14. Ime in priimek: ................................... No. or box ............ City ............ Staate ...... 9 — -r--«—»—*-V* —#—*--#—4f 9 NAZNANILO. Trgovoe s xlatnlno ML POGOULO. r —a_a a no. Tat je odnesel samo eno ku-i29 St — Boom Ull kalo. Chicago, m.- Vlom v obrtno-poepeševalni aa- Opombo: Poste na oglas v eo-vod t Moren. Dne 11. okt. opol- botnih itevilkok. •....."^^jfc.-- ■ - ...... _ .....................M, J#8ip Scharabon blizu Union postaje 415 West Michigan St., ^ Piiliitti, Minn. Pošiljam drair t staro do-moTiao in prodajam paro- * Cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega naravnega domačega vina. Cena belemu vinu je 40— -35 in 50 c galon; črnemu vinu pa 30—35 in 40 c galon s posodo vred. Manjših naročil od 28 galon ne sprejmem. Z naročilom pošljite polovico denarja in ostanek se mi pošlje ko vino sprejmete. Za obilo naročil se toplo priporočam posestnik vinograda FRANK STEFANICH, R. R. 7, Box 124, Fresno, CaL Kedor izmed rojakov želi moje vino, naj se obrne na: Mr. FRANK KREK, 213 W., Main St., Trinidad, Cola ——®— —0—®—&—$—#—$—& "glas naroda" stane za celo leto ramo tri dolarje. naroČite se nanj i ....... -' V- 5 GLAS NARODA, OKTOBRA, 1913. ■ttl ^ A ^ A J Skrivnosti Pariza. * I Slika iz nižin življenja. I * 4 ■p i sal En gene Sne. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. ^ ^ ^ ^ ^ ^ (Nadaljevanje.) V mali sobici sta ae'la pri kaminu madama Georges in abbe I.aporte, župnik butjuevaiški in govorila o Marijini Cvetlici. — Prav i tnal t, madama (Jcorges — je rekel starec in si podprl z rokami glav* — to moramo povedati gospodu Rudolfu. Njemu, svojemu naj\ečjemu dobrotniku, bo mogoče dekle povedalo, kaj mu je na srcu. — Kaj net Še nocoj mu bom pisala; njegov naslov imam. — Ubogi otrok! Kako bi bila, lahko srečna! Kaj ji neki teži Krče t . t ■ -1 , — Nikakor jo ni mogoče razvedriti. Uči se sicer z največjim Veseljem, toda — Kar s* tega tiče, je zadnji čas res izborno napredovala. Krati se je pr.eej dobro naučila, ravnotako tudi račun i ti in pihati. K malo mi bo zamogla pomagati pri knjigovodstvu. Tako se je učila, da bi bila skoraj obolela. — K »reči jo je oni črni zdravnik popolnoma ozdravil. — Gospod David je tako dober! Tako se je zanimal zanjo! No, p« saj we vai, ki jo poznajo. Vsak jo ljubi, vsak jo spoštuje. 1'bogi otrok! O jg • —« • Po par minutah je abbe odgovoril: - Ali mi niste rekli, da je veliko vplivala nanjo navzočnost niadame Dubrenil, najemnice posestva vojvode I>ueenay-a. —- Njena hči Klara ljubi Plesalko, kakor svojo sestro, toda zdi se mi, da j*j v K h? rini bližini vedno bolj žalostna. — To mi je pravcata uganka, madama Georges. — Kaj bi bil vzrok te tajne boli? Med njenim prejšnjim in sedanjim življenjem je razloček kot med nebom in peklom. Človeku se mora slednjič dozdevati, da ni zadovoljna. — Ona! veliki Bog! — ona, ki ne ve, kako bi izkazala svojo hvaležnost! Ali ne stori vsega, kaj je v njeni moči, kar še eelo prebega njeno moč. Kakor mravlja je, kakor Čebela. — Ponosni si^ nanjo, kot je ponosna mati na svojega otroka! ■— se je nasmehnil abbe. Oči m a da me (ieorges so se napolnile s solzami; mislila je na svojega sina. Abbe je takoj uganil, kaj ji je. "Ne bodite tnalodusni. gospa. Ker Vam je Bog vzel sina, Vam )e poslal to deklico v zameno. Prepričani bodite, da se bode tudi t?in vrnil. — Ali je deklica že dovolj pripravljena, da bo lahko sprejela evete zakramente, gospod abbe? — K.o se bom vračal nocoj žnjo proti domu, ji bom povedal, da se bo to že lahko zgodilo v teku štirinajstih dni. 1'pain, da boste sčasoma tudi Vi, gospod abbe, poročali ndad par — — Kako mislite? Zakaj bi se Marija ne poročila, če bi -se spoznala-e dobrim mladeničem ? Abbe je žalostno zmajal z glavo rekoč: — Poročiti? Ne. Naša dolžnost bi bila povedati onemu, ki bi jo hotel vzeti, vso njeno preteklost. In njena mladost je omadeževana. Nikdo bi jo ne hotel za ženo. — Toda Rudolf je tako dobrotljiv. Za svojo varovanko bo storil vse. — Lepa dot,a — — Ah, žalosten zakon, pri katerem igra glavno ulogo denar. Posledice takega zakona so grozne — — Prav imate, gospod ; grozno bi bilo. Kako nesrečna bodočnost jo čaka! — Velikih grehov se mora pokesati. — Moj Bog, gospod abbe, ali je kaj čudnega, da je padla tako globoko, ker ni imela ni kake opore, nobenega dobrega človeka po-Jeg sebe? — Ce bi imela dovolj moraličnega čuta, bi se lahko vzdržala. — Ali ni nikdar r»oskušala uteči tej strašni usodi? Ali so v Parizu res tako redki dobri kristjani? — Dovolj jih je, toda kedo naj bi našel Plesalko? Tisočkrat bi prej pokaza'i vrata, p red no bi se ji posrečilo dobiti dobrega prijatelja. — Mogoče bi se jo usmilila kaka dobra mati, pa kje naj jo najde? — Verujt" mi. tudi jaz sem poznala revščino. V tem trenutku je vstopila Marija. — Kje si bila hčerka? — Kokoši sem spravila v kurnik, nato sem šla v shrambo za sadje. — Zakaj ne rečeš Klavdini, da bi ti pomgala? Preveč se boš utrudila. — Ne, ne, madama; v shrambi za sadje je tako prijetno; kak duh! - •. - — — Idite enkrat žnjo, gospod abbe. Boste videli, kako je vse uredila. — Da, gospod abbe, zadovoljni boste... Posebno jabolka so lepa. — Solnee zahaja, Marija. Saj me boste spremili do doma, kaj ne? Vzemite plašč, ker je mrzlo, otrok. Toda, ali bi ne bilo skoraj Itoljše, da bi ostali doma?. .. Kaj če bi me kdo drug spremil? — Gospod abbe. to bi bil prevelik udarec za Marijo. Vi ne ve-veste kako se čuti srečnega, če sme iti z Vami. — Gospod abbe — je pristavila Marija in ga pogledala s svojimi velikimi modrimi očmi — mogoče niste zadovoljni zmenoj? — Jaz? — 1'bogi otrok! — Le hitro vzemite plašč, da se ne boste preliladili. Marija se je zavila in ponudila duhovniku roko. — K sreči ni daleč in pot je varna. — Malo pozno je že — je rekla madama — ali naj pošljem še koga drugega z Vama? — Ali mislile, da sem tako strahopetna? — se je nasmehnila Marija — saj jef komaj četrt ure hoda in vrnem se Še pred nočjo. Po teh besedah sta zapustila pristavo. Nekaj minut pozneje sta se nahajala na križišču, • nedaleč od tam, kjer so bili skriti Učitelj, Sova in Hromeč. IV. Zaseda Bonquevalako župnišče je stalo vrh hriba v kostanjevem gozdičku, odkoder se je zamoglo videti po celi vasi. _ Tiho, mož — se je oglasila Sova — dekle in Črnuh sta že odšla skozi sotesko. Kot mi je povedal oni dolgin v črni obleki, ga vsak večer spremlja domov. Ko se vrne, jo napademo, zvežemo in odnesemo v voz. _Ce bo pa klicala na pomoč! Kot praviš, so hiše čisto v bližini — lahko bi so slišalo. v „ •; * ■ ill'ilrlniiii^i■ • ■ — Da, hiše so blizu — je potrdil Hromeč. Ko sem se splazil po trebuhu malo naprej, sem slišal nekoga, ki je poganjal konje. — Napravimo takole — je predlagal Učitelj z votlim glasom: — Hromeč bo stražil tam, kjer se zavije pot. Ko bo videl deklico prihajati, naj se ji približa in naj ji reče, da je sin uboge žene, ki je omagala na poti. Pri tem naj jo poprosi, da naj gre žnjim. — Prav, možiček. — Uboga stara žena je Sova. — Izvrstno. — Ti si res najbolj prebrisan, ljubček. — Kaj pa potem? (Dalje prihodnjič.) BARM0N] = Cenik knjig, = katera sa Mm v zalogi Slovenic Publishing Company 82 Cortl&ndt St, New York, N. Y. MOLITVENIH: DUŠNA PASA, vesana 9—.M s zlato obrezo 1.— Marija varhinja v usnje vezano —-801 RAJSKI GLASOVI —.4« Rajski Glasovi v usnje vezano —-80 Sv. URA. elegantno vezano 1.20 Sv. URA v slonovo kost vezano 1.20 8KRBI ZA DUŠO. elegantno vezano 1-Žo SKRBI ZA DUfeO v slonovo kost vesano 1.20 VRTEC NEBEŠKI, v platno vrtano —40 EVANOELJSKA ZAKLADNICA —.«0 POUČNE KNJIGI: Abecednik slovenski —.JI Ahnov nemško antleikl »"'ttt* —.M AngleKlna bres učitelja -.4» Anfl slov. In slov. anci. slovar —.40 Dobra kuharica $3.00 Domači zdravnik, vezan —.71 DomaČi iivinozdravnik —.M Hitri raCun&r —.40 Katekizem mali —li Mala pesmarica. —.M Navodilo za spisovanje raznih pisem —.75 Nemščina brez učitelja —.50 Novi domovinski iumi —.JO Odvetnifika tarifa —.40 Pesmarica, nagrobnlce L— Poljedelstvo —.M Popolni nauk o Čebelarstvu 1.— Pouk zaročencem —.70 Prva računi ca —so Ročni Blovenako-nemški slovar —.50 Sadjereja v pogovorih —.25 Scblmpffov nemdko-slovenskt slovar 1.20 Schtmpffov slovensko-nemftkl slovar 1.20 Slovar slov. nemlkl (JaneZlČ - Bar- tel) nova izdaja 1.00 Slovar nemiko slovenski (Jan«115- —.20 — 40 —.1* —.30 L— —.20 — M —.so —60 5.50 2.50 -H —.10 —.10 Bartel) nova izdaja Slovensko-angleSka slovnica Slovenska slovnica Slovenska pesmarica. I in E sek, vsaki po Spisovnlk ljubavnih pisem Spretna kuharica Srednji katekizem Trt na ui In trtoreja Umna Živinoreja Umni kmetovalec Veliki katekizem Voščilni listi Zbirka domaČih zdravil Zgodbe sv. pisma Zlrovnlk, narodne pesmi. 1. 2. 2. In 4. zvezek vsaki po 2.00 21-00 |1.25 —.00 —.40 11.25 —.so —.40 —.00 — M —.40 —.20 —.00 —.N —.SO ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. Andrej Hofer, —.20 Avstrijska ekspedlclja -.M Avstrijski Junaki. broO. —.70 vezano —.M Baron Laudoo —.20 Baron Trenk —.20 Bele no«________—.20 Belgrajskl biser —.11 Beneška vedeževalka —.20 Beračeve skrivnosti sto svečko* I.— Bera« ca —.20 Bitka pri Visa —.20 Boj s prirodo —.15 Boj za pravico —.40 Bojtek —.10 Božični darovi —.18 Burska vojska —.20 Car in tesar —.M Cerkvica na skali —.IS Cezar Fran Josip —.20 Ciganka —.25 Cigan ova ozveta —SO Ciganska sirota, 02 zvezkov S.— Cveti na borograjzka —.40 Cvetko —.20 Caz Je zlato —20 Človek in pol 1.—r Crnl bratje —.20 Darinka mala Cmogorka —0f Najdenček Na Jutro v ena Na preriji Namljenid Navlband Navodilo za spisovanje raznih pisem —.78 Nedolžnost preganjana in povellčana —.20 Nezrečnlca Nezgoda na Palavanu Nikolaj Zrinskl Odkritje Amerike O Jetikl Pariški zlatar PazJeglavcl Pavliba Petroslnl, znani N. T. detektiv Pod tnrOklm tarmom Poroka po pomoti Pot spokornlka Pota ljubezni 110 zvezkov Potop Potovanje v Lillput Poslednji Mohikanec Potlgalec Pred nevihto Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogl Princ Evyen Savojakl Punčika RepoStev Revolucija na Portugalskem RlblCev sin Rlnaldo Rinaldlnl Robinson Roparsko iidjenje Rusko-Japonska vojska 0 zvea Sad greha Bita, mala Hindostanka Skozi tirno Indijo Slovenski ftaljivec S prestola na morliče tanlejr v Afriki Stezosledec Strašna, osveta Sveta llotburga Srečolovec Sanjska knjiga velik* Sanje v podobah Šaljivi Jaka Stoletna pratlka Strah na Sokolskem aradu. 100 Šopek lepih pravljic Strelec Strahovalcl dveh kron Tegethof Turki pred Dunajem ' Tisoč in jed na rt*& Tlun Llng Timotej In Fllemon _ . Trt povesti grofa Tolstoja Trije rodovi Uporniki * Vohun Vojna leta 2000 Vojska na Turtkem • V snegu sama V delu reOltev V gorskem zakotja Vrtomirov prstan Veliki trgovec Vojna na Balkanu 13 zvezkov V srca globini Žalost ln veselje Sadni grof celjski Za kruhom t Zaroka o polno« Za tuje grehe Zlate Jagode Življenjepis Simona Gregorčiča Z ognjem In mečem Zmaj Iz Bosne Zenlnova skrivnost Krasni roman "Proktcta"! 1. sv. Prokleta, 2. sv. Volčji ubjalee 2. xv. Na pokopališču ▼ Fremlcourtn 4. sv. Skrivnosti starega Mardochea 6. In 0. zv. Ugrabljeni groftč 7. in 2. sv. V kamnolomu. Cena vseh 8 zvezkov, trdno v platno, vezano bodisi kakorfnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo zane. oljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 let tukaj v tem posla in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske Kakor vse drage harmonike ter računam po dela kakoršno kdo zahteva bres nadal jnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St.. Cleveland. O. 431 parnikov 1,306.819 ton. Hamburg-American Line. Največja parobrodna družba na svetu. —.20 —.01 —.20 —.20 L— — 30 —.so1 Regularna, direktna, potniška in ekf- RED STAR LINE. fPlovitba medTNew Yorkom in Antwerpom. Redna tedenska zveza patom poštnih parnikov ž brzo parniki na dva vijaka. 2EELAND 11,»04 to* f INLAND U.7S0 ton CBOONLAM 1S,7M to« 11,017 Um LAPLAND 18,6>i torn. pre-jo a proga med: NEW TORKOM ia HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM, PHULADELPHIO in HAMBURGOM. BALTIMOREM in HAMBURGOM —60 oskrbljena z naj reč) i m parni kom nasvetu "IMPERATOR", 919 čevljev dolg, 50,000 ton. in % velikimi poznanimi parniki: Kaiitrii A«f. Victoria, America, Proidtot Lis-cels. Preti Jest Cxast. Clevelaad, Gaciaaati ?S-20 tricia» Pret«ri». Pcsaajlvaais, Graf Walderiee, '*r,BX Adalbert, Priai 0*kar, Beaaia, Salamaaca, _°j|l Arcadia is Barcelona. *— Najboljši ugodno&ti v medkrovju in tretjem razredu. NIZKE CENE. Izvrstna postrežba za potnike. Za voe podrobnosti obrnite »e na: —M —5l —.10 -.10 -S —.7» —.eo -i —20 —.20 —.20 —.20 —.60 -s —.20 —.15 —20 -10 s— Hamburg-America« Line, 41 Broadway, New York City ali lokalne agente. 2.80 &PILMANOVE POVESTI: Deteljica žvljenje treh kranj. bratov —.20 Devica Orleanska Don KISot Doma in na tujem Dobrota ln hvaletnoot Dve čudopolne povesti Dve povesti Eno leto med Indljane« Erazem Predjamsld Evangeliji EvstahUa. dobra hči Pablola Era Dlavolo Oeorge Stephenson, oče Mania Godčevskl katekizem ^osdovnik. 2 zvezka Grof Montekristo irof Radeckl Grofica beraC1 ca, sto Bi Srizelda Hedviga, band i tov z nov« Hlldegarda Hlapec Jernej Hirlanda Huhad, pripovedke. L In XL zvezek PO Qustrlranl vodnik po Gorenjskem (zdajavec Islandski rfblč (zlet v Carigrad Izdajalca domovino Ivan Resnicoljub 1 za nami, mala Japonka izidor, pobofni kmet lama nad DobruSo Jaromll Jazbec pred sodnijo letnlkovl otroci , Jurčevlčevl zbrani spisi 4. zv. Tihotapec K. sv. V vojni krajini 0. zv. Moč ln pravica 0. sv. Med dvema stoloma 11. zv. Veronika DesenlOka Kaj se Je Marku sanjale Kako se Je pijanec Izpreobrnil Kapitan Marljat Kraljevič ln berač. Kraljica Draga Kako postanemo atari KrlStof Kolumbe Krvna osveta Kom črni JurlJ Krvava noč v Ljubljani LaJlJlvi Kljuk ec Leban, sto beril Ljubezen in maščevanje, 102 mvmm. —10 —20 —.20 L sv. Ljubite svoje sovratnlke 2. zv. Maron krščanski deček 2. sv. Marijina otroka 4. zv. PraSki judek 5. zv. Ujetnik morskega roparja 0. sv. Arumugan sin Indijanske kneza T. sv. Sultanovi sulnJI ---- i- «▼- Tri Indijanske poveatl —.50 0. zv. Kraljičin nečak —.SO1 10- sv. Zvesti sin —K! H- *v. Rdeča In bela vrtnica —.20' 12. zv. Korejska brata —.20 12. sv. Boj ln zmaga —.20 —so 2.— —20 4— -10 —20 =:S L— glavarja 14. sv. Prisega huronak 18. zv. AngelJ zuinjev 10. zv. Zlatokopt 17. zv. Prvič med Indijanci 10. sv. Preganjanje Indijanskih misijonarjev 10. sv. Mlada mornarja - —a —20 —21 —.20 —20 —20 —20 —.20 —20 —20 —00 W VAŽNO ZA VSAKEM SLOVENCA! Voak potnik, kteri potuj« škod -Vew York bodisi v stari kraj ali r>* starega kraja naj obiščo »VI BI.OVKNCKO-HmVATS30 H OT EL AUGUST BACH, 145 Washington St., Now York, Corner Cedar SI Na razpolago mo vedno Uete ■obe in dobra domala hrana po ličkih cenah. rofalci! OobU sem k Washington* za svoje zdra- vflj Mrlalno ttevilko. kts-rs immO. da sa z d ravtts ecava ta ka> rlstna. Mihis Oasaseml Je pesračOo is nam prava Alsentinkta-rojln PoB»dc oialasaiast ' >. j,.? • s .i« bUo.edktta- '»neškla: sr otr. >4u', at-t« u» dilii W •a pasalnsma fsvasteje in aa bsde v*C ■ •t am sslvsB. Ravna taka —niH» ii krasni Ml molnaa srasfeswTa ' takriBSebv 8 dash Kratka In adobna pot n potnik* v Avgtrfja, ci 0iriS«. SI«a »ennko, Hrvatako, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imtn* 'tnimi deželami je dvojna direktna železniška »veta. Posebno se ie skrbi za ndobnost potnikov medkrovja. Trei|l -»sred obstoji od malih kabin za 2, 4, t in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, eenj in vožns listke obrniti a« j« tkS? RED STAR UIIVH Rs. 0 IreeJwav HEW TORI. M Stale Street. BOSTON. MASS. 1310 Walsst Street PHILADELPHIA.. PA 019 SeceeJ Ave., SEATTLE. WAS a. S.E nr. la SeO* ft Mtditon Sti.. CHICAGO. ILL. 1300 "P* Street. N. W. WASH1NCTOWN. D. Č. 219 St. Ckurlee Street. HEW ORLEANS. LA.! 11* Lecs*t Streets. ,5T. LOUIS. HO. 323 Hah SheeL WINNIPEG. MAN. 111» Caen Street! SAN FKANCISCO. CAL.1 "121 Se. JrJ StTMt H MINNEAPOLIS. MD)N. 31 He^tal Street MONTREAL. CANADA. ROJAKI, NAROČAJTE 81 NA VECJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. QLA8 NAKODA". NAJ. COMPAQNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. družba« (Francoska parobrodna JPiroktaa trta l]a- • ne. ducat po —.M Z sMkaml maata New Torka pa —.00 —.00 Baaaa svata podoba, pa —.00 ducat _.ss Album maata New York =t Marjetica Marija b« polk ova Materina Srtav Mati. aocUalan roman Mllclova Zala Mir boCJi MbV PoStanJakovM MV