60. številka. Ljubljana, v sredo 12. marca. XVII. leto, 1884.
i
Izhaja vsak dan «već*»r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za a v b tri jsk o - o ge r sk e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 j»ld., po jeden mesec 1 «ld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doin za vse leto 13 gld., za četrt leta 'A #id. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošilianje na dom račnna se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kolikor poštnina ztihšui. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrBte po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr.,  če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo ir u pra vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kohuana hiši, „ Gledališka stolba". Upravu i št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
nepreračunljive nesreče, ne bode lota 1885 nobenega priman kl jaja vet in za 1. 1886 no bode treba nobenega državnega posojila za pokritje. Potem točko za točko zavrača vse izpeljave Plener-jeve in Carnerijeve, opravi/uje izdatke za investicije (železnice), j-uvrača pritožbe o zatiranji nermltva ter pravi, da vlada ne išče boja, a se> ga tudi ne boji, iu da mora boj končati s porazom onu stranke, l;atera svoje poseoue nameue stavi v jeduo vrsto z državnimi. Bodočnost ne bode jedne str.nke, jed-nega rodii, ampak vseh. (Sic^r je pa govor preobširen, <la bi mogli vsega piiončiti).
Opomniti moram, da mej celim govorom le-vica njed-nkral ni sikala ali vin s klic tla, kur sicer pogostem stori pri ministerijtlnih govorih. Herbst je nekoliko časa p »slušal in začel notate delati, pi to h časom opusti, ker je menda spoznal, da mirni resnici se teško da ugovarjata
Vladni predlog o dednem pravu na kmetih se je izročil agrarnemu odseku. Groholski )e pri tej priliki izrekel željo, da se naj odsek dela resno prime in še v tej sesiji svoje nasvete zboru predloži. Tedaj smemo upati, da se imenitna po Btava se letos reši.
Budgetnega odseka poročilo o slovenskih srednji!, šolah.
Budgetni odsek je s svojim poročilom z dne 1. februvarjit 1883 št. 622 glede potrebščine za pouk bil za naslednjo po poslanci dru. Tonkliju predlagano resolucijo:
„Vlada se pozivlje, da za vojvodino Kranjsko 1882 I. iulano naredbo glede upeljave slovenščine kot učuega jezika na srednjih šolah za učence slovenskegu m a t e r n e g a jezika raztegne na v b e d e ž e I e, kjer bivajo Slovenci in da se s to naredilo prične v šolskem letu 188 8/84."
K temu dostavil je v seji visoke zbornice dne 8, marca 1883 poslanec grof Coronini naslednji dodatni predlog:
„Ob jedem pa naj se za srednje šole na Primorskem z n e m š k i m u č n i m j e z i k o m potrebno ukrene, da se bodo učenci italijanske narodnosti poučevali v svojem materinem j e z i k u.u
Dalje predlagal je v istej seji poslanec dr. Vi-tezie naslednjo resolucijo;
„C. k r, vlada se pozivlje, da na drža v-nej g i nr> n a z i j i v Pazinu glede uporabe hrvatukegu kot učnega j eika za učence hrvatske naiodnosti s početkom šolskega leta 1883/84 jednako ukrene, kakor se je za gimnazije v K r a u j s k e j 1. 1 882 ukrenilo za Slovence glede slovenščine kot učnega jezik a.u
Z ozirom na notranjo zvezo obeh zadnjih dveh predlog s prvo imenovano resolucijo je visoka zbornica v seji v 9. dan marca 1883 sklenila, da se tudi slednja izroči budgctnemu odseku v novo posvetovanje.
Tu gre za napravo, ki se tiče Primorske, Koroške in Štajerske in priporoča se prav vsem, da se pokažejo na tamošnjih srednjih šolah glede učencev materinega jezika obstoječe razmere.
Primorska ima dve italijanski sredo j. soli v Trstu (komunalno gimnazijo in komunalno realko); dalje je upeljaa italijanski učni jezik na državnej gimnaziji v Kopru in na državnej realki v Piranu.
Nemški učni jezik je na obeli državnih srednjih šolah v Trstu in v Gorici, in na državnej gimnaziji v Pit zrnu.
Za slovanske ia hrvatske učence ni posebe skrbljeno, vender velja na gimna<tiak v Gorici in v Pasini in oh realki v Gorici načelo, da je za učence italijanskega in slovenskega rodii, ako roditelji pri vstopu učenca na zavod to žele, materini jezik sko^i vse razrede obligatan učni predmet.
Na Koroškem in Štajerskem so samo nemške srednje šole; vender se tudi tu drže načela, da je slovenščina za vse učence slovenske naroduosti obligaten učni predmet.
Kur se tiče posamičnih srednjih šol na Primorskem z italijanskim učn ni jezikom, se v predstojećem vprašanji na nje ne jemlje ozir, ker jih, izimši mci odlomek, pohajajo le učenci italijanskega materinega jezika.
Isto tako ni nobenega uzroka, omenjati v Trstu z nemškim učnim jezikom obstoječih državnih srednjih Sol, zlasti ker so ondu tuli jednaki italijanski mni zavodi. Preo.-tajeta led j le državnn zavoda v (»orici in gimnazija  v Puziou  /.. uvažanje.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 11. marca.
Finančni minister Dunajevski je imel danes srečen dno. Že trikrat je imel zagovarjati državni proračun, pa nikdar še ni govori! tako mirno, pa ob jeduem samoavestno, kakor danes; ob jednem pa je nasprotnike, zlasti Plenerja in Carnerija, z ostro sulico položil v prah, iz katerega se bosta teško izkopala. Pa lehko je samosvestno govoril kajti kazal je na uspehe na gospodarskem in finančnem polj , katere morajo celo zagrizeni protivuiki priznati.
Minister Dunajevski najprej dokaže, da s prva proračunjeni deficit 40 mtlijonov v resnici znaša le 33 milijonov, tedaj se je zmanjšal za 7 milijonov, kar je vender nekaj.
Finančno stanje se sploh ne sme tako motriti, kakor je to storil poslanec Hebske trgovske zbornice (Plener), ki je primerjal istinite finančne uspehe 1. 1880 s proračunom za 1. 1884, kar nikakor ne gre, kakor dokuže govornik s številkami, zi'gotov-ljajoč, da mu odi. 1883 preost.aje vsaj 7,200.000 gl. za pokritje letošnjega deficita, ne da bi bilo treba, lotiti se preostankov v blaga jnieidi. Primanjkljaja za 1. 1883 bode v istini k večjemu 3'3 milijonov, mo-biti pa še toliko ne
Tobija potem govorice, da bi bilo finančno mini. t'Tstvi) podredjenim oblastim zaukazalo, najstrožje izterjevati davke, marveč se je zaukazalo, da se malim davkoplačevalcem s 5—10 gld. gruut-nega davka store olajšave. Da davki donašnjo večjih dohodkov, to tiČi v razmerah, ki su vedno bolj razvijajo. Z rastočimi razmerami, raste tudi davek, ki se prem in j a zlasti pri pridobitni. Tako so se v svetovno znanih toplicah štacune fasijonirale po 40 goldinarjev, a so na leto donašale po 700, 800 do 10O0 goldinarjev iu soba v hotelu računila se je 30 kr. na dan. V takih Blučajifa mora finančna oblast poseči vmes, že z ozirom na druge davkoplačevalce. Da so se dohodki in izdatki pomnožili, je res, a veliko vsot je tt-cih, ki nema jo pravega upliva. Tako na pr. se je poprej za E'izttbetino železnico v račun stavila subvencija 3 milij., odkar je podržavljena, nahaja se mej izdatki 17, mej dohodki 14 milijonov, kar je vse le prehodna Številka.
Minister pravi potem, da čJ ne bode nobene
LISTEK.
Časnikarstvo in naši časniki.
(Odgovor g. prof. Sukljeju.) (Daljo in konec, i
Nekaj novtga pa nam je vender pri tej priliki porodila „Edinost" v Trstu. Pokazala je Slovencem v slovenskem jeziku, kako pišejo oboroženi časnikarji, fa blažena „Edinost" najela je nekega viteza žalostne postave, ter ga osemila z naslovom dr. (t. j. doktor), da bi lože s svojimi in njegovimi psovkami preslepila čitatelje ter Be maščevala nad domišljenim kritikom. Tako ravnanje se samo ob-Boja. Ini tako delovanje in napadanje podpiral je še olikani prof. Šuklje.
Pumi čitatelj mojih podlistkov v „Slov. Narodu" se gotovo Se spominja onega podlistka od 4. januvarja t. L, v katerem sem pobijal napačna načela strokovnjaka šoluika prof Šuklju govorjena v shodu v Meugiši. Tam Bem ga tako navijal, da kar kreniti ni mogel — iu nadejal sem se, da se bode objektivni in presudni strokovnjak sam prepričal o svojih napačnih trditvah o potrebi nem-
škega jeziku pri v z p r e j e ra n e m izpitu v naše srednje šole; nadejal sem se, da bode sarn priznal popolno resnico mojih trditev — ali o tem vsaj nioUal. A kaj stori ta lokavi — da ne rečem zlobni strokovnjak V V ..Eiinosti" št. 17 piše v zadnjem odstavku svojega dopiBa tako-le:
nDa se takemu pisatelju (misli podlistkarja v „Slov. Narodu") nasproti ne bodem zagovarjal, da ne bodem branil svojih beaerlij, kutet e sem govori! na Mengiškem shodu, da se ne bodem skliceval na ministersko naredbo o vzprejemnih i z p i tih, izdano 14. marca 1870, štev. 2370, po ka-terej moramo tudi pri slovenskih dijakih kranjskih gimnazij zahtevati vzprejemui izpit iz nemščine, — tega mi noben poštenjak ne more zameriti."
Tako prof Šuklje, ta poštenjak iu strokovnjak! Da bi lože svet prevarit iu zakri! Bvoje popolnem napačne trditve, navaja celo dotično ministersko ni-redbo, kateri dan, katero leto iu s katero številko je bila izdana. Mislil si je pač: svet tako ne pozna zadržaja one ministerske naredbe, ni kdo je zaradi tega ne bode iskal — in tako bodemo tudi tu zavrnili podlistkarja v „Slov. Narodu", sebe pa svetu
slovenskemu pokazali kot nezmotljivega strokovnjaka. A gospodine, tud" tukaj bo vam ni posrečilo.
Poglejmo dotično ministersko naredbo od dne 14. marca 1870 štev. 2370. Po dobrotijivosti prijatelja učitelja dobil sem dotični letnik ministerskega uradnega „Verordnuugsblatta"; v tem je na strani 17 3 prijavljena ona naredba od besede do besede. Obsega namreč tri paragrafe. Prvi določuje vzprejemne izpite pri vstopu v srednje šole. Drugi določuje, da se vzprejemui izpit vrši vpričo ravnatelja oil strani določenega učitelja. Za podlistkarja p evažeu pa je tretji ali zadnji paragraf, zato gu hočemo tuUaj od besede do besede nemškega izvirnika prijaviti   Glasi se tako-Ie:
„Bei der Prufung sind folgende An-forderungeu zu stellen: Jenes Mass \ou Wissen in der Religion. das in den ersten 4 Jalut ^kurseu der Volksschule envorben \wrden kann, l<Vc|ij;-keit lin Lcmcii iDiitlt ^it'liiM'ilM'ii < I * * r I nlcir-ri^lilNMpracli« u u d «vent. der lateiuischeu Scbrift, K en nt ni s s der Elemente rus der Formlebre «lor I > (erricIdMprache, Fertigkeit im analvsiren einfacber bekleideter Siitze, Uekautscbaft mit den Regeln der Ortho-
V Mariboru je mej 313 učenci 160 nemških, 151 slovenskih učeucev, ki se po posamičnih razre dih tako razdele:
I.   II.  III.  IV.   V.  VI. VII. VIII. Nemcev      40   26   33   23   12    12      9 5 Slovencev   27   22   34   25   14   10    13 6 Na spodnjih dveh razredih so že paralelke.
V Celji je izmej 273 učencev 127 Nemcev, 137 Slovencev, ki se po posamičnih razred h razdele :
i. n. m. iv. v. vi vii. vin.
Nemcev 28 30 17 13 17 7 5 10 Slovencev   33   18   23    24   20    7      5 7
Na obeh teh dveh gimnazijah je tedaj število nemških in slovenskih učencev skoro jednako. Po tem takem ni samo v državnih zakonih utemeljena zahteva, marveč tudi po načelih pametno didaktike podprta težnja, da bo slovenski učene, vsaj v spodnjih razredih, ko je njih znanje nemščine še nedostatno, osobito v materinem jeziku poučujejo, kar pa ne izključuje, da se isti v nadaljmh tečajih gimnazije udeležujejo pouka v nemškem učnem jeziku.
Vsled tega  predlaga budgetni odsek: visoka zbornica   naj  namesto predlogov  poslancev: grofa Coroninii •., dra. Touitlija in dra. Vitezicu vsprejme [ naslednjo resolucijo:
„C. kr. vlada pozivlje se, da na gimnazijah v 1 Gorim, Pazinu, Mariboru in Celji stori take uredbe, | da bodo laški, slovenski, oziroma hrvatski učeuci na I teh učiliščih, pri primernej gojitvi nemškega jezika, poučevali se v materinskem jeziku.14
Politični razgled.
HI o Iran j t* dežele.
V Ljubljani 12. marca.
V včeraj.šnjej seji državnega zbora je
tudi finančni minister Dunajevski poprijel besedo in dobro zagovarjal budget. Nadalje so govorili še Ton-ner iu Rus, naposled se je tudi ojlasii k nekemu fiktičnemu popravku minister Falkenhavn.
„N. Fr. Pr." sklepa iz odgovora pravosodnega ministra barona dr. Pražaka, da je češko državno pravo izumrlo, ko je že tak mož, ki se je prej v prvej vrsti zuuj potegoval, zatajuje, in mu noben češki poslanec ne. ugovarja. „N. Fr. Pr.u se nadeja, da se bodo Cehi ravno tako tudi odrekli inaivikakej drugej terjatvi, n. pr. naroduej jednakopravnosti. Ker se pa tiče Pražakovega upanja, da se bodo Nemci kedaj sprijaznili s Taaffejevim programom spravljivosti, je opozicija tega mnenja, da se minister moti, kakor se je nekdaj motil o Češkem državnem pravu, ter ima do te misli sedaj že neko zgo dovinsko pravico.
Ker vlada ui prav nič voljna raznim terjatvam Slovanov ustreči, iu vedno predlaga načrte takih zakonov, kateri m so ugodni povišati popularnosti poslancev, kateri jih podpirajo, zato se kaže mej t»lovaiisklml poslanci neka nezadovoljnost, zlasti mej Poljaki. Češki listi mislijo, da ta nezadovoljnost ne bode zasejala nesloge v desnico, kar levičarji tako žele. Poljska „Gaze ta Narodova" hudo napadi grofa Taafieja, in kaže na neuspehe poljske politike. Omenjeni list se obrača na poiisae poslance, da odpovedo podporo vladi, katero so pet let brez koristi podpirali.
Ogerska gospodska zbornica je brez debate VBprejela načrte zakonov, o gradjenji železnic Sza-badska-Baja in Munkacz-Beskid. — Finančni odsek zbornice poslancev je vsprejel  predlogo o gradjenji
železnice Metkovič-Mostar. Na ugovore Helfv-ja in Szilagvi ja, odgovoril ie ministeraki predsednik, da ta železnica ni namenjena za vojne namen«, a le za obrambo. Tudi ne zahteva vojni minister te železnice. Čim bolje bomo skrbeli za obrambo okupiranih dežel, tem manj bode treba tam državi vojakov.
Vnanje države.
Bruselskemu BNorduM, ki je v zvezi z rusko vlado, se ua zdi čudno, da nemška vlada visoko ceni rusko prijateljstvo. Nemčija vidi v solidarnosti z Rusijo poroštvo za absolutno varnost. Zdaj, ko je zaveznica Avstrije in jej čuva Rusija hrbet, je res neranljiva. Zveza treh severnih vlaatij se ne •bi omajati, in je pravi vogelni kamen evropskega mitii. Potem preide ,Nordu k razgovoru o občnem razoroženji pravi, da neče tajiti velikih težkoč, ki se temu ustavljajo, vendar še nikdar ni bil čas zato tako ugoden, kakor je sedaj. Dozd»j je bila ta ideja utopistična, a splošno pomirjenje in nade za trajni mir dajo jej rosno in praktično podlago. Iz Varšave se pa poroča Poli. Corr., da rusko mini-sterstvo premišljuje, da bi pomanjšalo vsoto /a urad -jenje strategičmh železmc, ko se je ves politični položaj zboljšal in obeta trajni mir.
Poljaki v nemškem državnem zboru so stavili predlog, da bi se v sodnijski ustav vsprejeli sledeči dve določili: prvič, da bi v poljskih deželah, ki so 1788 pripadle pruskoj kroui, bi'a poljščina pri sodni i i- h jednakopravna z nemščino, drugič, da bi se dal tolmač, če se kje drugej v nemškej državi, obravnava s strankami, ki nemščine neso zmotne, in bi se v dot len •■m jeziku v takih slučajih spisa! stranki zapisnik. Dosti upanja ni, da bi se vsprejel ta predlog. — Pri vsprejemu predsednijštva državnega zbora je r.-sar izjav:! željo, da bi se dela hitro reševale, zlasti pa kmalu vsprejel vojaški pokojninski z*>kon. O deželnem zboru je opomn I cesar, da je preveč zavlekel obravnavanje, zlasti debata o potrebah za bogočastje je predolgo trajala.
V Londonu se govori, da radi egiptovske politike utegne nastati ministerska kriza. .%nigl«»Mkl ministri   ueso  jedini v tem, kaj storiti z Egiptom. Gladstone, Granville in Derby hočejo nadaljevati sedanjo politiko,  in prej ko mogoče  odpoklicuti angleške vojake iz Egipta. Sir Ddke, Mr. Chamberlam m Loid Northbrook pa hočejo angleški protektorat v Egiptu   Nasprotje v ministerstvu je tako veliko, da se v kratkem razruši sedanja vlada, če Gladstone ne bode hotel odjenjati.   Ideja, da Be upelje angleški protektorat v Egiptu,  se vedno bolj širi, j zdaj   so je že začeli zagovarjati radikalni listi. — Gladstone se jo hudo  prebladil iu se tedaj nekaj i časa ne  lode mogel udeleževati sej v parlamentu. I — „Standard" Be pritožuje, da so angleške čete v ' Suakiinu slabo preskrbljene,  in da bo tudi ne ma-l rajo več biti z Arabi.
Pred včeraj je v zgornjej zbornici lord Lytton razkladal koristi, katere ima Rusija, ko si je prisvojila Merv, in tako meji na Afganistan. Vsi do-I sedanji angleški državniki so bili tega mnenjH, da I je taka meja nevarnost za Indijo; vsi so skušali I zavreti, da se Rusija ne približa Afganistanu. Au-glija je od Rusije celo dosegla zatrdila, da tega ne namerava. Pa take diplomatičue obljube so brez veljave, če nasprotujejo narodnim iuteresom. Rusko predirauje je vedno jako nevarno za Auglijo, zato je treba misliti, kako bi je ustavili, in on kliče parlamentu, da naj nikar ne prezre te nevarnosti. Vojvoda Argy 11 ne more priznati Mervu take važnosti; ako hoče Rusija prisvojiti Indijo, storila bode to po potu od Kaspijskega morja če* Perzijo. Kiuaberly je poudarjal, da je politiku sedanje vlade prava za varnost Anglije. Salisbury misli, da tu ne gre za posamična mesta, a nevarnost za Anglijo tiči v tem, da bodo azijski narodi videli, da se Rusija dalje pomiče, Anglija pa odmiče, in se bodo vsi izjavili za carja.   Lord Granville je izjavil, da Rusija ne hre-
V Šolskem letu 1882/83 obiskovalo je državno gimnazijo v Gorici vkupe 371 učencev. Italijanov bilo ie 145 in ti ,so se delili v posamične razrede tako: I. 32, II. 32, III. 25, IV. 16, V. 11, VI. 10, VII. 12, VIII. 7. Slovencev bilo je 168 in sicer po razredih: I. 59, II 21, III. 20, IV. 16, V. 12, VI. 18, VII. 13, VIII. 9. Nemških učencev bilo je 58, po razredih: I. 11, II. 12, III. 8, IV. 7, V. 8, VI. 4, VII. 2, VIII. 6.
V prvem in diugem razredu bili so že prej in se tudi v šolskem letu 1883/84 vštrični oduelki.
Na državni realki v Gorici bilo je 1881/82 vkupe 147 učencev, po materinem jeziku 21 Nemcev, 28 Slovencev iu 97 Italijanov.
Gimnazija v Pazinu brojila je vsega vkupe 140 učencev, mej temi 68 Italijanov, 46 Hrvatov, 19 Slovencev, 7 Nemcev.
Po razredih bilo je:
I.	II. HI.	IV. V.	VI.	VII.	VIII.
Italijanov 17	12 18	7 5	1	5	3
Hrvatov      11	7 8	7 6	4	1	2
Slovencev 3	2 2	3 5	1	1	2
Nemcev —	1 1	1 2	1	1	—
Nag! a sati	se mora,	da hrvatski roditelji			v Istri
bvoje otroke čestokrat pošiljajo na hrvatske srednje šole na Reki in v Sen ji; osobito velja to o prebivalcih Kvarnerskih otokov. To sredstvo, ki je po svojej težavnosti že jeduokrat, če tudi lutv uspeha, ustanovitev hrvatsko podgimnazije na Krku spravilo v obravnavo, kr m se s tem, da so po ministenjal-nej naredbi z dne 8. marca 1869 zrelostuim upitom ua srednjih šolah ogerske krone glede tostranskih državljanov praviloma ne pii/.nava uikaka veljava. Izjeme so le takrat, če c kr miuisterstvo zrelostni izpit na takej siedujej soii dovoli, ali pa tamkaj dobljeno spričevalo pozneje veljavnim pn-pozua. Ta predpis se je zlasti po ministei ijalnej naredbi z dne 9. maja 1882 št. 7601 strogo uporabljal pri vsprejemu tostranskih dijakov Zagrebškega vseučilišča na avstrijska vseučdišča.
Pri tem položaji se ne da tajiti, da treba skrbeti za hrvatske u<euc3 v Istri. To bi se doseglo, ako se gnnnazja v Pazinu tako uredi, da na hrvatski učenci v spodnjih razredih hrvatski poučujejo, da se pa poleg tega nemščina toliko goji, da more v gorenjih razredih s'užiti kot učni jezik. Hrvatskih učnih kujih in druzih učnih pripomočkov je dovolj. NiČ manj hi se kaj tacega za italijanske učence v Pazinu smelo vzeti v obravnavo.
Analogna uaprava priporoča Bd tudi za državno gimuaz jo v Gorici glede italijanskih in slovenskih učencev.
Kar zadeva r-n! o v Gorici, ni njeno obiskovanje znatno in priporočalo bi se, da se pred vsem počaka na Skušnje glede priporočane naprave ua ta-mošujej gimnaziji.
Na obeh koroških gimnazijah v Gelovci in v Beljaku so slovenski dijaki le v raalej razmeri, namreč v Celovci mej 342 poleg 284 Nemcev 52 Slovencev, v Beljaku mej 173 poleg 147 Nemcev 26 Slovencev; razdele se po posamičnih razredih tako, da se osnova posebnih učnih oddelkov zanje ne more priporočati.
Drugačni pa so odnošaji na južuoštajerskih gimnazijah v Mariboru iu v Celji:
graphi e und I nter punktion und richtiger Anvvenduug derselben im DiktandoBchrei-ben; Uebung in den 4 Grundrechnungsarten in ganzen Z.dilen."
Določba je tako jasna, da podlistkarju pač ni treba pristaviti le jedne besedice. Blagi čitatelj naj posebno pregleda določbe podčrtane stavke. Človek bi res mislil, da ta učeni strokovnjak, šolnik Šuklje ne zna nemški, da ne more rečene določbe razumeti. A ta strokovnjak hoče le prekanjen biti. In ta strokovnjak je profesor ua našej glavnej gimnaziji, je član deželnega šolskega sveta: človek bi pričakoval, da bode ta strokovnjak in šolski zastopnik v deželnem šolskem svetu tudi poznal oni ukaz naučnoga miuistra od 22. julija 1882 btev. 10820, s katerim smo pridobili slovenske oddelke ali paralelke na Ijubljau-skej gimnaziji, na Kranjskoj in Novo-meškej gimnaziji pa slovenske niže razrede (ker na teb dveh gimnazijah ni paralelk). Program naše glavne gimnazije ima v uradnem poročilu str. 31 (pod naslovom „Lehrverfassung") dotični ministerski ukaz. A navtdimo zopet nem-fike besede: „Mit dem h. Unt -Min.-Erlasse vom 22. Juli 1882, Z. 10820, vvurden in betrtfl" der s l o-
venisehen Abtheilluugen der Uuterclassen uachstebende Normeu erlassen:
a) In der I. und II. C las se ist das Slove-nlaclie die Unterrlclitssoraclie fiir alle Gegenstiiude mit tbeilvveiser Ausnahme des deutschen Sprach-faches; auf letzteres entfullen 4 vvbehentliche Lehrstunden.
b) In der III. und IV. Classe ist das Deutsche die Unterrichtssprache ftir die Lehr-gegenstande Deutsch und GriechischJ —
pri drugih predmetih je slovenski učni jezik.
Podlistkar je nemški navedel ono naredbo o vsprejemnih izpitih in zadnji ministerski ukaz, da mi ta zlobni Šuklje ne bode mogel očitati, da sem kako stvar pri prestavljanji napačuo zavil. Naredba in ukaz se popolnem ujemata. Vzprejemni izpit se ima vršiti v učnem jeziku, po ukazu pa je v naših gimnazijah učni Jezik slovenski. Kdo bi mogel iz naredbe in ukaza izviti kaj tacega, kar je izvil zvijaški strokovnjak Šuklje, ter v Meugiši iu v „Ediuosti" prodajal za postavno resnico?! To -pxy|j.a <pavspov sttiv, auro YaP P0? pravi Ariotofan. Stvar sama zase govori ter pobija Šuklje ve napačne trditve v Mengiši in v tržaški
„Edinoati". Podlistkar se je lahko iz njega šalil z onimi besedami: Ne boš Jaka! In slovenski svet, nadejam se, je sedaj prepričan, kako lokavo zavija Šuklje očitno resnico, kako nepostavno nas če ta narodni zastopnik zopet kovati v nemške in nem-škutarske okove. Vse posledice prepuščam mirnega srca razsodnim čitateljem.
Več promišljenosti, gospod Šuklje, pa manj besed, manj fraz, to vam priporočata neprestano najboljša vaša prijatelja; ta podlistkar pa bi narodnemu deželnemu poslancu in mestnemu odborniku priporočal neko drugo,' neobhodno mu potrebno lastnost, namreč molčati o pravem čaBU. Ko bi bil razkoračeni prof. Šuklje takrat molčal, ne bil bi ga z nov toli pestil v teh podlistkih; sam je izvabil odgovor. Tu 1'as voulu, George Dandin. Habeas sibi!
Sedaj pa le dvignimo uma svitle meče, a ne boj ujmo se za senco abderjanskega osla, ampak složno delajmo za zdatni povspeh duševne naobraženosti toli tlačenega slovenskega naroda. Dixi et salvavi animam meam.
V Ljubljani 29. svečana 1884.
*■
•k- *
Stat nominis umbra.
peni po Indiji in obljubil parlamentu predložiti dotične papirje. Potem ae te opustilo daljše posvetovanje o tem.
Domače stvari.
— (Iz mestnega zbora Ljubljanskega) izBtopijo letos naslednji gg. odborniki: V III. razredu: dr. Karo! Bleiweis vitezTrsteniški, Fran Goršič, Vaso PetriČič, Ignacij Stupica. — V II. razredu: Fran Doberlet, Alfred Ledenik, Frau Š u kije. — V I razredu: Fran Fortuua, Anton Gariboldi, dr. Josip L akni a no. Dopolnilne volitve bodo meseca aprila, najbrže takoj po Vel'kej noči.
— (V Trat) odpeljal se je včeraj zjutraj g. deželni predsednik baron Wmkler.
— (Hrvatski ban) poslal je starosti „Hr-vatskega Sokola" lastnoročno pismo, v katerem pravi, da se je pri javuej telovadbi v 9. dan t. m. prepričal o marljivosti in napredku članov, da tedaj tem povodom pristopi kot ustanovitelj in pošlje ustanovuino v znesku 100 gld. Pismo konča z zagotovilom, da bode vsekdar pospeševal in štitil koristi društvu.
— (Čudno!) Profesor dr. Gravvein jeden naj-etrastnejib agentov nemškega šutfereiua na Koroškem, dobil je baje za neki spis ruski red sv. Ane tretje vrste.
— (Železnična proga mej južno železnico in Rogatcem.) Z Dunaja se nam piše dne 11. februvarja : Kousorcij Kleroeucievic-Demut-Lauderbauk je te dni izročil trgovinskemu ministru prošnjo za koncesijo železnice, katera bi vezala južno železnico z Rogatcem. Ob jednem je priložen načrt za tri varijante, od katerih pa se kaže najbolj praktična proga Bobovo-Rugatec, spadajoča v črto Koittel-feld-Zapresič, ker je uajceneja, brez tunela, in ker se da nadaljevati do Konjic. Južna železnica je že privolila, da se napravi na dotičnem mostu nov kolodvor in je pripravljena prevzeti prevožnjo (Betrieb) na novi progi. Celi projekt ima tedaj reelno podlago in se lehko izvrši, ako štajerski deželni zbor pripomaga, kar mora v deželnem interesu z oziroin na Slatinske toplice storili.
— (Kranjske hranilnice darovi) so v marsičem jako zanimljivi. Včeraj smo omenili, da ae je „Glasbeoe Matice*4 spomnila s celimi 50 gld., med tem ko ie filharmoničnemu društvu naklonila 800 gld. podpore. Naj danes omenimo še, da je milost njenega ravnateljstva obsolučila tudi „bra-niluo in podporno društvo," čegar predsednik je goup, J. Regali, uaklonivši mu dar 200 gll. Ker je „brauilno in podporno društvo" zadruga z omejenim poroštvom iu svojim deležnikom plačuje vsako leto dividendo, vidno je, da se nema prištevati dobrodelnim zavodom iu napravam. S kako pravico mu tedaj naklauja hranilnica podpore? Pa se menda vendar ne boji, da bi deležniki ne dobili premajhne dividende? Prosimo odgovora.
— (Izpred porotnega sodišča.) Due 10. t. m. bil je zatožen kajžarski sin, Frau PeČnik iz Zgornjega Bitiuja pri Kranji, hudodelstva požiga. Zatoženi 23 let star, je jako žalostne vnanjosti, suh in bled, tako da se že na prvi pogled vidi slabi upliv žganih pijač, vražjega žganja, katero zatoženi od prve mladosti, brezmerno uživa. Kaznovan je bil
že zaradi teške telesne  poškodbe in tatvine, poteg I tega  pa zaradi  tepeia   in  poškodbe tuje lastnine mnogokrat. Dela ni bil navajen, le kadar mu je posebno huda šla, poprijel je za motiko ali drugo trdo kmetsko orodje in nekaj časa delal pri sosedih, zaslužene novce, pa potem hitro eapil in zaigral. Tako je bilo tudi prvi teden  novembra.   Kar je v treh tednih zaslužil, bilo je 6 gld., fn odšteli so se mu 8. novembra, a b li  bo isti dan tudi zaigrani in zapiti na žganji.   Jezen, da je zaigral tolikim trudom prisluženi denar, gre domov in zahteva od očeta in matere denarja.   A ne mati, ne oče, ki nemata niti za vsakdanji kruh, mu ne moreta dati zahtevanih novcev.   Zatoženec zagrozi, kakor že prej večkrat, da njima zažge hišo. Teče k sosedu, kjer dobi pet žveplenk. Kmalu potem pa se zasveti na obnebji, skedenj svojega očeta je malopridni sin zažgal. Bila je 8 ura zvečer. Od dela trudni sosedje priteko, in ker je bilo mirno, nikakega vetra,  rešijo bornemu očetu in materi hišo, stanovališče, dočim je skedenj do dna pogorel, v njem tudi vsa krma za jedino živinće. Škodo je cenila komisija preko 90 gld. — Zatoženi sicer ne taji dejanja, a hoče se izgovarjati, da je morebiti zažgal po naključbi,  ne s hudobnim namenom.   Oče iu sestra zatoženca, poslužujeta se pravne dobrote in neieta ničesar izpovedati. A druge priče, katerim je sestra pravila,  kako je zatoženi očetu grozil, da bode požgal domovanje, povedo, kar so sli.a-de od sestre, akoravno je videti,  da s strahom, kakor bi se bale, da zatoženi, ko se vrne po prestani kazni domov, tudi njim „v zahvalo" za izpoved ne posveti.   Žandar,  ki je zatoženca prijel, izrecno izpove, da  mu je Zatoženec rekel: „Kaj zato, če bi bil zažgal, vsaj so oče, še slabejŠi, ko jaz!"   Porotniki so njim stavljeno vprašanje jednoglasno potrdili in zatoženec bil je obsojen na štiri leta teške ječe, poostrene vsaki mesec s postom in tamnico, pu trdim ležiščem vsako leto 9. novembra. — S tem bi bilo naše poročilo končano, a spregovoriti imamo resno besedo z zagovornikom g. advokatom Julijem pl. Wurzbachom   Ali smo in bo-demo smatrali zagovarjanje  pred sodnijo, posebno pa pred poroto,  zmirom za jako vzvišen in Časten posel,  naj bode že plačano, ali pa naj je naloženo nex officio".   A temu ne moremo pritrditi, in mi-| slimo z nami  ne porotniki,  ne  državno pravdni-1 fttvo, ne sodišče,  da bi se pri tako resnej stvari uganjale   burke.   Sodišča,   posebno   pa porotna, kjer sede možje iz naroda  in žrtvujejo svoj dragi čas, neso uikaka giumiŠča,   pri poroti se ne igra, ampak izjavlja resno in dostojno svoje mnenje, kajti ako se hočejo sodniki ali porotniki ogledati ali smijati pri kakej glumi, služi jim zato gledališče. Toliko v obče g. dr. pi. Wurzbachu.   Posebno pa še to, da mi odločno protestujemo, da bi se porotne obravnave rabile v to, da se pri  njih   smeši   slovenski   jezik,   da bo istemu očita, da je reven izrazov, da ni v slovenskem jeziku izraza za „Feuersbrunst", da bo nazivlje v sloveuskem jeziku v obče vse, kar gori, le z besedo „ogenj**. In nadalje, kaj je hotel g. dr. pl. Wurzbach reči s tem, da je v sodrgi svojega zagovora rekel:   nPrej, ko smo nemški zagovarjali, je bilo dobro za zatoženca, a zdaj, ko govorimo slovenski, kajti ljudstvo  tako hoče,  se ne moremo razumeti?" Dalje: jeli učenemu možu Bpodobno go-
Knez Serebrjani.
(EubIu spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) VIII. Poglavje. Pir.
(Dalje.)
Ko bi bil vedel Nikita Romanovič, čemu se veseli Vjazemski, pozabil bi bil na navzočnost carjevo, vzel s stene ostro sabljo in presekal bujno glavo Vjazemskemu. Pogubil bi bil Nikita Romanovič samega sebe, pa rešile so ga zdaj glasne gosli, dvorski zvonovi in govorjenje opričnikov. On ni zvedel, čemu se veseli Vjazemski?
Nazadnje je ustal Ivan.   Vsi carski dvorniki so zašumeli, kakor bučele,  ako jih kaj razdraži v panji. Kdor je le mogel, ustal je, in šli so po vrsti j k carju, da dobe od njega posušene Češplje, ka-i tere je delil on bratom s svojima lastnima rokama. Id baš zdaj pririnil se je skozi tolpo opričnik, kateri ni bil pri carskem obedu in zašepetal je nekaj na uho Maljuti Skuratovu. Maljuta se je razjezil, velika razburjenost pokazala se je na njegovem obrazu.   To ni odšlo pazljivim carskim očem, Ivan je zahteval objasnenja.
— Car! — zakričal je Maljuta — nečuvaua stvar! Izdaja, punt proti tvojej carskej milosti!
Pri besedi „izdaja", pobledel je car in oči so se mu zabliskale.
— Car, — nadaljeval je Maljuta, — nedavno poslal sem oddelek opričnikov okrog Moskve ogledovat, kako se spolnujejo tvoji carski ukazi. Neznan bojar napal je s svojimi hlapci ta oddelek. Mnogo naših je pobitih, in strašno je razmesarjen moj nad-konjar! Ali ga ukažeš poklicati?
Ivan pogledal je po opričnikih in na vseh obrazih brala se je nezadovoljnost in jeza. Tedaj si zapazil v njegovih potezah nekako čuduo veselje in rekel je on z nemirnim glasom :
— Pokličite ga!
— Hitro se je razdelila tolpa in v sobano prišel je Matvej Homjak z obvezano glavo.
IX. Poglavje. Sodba.
Ni umil krvi z obraza Homjak, nalašč je namazal ž njo obvezo in obleko, da bode videl car, kako so ga pobili !
Stopivši k carju, pal je predenj, in čakal je na kolenih, da mu dovoli govoriti.
voriti porotnikom: ,Ako bi vi bili tako učeni kakor sem jaz, pa bi jaz tam selel, kjer vi, potem bi pravo sadel!" Z opravičeno nevoljo so vas poslušali, in res vprašali so se, ko ute se vi trkali na glavo, ste vi pri pravem razumu, ali pa mari mislite, da ga porotniki nemajo. Porotno sodišče pač ni mesto, kjer bi bo izrekala sodba o slovenskem je/iku, najmanje pa imate vi, gosp. dr. pl. Wurzbacb, pravico smešiti slovenski jezik pred porotniki. O tem vas je prav dobro poučil g. državni pravdaik, nadsodnije svetovalec gosp. Persche, ki vam je dokazal, da imajo Slovenci juko dober izraz za nemško besedo „FeuersbrunBt" namreč tpožar", in da je slovenski tekst kazeuskega zakona ravno tako pravilen, kakor nemški Nič manj vam pa ni posvetil deželne nadsodnije svetovalec g. Kapretz, od katerega ste si še le slovenski tekst kazenskega zakona izposodili pri obravnavi. Tedaj več dostojnosti, pa manj burk. Slovendčino pa gosp. dr. pl. Wurzbach puščajte pri miru in zagovarjajte makari kitajski, vsaj stvar zaradi tega ne bode ničesar trpela.
—  (Delalsko   podporno   društvo v Trstu) pod pokroviteljstvom   cesarjeviča Rudolfa izdalo je „Račun iu letno poročilo 1883" v posebnoj knjižici,  ki obsega  48 stranij in   Bluzi   v posebno ugoden pregled društvenega delovaoja in napredka. V preteklem letu so udje uplačali 9(J12 gld. 88 kr. darovi so znašali 197 gld. 11 kr., čisti dobiček veselic 515 gld. 09 kr.   Za podporo bolnikom se je izdalo   6170 gld.   67 kr., za   slavnosti   in besede 844 gld. 83 kr., za mtkup  knjig  in  časnikov 299 gld. 85 kr. za pevsko šolo  71 gld. 44 kr. Saup-nega premoženja koncem leta je bilo  11.260 gld. 31 kr. Imenik članov moškega oddelki broji 1019, a po sklepu računov pristopilo jih je še 70, imenik ženskega oddelka šteje 181 družabnic, a po sklepu računov pristopilo jih je še 32.   Po proračunu za 1884 utegnilo bi premoženje koncem t. 1. narasti na 15 007 gld. 9o kr. pri moškem, ua 2131 gld. 64 kr. pri ženskem oddelku, tedaj vkupe  na   17.131 gld. 54 kr.  Društvo osnovalo si je tudi pokojuiuski zalog, ki je velicega pomena, denarje imu dobro naložene, in zaradi tega se je pri previdnem vodstvu nadejati, da bode napredek stalen iu jednakomeren.
Najnovejše vesti.
Dalmatinci dobe, kakor poroča „Nar. list", i vender nekoliko koncesij, da ne izostanejo iz državnega zbora. V političnej upravi nadomestijo se štirje visoki uradniki z narodnjaki.
S Cetinja došlo je poročilo, da je knez odposlal Mašo Vrbico v llusijo, da iz posluje posojilo v znesku 3 milijonov rubljev za zgradbo cest. Vojni minister Plamenac odposlal se je v Belgijo, da nakupi 30.000 ostraguš in štiri I gorske baterije, ker se hoče Črnagora pripraviti za bodoče dogodke.
Berolinski listi prinašajo zanimljivo novost, da je nemški cesar Viljem bil pri pohodu ruske deputacije tako radosten, da se je solzil in ko je prišla ura ločitve, zaklical odposlancem Aleksandra IH. v ruskem jeziku „Pro-ščajte rebjata!" (Z Bogom, otroci!)
V Maglajskem okraji v Bosni naselilo se je v zadnji čas 300 italijanskih rodbin.
Vsi so radovedm gledali Homjaka. Car je prvi pretrgal molčanje.
— Čez koga se pritožuješ, — vprašal je: — kako je bilo, povej vse po vrsti!
— Čez koga se pritožujem, sam ne vem, uadepolni pravoslavni car! Ta prokleti pes mi ni povedal svojega imena m priimka. A prisežem tvojej carskej milosti, da me je strašno iu neusmiljeno pretepel ta neznani človek.
Splošua pozornost se je podvojila. Vsi so pritajili dihanje. Homjak je nadaljeval:
— Prišli smo v vas Medvedovko, kar se usu-jejo kakor sneg nam na glavo ti vragi, Bog ve, kje so se vzeli, poklali in pobili so deset uašib, druge so pa povezali; a bojar, njih prokleti razbojnik, hotel je nas vse obesiti, a dva roparja, katera smo mi bili ujeli pri rekognosciranji, ukazal je osvoboditi in spustiti!
Umolknil je Homjak iu popravil svojo krvavo obvezo. Nezaupljiv ropot uastal je mej opričuiki.
To pripovedovanje zdelo seje vsem neverjetno. Car je dvomil.
(Dalju prtu.)
Zahvala.
Podpisani odbor šteje si v prijetno dolžnost časti temu gospodu dru. Jo«. Derču za brezplačno zdravljenje bolnih udov našega društva najtoplejšo zahvalo izreći. (1*>4)
Odbor
črevljarskfga bol ni* ko-pod por ntga društva.
Zahvala.
Podpisani krajni Šolski svet se gosp. Mih. Kustru, nadučitelju štirirazredne šole v Kranji,  zahvaljuje  za dve cesarski podobi, kateri je naši šoli podani. (167) Za krajni šolski svet: Olševk.
Meteorologičn« poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Teui-pei atura	Vetrovi	■ Nebo	Mokri na v i:nu.
11. marca j	7. zjutraj 8. pop. 9. zvečer	734 15 am. 734-19 um. 7.'l.">   p mm.	+ 1*1*0 9 »>•'(" -4- 8 4" < 1	si. szh. si. j z. si. jz.	jas. obl. obl.	0 00 am. j
Srednja temperatura -\- 6-4°, za 3ti0 nad normalom.
Pin.n efleftgB. borsa
dntf 12 marca t. 1. (Izvirno telegncfiftno porodilo Papirna renta .... 79 iri<!. 75 ki,
Srebrna renta .... 80
Zlata renta .... 101
6°/0 marčna renta........ 95
Akcije narodne hankv .   .   . H4U
Kreditne akcijo            .... 32',i
London   .           .... 21
Srebro                ....... ~
Napol.
85 75 25
75
62
C. kr. cekini........ e gld. 70 kr.
Nemške marke ..... *9 . 25
4°/, državne srećke iz l. 1864   250 gld. 124 — ,
Državne srečke iz 1. 1964.         l'*> gld. 170 , —
*°/0 avstr. zlata re»<ta. davka prosta.   . 101 . 80 „
Ogrska zlata renta 6°/....... 121 ,95
!*;                     .   . 91 . 30
„     papirna renta fi"/«    .... 88 , 25 „
5°,   tajerske zemljišč- od. ez. obli*. . 104 , 50 ,
Dunava reg. srečke 5n0    .   .   1O0 gld. 116 , 50
Zemlj. obč. avstr. 4V»8/0 *,ati ZH8t- ,i8ti 120 - 75 «
Prior, ohlig. Eli*.al>etiue £*pad. železuii-e 106 , 65 ,
Preir. oblig. Ferdinandovi- sev. letsUBM 106 „ 25
Kreditne srečke......100 gld. 173 , 75 ,
Rudoltbve srećke  ....         10   , 20 , 50
Ak'ije anglo-avstr. banke .       120   , 116 75
Tnmjinway-društ. velj.  17<> gld. a. v. 234 , 75
Ya Turjaškem i i t;n št. 3
točijo se
Biseljska vina
liter po        In 3* kr.
Tudi se tu dobč (146—3)
kranjske klobase in suho svinjsko meso.
♦ Umetne (32—18) ♦
l zobe in zobovja:
J ustavlja  po  najnovejšem  am er i k a k s k e 111  načinu *
:brez vsakih bolečin ter opravlj:i  plombo vanj a in > vse zobne operuelie *
t zobozdravnik A. Paichel, ♦
:poleg Hradeckvjevega mostu. I. nadstropje. + ♦
Gospod Fragner!
Prosim Vas, račite mi po pošti poslati za priloženih 10 gld. zabojček l desetimi steklenicami Vašega dr. Kosovela zdravilnega balzama. Ob jednem mi dovolite Vam objavit!, da je to zdravilo izredne dobrote, kajti izza treh mesecev, kar je uživam, ne čutim nikakersnih bolečin v želodcu, dočiin sem jih prej 10 let trpet. Nadalje ozdravil je tudi mojo soprugo bolečine na jetrih, katere jo prej mnogo let trpela in ohrani mi sedaj tudi moje otroke po polnem zdrave, olivaru-joč nas posebno mrzlice, ki je tukaj tako pogosta. . Vsprejmite, gospod, zatrdilo mojega visokega spoštovanja, s katerim se znamenovam
Kazimir Masalaki,
nadzornik železničnili gradb v Aleksincu, v Srbiji.
Hitra iu trotova
pomoč boleznim v želodci in njili posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da so vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše dinimvf .»»•firf.rfi o, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebav ljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljeranji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu da zopet prejšnjo moč in zdravje.. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano IJuitrko dimnici- *f€'itxtt «» postal in se uplošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja so na frankirane dopise na vse krajo proti poštnemu povzetju svote.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, na^ povsod izrecno dr. Ropov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več. krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in no izrecno dr. Hosoveja zdravilnega balzama.
I* i*t »vi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej  zalogi  izdelovalca R. FrugnorJ«,  lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—B.
V Ljubljani: G. Pioooli, lekar; Vlj. Mayr, It kar; Eras. Birschitz, lekar ; Josi. Svoboda, lekar :JJ. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoj ini j Fr. Baooarcioh, lekar. V Kranji: K. Šavnik, lekar.   V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar.
V K a in n i k u : j03. Močnik, lekar. V Gorici: G. Christofoletti, lekar; A. de Gironooli, lekar; R. Kiirnor, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Oglej i: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; G. Prendini, lekar; G. B. Poraboschi, lekar;  Jak. Sorravalto. lekar;  Anton Suttina,
lekar; Karol Zanetti. lekar. V Zagroou: C. Arazim, It kar. jmW Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogrskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tain se tmli dobi :
Piažl^o domače rro.3,^Ilo
zoper bule, rano iu vneti« vsake vrste.
Ako so ženam prsa vnamejo ali st rdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nobtiinji, pri žlezah« oteklinah, pri lzmasee-nji, pri morski (mrtvi) kosti, »oper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokan, v ledji, 6e si kdo nogo (pahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razkopanili rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku nin'esov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto koto ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapite bulo iu otekline se hitro ozdravijo: kjer pa ven teče. potegne mazilo v kratkem rso gnojiro ii;t-sv 'ii rano o/.dravi — Tp mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in Ker se po njeni rana prej nr zaceli, dokler u i rsa bolna gnojiva ven ptitegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred BtietOfD (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane so morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi.
M '  i Lat 11 i nt It /nt 2.i in if.i fes«. (15rJ—1)
Efntaaaii zsi uho.
Skuieno in po mnozih poskisih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že egubljen sluli. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
I «3 J K" 5* o _ B 1TB .
ow _y"e Si
Ct       um 9»
S jo t) 3.
cc 3.
»i
K!
It
o
-
© i.
e
P
o«
I 1 3
<b o ..
B <
o m id
rt
#' § P I JL
i F I 3 - I
c:
c
S" w
H 1
- 9»
C,
mm, J
Razpis službe.
Podpisani okrajni odbor razpiše začasno službo tajnika za okrajni zastop Vranski z letno plačo 400 gld. Prosilec, ki mora biti lepega zadržanja, naj dokaže zmožnost v političnem uradovanji, biti mora vešč slovenskega jezika v govoru in sestanku konceptu , ter zahteva se tudi znanje nemškega jezika.
Zraven te razpisane službe lehko tudi prevzame poslovanje pri županstvih na Vranskem in pii Sv. Jeronimu.
Prošnje naj se oddajo do HI. marca t. I. podpisanemu uradu. 1135—3)
Olsrsijni od"bor Vranski,
v 29. dan februvarja 1884.
7®.
Dr. Thomson-ova
olepševalna
sredstva.
Da 80 absolutno neškodljiva, to garantu je.
Esctrait <3.e IfcToIsc; sredstvo, ki osivelim lasem v štirinajstih dneh da prejšnjo barvo, ki ni niti svinčena niti raztopljina peklenskega kamna, in poleg tega ne barva niti kože, niti perila, temveč sumo lase; — tedaj je v dovršenosti do sedaj Se ne doseženi fabrikat.
Cena lončku 3 gld. ^3wCtxalt dte IfcToiac cLe 0-a,lle ; sredstvo, ki sive ali rodeče lase V m; lih dneh prav rujavo ali črno pobarva. Cena lončku 2 gld. 50 kr. Eaia. de OncLin.es ; sredstvo, ki črne, rnjave ali ru-deče lase v osmih dneh poiuinoii
Cena lončku 4 gld. Eau  des  SyO.p3a.icT.e3;  sredstvo,   ki pepelnatim laseiu <la tako priljubljeno zlatoiumeno barvo. ■ Cena lončku 3 gld. 3?§Lte dLes Creoles;  sredstvo, s katerim se odpr a vijo v malih minutah lasje na mestih, kjer jih ne maramo, kakor na  rokah  ali pri  skupaj  zraščenib  obrvih, tmli dame, ki imajo na zgornjtj  ustnici malo preveč vidno lase, jih s tein sredstvom lahko odpravijo.
Cena lončku 2 gld. p&te cl.es Crnom.es;  sredstvo, da lasje lepše in hitrejše rasto; jedino do/.daj vspešiio sredstvo.
Cena lončku 2 gld. T"!,-i.^t des Circassienes; najboljše in najpopolnejše sredstvo za. olepšan je polti; vse nesnage na polti, pike, pege, tuozulji itd. se s tem sredstvom v kratkem času odpravijo; tudi nideee roke dobe V kratkem lepšo in nežnejšo barvo, ako se s tem le malo pomažejo. Cena lončku 2 gld 50 kr.
Zaloga pri gospodu Edvardu Mahr-u,  parfum tj rj u v Ljubljani. <u~>)
Deželna
Rogaška
slatina.
»Tempeljski vrelec".
Usjie&ni lek za želoine bolezni. Z vinom mešana prijetna lil diina pijača.
Dobiva se pri gg.: Josipu Fahian-u, C C. Ilolzer-ji, Mih. Kast >nr-ji, I'eter Lassnik-u, ./. J.uckmann-u, Jan. 1'erdan-u,  Jon  Schlosser-ji, Sshustsniyy-u d'* Weber-ji, Josipu Tenlini i? i'-.j utti.ju m i.     (142—1)
Pre\zetev restavracije.
S tem si dovoljujem naznanjati visokej gospodi, kakor tudi p stvu, da sem prevzel
hotelu „
restavracijo v
Hotel „Aur
ter se bodem vedno prizadeval s točenjem pravih nepopačeiiib vin, naj-boljšcga Reining haiisor-jevega marčnega piva, z dobro pripravljenimi jedrni iu točno postrežbo trajno pridobiti zaupanje častiti h gostov.
Za mnogobrojni obisk prosi z velespostovanjem
(140—3)
Josip Trlzi-l^zer.
restavrant.
coocouoooooooo*50000aOOOOOOQ
g
8
o
mm
adolf mm s
& Comp.
Mamzalilaoajnice.o
Praga.   Dunaj. Pešta.
I/.datelj i ti odgovorni urednik : I v a d ž e 1 o /. n i k a r.
S tem naznanjamo, da smo naše
zastopništvo z;i ICranJslto
izročili gospodu 120—6)
J. J. NAGLAS-u,
o       v; v Ljubljani, Turjaški trs št. 7.
9     gjagr* Ta bode cenjena naročila vselej točno izvrševal. "^Hf ^q
^^ocooooocoocoorooooosooono
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1*.