111. itnlM • ubnh. i am is. ■* m XUU. Ittfl. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejemaš: celo leto......K 24-— celo leto......K 22 — pol leta .......11 — četrt leta........ 550 na mesec......» 1*90 pol leta........ 12 — četrt leta........ 6-—. na mesec......Đ 2'~ ■Tlfr in praznika. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta zrn enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari številka valja tO vinarjev. - .Slovenski Narod* velja po posti: ca Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto ...... Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Greda ifttvoi Koailova ulica it. 5, (v pritličju levo), telefon sL 34. Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozka. Narodna tiskarna telefon SL 89. ==saatt I i II i I celo leto.......K 25*— poi leta........13- četrt leta........650 na mesec. »......2*30 ...... za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ....... K 30—i Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Onravaietvo: Knaflova ulica it. S, (spodaj, dvorišče levo), telefon Si. •* Oolilci! somišljeniki! Dne 16. maja vas kliče zakonita dolžnost zopet na volišče. Vrši se nadomestna volitev deželnega poslanca. Podpisani odbor je v sporazumu z zaupniki vseh naprednih političnih društev v Ljubljani sklenil, daje pri tej deželnozborski volitvi kandidat narodnonaprcdnc stranke Jožef Relsner, c. kr. profesor v Ljubljani. Somišljeniki! Pozivamo vas, da zvesti narodnonapredni ideji volite našega kandidata soglasno! V Ljubljani, dne 29. aprila 1911. 3zvrševalm odbor naroBnonapreBne stranke. Pomen deželnoznorsiie dopolnilne volitve. (Govor deželnega poslanca dr. K. T r i 11 e r j a na volilnem shodu dne 11. maja.) Somišljeniki! Dopolnilna dežel-uozborska volitev, pred katero stojimo, bo nekaka obtežilna presk usnja za napredno mišljenje našo Ljubljano. Dočini so pri občinskih volitvah visoko pljuskali valovi strankarskih >trasti, to pot vsaj na^a stranka spričo volilne dolžnosti ni razvila skoro nobene agitacije. Zmaga naj ideja z lastno močjo ali naj pa pade! Narod- no - napredna stranka zida na zavednost, na razsodnost in nevstrašenost ljubljanskega meščanstva in po mojem prepričanju je nemogoče, da bi zidala na pesek. Pri občinskih volitvah je bilo treba paralizovati vpliv tisočero nezavednih vnanjih volileev in volik, katere je nemoralna klerikalna volilna geometrija vsilila Ljubljani v svrho, da bi spačili napredno liee slovenske prestoliee. V torek pa bo stopal na volišče le cvet mestnih volileev samih in zategadelj pričakujemo vzlio vsemu terorizmu združenih protivnikov slovensko naprednosti z mirnim srcem one sijajne zmage, ki izostati ne sme in ne more. Napredna zmaga je pri tej volitvi pred vsem postulat politične logike. Pet zastopnikov pošilja Ljubljana v deželni zbor in vsi so bili doslej verni pristaši narodno - napredne stranke. Ramo ob rami z ostalimi zastopniki kranjskega meščanstva smo bili pogumno obupni boj zoper brezvestno nasilstvo klerikalne večine, ki je hotela kulturno in gospodarsko izstradati pred vsem belo Ljubljano kot naj ponosne jšo in zato najnevarnejšo nositeljico in hraniteljieo naprednih idej. Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovčice! In sedaj naj pridruži, naj usili ljubljanski vo-lilee sam še ostalim štirim braniteljem svojih pravic v deželnem zboru kot petega zastopnika in zaupnika one brezobzirne in pogumno rečem — brezvestne stranke, ki je oropala Ljubljano samo z dvema zakonskima načrtoma za stotisočake in stotisočake?! Ne, to je nemogoče, takega sramotnega uspeha tudi najhujši terorizem ne more doseči. Tudi tedaj ne, ako se ta terorizem skriva z?, hip pod prozorno krinko politične zmernosti in meščanskega biderimijer-st va! In s tem sem pri osebi klerikalnega kandidata. Jaz nočem posnemati politične morale in družabnih ma-nir onega dr. Susteršiča, ki je y zadnjem dežehiozborskem zasedanju zahrbtno in skrajno krivično napadel osebno čast moža-naprednjaka, katerega vam naša stranka dan^s priporoča v izvolitev in zategadelj lojalno priznam, da je dr. Vinko Gregorič v zasebnem in stanovskem poklicu pošten in spodoben mož, kakor mi vsi, kar nas je tukaj zbranih. Toda političen značaj ni bil nikdar in tudi danes ni. Odkar je storil prvi korak v javno življenje, je vedno nihal med napredno in klerikalno stranko, kakor bi Nemec rekel; han-gend und bangend in schwebender Pein! Nikdar se ni mogel odločiti za možato priznanje eni ali drugi, pa makar tudi tretji stranki in še pred tremi leti, ko je kandidiral v deželni zbor kot takozv£.n samostojen zastopnik neke gospodarske stranke in par-tibus infidelium se je krčevito branil očitanja, da je prikrit klerikalec. Nasprotno! Kot predsednik društva hišnih posestnikov je po pravici strastno napadal in pobijal sklep klerikalne dcželnozborske večine, ua podlagi katerega so morali ljubljanski posestniki za celih pet let nazaj plačevati deželne doklade, katerih odpust in odpis jim je bila napredna stranka isposlovala spričo potresni nesreči. In danes sili ta mož z lahkim srcem v tabor te iste klerikalne stranke, ki je po njegovih lastnih besedah ljubljanskim hišnim posestnikom krivično požrla stotisočake ter s tem povzročila zdatno podraženje stanovanj! Pa še več! Društvo hišaih posestnikov je na predlog svojega podpredsednika in sedanjega klerikalnega kandidata dr. Vinka Gregoriča stoprav pred par meseci sklenilo vehementno in vseskozi utemeljeno peticijo zoper zloglasni cestni zakon, ki bo naprtil ljubljanskim davkoplačevalcem najmanj 200.000 kron novih letnih doklad brez najmanjše kompenzacije. In taisti dr. Vinko Grego-rič, ki je bil se pred kratkim zaradi tega v »Slovencu« napaden, sili sedaj med stvaritelje tega zakona, da ga bo lažje branil zoper težko prizadeto ljubljansko meščanstvo!! To politično logiko in moralo naj razume kdor more — ljubljanski volilec je ne bo! In če klerikalna stranka očita naprednemu kandiua-tu, da je v Ljubljani še premalo znan, tedaj z mirno dušo odgovarjamo, da je pa politik dr. Gregorič — preveč znan. Ljubljansko meščanstvo rabi moža, ki se bo v deželnem zboru boril v družbi ostalih štirih ljubljanskih zastopnikov neustrašeno za kulturne in gospodarske koristi našega mesta — ne pa ponižnega sluge najzagrize-nejšega zoprnika napredne in bele Ljubljane dr. Susteršiča. Zategadelj zavednemu volilcu v torek 16. t. m. izbera ne more biti in ne bo težka. To pa tem manj, ker je taktika klerikalne stranke ob in po dovršanih občinskih volitvah morala odpreti oči tudi slepcu. Pred volitvami so mamili voiilce s sladkimi besedami, da jim gre v Ljubljani le za urejene gospodarske razmere in da bo nastopila v naši mestni hiši zlata doba mirnega in treznega dela v prid meščaustvu. činr bo imela klerikalna stranka v občinskem svetu primerno manjšinsko zastopstvo. Večine — tako so zavijali oči — sami ne marajo. Čim so pa volitve vzlie vsem sleparijam dognale absolutno večino narodno-napredne stranke, so pa klerikalci hitro i>oza-bili na »mirno in trezno gospodarsko delo«, vložili so zoper volitev nad vse nagajivo in frivolno pritožbo ter pričeli žugati s krvavo obstrukcijo v občinskem svetu, v kateri so v to svrho v resnici odposlali najzoper-nejše svoje kričače. Gazeč vse parlamentarne šege in običaje hočejo napredni večini naravnost diktirati osebo bodočega župana in onega našega dičnega prvoborite-lja, onega moža kristalnočistega značaja in patrijotizma, katerega napredna stranka hoče in rnora dvigniti na ščit (Viharni klici: Živio dr. Tavčar!) tega moža blatijo z zelenim strupom za veleizdajnika in nevrednega, da bi bil potrjen kot župan slovenske prestoliee! Spričo takim in enakim brezkončnim infamijam ni čuda.moja gospoda, ako je boj v zadnjih časih zavzel oblike, ki žalibog niso na časi kulturnemu nivoju našega rtaroda. Jaz sem zadnji, ki bi se veselil tisti ti elementarnih izbruhov skrajue strankarske ogorčenosti, kateri naj bi dostikrat bolje ostali neizgovorjeni in nezapisani, toda to je tudi resnien, da je zoper tiste ]>obaline, ki ti dan za dnevom, noč za nočjo z blatoir maže jo tvojo hišo — pasji bič še vedno uspešnejše orožje, nego elegantni rapir. Zgolj na klerikalni javnosti jo bilo, da bi se bil način boja vsaj dovršenih občinskih volitvah primerno ublažil. Pa niso hoteli — in dr. Susteršič sam bil je toli nesramen, da je vse graje vredno dozdevno insultiranje nun-volilk pisal mm rovaš vodstvu napredne stranke, ki je gotovo te insulte, če so se v resnieL pripetili, najtoplejše obžalovala. Da pa ljubljansko občinstvo brez demonstracije ne bo kvitiralo umesa\lilija redovnic v posvetni političn boj — to je najbolje vedel oni dr. Susteršič, ki je te revice proti njihovi volji po svojih cerkvenih organih pribičal na volišče. Odločilno pa je, da so vse nune brez najmanjše ovire izvršile svojo volilno »pravico« i u zategadelj so zgolj nedostojna komedija tisti »protestni« shodi, ki jih uprizarja sedaj klerikalna stranka zaradi nunskih demonstracij v prozorno svrho, da bi s tem pred svetom blatila napredno Ljub« ljano in ustvarila v izvestnih krogih primeren milje za svojo pritožbo. A d vocem te pritožbe še dve jot i ni in odkriti besedi na naslov e. kr. deželne vlade! LISTEK. Pomladna noč. »Kako jaz ljubim življenje! Ljubim je z vso strastjo in voljo, in zdi mi, da sedaj nima smrt do mene kake moči. Vrgel bi se pod vlak, in kolesa bi odskočila od moje glave, zakaj življenja, tega nebeškega ču-imo kakor solnce —«. Govoril sem s svetlimi besedami in zvenečim, močnim glasom, vse pred menoj je bilo v cvetju, moja fantazija je cvetela, in v dimu gostilniške izbe so rajale vile in so plesali a morji. »Kakor solnce —« je ponovila za aieooj Alenčiea. Tudi njene oči so se Meščale kakor mavrica in kakor pisana poljana v plamenih opoldanjega solnca. Vsa je bila lepa kakor čista ve^na, -kadar plameni rosa v jutranji zarji. Njena lica so bila tako polna zdravja in cvetja in luci, da se mi je zdelo, da mora vsak ozdraveti, kdor se zazre n»nj<>. Zdela se mi je kot živo zdravje, živo solnce. Samo svoja lica bi priiiariile bolniku na srce, in evo, že je vstal, že se je dvignil, kakor čvrst in čil mladec. »Kakor solnce, kadar vzhaja, kadar premaga noč, ali pa kadar stoji opoldne na vrhuncu svojega pota,« Je dejala Alenčiea in bistre svoje oči je uprla pred se. In zdaj so se mi zazdele njene oči tako silne, da bi premagale smrt. da bi popile noč. In prijatelj Andrej je dejal: »In življenje ima vso moč od ljubezni. Solnce je ljubezen, je mati in izvir in konec vsega in nas vseh ...« Govoril je z veličastnim, navdušenim glasom in nato zapel: »Ljubezen, ljubezen silna, cveteš kakor zarja na morju. In taiko smo govorili vsi v visokih in lepih besedah, zakaj bili smo mladi, in nič grenkega še ni porosilo naših usten, in življenje je rajalo memo nas svojo svetlo in lepo pot. Vzdignili smo kozarce, ki so se blesteli in cveteli kakor goreče purpale in pili, dokler nismo bili omamljeni od močnega vina. Nam nasproti sta sedela dva zaljubljena para. Prvi fant, ki je bil obrnjen proti nam, je imel na desnici zelo razposajeno in živo dekle. Sam je bil zamišljen in resen in je vedno odkimaval dekletu, ki je sililo vanj, neprestano. »Ah, Janez, zakaj se vendar boji«! Saj ni drugega doma. Kar pojdi-va!« Prijela ga jeza roko in potegni* la k sebi. Fant se je lahko nasmehnil in tiho govoril: »Ne, ne ne! Saj ves, zakaj ne! Tvoj oča še zmeraj misli na bogatega vdovca.« »Zakaj spet tako govoriš? Saj sem ti rekla, da se me oča boji. Prav ničesar si mi ne upa odreči. In vdovec si ne upa blizu. Njega sem na cesti imenitno dala: »Veste, stric,« sem rekla, »še enkrat mi pridite blizu, pa vas sa ušesa zvlečem v Savo. Da boste pomnili, kdaj ste hodili za mladim dekletom. Vi, dedec pregrešni!« Tako sem vpila nad njim, da se je prav gor v vas slišalo.« »Francka, pa sem tudi izvedel, da se tvoj oča ženi. Ali veš kje? Pri tisti debeli Jeri, ki žganje kuha in toči.« »Zdaj pa mi bodi kar tiho! Vsta-ni, alo, še nocoj moraš z menoj. In govoriti moraš z očetom. Sicer pa tebi še govoriti ne bo treba. Samo da si zraven, govorila bom že jaz.« »Pa si vendar ne upam. In zdi se mi, da je že pozno, nocoj. Pijva se malo, potem seni bolj srčen.« »Nič! Si že dosti pil.« Nagnila se je k njemu in mu nekaj zacepetala na uho. Potem ga je v šali všcipnila v lica in se zasmejala. Fant je zardel in vstal. Deklina je stopila na sredo izbe in se obrnila proti nam: »Hej, fantje, veaeli bodite! Jaz vam dam koj za liter vina! Oštarija, kje si, oštarija! Prinesi liter vina! Oj, ti salamenska mačka stara, ali res že dremlješ? Oštarija?!« Prišel je gostilničar, ves rdeč, pijan in zabuhel in zaspan. »No, ti punica, kaj bi rada, Francka1!« »Liter vina prinesite, očka, temle mladim fantom.« »Zakaj pa ne, če je taka tvoja volja. Cel sod ga jim dam, če h očes, samo na ohcet me boš povabila.< »Saj vas tudi bom, oča. Vi pa, fantje, dobro pijte! Jaz grem s svojim Janezom k mojemu staremu. Poroko bomo napravili, kaj ne, Janez?« Gostilničar je prinesel vina in ga postavil na našo mizo. »Francka, zdaj moraš pa sesti za našo mizo, drugače ne pijemo tvojega vina. In tudi Janez naj prisede. Pili bomo na vajino zdravje.« »Eh, kaj mislite, da se bojim vina?« je dejala Francka. Sedla je k nam in natakala. Trčili smo in pili, in ko sta odhajala Francka in Janez, jima voščili mnogo sreče, dosti otrok, pa nič skrbi. Drugi par je se ostal za sosednjo mko. Fant je bil silno velik in krepak, dekle je bilo gotovo manjše za poldrugo glavo, a zato je bila čudo* vito bogatih las in zdravega, napetega telesa. Govorila sta tiho med se* boj, in gostilničar je nagovoril fanta; »Ženin, vidva pa nič ne pijeta! Eh, fari bi se samo s me jela! Jaz sem pa žalosten, kar vama ne morom post reči.« Fant je naročil vina, in detkle je neslo kozarec k ustnicam. Pilo je in dalo fantu. Bil je lep večer sredi zdravili, kipečih, mladih ljudi, in šele okoli polnoči smo odšli iz vaške krčme. Odpravili smo se peš v mesto. Alenčiea je šla v sredi. Vso pot so dehtele cvetoče jablane, in nad nami so kl i le zvezde, bele in jasne na čudovite. »Ljubezen, ljubezen silna, evetes kakor zarja na morju.« In tisoč in stotisoč cvetov je žarelo v naših srcih in v naših očieh so cveteli žarki mladosti. Dolgo, dolgo smo že hodili, in tam, glejte, je stala ob strani nrak;i hišici, in luč je brlela v njej: »To je gostilna! Stopimo na kozarec vina in veselja in dobre volje.« Smejali smo se in tesno objeti in razgreti razkošne radosti stopili s pesmijo na ustnih v razsvetljeno izbo. In kakor bi trenil, je ugasnil naš; smeh in radost in pesem. Sredi izbe je ležal na deskah mrlič. Bila je ženska, stara, vsa zgu-bana, vela, z nepopisno grenkim iwa-jBOnn okohi ust. Dišalo je po smrti. Dejanski položaj je enostaven in jasen. Pritožba je bila vložena 29. aprila in danes pišemo 11. majnik. Poizvedbe, kar jih je bilo potrebnih, so že zdavna izvršene, čas je torej, da se pritožba reši — tako ali tako! Bog" ne daj, da bi narodno-napredna stranka prosjačila, naj se pritožbo zavrne, Čeprav je uverjena, da je tudi zadnje otroče v klerikalni stranki ne smatra za resno. Bog ne daj! Če slavna c. kr. vlada misli, da je zakrivila kako nezakonitost — zakaj volitve je vodila ona! — pa naj pritožbi ugodi. Z jasnim čelom stopili bomo tudi v nov usiljeni boj in nemara «e bo bridko motil oni, ki upa, da bo natanaČin izpodrinil iz mestne hiše narodno-napredno stranko. Toda to je stvar politične kalkulacije, ki je vsakemu prosta. Mi zahtevamo odločitve in drugega nič. Te pa brez odloga! Zakaj opravičenemu očitku, da je zgolj iz ljubeznivosti do klerikalne stranke in na neizmerno gospodarsko škodo celega mesta zavlekla odločbo preko deželno- in državnozborskih volitev* in preko sankcije zloglasnega cestnega in melioracijskega zakona — temu očitku bi se danes ne smela izpostaviti nobena vlada! Volitev se je itak zavlekla brez vsake potrebe za par dragocenih mesecev, sedaj pa razmere naravnost kriče po rednem delovanju občintkega sveta. ])a ne govorim o neizogibnem protegu zoper cestni zakon, omenim naj exempli gratia le zgradbo kaualov-zbiralnikov, ki mora biti sklenjena v najbližjih tednih, ako se hočemo izogniti za leta in leta neznosnim sanitarnim nedostatkom, ki utegnejo postati zlasti za nižje tožeče dele mesta ob Ljubljani'*! na-javnost katastrofalni. Odločbe torej pričakujemo, '»dločhe brez odloga, zakaj v interesu javnega mini In povratka normalnih razmer v deželo gotovo ne bo, ako ne bo več na posamezne črnoglede ostalo omejen prepričanje — da je narodno-napredna stranka na Blehveisovi cesti brezpravna !___ Hovl hosanski žsle^nični program, Dunaj, 11. maja. Posebna deputacija, sestoječa iz predsednika bosanskega sabora Sav-i'et bega B a š a g i č a in podpredsednikov dr. Nikole M a n d i č a in Vo-jeslava Šole, ter iz članov bosanskega deželnega sveta (odbora) dr. S i -m i č a in dr. L u n a r i č a, se mudi te dni na Dunaju, da informira me-rodajne kroge o raznih najnujnejših političnih, kulturnih in gospodarskih ; težnjah Bosne in Hercegovine. Včeraj ^e je mudila deputacija pri skupnem finančnem ministru B u r i a -n u . danes jo je sprejel ministrski predsednik baron B i e n e r t h ter ji obljubil, podpirati upravičene bosanske težnje. Naš iirednik je po konferenci govoril s posameznimi gospodi l>osanske deputacije, ki so mu lju-beznjivo razložili namen in pomen svojega potovanja, ki jih vede preko Dunaja še k ogrskemu ministrskemu predsedniku grotu Khuenu v Budimpešto. Najinteresantnejši in v mnogem ozira za cel slovanski jug velevažen je novi železniški program, ki ga je po referatih i zbornega strokovnjaka dr. Sirnica dež. zbor dne 28. aprila odobril ter ga sedaj po zgoraj omenjeni deputaciji predlaga mero-dajnim faktorjem monarhije v nva-devanje in podporo. Navzlic vsemu hvalisanju »izborne« uprave, ki je skoraj 30 let absolutistično gospodovala v tedaj okupiranih deželah, je Bosna in Hercegovina ostala »zakleta dežela«, baš ker je bila zlasti od avstrijske, zapadne strani skoraj nedostopna. Kakor tanka nitka teče skozi gospodarsko se vedno lepše razvijajoče dežele ozkotirna železnica Bos. Brod - Sarajevo-dalmatinska meja, in kakor ozka struga ne more odvesti naraščajočih vod, tako tudi ta železnica že davno ne zadošča transportnim zahtevam. Kar je še drugih železnic v deželi, je vse, kakor pravi Nemec, »Stiick-werk«, grajeno vedno bolj iz strate-gičnih, kakor pa iz gospodarskih ozi-rov. Pravi vzorec take strategično železnice je takozvana bosanska vzhodna proga, eden izmed zadnjih slavnih gospodarskih činov absolutistične ere, ki izkazuje vsako leto deficite in obtežuje deželne blagajne. In dokaz za veliko politično zrelost bosanskega sabora in njega članov je, da se je takoj po razglasitvi ustave pričelo sistematično, dobro premišljeno delo za gospodarski napredek dežela. Velevažno agrarno vprašanje se je v tej dobi približalo svoji rešitvi, trgovini in industriji velja največja skrb bosanskih mero-dajnih avtonomnih faktorjev, ki so brz spoznali, da je dobro preraeunje-no in izvedeno železnično omrežje pogoj vsega nadaljnega gospodarskega razvoja. Ni treba poudarjati, da je praksa že dolgo pokazala neekononiičnost in nezadostnost ozkotirnih železnic, ki služijo predvsem le potrebam po-stranskega osebnega in tovornega prometi, katerim pa manjkajo glavna svojstva, izdatnost in naglost. Vse nove važnejše železnice v Bosni naj bi torej bile le normalnotirne. Predvsem gre bosanskemu saboru in deželnemu svetu za dobro zvezo z monarhijo na zapadni strani, ki bi oberem v svojem podaljšanju dosegla južna pristanišča jadranskega morja, ter na ta način pridobila zlasti za avstrijske dežele dvojno vrednost. Kot tako železniško traso predlaga novi bosanski železniški program črto Banjaluko - Jajce - Bugojno - Kamo, kot delno progo velike linije Su-nja - Doberlin - Banjaluka - Rania-Mostar - Metkovič, oziroma Klek, ali Porto Tolero ob izlivu Neretve. Deloma bi se dale pri tem uporabiti že obstoječe proge, ki bi se pa morale piK graditi v normalnotirne. Z Banjaluke do Metkovića bi znašala po novi železnici, ki bi se lahko pripravila tudi za brzovozni promet, daljava 2S0 km, do Gruža 396 km do Kle-ka 300 km. Gradbeni stroški pa bi znašali skupno približno 60 milijonov kron. Poudariti je, da leže ob tej trasi bogati zakladi rudnin in premogel — ki so danes vsled nedostopnosti popolnoma mrtvo premoženje. Poudariti je nadalje, da bi ta železnica pomenjala najkrajšo zvezo med Sarajevom, oziroma Mostarom in Zagrebom, Ljubljano, Dunajem, ter bi nudila trgovini in industriji omenjenih mest važno importno žilo. Tej glavni progi naj bi se pripojile postranske: Bihač - Novi, Bosanska Gradiška - Banjaluka, Bugojuo - Ar-žano in zveza s Sarajevom. Bosna je danes le proti Ogrski odprta, kjer se veže pri Bo>. Brodu glavna bosanska ozkotirna železnica z omrežjem ogrskih državnih železnic. Omenili smo že, da ta proga že davno več ne zadostuje. V skupnem finančnem ministrstvu je torej nastal načrt, da se naj pregradi v nor-malnotlrno, kar bi stalo do 40, da celo več milijonov kron. Ne vi bosanski železniški program odklanja tako rešitev ter priporoča drugo, ki bi bila v vsakem oziru ugodnejša, cenejša in koristnejša. Po tem programu naj dosedanja proga Brod - Sarajevo ostane kakršna je, gradi pa se naj poleg nje druga zveza z ogrskim želez, omrežjem, ki bi čez Vinkovce pri Brčki prekoračila bosansko mejo ter od tam čoz Tuzlo peljala v Sarajevo. Ta proga bi stala približno 32 milijonov kron, bila bi za celih 95, oziroma 113 kilometrov krajša, kakor dosedanja zveza z Vinkovci, ter bi bila vrhu tega že druga zveza proti severa. Te dve, dosedaj omenjeni glavni progi naj bi pa pošiljali v posamezne, dosedaj prometu popolnoma zaprte okraje lokalne postranske linije, ki bi bile za notranji bosanski promet izredne važnosti. Predvsem so to proge Bjelina - Tuzla, Šamac - Brčka, nadalje Bjelina - Ugljevik - Priboj, ki bi se pripojila zvezi Brčka-Tuzla - Sarajevo ter ob Drini lahko zvezala pri Loznici s srbskim želez, omrežjem ,ustvarivši tudi za kraljevino Srbijo velevažno najkrajšo zvezo od Donave do Adrije. Na tem železniškem programu ni interesirana le Bosna in Hercegovina, temveč tudi celo monarhija. Finančne sile novih dežel so danes še premajhne, da bi premogle vse stroške, ki jih ta obsežni program zahteva. Toda popolnoma upravičena je želja bosanskih merodajnih krogov, da naj monarhija, ki je na železniškem programu ravnotako zainteresirana, kakor Bosna in Hercegovina prevzame tudi del z novimi gradnjami združenih bremen. In tako se gla-vsi petitium bosanskega deželnega odbora, da naj monarhija obe glavni progi, severno in zapadno, gradi na lastne stroške, ali pa vsaj prevzame garancijo za prilično vsoto 120 milijonov kron. Ostale proge pa si hočejo nove dežele same preskrbeti, kar bi jim bilo tem lažje, če prevzame monarhija deficit dosedaj obstoječih železnic. Ministrski predsednik je deputaciji priznal popolno upravičenost in realnost novega železniškega programa, obljubil je, po svojih močeh delovati, da se Čim preje uresniči. Seveda ni prezreti težkoč, ki se mu stavijo nasproti. Tudi tukaj bo govorila znana ogrska ljubosumnost, ki ptvsodi stavi ogrske gospodarske interese v ospredje, tudi če škodujejo Bosni in Hercegovini, da tudi, če so le navidezni in če leži cel njih pomen v preprečanju avstrijskih, veliko besedo. IJpajmo, da navzlic vsem težko-čam življenjske gospodarske želje bratskih dežel čim preje uresničijo. Po občfnslil uoljtui v luMloni. »Die Deutschen Laibachs haben in der Gemeindeaus-sehusswahl, wie die sloveni-sehe Volkspartei bezweckte, sieben Mandate ermngen.« »Reichspošta« z dne 24. aprila 1911. »Ljubljanski Nemci so priborili v ljubljanskih občinskih volitvah, kakor je to hotela slovenska ljudska stranka, sedem mandatov.« »Reichspošta je glavni list kršč.-socijalne stranke na Dunaju in Nižje- avstrijskem, oddelka glavne politične ctranke katoliškega duhovenstva v Avstriji in drugod. Naši duhovniki in njih posvetni pristaši se držijo le nastopanja teh klerikalcev, v ozki zvezi so I njimi. Tedaj se ne more reči, da ta pisava tega lista ne izraža resnice, kar objavlja o naših klerikalcih. Pesimist, ki računa z vsemi činitelji razvojev gospodarstva, du-ševnosti, z vladanjem avstrijskih vlad, z lego krajev, v katerih biva Slovenec, večkrat upanje izgubi, da se bo slovenski narod, kar ga je še na svetu, rešil narodne smrti. Ali rad bi videl, da bi se rešil in upanje zopet vstaja, da se bo, ko vidi, koliko se je stori'o v pretečenih 60. letih. Ne vemo, 'koliko Slovenstva je umrlo tekom 1500 let, v katerih je živelo Slovenstvo v Evropi. Imeli smo katoliške duhovnike, ki so nemara pisati znali, pa niso nič zapisali, kako je živel, umiral v srednjem veku in do dovejše dobe naš narod. Slovenska, imena krajev, mest proti severu, zahodu in beneški Slovenci svedočijo, da je bilo tega naroda dosti, gotovo pa \Teč, kakor Madžarov, Hrvatov in morda tudi več, kakor Cehov. Majhne po obsegu zemlje in številu ljudi nas nahaja 19. stoletje. V tem stoletju ima zgodovina Slovencev pokazati delo za rešitev ostanka naroda, kakor ga ne more pokazati nobeden drugi avstrijski narod, kateremu je šlo v Avstriji za življenje ali smrt. Madžari, Cehi so tudi šteti med pastorke avstrijskih državnih vlad. Madžare se je hotelo enkrat po-iiemčiti. Bilo je to deJo zastonjsko, Madžari so pokazali svetu, da ne dajo svoje bogate zemlje drugim. Ali v tem narodu so bili omikanejši gmotno bogati sloji prvoboritelji. Dasi je fdo madžarskim plemenitnikom za njihovo gospodarsko in vladno moč v deželi proti konkurenci kraljev, so bili ti najlepše bitke tudi za ohranitev narodnosti madžarskega naroda. Centralne vlade so bile tepene in madžarski narod diktira drugim svojo voljo glede vladanja v svoji domo- ini in glede vladanja narodov v njegovi soseščini. Madžarski Cvingliani -o bile trde glave. Ali imeli so bogato zemljo, bogate prvoboritelje, ki so govorili jezik mase in ta masa je bila edina ž njimi v vprašanju rešitve narodnosti. Cehi živijo v deželah, katere objemlje nemški svet. Veliko trpljenja kaže zgodovina njih narodne probuje, ali dosti jih je, večina l>ogrtejših slojev stoji v vrstah bojevnikov za ohranitev narodnosti, ki adržujejo centralne vlade, da ne teptajo neusmiljeno vstajenja tega naroda, in bogata je češka zemlja in v Avstriji so le Nemci na Češkem, Moravskem in Cehi gojili industri-jalno delo, bili so sosedi najrazvitejšim nemškim industrijelom v nemškem rajhu — in Cehi so postali sploh bogati. Gmotno dobro stoječ človek drži glavo pokonci. Sle venci dosti tega nismo imeli, nimamo in vendar nismo več reveži v narodnem oziru. Kaj je 50 let v razvoju kakega naroda in tu imamo razvito moderno slovensko žurnali-stiko, tu imamo nekaj literature, pred katero bi grof Auersperg iz Sriberjevega turna spoštljivo klobuk snel in nemara dejal, da je marsikateri slovenskih rojakov - pisateljev nadarnejši in večji literarni umetnik, kakor on. V uradih smo izbojevali našemu jeziku veljavo, rabo. Imeli smo tudi časih politike, ki so centralne vlade pripravili do vse drugačnega pojmovanja o baje »interesantnih^ Slovencih. In svoje glavno mesto Ljubljano si je kranjski Slovenec utrdil tekom teh let tako, da je že mislil na to, da dobi slovensko vseučilišče vanje. Pa kaj to, z ognjevitejšo ljubeznijo nobeden avstrijski deželan ne ljubi svojega glavnega mesta, kakor kranjski Slovenec svojo belo Ljubljano! V njej živeti, v njej zasedati višje uradniško mesto, v njej biti vzgojitelj mladeži, trgovec, delavec v obrtih, za tem teži kranjski Slovenec z vso gorko to, eneržijo svojega srca! In priboril si je Slovenec v tem mestu in v vseh drugih mestih na Kranjskem, razven Kočevja, nadvlado v občinskih zborih in tudi v deželnem zboru. Kakor se je Slovenec žalostno oziral po Slov. Gorotanu, Slovenskem Sta jer ju, Kranjska se mu je zdela rečena, ta Kranjska je bila vez z drugim slovanskim jugom, z Adrijo iu tako tudi rešena enkrat večjemu gospodarstvu in večji omiki na slovanskem jtigu ob tem krasnem morju, poleg tega pa tudi središče, okolo katerega se morejo ostali Slovenci zbirati, dobivati moči v mukotrpnih bojih kot graniČarji. Vsaj to Kranjsko in Primorsko ter večji del Slov. Štajerske smo v optimističnih trenotkih imeli pred očmi kot v bodoče politično zedinjene s Hrvaško, Dalmacijo. Poberlii 15 volilnega eo]o nti Jpodniem ftoierftem V Celju, 12. maja Kdorkoli si prečita uvodnik v zadnji številki »Slovenskega Gospodarja«, se prepriča, da gre klerikalcem slabo najmanje v dveh okrajih: v dosedanjem Roblekovem in dr. Benkovicevem. Zatekli so se zopet k — veri in k najbolj prost aškim psovkam, katere že same za-se dovolj osvetljujejo moralo tistega duhovnika dr. Korošca, ki je uvodnik »Slov. Go-sp.« kot urednik napisal in ki B hoče z apelom na verske čute ljudstva priboriti mandat nad domačim posestnikom v Savinski dolini, Etoble-kom. > Slov. Gosp.« pravi, da govoiv na naprednih shodih »ljudje, kateri se drugače ne smejo mešati v pošteno človeško družbo«, da so 6e postavili v službo stranke pri volitvah »krida-torji, denarni oderuhi, sodnijsko potrjeni tatovi, večkrat kaznovani pretepači . . .« Imen seveda »Slov. Gospodar« ne navaja nobenih, ker bi bo utegnilo imeti slabe posledice za odgovornega urednika. Vprašamo samo dr. Korošca, ki se rad naziva za vodjo slovenskega naroda na Spod. Štajerskem, ali hoče s temi, naravn« pobalinskimi psovkami ponižati s* mo sebe ali svojo stranko in 'koncem koncev celi narod! Ne zdi se nam niti vredno, zavračati teh psovk; opozarjamo samo g. dr. Korošca in njo« gove sokandidate, da bi si na tak m-čuven način žaljeni pošteni kmet1 in obrtniki, ki so danes govorniki na naprednih shodih iu kateri agitira tudi po svojem prepričanju in strankarski dolžnosti za zmago naprednili kandidatov, utegnili poiskati ssi zadoščenje. S takim orožjem si g. dr. Korošec ne bode koristil ne sebi, ne svojim sokandidatom, to nam lahki veruje. Kajti žalostno bi bilo, ako b takih sirovosti ne obsojali lastni njegovi pristaši, ki imajo kaj čuta dostojnost — in ki slednjič ne čutijo tako infernalnega sovraštva do s\ jih rojakov, ki so drugačnega politič nega prepričanja. Izvzemši seve večino našega dn-hovništva. To je krenilo s prav majhnimi izjemami na politično pot. Politika tira paše duhovništvo v cerkvah, cerkvenih bratovščina!], Zgodba o Štefanu (Konec.} Ko so prvi jutranji solčni žarki obsijali rumeno listje Štefanovega ležišča, se je hipoma zasvetilo okoli njega. Zaskelelo ga je v oči, da jih je moral odpreti. In razveselil se je tega pogleda, da so mu stopile solze v oči. Prijemal je list za listom in ga mencal med prsti ter ogledoval. »Saj to ni listje, Štefan, to je suho zlato, kakršnega še niso videle tvoje oči,« si je govoril in se čudil. »Nikdar nisi »kaj takšnega našel zjutraj na postelji v svoji me.stni sobi, nikdar na svojem divanu. Bog s ia-boj, postelj! Samo da si izginil, divan!« Vstal je in se otresel. S prsti je zaril v lase ter jih pogladil na tilnik, listje je padalo od njegove srajce in od hlač. Smejal se je Štefan, tako udobno mu je bilo. Splezal je po lestvi navzdol in stopil na nasprotno stran ceste, kjer je šumela čista voda v podolgastem, nečkam podobnem koritu, voda, prihajajoča iz globočine bele gore. Zavihal je rokave, zajel s prgišči ter si umil obraz, roke in prsi. Potegnil je robec iz žepa in se obrisal. Nato je položi J na glavo klobuk, na- gnil ga postrani na desno uho in za-ukal. »Sedaj pa dalje in nasproti svoji slavi in nasproti ljubici!« Gostilničar je v tem odprl duri in stopil na prag. Zazijal je začudenja, ko je zaslišal to ukanje, ko je zagledal veselega, odhajajočega fanta. | Štefan pa je stopal dalje po vasi, odtod po beli široki cesti. In mislil je na slavo, mislil na ljubico. ;>Kako je vendar prav, da nimam več jopiča,« si je dejal. »Težje bi hodil, tako so pa proste moje prsi. In koliko gorkeje pritisnem na srce njo, ko me ne bo oviral jopič. Vsak vtrip mojega srca se bo čutil natančneje in silneje.« Pozabil je Štefan, da še ni zajtr-koval. Ko ga je na to opomnil želodec, je stopil v bližnjo pekarno ter si kupil žemljo. Tedaj so prinesli e stranske poti na nosilnicah človeka, ki si je zlomil nogo. Štefan je pristopil ter pogledal nogo. »Hudo je, hitro ž njim v bolnišnico, mož trpi hude bolečine. Toda čakajte, glejte, niti spodnjih hlač ni-na. Moj bog, kako izgleda! Gospod pekar, ali nimate pri roki čistih spodnjih hlač, da mu jih posodite?« Zasmejal se jo pekar. »Kam pa pridem, ako bi vsakemu posojal spodnje hlače t Slekli bi mi nazadnje še vrhnje.« Štefan je pomislil, privzdignil glavo ter dejal: »Čakaj, siromak! Jaz sem včeraj preoblekel perilo, spodnje hlače so čiste, čemu naj mi bodo, ko jih nihče ne vidi in ko si nisem zlomil noge.« In stopil je Štefan za zastor ter slekel spodnje hlače. Bele so bilo in platnene, še iz dobrih časov. »Vzdignite ga narahlo! Tako!« Slekel mu je hlače spretno, kakor bi tak posel opravljal že leta in leta in mu oblekel svoje spodnjice. »Tako, sedaj ga ne bo sram v bolnišnici. Bog s taboj, glej, da hitro ozdraviš!« Naglo je stopil dalje. Hlače so se opletale okoli meč in suhih stegen, videti je bilo oddaleč, kako orazno je vse tam zadaj. Toda Štefan si je žvižgal in je bil zadovoljen. »Takšnega norca pa še nisem videl,« se je smejal gostilničar proti boljši polovici, držeč se za trebuh, ko so odnesli bolnika... Od vseh strani je začelo zvoniti poldne, solnce je svetilo za stavo, ob cesti so posedali delavci in pOUŽivali kosilo ter pili kislo vino, pomešano z vodo. Štefan je izvlekel denarnico, preštel denar ter videl, da ima Se štirideset novcev, torej uprav dovolj Za kosilo. »Čemu mi bo denar, saj imam glavo in kmalu zaslužim drugega.« In krenil je v krčmo, sedel za mi-so ter naročil jedi in pijače. Bobnal je z vilicami po mizi in veselo zri skozi okno v beli dan. Tačas je stopil v kremo kruljav berač. »Lo bliže, prijatelj v Kristusu!« je zavpil Štefan. »Na, zadnjo čašo vina imam, okrepčaj se!« Berač je komaj prilezel do mize, iztegnil koščeno desnico iu nagnil kozarec pod šoetinaste brke. Obrisal se je in sklenil roke v zahvalo. »Kakor vidim, nimaš klobuka,« je dejal Štefan. »Na, tu imaš mojega, jaz ga ne potrebujem!« Plačal je in odšel. Smejala sta se za njim krčmar in berač •.. m Štefan je zaukal na cesti in vesel korakal dalje. Veter se je^ igral z njegovimi dolgimi lasmi, zašel mu je za srajco, da se je napenjala na hrbtu, kakor jadro. Nasproti so mu prihajali štirje lepi fantje. Dolgi trobojni trakovi so jim viseli od klobukov in v gumbni-cah so tičali veliki šopi jesenskega cvetja. »Kam pa fantje slovenski!« je vprašal Štefan. »Z nami pojdi, pa boš videl!« Vzeli so ga v sredo in peljali nazaj do krčme. Tam so ga posadili v kot za mizo in so poklicali liter žganja. »Tako se spodobi danes, ko odhajamo v vojake,« je dejal eden iz- med njih. »Pij, prijatelj! Ce gm nami v Ljubljano, ti jutri dam jopič in klobuk in vse, kar potrebuješ, saj tam dobimo drugo. Zivio cesar: Štefan je pil in pil. S fanti je ukal in pel do pozne noči. Potem pa se je dvignil in odšel na cesto. Za vasjo je obležal v jarku. Lepe so bile sanje, ki ^o mu « nile v glavo. Spisal je bil umetniško dovršeno novelo in je sedel v uredništvu najboljšega leposlovnem lista, kakor cesar na tronu. Poleg njega je bila njegova ljubica in nj-polna bela roka se je ovijala njegovega tilnika. V prahu pred njim klečali njegovi kritiki in slavili njegovo delo. Zapele so trombe, njegova slava se je raznašala od kraja d kraja in je preplavila ves tedanji slovenski svet. Ponoči so je dvignila str.ipena burja, mraz je pritisnil, da je jkripa-lo pod nogami. Štefan Komavli je zmrnil v jarku. Tedaj se je pa oglasil v »Rodoljubu« njegov najhujši kritik, ki ga je t olik rat izdelal, da ni ostala niti dlaka dobra na njem, ter je zapisal te-le pomenljive besede: »Spisi Štefana Konavlija so bili sicer 2a nič, a navzlic temu jo bil OB največji literat - umetnik med naše mlajšo in starejšo generacijo. Slava mu!« Vid Počivalnik. 98 bralnih društvih in zasebnih pogovorih. Nastopajo ne kot priprosti, enakopravni državljani v društvih in na javnih shodih, temveč kot duhovniki in prepričujejo z živo in tiskano besedo nerazsodne ljudi, da gre pri volitvah za sveto vero, ne pa za naše vsakdanje, čisto pozemske potrebe in zahteve. V tem oziru smo sicer dosegli naprednjaki že toiiko, da mnogo in premnogo ljudi prav jasno čuti in spoznava, da tu ne gre za vero in bogoslužje, temveč za eno stranko v narodu in spoznava tudi, da se za sveto vero ne sme delati z lažnjivimi poročili po listih in hujskanjem volil-cev proti volilcem — ki so vsi enega in istega verskega prepričanja in člani ene in iste cerkve. Kar se tiče po božnosti, so šanse na eni in drugi strani, izvzemši svetohlince, precej enake, kar pa se tiče moralnega življenja, prilično tudi. Prej gre na slabše pri klerikalcih: kajti ljudje, ki se jih za prostaško obnašanje kaznuje s pasjim bičem, ne igrajo pri na-prednjakih vodilnih vlog. Carlvle je dejal, da je misleč človek najhujši sovražnik, kar jih more imeti princ Teme. To resnico morajo pri teh volitvah upoštevati tudi klerikalci. Zato jahajo edinole na starih frazah glede vere in grehov, katere je zakrivila era gospodarskega liberalizma minula desetletja v Avstriji. Eto, pred štirimi leti je pisal »Slov. Gosp.«: »Slovenska kmečka zveza hoče vzbuditi kmečki stan k novemu življenju. S. K. Z. hoče vzbuditi kmete, da bodo kot stan složno nastopali; njeni poslanci bodo branili kmečke koristi napram vladi in drugim stanovom.« Lepe besede, pa bilo je malo dejanj. Naš kmet ve malo o eri gospodarskega liberalizma v Avstriji, v kateri so sicer štajerske Slovence zastopali večinoma duhovniki ali od njih odvisni politiki v parlamentu. In malo je bilo slišati o kakem odporu teh mož proti gospodarskemu liberalizmu, ravnotako malo, kakor sedaj o delovanju S. K. Z. za našega kmeta, dasi je imela ta ljuba zveza večino spodnještajerskih poslancev v parlamentu za seboj. Ker ne morejo klerikalci iz stvarnih razlogov prepričati volil cev za se, pa se lovijo za take zgodovinske spomine, jrrešeč na nevednost in nerazsodnost ljudi in skrbno prikrivajoč dejanjske razmere. Povrh vsega je narodna stranka na Štajerskem danes faktično agrarna stranka z agrarnim provalnom in misli na vse kaj drugega, ko na kakršenkoli kulturni boj. »Slov. Gospodar« nam očita, da protežiramo uradništvo. Toda to de-/ajo tudi klerikalci. Med nami je samo ta razlika, da podpiramo slovensko uradništvo, izštudirane sinove domače zemlje in tistih kmetov, ki so pri volitvah dostikrat naši politični nasprotniki. Klerikalci pa podpirajo nemško in nemškutarsko uradništvo, omogočajo mu s svojo nesrečno politiko, da se naseljuje med nami in mu posojajo tudi veliko tisoč slovenskega kmečkega denarja. To so dejstva, ki jih »Slovenski Gospodar« ne more utajiti. Res je, da je naše kmetijstvo v dobi liberalnih gospodarskih principov mnogo trpelo, ker je bilo slabo podprto z denarjem in ker ni razpolagalo z dovoljno množino strokovnega znanja. To priznavamo mimo, zato pa si je tudi narodna stranka postavila kot prvo nalogo to, da utrdi in razširi zadružništvo in strokovno izobrazbo med kmečkim ljudstvom. Ta program je stranka vedno pošteno in po svojih močeh izvrševala in politična hudobija je, ako se ji kaj dragega očita. Da pa se duhovništvu v »liberalni« eri ni godilo slabo, lahko dokažemo s številkami. Leta i^90. se je cenilo cerkveno premoženje v Avstriji, ne vštevši bolnišnic, hol in drugih cerkvenih karitativnih zavodov na 665 milijonov; leta 1900 že na 815 in leta 1910. na 1090 milijonov, torej nad eno milijardo kron. K temu je treba pripomniti, da je večina cerkvenih zemljišč davka prosta i a da dobivajo cerkveni knezi celo v največji bližini ogromna državna posojila po 1%. Seveda potem lahko »obupan dviga kmečki stan pesti proti svojim uničevalcem« — kajti on je tisti, katerega cerkev najbolj molze doma in potem še na Dunaju in drugod izrablja kmetov politični vpliv v svoje namene. Resnično, ni se nam treba bojevati proti klerikalcem s prostaščino in obrekovanjem. Imamo več ko dovolj stvarnih ugovorov in pomislekov proti klerikalni politiki. Imamo ■lovolj vzgledov in primerov klerikalne politične in družabne nestrpnosti in ošabnosti doma — tako da smo vsi globoko prepričani, da kleri-Kalizem ne sme zagospodovati v lepi naši deželi. V naših vrstah ni dobič-kaželjnih ljudi, ki so včeraj preklinjali isto, kar blagoslavljajo danes; med nami ni mož, ki bi od politike /iveli in si z vplivom in davčnim denarjem kmetov krpali žepe in zidali vile. Vodi nas idealno navdušenje za tvar in ljubezen do rodu ter naših svetovnih nazorov, zato imamo čiste roke in gremo lahko mirno in brez strahu v volihd boj. »Slovenski Gospodar« pa se kot vljudni ljudje (končno zahvaljujemo, da nam pri našem delu —, pomaga. šolske bazni m ootelistvo. (Nekatere načelne točke iz govora nad učitelja Pr. Brinarja o priliki učiteljskega zborovanja dne 7. maj-nika t. 1. v Celju.) Učiteljstvo slovesno odklanja vsako krivdo radi šolskih kazni; ono ima v svojem delovanju le blagor ljudstva pred očmi, vsled česar iskreno želi, da bi se šolske kazni čim najbolj zmanjševale ter blagruje one srečne šole, na katerih se da izhajati brez šolskih kazni. Učiteljstvo je na stališču, da se naj šolske kazni nalagajo le v onih slučajih, kjer je upati, da dosežejo svoj smoter, t. j. da se vsled njih šolsko obiskovanje v resnici izboljša. Žalostno dejstvo je, da je v naši državi število analfabetov precej visoko, ravnotako je dokazano, da je ravno v naši državi razmeroma najslabši šolski obisk. Glavni vzrok temu tiči v neugodnih krajevnih, pred vsem pa v nezdravih socijalnih razmerah. Idimo med preprosti narod! Koliko pomanjkanja, koliko revščine se nam razgrinja pred očmi! Žalostnih socijilnih razmer ne bodo ozdravile še tako krute šol. kazni, tukaj je treba vse drugih, temeljitih zdravnikov. S šolskimi kaznimi se dosi že nasprotni uspeh :gorjese še poveča,ljudstvo se jezi na šolo, preklinja učiteljstvo, šolski obisk postaja še slabši. Preobsežni šolski okoliši s sto in sto šolskih otrok naj se tam, kjer so dani pogoji, razdele na več manjših okolišev, da bi otroci imeli blizo v šolo. čeravno bi dotična šola štela manj razredov. Izkušnja uei, da se da tudi na nižjo organiziranih šolah lepo delovati, samo da niso prenapolnjene in da je reden šolski obisk. So pa tudi starši, ki so iz teh ali onih razlogov načelni nasprotniki šoli in vsaki izobrazbi. Ni malo število onih roditeljev, ki bi svoje otroke lahko pošiljali v šolo, pa jih nalašč nočejo, iz gole upornosti ne. Imamr pa tudi opraviti s strankami, ki v sebičnem pohlepu po posvetnem blagu na nečloveški način izrabljajo svoje ali v varstvo jim izročene otroke z raznimi opravili ter jih vsled tega odtegujejo šoli. Takim upornikom in izsesoval-cem naj bi se s strogimi šol. kaznimi vbilo v glavo rešpekt pred šolskim ekonom. Vsaka obzirnost in popustljivost proti takim ljudem bi bila neumestna. Politična kronika O cesarjevem zdravju so poročali razni časopisi, da se je poslabšalo. Zdaj pa poroča dunajska »Zeit«, da ta poročila ne odgovarjajo resnici. Vendar se mora pa priznati, da bivanje v Godollo ni imelo zaže-ljenega uspeha. Vlada namreč zelo slabo vreme, vsled česar se ne more sprehajati. Navadno je vedno v gradu. Ko je bilo predvčerajšnjim lepo vreme, se je peljal na izprehod, kar je zelo ugodno vplivalo. Cesar je spal celo noč, vstal ob navadni uri ter delal do osmih. Ob tej uri pride dunajski dvorni kurir, ki prinese vsak dan državne akte v Godollo. Če bi se pa vreme stalno zboljšalo, tedaj se bo cesarjevo razpoloženje nedvomno iz-premenilo. * Zunanji minister grof Aehren-thal bo 23. t. m. zopet prevzel vodstvo zunanjega ministrstva. Včeraj so se končala pogajanja glede kontokorentnega predujma, ki ga je nameravala najeti finančna uprava. Tega sklepnega pogajanja so se udeležili zastopniki finančnega ministrstva in pa ravnatelji raznih dunajskih nemških bank. Predujem znaša 76 milijonov kron in se bo obrestoval z enim odstotkom nad običajno' obrestno mero. • ^ • V ogrskih političnih krogih se govori, da bo za ogrskega trgovinskega ministra imenovan grof Wicken-burg, ki se je v zadnjem času *>dliko-val posebno kot referent o bančni predlogi. * * Ogrski ministri so več nego otročji. Svoj čas* so prepovedali ru-munskim ženam nositi na oblekah okraske v romunskih narodnih barvah. Zdaj je izdal minister grof An-drasy na vse orožniške postaje v krajih, kjer prebivajo Rumunei, cirku-lar, naj ne nastopajo proti rnmun-skim ženam, ki nosijo take okraske v rumunskih narodnih barvah. So pač na Ogrskem še nekulturne razmere! 9 * m Hrvaška samostojna stranka ima 15. t. m. zborovanje, na katerem se bodo posvetovali o bodočih dežel-nozborskih volitvah. - • ■ Srbska samostojna stranka je imela včeraj zborovanje, katerega ee je udeležilo več nego peteto delegatov. Zborovanje je otvoril strankin predsednik Medakovič, na kar je poročal posl. Pribičevič o delovanju centralnega odbora in o političnem položaju. Poročilo so sprejeli z velikanskim navdušenjem. Sprejeli so resolucijo, v kateri se izreka popolno zaupanje centralnemu odboru ter odobruje postopanje stranke v boju zoper bana Toiuašiča. Nadalje se je sklenilo zaradi vprašanja narodnostne edinosti Hrvatov in Srbov stopiti v dogovor s srbskimi in hrvaškimi naprednimi strankami na Hrvaškem, v Bosni in Dalmaciji ter prepustiti centralnemu odboru, da o tem vprašanju odločuje ter poroča na bodočem strankinem zborovanju. Sprejeli so tudi resolucijo, v kateri zahtevajo splošno in enako in tajno volilno pravico ter izrekajo svoje simpatije srbski demokratični stranki na Ogrskem, ker se je pridružila v gibanju za volilno pravico Justho- vi stranki. Končno so pustili poslancem popolnoma proste roke pri srbskem cerkvenem kongresu, ki se ima 15. t. m. vršiti v Karlovein. Pri bodočih deželnozborskih volitvah bo stranka odločno nastopila proti banu dr. Tomašiču. * Iz Budimpešte poročajo, da je srbski patriarh tožil rumunskega metropolita, naj se občini Aga in Melv-nadas zopet pritegnejo v srbsko me-tropolijo. Tožba je bila pa zavrnjena in tudi kraljevska kurija ni ugodila patriarhovemu rekurzu. * Srbski uradni list objavlja sank-eijoniran zakon, naj se nabavi stoin-petdoset železniških vozov, med temi i>etdeset za transport mesa. — Iz Bel-rrada poročajo, da pojde kralj Peter jeseni zopet v Petro.orrad. To kraljevo noto vanje je baje v zvezi s poroko prestolonaslednika z neko rusko veliko kneginjo. — Skupščina je sprejela v drugem branju srhsko-portugiško I -pal kmeta, ki ima toliko potreb in skrbi. Odgovor našim klerikalcem bo dal naš kmet 13. junija, ko bo volil kmetske-ga kandidata g. Franca Robleka, veleposestnika v Žalcu. V kratkem času priredi g. Roblek volilski shod ua Vranskem. Naša dolžnost je, da se v obilnem številu tega shoda udeležimo ter s tem pokažemo svoje simpatije. Iz Maribora. (Društvene novice. Kakor znano, se vrši dne 11. junijai tukaj velika Ciril-Meto-dova slavnost v prid slovenskega šolstva v Mariboru. Načrt je izgotov-ljen, prihodnji teden se že začne s pripravami. Kolikor se da izvedeti za sedaj izza kulis, bo imela ta slavnost letos popolnoma novo lice. Ves vrt bo bojda izgledal kakor kako rusko predmestje, vprizoritelji, dame in gospodje, seveda v narodnih nošah. Na drugi strani se bodo našle neke hrvaške toplice, spet drugje češka pivnica — povsod narodne noše. Kakšen značaj bo imela kavarna, ali turški ali srbski, nismo še mogli dognali. »Narodni pipec« je naročil velikanski šotor, ali v kakem »malajskem« slogu ali v katerem drugem, je še za zdaj tajno. Dalje bo sodeloval čitalniški pevski zbor in »Glasbeno društvo«. — Kar pa nam je že danes natanko znano in bo tudi krona cele slavnosti, to bo gledališka predstava naših malih iz slovenskega vrtca, pod vodstvom tukajšnjih šolskih sester. Vsem je znano še iz prejšnjih let, kakšni občutki so se nam budili pod vtisom nastopa teh nedolžnih o t ročice v, ki jih je takorekoč rešila narodna požrtvovalnost iz nemškega £rela in smo si v duhu, kakor da si pritrgamo raje pri vsakdanjem kruhu, 'kakor pa, da bi zapustili našo mladež na slovenskih mejah. — O podrobnem poročamo prihodnjič. — Čitalniški pevski zbor v Mariboru nastopi pri letošnji Ci-ril-Metodovi slavnosti. Prosimo torej vse mariborske pevce, dame in gospode, da se udeležujejo pridno in polnoštevilno pevskih vaj. To je sedaj tem lažje, ker ima dramatično društvo počitnice in nima nikdo iigo* I vora, da ne more sodelovati na dveh straneh. Vaje za mešani zbor vsako sredo. Shodi kandidatov narodne stranke. G. Pr. Roblek ima jutri ob 8. uri zjutraj shod v Braslovčah pri Plaskanu. — G. dr. V. Kukovec ima. jutri shode na Bizeljskem ob 8. uri zjutraj pri Škofu, v Pišecih pri Varlecu in ob 4. uri popoldne pri Mišku Janežiču v Župelevcu. — Slovenski kandidat za celjsko mestno skupino g. J. R e b e k ima jutri shod v Vuzenici ob 8. zjutraj pri Mrav-Ijaku in ob 11. dopoldne na Muti v poslopju slovenske šole .— G. Ivan V e r d n i k ima ob 8. zjutraj shod v Družmirju pri »Basistu« in ob 3. popoldne pri g. Delakordu v Št. Janžu na V. g. Drobne novice. V P t u j n je iz neznanega vzroka umrl pijonirski rezervist Baltazar Stocklinger. Govori se, da se je zastrupil z uživanjem pokvarjenih klobas. — V Celju je hotel nabornik Martin Brecl iz Šmartnega v Rožni dolini na ta načiu presenetiti svoje tovariše v gostilni, da bi pod mizo streljal z revolverjem. Komaj pa je dal v revolver prvo patrono, se je ta sprožil in krogla je šla Breci u v desno nogo. Poleg bolečin bo še imel opraviti s sodiščem. — Nepojasnen slučaj. Včeraj so spravili v celjsko bolnišnico delavca Franca. TTkavca, stajiiijočega na Dolgem polju. Imel je nevarni rani v trebuhu in na plečih. Povedati je mogel samo to, da ga je nekdo na glaziji zbodel. Operirali so ga takoj, vendar bo težko ozdravel. Videlo se ga je v družbi nabornikov iz Griž. — Razpisano je pri c. kr. lokalnem komisarijatu za agrarne operacije v Gradcu mesto asistenta za agrarnega nadzornika. — Ponesrečil se je v Vitanju pri nalaganju lesa delavec Kralik. Stri si je desno nogo. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. — Iz Š t. P a v -la pri Preboldu nam ]X)ročajo: Posestniški sin Martin Kovač je pose.^niku in krčmar j u Mih. Ce-r o v š k u na posestvu pri Sv. Magdaleni 80 ovočnih drevesc deloma izkopal deloma odžagal. Cerovšek ima okrog 400 K škode. — 2 r e b e s tremi nogami. Marbuger Zei-tung poroča, da je vrgla posestnika Al. Fabuža v Radečah kobila žrebe s tremi nogami. Sprednja leva noga manjka popolnoma. — Razpisa-n o je pri c. kr. okrožnem sodišču v Mariboru mesto paznice. Prošnje do 20. maja t. 1. c. kr. okrožnemu sodišču. »Posavska planinska podružnica« priredi dne 21. majnika t. 1. velik skupen izlet na Kum. Odhod z Zidanega mosta takoj po prihodu jutra-njh vlakov. Povratek s Kuma po Cebulovi dolini v Trbovlje; tam sestanek okoli 5. popoldne v gostilni g. Grebenea pri »Vodopadu«. Zvečer domov z vlakoma: proti Zidanemu mostu, Celju in Sevnici ob 7.41 in proti Ljubljani ob 7*46. Vabimo k temu izletu vse ljubiteljice in ljubitelje naših lepih planin. Izlet obeta biti vrlo zanimiv in zabaven. Pri deževnem vremenu izlet seveda izostane. Mariborska Ciril-Metodova podružnica je poslala meseca aprila glavnemu vodstvu sledeče prispevki4: Narodni davek (nabr. g. Majer) 16, nabiralnik v Narodnem domu 13, v Medenovi gostilni »Pri pošti« 4 K, skupaj 33 kron. Učiteljsko društvo za celjski okraj. V četrtek, dne 18. majnika t. 1. ob 1. je v celjski šoli pevska vaja. Prav vljudno prosimo, pridite to pot zanesljivo vsi. Pozor! Dne 16. maja 1911 dopoldne se vrši pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju dražba lepega posestva v Dobrni pri Celju. Opozarjamo na tozadevni inserat v današnjem listu. Koroiko. Nemci odklonili SchulvereinskG šolo. Na poziv koroškega »Schulver-eina«, da bi občina Ried na Tirolskem pomagala prirediti o Riedu shod za ustanovitev »Schulvereina« in nemške šole, je odgovoril tamošnji župan, seveda Nemec, sledeče: Tukaj je že 14 društev in torej za kako novo, v revnem, od hudournikov razdrapa-nem ozemlju niti za en centimeter zemlje ni proste. Sicer nam je pa dobro patrijotična laska ali češka šola ravnotako ljuba kot nemška. Odgovor je sicer tirolski, a za Nemce vendar značilen. Strela je užgala. V gospodarsko poslopje pri Kaladru na Krasnici je udarila dne 28. aprila popoldne strela in zanetila požar. Kljub takojšnji pomoči ruških gasilcev je pogorelo poslopje do tal. Rešili so samo živino, krma, vozovi, poljsko in gospodarsko orodje ter stroji pa so zgoreli. Gad je pičil v nogo učenko Terezijo Sraj iz Zabniee. Deklici so nogo nad rano močno prevešali, rano globoko narezali in ji iztisnili zastrupljeno kri. Le tej radikalni odpomoči se ima deklica zahvaliti, da bo v kratkem okrevala. Nov vodovod dobi trg Trbiž. Z delom so že pričeli po cestah, kjer bodo položene cevi. Voda bode napeljana iz bližnje Žabniee. Toča, V Ovčji vasi je začela dne 28. aprila ob 10. dopoldne padati gosta toča. Padlo jo je toliko, da je bila 2 uri še vse belo. — Škode ni napravila nobene, ker še ni bilo pomladanskih nasadov. Nesreča pri delu. Posestniku T. "MaČkeč po domače Štefanu v Običah je odrezala med delom rezalniea za krmo levo roko do zapestja. Odpeljali so ga v celovško bolnišnico. Zasuta cesta. Na cesto, ki veže Koroško s Štajersko, se je nasulo iz strmine nad njo v bližini Škofič kamenja in skalovja skoro za 500 kubičnih metrov. Ker je cesta v soteski, bo promet približno 8 dni zaprt. Pod eecto teče tudi gorski potok, katerega je nasipina zajezila. Nasipina se je naletela ponoči,ko je bila slučajno cesta prazna, sicer bi se bila lahko pripetila še kaka večja nesreča. Ker je Šahovim ženam Škatlje in kovčege zmetal na glavo. V noči od 31. do 12. februarja se je peljal v salonskem vozu perzijski šah s haremom 5 žena z Dunaja čez Beljak v M (»ran. V Beljaku so morali pripeti salonski voz ob vlak južne železnice. Vsled nepazljivosti pa se je to zgodilo s takim sunkom, da je prtljaga popadala na glave haremskih dam in rvnuhov. pri čemer je bilo 5 oseb lahko ranjenih. Zaraditega se je moral včeraj zagovarjati strojevodja Kenija in prerurkača Karner in Eiehe-nigg. Strojevodja je bil obsojen na 4 dni zapora, oba premikača pa sta bila oproščena. PHffiOBRO. Podelitev naslova. Naučni minister je podelil nadučitelju Avgustu B a j č i e u v Opatiji naslov ravnatelja. Detomor? V torek popoldne je našel pokopališki čuvaj v Gorici, Pa-dovan, blizu vhoda na pokopališče trupelce deklice, položeno v papirnato škatljico. Komisija je konstatirala, da je otrok pred dvema dnevoma umrl. Nova trgovina v Goriei. Dne 15. maja otvorita v Gorici v Raštelju 7 gg. Pinter in Lenard novo trgovino z železnino. Posestnika sta vrla slovenska narodnjaka. Nagla smrt. Predvčerajšnjim zjutraj je delal klepar Ferde Perko, >tar 51 let, stanujoč v ulici Sorzeria Št. II, v Trstu v hiši št. <> ulice Tomaži Grossi. Naenkrat ga je obšla slabost in se je zgrudil na tla. Poklicali se zdravniško postajo, toda došli zdravnik je mogel konstatirati le smrt vsled srčne kapi. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. .Tustu. V mrl je delavec Ivan Delcotto, 0 katerem smo ]>oročali pred dnevi, da je padel z odra pri uovozgradbi v ulici Nieolo Machiavelli v Trstu in dobil hude notranje poškodbe. — V bolnišnici v Trstu je umrla tudi 19-letua Ema Pascolievieh, ki se je bila predvčerajšnjim zastrupila s fenilno kislino. Poskus samomora. Včeraj, kmalu po *2. popoldne se je v Trstu v gostilni Marije JStoke ob Šalita del pro-montorio št. 5 neznan gost ustrelil iz revolverja v usta. Težko, vendar oči-vidno ne smrtno nevarno ranjenega so prepeljali na zdravnikovo odredbo V holuišnico. Samomorilec je 371etni privatni kočijaž Just Rcvth, stanujoč v ulici Promontorio št, 8. Vzrok obupnega čina še ni znan. Letošnja glavna skupščina Ciril-Metodove družbe za L tro. Letos se bo vršila glavna skupščina Ciril - Metodove* družbe za Istro v Buzetu dne 28. maja. V ta namen se je sestavil v Buzctu odbor, ki dela z vsemi silami na to, da se dan glavne skupščine proslavi čim najčastnejše tako za Bu-zetčane, kakor za družbo samo. Odbor je prevzel tudi skrb za prenočišča onim, ki bi prišli že en dan pred glavno skupščino v Buzet in za one, ki mislijo na dan skupščine prenoči- 1 i v Buzetu. Zopet samomor pri 87. pešpolku v Pulju. Zvečer dno 11. maja se je ustrelil iz neznanega vzroka prostak Jožef Šešerko od 9. stotnije in kmalu nato umrl. Vprašujemo se, kaj je pravzaprav vzrok pogostim samomorom pri tem polku, kajti v enem tednu imamo kar dva taka slučaja. Llovdova palača in novi rotovž v Trstu. Llovd hoče prodati svojo palačo v Trstu in jo je ponudil mestni občini za približno 4 milijone. Že dolgo mislijo v Trstu na to, da bi obenem z regulacijo Velikega trga sezidali tudi nov rotovž in zato je Lloyd tudi svojo palačo ponudil mestni občini. Mestni svet in stavbni svet se bosta bavila sedaj s tem vprašanjem. L!oyd namerava za sebe kupiti hišo v ulici Sanita, kjer se nahaja sedaj okrajno sodišče, in sicer brez ozira na to, ali kupi mestna občina palačo ali ne. Angleški gostje. Te dni je priplula v Dubrovnik angleška jahta »Veetis«, ki je prinesla s seboj 300 angleških izletnikov. Dubrovnik je bil vsled tega salo obljuden in ker so ostali izletniki čez nedeljo, so prosili trgovci obrtni urad, da smejo tudi v nedeljo imeti trgovine odprte, kar se jim je dovolilo do 4. popoldne. Mornar utonil. Ko je priplula bojna ladja »Zenta« v vojno pristanišče v Pulju, je padel mornar J. razreda Uraj v morje in izginil v valovih. Vse iskanje je bilo brezuspešno, tudi njegovega trupla dosedaj niso mogli najti. Tatova, ki imata avtomobile. Dva znana vlomilca, Ivan Gherson in Hektor Vidali, ki sta bila še-le nedavno izpuščena iz ječe in se nista prav nič pobrigala za pošteno delo, je vzela policija v zadnjem času na piko, ker sta zelo razkošno živela. LTrad-ne poizvedbe so dognale, da stoje v improvizirani garaži v neki hiši v ulici Pondares štirje avtomobili, od katerih so trije last Ghersona, eden pa last Vidalija. Nadaljne poizvedbe so morale dognati zelo interesantne stvari, ker je policija poleg Ghersona in Vidalija aretirala tudi še nekega senzala, Ghersonovega šoferja in še neko peto osebo. Nov parnik lokalne paroplovne vožnje Trst - Pulj. V ladjedelnici v Tržišču zgrajeni parnik za paroplov-no družbo »Istra - Trieste« z imenom »San Marco«, je podvzel včeraj poskusno vožnjo iz Trsta v Pulj in na-zaj. Vožnja je izpadla v vsakem ozi-ru zadovoljivo in je dosegel parni'k povprečno hitrost 14* 2 milj v uri. >San Marco« prevzame brzovozno službo. Iz gozdarske službe. Višji gozdarski komisar Tulij Bersa p I. L e i d e n t h a 1 v Gorici je imenovan za gozdarskega svetnika. V nedeljo, dne It t. a. je ti 3. popoldne pri Mofcargii na Barja volilski shod. Na shodu govori narodno napredni kandidat za deželni zbor prof. Jožef Reisner. Barjani vsi na shod! Dnevne vesti. -f- Reisner ali Gregorič? Ljubljanskim volilcem se bo treba v torek odločiti, koga bodo poslali v deželni zbor, da bo zastopal njihove interese in koristi — profesorja Reisnerja ali dr. Gregoriča. Razsodnim volilcem izbira ne bo težka, zakaj klerikalni kandidat dr. Gregorič je oseba, ki med značajnimi, poštenimi ljudmi sploh ne more priti v poštev. Kakšen mož pa je ta Gregorič? Vsa Ljubljana ga sicer pozna, toda pozna ga samo s strani, ki mu morejo pridobiti zgolj prav malo spoštovanja in uva-ževanja, a cisto nič pa zaupanja. Vse svoje življenje je bil Gregorič politična dvoživka, mož, ki nikdar ni vedel ali ni hotel vedeti, ali je v političnem oziru ptič ali miš: Kakor nihalo je kolebal vedno sem in tja, kakor mu je pač bolje kazalo. V tistih dneh, ko je izhajal »Slovenski List«, je bil boritelj za radikalna slovenska načela, ker je mislil, da mm bo to pripomoglo do popularnosti in uva-ževanja v javnem življenju. Ko pa je uvidel, da mu tn politika ne domača zaželjenega uspeha, se je umaknil v ozadje ter skušal spretno plavati med dvema strujama. Naprednjak ali klerikalec, vse je bil gosi>od Vinko. Ako je prišel med naprednjake, je zabavljal na klerikalce, ako je bil v klerikalni družbi, je spuščal ntj-strupenejše pusice na napredno stranko, da, bili so celo časi, ko je značajni mož preskrbljeval gradivo za klerikalne in napredne časopise. Toda tudi to »vsestransko« dobivanje mu ni koristilo in mož je ostal politično brezpomemben, kakor je bil. Ko pa je jela klerikalna stranka pomoli od zgoraj pridobivati na vplivu v deželi, se je jel tudi Gregorič vedno bolj in bolj nagibati na klerikalno stran, dasi je javno vedno ogorčeno odklanjal, da bi bil klerikalec. Sedaj je nastopal kot samostojen, neodvisen politik, kateremu je gospodarsko vprašanje alfa in ornega vsega javnega delovanja. A tudi s »samostojnostjo« in »neodvisnostjo« ni imel sreče. Zato je sedaj z napetimi jadri zaplovil v klerikalno vodovje, računajoč s tem, da se mu bo sedaj pod izrazito klerikalnim praporom končno vendarle posrečilo splavati na površje ter doseči ono, po čemer je že desetletja zaman hrepenel in koprnel — deželnozborski mandat. Toda prepričani smo, da tudi to pot dela račun brez krčmarja, zakaj uverjeni smo, da bo Ljubljana tudi sedaj odklonila moža, ki se ji že desetletja vsiljuje in ponuja brezuspešno za ženina. če ni Ljubljana marala za mladega Gregoriča, bo se tem manj dala zasnubiti od njega sedaj, ko je ostarel in ko je že z vsem svojim delovanjem dokazal, da je kolir čina, 6katero se resno ne more več računati. Sicer pa, tka je Gregorič takšna politična količina in gospodarska kapaciteta, čemu ga niso že preje spravili v deželni zbor, saj imajo vendar dovolj mandatov na razpolago?! Ali ne zaleže dr. Gregorič vsaj za enega Dularja, Dimnika ali Ma-tjašiča? In ce zalete, če je njegova oseba in njegovo delo potrebno v deželnem zboru, čemu mu niso klerikalci dali Dularjevega ali Matjaši-čevega ali Dimnikovega mandata? To bi bila zagonetka, ako bi se ne vedelo, da je klerikalcem ljubši en Dolar, kakor pa deset Gregoričev. Sedaj pa pomislite, ljudje božji: Klerikalni stranki je dr. Gregorič za poslanca kmetskih občin preslab, za ljubljansko mesto pa bi naj bil moža. kar dober! Zato pravimo: Zavedni ljubljanski volilei bodo volili napred. nega kandidata profesorja Reisner-ja, moža velikih zmožnosti, krepke volje in kremenitega značaja, katerega vse dosedanje delovanje že jamči, da bo vse svoje sile posvetil delu za korist in blagor naše lepe Ljubila-ne in njenega prebivalstva! + Gregorič za hiralnico. Na svojem volilnem shodu je dr. Gregorič naglasa 1 potrebo, da se v Ljubljani napravi nova hiralnica. Ker ima Ljubljana že svojo hiralnico, je brez dvoma mislil na ustanovitev deželne hiralnice. To pa je stvar kmetskih poslancev in ne briga čisto nič poslanca ljubljanskega mesta. Nasprotno, zastopnik ljubljanskega mesta bi moral z vso odločnostjo nastopiti proti temu, da bi se v Ljubljani ustanovila nova hiralnica, ker bi se s tem samo pomnožila umrljivost v našem mestu, s čemer bi prišla Ljubljtina samo na glas, da je nezdrav kraj, dasi bi to faktično ne odgovarjalo resnici. Vendar pa bi to zadostovalo d bi se tnjci vedno bolj in bolj jeli izogibati našemu mestu, s čemer bi bili kolikor toliko oškodovani interesi ljubljanskega prebivalstva. Ce je torej dr. Gregorič na svojem shodu govoril o vsem mogočem, če je bila celo nova hiralnica zanj dobrodošlo agitacijsko sredstvo, čemu se p< tem ni dotaknil vprašanj, ki živo režejo \ meso ljubljanskega davkoplačeval-stva?! Kot podpredsednik »Društva hišnih posestnikov« pač dobro ve, kje ljubljanskega davkoplačev alea čevelj žuli, vsaj vedel je to takrat, ko še ni bil klerikalen kandidat. Takrat je še sestavljal ogorčene proteste proti novemu cestnemu aakonn ter naglasak da pomeni ta zakon min za Ljubljano, najhujši udane za ljubljanske davkoplačevalec, zh;-sti pa za hišne posestnike. Ali je na vse to pozabil v trenotku, ko je postal kandidat tiste stranke, ki je na škodo Ljubljane skovala oni famozni zakoni Ali sedaj cestni zakon ni več min za Ljubljano, ali ni več najhujši udarec za ljubljanske davkoplačevalca? In če pomenja cestni zakon <še vedno težko oškodovanje interesov ljubljanskega mesta, zakaj se potem kandidat za ljubljanskega poslanca chr. Gregorič na svojem volilnem sho-du ni upal niti z besedico omeniti tega za LJubljano toli perečega vprašanja? Ker se je klerikalcem zavezal, da se bo kakor oni zavzemal samo za kmetske koristi, pušča] pa v ne-mar interes? ljubljanskega prebivalstva! In takšnega moža, ki bi sc kot ljubljanski poslanec brigal samo za kmetske koristi in se skupno s klerikalci boril proti interesom Ljubljane in njenega prebivalstva, bi naj volili Ljubljančani za tvojem zastopnika v deželnem zboru? Nikdar in nikoli! -j- »Gorenjec« in dr. Plojeva kandidatura. Zadnji »Gorenjec« je sprožil vprašanje, ako bi ne kazalo ponuditi kandidaturo v Ljubljani dvornemu svetniku in senatnemu predsedniku pri najvišjem sodišču dr. Miroslavu Ploju. Priznavamo, da bi imela ta kandidatura mnogo dobrih strani in da bi bil dr. Ploj mož, ki bi znal interese Ljubljane in ljubljanskih volilcev uspešno zastopati v parlamentu, sicer pa beležimo »Gorenjcev« nasvet zgolj po dolžnosti kronistov. + Dr. Šusteršič v Dalmaciji. O dr. Šusteršičevem intrigiranju v Kaštelu nam poroča naš dopisnik, ki je videl prihod dr. Šusteršičev v Kaštel, sledeče: V bližini Kaštela je bil te dni dr. Šusteršič. Pobožni »Slovenec« piše sicer nekaj o sijajnem sprejemu. V resnici pa sploh ni bilo sprejema. V mraku je prišel dr. Šusteršič s svojim adlatusom rimskim doktorjem Alfirevičem iz Trogira, namenjen v Split. Ker vodi cesta iz Trogira v Split mimo Kaštela, ustavil se je tudi v Kaštelu, da vidi, če je klerikalna pšenica že pognala. Dan poprej je prišel v Kaštel neki Jelavič, sotrud-nik »libela« (t. j. Hrvatske Države«), da naznani vernim ovčicam prihod nekronanega vojvode kranjske dežele. In tudi dr. Šusteršič sam je sporočil dvema pravasema, naj ga pričakujeta. Pripravljeno je bilo torej vse. Kakor sem pozneje izvedel, zgnali so pravaši kakih dvajset pravašev skupa, j, sieer je bil pa prihod dr. Šuster-šičev popolnoma tajen. Takoj po svojem prihodu je šel dr. Šusteršič v stanovanje nekega Raduniea, ki je bil pred par dnevi zaradi obrekovanja obsojen na en mesec zapora, Xarodne tiskarne« je bil pokojnik delaven več desetletij in si je za ta zavod pridobil ncvenljivih zasl..._ Bodi blagemu nardonjaku, značajn-mu in zvestemu bojevniku /a slovi sko in za napredno stvar obranjen blag spomin! — Obrtnega sveta plenarna seja 1 bode vršila dne 23. maja v dešelni zbornici na Dunaju pod predsedstvom njega ekselence gospoda trgovskega ministra dr. \Veisskirchnerja. Imenovane seje se udeleži kot zast tpnik deželne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani gospod Engelbert Franehetti in kot zastopnik trgovske in obrtniške zbornice gospod Leopold Fursagef Radovljice. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Poročilo predsednika; l\ volitev enega člana I. oddelka na mesto umrlega člana Antona Seha-eka; 3. poročilo I. oddelka za reform«« vodnega prava (poroča član A\gu>t Einspinner) ; 4. poročilo I. oddelka o predlogu Hanuš v državuefn zboru v zadevi skrajšanja delovnega SiSa v obrtniških podjetjih (poroča Avgust Einspinner) ; 5. poročilo I. oddelka o stavbnem redu za Nižje AvsLi.K (poroča član Ivan Woblmejerl ; 6. poročilo II. oddelka o vprašanju ali je fotografska obrt rokodelska obli ali ne (poroča član Josip Sehleehter); 7. poročilo II. oddelka o načrtu ministrske odredbe, s katero se izdaja;o navodila za varstvo življenja v onih obrtnih obratih, ki se pečajo z obd< -1 ovan jem lesa s pomočjo motorjev (poroča slan Viljem Heiter> ; S. poročilo III. oddelka o izpremenitvi merskega in utežnega reda (poroča elan Emanuel Placek); 9. poročilo III. oddelka o načrtu za »Codex alinientu-rius austriacus« (poroča član Iv: n Pabst); 10. poročalo II. oddelka o predlogu člana Pabsta za uvedbo m vih novcev (poroča član Ivan Pabst); 11. odobritev in presoja miuisterij d-ne naredbe, s katero se izdajajo posebna pravila za varstvo življenja in zdravja pomožnih delaveev v obrtnih obratih, kjer se izgotavljajo dela. spadajoča v tiskarstvo, erkoliVttvo in kamenotiskarstvo (poroča član Josip Weber § 11., odstavek 4 opravi 1-nika obrtnega sveta) ; 12. poročilo skupnega odbora industrijskega in obrtnikega sveta o presoji v drsava i zbornici stavljenega predloga Muhi-ča in tov. glede uravnave delavnega časa nočnega dela, nedeljskega peeit-ka itd. po pekarnieah (poroča Član Karel Wohrle) ; 13. poročilo pisarn« a) glede razpravljanja I. oddelka o načrtu ministrske naredbe glede podeljevanja in pravice do razstavnih odlik; b) glede sklepa II. odd. o postavitvi skupnega odbora industrijskega in obrtnega sveta; c) v svriio prerzkušenja načrta o preuareditvi predpisov za dovolitev nedeljskega dela v posameznik obrtnik strokab; c) glede sklepa III. odd. o poročilu Člana Ladislava Čeeka glede vprašanja o ureditvi mednarodnega meničnega prava; 14. sklepanje o od kazanju nastopnih predmetov na stfirne oddelke: a) zakonski načrt glede ureditve delavnih razmer v domovnem delu krojaškega, čevljarskega dela in izdelovanja perila; b) dopolnitev U'g. zakonika s sprejemom določil o poroštvu podjetnika trgovine nasproti trg. upnikom; c) vprašanje o izenačenju čekovnega prava; 15. sklepanje o odkazanju v smislu § 11. posl. reda obrtnega sveta pravočasno vloženih predlogov članov. — Zazidana klet pod vojaškim oskrbovališčem. Zanimalo me je pogledati v klet, kjer so našli v nekdanjem samostanu kosti več oseb, ki eo ležale tam pokopane. Zaboj, v katerega so spravili kosti, ki so jih našli, je velik in obsega kosti zelo veliko mrtvih. Prostor pa, v katerem so našli te kosti, ne odgovarja prav nič katakombam. Nikjer sledu, da bi bil ta prostor namenjen pokopavanju mrli-čev. Glavna klet se neha s čisto ravnim zidom in vhod v zazidano klet je izlomljen na levi strani. Zidovje je mogočno, kakršno ne bi bilo potrebno pri katakombah in kakršnega tudi druge katakomhe nimajo. Nekaj drugega pa je, kar me je prepričalo, da to ne more biti pogreben prostor. Okrog in okrog na sirovem zidovju je videti sledove obupnega napora napraviti si izhod iz te strašne ječe. Zraven vhoda takoj na desno je opeka več kot 1/2 metra visoko odstranjena Nadaljne delo pa je nesrečniku onemogočila mogočna vzidana skala in smrt. Na nasprotni steni je nesrečni jetnik izkopal zid tako globoko, kakor je mogel seči z obema rokama. Robovi so oglajeni, dokaz da je ne-- -tokrat segel v duplino predno ga lakota ni vrgla na tla. Tudi v tretji si eni je izdolbena glol>oka jama. tam pa je nesrečnež naletel kaj liitro na prst in glino in ustavil je svoje delo. Tudi v eetrti steni je luknja, ki pa je »rda služila kakemu drugemu namenu, tudi ona je globoka samo previsoka in preenakomerna se mi zdi, da bi mogel sklepati, da jo je napra-* 1 nesrečen jetuik. Glede drugih jam pa sem poginoma prepričan, da so jih nesrečniki s tresočo roko, gladni in obupani izkopali, pa da jih je kruta smrt presenetila, predno so mogli dovršiti svoje delo. "— Avtomobilska tekma. Kakor se nam poroda, pričela je danes ob 7. zjutraj na Dunaju letošnja avtomobilska tekma, ki vozi z Duuaja - Išl-Ture - Beljak - Predil - Gorica - Trst mimo Opatije čez goro L'čko - Kastav - Postojna - Ljubljana - Kranj-Tržič - Sv. Ana - Ljubelj - Celovec-Maribor - Gradec in je končni cilj zopet Dunaj. To je 1424 kilometrov dolga pot. ki je je ]>oleg raznih težkoč terena, prelazov, obtežena tudi z jako strogimi tekmovalnimi predpisi. Pred vsem se ne sme avtomobilist tekmovalec nikdar vstaviti in se radi tega imenuje vožnja »non - stop« to se pravi, od starta do dnevnega cilja ne sme se avto nikoli ustaviti. Vsaka mala zamuda, ki ne odgovarja tekmovalnemu predpisu šteje 3 slabe pike, eno uro obstanka šteje celih 120 slabih pik. Ako se tekmovalcu poškoduje voz ali pneumatik, je s tem klasifikacija, že poslabšana, to pa radi iga, ker se hoče v prvi vrsti presku-i stabilnost in popolnost voza in je to tudi konkurenca vseh svetovnih Lvtomobilskih izdelkov. Dalja sedi v vsakem vozu en kontrolor, to je zajma oseba športne komisije. Ta klasificira tekmovalen med vožnjo. Tudi glede bencina, prtljage in vožnje po ah so strogi predpisi. V Ljublja-doapejo tekmovalci v ponedeljek 15. maja oklu 12. opoldne in bodo vozili po Tržaški, Bleiweisovi cesti, Erjavčevi ulici, Gradišču, Selenburgovi ulici, Dunajski cesti in Marije Terezije oesti. člani športne komisije in razsodišča imajo bela, kontrolorji u jeva znamenja na rokavih. V tekmovalni listi zastopani so Cehi, Poljaki, Nemci, Francozi, Rusi, Italijani, Angleži. Kranjski avtomobil ni klub, ki vodi V6e tehnične naprave za vso Kranjsko progo, je zasfopan v razsodišču po predsedniku gospodu baronu Frideriku Bornu. — Avtomobilska tekma, takozvana »alpska vožnja 1911«. Kakor znano, prirede avstrijski avtoinobili-sti dne 15. majnika, to je v ]>onede-Ijek, tekmo in vozijo, kakor smo že poročali, v Ljubljani po Tržaški, Bleiweisovi in Erjavčevi cesti, po Gradišču, po Kongresnem trgu mimo uršulinskega samostana, po Selenburgovi ulici, Dunajski cesti in Marije Terezije cesti. V svrho neovirane vožnje in zasiguranja ohčinstva, odnosno preprečenja nesreč, je izdata mestna policija obširne varnostne odredbe, izmed katerih omenjamo le najvažnejše. Po vseh že navedenih <*estah in ulicah je najstrožje prepovedano avtomobiliste na kakršenkoli način motiti. Prepovedano je po teh cestah *>^ščati vprežene in nevpreže- ne vozove, ročne vozifike in *$to£ predmete, ki bi utegnili vožnjo motiti. Občinstvo, to je gledale! in pa-santi imajo biti le po hodnikih. Le takozvane leteče tribune, lestve itd. je ob teh ulicah prepovedano postavljati. Vsaka vožnja je med tem časom po teh ulicah in cestah v smeri proti vozečim se avtomobilistom prepovedana, in če je le nujna potreba, naj se odloži za pozneje. Od vogala Erjavčeve ceste in Gradišča, po Kongresnem trgu mimo uršulinskega samostana, po Selenburgovi ulici do glavne pošte je med tem časom vozni promet sploh ustavljen. Isto-tako je zabranjen vsak dovoz na te ceste in ulice. V svrho varnosti se bodo izvoščki pred »Slonom« premestili na Fran Josipovo cesto in sicer od hiše št. 3 naprej. Vsi vozniki, kateri bi utegnili priti iz kateregakoli upravičenega vzroka med tem časom do navedenih cest, imajo držati ob prihodu avtomobilistov konje za brz-de. Sicer se imajo pa strogo ravnati po cestno^policijskeni redu. Starši naj imajo svojo deco bodisi že doma ali kot gledalci, v varstvu. Občinstvo na te odredbe opozarjamo. — A probi rana šolska knjiga. Ministrstvo za bogočastje in nauk je z odlokom z dne 9. t. m. št. 19327 potrdilo knjigo: Dr. Pipenbacher. Latinska vadnica za II. razred gimnazij in realnih gimnazij z slovenskim učnim jezikom. Cena 3 K; kujiga izide v kratkem v založbi L. Schwentnerja. — Okrašenje oken in balkonov se je v Ljubljani že pričelo, kar kaže, da se je ta lepa navada pri nas že docela vdomačila. Nekatera okna, posebno na Starem trgu so kaj lično okrašena s cvetjem. Tudi na Eliza-betni cesti imajo lepo okrašena okna. Najokusneje pa je s cvetjem in zelenjem okrašen »Hotel Tratnik«, ki je lahko zn vzgled vsem javnim in za-sebnim poslopjem. Upamo, Ja bodo začeli tudi drugi posnemati te lepe vzglede ter okrasili svoja okna in balkone s evetličjem. — Poroka. Poročil se je gospod F. Jurasek, trgovec s klavirji, z gdč. Šnoblovo. Bilo srečno! — Zahteva dobrega gospodarstva slovenske gospodinje je, da kupuje le tako blago, ki je dobro in po ceni obenem. Ce se ozremo samo na kavno primes, moramo brez pridržka reči, da tema obema zahtevama odgovarja edinole »Kolinska kavna primes«. Ta je po soglasni sodbi vseh, ki so jo le enkrat poizkusili, najboljše blago te vrste in — ker ni nič dražje od drugih slabejših — tudi najcenejše. Zato je v lastnem interesu slovenskih gospodinj, da kupujejo samo oristno domačo »Kolinsko kavno primes«. Umrla je na Križu pri Kamniku g. Katarina Lukan, posestniea. P. v mJ Iz Mirne nam pišejo. Sv. Juri je minol, toda Kocijančič je še vedno pri nas. Iz tega se vidi, koliko je dati na škofove besede, ki nam je zatrdil, da bo ob sv. Jurju izginil Kocijančič iz Mirne. Vprašamo javno škofa Jegliča, ali misli ugoditi zahtevam Mirn-čanov ter prestaviti župnika Kocijančiča? Sicer se bode skrbelo, da ga vaščani sami poženejo iz fare, zakaj farani ne morejo trpeti, da bi župnik dajal javno pohujšanje. V zadnjem času se je zopet popolnoma" samovoljno polastil občinskega prostora, namreč jame, kjer so prej Mirenčani apno gasili. Sicer pa namerava Kocijančič pustiti še spomine Mirenčanom. Proti neki pobožni ženi se je izrazil, da bo, predno bo odšel, napravil Mirenčanom nekaj takega, da ga bodo pomnili. Zahtevamo, da cerkveni kiju! carji o tem oziru pazijo in zahtevajo od župnika vedno in povsod natančnih računov. Vendar je pa župnik Kocijančič še vedno predrzen. Pred par dnevi je bil pri nekem posestniku blizu Mirne ter tam agitiral za klerikalnega državnozborskega kandidata. Toda posestnik je mož in ne pojde na Kocijančičeve limauice. Sploh pa priporočamo vsem volilcem, da temu vsiljivcu pokažejo vrata. Prvi majnik je praznoval, seveda po svoje, Anton Grandovee, delavec na Cesti pri Vel. Laščah. Ta dan je namreč pil v gostilni Marije Ber-davske na Vidmu z Jernejem Marol-tom in Antonom Hočevarjem iz Kompolj. Ko sta Marolt in Hočevar odšla, sta se vsedla pred gostilno na voz Ivana Ferkolja, da se odpeljeta domov. Tedaj je stopil na hišni prag Grandovee in z vso silo zagnal v Antona Hočevarja zelo težak vrček, da se mu je razletel na glavi v drobne kosce. Seveda je prebil Hočevarju glavo, vsled česar je takoj omedlel. Ker je izgubil govorico ,so ga odpeljali v ljubljansko bolnico, Grandovee pa je postal za sodnijo in orozni-štvo zeio interesantna oseba. V Ambrusu je po dolgi mučui l>olezni preminul v petek 12. t. m. g. hivši nadučitelj v Mirni peči Karel Perko, Tepeni Kočevarji. V bolnico Kaste rn v VVilliamsburgTi so pripeljali pred kratkem tri Kooevarje, ki so se stepi i v gosti lp i Spreitzerjevi. Vse tri so dobili stražniki s težkimi ranami na glavi v gostilniški veži na tleh. Ranjenci ao dOletnl Henrik Stampfel, L. Robben in 331etni J. Pritz. Ranjenci pravijo, da ne vedo kdo jih nabil. Policija pa jim tega ne verjame in sumi, da bojeviti Kočevarji svojih sobojevnikov le nočejo izdati. Iz Amerike nam piše prijatelj našega Usta: Dne 15. aprila ste poročali v svojem listu, da namerava iti ljubljanski škof v Ameriko, da nabere med ondotnimi Slovenci kaj denarja za svoje nepotrebne zavode v Št. Vidu. Ze pred tremi leti se je pisalo, da pride škof Jeglič v Ameriko. Takrat so bili slovenski naseljenci zelo ogorčeni, da si upa ljubljanski škof v svobodno Ameriko s svojo klerikalno politiko. Slovenski duhovnik se je takrat oglasil in obsodil škofovo namero. V Ameriki pač ni tal za ljubljanskega škofa, razven oeščice fanatičnih duhovnikov in njihovih podrepnikov se je ondotno slovensko ljudstvo navzelo svobodnega duha in kot tako bi tudi sprejelo glavnega klerikalnega agitatorja iz kranjske dežele. Če pa hoče na vsak način iti v Ameriko, tedaj naj gre direktno v Arizzono med Apaše, ki ga bodo prav radi sprejeli s svoje wigwame. Morda se bo glavar A paše v Modra lisica razveselil njegovega oglavka, da si z njem okrasi svoj wigwam. Gre pa tudi lahko v Udah med Komauhe, katerih poglavar se že pripravlja za njegov sprejem. Nas Slovence pa naj pusti v miru, nimamo prav nikakorš-nega hrepenenja videti njegove prazne malhe. Ameriške vesti. U m r 1 j e v Lo-rainu 261etni J. Mahnič za otrpnje-njem tilnika. Doma je bil v Planini pri Rakeku. — Izlet v s t a r * domovino. Parobrodna družba je naznanila odboru izletnikov v staro domovino, da bode zaračunala za vožnjo iz New Vorka v Ljubljano in nazaj za vsako odraslo osebo 77*78 dolarjev to je približno 335 K. — Vozili se bodo v tretjem razredu, katerega se ne sme zamenjavati z manjvrednim medkrovom. Družba je pri tej ceni dala vsaki osebi 10 dolarjev popusta, ameriški državljani pa dobe list p k še za 4 dolarje ceneje. Elektroradiograf »Ideal«. V soboto 13., nedeljo 14 in ponedeljek 15. maja: Popoldanski spored ob 4., 5. in 6. uri: Rozalija je dobila delo. (Komično.) Žurnal Pathe. (Poslednje novosti.) Potovanje Val. (Prekrasno kolorirana fantazija.) Nova iznajdba vojaških kuhinj. (Naravni posnetek ) Novo! Ameriški film. Podčastnikov konj. (Senzacionalna vojaška drama.) Pogumni ženin. (Jako komično.) Večerni spored ob 7., 8. in 9. Tiri: Samo za odrasle! Izkušnjave velikega mesta. Skušnjave velikomestnega življenja. Sin vdove bogatega tovarnarja je zabredel v divjem veli kom est-nem življenju globoko v dolgove. Prvi račun je mati, ki je svojega edinca jako ljubila plačala brez ugovora. To je pa navedlo skopuhe, ki so občevali ž njim v okrožju njegovih tovarišev do sklepa, da o^kubijo mladeniča in njegovo mater do cela. Nudili so mu vse zapeljive in osumljene sladkosti in ga končno privedli na rob propada. Dolg je tako narasel, da si sin ni več upal prositi mater in je ponaredil njen podpis na visoko menico. In šlo je zopet dalje. Prišel pa je usodni dan plačila. Ker je mati zavrnila vsako podporo, je sklenil sin materi okrasti, vtihotapil se je v njeno stanovanje. Toda ravno, ko je hotel vkrasti njeno čekovno knjigo, ga je zalotila mati. Zmagala je končno materna ljubezen in s pogojem poboljšanja mu je mati obljubila pomoč. Mlada krasna deklica, s katero so mladeniča najbolj omamljali — bila je hčerka skopuhova — pa je mladeniča res ljubila, in ga ni tudi nesrečnega zapustila. Ravno v isti noči, kot je šel sin k materije šla ona prosit očeta za svojega ljubimca. Skopuh jo je spodil, toda predno je odšla, mu je iztrgala iz rok u sode polno menico in jo uničila. Skopuha je zadel na mestu mrtvoud. Ravno v tem trenotku pa sta prispela mati in ljubimec. Uvidevša kaj je hčerka skopuhova napravila za svojega sina, je bila mati ganjena od tolike ljubezni in združila mlada zaljubljenca po tolikih nezgodah v srečen zakonski par. To se predstavlja v kinematografu »Ideal« v soboto, nedeljo in ponedeljek zvečer in sicer samo za odrasle. Obisk obeta biti v očigled temu povsem izplačljiv. Cirkus Schinidt. ljubljanski prater v Latterniaunovem drevoredu oživi v kratkem poset novega velikega cirkusa Schmidt. Podjetje je eno prvih potujočih podjetij te vrste. Pride v torek zjutraj s posebnim vlakom in ima že tudi v torek otvoritveno predstavo. V oceno tega podjetja moremo za sedaj le navesti vesti, ki so prišle iz sosednjih krajev, in ki so edine v tem, da nudi cirkus res izborne točke in je dosegel povsod lepe uspehe. Neki Sarajevski list piše dne 18. marca: Nestrpno je pričakovalo celo mesto prihod cirkusa, ki je napravil veliko reklamo. Spoznali smo sedaj, da prva predstava te reklame ni le oprsvitfU ******* «~ * presegla. Ze prvi pogled napravi na obiskovalca ugoden vtisk. Velik, krasno in elegantno urejen šotor in1 a prostora za več tisoč obiskovalcev. Nato sledi podrobna kritika raznih točk, ki je v vsakem oziru pohvalna in jako priporočljiva za obisk predstav, ki jih nudi to podjetje. Elektro Bioskop v Lattermano-vem drevoredu ima z današnjim dnevom nov, zanimiv spored. Med temi navajamo zanimivejše točke, kakor Hallevev komet, Viktorijski slapovi, Psi policisti, humoristični potpourri v 6 slikah, ki je res izboren — dalje Nakitna skrinjica, Karneval v Nuzi leta 1911 in zaključuje z velekomicno točko: Dva berolinska pocestna vzorca, pri katerej se mora vsakdo smejati. Elekrobioskop ima le še par predstav, ki bodo gotovo tako dobre in dobro obiskane kot vse prej sne. Zagonetna poškodba. Snoei sta se na Glincah v Burski gostilni zakonska Fran in Marijana Kovač zelo prepirala, kar je bilo povod, da mož danes zjutraj ni šel na delo. Ko je prišla danes okoli 11. dopoldne sorodni-ca v poset, je Kovač ležal na postelji in imel zagrnjen vrat- Sorodnica ga je odgrnila in opazila, da ima na vratu veliko rano. Ko je to povedala ženi, je ta dejala: »Če je to res, se mora kar tiho biti.« Nato je šla sorodnica iz stanovanja na cesto in zadevo povedala ljudem. Ti so, kakor že v takih slučajih, šli v Kovačevo stanovanje in se prepričali o istinitosti. Ko so ga obrnili, so našli pod njim zaprt nož. Poklicali so rešilni voz, s katerim so Kovača prepeljali v deželno bolnišnico. Kako se bode zadeva razvila, poročamo prihodnjič . Natakarica aretovana. V neki tu-kajšni restavraciji je bila pred kratkem odpuščena iz službe 271etna Marija Ocvirk iz Celja, ker je bila sumljiva, da je kradla. Gospodar je pri njenem odhodu pregledal kovčeg, a ni ničesar našel. Policija je pa pozneje izvedela, da ima Ocvirk več različnega srebrnega jedilnega orodja. Ocvirk je bila nato aretovana. Areto-vanka je v strahu pred policijo vrgla ukradeno orodje v stranišče. Ocvirk je bila že večkrat predkaznovana in tudi sedaj oddana v preiskovalni zapor deželnega sodišča. Zdravstveno stanje v Ljubljani od 30. aprila do 6. maja 1911. Umrlo je 31 oseb, novorojencev je bilo 18; 2 sta bila mrtvorojena. Med umrlimi je 20 domačinov ter znaša tedaj umrljivost v tem razdobju 2600/00. — Fmrlo pa je: za škrlatieo 1, za vrati -eo 1, za jetiko 5, med njimi 3 tujci, vsled nezgod 2, vsled samomora 2. in 20 za različnimi boleznimi. V zavodih jih je umrlo 16. Koncerti. Danes igra »Slovenska Filharmonija« na pihala v hotelu »Tivoli«. Jutri, v nedeljo, koncertira povodom otvoritve vrta v restavraciji, oziroma na obsežnem vrtu »Pri novem svetu« (A. Gorše) na Marija Tereziji oesti. Čevlje ukradel. Včeraj je prenočeval v nekem hlevu nek krvniki delavec s Stanko Beveem, rojenim leta 1885. v Humu, občina Varaždin. Ko se je zjutraj zbudil, je bil Bevc že odšel ter mu čevlje odnesel. Policija je Bevca izsledila in aretirala. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 14 Hrvatov in 17 Slovencev, nazaj je pa prišlo 24 Hrvatov. Izgubil je trgovski vajenec Ivan Udovč zlat za 10 kron. Krojaški mojster Ivan Kastelic je izgubil ovoj s 110 K. Kovaški vajenec Jožef Vrabec je izgubil črn telovnik. Dijak Ivan Kolesa je izgubil 10 K vredno piščalko (flauto). Gdčna. O. L. je izgubila srebrno tula-uro. Nova restavracija. Staroznano gostilno g. Auerjevih dedičev v Ljubljani Wolfove ulice št. 12 je prevzel g. Ludovik R o š k a r, dosedanji plačilni natakar pri Tratniku (hotel zlata kaplja). Več dansnji inserat. JfapreBni volilci! Napišite v torek pri deiolno-zborski voli tri na glasovnice Ime Mit|i kandidat*: Jožef Reisner, c« kr. profesor. Komino ohromila. Velikolaški sekstet na lok priredi v nedeljo dne 14. popoldne ob 3. koncert v prid obrambnemu kamnu Ciril - Metodove družbe v prostorih g. C vara v Orteneku. Apeliramo na zavednost okoličanov, naj se tega koncerta v obilnem številu udeleže ter s tem pripomorejo do zaželjenega uspeha. Ženska podružnica družbe sv. Ci* rila In Metoda v Ribnici je imela dne 11. maja t. 1. svoj letni občni zbor. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednica ga. Erna B u r g e r; namest-—• — »Vnii Pieefct tajnica gdčna. Pavla Pirker; namestnica ga Marija A d a in i Č; blagajniear- ka gdčna. Vida P i c e k; namestnica blagajničarke ga. Matilda Ar ko; odborniee ge.: Gruntarjeva, Lo v š i n o v a, Po d b o j eva (Ceme-tova), Murge In ova, dr. Vukova; za Dolenjo vas gdčna. Razi n g e r. Društveno naznanila. Slovenska pevska društva! V torek, dne 16. maja t. 1., ob pol 10. dopoldne bo imelo pevsko društvo »Hlahol« v Pragi slavnostno zborovanje o priliki slavljenja svoje 501etnice. Ker Slovence zastopajo edino odposlanci pevskega društva »Slavec« in pa par koroških Slovencev, je nujno želeti, da bi slovenska društva pozdravila »Hlahol« z kratkimi, jedrnatimi brzojavkami. Naslov naj se glasi: »Hlahol«, Praga. Brzojavke bi bilo oddati že v ponedeljek popoldne, da se ne zakasne. »Sokol II.« ima jutri svoj popoldanski pešizlet v Št. Vid-Podutik. Izleta se udeleži tudi bratsko društv zvezi mogoče uspešno posredovati, stopi v dotiko z vsemi voditelji ljudskih Šol na Kranjskem, ki bodo dečke, ki .so dokončali šolsko dobo iu imajo veselje do kakega obrta, zvezi naznanjali, da jim zveza iz-posreduje učno aBesto. Zveza obrtnih zadrug je za zadružništvo na Kranjskem zelo važnega j>oinena, kar je tudi nekaj zadrug v zadnjem co.su uvidelo in so k zvezi pristopile. Dolžnost tudi ostalih zadrug bi bila, da se priklopi jo k zvezi, ker le na ta način je zvezi mogoče plodonosno in vsestransko razviti svoje delovanje. Pozivamo torej vse one zadruge, ki še niso včlanjene* v zvezi, da takoj pristopijo in pomnože število včlanjenih zadrug. Veliko vrtno veselico priredi slov. trgovsko društvo »Merk ar« dne 9. julija t. 1. na vrtu »Narodnega doma«, pri kateri Jbode sodelovala slavna »Slovenska Filharmonija« ter društveni pevski zbor. Pomnoženi vose lic ni odsek se za to prireditev pridno pripravlja in ho storil vse, da bo ta prireditev vredna sovrstniea svojim prednicam. Cisti dobiček je namenjen podiKirnemu zakladu našega društva. Prosimo bratska društva, da1 to po možnosti uvažujejo in svoje veselice primerno urede. Društvo za otroško varstvo itt mladinsko oskrb v postojnskem sod. nem okraju je imelo v četrtek, dne 11. majnika v veliki dvorani meščanske šole v Postojni svoje ustanovno zborovauje, pri katerem se je po daljšem, zelo podučuem govoru tritoatft-Ija g. sodnega predstojnika dr. Doljana, ki ga je le-ta imel o ciljih i it smotrih novega društva, izvolil z vsklikom društveni odbor, ki sestoji iz gospodov; Dr. Jakob Dol j a n , okrajni sodnik in sodni predstojnik, predsednik; Matija E r z a r, dekan postojnski L podpredsednik; Gregor P i k e 1 , župan postojnski. II. podpredsednik; dr. Rudolf pl. A n d r e j-k a , okrajni komisar, tajnik; Andrej A ž m a n , katehet, blagajnik. Novo društvo čaka obilo hvaležnega dela, ker se mnogo naše mladine poizgubi v bližnjih pomorskih mestih v Trsti i in Reki. Prosveto. »Slovenska Matica.« Odborova seja bo* v ponedeljek dne 15. maja ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Rozsied po slovanskem svetu. — Urvaiakt učitelji aaee. Včeraj ao priredili hrvatski učitelji v Zagrebu velik mani fcwt arijski shod, um katerem ao protestirali proti <*d*odi ureditve uiiteljaldh ptae. Shoda ae je n IsIiMl a*d »O ufitatje* in **4jk- iz vseh krajev Hrvatake in fcftsvonije. Po dolgi, mestoma nad vee burni debati je shod skoro soglasno med viharnim pritrjevanjem sprejel tole resolucijo, ki jo je predlagal učitelj Kohlor: Hrvatsko učiteljstvo, /brano na izredni skupščini »Zveze hrvatskih učiteljskih društev«: 1. Iz-rn/n svojo nevoljo in ogorčenje, da materialni in pravni odnošaji hrvatskega učitcijstva niso bili urejeni v zadnjem saborskem zasedanju. 2. Odklanja prazne pohvale in odločno odbija žalitve, ki so se ob priliki saborskih razprav zagrešile od gotovih ljudskih zastopnikov na hrvatskem nčiteljstvu, ker je svrha teh napadov očitna, da bi se z neresničnim opisovanjem ogorčenja, ki je zavladalo med učiteljstvom, izbijal strankarski kapital, o. Da se delovanje učitelj-siva V vseh kulturnih in humanitarnih društvih ustavi in da učiteljstvo ne sodeluje več pri volitvah o občinske asastope, županijske skupščine in v sabor. i. Učiteljstvo bo omejilo svoje delovanje v šoli na predpise Šolskega zakona in bo poučeval vsak posamiii učitelj ne več kakor 80 učencev, in 5. Celokupno učiteljevo, ne glede na to, če združeno v »Zvezi« ali ne. se zavezuje, da bo te sklepe izvedlo tudi v praksi. — Zgradba poslopja za srbsko skupščino. V seji srbske skupščine se je v torek vodila razprava o zgradbi novega, skupščinskega poslopja, za katero je bila v finančni zakon sprejeta postavka v znesku 6 milijonov :>()oluic. Končno je Skupščina dovolila za zgradbo nove-ga parlamenta 4 milijone dinarjev. Z Zgradbo poslopija so pričeli pretekle mesec — Poslanec Radič v varstvo svoje imunitete. Imunitetna afera hrvatskega poslanca Stjepana Radića je znana. Državni pravnik v Osjeku, Aleksander, je izdal na ovadbo okrajnega predstojnikaSokoliča nalog, naj SO poslanca Radića aretira, in ta ukaz je hotel izvesti policijski načelnik JŠporČlC. Z ozirom na to je sedaj poslanec Kadii' napravil na predsedstvo hrvatskega sabora, na predsedniku imunitetnega odbora grota Pe-jačevića in bana dr. Toma&Ću Vlog«, \ katerih zahteva zadoščenje za krše-uje imunitete s tem. da se uvede di-seiplinirana preiskava proti okrajnemu pravdniku Aleksandru in policij-škemii načelniku Si»orčieU. i. »n Dasi vemo, da bo vsakdo izmed vas prihodnji torek 16. t. m., Ko je nam treba izbrati novega deželnega poslanca prišel na volišče in oddal svoj glas našemu kandidatu, vendar vas opozarjamo, da velja tudi za te volitve volilna dolžnost! _ Bazne stvari. * Kuga. V preteklem tednu je zbolelo na otoku Javi 176 oseb za kuga, med njimi 8 <»^1> za pljučuo kll- ... Umrlo j«- MJ5 <>sek Zapuščina Ivana O rt ha. Zapuščina Ivana Ortha znaša baje 4 milijone kron, od katerih znaša en milijon terjatev zapuščine proti toskan- ski rodbini. Morilce Holmeister. Finančnega komisarja dr. Hotineistra, ki je, kakor smo svoj čas ]>oročali, na Dunaju umoril bančnega uradnika Hol-l;msa, so oddali v Steinhof. ker so zdravniki konstatirali, da je bil blazen. * Zupan v Čedadu, odvetnik Bro-sadoia, ki ga tudi v Gorici dobro poznajo, je bil odstavljen, ker ni hotel pri seji deželnega sveta glasovati za jo. da se s|K>min 501etniee združenja Italije proslavi z dobrodelnim činom. Z teosadolom je potegnilo še i.ekaj drugih članov deželnega sveta, ki SO se vsi izrekli za papeža ter želeli, da bi bil zmagal in zavladal Italiji papež. Lep patrioti Prodajalci deklet. V Bukarešti ;e prišla policija na sled prodajalcem deklic, ki so raztezali svoje delo-KDJe ]K> vsi Romuniji. Privabljali so mlade deklice v Bukarešto pod pretvezo, da vstopijo v neko podjetje ;«>t šansonetke. Takoj pa, ko so prišle deklice, so jih prodali v razne tolerančne hiše. Prodajalci so imeli ipdl zveze z učitelji plssa, ki so jim prodajali blago. Zaradi tega je dala policijska prefektura zapreti vse plesne Sole v Bukarešti. Do sedaj so zaprli 1- prodajalcev deklic. (cz strehe za tatom. Mehaniku-pomočniku Ivanoviču na Dunaju v okraju Margareten je ukradel netkdo kolo. Pomočnik je videl tatu in ga je zasledoval v neko hišo ter poklical na p mioč tudi redarja. Tat pa je splezal pod streho in od tanvna streho ter se je skril v žleb. Pa tudi tja mu je sle* dil redar, nakar je tat zbežal do konca strehe in škodil na streho sosedne hiše, kjer ga je pa že pričakoval drug redar, ki ga je aretiral. V tatu so spoznali že enkrat zaradi uboja kaznovanega pekovskega pomočnika Zavezala. i; Indijanec z dvema glavama. Farmarja sin E. Lowe je našel na zajčjem lovu v bližini Okmulgee v Ameriki v neki duplini truplo Indijanca, ki ima dve glavi, po štiri roke in noge. Truplo je skoro 5 čevljev visoko in jako močno razvito. VseT štiri roke so enako dolge in segajo do kolen. Meso ni segnito, marveč ob kosteh prisušeno. Starejši prebivalci onega kraja se spominjajo tega indijanskega dečka, ki je bržkone doma ušel in poginil v oni duplini. Umrl je na Vrhniki gosp. Karel J e 1 o v š e k, dvorni založnik, tovarnar, veleposestnik itd. Pogreb bo v ixmedeljek ob 4. popoldne. P. v m.! Veliko naših volilcev dobiva od magistrata poziv, da naj se teku m 24 ur z glase, sicer se jih bo izbrisalo iz volilnega imenika za državni zbor Poživljamo pristaše, da se zanesljivo zglase, ker je škoda za vsak glas! Da se jih kliče na magistrat so krivi klerikalci, ki so napravili pri reklamaciji nečuveno lumparijo s tem, da so reklamirali iz volilnega imenika velikansko število naših najzvestejših volilcev, katerim Mcer nikdo ne more odrekati volilne pravice. Klerikalci so napravili ta manever z nado, da se od naših volilcev marsikdo tekom 24 ur ne bo oglasil na magistratu, vsled česar bi ga oblasti črtale v imeniku. Zato vsi. ki ste vabljeni, pridite zanesljivo na magistrati Telefonska i urzoiauno poročila. Prost dr. Elbert. Novo mesto, 13. maja. Uvodni članek v št. 109 vašega cen j. dnevnika o deželnem glavarju in prostu dela ^lednjeimenovaneniu krivico s tem, če mu podtika, da prost dr. El-bert, ki je obenem mestni župnik novomeški, deluje za Novo mesto iz političnih nagibov. Novomeščani poznajo gospoda prosta že dolgo let kot takšnega, kakršen je sedaj, vnetega za koristi Novega mesta. Gospod dr. Elbert ni storil v korist mesta nobenega svojega koraka — in storil jih je /e veliko —, pri katerem bi bil upošteval razloček političnega (na-prodnega ali klerikalnega) prepričanja meščanov. Volilni shod narodne stranke v Slovenskem Gradcu. Slovenski Gradec, 13. maja. Včeraj se je vršil tu volilni shod narodne >tranke. Ker niso hoteli dati na razpolago prostorov v »Narodnem domu«, se je vsled tega vršilo zborovanje v veliki Lobejevi dvorani. Vkljub temu, da se je agitacija za shod vršila šele na sejmišču, vendar se je udeležilo shoda nad 300 volilcev iz sloven jegraškega, šoštanjskega in maienberškega okraja. Med udeleženci je bilo tudi več županov. Sprva jo bilo na vzočih tudi 5 duhovnikov, ki pa so jo takoj popihali, čim >o videli, kako je razpoloženje ljudstva. Shod je otvoril Ivan K a t z, župan v Šmartnern. Predsedoval je Pečo-1 a r, veleposestnik in gra.ščak v Legnem. O političnem položaju in pogubnem delovanju klerikalnih poslancev je govoril urednik Vekoslav Spin-d 1 e r. Nato se je predstavil volilcem kandidat narodne stranke Ivan V e r d n i k, ki je v lepem nagovoru razvil svoj program. Njegova izvajanja so izzvala viharno pohvalo. Shod je soglasno odobril Verdnikovo kandidaturo, volilci pa so se zavezali, da bodo zastavili vse svoje sile, da bo Vernik tudi izvoljen. Slovenski kandidat v Mariboru. Maribor, 13. aprila. Obe slovenski stranki sta složno postavili v mestu za slovenskega števnega kandidata g. Jurija Š t e r n a, posestnika v Mariboru. Nesreča na kolodvoru. Trst, 13. maja. Snoči ob 8. zvečer je hotel skočiti na italijanski brzx)-vlak, ko je bil že v teku zdravnik dr. Hugon Fink iz Stevra na Gornjem Avstrijskem. Spodrsnilo mu je in je padel pod vlak, ki ga je strahovito razmesaril. Dr. Fink je bil takoj mrtev. Ponesrečenec je bil več let zdravnik v Ajdovščini. Mahler na Dunaju. Dunaj, 13. maja. Bolezen bivšega ravnatelja dunajske dvorne opere MaUerja, ki«o ga včeraj pripeljali iz Pariza na Dunaj, je bila po noči neiz-premenjena. Danes dopoldan se je njegovo stanje malo izboljšalo in njegova okolica se udaja najbolj optimističnim upom. Raspušten shod državnih uradnikov. Praga, 13. maja. Zveza državnih uradnikov je imela shod, na katerem so govorili tudi razni državnozlior-tfki kandidati. Vsled tega je vladni komisar shod razpustil. Po razpušče-nem shodu je priredilo državno urad-ništvo burne demonstracije proti vladi. Češki aviatik inženir Kašpar. Praga, 13. maja. Češki aviatik inženir Kašpar se je danes zjutraj ob 6. uri 12 minut dvignil v Pardu-bicah v zrak in brez nezgode preletel 02 km dolgo pot ter se spustil v Pragi ob navdušenih ovacijah prebivalstva ob 7. uri 45 minut na tla. Prašekova kandidatura. Praga, 13. maja. Bivši minister Prašek, ki je pristaš agrarne stranke, kandidira v okraju Brandvs, flauti a u no mu je agrarna stranka zagrozila, da ga izključi, če kandidira. Ogrska državna parcelacijska banka. Budimpešta, 13. maja. Ogrski finančni minister Lukacs je bil danes dopoldan sprejet od cesarja v poseb-ni avdijenci, v kateri mu je poi\>c. o projektu ogrske vlade glede državne parcelacijske banke. Avstrijsko-srhske konvencije. Belgrad, 13. maja. Med Avstrijo in Srbijo so bile 30. marca sklenjene nove konvencije, tako konzularna konvencija, konvencija o pravni pomoči, o zapuščinah, glede izročanja raznih po kazenskem zakoniku kaznivih oseb. Dokler pa konvencije ne morejo stopiti v veljavnost, se stara konvencija podaljša. Vstaja v Albaniji. Carigrad, 13. maja. Jutri poteče rok, ki ga je stavila turška vlada Ma-lisorom, da se podvržejo. Če tega ne store, bo turška vlada primorana nastopiti z obširno akcijo proti vsta-šem. Turška vlada je naročila svojemu poslaniku na Cetinju, da naj opc-zori črnogorsko vlado, da drži svoje vojaštvo v primerni daljavi od meje, da ne bodo črnogorske čete trpele vsled strelov iz turških topov. Carigrad, 13. maja. En del vstaš-kih Malisorov se je baje že podvrgel. V Skadru se je sestavilo posebno vojno sodišče. Kralj Nikita ne pojde v Carigrad. Carigrad, 13. maja. Vest, da po-seti črnogorski kralj Nikita Carigrad, 5e demontira. Rusija in Japonsko. Petrograd, 13. maja. Vesti listov, da obstoja med Rusijo in Japonsko tajna pogodba glede Mandžurije, oziroma Kitajskega, se v oficioznih krogih demontira. Secesija iz kluba nacionalistov na Ruskem. Petrograd. 13. maja. 20 elauov ruske dume, ki so bili doslej pristaši nacionalistične frakcije, je izstopilo in ustanovilo svoj klub neodvisnih nacionalistov. Člani so sami mirnejši elementi in kot taki stoje zelo blizu oktobristov. Tem članom pripada tudi podpredsednik ruske dume knez Bojkonskij. Italijani za mednarodno akcijo v Al ban i j i. Rim, 13. maja. Republikanski ]>oslanci so v državnem zboru stavili glede na nevarnost v Albaniji predlog, da naj stori Italija pri vseh velesilah potrebne korake, da se uvede internacionalna akcija v Albaniji. Zopet bo veliko romanje v Rim. Rim, 13. maja. Papež je naročil škofom, naj opozore kristjane na to, da prihodnje leto zopet začno romati v jtfim. Nemiri v Maroku. Pariz, 13. maja. Vstaške čete oblegajo mesto Fez; v mestu sani cm se dogajajo poulični izgredi. Mob je vdrl v več trgovin in jih opustošil. Na ulicah leži tudi več mrtvih, ki so bili v pouličnih bojih ubiti. Pariz, 13. maja. Nemčija sa pripravlja izsiliti od Francije v vprašanju Maroka razne koncesije. Neki ugleden francoski diplomat misli, da bodo storjeni že v par dneh odločilni koraki v tem pogledu. Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za »Ciril - Metodovo družbo«: Črnomaljski Tarabokija in bojanski Akurti 8 K 20 v, nabrala med Slovenci in Srbi v Bojancih na sv. Jurja dan, vesela družba v hotelu »Klotil-de« — Pečine - Sušak 6 K 40 v in ravnatelj A. Senekovič, tu 15 K mesto venca na krsto umrlemu gospodu Franu Hrenu. Skupaj 29 K 60 v. — Živeli nabiralci in darovalci. Izdajatelj la odgovorni areanik: Rasto Pustoalemšek. Žit«** mi *• Budimpešti. Dne 13. maja 1911. Termin. Pšenica za maj 1911 . . za 50 kg 1238 r oktober 1911. . za 50 kg U 20 Rž za maj 1911.....za 50 kg 911 Koruza za majnik 1911 . . za 50 kg 6 42 Koruza za juli 1910 . . . za 50 kg 6 56 Oves za oktober 1911 . . za 50 kg 754 Efektiv. Neizpremenjeno. Poslano. Slavno občinstvo opozarjam, da imam v Liubham samo en atelje, in sicer V Sodni UllCl it- 11, in ne še eno filjalko, kakur krožijo vesti po Ljubljani. Pri tej priliki opozarjam s4. občinstvo, da nimam nobenega fotografskega potnika, ki bi bil p >oblaččen nar< čila za mojo tvidko sprejemati. Proti ra^našalcem takih vesti booVm '*rez ozira sodnijsko postopal 1711 Avgust Berthold fotografski umetni zavod, Ljubljana, Sodna ulica Si. 11. Narodovo zdravilo. Tako se sme ime novati bolesti utešujo e, mišice in živce krep čuj oče, kot mazilo dobro znano „Molio v francosko žganje in sol", katero se splošm in uspešno porablja pri trganju po udih i? pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici E 2-. Po poštnem povzetji razpo šu|a to mazilo vsak dan lekarmr A. MOLI C in kr. dvorni zalagatelj" na Dun&ja, Tuc" iauben 9. V zalogah po deželi je izrecn zahtevati M01L-ov prepaarat, zaznamovat z varstveno znamko in podpisom. 2 18 K otvoritvi Ferdinandovega mostu, ki je bila 27. aprila se je izoliranje vse porabne ploščine, 1960m?, izvršila z znanim izdelkom Ceresitom. avstr. patent, za izdelovanje nepre-moeljive malte. Vsem, ki se za to zanimajo, je zastonj na razpolago stvarno l>ogato opremljena specialna brošuriea o eementniii z^o.v-evalnii. delih od Avstrijske Ceresitne družbe z o. z. na Dunaju, XVIII 1 Martin--strasse 71. Telefon 22288. Preostra odvajalna sredstva so kakor znano škodljiva. Rabimo zatorej brez pretečeh postranskih učinkov milo delujoče odvajalno sredstvo, ki tudi na prebavo ne vpliva slabo, nego jo pospešuje in krepi — namreč dr. Kose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavatelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej in-serat! K3]HneJljiY,flT^==-^i^^ IZOLIRNI način proti vodnim shodom vseh vrst IfiRCFEirtPtCt Avsrr. parenr PR0SPCKDIA5MU Avstr. ceresir na družba z oz Dunaj. XVIIIA Marrins 5rra3sen. Telefon 22288. Cigaretni papir in cigaretne stročnice. A BACHE v PARIZ Dobe se v vseh trafika Svila Shantnng od 19 K 10 »in. naprej sa blago sa pO oolno obleko. Potil j a se poštnine presto in if oenrlnjene na dom. Bogata izbira ▼zorce? obratom poŠte. 'Tmwmmm *• *vll«» H -^n^erf, Ziartohu 5 62 Ljubljana Stari trg 1 (prej bazar) postaja elektr. železnice i KintA Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljrva so kinta kolesa. NajobsirnejSe jamstvo. Hitstrtvai entki brezplicno. K. Camernik Ljubljana, Dunajska cesta 9. Special. tunina s Mm posaio. deli. Izposojevanje koles. n. Dne 16. maja 1911 ob 9 uri dopoldne se bode pri c. kr. okr. sodišču v Trebnjem prodalo na javni dražbi posestvo vložek št. 638 katastralne občine Mirna, sestoječe iz stavbene parcele št. 415, parna žaga in tovarna in zemljiške parcele št. 107 2, ki služi kot skladišče. Nepremičnini je določena vrednost na 8.535 kron. Najmanjši po-nudek znaša 4267-50 kron. Pod tem zneskom se ne prodaja. Zemljišče in tovarna leži dve minuti oddaljeno od kolodvora na Mirni in je jako pripravno za kako industrijalno podjetje. Izrabljala bi se objednem tudi lahko vodna sila reke Mirna, ki teče par korakov od tovarne. V okolici so veliki gozdovi in živahen promet z lesom. Interesentje se tem potom vabije v nakup omenjenega posestva. 176I Potrta najglobje žalosti javljam podpisana v svojem ir» svojih otrok imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo nepozabnega mi soproga, oziroma očeta, strica itd., gospoda Karla Je lovska c. kr. dvornega založnika, tovarnarja* veleposestnika itd. po kratki, mučni bolezni, previdenega s svetotajstvi za umirajoče, danes ob V* 12 uri dopoldne poklicati v boljšo večnost. Pogreb nepozabnega rajnika se bo vršil v ponedeljek, dne 15. maja ob 4. url popoldne. Svete maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi sv. Pavla. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Venci se na željo pokojnega hvaležno odklanjajo. Vrhnika, dne 13. maja 1911. 1769 Ivana Jelovšek soproga. Ali ilUStC bOlOČlHO? Od revmatirma, od protina, glavobola, zobobola? Alt ste si po prepihu, prehlajenju kaj nakopali? Poizkus FellerjevinC fluidom z znamko »Ebafluid«. To ni samo reklama Tucat za poizkušajo 5 kron poitniae prosto. Izdelovalec samo lekarnar F l r E i ivilnun, krepftiiočim i38 na Hrvaške 339 86 80 » Zakaj že 1000 let peremo na enak nar>oren in čas izgubljajoč način? Za-ki?j smo si pri tem svoje drago perilo s skrivaj pridejanimi škodljivimi dodatki (klor itd.) ter s krtačo morali dati pokvariti. — Ker nismo imeli Persila! Persil je najboljše samotvor-no ogljikovokislinasto perilno sred-^rvo novejšega časa, ki je zajamčeno neškodljivo in vsied svoje sestave povzroča največja varovanje in daljši obstanek perila. Kruto drgnonje s krtačo odpade in vlakna tkanine se več ne pokonča vajo. Poleg tega je pa perilo po enkratnem lahkem prepra-nju snežno belo, pa se Še hrani pri tem milo, soda in kurivo. Za vi^onivce za mešanje s trtnim sokom! alkaSIcna kislina nevtralizira vinsko kisSica prijetno ixzočcga ckusai Ne b^nra vina* Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave. Ako ^SZ29arSMS¥vSBj spozna, Ki drži želodce zdrave! Najboljše krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! yudsKaJvaJfoyo5t_ Kabinetna kakovost liter K 2-40. . . 4-80. %'aslov za naročila: „FL0R1AN". Ljubljana. Postavno varovano. Meteorafcfi&o poročilo. ViSina D£d norjem 305Sicdaji zračni tlak Hit um * Stanje i £, baro- j> ^ cPaz°- metra bS vanja Nebo v mm 12 2. pop. 733 5 22 7 sr jzah. del.oblač. „ Đzv. 7337 14 0 si. jzah. jasno !& 7. zj. 1 733-2 10 4 J si. svzh Slednja včerajšnja temperatura 15"2* norm. 13*7\ Padavina v 24 urah 0*0 mm. Janez Lnkaa javlja v svojem in v imenu svojega sina Janeza ter svojih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njegova preljubljena soproga, oziroma mati, sestra, teta in tašča gospa iSAildantlsi poscstntca včeraj, dne 11. maja ob 4. uri zjutraj po dolgotrajni mučni bolezni, previđena s tolažili svete vere, v starosti 62 let, mirno preminila. Zemeljski ostanki predrage rajnke se polože 13. t. m. ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti na farno pokopališče v Komendi k večnemu počit>nj. Križ pri Kamniku, 12. maja 1911. 1751 Žalujoči ostali. Zahvala. Potrti globoke žalosti ob neskončno težki izgubi, ki nas je zadela ob smrti našega nepozabnega, dobrega soproga, očeta, srna, ozir. brata, svaka in strica, gospoda Frančiška Peršla c. kr. nemškega asteteita nam ni mogoče, se zahvaliti vsakemu posebej. Zato se tem potom najiskreneje zahvaljujemo za mnoge dokaze požrtvovalnega sočutja, za mnoge darovane vence ter za časteče številno spremstvo pri pogrebu. — Zlasti se zahvaljujemo prebl. gosp. dvornemu svetniku Klimentu, računskemu svetniku Langhofu, finančnemu svetniku Avianu itd., dalje pa tudi vsem ostalim gg. uradnikom, c. in kr. častniškemu zboru pehotnega polka Št. 17, ter vsem prijateljem in znancem za številno spremstvo. V Ljubljani, dne 13. maja 1911. Žalujoči ostali. Kontoristinja zmožna popolnoma slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dobra računarica, ter samostojna knji-govodkinja, vestna in poštena, stara ne pod 24 let, sprejme se s 15. junijem v večjem podjetju. Prednost imajo gospodične, katere so že službovale pri lesnih ali stavbnih podjetjih. Kje pove upravništvo „Slov. Naroda". i7£6 Vstm, ki so med boleznijo sale acpoaabnc matere, tašče, stare matere ki sestre, gospe Lonlse Bene bili njej in nam v pripomoć* in tolažbo, zlasti pa č. duhovščini in veleč, zdravniku g. dr. ČeSarku za njegovo veliko požrtvovalnost, kakor tudi vsem darovalcem vencev in vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje in sožalje povodon smrti preblage rajnice kakor tudi vsem tistim, ki so prišli od blizi' in daleč, da so preblago rajnico spremili na zadnji poti,, sostbno pa še vlc. gg pevcem za ganljivo petje, velespoštovanim gg. uradnikom e. kr. domene, c. kr. okr. sodišča in c. kr. davč. urada, velespoštovanemu učiteljstvu, c. kr. žandarmeriji in meščanski godbi, izrekajo najtoplejšo zahvalo f alojotl vstali. laćam za svojega prijatelja, spretnega dobro situiranoga trgovca, družabnico gospodično iz boljše hiše ki ima lepo vedenje kakor tudi primerno doto. Resne ponudbe s sliko in natančno adreso naj se pošljejo na naslov : Eaeonstein & Vcgier A. O. Donat Li Nsaermarkt 3, pod šifro_ r i,S rečen dom«« N 8089. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko naznanja tužno vest, da je njen velezaslužni, mnogoletni pravi Član gospod - trgovec in posestnik v Ljubljani dne 12. maja 1911, ob 9. uri zvečer preminul. Pogreb bode dne 14. maja t. 1. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 6. V LJUBLJANI, dne 13. maja 1911. Žalostnim srcem j i v! jamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri oče, oziroma brat, tast in dedek, gospod FRAN HREN trgovske in obrtne zbornice svetnik in posestnik po mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere preminul danes dne 12. maja 1911 ob pol 9. zvečer. Pogreb dragega pokojnika bo dne 14. maja ob pol 4. popoldne iz liiše žalosti Poljanska cesta 6. Prva sv. maša zadušnica se bo brala v sv. Petra cerkvi dne 15. maja ob pol 9. zjutraj. Ljubljana, dne 12. maja 1911. Olga, poroč. dr. Senekovičeva; Fran, tehniški pristav; Vladimirap por. Huclova, otroci. — Jakob Hren, c. kr. višji sod. svetnik v pok., brat. — Vaclav Hucl, c. in kr. ritmojster; dr. Bogumil Seneković, c. kr. okr. komisar, zeta. — Olga, Olga, Marija, Milena, Feodor, vnučki. 1765 I- slov. pogrebni zavod Jos. Turk. Posebna naznanila se v Ljubljani ne bodo razpošiljala. V7 . rvtf " -y Stalnim tnjeni agenti nemščine znota, se sprejmejo ali s stalno plačo nastavijo za prodajanje v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkvr" Brao, Ms/vi ■M— ML_1748 Novo mV v Spodnji Šiški Št. 268. Planinska cesta, še 12 let davka prosta, se preda pod ugodnimi pogoji. Pripravna je za vsako obrt. Natančneje se poizve istotam. Izurjena šivilja išče stalnega dela pri kaki boljši Šivilji; gre tudi na dom k boljši rodbini. — Dopisi pod „aivilja", poštno-ležeče Bob pri Domžalah. ii Osem živih, mladih ! lisic! proda Fran Zesser v Krškem. Ena lisica stane 4 brone. 1755 Na prodaj je 1735 s senčnatim vrtom ob okrajni cesti, blizo kolodvora in kopališča. V njej se izvršuje krčmarska obrt, je pa tudi za kako drugo obrt pripravna. Ceno in tozadevne pogoje pojasni Franc Suhe!, posestnik v Laškem trgu. □i iti in m vmm ti Pulu«) (Holzmeister) s štirimi drvar-skimi hlapci se takoj sprejme. Graščinska uprava M, ERTLa Peggau pri Gradcu, Štajersko. □ □□»□□ □ □ □ □ kronzasl 20 ■J p ^BJar si vsakdo labko zagotovi z raz-pečavanfem neko novosti in sicer kot glavno ali postransko opravHo. Pišite na tvrdko 1750 VH 3, Peetemt S3. Dva dobra Unčavnlčeirska pomočnika 1762 rprejme takoj Rudolf Gever, cesta na Rndolfovo železnico. !ii sotii pr^zame večjo dobro idočo trgovino v kakem prometnem kraju. Tozadevne ponudbe na upravništvo „S1. Naroda14 pod „Trgovina 100**._1753 Staro peč dobro ohranjeno iz litega železa, da bi imela od 60—70 cm v prpmeru, isT kupi takoj ~mm Franc Zelene v Trebnjem, Dolenjske. 1758 ss * za dvoost ali na wm v Hiši jfusp. 8refiyaJolja!isl(i M 6. Zastopnika pri privatnih odjemalcih dobro uvedenega išču Jahn Rehak tkalnica platnenega, pavoloatega in damastnega biaga Červeny Koatelec, Četko.___ . miBiigenieo Mmm vešč slovenskega, nemškega in funcoskega - jezika ter - >i iipeij išče poldnevne službe s takojšnjim nastopom. Poaudbe „N E" na upravo „Slov. Naroda". 1744 uglajjcvatec §1 trgovce s klavirji Emilija Jurajkoua roj. S^obloua c~*-wt£ poročena. Mrubfjena, dne t4. maja ?9tt. 1761 L. KREMA tO fotograf vljudno naznanja slav. obćinstvu svojo preselitev s Sv. Petra ceste 27 na Franca Jožefa cesto št 3 zraven kinematografa ,Jdeal" in se priporoča ti. občinstvu posebno pa častitim botricam in botrom :: o binkoštih za obilen obisk. :: C ENE s Loža (S oseb) 14 K, sedet v loti 3 K, naklepal sedet L vrate 2-40 K, naklepal sedet II. vrate Z K, L prostor E 1-M, 2. prostor K 1*20» 3. prostor 80 b, stoiliče 40 h. Pretprodaja vstopale v &eiarkevi tralilO, Želenkarfeva ak mW V torek, dne 16. maja otvoritvena predstava v lastni cirkuški proti vremenu zavarovani zgradbi v Lattermannovem drevoredu Lastna godba. Lastna razsvetljava. 14 prve vrate teik sporeda. Šolski in konji v svobodi Parterna in zračna gimnastika. Kombinirane in senzacijske točke in privlačnosti. 1681 Veak daa ob t. ari sveder predstava. Zaradi družinskih razmer se iz proste : roke preda == aiša v Ljubljani nasproti topničarske vojašnice. V njej se nahaja dobro idoča gostilna z velikimi sobami, velike prostorne kleti, ledenica, velik gostilniški vrt in njiva. Hiša je pripravna za vinskega trgovca, mesarja ali za kako drugo obrt. Proda se pod jako ugodnimi pogoji. Gostiln, koncesija ostane lahko na hiši. Več se poizve v gostilni Dunajska cesta štev. 69. 12$ 5546 02108214 Uvažujte pri Baba vanju spulili za gospodo in daoo i najnovejšo konfekcijsko trgovino s Maček & Komp. v obHiga glavne pošte, Franca Jožefa cesta stev. 3. PATE T vseh dežela izposluje inženir 35 US? oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI-, MarialidKerstrasse žt. 37. _ palača mestne hranilnice. Ijedni jalon H. EJ-STRSiAD priporoča cenjenim damam IdebuRe 1« najfinejše izur^bc. — .\ pre^erneva ulice. : Žolni klobak« uedno v zelogi. : i Lip birmonsha MU Pozor! Pozor! Zaradi velike zaloge po znižanih cenah. Srebrne ure za dame . K 7'— „ „ za dečke . 9$ Se nikelnasie ure zlate ure . . . ■ ■ ■ 5» 4"— j« 22"— Velikanska izbira vseh novo-ti in najceneje kakor : srebrnih in zlatih verižic, uhanov, prstanov, koijejev z briljanti in drugimi kamni. Za vsako uro pismeno jamstvo. Ceniki s koledarjem, tud! po posti prosto. Stampttije vseh vrst sa društva, trgovce itd; Anton Čeme evajajajr la lzdel^YaW| kavčukovih Atamptlif Ljubljana, Stari tm 20, Ceniki friAlco. 235 Dolžnost fsakega zavednega Slovnu io Slovenk je da rabi izključno le Šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov. Slnger Co. deln. dr. šivalnih strojev. 1414 £jubljana Kranj Kočevje Jfovo mesto Sv. Petra cesta 4. Glavni trg 53. Glavni trg 79. Veiki trg 88. Otvoritev restavracije. (krema) za čevlje In usnje katero je priznano naiboliže. Škatljica stane 24 vinarjev. Zahteva naj sc isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne. Edirao le čistilo v tej obliki in z zamko Vabi na ogled 1596 Fra Čuden urar in trgovec v LjoHljaiiL Prešernova ulita 1. Priznano naivečja, resnično domača, :: že 25 let obstoječa tvrdka. Vljudno naznanjam si. občinstvu, da sem z današnjim dnem otvorila restavracijo v »Katoliškem Somu" Turjaški trg ste v. 1. Prostore sem popolnoma na novo moderno uredila. Postregla bom z najboljšim Reiningtiausovim marčnim pivom in pristno- vinsko kapljo. Točna portrefta. Skrbela bora za dobro gorto in mrzlo kuhinjo. SfllnlK m. Spreiemaio se tudi naročniki na obed in večerjo. Za obrten obisk se priporoča 1704 Ivanka Matjan, restavraterka. Telefon štev. 237. o & Hoi*n 4306 se prodaja v 0 M\ sv. Orila io M glavna zaloga in kemična tvornica Ivan Keber Minska cesta št. IS. ^ Ljubljana, Dunajska cesta 73u Beton in železo-beton. Fundamenti. Vzidava turbin. Stropovi. Stopnice. ** Mostovi. Tlakovi. Ksiloiit, umetni kamen: okraski za iasade, oonajilne mize, Dalustrade. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA = tovarna zarezanih strešnikov ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno xarex ani ^akrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". Odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. — Spretni zastopniki se iščejo. pomaga čudovite kot aedo-setni „nničevalee mrčesa11. wr Pristen samo ? steUenlcab. Naprodaj, kjer so obešeni plakati* WY 41 DllDJhl vestnih. Naš svetovni nazor. (Iz predavanja v akad. »Savi«.)1 (Dalje.) V. Materijalizem, podlaga našemu svetovnemu nazoru. Rešitev Kartezijevega postulata, premostiti prepad med duševnostjo in telesnostjo, se je njemu, kakor njegovim naslednikom ponesrečila. S tem, da je končno Spinoza ovrg-el substan-cijaliteto obeh, pa ta naloga še ni bila rešena, kajti, principijelna jednot-nost je bila dosežena le deloma,ker sta bili duševnost in telesnost vsled ne-inmanentne razlike v svoji abstrakciji še vedno ločeni. Treba je bilo podrediti eno drugemu in tako razlagati podrejeno od glavnega. Tako imamo odslej dve sporedni se razvijajoči vrsti filozofije: idealizem in materijalizem (realizem, senzuali-zem, empirizem). Kot netranscen-dentni naravni filozofi se moramo odločiti za materijalistieno strujo, katere prieetek zasledimo na Angleškem. Senznalisti so materijalisti v toliko, ker na naravni podlagi razla-srajo svojo psihološko teorijo. Ze Tohmas Hobbes (1588—1678) je učil, da je prieetek vsega mnevanja v vplivanju na čutila. Ta vplivanja so pa gibanju, ki v svojih najmanjših delih po medijih to gibanje podeljujejo dalje in aficirajo nase čute, katerih rezultat je občutek in saznanje. Vse čutne kvalitete nastanejo kajpada le v občutečem bitju. Tudi a> potrebno hitrostjo, ali pa celo ostane neizvršen, ker materijelne ovire ne dovoljujejo realizacije. Ko se je nekdaj >-Prosveta:< povzpela precej visoko, je bilo to omogočeno le z rednimi prispevki in iK>d-porami s strani raznih zavodov, kor-poracij in podjetij; kajti članarine rednih članov še daleč ne morejo zadostovati za pokritje stroškov delavnega akademičneera društva. Ce so se tedaj radikalni dijaki veselili neda-ljene naklonjenosti naše. narodno-na-predne javnosti, kolikor bolj smemo torej mi pričakovati, da naša prošnja ne bo zaman, posebno, ker smo tudi v vsem svojem naziranju eno z našo narodno - napredno stranko. S tem, da se naša javnost zavzame za svoje dijaštvo, imata korist obe strani in zato naj prispevki akade-mičnim društvom, ki so včasi pomeli jali čisto liberaliteto za narodno-na-predne darovalce, ne postanejo manjši sedaj, ko je podpora svob. nar. na-predn. akad. društvom le najplodo-nosnejše posojen kapital. Enako važno, kakor podpiranje idealnih stremljenj naših nor. napr. akademskih organizacij, pa je podpiranje naših akademikov v njihovih materijelnih težavah. Naše dijaštvo je sicer že napravilo skrajni korak samoobrambe z ustanovitvijo podpornih fondov, ali to nikakor ne more zadostovati. Posebno opozarjamo na naslednje: Po ljubljanskih občinskih volitvah so klerikalci izdali nekršč.msko, nečloveško in nemoralno parolo: protežirati brez ozira na kvaliteto samo svoje privržence, politično in kulturno neenako mislečim pa odreči vse ko, še tako nujno in od plemenite huma-nitete labko zahtevano podporo in pomoč. Kaj to pomenja v dijaškem življenju, gotovo čutijo naši kolege že na lastni koži.Klerikalni poslanski vpliv nam vsled kornptne protekcije odžira ustanove, mesečne podpore in razne l>onitete, od katerih so po večini slabo situirani dijaki absolutno odvisni. Nadaljna posledica je zapeljivo vabljenje na njihovo stran, kupovanje, obljubljanje podpor in služb itd., kar je pri naših neurejenih prejšnjih razmerah včasi imelo le uspeh. Če pa se dobi naš narodno - napreden dijak — siromak, ki raje trpi v svojih bornih razmerah vse, da ostane značajen in vreden spoštovanja, tedaj naj naši naprednjaki to vpoštevajo. Pri naši prizanesljivi dobrosrčnosti se velikokrat zgodi, da znani in odločni liberalci prehranjujejo zagrizene klerikalce iz same človekoljubnosti, dasi jih pozneje ravno tako vrejeni klerikalni gadi najlju-teje napadejo. Pri znani klerikalni maščevalnosti in brezobzirnosti imamo torej s takim ravnanjem samo mi škodo in proti svojemu boljšemu prepričanju se maramo ravnati po klerikalcih, če nečemo, da poginemo. Posebno glede podpiranja dijaštva moramo biti skrajno konsekventni. Klerikalni študentje žive vsled njihovih izdatnih strankarskih podpor in naše prizanesljivosti večji del kakor magnatje, naš dijak je pa revež. Zato je skrajna čas, da se nar. napr. dijaku, ki je sedaj organiziran na zdravi in pravi podlagi in ki pomen ja za prihodnost naših idej velik plus, posvečuje potrebna pozornost, da se mu direktno ali pa indirektno po institucijah določenih za nar. napr. dijaštvo poskrbi za najpotrebnejše eksistenčne pogoje in se i*odpi-rajo naša akad. društva, ki skrbe za dobro in strogo organizacijo naših mladih moči. Zakaj jb mornarji tako čvrsti Ste imeli večkrat priložnost občudovati čvrstost mornarjev in ribičev. Oni žive na morju med viharji in valovi in tako jih vidite vedno z razgaljenimi prsi; toda nihče od njih ne trpi ne na revmatizmu, ne na bronkitih ali katarju. Redkokdaj se sliši koga kašljati in med njimi ne boste našli nikdar nikogar tuberkuloznega ali jetičnega. In to zakaj? Vzrok je znan iz najstarejših Časov. Zdravniki so vedno nanašali to na dejstvo, da mornarji dihajo vedno katran, ki je jako razširjen na ladjah. Sedaj vsak ve, koliko pomaga katran za bronkite in za prsi. Najmanjši zanemarjeni revmatizem lahko povzroči bronkite in nič ni težjega kot oprostiti se zastarelih bronkitov. Nikdar ne moremo zadosti priporočiti bolnim, naj si pomagajo takoj v začetku; in najnavadnejše, najgotovejše, najbolj priprosto in najceneje sredstvo je, piti vodo iz katrana med jedjo. Toda ona, ki se navadno izdeluje je malo uspešna, ker se navaden katran ne razstopi v vodi. Danes hvala gospodu Guyotu, lekarnarju v Parizu, ki je iznašel sredstvo, potom katerega, se lahko katran razstopi. V vseh 4* Mlad mornar. lekarnah se lahko dobi pod imenom >Gou-dron-Guyot« katranovo zdravilo, ki je zgoščeno v najvišji meri, ki dovoli vodo zred-Čiti in ki je jako uspešna. Zaporedno uživanje zdravila »Goudron-Guyot« v vseh jedilih, v množini kavine žlice na vsak kozarec vode ali kakoršne si bodi pijače, ki se jo navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem in najbolj zastarele bronkite. Večkrat se namerava ustavit napredek jetike in ozdraviti jo. ker katran ustavi razdelitev tuberketnov v pljučah uničujoč bacile, ki so vzrok te razdelitve. Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko za posledico bronkite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnim, naj si v začetku pomagajo z zdravilom »Gou-drcn-Guvot«. AkcT bi se Vam hotelo prodajati ta ali oni produkt namesto pravega »Goudron-Gu- yot« ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebHO, Če hoče kdo ozdraviti od bronkitov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov in jetike, da zahteva pravi »Goudron Guyot«. Dela se iz katrana, neke posebne vrste obrežne smreke, ki rase na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopljivega katrana; in to zadostuje v dokaz, da je uspešneje kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, za preprečiti vsake zmešnjave, pazite na znamko. Pravi »Goudron-Guvou ima ime Guyot natiskano v velikih črkah in svoj podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in rudeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš. Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan in tudi ozdravi P. T. — Oni, ki se ne morejo privaditi okusu katrana, lahko nadomestijo »Goudron-Guyot« s »Krogljicami Guvot« iz norveškega katrama obrežne smreke, vzemši po dve ali tri krogljice pri vsaki jedi. Na ta način si lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tudi enako zdravje. Zavzete pred jedjo in tudi vmes, te krogljice so lahko prebavljive skupno z jedrni in delujejo kar najbolje na želodec in telo sploh. Prave »Krogljice Guvot« so bele in podpis Guyot je črno natiskan na v-aki krogljici. Glavna zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš Nadalje se še dobiva v lekarnah: Gabriel Piccoli, Sušnik, Ub. pl. Trn-i ;y ip v vseh boljših lekarnah. Kantin« se išče za večjo žago na Kranjskem z okoli 150 delavci. Plača 1000 K na leto, 1 V« °/o provizije od prometa in prosto izku-harstvo, dalje prosto stanovanje in kurjava in 50 K pavšala na leto za razsvetljavo. Znanje hrvaškega (slovenskega) in nemškega jeziKa potrebno. Kavcijo K. 1500 — na hra-nilnični knjižici. Podrobne ponudbe na Ar-nolda Spite, — Eudapesta, V., Fercel = M6r - utca 4. —— _ DBXAR, ki ga izdaste za ne-utrpljivi, tvornozmo-žni in nepokončljivi separator Dia&olo. zaslužite pri 3 — 4 kravah že v nekaj mescih. Diabolo Vam pri gospodinjstvu ne sme manjkati! - Na uro predela 120litrov. Cena K 12S-— Prospekt Štev. 125 z jamstvenimi pogoji pošl|e gratis in franko Ph. Mayfarth & Co. Dunaj II., Taborstrasse 71. 894 Zastopniki se iščejo. A. KUNST Ljubili Židovska ulioa štev. 4. j Velika zaloga obuval i z lastnega izdelka za dame, gospode £ O in otroke |a vedno na lzbero. 5 S Vsakršna naročila se izvršujejo toeao in a* sMko, ki se diskretno vrne. 1668 !! Pozor kolesarji!! Namesto kron 110*— samo po kron 80*—, s prostim tekom .Torpedo" po kron 95*— prodajan za reklamo nova vozna kolesa prve vrste, znamke wStyrian-Gradec*, modeli 1911 z dveletnim jamstvom, sveži močni plašči po K 5'—, 6'—, 7*—, gumijeve cevi po K 3*50, 4—, 5-—. Vse potrebščine, poprave, emajliranje in poniklanje najceneje ! Razpošilja se po povzetju. Kupčije na obroke izključene. Cenovniki gratis in iranko. Tvorniška zaloga voznih koles :-: in šivalnih strojev. A. Weissberg, Dunaj II. Untere Oonaustrasse 23. IV. 1377 V S Eradne ure od&. rjctraj do 7. žveČCT flMUlDU PMZZjUi »J£VnsTu NMH0SSI3 Osrednja banka čeških hranilnic. TL08E ■ KBJIŽitt P8EHIJSKE VLOGE 4 /4 /o s 4 /4 /o VLOGE D TEKOČEM Um in VLGGE FIKSHE NAJUGODNEJŠE. brhDio poslovanje vseh vrst. Oddelek za vadife in kavcije Uradne ure od S.zjotraj do 7. ivtier cije. fc| lastniki tovarn za opeko in zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke K. Novotnv Min tovarne strojev za keramike in livarna Praga-Visočany Opreme za krožne peči, transmisije, posode za impregnovanje lepenke L i. 9. Na vpogled mnogo priporočil. 3820 TJtisnlte si podobo in ime „Ottoman" (cigaretni papir in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente. I 366 oimt 0TT0MAN Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena drug* zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manj Saj očim i se 94 vplačili. „SUAVIJA" vzajemno iavarowalna banka v Pragi. I 4SvIlS*VtTw, — npiaiia lirt ta kapntfffe s tot,3»e.s*o~-. Po velikosti draga vzajemna zivirovaliica nate države z vseskozi slovansko-narodno upravo. 1— Wnn »•Jasni!« daje, ————^— **~ wicnftn lastivstit v UaUiau &rssyM v finpeski oJirJ M12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkuiantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. s □UD Svoj izdelek aitro t««— strojne zidne in zarezane strešne prve vrste (3 1 * E/ 1^ prve vrste priporoCa 442 J. KNEZ V LJUBLJANI. Sprejme tudi zastopnika za razprodalo zarezanih strešnikov. Ustanovljeno leta 1873 ir- JE 3E Okrožni zdravnik Kono Dmonl naznanja vljudno p. n. občinstvu, da izvršuje vsakdanjo sdravniftko prakso 1698 v Št. Vidu nad Ljubljano. J ZZDBI=li=IF=== ™s\* V občini Studenci, ki meji na mesto Maribor, se vsled sklepa upniškega odbora proda za ' cenilno vrednost ali pa nad njo iz proste roke v neposredni bližini mestne meje stoječe posestvo vi. št. 57 kat. občine Studenci, obstoječe iz hiše št. 42 v Studencih z gospodarskimi poslopji in z zemljiških parcel št. 23/1, 23/2 in 25, v konkurzu Karla Grilca glasom inventurnega zapisnika od 1. marca 1911 cenjeno na K 36903*08. V hiši se je izvrševala pekovska in fijakarska obrt in se s posestvom lahko oddajo tudi na 2002 K inventirane premičnine. Na posestvu je za občinsko hranilnico mariborsko vknjižena posojilna glavnica v ostanku 8449 K 63 h, ki ostane na posestvu. Vsa podrobnejša pojasnila daje upravitelj konkurznega sklada dr. Henrik Lorber, odvetnik v Mariboru, Burggasse 12 in so ponudbe naslavljati nanj do 1. junija 1911. 1725 Jkmc fioiivm Si fijUBUfinR Veletrgovina % m>wufak~ e= turnim blagom. tvorniška %a1nga sukna. 9lajvečju zaloga preprog. ŠPapolne oprime %u neveste. (3praoe %a hotele in stanovanja. Slajniije cene! Strogo solidna priitibu / 1741 91 ar a dno podjetje i Brzojavke: Prometbanka LJnbllana. Telefon it. 41. O Ur pri Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na Banajn. — Ustanovljena «64. — 29 podružnic. Stritarjeva sttea it 6. feuiikt kapital in reserve 52,000.000 kron. Preskrbovanje vseli bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje Oa—O vtonj na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige tet? ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga v£ak dan brez bdpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrsiHOslslb papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. Ustmtna In ptoMona pojasnila In nasveti n vm* v Najkulantnejie izvrševanje Slf islb narasti na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l;stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. 1660 .keljah ffttMar br«ipUčno. ___ A1B ^636 EB * Morska boteven. Morska boie- asn je vedno bolj redctk pojav na sedanjih pomorskih ladjah, veliko redkejši kot v prejšnjih časih. Biti mora že precej neugodno vreme in zelo viharno morje, da more zgibati sedanje kolosalne parnike, ki imajo na desettisoče ton. To dejstvo se bo še bolj potrdilo, ko bodo phili po Oceanu pamiki po 50.000 ton, ki jih na primer sedaj gradi »Hamburg-Amerika Linie«. Kljub temu pa so istočasno uspešno skušali v zadnjem času tudi pri izredno viharnem morju omejiti guganje velikih ladij, ki ga povzročajo valovi od strani. »Hamburg-Amerika Linie« je na svojih parni-kih Ypimnga« in »Corcovado« že več kot eno leto vršila uspešno svoje poskuse. Ti dve ladji imata namreč ob strani posebne priprave, ki one-mogoeujejo ob viharnem vremenu guganje ladij. Enake priprave namerava uvesti tudi pri novih 50.000 tonskih ladjah. Torej, ako ne bo več na morju guganja, tudi ne bo več morske bolezni. * Ljubezen. S kar največjim naporom sestavlja neki švedđki jezikoslovec stavke, s katerimi različni narodi odkrivajo svojo ljubezen. Znanost stavka: »Ljubim te!« ni tako lahka, kajti dandanes je več nego tisoč jezikov, v katerih se te besede izražajo. Kitajec zdihuje: »Uo ugai ni«, Armenec pravi »Se sireni es he&c, Arabec se zadošča z besedami »NeJiabbek«, Turek šepeče »Sidi se-veiorum«, indec pa »Main sym ka pisar karim«. Najtežje delo ima pač Grenlandec, ki odkrije svojo ljubezen v eni sami besedi, ki je dolga 15 zlcv-gov. če ne jeclja, pravi »Unifgrae-t >n i d 1 a i n a 1 er f iron a ,i un gnar ri gu j ak. « Kakor se vidi, zaljubljen človek mora imeti raz ven moštva tudi dosti sape in zdrav jezik. * Caruso in sv. Januvarij. Čudno vest objavlja »New York American Journal^: Neapolitanski kipar Cisa-rello, ki je bil nedavno oproščen od obtožbe zaradi umora svoje žene, je -/gotoA il v Rimu sadrov doprsni kip CaraBOV. Ta kip bo potem vlit iz čistega srebra in ga bo Caruso daroval vv. Januari ju. Pevec je prepričan, da mu bo čudežna moč sv. Jamiarija, »•noga svetnika, katerega kri je shranjena v stekleni posodi v neapolitan-ski katedrali, pomagala in rešila nje-jrov glas. Ta kri postane vsako leto enkrat tekoča (?). Razširjena je vest, da hoče biti Caruso pri tem čudežu liavzočen in takrat darovati sv. Ja-nnariju svoj srebrni kip. Je pač Lah! * Možje v otroški postelji. Prav čudno navado imajo nekateri divji narodi. Kakor hitro pri teh narodih porodi žena, leže oče otroka v otroško posteljo, ostane tam več tednov, sprejema čestitke in se mu mora sploh ^treči, kakor otročnici. Ta po mora prav kmalu iz postelje in opravljati ilomača dela. 2e stari narodi so poznali to navado, Diodor jo je našel na Korsiki, Strabo pri Ibercih itd. Pozneje jo je našel Marco Polo v ♦ nem delu Kitajske, drugi raziskovalci v Vzhodni Indiji, Kaliforniji, Zahodni Indiji, Braziliji, Zahodni Afriki itd. To navado imajo tudi Baski v Biskaji in Navari. Toda tudi pri na-s na Krasu v nekaterih krajih majo jx>dobno navado. Mož leže po-leg otročnice v posteljo. Otročnici >kuhajo nesoljeno kurjo juho, ona iz-prje juho, mož pa poje kuro. Psiholo-gično teh pojavov še niso pojasnili. Indijanci navajajo navadno kot vzrok, da izhaja otrok bolj direktno -boijtth in najbolj učuvkujocih zdravilnih aahao skrbno pripravljeno, tak shajajoča, prabavo po-■peinjo«« in volja o odvai*>e>če domaće Bttravilo. al nmanM« at •onrtraata aa« aansal •ta, praadafenoatt ha rtj«, a. pr, as. aesa balzam za Ukarot S. rnmnr v Praži S varilo 1 Glavna zalega i lekarni B. FRAGNER, t a s. Snjrai itsantti; .Pri Srnoaa orlu-, Pranji ■Ulstnn2t3. ^Nrianlno. ■■■pnitllaf pa »—a vaada d—. 1 eaU llllllll In II, 1 pafd- • Ažo poaijtupo dnbiaa 1 nieo, ažo K ISt oao rahko nioo, m K ITS dva vaUki aa C S*— 4 pa t valiaafa .6 38 3ES@I=IE kljnćaTaiearatva Pust Ivan zappisažanl imlMie In OMilM v LJnblJaml, Poljaaaka eaaia Št, M se priporoča v izdelovanje vseh ključavničarskih del. — Železne stopnice vseh vrst po načrtih, okna in strehe. Ograje za rakve, stopnice, vrtove ter vezna in vrtna vrata. Štedilnike vseh vrst. in okovi za vrata in okna. Valjčne zatvore in solnčne plahte. Pletenje raz« ličnih mrež na stroj za pašnike in ograje. _897 3BL5IBI-U Oblastveno izprašani in koncesij, zidarski mojster Iv. Znidarčič naznanjam si. občinstvu, da nisem več v družbi i gg. Ig. Špacapanom in Pr. Zigonom, ter nisem več za njih nadaljna dela odgovoren, pač pa kakor že več let, sem tudi še naprej v družbi le z gosp. Iv. StepanČičem. Za nadaljna naročila se toplo priporoča ter udano bilježi z odnčnim spoštovanjem & Komp. NOVO M3PSTO. dne 26. aprila 1911. 1560 ■ _____;_ 'Mi''- v £:v "... v- 1 Povodom oddaje svoje trgovine s čevlji gospodični ili Siermsa dovoljujem si izrekati stavnemu občinstvu svojo zalivalo za izkazano zaupanje in priporočam tudi svojo naslednico naj topleje. V Ljubljani, 11. maja 1911. josipin« }(errisch. Prevzetie trgovine. SI. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzela z današnjim dnem od gospe Josipine Herrisch trgovino s čevlji na Jurčičevem trgu št. 3 katero bodem z isto vestnostjo vodila dalje in se si občinstvu priporočam kar najbolje, zagotavljajoč solidno in točno postrežbo. V Ljubljani, II. maja 1911, VIKTORIJA STERNIŠA. II I—S Advokat dr. Janko Žirovnik je otvoril z 8. majem t. L svojo lastno pisarno 1678 v L j ubijani Selenburgova ulica štev. 7, II. nadstropje (nasproti glavne pošte; hotel pri Maliču). : mm m«. n (iTisso:. izdclijc popravlja hi profejt vsakovrstne sode po Mlstiailk i Blaž Jesenko LJubljana, Stari trg ti priporoča — —-- — w cilindre, čepice itd. ***** najnovejše faione = po najnižji ceni. ^—- Prodaja se pri milil ioM RMIa. Dunajska ti funt Jožefa osli različni materijal: litina opeka, strežna opeka, cementna strešna opeka, ielezne oevl, ielezne vezi. železno okensko omrežje, 4 cele kompletne telesne garnituro za pekovske peći, stropni tramovi in strežni Stoli ll moče »novega lesa, vsakovrstne deske, okna, vrata itd. t n trseuine prodajam odslej naprej llustrovini ceniki zastonj in poštnine prosto. briljante, zlatnino in srebrnino po znatno nižanih cenah Si ■ Mestna ir-g šf. S 0VQ Mestni trg št. 6. Edina ^io&a r domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Škofijo 19, Stari trg 4, Prešernova ulica 4. miriš evliev. 131093 [niiiv v Ljubljani poleg kavarne „pri Slonu". Pazite natančno na firmo. St. 15119. 1743 Ustanove z hrl[ i 153 \xrcc^ic*&I/ii>t?'/>oćc?zj *5 g> 1 i m o ti a d e l]eneavz Maršnerjevimi šumečimi limonadnimi bonboni (maiinov, pomarančin, jagodov, breskven in MrSOSeV^^J^^^^tJ^!^^ :: po 2 in 4 vinarja, v patentovanih vrečicah za prodajanje po ? m j vinarjev. Pristni samo s to varstveno znamko. Letna poraba 80 milj. komadov Pristni samo s to varstveno znamko. Letna porabi 80nitj. komadov Mm zHua nudi n lajfluifil otroških vozičkov tal niTadM 4o nailineiie žime. M. Pakič v LJubljani. naročnikom se pošilja s povutjm. Edini izdelovalec: Prva češka deln. družba tvornic orisnt. »ladkornin 1319 in čokolad, Kralj. Vinogradi prej A« Maršner. — Zaloga s Dunaj VL, Ttaeobaldgasso 4. iMoglste strojne žicaste pletenine surove ali na ognju pocinkane, vseh debelosti in Sirokosti pentclj — posebno pripravne za ograjevanje gozdov, travnikov, vrtov, za VOliere, Okenske mreže ter mre*e za pesek in gramoz, dalje materijal za ograjevanje, različnih debelosti jek'ena bodeča žica za plotove, večkrat sukana, Šesterooglata, v ognju pocinkana strojna iičasta pletenina za varstvo proti zajcem, pasjake, fazanerije, voliere, la\vn-tennise, Rabitzcve stene, monirske stavbe, žicaste in ograje iz kovanega železa, stopniške ograje, okenske mreZe, ograje za grobe, grobnice, pročelja in balkone ter vse zadevne fabrikate dobavljajo po rajnižjih cenah po priznano najboljši kakovosti tvornice sitarskega in klooačevinarske^a blaga — DUNAJ IN BUDA -PEŠTA. —— Naravni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko. krojač prve vrste }=j se nahaja sedaj v Ustni hiši j j J rita Jožefa tesla i konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve. ij hirala zaloga najflDejšlb angl. m franr. snecijalitet blaga. 908 i Hali n isofl. Odlikovana: Parilo 19fl5. lotdeai 1M5. Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. Zsnanja naročila se izmnjejo Hitro in točno. Cene brez konkurence. V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere rf>4 FR Ljubljana Mestni trg 11-12. 1» s m Najboljši kosmetiški predmeti za olepšanje polti in telesa so: milo po 80 ti, s c i* c s nt po " -_ 1 S; Mentkol ustna voda po —1 S; zobni prašek po 60h; zi ohranitev in rast las: ^lasna voda po 1 S; - lasna pomada 1 K. Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev Ph. Mr. Josip Čižmar v Ljubljani. Kupujte zaupno te domače izdelke! Odlikovana Prva kranjska tvornico nlooirleo Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva hiša 1 I r. Ševčik mm 1i puškar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 56 pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in tenkih strogo preizkušenih puški za katere jamčim za dober strel. Posebno pripo ročam lahke trocevke in puške Boek s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. —» Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin m o > E e N« e po najnižjih cenah. ~snj| Popravila in naročbe se izvršujejo tesno In zanesljivo. Cenovniki na xahtevaitje zastonj In poštnino prosto. Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebia solidno narejene planino, klavirja in harmonijo tudi eanaolaralna u fotov denar, mm teina od« ploMU aH naposodo. Poprave in oglaševanja se izvršujejo točno In računi jo najceneje. uajveefs tvenmloa na avstrljsaoai fesn. £ Tirana oljaai barv, laka id km T tisto 154. Brata trfctdikana. lakirana, startu Prodajalnicas i; Miklošičeva ulica št. 6. LJ nasproti hotela „Union". EBERL ii ntBtiaH Mm:. 243 Delavnica t Igriška ulica štev. 6. Električna sila. i Maksimilijan Sartorv Rožan ulica stav. 15 se priporoča slavn. občinstvu kot specijalist za upeljave in poprave električnih zvoncev, telefonov, strelovodov, električne luči, zdravniških in zobozdravniških aparatov ter vse v to :: — :: stroko spadajočih del. :: — Boljše blago, cene nizke. Proračuni na zahtevo mm. TI fifllollojlolfolfoljpllallglfr^ialto > uU I iZj I LU r Lij I Ustanovljeno 1853. OophiUCo. dražba z oraej. zavezo tvornica za stroje in železolivnica Buno! X!i, Gadranstr. 159 grade za specialiteio: polne jarme vseh vrst za parne in vodne žage, vse stroje za obdelovanje leoa 8 krožne žage, trakovne žage stroje za oblaoje, stroje za skob-ljenje (Frasmaschine), stroje za luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije. Prospekti; proračuni stroškov obisk inieaJri* xastonj. 192 TA Umno stavbništvo. Kdor boče bitro in ceno zidati, uporablja le 1166 Skagliol plošče & Ima & časa delaele nar zd napravo lo&ilnih sten, ki jih vsak lahko postavi PREDNOSTI 8 Varno proti potresu, ne propušča j prostonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje. j nI treba nI kakih traverz. Samonoseče in trpežne Kesslerjeve stene (železno armirane stne iz oseke). Preračun stroškov in proračun napravita zastonj arhitekta imetnika patenta Honlgsberg & Dentscb, Zagreb. Najcenejša in najhitrejši vožnja v Aneiiko s parnim ..Severanenškega LUjr 3267 Bremna NewYork o cesarskimi brzopatniki „KAISER Wn.HrTT.1vT11, JEBi vTILHTlM", „KAISER VILHELM i. OR08SV. Prekomorska vožnja traja samo B do 6 dni. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega £aV parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite JS v Lfubijani edino le pri MDII IMOkRIO. Kolodvorska ulica štev. 15 „ nasproti občeznani gostilni npri starem TiSlerju**. Odhod iz Llnbllane le omak torek, oetrtok in soboto. — Ton , -pojasnila, ki so tikajo potovanja, to ono in brezplačno. — hm Postrežba poštena, realna in solidna. tm Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Cstorado. Meksiko, Kstiforslio Arizaoa, Utah, Wi©oinf, Nevada, Oreroa ia Wubiaftoa nudi naše društvo posebno M ugodno in izredno ceno čez Osi vari—. Odhod na tej progi iz Bremna #Ž enkrat mesečno. Jj* Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balthaorain na vse ostale dele sveta kakor Pni •rarilijs, Kass, Baeass-Aires, Cslavso, nafaatre v Avstralijo itd. 5 IzOslovatolj vobov Franc Visjan Ljabljana, Kolodvorska ulica 25 priporoča svojo bogato zalogo 55 novtta ta to rabllaaih VOZOV Sledilna ognjišča „£riumph" za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: StedUna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavana L dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog 2040 franko proti doposlani znamki. Tvornica za šteoilna ognjišča Jriumph S. Soidschmidt S sin, Wels 18, jorenjc Avstrijsko. Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev registrirana zadruga z omejeno saveso s sedežen v fjubljani, JHUrije gerezije cesta it. 11 (Xolizej). Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetniškega blaga. Izvršuje vsa mizarska stavbna dela. 40 krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. 3van ]ax in sin v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo voznih koles. 358 w Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. Pekarija, slaščičarna in kavarna *..gg. *— Pisalni stroji „ADLER". Stari trg štev. 21. Filiale s Glavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6. --- g m mm registrovana zadruga z neomejeno zaveze v lastnem zadruž. doni v Ljubljani m Dunajski testi 18 ela koncem leta 1909 denarnega prometa . K 100,0 0 0.000 ie im upravnega premoženja.....• - ... K 20,500.000 obrestuje hranilne vloge po 4I|2°(0 brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad.........K 2 0,000.000. Posojuje na zemljišna po S V4 % z 1V2 % na amortizacijo ali pa po 5 7« % brez amortizacije; na menice po «°/ . Posojilnica sprejema tudi nak dragi načrt glede aiorfiziiaja deda/' URADNE URE. mak dan od ftv-l*. in od 3.-4. i„9n 52 nedelj in praznikov. v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbaočeve manuf. trgovine priporoča klobuke slamnike im. razno meško perilo, kravate, ovratnike itd. itd. Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske promogokopne dnri.no v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten PorMand-ceniMi v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote dale* nađkrilMotft dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 205 raznih uradov in na j s 1 o v i t e j š i h tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. I Dva nova Seilertova biljarda najnovejšega sistema I 1413 Popolnoma na novo urejena kavarna Central" na Sv. Petra nasipu št. 37 navadno celo noč odprta. Z odličnim velespoštovanjem Štefan Miholič. kavarnar. v* sa o ■< v- rt —t rt o o. I Dva nova Seilertova biljarda najnovejšega sistema ! Združeni čevljarji V Ljubljani, Wolfova ulica št. 14. OfLLUtov&ni na meanarodni razstavi na Donatu 1.1900. priporočajo svojo bogato zak»go obuval za zimsko sezijo. Vse vrste moških, damskih in Otroških Čevljev la-tnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke. Čistila itd. vedno v največji izberi. Specialisti za prave gorske In lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetja. Zahtevajte cenike. □IDIDIDIOIDIDID J ' 7 i ? F c r t, i *r «? □.□.□IDiairJinin z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Antv/erpen v Hsw-Yerk je proga ed Star Line deča zvezda Na naših parnikih Finland, Kroonland, Vaderland, Z e elan d, Lapland in Sami and, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz Sjubljane vsak orek popoldne Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat ČOK Kanado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenci v Ljubljani, Kolodvorska ulica «** štev. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno ffpii Starem Tišlerju". 198 Croatia zavarovalna zadruga v Zagrebu naznanja si. občinstvu, da je ustanovila glavno zastopstvo za Kranjsko, Štajersko in Koroško ▼ Ljubljani ter je poverila tvrdki Kmet & Slivar PtlAfliljI se bavi z zavarovanJem proti požaru, on IFoolnoo raZDitju šip, življeoskim in rentnim zavarovanjem, ter uživa radi kulantnosti in ugodnih SSISSS P°g°jev največji ugled. SSSSSSS DaHiIM akviziteri in krajevni zastopniki se rUUUni sprejemajo pod zelo ugodnimi pogoji* mmil«. Marije Terezije testa št. 8. »*«■«. 4 1706 30 vajen streti beorino mutm9 H »era Mti dober kgit- čavuičar, m sprtim pod ugodiiiai. ptfeji. Ponudbe pod „JL ■.*■" »a opravniStvo „Sle-venskega Naroda.44 itoo Birmanska darila! M Berite, kje se dobijo najcenejšo ore in celo ugodneje nego po tovarniški* cenah vel od velike uloge, no premera Niklasta ara, trpežno kdesje r verižico ... .K 5-5* »» •» » » » m #••••»» 7 M srebrna cii. rera. ura z lepo verižico......• srebrna damska ura z lepo verižico....... 9*50 *» n n n n it • ••••• » I0'50 Poleg cenejšega blaga imam vedno v zalogi tali najfinejše svetovno znano švicarsko blago na primer Seeland, Ornega, Scbirf- hausner posebno precizijsko natančno regulirana, Zenit h. ki zdrži natančen čas v vseh legah. — Za vsako blago se dobi pismeno večletno jamčenje. 1359 f rane Keber, Ljubljana, Dunajska cesta 12. i Pni lile lasr 11 1! Ob kralja Karola promenadi, ia novo urejene elegantne w'oe ■ : balkoni, za eno ali več oseb s hrano ali tudi brez hrane. Elekuitna razsvetljava ter kopališče v vili. Dobra pitna voda z Učke! Krasen razgled na morje in celo okolico, na razpolago je tudi uporaba \ i la. Pension se nahaja v lepem mirnem kraju Opatije v bližini morja! Gene niske 1 Domača družba! P« se R m^ Opatija. 3 1 1 •a Svoji k svojim! Svoji k svojta! _ i ■ Rheuma Protin I—j Ischias geS?" Oivorjsrao priporočilo! Podpisana si usojava si. občinstvu in vsem cenjenim gostom izreči naj-prisrčnejšo zahvalo za mnogobrojen obisk v gostilni Peiies ter se priporočava obenem vsem p. t. gostom za nadaljni poset v novi gostilni na Martinovi cesti št 21, katero sva otvorila v cisto prenovlieni hisi. Postrezala bova z najpristnejsimi vini in vedno svetim pivom. V priznano dobri kuhinji pa bodo vedno na razpolago dobra gorka in mrzla ledila po nainižfi cent. V prijetno zabavo se vam nudi električni pianino in rušiti biljard. Cenjenim spremljevalcem pogrebov in obiskovalcem Sv. Križa ter izletnikom priporočava najino gostilno. — Sprejemajo se tudi naročila na hrano. T653 Za obilen obisk se priporočava s spoštovanjem ud^na Pr4pov»o&a oe i ^Hfitof £c - Bučar Stari trg ŠL 28, LJubljana, nasproti Zalaznika. p^*" Zadnja moda "^Bg LUŽE KRILA Hn W^osS^a spodnja Iml filkirl FINE KOSTIME — NOČNE HALJE na novo vpeljane, krasne : POMLADANSKE PLAŠČE in PELERINE : v vsakem Uagu, barvi in fazoni, tudi po meri. 867 Maffinef&e In kompletne OBLEKICE — PLAŠČKI — PELERINCE KEft" in krstna oprava. "VM Perilo, predpasniki, noderci, otroški klobučki, kapice in vsako drago medno in drobno blago iz solidnih tovaren ŠfiW po najnižji ceni. Ma ogled pošilja tudi po pošti. LUD. ČERNE zlatarju in trgovcu Ljubljana, WolIova ulica 3. JRevmatizem, protin, nevralgije in ozebline večkrat provarocajo neznosne bolečine. Za njih hitro nomirjenje in potolaienje, za oplahnjenje oteklin in obnovo premičnosti členkov ter odstranjenje občutka mrgjolenjn učinkuj« presenetljivo __- zanesljivo-- bHb besedna znamka (mentolosalicl-J£ Ilzlran kostanje^ izvleček), pri vteranju, masiranju ter v obkladkih. i lonček 1 K. I Ako pošljete naprej K I oO dobite 1 lonček ] Q= \ I 9 K 5- 6 lončkov ' = s. t 11. » » a K 9— » 10 » t • . * Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerja lekarni, c. in kr. dvorni dobavitelji, Praga-HI., j štv. 203. Pazite na ime izdelka in I zaloge v izdelovalca. | lekarnah V Lfubijani: lekarne Jos. Mayr, dr. G. Piccoli, Jos. Ćižmar. □inidlDloininPloiaioioiaPininPPin POZOR! POZOR! Birmanski M in Uw\ 8ew Najugodnejši nakup za birmanska darila. Radi preselit u jj prodaja prva domača slovenska tvrdka Fr,PJiJisciKiiijai3 Stari trg štev. 26 vsakovrstno zlatnino in srebrn; no. kakor ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice pod tvornisko ceno Naj ne zamudi nihče te ugodne prilike in predno Jaj se obrne drugam naj si ogleda mojo bogato zalogo, Prepričajte se sami! Ceniki zastonj in poštnine prosto. □PinininioPlPIoppnoPlOlPinp Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron, Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kre-ditorji dne 31. decembra 1910, približno 720 milijonov K. Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 9. Sprejema vloge proti hranilnim knjižicam, katere obrestuje od dne vplačila do dne dviga; rentni davek plačuje zavod sam; sprejema vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim listom, dovoljuje kredite v tekoeem računu, nadalje stavbno, hipotekam e. Carinsko, davooo Jamstvene kredite Ud, eekomptira tneoice in devize ter preskrbuje njih inkaso, izdaja nakazila, kreditna in priporočilna pisma na vsa tržišča ta- in inozemstva, prodala in kopalo tu- in inozemske ronio, xastavnice,detltloe in Hotka ter daje vestne nasvete pri nalaganln kapitala, rršuje vse posle pri založitvi v^atto-ionltvonih kavcij, nadalje kavči] in vadili potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih, sprejema vrednostne paplrie v svrho njih shrambo in oprave, oddaja proti ognln in vlomn sigurne gSmOBhraanbO (Safe-Depooits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijom) v hranitev, zavaralo srećke in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti kurznej izgubi ter oskrbuje brezplačno revizijo izžrebajočih efektov, vnovčuje kupone, iztreb&ne vrednostne papirje in valute, dovoljuje prodnima na blago, vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze, preskrbuje za svoje komitente trgovske informacije na vseh tu- in inozemskih tržiščih, itd. itd. ootrebnih za uaeiezDo pri razpiaaum uicum, ■ . m. m* m m 0.ntr.U na Dunaju; hUta: Bole«,, «WH»P****.»?-">?2* "g"?*."T*? !tt Ljubljana. Lvor, Mor. Ostrava, Okrnnic, Opava, Pulj, Praga, Ubere* Toplica na Ćenkom, Trst, VVarnadorf. * A AU 17 80 192714 Glasovi z Jesenic. Jesenice prodane, iako krici dopisnik jeseniških novic v »Slovencu«. Prav ima! Samo naj napiše pod ta naslov drugo besedilo. Pove naj, da 6o pri zadnjih volitvah prodali klerikalci Jesenice Nemcem, samo zato, da bi po tej poti prišli do nadvlade nad naprednjaki. Ali se ne spominjate, kako je pri zadnjih volitvah volil neki nemški protestant: »Hans Satrakovitz, Pfarrer in Assling«, so se glasile besede, katerih Zabukovca prav nič ni bilo sram. Jesenice so že prodane, odkar je odstopil kot župan, dr. Kogoj, prodane so gerentu Čebu-lju,ki vlada nad njimi, kakor hoče in dela z občinskim denarjem kar se njemu poljubi, ne glede na to, ali je v korist občine, ali ne. Jesenice bodo ostale še v naprej prodane mednarodnemu rimskemu klerikalizmu, ki ne pozna ne narodnosti, ne vere, ne postave, ampak le hinavščino, lice-meretvo in terorizem. Kdo je prodal obmejne Slovence? Kdo posadil v ljubljanski občinski svet sedem Nemcev! Kdo je dal Kočevcem mandat? Vi Ezavi, ki prodaste za skledo leče vse, kar je narodu svetega, bodete govorili o prodani narodnosti na Jesenicah, sploh nimate pravice vmešavati se v narodne stvari, ker bi z vašo umazanostjo oskrunili čast, od vas že neštetokrat prodaneg-a narr>da. Humer, Homer, Humer in zopet Humer, to je edina ost, okrog: katere se vrte odpadki stekleg-a mazača v »Slovencu«. Humer je vsega kriv, on je kriv, da katoliški možje prešestu-jejo, on je kriv, če Čuki vale kako očetovstvo eden na drugega, on je kriv, da klerikalci ne morejo pri volilnem imeniku slepariti, kakor bi hoteli in on je kriv, da je začelo jeseniško županstvo pod županom Kli-narjeni uradovati izključno slovensko in on je kriv. da so temu sledile tudi drug-e občine in on je kriv, da je po tistem začelo slovensko uradovnti tudi okr. glavarstvo in on bo kriv, če na Jesenicah propadejo klerikalci. Reklamaeijska komisija je za- vrgrla skoraj vse reklamacije, ki so prišle od protiklerikalne strani in naznanila to interesentom na malih listkih, ki so bolj podobni živinske-mu potnemu listu, kot uradni rešitvi. Značilno pri teh rešitvah je to, da v nobeni ni naveden vzrok zavrnitve. Seveda mora volilec zaupati na ne-skočno modrost Cebulovo. Ta komisija je obstojala iz treh klerikalcev (župnik, Morio, Cebulj), enega naprednjaka (dr. Kogoj) in enega pristaša savske stranke (Pongrac). Predlog-e je stavil župnik, Morič je potrdil, odločil pa Čebulj. Si lahko mislite, kako je to bilo. Vprašamo le nad vse pravičnega Čebula, zakaj so bili v komisiji trije klerikalci in nobenega soc. demokrata? Potem bi bila pesem drugačna. Bolj bodete sle-parili, prej se bodo ljudem odprle oči! Tudi volilni imenik za državno-zborske volitve: je poln pogreško v. Izpuščenih je okrog 200 savskih vc-lilcev, seveda sami protikierikalni. To se je zgodilo vodoma, ker Čebulj dobro ve, da delavci nimajo toliko časa, da bi hodili vedno g-ledat volilni imenik. To je sleparija prve vrste, in takih slučajev kar mrgoli. Čebula naj pa prime za te njegove čine oblast pošteno za ušesa. Mi sploh mislimo, da ni več pri pravi pameti. Naj se mu obleče prisilni jopič in naj se ga da v opazovalnico za umobolne, Če bi se pa tam izkazalo, da ni neumen, ampak, da slepari pri zdravi pameti, naj se ga zapre. V vsakem slučaju in če bi se tudi ne zgodilo ne prvo ne drugo, naj glavarstvo vendar enkrat napravi red in vzame ves volilni operat v svoje področje. Ali nas, hoče glavarstvo prisiliti, da pridemo v par sto mož broje-či deputaciji zahtevat to, kar je edino na mestu? Nemčunski Paar je zaupnik in kandidat klerikalcev. To je tisti Paar, ki je po izvolitvi sedmih Nemcev v ljubljanski občinski svet klical: »Heil, sedaj smo jih dal'!« On izdeluje tudi sifon . . . Dolg nos so dobili neki »liberalci«, menda so bili trije, ki so se šli ponujat župniku, da bi radi volili ž njim. »S. L. S. nastopi sama in ne potrebuje liberalcev!« Tako se je glasil župnikov odgovor! Čestitamo g. župniku na tem postopanju. On pač gotovo ve, da se z ljudmi, ki zgolj iz osebnosti kršijo disciplino v kaki stranki in delajo zahrbtne korake, nikjer ni mogoče shajati. Na Planini je misijon! Ljudskim sleparjem ni mar, da ima kmet sedaj polno dela in da zgublja drag čas. Samo, da pošteno strašijo s hudičem in peklom in si polnijo vedno lačne bisage. Frane Krivec in Čebulj sta konkurenta za županski stolec, zato se nič prav ne marata. V nekem prepiru je izdal Krivec jffko pikantno tajnost z besedami: »Ti čebulj, ti pa liberalce kar na miru pusti, če bo nam slaba predla se bodemo v zadnjem hipu zvezali s tovarno.« — Jsosalea prodane! V naših rokah se nahaja koncept pisma, ki ga je nekako cb no« v«n leta pisal gerent Čebulj Štefe-tn in se glasi: »Blagorodni gospod Ivan Štefe! Uludno poročam zaradi g. Paara in Pongracta da nista za upnika Nemoov pri Lucken štetju tosem natančno konstateval leimeli zaradi Obe volitev, prosim dene pride to ujavnosti in prosim Vas lipo toporocilo za upno. Vse naj bolsi Vam selim, letasno no letu Pozdravim Vas udam A. Čebulj.« Ker je pismo lastnoročno pisano in nosi lastnoročni Čebul je v podpis naj nam izvoli gerent pojasniti, kaj to pomeni. — Jesenice prodane t K. Darila. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca aprila 1911 sledeče prispevke in sicer: I. Prispevki iz nabiralnikov: Dr. B. 2ižek, Trbovlje 10 K; moška podr. Maribor, Nar. dom 42 K, gost. Meden 8 K, skupaj 50 K; gost. Gomzi, Ormož 20 kron; D. Starovašnik, Slov. Bistrica i. s. hotel Austria 14 K, P. Novak 2 K 50 v. Krulc 2 K, skupaj 18 K 50 v: trafika Do-lenec, tu 2 K 70 v; notar PIoj, Črnomelj 29 K 88 v; Trnovsko župnisce, tu 9 K 62 v; Iv. Ribarič, Vodice 16 v; gost. Kranjc, Sv. Vid nad Juno 3 K 94 v: Jos. Komljanec. Ptuj i. s. Čitalnica 6 K 55 v, Muršec 2 K 38 v, Makovič 1 K 54 v, skupaj 10 K 47 v; J. Pogačnik (prej Aljančič), Tržič 17 K 75 vin.; M. Amf, Sežana 9 K; podr. Ljutomer Sršen 4 K 80 v, A. Zavadlov, Opatjo selo 4 K; M. Lončar, Tržič 7 K 86 v: Fr. šorn, Sv. Lovrenc i. s. Finžgar 4 K, Brenči 1 K 20 v, skupaj 5 K 20 v; J. Brejc, Gorenja vas 4 K 40 v; Ig. Bajželj, Kamna gorica 4 krone; Fr. Vodenik, Sp. Poljčane 20 K; A. Stepič, Črnomelj 4 K; kavarna, Črnomelj 4 K; Spreicer, Črnomelj 4 K; V. Magajna, Divača 1 K 72 v; A. Vodnik, Podutik 3 K; gost. Kovač, tu 1 K 60 v; hotel »Ilirija«, tu 15 K 09 v; kavarna »Ilirija«, tu 7 K 30 v; Narodni dom, tu 1 K 81 v; gost. Gril, tu 1 K 40 v; gost. pr Krivcu, t.u 3 K 20 v; gost. pri Amerikancu, tu 1 K 30 v: gost. Vilfan, Jezica 3 K 30 v; V. Sket. II. Bistrica, i. s. pri Zefi 16 K 12 v, hotel »Ilirija« 12 K 77 v, Kregar-Jež 8 K, kavarna 5 K 26 v, Tomšič, Kanal 4 K 10 v, A. Znidaršič I K 41 v, hotel Tomšič 1 K 18 v, trg. Brin-šek 8 K 88 v. gost. Ribarič 12 K, gost. Fad-guč 1 K 09 v, skupaj 70 K 81 v; podružnica Selo (Goriško) 5 K; gost. Toman, Moravče 13 K 75 v; slov. vinarna, Kral. Vinogradv 20 K 50 v; M. Dermelj. Boštanj 10 K 60 v; Crni orel, tu 2 K; gost. Maček, tu 2 K; kavarna Vošpernik, tu 2 K 60 v; T. Mencinger, tu 8 K; restavracija Auer, tu 1 K ©3 vin.; Iv. Vaščaj, Trst i. s. čitalnica 21 K II v, Birsa 5 K 44 v, Gorenje 6 K 56 v, kavarna Comercio 80 K 21 v, Krsic (N. p. 0. ) 94 K 69 v, kavarna Balkan 42 K 52 v in 61 K 22 v, en Grota Balkan pri Francu SO kron 44 v, Babnik 1 K, rest. Balkan 1 K, Biček 31 K 45 v, skupaj 425 K 64 v; gost Kovač, Stari trg, 14 K, sam dodal 1 K, notar Demšar 5 K, skupaj 20 K; Tončka Pehare, Sp. Ležeče 3 K 10 v; F. Zaje, Begunje i. s. Janša 2 K, Stroj 66 v, Dascnek 8 kron 20 v, skupaj 10 K 86 v; Iv. Rus, št Vid 7 K; podružnica Cerknica i. s. Strgule 11 K 40 V, Zgonc 1 K 16 v, Mele 43 v, Sega 1 K 10 v, 2umer 1 K 18 v, Werli 60 v, sk« paj 15 K 87 v; trg. J. Bahovec, tu 95 v; gost. pri Kramarju, št. Peter 30 K; m. podružnica Celje i. s. Stadt Graz 3 K, Beli vol 50 v, Narodni dom 17 K 23 v, Confidenti 11 K 89 v, skupaj 32 K 62 v; gost. Berlisg, Žetale 8 K 20 v; L. Ditrich. Postojna I K 22 v; gost. Golež, Grobelno 2 K 05 v; gost Span, Naklo 5 K 05 v; gost. pri Sodčku, tu 42 K; A. Brezovnik, Vojnik 5 K 30 v; J. Gruntar, Kobarid 14 K 48 v; Fr. Benadik, Kranj 12 K; L. Cvetnič, tu 2 K 40 v; »Ilirija«, Kral. Vinogrady 2 K 50 v; V. Sedej, Sv. Jošt 7 K; podružnica Kozina i. s. hotel Adrija 1 K 06 v. Cebolin 4 K 76 v, »Ilirija« 8 K 35 v, hotel Kozina 1 K 40 v, Dobrila 2 K, Zerjal 1 K 20 v, Raca, Rodik 2 K 42 v, trg. Čeh Rod ik 61 v, V. Počkaj 1 K, J. Poč-kaj 50 v, skupaj 23 K 30 v; pri Grabarju, Ptuj 6 K 80 v; A. Pogačnik, tu C K 42 v; družb, pisarna 6 K 83 v; A. Sever, Semič 1. s. Drganc 3 K 20 v, Bahovec 19 v, šepa-her 1 K 50 v, Zurz 1 K 20 v. skup * j 6 K 09 v; F. čehovin, Braniča 12 K; Lovrec, Polenšak 3 K 07 v. II. Prispevki podružnic: a) Kranjsko: Knežak 153 K SI v; Tržič 47 K; Jesenice ž. 30 K; skupaj 230 kron 81 vin. b) štajersko: Ormož, ž. 113 K 96 v; Celje m. 105 K; Vransko 23 K; Gradec, m. 100 K; Gahrje pri Celju 17 K; Ljutomer m. 10 K; Maribor, m. 16 K; Žalec m 50 K; skupaj 434 K 96 v. c) Koroško : 0. d) Primorsko: Komen 64 rica m. 150 K; skupaj 214 K. vat«. vencu Pavlicu SI K; K. Dolenc, Mddling 4 K; posojilnica Črnomelj 90 K; J. Schug-man, Murek 17 K 66 v; klub »Odvda«, Matenja vas S K 50 v; D. Les jak. Ruše nabral ob otvoritvi električne razsvetljave 23 K 30 v; Anton Garli, Zuženberk, mesto venca A. Windischerju 5 K; vesela družba Majerle, Jeločnik 1 K; A. Hudo vernik, tu nabral nar. davka 23 K; R. Reja, Zapotok nabral od Idrijcanov 6 K; Ljudmila Vanda in Milivoj Ilefiič, tu 1 K 20 v; D. L., tu ob priliki veselega rodbinskega dogodka 3 K; posojilnica Stari trg 200 K; A. Kranjc. Šmartno, nabral 3 K 49 v; K. Korosak, 8v. Jur ob Stavnici, nabral 11 K 20 v; posojilnica v Postojni 50 K; Iv. Vrhovnik, tu 10 kron; uradniški krožek v Ajdovščini 5 K 77 v; A. Sever. Semič, nabral 2 K 30 v; mesto venca Drag. Senekoviču so darovali i. Iv. Vrhovnik, tu 5 K; Iv. in Lj. škerlj, Kandija 10 K; Anton Hren, Muta, nabral 16 K; uslužbenci ljubljanske plinarne 15 kron 06 v; učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja, tu 24 K. K; Go- lil. Zbirke časopisov: »Slovenski Narod«, tu 261 K 58 v in 1 K 80 v, skupaj 263 K 38 v. IV. Prispevki za obrambni sklad: Učiteljsko društvo za breški in sevni-ški okraj 50 K; I. Štefan, Zagreb 5 K; Iva Sabadin, Sv. Ivan 10 K; M. Lj. Novak,'Gradec 8 K; Fr. Papst, Celje 5 K; J. Bregant, Maribor 3 K 33 v; »Ilirija« Kral. Vinogra-dy 25 K; E. Kristan, tu 10 K; L. Petovar, Ivanjkovci 5 K; posojilnica v Ribnici 50 kron; šmarško-rogaško učiteljsko društvo 50 K; Neimenovan, tu 40 K; podružnica Sv. Ivan pri Trstu 11 K 20 v in 58 K 06 v, skupaj 69 K 26 v; Svetivanski rodoljubi in diletant je v Trstu 14 K 88 v; L. Cvetnič, tu 5 K; M. Makarovič, Splet 7 K; učiteljsko društvo za okraj Sv. Lenart 15 K 50 v; dr. J. šavnik, Trst 5 K; slovensko omizje v hotelu Trabinger, Celovec 200 K; Janko Bleiweis-Trsteniški, tu 5 K; podružnica Miren pri Gorici 100 K; dr. Jenko, tu 50 K; bilardni klub nedolžnih angelčkov v kavarni Prešern, tu 200 K; A. 2iberna, Trst 5 K; igralci narodne čitalnice, tu 200 K; moška podružnica Kamnik 200 K; V. štan-gel, Smihel 10 K; delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu 50 K; šent-jurčani ob juž. žel. 48 K 74 jv; podružnica Šmarje na Goriškem 10 K; uradniški krožek v Ajdovščini 200 K; omizje v Prešernovi sobi pri Roži. tu 200 K. V. Razni prispevki: M. Pod kraj šek i. a. nabrano pri Gon z I v Ormožu 5 K; na izletu Cvetkovec 3 K 60 v, skupaj 8 K 60 v; posojilnica Logatec 50 K; hrvaško akademiško društvo »Hr- sobe za gospode. Glogowsky & Co. c. In ar. dvorni dobaritcIU Dunaj L, Franz Josef Kai St. 15—17. Prevzema izdelovanje vsttulošnega puhiitva. — Preračune ii-vrtajejo lastni arhitekti. 1120 Najbolje za zob« 7lX tjubljana, gradišče 7 ..Pri kroni" slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran \ instalater za male in veletoke. Uvaja: električne naprave za luč in moč (izven ljubljanskega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ; elekfr- zvonila, telefone itd. :: Strokovnjak za strelovode. :: Blago samo pnre vrste u razpolago 168 Proti Id in gnili zob taborno deluje dobro znana Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno In odatraninfa neprijetno sapo ta ust, 1 steklenice s navodilom t krono. Deželna lekarna Milana Lensteka v Mnbliani, Zesljtva cssta stav. 1 poleg Franc JoZefovega jabilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jat. zelenice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite ml zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče catera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od* stranja neprijetno sapo iz ust Za ofaranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar. čistokrvna, 4 mesece stara, se za ugodno ceno takoj preda« Naslov pove upravništvo »Sloven-sega Naroda.« 1713 V lota ao si mo]a Herbstova kolesa s i zavojevala vos sveti : s s Motoma kolen, Uvatad siro|t. gramofoni ril gala topna svetfllke. — Najcenejša tvrd k* za nakup gotrenščia za kolesa. — Cevi K s, plašči i*tt, gorski pl sci K 5 50, svetiljke K 2 30, sesal j ke 60 v, sedla K 3-90, francozi 40 v, driaji 80 v, pedali K 3, vence K S, zvonci od 85 v dalje. MT Krasen katalog ion. ~anjej JURI HERBST VI. BforlaUllerstrass« 1 Ud, prltUOf«. tvrdlce 451 Bergmann & Ko. Dečin na L je in ostane slej ko prej nedosežen vsleJ svojega presenetljivo prirodnega barvanja las in brade Dobiva se svetel, rjav in črn steklenica po K 250 v drogeriji Anton Kane m pri brivcu A. Fettich-Frankheimu Redka prilika. Tvornica, ki jo je uničil požar, mi je popustila vso zalogo rešenega blaga, to je več tisoč krasnih, težkih flanelastih odej povsem najnovejših in najkrasnejših vzorcev, ki imajo neznatne, komaj vidne madeže od vode. Te odeje so za vsako boljšo obitelj za pokrivanje postelj in odevanje oseb, jako tople, mehke in močne, 190 cm dolge, 135 cm široke. Razpošiljam po povzetju tri krasne, težke flanelaste odeje raznih naoderslli barv Is vzorcev za 9 K. 4 odeje za hišno potrebo za 10 K. — Vsak, kdor naroči to blago, je vedno zadovoljen 1627 OTOH SE&ERA, c. kr. finančni nadstražnik v pokoju Nachod, Češko, Lager 4-7 V Amen&o in Kau&do pripravna, cenena In saaesl.lva votafa Cunard Line. Odhod Is domačega pristanišča Trsta: Carpathia, 16. maja 1911. Saxonia, 23. maja 1911. Pannonia 6. junija 1911. Iz Llvsrpoola: 274 Največji in najlepši parnik sveta. Lusitania 20 .maja, 10. junija, 8. julija, 29. julija, 9. avgusta 1911. Mauretania, 3. 24. junija, 22. julija, 12. avgusta 1911. Pojasnila in vozne karte pri ifindr. Odl«sel€ v Ltnbllaal, Slomakova ulica ste v. 19, poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York III. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. čenča sprejme takoj 1710 EnMffirj. mm n Rii&f, Krsto. šolnik 1724 dober prodajalec, ki sedaj servira na deželi, teli premenltl alulbo v kako večjo trgovino špecerijskega blaga v mesto, event. gre tudi za skladiščarja. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda« Proda se dobro vpeljana špeceniska trgovina v Ljubljani z vso opravo, špecerijskim, mešanim blagom, vse skupaj ali posamezno. — Poizve se pri lastniku gtmllika ulica iL 2S, LjnaJjana- Prodajalka is oalakaiua dobro izurjena, z večletnimi izpričevali vešča' slovenskega in nemškega jezika, in ki ima vsa^a dcia žtfi premsiiiti službo. Prijazne ponudbe pod šifro „Majnik I9UM na uprav. »Slov. Naroda« 1708 izurjena šivilja se sprejme v trajno delo. MiMeHilE Šelenburgova ulita I i Vstop taiol aH poznefe. Plača po dogovoru. 1676 Dr. jCorvat, odvetnik v ptnju. ISf nlllilll z 2 in 3 sobami in pritiklinami se oddajo v Čopovi ul. nasproti vrta učiteljišča. 1692 Odda se s 1. avgnstom 1.1. v sredini mesta, obstoječe iz 6 sob, 2 kabinetov, kuhinje, jedilne shrambe in 2 skladišč. — Turjaški trg št. 2. Pojasnila pri hišniku istotam. 1670 Gosti z malo trgovino in nekaj zemlje na izvrstnem prostoru ob drž. cesti se proda. 1733 Cena 22.500 K. Takoj je treba plačati 12.500 K. — Ponudbe pod „Zlata ruda11 na uprav. »Slov. Naroda.« ^amnn asi Uvfe afflan kl nos^ letno TatlSaS 900 K' leži 10 ^B^PWM minut od Ljub- ^Lv ljane, s 4 stanovanji, kletjo m vrtom, ki je pripraven za stavbišče, se proda za 14.800 kron. Plača se takoj polovico. Proda se tudi hiša v Ljubljani. Poizve se pri Ivanu Semen, Hilšerjeva ulica it 12 v Ljubljani. 1. zvezek: II f v trt M zakon o hudodelstvih, pregreSkih in prestopkih z dne 27. maja 1862 St. 117 drž.zak. z dodanim z dne 17. dec. 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. Pod Šmarno goro, vozno uro od Ljubljane in četrt vozne ure od najbližje železniške postaje se ceno proda lepa vila z velikim vrtom, hlevom ter šupo za vozove. — Vprašati v Ljubljani, Stari tr§ tla, IL nadetr. 1705 15—20 spretnih 1732 zidarjev sprejme takoj stavbinska dražba Intevfeta, 00 1A 55 L41 11 □ininlnlninininininininiDiniDiniDiniD Dr. il. Foedrannera ordinira 1709 □PPininpininininiDininiDininininiD 521 Za svetilni pUn, sesalni plin, bencin, bencol, petrolej Itd. Pazite: motorji xa »nrovo olje sistem BI—eL Zahtevajte specialni prespekt 502 L. S. Specialni oddelek: Stroji za žage in obdelov. Is Popolne opreme žag in mizar nic. mam ,V nedeljo, 14. maja s koncertom čete Slov. Filharmonije V slučaju slabega vremena v gostilniških prostorih „šrameija. •Začetek ob 3. uri. Vstop prost.% 1738 Se priporoča ANTON GORŠL it 1£ 11 31 Uoodna pr Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana = še iz cenenega cementa, oddajam = 818 EKT9VE STREŠNIKE Ins as mi po znižani oeni. I Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za njo vsako poljubno garancijo. IVAN JELAČIN .-. LJUBLJANA. u ■3C Ml ■JEK Javu Pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju soba št. 7 se vrši dražba ze nljižč Matevža in Marije Pirtošek vi. št. 122 io 246 k. o. Drbraa dne 16. maja 1911 ob 7* 10. dopoldne in sicer v 3 skupinah: 1760 a) hiša, gospodarska poslopja in zemljišča s priti-klinami v Dobrni, cenilna vrednost 27.133 K 99 v. najmanjši ponudek . i&.G£ž2 7« 66 b) zemljišča, ceniina vrednost ; £.642 ,, 56 >, najmanjši ponudek .... 1.761 m 71 ,9 c) zemljišča, cenilna vrednost . . 3.708 60 „ najmanjši ponudek....... 2.47240 ,, ■ ■ jC k * as Krasna umetniška reprodukcija v več barvali znamenite Groharjeve slike Primoža ustanovitelja slovenske književnosti visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci. :zz= Cena s pošto K 3.20. = I Dobiva ne v Mm 11 Knia pno&ika1 2 mlajša, vešča kovaškega dola as sosove arcjsl tidj litai MffKtt. ftzil. btn, Mmm sliki pnia]a n pttilla m piititi mzttli Iv. Bon a C v Ljubljani Cona alibi * 273 Zaradi odpotovanja se proda v Ljubljani iz proste roke po jako nizki ceni dvonadstropna hiša z gostilno z vso opravo in koncesijo, lepo zimsko kegljišče s salonom, pe-karijo z opravo, eventualno pripravno tudi za mesarijo, 2 veliki kleti, sadni vrt in veliko senčnato dvorišče. Hiša stoji ob glavni cesti na jako prometnem kraju. Zahteva se 20 do 30 tisoč kron takoj, drugo po dogovoru. Kje, pove uprava „S1. Naroda". 1721 Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska G. Flux Gosposka ulica štev. 6, priporoča in namešča le boljio Eli ! kakor privatno trgovsko in gostilniško ©sobjs Izbira različni* sluieb, zlasti za ženske Vestna in kolikor motno hitra postreisa ssgoto vijena. 1728 Pri vnanjia vprašanjih se »reci znamka za odgaver. Vabilo na €NI ZBOR Okraaic p sojiiricc v £>atomern ki se vrši v nedeljo, dne 21. majnika t 1., ob 8. uri dopoldne v Fran-Jožefovi šoli v Ljutomeru. DNEVNI RED: 1. Porckllo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva o računu za leto 1910 in odobrenje istega. 3 Izločitev udov. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nadzornega svetovalstva in cenilne komisije. 6. Slučajni predlogi. Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 9. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v zmislu § 38. pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov V LJUTOMERU, dne 5. majnika 1911. 1759 Ludvik Sabnik, načelnik. AVTOMOBILI |_AURIH a K LEM EN T prve vrste. lamin S Kleseit, i. k. Mlad* Boleslava lamin :Ht*tail%b. trn*. Kranjsko žrnstvo za varstvo lova. Vabilo na redni občni zbor ki bo ti! 27. lija 1911 it l mri mte i hotelu Jri dar v to 11*0010. Dnevni red.: 1. Poročilo načelnika o društvenem letu 1910. 2. Računsko poročilo za leto 1910. 3. Poročilo pregledovaloega odbora. 4. Volitev Štirih odbornikov. 5. Volitev pregledovalnega odbora. 6. Predli »g odbora: preosnova društvenih pravil. Posebni predlogi se naj blagovolijo do dne 25. maja prijaviti društvenemu odboru. V Ljubljani, dne 10. maja 1911. ODBOR. Kopališče. Postaja južne železnice. taleznate in kaluine kopeli 34—35 G. Fango, zdravljanfe i mrzlo vodo In leianjam na prostem. Ogljikovo-bislinaste, zračne In solnčne kopeli. Zmerne cene. Prospekte posiliš 1727 » na zahtevo s n Kopališko ravnateljstvo DARUVAR, Slavonija. Prodaja lesa. Opravičeni solastniki gozda „Mirca" nad Jesenicami na Gorenjskem, 5—io minut oddaljeno od kolodvora, bodejo prodajali 22. t. m. ob 10 uri dopoldne na nad 640 smrekovih debel od 25—78 cm v premeru, to je približno 1300 kub. metrov. Omenjene smreke se lahko ogledajo na licu mesta, vse drugo pa se izve pri podpisanem načelniku. Odkazane smreke so jako dolge, ter zelo pripravne za stavbni les. Zdražitelj plača 10% vsoto takoj, ostali znesek pa brez vsakršnega odbitka tekom 2 mesecev v roke podpisanemu načelniku na Jesenicah. Gospodarski odsek podobčine Jesenice, dne 10 maja 1911. 1722 Josip Novak, t. č. načelnik. na Hrvaškem. postaja Zabok in postajališče Zagorjanske železnice Kopališče Stubica. Sezlja od 1. maja do 30. oktobra. Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje Ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Francovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna, prav dobra prehrana in stanovanje. n. j§\. mm m a. h r i v i t e t a. Soba od K 1" naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava kopališča Stubica na Hrvaškem. Pošta Zabok. Brzojavna postaja Stubica. Postaja za interurbani telefon. St. 769. Razpis šolske stavbe. 1717 vršila se bode dne 31. najnika 1911 ob 10. iri iopoladne r lili i. Alojzija Panliia i Pribrojan ustmena zmanjševalna dražba Skupni stroški proračunjeni so na 46000 K in je prrd dražbo polotiti vadij v znesku 2300 K, ki ga bo po sprejetju ponudbe popoln iti v svrho kavcije na 10% izdražene vsote. Do pričetka dražbe se polože tudi lahko na podpisani krajni šolski svet pisane ponudbe, v katerih je navesti morebitni popust ali naplačilo v odstotkih od proračuniene vsote v Atevik-ah in besedah. Tem p srninim ponudbam pr ložiti »e vadij Kot vadij se ^prejmejo raztn gotovega denarja avstrijski državni papirji, vložne knjižice hranilnic osnovanih po hranilntčnem pravilniku iz L 1844, in rentne knjižce e. kr. postne hranilnice. Stavba se bode oddala le enemu podjetniku, ki jo bode moral tekom leta 1911 spraviti rod streho, do konca julija 1912 pa popolnoma izvršiti it le/o beton>ka dela izvršiti se morajo po predpisih c. kr ministrstvi notranjih zadev z dne 15. listopada 1907 sr. 37295 ter se bodo odobrila io in prevzela Še le po ugodno izvršeni obiežiln> po-kušnji Načrti, troškovnik, pogoji in drugi pripomočki so na vr i**d v pisarni stavbnega oddelka c. kr. okrajnega glavarstva ? Kranju, kater <0de poverjeno tudi vrhovno nadzorstvo cele stavbe. Krajnemu šolskemu svrtu pristoje pravica oddati stavbo s pridržkom potrdila od strani c kr. okretnega šolskega sveta v Kranju, kakor mu je volja ne glede na vis« kost ponudbe. Krajni šolski svet v Podbrezjah, dne 6. majnika 1911. 3C WD QC8 30 30 12 20 599134 dmžnica v Trstu Via S. podružnica v Trstu Via S. Hloolo it. SO. :. Dtliiika glan M litin ba .*. M ^ 47. ,,. ,i.,.„. Haffvnisrancnn oHali 16■iluoooi Irai^ IZVRŠUJE VSAKOVRSTNE BANČNE TRANSAKCIJE POD NAJKULANTNEJŠIMI POGOJI. Sprejme se takoj ali pozneje pomočnik za trgovino mešanega blaga, kateri mora biti dober prodajalec, ter ne pod /. 20 let star. Istotako sprejmem 2 učenca iz boljše hiše. — Ponudbe na tvrdko HTM jjt Srnin i M M ne petnega! Airos 3 graal prta. Ljubljana 3067 Sodnijska ulica št. 5. Voznih koles tvornica Janus. $ letno jamstvo. Najboljši nakupni vir za vozna kolesa, šivalne stroje, pnevmatike in pritikline Kolesa flJanns" 5 triletnim jamstvom od K 95-— naprej 'išči od K 4*50, zračne cevi, prima, ne iz več kosov, od K 3—, acetiJenske svetiljke od K 2—, kolotecni zvonci od K 1*—, ročni :vonci od 30 vinarjev naprej. Držalniki od 30 vin., verižice, prima od K 2*70 naprej. Pro-siotečna pesta, sedla, torbice, osi in kone za vse sisteme, kolčniki, cevi vseh razsežnosti itd. najceneje. Lastni zavod za popravila, po-nlkljanfe in emajliranje. Vsak dan se raz-nošilja po pošti. Zahtevajte krasni katalog 1911 gratis in rranko. Uvozna tvrdka za industrijo voznih koles 605 MAKS SKUTEZKT, Dunaj, I. Stubenring 6. Kakor od solnca na trati, tako se perilo obeli v kotlu, ako ga pol ure kuhamo s sredstvom samostojno pralno sredstvo. Bleščeče belo perilo! Brez meneanja! Br« krtacenja! „PEBSIL" kljub presenetljivim učinkom ne obsega klora ali sploh na perilu škodljivih sestavin, za kar se prevzame polno jamstvo. Tvornica: BOGOMIL V0ITH, Đunaj III i. Dobiva se povsod. 1622 Devin - Buckau. Podružnica i Dunaj III, A« ImhuiU si. uročeporne lokomobile 3680 * ^uL1«brez ventila. OrieiMffni WoHov ov-SSlbml način ....... 10-900 PS. Obratni stroji največje popolnosti in hranljivosti IsT za industrijo in poljedelstvo. em izdelanih nad 750.000 PS. ozon gospodinje! Za samo 6 K pošljem na vsako postajo Avstro-Ogrske franko poštni zavitek z najfinejšimi delikatesami in sicer: ===== Zbirka štev. 15 ===== Zbirka itev. 17 Vi kg najfin. čokolade zavitek „ Popovega čaja lonček sardelnin obročkov kos Camenbertovega sira steklenica najfin. olja lonček najfinejšega špargl. fižola „ „ mešanega kompota steklenica ,, štajerskega malinovega soka % ke gorčice, francoske ali kremške. lonček mešanega kompota steklenica najfin. likerja Hter „ belega vina lonček „ sardin zavitek „ Cake$ steklenica „ štajerskega malkjovega soka. i?S> Vsaka zbirka samo 6 kron. »Franc Hndlitschka Dunaj III., Grossmarkthalle 77 78. Vseh vrst praško sušeno meso. Sir, salame, pristne krakovske in tirolske klobase, sardine, sardele, kompoti itd. po najnižjih tržnih cenah. Po ieleznioi in po posti se pošilja samo po povzetju | Kaj3šiž]e cene za preprodajalce! "^M Zahtevajte ponudbe cen. -—• i m UGODNA PRIUKA 3 in 4 HP z dvema cilindroma 4 HP za večji voz 3 HP 640 kron 4 hp 680 kron na obroke! V. VONDfclCH, PRAGA L, Joseffske namesti. Tvrdki V. Vondrich Praga I., Josefske n£m£sti. Pošljite mi cenik motorskib dvokoles Lanria * Element z navedbo pogojev za plačevanje na obroke. XXXXXKXXXXXXXX Plačilni marker se takoj sprejme Naslov pove upravniŠtvo »Slovenskega Naroda.« 1674 Vinko jKajdič{ vali lin f ——— (Kranjsko), —^—. Največja proizvajanja priznano naj boljših pScnlčnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 66 V Lfnbljani: Poekgratta, Triioii —, Koce vin, Trstu Gorici, Celovcu, Beljaka, Bolcana, inomostu, Tri-dsnru, Zadru, S pileta, Ercegnovem, Kotora, 8 arsj eva ta Pal|a. Brzojavi: Valjčni mitu, Kranj. Lepa gostilna s posestvom prve vrste, ob drž. cesti in železniški progi, za vsako obrt pripravna, 5 minut od kolodvora, 10 minut od sole in 15 minut od cerkve, v zelo priljubljenem manjšem slovenskem mestu na Spodnjem Štajerskem, z velikim novo in močno zidanim poslopjem s 6 velikimi sobami, kuhinjo, shrambo, kletjo, velikim gospodarskim poslopjem ter najlepšimi travniki in njivami ob hiši. Lahko se zmeraj redi 12 gssv živine, krav in konj in je posebno pripravno za mlekarno, kakor tadi za trgovino z lesom in senom. Vse to se takoj zavoljo bolezni za 62.000 kron proda in je pri kupnini treba izplačati samo 15 do 20 tisoč kron. 1371 Natančneje pove franc Petelin z iz Zgornje Polskave pri Pragerskem, Štajersko. Varstvena znamka: fimment. Capski c Nadomestilo za Pl-Emim 1 sidro priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prenlajenju itd. po 80 h, K 1-40 in 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom-. potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek. m m Dr. Richterjeva lekarna f= pri »Zlatem levu*4 .MAYER Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-:: nega blaga. :: Manufakturna trgovina ajBV** na debelo in drobno. ~VSS Ljubljana, Stritarjeva ulica. Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo generator JI, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. 0b-ločnice in žarnice vseh vrst. preje Kolben in dr. Praga-Vysočany. 2377 Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren m jeklaren. (Za vele- in malo obrt) 5254 Modna trgovina v Ljubljani 3101 Sofiđn Nošo. IHzfee ccu. ulica Si. 7. ffisfd HttttbK tristo« ■ovosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen ceffir, batist, kreton, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in n žepni robci- u NAZNANILO. Slavnemu občinstvu, cenjenim gg. gostilničarjem, trgovcem ~f 1736 i. dr. usojam si priporočati svoje, leta 1904 na razstavi v Parizu najvišje odTrkovane mesnine. Zlasti opozarjam na veliko zalogo: Vkranjskih klobas, velikih finih, komad po 41 viaarjer, m n ti aaRk tf » ,» 20 ,i I bmnšviških salam, finih . . . kilogram po krot 160 1 • krakovskih „ „ . . . ,, „ „ 2*0 * Na razpolago so tudi različne v prekajevaisko in mesarsko stroko spadajoče mesnine po kolikor mogoče nizkih cenah. Razpošiljam proti povzetju. Za pristnost blaga jamčim. Za blagohotna naroČila se priporoča z odličnim spoštovanjem udani FRAN GOLOB, mesar io iiebnilH Sprta Sika. Stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami se BHa taM ali za avgnst ■a Bolenjski cesti 50, nasproti 1716 taki II (rihničan) ima na prodaj 7,2 Anton Zorcy trpu«, rioflianska ulica št. 26. Ljiljana. C. ki*. izvedenec in učitelj Glasbene matice" ljubuana ALFONZ BREZNIK Ljubljana ———— Kongresni tv*g št. 13. _ &ptqi najsi* in m mm turška ii vvaiia klavirjev m tommm Velikanska zaloga vsega glasb, orodja, kakor: violin, citer, kitar, tamlmric, harmonik, klarinet itd., najboljših sirnn ai.- i VVeicheld) ter m mik ali.. Prodaja na Čudovito majhne obroke tudi brez zadatja, tako, da je vsakomur dana priHfca, izogniti se vsiljivemu „pole Inu" ter si na najugodnejši način odplačevanja nabaviti instrument prve vrste. Dvorna firma klavirjev Czanka, H61xl & Seitzmann, Steunammer in Rosi 6 r ter IlOrftSjOl in fitasborg (amer. harm.) so svoje zastopstvo za Kranjsko meni poverile in imam \ le faz izklinćso edini te znamenite instrumente v najv. zalogi in izbiri. 10 letno pismeno \ jamstvo. Popravila in oglaševanja klavirjev in vsehglashil po najnižjih cenah. Stari klavirji se najugodnejše jemljejo v zameno. ajs/- Najniiia ixposo|evalniaa. -sbjsj 277 I Nasproti rotovža. Različno modno blago in perilo za gospode, dame in otroke, kakor tudi slamnike in čepice po zelo nizkih cenah priporoča \\wm i Dne 10. maja 1I. :: je Glasbena Matica prvikrat izvajala njej poklonjeno novo = Viktorja Parme s == Povodni mož skladbo balada dr. Fr. Prešernova. Posnetki za klavir se dobe v vseh knjigarnah in na večer koncerta pri blagajni za ceno 4 K. Založila io irtala tinta 3a. pl. Xteinnuyr & ped. $ambcrg v tjubljani. na Kranjskem pod ugodnimi pogoji okrog 150.000 kub. Čevljev jelovega lesa. Gozd meri približno 90 oralov, je arondiran in ima lepo lego. Sredi gozda je hiša s hlevom za 4 pare konj, v bližini (20 minut) pa večja gostilna. Spravljanje je lahko, voznikov, sekačev in tesačev dovolj. Na razpolago je tudi vodna pila z dvema jarmoma (po 3 rezila) in cirkularjem blizu večjega trga na Dolenjskem 8*50 km od železniške postaje; gozd sam je oddaljen od trga 6 km. Drevja je okrog j 9000 debel in sicer hoj in smrek od 20—58 cm prsne debeline. Les je lep, j čist in zdrav. Naslov pove upravni 6tv o „Slovenskoga Naroda". 1745 Velecenjenemu občinstvu usojam se tem potom naznaniti, da sem staroznan • restavracijo G. Auerjevih dedičev „Pri belem konjičku" v Ljubljani. Wolfova ulica št- 12 prevzel ter se bodem potrudil, isto kot strokovnjak najbolje voditi. Vedno največja izbere jedil! — Točil bodem le pristna vina najboljše kvalitete ter vedno sveže dvojno marčno pivo. Sprejemam tudi abonente na opoldansko hrano od OO v naprej. bW Na razpolago je tudi ,,t"JPFELDOV" električni glasovir. Z odličnim spoštovanjem Ludovik RoŠker, restavrater. 2 V LJUBLJANI se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov, računov, kuvert, vizitnic itd. Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik »Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zoon". Telefon štev. 85. Telefon štev. 85. sa