FčJSf!TTff8" pracana v gotovini Leto VRI, S17144 Ljubljana, nedelja 19. junija 1927 Cena 3 Ofn es »»tiaja ob 4. »jutraj. ass Stane mesečno Din 25'—; za ino» zemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo a Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. 207» in 2804, ponoči tudi št, 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik^zalgospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, 1'iešernor« ulica št. 54. — Telefon St. 2036. Id sera t ni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. «49« Podružnici: Maribor, Aleksandrova St 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub« lana št. 11.843 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr, 105.241. V popolni desorganizaciji V Beogradu krpajo, v volilnih okrajih pa že divja neizprosen hoj med radikalskimi frakcijami. — Vlada hoče ministre ne- parlamentarce kandidirati v Makedoniji. — Bosanski radikali za SDS. — Glas o vladni krizi radi nezadovoljstva muslimanov lam en tarče v Južni Srbiji. Tako bo kandidiral na radikalni listi v Bitolju prometni minister general Milosavlievič, v Tetovu minister ver Dragiša Obrado- Beograd, 19. junija p. Danes so se vršile ves dan konference med radikalskimi prvaki radi sestanka glavnega odbora NRS. Navzlic prizadevanju, da bi se našel količkaj ugoden izhod iz obupne situacije, se razmere razvijajo v smeri popolne desorganizaoije. Iz vseh volilnih okrajev se napovedujejo radikalske kandidature raznih frakcij. »Novosti« prinašajo danes vest iz krogov radikalnih poslancev, da je radikalna stranka v Hercegovini razcepljena na tri frakcije. Eno frakcijo vodi Vlada Andrič, drugo dr. Srskič, tretjo pa lokalni činitelji proti obema. »Novosti« naglašajo, da se bo večina bosanskih in hercegovskih radikalov naslonila na SDS in zatrjujejo, da ima SDS v teh krajih največ zgledov na uspeh. Zanimiva je verzija, da namerava vlada kandidirati vse ministre nepar- vdč, v Skoplju ministrski predsednik Vukičevič, v kosovskem srezu pa minister pošte Vlajko Kocič. Te kandidature v Makedoniji do dokaz, da se zanaša vlada pri volitvah na pomoč policijskega režima, ker bi pri svobodnih volitvah take kandidature ne bile mogoče. Današnja »Pravda« poroča, da je prišlo v vladi do velikega spora radi tega, ker minister dr. Spaho ni zadovoljen z rešitvijo vprašanja velikih županov v Bosni in Hercegovini. V nekaterih krogih se je opoldne že lansirala vest, da je spor v vladi tako resnega značaja, da lahko izbruhne nova vladna kriza. Osamljenost Anglije v boju proti Rusiji Zanimive izjave belgijskega zunanjega ministra Vanderveldea o ženevskih posvetovanjih zunanjih ministrov sivojih odnošajev do Rusije. Chamberlain je na to izjavo le pripomnil, da upa, da bo imela Nemčija pri tem več sreče, kakor pa Anglija. Tudi francoski zunanji minister Briand je naglasil, da bi bila velika napaka, če bi se zgodilo karkoli, kar bi položaj še bolj zaostrilo. V enakem smislu sem se izjavil v imenu belgijske vlade tudi jaz. Kratko in malo, vsi smo bili soglasni v naziranju, da bi bilo usodepolno za mirni razvoj Evrope, če bi se danes katerakoli vlada hotela poslužiti metod, ki so bile običajne v času Denjikinovih in Vranglovih ekspedicij. Ženeva, 18. junija, a. Belgijski zunanji minister je na zadevno vprašanje podal o pripravah za skupno protirusko fronto nastopno izjavo: Vse trditve, ki so se pojavile v zadnjem času v svetovnem tisku, so v ostrem nasprotju s tem, kar se je v resnici govorilo in razpravljalo. Pri ženevskih razgovorih je angleški zunanji minister Chamberlain odkrito izjavil, da Anglija niti z daleka ne misli na to, da bi pozvala katerokoli drugo državo, naj prelomi svoje odnošaje z Rusijo. Nemški zunanji minister dr. Stresemann je prav odkrito spoznal, da goji Nemčija iskreno željo po poglobitvi in razširjenju Tradicijonalen angleški optimizem Chamberlain pravi, da je nasprotnik tajne diplomacije in izraža svoje upanje v pozitivne uspehe «locarnske politike« London, 18. junija, d. Zunanji minister......... Chamberlain je podal zastopniku Reuterje-vega urada daljšo izjavo, v kateri je zavzel stališče k očitkom, da uradni komunikeji o zasedanju Društva narodov ne pričajo o uspešnem delovanju. Chamberlain je med drugim naglasil: Osebno sem nasprotnik vsake tajne diplomacije in noben angleški minister ne more prevzeti do druge države obveznosti, ki bi jih moral skrivati pred angleškim narodom. Neobhodno potrebno je, da parlament vsak tak sporazum predhodno odobri. Nihče pa tudi ne more zahtevati od kakega ministra, da bi ne smel imeti zaupnih pogovorov in ne smel pošiljati svoji vladi zaupnih poročil. Spodnja zbornica in vse angleške strokovne organizacije bi bile dela nezmožne, če bi se ne smele izven javnih sej vršiti nikake konference. Glede locarnske politike, je Chamberlain naglasil, da se lahko od sklenitve locarn-skega pakta naprej s Stresemannom pogo- vori kot prijateljem. Sicer se naša naziranja, je nadaljeval Chamberlain, niso vselej strinjala, vendar pa sva lahko popolnoma svobodno izrazila svoja mnenja. Isto velja tudi za dr. Stresemanna in Brianda. Od Lo-carna sem so zavzeli vsi razgovori mnogo svobodnejši in odkritosrčnejši značaj. Na vprašanje, ali vlada tudi v Nemčiji enako naziranje, je naglasil Chamberlain, da se tudi v drugih državah polagoma zavedajo te spremembe. Ni se sicer čuditi, ako se niso odstranile vse težave, ki jih je povzročila svetovna vojna, toda evropsko ozračje se je že v znatni meri razjasnilo in najpotrebnejše zveze so že zopet ustvarjene. Morda srno v začetku podcenjevali težave, ki jih je bilo treba odstraniti, toda glavne ovire so padle in že prihodnja leta bodo pokazala uspehe. Prvi mejnik je dosežen Izboljšanje odnošajev stalno napreduje in pri dobri volji vseh poklieanih činitelje" bomo v dogled-ni dobi dosegli smoter, ako lega ne bo preprečila kaka nepredvidena katastrofa. Komunistična debata v francoski zbornici Notranji minister Barthou za brezobzirno postopanje proti komunistom. — Ostri spopadi med socijalisti in komunisti. — Zaupnica notranjemu ministru. — Doriotova aiera Pariz, 18. junija, d. Na seji poslanske zbor j socijalisti in komunisti. Med splošnim hru-se je vršila debata o interpelacijah ko- ' pom je bila seja prekinjena, iatičnih noslancev Fourniria in sociiali- Po zopetni otvoritvi je stavil Louheur munističnih poslancev Fournirja in socijalističnih poslancev Lafonta in Frota. Komunist Fournir je interpeliral vojnega ministra ter mu očital, da pretirava v zasledovanju komunistov ter da postopa po izjemnem zakonu iz 1. 1894., ki omogoča najhujše per-sekucije. Vojni minister Barthou je zavračal očitke ter naglasil, da bo brezpogojno in brezobzirno nastopal proti vsaki komunistični propagandi. Obsojeni komunisti morajo za vsako ceno obsedeti prisojeao zaporno kazen. V ostalem je naglasil pravosodni minister, da gladovna stavka zaprtih komunistov ni tako resna ter da sta bila dva medtem že izpuščena, tretji pa mora odsedeti še en mesec. Med govorom interpelanta Lafonta in Frota je prišlo do ostrih spopadov med socijalisti in komunisti. Frot je napadel komuniste ter jim očital, da sicer nastopajo proti omejitvi svobode v Franciji tn Italiji, ne ganejo pa niti s prstom, da bi nastopili proti atentatom na svobodo v sovjetski Rusiji. Govornik je navajal dokaze surovega postopanja s člani socijalistične stranke v ruskih zaporih ter prečital iz socijalističnih listov celo vrsto raznih izpovedi. Komunisti so bili zaradi teh očitkov strahovito razkačeni in skoraj bi prišlo do osebnih spopadov med Po zopetni otvoritvi je vprašanje za upnice za pravosodnega ministra, kateremu ie bilo nato s 400 proti 142 glasovi izrečena zaupnica. Nato je sledila razprava o slučaju komunističnega poslanca Doriota. Doriotova obsodba je postala pra-vomočna in je. vlada zato odredila njegovo aretacijo. Listi pa so že popoldne objavili vest, da se je Doriot vrnil v Pariz, ter da bo morda osebno prišel v zbornico, kjer hi bil najbolj varen pred aretacijo. Proti splošnemu pričakovanju pa je pravosodni minister izjavil, da je aretacijsko povelje zoper Doriota ukinjeno, ker je njegov zastopnik predlagal revizijo procesa in priziv proti zaporni kazni. Šele ko bo padla odločitev ka-sacije, se bo nadaljevalo postopanje proti Doriotu. Komunistični poslanec Cachin je nato podal izjavo, da je Doriot zbornici in preiskovalnemu odboru zbornice vsak čas na raipolago. Debata je bila zaključena * tem, da so vsi trije interpelantje umaknili svoje predloge. Pariz. 18. junija, (be.) Komunistični poslanec Doriot, kateremu je pretila vlada z aretacijo, je imel v Cirque de Pariz javen shod. nakaterem je prirejalo poslancu nad 15.C00 ljudi velike ovacije. Nenadni prihod Doriota v Pariz je vzbudil v političnih krogih veliko senzacijo. Čangtsolin diktator severne Kitajske Kakor se kaže, na Kitajskem še dolgo ne bo prišlo do notranjega pomirjenja. — Vojaška revolucija v Hinanu Peking, 18. junija, d. Včeraj je bila objavljena proklamacija, s katero se general Čangtsolin proglaša za vojaškega in civil- nega diktatorja 9everne Kitajske. Diktatura je stopila v veljavo nocoj ob polnoči. Severna kitajska vlada, ki bo obstojala sicer še nadalje, bo igrala le postransko ulogo. Čangtsolin ima mnogo obsežnejša pooblastila, kakor pa bivši predsednik severne kitajske republike Tuančijui. Proglasitev Čang-tsolina za diktatorja se splošno smatra kot obrambni ukrep v varstvo kitajske presto-lice. Kitajski krogi pričakujejo, da se bo pod Čangtsolinovo diktaturo posrečila obnovitev severne fronte ter izboljšanje notranje uprave. Splošno računajo, da bo nastop Čangtsolina kot generalisima ustavil demo- ralizacijo severnih kitajskih čet, ki so bile v zadnjem času že skoraj v popolnem razkroju. Sunčuangfang in čangčungčang sta odpotovala na fronto v šantung. V pokrajini Ilinan v bližini francoske kolonije je izbruhnila včeraj vojaška revolucija. Čete generala Ilijuju so napadle oddelek njegovega dosedanjega pomočnika Long-jua, pri čemur je prišlo do krvavih uličnih bojev, dokler ni bil ujet general Longjua. Francoski konzul v Hinanu je posredoval pri upornikih ter dosegel, da je bil general Longjui s svojo rodbino izpuščen, vendar pa mora tekom 48 ur zapustiti pokrajino. Evropcev revolucijonarji niso napadli. Tudi železniški promet je bil neoviran. -3*S- Ljubljana, 18. junija. Radikalna stranka v agoniji. Tako se poroča že delj časa in mnogi so že dvomili v zanesljivost te diagnoze, ker ni bilo dogodka, na katerem bi se njena pravilnost izpričala. Ob polpretekli krizi pa so taki dogodki, vidni za vso javnost, nastopili in dokazali so. da je radi-kalstvo v popolnem razsulu. Le pok. Pašiču s tradicijonalno avtoriteto se je posrečilo razpad še nekaj časa zadrževati. Po njegovi smrti je šlo vse narobe in narazen in danes imamo mesto radikalne stranke troje struj, ki vse trde, da so radikalne, a se črtijo na življenje in smrt. Pričakovati moramo nasprotujočih si kandidatur na celi črti. Danes najbolj optimistični radikali prorokujejo vsem trem strujam skupno 70 do 80 mandatov, a s tem. da ne bodo po izvolitvi tvorile edinstvenega kluba. Ponašanje radikalnih frakcij ob ravnokar pretekli krizi Vukičevičeve vlade je popolnoma razsvetilo razmere: Centrom je ponujal svojo pomoč, da i-bije tako zvane pašičevce, a pri tem se je izkazalo, da ni za to potreben in je bil pahnjen v isto brezdno, kjer so že od prej pašičevci. G. Vukičevič, c katerem se zna, da nima nikogar za seboj, nego policijo in pandure, je dobil bič v roke. In mesto, da se pojavi Krepak odpor, se kaže razsulo. V Vojvodini :.e vse, kar je še radikalno, na strani vlade in tudi g. Ninčič je moral položiti orožje. V Bosni se borita dosedanja neraz-dvojna druga g. Srškič in g. Vlada Andrič med seboj za ostanke radikalnih kroglic, ki so v izginevanju kakor pomladanski sneg. Južno Srbijo so si kar razdelili demokrati in vlada. V Šumadiji pa bo zrno radikalizma zdss;:tkovano, ker se javlja Po tri do pet kandidatur za vsak mandat. Ni dvoma, da je pred desetletji radikalna stranka izkazala izvestr.e zasluge državi. Po osvobojenju pa ni bila sposobna rešiti problemov razširjene države. Korupcija in nečuveno pariizanstvo sta ji razjedla ostarele ude. Njena organizacija je postala identična s policijskim aparatom. V prečan«th krajih, zlasti pa med Hrvati in SIp/enci so se ji pridružili neznačajni podreptiiki, ki so iskali kako ugodnost od države, ali imeli kaj skrivati, ali se bati. S tem, da je ta gnoj bil sprejet v radtka.no stranko, je bila njena usoda tudi v prečan-skih krajih zapečatena. Podgane že zapuščajo "ladjo. Ghljivo je opazovati, kako se razbegava jata v samem Beogradu, pa tudi v vsej pro-vinciji se izmečki pripravljalo na nove selitve. V Sloveniji je to gibanje izraženo v približavanju k SLS. Bog blagoslovi ta prelaz gnoja. Če in kar pa je bilo vmes poštenih elementov, kjerkoli, ki so v dobri veri zašli v to družbo, se s studom obračajo stran. Kakor je z obče državnega stališča bilo želeti, da obstoje velike stranke, kar je SDS tudi uvaževala z opetova-nimi predlogi, naj se NRS reorganizira, otrese policije in korupcije in vrne na stari program, tako je gotovo, da je razsulo radikalne stranke državna potreba, čim se je spoznalo, da na tako deblo ni možno cepiti zdrave mladike. Stojimo pred obupnim smrtnim bojem radikalstva. Boj vseh proti vsem je napovedan v tej stranki. Kar se bo te tedne že poskušalo reševati, je vse zvo-nenje po toči. Formacija, ki jo iz pestrih elementov stvarja s policijo g. Vukičevič, ne more nadomestiti stare radikalne stranke. Najnovejši razvoj dogodkov v državi z občega stališča ni povoljen. ker je žal obenem napovedan boj parlamentarizmu, ki ob vseh svojih slabostih edini more predstavljati demokracijo in nas varuje klik. koterij in kamaril in podzemnih vplivov sploh, a dobra stran mu ie. da skrajša agonijo umirajoče radikalne stranke, da more na njenih razva« linah vzklrti novo življenje. Beg uradništva iz NRS Beograd, 18. junija p. Razkol v NRS je postavil v naimučnejši položaj tisočev urad nikov in nameščencev, ki so vstopili v tq. stranko radi služb, napredovanja in korupcije. Partijska zvestoba jih sedaj kliče k pašičevcem, nekatere k centrumu, služba pa jim zavisi od g- Vukičeviča, v kolikor jih ne koljejo že demokrati. V krajinskem okru gu so odpuščeni vsi šumarii, ki so doslej delali za g. Velizaria Jankoviča in nadomeščeni z demokrati. Vsi policijski uradniki. ki ne pristopajo k struji g. Vukičevča bodo premeščeni. Ker pa vsi vedo, da g. Vukičevič sam ne dobi niti 30 mandatov in se na dan volitev razdere razmerie do demokratov, je panika med radikalskim urad-ništvom obča. Pašičevec Miliutin Dragovič je izdal poziv na uradnike, nai ga vse kar je r.eznačajno in kar ima familijo, zapusti in gre k stranki protikandidata, min. pošt Ko-siča, a po volitvah, da on ne bo poznal pardona. V radikalni stranki postaja že prav cata anarhija in čudno ni. če se je zlasti raaikalskega uradništva lotil pred pretečo katastrofo tak strah, da kar trumoma beži iz NRS. Povratek kralja v Beograd Beograd, 18. junija p. Danes se je povsem nepričakovano vrnil kralj v Beograd, kjer se je mudil ves dan. Ob 5.30 pa se je zopet vrnil v Topolo, kjer ostane samo še nekaj dni, nakar odpotuje na Bled. Popoldne so bili sprejeti v avdijenci ministrski predsednik Vukičevič, zunanji minister dr. Marinkovič, minister za javna dela dr. Šu-menkovič in minister za socijalno politiko dr. Mijovič. Iz seje ministrskega sveta Beograd, 18. junija p. Nocoj od 18. do 20. se je vršila seja min. sveta, ki pa je glasom tzatrdila jpoedinih ministrov razpravljala le o resornih zadevah. Na dnevnem redu so bile zadeve vojnega- zunanjega in ministra za poljedelstvo. Med drugim je bi odobren krerit za nabavo 20 švicarskih bikov in suoskripcija 2 tisoč komadov delnic Društva za zračni promet. Resorne zadeve ministra pravde so bile odložene. Iz reisora prosvetnega ministra je bilo rešeno vprašanje dnevnic in honorarjev uradnikov tega ministrstva. Ministrstvu javnih del je med drugim odobren kredit v znesku 4 milijone dinarjev iz proračunske postavke 846 kot prispevek države za vzdrževanje samoupravnih cest v Sloveniji. Chamberlainov sestanek z dr. Stresemannom Ženeva, 18. junija s. Chamberlain in dr. Stresemann sta imela danes dveuren razgovor, o katerem pa nista hotela dati nobenih poiasnil Berlin, 18. junija (be) Kakor, poroča «Vorwarts» je socijal-demokratska frakcija danes vložila interpelacijo, v kateri zahteva poročilo o uspehih in rezultatih pravkar zaključenega zasedanja Društva narodov in o pogajanjih zunanjega ministra. O interpelaciji se bo razpravljalo bržkone prihodnji četrtek. Pomorska razorožitvena konferenca London, 18. junija, (lo.) Prvi lord admi« ralitete lord Bridgeman je odpotoval v spremstvu svoje žene in viceadmirala Fre* dericka Fielda v Ženevo, kjer se prične v pondeljek pomorska konferenca treh dr. žav. Odplačevanje francoskih dolgov v Ameriki Pariz, 18. junija, d. Na včerajšnji seji finančnega odbora je poročal Poincare, da je francoski zakladni minister izplačal včes raj ameriški zakladnici 10 milijonov dolar, jev na račun francoskih vojnih dolgov. Povišanje plač državnim uradnikom v — Nemčiji Berlin, 18. junija, (be.) S prvim julijem bodo vsem nemškim državnim nameščen, cem povišane plače. Nemčija in Bolgarija Berlin, 18. junija, (be.) V zunanjem mi« nistrstvu so bile izmenjane ratifikacijske listine o nemško^bolgarski pogodbi glede pravne pomoči med Nemčijo in Bolgarijo. Ital. vojaški ataše v Berlinu Berlin, 18. junija, (be.) Polkovnik Rossi je imenovan za italijanskega vojaškega atašeja v Berlinu. Prelom med Kanado in Moskvo London, 18. junija, (lo.) Zaradi prekinje. nja diplomatskih odnošajev med Kanado in Rusijo zapusti v torek sovjetski trgo« vinski delegat Quebec. Prostori ruske tr. govinske delegacije bodo v kratkem zaprti. Osobje delcgacije se poda v Newyork, od. koder se bodo vodila vsa pogajanja s se. verno Ameriko. Moskva demantira dedje Moskva, 18. junija, s. Vest berlinskih li. stov. da je bilo aretiranih pet nemških dr. žavljanov, je neresnična. Po sporočilu iz avtentičnega vira ni bil aretiran noben ino» zemski dkžavljan. Naš spor z Albanijo Dubrovnik. 18 junija n. Davi je dospel semkaj albanski ijoslanik v Beogradu Cena beg v spremstvu svojega brata Geni bega in poslaniškega tajnika Maikole Stila. Nastanil se je v hotelu Imperial. Vaš dopisnik se je danes popoldne dalje časa razgovarjal z njim. Cena beg odpotuje jutri v Drač. V razgovoru je naglašail, da obžaluje, da je moral zapustiti Beograd in Jugoslavijo, vendar pa odhaja z zavestjo, da je storil vse. kar je bilo v njegovi moči, da se spor mirnim potom likvidira. Še vedno upa. da mu bo z osebno intervencijo pri albanski vladi uspelo, prepričati vlado o škodljivosti njene politike in popraviti to, kar se je doslej zagrešilo. Prepričan je, ga njegova odsotnost iz Jugoslavije ne bo dolgotrajna in da se kmalu zopet vrne na svoie mesto v Beograd. Beograd, 18. iunija p. Z ozirom na vesti inozemskih listov o predstoječi intervenciji velesil v Beogradu in _ vri se je vaš dopisnik danes obrnil na zunanjega ministra, ki mu ie izjavil, da o kaki intervenciji v Beogradu ni niti govora. Po službenih obvestilih vlade ie sledila danes intervencija v Tirani. Naša vlada je bila o tei intervenciji samo obveščena. Bolgarski glasovi o sofijskem incidentu Sofija 18. junija p. Oficijozni »D e ra 0-kratdčeski Z govor« objavlja komentar o sponi, ki je izbruhnil pri predavanju predsednika bolgarskega novinarskega udr. Kazazova in piše med drugim-: »Vprašanje naših odnošajev z Jugoslavijo spada med najvažnejša vprašanja, ki jih je treba proučevati tako v tisku kakor na javnih shodih mimo in brez strasti. Kajti le tako proučevanje lahko koristi in zbliža stališča, ako si nasprotujejo. Incident, ki se je pripetil, je treba le obžalovati, pa naj so motivi, ki so ga povzročili, kakršnekoli narave. t »Slovo« ugotavlja, da zasluži hraber poskus Kazazova vse priznanje. To bi se maralo že davno zgoditi Obžalovati pa je treba, da ie del občinstva, ta' pripada večinoma makedonskim emigrantom, kazal nervoznost, ki bi bila lahko motila, čeprav do neke mere razumljivo, javen shod. Diplomatski incident na Norveškem Oslo, 18. junija, a. Na včerajšnji seji Storthinga je izjavil zunanji minister Lyk» ke, da je opozoril sovjetskega poslanika na to, kako mučen vtis so napravile njegove izjave o Angliji ob priliki posmrtnice za umorjenim ruskim poslanikom Vojkovom na Norveškem. Po osebnem razgovoru s sovjetskim poslanikom je dobil zunanji miniser vtis, da sovjetski poslanik nikakor ne zasleduje nečesa, kar bi lahko škodova. lo odnošajem med Norveško in sovjetsko Rusijo. V zvezi s to debato je bila nato sprejeta resolucija kmečke stranke, s ka. tero se obsojajo dogodki na ruskem posla, ništvu. Za resolucijo je glasovalo 106, proti pa 29 poslancev. Lloyd Georgeova sodba o prelomu z Moskvo London, 18. junija, s. Lloyd George je izjavil, da je bil prelom z Rusijo akt naj. večje neumnosti. Anglija si je s tem le sa. ma sebi škodovala. Prelom ne bo škodoval le angleški industriji, temveč pomeni fak. tično ogroženje svetovnega miru. Zadnje usmrtitve v Rusiji so pokazale, da je An« glija z napakami svoje vlade vrgla Rusijo v stanje blaznosti. Čsl.-nemška gospodarska pogajanja Praga, 18. junija, (pr.) . ko je vlada pričela z eksperimenti v vnanji politiki. Rumu-nij3 se je pričela pod Averescovim vodstvom približevati Italiji, kar je dovedlo avtomatično do neke ohladitve v Mali antanti: zato je sicer dobila nagrado z ratifikacijo besarabskega protokola; toda občuten neuspeh je pomenila mad-žarsko-italiianska prijateljska pogodba, ki je izzvala v Bukarešta veliko vznemirjenje. Brata Bratianu nista prikrivala svojega nezadovoljstva s temi poskusi Skrajna nepopularno« Averescovega režima se je pokazala v času akutne kraljeve bolezni, ko je nastala nevarnost. da b; afera s vprašanjem presto-ionasiedstva mogla na Rumunskem sprožiti opasne notranje komplikacije. Pokazalo se je. da je Averescu za take krize zelo slab faktor in da se mora dinastija nasloniti na krepkejše formacije. V zadnjih dneh se je javljalo, da ie vlada generala Averesca snovala načrte za prevrat, katerega cilj bi bila uvedba diktature v državi. Slične vesti so se ponavljale, a vendar ni mogoče reči. če so bile zanesljive. Nenadoma pa je Averescu moral demisiionirail dasiravno se je krčevito branil: ker ima v parlamentu absolutno večino — seveda rumunsko večino —. je jasno, da mora iti. ker ni bil več po godu kroni Geslo politične javnosti je bila zahteva po koncentracijski vladi. Sestavila se ie res pod Stirberjevim predsedstvom; v njej pa so bili posebno močno zastopani liberalk dasi ne s svojimi voditelji. Kmalu se ie pokazalo, da sta si v koncentraciji najmočnejše zastopani stranki liberalna in nacijonalna kmetska prehudi nasprotnici, da bi mogli skupno voditi državno krmilo, osobito pa da bi mogli skupno izvršiti najvažnejši pose', to je izvedbo parlamentarnih volitev, ki so razpisane za prvo polovico julija. Liberali so izzvali odločitev s tem. da so njihovi ministri prešli v demisijo. kar naj bi imelo posledico odstop Srir-berta: temu naj bi sledila homogena liberalna vlada, ki bi jo podpirale le koalirane manjše skupine. Najvažnejše vprašanje je seveda pri tem. kdo naj izvede volitve. Stvar je tem važnejša, ker ie znana rumunska praksa, da si zna vsakokratna volilna vlada ^pridobiti« močno večino. Po rumunski politični logiki bi bilo pričakovati. da dobi nova vlada sigurno večino. Toda ker je to koncentracijska vlada. bi bila stvar v praksi težko izvedljiva. ker bi seveda ministri skušali for-sirati zmago raznih strank; princip svobodnih volitev se sicer močno naglasa, ali stvarno bi bil za državo nekaj novega. Ako bi se zares izvedel, bi krona s tem izpustila iz rok moč. vplivati na izid volitev ter bi se sama odrekla vodilnemu političnemu vplivu, kar pa že samo po sebi ni prav nič verjetno, osobito pa ne danes, v dobi. ko še vedno preti kriza radi prestolonasledstva. Ker je v dilemi ali z nacionalnimi kmeti aii z liberali. krona odločno na stran: slednjih, ie bilo že od pričetka pričakovati, da se bo iz koncentracijske vlade razvila samo liberalna volilna vlada, ki se bo seveda v novi parlament vrnila z zanesljivo večino ter zagospodovala zopet v državi, kjer je njen kapital že sedaj skoro vsemogočen. Krona očividno smatra, da je sama Bratianova stranka sposobna v Ru-tminij: vzdrževati režim čno5»! kraljere^j zastopnika drvizijskesa generala Marktrriča, trgovin-»keca ministra dr. M^hmeda 5r«ha in številnih častnih delegatov ramih gospodarskih korporacij iz vse države, pa tudi iz Prage. Dunaja. Bma. Budimpešte in drugih mest Slavnostni nagovor je imel predsednik zagrebške bone gosp. dr. Stackc Šver-Ijuga. za njim pa so govorili: ceneral Markovič. minister dr. Spaho in drogi. Predsednik zagrebške Trgovske zbornice je izročil predsedniku dr. £ veri jugi izredno -xv velie o kraljevem kipu. ki ga je zborn^a poklonila borzi. Po ogledu noveffa poslopja se je vršil banket v hotdu tE^planade*. • Nova palača zagrebške borze je zsrajena po načrtih pokojnega arhitekta V. Kcrvaei-čt. Gradnja je trajala cela štiri leta. Pala- ča je glede sloga sicer na zunaj enostavna, uprava pa je polagala posebno pozornost na to, da je vse iz pravega materijala. Tako je vsa fasada obložena z dalmatinskim marmorjem z otoka Brača. Ka glavnem vhodu eo štirje ogromni jemski stebri, visoki po 11 metrov. Notranjost glavnega vhoda, fover in velika borzna dvorana je obložena s pravim marmornatim mozaikom. Tudi stopnišče in vse stene so obložene z marmorjem. Gradbeni BtroSki znašajo okroglo 26 milijonov, notranja oprema 3 milijone dinarjev. • Povodom otvoritve nove palače zagrebške borze je kralj odlikoval predsednika zagrebške borze Stanka S veri jugo in podpredsednika Samojla Aleksandra z redom sv. Save L razreda, arhitekta prot Ehrlicha in generalnega tajnika borze Špiro Peručiča pa s redom sv. Save IV. razrede. Naši onstran grame Tržaško pismo Četnernost. — Kako se časi izpreminjajo. — Iredentisti in avstrijakanti. — Kdo ko-mandrra. — Nori <■ župan.. m. n. — Trse sredi junija. V Trstu se opaža mnogo čemernih obrazov in tupatam se čuje tadi kaka pritajeei kletvica in psovka. Zlasti še v Istih krogih. ki se smatrajo za predstavništvo stare tržaške italijanske iresdeote. nekdanje laške liberalne stranke, ki je v najhujših časih avstrijskega pritiska znala obvarovati Trstu italijanski značaj ter vzdrževati med vsem italijanskim živliejm cele Primorske italijanski iredeaasiični duh. Časi so se pač v zadnjih letih, kar vlada fašizetn, slino izpremeatii. Danes domačin f T. »u ae »eiia prav nič JcDrav ie bfl ored vojno DajoavdušeaeiS iredeniist in je celo morda služil za časa vojne kot prostovoljec v italijtnski vojski! So oač res nekateri posameznik":, ki se jim ie posrečilo najt: milost v očeh fašistcrvskih rernikol-skih privaodrancev. ki oblače ic vedre v Trstu, vse ostalo, kar je domačega, pa ie dandanes ie še pastorek v lastnem dotnu, s katerim se ne ravna po očetovsko. Pojdite, kamor hočete: k železnici, na pošte, k iinanc'. v davčne urade, o politični skrb: ni mti govora, ker so tu domačini naravnost izključeni in celo na mestni magistrat. povsod boste našl-l reejikoiske priseljence na prvih, vodilnih mestih, domačina pa porini eaega v stran, na zadr i a mesta. ali pa tjakaj, kjer je treba dosti znati ic veliko delati za čim manjšo plačo. In še ta mesta niso nikakor sigetma. Danes, ko je že skoraj vsepovsod narimena v svrho kontrole iašistevska milica, ima takle komandant dotičfeega ttEiiocega oddelka ki je drugače službeno največkrat precej nizko doli na Snovni lestvici, absohmno oblast v vseh nradib dotičoe stroke. Take je cl pr. komandant poštne rrrlice nekdo, ki spžda prav za prav v podtirad. kategorijo. in ta možakar ie danes absolutni gospodar v vseh poštnih uradih. On nadzira vse uradeištvo do najvišjega čina fe gorje tistemu, ki se pregreši zoper vrhovno oblast tega diktatorja Dogodilo se je par slučajev, da so bili uradniki sadkootrolor-skega in še višjega čina v par dneh premeščeni tja doii nekam v južno Italijo, ker se niso ceuuduuia ookcriM njegovim od-reebam. tičo&n se njihovega uradnega poslovanja Gospodar na polti tore- s: poštni ravnatelj, temveč komandant fašisiovske milice, čkn-ek. k: bi v rednih razmerah najbrž nikdar ce d-^segel nradnlSkeea fina! Taki privandrancf imajo seveda še prav ocsebso otko na domaSce Tria čare katerih r.e smatrajo za dovolj faSstovski zanesljive. Prišlo je celo že tako daleč, da je predvojni -ir&dennTem zelo slabo priporo-cio t očeh renji^olskih taslstovska mogotcev. ker vidijo v rakih ljudeh preveč samostojnosti neupogllivosn. Njim so cek> ljubši bivši najzagrizenefS avstrijakana, ki so ob časti tržaScega ko~čsarjenja ge-tierakiega o-cdtainSta fašistovske stranke, car. oosl. Riccija kar tncw.ua vstopal; v fašistične stranko in tske izpotajevali vrzeli. ki so nastajale vsled izključevanja starih, trvotmh fašistov, ki so izhajali iz vrst nekdanjih iredeccisnSnh borcev. Tako imate celo na prefekruri is kvestarl v najvažnejših. na kvester zlasti v političnem oddelku poleg renjikolov na vodilnih, ca dragih važnih mestih bivše zagrizene sv-strijakante ki bi pred vojno ce bO spravi! iz njihovih ast italijanske besede, in tndi ženske moči. ki tršo bile samo desna roka. temveč roke in r.oee visokih c. kr. dostojanstvenikov ter so bile za svoje »izredne zasfage« ceio odlfkovane z zaslužnim križcem. Tržačana haHjana iz cekdaniih 5re-denrlstičaih krogov pa ne najdete na takem mestni če ca tudi iščete z kičjo ob belem dnevu Ko so se po par letih italijanske okupa« cije Trsta in komisarjenja vladnih komi« sa-jev n« tržaški mestni občini izvršile ie» ta 1930 prve občinske volitve pod italiian* sko vladavino, je bil izvoljen za tržaškega župana bivši tržaški državni poslanec v da* Rajskem državnem 2boru. znani voditelj tr» žašcega iredenrizma dr. Giorgio Pitacoo. Tržačanje so bili zelo ponosni da so ime« li zopet svoj občinski zastop in svojega župana po svoji volji in v občinskem za« stopu se je deia»o sedaj bolje, sedaj s »fe« še, kakoc so pač nanašale razmere m ko« iikor niso kvarili dela recjikolsk: mestni svetovalci ki so se zlasti s pomočjo faši« stične skupine vrinili v mestni zastop. Ta» ko je šlo še precej redno, dokler ni prišel fašizem na viado in je zahtevaj tudi v tr« žaškem mestnem zastopu. da se vs-e ravna po njegovi volji. Župan dr. Pitacco ni bil član fašija, ali dali so mu potem častno izkaznico v priznanje njegovih zaslug, kar pa ni bilo dobro znamenje zanj. Ko ;enam« reč fašistična vlada začela misliti na izpre» membo občinskega reda, ki naj bi fašizmu prinesel absolutno oblast v vseh občinah kraljevine, se je zazdelo tržaškim fašistič» nim. seveda renjikolskim kolo>voc;etn. da Tržačdomačin m čelu tržaške občine nu kakor ni dovolino jamstvo, da bo občir.a v resnici trdnih fašističnih rokah, in pričet lo se ie tamo rovarienie proti župana dr. Pitaccu. Ker je potekla funkcijska doba občinskemu svetu in bi se bile morale vr» širi nove volitve, so ti rovarji dosegi: t Rima, da se volitve niso razpisale, dasi« ravno je bilo vse pripravljeno zanje. ot>» enem t>a so začeli v fašističnem glarlu «Po» polu d* Triestev očitati mestnemt: z as tope. da nezakonito vztraja na svojem mestu. Fašistični mestni svetovalci so odložili svo. je mandate in za njimi so se mora.: podati seveda tudi vsi ostali z županom vred. Po» siedica je bila seveda — fašistični vladni komisar, k: pa ni bil bivši župan dr. P::ao co in tudi ne kak drug Tržačan. temveč — rer.iikok). Za tržaškega občinskega načelnika pa je bil imenovan upokojer: brigadri general in aktivni namestnik vrhovnega kocaaadao« ta fašistične milice Giorgio Nooiil ki pro biva v Firenzi in je tudi rodom od tamte.'. Ta vest je kakor strela iz jasnega udari« la med Tržačane. Za tržaškega ob črnskega načelnika imenovan tujec, ki nima niti pojma o Trstu, ki pozaa Trst samo po zemljevidu in ga najbrž še nikdar ni vjoei z latinimi očmi! Kaj v resnici ni v celem Trstu domačina, ki bi bil dovolj sposoben, dovolj poučen, dovolj zanesljiv za vodstvo občinske uprave, da so morali po občinske« ga načelnika zanj v Firenze, po človeka, ki ga nihče ne pozna v celem Trstu in tudi on nikogar?! «Zopet reojikok), zopet čifl Niti tu, ko gre samo za naše, izključno za naše, nimamo pravice, da nam gospodari naš Sovek, domačin!* Vse, kar je v resnici domačega, res tržaškega v Trstu, se onti težko prizadeto, v dao srca užaljeno. cNi dovoli, da so nam uničili vse. da sn nam ugonobili naš promet, da so nam ubili našo trgovino, da nam raste trava po naši mrtvi laki, ni dovolj, da so nam odvzeli vsa boljša mesta, da morajo naši domačini dajat; prostor v domači hiši privandrancem, sami ps bogve kam tja doli v Kalabrijo ia na Sardinijo, ali pa brez kruha na ce^i, ne. sedaj nam Se pošiljajo tujca, da bo gospodaril tadi 6e e to ubogo našo občinsko nrizerrjo. kar nam je je Se ostalo po vses;, kar so nam odaeeli!> p— Tržaški promet stalno pada. Pretekli mesec je bik) pristaniškega prometa skup« ao 4-35L319 kviataiov, Uni v maju 4^95.925 Prvih pet letošnjih mesecev znaša promet 20,575.319 ivintaiov, za 757.203 kristala niaaj kakor lani v isti dofcl Če pojde tako dalje, bo letošnji prometni zekljufek kata« stro^alen. p— .Va Krnu je bil« italijanska slavnost, ki jo je ^iteOiia tolminska gimnazija. Na« vzoči so biii z dijaki Številu; višji častniki in zastopniki crvibse ter cerkvene oblasti. Na Km je prišel tu<£ alpiaari bataljon iz Tolmina. Sledili so govori, polni poveliče« vsaja svetih mej in napovedovanja nalog, ki s-e acajo še izvršiti za veličino Italije po fašističnih načrtih. Skrvensk: dijak: se morajo dobro pripraviti rs zvesto službo svoji n„vi italijanski domovini Tolminska gimnazija nosi sedaj ime po Vinceocu Ar« •arefto, Id je zarooval «ej»ičoo» zavret;e Krna v juniju 1915. p— Umrl je v Gorici g. Anton Škodni, trgovec, izpred vojne dooro znan sokoisk: borea Iz roškega ujetništva se je vrnil bo« lan in sedaj je preminul po dolgem trp« Ijeaju. p— V Tolmtrm so aretirali Ivano Jan, ker je baje razJalSa orožniškega brigadir« ja. Kakor kako rtzbojcioo so jo pripeljal; v garižke zapore. p— V Šempetru m Krasu so popravili mi-ičao vojašnico, ki je bila kni r.a pol podrta z znanim atentatom. Inavguracija obnovljene vojašnice je bila zelo slovesna. V dolgih govorih so proslavljali rihenber« škega Kerševana kot šempeterskega muče« nika p— Stovenskl napisi Uginjajo in lanaiu r.e bo v Julijski Krajini nobenega več. Nt fašistovskem zborovanju v Sežani je podal Kraševec Josip Grbec predlog, da se imajo odpraviti ^si dovenati napdsi Ten. Graz:« oli ga je pohvalil in predlog je bil seveda soglasno sprejet. Obrtniki in trgovci v Sežani imajo že skoro vsi samo itajijansk-napise. Gitiseppe Gberbezzi pričakuje od fašizma zase še veiiko koristi p— Za fttri milijone premoga je bila oo» bila Reka od italijanske vlade v času, ko se je borila za aneksijo. To je bil dolg. glede katerega ao v Rimu dolgo časa razmišlja' . ali naj ga izterjajo ali odpišejo. Sedaj je zgodilo slednje, kakor poročajo iz Reke. p— Lernj trgovina okoii Kneze v Beški dolini je bila pretekla leta zeio razvita Ogromne množine lesa so se izvažale s po« staje v Podmelcu in marsikateri gozd v dolini je skoro izginil Brez pomisleka na bodočnost se je sekalo vse vprek. Zadnje čase pa so se cene pri lesni trgovini znat« no znižale in ustavilo se je sekanje gozdov Ako se cene dvignejo, se bo nadaljevaio e naglašal. da je c'egov£ zasluga, da so učit« niče ob meji italijanske. Reke! je, da se *e« šistično do o ra utrjevanje itaiijanstv« krepko razvija V Bocnu so bili tudi trije dobro obiskani nemški srednješolski zavo« di Sedaj jih ni več. Slovenski tehnični za« vod in gimnazija sta bila v Idriji v Tohrn« nu je bilo slovensko učiteljišče. Vse je :z« gin3o. Vlada odlikuje s kolajnami go;e-ice. k: se najbolj odlikujejo pri učenju i*al: zn« ščine. Fedele zahteva ustanovitev številnih italijanskih knjižnic, slovenska mladina se mora udeleževati italijanskih sportn:h pri« rc£tev in posečati italiian^a mesta. Se« r.atorji so mu burno ploskali Itali;an<-k» vlada trti z vso silo. da bi Emprej slover.« ske mejaše priključila k italijanskemu r.»« rodu. Železniška nesreča v Rusifi Moskva, IS. junija, (pa.) Osebni vlek Moskvi»Sev£stopol se je ponesrečil. Ranje« ni je 23 oseb. med njimi 6 težko. Kadar se igrafo otroci s topovsko kroglo Madrid, 16. junij«- (be) V Sagunru «o OtTOC s topovsko kroglo, ki ya is ubila štiri otroke. KUPUJTE f pomladanska oblačila lastnega 'zdelkal Dokazano najnižje cene. JOS. ROJINA, Ljubljana Odkritje in blagoslovitev spomenika v svetovni vojni padlim Šentpeterčanom Danes se izvrši na svečan način žalna proslava v spomin 329 vojnih žrtev šentpeterske fare v Ljubljani. Proslava, ki se je udeleže zastopniki oblasti. Zveze slovenskih vojakov in slovenskih invalidov, se vrši v naslednjem sporedu: Ob 10. četrturno žalno zvonenje v župni cerkvi, nato sprejem zastopnikov oblasti in organizacij. Ob pol 11. sv. maša za padle. Pri maši poje cerkveni zbor. Po maši sprevod udeležencev spomenika. Nato uvrstitev po naslednjem redu: Pri zvoniku godba, okrog spomenika odbor z zastopniki oblasti in organizacij, na drugi strani četa lovcev in na drugem prostoru za ograjo pevci. Vse drugo občinstvo se uvrsti na cesti, ki je tačas zaprta za promet, in v javnem parku. Za red bo skrbela policija in re-diteljstvo, katerima naj se občinstvo pokorava. Po razvrstitvi odkrijejo zastopniki odbora spomenik, nakar izvrši domači župnik Janko Petrič blagoslovitev. Pevci zapojo pesem: «Usliši nas Gospod®. Nato govori žalni govor g. Bonač za Zvezo slov. vojakov. Godba zaigra drugo žalostinko, nakar zapojo pevci «0j Doberdob«. Imenom Zveze slov. vojakov govori major Colarič. Po njegovem govoru oddajo lovci dve salvi v spomin padlih tovarišev, grajska postaja pa odda topovske strele. Predsednik odbora g. V. Rohrmann izroči spomenik v last mestni občini, nakar položi vladni komisar prvi venec v mestnih barvah, druge pa polože še občina Moste po svojih zastopnikih, v imenu odbora g. korv. kap. v pok. Ku-belka ter zastopniki organizacij in svojci padlih. Pevci zapojo narodno žalostinko: «Spomladi vse se veseli». Nato izreče zahvalo tajnik odbora Jože Pire, godba zaigra državno himno. Skupni obed za specijelno zastopstvo se vrši pri tovarišu L. Zupančiču, Ahac-Ijeva cesta 15. Za druge udeležence je preskrbljeno v bližnjih gostilnah. Popoldne ob štirih obdari odbor 40 vojnih sirot šentpeterske iare. Pri obdaritvi poje zbor pod vodstvom gospoda Grada iz Most. Otroci iz Hradeckega vasi pod vodstvom gdč. Lebarjeve upri-zore žalno igro «Usoda družine». Nato prijateljski sestanek sodelujočih. Žalni dan prirede združene ženske organizacije danes ob priliki odkritja in blagoslovitve spomenika pri sv. Petru v korist vojnim sirotam. Občinstvo naj rade-volje prispeva po svojih močeh v te namene in sega pridno po žalnih znakih (l Din, odkupni 10 Din) in po razglednicah spomenika 2 Din. Ljubljančani! Naj nam ne bo žal za dinar! Akademija Tehniške srednje šole Včeraj popoldne je za proslavo svojih jubilejev zbrala Tehniška srednja šola na vrtu restavracije »Zvezda«, okrašenem s kipom Nj. Vel. kralja, pod pokroviteljstvom direktorja dr. Reisnerja, svoje profesorje, bivše in sedanje učence ter prijatelje za razvitek naše obrti ic industrije prevažnega zavoda Pridružili so se jim zastopniki v imenu vlade referent za trgovino dvorni svetnik dr. Mara in nadzornik za obrtno šolstvo PresI, za oblastni odbor dr Adlešič, za mestno občino dr. Rup-nik. za Zbornico TOI dr. Pretnar, za konzulat CSR gerent ataše Lieber. za Trgovsko akademijo direktor dr. Bohm, za Zvezo industriocev ing. Šuklje, za Zadrugo tesarskih mojstrov preds. Ravnihar. za Zadrugo stavbenikov preds. Bricelj. med osta" liimi gosti smo opazili dr. Dinka Puca, pro-to Jankoviča in drugo gospodo s svojimi damami. Razen tega so čestitali Zbornica TOI, njen glavni tajnik dr Windischer. Trgovska akademija in Profesorsko društvo. Ideja proslaviti svoj petkratni jubilej, ki srno ga opisali že v včerajšnji številki, z akademijo cb čaši piva na vrtu odlične restavracije, je bila prav srečna in naj bi našla posnemovalcev tudi. na drugih šolah, saj dokazuje, da naša mala tehnika ne smatra svojih gojencev za otroke, temveč za mlade gospode in dame, ki stoje na pragu življenja, kjer jim je namenjena prav važna in težka naloga. Ta otmena gesta vodstva je tudi napolnila obsežni vrt s skoraj polnim tisočem obiskovalcev in množica je prireditvi sledila na cesti in v drevoredu. ker na vrtu ni bilo več prostora. Akademijo je otvoril orkester z »Abitu-rijemitsko koračnico«, kompozicijo svojega nadarjenega dirigenta Janka Gregorca, ki je to bodočo himno zavoda kot abiturijent posvetil direktorju dr. Reisnerju, kar smatramo za dokaz harmoničnega razmerja med profesorskim zborom in dijaštvom. Kakor to točko, je orkester izvajal tudi vse ostale točke svojega serijoznega programa z nepričakovano dovršenostjo. V slavnostnem govoru je direktor dr. Reisner pozdravil goste in z lapidamimi črtami orisal zgodovino zavoda, njega z največjimi boji združen razvoj do današnjih jubilejev ter se zahvalil vsem osebam in faktorjem, ki so pripomogli do današnje popolnosti temu, za kulturno zgodovino našega naroda zelo važnemu zavodu. Nato je čestital v imenu vlade referent za trgovino in obrt g. dv sv. dr Mam, v imenu oblastne skupščine pa g dr. Adlešič Mnogo zanimivih reminiscenc iz težkega boja za šolo je odkril bivši župan. g. min v p. Ivan Hribar, v imenu mestne občine pa je čestital k uspešnemu napredku dr Rupnik. Pod vodstvom priznanega dirigenta M. Pre- | 0 domu na Vršiču Pereča gospodarska in nacijonalna zadeva slovenskega planinstva. Med Mojstrovko in Prisojnikom se dviga na južnem pobočju Vršiča ponosna enonadstropna zgradba «Dom na Vršiču«. Vidi se mu, da nima gospodarja: šipe so pobite, okna in vrata manjkajo, zaklopnice na oknih so odstranjene. V splošnem pa je zgradba trdna, lepo obita, streha brez večjih defektov. Ogrodje je solidno, saj stoji na cementnem podstavku in je zgrajeno iz me-cesnovega lesa in gorske smreke. Veliki plaz leta 1916. jo je samo neznatno nagnil — kar je bilo popravljeno — in jo ranil na sprednji steni, dasi je prodrl skozi obednico in prišel iz Mojstrovke. V zgradbi gospodarijo sedaj po svoje laški financarii in obmejni stražniki. Med svetovno vojno je bilo v domu nastanjeno vojaštvo. Tudi po italijanski zasedbi je služila stavba sprva vojaštvu. Dom na Vršiču je postavila leta 1912. kranjskogorska podružnica in je zanj prispeval tudi osrednji odbor 3000 K. Poslopje samo z aplanacijo je stalo blizu 25.000 K in so se stroški krili deloma s posojilom, ki ga je kril tedanji agilni in požrtvovalni odbor. Dom na Vršiču je nastal iz nacionalne potrebe, ker nismo imeli Slovenci pravega mesta v Vossovi (sedanji povečani Erjavčevi) koči. Ta je bila tedaj mala in ni zadoščala niti nemškim turistom. Slovenci smo bili v njej le gostje. Naš narodni ponos in razmah slov. turizma sta zahtevala, da imamo na svojih tleh lastno zavetišče. Preko svojih moči je zasnoval odbor kranjskogorske podružnice SPD dom, ki je kmalu upravičeno zaslovel. Sedaj po vojni pa se je vsak poskus, da bi se izročil dom svojemu prvotnemu namenu, izkazal za neizvršljiv ter se je razbil ob strogem in neizprosnem italijanskem šovinizmu. Ugodno ležeča zgradba bi bila seve pripravna i za italijanske obmejne straže i za laške turiste. S prve strani se oficijelno ni napravila nikaka ponudba, z druge ponuja baje Societa alpina ita-liana za zgradbo borih 5000 lir in kranjskogorska podružnica je dala na dnevni red svojega občnega zbora razgovor o prodaji za to ceno in temu društvu. Vsa slovenska javnost mora biti intere-sirana na tej prodaji, zato je prav, da se zadeva javno razpravlja. Ne gre samo za narodno imetje, gre tudi za narodno čast! 2e v vsakdanjem življenju bomo težko našli posestnika, ki bi bil pripravljen prodati svojo imovino svojemu zakrknjenemu neprijatelju. Nikjer pa ne boste našli takega človeka, ki bo prodal za slepo ceno, ki bo tako rekoč podaril svojo hišo sovražniku in konkurentu. Trden in samozavesten lastnik nima svojega premoženja naprodaj za vsakogar, ako ni v skrajni potrebi. Apliciraj-mo to na društvo, ki morda ne bi imelo naziva slovensko, in odgovor je lahek tudi v tem primeru ter samo eden: Za Vas ni naprodaj! Da je cena sramotna, bo jasno po gornjih podatkih vsakomur. Za dobro ohranjeno zgradbo, ki je stala 80.000 lir, ne bom sprejel, ako nisem prav o imeli zadnja leta celo vrsto nepojasnjenih', izredno surovih in skrivnostnih umorov. Ne samo, da že par let zastonj iščejo morilcev, zgodilo se je tudi to. da so t. pr. našli umorjenca (kakor predlanskim v skednju Industrijalca Scherbauma v Pesniški dolini), o katerem še danes ne vedo imena in soloh ničesar, kakor tudi niti ne sumijo nikogar. ki bi bil kriv umora. In niti ne pogreša se v celem okrožju nobena oseba, o kateri bi lahko domnevali, da bi bila identična z umorjencem. Pred par tedni zopet smo slišali o groznem roparskem umom zakoncev Nedeljkovih v Jarenini in tudi tam še nimajo morilca. Ravno v tej Jarenini sta bili že pred leti umorjeni in oropani ženski Vajngeri in še danes ni sledu o njunih morilcih. Jasno je, da igra tu svojo glavno vlogo bližnja meja s svojimi temnimi tihotapskimi elementi. Skrajni čas je. da oblasti v to temno poglavje enkrat temeljito posvetijo. Zivljenska in premoženjska sigurnost državljanov v teh krajih gotovo ni zadostno zaščitena. Današnja porota je obravnavala podoben zavozljan slučaj obmejnega umora. Dne 7. septembra 1926 je odšel zjutraj pred 6. uro v službo na meji v št Ilju izredno marljivi in vestni finančni stražnik Janko Resnik, mlad dečko, star komaj 26 let. Bil le pravi strah delaimržnih' elementov in daleč naokrog so se ga bali vsi tihotapci. Doma ie bil iz okolke Litije. Iz službe bi se imel vrniti po 13. Toda Resnika ni bilo od nikoder. Njegovi tovariši so bili tako! v skrbeh in še isti dan so ga začeli iskati na meji. Šele drugi popoldam, dne 8. septembra se jim je posrečilo najti Janka Resnika v ozki dolini, ležečega ob potoku v legi. kakor bi hotel uiti vodo iz potoka. Toda Janko Resnik je bil mrtev, umorjen. Bil je ves stoičen, z globoko rano na vratu. Zbit je bil še po očesu, levem in desnem temenu, ra levi strani čela in pod-bradku. Po telesu je imel celo vrsto poškodb z ostrino noža ali bodala, ca levem nadlehtju, desni ranč, levi strani zatilja, ood levim uhljem in štiri vbodljaje v prsni koš. Ena rana je segala celo skozi stene o rs i v zadnjo stran levih pljuč. Vsi vbod-l.iaji so mogli biti prizadeti od bodala stražmkove puške. Kratko in malo. Resnik Je bil strahovito razmesarjen. Sodna komisija je naslednji dan prišla na lice mesta iz Maribora in našla v bližini potoka na skritem prostoru plašč umrlega. ki je nedvomno stal tam na straži. Neka' korakov proč od olašča so našli Resnkovo česrico in kakih 7 metrov dalje zopet sledove močno zdrsaaih stopinj in kolen v zemlji. Majhna smrečica, ki je ra-stla tam v bližini, je bila izruvaaa. Na zemlji, na travi in listu majhnega grmičevja je bilo polno osušene krvi. V listju na zemlji so našli verižico hi žepno uro urr-lega. niso oa mogli najti puške in bodala. Ker je bi! umorjeni Janko Resnik mlad, močan in dobro oborožen mož. je jasno, da se ni dal zlahka umoriti tem mani. ker je pač s svoiega skritega mesta prej vide! napadalce, kot oni njega, ki jih ie moralo biti več, da so mogli umorjenega razorožiti. ga z udarci po glavi omamiti in zabosti. Po vseh znakih oa licu mesta ie zatožni klopi sodna komisija takoj uvidela, da se je vršila tam srdita borba med umorjenim in njegovimi napadalci. ki se je začela na mestu, kier je ležala Resnrkova skifbena čepica in se je nadaljevala do potoka kjer so našli mrtvo truplo Janka Resnika, napol klečečega v vodi, kakor bi hotel piti. Na licu mesta so našli radi sled bose noge, katero so sledili ie kakih 500 korakov navzgor ob potoku. Oblast je sklepala čisto pravilno, da so morali biti moriici ie takšni, ki so imeli interes napasti finančnega uslužbenca, tihotapci. ki jim ie bil na poti. Orožnišrvo ie torej začelo takoj z obširno in temeljito preiskavo in zasliševanjem ljudstva na celi črti ob meji po Dravski dolini in Slovenskih goricah. Posebno natančno so preiskovale orožniSke stanice v št. Ilju. Sv. Marjeti ob Pesnici in Sv. Lenartu, kjer so se nahajali kritičnega dne sumljivi tihotapci. Tudi organi finančnih' straž so bili intenzivno na delu. posebno v Št. Ilju in Cer-šaku. Posebno so vzeli na piko tihotapca in današnjega obtoženca 36letnega Vmcen-ca Bezjaka, vini carja pri Sv. Marjeti ob Pesnici, znanega pri ljudstvu samo pod imenom Vinc in njegovega tovariša v tihotapstvu 251etnega Franca Klemensber-gerja, čevljarja v Partinju pri Sv. Juriju, oo domače »Kotfča«. Bedak je imel odslužiti lOmesečno kazen, katere ni hotel nastopiti in se je skrival pred orožniki ter tihotapil. Niso ga mogli IzsIecBti. Pač pa so še isti teden zaslišali Franca Klemens-bergerja. ki je takoj priznal, da je bil pred kritičnim dnem. t. i. dne 7. septembra v Spilju z Bezjakom. kjer sta nakupila tihotapsko blago in se nato vrnila še isti dan čez mejo, prenočila pri posestniku Pešlu na Počeniku pri Sv. Jakobu v Slov. goricah in bila naslednje jutro že po 6. uri, torej tedaj ko Je šel Resnik v službo, na 3 ure oddaljenem Počeniku pri posestniku Zeleniku na delu. Številne priče, ki so jih orožniko o tem zaslišali, so to potrdile in tako so Klemensbergerja zopet izpustili. S preiskavo pa so nadaljevali, poizvedovali na vse strani in med tem zaprli v Cmureku kot osumljenca tudi nekega H5-dla od Sv. Trojice v Slov. goricah, ki se je nekako v istem času premika] ob meji in si dal pri svoji ljubici prati krvavo srajco. Vendar niso mogli proti njemu dognati nič konkretnejšega. j Pač pa sta povedala priči Ferdinand Ša-beder st. in ml. iz Novin blizu Št. Ili a. da ! sta usodnega dne 7. septembra ob 9. videla nekega fanta brez suknje, bosonogega s predpasnikom in nahrbtnikom. ki je nosil vojaško puško. Ta fant je pravil mlademu Šabedru, da Je našel puško v gozdu ori Ceršaku. ni na povedal, kam Jo ie nesel. Dne 22. novembra 1926. se je orožnikom posrečilo ujeti Vincenca Bezjaka. ki je to noč prišel k svoji ljubici v Partinje. kier ie kuhala žganje. Več orožnikov je obkolilo hišo in oo daljšem iskanju so našli Bezjaka skritega v skednju Bezjak je sicer takoj oriznal da ie bil 6. septembra, t. j. dan pred umorom s soobdolžencem Klemens-bergerjem v Avstrijo, tajil pa je krivdo na umoru Resnika :ei se zagovarjal, kakor Klemensberger, da sta bila 7- septembra ori Zeleniku na Počenilni Napeto! Pretresljivo! Napeto! Osvežujoče počitniško štivo nalašč za vas in vašo rodbino Novi roman »Jutra « J. O. Curvvood Preganjana žena ali LJUBEZEN VISOKIH DUŠ V BORBI Z USODO — Z DIVJO PRIRODO V DEVIŠKIH SAMOTAH SEVERNE AMERIKE. Začetek izide na Vidovdan dne 28. t m. Težavna preiskava pa se je nenadoma oreokrenila dne 1. decemhra 1926. To noč je nameraval na državni meji pri Št Ilju prekoračiti skrivno pot v Avstrijo 161etni tihotapec Dominik Jamernik, sin posestnika Alojzija Jamernika iz Vukov-skega dola pri Jarenini. Službuj oŠ finančni stražnik ga je ujel in ga odvedel na orož-niško postajo v St. IU v Slov. goricah. Tam so mladega fanta začeM izpraševati, kako in čemu Je hotel v Avstrijo in pri tem kmalu prišli na sled, da fant laže. In tako so ga zasliševali intenzivneje ter izvedeli, da tihotapi skupaj z »Vinconu, to Je z Bezjakom. in »Kopičem«, t j. Klemensberger-jem. Cez mejo pa je tedaj hotel iti s so-obtoženim Alojzijem Golobom, hlapcem iz Jarenine, starim 21. let. Strahovito priznanje umora Mladi Dominik Jamernik je sedel v kuhinji orožnikov, poleg je bila tudi njihova koharica, voda j finančne straže g. Gaber-šček in orožnik Lah, ki ie fanta zasliševal, dragi osumljenci so poslušali v sosedni sobi. In tu je fant naenkrat priznal, da je bil on skupno z Vincencom Bezjakom. Fran-com Klemerasbergerjem in Alojzijem Golobom udeležen pri umoru finančnega stražnika Janka Resnika. Pripovedoval je, da so ga goraii trije dne 6. septembra najeli, naj gre z njimi tihotapit čez mejo in so potem res šli v Špilje in tam nakupili saharina in tobaka. Klemensberger in Bezjak sta se vrnila še isti večer, on, Dominik Jamernik, pa Je z Golobom prenočil v Špilju ter so se dogovorili, da se drugo jutro snidejo na meji v gozdu blizu meje. Res so se sešli tam in prišli po tihotaipski cesti do Resnika. Tedaj Je rekel Bezjak: »Vkup ga udarimo!« in so se na klic Resnika »Stoj« zvrstili v vrsto, dvignili roke. si mežikali in suvali s komolci češ, * Sedaj ga bomo«, in šli proti Resniku. Tam pa je najiprej Golob zagrabil Resnikovo puško. Klemensberger mu je zamašil usta in oči. Bezjak je potegnil nož iz žepa in ga zasadil Resniku v vrat. PuSko so dali Jamemiku, ki jo je poiožil proč, Resnika so vrgli na tla in se borili z njim, Klemensberger ga je potem še vedno držal za oči in usta, da ne bi mogel kričati, Jamernik mu je -pokleknil na eno nogo, za drugo pa je držal. Bezjak pa je še nadalje zabadal financarja, ki se je skušal oteti napadalcev. Ko je Jamernik videl kri, se je zgrozil, obrnil proč in odšel k potoku. Za ajim je prišel Golob s puško in bajonetom in nato še Klemensberger in Beajak ter so se nato vsi skupa) umivali v potoku ker so bili krvavi. Bezjak je imel še krvav suknjič in si je krvavega oblekel pod spodnjo suknjo. Nato so odšli po bregu navzgor, potem po vinogradu. kjer so se razšli. Jamernik je šel domov v Jarenino in dobil za pot in pomoč 30 Din. plaSla od sostorilcev. Še isto noč so se podali orožniki in finančni stražniki z Jamenrikom na mejo ter jim Je tam zopet na iicu mesa ves potek umora zopet podrobno orisal in pokazal, kako so morili Resnika. Potem je to še povedal tudi sosedom trgovcu Vaupotiču in še pri sodišču preiskovalnemu sodniku dr. Franu Juhairu, ki Je vodil celo obsežno preiskavo, in tudi na dan aretacije je povedal Jamernik potek dogodka Jetniskemu pazniku v Mariboru. Preklic priznanja. Ko je preiskovalni sodnik vse priznanje že zabeležil na zapisnik, je poklical še Vincenca Bezjaka, da ga konfrantlra z Dominikom Jame mikom in mu predoči njegovo oriznanje. Ko oa je Jamernik zagledal Bez-iaka je svoje priznanje naenkrat preklical in začel praviti da ie oni Bezjak Ssto drugačen in končno trdil, da si ie vse priznanje izmisli. da sploh ni bil udeležen pri umoru, ampak ie vse to povedal le radi tega ker so ga orožniki k temu prisilili. ga tepli in mu še zabičali, da mora tudi pri sodišču tako izpovedati. Pri tei izjavi je potem Dominik Jamernik vztrajal in skupno z očetom ponudil tudi dokaz za alibi in je res cela vrsta prič potrdila, da je bil tudi Dominik Jamernik dne 6. in 7. septembra neprestano doma in da je na dan umora že od 3. ure zjutraj kosil pri očem. Obtoženega Aio.izija Goloba so aretirali v Vuhredu ob Dravi, kjer je služil za hlapca. Tudi on odločno taji krivdo in dokazuje. da je že dne 5. septembra vstopil v službo kot hlapec pri posesxtiku Antonu Morru pri Marenbergu in je pri njem služil od tedaj naprej neprestano 2 meseca in je posebno na dan umora s svojim gospodarjem od ranega jutra vozil les iz gozda. Posestnik .Anton Mort je ko: priča to potrdil in tudi vpisal v poselsko knjižico, da je Golob vstopil pri njem v službo dne 5. septembra. Jamernik umobolen? Oče Dominika Jame trik a je tekom preiskave dokazoval, da je njegov sin Dominik umobolen in zahteval, da preiščejo sodni zdravniki njegovo duševno stanje. Sodna zdravnika dr. Jurečko ia Zorjan sta ga res preiskala in ugotovila, da je fant sicer duševno manj vreden, dostopen sugestiji, da pa popolnoma odgovarja za svoje dejanje in si priznanja n umoru ne bi mogel sam tako podrobno izmisliti, kvečjemu če bi mu bila stavljena takšna sugestivna vprašanja. Druga sumljiva dejstva Zaslišane pa so bile tekom preiskave tudi priče, ki so povedale, da so dne 7. septembra videle dva sumljiva boljše oblečena človeka, ki sta razburjena pritekla od meje v občino Novine in sta izipraševala neko žensko, nai jima pokaže, kako bi prišla po kakšni tajnejši poti v mesto Maribor. češ da po iavni poti ne moreta iti. Druga priča Je zopet videla v PoliSd vasi, kako ie ob istem času, 7. septembra, ob 9. prihitel od meje v Polički vasi čez travnik kjer ni steze, neki tihotapec, za katerim je še trkala in ga klicala, če ima kaj na prodaj. Tihotapec pa se najprej niti ozrl ni, ampak hitel naprej. Nobeden obtoženih pa ni bil podoben temu tihotapcu. Bezjak in Klemensberger pa dokazujeta razen po domačih pričah posestnika Zeie-nika tudi po treh koscih, ki so na dan 7. septembra okrog 6 zjutraj obadva srečali na Počeniku in sta jih še vprašala za oot k Zeleniku. Sodišče ie povabilo k razpravi nad 40 prič med njimi celo vrsto orožnikov, in vse ki so na dan aretacije slišali Jamer-nikove izipovedbe v Št Ilju, člane finančne straže, trgovce in gostilničarje z bližine meje. kmete in viničarie od Šv. Ilja. Jarenine in Počenika pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Vabljen le bil tudi Izvedenec, ki je ugotovil podobnost najdenih stopinj ob potoku z nogo Vincenca Bezjaka. Današnja razprava Razprava se Je začela že ob 8. zjutraj. Vodi jo predsedn& senata vss. Stergar, javnega obtožiteija zastopa državni pravdnik dr. Ivan J a n č i č obtožence zagovarjata: Klememsbergeria in Vincenca Bezjaka odvetnik dr. Avg. Reisman. Goloba in Jamemika oa kazenski zagovornik gr. Š n u d e r 1. Kot sodna zdravnika sta vabljena dr. Jurečko ki dr. Zorjan. Razprava — preložena Ko je predsednik senata vss. dr. Stergar otvoril razpravo, je opozoril porotnike. da gre za veliko stvar in razprava je to kmalu pokazala. Zasliševanje vseh štirih obtožencev ie trajalo skoraj dve uri. Glavni povzročitelj procesa Dominik Jamernik je tudi danes vztrajal pri tem da ni bil udeležen pri umoru, kakor tudi ne so ob toženi Bezjak. Klemensberger in Golob. Tekom zasliševanja pa se Je obrnila vsa preskava v novo smer, ko je Jamernik predsedniku povedal da prav za prav ni misiji obtoženega Alojzija Goloba, ko je pred orožniki izpovedal, da ie bi! Golob poleg, ampak je s tem mislil drugega Goloba, ki mu je ravno tako ime, toda ta ie posestnik v Kušarniku pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Da je tudi trred sodiščem vzdržal svojo obdolžitev. Je pripisati temu. da so mu vso obdolžitev in priznanje na umoru sugerirali in mu nato zabščili. da mora tudi pred sodiščem tako izpovedati. Razen tega mu je neki trgovec Vrečar bližu meje pri Št Ilju obljubil 4000 Din nagrade če bo tud; pri sodišču vzdržal svojo obdolžitev. Orožniki pa so mu tudi zatrjevali, da se mu ni treba ničesar bati in da se mu. ne bo ničesar zgodilo. Še v celici jeaiišiEce mu Je neki jetnik Wregg povedal, da mu to ne bo nič pomagale, ampak da bo tudi oo obsojen na najmanj 10 let ječe Zato ie preklical svojo prvotno izpoved Ta Jamernikova izpoved je napravila pravo senzacijo. Jamernik je danes odločno vztrajal na tem da mu Je trgovec Vrečar pred orožniki obljubil 4000 Din nagrade. Soditi zdravnik je izJaviL da Je Jamernik sicer odgovoren za svoje dejanje, toda slaboumen in dostopen sugestiji, in bs bil na ta način lapovedaJ dogodek o umora le tedaj, če bi mu bil to kdo položil na iezik. Zasliševanje izvedencev o podobnosti najdenih stopinj z nogami obtožencev se glasi tako. da so sicer nekateri sledovi podobni nogam Goloba in Bezjaka. toda ne morejo potrditi, da so to ravno nšuni sledovi. Bivši gospodar obtoženega Alojzija Goloba. Anton Mor ie z vso odločnostjo potrdil. da je Golob stopil pri njem v službo dne 5. septembra, dne 6. septembra se ie javi] pri občini in ie ta datum vpisan tudi v njegovo poselsko knjižico, ter da Je dne 7. seotembra. t j. na dan umora, bil ves dan na delu v gozdu pr" Marenbergu. Izključeno je torej do njegovem mnenju, da bi bil Golob tedaj soudeležen pri umora. Id se ie zgodil v bližini Št. Ilja. Glede na vse to ie državni pravdnik predlagal preložitev razprave do i>rihod-njega porotnega zasedanja da se ugotove nove okokiosti. Zagovornik dr. Šnuder! se Je temu predlogu protivil, češ. da se brez potrebe zavlačuje razprava. zagovornik dr Reisman pa Je priporočil. da se sicer morajo ugotoviti nove okolnosti. a razprava naj se preloži na naslednji dan da ne bo treba obtožencem brez potrebe M mesece sedeti v zaooru. Sodni dvor je po kratkem posvetovanju osvojil predlog državnega pravdnika ter razpravo preložil. Orožniki, ki so bili poklica-: na razpravo kot oriče. so nato pojasnjevali sodnikom :n državnemu pravdtriku. da pride kot morilec v poštev le obtoženi Golob in rrihče drugI. Sokol V. pokrajinski zlet JSS in otvoritev Sokolskega Tabora Organizacija zleta tn vseh priprav za zlet so skoraj dovršene. Stanovanjski odssk je izdal svoja podrobna navodila o prenočiščih, ki bodo ali skupna po šolah, ali posamezna po privatnih stanovanjih in hotelih. Stanovanjski odsek bo imel svojo ekspozituro na kolodvoru in bo po prihodu vlakov odkazal takoj došlecem stanovanja. Posebni prtljažni odsek skrbi za odpravo prtljage po stanovanjih. Člani stanovanjskega odseka imajo na rokavu zelen trak z napisom ^Stanovanjski odsek*. Privatne osebe in članstvo brez zletnega znaka plačajo za skupno prenočišče po 5 Din na noč in enkratno posredovalno takso 5 Din, isto plačajo tudi vsi za privatna stanovanja, najemnino pa neposredno najemodajalcu. Članstvo z zletnim znakom in sokolsko legitimacijo ima brezplačno skupno prenočišče brez pristojbin. — Stanovanjski odsek je izdal tudi vse predpise o uporabi skupnih prenočišč, pri tem so strogi predpisi glede snage in nočnega miru. Tudi prehranjevalni odsek je odredil vse potrebno glede prehrane, ki bo pa le za naraščaj skupna, in sicer ima naraščaj zajtrk, kosilo in večerjo za skupno vsoto 14.50 Din, z močnato jedjo 16 Din. Seveda je treba za skupno prehrano točnih prijav glede prihoda v Ljubljano, števila in predplačila. Nakazila za skupno prehrano izdaja prehranjevalni odsek v zletni pisarni na Taboru. Vodniki naraščaja imajo pravico na skupno prehrano z naraščajem za isto ceno. Za članstvo ni skupne prehrane, ti si izberejo sami gostilno, kjer si zagotovijo prehrano, ki bo veljala za kosilo 10 — 12 Din, za večerjo 10 — 14 Din. Prehranjevalni odsek samo posreduje med udeleženci in gostilničarji, ne prevzame pa nobene obveznosti niti napram enemu niti napram drugemu. Železniški odsek ima zbrano in priprav. Ijeno vse za redne in izredne vlake. Čaka pa še vedno na obvestilo, v koliko se zniža vožnja po železnici. Pravkar došla privatna obvestila javljajo, da je dovoljeno 75% znižanje, vendar uradnega obvestila do sedaj še ni. Mora pa vsekako dospeti v najkrajšem času, nakar bo takoj članstvo obveščeno. Železniški odsek ima v oskrbi tudi organizacijo izletov po Sloveniji in na morje ter bo dajal v svoji pisarni na Taboru, soba št. 43. tozadevna pojasnila. Splošna zletna pisarna je tudi na Taboru, soba št. 42. Ta daje vsa navodila za zlet. Med zletom posluje tudi sa vezna pisarna nepretrgoma v Narodnem domu. Te dni so bili končnoveljavno sestavljeni vsi sporedi za vse zletne dni Posebnih lepakov z navedbo sporedov zletni odbor ne bo izdal, pač pa izide najkasneje v četrtek posebna brošura, v kateri bodo navedena kratka navodila za zlet in podrobni sporedi za dneve od 28. do 29. junija. Opozarjamo že danes Sokolstvo in občinstvo na to brošuro, ki bo veljala samo 3 Din in za vsakogar, ki si hoče ogledati skušnje, tekme ali javno telovadbo, neobhodno potrebna. Za občinstvo bo to praktično, ker mu ne bo treba za vsako prireditev kupovati programov. Tehnični odbor je dovršil vso organizacijo skušenj, tekem in javnih nastopov ter povorke. Tozadevna navodila je razposlal vsem župam in društvom, da bodo točno informirani o vsem in da bo vsakdo vedel, kje in kdaj mora nastopiti Prijave udeležencev so precej velike in so se prijavili v večjem številu tudi člani in članice iz žup, za katere udeležba ni obvezala. Zato je pričakovati, da bo v zletni h dneh Ljubljana imela mnogo gostov iz bližnjih in daljnih krajev. 40letnica Sokolskega društva v Novem mestu Starešinstvo novomeške Sokolske župe ie razposlalo bratskim društvom lepo okrožnico o svojem letošnjem župnem zletu v proslavo 40-letnice obstoja Sokolskega društva v Novem mestu. Da s svojo udeležbo povzdignejo slovesnost župnega praznika, uaj se odzovejo vabilu v kar najlepšem številu. Začetkom 20. stoletja je postalo Sokolsko društvo v Novem mestu središče sokolskega gibanja ua Dolenjskem: zato se je leta 1910. osnovala tukaj dolenjska (novomeška) sokolska župa. Baš novomeško sokolsko društvo je eno listih, ki si je v zgodovini jugoslov. sokolstva pridobilo častno ime in poneslo slavo sokolske ideje tudi preko meja naše domovine. Zato pričakujemo, da bo ta 40-letnica jubilej ob skupni slavi bratskih društev eden najznamenitejših dni našega mesta in bo osUl nam vsem v trajnem spominu! V. pokrajinski zlet JSS in otvoriter Sokolskega doma na Taboru. Rediteljski zbor otvarja z današnjim dnem svojo pisarno, ki posluje na Taboru v sobi št 41 — severni vhod — vsak dan od 10. do 12. dopoldne in od 8. do 10. zvečer. Ob teh urah se sprej v majo daljne prijave v rediteljski zbor in se dajejo vse potrebne informacije. V pondeljek 20. junija seja zborovega odbora, v sredo 22. junija prvi, v petek 24. junija drugi sestanek rediteljev; vsakokrat ob pol 9. zvečer v pisarni na Taboru. Vabila se pravočasno dostavijo. Zdravo! Danes t Morsko Soboto na sokolsko prireditev z javnim nastopom in ljudsko veselico! Nastopi tudi prvak br. Leon Stukelj. Za člane polovična vožnja dovoljena. Sokol Ježiea ima v nedeljo 14. avgusta svoj javni nastop, združen z veliko vrtno zabavo na Jezici. Prosimo domača društva, naj upoštevajo to prireditev. Zdravo! ICC naj bol / še. najtrpcZnejse. zato najccriejše. Denar je pripravljen Kdo ga bo dobil? Oni, ki bodo brez srečke, gotovo ne. Zato naj si vsakdo čim prej preskrbi srečko pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Sv. Petra cesta gt. 19. Prodaja za Ljubljano v oglasnem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica štev. 4. Domače vesti * Nemški kmetijski ataše v naši državi. Nemško poslaništvo v Beogradu je našo vlado obvestilo, da je nemška vlada imenovala za atašeja pri poslaništvu v Beogradu Henrika Hailemanna, ki bo kot kmetijski ataše obiskoval vse pokrajine naše države, da se informira o naših gospodarskih razmerah. * Šolski odbori in katoliške šole v Prek-murju. Ministrstvo prosvete je izdalo na-redbo o reorganizaciji krajevnih šolskih svetov in o snovanju novih šolskih odborov za one kraje naše države, kjer jih še nimajo. Kakor smo izvedeli, so se po tej na-redbi povsod preosnovali šolski odbori, samo na rim. katoliških šolah v Prekmurju še ne. Zakaj so izvzete prekmurske verske šole, čeprav se glasi naredba za vso državo? Ali so komu interesi nekaterih politi-kujočih duhovnikov ljubši, kakor pa interesi naroda in šole? To naj trpimo samo radi tega, ker so bili doslej predsedniki prikrajšani za naslove, ker so oni bili doslej predsedniki krajnih šolskih stolcev, odslej bo pa župan? * Učne osebe za meščanske šole. Prejeli smo: Glede na tozadevno vest v novinah je ministrstvo prosvete s svoiim odlokom 0. N. br. 32.702 z dne 28. maia odredilo, da se prošnje osnovnošolskega učiteljstva za namestitev na meščanskih šolah v bodočem šolskem letu ne bodo upoštevale, ker bo letos absolviralo nad 30 slovenskih učiteljev višjo pedagoško šolo v Zagrebu in Beogradu. * Lepote naše Gorenjske tujci ne morejo prehvaliti. Danes se vrača z oddiha v naših lepih krajih gosp. Piotr Nikolajevič Makejeff, konzul bivše carske Rusije v Bruslju. Gospod Makejeff ima več tovarn v Belgiji. Za oddih si je letos izvolil našo Gorenjsko. V spremstvu gg- Pavla Kanstan tinoviča Bezrukova in Antona Fortiča s soprogami si je gospod konzul ogledal naše kraje ter je zadivljen nad lepoto Gorenjske. Posebno je pohvalil naše nad vsemirno prebivalstvo ter lepe ceste. Za rodbino je nakupil precej narodnih motivov. Pohvalil je tudi hitro in uljudno poslujoče naše carinarnice. Obljubil je, da se prihodnje leto vrne z več prijatelji zopet semkaj. Vrača se domov z avtomobilom preko Gorice, Švice, Francije in Nemčije. Zopet lep dokaz da smotrena tujska propaganda lahko privabi odlične goste iz daljnih kraiev. * Himen. Danes se poroči na Viču trgovec Franc K o 1 š e k z gdčno. Miro C e r k-v e n i č, večletno kontoristinjo tvrdke Gre-gorc & Komp. Kot priči fungirata Ivan Gregorc, vele tržeč in načelnik Gremija trgovcev v Ljubljani, in Franc Kovač, pooblaščenec Slovenske banke. Bilo srečno! * Popust novinarjem na Dubrovački plo-vitbi. »Dobrovačka parobrodarska plovit-ba« je odobrila polovično vožnjo na svojih ladjah za obiskovalce novinarskega sana-torija v Boki Kotorski. * Iz Uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti obiavlja v 65. številki uredbo o organizaciji in področju šole za narodno zdravje v Zagrebu; izpremembe v pravilih iz fonda za pobijanje tihotapstva ter razpis o dokazu, da so predmeti, ki se nabavljajo za državo in za samoupravna telesa, domači izdelki. * Sprejem gojencev v vojno akademijo. V nižjo šolo vojne akademije v Beogradu se sprejme letos do 400 gojencev. Pouk se prične dne 1. oktobra in traja dve in pol leti. Za kandidate te šole se sprejemajo mladeniči ali neposredno iz višjih ali srednjih šol ali iz vojske, pri kateri so služili najmanj leto dni. Iz srednjih šol se sprejemajo kandidati, ki so dovršili z odličnim ali piav dobrim uspehom najmanj šest razredov gimnazije ali realke. Pripominja se, da se pomorske akademije za trgovinsko mornarico v Bakru, Kotoru in Dubrovniku, učiteljišča in trgovske akademije smatrajo za strokovne šole in se iim ne more dajati ekvi valenca z dotičnimi gimnazijskimi razredi. Sprejemnega izpita so oproščeni oni kandidati, ki so opravili zrelostni izpit, oziroma osem razredov gimnazije ali sedem razredov realke. Kandidati, ki ustrezajo pogojem naj upravi akademije predlože svoje prošnje najkasneje do 10. avgusta. Zakasnele prošnje ne pridejo v poštev. Natančnejši pogoji so razvidni iz tozadevnega razpisa v 61. letošnji številki »Uradnega lista*. Zdravniški pregled kandidatov se izvrši pri upravi vojaške akademije v Beogradu dne 1. septembra. * Naši v Ameriki. Leta 1925. je bil v Clevelandu izvoljen prvi Slovenec v mestno zbornico, ki šteje 25 članov. V četrtem di-striktu tega milijonskega mesta stanuje približno 20.000 Slovencev. Ti so za letošnje volitve postavili kot svojega kandidata za mesto councilmana slovenskega zobozdravnika v Clevelandu dr. Jamesa Mallyja in mnogo je upanja, da bo tudi izvoljen, kakor je bil pred dvema letoma izvoljen v tretjem distriktu odvetnik dr. Mihelič. ki tudi letos vnovič kandidira. Naše slovenske rojake v Clevelandu čaka mnogo napornega dela. Zavest naših tamkajšnjih ljudi pa je narasla tako, da je opravičeno upanje, da bosta pri letošnjih volitvah izvoljena oba slovenska kandidata dr. Mihelič in dr. Mally. — Slovenska mladinska šola v clevelandskem Na rodnem domu je nedavno priredila krasno uprizoritev »Mogočni prstan«. — Umrla je v Clevelandu komaj 29 letna Terezija Kuž-nik, rojena Zaletel, rodom iz Ajdovca na Dolenjskem. V Ameriko je prišla po vojni. * Še enkrat od Logatca do Ljubljane. Prejeli smo: Podpišemo zadnji dopis v »Jutru« z obema rokama, dostavili bi še in prosili, da bi vsaj brzovlak št. 609, ki prihaja v Ljubljano ob 19.24 ostajal tudi na malih postajah n. pr. v Preserju — če že nikakor ne_ moremo dobiti mešanca okrog 18. ure; kajti drugače res nimamo z Ljubljano celih 12 ur t. j. od 10.44 do 22.5 nikake zveze. Pa to ne velja samo za domačine, še v večji meri velja to za tujce, ki posečajo naše kraje bodisi kot izletniki, bodisi kot kupci, trgovci ali po drugih opravkih. Kako mučno je gledati ljudi, ki posedajo trudni po gostilnah ali vrtovih ali pa dremaje sede po stolih zaprašenih postaj in čakajo do 22. ure da jih vlak potegne proti Ljubljani. Bolj petični najamejo voznika, da jih popelje na postaje vrhniške proge ali na kako postajo kjer ostaja brzovlak, samo da so prej v Ljubljani. Mi reveži pa kaj takega ne moremo. Vse to naj ravnateljstvo v Ljubljani blagovoli upoštevati in naj nakloni vsa) večerni brzovlak, če že ne mešanca. ki bi vozil proti Ljubljani okrog 18. pa ne samo v poletnih mesecih ampak celo leto. * Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«. Prejeli smo: Trgovcem in vsem trgovskim pripadnikom v Ljubljani in v ljubljanski oblasti sporočamo, da se je pri ljubljanskem Gremiju trgovcev osnovalo trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«. Namen društva je, po smrti članov dati dedičem podporo, da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo. Ustanovitev tega društva pozdravljamo ter priporočamo vsem trgovcem in trgovskim pripadnikom, da se na poziv za vpis, ki se bo razposlal prihodnje dni, tudi priglasijo. Čim več članov bo štelo društvo, tem večji znesek se bo dedičem lahko izplačal. Pripominjamo, da nikdo ne vplača v društvo onega zneska, ki ga dobijo po smrti člana njegovi dediči. * Strašna najdba na železniškem tiru. Na železniškem nasipu pri rimskih okopih v Novem Sadu je v petek zjutraj strojevodja Jovan Bajič našel truplo razmesarjenega človeka, kateremu ie lokomotiva odrezala roke in noge ter zdrobila lobanjo. Pri truplu niso našli nobenih dokumentov. Ni še ugotovljeno, da-li gre za samomor, umor ali nesrečo. priporočamo zalogo krasnih daraskih oblek, kril in bluz najmcdernejšega kroja BELIHAR & VELEPIC _ MESTNI TRG. 7089-a * Strahovit samomor žene. V Subotici je žena veleposestnika Matije Tijašiča na grozen način izvršila samomor. Polila se je s petrolejem ter si potem z vžigalico zapa-lila obleko. Na njen krik je prihitel Matija Peršič in vrgel nanjo svojo suknlo. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je žena kmalu nato podlegla strašnim opeklinam. Kot vzrok groznega čina se navaja nevraste-nija. * Grozna nesreča pri streljanju z mo-žnarji. V selu Vinjani pri Splitu se je ob priliki cerkvene proslave sv. Antona pripetila grozna nesreča. Cerkvenik Mate Tolič je basal možnarje s katerimi so streljali v bližini cerkve. Pri tem je eksplodiral en možnar in cerkveniku v pravem pomenu besede odtrgal glavo. * Skrb vsake gospodinje. Otroci morajo v šolo, stanovanje treba, da je v redu, jed tečna, a cela družina snažno in skrbno oblečena. Take in enake skrbi ima vsaka gospodinja. — Ako jo torej rešimo vsaj skrbi za veliko žehto, smo ji storili mnogo. — Čarobno sredstvo za pranje perila se imenuje »Radion«. — Kupite še danes en zavitek, pa poizkusite! * Krajevna skupina društva orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani v Mariboru bo imela 26. junija t. 1. ob 10. dopoldne v goctiN »pri Zlatem konju« v Mariboru, Vetrinjska ulica, svoi letni občni zbor, na katerega vljudno vabi člane društva. 930 * Prostovoljno gasilno društvo v Radečah priredi dne 1C. julija t. L vrtno veselico in tem potom naproša vsa sosedna društva, naj isti dan ne priredijo svojih veselic. 932 * Županstvo mestne občine Radeče naznanja, da se vrši letos Petrov seiem v Radečah pri Zidanem mostu v ponedeljek dne 27. junija t. I. 931 * Pri bolečinah hemeroidov. telesnem zaprtju, natrgovanju črevesa, abscesih, krvavitvah debelega črevesa, siljenju na vodo bolečinah v križu, tesnobi v prsih, močnemu utripanju srca, omotičnosti nam prinaša raba prirodne grenčice »Franz-Josef« vedno prijetno olajšanje, večkrat pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dajo v mnogih slu- Velika izbera raznega perila modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin. čipk itd. se kupi po priznano nizkih cenah pri IGN. ŽARGI. Ljubljana, Sv. Petra cesta. čajih vsak dan zjutraj in zvečer piti po pol kupice vode »Franz-Josef«. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Sveži svetiopisni papir, negativni in pozitivni, prvovrstne znamke, ozalid za suho proizvajanje kopij skicni in pavzni papir najfinejših specialnih vrst, vse tehnične in risalne potrebščine priporoča stavbenim podjetjem trgovina s papirjem Jv. Bonač Ljubljana. 120 * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, nevralgiiah. (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil, motenju preosnove, ostarelosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. sept. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon. 142 Ustanovlj. 1842. Solidna izvršitev. Vsakovrstna pleska-ska in črko-slikarska dela izvršuje tvrdka" Biata Ebeil nasl. Martine, Cerne& Co- Vošnjakova ulica štev. 8 (Preje Cesta na Gorenjsko železnico) Zmerne cene! Telefon šl 2814. * »Kušakovičev kalodont« je res najboljši pravi vsakdo, kdor ga uporablja. Poskusite tudi Vi! Dobi se povsod 175 * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. 95 * Pri nakupu testenin zahtevajte vedno ln povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 53 * Zahtevajte pri Vašem trgovcu vedno izrecno samo »Froš« muholovke z varstveno znamko —Žaba — in patent obešačem. 625 * Chinoferrin kina vino z železom za slabokrvne in rekonvalescente. Krepi kri, daje tek za jelo. Dobiva se v vseh lekarnah. 592 ITO — zobna pasta najboljša! * Primarij dr. Kunst, specijalist za r6nt-genologijo, se je preselil na Dunajsko cesto št. la (palača Ljubljanske kreditne banke). 928 Iz Ljubljane u— Beli sokolski Ljubljani! V letošnjih dneh se bo vršil-v Ljubljani V. pokrajinski zlet Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, ki bo z njim združena svečana otvoritev novega Sokolskega doma na Taboru. !•-». čakujemo mnogobrojnega obiska sokoiskih žup: Celje, Kranj, Ljubljana, Novo mesto, Maribor, Sušak-Reka in Zagreb, katerih udeležba na tem zletu je obvezna. Prijavljena so odposlanstva ostalih žup, ki prihite v onih dneh v Ljubliano — v zibelko Sokolstva na slovanskem jugu. Obiščejo nas brat je Čehoslovaki, Poljaki in Rusi, ki bodo v bratski ljubavi do nas Jugoslovenov pripomogli, da se naša bela sokolska Ljubljana v onih dneh izpremeni v veličasten sokolski tabor. Vse brate in sestre iz slovanskega sveta bomo sprejeli in pozdravili z radostnimi srci. Da dobi ta radost tudi vidnega izraza, poživljamo prebivalstvo Ljubljane in okolice, naj okrasi hiše in stanovanja ulice, ceste in trge z državnimi in narodnimi zastavami s cvetjem in zelenjem. Pohod slovanskega Sokolstva po naši zemlji naj v dneh 26. do 29. junija pozdravlja okrašeno lice bele sokolske Ljubljane in naj ga sprem Ijajo pozdravni klici slovenske gostoljubnosti in iskrenega sokolskega bratstva! Naj stori vsak vse, kar more, da ostanejo vsakemu udeležencu v najlepšem spominu dnevi, ki iih bo preživel med nami! — Zdravo'. — Slavnostni odbor. u— Naš ženski pokret. Vabimo članice naših ženskih društev, ki so člani našega Ženskega saveza, a tudi ostalo občinstvo, ki se zanima za intemacijonalne ženske organizacije, da pride jutri v pondeljek ob 17. v sejno dvorano na magistratu. Poročala bo predsednica Saveza g. profesorica Pet-kovič, o dveletnem delovanju Internacijo-nalnega Ženskega Saveza in o konferenci o zaščiti dece in mladine, ki se je vršila te dni v Ženevi. Prosimo tudi naše akadem sko izobraženo ženstvo, da se gotovo udeleži sestanka, ker želi ga Petkovič govoriti tudi o možnosti in upravičenosti ustanovitve društva akademsko izobraženih žen. — Slovenski del uprave narodnega Ženskega Saveza. u— Odbor k. o. SDS na Viču vabi svoje somišljenike na zaupni sestanek, ki se vrši v torek dne 21. junija ob 8. uri zvečer v gostilni Sokolskega doma. Dnevni red: občinske volitve. u— Parastos v pravoslavni cerkvL Teror ki nikdar ni prenehal pri boljševiški vladi v Rusiji, se je v zadnjem času znatno dvignil GRETA GARBO RIHARO CORTEZ (novi Valentno) v velefilmu VALOUJE STRASTI. J^pVa OrsJa mila ' £ja družinskaperi/cr to zopet običajen milnati prašek »li mogoče navado milo v drugi obliki, temveč najnovejši proizvod kot posledica znanstve« nega raziskavanja na polju izdelovanja mila. Trpežnost vašega perila ni več odvisna od mnogokratnega pTanja, kajti Rinso prav sam odstrani nečistoto iz perila ter je radi tega vsako, za perilo toliko škodljivo riba« uje nepotrebno. Dnevi, ko ste se mučili v sopari pralnega kotla, so za vas prošli, ako bodete uporabljali Rinso. Rinso očisti pre« ko noči v hladni vodi vse madeže, prihrani vam delo, čas in denar, kajti potrebno vam je izvršiti pri pranju samo tri lahka opra« vila, ki so: Pomešati Rinso glasom opisa na zavoju, namočiti perilo in izplakniti ga v čisti vodi. RINSO izdelujejo Lux=tvornice 1 ter je bilo zopet usmrčenih več uglednih in popolnoma nedolžnih oseb. Danes ob 11. po maši bo odslužen v pravoslavni cerkvi parastos za nedolžne žrtve boliševiškega terorja. Ruski odbor vabi člane Ruske kolonije k polnoštevilni udeležbi. u— Sokolski kres na Rožniku. V korist fonda za zgradbo sokoiskih domov na Viču. Sokola II. in Sokola v Šiški se priredi dne 3. julija popoldne in zvečer kresna veselica na Rožniku. Priprave za to prireditev, ki so že v teku, obetajo, da bo to kre-■ sovanje za Ljubljano nekaj izrednega. Društva, ki prirejajo kresovanje bodo preskrbela vse potrebno, da bodo tudi največje množice občinstva prvovrstno in ceno postrežene z jedjo in pijačo in da bo imel vsakdo ob zvokih dveh polnošieviinih godb ob šaljivih točkah, plesu, zažiganju velikega kresa in iluminaciji največji užitek. Dohodne poti na Rožnik bodo razsvetljene in opremljane s kažipoti. Skrbelo se bo tudi, da bodo imeli posetniki kresovanja na razpolago avtomobilski dovoz pod Rožnik in nazaj v Ljubljano po znižanih cenah. Pričakovati pa je tudi obilnega obiska gostov iz podeželskih krajev. Opozarjamo narodno občinstvo iz Ljubljane in podeželskih krajev na to veliko kresno prireditev v korist zgradbe naših sokoiskih domov. u— Na Vidov dan, 28. t. m. se bo vršila ob 8. velika parada Ljubljanske garnizije na vojaškem vežbališču pri Zalogu. u— Življenje kanibalov. Ta izredno zanimiv 6 dejanski kulturni velefilm. ki nam predočuje v pestrih in poučnih slikah vse šege in navade afriškega plemena, predvaja ZKD danes v kinu Matici. Film -nam- prikazuje tudi vse različne vrste eksotičnih živali m opasni lov nanje . Tako vidimo opasne krokodile, divje leve in tigre, slone, najrazličnejše vrste opic itd. Skratka, film je izredno poučen za vsakogar osobito pa za našo šolsko mladino in diiaštvo. Predvaja se le danes samo ob 11.15 dopoldne, ker radi procesije običajna prva nedeljska predstava odpade. Predprodaja vstopnic se vrši od 10. dalje pri blagajni kina Matice. Cene 2 in 4 Din za sedež. u— Glas iz občinstva. Silen razgrajač, ki je v stanu marsikomu razrahljati živce, je pes na vrtu neke vile v Škrabčevi ulici. Po dnevi ga človek še prenaša, toda ponoči je ta strašni lajač neizprosen. Naj gre mimo vr ta še tako miren pasant cm ga ne prezre, začne besneti in lajati brez konca in kraja. Na spanje ni misliti. Ulico pasirajo skozi vso noč poštni uslužbenci in železničarji, ki so oblajani še dolgo potem, ko jih pes ne vidi več. Kakšne noči imajo stanovalci v sosednih hišah, si je lahko predstavljati. Vsekakor menimo, da tak pes, tudi če je čuvaj, nikakor ni za mesto in bi moralo policijsko ravnateljstvo tudi zoper te vrste »razgrajače«, ki so mnogo hujši od onih, ki malo zavriskajo, imeti kaka sredstva. Policijski direkciji bo ves prizadeti okoliš prav hvaležen če ga reši tega razgrajača. u— Kakšne dijaške legitimacije naj veljajo za »Letalski miting« ker dobi dijaštvo svoje običajne šele dne 28. t. ra. ob razdelitvi šolskih spričeval? Na ta vprašanja iz dijaških krogov odgovarja Aeroklub, da velja vsaka primerna izkaznica (ev. potrdilo ravnateljstva), ki izkaže, da je dotičnik bil tekom šol. leta vpisan v kak srednješolski zavod. u— Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani priredi danes ob 20. v Sokolskem domu na Viču koncert pod vodstvom prof. Adolfa Grominga. Na sporedu so: Žgane: »Maro«, medjimurska narodna, Adamič: »Vragova nevesta«, Mokranjac: »Meham«, turška pesem, Lajovic: »Veseli koledniki«. »Gozdna samota«, Konjovič: »Vragolan«, Žgane: »Zibu haju«, in Gotovac: »Smiješno čudo«, »Jadovanka za teletom«, »Prigovor« u— Pevsko društvo »Ljubli. Zvon«. Danes dopoldne se moški zbor z društveno zastavo udeleži odkritja spomenika šentpe-terskim padlim vojakom. V pondeljek zvečer vaja mešanega zbora, nato odborova seja. A si in točno. — Odbor. u— K avtomobilski nesreči v Sp. Šiški. Ponesrečeni Aleksander Zalaznik je bil snoči ob 18. v Leonišču operiran. Operacijo zlomljene noge sta izvršila gg. dr. Minar in dr. Kraje. O tragičnem dogodku samem se izpovedbe 6 prič strinjajo z izpovedbo lastnika avtomobila g. Lenartiča. Bil je pač nesrečen slučaj, kakršnih sicer v današnjem avtomobilskem prometu niso redki, čeprav seveda pri tem zaslužijo poškodbe mladega Zalaznrka vse sočutje. u— Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dob'te po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 u— Kratek čas še traja razprodaja v konfekcijski trgovini Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg št. 5, I. nadstr. Neverjetno nizke cene. u— Koncert na Strelišču pod Rožnikom se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. ter v naprej vsako nedeljo do preklica. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina prosta. 925 u— Koncert v hotelu »Tivoli« se vrši danes od 15. do 20. ure. Vstopnina prosta. Priporoča se Vekoslav Dolničar. 935 u— Pozor! Danes vsi na vrtni koncert, ki se vrši na vrtu gostilne »Jadran« v Kers nikovi ulici št. 5 (Nova ulica). Svira godba glasb. dr. »Sloga«. Brez vstopnine. Za obilen obisk se priporočata Brača Lasan. 933 u— Aškerčeva klet, nasproti Tehnične srednje šole se priporoča vsem prijateljem dobre kapljice. Prostori udobno urejeni in prijetno hladni. Mrzla jedila prve vrste na razpolago. Ne bo Vam žal, ako se o tem sami prepričate. 929 u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji naslednji slučaji: 2 tatvini, 1 popadljiv pes, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 nezgoda, 1 prestopek pijanosti in razgrajanja, 1 prestopek beračenja in 9 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 1 radi viačugarstva, 1 radi tatvine, ter 1 radi prodaje« pokvarjenega sladoleda. MR.BAHOVEC PLANINKA- (A?, sPIaninkat zdravilni čaj zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mo-kračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Pristen samo v plombiranih paketih po Din 20.— z napisom: Lekarna Baho- __ vec, Ljubljana. 174-a u— Aretovan sladoledar in njegov obup. V petek je policija prijela nekega makedonskega sladoledarja, ki je prodajal pokvarjen sladoled. Ta sicer sladka in žejo tešeča anrbroziia lahko postane ako je slabo ali nemarno pripravljena oziroma preveč po-stana, zdravju zelo nevarna. — Kakor zvečer doznavamo, si je hotel nesrečni sladoledar v policijskem zaporu končati življenje. Že je visel na pasu, ko so ga našli stražniki ter ga z umetnim dihanjem obudili nazaj k življenju. Zdaj je z uklenjenima rokama zavarovan pred nadaljnimi samomorilnimi poskusi. u— Tatinska nadloga. Delavec Ali Ozdič, stanujoč v Cerkveni ulici se je šel pred-snočnjim hladit v Lattermanov drevored, kjer se je zabaval opazujoč vrtiljak. Pri tem se je tako globoko zamislil in zasanjal, da ni občutil posega neznanega tatu v žep svojega suknjiča, iz katerega mu je uzmo-vič izmaknil listnico s 130 Din gotovine. — Uradnica Helena Hudovernikova je prijavila, da se je v noči na soboto splazil skozi odprto dvoriščno okno v nieno stanovanje v Vošnjakovi ulici spreten zlikovec ter ji ukradel različno obleko. u— Nesreča pri igri. Na praznik zvečer se je zbralo na dvorišču hiše Adolfa Hrastnika v Jernejevi ulici v Sp. Šiški več otrok ki so se zabavali v igri. Trije otroci, 4 letni Ljubomir in 2 letni Joško, sinčka dimnikarskega mojstra Josipa Bevca, ter 2 letna Vi-kica Lunka hčerka krojaškega pomočnika, so se hoteli skriti za k ograji prislanjeno gramozno trugo, ki pa se je pri tem nagnila ter pokopala otroke pod seboj. Vsi trije so dobili težje telesne poškodbe. Dečka sta ranjena na nogi in glavi, deklica |e dobila poleg zunanjih tudi notranje poškodbe. Iz Maribora a— Mariborski grad, sedaj last g. vele-trgovca Berdajsa, hrani mnogo važnih in lepih kulturno-zgodovinskah slik, kipov in portalov, treba pa jih le restavrirati, kar bi stalo precejšnjo vsoto. G. Berdajs se je obrnil na mestno občino s prošnjo, da prispeva k tem stroškom. Upamo, da bo občin ski svet tej prošnji vsaj v neki meri ugodil, kajti res je, da te zgodovinske znamenitosti nimajo za lastnika posebne vrednosti, pa so za Maribor dragocen spomenik, ki ga je treba vsekakor obraniti. a— V Dijaškem domu v Mariboru je bivalo v preteklem šolskem letu 47 gojencev, in sicer 11 gimnazijcev, 25 realcev, 8 uči-teljiščnikov, 2 učenca meščanske šole in 1 iz trgovske šole. Šolski uspeh je zadovoljiv čeravno 4 razreda niso dovršili in sicer 2 radi težje in daljše bolezni, 2 pa radi premajhne predizotrrazbe. Polna mesečnina v zavodu je znašala 600 Din. Zavod ie dajal poleg tega 84 dijakom mariborskih srednjih šo! obede in večerje na račun dmštva »Dijaška kuhinja«. a— Zopet nesreča pri mestnih stavbah. Včeraj popoldne se je pripetila pri mestnih stavbah v Smetanovi ulici zopet težja nesreča. 20 letni delavec Jože Vigali iz Ba-hovcev v Prekmurju je padel s precej visokega odra ter si zlomil levo nogo in težko ranil na glavi. Prepeljali so ga v bolnico. a— Matura na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru ie končala včeraj pod predsedstvom univ. proi. Karla Osvalda. K izpitu se je prijavilo 31 gojenk 4. letnika. Z odliko so maturirale: Mena Aleksič, Franja Cooč. Marta Golobic, Danica Gruden, Kristina Jančar, Hedviga Kavčič, Franka Kovač, Mihela Krašovic, Milena Kurbus, Av-relija Gregor šak lo Neža Vorbek. a_ Dva kandidata smrti. V petek je motal rešilni oddelek spraviti dva kandidata smrti v bolnico. Na Koroški cesti je hotela končati življenje 191etaa Helena X., ki se je sasftrupfia. V Vojaški ulici pa se je spri mesar Pernat s svojo zaročenko Ano ter si gabodel dolg mesarski nož v prsa. Oba samomorilna kandidata so prepeljali v bolnico. M TMho perlMl llMim perM b« s hnilon cretMMo. svete MrteCe la (Umu M p* M»o4tta M pmt rUfatfl i Iz Celja CELJANI! Naša mlada država se ie oddahnila. Kuruptna radikalna stranka, povsod diskreditirana, je v razsulu ln ne bo nikdar več dobila državnega krmila v roke. Pri skupščinskih volitvah bodo njene vrste decimlrane. Smrti je pa zapisana tudi njena zaveznica slovenska klerikalna stranka, ki je dala že v agoniji ležeči NRS še zadnje injekcije. Celjski meščani! Vsi tisti, ki ste pod silnim terorjem radikalov in klerikalcev pod težkimi gospodarskimi razmerami oklevali ali pa začasno podlegli, dvignite zopet svoje glave ln vršite danes prosto in svobodno svojo volilno dolžnost s tem, da oddate svoj glas v 1. (prvo) skrinjico e— Celjani na plani Pod tem naslovom objavlja včerajšnji »Slovenec« volilni oklic na celjske volilce. Ta pamflet je poln naj-strupenejših zavijanj. Pod kolono »Esdeesar ska narodnost« napada našega predsednika g. dr- Kalana in mu očita, da je plediral za podelitev koncesije za komisijonarsko obrt, za katero ie prosila nemška tvrdka Peld. _ Ugotavljamo, da tvrdka Pelč ni nikdar zaprosila za tako koncesijo, pač pa je zaprosil za njo g. Jan Jindra, naroden Ceh in član SDS v Celju. Gospodje radikali in klerikalci vidijo sedaj v tem, da se je naš predsednik potegnil za člana svoje stranke narodno izdajstvo, ne vidiio pa izdajstva v dejstvu, da volijo v občinski svet Nemce in se pustijo od teh voliti. Da, da, bacillus Godnicensis jim je omehčal tudi že možgane in se je bati najhujšega. — Odlične narodne kandidate imenuje »Slovenec« kandidate na listi kleroradikalno-nemške koalicije. Klobuk doli pred takimi narodnimi možmi, ki jim ie bilo treba v svetovni vojni slovenskega tolmača, dasi so sinovi slovenske matere. — Najnovejša verzija med koalicijonaši je vredna, da se io javno pribije. G. Žumer je pravil, da bo g. veliki župan v primeru, da zmagajo koalicijonaši, odločil, da zadostuje za delamožnost občinskega sveta nadpoiovično število odbornikov, če pa zmagajo demokrati, bo ostalo pri starem in bo potrebna dvetretjinska udeležba. Vemo, da ie to samo volilna agitacija, ampak precej neumna in neokusna, da se vleče v vrtilni boj oseba visokega funkcijonarja. Vzlic pamfletu in namigava-njem bodo naši volilci mirno oddali svoje glasove za demokratsko listo. V prvo skrinjico! e— Samomor. Dne 16. t. m. se je obesil v keramični tovarni v Gotovljah 57 letni kurjač tovarne Grafoner. Dejanje je najbrže izvršil v hipni zmedenosti. e— Nesreča v rudniku. V celjsko javno bolnico so prepeljali 54 letnega rudarja Tomaža Drolca. Delal je dne 16. t. m. v Hudi jami. Pri delu se je vdrla zemlja, ga podsu-la ter mu zlomila obe nogi. Poškodbe so jako težke. Iz Kranja r— Za ljubljanski letalski miting dne 26. junija vlada tu veliko zanimanje. Vpisova* nje v Aeroklub in prodaja vstopnic, ki opravičujejo polovično vožnjo, oskrbujeta v Kranju visokošolec Janko Kosti in Vilče Pešl v tiskarni «Sava». r— Povečanje obrata pri Jugočeški indu> striji. Pred par dnevi je izvršila oblast* vena komisija pod vodstvom tukajšnjega srezkega poglavarja kolavdacija dovršene tovarne za škrob in skladišča za krompir ter povečane tiskarne, Id so jih postavilo Jugočeške tvornice bombaževih tiskanm dd. poleg že obstoječih tvorniških objek* tov na Gašteju. Z obratovanjem v polnem obsegu pričnejo v najkrajšem času. r— Avtomobilske vožnje na gorenjskih cestah. V zadnjih tednih je radi ugodnega vremena in pričetka sezone na Bledu, Bo* hinju in Kranjski gori neverjetno narastef avtomobilski in motorni promet na gorenj* skih cestah. Kljub vsemu temu nedostaja voznikom in šoferjem prepotrebne pazlji« vosti in previdnosti. Pretekli^ teden je pre* jelo sresko poglavarstvo v Kranju izredno veliko število prijav o kiršitval cestno*poli* cijskih predpisov zlasti od orožniške po* staje v Podbreziu. Na praznik se je pripe* tfl na ' 'incu Bistrica pri Podbrczju karam* bol dveh avtomobilo. brez človeških žrtev. r— Gasilsko keglanje. Kranjsko prosto* voljno gasilsko in reševalno društvo prire* di v svrho kritja ogromnih nabavnih stro* škov za reševalni avtomobil in motorno Vremensko poročilo Meteorološki zavod « Ljubljani 18. junija 1927. Višina b«r>-i>ieiin m Kraj Cas opazovanj- Ljubljana (dvorec) . i . Maribor . ., Zagreb .«t • Beograd i t . Sarajevo , , • Skoplje ,< m Split ...» Dubrovnik . • Pr*hs 7. 14. 21. 8. m eo /58-6 7b6'8 757-5 7t6'7 7,C8-J 75^2 761 1 759-6 758-6 757-3 & S 5" Smel vetra ir brzint » metrih 21*6 27-4 226 26-t 260 24-0 *50 23-0 2-i0 20 0 74 43 tO 51 63 56 57 83 61 SW 2 \V 6 W 2 mirno SE 8 WS\V E 1 mirno ■virrt' o C o oŠ & 3 5 10 0 0 0 4 4 2 10 Padavine Vrsta nevihta v in do I. sn 96.0 WSW 2 Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.50, luna vzhaja ob 23.14, zahaja ob 6.21. Najvišja temperatura danes » Ljubiiant 29.8 C, najnižja 17.4 C. Dunajska vremenska napoved »a nedeljo: Oblačno, motenje po nevihtah. rek nad Francijo in Belgijo domala tako visoka vročina kakor nad Italijo. Za vro» čim valom pa se bliža hladnejši pras z ne* vihtami. In vse to prodira počasi proti Vročina, ki imamo z njo opraviti v tako •eprijetno izdatni mori zadnji teden, je omejena na južni in vzhodni del našega kontinenta, Severno od Alp in Karpatov so 1« malo trpeli pod solnčno pripeko; tjakaj so še segali pljuski hladnejšega in vlažnej* šega atlantskega zraka. Prav tako je tudi na severu, v Skandinaviji in severni Rusiji razmeroma hladno in tudi dosti deževno vreme. Koncem tedna se situacija spreminja. Z Atlantskega oceana se bliža velika depre* sija; njeno središče se je pojavilo v četrtek med Islandijo in Irsko, še daleč tam nad širokim oceanom; že v petek zjutraj je njen vpliv pričel segati na kontinent od Pi* renejev do južne Norveške; zračni vrtinec je najprej potegnil z juga skrajno razgrete zračne plasti, tako da je zavladala v po« vzhodu. Tekom sobote so se pokazali prvi znaki bližajoče se depresije v obliki neviht nega razpoloženja in vetrovne južnozapad* ne smeri; pričakovati je nadaljne vremen* ske spremembe. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Po nevihtah in močnemu padcu temperatu* re zapedni vetrovi in hladnejše izprane« nljivo vreme. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Lahni vetrovi z raznih strani, nebo veči* noma oblačno, pozneje jasno, temperatura od 22 do 29 stopinj, morje skoraj popolno« ma mirno. .,Van Kaster" je ime katero Vam jamči za najboljšo kakovost ho-landskega kakao-a. ♦M>H>H»IIHm»MMMIHH»HIMM»li brizgalno keglanje na dobitke na kegHšču g. Petra Mayra. Pričetek v pondeljek, 20. t. m. ob 13., in se nadaljuje vsako sredo in pondeljek. Določeni so naslednji dobit« ki: 1. darilo 1000 Din, II. darilo 600 Din, IIL darilo 400 Din, IV. darilo 300 Din, V. darilo 100 Din, VI. darilo 50 Din in častno darilo. r— Reklamacijsko postopanje. Vsled razpisa skupščinskih volitev na dan 11. sep* tembra t. t so sedaj pri mestnem župan* atvu razgrnjeni imeniki volilnih upravičen* cev do vštetega 30. junija. r— Legitimacije za ljubljanski velesejem se dobe _,v pisalni mestnega županstva v Kranju. Iz Litije i— Izlet «Lipe». Na praznik popoldne je priredila naša Lipa izlet v Dolsko pri Lazah. Udeležilo se ga je celokupno član* stvo. V Dolskem se je vršil koncert meša* nega zbora, ki je odpel ves program pod vodstvom društvenega pevovodje g. Petra Jereba, nad vse zadovoljivo. Lipa si je utr* dila s tem svoj dobri glas, ki ga uživa do* ma, tudi zunaj. Prireditve se je udeležilo tudi mnogo Ljubljančanov. i— Vojaški nabori. Letošnji vojaški na* bori se v našem srezu vrše od 28. do 30. t. m- Nabori se vrše v Litiji 28. VI. za na* šo občino, 29. za občino Kresnice in Vače, 30. pa za Šmartno, Hotič in Polšnik. Po odredbi komandanta vojnega okruga mo* rajo prisostvovati tudi vsi gg. rezervni ofi* cirji iz domačih občin. Kdor je že prejel uniformo, se ima javiti v njej. j— Vložne knjižnice Poštne hranilnice. Poštna hranilnica je razdelila del letošnje* ga čistega dobička na ta način, da je da* rovala najpridnejšim učencem v vsej drža* vi vložne knjižice z vlogo na sto dinar* jev. Ljubljanski veliki župan je od 200 knjižnic, ki jih je prejel za vso oblast, dal 16 za naš srez. Obdarovani so po večini Otroci z dežele. Plemenita gesta državne uprave bo gotovo našla hvaležen odziv pri mladih državljanih, kakor tudi njihovih starših. Iz Litije ni nikogar med obdaro* vanci. i— Sokolova nabiralna akcija. Te dni se je zaključila nabiralna akcija, ki jo je po* krenil odbor tuk. Sokola za pogorelce v Rovišah. Nabiralna pola izkazuje 1850 Din donosa. Pač lep uspeh, vkljub večnemu nabiranju. i— Letalski miting. Poverjenik Aero* kluba, učitelj Zupančič, ima na razpolago še nekaj vstopnic ra letalski miting, ki se vrši v nedeljo, 26. junija, na vojaškem vež* bališču v Ljubljani. Cena po 10 in 5 Din. Dvignite jih takoj! i— Proslava Vidovega dne. Tukajšnja osnovna šola se pripravlja na svečano pro* slavo Vidovega dne. Prireditev se vrši tu* di za vso nacijonalno zavedno javnost. Na dnevnem redu je slavnostni govor, de* klamacijske in pevske točke. i— Redukcija nadzorniškega okrožja. Ministrstvo prosvete namerava združiti po dvoje ali več nad-zorniških okrožij. Prvot* ni načrt, da se združi litijski šolski srez s kamniškim, se je opustil. Litijski ostane še nadalje zase nadzorniška enota. ir— članek o elektrifikaciji Litije v če* trtkovj številki «Jutra» je vzbudil med obrt ništvom živahno zanimanje. Javljena misel je bila povsod toplo pozdravljena. Ker bo tok doveden iz Zagradca res cenen, name* rava več obrtnikov uvesti v svoje delavni* ce stroje, ki jih bo gnala električna stru* ja. Pri sedanji ceni toka je bila režija pre* draga. Tudi tovarna Lajovic za izdelovanje tub za zobne paste, namerava potem opu» stiti svojo elektrarno ter se priključiti za* graškemu daljnovodu. i— Navijalci cen. I z vrst naših eitateljev smo prejeli pritožbo radi navijanja cen sadju. Tako se dogaja, da pokupijo pro* dajalci češenj že v zgodnjih jutranjih urah vse po 2 do 3 Din za kg. Nato pa proda* jajo isto sadje po 8 Din. Opozarjamo na to nedopustno ravnanje pristojno tržno oblast. Iz Trbovelj t— Radiosprejem in cementarna v Trbov Ijah. Zadnje mesece je TPD razširila svojo tovarno cementa in je obenem montirala v cementarni napravo, ki električnim po* tom lovi cementni prah, katerega je dose* daj odnašal veter po okolici, kar je bilo bližnjim posestnikom v kvar, družbi pa v precejšnjo zgubo. Ker lovi ta električna naprava prah potom električnih isker, smo se lastniki radiosprejemnih stanic nemalo bali, da nam bo vsled tega onemogočen radiosprejem- Začetkom preteklega tedna je pričel Osky*stroj — tako se imenuje omenjena naprava — delovati, izkazalo se pa jc, da le delno onemogočuje radiospre* jem in to izključno lc v neposredni bližini cementarne. Kakor smo zvedeli bo TPD še tekom tega meseca zamrežila omenjeno na* pravo, vsled česar bodo tudi najbližji so* sedi naprave brez motenj sprejemali radio* koncerte. t— Streljačka družina. Vsi oni, ki bi ra« di pristopili kot člani k streljački družini, naj se javijo pri enem izmed gg. odborni* kov. t— Meščanska šola. Učenci(»ke). ki žele vstopiti v I. razred, naj se javijo 30. junija z zadnjim izpričevalom v ravn. pisarni od 8. do 12. in 14. do 16. Sprejemali se bodo tisti, ki so dovršili vsaj 4. razred osnovne šole. Tudi v prihodnjem šol. letu bodo dobili ubožni učenci knjige brezplačno. t— Požit je vpepelil posestniku in ru* darju Alojziju Gerčarju v Gaberskem gospodarsko poslopje. Škoda je precejšnja. t— Načrt meščanske šole je Gradbena direkcija poslala nazaj ne da bi ga odklo* nila ali potrdila. Javnost zahtev?, da se z gradbo takoj prične. t— Koncert priredi danes popoldne Tr* boveljska rudniško*delavska godba na pi* hala na restavracijskem vrtu restavracije Šeuer na Posetju. Po koncentu, ki se prične ob 15. se vtši prosta zabava. Posetnikom se nudi vsestranski užitek. 935 Srečke! Efektna loterja Invalidskega doma Trbovlje nudi mnogo krasnih dobitkov, davni eno-nadstrorma hiša ki se lahko zadene z malenkostjo enega kovača ali 10 Din. qj.n.nliuLxu.ulnnrrnTm^ Šport Današnje motorne in kolesarske dirke Za današnjo motorno hitrostno in kolesai sko dirko vlada v motociklističnih krogih veliko zanimanje. Prijavljenih je 21 motor* nih dirkačev in 45 kolesarjev. Dirkalna proga od km 13.800 nad Medvodami do km 23.800 pri Kranju, bo vseskozi zaatra* žena po vojaštvu in orožništvu. Prekorače« nje dirkalne proge bo med dirko strogo za* branj eno. Avtomobili naj se med dirko po* služijo paralelne ceste preko Praš in Dru« lovke. Odredbam vodstva dirke in redi« teljstva se je treba strogo pokoriti. K dir« ki bodo vozili ljubljanski avtotaksi po zni* žanih cenah. Ob 10.30 dopoldne obhod motociklistov in dirkačev po mestu. Dirka se vrši ob vsa« kem vremenu. Začetek dirk točno ob 14. Službene objave LNP. (Iz seje upr. od« bora dne 17. VI. 1927.) — Vsled protesta SK Slavij e z dne 17. VL se anulira verifi« kacija igr. g. Aliča Alojzija za SK Javor* nik (Rakek), objavljena v «Jutru» z dne 17. VI. SK Javorniku se je sporočilo to z ozirom na prvenstveno tekmo dne 19. VL tudi brzojavno. — Na prošnjo SK Ilirije z dne 13. VI. se dovoljuje predčasni na* stop igr. g. Zemljaku Pavlu dne 19. VI proti SK Celju. — Opozarjajo se člani LNPa, da je 1. junija potekel zadnji rok za plačilo članarine ra 1927. v znesku 100 Din in olimpijskega prispevka za 1927 v znesku 30 Din. Klubi, ki so s plačilom teh zneskov v zaostanku, se pozivajo, da jih nakažejo podsavezu najkasneje do 30. juni* ja. — Za prv. tekmo Slavija : Javornik in prijateljsko tekmo Ilirija : Celje v nedeljo, 19. VI. na igrišču SK Ilirije imata postaviti SK Slavija in SK Ilirija ob 15.30 uri vsak po 5 rediteljev z znaki kot običajno. Pri* četek prv. tekme ob 16. uri. — Tajnik I. Včerajšnje nogometne tekme: Dunaj: Austria : WAC 1 : 1 (1 : 0), BAC : Wa-cker 1 : 0 (1 : 0). Bratislave: Sportklub (Dunaj) : SK Bratislava 9 : 3 (6 : 1). SK Celje : Ilirija. Na igrišču SK Ilirije se vrši danes, v nedeljo ob 17.45 prijatelj* ska nogometna tekma med Ilirijo in SK Celjem, večkratnim prvakom celjskega okrožja LNP»a. Celje se je vedno odliko* valo po ambicijozni in fair igri; v Ljublja* ni igra prvič v letošnji sezoni, kar deia njegov nastop proti Iliriji toliko zanimivej* ši. — Kot predtekma se vrši ob 16. prven* stvena tekma Slavija : Javornik. Finale prvenstva 11. razreda v ljubljaru skem okrožju LNP se odigra danes v ne* deljo ob 16. na igrišču SK Ilirije. Tekmeca za prvenstvo II. razreda in obenem za na* predovanje v L razred sta SK Slavija, SK Javornik z Rakeka, prvak izvenljubljanskih klubov II. razreda v ljubljanskem okrožju. Slavija si je pretekli praznik po trdem bo* ju končno osvojila prvenstvo IL razreda v Ljubljani, Javornik je zmagal v Novem mestu nad Elanom s 3 : 0 in nad SK Vrh* niko z 10 : 0. — Po prv. tekmi se vrši ob 17.45 prijateljska tekma Ilirija : Celje; vstopnina, za obe tekmi je skupna. ŽSK Hermes. Prihodnja seja odbora se vrši v torek dne 21. t. m. ob 20. pri Kme* tu; poživljamo k točni udeležbi. Občni zbor ŽSK Hermes. Izredni obč« ni zbor se je vršil po določenem dnevnem redu. Izvoljen je bil sledeči odbor: Pred* sednik Pretnar Jaka, I. podpreds. Curhalek, II. podpr. Arhar Fr., tajnik Bari, blagajnik Cig!ar J., gospodar Bezlaj, nač. nog. sefc. Pcngov. Odborniki: Lukežič, Novak. Ster-le, Schubert, LJšan J. Nadzorstvo: Belihar Mirko, Jesih Stane, Smodsj Anton. Razso* dišče- inž. Hrovatin. Javoršek K.. Jesih Jaka, Gruden L., Poschl Rudolf, Mlakar. Glede spremembe pravil se obvešča član* stvo, da bo osnutek od srede dalje vsem na vpogled pri funkcijonarjih, podrobnosti se še objavijo. Sklenilo se je poslovanje kluba reorganizirati in bodo tozadevni sklepi članstvu objavljeni potom posebne okrožnice. ŽSK Hermes. Pozivajo se vsi gg. funk* cijonarji, ki imajo od prejšnje poslovne dobe v shrambi klubski inventar, darila, arhiv in knjige, da do 25. t. m. vse te pred* mete oddajo v roke namestnika gospodar* ja g. Uschanu J., Vodnikova c. 13. Dalje se pozivajo vsič lani, ki imajo še račune ali obračune iz naslova dohodki in izdatki klu« ba, da do 25. t. m. iste predajo blagajniku, ker se na poznejše terjatve ne bo oziralo. Obveščamo p. t. klube in članstvo, da je naslov za vse dopise: Ivo Bari, Ljubljana VII., Malgajeva 15. Za vse dopise, ki bi bili naslovljeni na drugi naslov klub ne bo odgovarjal. Propagandna hazenska tekma v Čakovi cu. V četrtek sta družini Maribora in Mu* re odigrali v Čakovcu propagandno hazen* sko tekmo, ki je končala z zmago Mure, vendar razmerje 11 : 17 ne odgovarja pote* ku igre, kajti družini sta si bili kljub veli* kim napakam Mariborove obrambe docela enakovredni. Briljiral je napad Mure, vra» tarica pa je bila najboljša moč družine. Pri Mariboru se je najuspešneje uveljavljala leva napadalka, ki je dosegla svojo nekda* njo formo, dočim je ostali del družine igrai sicer požrtvovalno, vendar premalo korist« no. Leva krilka je bila pod običajno for* mo, branilka pa se spričo dobrega napada, ki se je taktično izredno odlikoval, ni zna* šla. Manj krivde je pripisati vratarici, ki pa je bila tudi nesigurna. Sodil je g. Peter* ica in je priznal Muri več golov, doseženih iz prestopa, kar je v prvi vrsti pripomoglo visokemu razmerju, sicer pa je zmaga Mu* re upravičena. Propagandna hazenska tekma v C trki niči. Danes popoldne se vrši na prostoru SK Slivnice propagandna hazenska tekma, v kateri nastopita dve družini ljubljanske Ilirije. Tekma ima namen na eni strani pro* pagirati hazeno, ki je danes za naše raz« mere brez dvoma ena najprikladnejših športnih panog za žensko mladino, tudi v naših provincijalnih krajih, na drugi strani pa, da se pokaže mladi novoustanovljeni družini Slivnice v vseh ozirih pravilno igrano hazeno. Upamo, da bo uspelo Iliriji, kot eni naših najboljših predstavnic haze« ne, nuditi tako Slivnici, kakor tudi ondot« nemu športnemu občinstvu, v tehničnem in taktičnem pogledu res prvovrstno igro, in tako pridobiti tej lepi športni grani no« vih ljubiteljev in piristašev. ASK Primorje, kolesarska sekcija. Da* res ob 9. dopoldne morajo biti zbrani vsi člani v dresih pri restavraciji «Novi svet«, zaradi povorke po mestu, kjer bodo vsi kolesarji in motociklisti vseh klubov. Ob 13. pa moraio biti v Medvodah sledeči dir« kači. ki bodo startal*. is sicer pri junior« jii: Cihlai, Picelj, Klopčar in Šefic. Pri glavni dirki: Kosmatin, Hvala, Zanoškar, Kosmina, Šenica, Škrobar in Nagode. Isto« časno morajo biti navzoči sledeči funkcijo* narji: Brumat, Vospernik, Moran in Šiško* vič. Naprošajo se drugi kolesarji, da po» magajo rediteljem dirke držati red, da se bo dirka izvršila brez incidenta. Motoklub Ljubljana vabi vse svoje čiane in po njih vpeljane goste na družab* ni sestanek, ki se vrši v sredo dne 22. t. m. ob 20.30 v restavraciji »Ljubljanski dvor». Vozači, ki so se, oziroma, ki se še mislijo prijaviti za 500 km kvalitetno vožnjo, do* bijo ob tej priliki zadnje direktive. SK Ilirija, nogometna sekcija. Mošivu proti SK Celju: Kreč*Pogačar, Strehovru-Volkar, Zemljak, Žitnik* Vodeb, Šiška, Vr. hovnik, Pevalek I., Pevalek II.; rezervi: Čer nač, Čebotarev. Moštvo proti Disku (od* hod z gorenjskega kolodvora ob 14. uri, opremo treba prevzeti v garderobi ob 13.30): Ambrož*Eleršck, Mavec*Kastelic I, Kavčič, Kocjančič* Zupančič, Neli, Toma* žič, Rihar, Košak; rezervi: Franzot, Kaste* lic II. SK Disk (Domžale) : Ilirija. Danes ob 16. se vrši v Domžalah prijateljska nogo* metna tekma med SK Diskom in konjhin" ranim moštvom Ilirije iz Ljubljane. Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji Na sestanku, dne 17. maj« se je konstituirala eksekutiva gornjega odbo* ra,'ki jo tvorijo sledeča gospoda: dr. Fran Zupane, predsednik; Helena Pajnioeva, pod predsednica; tajnik I. Savo Sancin; blaga t* nik Jakob Gorjtnc; odborniki: dr. Souvan. dr. Jesenko, J oso Goreč. V odbor pridejo tudi naredniki publicističnega, financijel* nega in prireditvenega odseka, ki se usta« novijo v najkrajšem času. Poziva se SK Ilirija, da na mesto tajnika II. imenuje mesto g. Šircelja, ki je funkcijo odkloni), drugo osebo. Prihodnja seja eksekutive se vrši v četrtek, dne 23. t. m. ob 21. v dam* ski sobi kavarne Emona. Pozivajo se vse športne organizacije v Sloveniji, ki niso dosedaj imenovale svojega delegata v »Od* bor za propagando IX. olimpijade v Slo* veniji», da to store v najkrajšem času, po možnosti do 23. t. m. Naslov odbora je: Šelenburgova uL 5. >©pssi JEZICA. Cerkveni pevski zbor na Jezici priredi danes ob 20 v domači ž urin i cerkvi koncert. Orgeljske točke proizvaja gojenec državnega konservatorija g. BI. Artiič. pevski zbor pa vodi njegov marljiv pevo-vodja g. A. Mazovnik. Cerkveni pevski zbor ie ipo svoji izvežbanosti. oo glasovnem ma-terljalu, požrtvovalnosti in disciplini prvi med našimi zbori. MOSTE PRI LJUBLJANI. Krajevna organizacija SDS ie z današnjim dnem odprla pri z. Novaku v Novem Vodmatu strankin lokal. Opozarjamo na to v.se somišljenike, da bo tajnik na razpolago za vse informacije dnevno od 19. do 20.. ob nedeljah im praznikih pa od 9. do 11 Ob času sedanuh reklamacij za skupščinske volitve se naprošajo vsi somišljeniki, da se informirajo, če so vpisani v volilne imenike. ŠKOFJA LOKA. Odbor podružnice J M se zahvaljuje vsem. ki so pomagali pri proslavi lOletnice majske deklaracije, predvsem orkestru in pevskemu zboru, kakor tudi cenj. loškim damam, ki so darovale toliko peciva Hvala tudi gospodičnam, ki so prodajale narcise ob priliki narcisnega dne. Čistega dobička ie bilo 1200 D'n. ZAGORJE OB SAVI. Podružnica Nadine strokovne zveze poziva celokupno članstvo in somišljenike na javno predavanje s članskim sestankom, ki se vrši danes ob pol 9. zjutraj v Sokolskem domu. Predava tov. dr. loža Bohinjec o temi: Socijat-na oolitična zakonodaja v državi ir važnost sodelovanja občin Dri tej«. Predavanje ie obvezno za vse člane. Tov. somišljenike pa prijavno vabimo, da nam pokažejo s svnjo udeležbo, da so z nami. NTa sestanku je več zelo važnih vprašanj, zato vsi na sestanek. Odbor NSZ. PODČETRTEK. Danes se vrši redni letini občili zbor »Prosvetnega društva Sotla« v Podčetrtku. Za člane ie udeležba obvezna! Isto se vabijo somišljeniki, ker se bodo razpravljale važne zadeve. Predsednik. MALA NEDELJA PRI LJUTOMERU. Pripravljalni odbor« za vzidanje spominske plošče pokojnemu šolskemu ravnatelju in znanemu narodnemu delavcu g. Simonu Cvahteju, ki ie več kot 30 let v naši župniji in tudi v širšem krogu vzgajal mladino in odrasle, se je radi nedavne smrti pokojnikove vdove Marije odločil. 4a spominsko slavnost za letos odgodi. Spominska plošča pa se bo odkrila r.a vsak način tekom prihodnjega leta Stvar ie zamišljena tako. da se bo pokojniku odkrila -skromna, vendar pa dostojna spominska plošča, prispevki, ki bi presegali vrednost plošče, ipa se bodo uporabili za to, da se bo ca dan odkritja obdarovalo večje število najrevnejših otrok 7. obleko in obutvijo, kar bo najbolj v intencijah blagega pokojnika. Zato apeliramo ponovno na vse bivše učence g. Cvahtei.i, pa tudi na vso ostalo javnost ki ljubi šolo in mladino, da tudi še v maprei pošilja orispevke četudi še tako skromne. LAŠKO. Danes se vrši umetniški koncert v dvorani Radio-terma!nega kopališča v Laškem. ki ga oriTedi g. Viljem Kuntara na klavirju s sodelovanjem g. Vidmayerja na violino. Pričetek ob 17. Pred koncertom igrajo gojenci g. Kumare. Zveza vlakov ie vsestransko jako ugodna. ŽALEC. Podmladek Rdečega križa na osn. šoli v Žalcu priredi danes ob 17. v Ro-blekovi dvorani gledališko predstavo »Sirota Marica« s petiem. deklamacijami in rajalnim nastopom. K mladinski prireditvi vabi najvljudneje učiteljski zbor. TEZNO. čujte in strmite: pri nas smo dobili vendar enkrat električno luč- dasiravno je švigala električna energija že dol-za leta po vodih tik nad našima glavami. Ampak druga velika žalost nas še tare: kljub priznani nujni potrebi in stotisočdi-narski žrtvi naše tezenske občine ne moremo in ne moremo dobiti niti najprimitiv-oejšega železniškega postajališča. Kmečke vasi drugod, kier je potreba mnogo manjša, so že dobile postajališča. Tezno kot predmestje Maribora z cbšintim komple-Icscnn železniških tirov, že obstoječi postaji z vsemi aparati in z uradništvom za notranji železniški promet oa ne more dobiti kljub žrtvi občine niti najoavadnejšeza postajališča kier bi se ustavljali potniški vlaki vsaj uboge pol minute. Ali nai ne zavre človeku kri ko sliši povrh še v zasmeh. da ie oriznala celo železniška direkcija upravičenost io potrebo železniške postaje na Tesno?! Dr. V. Korun: Komisar Plaveč in njegova ženitev Odkar je bil komisar Plaveč premeščen. se nisva videla. Nekoč se pa sni-deva v vlaku. Med pogovorom opazim Dri njem poročni prstan. Začudim se. ker sem ga doslej poznal- kot zakrknjenega samca, ki je vedno zatrjeval, da se nikdar ne cženi. »Kaj pa prstan pomeni?« za vprašam. »Kakor vidim, si se samemu sebi izneveril.« »Ali še tega ne veš?« mi odvrne. »Kako pa naj vem. ko mi poroke nisi naznanil? Sam od sebe Da kaj takega o tebi tudi nisem mogel slutiti.« »Pa ie tako.« »Od kod imaš gospo in kako dolgo že? - Zakaj si se Dozakonil. ne maram niti vprašati. Saj vem: Ljubezen, kai ne? Ta preklicana ljubezen tudi tebi ni prizanesla.« »Prav za prav je ljubezen prišla šele pozneje. Neposredni nagib ie bila —-kako bi že rekel? — višja sila in pa zvijača.« »Višja sila! Zvijača! Zdaj sem pa res radoveden.« »Jaz bi tudi bil. ko bi se na primer tikalo tebe. No, Da poslušal! Ti veš. da sem se iaz vedno rad na kolesu vozil na tem dandanes sicer plebejskem vozilu: toda če človek nima denarja za avto, niti ne za motoci- j kel, voziti se pa le hoče. mu mora tudi dvokolo biti dobro. Takisto veš, da sem se rad z zvezdosloviem. bavil. Baš to dvoje pa je postalo zame usodno in hvala Bogu! kakor zdai izkušam, srečnousodno.« »Verjamem, da je kolo in zvezdo-slovje že postalo usodno za tega ali oriega,« se porogam; »kolo. ker se je na njem pobil, zvezdoslovie ker se je j z njim proslavil. Ampak da bi bila ne- i kaka ženitna posredovalca, se pa j menda še ni zgodilo.« »Pri meni se je. Le potrpi, da ti raz- • ložiml Nekega večera sem se na kolesu pe- i ljal iz našega mesta ven na izprehod, i kakor sem to pogosto storil Ker je cesta bila prazna, nisem Dazil na okolico, pač pa sem motril zvezdo večernico, ki se je s solncem vred pomikala proti zatonu. Premišljal sem. ali so tudi na njej živa bitja in kakšna. Tedai privozi na kolesu izza cestnega ovinka meni nasproti gospodična, ki mi ie bila samo po videzu znana. Vozila ie orav in tudi znamenja je dajala, toda iaz sem bil tako zatopljen v Venero in niene problematične prebivalce, da nisem nič videl, nič slišal. Zato sva radi moje nepazljivosti zavozila druz v drugega, kar je imelo za posledico, da sva se oba naenkrat znašla v cestnem prahu. Med tem pa, ko sem iaz takoj skočil pokoncu, ona ni mogla, ker se ji je krilo zamotalo med prečke moiega kolesa. Misli si mojo zadrezo! Izmotal sem ji krilo, pri tem pa odtrgal kos blaga in ker se ji je pri padcu koža na čelu odrgnila, sem ji prilepil obliž na rano. nato se ji pa predstavil in se opravičil: Kot krivec sem seveda pripravljen vsako škodo poravnati, naj mi le pošlje račun. Ona pa ie nekaj za-mrmrala, češ da naj ne hodim na cesto, ako ne znam voziti, ter ie odšla, ne da bi mi povedala svoie ime. Da bi ne postal tarča dovtipov in zasmeškov. o nezgodi nisem nikomur nič pravil. Pa tudi napram meni ni nihče ni o njei omenil. Zato sem sklepal, da je tudi gospodična o niei molčala. Cez nekaj dni pa sprejmem noziv od odvetnika dr. Slokana. naj pridem k njemu kot zastopniku niezove sestrič-ne Line Meličeve. da poravnam škodo, ki sem jo povzročil. Pozivu ie bil priložen podroben račun: Toliko za popravilo poškodovanega kolesa, toliko za raztrgano krilo in toliko za zmanjšano možnost omožitve. ker si je pri padcu prebila na čelu kožo. kar se ji bo vedno poznalo. Da ie to zadnje res, naj bi potrdilo priloženo zdravniško izpričevalo, izdano po zdravniku, čigar podpis ni bil čitliiv. Lahko si misliš, kako neprijetno iz-nenadenje je to bilo zame. Škoda r.a kolesu in krilu ie bila sicer malenkostna. toda zmanjšana možnost možitve je bila cenjena na težke tisočake. Ves razburjen se napotim k odvetniku. Bila sva dobra prijatelja in malone vsak večer skupai v družbi. Dasi je bil znan kot veseljak in šaiiivec, je bil danes kakor iznremenien: Resno se je drža! in strogo uradno z menoi govoril. Plačati bo treba: ne pomaza nič, je hladno dejal na moie ugovore. Drugič ne boš imel opraviti samo s policijo, ampak tudi s sodiščem. Kie naj vzamem? sem vzkliknil. Ali naj se zadolžim, da bom vse svoje življenje vlačil dolz za sabo! Tudi Meličeva bo brazgotino vse svoje življenje za sabo vlačila, me je jedko zavrnil; in da ji na tako vidnem mestu, na čelu, ne bo v okras, moreš sam uvideti. Nato mi je ponudil stol, rekoč, naj se pomirim in zadevo trezno premislim. Preudarjal sem: Da zahtevane vsote ne premorem, .ie več ko gotovo. Ako se pa branim plačati, bom imel sitnosti, kakor sem jih imel pred leti. ko sem v Selenburgovi ulici s kolesom na tia podrl neko mlekarico s Posavia. In če že odvetnik, ki ie samo zastopnik tož-nice. pri tej priliki dela tak resen obraz, kakšnega bo delal šeie čemerni sodnik ki me bo sodil! Oglašati se mi je pa tudi vest začela: Radi tebe naj bi Meličeva ne dobila moža. kakršnega zasluži! mi je očitala. Ali je to v skladu s tvojimi nravnimi nazori? Vedno si se skrbno ogibal, komu krivico storiti, /.daj naj bi pa nedolžno žensko bitie morda za vselej nesrečno storil! Zato pravim po kratkem pomisleku: Bog ve, ali bi tvoja sestrična mene hotela v zakon? Potem bi bila zadeva izravnana. Mene bi ona nesrečna brazgotina nič ne motila. Kaj bi te neki motila? Sai si jo ti zakrivil! odvrne dr. Slokan in hudomušen Princ Stirbey, novi rumunski ministrski predsednik, ki je nadomestil odstopivšega generala Avercscua Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam Julij Slowacki, velik poljski lirik, je moral, kakor nešteto drugih slavnih sinov jx>nosne Poljske, umreti na tujem in leži pokopan v Švici. Prihodnje dni bo njegovo truplo ekshumirano in se prepelje v Varšavo, kjer ga polože v Panlheonu k večnemu počitku Slovvacki spada med vodilne duhove poljskega pesništva. Pisal je tudi drame. Vsaka palica ima dva konca Nekaj iz Mussolinijevega življenja. Pariški italijanski emigrantski list «Corriere degli Italiani» prinaša zelo značilno sličico iz Mussolinijevega življenja. Italijanski poslanec in generalni tajnik italijanske ljudske stranke de Ga-speri je bil vjet pred nedavnim časom, ko je skušal s ponarejenim potnim lis stom prekoračiti italijansko mejo in priti na jugoslovenska tla. De Gasperi je bil za svoj čin obsojen na štiri leta ječe. Mussoliniju se_ je pripetil precej podoben slučaj v Ženevi na spomlad leta 1904. Imel je potni list, ki je bil izstavljen in veljaven samo do 31. decembra 1903. S tem dnem je potekel. L. 1904. pa bi se bil moral Mussolini predstaviti naborni komisiji In ta Mussolini, ki je danes pretvoril Italijo v pravcato kasarno, ni tedaj niti od daleč mislil na to, da bi izvršil svojo državljansko dolžnost ter se predstavil kot vojaški obvezanec. Rajši si je pomagal s falsi-fikatom. Iz številke 1903 je napravil številko 1905 in ko je predložil svoj potni list oblasti v Ženevi, je švicarska policija takoj opazila, da ima opraviti s ponarejenim dokumentom. Mussolinija so zaprli. Ta zapor ga je tako užalil v dno duše, da je bridko jokal in prosil, naj se ga vendar usmilijo kot človeka. In res, jok mu je pomagal. Policija ga je izpustila ter mu dovolila, kljub temu da se je odtegnil naborni dolžnosti, ostati v tičinskem kantonu. V istem času je imel Mussolini soci-jalistična predavanja v Delavskem domu v Lausanneu. Najrajše je obdelov?1 Knez Dolgorukov, ki je bil na ukaz Čeke z 19 drugimi mon ar« histi ustreljen. M. Bubnov, vodja G. P. U., bivše Ceke, kateri je povem* jeno izvrševanje justifikacij n-d naspret« niki sovjetskega režima v Rusiji Dramatsko obleganje sredi Pariza Pariški prefekt Chiappe poziva Leona Daudeta k predaji. Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtače njem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja1 Perite tako: Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo 1 RAZUMNA MICA no življenje podzavestno, brez latent-nega življenja, sčasoma pa bo evolucija premagala vse ovire in protoplazma bo zaživela popolno zavest. Sir Lodge smatra, da ustvaritev ho-munkulusa ne bo odtujila človeka Bogu, kajti človek, ki se mu bo posrečilo ustvariti z umetnimi sredstvi večno življenje, se ne bo oddaljil, pač pa približal božanski energiji. Ta uspeh bo koncem koncev produkt moderne kemije, na katero gledajo vsi učenjaki danes z istimi nadami kakor so gledali svojčas na skrivnostne kuhinje srednjeveških alkimistov. Ta kratka beseda ie deviz, e vrstne razstave v Draždanah. Papir ima bogato vsebino, ker igra veliko vlogo v našem kulturnem življenju. Draždanska razstava ie smotra strojev in vzorcev I Ideležrietn se 'e tudi nemško poštno in prometno ministrstvo, več akademij, časopisi, tiskarne itd. Papirna industrija tvori le prvi oddelek razstave. Drugi je namenjen tvorničarjem papirja, tretji listu in knjigi, četrti pa znanosti. Prvi oddelek ie poln brnečili stroj 2v. V drugem oddelku ie razvidno, da služi papir šoli, gospodinjstvu in za igrače, da se rabi kot obleka in okrasek, da koristi fotografu, zdravniku, predvsem pa reklami. V tretjem oddelku so ra-meščene izložbe založnikov in knjigovezov. Najboli zanimiv pa ie IV., znanstveni oddelek, ki se deli v štiri skupine ter prikazuje zgodovino, tehniko, statistiko in literaturo. Tu vidimo n. pr. da so izumili bombažev papir Kitajci. Uvažal se je kot dragocenost. Sčasoma ga je izpodrinil papir iz usnia. perga-ment, ki je dobil ime po aziiskem mestu Pergamu, kjer so na poseben način strojili telečje kože. Razstava prikazuje, kako se prideluje egiptovski napirus iz nuskega trsja. Te zgodovinske slike so zanimive, ker predoučuiejo vsestranski izvor naše kulture in njen dolgi razvoj. »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« • Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? V® <1 • • • življenja m Komunkulus - zopet cilj znanosti Angleški učenjak sir Oliver Lodge je čital pred kratkim v veliki dvorani Društva za psihologijo v Oxfordu svoj referat o vprašanju stvarjenja sintetičnega življenja na podlagi izsledkov današnje znanosti. Predavatelj je omenil, da se homunkulus smatra običajno za izrodek razgretih možganov. Ni pa več daleč čas. ko bo ljudem dano, ustvarjati svojega bližnjega z umetnimi sredstvi. Učenjaki vseh narodov so leta in leta iskali v laboratorijih rešitve težavnega problema, ali je mogoče s kemičnimi preparati stvoriti sintetično proto-plazmo. Sir Lodge pravi, da je to mogoče. Znanost bo polagoma prišla do te možnosti in bo lahko stvorila protoplaz-mo v kemičnih laboratorijih. Seveda bo ta umetna protoplazma podvržena različnim preobrazbam V začetku bo nje- antimilitarizem ter antiklerikalizem. Nekoč je zamudil predavanje. Poslušalci so že mislili, da ga sploh ne bo. Naenkrat Pa je pridrvel v dvorano, vzel uro iz žepa in vzkliknil: «Saj ni Boga!» Nato je položil uro na pult, uprl oči kvišku ter rekel: <Če je res Bog, naj me pri priči strela ubije!« Seveda so poslušalci čudno gledali to njegovo ricijozna invencija najnovej« še mode, ki pa je namenjena le hladnejšim poletnim dnevom in za praktično domačo Hega zobov a na znanstveni podlagi Čim živahnejši je tok sline, tem bolj so očiščena usta. Ni dovolj samo zobna krtačica in voda Zobna pasta >PEBECO< pospešuje tvorbo sline tako, da so odstranjeni izmed zobov tudi zadnji ostanki jedil. PEBECO, pasta za zobe. ULJI II I! II u II l' u Ji ji ji i n ii ir ;i iu Radio Izvleček iz večernih programov DUNAJ (517 m 7 kw), PRAGA (849 m 5 kw), STUTTGART (379 m 10 kw), FRANKFURT (428 m 9 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (449 m 12 kw), LANGENBERG («8 m 60 kw), BERLIN (485 m 10 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw). Nedelja, 19. junija. DUNAJ 19: Komorna glasba. — Mendels-eohn: Godalni kvartet, Rondo cappric-cioso, op. 14 — Gozd šumL PRAGA 20: Orkestralni koncert s sodelovanjem Češke filharmonija — Dvofa-kove skladbe. — 1. Othello. (Uvertura). 2. Koncert v H-molu za čelo in orkester. — 3. Simfonija št. 4, v G-duru, op 88. STUTTGART 20: Koncert italijanske glasbe. — Verdi, Mascagni, Leoncavallo. FRANKFURT 19.30: Orkestralen koncert; Mozartova proslava. — Nato zabaven program. BRNO 20: Prenos orkestralnega koncerta iz Smetanove dvorane v Pragi RIM 21.15: Simfonična in operna glasba. — 1. Schumann: »Manfred«. (Uvertura). — 2. Mendelssohn: Klavirski koncert v G-molu z orkestrom. — 3. Berlioz: »Fau-stovo prekletstvo«. (Koračnica). — 4. Odlomki iz Zandonaieve opere »Fran-cesca da Rimini«. VARŠAVA 20.30: Poljuden koncert orkestra in solistov. Pondeljek, 20. junija. DUNAJ 20.05: Nabožna in posvetna glasba XIIL do XV. stoletja. 21.05: Nordijsko-švedski večer. (Predavanje. violina). PRAGA 20.10: Koncert vojaške godbe. 21.18: Glasba romantičnih oper. — 1. Rossini: »Italijanka v Alžiru«. — 2. Petje. — 3. Massenet: »Herodias«. (Fantazija). — 4 Petje. — 5. Meyerbeer: Ples senc iz opere »Dinorah«. STUTTGART 20.30: Koncert filharmonične-ga orkestra. — Rossini, Wolf, Puccini, R. Strauss. FRANKFURT 20.15: M. Maeterlinck: »Pel-leas in Melizanda«. Glasbena drama v petih dejanjih, z godbo Debussyja. BRNO 19: Koncert — Hrazdira: Morje poje. — Dvofak, Bendl, Rille in drugi. RIM 21.10: Vokalen in instrumentalen koncert. — Mozart, Bach, Brahms, Bruch, Beethoven, Usiglio, Bizet, Spontini, Sgambati, Massenet, Bellini, Ponchielli, Humperdinck. LANGENBERG 20.30: Koncert Mendelseoha-ovih in Bruchovih skladb. (Orkester in zbor). BERLIN 20.30: Zabavni Rokoko. (Petje in recitacije). 21: Mozart: 1. Glasbena burka. — 2. Koncert za flavto in harfa — 3. Simfonija v Oduru. VARŠAVA 20: Prenos koncerta z Dunaja. Torek, 21. junija. DUNAJ 20.05: Vokalne in instrumentalne skladbe Mozarta, Haydna, Beethovena, Schuberta, Dittersdorfi, Lannerja, Straussov, Herbecka, VVolfa, Flotowa Suppčja in Komzaka. PRAGA 19: Prenos iz Narodnega gledališča v Pragi, STUTTGART 20.30: Prenos operete iz Frankfurta. FRANKFURT 20.30: F. Lehar: »Grof Lu- xenburški<. Opereta v treh dejanjih. BRNO 19: Prenos iz Narodnega gledališča v Pragi. RIM 21.10: Prenos iz gledališča. BE^.LLn7 21: N. W. Gade: »Križarji«. Dramatična pesnitev za 9oliste, zbor in orkester, op. 50. VARŠAVA 20.30: Prenos koncerta iz Kra-kova. Sreda, 22. jnnija. DUNAJ 19: Wagner: »Rienzi«. Opera v 5 dejanjih. PRAGA 20: Koncert absolventov državnega konservatorija. — Rahmaninov, Suk, Schumann, Čajkovskij, R. Strauss. 21: Koncert narodnih pesmi. STUTTGART 22: Donizetti: »Regimentova hči«. Opera v dveh dejanjih. FRANKFURT 19: Koncert pevskega zbora Sikstinske kapele v Rimu. Nato recitacij ski večer. BRNO 19: Orkestralen koncert. — 1. Meyer-beer: »Zvezda Severnicac. (Uvertura). — 2. Massenet: Scenes pitoresques. — 3. Bizet: »Carmen«. (Uvertura 2 in 3). — 4 Franck: Danse lente. — 5. Gou-nod: Meditacije. — 6. Saint-Saens: Samson in Dalila. 20: Koncert. — 1. Suk: Štiri klavirske skladbe, op. 13. — 2. Novak: Tri pesmi 3. Rahmaninov: Faustova sonata, op. 28. RIM 21.10: Koncert lahke glasbe. LANGENBERG 20.45: Koncert komornega zbora Hagen. — 1. Brahms: Zbori A cappella. — 2. Reger: Suita v starem slogu, za violino in klavir. . 3. Brahms: Ciganske pesmi za zbor in klavir; In- začel mrzlično brskati oo niL Ko je vstopil, je čutil, da je nekdo v sobi, a v hitrici ni našel pozornosti, da bi ga prepoznal. Tedaj pa — dva težka, sovražna koraka do njega in do glavi in v otroški obraz, nad miznico sklonjeni in v iskanje vtopljeni, ga je udarila mokra brisača. Martin ni kriknil, samo vzravnal se je in je prestrašen odskočil: nad seboj je zagledal grd in zloben obraz, brke, gnusno mastne, spolzke in strahotno zavihane, oči, iz iam sikaioče. lica — saj veste, kako ie s človeškimi lici: nekatera odbijajo, suiejo — lica nabrekla, grozeča — ni še Martin do tistih otroških dni in vse žive dni videl tako sovražnega obraza. »Mama!« Onkraj hodnika se ie za belim steklom kuhinjskih vrat zazibala materina senca. Odprla je in pritekla. »Kaj kričiš, za Boga? Oče spi.c Martin se je ujel v mene roke in svojo glavo, mokro od solz in od brisače, zavil v njeno krilo. Mati ga je z raskavo. začrnelo dlanjo pobožala po vročem čelu in očeh in kakor kamen se je odvalilo z njegoveea srca: »Stric...« »Kaj smrkavec ne zadra vrat, bo vidi, da se brijem!« je rekel s surovim glasom stric Ivan. ki je tistikrat stopil na hodnik, otiraje si močne, dlakave roke. S strahom se ie Martin tesneje pri-vil k materi in zajokal. Pa se ie zavedel njene varne bližine, kakor utešen se je okrenil pod njenimi rokami in izpod orošenih vek pošev zledal v strica Ivana. Nič ni tožil: kai bi — o, saj mati brez besed vse razume! Kar čutil je, kako se bo brez hrupa — zakaj oče leži bolan — s poeledom Dostavila zanj, kako bo s prstom stricu Ivanu pokazala vrata. Še nikoli ea ni bila sama udarila, pa bo trpela mar. da ga bodo bili tuii liudie. Mati pa, kakor da ni razumela. Ni dvignila roke, ni rekla besede. Ozrl se ji je v oči. pa so bile tako nerazumljivo molčeče in njene roke so ea tako tuje gladile po licih. Ko se ie stric Ivan, velik in močan, z brisačo čez ramo, vrnil v sobo. se je zganila in nagnila k Martinu, mu s predpasnikom obrisala obraz in rekla s čudnim idasom: »Ne bodi siten. Martin! Glei. ata je bolan. Pojdi se igrat.« In Ea ie za roko peljala do hišnih vrat in ie stopila v kuhinio. Ko je Martina na pragu obsijalo soln- ce, ga je obšla velika žalost. Stopil je od hiše na cesto, se ognil tovarišev in čisto po tihem sam s seboi ihteč zbežal na polje. Tam se je vrgel na travo in ves brez upa in brez moči tožil skozi solze: »Rada ga ima! Bolj ko mene in ata! Le naj ga! Da bi ata umrl kar nocoj in bi mene ne bilo nikoli več nazaj! Da bi čisto sama ostala z njim, ki je tako grd in zloben in io bo tepel! O, kako ii bo še žal!« Tisti zgodnji čas ie Martin izgubil očeta, izgubil je mater. In kakor je ra-stel v mladost in v moža. mu je bilo od črva v srcu vse boli in boli hudo... NOVA BAKTERIOLOŠKA RAZISKOVANJA 0 HAEMORRHOIDALNIH BOLEZNIH. V nemški znanstveni medicinski literaturi so obelodanili avtorji dr. Huttner, dr. Witt-kop, dr. Bonnin in prof. Rum pel novo metodo za preprečevanje in odstranjevanje tako čestih in razširjenih haemorrhoidalnih obolenj. Gre za »Posterizanu«, ki se dobiva iz črevesnih bakterij, ki po9eduje specifično delovanje. Ta nova metoda temelji na tem, da se bakterije, ki v glavnem upale pri haemorrhoidalnih boleznih, zavladajo z zdravilnimi tvarinami. Vedeti je treba, da se bolezen lahko z lokalnim zdravljenjem preprečL S) ob ro^jutro. polepša Q}7as1 ELI DA CREME DE |H CHAGLUE HEUBB. neobhodno potrebna vsaki dami. Koža jo takoj opija. Osvežuje in daje koži barvo al abastra. Ona je zmeraj nevidljiva, deluje vedno. Vzemite jo vsako uro — ona je tajnost lepote. Se ne sveti, ne maže. K r e m a medlo prirodne barve termezi za klavir. — 4 Philipp: Zbori A-cappella. BERLIN 20.30: Iz kabareta, iz operetnega gledališča in iz opernega gledališča. (Karakteristične glasbene slike). VARŠAVA 20.30: Večeren koncert operetne glasbe. Četrtek, 23. junija. DUNAJ 20.05: Koncertna akademija. 21.05: Prelepo poletje. Poljudne pesmi. PRAGA 21: Koncert španske glasbe. — 1. M. de Falla: Aragonesa. — 2. J. Turina: Poem v obliki pesmi — 3. J. Albeniz: Catalonia, Suita. — 4. Sarasate: Španski plesi. — 5. Farraris: Habanera. — 6. D. Granado: E1 Turia, Valček. STUTTGART 20.15: Prenos iz Frankfurta. FRANKFURT 20.15: Španski večer. BRNO 19: Orkestralen koncert. RIM 21: Odlomki iz Varheyeve operete »Fanfan la Tuli pet. LANGENBERG 20.30: Španski večer. (Sodobni španski skladatelji. Izvaja orkester). BERLIN 20.30: španski večer. 1. Predavanje o Španski z glasbenimi vložki iz raznih pokrajin. — 2. Prvo poglavje Cervan-teoovega: »Don Quixote de la Mancha«. — 3. Odlomki iz Benaventove komedije »Ustvarjeni interesi«. VARŠAVA 20.30: Večeren koncert Petek, 24. junija. DUNAJ 20.05: Poljuden orkestralen koncert. (Operetni odlomki in moderna plesna godba). PRAGA 20.10: Koncert francoske glasbe. STUTTGART 20: Simfoničen koncert filhar-moničnega orkestra. — 1. Mozart: »Cosi fan tutte«. (Uvertura). — 2. Mendelssohn: Četrta simfonija. FRANKFURT 20.15: 1. Beethoven: Prva sonata. — 2. E. Bloch: Violinska sonata. — 3. E. Schoen: Sonatina ra violino. 2J1.15: Koncert kasselskega mandolin-skega zbora. BRNO 19: Koncert. — A. Dvofak: Klavirski kvintet v A-duru. 20: Prenos koncerta francoske glasbe iz Prage. RIM 21.10: Vokalen in instrumentalen koncert LANGENBERG 20.40: Nemški romantiki. (Orkester, solisti, recitacije). BERLIN 22.30: Odlomki iz klasičnih operet. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert Sobota, 25. junij«. DUNAJ 20.05: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — Beethoven, H&ndel, Schubert, Grertry, Bocherini, Mozart, Lanner, Joh. Strauss, Jos. Strauss, Joh. Strauss. PRAGA 21: Pergoleeejeva opera »La serva padrona«. STUTTGART 19: HSndel: »Mesija«. Orato-rij. (Prenos iz votivne cerkve v Stutt-gartu). 21.30: Solisti in orkester izvajajo skladbe pomembnih nordijskih komponistov. FRANKFURT 19.30: Koncert dunajskega fil- harmoničnega orkestra. BRNO 19: Orkestralen koncert. 20.45: Koncert narodnih pesmi RIM 21.10: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 20: Komorna glasba. — 1. Beethoven: Kvintet za klavir, oboo, klarinet, rog in fagot — 2. Trio v enem stavku, za klavir, violino in Celo, v B-duru. — 8. Kvartet za dve violini, violo in čelo, v F-duru, op. 59. BERLIN 20: G. Hauptmann: »Potopljeni zvon«. Drama v petih dejanjih. VARŠAVA 20.80: Večerni koncert Kino 't Ne dajte si striči lasi Marooline Dav je vsekakor ena naj« mlajših ameriških igralk in se ima zahva* liti za svojo karijero svoji trmi, ki ji ni pustila, da bi si dala ostrici lase na bubi« kopf. Marcelina Day ima sestro, ki je v Ameriki znana gledališka zvezda, ia ta ji je vedno dopovedovala, da si v današnjih modernih časih ne bo napravila z dolgimi lasmi bogve kakšne karijere. Marcelina se ni dala. Vedela je, da ji kratki lasje ne pristoje in ni hotela žrtvo« vati svojih kodrov samo zato, ker niso bili moderni. Zaradi te svojeglavosti je morala celo zapustiti svojo službo (bila je plesalka), toda vseeno se ni mogla odlo« čiti, da bi se dala ostriči. Zbog svoje tr« me je v Newyo Ku kmalu zaslovela in listi so prinesli njen življenjepis, v nekem dnevniku je pa zagledala beli dan celo nje« na slika; toda niti to ji ni pomagalo, da bi našla novo službo. Razumljivo je, da jo je nenavadno presenetilo, ko je dobila ne« kega lepega dne brzojav iz Hollywooda, v katerem jo je Georgc Hill pozval v filmsko mesto. Najprej je mislila, da gre za šalo, ko so ji pa izplačali stroške za pot, je videla, da j' stvaT resna in se je odpravila v HoIlywood. Tu je zvedela, da je iskal žLser družbe Metro*GoIdwyn» Mayer že dalj časa dekle z dolgimi lasmi, da pa ni nikdar mogel najti pripravne osebe. Vsa dekleta z dolgimi lasmi so bi« Ia grda, vse lepe deklice so pa nosile krat« ke lase. Da je vse to resnica, je verjela Marcelinf Day šel takrat, ko je dobila pogodbo, za katero se je imela v pravem pomenu besede zahvaliti svoji trmi. „VENECIN" je izredno učinkujoča voda proti revmatrzmu in išiasn, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran Dobite zopet v vsaki iekarnL SkladiJče za erosiste: ISIS d. d. Ljubljana. Popoldne v filmskem ateljeju Napisala Sally O'Neil. Dopoldne se imam boriti v šoli s Ho« meriem in z logaritmi, od ene do dveh moram napraviti nalogo za drugi dan, od K4. do 9. pa smem biti kot odrasla, smem se zaljubiti in zaročiti, kratko, smem se tako obnašati, da bi padli moji učitelji, zlasti pa gospa ravnateljica, čisto gotovo v nezavest, če bi me videli. Toda ne mi« slite si slabega o meni: Od VA. do 9. de« lam namreč pri filmu. Tako živim že od svojega 17. leta, to« rej že dve leti, toda takrat sem morala to skrivati ker sem bila, kakor pravijo, še majhna. Moji učitelji bi se v resnici silno hudovali, pa tudi moje prijateljice ne bi več hotele govoriti z menoj — iz jeze. Toda dolgo časa se ni dalo prikri« vati Pri filmih je namreč nerodno, da se namah prikažejo gotovi na platnu v ki« nematografu. Pri prvi taki priliki se mi je zazdelo, kot da bi imela dve duši. Sprva sem se veselila, da bom lahko zdaj sama gledala, kako se sprehajam in zabavam, druga se je pa bala, da bo v šoli ozmer« janja in mogoče tudi okušala palico Na premijero pač nisem šla, toda drugi dan nisem več imela potrpljenja in sem šla v kino. Imela sem srečo. Srečala nisem no« benega znanca razen same sebe na plat« nu, toda to me ni motilo. Drugi dan se mi je pripetilo nekaj, česar ne bi nikdar pričakovala. Moja učiteljica za nemščino, m is Hali, je pristopila k meni in mi je dejala: »Sinoči sem bila v kinu in sem vi« dela deklico, Jd bi vam lahko bila za — ------------ nagajanjem po« leg nje pravcata vragovka.® Nato sem seveda gospodični Hali po« jasnila, da sem iaz tisto dTažestno deklet« ce iz kina. Mis Hali od takrat sploh ne zahaja več v kino. Pravi, da nikdar ne vemo, kadar gledamo ljudi na platnu, ko« mu poklanjamo svoje simpatije. Srbi kavo pijejo najraje. Kranjcev cviček piti fe navada a najboljša vseh piiač na sveta. Je gotovo Clio - limonada I Ta dom naj z dozidavo postane tudi središče tujskega prometa, ki je bil nekdaj zelo razvit, sedaj bi bil pa ras di pestre okolice, Loškega hribovja in Sorskega polja ter najprimernejših prostorov za kopanje in solnčenje uspeh zagotovljen, če bi bilo za goste dovolj udobnih stanovanj. Nekdanje blagostanje je začelo v Loki pojenjevati že takrat, ko je Lo« ško gospodstvo razbil cesar avstrijski, še huje je pa Škofjo Loko zadela od« daljenost železniške postaje in pa ukinitev okrajnega glavarstva. Šele Jugoslavija je Ločanom jela vračati, kar jim je vzela Avstrija, in jim je dala že mlekarsko šolo, vojašnico in za prvo silo tudi že ekspozituro srez« kega poglavarstva. Obrtna šola, po« sebno za predelovanje lesa, naj izpo« polni snujočo se deško meščansko šo» lo, da se lesna industrija, ki je poleg živinoreje in trgovine z živino glavni vir dohodkov, še bolj razvije in se po= vrne nekdanje bogastvo. Glavno zaslugo za pomen Loškega gospodstva ima pa ljubezen in skrb Ločanov za šole. Že 1. 1627. je zgradil deški osnovni šoli lastno poslopje Mi« ba Papler abogu v čast, domovin: m njeni mladini v blagor,« kakor čitamo ob njegovem grbu in geslu: «Poniž--nost prinaša čast« na stari šoli ob žup-ni cerkvi. Šola je životarila spričo ne« urejenega pouka celih 200 let, dokler ji ni pred sto leti pomagala vdova Marija Špeh še s podaritvijo svoje hi« še v šolske namene. Od tedaj se je pa šola širila, pridobivala na ugledu in dala narodu lepo število zaslužnih mož, med njimi dr. Kreka, znamenite slikarje Šubica in Ažbeta, več vseuči« liških profesorjev, a posebno so Lo« čani ponosni na to, da šola zalaga z vi« sokimi cerkvenimi dostojanstveniki Slovenijo in jih eksportira celo v Ame« niko — da ne omenjamo drugih sta« nov. Celo Trst ima med buditelji za« pisana Cegnarja in Dolinarja na naj« lepših straneh slovenskega probuje« nja. Če bi pa začeli naštevati vse one, ki so trgali v Škofji Loki hlače, potem pa posegli v javno življenje kot zmož« ni tvorci na najrazličnejših poljih, bi bilo prav hitro premalo prostora in preveč zamere. Šola je Škofjo Loko napravila slovensko, šola naj jo nare« di tudi napredno! -S®- Grška iti rimska plastika Ob XII. razstavi Hvala bogu, zaradi te razstave se ne bomo skregali. N. G. nam je pripeljala v Ljubljano odliv-ke vseh onih del, ki jih poznamo iz šolskih knjig, med njimi seveda tudi portrete slavnih mož, ki jih rabijo profesorji latinščine rn grščine, čeprav je estetska vrednost teh portretov ravno taka kot umetnostna vrednost portretov naših Bleiweisov, Vodnikov N. G. pri Jakopiču. in Prešernov. Demostena in še posebno Aleksandra Inopa bo občudoval vsakdo, Sokrata in Asklepija s Telesforom ima pa vendar vsaka apoteka, Homerja in Miltijada pa šolske knjige. 0 mnogih odlivktb kot n. pr. o Diani iz Versaillesa pa velja popolnoma ono, kar je Rihard Muther napisal o Sikstin-ski madoni, češ da je izgubila ves čar velike umetnine, ko so njeno reprodukcijo tačele suma L(0)ka Ob 300 letnici poslopja deške osnovne šole To prijazno gorenjsko mestece, me« tropola nekdaj mogočnega Loškega gospodstva, ki je šele od XIX. stolet« ja delilo usodo habsburškega hlapčev« stva z ostalo Slovenijo, praznuje pri« hodnjo nedeljo 26. t. m. 300=letnico, kar ima šola lastno poslopje. Šolo je imelo mesto seveda že mnogo prej, saj zgodovina Loke sega še v rimsko dobo, kar pričajo stare utrdbe in celo imena v okolici. Najzanimivejše je pač Puštal, ki se tudi v nemških deže* lah večkrat kot Burgstall nahaja tam, kjer je stala fortica «castellum». Ob Loki pa zapira en «Puštal» Poljansko, nad Trnjem pa drugi Selško dolino, stva in jo je na novo sezidal po po« tresu 1. 1513. škof Filip. Najlepši in najbolj častitljivi okras mesta — ra« zen gradu in krasne gotske župno cerkve — je pa most iz rezanega ka« mena, ki se v visokem loku spenja čez Selščico že od 1. 1378., ko ga je zgradil škof Leopold, ki ga je tri leta pozneje vrgel konj z mosta brez ogra« je v vodo, kjer je utonil. Drugemu škofu je pa brivec prerezal vrat, tako da vsaj dva zastopnika tisočletnih go« spodarjev počivata v Loki. Več spominov na visoko kulturo, ki je izžarevala iz Loke, pa čuva Slove« nija in obmejni kraji v svojih umet« tod tudi visoko razviti stanovski po« nos rokodelcev, ki se zrcali v še danes ohranjenih cehih. Ti so danes le še nekaka podporna in pogrebna društ« va, ker so jim strokovne zadruge vze« le delokrog, a zvesto čuvajo stare obi« čaje in skrbno varujejo listine, vrče, cehovska znamenja in skrinjice kot priče minule slave. Staro in novo poslopje osnovne šole v Šolski ulici. važni postojanki rimskega vojaštva ob glavni cesti iz Ogleja na Koroško, ki jo je branilo tudi velikansko tabo« rišče «castra» na polju med Ajmano« vim gradom in Žabnico in je njega tlo« ris še jasno viden ob zorenju žita z višin. Leta 591. so pa tu že Slovenci, ki so obdelali ob preseljevanju narodov opustošeno zemljo tako lepo, da je bi« la čez nekaj stoletij že spremenjena v bogato pokrajino, da je zbudila ob« čudovanje cesarjev. Pred skoraj tisoč leti, 973. 1., cesar Oton II. poklanja to zemljo škofu Abrahamu Frajzins škemu, po rodu najbrže koroškemu Slovencu. Iz daru se razvije Loško gospodstvo, ki je obsegalo vse poreč« je obeh Sor med Idrijo in Bohinjem do Save doli do izliva Sore. Takrat so nastali tudi prvi pisani spomeniki slovenskega jezika: frajzinški sporne; niki z daljšo in krajšo očitno izpoved« jo in cerkvenim govorom. Ker škofje niso dajali posestva v najem plemi« čem, ki so narod izsesavali, lahko imenujemo njih vladanje za precej ljudomilo v primeri z drugimi aristo« krati. Leta 1803. je pa cesar Frane I. proglasil Loško gospodstvo za držav« no last in poslednji loški gospodar, škof baron Schroffenberg, je umrl od žalosti ob tej vesti. Na ponosnem gra« du, ki ga je večkrat opisal dr. Tavčar, pa uče u.-šulinke bogaboječnosti otro« ke od blizu in daleč. Ker je bil velik del Loškega go« spodstva le redko naseljen, so škofje naselili Turinžane in Franke, pozneje pa Korošce in Tirolce iz Puste doline (Pustertal), kar dokazujejo imena dru« žin Tavčar (Deutscher), Hafner, Trii« ler, Hartmann i. dr. in krajev \Vinkel, Osterfeld, Westend i. dr., po hribih so bili pa Slovenci Debeljaki, Dolenj« ci, Poljanci, Hriberniki, .Tesenki, Bo« gotaji. Med Poljanami in Polhovim gradcem imamo celo Vinharje, stare Iniharje, ker so prišli iz Innichena v Pusterski dolini. Tja so posebno iz Sorice hodili prejšnje čase še na božjo pot, nedavno so ca še pošiljali sveče v svojo nekdanjo domovino. Le redki običaji in imena so danes še priča, da je tu stri Nemca slovenski kmet. «Lack» je zopet postala Loka, kakor se je izključno imenovala do XIII. stoletja. . Zgovorna priča loškega bogastva je c * r-rtrorrrna žitnica Vp*-nor ce je stekalo vse žito loškega gospod« nostnih spomenikih. Graditelj Jurij iz Loke je zidal gotske cerkve ob ita« lijanski meji, freskant Jernejček jih je slikal, kiparji in rodbine Jamškov so jih krasili v XVII. stol. z oltarji, sli« karji in kiparji, Tušek, Dolinar, Zaje, Šub;ci, dr. so delovali no ?'o« veniji v XVIII. in XIX. stoletju, do« Prvotno poslopje deške osnovne šole iz l. 1627. z vzida* nim grbom (+) Mihe Paplerja in napisom. kier ni Ažbe iz Javorjev v Monako« vem iDjrau o^iog Swbe on., so se preselili v Loko in napravili iz nje ono, kar je za Francoze Barbizon, za Nemce pa Dachau in Worps« wede: Sorčan Grohar, Jakopič in Sternen so vstvarili slovenski impre« sionizem, slovensko umetnost. Zato ostane Škofja Loka i v zgodovini slo« venske kulture neizbrisna. Da je bilo v kraju, kjer je vladalo blagostanje, razvito do najvišje stop« nje tudi rokodelstvo, nam pričajo pre« krasni izdelki umetnega ključavničar« stva. koTTa^*'"'1 m r^T«'"" V! ? *■» nes ni izgubilo svojega slovesa. Od« Most čez Selščico. Zaradi platnarstva, ki je vživalo sloves do polpreteklega časa daleč čez meje Slovenije, so se razvila ženska ročna dela, ki so ravno v loških avbah in p. ečah dosegle višek okusa in bo« hotnosti. Kakor to dobičkanosno do« mačo obrt, so tudi v prejšnjih časih bogato okrašene glavnikarske izdelke izpodrinili tovarniški produkti. Do« hodke teh obrti danes le deloma na« domešča čipkarstvo in izdelovanje malih sodčkov. Škofja Loka je pa dala našemu na« rodu s slovenskimi pasijonskimi igra« mi v začetku XVIII. stoletja tudi dramsko umetnost. Rokopis teh iger, ki so jih vprizarjali okoliški kmetje pod vodstvom kapucinov, še danes s pieteto hrani kapucinski samostan Kanucini in te nobožne igre so bili na v Loki tudi potrebni, saj je protestan« tizem kljub mogočnim škofom staro vero au tcmcijcv omaja.. i to..j..u.> sko je bilo skoro vse meščanstvo in vse mestno svetovalstvo, saj so v Loki pridigovali najbolj agilni predikan* ti, med njimi tudi Jernej Knafel in Ju* rij Dalmatin, ki so ga 1. 1587. zaprli v hišo, kjer danes stoji deška šola. Kakor rokodelci v cehih, so se im teligenti in tujci -hirali v kazini, ki jo je pa že 1. 186 ;zpodrinila «Čital-nica«. Njeni člani so bili prva leta tu= di meščani iz Kranja. dokler niso ustanovili svoje. Danes je družabno živ« ' * t". * r,^?- rlr^nr "r\ -- eoV^1^' —~ štvu, ki si je postavilo vzoren dom. nositi kuharice na brosah. Take radi prelahke dostopnosti in popularnosti skoro ,no-ianirane in dolgočasile stvari so tudi: Deček, ki si izdira trn, Minerva s Krete, A po Ion s kuščarjem, mrtva >fanciuila romana« i. dr.. Dekorativne figurice Baka s silenom. silena z mehom, smejočega se satirja, bradatega Bakusa in podobnih so pa pač le :z 1 delki umetnostne obrti tedanjega časa, ki gotovo vse odtehta mala j-psica«. Na njej naj študirajo obiskovalci razstave, kaj je plastičnost in anatomična konstrukcija te iesa. Ta mala živalska podoba bo s svojim življenjem in izrazom preverila najbolj zakrknjenega laika, da je tudi brez detajlov, j dlake in kocin mogoče karakterizirati vpf j kot z jeziki, ki jih nimajo izvrstni psi ped < tivolskim gradom. Ta psička naj Ljub .-.. i čane prepriča, da tudi v starem veku o.) | pasjih kipov še niso zahtevali lajanja. N : dovoljneži, ki so se smejali Mestrovičev m ' najlepšim kipom brez rok, naj si ogledajo ; slavno Afrodito z Melosa, in jo naj poskusijo rekonstruirati Najlepša žena vseh dob je tudi brez rok še vedno najlepša in v svoji goloti tako mogočno čista, da se pred njo menda ni upal pohujševati še nikdo. Še bolj živa in umetnostno izobraženemu očesu skoro še večji užitek pa nudi čepeča Afrodita z Viennea, ki se, kar se tiče oblikovanja mesa, pla.«tičnos'i. zaokroženosti kompozicije in življenja, gotr1-| vo najbolj dojmi gledalca. Glavica rim mladenke, sinteza nežnosti in nedolžnosti, priča, da se klasična umetnost prav nič iw razlikuje od del velikih modernih umetnikov. Saj bi pod kip lahko napisali ime vs;«-ke lepe deklice. Ravno tako pod žensko gla vo s Tegeja z nasmehom Lionardove Gio-conde, ki ga ne zbriše niti razbiti nos. tfi z ogrinjačo srečujemo še vsak srečen d in večer, ker je taka, kot so si Jo želel' ■ r tisočletjem in jo čakamo še danes. Ta' i s voznik z Delfov, Apolon (št. 23), Juba M Onifal m Antinoj. ker jim je umetnik vlil neumrljivo dušo. In če bo naša javnost v-čutila dih večnosti in lepote, ki nam jo N. G. pripeljala iz Pariza, bo ostala pr tudi Nika, ki se v viharnem vršanju kril spušča na sredo paviljona, silna, v lepoti večna in nepremagljiva. A. ' Uranl?a zelenilo preizkušeno sredstvo prnti kislemu vičku oa trti se dobiva v drogt »Sanitas«. Celje (Za lobavr ie ^ treba vedno nbiastm d> bevnlco z* strupe t) <599ts-a Nike, grška bog U nja zmage, z oto> Afrodita z otoka Melosa. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera: Nedelja, 19.: »Grofica Marica<. Izven. V prid bolniškemu fondu Udruženja gledaliških igralcev. Pondeljek, 20.: Zaprto. Torek, 21.: »Fidelio«. C. Sreda. 22.: Zaprto. f-etrtek, 23.: »Tajda«. A. Petek, 24.: »Madame Butterfly«. Gostovanje g. Dariana. E. Sobota, 25.: »Poljska kri<. Opereta. Izven. Nedelja, 26.: iSeviljski brivec c. Gostovanje v Celju. Izven. Pondeljek, 27.» Zaprto. Mariborsko gledališče: Nedelja, 19.: «Scampolo». Kuponi. Zadnji« krat. Pondeljek, 20.: Zaprto. Torek. 21.: <^Pri belem konjičku®. C. Kupo« ni. Zadnjikrat. Gostovanje ljubljanske opere v Celja. V nedeljo, dne 26. junija popoldne ob treh posluje ljubljanski ansambel v mestnem gledališču v Celju in vprizori eno najboljših komičnih oper svetovnega repertoarja, Ros»-mnijsvo delo >Sevjljsld brivec*. Glavne vlo-jje poje pod taktirko kapelnika gosp. Neffsta ga. Lovšetova ter gg- Banovec, Be-tetto. Janko in Zupan. Opozarjamo prebivalstvo Celja, pa tudi bližnje okolice na to predstavo. Začetek točno ob treh popoldne, konec pa pred šesto uro. Ugodne železniške zveze omogočajo tudi okoličanom poset predstave. Cene navadne operne. Predprodaja vstopnie v Celju. Opereta »Grofica Marica« se poje danes. v nedeljo ob osmih zvečer v ljubljanski operi v prid bolniškemu fondu Udruženja gledaliških igralcev. Začetek predstave točno ob 20. uri. Z ozirom na dobrodelni namen prieditve vabita uprava in Udruženje p. n. občinstvo k mnogobrojaemu posetu. Za sklep operne sezone pripravlja ljubljanska opera vprizoritev opere »Faust« in pa Nedbalovo opereto »Poljska kri«. Povest o deveti deželi Hrvaški leposlovni list »Lovor«, ki je začel izhajati leta 1905, je istega leta priobčil zanimivo razpravioo o slovenskih književnih razmerah pod naslovom »Produkcija slovenačke književnosti«. Pisec B, je povdarjal zlasti izredno poduktivnost v slovenski književnosti, ki pa da je naravna posledica tega, ker so imeli Slovenci razmeroma mnogo podjetnih iu požrtvovalnih založnikov — in nadaljeval: »Pri nas morajo književniki prosjačiti založnike, da jim natisnejo njihova dela, ali pa jih morajo izdati v svojo izr gubo. ne da bi se mogli nadejati priporočila sli kritike od strani časopisja; slovenski književniki pa imajo nekoliko solidnih zatožni kov, ki jim zagotavljajo mirno književno delo. In baš v dobi, ko je pri nas prenehal zadnji književni list (1. 1904), cveto in se razširjajo v dosti manjšem narodu slovenskem trije taki listi in izdaja se nebroj knjig... Dočim nimamo mi Hrvati razen »Matice; in zadrske knjigarne niti enega literarnega založnika (1. 1905), imajo Slovenci Kleinmavrja & Bamberga v Ljubljani, fiabrščka v Gorici, ki sam izdaja »Slovansko knjižnico^, Knjižnico za mladino«, »Salonsko knjižnico«, »Svetovno knjižnico«, »Venee slovanskih povesti« in »Talijo«. Imajo tudi v Ljubljani neumornega Schwentnerja, ki je izdal skoro vsa dela modernih slovenskih pisateljev in ki jih je tudi honoriral, da so mogli nekateri dalj časa živeti in delati ob honorarju. Razen tega imajo še več manjših založnikov na deželi. Toda ti založniki ae brigajo tudi za to, da se knjige raspeža-T-ajo. ter izdajajo zato mesečno reklamno »bibliografijo« (»Slovenska knjigarna«, priloga >Lj. Zvona«, ki jo je izdajal Schwent-ner) in laitko se prepričamo, da je prodaja «1 o venskih knjig dosti večja nego prodaja hrvaških. Ako izvzamemo »Matico« in Hart-roanova izdanja, se proda na Hrvaškem povprečno 800 izvodov in še manj, dočim je na Slovenskem število prodanih knjig veliko večje. A to je važno tudi za književnost samo, ki ostane tako v zvezi z občinstvom, česar pri nas ni. Nove knjige se prodajajo po zaslugi kolportaze, dasi niso poceni, na Slovenskem razmeroma hitro. Druga prednost slovenskih knjigarskih razmer pa je ta, da pisatelji vedo, da izide njihova knjiga, fiko jo napišejo, in da ne izgine neopažena, ako izide...« Dasi je g. Rasto Pustoslemšek, ki je priobčil zgornje poročilce v »Lj. Zvonu« 1. 1905, oprezno pripomnil: »Priznavamo, da je mnogo resnice v teh besedah g. B., vendar pa se nam zdi, da sodi g. B. — nekoliko preoptimistično o naših razmerah« — vendar se nam zdi potrebno, da danes v grozni krizi slovenske knjige opozorimo na gornja, neutaljiva fakta organizacije slovenskega knjigotrltva pred 25. leti. jt. Jerome K. Jerome V Londonu je dne 14. junija umrl humori-stični pisatelj Jerome K. Jerome. Veljal je in še danes velja za enega najboljših angleških humoristov ter zavzema odlično mesto poleg pisateljev Dickensa in Thakeraya, da- se bistveno loči od obeh imenovanih književnikov. Med tem, ko je Dickens precej strog in veren realist, je Jerome K. Jerome pisatelj zasanjanega ozračja, izdelan posebno ▼ liričnih partijah. Tudi se ne da primerjati t Dickensom glede velikopoleznosti, ki je Jeromeu precej tuja. Bil je predvsem pisatelj epizodic, v katerih pa je dosegel pri-lično globino. Jerome K. Jerome je preživel, predno je postal pisatelj, jako romantično mladost. Podil se je dne 2. maja 1858 v Walsallu. Mladost je preživel v bednih razmerah v Londonu. Ko je bil 14 let star, si je moral služiti kruha sam. Bil je pisar v nekem železniškem uradu. Pozneje se je pridružil neki igralski trupi. Tu si je po lastni iziavi pridobil velik vpogled v življenje in mnogo izkustev, ki 60 mu koristila v poznejšem življenju. Igralsko življenje pa mu je kmalu jelo presedati. Vrnil se je v London, postal časnikarski reporter in pisitelj humorističnih črtic. Njegovo prvo delo »On the Stage and Off? (Na deskah in izven njih), je izšlo prvotno v listih in šele pozneja v knjigi. Uspeh knjige je bil pri občinstvu velikanski. Sledili po romani in drame, ki so se odlikovali po ostrim psihološkega opazovanja, po sodalni pronicavosti in po humorni dialektiki pisatelja. V noveli »Paul Kelvar« je podal nekako avtobiografijo samega sebe. Eno najdragocenejših Jeromejevih del je »Three men in a boat« (Trije možje v enem čolnu). Leta 1888 je Jerome K. Jerome napisal prvo 9voje dramsko delo »Barbara«, v poznejših letih pa sta izšli še njegovi drami »Miss Hobssc in »Tujec«. »Miss Hobss« se je igrala ponovno tudi na slovenskih odrih. Jerome K. Jerome je umrl 69 let star in je med svetovno vojno deloval kot šofer Rdečega križa pred Verdunom. Tako se je postavil v službo ponižanega človeštva tudi tedaj, ko so mnogi veliki možje nanj pozabili. Aleksej Remizov Pariz, v juniju. Eden mojih znancev mi je dal priporočilo sa Remizova. Marsikdo mi je rekel: K Re-mizovu greste. Boste videli, zanimiv in zabaven možak. Passy je pred vojno bolj sličilo ruski naselbini kakor pa pariškemu okraju. Tudi danes jih je še mnogo, a ne več ruskih ve- likašev, živečih v sijaju; usoda pribežnikov je trša. Tam žive Marežkov nin in drugi. lsoda p ■ski, Hi ippius, Bu- Ko stopiš iz podzemeljske, si kakor v novem mestu. Iz središča in latinskega okraja si vajen hrupa, obljudenih ulic, razgibanosti. A tu blažen mir: ceste so prazne, dolge sence dreves pokojno padajo preko njih in eolnce je kakor kje nad južnjaško pokrajino. Da bi rad govoril z Ržmizovim, povem onemu, ki mi pride vrata odpret. »A, z Re-mizovim, to sem pa jaz.« In me povabi v sobo. Tako priklene vse moje poglede nase, da se še ozreti ne morem; vidim le, da so od središčne svetilke na vse strani napele niti, po katerih so razvešeni papirni metulji, angelni, hrošči, lutke. Počasi in jasno govori. Ves njegov izraz je strnjen v obrazu. Z živahnim pogledom pod mefistofelsko vzbočenimi in dvignjenimi obrvmi sledi vsem besedam. »Vso pomlad imam v oknu,« mi pravi med drugim; »košato drevo, to je zame dovolj. Veste, sem popolnoma mesten človek.« A iz tega plane čisto nepričakovano: »A, pri vas poznate vile in rojenice in Škrate; in zlodej, ali se le sprehaja po gozdovih.« Prav, kakor da bi bil iz Hoffmanna, sem si dejal, ko sem odhajal. In sem bil zato drugič nadvse začuden, ko me vpraša brez ovinkov: »A Hoffmanna poznate; zame je eden najljubših.« Aleksej Remizov je med prvimi prozaiki moderne Rusije. Ima svojevrsten sočen 9log. Hottf ga je rešiti knjižnosti in ga umeril po govorjeni besedi. Je nekaj jasnega in leske-ga v njem; lahak je le na videz; bistveno ruski je in druži v preprostih besedah zadnje odtenke ruske duhovitosti. Značilna za Remizova je njegova velika ljubezen starih rokopisov. Da vidiš njegovo pisavo, bi rekel, da so stoletja Sla preko nje. Toda njegovo iskanje v prošlosti je različno od tavanja ro-mantikov. Vodi ga žeja žive besede, preden se je po šolah, pisateljih in pravilih prečistila in največkrat izgubila sokove zemlje. Rojen v preprosti moskovski rodbini, ni poznal romanj v inozemstvo. Živel je v Rusiji do leta 1922; od tam ga je pot privedla preko Nemčije v Pariz. Velikaška po-slovica izpred vojne je vedela, da »ima vsak Rus dve domovini, Rusijo in Pariz«. Marsikaj se je spremenilo odtlej. Odveč bi bilo navajati naslove njegovih številnih knjig. Preveden je v večino evropskih jezikov. Empe. Slovenska umetnostna razstava na Dunaju »Jutro« je že poročalo, da je bila 28. maja na Dunaju otvorjena razstava »Slovenskega umetniškega društva« (preje »Klub mla: dih«) v prostorih »Hagenbunda«. Razstavilo je 11 članov društva v treh sobah 29 slik oz. plastik, stvari, ki so bile pred nedavnim razstavljene tudi v Pragi in pozneje v Berlinu, kjer so vzbudile precejšno pozornost. Po privatnih poročilih z Dunaja posnemamo, da so sprejeli člani društva »Hagea« z veseljem razstavo idejno jim sorodnih elementov. Kar se tiče oHcielne kritike nekaterih dunajskih listov, pa je treba že naprej pripomniti, da ji ni mogoče pripisovati absolutne važnosti, ker je že neštetokrat dokazala, da se ne potrudi dovolj, da bi razumela snovanje umetnikov, in sploh — da je idejno zastarela. Zato je razumljivo, da n. pr. kritik večerne izdaje »N. W. Tagblatta« odreka slovenskim umetnikom to, kar jim doadaj še nikdo ni, namreč, da »nimajo zveze z domačo grudo«. Razstavo imenuje »jugoslovensko mučilnico« in konstatira, da so najmočnejši brata Kralja in G. A. Kos, ki mu prisoja nekaj humorja (radi slike »Pri maskiraiiju«). Kritik »Volks-Zeitung« ni sicer tako šovinistično razpoložen, toda tudi on ne kaže dovolj pravilnega razumevanja. Pravilno tolmačenje so doadaj prinesli trije listi: »Wiener Neueste Nachrich-ten«, »Reichspost« in tedenski teaterski ma-gaoin »Die Biihne«. Pripomniti je, da sta prva dva dnevnika sicer nepristopna za nacionalne težnje Slovencev in so posebno »W. N. Nachrichten« lansko leto odrekale Slovencem vsako eksistenčno pravico. Letos piSe znani Arthur Roesler zelo stvarno in posebno povdarja silo in moč obeh bratov Kraljev. »Reichspost« povdarja, da temelji ta umetnost v narodu, primerja Toneta Kralja Brueghelu, lesena plastika obeh Kraljev da spominja na Opitza, posebno pa ji ugaja Jakčev portret »Harald Saeverubnd«. Vse kritike pa konstatirajo težnjo za novim realizmom, za novo stvarnostjo, ki je tudi pri nas doma stalno predmet živahnih razprav. Dva lista sta doslej prinesla 2 slovenski sliki in sicer: »W. N. Nachrichten« v svoji nedeljski prilogi Stiplov&kovo »Deklico s knjigo« in dnevnik »Tag« Toneta Kralja »Slovensko ženitovanje«, ki učinkuje na razstavi monu-mentalno. Tednik »\Viener Bilder« je razstavo dozdaj še samo omenil, slike še ni prinesel nobene. V splošnem je treba reči, da so naši umetniki dosegli velik moralen uspeh. Dasi bo materialna podpora prodanih slik po vsej priliki izostala (dozdaj še ni bilo prodane nobene slike, tudi izmed nemških nobene, razen dveh najstarejših), je treba izreči agilnemu »Slovenskemu umetniškemu društvu«, ki se tako požrtvovalno trudi za propagando naše umetnosti v ino-stranstvu, vse priznanje. Pri otvoritvi razstave se je sicer pripetila fatalna pogreška. da ji si prisostvoval jugoslovanski dunajski poslanik, toda zato se je preteklo nedeljo oddolžila kulturnemu davku dunajska slovenska dijaška kolonija, ki je korporativno posetila razstavo. Vodil jo je Rajko Ložar, ki zastopa na Dunaju »Slovensko umetniško društvo« za časa razstave. — Kakor čujemo, namerava prirediti dunajski »Hagenbund« razstavo del svojih članov tudi v Ljubljani in se že pogaja v tej zadevi s »Slovenskim umetniškim društvom«. jt. ---r; Vladimir Sokolov v Reinhardtovem ansamblu Med najzanimivejše odrske talente povojne Rusije spada nedvomno Vladimir Sokolov, bivši član Tajrove pozomice v Moskvi. Lani, ko je njegov ansambel gostoval Sirom Evrope, je prišel Sokolov na Dunaj. Kritika je takoj spoznala, da ima opravka z resnim in globokim talentom. Že takrat se je Sokolov odločil, da poskusi svojo igralsko srečo v kaki nemški igralski skupini z dobrim režiserjem na čelu. Zelja se mu je kmalu izpolnila: Mas Reinhardt ga je preizkusil in ga brez pomisleka uvrstil med svoje igralce. Sokolov se je v razmeroma kratkem času priučil nemščine in nastopa sedaj pod Remhardtovim vodstvom na Dunaju. Veli* kan ski uspeh je dosegel v »Čudežu« (Mira-kel), s katerim dela Reinhardt v Evropi in Ameriki še vedno svoje režijske čudeže. Naša slika nam ga predočuje v vlogi iz tega komada, kjer je Sokolov igral hrcnnca. V zadnjem času pa je umetnik dosegel nov triumf v Langerjevi »Periferiji«. Igral je pod Reihardtcmm vodstvom na Dunaju, v Josefstadtskem gledališču. Njegovo kreacijo sodnika, katerega je pri naši vprizoritvi v Ljubljani igral g. Kralj, dunajski kritiki zelo povzdigujejo ter obetajo mlademu umetniku veliko prihodnost Tomo Jedrlinič: Kratki pregled hrvatske i srpske književnosti do preporoda Ljubljana 1927. Učiteljska tiskarna. Str. 70. S 43 slikami. Gospod Tomo Jedrlinič, učitelj na meščanski šoli v Ljubljani, nam je že znan po svoji kratki slovnici srbohrv. jezika, ki se z uspehom rabi po naših šolah in služi dobro trdi samoukom, ker podaja najglavaejše, kar je treba vedeti v slovniškem oziru o srbohrvaščini. Knjižica je tudi poceni (I. in II. del 11 Din). Sedaj je izšel tudi kratek pregled srb9ke in hrvatske književnosti. Učiteljska tiskarna je dala knjižici lično zunanjost, znotraj pa je tekst izpopolnila s slikami pisateljev, krajev in starinskih tekstov, kar dela knjižico še prikupnejšo in porabuejšo. V pregledu je podan razvoj srbske in hrvatske literature od prvih začetkov do lfl. veka. Ta knjiga bo enako dobrodošla za naše srednje in meščanske šole, koristna bo tudi sicer vsakemu, ki se hoče na kratko informirati o največjih imenih naše preteklosti. Saj vlada v tem oziru splošno še mnogo in preveč nevednosti. Natančnih podatkov seveda v takih pregledih ne moremo pričakovati, zato pa je na kratko povedano tu vse, kar je glavno in najvažnejše. Knjižico priporočamo vsem v nakup. L. Pasternak Pred kratkim je slavil v Berlinu svoj 65-rojstni dan eden izmed utemeljiteljev ruskega impresionizma L. Pasternak Bil je obenem s Korovinom in Serovom vodja mladega pokolenja, ki je zavrglo okoreli aka-demizem- Pasternakove žive barve so zaslovele po 1. 1889. kadar je kupil Tretjakov za svojo galerijo njegovo »Pismo z doma«. Pozneje je prišel umetnik na glas imenitnega portretista. Slikal je skoro vse vodilne osebnosti predvojne Moskve: kemika Mežnikova, zgodovinarja Ključevskega, komponista Rahmaninova in mnogo drugih. Večkrat je upodobil tudi Leva Tolstega. Ustvaril je končno več odličnih portretnih kompozicij od simfoničnih koncertov Skrjabina in Kusevickega tja do skupine boljše viških voditeljev iz L 1917. z Ljeninom na čelu. Ti portreti so neločljiv del moskovskega življenja tekom zadnjih 25 let. Pred 2 letoma je odšel Pasternak v Palestino. Razstavil je več slik arabskih domačinov in predvsem krasnih svetopisemskih pokrajin. V Berlinu, kjer si je ustvaril novi atelje, so se ga kmalu naučili ceniti. Njegovi zadnji portreti Einsteina, Stucka in drugih kažejo Se vedno isto svežost in prekipevajočo silo barv, ki so prinesle umetniku svetovno slavo. Hudožestveniški «Živi mrtvec, v Curihu. Poročali smo že, da gostuje letos trupa S« preostalih hudožestveniških disidentov iz Prage v Curihu. Dne 11. junija so igralci uprizorili nedovršeno dramo Leva Tolstega <Živi mrtvec*. Ulogo Fedje je igral Virubov, ulogo Maše je kreirala Grečeva, partijo Lize Križanovska, Sašo pa Bahareva. Predstava je bila glasom pofočil v švicarskih listih režijsko in igralsko prav zanimiva. Baritonist Ni kola Cvejič, bivši član ljubljanskega Narodnega gledališča, sedaj angažiran na zagrebški operi, je dobil od gledališke uprave v Zagrebu večmesečni Studijski dopust, katerega prebije pri glasbenih pedagogih v Italiji, odkoder se vrne nazaj v Zagreb. Subskribirajte Shakespearea : pri Tiskovni zadrugi 1 : Zdravstvo Rak - ozdravljiv? V Bonnu ob Renu je zboroval kongres nemških ginekologov, katerega se je udeleževalo okrog 1500 zdravnikov Nemčije in sosednjih držav. Izmed tujcev sla pokazali precejšnje zanimanje in temu odgovarjajoča udeležbo posebno Avstrija in Češkoslovaška. Zastopana je pa bila tudi Kanada, Združene države, Južna Amerika, Švica, Švedska in Madžarska. Prvič po svetovni vojni so se udeležili kongresa tudi Francozi, katerim so Nemci prišli naproti v toliko, da so priredili letošnji kongres tako rekoč na francoski meji. Saj ni dolgo, ko je ležal Bonn v ozemlju, zasedenem po aliiranih četah. Posebno pozornost na kongresu je vzbudil med drugim referat prof. dr. Theiihaberja o novem načinu zdravljenja raka. Theilhaber je že pred leti prišel na lo, da tvorijo posamezne žleze človeškega telesa posebne specifične sokove, ki uničujejo rakove celice. Ti organi so v prvi vrsti vranica in tako zvani thymua. Dne 9. junija je Theilhaber na kongresu pred merodajnim znanstvenim forumom izjavil, da se mu je posrečilo v operativnem prenosu imenovanih žlez najti izvrstno sredstvo za zdravljenje raka. Opisal je več slučajev, pri katerih se mu je posrečilo, da so novotvorba in bolečine v kratkem času popolnoma izginile. Po njegovem mnenju je torej pridobila medicinska znanost novo, ne-prekosljivo sredstvo v zdravljenju, ki je mnogo uspešnejše kot dosedanja sredstva za pobijanje raka, n. pr. obsevanje z rontgeno-T-jmi in radium-žarki ter operativne metode), kjer dosežemo maksimalno do 43 odstotkov popolnih ozdravljenj. Tako Theilhaber. Prezreti pa ne sinemo na drugi strani zadržanja in presojanja drugih mnogo bolj zaslužnih znanstvenikov na polju raziskova-naj raka, ki so sprejeli novico dokaj rezervirano. Nastopilo je tudi par referentov, ki pri podrobnih poizkusih niso našli nobenih trajnih uspehov. Najbrže nas bo torej bližnja bodočnost zopet oropala za eno upanje, kakor se je baS pori raku že neštetokrat zgodilo. A najsibo to odkritje pravilno ali ne, vendar ne smemo nikdar pozabiti, da je rak že sedaj po dosedaj znanih izvrstnih metodah bodisi operativnih ali potom žarkov — ozdravljiv, če se ga začne zdraviti v začetnem stadiju. To pa je stvar poučevanja med narodom ter propagande, ki je tudi pri nas v zadnjih letih mnogo napredovala. Dr. L. Šavnik. 0 zvinjavki O zvinjavki ali kakor bolezni ponekod pravijo: zverjavki (od zverati se) — chorca Sydenhami — smo bili pred 30 leti še jako slabo poučeni. Danes vemo, da v resnici ni bolezen, ampak samo simptom, ki se pojavlja pri okrnitvah in obolenju gotovih možganskih partij, predvsem tako imenovanih bazalnih ganglij. Skoro vedno so infekcije, ki bolezen direktno ali indirektno povzroče, kot revmatizem, influence, tifus, šeu i. t. d. Največkrat obole na njej otroci od 6. do 15. leta; po 25. letu je bolezen redkost. Skoro vedno obole dekleta. Bolnice so navadno nekaj dni pred izbruhom bolezni nemirne, plašljive, boječe in spe slabo. Pri ročnih delih postajajo nerodne, ae morejo s prsti obvladati dela kot sicer, pri pisanju jim proti volji tu in tam pero sunkoma zdrsne po papirju, ali jim odpove ena ali druga roka, odnosno jim v presenetljivem potezku vrže čašo iz rok i. t. d. Kmalu nato postanejo čudno nemirne tudi noge, dočim se jim obraz že prej prične pačiti in kremžiti. Ko se bolezen razvije do viška, je celo telo v stalnem nemiru. Bolniki neprestano ritmično krčijo, iztegujejo, vrle, vijejo in mečejo svoje ekstremitete sem in tja, zatezajo usta, pomaljajo jezik, se spakujejo in se zverajo tudi z životom. V težkih primerih tudi trenutek ni mirno telo, tako da bolnik tudi več hoditi ne more. Kjer se ta nemir niti v spanju ne ublaži in bolnik jesti ne more, prične propadati in v težkih primerih umre tudi lahko na izčrpanosti. Navadno pa le bolezen ni tako huda in po preteku 2—3 mesecev, vsaj po večjem, bolniki ozdravijo. Slabo prognozo — s 30 odstotki mortalltete — daje pa zvinjavka, nastala v prvih mesecih nosečnosti, prav tako tudi, kjer je okvarila infekcijska bolezen srce in vodila do težjih vnetij na njem. Bolezen tudi prav rada (nekako s 25 odstotki) reci-dira. Jasno je, da je treba obolele otroke takoj vzeti iz šole. Doma naj ge jih drži po možnosti v postelji in naj se skrbi, da je bolnik sam. Poseti naj se prepovedo in če je bolezen težja, je treba skrbeti, da se od bolnika odvrnejo po možnosti vsi nepotrebni dražljaji, vsak vrišč in hrup in če je sila, tudi svetloba. Da se bolniki ne poškodujejo, je treba obložiti posteljo z blazinami. Po možnosti ® Svetla glava 'S?* M a^m. f® X PEČE LE Z DrOETKER JEVIM Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od poštnih pristojbin Dr. Oetber,d. z o. z., Maribor. Dešifenov sirup (Syr. Deschien, Pariš) se v vseh kulturnih državah sveta z najboljšim uspehom upo» rablja kot krepilno sredstvo, zlasti pa učinkuje Dešijenov sirup najbolje pii; neurasteniji, nervozi, splošni oslabelo* iti, seksualni neurasteniji, rekonvalescenci itd. Dešijenov sirup proizvaja: Dr. Deschien. Pariš. Zaloga za detajliste: *SALUS» d. d. Generalni depot za LJubljano: Lekarna Mr. BAHOVEC, Kongresni trg, za Celje lekar« n f «Pri Mariji Pomagaj«, za Maribor: «Sa» lus» d d. in lekarna »Pri Orlu«. naj bodo rjuhe izprane in mehke, ker si nekateri bolniki odrgnejo kožo prav do krvi, osobito na komolcih, kolenih, gležnjih in prstih. Med medikamenti je še vedno arzen na prvem mestu. Slede preparati iz konoplje in antipirin. Poleg tega Je treba paziti, da bolniki po možnosti veliko jedo, da imajo krepko beljakovinasto hrano in da 6pe Hm dalje mogoče. Po prestani bolezni je jako priporočljivo večmesečno bivanje v kakem mirnem letovišču. Tej zvinjavki podobna je pa druga boleeen, chorea Hutingtoni, t. j. dedna (heredltarna) horea. Kot navadna zvinjavka se pojavi tudi ta navadno najprvo v rokah in v obrazu in preide pozneje na noge. Pojavi se pa le silno redko pred 30. letom in napade skoro vedno ljudi, izhajajočih iz rodbin, ki trpe na tej bolezni. Bolezen traja včasi do 20 let in se stopnjuje, v njenem poteku bolniki mnogokrat zblazne in končno vedno več ali manj pobebijo. Bolezen je neozdravljiva. Zvinjavka se dalje pojavlja — navadno omejena samo na eno stran telesa — tudi pred možganskimi kapmi posebne vrste ali po njih, seveda kot znak gotove legije v možganih. Radi popolnosti je še omeniti histerične zvinjavke, ki nastanejo potom avtoeugestije in posnema navadno kak primer prave ho-reje. Ker je, kot smo povedali, navadna zvinjavka posledica infekcij, ob priličnih epidemijah oboli včasih tudi istočasno po ve<5 otrok. Na druge vpliva potem pogled na čudežno bolezen tako, da si njeno bizarno zvijanje in zveranje osvoje in da glumijo — seveda podzavedno — opazovano pravo ho-rejo. Tako so se pojavile kar psihične epidemije »zvinjavke« prav pogosto v dekliških šolah, v katerih so do neznatnih izjem oboleli po celi razredi. Da je to obolenje brez vsake nevarnosti, se razume samo po sebi. Križanka »Budilka" Pomen besed. Vodoravno: 1. francoski letalec, 4. predlog, 5. suženj, 7. merilec časa, 8. bolgarski general, 11. prislov načina, 12, nedoločni zaimek, 13. pomožni glagol, 14. žensko krstno ime, 17. paradiž, 18. barbarski narod, 20. posušena trava, 21. avstrijski inženjer, znan iz nedavne afere, 22. osebni zaimek, 23. žensko krstno ime, 24. pomožni glagol, 26. igralna karta, 27. dnevna plača, 28. kratica moškega krstnega imena, 29. obuvalo. — Navpično: 1. nota, 2. grška mitološka osebnost, 3. pokrajina v Aziji, 4 predlog, 6. bitka, 7. Odisej, 10. velik človek, 15. reka v Italiji, 16. kakor, 18. vodoravno, 18. oa, 19. vojaški čin, 21. psevdonim slovenskega pesnika, 22. nebeška hrana, 25. predlog, 2G. umetniško delo, 28. živalski glas. Rešitev križanke «Sidro» Vodoravno: 1. opal, 3. ar, 4. Ik, 6. Ra, 7. bo 8. ananas. 11. sui, 13. po, 14. Amon. 16. čin, 17. ud, 19. Nanfi, 21. sol, 23. ro, 24. amen, 26. Pic, 27. os, 29. krop, 31. Riga, 33. grob, 36. Jim, 37. korak, 40. Kana, 41. sever, 43. Virgil, 45. jagoda, 47. sto, 48. Jena, 51. Ada, 52. aluminij. 53. nuna. — Navpično: 1. Orasi, 2. Libanon, 3. ara, 5. kos, 9. as, 10. Nipon, 12. račun, 15. Midas, 18. salon, 20. norec, 22. napor, 25. misija, 28. Romajana, 29. Krka, 30. obrv, 32. Gin, 34. reva, 35. bora, 38. ais, 39. krt, 40. ključ, 41. sod, 42. Eda, 44. Goa, 46 gaj, 49. emu, 50. Nin. moderna krema secUunje dame za odstranjevanje dlačic! Brez britja! Dlačice Izginejo v nekoliko dnei! Popolnoma neškodljiva, a lahko uporabljiva na vsakem delu telesa. Ne razdražuje, ne iz t in ne pordeči kože! USPEH ZAJAMČEN! FEMY-milo (se sveti v temi), nenadomestljivo pomožno sredstvo za odstranjevanje dlaSc. DOBFTE POVSOD! Glavni depo: Cosmochemia, k. d.. Zagreb, Račkoga ul. 7. Tedenski borzni pregled Verje zanimanje za Vojno škodo. Valovanje lire. Zagreb, 18. junija. Na tržišču zasebnih vrednot sicer ni bilo znatnejšega prometa, vendar se je v početku tedna pojavilo nekoliko večje zanimanje za nekatere bančne in industrijske papirje. Slavonija je v zvezi z znižanjem delniške glavnice popustila na 21 — 22. Gutmann pa je bil proti koncu tedna nekoliko čvrstejši. Tudi tržišče državnih papirjev je bilo v početku tedna živahnejše. Vojna škoda se je v pondeljek dvignila od 340 na 343.5 do 344. Proti koncu tedna pa je nazadovala na 842.5 — 343. Na deviznem tržišču je bil promet minimalen. Proti koncu tedna se je pojavila večja privatna ponudba v devizah, tako da Narodni banki ni bilo potrebno intervenirati v večji meri. Deviza na Italijo, ki je bila v zadnjem času razmeroma stabilna, je v sredo nenadoma porasla. V Curihu je dosegla tečaj 2.10 denar. V Zagrebu se je dvignila do 317, vendar je v petek z»pet popustila. Glede na izjave italijanskih vladnih činite-liev ni pričakovati, da bi se lira nadalje dvigala. V današnjem svobodnem prometu je devi-i,n na Italijo popustila; trgovala se je po 315.75. Vojna škoda notira nespremenjeno 342.50 _ 343.50. Okrajni ekonomi O težkem stališču okrajnih ekonomov se je že marsikaj govorilo in slišalo. To institucijo smo dobili iz Srbije, kjer je bila že dolgo časa uvedena. Ali je ta uvedba pri nas umestna ali ne, o tem so mnenja različna. Nekateri krogi je nič prav prijazno ne gledajo in ji ne pripisujejo pravega pomena. Res nimamo z okrajnimi ekonomi tistega uspeha, ki bi ga želeli. Nekateri se premalo zavedajo svojega poklica, tudi mu ni eden ali drug popolnoma kos in ima zaradi tega težje stališče med ijudstvom. Ali tn so pojavi, ki jih najdemo tudi po drugih krajih. Zlasti za pričetek ni bilo mogoče zbrati zadosti šolanih in izkušenih moči. Vse te in take pomanjkljivosti bodo pa sčasoma odpadle. Da pa je la zasnova v jedru zdrava in potrebna, je pribito iu zato jo moramo tudi še zanaprej pozdravljati. Danes imamo že tudi prav lepe zglede ekonomske službe. Vzemimo za primer samo zgled radovljiškega ekonoma. Poglejmo, koliko dobrega se je že storilo v tem okraju za napredek živinoreje, planinarstva, sadjarstva in koliko za strokovno organizacijo rmdotnih živinorejcev! Kdo more trditi, da je to delo nepotrebno ali pa premalo uspešno. Svoj delokrog je tako razširil, da bi potreboval pomočnika. Vsakdo, ki zna presojati to delovanje, mora priznati, da je_ bil zadnji čas, da je prišel v ta okraj vešč in vnet strokovnjak. In takih zgledov je že več po deželi. Ako so drugod manj povoljni uspehi^ je nekaj naravnega. Vsaj manjka tem močem potrebnih pogojev za boljše izpolnjevanje svojih službenih nalog. Služba se je uvedla, niso se pa dovolila potrebna sredstva za to službo. Tudi radovljiškemu ekonomu bo vpadel pogum in ga bo minula potrebna vnema, ako se bo na merodajnih mestih to delo tako omalovaževalo kakor se sedaj dela. Kdo se pa poglobi v položaj teh nameščencev? Tem strokovnjakom manjka moralne zaslombe in gmotne podpore! Dejstvo je, da ta institucija danes hira in trpi. Podoba je, kakor da bi bila obsojena na nezadostno delo in s tem na smrt ter da se danes le še *trpk. Kar se je dosedaj za ekonome storilo od strani merodajnih mest, je bilo edino to, da so enega ali drugega premestili in s tem ponižali, ali pa naravnost reducirali. O kakem izboljšanju službenega položaja pa ni duha ne sluha. Nasprotno. Kako malo skrbi se posveča okrajnim ekonomom, se vidi tudi iz tega, da nimajo okrajni ekonomi nobenega pravega strokovnega vodstva in nadzorstva. Okrajni ekonomi so danes preveč samim sebi prepuščeni, po drugi strani pa preveč zaposleni z neplodnim pisarniškim delom. V agrarni državi smo. Važnost kmetijstva in potreba napredka se kaj rada po-vdarjata. Dejansko se pa mnogo premalo stori za ta napredek. Kar bi moralo pomagati kmetu na noge, se omalovažuje ali pa tudi naravnost prezira. To pa zaradi tega, ker manjka na poklicanih mestih izkušenih iu veščih moči. Institucija okrajnih ekonomov je potrebna. Ako bi z njimi nič drugega ne dosegli kakor to, da nam pomagajo organizirati naše živinorejce in da se posvetijo podrobnemu delu takih organizacij, da izvajajo na kmet-skih posestvih poskuse z umetnimi gnojili in semeni ter da pomagajo pri zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev, se že bogato izplačajo stroški, ki jih daje država zanje. Kmet potrebuje strokovnega pouka in strokovnega vodstva! Naj se mesta okrajnih ekonomov zadostno dotirajo in naj se omogoči bolj uspešno delovanje! Če smo jih nastavili, skrbimo tudi za najpotrebnejše pogoje uspešnega službovanja! Težka kriza italijanskega kmetijstva c. d. V Italiji, 16. junija. Italijanskemu kmetijstvu grozi huda kriza. Gospod Mussolini je predlanskim, da bi izboljšal trgovinsko bilanco države, sprožil tako imenovano <žitno bitko», ki ji bistvo ob stoji v tem, da bi se zmanjšal uvoz potom intenzivnejšega obdelovanja obstoječe kulturne zemlje, da se torej na isti površini doseže obilnejši pridelek. Za intenzivnejše izkoriščanje zemlje pa je seveda treba predvsem umnega obdelovanja, ki zahteva nabavo modernega kmetijskega orodja, strojev in zlasti umetnih gnojil. V intenzificirano obdelovanje žitnega polja je bilo torej treba vložiti znatno glavnico, zato se je večina italijanskih poljedelcev precej visoko zadolžila. Prvo leto je dosegla <žitna bitka> precej dobre uspehe, če se sme verjeti službenim poročilom. Lani se je cžitna bitka> nadaljevala s še obilnejšo uporabo kredita, toda vremenske razmere so bile take, da se kljub \ -pni prizadevanjem ni dosegel pričakovani uspeh. Razumljivo je, da je la neuspeh zelo potrl poljedelca, ker so ma namesto pričakovanega dobička ostala le znatno povečana bremena, ki si jih je nakopal s kreditom za <žitno bitko.. Pod pritiskom z režimske strani se je tudi za letos storilo vse, kar je bilo mogoče. Zgodilo pa se je, da so bile tudi letos vremenske prilike zelo neugodne in pred kakim dobrim mesecem dni je dobil italijanski tisk strog ukaz od vlade, naj ne objavlja nikakršnih predvidevanj o bodoči žetvi. V tem pa je prišla revalorizacija lire. Cene inozemskemu žitu so znatno padle in slediti so jim morale tudi cene domače pšenice. Tako je cena mehki domači pšenici, ki je znašala meseca januarja t. 1. še 180 lir za kvintal, v februarju padla na 178, v marcu na 170, v aprilu na 148, v maju na 146, prve dni meseca junija pa na 138 lir. Sedaj začenja prihajati na trg že novi zgodnji pridelek, večinoma poltrde vrste, ki so prav dobre za mletje. Ta novi pridelek pa dose-za cene od 120 do 125 lir za kvintal. Torej nižje vrste za blago, katerega produkcijski stroški so mnogo višji. Pridelovalec mora čim preje spraviti svoj pridelek v denar, ker je v intenzivnejše obdelovanje zemlje vtaknil vsa svoja sredstva in se povrh tega še zadolžil. Ponudba bo torej vedno veqja, čim bolj bo dozorevalo žito, in cene bodo seveda še dalje padale. A kar je še najhujše, je dejstvo, da bo ta kriza najobčutneje zadela baš najboljše poljedelce, tiste, ki so storili največ, da bi dvignili svoj pridelek, ker so pač prav oni največ denarnih sredstev vložili v intenziviranje obdelovanja svojega posestva. Tisti, ki se ni brigal za cžitno bitko., bo imel sicer tudi izgubo, toda le toliko, kolikor bo prizadet po razliki cen, ali ker ni vložil niti svojih prihrankov v <žitno bitko> in ni najemal posojil, za katera bi sedaj moral plačevati obresti, mu ni treba siliti s pridelkom na trg in samemu sebi kvariti cene. Tako je torej revalorizacija lire, ki naj bi pomenila zboljšanje gospodarskega položaja, naravnost uničila vsak uspeh cžitne bitko, od katere si je fašistični režim obetal toliko dobrot. Kateri poljedelec naj pa še sodeluje v bodoče v žitni bitki, ko vidi, da so mu vse njegove žrtve prinesle edinole hudo izgubo. Poleg revalorizacije lire tudi neugodno vpliva na razvoj cen vladna naredba o 85% mletju pšenice in prepoved uporabe pšenič-ne moke za izdelovanje slaščic. Veliki mlini, ki so izdelovali finejše vrste moke, so prej ob pričetku nove letine nabavljali ogromne količine pšenice, da so si zagotovili blago po primernih cenah. Sedaj pa, ko izdelujejo vsi mlini samo enotno moko, pri kateri je izključena vsaka konkurenca, si blago nabavljajo po potrebi sproti. Zato tudi ni povpraševanja po blagu, kar zopet le poslabšuje cene, v škodo pridelovalca, poljedelca. In ni samo pšenica, ki tako zelo pada v ceni. Cena konoplji, ki je med nadaljnimi glavnimi pridelki laškega kmetijstva, je padla pod polovico lanske. Cena svilodom, ki je bila lani 24 do 30 lir, je letos komaj 12 do 16. Cena govejemu mesu se je znižala od 622 lir v lanskem oktobru na 480 lir in še leze navzdol. Kravo, ki je bila predlanskim še vredna 2000, 2oOO lir, dobiš sedaj za 1000 lir. pravi <11 Giomale d' Italia>. Kriza je huda in ni izgleda, da bi se ji našel zares uspešen odpomoček. Ljubljanski trg Blaga je bilo minuli teden na ljubljanskem trgu dovolj. Češnje, katerih je vedno več na trgu, so se dalje pocenile. Borovnice se prodajajo po 2.50 Din liter. Tudi na zelenjad-nem trgu so cene nazadovale. Meso in mast: goveje meso 15 — 18 (slabe jše 9 — 13)j telečje 17 — 20, svinjsko 20 do 25, slanina 21 — 24, mast 24 — 25, ko-štrunje meso 13 — 14 Din kg. — Perutnina: piščanci 10—25, kokoši 25 — 35 Din komad — Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din, sirovo maslo 44, čajno 56 — 60, bohinjski sir 32 Din kg. — Jajca: 0.75—1 Din komad. — Sadje: češnje 6—10 Din kg, borovnice 2.50 Din liter. — Špecerija: kava 38 — 70, sladkor kristalni 15, riž 9 — 10 Din kg. — Mlev-ski izdelki: moka «0» 5.50 — 6, pšenični z.irob 4.50. — Krma: seao sladko 95, polsladko 75, kislo 50. — Zelenjava in sočir-je: glavnata solata 3—4, zgodnje zelje 10, ohrovt 6, karfiijola 10, koleraba 3—4, kumare 10, grah v stročju 5—8, fižol v stročju 10 — 14, krompir 1.50 — 2, novi 4 _ 5 Din kg. Tržna poročila Dunajska borza za kmetijske produkte (17. t. m.) Navzlic čvrstejšim poročilom iz Amerike in višjim tečajem na budimpeštan-ski terminski bOTzi ie bila tendenca na dunajskem tržišču mlačna. Pri malenkostnem povpraševanju so cene popustile. Uradni tečaji za pšenico in rž so se znižali za 25 do 50 grošev. Uradno notirajo vključno blagov-noprometni davek brez carine: pšenica: domača 43.5 — 44, madžarska Tisa 48.50 do 49; rž: domača 41.25 — 41.75, madžatska 40.50 — 40.75; turščica: 25 — 26; oves: domači 35.50 — 36. = Upnikom Slavonske banke. Ponovno opozarjamo upnike Slavenske banke, da se neprijavljene ali nepravilno prijavljene terjatve od konkurznega sodišča sploh ne bodo upoštevale, tako da se onemu, ki ne bi svoje terjatve pravočasno in pravilno prijavil, sploh ne bo izplačalo ničesar. Po zakonu naj bol jše. najtrprav gotovo v veselje. Generano zastopstvo za SHS. AUGUST STOINSCHEGG, Rogaška Slatina. — Zastopstvo za ljubljansko oblast: JUGO-AUTO, družba z o. z., Ljubljana. kupufemo deske, šfafle in tesan les. Oferte Doslati za franko vagon Zagrer ali Slovenija. Plačamo takoj po prejemu Braia MiletK. Zagreb, Ilira 199. Samostojen trgovec sprejme večja zastopstva za Zagreb in oko. lico. Razpolaga z lastnimi velikimi skladišči in telefonom; na zahtevo nudi tudi kavcijo. — Potreibne ponudbe na «Jugomosse», Za# greb, Zrinjevac 20, pod «Samostalan». 7113* ____ Stratlšče pri Kranju (Gaitej) Tiskovine v solidni izdelavi In po konkurenčnit> cenah. Vsem fotoamater jem! Gaslicht- Bromide- „AOTONA" Papir ORIGINAL- samotonujočl papir slavne angleške kakovost in marke. Poskusite, pa boste sigurno tudi Vi med oduševljenimi pristaši te znamke. Zahtevajte od Vaših fototrgovcev obširne brošure I □maaoaaaaaamnnrrmnrro mm Oddam 2 pisarniška lokala, elektrika in vodovod na ugodnem kraju. Vprašanja na poštni predal 169 Ljubljana. 3a_ililujliijuuu.ii a irmrjuuLP» tcedd »-11-n-u II » HII«II innnnnni i mm i na n m a n Primarii DR. KUNST špecijalist za rSntgenologijo se ie preselil 7114' na Duna?sko cesto št. 1a (palača Ljubljanske kreditne banke. I III I 1 II M, II, B1 LOJU § V asa obleka bode izgledala zpet kakor m nova, ako jo pustite kemično čistiti v s tovarni $os. Reich Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, Podružnica: Šelenburgova ul. 3. ■ ■ ■ i Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. S Barvanje oblek v različnih barvah. | 4MRRS9I Po znižani ceni. v^Kulesa, motorji, vsakovrstni otroški .U ickl, oamestni deli in pneumatlka. Posebn jddelek za popolno popravo, emajliranje ioniKti.il! -lu.klh voziikov. šivalnih strolev itd Prodal, ua obroke — Ceniki tranko ,,TRIBUN A" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta it. A WM Speciialna tovarna stroje« za obdelovan e >es<> Klein & Stiefel. Fulda NA »EtESEJMU V UUBUANI bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje za obdelavo lesa v polnem obratu. Novosti Pogon br ei jermena. Obiščite naš prostor 208 paviljon F. Zastopnik za SHS. Peter Angelo, Ljubljana, Hotel SLON Revmatizem Izjava zahvalnosti. Veleučenemu g. dr. I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43 Obveščam Vas, da je moja hčerka takoj, čim smo jo pričeli zdraviti z Vašim lekom, Imela mnogo manje trganje v sklepih. Zato sem priporočila Vaš cenj. lek RADIO BALSAMIKA tudi drugim, ki bolujejo na revmatizmu v kosteh. Moja hčerka je dva dolga meseca ležala nepremično v postelji, a danes je, po uporabi prve flašice Vašega leka, vstala, na čemur imam da zahvalim edino Bogu in Vam. Zahvaljujoči Vam še enkrat beležim s spoštovanjem Jelenle, kbr. 2. 28. 1. 1924. Anton Zoreti č. Y teb petih letih kar je v prodaji naš lek proti revnutizmn RADIO BALSAMIKA na mnogobrojoa priznanja lekarskib avtoritet, ki se o ujema zraiajo aajpohvalnej« in oa oebrojne zahvalne izjave izleženih pidjeitov, ki jih dnevno dobivamo. Poslužujoči se sloves* in nvaževanja, ker jlb je naš lek RAPIO BALSAMIKA rešIL Pojavljajo se v zadnjem Usu razni leki pod imeni »litnlm našemn. Zato skretemo pažnjo spošt. publiki, da ne za-mtnjuje te leke z našo RADIO BALSAM1K0. Lek RADIO BALSAMIKA izradjuje, prodaje i razašilje po ozeleni Laboratorija BADIO BALSAMIKA dra. Rahlejera, Beograd, Kosovska 43. JfcLrojULa, in, tv® dopisa, bvčoot' kl maliJi' oglasov, j*, pcAcubu na, Gglasru, oddehk. JtFTRA, Ljubljana, Prtiinunra, 11L.4. čdurvrus račun, portn*. kratidnica, LjubljaiuhJt 11J42.. Sprijcmajija. tnalih, oglasov za, pru-Ivcrdiijo- fUotlko- JVTRA pc zaJdjuoo dasi■ prtid, vzuLom. Usta, ob /7 ust, P&ZSUJ4, sprtjih, oglasi, bodo pri, občesu, u naslednjo sLunllu, Usta, Tolcforv sbtLuilka, 2492 JHah. oplasi., kt služijo- v posrv^LouaJju, iruufd/alru ncuruitia, občLtucoa.. utaka. bts&da, 50pcu~- f/ajnum^fL zn&cck Vin, jh Pristojbina za. šifro-Vin,3—. Zmitihi, dopisovanja, m, oglasi. trgovskju^a, aLi rnkLanuuuja. zjuzZcl^z maka btu&da Vui 1-HajntOMjSi, rsusek Duv icr-. Pristojbina zn. stjro- Dui 5'- pru-tcgbt nt, ji vposlati ob trum, z naro-čiLom^ j±au~sz oglast, ne. priobčijo- Tdlufon IUjjuJJzu, 2492 j Naslovi »Malih oglasov" se dobivajo tudi v podružnicah „ Jutra" v Mariboru, Aleksandrova cesta ter v C e I j u, Aleksandrova cesta Morsko kopališče Restaurant »Jugoslavija* — Aleksandrovo — na otoku Krku. Dnevna oskrba 8 hrano m posteljo 55 Din. Informacije daje lastnik F. Kralju* 162 Prostovoljno gasilno društvo v stepanjl vasi vabi k vrtni veselici ki jo priredi v nedeljo, dne 19. junija 1927 na senčnatem vrtu pri g. Brioeljnu, Stepanja vas 48. Začetek ,,b 15. (3.) uri popoldne. — N. sporedu je šaljiva loterija, šaljiva poŠta, godba, ples in prosta zabava. _— Vstopnina za osebo 5 Din; £Milei V kroju so vstopni-prosti. Ker je čisti dobitek namenjen za nabavo gasilnega orodja, se preplašila hvaležno sprejemajo Prireditev se crši ob vsakem vremenu. — K obilni Bdeležbi vabi odbor. 19524 Kam danes — 19/VI Vsi v Moste v hotel 25, Kaučič, pri kemični tovarni, kjer se vrši veselica s plesom, katero priredi obči radnički Savez. Začetek ob 4. uri popoldne. Dobra jedača in pijača pripravljena. Vstopnina prosta. Za obilen obisk se priporoča odbor. 19548 Prostovoljno gasilno društvo v Mostah proslavi svojo 301etnico dne 5. julija t. 1. Ob tej priliki se vrši velika javna tombola s 5 glavnimi dobitki in z večjim številom malih dobitkov. Prosimo slavno občinstvo kakor tudi sosedna društva, da pridno posegajo po srečkah in nam pomagajo do "tako potrebnega orodja. 10585 »M«»«M«M Šiviljo pomočnico sprejme takoj S t e f e, Sv. Petra cesta 40. 19500 Kolar. pomočnika sprejme takoj s hrano in stanovanjem v hiši Josip Kordes, kolar, Sušak. 19291 Žensko pridno, zmožno, čedno in pošteno, do 50 let staro, sprejme Leopold Kodelja, brivec, Mokronog. 19488 Čevljar, pomočnika veščega šivanega dela — sprejme v stalno službo s hrano in stanovanjem v hiši Negro, Ljubno-Podnart. 19444 Prodajalko zanesljivo in dobro raču-narico sprejmem. V ponudbi je navesti zadnjo službo in naslov trgovine, kjer se je izučila. Nastop 1. julija, plača po dogovoru, vsa oskrba v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod .Zanesljiva 43». 19431 Kemična pralnica in barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvršuje vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenah ANTON BOC Šelenburgova ul. 6/1 Tovarna: VIč-Glinee. Pozor! Vsakovrstne ure, zlatnino itd. popravlja najceneje — hitro, precizno in z jamstvom D. Marinko izprašan urar, Florijanska ulica It. 81, Ljubljana. Sprejme vajenca. 19520 Pozor društva! O priliki 25- in SOletnic ter drugih prireditev se najtopleje priporoča za fotografiranje skupin foto-atelje D. R o v S e k, Ljubljana. Kolodvorska 34. Za prvovrstno delo jamčim. Cene solidne. 163 Za legitimacije izvršuje slike najhitreje In najceneje fotograf Primo-*ič Zidani most. 71 /K 1 V\, pečate ^vj i etike'e. graverstvo \ i SITAR & SVETEK j LJUBLJANA => — ®tra o?! Vulkaniziram vse vrne »vtogume kakor tudi , galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa in mo-torje P Škafar Ljubljana. Rimska ti 12 Omare za led vsakovrstne, vseh dimenzij prodaja in jih izvršuje tudi IH> naročilu S. Praprotnik, Jenkova ulica 7. 19526 Ležalne stole Išče se učenka za mešano trgovino iz boljše hiše, pridno in pošteno, s potrebno šolsko izobrazbo. Prednost ima hčerka železničarja. — Tvrdka Verbič Sevnica. 19426 Trg. pomočnika (co) špecerista, starejšo prvovrstno moč, zmožnega ev. samostojnega vodstva trgovine, iščem. Vajeni delika-tes in službujoči v Ljubljani imajo prednost. Ponudbe s sliko in navedbo vsega dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ljubljana 32» 19374 Hišnika ali vrtnarja oženjenega, brez otrok, vajenega zelenjadnega vrta in sadjarstva, sprejmem v hišico, V\ ure od Ljubljane. Dobi malo stanovanje, hlev in nekaj sveta za zelenjavo brezplačno. Pripravno za mlajšega vpokojenca, ki bi event. opravljal še kako drugo službo. — Pismene ponudbe z navedbo vsega dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Jutra» pod »A. V. 50». 19357 Vajenca za fotografsko obrt sprejmem takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod •Vesten 1927». 19258 Pridno delovodinjo za majhen tovarniški obrat sprejmem na deželo Pogoj: samostojna in energična, spretna in da zna nekaj nemško Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro cD. W.» 19339 Čevljar, pomočnika hrano in stanovanjem v hiši sprejme Fr. Travnik. Trebnje. ' 19506 Krepkega vajenca za pilarsko obrt sprejme pilarna Ivan Figar, Ljubljana, Cesta na gorenjsko železnico 4. 19580 Brivski pomočnik ki se je učil ondulirati, dobi službo. Imel bo priliko se popolnoma izobraziti. Re-flektanti naj mi javijo po-voljne pogoje radi zahtevkov in možosti nastopa. — M Grgič, salon za dame, Petrinje, Hrvatska. 19581 2 krojaška vajenca sprejme Zupančič, Vižmarje št. 93. 19569 a Dia 169 po oov;e.ju Din 170 nudi Hocioitftactovan tapet! ik Krekov trg št. 7. Hlapca samca, v starosti 25—30 let, zmožnega za inkasanta in za razna druga dela ter samostojno kuharico za gostilniško obTt, v starosti od 30—35 let sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19554 Več čevljarskih pomočnikov dobro izvcžbai.ih za eks-portna dela. spreimero takoj v stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 19574 Hlapec h konjem samec srednjih let. trezen, pošten, zanesljiv in miren, vajen vsake vožnje, poljskih opravil, kočijaštva in iahanja. išče službe kjerkoli v S. H. S. Gre tudi k trcrovcu Najboljša spričevala Cenj. dopise pro-*m v kuverti na naslov: A Vidovič. Bokalce — p. Vič pri Ljubljani 19189 Žagarja za vodno žago sprejmem. Prednost ima tisti, ki more založiti kavcijo 3—5000 Din. Poudbe pod »Veneci-janka» na podružnico Jutra Celju. 19513 Perfektno sobarico z dobrimi spričevali, ki zna tudi nemško, iščem za takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19543 2 mizarska pomočnika in vajenca sprejme s stanovanjem in hrano v hiši Karol Ažman, strojno mizarstvo v Kranju 19534 Natakarico čedno, mlado in spretno, ki zna nekaj šivati, z ev. kavcijo sprejmem v Ljubljani. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Čedna in mlada». 19556 Strugar. pomočnika spretnega, ki je vajen v delu lesene galanterije — sprejme v trajno delo Drago Višnar, Jesenice. 19471 Pisar, uslužbenka z malo kavcijo, ima priliko vstopiti kot družabnica. — Služba stalna. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Ljubljana 100». 19445 Nezaposleni! Vpokojenci! Nudimo Vam lahek in visok zaslužek. Iščemo zastopnike (ce). Zumbulovič, Ljubljana, Aleksandrova c. št. 12. 19582 Zastopstva za Dalmacijo, Lito — Gor. Kotar prevzame v teh krajih uveden potnik. Cenjene dopise pod šifro »Trgovina 15» na oglasni oddelek »Jutra*. 19571 Inteligentno gdč. solidno, 26—30 let staro, ki ;-ovori tudi nemško ter zna gospodinjiti, šivati in kuhati, 6prejme starejša samostojna dama za družab-nlco in v pomoč. — Dobra preskrba in mesečna plača 400 Din. Ponudbe na naslov: Irena Bali, Karlovac 19425 Samskega majerja (Anschaffer) sprejmem takoj v svrho nadzorstva hlapcev, konj, skrbstvo za inventar, sodelovanje pri domačem gospodarstvu, proti prosti hrani, stanovanju in dobri plači. Specijelno se mora razumeti na oskrbo konj in pa v vinogradništvu. Mala kavcija ali garancija v drugi oblik* pogoj. Cenjene ponudbe pod cMajer 600» na oglasni oddelek cJutra*. 19600 Boljše dekle iščem k 2 otrokoma za St. Vid. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19602 Orožniško kuharico sprejmemo s 15. julijem k 2—3 orožnikom na stanici Slivnica pri Celju. 19616 Žagarja samostojnega na žagi z 2 listoma in cerkularki, iščem Pirana in stanovanje v hiši. Reflektiram le na popolnoma zmožne in delavne, v starosti nad 35 let. Delo stalno, nastop 8 15 julijem Cenj ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod šifro «2agar 6». 19618 Služkinjo zdravo, srednjih let. vajeno vseh gospodarskih del — iščem za veleposestvo. Ponudbe je nasloviti. Franja Jakil, Karlovac 19617 Vajenca za mehanično obrt sprejmem na Krekovem trgu 10. dvorišče, levo. 19594 Brivskega pomočnika treznega in značajnega — veščega v damskem striženju, sprejme takoj Novšak. brivec v Laškem. 19613 Puškarja In zoološkega preparatoria prvovrstna moistra. ki sta 'Vjpolnoma vpšča svoje stroke. iš?p BoSko Dimitrijevič. speciialna trgovina lovskega orožia. Senta (Bačka). V ponudbi je navesti dosedanje službovanje in zahtevo plač«. 19486 Učenca z dobrimi šolskimi spričevali sprejme J. Lavrič. trg. z meš. blagom v Vranskem pri Celju. 19614 Perfekten bilancift orespondent, s trg.-bančno prakso, zmožen jezikov — •če dopoldansko službo — Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod »Zmeren honorar 9» 19499 Mestne zastopnike (Platzagenten) manufakturne stroke takoj sprejmem proti dobri plači v svrho obiska privatnih strank. Ponudbe oddati osebno med 9. in 10. uro na Mestnem trgu 17/1, desno. 19464 Šiviljo za ženske obleke, sprejmem na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19547 Zastopnikom ki imajo pri parnih obratih posla, nudim trajen in dober zaslužek. Ponudbe od le solidnih in nekompromi-tiranih gospodov prosimo pod »Patent* na podružnico «Jutra» v Mariboru. 19628 Kuharica z dežele, išče samostojno službo. najraje pri finan-carjih ali orožnikih. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19371 Korespondent knjigovodja večletno prakso na vodilnih mestih samostojen delavec, vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine v govoru in pisavi ter italijanščine v govoru išče odgovarjajočo službo — najraje na deželi — Ponudbe prosi pod «Mahrovec» na oglasni oddelek »Jutra* 19254 Mesto hišnika (hišnice) želi dobiti star vpokojenec, vešč sadjarstva in zidarstva. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro cMirna družina». 19515 Gospodična trg. naobražena. s trimesečno prakso, vešča tudi vseh domačih del, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19249 Dekle z dežele pridno in pošteno, želi službe pri družini brez otrok, kjer bi se eventuelno va-| dila v kuhi. — Hišna dela zna dobro opravljati. Gre tudi izven Slovenije. Naslov pri podružnici »Jutra* v Mariboru. 19623 Šoferska šola izobrazujt kandidate prak tično in teoretično za samostojne vozače fšoferje? Dame in gospode sprejemamo dnevno Pouk teme ljit in uspeh siguren -Zahtevajte prosppkte Auto Skola Zagreb Kaptol 15. telefon 11-95 128 Strojno pletenje poučujem in sicer izdelovale jop, nogavic itd. po zmerni ceni tedensko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19550 Izprašan šofer išče službo Gre tudi za potnika ali hišnika. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 19576 Akumulator, monter za montiranje novih n popravljanje starih, išče službo Nastopi lahko takoj — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Akumulator* 19577 Prodajalka zanesljiva in vestna — s prakso, išče službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pridna 368» 19368 Čevljar, pomočnik priden in marljiv, vojaščine prost, išče službe. Pavel Kaplja. Hrastnik Sv Lenart 9 19574 Deklica stara 18 let iz boljše družine. vešča >lovenckega in mškega jezika, želi vstopiti v službo kot vzgojiteljica k enemu ali dvema otrokoma Dopi>e na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro cPoštena 12» 18610 Potnike in potnice sprejme za vso državo v stalno *lužbo z visokim mesečnim zas'už-kom in letno nagrado Din 5000 »Jugo - Fortuna» Gosposka ulica 9/1 19477 Potnik ki potuje po Sloveniji. Želi zastopstvo večje tvrdke — Razpolaga z avtom in kav cijo. Ponndbe pod značko »Agilen potnik« na osladni oddelek »Jntra* 19220 Šiviljo ra aranžiranje finega ženskega perila sprejmemo. — \'as'ov v oglasnem oddelku »Jutra* 19514 Mestne zastopnike fPlp.tzagerten) mannfakturne ctroke. fakoi »nreimem nro-ti dobri plači v svrho obiska privatnih strank. — Poudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »St. 18.800». 19464 Sedlar z večletno prakso izvežban v lakirarski in tapecirarski stroki, doslej nameščen v tovarni reduciran, išče primerne službe — Franjo Florjančič. Zidani most 19434 Korespondentinja z znanjem slovenskega sr-bohrvatskega nemškega in italijanskega jezika, slov. in nemške korespondence, stenografije ter strojepisja, zmožna vseh pisarn del. s triletno prakso, želi spremeniti dosedanje .-lužbeno mesto. — Cenj dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod »Samostojna 25» 19525 Drž. vpokojenec starejši, išče s!užbo inkasanta. izterjevalca, nadzorstvenega organa. sk'adišč-nika ali slično zaupno zaposlen je Ponudbe na oglas oddelek »Jutra-« pod šifro »Zanesljiv 55/56 19540 Gospodična inteligentna in solidna, stara 23 let, išče službo k starejši dami v pomoč gospodinjstvu. ali k otrokom. — Zmožna je nemščine, hrvaščine in nekoliko angleščine. Gre izven Ljubljane in nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod značko »Inteligentna 23» 19544 Učiteljica ročnih del išče primerne službe event. gre tudi za blagajničarko. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vestna 22» 19384 Stavbni polir 7. večleto prakso, absolvent -tavb. rok. šole v Ljubljani išče primerne službe pri kakšem stavbnem podjetja Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro »Polir 58» 19559 Pozor, čevljarji! Prikrojevalni tečaj za čevljarje. Pričetek tečaja 27. junija v Ljubljani Pojasnila daje vodstvo tečaja v Puharjevi ulici štev. 3. 19593 Vrhniško opek< trboveljski crremog ln no kova drva ondi najeHnejf Lovro Krže Trnovski pri stan 12 Postrežbo točna f Gl Drva '.rafttm oarketn*- j n«a-ifc»-od Žage ter mehka irva po nizki *eni io«tavlja oa iom parna žafra V S^ag netti Ljubljana ta eor«»nj «kiir kolodvorom Šfi Cement Trbovlje .-talno v zalogi A. Sušnik. železnina, Ljubljana 19491 Kozarci za vkuha-vanje sadja Ultraform, novi. kompletni, raznih velikosti, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 19483 Hrastovo jedilnico masivno in črno politirano prodam po znižani ceni — Na ogled pri tapetniku Antonu Koleša Sv Petra nasip 19356 Stavbn? ood?etn«ki ?n stavb gosnortaHi feraro materijal. marmornati pesek v vseh barvah in zrnatih velikostih ter marmorjevo moko Za tera-novo prodaja iz lastnih mlinov Jo? Cih^ar Lju>w 'i.ma Vodovodna cesta 1 19353 Cikcak stroj entelj. skoraj nov. po zelo ugodni ceni prodam Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 190#f) Moško kolo dobro ohranjeno, naprodaj v Zeleni jami štev 215. 19562 Vrtalni stroj, 2 stiskalnici — Spindel-pressen — in modrček za kolo Tiari rod a i. Naslov pove ogl. oddelek «Jutra» 19555 Za sir emendolski in trapist, samo polmastni, domači izdelek, iščem odjemalcev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ementalski sir». 19504 Otrošk/h vozičkov špecijalno zalogo si oglejte na Marijinem trgu 8. Sprejem vsakovrstnih popravil. 18851 Strojno pletarno v Mariboru, lepo urejeno in dobro vpeljano radi družinskih razmer ugodno prodam Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »I N S. Maribor* 19313 Bele hlače volnene, skoro nove, po nizki ceni proda Ing. S. Kavčič, Gubčeva ulica 15. 19578 Pisalni stroj Remington, model 10, rabljen, v brezhibnem stanju, velo ugodno naprodaj. Poudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Remington*. 19523 Fotoaparat in daljnogled malo rabljena, prvovrstnih firm, poceni naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Poceni 400*. 19487 Železen štedilnik velik, brez cevi, za peči, solnčno barvasto ponjavo z borduro. 8 X 3 ^ m, železne polžje stopnice, 4 m visoke, vodno črpalko, medeno. z 2 štebali in bakrenimi cevmi ter lesene poljske postelje z ograjico proda F. Cvek, Kamnik. 19516 Pohištvo postelje, omare, garnitura, mize itd. prodam radi pomanjkanja prostora. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 19546 Sokolski kroj kompleten, dobro ohranjen, »rodam. — Nadalje 1 par goiser čevljev št. 42. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19549 Voz (diro) skoraj novo. ugodno proda Ivan N. Adamič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. 19553 Daljnogled lovce a i turiste, Goerz . rieder-biiioke! Pernox, šestkratna povečava, izborne kakovosti, prodam. Na. lov v oglasnem oddelku Jutra. 19474 Uto za les. trgovino v Lajterebergu pri Maribo ru proda za 27.500 Din Lu-bej. Počehovo 331 194:« Stroj za poniklanje od najboljše firme, še nov. dosti pod ceno prodam -event zamenjam za kaj druzega Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro «K D* 19338 Autoproga za osebni promet - dobro vpeljana in rentabilna — v obsegu mariborske oblasti, z 20sedežnim. dobro ohranjenim avtomobilom s pri-tiklinami in koncesijo poceni naprodaj — Sprejmem tudi lahko poštno službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 19416 Elektromotor za izmenični tok. 12 HP. poceni prodam Naslov pri podružnici »Jutra* v Celju 19388 Zalogo pohištva veliko, po najnižjih cenah priporoča Matija Andlovic, V:«!ovdanska cesta štev 2. Izložbeno okno 190 X 105 cm in vrata s steklom in jeklenimi zasto-ri, vse dobro ohranjeno, naprodaj v trgovini Antona Merhar Liuhliana Sv Petra cesta 22. 19597 Sokolski kroj skoro nov. prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 19596 220-voltn* števec (višinska napetost), proda Pavlovčič. Celovška cesta št 21 (hlevi) 19589 Moško kolo rabljeno, s prostim tekom, prodam za 850 Din Naslov oglasnem oddelkn Jutra. 19587 150 steklenic pollitrskih. pivskih, s patentirano zaporo, brez znamke, naprodaj Naslov v oclas. oddelku »Jutra* 19633 Lokomobilo irvovrstno anirleškpga izvora. 12 HP kurilna plo-kev 6.92 m«. 5 atm.. 1 \eregat bencinmotor 4 HP. malo rablieno. ugodno pro-'am. — Naslov v oelasnem oddelku »Jutra* 19636 Prostovolina javna dražba Dne 20 junija t. 1 ob 9. uri dopoldne bosta prodana v autodelavnici Kristan — Ljubljana Dunajska c. 54 1 rabljen auto de Dion Bou-ton in 1 rabljen auto Waf. Dne 21 junija t. 1 ob 9 uri dopoldne be prodalo na dvorišču restavracije »Novi svet* v LjubljanL Gosposveteka cesta 8 zabojev raznesra antomobilskega. motocfkel.-iknea in kolesnega materijala. kakor zračnic. plaš^ev. matic, sronfl-nih osi tečajnikov zavor, kroirljičniti ležišč, žarometov, za karb'"dno razsvetljavo. lepila fPiekzeugl itd — "Navedeno blaeo se bo oddajalo skupno ali tndi posamezno Interesenti s* vabijo na ogled 1 uro" pred začetkom dražbe 18583 Kopalne kadi »Zora* nadomestujejo vsako veliko kad. Dobite jih dokler so še v zalogi pri tvrdki J Fligl, stavbno in galanterijsko kleparstvo v Ljubljani, Turjaški trg 5. 19591 Vsakovrstno zlato kupuje po Qajvišjib eenab Čeme — juvelir Ljubljana VVoltova al. 1 Hlode hrastove ln smrekove eu puje parna žaga V Scag netti v Ljubljani 252 Srebrne krone (tupuje is olač» -lobrc t Čuden LjuDlian*. Prešer nov* ulica 1 Sedlo-prička za manjšega konja, v popolnoma dobrem stanju — kupi graščina Boštanj ob Savi. 19428 Jute krpe (embalažo) kupi večjo množino Ed Pišler. Vrhnika. 19349 Vodovodnih cevi rabljenih, dobro ohranjenih, premer ca 4—6 cm. kupim 3—400 m Ponudbe na na--lov: Ivan Rebek. Celje. 19251 Objektiv žarišnica 24—30 cm, svetloba 4—o. kupi foto J u g v Tržiču 19231 Reservoir pločevinast, rabljen, vsebine 3—6 m8, globok ca. 1.5 do 2 m, kupim Ponudbe pod »Javor* na urad Vele-sejma v Ljubljani 19064 Taninski les kostanjev kupim za takojšnjo dobavo Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «Zanesljivost*. 19563 Ventilator elektr., premer 2.5 cm, za 220 volt, kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ventilator 89». 19539 2 voza ?.a težo do 2500 kg kupim. Ponudbe na naslov: Jože Oražem, opekarna. Srednje Gameljne, pošta Št Vid nad Ljubljano 19558 Zabojev za slive kupimo večjo množino za jesen, za razpošiljanje 6liv. Filijalka Praške Kreditne Banke. Beograd 19560 Krajniki Razpisujemo dobavo 6 vagonov krajnikov Pogoji na razpolago Ponudbe do 2. julija t 1 Direkcija drž. rudnika Zabukovca pri Celju. dne 17 junija 1927. 19519 Lokomobilo dobro ohranjeno z 30—40 FIP kupim takoj Ponudbe s plačilnimi posoji prosim na naslov; M Nerat. Maribor. Gosposka ulica Štev 58/n. 19627 Kupim: tehtnico od 30A—500 kg z utežmi. jermen 24 metrov dolg. 16 cm širok, več metrov 5 cm Širokih Sflder-ohrdichtuncrsraaschine 5 cm prereza Naslov v oglas oddelku «Jutra» 19634 Autobus dobro ohranjen še na progi. zamenjam za 4—6sedež-ni luksusni voz Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Autobus 56» 19456 Autobus znamke Turino Fiat. 15-edežen. s 35 HP strojem, kompleten. za takoj v obrat postaviti, vseskozi v najboljšem stanju. radi nustitve vožnje naprodaj Tovorni avto s prikolico v popolnoma uporabnem stanju, sposoben za prevoz klad in drv. kupim takoj Prednost imajo avtomobili s pog-onom na otrlje Ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod šifro »St 11.841* 19417 Tovorni avto dobro ohranjen Torino Fiat 2M»tonski. 35 HP in 2 motorni koleri BSA.2 »/« HP hi Stmc.o. l»/4 HP poceni prodam Naslov v o.?la«n«»m oddelku »Jutra* 19A59 Auto 4 ."-p.lpfni skoraj nov — malo rabljem, prodam radi nabave večjega, tudi na obroke, z earanc:jo — Na oclM pri Tguar AndraSip. Kranj. 195f>8 Motorno kolo BSA 2 HP, v najboljšem stanju, proda Ivan Zlebnik, urar, Domžale. 19495 «Peugeot» auto štirisedežen, skoraj nov, naprodaj na Glincah, Tržaška cesta 6 — Gospodarska pisarna Tribuč. 15992 Autobus znamke Torino Fiat, 15se-dežen, s 35 HP strojem, kompleten, za takoj v obrat postaviti, vseskozi v najboljšem stanju, radi opustitve vožnje naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek in 28 fco. «Veda in znanost., Celje, Razlagova ul. št. 8. 19470 Trgovsko hišo tik železniške postaj* takoj ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 19239 Hišo v prometni ulici, najraje v Mariboru pripravno za obrt kupim 150.000 Din plačam takoj — cFranko* brivec. Zagreb. Uica 110 19076 Hišico kupim v Ljubljani ali bližnji okolici. — Ponudbe pod šifro «Hišica 70» na ogl. oddelek «Jutra». 19570 Stavbno parcelo 500—600 ma. iščem v Kra-kovem. Trnovem ali na Dolenjski cesti blizu kolodvora. — Naslov pove oglasni oddelek cJutra. 19529 Hiši v Sp. Šiški ali najbližji okolici, dobro ohranjeno, eno ali dvodru-žinsko. kupim — Natančne ponudbe z navedbo ulice in hišne številke na oglasni oddele-k pod šifro «Dom 83» 19494 V Tržiču industrijskem mestu na Gorenjskem naprodaj po zelo zmerni ceni dobro vpeljana gostilna in mesarija Naslov v oglasnem oddelku .Jutra. — Ugodna prilika. 19505 Hiša na prometni cesti v Ljubljani. pripravna za vsako obrt ali trgovino, z velikim dvoriščem in stavbno parcelo prodam po jako ugodni ceni Naslov v oglasnem oddelku .Jutra, pod šifro »Ugodna prilika 92. 19592 Gostilno z lepim prostorom 3—4 orale zem'jišča in gozda. lit nre iz Maribora, pri cerkvi. prodam takoj. Pojasnila daje J. Welt. Pobrežje pri Mariboru. 19631 K lesni industriji ali trgovini, že obstoječi, dobro uvedeni bi pristopil in sodeloval z gotovino od 100—200.000 Din, eventuelno tudi več. Pristopil bi tudi kot družabnik k posestniku večjih gozdov, radi skupne predelave. Trd les (bukev, hrast) ima prednost. Ponudbe pod »Lesna industrija K-644* na Inter-reklam d. d., Zagreb — Strossmayerova 6. 19288 Večje posojilo dobi hišni gospodar, ki odstopi prazno separirano sobo. Pismene ponudbe pod »Separirana 76* na oglasni oddelek »Jutra*. 19566 Družabnika vodjo za realitetno in prometno pisarno v Ljubljani, s 7000 Din pristopnine takoj sprejme Zagorski- Maribor, Tattenbachova ulica št. 19. 19509 Za družabnika kemika iščem gospodično aii vdovo brez otrok, s premoženjem, za razširjenje tovarne. Samo resne ponudbe pod šifro <30 let* na oglas, oddelek »Jutra*. 19461 Družabnika za fabrikacijo patentiranega dobičkanosnega predmeta iščem Potrebni kapital Din 50.000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Patent*. 19604 Gospo ali gdč. ki razpolaga z 10.000 Din, kot posojilom proti jamstvu, ali družabniškim kapitalom, sprejmem v stalno službo. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Marica 23*. 19629 V večjo trgovino z mešanim blagom, v prometnem mestu na deželi sprejmem prvovrstnega, samostojnega, dobro izvežba-nega uslužbenca, zlasti v špeceriji Oferte s rrepisi spričeval in zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra* pod »Daljša prak6a». 19290 Lokal inventarjem in stanovanjem, v lepem kraju na renjskem dam v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Gorenjsko*. 19583 Lokal pripraven za čpeeerijo in živila, na zelo prometni točki v Ljubljani oddam. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko »Bodočnost 73». 19573 Lokal pripraven za vsako obrt, oddam v najem v središču industrijskega kraja Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Lokal*. 19517 Pekarno z inventarjem, prodajalno stanovanjem v sredini Zagreba, z mesečnim pro-etom okoli 3 vagone — »rodam radi druge zaposlitve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra» 19289 Pekarno dobro idočo. v večjem mestu, odstopim za primerno odškodnino. Naslov pri podružnici »Jutra» v Mariboru 19625 ETIKETE \iMT.ČERNE -i Ljubljana c> O _ ŠTAMPILIJE Pozor, brivci! Prodam brivnico v najlepšem in prometnem kraju Jugoslavije, pripravno za damaki salon. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19619 Mirna stranka (1 oseba) ičč* majhno stanovanje sebe in kuhinje, event. sobo s štedilnikom Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Mirna stranka 11*. 19360 Stanovanje oddam v najem v Smledniku pod Starim gradom, v pritlični novi hiši za 2 do 4 mesece, z vso opremo ali brez. po dogovoru Pojasnila daje Zidar pri tvrdki Ogrin, Trgovska zbornica 19200 V Kranju v novi hiši v 1. nadstropju oddam v najem za dobo 2 let lepo stanovanje za 2500 Din mesečno Obstoji iz 6 sob, kuhinje, kleti ter souporabe pralnice Avto garaža na razpolago — Veo pri lastniku Franc Majdič, Kranj 19024 Trgovino na prometnem kraju, najraje na deželi kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 512*. 19512 Trgovino z mešanim blagom, na zelo lepem kraju na Gorenjskem oddam za več let v najem. Letni promet 1,200.000 Din. Potreben kapital 100.000 Din za prevzem zaloge. Ponudbe pod »Sigurna bodočnost 507* na oglasni oddelek »Jutra*. 19507 Delavnico primemo za čevljarsko obrt, na prometnem kraju v ka^ kem manjšem meetu aH na deželi vzamem v najem. — Ponudbe na offlas oddelek »Jutra* pod »Samec 53» 19453 Natakarica zmožna kavcije, išče gostilno na račun ali v najem v centru mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kapital 80* 19598 2 dijaka drugo- do četrtošolca iz dobre hiše sprejmem za prihodnje šolsko leto na zdravo stanovanje in popolno oskrbo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 18504 Lepo stanovanje v 6redini mesta Maribora 2 sobi in kuhinjo ter priti-kline, nezaščiteno - takoj oddam — Najemnina zelo nizka — Pogoj odkuj po hištva. Cenj ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »I. N 8 Maribor*. 19312 Zastonj stanovanje svetlo in suho oddam zidarstva zmožnemu Dopise pod »Glince* na oglasni oddelek »Jutra* 19532 Sostanovalca event. tudi 2 sprejmem -Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19528 Dijaka prvo- ali drugošolca ?prej mem za prihodnje šolske leto na dobro domačo hra no in stanovanje za 600 Din. Naslov pri ogla?nem oddelku »Jutra*. 1949?- Stanovanje sobe in kuhinje event z sob in kuhinje išče e 1 avgustom v šentjakobskem okraju stranka, ki je Čet dan odsotna Ponudb«- na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nagrada 11*. 19511 Stanovanje sob, kuhinje itd ali i sobe b kuhinjo itd., zračno svetlo ln mirno, oddajn i7 proste roke proti predpla •ilu. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod «Glinre» 19533 Stanovanje $ubo in svetlo, obstoječe i» 4—5 6ob, iščem s 15 av gustom ali 1 »eptembrom Naslov v oglasnim oddelku »Jutra*. 19538 Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo i£č* za konski par brez otrok Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod <1 julij aii pozneje*. 18945 V Grazu stanovanje, hrano .n po strežbo za čas počitnic in tudi za prihodnje šolsko leto dobite prj dobri družini. — Pojasnila daje g Mattanovich, Ljubljana — Dunajska cesta 67 Dopise na naslov: Gustav Schalk Graz. Nibelungenstrasse 44 19448 Stanovanje z vso oskrbo iščem e 1 septembrom Oferte na ogl oddelek »Jutra* pod šiiro »Akademik 5*. 19G05 Stanovanje solnčno in suho, obstoječ' iz 2 sob. kuhinje in pred sobe, oddam s 1 julijem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19G10 2 sobi s kuhinjo oddam takoj v Skrali^ev ulici 9 — pod Rožnikom 19599 Stanovanje sobo in kuhinjo, v i-redin meeta iščem za takoj. Po izve se pri sobarici Nalič hotel »Kosovo* v Mariboru — Grajski trg 1. 196; Stanovanje 1—2 sob in kuhinje \ y rlboru, išče zakon-ki n: brez otrok Ponudbe na ; dmžnico »Jutra* v Mar ru pod »Stanovanje* 19 Počitniška stanovn nja v Mariboru posreduje »Marstan* Man bor Koroika cesta 10/1 19622 26. junija 1927 vsi na veiiid LETALSKI MITING ki se vrši na vojaškem vežbališču med Mostami in Dev. Marijo v Polju ob 4. pop, VSTOPNINA: člani Din 5'-, dijaki-člani in vojaki Din 2'—, dijaki nečlani Din 5--, nečlani Din 10. Žreb za brezplačen let le pri nakupu karte v predprodaii. V Šiški iščem opremljam) sobo — •rent. s souporabo kuhinje Ponudbe na ogl«. oddelek .Jutra* pod cŽsJconeki par BS». 19^2 Prazno sobo prostorno, * elektr. razsvetljavo, ii&ea r mestu. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutr»» pod iilro .Konfort 70.. 19370 Solnčno sobo I elektr. razsvetljavo, bli: iu graščine na perileriji mesta takoj oddam. Ponudbe pod Šifro »Lepa »oba* Ba oelasni oddelek »Jutrm*. 6 1957» Sobo popolnoma preprosto, Kom s 1. julijem. Ponudbe pod cPriprocta. na oglasni oddelek «Jutra». 19561 Lepo sobo na Miklošičevi cesti oddam dami ali gospodu ■ 15. julijem. Kaslor pore oglasni oddelek .Jutra*. 18492 Prazno sobo z vhodom ia stopnic in uporabo kopalnice takoj oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku .Jutra*. 19603 2 opremljeni sobi s uporabo kuhinje oddam čez poletje nad Otočami. — Dopise na naslov: Šolar Mariji. Ep. Dobrava, p. Pod-nart. 19063 2 sobi t posebnim vhodom s stopnišča. prazni ali opremljeni. event. sobo in kabinet iščem s 1. julijem v neposredni bližini glavne pošte. Ponudbe na: Dr. Dragaž, Ljubljana, Lipičeva ulica 2 19568 Omaro aa obleko, politirano. v dobrem st anju proda Pečnik, Poljanski nasip štev. 50/B. 19564 Gospoda sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19565 Sobo cnremljeno ali pralno, v sredini mesta, z elektr. raz-sr.*tljaro in prostim vhodom. pripravno za tudi za pisarno, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19572 Za letoviščarje! V Tržiču štev. 52 je ia 2 mesera na Tazpolago soba > 2 posteljama. 19518 Kabinet s električno razsvetljavo oddam takoj v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 19535 Prazno sobo s kuhinjo iščeta mati in hčerka. — Dopise na oglasni oddelek «.Jtitra» pod »Mirna 25>. 19522 Prazno sobo i*>em e 15. julijem ali 1. avgustom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod Šifro 19527 .Plačam dobro 27» Lepo sobo s separiranim vbodom in električno razsvetljavo oddam s 1. julijem solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 19021 Opremljeno sobo tt 2 osebi, zračno, s separatnim vhodom in elektr. razsvetljavo oddam s 1. julijem. Našlo v oglasnem oddelku »Jutra*. 19510 Opremljeno sobo ta 2 osebi, s separiranim vhodom in elektr. razsvetljavo oddam s 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 19536 Opremljeno sobo lepo. oddam boljšemu za-konskemu paru ali 2 gospodoma v vili na Mirju. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra» pod Šifro .Cisto in tračno. 19541 Sobo priino, event. opremljeno, s prostim vhodom išče so-iiden gospod z julijem — najraje v šentpeterskem ali kolodvorskem okraju. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 19542 2 mlajša dijaka »prejmeta starejša zakonca br»» otrok. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19545 Lepo sobo tračno, v sredini mesta, v prvem nadstropju, s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, parketirano in s porabo kopalnice oddam s 1. julijem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 19551 Lepo, zračno sobo oddam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 19552 Elegantno sobo » vili blizu Bleiweisove csste oddam boljšemu gospodu s 1. julijem. Naslov ▼ oelasnem oddelku Jutra. 19609 Majhno sobico v centru oddam s 1. julijem gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 18886 Dva dijaka iz dobre družine, sprejmem v popolno oskrbo. Oddam tudi posebno sobico Domobranska cesta 5, pritličje, desno. 19595 Sobo oddam boljšemu gospoda s 1. julijem. Naslov v oglas, oddelka »Jutra*. 19567 Več oseb sprejmem na dobro domačo hrano po zmerni cem v Sp. Šiški. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 19621 TL TTi Ločena gospa inteligentna in simpatična, izobražena, 6tara 42 let, l opravo, želi znanstva z izobraženim gospodom. Ne-anooimna pisma poj »Novi dom 42* na oglasni oddelek »Jutra*. 19861 Trg. sotrudnik inlad, prevzame trgovino v Ljubljani ter se želi seznaniti z dobrosrčno, skrbno in marljivo gospodično ali vdovo z večletno trgovsko naobrazbo. Dopise pod Šifro »Diskretno* na oglasni oddelek »Jutra*. 19435 2. september Hvala, sedaj pomirjen, bil sem v skrbeh, drugo v upravi. Poljube Tvoj. 19615 Nada Prekrasno pišeš. — Stotero želim povrniti. Zeljno čaka svidenja Tsm. 19588 Svila Popelin Etamin Crepe de Chine Din 95, 125, 160 Popelin za srajce Din 38, 45, 56 Polsvileni etamin Din 45, 56, Svila ... „ 65, 95, 140 „ za obleke „ 26, 42, 48 Etamin „ 18, 28, 36 Pralna svila 45, 75, 85 Pol svileni creppi „ 48, 62 Etamin batist „ 16, 18, 32 J0SIP ŠLIBAR, Ljubljana, Stari trg 21 (poleg Zalaznika) Ločen drž. uradnik v zakonu varan, 39 let star, ieli znanja z gospodično ali goepo, ki jo je zadela ista usoda, da si ustvarita novi mirni dom. — Cenjene dopise s sliko na oglasni oddelek .Jutra* pod Šifro .Mirni značaj Stev. 200». 19620 Gospodična hčerka večjega posestnika, trg. naobražena, z osebno gostilniško koncesijo, vsestransko naobražena. pridna ln poštena, Se mlada in Sedna, z večjo doto, se želi takoj poročiti z večjim posestnikom, trgovcem ali uradnikom, starim do 33 let. — Cenjene dopise pod .Bodočnost 30» na oglasni oddelek .Jutra*. 19537 Glasovirje in harmonije uglainjem, popravljam strokovno ln eenol Tudi potu jeml Naročajte po dopisniej G. Jurasek, Ljubljana VVolfova ulica 12. <0 ir i tei dobro obutev / kupuje le „DOKO" čevlje ki so gotovo najtrpežnejši in najcenejši v deželi. Dobijo se samo v trgovini DOKO, Ivan Čarman, Prešernova ulica 9, dvorišče. J. Stjepušin, Zagreb Jnrjevska nI. 57 priporoča najbolje t&mburlce •tram. oartiture. iole In »tale potreb, ičine u vsa rlasbOa. Odfi. iovan na pa. |i£ki Izložbi! «Vado» Oprosti pomoti prejšnjega ineerata. Pojasnilo pismeno. Prosim, dvigni pismo. 19302 Gospodična inteligentna, želi znanja z naobraženim. starejšim gospodom, resnih nazorov. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Plemenitost*. 19584 Harmonija duš »Salome* prosi odgovor. 19700-a Posestnica in trg. izobražena, srednjih let — brez otrok, želi resnega znanja s sebi enakim gospodom, zaradi poznejše ženitve. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Klasje 10». 19503 Simpatično dekle samostojno, e 150.000 Din premoženja, staro 28 let, želi spoznati dobrosrčnega gospoda z dobro eksisten-oo, starega nad 30 let. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Sorodna duša 12». 10613 ESSaSBBBBSBES3B Tovarna in trgovina najmodernejših umetni!) nog in rok Besednik i Drag Ljubljana, Prešernova uL 5. Kanarček haroer, rumen, je ušeL — Kdor ga vlovi, naj ga vrne proti dobri nagradi v Rožni ulici 88/11, desno. 19575 Pravi volčjak 11 mesecev star, naprodaj v Florijanski ulici št. 13/1. 19580 Jajca za valenje od čistokrvnih velikih rumenih in tudi velikih belih kokoši oddam. Večna pot St. 1. 19611 Konja za lahko vožnjo, dobrega tekača, prodam poceni radi nadštevila na Kette^Mur-novi cesti 50 (tovarna) Ljubljani. Doberman temnorujave barve, na prsih z belo liso, visok 60 ran, dolg 1.06 m, že dobro dre-siran, se je zatekel. Naslov kjer se nahaja v oglasnem oddelku »Jutra». 19557 Gospoda ki je zamenjal na praznik klobuk v gostilni Zupančič prosim, da ga vrne. Gospod je znan. Svojega dobi isto-tam. 19607 Gospoda, ki je v četrtek, 16. t. m. v Prešernovi koči na Stolu vzel pomotoma tujo zeleno (turistovsko) srajco prosim, da jo zamenja v oglasnem oddelku »Jutra* v Prešernovi ulici št. 4. 19609-a Em. Fisdier, Zagreb, Sudnička ulica 3/11 dobavlja dvokolesa, dele za dvokleta, pnevmatike, šivaln« stroje, gramofone, gramofonske plošče ter no-gometne loge po najnižjih cenah. — Mehaniki popust. Zahtevajte veliki brezplačni katalog ter pošljite znamko za Din 3.— sa po Starino Otroka 13 mesecev starega, oddam v dobro oskrbo. Najraje v okrožju Šiške. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra* pod značko .Šiška 47». 19447 Pljuča! Zdravniški zavod (Anstslt) dr. Peinika za pljučne bolezni, na gori Jinina, občina Sečovo, poŠta Rogaški Slatina. — Prospekt 3 Din. 18430 Prodaja pohištva raznega, se vršj glasom sodnega edikta dne 21. junija 1927 ob 10. uri v Celja, Prešernova ulica 12, na kar se interesente opozarja. 19314 Kolodvorska restavracija, Rog. Slatina sprejema vsaki dan abonente po 80 Din. Zjutraj: kava, čaj, čokolada, cacao, maslo ali jajca; opoldan: juha, pečenka, 2 prikuhi in močnata jed; večerja: pečenka, kom-pot ali sala ta. — Daje tudi zdravniško predpisane dijete po 85 Din — zjutraj: kava, čaj, čokolada, cacao, maslo ali jajca; opoldan: juha. perutnina, 2 prikuhi in močnata jed; večerja: zrezek, kompot, salata in sir. Točim pristna štajerska, dalmainska vina in žilavko iz Mostarja. Menu 15 in 18 Din. Cenj. gostom se priporoča Adam Crešnar. 19419 Cvetlični sneg Vam izredno očisti znoj, prah in maSčobo z lica. — Kako izborno deluje, se prepričate v 15 minutah. Naročila sprejema: PoStni predal 216, Ljubljana. — Cena 20 Din. 19619-a Koncesijo za trgovino z mešanim blagom oddam. Dopise na ogL oddelek »Jutra* pod Šifro »Priložnost 18». 19618-a Protin-Bejean Trpim na protinu nad 20 let Nekaj let sem uspešno uporabljal Bejean. Zadnje steklenice pa niso več učinkovale. Pa5» pa so v tekočini plavali podolgasti kosmiči ln tudi barva se je malo spremenila. Kdo izmed sotrpinov, ki poznajo Bejean, bi mi hotel dati nasvet? — Učinkuje Bejean tudi na živce? Cenj. odgovor prosim na oglasni oddelek »Jutra» v Ljubljani po d »Protin-Bejean*. 19390 r ^ FRANJO KOLŠEK trgovec MIRA KOLŠEK roj. CERKVENIČ poročena POLZELA TRST v Savinjski dolini LJUBLJANA-VIČ, 19./VI. 1927. U J u SLAVKO TRAMPUŽ MINKA GANTAR zaročena Preval je 5 junija 1927 Olje -J Aparat za oblikovanje nosu! Duhovito sestavljeni mali ortopedijskl aparat, ki garantirano najneokretaejši no« r najkrajšem času modeli-ra v najlepšo zaželjeno ob* liko Din 125 .Centlfolia* Kosmet. zavod. — Zagreb Uica br 87 — Zahtevajte brezplačne prospekte 6084-a K0NTENT Najuspešnejše sredstvo za pokončavanje ščurkov. Cena zavitku Din 10-— fco. DROGERIJA, KRANJ. * Prodaja realitet. V konkurzno maso Odona in Amalije K o u t n y spadajoče realitete, to so: 1. tronadstropni trgovski hiši na vogalu Aleksandrove in Beethovnove ulice, pripravni zlasti za banko, zavarovalnico ali v druge poslovne svrhe, z obstoječimi trgovskimi in skladiščnimi prostori, M so takoj na razpolago, sodno ocenjeni na 2,277.420 Din, 2. enonadstropna hiša v Sp. Šiaki, Kolodvorska ul. št. 149, z zraven spadajočimi gospodarskimi poslopji in velikim vrtom, sodno ocenjena na 379.788 Din, se imajo po sklepu upniškega odbora z dne 28. 5. 1927 prodati najboljšemu ponudniku s pridržkom odobritve po upniškem odboru in sodni odobritvi. Interesenti se poživljajo, da vlože najkasneje do dne 20. 6. 1927 pismene, za 1 mesec obvezne oferte na roke upravnika mase dr. Alojzija Kobalt, odvetnika v Ljubljani, kjer so tudi točnejši podatki na razpolago. 6948-a UPRAVA KONKUBZNE MASE. ©6O0©©©66©6Q0Q06Q©@66Q Pozor izletniki in turisti, ki prihajate v Bohinj! Bliža se sezona. V prospeh tujskega pro« meta sem se odločil ustreči izletnikom s cenejšo in udobnejšo vožnjo s kolodvora do Bohinjskega jezera in do Zlatoroga. Do sedaj je plačal vsakdo Din 25— za enkrat« no vožnjo. Letos imam pa dva voza za sku« paj 20 potnikov, in sem določil ceno 25 di« narjev za obe smeri, če se voz vnaprej na« roči, drugače pa Din 15.— za vsako stran. Šolski izleti 10—20 Din tja in nazaj. Cena za kočijo je ista kakor za auto. — Nato« čila, kakor tudi vsa tozadevna vprašanja: Josip Ažman, izvošček, Bohinjska Bistrica. 7134»a Javna dražba Dne 23. junija 1927 dopoldne ob 11. uri se vrši pri okrajnem sodišču v Šoštanju javna dražba zemljišča vlož. št 261 d. o. Rečica ob Paki, obstoječega med drugim iz vile ter iz tovarne kemičnih predmetov. Celokupna cenilna vrednost znaša 568 tisoč 306 dinarjev, najmanjši ponudek 289 tisoč 851 dinarjev; vadij Din 56.831. Natančna pojasnili se dobijo pri okraj« nem sodišču ▼ Šoštanju ad E 342/26. II najem se oddat na prometnem mestu moderno urejena vinclra IrU l^6® inventarjem. — VlUSIVa »UČI Dober uspeh zajamčen. — Samo resni reflektanti, Id imajo osebno točilno pravico in kavcije zmožni, naj poš* ljejo ponudbe na poštni predal št. 163, Ljubljana. 7119»a nvT© za gosposke vozače, «Remault», štiri« sedežni, 4 cilindri, 12—15 HP, z us» njem tapeciran, luksuzna izdelava, odprta in zaprta karoserija, malo rabljen, v izbornem stanju — NA« PRODAJ. — Ponudbe pod «Auto» na Aloma Companv, Ljubljana. 7060=a Rdečilo za ustne KHASANA" SUPERB Je za Doliub čvrsto rdečilo za šminkanie usten in K ca. Skoro brezbarven le. ali daje takoj za čudi naravno, individualno raznoliko prilagodeno. čvrsto držeče rdečilo, ki se more zopet odstranili samo z milom »Kha-sana-Superb«. V svoji nežni sestavi dale ustom mehko linijo, prirodno barvo, a obrazu rdeči žar mladosti. »Khasana-Superb« ie nekai novega na tem pollu. Ne odpušča barve. Uporaba le nevidlijiva ln neškodljiva. Dr. AL ALBERSHEIM Frankiart a. AL — — London. Novost! KHASAN PARFEM v dražestnih malih steklenicah. Dobiva se povsod! Da se mi line otroške nogavice ne pokvarijo, ker imam ogromno zalogo, prodajam iste začasno po čudovito nizki ceni. R. Stermecki, Celje Poraba bencina 3 litre — i Hitrost do 100 km — 600 ccm o h. v | Hitrost s prikolico 100 km. « Zastopstvo: S. KENDA, Ljubljana, t Mestni trg 17. ! Iščejo se okrajna podzastopstva. | inrr^nnnrTTirwirTTinrTTrrinnnnnnni nestle-ovo OJEČJE BRAŠNO i; eomnu NUM a BEKONVOLCSCOm • **0ažJ rjuboub Aiporaao vzdržuje redni potniški promet z najmodernejšimi in najhitrejšimi na novo zgrajenimi parniki (Severonemški) irdMsefier Lloyd F. Missler, Bremen. Podzastopn:k za Slovenijo v LJubljani Jože Močan. Pisarna pri Slovenia Transport, Miklo- šičeva cesta 36. 716-3 a o 8 Za zdravje Vaših otrok je Ne-steljeva moka za otroke najbolj priporočljiva. Med nebeške krilatce je odšel naš z ati sinko JonBZBb Marip v nežni otroški dobi 2 let. Pogreb dragega nam sinka bo v ponedeljek, dne 20 junija t. 1. ob 2. rop. iz drž. boln ce na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Mengeš, 18. jun. 1927. žalujoča rodbina Nanut. Mestni pogrebni zavod. Cjjkuujeot najboljši kvalitetni avtomobil po konku« renčnth cenah. — «PEUGEOT» znači sigun nosi obratovmfa, trpeinost, itcdlftvoetl — 12 HP potniški takse prosti Dtn 39.800.—, 12 HP Stirisedežni de Loxe Din 46.500.—, 28 HP normalni touring Stirisedežni 56.000j— dinarjev, 28 HP Ahveater de Luxe 64.000,— dinarjev, kakor limuzina samo popolnoma za odpreti. — Duco lakirani ter opremljeni z vsem komfortom najmodernejših sviomto* Ulov. — Vsi najnovejfi modeli 1927 ▼ ekx» nomiji, eleganci ter vporabi bencina nepre« kosljivi ou vsake druge znamke. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 7164"1 AJS angleški zmagovalni motocikl hiti tudi v letu 1927. od zmage do zmage v najtežjih svetovnih dirkah, in sicer na najmanj 400 kilometrov dolgih progah. Južncvafrikanska Tourist Trophy 1927: Zmagovalec Cohen rekord Ogrska Tourist Trophy 1927: Zmagova. lec Urbach rekord Avstrijska Tourist Trophy 1927: Drugi Cimpa, tretji Miihlegger. Angleška Tourist Trophy 1927: Tretji Simpson v rekordnem času. Prva udeležba AJS motocikla na inten nacijonalni dirki Plješivic&Samobor, zmaga \V. Stuzzi na 500 ccm AJS motociklu s pri» kolico ter vpostavi nov rekord. AJS motocikli so bili tudi v letu 1926 na vseh važnih svetovnih motociklističnih dirkah za svetovno prvenstvo zmagovalni. Tako v hitrosti, kakor tudi zanesljivosti, posebno pri slabih cestnih in vremenskih prilikah so pripeljali normalni AJS serijski modeli svoje vozače zmagovalno na cilj. — Imate Ii boljši dokaz za najpopolnejšo kva« liteto AJS motociklov? — Na podlagi gor. njega ne bo Vam težko izbrati si Vaš mo» tocikl ter ako ga posedujete, Vam bo takoj najboljši prijatelj, kakor je vsem neštetim drugim kupcem. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 12. tovarniško poslopje na periferiji Ljubljane, pripravno za tekstilno, železno, elektrotehnično in drugo industrijo [prodamo takoj eventuelno oddamo v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »TOVARNA 250«. BOLNIK: Kako odpravim kašelj in onemoglost? ZDRAVNIK: To so posledice Vaše gripe; vzemite vsako jutro in vsak večer po jedno žlico SIRUPA HEMOGLOBINE DESCH1EHS 3 steklenice Vam vrnejo zdravje in moč. — Dobiva se v vseh boljših lekarnah. Zahvala. Beseda ne more popisati duševne boli, ki nama jo je pri. zadela neizprosna usoda z nenadno smrtjo najinega iskreno ljubljenega edinega sina. Ne moreva se sprijazniti z mislijo, da se več nikoli ne povrne k nama. Komaj je vstopil v življe* nje, se je že tudi od njega poslovil in nama zapustil v srcih tugo in trpljenje. Da si tudi naju vzel s seboj v sfere, kjer ni žalosti, ni groze 1 Edina svetla iskra v brezmejni potrtosti o nama dokazi iskrenega sočutja, ki je bilo v najpopolnejši meri izraženo v častni udeležbi prijateljev in znancev, ki so najinega nepo« zabnega Radovana spremili k večnemu počitku. Prisrčna hvala Vam vsem, ki ste prišli in darovali toliko ljubkega cvetja njemu, kateremu je cvetela najlepša pomlad njegovega življenja. Posebej še bodi izrečena topla zahvala za priznano skrb. s katero se je g. primarij tukajšnje bolnice, g. dr. Pogačnik, iskreno prizadeval, da nam prihrani težki udarec; v enaki meri čč. sestram usmiljenkam za požrtvovalno negol Prisrčna za. livala njegovim gg. šolskim profesorjem, ki so mu bili nakIo= njeni v življenju in se udeležili pogreba! Končno najsrčnejša zahvala Vam pevcem od «Sloge» in «Pevskega društva Kra. kovo»Trnovo», ki ste s prepevanjem pretresljivih žalostink povzdignili slovesnost tragičnega momenta ter zapustili v naših srcih neminljiv spomin na najinega ljubljenega Rado. vana! Še enkrat hvala iskrena in prisrčna vsem! Ljubljana, 18. junija 1927. Ivan in Ivana Megro. Zahvala. Ob prerani izgubi mojega iskreno ljubljenega soproga oz. očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda dr. Ruperta Celestine si štejem v dolžnost, zahvaliti se tem potom vsem, ki so nam v težkih trenutkih na katerikoli način lajšali našo neizrecno bol. Posebna zahvala bodi izrečena vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja, čč. sestram usmiljenkam Leonišča in osobito č. sestri prednici iz Begunj, kakor tudi hišnemu zdravniku g. dr. Krajcu m prof. dr. Kotniku za neumoren trud in skrb v bolezni pokojnika. Iskrena zahvala bodi izrečena tudi oficirskemu zboru in vojaštvu, zastopnikom viš. dež sodišča, viš. drž. pravništva, dežel, sodišča, drž. pravdništva radovljiškega in črnomaljskega okr. sodišča in deputaciji »Sokola« iz Kranja kakor tudi vsem znancem in prijateljem za številno čašče-če spremstvo na njega zadnji poti. Ljubljana, 19. junija 1927. Žalujoča soproga Alojzija Celestina. A. & E. SKABERNE, Ljubljana. C E FIR za srajce in bluze v veliki izbiri! 2. - 11 julija 1927 pod pokrovitelistvom Nj. Veličanstva kralja VII. Mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani. Najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava v maši državi mudi: 1. največjo izbiro vsakovrstnih industrijskih in obrtnih izdelkov, 2. ker velika konkurenca, zelo umerjene cene, 3. najboljši pregled za nakup pri prvovrstnih in solidnih tvrdkah, 4. na podlagi sejmske legitimacije 50% voanino na vseh osebnih ta brzovlakih in parobrodih. Oglejte si prirodne krasote divne Slovenije! Legitimacije se dobe po Din 30__v vseh večjih denarnih zavodih, potniških uradih, kulturnih in prosvetnih društvih, trgovskih organizacijah itd Stanovanja preskrbljena! Informacije daje: Sejmskš urad. F» M O f> A J A j zelo aktualnega predmeta za gospodinjstvo, obenem zastopstvo za velesejem, se odda gospej ali gospodu. Specijelnega znanja, poslovnih prostorov ali pisarn ni potrebno. Začetniki se poduče. Izborni zaslužek, toda je potrebna kavcija 15.000 dinarjev v katerikoli obliki. Ponudbe pod »Sijajni zaslužek št. 16. na anončni oddelek »Jutrac. 7153"a Proda »e za ugodno ceno lepa hiša v Ljubljani Blefrveisova cesta št. 9. nasproti palače velikega županstva, dvonadstropna, v podstrešju manzardna stanovanja velik košat vrt. oziroma stav-bišče, solidno zidana, v najboljšem stanju, neobremenjena, iz proste roke. Event se hiša zamenja s kako primerno hišo v Mariboru. Ponudbe sprejema ta pojasnila daje odvetnik dr. M. Pire v Ljubljani. Cigaletova ■alica od 3—6 ure popoldne. 7074-a Uspehe nudijo pogosti obiski — zat<> sprejmem zastopstvo za Gorenjsko prodaje, intervencije, inkaso, nakupi i. t. d. Cen ene poudbe prosim pod „GORENJSKO ZASTOPSTVO" na oglasni oddelek „Jutra". mnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnmnr Zaspal je danas v gospodu 7150 poslovcdia tvrdke Rupert Engelsberger v Kr kem v 67. letu svoje starosti in 42. letu svojega neumornega in nesebičnega delovanja pri naši tvrdki. Pogreb nenadomestnega se vrši v pondeljek dne 20. junija 1927 ob pol lu. uri dopoldne na tukajšnje pokopališče. Krško, dne 18. junija 1927. Rupert Engelsberger. Hektografični aparati, zvitki, masa, hektografični trakovi vedno in najceneje v zalogi pri LUD. BARAGA. Ljubljana, Selenburgova ulica stev. 6/1. 49 4 leieton su 2M). Stev. 15.404/1501 — 1927. Razpis. Mestna občina mariborska razpisuje na podlagi sklepa mestnega občinskega sveta mariborskegaz dne 10. februarja 1927 oddajo zemeljskih in betonskih del za izvršitev cestnega kanala v Smoletov) ulici. S 100— Din kolekovano, zapečateno in s »Ponudbo za izvršitev cestnega kanala v Smoletovi ulici« na ovitku označene ponudbe ie vložiti do 12. ure dne 23. junija 1927 v vložišču mestnega magistrata. Takso in druge dajatve je vpoštevati pri enotnih cenah Javna otvoritev ponudb ob navzočnosti ponudnikov se vrši dne 23. junija 1927 ob 12. uri na mestnem magistratu. Za razjpis potrebni načrti in spisi so proti povračilu dobavnih stroškov na razpolago pri mestnem gradbenem uradu. Mestna občina si pridržuje pravico oddati dela skupno ali posamezno brez ozira na višino ponudenih cen. Mestni magistrat mariborski, dne 1:>. junija 1927. Konkurs. Na osnovu rešenja gospodina ministra Vojske i Mornarice Pov. Dj. broj 2303 od 21. aprila 1927. god. Konjička Podoficir. ska Škola u Nišu primače 28. septembrp 1927. god. pitomce iz gradjanstva in iz vojske. Školski kurs počinje 1. oktobra 1927 godine i traje (2) dve godine. Prijave sviju kandidata primače se do 20. septembra 1927. godine. Kandiati, koji žele stupiti u Konjičku Podoficirsku Školu, prijavljuje se komandantu škole, svojeručno napisanom mol. bom a uz molbu prilažu i svoja dokumenta. Za uslove obratiti se svojoj opštini ili žandarmerijskoj stanici. Škola se nalazi u Nišu (Niška tvrdjava). Oni mladiči čija dokumenta budi. ispravna odmah se uvrščuju u red kandidata, a od svog vojnog okruga dobiče bezplatnu voznu kartu za dolazak u Niš, tako da se 28. sep. tembra 1927. god u 8 časova lično jave komandantu škole. U slučaju, da kandidat ne bude primi jen pa pitomca, onda če takodjer dobiti bezplatnu voznu kartu za povratak svojoj kuči. Oni pitomci, koji školu uspešno svrše, imajo prava na čin oficirski. Iz kancelarije Konjičke Podoficirske Škole u Kisu, broj 1032. niiBHiiHiHisaisEaiuiiiiiiu Zahvala. Povode m težke izgube našega edinega nepozabnega sina Franca iranetica smo prejeli toliko izrazov iskrenega sočutja in tolažbe, Qa nam ni mogoče zahvaliti se vsakomur posebej. Izrekamo tem potom vsem ki so nam bili v tej težki preizkušnji z nasveti in tolažbo ob strani, svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zavahljujumo čč. duhovščini, gasilnemu društvu, pevskemu društvu „Sloga", uči-'eijem iz Rajhenburga in Senova, in železničarjem ter vsem znancem in prijateljem, kateri so v tako velikem številu spremili pokojnega k večnemu počitku. Rajhenburg, dne 17. junija 1927. 7132a Žalujoča rodbina. Zahvala. Povodom nenadomestljive izgube našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda Josipa Jansky stroievodja državnih žetcznic se najlepše zahvaljujemo vsem prijavljeni in znancem, za darovano cvetje in za spremstvo na n egovi zadnji poti. Posebna zahvala bodi izrečena žel. godbenemu društvu „S'Oga", žel. pevskemu zboru za žalostinke in zastopniku društvu žel. stro;evodij za ganljiv poslovilni govor. Še enKrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. V Ljubljani, dne 18. junija 1927. 7149 Globoko žalujoči ostali.