97. strnih. I U*liMH pitik. Z7. aprila l!17 L. leto. .Slovenski Narod* La France militaire«, so mnenia. da bo treba še težVih žrtev in veliker-a napora, predno bo d^sežen neposre-den in občuten uspeh. Haajj, 26. aprila. Iz Dieppa poročajo: Za najkrajši čas se pricakuje ofenzi\*ni nastup s franeoskimi četa-mi ojačene belgijske armade. Govo-rica o belgijskem napadu v odseku Dismuiden je vzbud'la med flandr-skim franeoskim preMva!stvo*n veliko razburjenost. Razna belgii^ka d-ne\Tia povelja govore o skorajšnji ofenzivi. ANGLESKO URADNO POROCILO. 25. aprila. Vzeli smo vasico Bilhem, vzhodno od gozda Havrin-court. Med Cojeulom in Scarpo se je "•'ršil boj. Napredovali smo. Od 23. apri-a smo vjeli 3029 moz, med njimi 56 častnikov. 24. aprila. Boj je bil danes manj silen, vendar Šs vedno hud. Napredovali smo med reko Sensee in Monchyjem. fRANCOSKO URADNO PORCC!LO. 25. a p r i 1 a D o p o 1 d n e. Med Sommo in Oiso je bila noć razmero-rr.a mirna. Pričenjajoče se obstrelje-vanjc naših jarkov pri La Fčru smo s protiošnjem zadržali. V pokraiini ob Aisni srno nekeliko napredovali južno od Cernvja en Laonnais ter vje'i nekaj mož. Danes zjutraj smo po sil-nem topovskem ognju gladko zadržali pričet nemški napad v okolici Hurtebise in na visoko planoto Van-clerc. V Champagni smo ob »Brez-imni gori« napredovali, vjeli nekaj mož in vplenili en top. Sovražnik je poskušal razne nenadne napade pri Tahum in pri Maisons de Cham-pa^ne, toda brrz uspela. Njegove čete. ki 50 izvršile šunke, so pustile mnogo mrtvih v naših dičnih ovirah. V gornji Alzacijf je vdrl naš Izvidni nddelek v okolici Ammerzweilena v nemške crte ter pripeljal nazaj vjete. 24. a p r i I a zvečer. Artiljerijska podvzetia na ćeli fronti. Nada-Ijevali smo svoj uničevslni ogenj na sovražne baterije in naprave v okr>-lici St. Ouentina, ob Ofsi in v Cham-pp^ni. Pri več bateriiah smo konstatirali eksploziie. Vrlenil? smo 4 nem-^ke 10'5 cm havbice. Pri Moronvil-l^rsn so vdrli naši lahki oddelk! po kratki artiljeriiski pripravi v nem-ske 'arke ter n*h našH polnc mrtvih. Na ostali fronti ničesar pomemb-nega. USPFHT PODMORSKE VOJNE. Bcroiln. 26. aprila. (Kor. urad.) V seji proračunskega odseka držav-nega zbora je izjavil drfavni mini-ster drzavreg* momnriŠkega urada: Do sedaj stoji podmorska vojna v znamenju velikih u«pchov in majh-nih irrub. Kljub strogi cenzuri v en-tentnih državah prihaja k nam še zadosti poročil, iz katerih je posneti, kako silno ie zadela podmorska vojna Anglijo in z njo posredno tuđi nje- ne za veznike. .Mornarica ne dvomi, da bo Anglija v kratKem prisiljena izvajati konsekvenec. Pomorska bitka pri Đunkerquu. Pariz, 26. apri-a. CKoresp. urad.) Agence Mavas poroča: Hotilja nem-ških rusilccv je obstreijevala z morja sem v noči na Zd. t. ni. med 2. uro in 1.5 minut in 2. uro in 25 minut Dun-kerqi*e. Franeoske in angleške pa-truljske ladje so zapletle sovražnika v boj. V kratkem boju je bil en nas rušilec potopljen, Hldroplani m rušllcl. London, 25. aprila. (Kor. urad.) Admiralieta por*>Ča: Trije angleški hidroplartj so napardli 23. t. m. popol-dne pet nemških torpednih rušilcev pet milj pred belgijsko obalo. En ru-Šilec je bil zadet. Domneva se, da se je potopil. Zvečer smo videli štiri ru-šilce. ki so se vrnili v Zeebriigrre. K temu pripoTrnnja Wolffov urad: Dne 23. t. m. ob 5. popoldne je pet sovražnih bojnih letal brez vsa-kega uspeha napalo naše pred flan-drsko obalo vežba^oče torpedovke. Kake škode ali izgube človcSkih živ-Ijen) ni bilo. Naša bojna letala so so vražna letala takoj pregnala. Torpediranje dveh anglc^klh bolniš! ih lađi!. London, 24. aprila. (Xor. urad.) Reuter. Admiraliteta raz?:!aša: Pne 17. apnla zvečer sta bili bolniski ladji >Dones:al« (1SS5 ton) in »Lau-frane« (62S7 ton) brez svarila torpedirani, ko sta peljali ranjence v an-g-leske pristane. Zaradi navade Nem-cev, torpedirati brez svarila bolniske ladje in z ozirom na okoliščino, da delajo razlikovalni znaki in razsvet-Ijava take ladje za jako viđen cilj nemških podmorskih čolnov, ni bilo dlje mogoče. naše bolniske ladje označevati na dosedanji načiti. Dasi sta torej ti ladji prepeljavali ranjence. ništa bili na nikak način na zunai označeni za bolniŠki ladji. Vojne ladje so spremljale obe ti ladji. ^Do-negaU je vozil lahko ranjene Angle-že. Izmed njih se jih pogreša 29 in povrh še \2 mož posadke. Naibrž so utoniH. »Laufrana« je peljal 234 ranjenih an^leških oficirjev in voja-kov, 167 ranjenih nemških vjetnikov in zdravniški štab 52 oseb. Posadka te^a parnika je štela 123 mož. Pogreša se dva ranjena angleška oiicirja, 16 ranjenih amrleških vojakov. enega člana zdra\Tiiškega štaba, pet mož posadke, štiri nemške oficirje in 10 nemških vojakov. Angleške patrulj-ske ladje so resile 152 ranjenih nemških vjetnikov na nevarnost, da bodo same torpedirane. — Wolffov urad pripominja temu poročilu: Nemška vlada je izdala 29. januarja 1917 izjavo, da bo'niške ladje nišo več pripu-ščene v območje angleškega Kanala. Nič ne kaže bolje opravičenosti nemške odredbe, kakor zgoranja angleška objava. Že 15. aprila 1917 je nizozemska nota obvestila nemško vlado, da so »Laufrane« in pet drugih ladij crtane z liste bolniških ladij. 5>Lanfrane« torej ni bil 17. aprila več bolniška ladja. Še posebno čuden vtisk napravlja. da je nerr.šk" ucei-morski čoln dva dni po potopu »Lau-frane^, našel na mestu nesreće re-Šilne Čolne z imenom »Laufrane« tu z žnaki, ki jih smejo imeti samo bolniske ladje in njih Čolni. Dognano je torej. da je imela ladja, ki po uradni izjavi angleške vlade ni bila bolniška ladja, čolne z znaki bolniških ladij. Prepričevalnejši dokaz za angleško brezvestnost. zlorabiti znake bolniških ladij, je pač težko dobiti. Da vozi angleška vlada transporte ra-njencev čez ogroženi zaprti del Kanala, je toliko bolj brezvestno, ker se vrše transporti na način, ki zlasti iz-zivajo napade podmorskih čolnov. da se zaupajo tem transportom nemski ranjsnei in bolnlki, to krona angleško hudodelnost. Če pa misli angleška vlada, da prisili nemško vlado na odnehanje, potem se moti. Tu označeni angleški brezvestnosti se vred-no pridružuje franeoska, ki šega tako đaleč, da posebni nettoveurji more neinške ranjence, da bi ne prišli več živi v Nemčijo, kakor je bilo te dni javljeno z bojišča ob Aisni. Nemški plen. Berolin. 26. aprila. (Kor. ura 1.) W. u. p.: Dne 23. t. m. popoldne je neki naš hidroplan v Severnem mor-ju itstavil norvreško barko ^Raval« (6SS ton) z lesom v \Vesthartlepool ter s posadko. postavljeno na ladjo da! odpeljcti v neko nemško prista-nišče. »Seeadler«. Berolin, 26. aprila. »Lokalanzei-. ger« poroča iz Ženeve, da je nemška brodovska ladja »Seeadler« en sam dan potopila 8 ententnih ladij. Iz Bre-sta poročajo, da je »Seeadier« potopila zadnje dni 12 ladij. LiSTEK. --------- 11 Polkovnik Chabert. Francoski spisal HonorĆ de Balzac. (Dalje.) — Stvar postaja resna, je vzkliknil Derville, ko mu je Boucard prebral vsebino pisma. — Sicer pa, moj dragi, je nadaljevr.T, obrnivši se k notarju, bodem potreboval gotovih podatkov, ki se nahajajo v tvoji pi-samici. Kaj ne, ta stari goljuf Ro- guin ... — Mi pravimo, ta nesrečnež, Roguin, &a je prekinil smejoč se notar. — Kaj ne, pri tem nesrečnezn, ki je odnesel svojim klijentom osem-stotisoč frankov in več družm pah-nil v nesrećo, se je raspravljala Cha-bertova zaptiščina? Zdi se mi. da sem nekaj podobnesra videl v svojih spisih v zadevi FerraiuL — Da, je od^ovoril Crottat bfl tem takrat tretji uradnfk; prepiso-val sem ćeli razdelilni nacrt in fifa dobro šrndiral. Rowt ChapoteL So-proga In vdova Hijaciinta. fmenova- B#ffa OuO>«rt grofa frmeoskaflft Ofr | sarstva, velikega oficirja redq Čast-ne legije... Poročila sta se brez že-nitovanjskga pisma, njihovo premo-ženie jima je bilo torej skupno. Ko-likor se spotninjam. so aktiva zna-šala okoli šeststotisoč trankov. Pred svojo poroko je grof Charert napra-vil oporoko na korist pariškim za-vetiščem, s katero je tem zapustil četrtino tiste^a svojega premozenja. ki ga bo posedoval ob svoji smrti; država pa naj podeduie ćrvzo četrtino. Nato se ie seveda vršila ceni-tev, prodaja in razdelitev, ker so od-vetniki pri tem prav dobro zaslužili. Po likvidaciji pa Je monarh, ki je tokrat vladal v Franciji, državno četrtino vrnil polkovnikovi vdovi. — Polkovnikovo premoženje torej ni znašalo več kakor tristotisoC frankov? — Prav zares, mol dragi, je od-vmfl Crottat. Tu in tam ste Ie pravični, vi odvetniki, dasi vas dolže, da vam ni mar, ali zagovarjate tožni-ka ali toženca... Grof Chabert člear naslov Je bil napisan na prvf pobotnld, ki Jo je odvetniku izročil notar, je stanoval v predmestju Saint Marcean, rue du Petit - Banqtiier pri nekem starem stražmojstni cesarske garde, kl Ie posta! živinorekc In se bnenoral Vergniaud. Prišedši tja je Derville moral peš poiskati svojega klijenta, zakaj njegov kočijaž se je branil vožnje po kolesnicah netlakovane ceste, ki so bile za njegov koleselj pregloboke. Ozirajoč se okoli sebe je odvetnik končno opazil na bližje boulevardu ležečem koncu ulice med dvema iz kosti in prsti sezidanima 7idovoma dva šibka stebra iz pe-ščenca, katera so osrlodali mimoidoči vozovi, dasi sta bila pred nju postavljena dva lesena mejnika. Ta dva stebra sta nosila bruno. pokrito s strešico iz opeke, na katerem so bile z rdečo barvo napisane besede: Vergniaud. živinorejec. Desno od napisa je bilo videti nekaj jaje, na levi pa kravo, oboje v beli barvi. Vrata so bila odprta in to najbrže ćeli dan. V ozadju precej obširnega dvorišča nasproti vratim je stala hi-ša, če se smejo tako imenovati tište koče v pariških predmestjih, ki nišo ničemur podobne, tuđi ne najrevnejši kmetski bajti. Kažejo pač njihovo siromašnost poerešaš pa njihovo poezijo. Zares. sredi polja tud! koče nišo brez Ijubkosti, ki jim jo daje čisti zrak, zelenje In razgled po poljo, griček ali vijugasta stezica, trta, živa seč, mahovje po slamnatih strehah in poljodelsko orodje; v Parizu pa revščina pridobiva k večjemu na svoji strahoti. Dasi pred kratkim časom zgrajena. je hiša izgledala kakor razvalina. Niti en kos ni sltižil svojemu pravemu namenu. Znešeni so bili skupaj od vseh mogočih pariških podrtin. Na oknici, zbiti iz desk trgovskega napisa je čital Derville: Magasin de nouveantćs. Niti eno okno ni bilo podobno drugemti in razpostavJjena so bila brez vsakega reda. PritliČje, v katerem so menda stanovali Ijudje. je bilo na eni strani višje od tal, dočim je bilo na drugi strani zakopano v zemljo. Med vhod-nimi vrati in hiSo se ]e rasprostirala mlakuža, polna gnojnice in pomi]. Zid, na katerega se ie opiralo to kla-verno poslopje in ki je bil videti trd-nejšt od ostalih sten, je bil zastavljen z omreženimi kletkami. v katerih so pravi kunci zaplojali svoje številne mladice. Desno od vhoda se je raz-prostiral kravji hlev s senikom na vrhu. v sredi med hlevom m hišo pa Je bila mlekarna. Na levi je bilo videti kurji dvor, konjski hlev in svinjak, čfear streha je bila kakor ona hiše zbita iz slabih desk \i surovega lesa in za silo pokrita z bičjem. Kakor skoro povsod, kjer se pripravljalo prvrne tistega ogromnega kosila, ki ga pogottne Pariz vsak dan- tako ie bilo tuđi na dvorišču, sredi katerega je stal Derville, opaziti sledove tište naglice, kateri se ne moreš izogniti, če moraš paziti, da priđeš ob pra-vem času. Velike obtolčene kositra-ste posode, v katerih se prenaša mleko in lonci s smetano so s svoji-mi platnenimi zamaški ležali nered-no pometani pred mlekarno. Raztr-gane cunje, s katerimi so jih obrisa-vali, so na vrveh nataknjene plapo-lale razsmjene na solneu. Pohlevni konjiček tište miroljubne pasme, ki jo najdeš samo še pri mlekaricah, je potegnil svoj voziček za par korakov naprej in se ustavil pred hlevom, katerega vrata so bila zaprta. Ob ru-menkastem, razpočcnem zidu je oglodavala koza tište tanke in zapra-šene vinske trte. Na loncih s smetano je čepel maček in jih lizal. Kure so se ob Dervillovem prihodu z glasnim vrBčem prestrašene razkropile in pes - Čuvaj je zalajal. — Mož, ki je odločil bitko pr( • Eylavi, naj biva tu! je vzkliknil Derville in z enim samim pogledom o!k n\\ to ostudno pozorišče. Hiša je ostala pod varstvom treH paglavcev. Eden je bil splezal na ko leselj, obložen z zeleno krmo in metal kamenčke v cev sosedore peči, v nadi seveda, da pad^o v longgja Pr Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 27. aprila 1917. 97. Stev. Z ostalih bojišt TURSKO URADNO POROClLO. 24. aprila. Fronta v I r a - k u. Na desnem bregu Tigrisa je dne 22. aprila prišlo do novih bojev. Tuđi ta dan se nara je posrećilo zadržati sovražno prodiranje in zadati so-vražniku zelo občutne izgube. Po-tem, ko je bil začetkom boja sovraž-ni konjeniški polk, ki je hotel nasto-pati na našem levem krilu, odbit, je pozneje napadla naše levo krilo moćna sovražna pehota, ojačena še s konjenico in oklopnimi- vozovi. Tam, kjer se je sovražniku posrećilo vdreti v rase postojanke, je bil v protinapadu z bajonetom zopet vr-žen ven. Potem, ko so bili tako vsi napadi sovražnika odbiti, so se naše čete po nacrtu umaknile v nove postojanke severno Samare. 25. aprila. Kavkaska fron-t a. Lahno delovanje topov samo na levem krilu. Sovražna artiljerija je brezuspesno streljala. razs^etljevala 2 ref'ektorji naše pozicije in jih vča-sih obstreljevala s strojnimi puškami. — Sinajska fronta. Dne 22. t. m. popoldne je bil artiljerijski ogenj pri Oazi včas'fi silen. dne 23. t. m. dopc'dne pa slafcotnejši: 23. april je potekel v splcšnem mirno. Dne 24. t. m. so cipeli pred Ak*ibo sovražna križarka. tonričarka in transportna Iadfa. Po silnem obstrelievanju, tfetoma tuđi s strunenimi plini, so po-skusili Arigle^i. kakih 2000 mrž, šest-krat zapored. toia brezuspesno se izkrcati. Ogenj sovražnih ladij je raznišfl mošeio v Akabi. Naše krvave Izeube vsled obstrel'evanja se omc5i:?ejo ns 7 ir.ož. od tch sta dva mrtva. — Na ostalih frontah nobenih posebnih dogodkov.. AngfeŠko aradno poroČifa. 24. aprila. Sinajska fronta. Turske čete v Palestini, ki so dobile ojačenja, drže močno pozicijo, ki se razteza od Gaze v smeri na Bcrsabo. Utrditev pozicij, ki smo jih vzeli Turkom pred njihovo glavno pozicijo, napreduje zadovoljivo. Naša artiljerija je razstreljila s pomočjo Ietalcev sovražno municijsko skladi-šče v Oazi. BOLGARSKO URADNO POROClLO. 34. aprila. Med Vardarjem in Dojranskim jezerom so cei dan stre-ljali precej besno s topovi, posebno južno Dojrana. Proti večeru so napredovale sovražne čete pehote vzhodno Mačukova. a jih ji odbil naš ogenj. Na ostali bojni crti slabo streljani e topov. 25. aprila. Makedonska fronta. Med Vardarjem in Dojranskim jezerom silno močen artiljerijski ojrcnj. ki je traial ves dan. Angrle-ži so napadli z močnimi silami, nakar se je razvil v vsem odseku hoj z nai-večio Ijutostjo. Povsod smo sovražnika vrgli nazaj, zlasti v boju z roc-nimi granatami in v bolu m^?a proti možu. Samo krog in krog Dolželov traja boj še vedno. — Rcmunska fronta. Pri Mahmudfji sla^nten artiljerijski ocrenj. Vzfccdnn od Tulče slaboten csrenj pušk. Pri Izači po-samni streJi topov. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 25. april a. Od Šarce do Brente je sovražna artiljerita tuđi včeraj delovaia posebno živahno. Naša artiljerija je odgovarjala z eneržiio in je motila trajajoče premikanje sovražnika v Suganski dolini. Ma ju- ognjišču. Drugi Je skuŠal zvleči pra-šiča na dno praznega vozička. ki se je dotikalo tal, dočim je tretji, obe-šen r»a nasprotnem koncu, čakal, kdaj se prašič vleže, da ga dvigne kakor na gugalnici. Ko jih je Derville vpraŠa!. če stanuje tu gospod Cha-bert, mu ni nihče odgovoril in vsi trije so ga ogledovali z neko duhovito zabitostjo, če je dovoljeno, vezati ti dve besedi. Derville je brez uspeha ponovil svoje vprašanje. Raz-dražen po potuhnjenem vedenju treh paglavcev, jim je zalučal v obraz nekaj tistih šaljivih zabavi jlc, kl jih mladi Ijudje tako radi rabijo nasproti nedoraslim fantičem, ni pa dosegel drugega, kakor glasen krohot pa-gtavcev. Derville se je Jezi!. Tedaj je polkovnik. ki ga je slišal, stopil iz nizke sobice v pritličju poleg mlekar-ne in se pri kaza I na pragu vrat v ne-popisno flegmatični vojaški po>zl. Med zobmi je tiščal dobro »zakaje-no* pipo (»zakajeno* v strokovnera pomenu besede) eno tistih pip iz bele prsti, ki jih imenujejo »žrelo-grelke«. Privzdignil je senčnik skraj-no zamazane čepiće, zazrl Dervilla in krenil preko ognjiSča, da tem hi-treJSe dospe do svojega dobrotnika. Pri tem je prijateljsko klical paglav-cem: »Mir v vrstah! Dečki so takoj spoštljivo umolknili, tako Jih ]g imel staii vojak v svoji oblasti ^ ^^ ■ - - j lijski fronti artiljerijski dvoboj in 5tc-vilni zračni izvidi. Eno naše letalo je bilo nad našim ozemljem zbito. Ranjeni letalci so bili vjeti. Na Krasu je napadel sovražnik zadnjo noč po silnem bombardiranju z močnimi četami naše crte v odseku pri Ko-stanjevicf. Posrećilo se mu je samo, da je osvojil zopet ispostavljeno pozicijo, katero smo mi prejšnii dan za-sedli. Vzdolž ostale fronte je bi! glad-ko zavrnjen. Ita!Han5ka ofenziva paralelno z angleško. 2en»va« ^6. aprila. Iz poročil o zadnjem sestanku ententnih mini-sitrov je razvidno, da je bil dosežen dogovor glede italijanske ofenzive, kl bi se izvršila paralelno z angleško. Lugano, 26. aprila. S 15. majem je preklicanih 70 odstotkov vseh oprostitev v italijanski armadi. Tuđi druge odredbe italijanske armadne uprave kažejo, da se je posrećilo če-tverozvezni konferenci. da je pripravila Italijo do novih žrtev za Četve-rozvezo. Razne vojne vesti. Zeđinjene države in brambna doižnost. Budimpešta, Z6. aprila. »Pester LTvod« poroča iz Rotterdama: Glasom poročil iz \VastiinKtona je skle-nil senat s 5.3 glasovi proti 5 jtfaso-vom razpravljati o zakonu glede brambne dolžnosti. Araerif^c m!!f:?rde. Bern, 2?. aprila. \Vilson je 24. t. m. podpisal od obeh zbornic dovoljeno tosojilo 7 milijard. 200 miliio-no\r dolarjev dobi Anglija takoj iz-plačanih, plede ostale vsote se bo ročakalo, da se določi ključ za raz-delitev. Baje je zakladni minister Mac Adoo izročil angleškernu veleposlaniku že nakazi!o. Talna posvetovania entente. Rotterdam, 26. aprila. »Dattv News poročajo, da je predlagal Wil-son ćelo vrsto tajnih posvetovanj entente. ki nai zas:?rurajo in pospe-sijo uspeh zavezniskegra orozja. Stor-jeno je vse, da se skler>i teh kenfe-renc ne izvedo v ja\Tiosti. Samo eno se srne povedati. da se mirovao \-prašanie pri teh posvetovanjih sploh cmenilo ne bo. Za aktivno udeležbo Kitajske. Fotterdanu 26. aprila. Iz Tient-sina poročajo. da je dobila kitajska vlada iz Washingtona nujni poziv, da na] se aktivno udeleži vojne. Kakor porocaio ang"leški listi, se vrše že priprave. Židovska republika Palestina. Amsterdam, 26. aprila. »DaiJv News* roroča iz \Vashinfftona: Med nacrti VVilsona je tuđi ta, da naj se ustanovi v Palestini židovska republika. Prosrlasitev tes:a nacrta je provzročila med milijoni Židov v v Ameriki velikansko veselje. Sonninavo prfbfiževanfe centralnim državam? Lupano, 26. aprila. Italiiansko časopisie skraine levice nanada Son-nina. če?. da ig^ra dvolično vlofco. Med Sonnfnom in gerjpralisSTmom Cadorno obstoji spor, o katerem se za seda! ne more govoriti javno. Son-nino Je posknsil bafe zadnje Čaše pri-blfžati se certrainfm državam. »Se-co\o« pravi, da se to Sonninti ne po-sreči, ker je bil on najbolj navdušen za vojno. [talijanski pomorski promet. Rim, 26. aprila. (Kor. urad.) Uradno se poroča: V tednu, ki je po-tekel 22. anri'a. je Driplulo v italijan-ska pristanišča 385 trgovskih ladij vseh zastav s 330.170 ton in odplulo 425 trgovskih ladij s 400.965 ton, ribiške barke in male obrežnice nišo všete. Izgube italijanskih ladij: I parnik pod 2300 ton, 1 pod 750 in 3 jadmice. vsaka pod 200 ton. Dva italijanska parnika, ki sta bila napa-dena. prvi od neke ladje-lovilke, dru-jji od podmorske.sra čolna, sta zbe-žala. Kanadski vojni izdatM. Ottawa, 24. aprila. Pri predio-žitvi tretje^a vojnejjea proračuna je izvajal finančni minister, da so zna-šali dohodki v prvem vojnem letu skupaj 130 milijonov, v drugem letu 170 milijonov in dne 31. marca poteklo leto 232 milijonov dolarjev v vojnem računu. Davek na vojni do-biček je dal 15 milijonov. Vsi izdatki od početka sovražnostl za vzdržanjc kanadskih vojnih sil na fronti In za obveznosti napram Angliji so znaŠa- II kakih 600 milijonov ter Je narasel kanadski državni dolg od 336 milijonov na 900 milijonov. Do konca tega finančnega leta pa bo narasel na 1200 milijonov dolarjev. Največia vojna tođ|L Bern, 25. aprila. (Kor. urad.) Ly- onski 1'sti poročajo iz Washinjrtona, bojna ladji sveti, naddreađnoafht »New Mexicoc, U obsega 32.000 ton. Stavke na Nemškem. Đarolla, 36. aprila. (Kor. nrad.) V proračunskem odseku državnega zbora je načelnik vojnega u rada general Oroener dejal: škodljive so ne le daljle stavke, nego sploh vsaka stavka, če traja le tri ure. Pomnožiti moramo produkcijo z vsemi sred-stvi. Dokler ima delavec le količkaj moči, je njegova moralična dolžnost, da jo da na razpolaganje domovini. Govornik razume pjtrtost delavcev spričo zmanjšanja porcij kraha, a stopile so v ospredje politivne stvari in pri teh se šala neha. Tuđi so se dobili dokazi, da je bil agitacijski materijal vtihotaplfen iz inozemst\ra. Govornik je zahteval, da morajo stavke nehati, sicer se bo proti voditeljem postopalo brezobzirno, ter je dejal: Zade!i borno te politične izda-jalce domovine z vso ?ilo zakona. Na ćru?\ ?tr?"\ r>a je treba deliv-cem. če se raj 6o prečne^ri konca vojne vzdrže stavk. dati mesta. kjer lahko pravocasno povedr> svoje zelje. Samo sem svetoval vlainjočim kromom, naj v organizaciji za živila sprejmejo zastoi>nike delavcev. Zakon o pomožni službi ndi da delav-cem določne pravice. Ra\no tako odločno. Kakor proti hujskačem na stavko, tom postonal prot7 onim. Ki hiriskaio zoper delavec, Pozivljam delodajalce, naj ^e spri^aznija s nra-vicami, ki so dane delavcem. Naše treslo mora mora biti delr> in zopet delo do frečnecjT« konca v-rv?r»e. Portusralski kabinet. Lisabona, 26. aprila. (Kor. ttrad.) Alfonso Costa je sestavil ta - le kabinet: Costa nredsedstvo in finan-ce, Mendes Ribeiro Norton d e Matos vojna, Rantes Pe-drese mornarico, Augusto So-ares ziinanje. Položa! na Ruskem. KONGRES RUSKE ARMADE ZA OFENZIVO. Mfnsk, 25. aprila. (Kor. urad.) P. b. a. V današnji seji kongresa za-stopnikov zap. rus. armad je poudar-}ala vrsta govornikov absol. potrebo ofenzivnih vojnih podjetij. Po končani debati je predsednik konprresa konstatira!, da geslo »doli z vojno« tekom razprave absolutno ni bilo iz-govorjeno. Rezolucija se bo >prejela v večerni seji. Vesti o nemirih na Ruskem. Preko Stockholma in Kodanja obiavljajo dunajski listi razna poro-čila o novih nemirih na Ruskem. Tako poročajo. da so izbruhnile v pokrajini ćonskih kozakov ter v gu-berniji Nižnij Novgorod kmečke revolte. V Petroirradu so se baje vršile velike demonstracije proti Ameriki in Angliji. Vojaški oddelek, ki je bil poslan proti demonstrantom, se iim je pridružil s klici: 2*vio m^r! Doli z Amerilco in Anc:liio! Sele kozaki da so demonstrante raz-crnali. nakar so ententofili priredili protiđemonstraeno. Milaiu 26. aprila. (Kor. urad.) *Corriere della Sera^< javlja iz Pe-trograda: Učinki Leninovecra delova-nja se že kažejo. Njegovi prist???si so poskusili prirediti pred američkim velepnslaTiiStvrm sovražno demot!-straciio. voia?.ke patrulfe na so jih nravoča^no razpmale. Velesposlanf-Štvo je bilo nato obdano z vojaškim kordonom. Rusffa ??i nemšlf? socOalnl demokratje. Petrogrrad, 24. aprila. (Kor. nr.) P. b. a. Raznravljaje o resoluciji kon-trolnega odbora nemške socijalne demokraciie, prijavlja »Reč«, glasilo ministra Miljukova, ljute napade na nemško socijalno demokracijo. List pravi, da bi bilo precenjevanje nem-§ke socijalno - demokratične resolu-cije popolnoma r:apačno. Vsa pretek-lost nemške socijalne demokracije dela sumljivo njeno sedanje stališce, ki kaže namen, dokazati enakost mirovnih tendenc ruske in nemške socijalne demokracije, paralelno s pol-uradnimi zagotovfli Nemčije in Av-stro - Ogrske o enakosti njiju pro-gramov z onim provizorične vlade v namen, povabiti Rusijo na sklep se-paratnega miru. Težkoče ▼ ruskih tovanuh. Bem, 25. aprila. (Kor. urad.) ParlŠi »Journal« poroča iz Petrogra-da: Munkijski minister Thomas se bo bavi! predvsem z vprašanji delav-ske orfiranizaclje in pomnožitve produkcije, ker vztraja industrija za dr-žavno ofcrambo kar največje skrbL Dokazano je, da delajo delavd v mnogih tovamah le še 4 dnf. Đeseda »svoboda« jih je hipnotizirala. Rusko svobodnostno posoJBo. Petrosrad« 25. aprila. (Kor. nr.) Podpisi na svobodnostno posoiflo so dosegli ori državni banki v Petro gradu 10 milijonov robljev. Po zbo-rovanju v sinagogi v Petrogradu so sklenili Zidje, da podpišelo na svobodnostno posojilo 22 milijonov rub-Ijcv. Đec iz Petrograda. Amsterdam, 26. aprila. (Kor. ur.) »Allgemeen ri: delsblad« javlja: Kakor poroča »Paiiv Expresst. zapugča mnogo ljudi Pcrrograd, ker se boje nemškega napada s kopnega in z moria sem. Vlaki, ki vozijo v Mo-skvo, so prenapolnjeni. Iz nevfralnifi držav. GRSKA REPUBLIKA? Amsterdam, 26. aprila. »Dailv Ncws« porocaio iz Washingtona: Jedinjene države bodo priznale gr-ško republiko z Vcivlzelosoni kot za-časnim predsednikoin. Lugano, 25. aprila. (Kor. urad.) Glasom poročila »Arrenzia Stefani« iz Aten je ime! kralj Konstantiu prvič od dogodkov v decembru 1916 dali-ši pogovor z angleškim poslanikom. Na to je kralj poklical k sebi Zaimisa. Brez dvoma se zdi. da je kralj iz-rekel željo, naj sestavi Zaimis novo ministrstvo, ni pa še znano, kako se je Zaimis odločil. ENTENTOFTLSKI NEMIRI NA ŠVEDSKEM. Kodan{, 26. aprila. VČeraj so se vršili v Malmo veliki nemiri. 15.000 ljiidi je demonstriralo za trgovinsko pogodbo z Anglijo ter za cenejša živila in stanovanja. Tuđi v Goteborgu so se vršili nemiri. (Ti nemiri, ki so indirektno naperieni proti strogo ne-vtralistični politiki Švedske, so oči-vidno delo ententnih agentov. Op. ured.) Ministrska kriza na Norveškem. Christianla, 26. aprila. (Kor. ur.) Justični minister Urbye je vsled včeraišnjega glasovanja v gorenji zbornici glede utesnitve svobode ča-sopisja podal svojo demisijo. Anglijla kršila norveško nevtralnost. ChristianUa, 25. aprila. (Kor. u.) Giasom poročila norveške monari-ški oblasti so angleški oboroženi ri-biški pamiki obstreljsvali 22. t. m. v norveških vodah nemški pamik »Vesta«. Isti dan sta dva oborožena angleška ribiška parnika zasledova-la parnik »Klara Blumenfeld« do Baastjorda. Norveška vlada je svojemu poslaništvu v Londonu brzojavno naročila, da naj odločno protestira proti temu kršenju nevtralnosti norveških voda. Nevtralne ladje na Angleškem. Berolln, 25. aprila, Kakor izve Wolffov urad z merodajnega mesta, je nemška vlada dovolila nevtral-nim državam, ki imajo še ladje v an-gle^kih pristaniščih, da smejo te od-pluti 1. maja. Določila jim je varno pot. če bodo imele Dosehne znake in se bodo držale te poti. Vprašanje je, alf bo angleška vlada pustila ladje odpluti. Razne politične vetfi. = Avstrijski državni zbor. Listi javljajo, da bo dne 15. maja raz-glašen cesarski patent, s katerim se skliče državni zbor, = Konference v zunanjem ml-nfstrstv«. Včeraj so se vršile v zunanjem ministrstvu konference grofa Czernina z zastopniki avstrijske ter ogrske finance in industrije. = Nemško - radikalni krogl In položaj. Da nemški *belangi« nišo izginili s programa avstrijske politike, to je zadovoljilo večino nemško-nacijonalnih krogov in vidni izraz te zadovolinosti je politika nemškega »Nationalverbanda«. Večina nem-ških politikov si pravi, da je pač treba čakati na ugodnejše razmere. Drugače vsenemci in nemški radl-kalci. Ti se še vedno ne morejo pomiriti, da »belangi« nišo bili nasilno uresniceni in zlasti malo provincijalno nemško časopisje, k! skoro iz-ključno prisega na vsenemško zastavo, obtožuje vlado, nemške poslance in bogvć še koga, češ, da so izdali nemški narod. Tako toži dan na dan tuđi »Marburger Zeitung«, ki zaključuje eno svojih dragocenih tirad tako - le: Slovanske stranke in njihovo časopisje pa slavijo solnee CJam-Martinic fn iz kaznflnice Mollers-dorf. kier se nahaja neki mož v naj-boliši udobnosti, prihaja zatajeni smeh! = Zveza čeških časnlkarjev v Pragi je poslala ministrskemu predsedniku grofu Clam - Martinicu obširen protest proti omejevanju tiskovne svobode, v katerem zahteva, naj izda vlada enotne cenzurne pred-piše. Protest opozarja vlado na cenzurne razmere v Pragi, zahteva, da se uporablja za češko Časopisje isto cenzurno merilo, kakor za nemško, ter zavrača navado, da se pošiljajo časopisom uradne tiskovne pisarne članke, ki jih morajo časopisi tiskati kot lastne članke ter ne smejo dostaviti, da so jim bili članki vposlani. ~ Socijalna demokracija raz-glaša, dabopraznovala 1. maj, da pokaže miroljubnost avstro-ogr-skega proletarijata. Dne 1. maja popoidne bo imela zborovanja, na kate-rih se izreče za svetovni mir, z vsemi drugrimi vprašanji notranje politike pa se ne bo bavila. = Konferenca na Savojskem. O konferenci, ki so jo imeli v San Giovanni di Moriono franeoski mi-nistrski predsednik, Llovd Oeorge, italijanski ministrsk! predsednik Bo-selli in italijanski minister zunanjih del Sonnino, poroča pariš. »Temps«: Sklep entente, nadaljevati vojno do zmage, je neomajen. Italija dobi važna priznanja na stroške Srbije in Grške, za kar so morali Italijani obljubiti skorajšnjo ofenzivo, ker Rusi nišo več sposobni za velik napad in ne morejo več podpreti ustavljene angleško - franeoske ofenzive. — Kakor javi jata »L* Oeuvre« in »Journal«, so bili storjeni tuđi energični sklepi glede usode Grške. Baje je sklep, odstaviti kralja Konstantina in ustanoviti grško republiko pod Venizelosom. — V političnih krogih se je opazilo, da se konference ni udeležil ruski poslanik v Parizu Iz-volskij, dasi sta bila navzoča franeoski poslanik v Rimu Barrere fn italijanski poslanik v Parizu Raggi. = Gessieriev klobuk demokraciji na Nemškem. »Deutsche Ta-geszeitung« očita resoluciji nemških socijalnih demokratov, da groze njihove zahteve glede notranjepolitiČ-nih reform porušiti notranji mir na Nemškem in zaplesti Nemčijo sredi svetovne vojne v najtežje notranje boje. List pravi: Takojšnja odstrani-tev vseh neenakosti pomeni uvede-nje^ najradikalnejših volilnih reform v državi, v posameznih deželaji in v občinah ter radikalno premembo drugih zakonov. Odstranitev biro-kratičnega načina vladanja je toliko, kakor odstranitev monarhičnih vlad; nadomestitev teh vlad z odločilnim vplivom ljudskih zastopnikov, ne pomeni niČ drugega, nego da se monarhija odpove svoje moči in svojih pravic v korist onih zastop-stev. Vlada bi prešla na parlament, cesar in zvezni knezi bi bili samo dekorativni izvršilni organi parlamentarnih zastopstev. Pritisk na vlado, naj se odpove aneksijam in vojnim odškodninam, ponavlja samo v slavnostni obliki zahtevo Schelde* mannovo, naj se sklene mir, kakr-šnega zahtevajo socijalni demokratje sovra?r»ih dežel. »Deutsche Tages-zeitung« vidi v tem, da je že v vsi ionni ouobe&en Oesslcd^ U^ik 37. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 27. aprila 1917. stran 9* pred monarhijo in monartiično vlado na Nemškem. Treba je jasne odlo-čitve: cesar. država in nemška boci očnost ali pa Scheidetnann in so-drugi. Uo vojna gebu Hiaesto. (Poroča Adolf R i b n i k a r.) (Konec.) V k a t e g o r i j o B naj se za za-četek sprejemajo manuelni delavci, katerih dohodki (izračuni na rodbino) na osebo in dan ne znašajo veliko nad eno krotio. V to vrsto je Šteti tuđi duševne delavce, katerih dohodkov visina odgovarja soraz-merno dohodkom manuelniri delav-cev v tej kategoriji. Sernkaj uvršče-jiim bi se od pomoglo s tem, da bi se jim oddajalo vsak mesec po enkrat živila po znižanih cenah, kakor je bilo to do sedaj v navadi v mestni ubožni akciji ter vsak teden po enkrat meso prilično po 2—3 kg. V kategorijo B bi prišli torej poleg novih 6000 priglašencev še vsi stari udele-ženci vojne prehrane, ki že imajo nakaznico za meso in sicer rdečo. V kategorijo A se uvrste vs! oni iz kategorije B, katerih dohodki so tako majhni. da si tuđi po malo znižanih cenah ne morejo več kupovati živih Za te ljudi je določiti izjemno nizke cenc. Oddajalo naj bi se jim na primer meso 1 kg a 1 K, mašta 1 ali 2 K 2 kg. V to vrsto najpe-trehnejših. med katere spadajo zin-sti v d o v e z v e č i i m § t e v i 1 o m nepreskrbljenih otrok, bi se paČ ne smel vtihotapiti nikdo, kdor ni skoraj na tem. da mu je vsled pomanjkanja sredstev ob neznosni drn-ginji umirati glađu. VkategorijoCbi bilo šteti Ie duševne delavce katerih dohodki so višji kot oni v kategoriji B. Tem bi bilo oddajai y prvi vrsi le meso in sicer po nekoliko višjih cenah, kot onim v kategoriji B. Da se s sortiranjem priglašencev nezamudi časa fn da se odpomore IJu-dem dejansko takoj in brez odloga, ie sklenil pododsek ustvariti za pre-ftodno dobo nekak provizorij. Vsi novi priglašenci, ki dobe posebne iz-kaznfee. začernajo biti takoj deležnl cenejšega mesa. Od teh dobi že ta teden nad 10OO rodbin ire^o po znižanih cenah. Prejemah* ga bodo vsak teden, dok!er jih nodod?ek na podlaci gorenjega sistema ne uvrsti v katasterdefinitivnih udele^encev vojne prehrane. Pr;g!ašence. ki ne spa-dajo med podpore potrebne. se iz-ključi od nadaljnega provizoričnega prejemanja mesa. Drugi izvršilni podocfsek g-1avne-ga odbora za vojno prehrano je do-gmal. kako se bo dobila za akcifo potrebna množina mesa, ne da bi vsled tega trpelo druni?ie nujno zahteva* da naj se vendarle usrotovi pojem o potrebno-sti tor uvede kak sistem, ki bo omo-V/cv.] nravično razdelitev mesa med resni^no potrebne. V blagor vseh prizadetih predug wwm Q»»to * fiMgfci Ivsem drugim. Naša pođpora akcija je v najlepSem razvoju, dasi Caka glavnega odbora še ogromno težkoč. Ena najvažnejSih in najbol] perečih vprašanj se mi zdi, kako spraviti eksistenčne minime vseh kategorij priglašencev za vojno prehrano v potrebno relacijo, da odpade očitek. kakor da dobivajo podporo Ijudje, ki ne trpe pomanjkanja, brez nje pa osta-jajo v resnici podpore vredni. Z ozi-rom na precejšno visino razpoložlfl-vej?a denarja ne bo težko razširiti kroga udeležencev voj. prehrane tako, da bodo čim preje prite^njeni k dobrodelni akciji vsi pomanjkanje tr-peci, katerih dohodki ne presegajo obstoječe razrnere vpoStevajoČega eksistenčnega minima. Vsem tem — in samo tem — pomagati, je danes najvišja dolžnost. nele javnih, v to poklicanih funkcijonarjev, marvec tuđi vseh dragih državljanov, ki imajo sredstva in priliko, da to store. Dnevne vest!. — Cesarica ZSta. Danes praznu-je avstrijska cesarica Žita prvič kar jo diči cesarska krona, svoj god. Av-striiski narodi s© ji klanjajo tem povodom s toliko večjo spoštljivostjo in vdanostjo ker je v teh strašnih mesecih svetovne vojne neštetokrat dokazala zlasti pri preskrbi za bolne in ranjene vojake svojo izredno bla-gosrčnost in željo, pomagati, kjer je le mogoče in kolikor le naiveč mo-goče. Cesarica Žita nosi sicer sele malo mesecev cesarsko krono, a pridobila si je presrčno vdanast vsega prebivalsn-a. — Praznovanje godu cesarice Zite. Vsled ministrske odredbe so praznovale vse ljubljanske ljudske sole gcd Nj. Veličanstva presvitle cesarice Z i t e s službo božjo. Ta dan je bil tud? p^uka nrost. V pr\i mestni de^ki ljudski soli se je vrši'a šolska slavnost v lepo okrašeni telo-vadnici s tem-1e sporedom: 1.) Po-movje moja Avstrija. (Petie.) 2.) Santa Z\i-\. (Go^-or.) 3.) Države moč na Čem sloni. (P^+fe.) 4.) Cesarica Žita. (Govor.) Po maši in koncem bolske slavnost? so zapeli vsi ticenci 1. in 5. kitico Cezarske pesmi in sicer drugi del ". kitice <; tem-le. od šolskerra vodie nad učitelja D'mnfka predrugncenim besedilotn: Kar le more v srečo biti, — večni Bo?r naj podeli: — Karlu naš'mu. naH Ziti. — ćeli bW\ Ha^s^rrski. — Tuđi uradi in vojnstvo so pr£?Tiovali c^-^nSn god s jslovesnimi službatni božjimi. Z javnih in mnogih privatnih po^opij vihrajo zastave. — Poc!e!?evanJe voinilt kHžcev delavcem. Cesaricva nohvala delav-stva. Včerajšnja »Wfener Ztjr.« nri-občuje cesarski odlok glede podelje-vanta vojnih križeev za civilne zasluge v resortnem obse?oi ministr-stv^a za javna dela. Med odlikovana je poleg drugih 437 delavcev državnih rudnikov in tovarn, ki imajo posla v visoki meri tuđi za vojne svrhe. Povodom objave teh odlikovani naj omenimo cesarjeve izjave, ki so v zvezi z vladarjevim odlokom. Ko je omenjal minister za javna dela ba-ron Trnka v ustmenern poroci 1 u o naprošenih odlikovanjih delovanje delavstva na sploh tekom - me, se je cesar izrazil jako pohvalno o tem delovanju in o držanju delavcev in posebno poudarjal svoj živo zado-voljnost, da so delavci kljub težko-čam in pomanjkanju, provzročenim po sedanjih življenskih razmerah, stan ovi tno storili svoje delo, da omo-sročiio vztrajanjc. Jako ga veseli, da more s podelitvijo vojnepra krizea najprej delavcem državnih obra tov poplačati tuđi zasluge nekaterih iz-med onih. katere je cesar imenovat >»junake dela«. Vedno izkazana prid-nost in iz davnih časov znana vrlost domaćega delavstva se je preizku-sila sijajno ponovno zlasti tuđi tekom vojne. Ta okolnost v zvezi z vsemi drugimi faktorji našejra ko-spodarskega življenja bo po vojni in po srečno premaganih težkočali prehoda k miru nas vsposobila, da se borno tuđi v bodočem mirnem tekmovanju narodov uspe?no uve-Ijavliali in se bližali dobi novega razvitka, iz katerega ob skrbnem ne-govaniu in jasno zacrtani izgradhi vseh blagotvornih naprav bo mogla Črpati koristi ne le splošnost, atnpak tuđi delavci sami, — Humoristična pređavanfa se bodo vršila v kratkem v vojaških bolnišnicah v zabavo ranjenih in bolnih. Pisatelj in ravnatelj Oton Hof-bauer na Dunaju je dospel po naro-čilu Rdečega križa že v Liubljano ter bo predavat svoje diinajske hu-moreske, da razvedri bolne in ranjene vojake. — Državljani Zedfnjenfh držav Severoe Amerike, ki prebivajo v po-licjiskem okolišu tjubljanskem, se po-zivljajo, da se osebno zglasijo tekom 8 dni na c. kr. poligiiskem ravn^teH-stvu v Ljubljani. I. nađstronie, Št. 8. — Undskoftofeto rtmtL Silva S n-• titnti a ja nameSčeoa. za «nnl«ol^ ■ nio na Jesenicah. Ernestina Qo-spodarič na Brezjah, učiteljici Mariji Zupančič - Urš'čje po-verjeno začasno vodstvo Sole v St. Vidu pri Vipavi. suplentinji Gabrijeli B a 1 a n č vodstvo sole v Budanjafv — Izdaja novih delnic Liobifan-ske kreditne bačke. F. t. delničarji Ljubljanske kreditne banke se v last-nem interesu opozarjajo, da poteče rok za subskripcijo novih delnic 30. t. m. in da je torej treba najpozneje do ponedeljka predložiti stare delni-ce v prckolekovanje. Na vsake 4 stare delnice prinade 1 nova po kur-zu 430 K, eventualno od starih delni-čarjev nesubskribirane delnice se morejo dodeliti novini delničarjem po kurzu a 455 K — več 5% tekoče obresti od plaćanih zneskov od 1. ja-nuarja t. I. do dneva vplačila. — Poročila se ie v Postojni go-spica Pavla Petcrlin, uradnica banke »Slavije«, z g- Vinko Kova-č i Č c m. Čestitamo! — Polres na ljubljanski potresni opa.zovalnici so instrumsntje vceraj ob 11. uri 36 minut 26 sekund dopol-dne za;r-iamovali katartrof^lcn potres, ki se je zgođil kakih 350 km od tod. Na mestu potresa ie moral biti učinek razdiralne sile. Potresn?. postaja v PuljM javlja, da je moral biti potres kakih 175 km od Puljn. Tr-žaška opcizovalnica sodi, da je bil potres oddalien 275 km. — Razp!«ana ustanova v obrtne svrhe. Deželna vlada razpisuje ustanovo Jan. Mlakarja letnih 464 kron za učenje na c. kr. tehnofožkem obrtnem muzeju na Dunafu. Pravico do ustanove imajo obrtniki. rojeni Kranjci. Prošnje je vložiti do 30. maja pri mestnem magistratu, oziroma pri predstojnem šolskem oblastvu. Pojasnila daje tuđi ravnateljstvo c. kr. državne obrtne sole v Ljubljani. Za pomeč vinotfrađnikom in vi-ničartem! Piše se nam iz Ptuja: Graška »Ta^espost^ poroča, da je deputacija vinogradnikov iz sodnega okraia Ljutomer in Radgona posredovala, da bi ta okraja dobfla delavce za ^nsprvdarje in v pomoć vini-čarjem. Take pomoči so tuđi drugi okraji nujno potrebni, n. pr. ptujski. Tu je pomanjkanje delavskih nioči zelo obČutno! Viničarji so na vojski, žene dobivajo podpore, se ne briga-jo za pfosnodarjevo delo. še za. svoje — prav malo? ^a vinicaHe prosi g:o-spodar zastonj dopusta! Naj se vlo-ži prošnja kamorkoti si bodi. Niti odgovora ne dajo! Vinogradi Iiudo trpe; pa tuć\ vmiČanem dodeljene njive in kopačine se ne obdelajo. In še pomanjkanje semer»SL Vendar pa ni dobiti človeka. še manje deputacije, katera bi hotela posredovati v prid našemu okraju. Pretnetena s!e$arka. V mari-borskem in ptujskem okraju je lani in letos ponovno nabirala milodare elegantna, krasna dama v obleki se-ster Rdečega križa, Ilodila je zlasti k svojcem ranjenih vojakov in čast-nikov. jim prinašala pozdrave in prošnje ter je izvabila mnogo denarja. Še le pozno so oblasti spoznale, da je Ijnbeznjiva sestra Rdeče^a križa Ie rafinirana sic parka — 291etna biv-Sa natakarica Franca Simončič, ki je pri svojem »de!ovanjU'< tuđi znamenito kradla. Mariborsko sodlšce je lepo Francko obsodilo na 2 leti te-žke ieče. Premijera nove hrvatske opere. V sredo zvečer se ie vršila v zagfreb-škem narodnem gledališčti premijera nove tridejan.ske hrvatske opere »Vilin veo« (Vilin pajčolan) Petra Koniovića, reprezentanta nacijonal-ne ju poslovan ske j^lasbe. Snov one-re je vzeta iz narodne^a bajeslovja. Kra'levič Marko, Miloš Obilić in vila Ravijojla so plavne osebe opere, ki je pisana in komponirana povsem v narodnem duhu. Premijera je imela velik uspeh. Občinstvo je burno aklamiralo komponista nositelje rlavnih vlo$f ?ospo Eni^lovo. £S. Ja-strzebske?ra, Pisarevića in Vuškovi-ća ter dirigenta Fn-ierika Rukavino. Čarobna srcdi.lka na Hradža-nih«, fantastična drama v 3 dejaniih, ki se predvaja samo danes v oetek v Kino Idealu. Na sporedu je še iz-b^rna nordijska burka »Moister don Juan« z znanim komikom Oskarjem Striboltom v naslovni vlocri. V soboto pa nastopi t Dorit W e i -x I e r. splošno priljubljena umetnica, v sijajni veseloipri v 3 dejanjih: »Do-rUkia zakonska sreća«. Pole* teira se irredvaja še krasni nordijski film z Nikolajem .Tohansennom: »Na prasu smrti«. Predstave vsak dan od 4. ure, v nedeljah ob pol 11. in od 3. ure naprej. Zopet dve. Petnajstletna Ana Bitenčeva iz Postojne in 211etna Anđela Pustovrhova iz Preserja pri Ljubljani se nikakor ništa mog:!! spri-faznitf s Dc^tenim delom, ampak sta hoteli bit! »lepi« in se pecale z drugim! nečedVfm! pos!!. vsled česar fl-ma je sodiSče prisodilo nrimerno ka-zen ter izreklo razsodbo, da se po končani zaporni k^zni oddasta v mi-sflno delavnico v Longovice na Sta- jHkMt *mmL M ¥ i«mqIp ***** v sredo instradirala. Takih »lepih« ie sedaj precej in tuđi te zadene prej ali slej enaka usoda. 2rebanie razredne loterije. (5. razred. 11. dan.) 50 000 K dobi: 9112. Po 5000 K dobe: 15366. 37.878, 52.425, 113.237. — Po 2000 K dobe: 17.791, 19.513, 28.410, 32.179, 36.509, 42.741, 53.828, 68.386, 82775, 88.731, 94.007, 111.012, 111.025, 111.661, 114.709. — Po 1000 K dobe: 54, 1504, 4080, 5146, 9059, 11.292, 11.554, 12.615, 15.361. 18.366, 21.948, 35.779, 36.381, 39.548, 41.001, 41.332, 41.957, 42.209, 44.571, 52.360, 65.644, 65.915, 66.455, 69.249, 69.675, 73.148, 74.648, 78.954, 84.320, 86.775, 90.809, 92.768, 96.177, 96.915, 97.4&3, 99.016, 99.805, 105.040, 107.766, 108.153, 109.208, 114.815. Aprevizaeija. + Prodaja zdroba za otroke. Dodatno k tozadevni notici se na-znanja, da dobe 5. maja zdrob le stranke z izkaznicami št. 2100 do 3220. + NakazHo moke trgovcem. Trgovcem se bode nakazovala moka sele v ponedeljek, dne 30. aprila ob 8. zjutraj. + Prođajalci sladkorja se opozarjajo, da moraja najkasneje do po* nedeljka. dne 30. aprila 1917 predložiti mestnemu magistratu vse slad-korne izkaznice, ki so veljavne do konca aprila ter nabavno knjigo zaključeno s 30. aprilom, ker sicer nih-če ne dobi v maju novega nakazila za sladkor. To velja za vsakega brez izjeme. — Oddala cenejšega mesa za uradniške skupine. Jutri, v soboto, bo mestna aprovizacija oddajala za uradniške skupine goveje meso po znižanih cenah, in sicer za skupino I. in II. 1 kilogram po 2 kroni, za skupino III. 1 kg po 3 K, za skupino IV. 1 kg po 4 kg. Rodbine z 2 ali 3 ose-bami dobe 1I2 kg, rodbine s 4 in 5 osebami 1 kg, rodbine s 6, 7 in 8 ose-bami po 1V2 kg, rodbine z 9 in več osebami 2 kg. Da se omogoči oddaja brez nepotrebnega čakanja, se dolo-ča naslednji red: Na vrsto pridejo od 2. do 3. popoldne vse stranke, ki imajo izkaznico skupine I. in II., od 3. do pol 4. popoldne priđe na vrsto ćela III. skupina, od pol 4. do 4. po-poldne ćela skupina IV. 4- Pomagajte nam! Obupana mati nam piše: Saj naše trpljenje je že prehudo. V mlečno preskrboval-nico hodimo teden za tednom in tam prosimo in zdihujemo in jokamo, a vse zaman. Odpravi se nas s tolaž-bo. da bo kmalu bolje, da naj le še nekoliko počakamo. A mleka še vedno ni! Kaj pa se pravi, imeti par me-secev starega otroka in ga poslušati, ko joka od lakote, to vemo le me, matere. Od enega litra mleka na dan je odvisna vsa usoda takega otroka, in ravno tega litra ni in ni. Zahtevati od nas, naj jih dojimo, tega nihče ne srne, kajti pri današnji hrani tega pač nismo v stanu storiti. Ravno raditega pa nas mora spraviti se-danje pomanjkanje mleka do obupa. Otroci pod enim letom, katerih matere nišo tako srečne, da bi imele mlekarico, nišo nič manj in nič več, kot obsojeni na smrt. In me naj mirno opazujemo njih hiranje? Kaj ga res ni človeka, ki bi nas hotel uslišati, ni moči, ki bi nam mogla pomagati? — Pri vsem tem pa: ali je treba, da se trati mleko po kavar* nah, ali ni mogoče preprečiti, da ga donašajo mlekarice nekaterim dru-žinam toliko, da je greh, da hodijo nadalje razni ljudje kmetom v hleve in plačujejo tam trikratne normalne cene? Pošten človek mora stiskati pesti, če to gleda! Upali smo in upalla da nam bo mlečna preskrbovalnica pomagala. A če so razmere od dne do dne slabše-------? Prosimo, po- magraite nam. skrajni čas je! Gineva nam že zadnje upanje, pojema nam zadnja odporna sila. Storite hitro, kar se storiti da! Sicer se ne čudite, Če se bo vri Sv. Križu število otro-ških grobov pomnoževalo še hitreje, kot se že sedaj. + Nakaznice za krompir se sedaj dele v Mostah, toda tuđi to pot ne dobivajo nakaznic ravno najrev-nejši sloji. marveč pogosto ćelo ljudje, ki teh nakaznic niti ne rabijo. + Trlje mesarji so v Mostah. Da že enkrat prenehajo neprestane pritožbe in da se nevolja ljudstva zaradi postojanja v občinski mesnici preneha, bi kazalo, občinsko mesnico sploh opustiti ter naročiti dežel-nemu mestu za klavno živino, da da tem mesarjem meso na razpolagro. + Meso na Dunafu. Na dunaj-skih trgih je zdaj vsako jutro taka sneča za meso, kakršna je bila prej za kruh. Toda le majhen odstotek čakalcev priđe res do mesa. velika večina ljudi caka zaman. Po štiri ure so čakali, potem pa odšli praznih rok. Najnovejša poročila. NCMSKO VCCERNO POROClLOL Berolta, 20. aprila. (Kor. uradj Wolffov urad poroča dne 95. aprila zvečer: Z bojnih front ni poro-čati ničesar posebnega. NAJNOVEJŠE WOLFFOVO POROCILO IZPRED ARRASA. Berolin, 2f>. aprila. (Kor. urad.) Wolffov nrad poroča: Bitka pri Arrasu Je tretji bojni dan občutno pojemala. Mogočno za-« snovani in močno pričeti poskus An-* gležev, prebiti nemske crte, se je v pravem pomenu besede izkrvaveL Glasom izpovedi onih delov naših bojnih čet, ki so se borili že na vzho-< du, je mogoče primerjati izgube Aiw gležev le onim silnim izgubam Ra«-sov, ki so jih imeli ti, kadar so napadali brez podpore artiljerije. Med Lensom in Gavrellom je sovražnl ogenj tekom včerajšnjega dopoldne« va mestoma popustil, za kraj Ga-vrelle pa se je vršil, kakor prejšnjj dan, zopet ljut boj. Osamljen sovraž-: ni sunek severno od kolodvora1 Roeux se je v našem ognju s sila ve-likimi izgubami zlomil. Južno od Scarpe so Angleži trikrat ljuto na^ padli. S težkimi izgubami smo vse tri napade večjidel že z ognjem za-vrnili. Proti večeru je bil vzhodnl rob Gavrella po kar najbolj ljutih bojih zopet v naŠfh rokah. Močno ar-« tiljeriisko delovanje je zelo popustn lo. Izmučeni nasprotnik zvečer ni iz--vršil nobenega naskoka več. Močnf artiljerijski ogenj je trajal le severno od Lensa in proti našim pozicijam zapadno od Arleuxa in Oueanta. Naša artiljerija je pri Hulluchu zažgal« sovražno skladiše monicije ter uspe-* šno obstrelievala sovražne stano-vanjske jarke. Nekaj patrulj je vdrla zapadno od Hulucha v sovražne jar^ ke ter se vrnilo z vjetimi. Drugi pre-< bitni poskus Angležev pri Arrasu ss srne smatrati danes kot popolnoma ponesr^ČerL Povsod na jugu se je po-nesrečil prebitni poskus entente, tudl pri Arrasu. Po velikanskem oslabljen nju njih bolnih sil v teh dnevih bitke, je ententa deli od svojih strategičnih ciljev oddaljena, kakor kdaj. SKUCAN.JE DRŽAVNEGA ZBOR\'. Dwna?f 27, aprila. (Kor. urad.)1 C. kr. kor. urad je izvedcl, da bo ii*-tri razglasen cesarski natent, ki skli-* čuje državni zbor na dan 30. maja. RUSKA VLADA PRIPRAVLJA' NOVO NOTO O MIROVNIH CILJJU. PetroKrad, 26. aprila. (Kor. ur). Petrogradska brzojavna agentura! javlja: Provizorična vlada priprava lja noto, ki jo namerava v KratKeml poslati svojim zaveznikom. V tef noti bo o^Si^^^> razložila svoje stalH Šče Trapram problemom in ciljem se-danje vojne v zmislu svoje o tem vprašanju že objavljene izjave. RAZPOR MED ARMADO TN DELAVSKO - VOJAŠKIM ODBOROM. Bern, 26. aprila. (Koresp. urad.)' »Temps« javlja iz Petrograda: Ar-? mada na fronti in čete v provinci sđ ne maraja več ravnati po iziavah de^ lavcev in petrogradske garnizije, Sklenili so, organizirati svoje lastnd skupine, da se bore proti akcijam ekstremnih socijalistov. O tem se bo posvetovala splošna konferenca okrainih zastopnikov delavsko - voh ja^kej^a Odbora, ki je sklican v Pe-trograd na dan 10. maja. Ođhod petrogrsdskBi čet na fronta. Amsterdam, 26. aprila. (Kor. urj »Alte. Handelsblad« javlja iz Petro-« srrada: Včeraj je zanustil prvi odđe-Iek revolnciionamih čet Petrograd ter odšel na fronto. Ćete so ođšle na lastno inicijativo, kajti vlada je takojj začetka izfavila, da revoluciionarnia petrogradskih čet ne bo poslala nat fronto. Bazne stvori. * Zagrebška tovarna frapirja Je prešla v tuje roke. Izmed 3000 delnic te družbe jih je dobila budrnipeštann ska družba 1000 in je s tem postala gospodarica podjetja. * Iz germanofobske zapadntf Švice. 2 e n e v a, 25. aprifa. Znan! nemški dirigent Artur Nikisch je na^ meraval prirediti koncerte svojeg« slavnega orkestra tuđi v Lausanneu in Zenevi. 2e naznanjeni koncerti pol so morali biti odpovedani, ker Mm kisch nikjer ni mogel dobiti koncert« ne dvorane. * Šunke ni Po dunajskih Itetfli đoni Je nekaj dni melanhoHčna to-žba: Šunke ni! To je pač žalostno, a ker drugod tudl nič boljše ni, nego prej še slabše, se bodo morali Dn-najčanje že tud! vdati. Dunajčanje tožijo, da ni šunke, ker je iz Prage več ne pošiljajo, y Prag! pa tožijo, da tam ni nič več Šunke dobiti« ker i^jj^ Stran 4. .SLOVENSKI NAROD«, dne 27. aprila 1917. 97. itev. Gosnođnrstuo. — Uredća prometa s koštanje-tvim iesoa. Na podlagi ministrskega ga ukaza z dne 2. aprila, mora vsak-do, ki ima 5 ali več kubičnih meirov posekanega domaćega ' koštanja v zalogi, prijaviti svojo zalogo do 15. maja 1917 c. in kr. vojnemu ministr-stvu, skupina za usnje (K. u. k. Kriegbrninisleriuiru Ledergruppc) Dunaj L, Kolo\vratring 14. Izdeloval-ci ekstrakta iz kostanjevega lesa moTZio še posebej prvi dan vsakega rneseca naznaniti izpremembo svoje zalome lesa, Posestniki ko -Stanjcvih gozdov ter dotični, ki imajo pravico do sekania, moralo ckr. okrajnemn glavar-stvu v katereFi okraju se ti gezdi nahajajo, naznanki do 15. maja 1917, in sicer: a) ime in bivalifče gozdne-ga pesestnika, oziroma dotičnega, ki ima pravico sekati; b) nstančno lc-go gozda (cbčina, kozini okoliš); t) površino gozdne ploskve; d) po-yprečno zarast, pri mešanem gozdu Srazmerje, v katerem sa lesne vrste zastopane; e) povprečno starost gozda; f) okoliščine glede možnosti fzvažanja lesa iz gozda; g) ali ob-stoji za te gozde oskrbovalni nacrt fn kćaj se imajo po tem nacrtu pose-Kati koštanjeve vzrasti; h) datum r Stevllko dovoljenja, kl se je bi!-; morda zadobilo, predno je stopil mi-rlstrski ukaz v veljavn. Trgovins! r ininister lahko iz javnih ozirov rai-polaga. da se zaloge že posekanega fesa oddajo po cenah, ki J'h sam do-loči. Sekanie za debe-vo sr.deža In ne po pravilih srozđar1 :va oskrbo-vanih domaćih kostarije ki stojijo j-osarrrič. sknpoma in ■■■ Tih. je pa proti prijavi c. kr. ok; i glavar- stva le tedaj dopustr^ > )2 videti, da so drevesa grlla . :odovana ali da s\sloo rcćlio. s."i a ako imajo v prsni visocini več ..ot 240 cm oboda- Kostanjevo drevj^ v £ozdih pa se srne le po zadobljenem j>osebnem dovoljenju in le v tem s!'i5aju pose-kati. ako se rabi les ?a izdclovanje ekstrakta. Dovoljenja izdaja c. kr. poliedslsko ministrstvo. Le v krajih, kier rabiio kostanjev les za kuriavo, trtno kolje, za doge za sođarstvo in drugo, smelo c. kr. ckr. glavarstva sekanie sama dovoljevati. V dobi rast ja, torej od 1. aprila do 15. oktobra se sme sckan;e le na izrečno in posebno dovođenje c. kr. poljedel-skega rr.iuistrstva izvršiti. Gazdni posestniki ali upravičenci so dolžni, namesto vsakejra, po 1. avprustu 1914 posamič, v logih ali skupinah pose-Icane^a koštanja tekom ene^a leta zasaditi po ero kostanjevo drevesce in isto vzgojiti aii pa pustiti in vzgo-jiti vsai po en čvrst pogan jek od vsakega štora. 2a že posekani les velja kot Drvi rok saditve prihodnja pomlad (191*0. Ali je nasad v kesta-njevih rrozdlh potreben ali ne. ima (irvpnati c. kr. okrafno grlavarstvo. Sklepati pogodbe, na podtagi kate-rih bi se proda'alo ^toieče koštanje-vo drevje zoper določbe ukaz^. je nrepovedano. Take pogodbe tući tectaj nišo veljavne. ako so se sklenile .se ronrej. predno :e ukaz zađoM nioč. Kđor se ne ravna po predpisih inln?strskc^a ukaza, zagade kazni do .^00 kron ali zaporo do 6 mesecev. Darila. Za sfeo3 vojake. \* ta ngm^» *t rrejel dezelni cdbor po upra\nišnu >Laib. Ztz« 33 K od g. Josipa Luftn inesto venca venca za. pok. g. Kie-iTientscliitscria in oc! rodine r°^pol-Ko\Taka g. KareJa pl. Kast 30 K me-5to venca ra pok. g". vit. pl. Garibol-di; dalj3 r đarcrv^la g. Ana G^Id-stein IO K \r ta namen rresto venca na drs^o gomilo rajnih. Bog plaČaj! Mo?--->«t!«i sorovlzačnemu zaklada zd Tibožrie s!o?5 poklanil je jarosp. Ad?'f Lorant, tr^ovec v Ljubljani. ?00 kron. PrcGtovolfnf prfspevld za vdov-«ki in sirotinskl sklsd c. kr. črnovo?-wđ&?zezD oL-raJnega pcvelj?tva št. 21 v Ljnb'JanL Glasom poročila 'jprav-re^a odbora so došli temu skladu sledeči denami prispevki. W\. i z -kaz. l^nacij Hodnik, nadpaznik fin. straže, Jcsenice. 5 K; Josin Kem. Dunai. 2 K: čmovojni etapni h?jtalion lt 407. 362 K 2! vin.: Josin Podob-'nik, Menses. 1 K: dr. Janko 2irov-nik, nadDoročnik. IH K: Rudo1! Orr> .Seli. nadprvročnik. 10 K: J. Malner, iprofesor. Kranj. 10 K: osobje c. kr. Železniškegra vzdrževalnega tirada. Ljubljana ivžv.\ kolodvor. 263 K 87 vin.; Avr*it Drolse. na^poročnik, 10 kron; Alcizij Bizlak, Trebm'e, 2 K; Josip Gašperin. strugar, Borovlie, 3 K; Friderfk Pod^ornik. Trst. 2 K; Oton Sevdl, zorintebniV. LribTfana, i3 rr.fcfr.-'-'-?. ?*nn. K: A^t^n Orzan, nćldpo*-^ČrrfK. 1f> K: dr. O^nfo p^ftf-gi, nadpcrociiik - avditor. 20 K: Ma- f . ...- .2^if i^. .--.ja?»'-t. i ) i , AulOn I vojniški etapni bataljon Št 400, 100 kron; Ivan Poilak, nadučitclj, St Vid pri Zatični 4 K; županstvo v Postoj-ni 50 K; Neimenovani 25 K; Josip Brinar, ravnatelj mešćanske sole, Postojna, 10 K; dr. Volbenk Wein-lechner. polkcniii zdravnik, 10 K; dr. Karei Snidar. deželnosodni svet-nik, Trst, 10 K; dr. Jan. Voves, nad-zdravnik, 10 K; Andrej Komelj, jet-niski paznik. Novo mesto, 10 K; Luka Lončar, pisarniški ekspedijent Beljak, 2 K; Franc Lautižar, okrajni šolski nadzornik, Ljubljana, 10 K; Anton Falatov. Ljubljana. 10 K; Maks Jele: . Ljubljana, 3 K; Ivan Bohinc, le