Poitnlna platana o gotovini U Damjani, poncdel|ck 31. ma|a 1937 Cena din 1 Steu. 119 Z Ilustrirano prilogo ,»Tcdcn v slikali«* fets II. Dr. Korošec govori o majski deklaraciji Ljubljana, 31. maja. Pri včerajšnji veličastni proslavi majniške deklaracije, ki se je osredotočila na zborovanje v unionski dvorani, je imel slovenski voditelj dr. Korošec naslednji govor: Bratje in sestre! Preko vse slovenske zemljo so zagoreli snoči kresovi. Kadar pa naš narod kresove zažiga, daje duška svojemu notranjemu ognju, ki v njem plamti. Zagoreli so kresovi ob praznovanju 20 letnice onega dogodka, ki je dal v Avstriji signal za odkriti boj za politično samostojnost našega naroda in s katerega so izhajali potem vsi dogodki, prtem grobu: levate capita, appropinquat enim redemptio vestra. Dvignite glave, kajti približuje se vaše odrešenje. Ko se spominjamo teh velikih borcev za naše osvobojenje, se v globokem spoštovanju in hvaležnosti spominjamo tudi vseh brezštevilnih znanih in neznanih junakov-borcev, ki so doprinesli žrtve za našo svobodo. Ob tej priliki pa se moramo spomniti tudi naših zaveznikov bratskega češkega naroda, s katerimi nas je družil enak narodnostni ideal in s katerimi smo se skozi vso to dobo, ramo ob rami borili. * . Dvajset let, dragi Slovenci in Slovenke, je čas, ki je toliko odmaknjen od neposrednih dogodkov, da moremo objektivno gledati nazaj na ta dogajanja. In če pogledamo s te zgodovinske perspektive, moramo reči, da majniška deklaracija, v kateri je dobilo osvobodilno gibanje svojo zunanjo formo, ni samo eden najvažnejših političnih dokumentov v zgodovini Slovencev. Ne, njen pomen je mnogo večji. Ona je sprožila v zvezi s sličnimi izjavami ostalih avstrijskih Slovanov sile, ki imajo neposredno velik delež na našem osvobojenju in zedinjenju. Res je, da so se centralne države zrušile pod pritiskom zavezniškega objema, v katerem je brezprimerno junaštvo Srbov igralo veliko in odločilno vlogo. Ali tudi to je zgodovinsko dejstvo, da je avstro-ogrska monarhija pred vojaškim porazom propadla vsled notranje raz-krojenosti. Ta notranja razkrojenost pa je bila posledica nacionalnih stremljenj nezadovoljnih, tlačenih slovanskih narodov. Zlasti za nas Slovence pomenja deklaracijska ideja samostojno opredelitev za Jugoslavijo. Kajti v računu zavezniških sil ni bilo, da se razbije avstro-ogrska monarhija, ampak samo da se oslabi. Kakor znano, je ravno Podonavje ono križišče, na katerem se srečavajo nasprotujoči si interesi velesil. Z nekoliko oslabljeno Av strijo, so smatrali, da bi bilo ravnovesje še najbolj ohranjeno, šele s tem, da so bili an tanta in zlasti Wilson, ki so odločevali takrat o u6odi Evrope, postavljeni pred gotovo dejstvo, da Avstrije ni več, ker so proklamirali Čehoslovaki, Poljaki in Jugoslovani svojo državo, šele s tem je bil stari koncept podo navske monarhije premagan. Ako smo morali spočetka vzeti v deklaracijo habsburški okvir, to takrat ni ni kogar motilo. Moti le dandanes nekatere ljudi, katerim bi se takrat še bolj tresle hlačice, ako bi tega okvira ne bilo. Naši nasprotniki so položaj takoj spoznali in pričeli kmalu z vso silo, z gonjo in persekucijami. Toda proti temu valu, ki je zajel ves narod, so bili do- Večina vas pozna zgodovino majniške de' klaracije. Saj ste doživeli sami oni veliki narodni plebiscit, ko je šla ideja majniške deklaracije kot zvok fanfar preko vse naše zem lje. Bili ste priča onega silnega gibanja, ki je zajelo vso slovensko zemljo, prav tako pa tudi ostale jugoslovanske zemlje: Hrvatsko in Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino iu Vojvodino. Mnogo vas se spominja onih neštetih na' rodnih taborov, ki so se prirejali po vsej Slo veniji. Zlasti veličastna je bila manifestacija v Ljubljani ob priliki, ko so izročile slovenske žene nad 200.000 podpisov za deklaracijo v moje roke. Iz.brisalo pa se tudi še ni iz spomina ono strupeno bruhanje sovraštva naših narodnih sovražnikov, ki se je pojavilo proti našemu gibanju, z vsemi pcrsekucijami in preganjanjem, ki je sledilo. Zato mislim, da bi mi ne bilo treba govoriti o zgodovini deklaracije, njenom postanku in njenem razvoju. Smatram pa za svojo dolžnost, da ob tej priliki in s tega mesta izrečem v imenu nas vseh, v imenu vsega slovenskega naroda, najglobljo zahvalo onim borcem, ki so največ pripomogli, da je šla ideja majniške deklaracije v kri in meso našega naroda, da je postala njegova last. Mislim tu pred vsem na našega sivolasega nadpastirja dr. Antona Bonaventuro Jegliča. Ta edinstveni mož je z njemu lastno dalno-vidnostjo prvi spoznal, da bo mogoče doseči uspeh le, ako bodo prizadevanja parlamentarne delegacije imela trdno oporo v domovini. Zato sc je obrnil meseca avgusta leta 1917 na vse politične stranke s pozivom, da bi s primerno izjavo iz domovine podprli boj svojih poslancev za narodne pravice. To izjavo, ki je dobila pozneje naziv ljubljanska dekla- Dekle v narodni noši pripenja dr. Korošcu simbol slovenske mladosti — nagelj racija, je prvi podpisal knezoškof sam. Da je ideja majniške deklaracije našla tako močan odmev v zadnji gorski vasici, da je ves narod brez cepanja stopil pod deklaracijsko zastavo, to veliko delo je bilo v prvi vrsti zasluga našega sivolasega nadpastirja. . Slovensko ljudstvo se je ravno radi tega škofovega koraka zavedlo usodne važnosti teh zgodovinskih časov. Da pa se je širila deklaracijska misel z veliko silo po jugu, gre pred vsem zasluga nadškofu dr. Bauerju in škofu dr. Mahniču. V Bosni in Hercegovini pa so populalizirali deklaracijo zlasti frančiškani. Za večne čase pa je zvezano z majniška deklaracijo ime nepozabnega dr. Janeza Ev. Kreka. Ni potrebno in ni časa. da bi razgrinjal pred vami sliko dr. Kreka, tega izrednega človeka, ki je predstavljal utelešenje jugoslovanske misli. Ni potrebno, da bi vam s tega mesta risal sliko tega najzgovornejšega in najbolj prežetega tolmača jugoslovanske ideologije. On je bil, ki je najgloblje doumel zgodovinsko usodnost balkanske in svetovne vojne za osvobojenje vseh Jugoslovanov. Razumljivo je, kako strašno je pretresla dne 9. oktobra leta 1917 Slovence žalostna vest, da je prejšnji večer umrl dr. Krek. Njegova smrt je odjeknila katastrofalno. Ali človek obrača, Bog obrne. Sam njegov pogreb je postal največja manifestacija jugoslovanske misli. Od njegove smrti sem so šle po vsem jugu besede, ki so bile spregovorjene ob njegovem od-včerajšnji oblastniki brez mdči. Gibanje je na-rastlo kakor mogočna reka ter zajelo brez izjeme vse sloje: duhovščino in inteligenco, delavce in kmete, mlado in staro, ženske in moške. To je bilo revolucijonarno razpoloženje, ki je naraščalo iz dneva v dan V toku debat, narodnih taborov, parlamentarnih govorov se je pravica po samoodločbi vedno bolj in bolj podčrtavala. Med tem pa so se dogodki odvijali dalje. Usodo je zapisala nad Avstrijo: mene tekel ufarsin. Zadnjič je pozval k sebi cesar zastopnika Jugoslovanov 12. oktobra 1918 leta. Monarh ga je plakajoč rotil, naj ostanemo Slovenci zvesti Avstriji. Odgovoril je: Veličanstvo, prepozno je! Usoda je že odločila. S temi besedami smo se tako rekoč po-1 slovili od Avstrije in stopili v novo svobodno državo. Par dni zatem je siccr izšel manifest — 16. oktobra —, v katerem je cesar ponujal prcosnovo Avstrije v zvezno državo. Naš odgovor pa je bil manifest Narodnega sveta s podpisom predsednika in podpisoma obeh podpredsednikov, v katerem smo se zopet izrekli za popolno združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov ne glede na državne meje. Hkrati smo izjavili v manifestu, da prevzame odslej Narodni svet v svoje roke vse vodstvo naroda. Zastor je padel, odigrana je bila tragedija monarhije, v kateri je tujerodna manjšina skozi stoletja tlačila Slovane. Nova zarja jo zasijala na obzorju. * In kaj je danes naša naloga? Slovenci in Slovenke, strnimo naša srca zopet za en skupen cilj, svetel in visok cilj, da vsi posvetimo vso svoje sile, vse svoje moči, vse svoje sposobnosti za srečo, blagostanje in napredek slovenskega naroda v skupni domovini! Napad rdečih letal na nemško kontrolno ladjo „Deutschland" Ali bo Nemčija napovedala vojno valencijski vladi? Berlin 31. maja. o. Dve letali valcncijske vlade sta včeraj napadli nemško križarko »Dcutsch-land«, ki ie vršila nadzorstveno službo pri Balearskih otokih. Kljub uradnemu poročilu valcncijske vlade, da je križarka začela streljati na letali, drži, da nemška ladja ni bila pripravljena na boj. Moštvo je bilo vprav pri kosilu, ko so padle prve bombe. Bombe so ulnle 23 mornarjev, 19 jih pa težko ranile, 64 jih je dobilo lažje poškodbe. Ker sta letali ladjo presenetili, tudi m inogla na napad odgovoriti in sta rdeči letali lahko brez škode pobegnili po razdejanju, ki sta ga na nemški križarki povzročili. „ . . v .. .. .... _ . . Ta dogodek je v Nemčiji naredil strahoten vtis. Vsi današnji listi so izšli s črnim robom in zahtevajo od vlade odgovor na to zločinsko dejanje, ki ga označujejo kot delo ruskega boljševizma, tako kakor zasluži. Ta napad na nemško kontrolno ladjo priča, da so vsi sklepi odbora za nevme-šavanje samo prazno besedičenje, ki mednarodno zmedo glede Španije še povečuje. Ta napad je prepričal, po sodbi nemške javnosti, tudi Anglijo in Francijo, da je vsak dogovor z mednarodnimi boljševiškimi tolpami, ki strahujejo Španijo, nemogoč. London, 31. maja. o. Vse današnje londonsko časopisje se bavi izključno z napadom rdečih letal na nemške bojne ladje in s posledicami, ki jih bo ta napad rodil. Listi domnevajo, da bo nemška vlada še danes obvestila odbor za nevmešavanje o tem, kaj namerava ukreniti zaradi tega neupravičenega bombardiranja. Vsi listi so tudi mnenja, da so se simpatije evropske javnosti po tem dogodku nagnilo na stran Nemčije, ki je pokazala | resno voljo za objektivno stališče v španski držav-ljanski vojni. Ni dvoma, da bodo s tem morale računati tudi velesile, ki so v odboru za nevmešavanje. Hitleriev ponočni razgovor z vod.telji nemške vojske Miinchen, 31. maja. AA. DNB. Voditelj rajha in državni kancler Hitler je ravno v Miinchenu otvarjal razstavo, ko je dobil vest o atentatu na . vojno ladjo »Deutschland«. Po otvoritvi je Hitler I takoj imel konefereneo f zunanjim ministrom von Nourathom, ki je prišel v Miinchen. Ob 14.35 je prišel s posebnim letalom poveljnik mornarice admiral Rocdcr. Takoj je odšel k Hitlerju. Hitler je odšel v Berlin ob 16 z letalom v spremstvu von Ncuratha in admirala Roederja. Hitler je imel ob 1.30 v predsedstvu vlade konferenco o zločinskem napadu boljševikov iz Va-lencije na nemško vojno ladjo »Deutschland«. Konference so se udeležili vojni minister feldmaršal Blomberg, zunanji minister von Neurath in vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice admiral Roeder. 0 sklepih konference ni nobenih poročil. Sožalje ang eške vojne mornarce DNB: Reuter poroča iz Gibraltarja, da so vse vojne in druge ladje spustile zastave na jtol droga, ko je »Deutschland« vozila v luko.' Angleški uradni krogi izjavljajo, da je bilo ubitih na križarki 25 oseb, 20 oseb pa je težko ranjenih. Ranjence so hitro spravili v bolnišnice, kjer so sklicali tudi vse zdravnike na pomoč. Angleški zunanji tajnik lord Pljniouth je prišel v Helsinke, kjer bo gost finske vlade. Ogromne množice slave včerajšnji slovenski narodni praznik v Ljubljani. Naš voditelj dr. Korošec (v sredini) meže cvetje manifesjantom z unionskega balkona Vsa Slovenija je bila včeraj en plamen in ena velja... tako se glase poročila, ki jih dobivamo * vseh koncev slovenske zemlje. Ni mogoče, da bi se pri vsakem kraju pomudili toliko, kolikor bi pomen teh manifestacij zaslužil. Dr. Korošec med Gorenjci v Kranju Ena najveličastnejših in najlepših svečanosti ob 20 letnici majniške deklaracije je bila nedvomno v Kranju sinoči. Ob pol 9 sc je ves Kranj as okolico zgrnil na Glavni trg, kamor ga je privabila veličastna baklada in sprevod, v katerem sta sodelovali dve godbi. Tolike množice ljudi, kakor je včeraj v Kranju praznovala slovenski narodni praznik, mesto po vojni še ni nikdar videlo. C e bi človek ne vedel, da so bile majske slovesnosti sorazmerno v prav tako lepem obsegu po vseh gorenjskih krajih, bi mislil, da se je sinoči v Kranju zbrala VNa Gorenjska. Tisoči in tisoči so valovali po prostranem trgu, vzklikali, peli slovenske himne. Množica se je pa spremenila v pravi orkan navdušenja, ko se je pripeljal nenapovedan v Kranj voditelj Slovencev dr. Korošec v spremstvu bana. Ovacije, ki jih je ljudstvo prirejalo dr. Korošcu sinoči v Kranju, so bile take, kakršne je naš voditelj doživljal v deklaracijskem gibanju pred 20 leti. Dokazali so, da Kranj in vsa Gorenjska prav tako neomajno prisegata svojemu voditelju, kakor sta prisegali takrat. Druga gorenjska proslava je bila v Škofji Loki, kjer je navdušeno ljudstvo sinoči zasedlo do zadnjega kotička prosvetni dom in manifestiralo za svoj in svojega voditelja jubielj. V dvorani je bila prirejena alegorična akademija s petjem in recitacijami. .V soboto zvečer je v Škofjeloški okolici gorelo 20 kresov. Slavja ob meji Na južni meji Slovenije, na Notranjskem, so veličastni kresovi po vseh hribih in vzpetinah naznanjali začetek slovenskega praznika. Vse vasi od llotederščice preko Planine, Kakeka in vzdolž meje do Cabra, so se zbrale ob kresovih. Nad vsemi notranjskimi kresovi pa je vladal veliki plamen v Slivnici, 1115 m visoko, in s preroškim sojem oznanjal slovensko voljo do svobode tostran meje in bratom onstran nje. Cerkniški fantje, ki so kres naredili na najvišjem hribu Notranjske, zaslužijo posebno priznanje. Včeraj pa je vsa obmejna pokrajina priredila dopoldne, popoldne in zvečer deklaracijske proslave z godbo, petjem, sprevodi in govori. Posebej je treba podčrtati proslavo v Logatcu, ki je bila spričo zadnjih protislovenskih političnih 'dejanj še posebej poudarjena in navdušena. Lepe so bile proslave na Rakeku zvečer. Nerazumljivo se nam zdi samo, kako da na naši največji obmejni postaji niso smatrali za umestno, da izobesijo zastave in tako vsem, ki prihajajo iz inozemstva, dokažejo, da se Slovenija kljub vsemu blatenju nedavnih političnih mešetarjev zaveda svoje svobode in da si jo hočo ohraniti. V cerkniški okolici so vse vasi proslavile deklaracijski dan s kresovi, nekatere so pripravile celo po dva ali tri. V Cerknici sami je bila proslava po deseti maši, ki se je je udelžilo prebivalstvo iz vse okolice. Podobne svečanosti so bile tudi v Starem trgu, na Blokah, v Begunjah, ■ Babncm polju in drugod. V Mariboru . .. Maribor, 30. maja. 20 letnico majniške deklaracije je slavil Maribor na manifestanten način. Uvod v današnjo proslavo je bila lepa manifestacija, ki se je vršila sinoči v mestnem parku. Zbrala se je tam okrog spomenika majniške deklaracije, katerega je postavila Jugoslovanska matica ob 10 letnici, ogromna množica ljudstva. Gasilci so s svojo godbo na čelu pred manifestacijo v parku priredili po mestu bakljado. V parku je bil prižgan v žari pred spomenikom plamen. Vas prostor okrog spomenika je bil obdan z vencem lampijonov. Prof. dr. Sušnik je imel vžigajoč govor, ki je vzbudil med navzočimi viharne ovacije dr. Korošcu. — Danes se je vršila slovesna proslava v veliki unionski dvorani ob pol 12 dopoldne. Dvorana je bila docela polna navdušenega občinstva. Članica mariborskega gledališča Elvira Kraljeva je deklamirala Gregorčičevo pesem »Naš narodni dom«, dr. Josip Leskovar pa je imel nato slavnostni govor. Lepo ji očrtal okvir, v katerem se je majniška deklaracija pred dvajsetimi leti rodila in opisal val navdušenja, ki je takrat zajel slovenski narod za ustanovitev svobodne, jugoslovanske države. Slavnost je zaključila godba gasilske čete s slovansko in potem z našo državno himno. Proslave 20 letnice majniške deklaracije so se udeležili danes v unionski dvorani vsi predstavniki mariborskega javnega življenja. Mesto je bilo že včeraj in danes zavito v zastave. Sinoči so na vseh gričih in gorah okrog Maribora žareli mogočni kresovi in pokali možnarji. Največji kres so zažgali Maratonci na Piramidi, kamor so ponesli ogenj v štafetnem teku s plamenico, prižgano pri plamenu žare pred spomenikom majniške deklaracije. V Celju ... Celj«, 30. maja, Spomin na najpomembnejši dogodek v slovenski zgodovini je nadvse veličastno in dostojno proslavilo tudi Celje. Na predvečer so zagoreli po vsej celjski okolici kresovi, med katerimi je bil nadvse veličasten oni na starem celjskem gradu. Celjani so ta večer praznično razsvetlili magistrat, pred katerim si j« zbralo več tisoč ljudi, nakar je železničarska godba priredila promenadni koncert. Včeraj zjutraj ob pol 8 je bilo v dvorani Ljud' ske posojilnice slavnostno zborovanje, kjer se je J sveženj z 200.000 podpisi za majniško deklaracijo. zbralo tudi veliko število podeželskega ljudstva. To zborovanje jc počastil s svojim prihodom tudi naš minister dr. Miha Krek, ki je imel krasen govor, v katerem je orisal zgodovino in pravi pomen majniške deklaracije. Za njim ji sledila živa slika, s katero je g. Joško Jurač prikazal dni, ki jih je slovensko ljudstvo preživljalo v suženstvu, ki mu je prinesla konec šele majniška deklaracija. S to svojo proslavo in manifestacijo je Celje pokazalo, kako zna ceniti svoje narodne svetinje, svojo svobodo in kako zna tudi izkazovati hvaležnost tistim, ki imajo največ zaslug za to, da je nam vsem zasijala. V Novem mestu ... Novo mesto, 30. maja. Spomin na 20-letnico majniške deklaracije je zelo lepo proslavilo tudi središče Dolenjske, Novo mesto. Vse glavne ulice eo bile na predvečer slavnostno razsvetljene. Po mestu se je razvil dolg sprevod, v katerem so korakali številni zastopniki našega javnega življenja, novomeško meščanstvo in ogromne množice okoližkega prebivalstva, ki je tudi hotelo dati duška svojemu navdušenju in pravega poudarka temu slavnostnemu dnevu. Z Grma in Marofa ter od drugih bližnjih in daljnjih vrhov so se svetili kresovi. Po sprevodu je bila v Prosvetnem domu svečana akademija, kjer so pevci za uvod zapeli »Molitev« in »Domovini«, nato pa je prof. Rakovec recitiral priložnostno Pogačnikovo pesem ob 20-letnici majniške deklaracije. Pomen deklaracije pa je v izklesanem govoru podal banski svetnik g. Veble. Iz sto in sto grl je naio zaorila pesem »Hej Slovenci!« nakar je bila proslava v viharnem navdušenju zaključena. Proslava v Ljubljani Predvčerajšnjim zvečer in včeraj zvečer gotovo ni bilo nobene, niti najbolj oddaljene gorske vasice, ki ne bi dostojno dala duška svojemu narodnemu veselju in navdušenju, ko je proslavljala 20-letnico majniške deklaracije, 20-letnico najvažnejšega dogodka v slovenski zgodovini, ko je stopil v novo fazo njegov večni boj za'narodne pravice in samostojnost. Ta proslava zgovorno priča, kako se je po dolgih letih oddahnil ves naš narod po mestih in deželi, ko sme svobodno, kakor mu prihaja od srca, proslavljati ono, kar mu je bilo vedno najdražje, zaradi česar je bil tolikokrat tepen od tujcev in od svojih lastnih sinov, ki so ga zatajili, ta proslava tudi priča, kako proslavlja naš narod svoj dan vstajenja, ko je postal sam svoj gospod, in nikomur hlapec. Težko je reči, kje jo bila la proslava 20-letnice majniške deklaracije lepša, v mestu ali na deželi, kajti pravega poudarka ji ne daje le zunanji blesk, pač pa pravo občutje in doživetje velikega dne, ki je vstal istočasno in z istim čarom po naših vaseh, kakor po mestih. Temu sta dala velikega poudarka tudi naša ministra dr. A. Korošic in dr. Krek, ki sta poleg slovenske prestolnice obiskala tudi številne kraje v našem podeželju. V Ljubljani je v soltoto popoldne nastopil pravi delopust, kakor pred največjim praznikom. Vse je hitelo v bližnjo okolico: na Grad, na Rožnik, na šišenski vrh, na Šmarno goro, na Barje, na Golovec, kjer se je pripravila na svoj praznik kresov. Ti kresovi so zagoreli v lepo majniško noč, kakor venec okoli naših gora in okoli naših domov. Po hišah pa so se v dolgih vrstah razvrstile zastave v pričakovanju najpomembnejše obletnice, ki jo je po tolikih narodnih bojih le dočakal slovenski narod. Včeraj dopoldne se je po frančiškanski procesiji sv. Rešnjega Telesa zbrala ogromna množica ljudstva na Marijinem trgu, kjer je bil napovedan prihod in sprejem našega voditelja, notranjega ministra dr. Antona Korošca. Ko se je pripeljal ob 11 dopoldne preko frančiškanskega mosta, je vsa velikanska množica viharno zavalovala, in z navdušenjem, kakršnemu da duška takrat, kadar ji kaj prihaja od srca, sprejela svojega voditelja in ga ob gostem špalirju narodnih noš spremila v unionsko dvorano, ovito v narodne zastave. V tej dvorani so slovenske žene izročile dr. Korošcu To je tudi dvorana, kjer je pozneje naš slovenski narod sprejemal tolažbo in bodrilo v črnih dneh in kjer je tolikokrat enodušno izjavil svojo neomajno zvestobo svojim pravim voditeljem. Ko je dr. Korošec prispel v spremstvu bana dr. Natlačena in ljubljanskega župana dr. Adlešiča v dvorano, se je od vseh strani vsulo nanj cvetje, navdušeno vzklikanje pa se dolgo' kar ni moglo poleči. Zbor fantov Prosvetne zveze je zaigral v pozdrav, nato pa se jc že glasila z balkona godba »Sloge«, ki jo odigrala državno himno. K veličastnosti proslave pa je mnogo pripomogel tudi moški zbor »Ljubljane« pod vodstvom prof. dr. Dolinarja. Po udanostnih brzojavkah, ki so bile na predlog predsednika ljubljanske JRZ, g. dr. Adlešiča, sprejeto in poslane na visoka naslova Nj. Vel. kralja in Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla, je nastopil akademik g. Roger, ki je globoko občuteno recitiral Župančičevo »Našo besedo^. Ob viharnem vzklikanju pa je nato stopila na oder sestra našega nepozabnega J. Ev. Kreka, gdč. Cilka Krekova, ki je med drugim poudarila: »Spomin mi hiti nazaj za 20 let. Takrat smo v tej dvorani ob velikanski udeležbi in nepopisnem navdušenju oddale za majsko deklaracijo dvakrat sto tisož podpisov naših žen in deklet našemu voditelju dr. Antonu Korošcu. Majska deklaracija. Sonce svobode! Majska deklaracija: klic vpijočega v puščavi! Saj je prišel | Škofji Loki, Medvodah, v Kamniku, Ptuju, Vrhni kovanjem, da zasije sonce svobode in da namesto klica vpijočega v puščavi, zadoni mogočna himna vstajenja in odrešenja. Naš znak, predragi, je bršljauov list. Naši pradedje so nosili ta list v boju za staro pravdo. Bršljan je simbol trdnosti, neustrašenosti in vztrajnosti. Tesno objet s sivo skalo kljubuje viharju, zimi in mrazu. Naj vam bo ta mali bršljanček velik in mogočen glasnik v boju za dobrobit našega naroda v boju za staro in novo pravdo. Bog živi! Po prisrčnih in navdušenih ovacijah, ki jih je žela gdč. Krekova za svoj krasni govor, je stopil na govorniški oder voditelj Slovencev dr. Korošec. Znova se je vsulo nanj cvetje, zagrmeli pa so vzkliki, za katere se je minister Korošec globoko ginjen zahvaljeval. Njegov govor prinašamo na prvi strani. Viharno sta bili nato (»zdravljeni tudi obe brzojavki, ki sta jih poslala nadškof dr. A. B. Jeglič in škof dr. Gregorij Rožman, ki v njih oba izražata svojo vročo željo, da slovensko ljudstvo tudi v bodoče ostane neomajno za svojim voditeljem dr. Korošcem. V času, ko je bila v dvorani ta veličastna proslava, je pred Unionom bilo zbranih okoli 10 tisoč ljudi, ki so svojega voditelja ponovno sprejeli z nepopisnim navdušenjem, ko se je pokazal na balkonu. Včerajšnji dan je bil praznik vsega slovenskega naroda. Dal je vsem globoko zadoščenje za vse trpljenje, ki ga v naši preteklosti ni bilo malo, vlil pa je vsem tudi globoko vero v lepšo bodočnost, ki se nam je približala. V drugih krajih Velike in nadvse svečane proslave ob priliki 20 letnice majniške deklaracije so bile tudi po vseh večjih krajih Slovenije. Tako moramo predvsem omeniti svečanosti na Bledu, v Tržiču, ta klic takrat, ko je kri klicala kri, ko je brat moril brata, ko je žena ječala poti težkim jarmom dela, skrbi in strahu za ohranitev doma. Ta klic je prišel takrat, ko smo se bali in tresli za obstoj naše prelepe slovenske domovine. Naša zena pa je razumela ta klic. Brez razlike stanu, znanja ali socialnega stališča je podpisovala polo za polo za majniško deklaracijo. Podpisovala je s toplo nado, z upanjem in priča- ki in drugod. Vseh ni mogoče našteti. Skratka, vsa slovenska zemlja, ki ji vsej enako velja pomembna vsebina zgodovinske deklaracije, se jo ta dan v isti ljubezni in ob istem navdušenju in stremljenjih zbrala ob sto in sto kresovih, ki so kakor naše neštete cerkvice našli svojega mesta na ljubkih gričkih svete domače zemlje, kot živ pomnik, da tu živi slovenski narod, svoboden slovenski narod. ever vabi znanem romanu James Olivera Curwooda Velika ljubavna zgodba, polna romantike in divje borbe za življenje in smrt s tihotapci krzna po brezkončnih snežnih poljanah. V glavnih vlogah: ROCIIELLE HUDSON, ROBERT KENT, PAUL KELLY, ALAN HALE in veliki bernardinec Buck. — Premiera tega filma danes v pondeljek v kinu Slogi. ma Filmi »Večna maska« (Kino Union). Film je posegel na zelo delikatno področje. V bolnišnico, kjer leži množica bolnikov, prizadetih od epidemije težke bolezni. Učinkovitega zdravila zoper to bolezen medicina ne pozna, pa zato se smrt vrsti za smrtjo. Nujna rešitev izsili zasilen ..izhod: mlad zdravnik iznajde učinkovit serum, toda... ni še pravilno in zadostikrat preizkušen. Zdravniki nihajo med potrebo nujne pomoči in na drugi strani med odgovornostjo, če bi začeli serum preizkušali na bolnikih. Mladi zdravnik pa le tvega poskus. Serum učinkuje, toda izčrpano telo podleže. Ulica je zvrnila vso odgovornost na mladega zdravnika. Pod težo javne obtožbe jc mladi zdravnik zdvomil nad svojo nedolžnostjo in si utvarjal, da je kriv smrti. Ta zdvojba je osrednje dejanje filma. Duševni razkroj mladega zdravnika je ponazorjen z duhovitimi fototehničnimi domisleki, vendar jih je taka množina, da gledalca že utrujajo in trgajo neposredno vzročno zvezo dogodkov. Skoro deprimujoče sili v gledalca drastično prikazovanje tega duševnega konflikta. Film je učinkovit, vendar premnogokrat mučen. »Vihar« (Matica). Ta film se sicer na plakatih imenuje »Vihor«, a naj nam podjetje dovoli, da ga vsaj mi imenujemo po slovensko. Sploh so filmski naslovi, ki jili prevajajo ne vem kakšni jezikovni strokovnjaki, poglavje zase, in sicer precej važno z ozirom na to, da kino s svojim hrvatarjenjem v masah mori še tisto malo čuta za slovenski jezik, kolikor ga po vseh uradnih in šolskih ter političnih napadih Se imajo. »Vihar : je izrazita sentimentalna, meglena, Motociklistova nesreča in drugo Ljubljana, 31. maja. Leta in leta že mora kronist ob lepih in za izlete vabljivih nedeljah zaznamovati mnoge manjše in hujše nesreče, pa tudi razne pretepe. Tudi včerajšnja nedelja Sv. Trojice, ki je bila izredno vroča in lepa, je izvabila meščane v razne kraje in na razne izletne točke. Kolesarji, motociklisti in avtomobilisti so drveli po prašnih cestah. Na Linhartovi cesti se jc sinoči primerila hujša motociklistična neserča. V Ljubljani leta 1909 rojeni strojni tehnik Fran Krhne, stanujoč na Vilharjevi cesti 2, je včeraj napravil daljši izlet na motociklu. Okoli 18.30 je vozil po široki Linhartovi cesti, ki ima v bližini podjetja tesarskega mojstra Ravnikarja hujši ovinek. Na tem ovinku se je Krhnetu primerila nezgoda, ki še ni popolnoma pojasnjena, kar bo dognala še le policijska preiskava. Z motorjem je Krhne z vso silo butnil ob žično ograjo neke vile tako, da je popolnoma nezavesten obležal na tleh. Ljudje so mu prihiteli na pomoč. Poklicali so tudi reševalce, ki so v nekaj minutah nato že ponesrečenca prepeljali na kirurgični oddelek splošna bolnišnice. Kihne je bil sprva v hudi nezavesti in Železniška nesreča pri Pragerskem K sreči ni zahtevala človeških žrtev Maribor, 30. maja. Med postajama Sv. Lovrenc in Pragersko se je pripetila sinoči ob 22 težka železniška nesreča, ki je povzročila veliko škodo, človeških žrtev pa k erefci ni zahtevala. Tovorni vlak, ki je peljal ma-djarske vagone, namenjene za Italijo, je postal žrtev počene osi na enem od vagonov. Ko je o« počila, je vagon iztiril, za seboj pa je še potegnil šest vagonov. Štirje vagoni so bili naloženi z ma-djarskimi konzervami, trije pa so bili hladilni vagoni, polni mesa. Vse 6ltupaj je zagrmelo poleg tira na kup ter se razbilo, da so »e konzerve in ostalo blago kar trkljale okrog. Zavirač Kotnik, ki 6e je nahajal na enem od iztirjenih vagonov, se je v poslednjem trenutku reiil z drznim skokom. Železniški tir je bil v dolžino 100 metrov raztrgan. Zaradi tega se je danes ve® dan vršil promet na progi samo a prestopanjem, madjarski brzovlaki pa so bili napoteni po progi Varaždin—ZapreSič. Danes se je mudila na kraju nesreče komisija, ki je preizkala vzrok iztirjenja ter precenila Škodo, ki je zelo velika, na kraju nesreče je mogel reševalcem povedati | edinole svoj priimek »Krhne« in še tega dokaj ne-1 razločno. Hude poškodbe ima Krhne po glavi in po obrazu. Neki ljubljanski trgovec Rafko je tudi iskal na ambulanci bolnišnice zdravniško pomoč. Imel je nekatere poškodbe po roki in glavi. Na ambulanci je g. Rafko izjavil, da je ne nekdo z »desko oplazil«. Zgodba pa je nekoliko drugačna, Včeraj pri kosilu se je g. Rafko nekoliko sprl s svojo ženko. Hudobneži pravijo, da zaradi »juhe«. Ženka pa se je razsrdila, pograbila je poleno in možička natepla. Ta je najprej pohitel k dežurnemu na policijsko upravo, Od tam so ga pa poslali na ambulanco v bolnišnico. V svojem prvem razburjenju in iz maščevalnosti je nameraval g. Rafko ženo ovaditi zaradi telesne poškodbe. Sedaj pa se je premislil in jc ovadbo preklical. Pred dnevi je neznan avtomobilist na Tyrševi cesti povozil 22 letnega Alberta Straška, stanujočega v Mostah, Tovarniška ulica 15. Strank je dobil notranje poškodbe, ki pa jih ni vzel za resne. Šele sedaj je prišel v bolnišnico. Nenavadno poškodbo je dobil cestar Janez Peršin, stanujoč v Podgori pri Št. Vidu nad Ljubljano. Včeraj je pokladal konju mrvo. Konj pa je nič hudega slutečega zagrabil za brado in ga močno ugriznil. Na ambulanti bolnišnice so Peršinu rano izprali in obvezali, nakar se je Peršin vrnil domov. Kovačev sin Milan Rozman na Primsovem pri Kranju je bil včeraj pri stolpu domače cerkve zaposlen pri streljanju s topičem. Nesreča je hotela, da je nastala eksplozija smodnika in je pri tem dobil Rozman hude opekline. Pri mestnem cestnem nadzorstvu zaposleni delavec Slavko Fajon, stanujoč v Mostah, je sinoči šel z Grada po Študentovski ulici proti domu. V ulici pa ga je nekdo brez povoda napadel in precej poškodoval po glavi, Odšel je v bolnišnico. Neznanci so nedeljo napadli tudi posestnika Glinška Alojzija, doma iz Sapu-Šmarje. Pri Sv. Križu so ga neznanci napadli in hudo pretepli, Glinška so morali prepeljati v bolnišnico, ker je dobil hujše poškodbe po glavi. čustvena stvar, ki bi jo kljub vsemu modernemu, modernističnemu zunanjemu okvirju lahko imenovali nesodobno in pol. Filmska zvezda se po vseh svojih ljubezensko poslovnih reklamnih peripetijah ginljivo zaljubi v karikaturista-anarhi-sta, ki jo hoče ustreliti, ker se mu ni nasmeh-ljala. Sledi nekaj lirike pri konfrontaciji na sodniji. Vse to je pred modernim Bernsteinom pisal že kak Racine in drugi: razprava pred porotniki, kjer se . filmska zvezda razodene kot mehka, ženska brez reklame, njen atentator pa nastopa kot nekak čuden, do sebe neusmiljen junak, ki stavka z molkom. Temu sledi velika ijubezen, ki se mora razbiti pač zato, ker je zvezda zvezda in gre po svoji, slikar — atentator — zaljubljenec pa bo za vse svoje življenje srečen, če bo kdaj v kinu zagledal njen nasmeh s platna in bo vedel, da jo namenjen njemu, ah, samo njemu... Viharja seveda ni nikjer. To bi bila zgodba, neužitna, če bi je ne igral Charles Boyer, mojster, ki zna iz še lake obrabljene in nesprejemljive situacije ustvariti globok, pretresljiv, celo umetniški trenutek. To je igralec, ki se ne da nikomur in ničemur premagati, zmeraj ostane gospodar samega sebe in svojih globin. V filmu velja gledali njega, drugo je postransko. Zahteve slovenskih profesorjev Ljubljana, 31. maja, Slovenski srednješolski profesorji so včeraj na svojem letnem zborovanju, ki se je vršil od 10 do 13.30 v veliki dvorani Trgovskega doma, odločno, jasno in z vsem poudarkom precizirali svoje načelne in minimalne zahteve, ki so v glavnem osredotočene na gmotno izboljšanje profesorskega stanu. Zborovanje je vodil poseben prezidij s prof. dr. Pečovnikom na čelu. Predsednik ljubljanske sekcije Jugoslovanskega profesorskega društva prof. g. Fran Grafenauer je podal z drugimi društvenimi funkcionarji pregledno poročilo o delovanju sekcije in o obupnem materialnem položaju profesorjev. Zbor se je uvodoma spominjal umrlih članov profesorjev, poslal pa je pozdravno pismo šolniku in vzgojitelju dr, Jožetu Debevcu, ki mu je zbor čestital k njegovi 70 letnici rojstva. Udanostne brzojavke so bile poslane na najvišja mesta, pozdravne brzojavke in pisma pa ministrom, g. banu in drugim. Zbor je potekel mirno, dostojno in v polnem soglasju. Dostikrat so bila profesorska zborovanja močno nemirna in hrupna, toda letos so se udeleženci v strnjeni fronti posvetili edinole enemu, njih kardinalnemu probelmu, kako doseči gmotno izboljšanje profesorjev. Prav zanimive, za režim leta 1933 značilne referate so podali mnogi profesorji. Krivice, ki jih je napravil prejšnji režim, še niso popolnoma popravljene in hude rane, prizadejane profesorjem, še ne zaceljene. _ Po obširnih referatih je nato občni zbor, ki se ga je udeležilo prav lepo število srednješolskih profesorjev z vseh slovenskih srednjih šol, soglasno sprejel resolucijo, ki kratko zahteva: 1, Avtomatično napredovanje na podlagi efektivnih službenih let do vštete skupine III-2. 2. Ukine naj se § 258 uradniškega zakona in razveljavi § 263 omenjenega zakona. 3. S 26 službenimi leti naj se prevedejo vsi profesorji v III-2, pripravniki pa se naj takoj postavijo v VIII. skupino. 4. Službena doba naj se zniža na 30 let. 5. Izdela naj se takoj »ranglista« v smislu » 46 uradniškega zakona. 6. Učna obveznost naj se avtomatično zniža z 20 službenimi leti na 16 ur. 6. Ekskurzije, privatni in praktični izpiti naj se honorirajo. 7. čim prejšnja uza* konitev novele k zakonu o srednjih šolah. Prejemki naj bodo taki, kot jih določa novela o sodnikih. 8. Profesorjem naj se prizna stanarina kot učiteljem. 9. Otvoritev zadostnega števila srednješolskih zavodov in razredov. 10. Namesti naj se zadostno število profesorjev. Občnemu zboru so bile poslane od raznih zavodov obširnejše spomenice in poročila. Tako poudarja neko poročilo, da so državni uslužbenci prezadolženi in da znašajo ti dolgovi nad 10D milijonov dinarjev. Tudi položaj profesorjev je postal zelo obupen. Kulturni koledar Doljak Josip 29. maja 1820 sc jo rodil v Grgarju politik Josip Doljak. Dovršil je gimnazijo in se vpisal na juridično fakulteto. Služboval jc v Milanu in v Trstu, kjer je bil tudi načelnik Slavjanskega bralnega društva. L. 1848. je bil izvoljen v drž. zbor. L. 1801. je bil predsednik začasnega odbora tržaške Narodne slovanske čitavnice. Umrl je 1861. Kot narodni, poslanec je bil izredno radikalen. Bil je za takojšnjo odpravo podložništev in za jezikovno enakopravnost. V Sloveniji (1848) je začrtal v članku Austrija in Slavjani pota in cilje slovenske politike. Bil je sicer za Avstrijo, vendar je zastopal tudi mnenje, če Avstrija razpade, »si bodo slavjansko zemljo Slavjani vzeli«. Ažbe Anton 30. maja 1862. se je rodil v Dolenčičali (župnija Javorje) slikar Ažbe Anton. Ker mu je oče zgodaj umrl, jo moral oditi v Celovec, kjer jo stopil v trgovino. L. 1882. jo vstopil v Wolfovo delavnico v Ljubljani, po enem letu pa je odšel na dunajsko akademijo. Nato je odšel v Monakovo, kjer je 1891. ustanovil najprej za ožji krog učencev (tu sta bila tudi Ferdo Vesel in Rihard Jakopič) slikarsko šolo. Toda že po dveh mesecih jo šolo razširil in ji dal naslov Ažbe-Schule. Pri njem so študirali tudi Slovenci, Matija Jama, Ivan Grohar, Matej Sternen. Umrl je 6. avgusta v Mo-nakovem, kjer je tudi pokopan. S H. Ziiglom in L. v. Herterichom je Ažbe začetnik monakovskega »Jugcndstila«. Lahko pa tudi trdimo, da je slovenska moderna izšla iz njegove šole. Karl Hrnterlechner 31. maja 1874. se je rodil geolog Karel Hinler-icehner. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, na Dunaju je študiral petrologijo in mineralogijo. L. 1899. je postal asistent na tehniki v Brnu. Potem je prišel na Dunaj v državni geološki zavod. Ker je bil 1. 1918. odpuščen, je prišel 1. 1919. v Ljubljano kol redni profesor. Bil je rektor in dekan tehn. fakultete. Predvsem je raziskaval češko ozemlje. Nekaj razprav je napisal tudi v slovenskem jeziku. Izdelal je tudi osnutek za organizn-ci.jp češkega geološkega instituta v Pragi. Za nižje razrede je napisal tudi »Mineralogijo«. Napisal je tudi več poljudno znanstvenih člankov v naše revije in dnevne liste (Slovenec in Slovenski Narod). Umrl je 1. 1932. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 31. maja:' Angela. Torek, 1. junija: Fortunah Nočno službo imajo lekarne: Mr. Sušnik, Marijin Irg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Kino Union: Večna maska. Kino Sloga: Žena brez sramu. Kino Matica: Vihor. „ Nov vozni red na avtobusni progi Ljiibljanil— Sušak. Na avtobusni progi Ljubljana—Sušak velja sedaj nov vozni red, po katerem odhajajo avtobusi tvrdke .Avtomontaža d. d. iz Ljubljane vsako jutro ob 6 od hotela Union, ob 6.05 od hotela Metropol, ter prihajajo na Sušak ob 12.20. — Odhod s Sušaka vsak dan ob 14, prihod v Ljubljano ob 20.25. — Avtobusna proga Ljubljana—Sušak vodi sedaj preko Žužemberka skozi izredno lepe dolenjske kraje ter jo zato priporočamo izletnikom na Dolenjsko, kočevsko Švico ter prekrasno dolino Kolpe (Brod na Kolpi). Avtobusno podjetje O. žužek naznanja, da odhaja avtobus iz Cerkelj v Franj ob delavnikih ob 6 zjutraj, namesto ob 6.25. V nedeljah in praznikih pa odhaja iz Cerkelj ob 14, mesto o 14.10. Nadalje naznanja podjetje, da bodo vozne cene od 1. junija .1937 dalje do skrajnosti znižane. Na I. produkciji šole Glasbene Matice ljubljanske, ki bo jutri, v torek, dne 1. junija, nastopijo klavirski učenci članov učiteljskega zbora: Manice Mahkotove, Josipa Pavčiča, Vido šese-kovo, Lozene Saplja, Pavla Sivica in Viktorja Sonca; violinski učenci pa iz oddelkov Frana Staniča, Karla Rupla in Vide Jeraj-Hribarjeve. Vseh koncertnih točk jc 26, nastopi pa okrog 40 gojen-• cev. Podrobni spored se dobi v Matični knjigarni. Spored je obenem vstopnica k produkciji. Na vokalnem koncertu, ki bo prihodnji petek, dne 4. junija zvečer v frančiškanski dvorani, nastopijo poleg Prelovčevega vokalnega kvinteta tudi 3 solisti, člani tega kvinteta, in sicer: tenorist Gostiša, baritonist Rakovec in basist Lupša. Ob klavirskem spremljevanju, ki ga oskrbi kon-servatorist Davorin Zupanič, nam zapojo vsak po 2 samospeva iz domačih literatur. Vse ostale točke koncertnega sporeda bo izvedel Prelovčev vokalni kvintet. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Cene vstopnicam izredno nizke od 15 Din navzdol. * K I N munim Premiera velike l)ubavne zgodbe Sever vabi Rochello Hudson Robert Kent UNION Velezamtnlvo filmsko delo — problem napredka medicine Večna maska Matblas Wieman Olga Oebova TEI. 21-24 MATICA Veliki francoski šlager po lstolmenem gledališkem komadu Heury|a Bernsteina VIHOR Charles Bos cr — poznan lz filma ..'Hajrerllng1' oafiv tsarlay Natnovelfil zurnalt — dosedal nalooltil posnetki katastrofe ,,Hindenburga” l.t.d., l.t.d. = 06.16.,19.nčn 21.’? Ljubljansko gledališče SK Ljubljana : Slavija 4:1 DRAMA. Začetek ob 20. uri. Torek, 1. junija: zaprto. (Proslava 25 letnico umetniškega dela g. Ivana Levarja v operi.). Predtekma z 9. Kra-kra ... Ta gospod, ki si v »Porredeljskcm Jutru« služi vrste s slabim prepisovanjem tujega časnikarskega dela, ob obilni pomoči pikic in tiskarskega škrata, očitno zelo ljubi predtekme, kakor o njih poročamo v športni rubriki našega lista. Danes si je iz našega zadnjega poročila o neki predtekmi preteklo nedeljo izposodil lep kos kolone. Njegovi bralci bodo najbrž kar. zadovoljni, saj bodo brali nekaj razveseljivega in užitnega v tej rubriki, ki je sicer nasoljena z modrostjo, ki, po svoječasni uvodni izjavi, g. Kra-kraju kaplje iz možganov. Ta g., ki bi bil rad menda urednik »Jutra« in bog v Trbovljah hkratu, ki je v dno duše prepričan, da so vsi klerikalci z javorskim župnikom vred fašisti, črne duše in sploh kriminal kar počez, vsi kantoni ob vseh slabih slovenskih cestah pa dobri, menda že zaradi pomoči, ki jo nudijo psom pri najnujnejših in najneizogib-nejših opravilih; kakor smo rekli, ta g. bi za današnjo svojo rubriko lahko ujel še kaj važnejšega in hvaležnejšega, kakor pa je poročilo o predtekmah. Lahko bi, zvest vzoru neutrudnega iskalca resnice v glasoviti Jutrovi« detektivski zgodbi o javorski aferi, nadrobil svojim bralcem nekaj resnice o včerajšnjih manifestacijah slovenskega ljudstva, katerim je njegov list v svojih, celo za vse neumnosti sicer tako radodarnih stolpcih, posvetil komaj toliko prostora, kakor poročilu o praznovanju 375 letnice razsežnega in vse slovensko ljudstvo obsegajočega društva ostrostrelcev, včasih Scharfsehtitzov. Tako pa je našla dopadenje v njegovih očeh samo uboga in od vse javnosti že pretekli ]>onedeljek pozabljena predtekma. O ti uboga resnica in pravica, kako slabe služabnike imaš, saj še krakati ne znajo več o tebi, kaj šele, da bi kaj povedali... G. Kra-kraju pa povemo, da se tekme s takimi nesolidnimi športniki, kakor je on, za nas in za vso pametne ljudi zmeraj končajo najmanj s 7:00, v našo korist in par forfait seveda... • Že rajnki rimski cesar blagopokojnega spomina, Titus, jo dejal: :;Nulla dies sine linea , nobenega dneva brez črte, po slovensko povedano. To geslo si je bila menda v zadnjih treh tekmah zastavila za vodilo ligaška enajstorica SK Ljubljane. Vsako pot, kadar nam kdo križa račune, je treba s poševno črto prekrižati kalkulacije. Črtati matematiko zakulisnih akterjev, ki si že od nekdaj žele, da bi slovenski ligaš r odfrčal nazaj v pod-zvezni razred! SK Ljubljana tekom letošnjega prvenstva ni pokazala in dokazala prav nič drugega kot to, da je slovenski klub. Ob koncu je dosegla zavidanja vredno formo, ki je tako odlična, da bi bilo prav, če bi si iz nje izkovali kapital. Danes se je Ljubljana ravnala po navodilih že omenjenega cesarja Tita. »Nulla dies sine linea«, noben dan ne sineš popolnoma »zabušavatk, če ne drugega, vsaj razdiraj in križaj račune onim, ki so za soboljo kožo mešetarili takrat, ko se je žival še skrivala v lesu. Ljubljana ostane v ligi! Ljubljana je zaporedoma tolkla BASK-a, Concordio in danes še sarajevsko Slavijo. Zastonj so naši ljubeznivi prijatelji podarjali točke in poskušali, da bi izrinili slovenskega zastopnika iz lige. Moštvo je pomalem zorelo za velika dejanja: zorelo je tehnično, taktično in kombinatorno, zorelo je v tovarištvu in ostalih moralnih adutih, požrtvovalnosti, nesebičnosti ter vzajemni prevdarnosti. Ligaška postava Ljubljane je sicer kasno, vendar pa dovolj razločno prišla v zamah. Zdaj bi moral priti Gradjanski, BSK, Hajduk in drugi nevarni, visoko plasirani hegemoni! Zdaj bi bila prilika, do dokončno zagotovimo vse črnoglede in škodoželjne površneže, ki si kljub nevednosti in pomanjkljivosti kujejo iz ljudske lahkovernosti kapital! Pošteni Kranjci, ne nasedajte dopisom, ki jih sestavljajo ljudje, kateri o športu, posebno o nogometni disciplini, nimajo pojma, ampak morajo za najosnovnejše stvari spraševati kulantne kolege! Pa vendar vam ti nepoučeni ljudje predlagajo na mizo kozmopolitsko širokoustnosl, vsak uspeh in dobro voljo domačih stalno tolmačijo z omalovažujočimi izrazi za slabo igro gostov! Vsem »mnenjem« in podtikanjem bomo našli najprimernejše rešeto, če našemu ligašu poiščemo primernega partnerja v inozemstva, in to čimprej! Poklicati hi morali moštvo, ki bi znalo zahtevati od naših igralcev dovolj reakcije, pa bi mu moglo hkratu ponuditi tudi nekaj koristnih in krvavo potrebnih migljajev za vrhunsko igro. Trenutno prihaja brez dvoma najbolj vpoštev dunajska »Austria«!!! »Austrio« moramo v kratkem dobiti, pa naj stane njeno' gostovanje tudi 30.000 Din! Če bo moštvo SK Ljubljane proti »Austriji« zaigralo v današnji formi, potem nam popolna rehabilitacija pred celokupnim jugoslovanskim športnim forumom ne bo ušla! Vrh tegn^ je »Austria« moštvo, od katerega bi se naš ligaš naučil brez dvoma največ poslednjih fines! Ob potih sta nastopili glavni moštvi. Slavija je predvedla tele ljudi: Krstulovič, Zagorac, Pavlič, Marjanovič, Djurovič, Kranjc, Manola, Vidovič, Sreda, 2. junija: Rivala. Red Sreda. Četrek, 3. junija: Cyrano de Bergerac. Premierski abonma. Petek, 4. junija: Florentinski slamnik. Red A. Sobota, 5. junija: Cyrano de Bergerac. Red B. OPERA. Začetek ob 20. uri. Torek, 1. junija: Cyrano de Bergerac. Izven. Proslava 25 letnice umetniškega dela g. Ivana Levarja. Sreda, 2. junija: Veseli studenček. Red A. Četrtek, 3. junija: Car Kalojan. Red Četrtek. Petek, 4. junija: zaprto. Sobota, 5. junija: Prodana novesla. Izven. Gospod Ivan Levar zavzema med dramskimi člani najvidnejše mesto. Tekom svojega umetniškega dela na dramskem in opernem polju si je stekel nešteto uspehov, na podlagi katerih mu gre naziv prvaka v pravem pomenu besede. Ta naš zaslužni član praznuje 1. junija jubilej 25 letnega požrtvovalnega dela na polju naše sloven-8'o tudi molzna. Take živine pa Madžarska večinoma nima, v Švici pa je predraga. Zato so jo šli nakupit na Hrval-sko. Za našo gospodarstvo je tako velik nakup nekaj edinstvenega, še nikdar ni Italija nkenkral kupila toliko glav živine. »Krematorij za sežiganje mrličev bodo baje postavili v Zagrebu, vendar pa še ne jutri, temveč čez štiri leta. Tako so sklenili člani društva »Plamen«, ki si z ničemer važnejšim ne znajo beliti glav, kakor s skrbjo za posmrtni podzemeljski blagor svojih članov, ki bodo podlegli naravnemu zakonu in zapustili površino zemeljske skorje. — Razumljivo, saj ga ni med njimi člana, ki ne bi imel kaj več pod palcem. Naklonjeno pa se je pokazala tudi zagrebška občina, ker je društvu podarila brezplačno zemljišče za postavitev krematorija. V Zagrebu so včeraj prijeli odpuščenega graničarja Jovana iStamenkoviča in v njem odkrili morilca posestnika, trgovca in mlinarja Janeza Šinkovca iz Čabrač pri Škofji Loki. Šinkovca so namreč našli v četrtek pobitega v njegovem lastnem mlinu. Truplo je bilo neusmiljeno zmrcvarjeno, poznali so se sledovi, da je zločinec, svojo žrtev pobil 7, navadno težko lopato potem, ko se je bil od zadaj izza hrbta pritihotapil za Šinkovca. Preiskava, ki so jo uvedli domači orožniki, je našla pravo sled za morilcem. Znano je bilo namreč v domačem kraju, da se pokojni Šinkovec ni nič kaj razumel s svojo ženo, ki se je kaj rada ogiedovala po drugih. Zadnja leta pa so jo videli mnogokrat skupaj 7, graničarjem Jovanom Stamen-kovičom. Orožniki so poizvedovali za njim in nazadnje ugotovili vse, kar je obtoževalo Stamen-koviča kot pravpga morilca. Javili so v Zagreb, kjer je policija vdrla v Stamenkovičevo stanovanje in ga aretirala. Stamenkovič je po kratkem zaslišanju priznal, da jc Šinkovca ubil. Morilca bodo prepeljali v Škofjo Loko, da ga bodo soočili s Katarino šinkovčevo. Potem bo preiskava tudi ugotovila, če je bila šinkovčeva žena v posredni ali neposredni zvezi z morilcem. V Križevcih so imeli pred časom nekega vaškega »zilrainika<--mazača, ki je na debelo služil denarje med lahkovernimi kmeti s tem, da jim je zdravil trebuhe z raznimi travami. Znal pa je biti tudi kavalir, zlasti do žena tistih moških, 'ki jih je zdravil na svoj : čudodelniški« način. Ko so se možje zavedli nevarnosti, so ga naznanili sodišču. Dobil je mesec dni zapora. Pozneje se je spet uveljavljal na enak način. Zato so ga ponovno prijeli. Komaj sedem mesecev oženjen je ubil svojo ženo kmet Roko Klarin iz Jezera pri Šibeniku. Že takoj po poroki sta se mlada žena in mož sprla, kfer je^ bil mož mneja, da se obnaša žena preveč prostaško. Ko sta bila pred dnevi pri ženinih starših, se je prepir nanovo pogrel. Vrnila sta se domov, nakar je začel mož ženo neusmiljeno pretepati, da jo je pobil na tla. Nehal je šeie potem, ko je mlada žena že izdihnila. Časnikarji iz vse države so včeraj zborovali v Paliču pri Subotici. Okrog 100 delegatov je bilo navzočih. Izvolili so si novega predsednika v osebi Andre Milosavljeviča, urednika belgrajske »Politike«. Na občnem zboru je bilo največ govora o pokojninskem zavarovanju časnikarjev iz onih de-Jov države, ki tega važnega vprašanja še niso mogli rešiti na način, ki bi zagotovil dosluženim časnikarjem pokojnino, kakor bi jo zaslužili po dolgoletnem in napornem poklicnem delu. Že večkrat je novinarsko združenje potrkalo s prošnjami na vlado, vendar so dobili do sedaj le dolgo vrsto obljub, pa nobenega denarja. Tako ni preostajalo drugega, kakor poudarjen sklep, da se bo časnikarska stanovska organizacija morala še dalje boriti in boriti. Mala afera uradne poneverbe Lani na magistratu, danes pa sodniki malega senata so si glave belili, kam je izginil neki akt, ki .bi bil moral biti v začetku novembra poslan okrajnemu glavarstvu v Celju skupno s 150 Din gotovine. Na zaprosilo celjske politične oblasti je mestni magistrat iztirjal od Ivana Urbasa neko globo v znesku 200 Din. Obrtni oddelek je globo iztirjal in nato poslal spis z gotovino po slugi Pajacku v ekspedit, kjer naj bi bil od sluge prevzel spis magistratni oficijal Ivan Masle. Na urgenco celjskega okrajnega načelstva je prišla zadeva na dan. Uvedena je bila preiskava, ki jo" je vodil referent dr. Frelich. Nedovoljenih manipulacij je bil osumljen mag.^oficijal Ivan Masle, ki je bil ovaden državnemu tožilstvu zaradi prestopka uradne poneverbe v smislu § 319/1 k. z. in zločina naprav-ljanja lažnih listin. Obtoženi Ivan Masle je prod malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, zanikal vsako krivdo in navajal vse okolnosti v svojo razbremenitev. Pojasnjeval je sodnikom obsežno delo, ekspedit ima včasih na dan za odpravo do 500 in dostikrat celo do 800 spisov. Pred senatom je bilo zaslišanih več prič, uradnikov mestnega načelstva, zlasti uradnikov obrtnega oddelka in ekspeditn. Ravnatelj ekepedita g. Šebenik je izjavil, da je bil obtoženec vedno zanesljiv in vesten uradnik. Državni tožilec je danes razširil obtožbo še zaradi zločina zoper službeno dolžnost po S 397 k. z., da je obtoženec kriv, da je_ izginil uradni spis. Res nikdo od zaslišanih prič ni mogel pojasnili, kam naj bi bil spis šel. V dostavni knjigi je bilo več listov iztrganih. Zadeva se je dogodila 4. novembra lani. Listi pa so iztrgani od 20. oktobra do 5. novembra. Po dobro tri ure trajajoči razpravi je senatni predsednik g. Ivan Brelih objavil sodbo, po kateri je bil Ivan Masle oproščen od obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov po § 280 k. p. Med profesionalci je Grgec vozil isti čas kakor Prosenik, le na cilj je privozil za dolžino kolesa pred Prosenikom. Predvsem moramo omeniti velikanski uspeh slovenskih dirkačev, ki so dosegli najboljša mesta. Tako sta sijajna amaterja dirkača Avgust Prosenik iz Brežic (ki sicer starta za zagrebški klub) in Ljubljančan Gartner, zaeedla prvo in drugo mesto, 4. mesto pa je zasedel Mariborčan Rozman. Zadnji odmevi z angleškega kraljevega kronanja Dasi se angleški kralj tako vestno drži starih običajev, je vendar pri kronanjskih svečanostih opustil neki zelo častitljiv obred. Na dan kronanja bi namreč moral počakati v postelji toliko časa, da bi ga prišel budit lord-sobar in mu pomagat obleči se. Za plačilo pa bi dobil, po starodavni navadi, vso opravo spalne sobe z rjuhami vred in še kraljevo srajco povrhu. Toda gorje I Kralj je bil tako neučakan, da ga je lord-sobar ob svojem prihodu našel že popolnoma napravljenega. Ali bo kljub temu dobil svojo zgodovinsko nagrado? Najprej je bilo sklenjeno, da bo za »veliki« praznik nosila vlečko samo starejša hči vladarja, ki jo stara 11 let. Njena mlajša eestra, Margareta-Roz, pa je bila tako togotna, da se je vrgla po tleh in rekla, da jo prej ne spravijo pokoncu, da ji tudi obljubijo nositi vlečko. Kralj se je dal pregovoriti in 3 šivilje so morale delati vso noč, da je bila obleka pripravljena za drugi dan. Ljudje so se izpraševali, kako to, da sta kralj in kraljica pri povratku v palačo od svečanost-nega sprevoda, bila videti tako utrujena in slaba, da sta se morala opirati drug na drugega. Najbrž jo bila vzrok stara slavnostna kočija, zgrajena že leta 1762 iz čistega zlata, ki zaradi svoje teže štirih ton in pol more voziti le silno počasi in daje svojim »potnikom« občutek morske bolezni. Med obredom posvečevanja v vestminsterskem samostanu je skoraj vse strmelo v tri indijske princezinje, katerih ena, hči najbogatejšega človeka na evetu, nizama Hyderabada, je imela na sebi za 600 milijonov draguljev. Drugi dve sta »nosili kakih 50 funtov (šterl.j — manj«. * Obredi so bili odmerjeni do minute natančno in so tudi popolnoma v redu potekli. Ena stvar pa je vendar le še kazila sliko: razvitje sprevoda povabljencev. Najbolj srečna je bila princezinja Julijana in njen mož, ker sla čakala na svojo kočijo »samo« tri četrt ure. Cchamberlain, bodoči ministrski predsednik, je čakal eno uro; sir Samuel Hoare, prvi lord admiralitete, 2 uri; maroški sultan 3 ure. Lord Kothermere sc je moral odločiti za peš hojo proti domu. Okrog petih popoldne so tisti, ki so še čakali, da jih kakšno vozilo »reši muk, izgubili potrpljenje. Kako tudi nel Že od šestih zjutraj so bili na istem mestu; postali so utrujeni in sestradani. Videti je bilo neko visoko plemkinjo, ki je kratkomalo sedla na tla in bridko jokala sredi svojih hčera. Končno so tudi plemiči ljudje in — revčki! * Skupine mladih fantov eo pokupile vso izdajo sovjetskega lista »Daily Worker« in jo nekaj minut pred kronanjem slovesno sežgali pred parlamentom. Ford v boju proti 150.000 delavcem V Ameriki je končno prišlo do odločilne borbe med zadnjo postojanko vsemogočnega kapitala, katero brani Henry Ford, in med delavstvom, katerega voditelj je John Lewis. Veliki podjetnik in lastnik avtomobilskih tovarn, ki zaposluje okrog 150.000 delavcev, se nikakor noče sprijazniti z zahtevami delavcev. — Trmasto, kot vsi stari ljudje, za katere so samo njihovi »davni, stari časi« bili nekaj vredni, se Henry Ford drži svojih 70 let starih, popolnoma individualističnih načel. Še sedaj hoče gospodariti v svojem podjetju čisto samovoljno,^ kot da je on sam res pravi delavec, človek z možgani, ki nekaj zasnuje, vseh drugih 150.000 pa so samo boljše ali slabše orodje ali stroji njegove delavnice. Podoben je zagrizenemu družinskemu očancu, ki nobenemu članu družine ne dopusti najmanjšega prostega gibanja, dejanja ali celo mišljenja. Ford zahteva od svojih delavcev trezno življenje — kaditi in piti je prepovedano pod kaznijo odpusta —, životarjenje v hišici ali na majhnem vrtiču. Kajti po njegovem mnenju je vsak človek, ki se ne povzpne na tako višino kot je on sam, slabič, nesposoben skrbeti sam zase in potreben raznovrstnih »kažipotov in ograj«, da lahko varno vozi skozi življenje. Samega sebe ima za skrbnega, dasi strogega očeta svojih de- lavcev, in se čuti osebno odgovornega za njihov dušni blagor. Sploh postavlja celo podjetje bolj na moralno podlago kot industrijsko ali trgovsko. Proti raznim delavskim organizacijam in sovražnostim, ki prete njegovemu vrhovnemu gospod-stvu, je izdal in razdelil med svoje delavstvo in druge posebno brošuro »Fordizmi«, v kateri razlaga svoje nazore in svoje poslanstvo na zemlji. Po drugi strani pa vlada silna živahnost in zanimanje za usodo Fordovih delavcev med vsemi ostalimi ameriškimi delavci pod vodstvom Johna Lewisa. Tudi Lewis izdaja brošure in letake, ki jih zrakoplovi mečejo po Fordovih tovarnah in po celem mestu Detroitu. Z letaki in zvočniki poziva vse delavstvo, da se strne v enoto in skupno delo proti Fordu, proti skrajnemu kapitalizmu sploh. Borba nima namena biti krvava; zmaga mora priti sama od sebe, manjšina se bo morala ukloniti večini. Kdo bo zmagal? To bomo slišali v kratkem. Na razstavi. — Ta kip je star približno 5000 let. Ni izključeno, da ga je videl že Mojzes. — Mojzes? Kaj je bil tudi on na razstavi? W 'm m Tm M.N V Indiji Angleži še zdaj ne morejo popolnoma zatreti starega običaja, da sc žena po smrti svojega moža sama sežge na grmadi. Slika kaže takšno vdovo, ko se poliva z oljem predno grmada zagori. Moderna tropska zdravilišča To ni morda ogrodje kakega novega zrakoplova, kakor ki na prvi pogled kdo mislil, pač pa zvezdama, ki so jo postavili na pariški svetovni razstavi Na pobočju griča, ki se dviga nad univerzitetnim delom mesta Tiibingena, stoji svetla, dolga stavba z velikimi okni in številnimi verandami, tako da jo lahko ves dan obseva sonce — zdravilišče in proučevališče' tropičnih bolezni. Še pred nekaj desetletji so imele tropske pokrajine zlovešči priimek »grob belega človeka«. Danes pa to ime ne vzbuja več posebne groze, ker se je neumornim raziskavanjein zdravnikov-znanstvenikov posrečilo odkriti vzroke večini zavratnih južnih bolezni Če je znan vzrok, je kmalu mogoče najti tudi primerna protiučinkujoča sredstva ali vsaj varnostne odredbe. Tako n. pr. imamo kar uspešna sredstva proti malariji, ki se sedaj da ozdraviti v dobrem tednu; znano je dalje, da se obvarujemo tifusa in kolere s tem, da strogo pazimo na pijačo in jed. Voda in mleko se morata prekuhati, sadje olupiti, sočivje prekuhati. Zelo uspešno je tudi cepljenje koz proti tem boleznim, kar obiasti zahtevajo od vseh, ki potujejo v tropske kolonije. Zelo veliko je na tem polju raziskovanj storila Nemčija. Zato se ji po pravici zdi krivično, da ji odrekajo kolonije, kjer je s svojimi znanstvenimi uspehi omogočila bivanje belokožcem in jako olajšala večkrat neznosno trpljenje prvotnih prebivalcev, ki so jih ogrožale nain dotlej neznane bolezni. Vse velike kolonijalne države, kot Anglija, Francija, Holandija in Japonska imajo svoje znanstvene ustanove za proučavanje jn pobijanje tropskih zdravstvenih nevarnosti. Vendar pa so nemške ustanove v nekaterih ozirih tako popolne, da hodijo k njim iz omenjenih držav celo na zdravljenje ali vsaj na proučavanje. Sicer pa znanost ne pozna tako strogih političnih meja — saj gre za blagor vsega človeštva — tako da se medsebojno izpopolnjujejo in izposojajo razno ideje po kongresih, dopisovanjih in revijah. Razen v Ttibingenu ima Nemčija podobno zdravilišče tudi v Hamburgu, kar je zelo prikladno za tiste, ki gredo ali prihajajo z ladjami iz tropskih pokrajin. Namen zdravilišča namreč ni samo zdravljenje že obolelih, ampak tudi zavarovanje proti boleznim še zdravih. Zgodi se tudi, da pride kdo iz vročih krajev na videz popolnoma zdrav, toda nekje v globini svojih celic nosi kal bolezni, ki se mirno razvija in morda šele po več letih postane očitna. Treba se je torej dati preiskati po povratku iz ogroženih pokrajin, da se ne prenesejo razne kuge še v Evropo. Zdravilišče ima zato na razpolago najrazličnejša sredstva, s katerimi se še tako skrite in neslutene kali odkrijejo in tudi pobijejo z raznimi masažami (galvanizacijo, faradizacijo), sončnimi, zračnimi, svetlobnimi, vodnimi in drugimi kopelmi. Bolniki imajo sobe zase ali kvečjemu sta dva v eni sobi. Poseben oddelek je za otroke. Ljubljanski velesejem Posebne razstave na spomladanskem velesejmu v Ljubljani od 5. do 24. junija. Poleg splošnega dela, kjer bo prikazan napredek naše domače industrije in obrti v preteklem letu, bodo na sejmišču posebno mesto zavzemaler 1. Lovska razstava, ki naj zbere vse, kar premoremo na tem polju. Tu bo posebno razsodišče potem od vsega izbralo najboljše, in to bo poslano na svetovno lovsko razstavo v Berlin. Zato bo ta razstava zelo zanimiva izbirna razstava. 2. Glavna v letošnji prireditvi naših gospodinj bo velika modna revija. Prireditev bo prikazala dobro blago in okusna oblačila domače proizvodnje, ki ustrezajo tako našemu narodnemu značaju, kot našim potrebam. Dolžnost naših mater in gospodinj je, da oskrbe svoje družine le z obleko, ki so jo izdelalo naše domače tovarne in obrti in ki po kakovosti nikakor ne zaostaja za inozemskimi izdelki, po nizki ceni pa jih celo daleč prekaša. Modna revija bo prepletena z varietejnimi vložki — prvovrstne točke priznanih igralcev in igralk. 3. Pohištvena razstava bo vsebovala izdelke naših domačih mizarskih podjetij: spalnice, kuhinje, salone, delovne kabinete, otroške sobe itd. S fino izdelavo, praktičnostjo in arhitektonsko dovršenostjo bodo v okras vsakemu stanovanju. Za vsak dom, preprost in bogat, ogromna izbira! 4. Avtomobilska razstava bo združila v dveh paviljonih najnovejše modele skoro vseh svetovnih znamk. Ne bo še težko odločiti: elegantne limuzine in športni avtomobili ter praktični tipi za poslovno uporabo bodo v lepoti, solidnosti in ceni konkurirali za vašo izbiro. 5. Razstava »Živalce« je namenjena predvsem ljubiteljem živali In ptic, imela pa bo še poseben pomen za rejce malih živali. Kajti poleg vseh vrst perutnine, kuncev, golobov, ptic pevk in na-kičenih eksotičnih lahkokrilcev bo nudila obiskom valcem praktičen pregled čez vsa najnovejša do* gnanja in izkustva v reji malih živali. Radio Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tednikn »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. «■* Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 31. maja: 12.00 Valčki in polke (pl.) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Odlomki iz zvočnih filmov (plošče) — 14.00 Vreme, borza — 19.00 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. urn: Lov v Jugoslaviji (ing. Ivan Ceovič) — 19.50 Zanimivosti — 20.00 Lahka glasba na dveh klavirjih (plošče) — 20.10 Socialno medicinsko razmotrivanje o vajeniškem vprašanju XI. del (dr. A. Trtnik) — 20.30 Slovenski skladatelji — orkestralni koncert (Radijski orkester) — 22.00 Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Narodne pesmi (Fantje na vasi) — Koueo ob 23. uri. Drugi programi Ponedeljek, 31. maja: Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 20.30 Cerkv. konc. — 22 Klasični konc. — Dunaj: 19.35 Operna glasba — 21.35 Beethovnove skladbe —■i Budimpešta: 20.50 Operni ork. — 22.30 Cig. glasba —, 23.05 Voj. godba — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba —• 21 Simf. konc. — Praga: 20.55 Hiindlova cecilijanska oda — Varšava: 20 Ork. kone. — Berlin: 20.10 Pihala — Hambtirg: 20.10 Ital. glasba — Frankfurt-Stuttgart: 20.10 Plesni večer — Beromiinster: 19.15 Kmečka godba — Strassbourg: 21.30 Madjarski koncert. 4 Ljubezen, ki ubija Hodile so skozi salon, ne da bi v njem opazile kaj posebnega. Rochdaleova prtljaga, velik, že obrabljen kovčeg in mala popotna torba je bila tu, umivalne potrebščine so bile razložene po omarah. Naslednje jutro proti poldnevu so iste sobarice spet prišle v sobo. Ko so videle, da tujec ni spal v hotelu, jih ni to nič skrbelo in bo posteljo spet zagrnile, ne da bi se kaj brigale za salon in tisto, kar je bilo v njem. Zvečer so storile prav tako. Šele tretji dan, odkar je oče izginil, je ena od sobaric spet prišla v Pochdalove sobe in našla tam vse nedotaknjeno, To se ji je začelo zdeti čudno. Zato je malo pobrskala in pogledala po sobi. Pod zofo je našla neznano truplo, ki je ležalo zleknjeno in trdo. Mrlič je imel glavo vso obvezano z različnimi brisalkami. Sobarica je zakričala na ves glas. Na krik je pridrvela druga služinčad in potegnila iz skrivališča, kamor ga je bil zavlekel morilec, neznančevo truplo. Neznanec je bil moj oče. Ni bilo težko obnoviti prizora, kako je umrl. Luknja v tilniku je dovolj glasno govorila, da je nesrečnika ubil nekdo od zadaj, in sicer čisto od blizu. To se je zgodilo najbrž tedaj, ko je sedel za mizo in pregledoval spise. Strela ni nihče v hotelu slišal; po eni strani zaradi tega ne, ker je morilec streljal na žrtev tako od blizu; po drugi strani pa zaradi uličnega ropota in hrupa in pa zato, ker je ležal salon sam zase in je imel še prednjo sobo. Razen tega se je pa tudi iz morilčeve opreznosti dalo sklepati na to, da se je oskrbel s posebno izbranim orožjem, da bi bil pok šibkejši in čim manj slišen. Krogla je zadela očeta v male možgane. Smrt je morala nastopiti na mah. Morilec je bil pripravil več čisto novih nezaznamovanih brisalk. Z njimi je hitro ovil obraz in vrat svoji žrtvi, da bi preprečil vsak sled o krvi. Roke si je obrisal v prav tako brisalko. Za umivanje je porabil pitno vodo iz steklenice na mizi, ne tiste iz umivalnika. Vodo je potem spet zlil nazaj v steklenico. To steklenico so našli za spuščeno zaveso pri peči. Ali je bil to roparski umor, ali je bil le njegov videz. Oče ni imel pri sebi ne ure, ne listnice, ne nobenega pisanja, po katerem bi bili mogli dognati, kdo je. Pomagalo jim je popolnoma slučajno znamenje, da so to odkrili. Na notranji strani žepa v suknji je nosil platnen trakec s številko in naslovom trgovine, kjer je bil obleko kupil. Obleko so odnesli v trgovino in tako so popoldne odkrili žalostno resnico. Ko je oblast končala svoje delo, so truplo lahko prenesli k nam na dom. Kdo je bil morilec? Vsa znamenja in dokazi, ki jih je oblast mogla ugotoviti, so bili jako hitro pri koncu. Odprli so kovčeg, ki ga je v hotelu pustil tisti skrivnostni gospod Rochdale — ampak to najbrž ni bilo njegovo pravo ime. — Kovčeg je bil do vrha poln raznih reči, kupljenih na hitro. Kovčeg sam in vse drugo je tisti človek kupil pri nekem kramarju, ki so ga brž našli. Ta je dal o neznancu čisto drugačna pojasnila kakor vratar v hotelu Imperialu. Trgovec je opisoval Rochdala kot plavolasega moža brez brade. Vratar v hotelu pa je trdil, da je bil Rochdale zelo črn, z močno brado in po obrazu zelo zagorel. Našli so tudi kočijaža, ki je prepeljal kovčeg do hotela. Njegov opis Rochdala se je ujemal s kramarjevim opisom. Morilec je najel kočijaža in se z njim odpeljal najprej v trgovino s popotnimi potrebščinami, kjer je kupil tisti kovčeg. Potem se je peljal v veliko trgovino s perilom, kjer si je preskrbel brisače. Nato je odšel z vozom na Lyonsko postajo, kjer je oddal kovčeg v shrambo za prtljago. Našli so tudi drugega kočijaža, ki je kovčeg tri tedne pozneje odpeljal s postaje v hotel Im-perial. In ta kočijaž je označil tujca prav tako kot vratar. Iz tega so sklepali, da si je v treh tednih morilec odstranil brado in se prekrinkal, zakaj izpovedi prič so se ujemale v tem, kako se je vedel, s kakim glasom je govoril in da je bil širokopleč. To domnevo je potrdil tudi neki brivec, ki je povedal o zagonetnem tujcu te podrobnosti: da je bil tisti človek svetle kože, plavih las, gol, velik in širokih pleč, kakor sta ga opisovala kramar in prvi kočijaž. Rochdale je prišel prejšnji mesec v brivnico, naročil lasuljo in brado, ki naj bi bili dobro in natančno izdelani, da ga ne bi mogel nihče spoznati. Šlo je, kakor je dejal, za nastop na neki maškeradi. Tujfec je lasuljo v resnici dobil in črno brado tudi. Oskrbel se je z vsemi potrebnimi stvarmi, ki jih je rabil, da se je maskiral za južnega Ame-rikanca. Kupil je stekleničico črnila, da bi si pobarval obrvi in rjavkasto barvilo za kožo. Pretvorba se mu je izborno posrečila, zakaj vrnil se je k brivcu, ne da bi ga ta spoznal. Brivec se je čudil, s kako spretnostjo se je tujec prekrinkal. Čudno se mu je zdelo tudi to, da ljudje zdaj sredi poletja prirejajo maške-rade. Zaradi tega ni bilo mogoče, da bi članki o zagonetnem umoru v hotelu Imperial ne obrnili nase njegove pozornosti. Listi so ta umor imenovali »Skrivnost hotela Imperiala«. A kaj! Vsa ta odkritja so delala oblastem nalogo še težjo, ker so kazala s kako opreznostjo se je neznanec pripravil za zločin. Pri mojem očetu so našli dvoje pisem iz Londona, a brez ovitkov. Obe sta bili pisani z obrnjeno pisavo, o kateri so izvedenci sodili, da je potvorjena. Treba bi bilo najti kak dokaz za to. Morda ga je oče imel v brisači, katero je morilec vzel takoj po izvršenem dejanju. Irgovska hiša Crawford iz San Francisca je v resnici obstojala, a ni nikdar vložila kakega predloga ali načrta za železnice v Francoski Indiji. iSlovenaki dom« izhaja vsak delavnik oh 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din DredniStvo: Kopitarjeva ulica ffftlL Telefon 2994 to 2996. Uprava; E-ouitarieva fc Telefon 2392. Za Jugoslojansko tiskarne s Ljubljani! K. Če& Izdajatelj; lian Bakavee. Urednik; Jože Količek.