UVODNIK ISSN 1580-3554 občine Markovci4, NOVEMBER 2024 GLASILO OBČINE MARKOVCI,Glasilo LETO 24, ŠTEVILKA ISSN 1580-3554 Spoštovani bralci, naše glasilo se, tako kot mnogi drugi lokalni časopisi, srečuje s vprašanjem, kako ostati zanimiv za branje v tem hitro spreminjajočem se svetu, kjer nas digitalne novice preplavljajo že ob jutranji kavi. Medijske krajine, v katerih tiskani časopisi dolga leta niso imeli prave konkurence, so danes prepredene z digitalnimi portali, družbenimi omrežji in neskončnimi možnostmi takojšnjega obveščanja. Informacije so dosegljive z enim klikom, a pogosto na račun globine. V uredniškem odboru se sprašujemo, kako ohraniti vašo pozornost, kako vas pritegniti, da se ustavite in preberete prispevke o dogajanju v naši lokalni skupnosti. Želimo si, da naš časopis ne bi bil le kos papirja, temveč most med vami, bralci, ter svetom, ki se tudi v naši občini prehitro vrti mimo. Želimo si, da s skupnimi močmi pokažemo, da imajo tudi v digitalni dobi zgodbe naših občanov in društev, zapisane v Listu iz Markovcev, nepogrešljivo vrednost. Hvala, ker ste z nami na tej poti. Darko Štrafela, odgovorni urednik Foto: JL STATI INU OBSTATI Branje - most med generacijami in temelj narodne identitete Branje ni le preprosta dejavnost, ampak način, kako si ljudje skozi zgodovino prenašamo znanje, zgodbe in vrednote. Je ključ do razumevanja sveta, spoznavanja sebe in drugih. Ko beremo, ne le bogatimo svoj besedni zaklad in izboljšujemo svoje kognitivne sposobnosti, ampak tudi širimo svoje obzorje in krepimo svoje vrednote. Knjige so brezčasne – vsebujejo modrosti preteklih generacij, omogočajo vpogled v čustva in misli drugih ter nas povezujejo s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, vodijo nas po svetu in nam odpirajo nove poglede. Otroci so naravno radovedni, željni raziskovanja in učenja, branje pa je eno najbolj dragocenih orodij, ki jim omogoča prav to. Otroci, ki berejo, razvijajo kritično mišljenje, bogatijo domišljijo in gradijo empatijo. Slovenska pisateljica Svetlana Makarovič je nekoč zapisala: »Brez pravljic bi otroci izgubili tisto dragoceno stvar, ki jih ločuje od odraslih – domišljijo.« Z branjem knjig, predvsem pravljic, se otroci soočajo s svetom čustev, razumevanjem dobrega in slabega ter se učijo, kako premagovati težave. Mladost je obdobje, ko mladi iščejo svoj glas in identiteto, pri tem pa jim med drugim lahko pomagajo knjige. Širjenje misli in pogledov skozi branje mladim omogoča, da spoznajo različne perspektive in razvijajo svoje ideje. Ameriški pisatelj Ray Bradbury je pou- daril: »Brez knjižnic, brez knjig, bo družba neizobražena in prazna.« Mladim branje omogoča stik z misleci, filozofi in sanjači preteklosti ter sedanjosti, kar je ključno za njihovo rast in razvoj. Za odrasle branje predstavlja priložnost za sprostitev, osebnostno rast in refleksijo. Knjige lahko postanejo pobeg iz vsakodnevnega življenja, hkrati pa tudi vir navdiha, motivacije in modrosti. Za odrasle branje ni le beg iz vsakodnevnih obveznosti, ampak tudi priložnost za notranji razvoj in raziskovanje. Starejšim ljudem branje omogoča ohranjanje mentalne ostrine, krepi spomin in izboljšuje koncentracijo. Poleg tega pa so knjige zanje tudi most do preteklih spominov, nostalgije in življenjskih naukov, ki jih želijo predati mlajšim generacijam. Branje torej povezuje vse generacije, saj vsem prinaša izjemne koristi in priložnost za rast. Imeti svoj jezik in književnost pomeni za narod več kot le imeti kulturno identiteto - pomeni imeti glas v svetu. Jezik je temelj narodne zavesti, književnost pa ta jezik ohranja živega. Ko narod napiše prvo knjigo v svojem jeziku, je to prelomnica, trenutek, ko si reče: »Obstajamo.« Slovenci smo to prelomnico doživeli leta 1550 s Prvo slovensko knjigo Primoža Trubarja, ki je zapisal: »Lubi Slovenci, berite in pišite v svojem jeziku!« Trubarjeva knjiga je bila več kot le versko besedilo – postala je temelj narodne identitete. Literatura v maternem jeziku je kot zrcalo, ki narodu omogoča, da se prepozna in razume. Omogoča mu, da se ohranja skozi zgodovino, prenaša modrosti prednikov in ostaja povezan z rodovi. V tem smislu je prva knjiga naroda simbol neodvisnosti, identitete in dostojanstva. Ko narod bere in piše v svojem jeziku, ohranja svojo dušo, svoj pogled na svet in svojo kulturo. Pisatelj in filozof Umberto Eco je poudaril: »Kdor bere, živi tisoč življenj, kdor ne bere, živi samo eno.« Branje je tisto, kar nam omogoča, da živimo življenja onkraj našega, da izkusimo svet skozi oči drugih ljudi in s tem postanemo bogatejši. Prešeren je z besedami: »Le čevlje sodi naj Kopitar!« – pozval k pomembnosti jezika in lastnega izražanja naroda. Ohra- njanje jezika in njegove književnosti je temelj neodvisnosti in samospoštovanja, saj narod brez lastne književnosti in jezika izgubi svoj edinstven glas Branje nas povezuje z globinami človeškega duha in našo narodno identiteto. Ne glede na starost nam omogoča, da se razvijamo, raziskujemo svet in razumemo sebe. Pomen jezika in književnosti je za narod nenadomestljiv – je tisto, kar nas definira, nas povezuje in ohranja skozi čas. Zato, dragi občani, ohranjajmo pisano in brano slovensko besedo, prebirajmo knjige, časopise, berimo vse, kar nam je tako lahko dostopno v času, ki ga premalo cenimo. LM Foto: Pixabay BESEDA ŽUPANA Spoštovane občanke in občani, z veseljem vam predstavljam nekatere projekte, ki se odvijajo v naši občini, in dogodke, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih. V naši skupnosti si prizadevamo ustvariti prijetno okolje, kjer lahko vsi uživamo v kakovostnem življenju ter praznujemo dosežke in povezanost naše skupnosti. S ponosom sporočam, da smo v Zabovcih odprli zipline, ki bo privabil manjše in tudi večje ljubitelje adrenalinskih doživetij. Ta atrakcija ne bo le popestrila naše turistične ponudbe, temveč bo tudi pripomogla h kakovostnejšemu preživljanju prostega časa naših najmlajših občank in občanov in njihovih staršev. V prihodnosti načrtujemo izgradnjo še kakšne podobne atrakcije. V proračunu za naslednje leto smo posebno pozornost namenili projektom, ki izboljšujejo kakovost življenja in spodbujajo trajnostni razvoj. Investirali bomo tudi v modernizacijo infrastrukture, podporo lokalnim podjetjem ter v nove priložnosti zaposlovanja. Naš cilj je ohranjati stabilnost proračuna in skrbno vlagati v projekte, ki imajo največji učinek na našo skupnost, moramo pa zaključiti projekte, ki so v teku in so sofinancirani z nepovratnimi sredstvi. Za nami je čas martinovanja, ki vsako leto združi ljubitelje vina in kulinarike. Letos smo ponovno v organizaciji KD Bukovci pripravili pester kulturni program, ob katerem ste lahko okušali vina iz občinskega vinograda in naših lokalnih vinarjev ter uživali ob domačih dobrotah. Martinovanje je priložnost, da skupaj ohranjamo tradicijo in podpremo domače pridelovalce, zato vabljeni, da se nam pridružite tudi naslednje leto in obeležite ta pomemben del naše dediščine, ki se je že več kot dve desetletji nazaj začel v Bukovcih in bo tako tudi v naprej. Želimo mu le dodati vsebine z vključitvijo naše občinske kleti in z ime- novanjem kletarjev iz ostalih vasi. Ponosni smo, da lahko v naši občini podpiramo in nagrajujemo dosežke mladih. Aprila 2025 bomo na občinskem prazniku diamantnim in zlatim maturantom podelili priznanja in denarne nagrade v višini 600 evrov, prav tako pa bodo kot vsako leto nagrade prejeli učenci, ki so z odličnimi dosežki prispevali k ugledu naše občine. S tem želimo spodbuditi trud in uspehe mladih ter jim pokazati, da cenimo njihovo delo in prizadevanja. V naši občini cenimo vse generacije. Pripravljamo srečanje s starejšimi občani, ki nam omogoča, da se jim zahvalimo za njihov prispevek k skupnosti in hkrati prisluhnemo njihovim potrebam in željam. Prav tako bomo letos pripravili srečanje za novorojenčke, kjer novopečenim staršem zaželimo vse dobro, malčke in mamice pa obdarimo z majhnimi pozornostmi. Naše spoštovanje gre tudi krvodajalcem, ki s svojo nesebično gesto vsak dan pomagajo tistim v stiski. Vsako leto priredimo srečanje, kjer se jim zahvalimo za njihov plemeniti prispevek in jih nagradimo za njihovo predanost. Poleg obstoječih projektov in prireditev si prizadevamo za gospodarski razvoj občine. S podporo podjetjem in investicijam ustvarjamo priložnosti za nova delovna mesta in napredek. Občina z različnimi ukrepi ustvarja okolje, v katerem se lahko razvijajo obstoječa inovativna podjetja in se odpirajo nova, kar zagotavlja dolgoročno stabilnost in rast. V občini delujejo številna društva, katerim z donacijami omogočamo redno delovanje, nekaterim pa tudi sodelovanje na odmevnejših prireditvah doma in na tujem. V Markovcih gradimo nov športni objekt Korant, ki bo Športnemu društvu Markovci omogočil boljše pogoje za delovanje, na voljo pa bo tudi nekaj prostorov za obrtno dejavnost. V naši občini se je dogajalo in se dogaja še veliko več, kar si lahko preberete v obširnejšem članku v naslednjih straneh časopisa. Na koncu mojega današnjega prispevka se želim zahvaliti vsem občankam in občanom za zaupanje, podporo in prispevek k napredku naše občine. Veselim se skupne poti do lepše, močnejše in še bolj povezane skupnosti. Milan Gabrovec, prof. Vaš župan INFORMACIJE OBČINSKE UPRAVE NAMAKALNI SISTEM NA KOMASIRANEM OBMOČJU MARKOVCI – JUG - PONOVNI POZIV Te dni je bil vsem lastnikom kmetijskih zemljišč, ki imajo zemljišča na območju izvedene komasacije »Markovci – jug«, ponovno posredovan poziv k podpisu pogodbe o uporabi lokalnega namakalnega sistema Markovci (LNS). Odziv lastnikov zemljišč na prvi poziv je bil nezadosten in sicer z vidika izpolnjevanja pogoja, ki se zahteva za dodelitev nepovratnih sredstev. Zato so kakršnekoli aktivnosti občine za izgradnjo namakalnega sistema onemogočene. Glede na pomembnost projekta in v prepričanju, da bo v prihodnje namakanje kmetijskih površin neobhodno potrebno (sušna obdobja bodo zagotovo nastopila), je Občina Markovci ponovno pozvala vse lastnike zemljišč, ki pogodbe še niso podpisali, da o pobudi še enkrat tehtno premislijo in se odločijo za izgradnjo LNS, tudi v prid tistim, ki jim je pridelava kmetijskih pridelkov osnovna gospodarska panoga. Izključno od lastnikov kmetijskih zemljišč je namreč odvisno, ali bo namakalni sistem na komasiranem območju Markovci - jug izveden ali ne. KOMASACIJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ MARKOVCI Znašli smo se v obdobju, ko primanjkuje stanovanj in zemljišč za stanovanjsko gradnjo. Slednje predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov sprejemanja prostorskih aktov, ki jih narekuje država. Za območje urejanja MA02, to je Markovci center, kjer je predvideno območje stanovanjske gradnje, je predvidenih 21 stavbnih parcel. OPN za to območje je sprejet, prav tako OPPN. OPPN predvideva parcelacijo zemljišč na tem območju, kar pomeni smiselno formiranje parcel z izvedbo celotne komunalne infrastrukture, prvenstveno pa cestno povezavo do novonastalih parcel. Kljub že sprejetim 2| planskim aktom pa gradnja stanovanjskih objektov na tem območju ni možna. To povzroča negodovanje večine lastnikov zemljišč na tem območju, pa tudi negodovanje potencialnih investitorjev, ki želijo graditi stanovanjske stavbe za trg. Zataknilo se je namreč v postopku pridobivanja soglasij za izvedbo oboda komasacije zemljišč. Manjši del lastnikov oz. solastnikov zemljišč, ki v postopku sprejemanja OPPN-a niso sodelovali (kljub javnemu pozivu), nasprotuje izvedbi komasacije na osnovi že sprejetega OPPN-a, z obrazložitvijo, da je gradnja večstanovanjske enote v bližini njihovega domovanja nesprejemljiva. Občina je temu prisluhnila in pripravila predlog, da se območje večstanovanjskega objekta izvzame in se na tem območju predvidi gradnja enodružinske stanovanjske hiše. Dodatna težava nastopi pri drugem lastniku zemljišča, ki s se s predlogom kakršnekoli spremembe OPPN-a nikakor ne strinja. Občina, ki vodi postopek komasacije in tudi sprejemanja in spreminjanja prostorskih aktov, torej postopka komasacije ne more nadaljevati, zato stanje na tem območju ostaja nespremenjeno. PRIČETEK GRADNJE KOLESARSKE STEZE DO BORLA V podpisu je večpartitna gradbena pogodba med investitorji in izvajalcem gradbenih del, za izgradnjo kolesarske steze ob glavni cesti Stojnci–Borl. Naziv projekta je »Ureditev enostranske dvosmerne kolesarske steze ob državni cesti R1-228/1291 Spuhlja–Zavrč od km 7+162 do 8+152«. Glavni investitor projekta je Ministrstva za infrastrukturo – Direkcija RS za infrastrukturo, v projektu pa sodelujeta obe občini, skozi kateri poteka kolesarska steze in sicer tako Občina Markovci kot sosednja Občina Gorišnica. Izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj d.d. Občina Markovci je v projektu udeležena v delu prestavitve primarnega vodovodnega omrežja, ki poteka v trasi kolesarske steze in v delu pokritja stroška izgradnje prehoda za pešce v naselju Stojnci (pri križu). Pogodbena vrednost vseh del brez DDV je 894.148,50 €. Občina Markovci je v projektu udeležena v znesku prestavitve primarnega vodovodnega omrežja in sicer v višini 172.376,02 €. Zemljišča za izgradnjo kolesarske steze so v celoti pridobljena, zato ni zadržkov za pričetek gradnje steze, ki je predviden v začetku naslednjega leta. V času gradnje ponovno pričakujemo občasne zapore na omenjenem odseku glavne ceste. Prav tako bo v času gradnje otežen dostop do kmetijskih zemljišč na tem odseku ceste, zato prosimo vse uporabnike ceste, predvsem pa lastnike kmetijskih zemljišč, za razumevanje v času gradnje. Kot sopodpisnik oz. soinvestitor projekta bomo na izvajalca apelirali, da glavnino zemeljskih del opravi še pred pričetkom spomladanskih opravil na kmetijskih zemljiščih. POVEZOVALNA CESTA »MIMO ČEBELNJAKA MARKOVCI« V prejšnjem letu je bila izvedena rekonstrukcija krajšega odseka ceste do Čebelnjaka Markovci, ki se nahaja na območju k.o. Nova vas pri Markovcih. Gre za krajši odsek s prometom manj obremenjene ceste. Na prvi pogled nepomemben odsek ceste, dolgoročno pa omenjeni odsek ceste predstavlja del povezovalne poti, ki jo želi občina v naslednji nekaj letih dokončati. In sicer gre za povezovalno cesto od R1-228 (Nova vas pri Markovcih – pri mostu čez kanal HE Formin) do Ptuja, natančneje do rondoja na desno brežnem delu reke Drave ob Čistilni napravi Ptuj. Pri tem seveda pričakujemo sodelovanje MO Ptuj, saj bi navedeno moralo biti tudi v interesu MO Ptuj, da razbremeni promet skozi mesto. Kot je znano, je DARS pričel z gradnjo t.i. Glavne ceste z elementi hitre ceste od Ormoža do Markovcev. Št. 4, november 2024 Občina Markovci hkrati z agencijo za varnost prometa pozivamo vse udeležence v prometu k večji strpnosti in odgovornosti do vseh, še posebej pa do ranljivejših udeležencev v prometu, kot so otroci, mladostniki in starejši! OŠ MARKOVCI - NADGRADNJA TEHNIČNIH STAVBNIH SISTEMOV Prometna povezava do avtocestnega križišča Macelj- Maribor Omenjeni odsek ceste se zaključuje pred mostom v Novi vasi pri Markovcih in sicer ob desno brežnem kanalu HE Formin. Nadaljnja izgradnja omenjenega odseka ceste, ki bi predstavljala navezavo na avtocestni križ Macelj – Maribor, je še v pripravi. Časovnica izgradnje tega odseka ceste še ni znana. Uporabniki glavne cesta R1-228, ki prihajajo iz smeri Markovcev in se vključujejo na glavno ceste G1-2, torej na glavno cesto Ormož – Ptuj, se v naselju Spuhlja že sedaj težko vključujejo v promet. S preusmeritvijo dela prometa na novozgrajeno cesto (glavno cesto z elementi hitre ceste) pa lahko pričakujemo še dodatno prometno obremenitev, posledično pa seveda še povečane zastoje v naselju Spuhlja, Zabovci in tudi Markovci. Občina Markovci je pri pristojnih službah za upravljanje državnih cest večkrat apelirala, da se prometno uredi ta odsek ceste, vendar žal neuspešno. Da bi prometne zastoje vsaj delno omilili, želi Občina Markovci vsaj delno urediti povezavo za osebna vozila, ki so namenjena na avtocestni križ Macelj – Maribor, posledično pa razbremeniti promet skozi naselje Markovci in Zabovci in nadalje proti Mestni občini Ptuj. AKTIVNOSTI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE MARKOVCI (SPVCP) Približuje se nacionalna preventivna akcija Alkohol. Javna agencija RS za varnost prometa želi vzpodbuditi aktivnosti za preprečevanje alkohola in drog v prometu. Alkohol je najbolj problematičen pri voznikih, kjer so tudi posledice prometnih nesreč najtežje, vendar pa je prav tako dejavnik tveganja za nastanek prometne nesreče pri kolesarjih in pešcih. Okrog četrtina prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami in huje poškodovanimi je povezana z alkoholom v prometu. Namen investicije je zmanjšanje stroškov porabljene toplotne in električne energije, zagotovitev ustreznih prezračevalnih in klimatskih sistemov ter nadaljnje zniževanje stroškov energije in izpustov toplogrednih plinov. Investicija bo izboljšala kakovost zraka, delovne pogoje učiteljev in učencev ter olajšala obvladovanje potencialnih okužb. Ob uspešni prijavi na javni razpis za sofinanciranje nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov (NOO_TS 2022) za prenovo oziroma nadgradnjo prezračevalnih sistemov v OŠ Markovci bo Občina Markovci za cca. 1-milijonsko investicijo prejela sofinancerska sredstva. Investicija se je začela z idejno zasnovo leta 2023, zaključek je predviden v oktobru 2025. Vrednost investicije znaša 963.686,30 EUR; višina in delež sofinanciranja s strani Sklada za okrevanje in odpornost v okviru Načrta za okrevanje in odpornost Ministrstva za okolje, podnebje in energijo znaša 754.296,01 EUR. IZVEDBA TEHNIČNE POSODOBITVE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA IZVEDBENEGA AKTA S tehnično posodobitvijo kot zakonsko obveznostjo v skladu z ZUreP-3 občina zagotavlja ažurnost grafičnega prikaza namenske rabe prostora prostorskega akta s katastrom nepremičnin. Tehnična posodobitev se izvede s samostojnim postopkom sprememb in dopolnitev prostorskega izvedbenega akta in ne vključuje novih prostorskih ureditev ter ne določa nove izvedbene regulacije prostora. Predlog tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta bo obravnaval občinski svet. Sprejet predlog bo objavljen v uradnem glasilu občine in prostorskem informacijskem sistemu predvidoma do 31. decembra 2025. Stroški tehnične posodobitve znašajo 20.862,00 EUR, od tega je občina pridobila sredstva iz Sklada za okrevanje in odpornost – Ministrstvo za naravne vire in prostor v višini 11.501,47 EUR. IZDELAVA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA (LEK) GRADNJA ŠPORTNEGA OBJEKTA - ŠPORTNI PARK KORANT MARKOVCI Športni objekt - Športni park Korant Markovci je nov projekt Občine Markovci na področju športne infrastrukture. Gradnja novega objekta se je pričela v aprilu 2024. Objekt bo v pritličju namenjen izključno športnim dejavnostim. Vključuje garderobe s tuši, prostore za sodnike, trenerje in delegate, pisarno za člane, shrambo orodja, prostore za rekvizite, fitnes in squash s spremljajočimi prostori. V prvem nadstropju bo objekt namenjen društvenim dejavnostim, kot so pisarne za društva v občini ter skupni društveni oziroma družabni prostor z majhno kuhinjo in ložo. V letu 2025 se pričakujejo zaključna dela na objektu, dodatno pa je v letu 2025 predvidena zunanja ureditev, vključno z ureditvijo parkirišča. Vrednost izgradnje objekta brez zunanje ureditve znaša 1.564.529,85 EUR, pri čemer je Občini Markovci uspelo pridobiti nepovratna sredstva Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v višini 500.000,00 EUR. IZDELAVA OBČINSKE CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE - OCPS Občinska celostna prometna strategija (v nadaljevanju OCPS) je strateški dokument, s katerim občina oriše učinkovito zaporedje ukrepov na področju hoje, kolesarjenja, javnega potniškega prometa in motoriziranega prometa. Izdelana OCPS je pomembna za prijave na evropske razpise v okviru trajnostne mobilnosti, saj je eden od pogojev prijave. Na podlagi postopka zbiranja ponudb je izbrani izvajalec – Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, začel izvedbo projektnih aktivnosti, ki izhajajo iz sprejetih strateških usmeritev na lokalni, nacionalni in evropski ravni. Trenutno je proces izdelave v začetnih fazah, predviden zaključek del je marec 2025. Namen OCPS je sprememba potovalnih navad udeležencev v prometu v občinah in izboljšanje pogojev za hojo, kolesarjenje, javni prevoz ter alternativnih oblik mobilnosti ter zmanjšanje obsega osebnega motornega prometa. Predvidi se tudi sodelovanje s sosednjimi občinami in usklajevanje posameznih OCPS o zadevah skupnega interesa (npr. javni prevoz, izposoja javnih Št. 4, november 2024 koles, souporaba vozil, izvedba ukrepov na infrastrukturi, financiranje ukrepov, idr.). Vrednost izdelave OCPS znaša 19.276,00 EUR. Občina je za izdelavo OCPS pridobila nepovratna sredstva evropskega kohezijskega sklada Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in sicer v celotni višini, torej v deležu 100%. Občina Markovci je naročnik izdelave Lokalnega energetskega koncepta, ki ga izdeluje Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje iz Ptuja. Lokalni energetski koncept (LEK) občine predstavlja podlago za pripravo razvojnega programa občine na področju oskrbe in rabe energije, sicer obveznost občine po Energetskem zakonu EZ-1. Poudarek je na aktivni vlogi občine ter na vztrajanju na trajnostnih rešitvah, predvidenih v teh načrtih, ki zahtevajo široko sodelovaje vseh deležnikov, z namenom doseči zvišanje kakovosti LEK-a in sprejemljivosti predlaganih ukrepov URE in OVE v občinah. LEK je tako tudi osnova za pripravo prostorskih aktov občine. PODPIRAMO LOKALNA PODJETJA NA POTI DIGITALIZACIJE Občina Markovci se zaveda razvojnih izzivov na področju digitalizacije. V okviru projekta EDIH DIGI-SI bodo občinam na voljo storitve, s katerimi se lahko celovito podpre občino pri iskanju možnih rešitev oziroma pristopov za rešitev razvojnih izzivov na področju digitalizacije. Hkrati pa projekt DIGI-SI ponuja brezplačne storitve za MSP-je, ki vključujejo usposabljanje, testiranje tehnologij in razvoj prototipov. Zato predlagamo lokalnim podjetjem, da izkoristijo to priložnost za rast in razvoj. Več informacij najdete na spletni strani: https:// digi-si.eu/ POSTAVITEV MOBILNE HIŠKE S postavitvijo mobilne hiške je Občina Markovci omogočila dostojno bivanje občanki, ki se je soočala s težkimi življenjskimi razmerami brez ustreznih bivanjskih pogojev. Hiška, postavljena na zemljišču, ki ga je zagotovila občina, je sodobno opremljena in energetsko učinkovita. Vključuje moderno kuhinjo, kopalnico, bivalni prostor in spalnico. |3 Projekt se je pričel z županovo idejo v letu 2023, s pridobitvijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja julija 2024 in selitvijo občanke v oktobru 2024. Župan Občine Markovci, Milan Gabrovec, se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k uspešni izvedbi tega projekta ter vsem občanom, ki s svojo podporo in solidarnostjo pomagajo graditi boljšo in vključujočo skupnost. DRUŠTVO ZA SRČNO ŽILNE BOLEZNI AED NAMENJA NEPOVRATNA SREDSTVA ZA NAKUP NAPRAVE AED Društvo za srčno žilne bolezni AED je neprofitna organizacija s statusom društva v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva. Osnovno poslanstvo društva je širjenje mreže naprav AED po Sloveniji, zagotavljanje sredstev za vzdrževanje že obstoječe mreže ter ozaveščanje laične javnosti o primernem ukrepanju v primeru srčnega zastoja. Doslej so financirali nakup že več kot 140 naprav AED in izvedli že preko 1700 ur brezplačnih delavnic TPO. S sredstvi, zbranimi iz naslova namenitve dela dohodnine v lanskem letu, so se letos odločili, da vsaki od slovenskih občin namenijo sredstva za nakup ene naprave AED s pripadajočo omarico. Povabilu smo se hvaležno odzvali ter na trgu poiskali ustrezno ponudbo. Znesek financiranja s strani Društva AED znaša 100 % oz. 1.999,58 €. TRGATEV V OBČINSKEM VINOGRADU Letošnja trgatev v občinskem vinogradu je bila uspešna, saj so vremenske razmere skozi sezono omogočile odlično dozorevanje grozdja. Trud vinogradnikov in prostovoljcev se je obrestoval z bogatim pridelkom, ki obeta kakovostno vino. Letina 2024 se tako že kaže kot ena bolj obetavnih v zadnjih letih, zlasti za bela vina, ki bodo imela jasen izraz krajevnega terroirja. Poleg samega pridelka je bila trgatev tudi priložnost za druženje in ohranjanje vezi med ljudmi, ki skrbijo za skupno dobro. Skupne akcije poudarjajo pomen solidarnosti in sodelovanja, ki sta temelj lokalne skupnosti. Vinogradniška kultura pa je več kot le tradicija – je prenos znanja, vrednot in spoštovanja do narave, kar pripomore k ohranjanju identitete in dediščine območja. vpliva na kulturno prepoznavnost našega kraja. Na slovesnosti so se zbrali njeni domači, številni občani, ljubitelji poezije in predstavniki občine, ki so s čustvenimi nagovori počastili Terezijo Maroh in njeno izjemno zapuščino. Prireditev je povezovala njena vnukinja, Helena Vogrinec, program pa je s svojo glasbeno točko popestrila tudi njena pravnukinja Mia. Župan je v govoru poudaril pomen kulture za ohranjanje identitete in vloge umetnosti pri povezovanju skupnosti ter izrazil veselje ob tem, da bo kip pesnice odslej na voljo vsem, ki prihajajo v občinsko stavbo – kot opomin na pomen umetnosti v vsakdanjem življenju. Pesnica je s svojim delom opomnila na moč pisane besede in duha ter s tem našla mesto v srcu mnogih bralcev, od katerih so se mnogi poklonili njenemu spominu. Postavitev tega kipa je ne le izraz hvaležnosti in spoštovanja do nje same, temveč tudi opomnik, kako pomembno je, da kulturno dediščino negujemo in ohranjamo za prihodnje rodove. POSTAVITEV KIPA TEREZIJE MAROH 24. oktobra 2024 je ob vhodu v občinsko stavbo slovesno zaživel kip pesnice, domačinke Terezije Maroh, ene izmed pomembnejših osebnosti našega kraja, ki je s svojimi deli trajno zaznamovala kulturno dediščino naše občine. Postavitev kipa je znak spoštovanja do njenih prispevkov literarnemu ustvarjanju in njenega Imejmo (se) radi! Letošnji že 16. Mladinski glasbeni tabor v organizaciji KUD Markovski zvon je minil v luči prijateljstva in ljubezni. Od torka, 20. avgusta do nedelje, 25. avgusta 2024, je bilo središče Markovcev polno razigranih mladih glasbenikov. 48 otrok od tretjega do devetega razreda s kar 20 animatorji je letos govorilo in prepevalo o ljubezni do sebe, prijateljev, družine, živali, okolja in doma. Taborniški teden je sestavljen iz mnooogo pevskih vaj, jutranje telovadbe, odlične hrane, večernih svetih maš, razigranih iger in zabavnih aktivnosti. Prvi večer smo se tako zabavali na spoznavni igrah. Drugi dan sta nas obiskali psihologinji Nika Keres in Nina Strelec, ki sta za otroke pripravili odlično izpeljani psihološki delavnici. Ohladili smo se tudi na vodnih igrah in si ogledali slovensko klasiko na filmskem večeru z lučkami in kokicami. Štiri dni smo neutrudno vadili za zaključni koncert, ki se je odvil v soboto, 24. avgusta zvečer na župnijskem dvorišču. Predstavili smo se v kar petih zasedbah – v otroški, mladinski, taborniški, animatorski in skupni. Zbore sta suvereno vodili zborovodkinji Mia Pernat in Zala Stolec. Koncert sta povezovala Gaj Herman in Helena Vogrinec. Pri celotnem projektu je pomagala ekipa fizikalcev. Okusne zajtrke in večerje sta pripravljala Gaj Herman in Marta Foto: KUD Markovski zvon 4| Prelog Rožanc. Tako na koncertu kot tudi skozi cel teden je na pomoč priskočilo še ogromno drugih posameznikov – inštrumentalisti, peki palačink, šolski kuharji, pisci scenarija, fotografi, zvočni tehniki, lučkarji, donatorji in sponzorji – prav vsem smo neskončno hvaležni! Pripravljenost pomagati in sodelovati je zagotovo ena od vrlin, ki smo jih z letošnjo temo »Imejmo (se) radi!« želeli vzbuditi v otrocih. Vrednote, ki smo jih poudarjali, so dobile svoje mesto v imenih skupin, v katere smo otroke razdelili. Tako smo govorili o zaupanju, družini, zdravju, dobroti, čarobnih besedah, ljubezni, toplini, prijateljstvu in sočutju. Za projektom stoji idejni vodja Gregor Zmazek, ki ima ob sebi kar 20 animatorjev. To smo Tamara Slanič, Maja Gošnjak, Eli Bezjak, Saša Bratuša, Larisa Mlinarič, Lana Podrenek, Julija Skuhala, Jasna Bratuša, Teja Slanič, Lea Janžekovič, Neža Meglič, Jana Kostanjevec, Sara Jevšenak, Ana Čuš, Ana Vrtačnik, Ana Stolec, Lana Kristovič, Mia Pernat, Zala Stolec in Lea Roškar. Lepo je biti del tradicionalnega projekta, ki dela z mladimi in za mlade. Letošnja tematika zagotovo sodi med tiste, za katere želimo, da jih otroci za vedno nosijo s seboj – ker ni nič večvrednega od dobrih vrednot, čiste vesti in veselega srca. In s tako srčnimi otroki, kot so naši mladi markovski taborniki, je srce vedno veselo. Lea Roškar Foto: KUD Markovski zvon Št. 4, november 2024 Vnukinja o babici, Tereziji Maroh Ko razmišljam o tebi, draga mama, Terezija Maroh, se sprašujem, ali naj pišem o skromni ženički, ki je s svojo dobrosrčnostjo in milino polnila ter povezovala ne samo svojo družino, tudi prijatelje in znance, ali naj pišem o znameniti občanki, ki se je vse življenje predajala kulturnemu delovanju? Pa naj ljudem posredujem tvojo preprosto in obenem bogato zgodbo. Terezija Maroh se je rodila v preprosti kmečki družini Petek v Novi vasi pri Markovcih. Istočasno so ob njej odraščali sestra Mica, dvojčica Liza in brat Janez. Kot mlado dekle se je v Bukovcih izučila za šiviljo, vendar pa jo je želja po ustvarjanju vlekla med ljudi, kulturo in prosveto. Že v zgodnjih letih je v družbi izražala mnogo nadarjenosti za petje in ples, tudi igranje na odrih in se tako zbližala z bodočim možem Antonom Štrafela, v času katerega je plesala v folklorni skupini in bila zelo aktivna članica Orlov. A njuno družinsko življenje je kmalu uničil tragični dogodek … Po obdobju globokega žalovanja je vendarle našla upanje in rešitev prav v svoji ustvarjalni moči, ter v svojem vsestranskem kulturnem in prosvetnem delovanju. Že prej si je našla dom v Markovcih in se po nekaj letih poročila v Zabovce, na dom Marohovih, moža Srečka in njegovih staršev. V zakonu so se rodili njuni trije otroci, hčerki Silva in Tilčka ter sin Janez. Mož in njegovi starši so kmalu umrli. Čeprav je zdaj skoraj sama skrbela za družino in dom, jo je obenem vse bolj vleklo v svet ustvarjalnosti: besedne, plesne, pevske, pa tudi k ljudskim običajem, še posebno k fašenku. Leta 1973 je ustanovila skupino Ljudskih pevk iz Zabovcev, kjer je s pesmimi in njihovim petjem navduševala mnoge odre, blizu in daleč. Znane so bile in zaradi tega še posebej priljubljene po petju pesmi, ki jih je napisala prav ona. Velikokrat so pevske nastope obogatile še z dramskimi vložki, ki so seveda nastali izpod Terezijinega peresa. V letih delovanja je napisala mnogo pesmi in dramskih besedil, njihova izpoved pa je bila zapisana zmeraj v govorici domačih vasi. Ljubila je materni jezik in njegovo pristnost. Njen glas ni bil slišan samo pri petju ljudskih pevk, z njim je bogatila tudi cerkveni pevski zbor, in to kar 6 desetletij. Bila je priljubljena in znana šivilja, ne samo v svoji vasi, po vsej markovski fari. Tako je mnogo noči prebedela ob šivanju pustnih maškarad. Pa ne samo to, vemo, da je mnogo gospodinj in njihovih družin bilo hvaležnih za vse pokrpane cunje in oblačila, ki so jih njene pridne in neutrudljive roke leto in zimo šivale. Ja, zmeraj je bila na voljo, zmeraj je bila pripravljena pomagati, ni poznala besede NE. Izmed vseh dejavnosti, ki jih je opravljala, je bila najbolj ponosna na svoje pevke in ljubila je fašenk. Skrbno je oživljala in ohranjala naše pustne običaje, kot so velikonočno žegnanje, kmečka gostija in trženje. Vse od začetkov ptujskega kurentovanja je kot kmečka gospodinja skrbela za sprejem različnih pustnih likov, kot so vile, piceki, orači, pred tem pa že v domačem okolju seznanjala mlade o pomenu teh likov. Ob vsem družinskem in kulturnem delovanju je bila tudi aktivna članica markovskega Rdečega križa, kjer je prispevala s svojim lastnim in z leti še z navduševanjem svojih prijateljev in sokrajanov za udeležbo na kateri od mnogih krvodajalskih akcij. Ja, tudi to ji je uspelo. Tu nekje vmes, med njenim živahnim delovanjem, je postala babica, najprej Snežani in Dejanu, nato še Boštjanu in Heleni. Kot otrok nisem razumela njenega poslanstva, a sem kljub temu bila ob njej, ker sem preprosto želela. Kot najmlajša vnukinja sem imela to čast, da sem svojih prvih in njenih zadnjih 15 let delovanja in kulturnega življenja doživljala na prav poseben, pristen način. Ure in ure druženja, ter kilometri in kilometri prevoženih poti na petregarju njenega kolesa. Življenje je teklo dalje, nabrala so se tudi leta, ki naši mami niso prizanašala. 22. februarja, na takratno pustno soboto (njej najljubši praznik), nas je njena duša in telo zapustilo, a ne za dolgo. Tri leta kasneje prav tako na pustno soboto, se je rodila njena pravnukinja Mia. In poslanstvo naše mame se širi naprej. Tako jaz in tudi njena pravnukinja pridno sto- Odkritje kipa Terezije Maroh pava po mamini poti, kjer se njeno delo nadaljuje in širi. Danes, kot odrasla oseba, se zavedam, kako hvaležna in ponosna sem, da sem njena vnukinja. Od nje sem podedovala ljubezen do glasbe in dramstva, od nje sem podedovala zanimanje za kulturo. Srečna sem, da je, kljub mojemu tedanjemu nezavedanju, delila svoje bogastvo z menoj, me učila, spodbujala, oblikovala in pripravila na pot, ki je bila pred mano. Ko stopam po umetniškem zemljevidu, so moji koraki prav zaradi nje odločnejši, lahkotnejši, obdani z verovanjem in zaupanjem. Ljudske pevke so zapele na odkritju kipa Zavedanje o velikem bogastvu, ki sem ga dobila od svoje mame, Terezije Maroh, in ga prenašam naprej, je nepopisno. Bila je vse, mama, žena, sestra, babica, kulturnica, umetnica, svetovljanka, ob vsem pa še skromna, čutna, človekoljubna, marljiva in gospa z izredno velikim srcem. Terezija Maroh na nastopu v družbi ljudskih pevk Št. 4, november 2024 Foto: Helena Vogrinec Nikdar ni želela posebne časti in priznanj, a jih je vseeno doživela. Izmed mnogih dosežkov lahko ponosno povem, da ji je leta 1993 Zveza Kulturnih organizacij občine Ptuj podelila za svoje pevsko ustvarjanje zlato Gallusovo značko in srebrno plaketo za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo na Foto: Helena Vogrinec ljubiteljskem kulturnem področju. Leta 2000 je izdala skupaj s svojimi pevkami knjižico pesmi Iz lukarske dežele – Zabovske pevke. Istega leta prejela državno priznanje za vseživljenjsko učenje. Leta 2009 ji je Občina Markovci podelila posmrtno priznanje: Častna občanka Markovcev. Pred kratkim pa so njeno delo in trud ovekovečili s spominskim kipom. Na dan, 24. 10. 2024, ko bi Terezija Markoh praznovala svojo 100. obletnico rojstva, smo pred občinsko stavbo Občine Markovci slavnostno odkrili kip. Vsi njeni smo ganjeni in izjemno ponosni ter hvaležni, da sta odbor folklor- Foto: Helena Vogrinec nega društva Anton Štrafela Markovci in Občina Markovci z g. županom, naši družini namenila to čast. Od slej nas bo njena skulptura opominjala, kako pomembna je kulturna dediščina in zavedanje, kako bogato imamo ljudsko izročilo, predvsem pa ljudi, ki s srcem in dušo širijo poslanstvo prednikov naprej. Vnukinja Helena |5 Nastopi, gostovanja, delavnice, svečane otvoritve – vse to počnemo folklorniki Poleti in jeseni se je v Folklornem društvu Anton-Jože Štrafela Markovci zvrstilo število raznovrstnih dogodkov. Poleg uradnih smo tudi piknikovali in se zabavali na izletih. 31. maja je plesna skupina nastopila na dekanijskem srečanju zakonskih skupin v Novi vasi in pred polno dvorano odplesala dve koreografiji, »Keri de lübi moj?« in »Krčmarska polka«. Maja sta dve članici v OŠ Markovci v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja s prvo- in devetošolci izvedli folklorni delavnici. Kopjaši so zadnji majski vikend preživeli na gostovanju v Banja Luki in se ob morju imeli izvrstno. 8. junija smo v Novi vasi imeli dolgo pričakovani društveni piknik. Ob zabavnih igrah in glasbi smo se zabavali in uživali v zasluženi sprostitvi s prijatelji. Take priložnosti so dobre tudi za povezovanje med sekcijami in sklepanje novih (medgeneracijskih) prijateljstev. Podmladka nam gotovo ne manjka! Pevke ljudskih pesmi »Kitice« so 21. junija zapele na prireditvi »Večer pod zvezdami« na povabilo Folklornega društva Rožmarin Dolena. 21. julija se je plesna skupina z godci ponosno udeležila 52. Mednarodnega folklornega festivala v Beltincih. Naše društvo je na festivalu nastopalo že v njegovih začetkih in prava čast je dobiti vabilo na tako odmeven dogodek z dolgo tradicijo. V beltinškem parku smo se v »delavskih« nošah predstavili s spletom štajerskih plesov. Po zaključni skupni točki, ko smo odplesali sotiš, ki ga Prekmurci še danes plešejo na maturantskih plesih, smo uživali na pogostitvi pod stoletnimi drevesi. Foto: FD Markovci Nastop FD Markovci v Beltincih 21.7.2024 Društveni piknik Julija so ljudske pevke polepšale dan stanovalcem doma starejših Ptuj – enota Muretinci. Za dodatno popestritev je na frajtonarico zaigral še Ivan Golob. V nedeljo, 8. septembra, se je plesna skupina udeležila zaključne povorke na festivalu Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku. Mesto je bilo polno obiskovalcev, folklornih skupin iz cele Slovenije in stojnic, ki so ponujale raznovrstne, tudi rokodelske izdelke. Pravo doživetje je biti ob takem dogodku med kamniškimi gorami in se sprehajati po starem mestnem jedru. 19. oktobra je plesna skupina z godci v KPC Majšperk nastopila na letnem koncertu Folklornega društva Rožmarin Dolena. Poleg izvrstne domače skupine smo na odru stali še s Folklornim društvom »Kres« iz Novega mesta. Zaplesali smo dve koreografiji – »Štelngo« v »svetešjih« nošah in splet štajerskih plesov v »delavskih«. Sklenili smo, da bo takih sodelovanj v prihodnje še več. Navdušeni smo bili nad odličnim programom, Foto: FD Markovci velikodušno pogostitvijo in zabavnim druženjem skupin. Pred kratkim smo dobili novice, da so strokovni ocenjevalci srečanj poustvarjalcev glasbenega izročila Godce FD Markovci in Ljudske pevke uvrstili na območno raven, Pevke ljudskih pesmi »Kitice« pa na državno raven. Poleg tega je bila Plesna skupina aprila uvrščena na regijsko raven. To sta torej dve bronasti, eno srebrno in eno zlato priznanje za društvo, na kar smo zelo ponosni. Letos mineva 100 let od rojstva Terezije Maroh, ustanoviteljice markovskih ljudskih pevk in avtorice več pesmi, ki jih pojejo še danes. Ob tej priložnosti je bilo društvo pobudnik postavitve njenega kipa, ki je bil s programom njene družine slovesno otvorjen 24. oktobra. Prav vse dogodke je zaznamovalo prijetno druženje – prav to je poleg tega, da radi ohranjamo domače izročilo, razlog, da se veselimo tudi vsega, kar prinaša nova sezona. Lea Roškar Baročni večer domačih flavtistk V začetku septembra, 5. v koledarju, je večer v ladji domače župnijske cerkve bil v znamenju baročne meditativne glasbe, ki so nam jo pričarale tri akademske glasbenice, vse naše domačinke in vse mojstrice na flavti ter, kot smo bili podučeni, tudi na traversu, tj. baročni leseni flavti. Foto: osebni arhiv Mojstrice na flavti: Pia Majerič, Anamarija Lajh in Taja Meznarič 6| Anamarija Lajh iz Borovcev, Pia Majerič in Taja Meznarič iz Zabovcev so trio, ki svoje znanje dopolnjujejo v tujini. Taja Meznarič je študij končala v Linzu in v Baslu, sedaj pa že četrto leto poučuje mlade glasbenike v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju ter na Glasbeni in baletni šoli Karol Pahor Ptuj. Anamarija in Pia se še izpopolnjujeta; Anamarija v Gradcu, kjer je junija diplomirala na prvi stopnji študija in je oktobra pričela z magistrskim Foto: osebni arhiv študijem na isti univerzi. Pia se Utrinek s koncerta v Markovcih je kalila v Celovcu in z letošnjim letom prav tako diplomirala, zdaj pa magistrski študij nadaljuje na Dunaju. »Še večkrat!« smo jim prišepnili ob čestitkah, ki Prav zato smo domačini bili toliko bolj navduše- so jih bile deležne. Morda pa bomo kmalu vendarle ni, da so mojstrice flavtistke, kot jih lahko nedvomno spregledali in na pragu domače občine spoznali naše poimenujemo, niz treh meditativnih večerov pričele vrhunske akademske glasbenike, ki bi jih pri nas našteli ravno doma, v ambientu domače cerkve. Še dvakrat kar nekaj in ki jih, žal, bolje poznajo v tujini kot doma. so ponovile svoj koncert, v cerkvi sv. Petra in Pavla na Alenka Domanjko Rožanc Ptuju ter v Mariboru v cerkvi sv. Alojzija. Št. 4, november 2024 Šola zdravja pod gasilskim domom Za cel razred nas je, ki zjutraj telovadimo pod vaškim gasilskim domom. Šola zdravja je vseslovensko gibanje, ki stavi na povezovanje in dobro voljo. Oktobra je minilo že devet let, kar je v Markovcih začela delovati skupina telovadk in telovadca, ki se je pridružila vseslovenskemu gibanju v oranžno odetih jutranjih telovadcev. Šola zdravja v Markovcih zdaj povezuje že več kot dvajset navdušencev, ki se srečujemo ob jutrih, ko s tisoč gibi pozdravimo novi dan. ob polni luni podamo na pohod okrog Ptujskega jezera in tudi kak enodnevni izlet je že za nami. Radi se udeležimo kakega dogodka društva Šole zdravja in se odzovemo vabilu na kakšno praznovanje sosednjih društev. Telovadimo prav vsak dan, razen nedelje in praznikov, ob ponedeljkih se na športnem igrišču v Zabovcih srečujemo s skupino iz sosednje Spuhlje, pa nas je tako tam včasih tudi trideset in več, kar kaže, da je Šola zdravja resnično gibanje, ki nas je prevzelo in nas povezuje. In kako se nam pridružiti? Najbolje je malo pred osmo zjutraj Foto: Slavica Pičerko Peklar razgledom ter prav radi poklepetamo z novimi znanci. Šola zdravja je zagotovo gibanje, ki poskrbi, da ne prespimo »pol dneva«, Dan, ko smo praznovali 9. rojstni dan. Skupino vodita Pavel in Danica, vsi pa se razveselimo vsake nove članice in bi z odprtimi rokami v svoj krog rade volje sprejeli še kakšnega člana. Vaje, ki nas povezujejo so primerne za prav vsakega, tudi za ljudi, ki v aktivnih delovnih letih niso imeli časa za rekreacijo, pa bi jim vse naše vaje še kako pomagale pri krepitvi telesa in duha. Povezujeta nas dobra volja in smeh, včasih pogovori o delu na vrtu in za domačim ognjiščem. Članice skupine na druženja rade prinesejo sadike in vrtnin z domačega vrta, iz rok v roke gredo rože, pa je tako v naši vrstah že toliko cvetja, da bi ga lahko podelili še s kom, zato vabljeni, da se nam pridružite. Že leta se vsak mesec pač pa se že kmalu po pol deveti zjutraj razmigani in dobre volje podamo novim dogodivščinam na pot. Slavica Pičerko Peklar Foto: Slavica Pičerko Peklar sesti na kolo in se pripeljati do nas. Gre tudi peš in nič ni narobe, če se pripeljete z avtomobilom in jutranjo telovadbo povežete s še kakim opravkom v trgovini, na občini ali kjer je že treba. Naša najstarejša telovadka šteje že dobrih 82, najmlajša 60 let, a leta v naših vrstah sploh ne štejejo. So pa rojstni dnevi tisti dogodek, ki jih vselej skupaj proslavimo in brez skupnega prednovoletnega druženja tudi ne gre. To leto smo sprejeli še en izziv in začeli s pohodi po Halozah. Z ravnice se v okoliške gričevnate kraje podajamo enkrat na mesec. Skupaj običajno prehodimo kakih 15 kilometrov, odkrivamo neznane poti in se čudimo lepim KOLOFON List iz Markovcev je glasilo Občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Marinka Bezjak Kolenko, Doroteja Kostanjevec, Tamara Pilinger Korošec, Nina Prelog, Ines Strelec, Darko Štrafela, Špela Vrtačnik Odgovorni urednik: Darko Štrafela Lektoriranje: Doroteja Kostanjevec Grafična priprava in tisk: Evrografis, d. o. o., Maribor Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci Telefon: 02 788 88 80 Spletni naslov: www.markovci.si, www.facebook.com/ObcinaMarkovci/ Foto: Slavica Pičerko Peklar Št. 4, november 2024 ROK ZA ODDAJO GRADIVA za naslednjo številko je petek, 17. 1. 2025. |7 MOBILNOST STAREJŠIH Prostofer-opravljenih 396 prevozov Če želimo, da starejši ostanejo čim dlje samostojni in v svojem domačem okolju, je nujno, da jim zagotovimo ustrezno mobilnost, saj je to za vsakega posameznika pomembna vez s svetom in družbo. Žal imajo številni starejši v Sloveniji in tudi v naši občini velike težave s prevozi. Avtobusna mreža je slabo razvita, tako da starejši mnogokrat ne morejo samostojno po opravkih. Prilagajati se morajo možnostim oz. času, ko jim lahko pomagajo družinski člani, sosedje in prijatelji. Druge oblike prevoza, kot so taksiji, pa jim prinašajo velike stroške. Prenekateremu starejšemu tudi zdravje ne dopušča, da bi se posluževal javnega prevoza. Številnim starejšim šoferjem iz zdravstvenih razlogov ne uspe vedno znova podaljševati vozniškega dovoljenja, samo podaljšanje pa predstavlja tudi veliko finančno breme. Demografski podatki niso nič kaj spodbudni. Hiter pregled le-teh nam pove, da bodo potrebe po zagotavljanju mobilnosti za starejše vedno večje. Predvideva se, da se bo pri nas število starejših od 65 let do leta 2060 več kot podvojilo, število prebivalcev, starejših od 80 let, pa se bo povečalo za kar štirikrat. Med prebivalci Slovenije je zdaj 21,8 odstotka oseb, starih 65 let ali več. V Občini Markovci znaša indeks staranja prebivalstva 125,9, kar pomeni, da je med prebivalci naše občine na vsakih 100 otrok (mlajših od 15 let) povprečno več kot 125 oseb, starih najmanj 65 let. Vsled vseh navedenih podatkov je prav gotovo za starejše brezplačen prevoz, ki ga ponuja akcija Prostofer izrednega pomena. V naši občini je Prostofer pričel delovati leta 2020. Občina Markovci ga je uvedla Foto: Darko Štrafela Prostofer Edi Veršič KAKO NAROČITI PROSTOFERJA? Ko potrebujete prevoz, pokličite na brezplačno številko 080 10 10 v klicni center. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov vsak delovnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza najavite vsaj 3 dni pred izvedbo storitve. med prvimi v Podravju. Kljub začetnim pomislekom okrog stroškov, ki jih občini prinaša najem avtomobila, zavarovanje voznika, sovoznika ter stroški za delovanje  klicnega centra, jo vedno več uporabnikov prepoznava, kot zelo uporabno in koristno pomoč. Storitev je namenjena starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nizke mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov in trgovinskih centrov. V naši občini je trenutno registriranih 9 oseb kot voznikov prostoferja. Od tega je 8 oseb aktivnih voznikov. Od leta 2020 je bilo opravljenih 396 prevozov. Skupaj jih je bilo s strani klicnega centra evidentiranih 436. Od tega jih je bilo 40 naknadno odpovedanih ali zavrnjenih s strani klicnega centra ali zato, ker ni bilo na razpolago šoferja. Povratne informacije uporabnikov storitve so zelo pozitivne. Na začetku akcije so bili občani dokaj zadržani. Nekateri niso verjeli, da je storitev brezplačna, spet drugi niso hoteli biti v breme nekomu drugemu in jim je bilo težko prositi za pomoč. Nato pa je storitev zaživela. Danes so uporabniki izjemno zadovoljni z navedeno storitvijo, kar kaže skoraj redna tedenska zasedenost vozila. Veliko zadovoljstvo pa izražajo tudi nad šoferji prostovoljci, saj so ti v resnici veliko več kot le šoferji. Starejšim nesebično pomagajo tudi, ko ti izstopijo iz avta, jih pri zdravniku pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, jim pomagajo nesti vrečke iz trgovine, preprosto jim priskočijo na pomoč, ko jo potrebujejo. Darko Štrafela NADALJUJEMO Z AKCIJO ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA OŠ MARKOVCI-9.razred (Zbiramo ČASOPISE, REVIJE, REKLAME, ZVEZKE brez plastičnih ovitkov, KNJIGE brez trdih platnic, PISARNIŠKI PAPIR brez plastičnih map in fasciklov....). V kontejner ne spada karton in papirnate brisače... Spoštovani občani in občanke! Učenci 9. razredov OŠ Markovci se vam najlepše zahvaljujemo za izkazano sodelovanje v let 2024 in vas vljudno prosimo, če v keson za papir na šolskem parkirišču res odlagate samo papir. Nadaljevali bomo z akcijo pobiranja starega papirja. Obiskali vas bomo na domu in odpeljali papir, ki ga boste pripravili za nas. Papir lahko odložite tudi sami v kontejner na šolskem parkirišču. Termini zbiralnih akcij papirja po vaseh: 14. DECEMBER 2024 11. JANUAR 2025 15. FEBRUAR 2025 Prosili bi vas, da ob teh terminih vašim potencialno nevernim domačim živalim omejite gibanje, oz. če je le možno, da zbrani papir nastavite pred vhodna vrata oz. ograjo. Hvala za vašo podporo. 8| Št. 4, november 2024 Predaja novega gasilskega vozila v Sobetincih 7. 9. 2024 smo gasilci PGD Sobetinci z velikim veseljem in ponosom uspešno prevzeli novo gasilsko vozilo, ki bo pomembno okrepilo našo sposobnost zagotavljanja varnosti in zaščite v naši skupnosti. Ta izjemen dosežek ne bi bil mogoč brez vaše nesebične podpore, velikodušnosti in zaupanja. Najprej bi se radi iskreno zahvalili Občini Markovci, ki je namenila velik delež sredstev za nakup tega gasilskega vozila. Vaša podpora je ključnega pomena za našo skupnost in dokazuje, kako pomembno je sodelovanje med lokalno oblastjo in gasilskim društvom. Vaša pomoč nam omogoča, da bomo lahko še naprej hitro in učinkovito posredovali v nujnih primerih ter skrbeli za varnost vseh prebivalcev. Zahvala gre tudi domačemu župniku g. Janezu Maučecu za blagoslov. Posebna zahvala gre tudi našim botrom, ki ste s svojo stalno podporo in zvestobo vedno ob strani našemu gasilskemu društvu. Vaša predanost in zaupanje nam dajejo moč in motivacijo za nadaljnje delo. Vaša podpora je temelj, na katerem gradimo našo prihodnost. In nenazadnje, hvala vsem vaščanom, ki ste s svojo prisotnostjo in podporo pokazali, da cenite naše delo in trud. Vaša podpora nam pomeni ogromno in nas spodbuja, da še naprej skrbimo za varnost in dobrobit naše skupnosti. Skupaj smo močnejši in z vašo pomočjo bomo še naprej uspešno opravljali naše poslanstvo. Novo gasilsko vozilo ni le tehnična pridobitev, ampak je simbol naše skupne moči, solidarnosti in predanosti. Z vašo pomočjo bomo lahko še naprej zagotavljali hitro in učinkovito pomoč vsem, ki jo potrebujejo, ter skrbeli za varnost in dobrobit vseh prebivalcev naše skupnosti. Za veseli del so poskrbeli Sanjski muzikanti in Modrijani. Hvala vam iz srca za vašo delo, podporo, zaupanje in sodelovanje. Skupaj bomo še naprej gradili varno in povezano skupnost. S spoštovanjem. PGD Sobetinci Novo gasilsko vozilo v PGD Sobetinci Foto: PGD Sobetinci Korantov pokal - ŠD Bukovci 36. Korantov pokal, je potekal v soboto, 17. avgusta 2024, v Športnem parku Bukovci, na ekstremno vroč dan, termometer se je namreč ustavil na 34 stopinjah celzija, zato smo bili primorani sprejeti nekaj ukrepov glede tekmovalnega časa in ga nekoliko skrajšali. Tudi tokrat gre zahvala vsem sponzorjem in vsem, ki ste pomagali na prireditvi, vsem nogometnim ekipam, ki so se odzvale našemu povabilu, NK Stojnci, NK Gorišnica in NK Markovci, hvala pa tudi našim kelnarcam v šanku in tudi našim pečejarom za okusne pečenke in hamburgerje. Rezultati turnirja so naslednji: NK GORIŠNICA 1 : 0 NK STOJNCI NK BUKOVCI 1 : 0 NK MARKOVCI Tekma za 3. mesto NK STOJNCI 5 : 4 NK MARKOVCI redni del srečanja se je končal z 0 : 0 sledile so 11-metrovke Finale 36. korantovega pokala NK BUKOVCI 2 : 4 NK GORIŠNICA Najboljši igralec Korantovega pokala: Zlatnik Klemen (NK Gorišnica). Najboljši vratar Korantovega pokala: Munda Adrijan (NK Gorišnica). Čestitamo! Hvala tudi vsem navijačem za športno navijanje. Zbralo se jih je kar lepo število, prav tako pa smo veseli, da ni prišlo do kakšne večje poškodbe pred začetkom prvenstva. Se vidimo drugo leto na 37. Korantovem pokalu. ŠD Bukovci Končni vrstni red: 1. Mesto: NK GORIŠNICA 2. Mesto: NK BUKOVCI 3. Mesto: NK STOJNCI 4. Mesto: NK MARKOVCI ŠD Gorišnica je uspelo ubraniti 1. mesto z lanskega Korantovega pokala. Pokale sta podelila predsednik ŠD Bukovci Janez Janžekovič in župan Občine Markovci g. Milan Gabrovec. Št. 4, november 2024 |9 Vaški piknik 2024 v Borovcih V soboto, 7. 9. 2023, je v Športnem parku Borovci potekal že tradicionalni vaški piknik, kjer se je zbralo 81 vaščank in vaščanov. Na začetku nas je pozdravil vaški odbor in predstavil Udeleženci vaškega piknika v Borovcih dosedanja dela ter bodoče zastavljene cilje. Po končanem pozdravu smo si »napolnili želodčke« s hrano in pijačo, da smo potem lahko nadaljevali z raznimi dejavnostmi. Foto: Vaški odbor Borovci Že značilno skupno fotografiranje je potekalo najprej po delih vasi, nato se je skupaj fotografirala še cela vas. Tudi letos je bil med udeleženci najštevilčnejši spodnji konec. Po slikanju smo pričeli z vaškimi igrami. Na sporedu so bile tri igre, ki jih je vodil podpredsednik Vaškega odbora. Prva igra je nosila naslov “Malo tü, malo tan!”. Pri tej igri je sodelovalo po 5 vaščanov (trije otroci, predstavnica in predstavnik dela vasi). Po prvi igri je vodila ekipa srednjega konca. Sledila je igra z naslovom “Prej sestaveš, bojše je”, kjer so morali vaščani posameznih koncev sestavljati 3 sestavljanke različnih težavnosti. Vsako sestavljanko so lahko sestavljali po trije vaščani, ostali pa so lahko zraven samo svetovali. Zadnja igra se je imenovala “Nejdi in zdigni me”. Pri tej igri so sodelovali trije predstavniki posameznega dela vasi: otrok, ženska ter moški. Tekmovalci so morali s prevezo preko oči pobirati kroglice iz vate ter jih z zajemalko prenesti v skupno škatlo. Zmagala je ekipa, ki je na koncu imela v zadnji posodi največ vate. V igri je zmagala ekipa srednjega konca. Foto: Vaški odbor Borovci Skupno je zmagala ekipa srednjega konca, drugo mesto je osvojila ekipa spodnjega konca in tretje mesto ekipa zgornjega konca. Po končanih igrah je sledilo druženje in rajanje dolgo v noč. Zahvaljujemo se vsem vaščanom za udeležbo. Se vidimo prihodnje leto v še večjem številu. Vaški odbor Borovci Fotoutrinki z vaškega piknika v Bukovcih Foto: SIP TV Foto: SIP TV Foto: SIP TV Foto: SIP TV 10 | Št. 4, november 2024 Strokovna ekskurzija TD Občine Markovci Upravni odbor TD Občine Markovci se je na seji odločil, da tudi letos izpeljemo dvodnevno strokovno ekskurzijo. Odločili smo se, da se odpravimo v Banja Luko z okolico. Pri pripravi programa ekskurzije nam je pomagala vodička ga. Sonja Krajnc – Brlek, katera ima za sabo že veliko število let priprav in vodenj izletov. Ekskurzije so se udeležili tudi župan in oba podžupana. Veseli smo, da so bili z nami, ker so tako lahko videli veliko primerov dobrih praks, predvsem ob povodju rek, ki so podobne toku naše reke Drave, kjer bi se lahko s podporo države in lokalne skupnosti zainteresirani podjetniki ukvarjali s čim podobnim. Seveda pa je pri njih to veliko lažje izvedljivo zaradi enostavnejše zakonodaje. Tako smo se konec septembra odpravili izpred večnamenske dvorane v Markovcih na pot skozi Hrvaško. Z vmesnimi postanki in mejnimi formalnostmi smo prispeli v Bosno – v Banja Luko, ki je vedno lepše upravno, izobraževalno, gospodarsko, prometno, zdravstveno, kulturno središče Republike Srbske. Mesto se razteza na obeh bregovih reke Vrbas. Naredili smo panoramsko vožnjo po mestnem jedru, ki nam je omogočila osnovno orientacijo do najzanimivejših lokacij. Ustavili smo se pred zelo znano tržnico, kjer smo imeli na voljo dovolj prostega časa za samostojno pohajkovanje ter nakupe. Pot nas je popoldne vodila po kanjonu reke Vrbas do Jajca, ki je zgrajeno na kraju, kjer se reka Pliva po čudovitih slapovih izliva v reko Vrbas. Tukaj se je pisala pomembna stran zgodovine, od rimskih časov, turških vpadov, do zasedanja AVNOJ-a, zato so številni gradbeni in kulturni vplivi v njem pustili prelep pečat. Ogledali smo si muzej AVNOJ-a in središče zgodovinskega jedra, nato pa smo si še privoščili odmor za kavo in burek. V večernih urah smo se vrnili v Banja Luko in se namestili v izbran Hotel Slavija v centru mesta ter se po namestitvi odpravili na večerjo na splavu ne reki Vrbas, kjer smo uživali ob specialitetah bosanske kuhinje ter živi glasbi, ob kateri smo se zabavali pozno v noč. Drugi dan naše ekskurzije smo si po zajtrku v spremstvu vodnika ogledali glavne znamenitosti mesta: trdnjavo Kastel, Gosposko ulico, Banske dvore, Narodno gledališče, cerkev Svete Trojice, katera je res nekaj posebnega. Po krajšem odmoru za kavo smo obiskali še samostan trapistov Marija Zvezda nedaleč od centra mesta, ki se ponaša Člani TD Markovci na strokovni ekskurziji v Banja Luki Foto: arhiv TD Markovci tudi s pridelavo in predelavo zdravilnih rastlin ter proizvodnjo znamenitega sira Trapist. Sledil je krajši odmor za kavico in osvežitev ter slovo od Banje Luke. Napotili smo se proti Ljubačevo – Etno muzej – Ljubačke Doline. Muzej sestavlja okoli 30 avtentičnih objektov iz 19. in z začetka 20. stoletja, prenešenih iz okoliških vasi. Hiše, hlevi, čobanska koliba, čebelnjaki, kovačija, trgovina, povsem lesena cerkev in zvonik. Vse objekte smo si lahko ogledali od zunaj in znotraj, tudi številne muzejske zbirke v glavni stavbi, ki predstavljajo bogato zgodovino območja ter izjemen trud lastnika za ohranjanje dediščine. Po ogledu nas je pričakalo obilno kosilo s tradicionalnimi dobrotami iz lonca, izpod peke in seveda njihova sladica. Po pravi »domači kafi« smo se počasi pripravili za na pot proti domu. Še prej pa ni smela manjkati ena skupna fotografija za spomin na lepo preživeto ekskurzijo. Počasi smo se podali nazaj v dolino reke Vrbas ter mimo Banje Luke proti mejnemu prehodu Gradiška in naprej proti domu, kamor smo prispeli v poznih večernih urah. Sonja Erlač na gradu Borl pripravljamo koncert z gosti. Ker bo to čas adventa, smo mu dali pomenljiv naslov »Pričakovanje«. V goste smo povabili Vokalno skupino Ivan Cankar iz Ljubljane. Prijazno vabljeni! V decembru bomo nastopili še na skupnem božičnem koncertu KUD Markovski zvon v cerkvi v Markovcih. Na naše véliko veselje imamo od sredine meseca oktobra, v žepih vstopnice za prestižno mednarodno zborovsko tekmovanje v Thallinu v Estoniji, ki bo potekalo aprila naslednje leto. Do takrat je sicer še pol leta časa, a so naše misli, delo in priprave že usmerjeni proti našemu novemu vélikemu izzivu. Vmes in po tekmovanju se bo sicer še veliko dogajalo, a več vam razkrijemo v naslednjih številkah občinskega časopisa. Hvala naši zvesti publiki za podporo in VSE DOBRO VSEM! »V pričakovanju« V vrstah Komornega zbora Glasis smo hvaležni za prehojeno pot in za vse čudovite trenutke in dogodke, ki so preteklo sezono zaznamovali lanski okrogli jubilej zbora. Zraven nastopov je jubilej in prehojeno pot v intervjujih na dveh radijskih postajah slikovito predstavil dirigent zbora Ernest Kokot, ko je v letošnjem poletnem času gostoval v oddaji »Podravje osebno« na Radiu Ptuj in v jesenskem času na radiu Slovenija 3, Studio Ars, ko so se v enourni oddaji »Zborovski Panoptikum« med intervujem predvajale skladbe zbora, posnete na gradu Ptuj, na festivalu Arsana. Sedaj smo v tretjem mesecu nove sezone in naši koledarji so polni. Za nami je že samostojni koncert v Žetalah, kjer smo se 19. oktobra v cerkvi Marije Tolažnice predstavili z dvanajstimi skladbami in kjer so štirje pevci, ki so se zboru priključili to sezono, doživeli svoj debitantski nastop. Javni sklad za kulturne dejavnosti vsako letu vidnim in zaslužnim posameznikom in skupinam podeli priznanja na področju delovanja v ljubiteljski kulturni dejavnosti. Letos je med zasluženimi prejemniki priznanja tudi naš dirigent Ernest Kokot. Prejme priznanje za strokovno, svetovalno in mentorsko delo. V zboru smo na to zelo ponosni. Podelitev priznanj bo 2. decembra 2024 v Narodnem domu na Ptuju. Tam bo, pod taktirko nagrajenca, nastopil tudi »njegov« komorni zbor Glasis. V soboto, 7. decembra 2024, ob 18.30  V Pričakovanju … vas prijazno pozdravljamo! Za KZ Glasis Martina Horvat ‡”˜‹•‰‘•’‘†‹Œ•‹Š ƒ’ƒ”ƒ–‘˜ǡ‡Ž‡–”‘•‹Š ƒ’”ƒ˜‹Ȁ Ljubo Jurič s.p. ‘”‘˜ ‹ͷ͸„ ʹʹͺͳƒ”‘˜ ‹ ‡ŽǤǣͲͶͳǦ͸͵ͳǦͷ͹ͳ Koncert v cerkvi Marije Tolažnice v Žetalah Št. 4, november 2024 Foto: Komorni zbor Glassis | 11 Varne šolske poti, vseh 365 dni Avto-moto društvo Markovci je letos že devetič sodelovalo v akciji »AMZS – Varno na poti v šolo, vseh 365 dni«. Ne samo otroci, temveč tudi vsi ostali udeleženci v prometu, naj bodo varni vse leto. To sporočilo sta nam prinesli maskoti, ki sta nas obiskali 29. avgusta 2024. Maskoti sta udeležencem v prometu sporočali, da se bliža prvi dan novega šolskega leta. Maskot Marka in Anje so se zelo razveselili otroci vrtca Markovci, z vzgojiteljicama Eriko in Mojco. Sodelovala je tudi patrulja policijske postaje Ptuj, ki je poskrbela še za večjo varnost. Sporočilo akcije je bilo, da je za varnost najmlajših potrebno skrbeti vseh 365 dni v letu. Zahvala za uspešen projekt gre vodstvu vrtca Markovci in policijski postaji Ptuj. Pred pričetkom šolskega leta je komisija Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pregledala vse šolske poti v občini Markovci, in sicer: predsednik – Franc Kostanjevec, ravnatelj – Ivan Štrafela, predsednik AMD Markovci – Martin Zamuda in nova vodja policijskega okoliša – Alenka Horvat. Bodite v novem letu varni na vseh poteh, vam želi AMD Markovci. 16. oktober – svetovni dan hrane Foto: OŠ Markovci Foto: OŠ Markovci 16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane, svetovni dan kruha in svetovni dan oživljanja. Tudi Osnovna šola Markovci se je pridružila aktivnostim tega dne, ki letos sledi geslu »Pravica do hrane za boljše življenje in boljšo prihodnost«. Pri pouku smo se pogovarjali o pomenu zdrave prehrane in da mnogi Zaposleni v šolski kuhinji 12 | na svetu te možnosti nimajo. Poudarjali smo, da je hrana bogastvo, da jo moramo ceniti, saj je vse preveč zavržene hrane. Pri šolskih obrokih smo se vsi skupaj potrudili, da je bilo ostankov hrane čim manj. Uspelo nam je! Tudi zaposlenim v šolski kuhinji smo ta dan namenili še poseben nasmeh in pozdrav. Alenka Domanjko Rožanc Foto: OŠ Markovci Št. 4, november 2024 Zakorakali smo že globoko v novo šolsko leto Poletnih počitnic je konec in 1. septembra se je začelo novo šolsko leto. Naša šola je spet zelo živahna. Vse dobro želimo prevošolcem, ki so prvič prestopili šolski prag. Naj bo njihova pot polna spoznavanja in odkrivanja novega. V Osnovno šolo Markovci je letos vključenih 326 učencev, 148 fantov in 178 deklet, ki obiskujejo pouk v 18 oddelkih. V prvih treh mesecih so se naučili že veliko novega ter izvedli številne dejavnosti. Nekatere smo ujeli v objektiv fotoaparata. Športni dan Foto: OŠ Markovci Prvošolci Jesenski kros Foto: OŠ Markovci Prvi šolski dan za prvošolce Foto: OŠ Markovci Prvošolci Končni izlet devetošolcev Foto: OŠ Markovci Foto: OŠ Markovci Foto: OŠ Markovci Planinski pohod Petošolci v šoli v naravi Foto: OŠ Markovci Foto: OŠ Markovci Foto: OŠ Markovci Miha Gramc in Miha Kirbiš na osnovnošolskem tekmovanju v kolesratvu v Planici. Foto: OŠ Markovci Starejše učenke so se uvrstile na področno tekmovanje v košarki. Medeobčinski kros Št. 4, november 2024 Foto: OŠ Markovci | 13 Obiskal nas je vrhunski športnik Kristjan Čeh Teden otroka Kristjan Čeh na obisku v vrtcu Foto: OŠ Markovci V tednu od 4. do 11. oktobra smo tudi letos na OŠ Markovci zaznamovali teden otroka. Ves teden smo izvajali različne aktivnosti, ki so našim učencem polepšale vsak dan in jim omogočile, da so spoznali kaj novega. V ponedeljek je učiteljica Katja Vajda Klemenčič pripravila zanimivo zgodbico in z njo otvorila bralno značko. V torek smo se peš odpravili proti Mlinu Korošec, kjer so nam prijazno predstavili svoje delo in nas pogostili z domačimi dobrotami. V sredo je bil dan za kino. Učilnice so se spremenile v čudovito kinodvorano s slastnimi kokicami. Nismo se še dobro zavedali, kako uživamo, že smo se v četrtek odpravili na grad Borl, kjer so nam predstavili življenje nekoč in nam razkazali prostorne sobane tega prečudovitega gradu. Za zaključek so nas v petek sprejeli v šolsko skupnost. S tem smo tudi prvošolci postali enakovredni člani naše Osnovne šole Markovci. Kot češnjo na vrh torte tega čudovitega tedna, pa nas je gospod hišnik razveselil še s pečenimi kostanji. Jasna Cvitanič V vrtcu Markovci s ponosom povemo, da nas je obiskal slovenski atlet Kristjan Čeh. Z velikim pričakovanjem smo se zbrali v avli vrtca. Vsem otrokom, ki obiskujejo vrtec, so se pridružili še učenci prvih razredov osnovne šole. Otroci so se postavili vse od vhoda v vrtec do avle v sredini in ga z močnim ploskanjem bučno pozdravili, ko je vstopil. Ni skrival presenečenja, ki se je spremenil v širok, topel nasmeh. Prav prijetno smo se počutili, da smo lahko našega šampiona razveselili. V prejšnjem šolskem letu smo dobili iz Olimpijskega komiteja Slovenije povabilo k sodelovanju na likovni natečaj. Ker so bile pred nami poletne OI, so povabili otroke k ustvarjanju olimpijskega plakata. Skupina Sončki je sodelovala na likovnem natečaju in poslala zanimive ilustracije. Preden smo začeli ustvarjati, smo spoznali, kdo so slovenski športniki, ki bodo sodelovali na OI. Ko smo ugotovili, da bo na OI sodeloval tudi atlet Kristjan Čeh, ni bilo več pomisleka, kdo bo osrednji lik našega ustvarjanja. Otroci so bili enotni, da bo to naš atlet. Nastale so odlične ilustracije. Nekaj smo jih poslali na Olimpijski komite Slovenije, vse ostale pa razstavili najprej v vrtcu in nato še v občinski stavbi. Čakanje na odgovor Foto: vrtec Markovci iz Olimpijskega komiteja je trajalo celo večnost. Naposled smo le prejeli odgovor. Naše ilustracije žal niso bile izbrane za olimpijski plakat. Poslanih je bilo veliko izdelkov, izbran je bil samo eden. Vendar nismo bili preveč žalostni. Kaj žalostni, bili smo veseli za novo izkušnjo. Spoznali smo, kaj sploh so OI. Ta projekt nam je pomagal in nas pripeljal do tega, da je lik iz ilustracije prišel med nas. To je naša zmaga! Že med samim projektom smo preko maila navezali stik s Kristjanom in ga povabili v naš vrtec. Povedal je, da nas jeseni obišče, ko bo olimpijski čas za njim. Tokrat je bil Kristjan med nami, odgovarjal je na vprašanja otrok, veliko povedal o sebi. Otroci so mu okoli vratu obesili veliko zlato medaljo z napisom: Kristjan, ti si naš junak! Vsaka skupina se je slikala z njim. Navzočnost takšnega športnika v naši sredini bo ostala v večnem spominu. Spoznali smo, da je krasna osebnost! S tem druženjem smo zaključili tudi naš projekt z doseženim ciljem. Ilustracijo, na kateri naš športnik ponosno drži v rokah slovensko zastavo, smo tudi uokvirili. V zahvalo za njegove odlične uspehe in zastopanje naše države v svetu atletike mu jo je predala avtorica Vita. Hvala, spoštovani Kristjan! Erika Janžekovič Foto: OŠ Markovci Foto: OŠ Markovci Foto: OŠ Markovci 14 | Foto: vrtec Markovci Št. 4, november 2024 »Bilo je nekoč« - Teden otroka v vrtcu Markovci Projekt poteka pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije. Osrednja tema letošnjega Tedna otroka, ki je potekal 7.–11. oktobra 2024, je bila »Otrok, nepopisan list«. Ob 70. obletnici »Tedna otroka« smo iskali vzporednice med otroštvom nekoč in danes. Otrok se rodi kot »nepopisan list«, na njegovo odraščanje pa vpliva časovno obdobje, v katerem živi. Čeprav je danes vse drugače, kot je bilo desetletja nazaj, osnovne potrebe otrok ostajajo enake: ljubezen, varen in zdrav dom, igra, znanje, druženje, spodbuda, opora, pomoč, varnost ter možnosti za razvoj talentov in interesov. Ta teden je bil posvečen spoznavanju in primerjavi, kako je bilo biti otrok nekoč in kako je biti otrok danes. Igrali smo se že skoraj pozabljene igre iz otroštva naših babic in dedkov, prepevali otroške ljudske pesmi, izdelovali igrače, kot so jih imeli nekoč, spoznavali stare predmete in opravljali različna kmečka opravila. Vsaka skupina je na obisk povabila tudi dedka ali babico, ki je otrokom predstavil otroštvo v njegovih časih ter skupaj z njimi izdelal igračo/jed/oblačilo ali opravljal dejavnost/opravilo iz starih časov. Tako so otroci izdelovali punčke iz cunj, stare igrače in igre, ličkali in luščili koruzo, gradili hiše iz koruznih strokov, izdelovali živali iz krompirja in iz ličja, preizkusili so se tudi v izdelovanju rož iz krep papirja, spoznali poklic mizarja in še kaj. Otroci so bili obiska (pra)babic in Foto: vrtec Markovci (pra)dedkov zelo veseli in z navdušenjem so sodelovali pri skupnih dejavnostih, vzgojiteljice pa smo starim star- Foto: vrtec Markovci šem za obisk in podarjen čas neizmerno hvaležne. Mihela Kukovec Foto: vrtec Markovci V vrtcu so nas obiskali gasilci Fotografije: vrtec Markovci Št. 4, november 2024 | 15 Fotografska razstava Bežišča Ob začetku šolskega leta smo v avli OŠ Markovci gostili fotografsko razstavo Mihe Tumpeja in Maje Butolen Zorko. Avtorja sta v digitalno dobo zarezala s serijo črno-belih analognih fotografij, ki sta jih posnela in razvila s staro domačo fotografsko opremo. Oran- Avtorja razstave Miha Tumpej in Maja Butolen Zorko Foto: Olga Zorko Foto: Olga Zorko Foto: Olga Zorko žnorjavi toni in mehkoba, ki je prežemala razstavljena dela, so nastali s posebnim infekcijskim postopkom razvijanja fotografij. Posnetki so bili med seboj subtilno pomensko in oblikovno povezani. Srečali smo se z dinamičnimi in statičnimi figurami, sencami, krajinam, izseki iz narave, tihožitjem, živalskimi in žanrskimi motivi ter abstraktnejšimi formami. Fotografa sta ob otvoritvi razstave z odmikom od vsebinske razlage občinstvu prepustila interpretativno svobodo ter ga spodbudila, da samostojno seže pod tančico mehke odmaknjenosti, ki obdaja fotografije. Razstavljena dela so obiskovalce privabljala s posebno mehkobo in oranžnorjavimi toni, ki so nastali z infekcijskim postopkom razvijanja fotografij. Olga Zorko, prof. lik. um. Karierna orientacija mladih Da bi mladostniki sprejeli optimalne odločitve o svoji karieri, je ključno, da spoznajo svoje sposobnosti, talente, interese in druge značilnosti. Prav tako morajo dobro raziskati izobraževalne programe, ki vodijo do različnih poklicev, ter se seznaniti z njihovimi značilnostmi in zahtevami, kot tudi s trendi na trgu dela. Na voljo imajo številne pripomočke in spletne strani, ki jim lahko pomagajo pri tehtnem in premišljenem odločanju. Pred odločitvijo kam naprej je letos v naši občini 45 devetošolcev. Nekateri med njimi imajo že jasno vizijo o vpisu v srednjo šolo, spet drugi tehtajo med številnimi programi. Informacije lahko dobijo tudi na predstavitvi izobraževalnih programov, ki jih organizira Pro-MIND. V nadaljevanju vam predstavljamo njihovo delo. Kot pravijo zadnjih pet let za številne dijake po Sloveniji pripravljajo brezplačne predstavitve različnih študijskih programov in poklicev pod imenom Pro-MIND. Predstavitve so bile v preteklosti namenjene predvsem dijakom zaključnih letnikov, ki se odločajo o svoji nadaljnji poti. V zadnjem letu so dijaki ob evalvaciji (297 odgovorov) pogosto omenili, da je škoda, ker takih predstavitev niso imeli že v osnovni šoli. Dejstvo je, da mladi relativno slabo poznajo različne poklice, saj se pri odločitvi o svoji prihodnosti bolj zanimajo za vzdušje na sami srednji šoli ali fakulteti, kot pa za to, kakšen poklic jim v praksi ponuja določen študijski program. Zaradi zelo dobrega odziva na predstavitve študijskih programov (v zadnjih petih letih so pripravil več kot 200 predstavitev, na katerih je bilo več kot 22.000 prijav dijakov iz vse Slovenije in zamejstva) in zaradi potrebe mladih po raziskovanju poklicev, so se odločili, da v šolskem letu 2024/2025 pripravijo serijo različnih predstavitev poklicev. Predstavitve se bodo izvajale od oktobra do konca marca, v tem času pa bodo z različnimi strokovnjaki in sodelavci mladim približali določene poklice. Vseh poklicev ne bodo predstavili, saj jih je več, kot je dni v koledarskem letu, bodo pa pripravili čim bolj raznolika področja dela. KAKO PREDSTAVITVE POTEKAJO? Vse predstavitve so popolnoma brezplačne in brez kakršnih koli obveznosti. Na spletni strani https://pro-mind.si/pro-mind-junior/ se je treba zgolj prijaviti s prijavnim obrazcem. Ob prijavi lahko učenci in dijaki postavijo vsa vprašanja, ki jih zanimajo v povezavi z do- 16 | ločenim poklicem. Prijavljeni dobijo povezavo na dan predstavitve, približno 2 uri pred samim dogodkom. Na predstavitvi uvodoma podajo osnovne informacije, nato pa sledi predstavitev strokovnjaka z določenega področja, ki odgovarja na vprašanja, ki so jih mladi poslali ob prijavi. Pri gostih si pogosto pomagajo tudi s študenti višjih letnikov, ki so že vključeni v proces dela. Med predstavitvijo lahko udeleženci postavljajo dodatna vprašanja preko mikrofona ali pa vprašanje preprosto napišejo v pogovorno okno. S tem pristopom lahko različne poklicne panoge približajo mladim iz vse Slovenije. Idejo zelo dobro podpirajo različne srednje šole, s katerimi so v teh nekaj letih vzpostavili dober način sodelovanja. Veliko zanimanja so pred začetkom pokazale tudi nekatere osnovne šole, ki so jih obiskal pred začetkom šolskega leta. Koliko bo projekt predstavitve poklicev učinkovit med mladimi, pa bodo pokazale številke prijavljenih in sodelujočih ob koncu šolskega leta. Predstavitve študijskih programov so med srednješolci naletele na zelo dober odziv, zato verjamejo v dober odziv tudi pri predstavitvah poklicev. Vabljeni vsi učenci višjih razredov osnovne šole, da se pridružijo raziskovanju poklicev, pa tudi vsi srednješolci, saj bodo še vedno potekale tudi predstavitve študijskih programov, tako kot doslej. Miha Indihar Drobtinice Foto: OORK Markovci V podmladek Rdečega križa v šoli sem se včlanil v četrtem razredu in pri projektu »Drobtinice« sodelujem drugo leto. Ta projekt se izvaja ob svetovnem dnevu hrane, ki je 16. oktobra. Občina nam je pomagala postaviti štiri stojnice: dve pred trgovino Špic Spar, eno pred Mercator trgovino v Bukovcih in eno pred trgovino Natura v Stojncih. Na stojnicah smo sodelovali člani RK od tretjega do osmega razreda. Naš mentor Milovan Milunič je prosil za sodelovanje in pomoč tudi članice OORK in župnijske Karitas. Tako smo s pomočjo donatorjev na stojnicah ponujali različen kruh, žemlje, slanike, kekse, ki smo jih spekli šolarji v šoli, krompir, endivijo, radič, korenje, peteršilj, kostanje … Mimoidoče smo nagovarjali za prostovoljne prispevke, v zameno pa so dobili, kar so želeli. Drobtinice smo izvajali od 8. do 12. ure in na koncu akcije prešteli denar prostovoljnih prispevkov. Zbrali smo 1635 € in vsi sodelujoči smo bili zelo veseli in hvaležni. Val Porić Prelog Št. 4, november 2024 Pogovor z Luko Fartkom, protestantskim pastorjem iz Bukovcev V naši občini živi in deluje tudi protestantski pastor Luka Fartek. Ker smo nedavno tega praznovali dan reformacije, s katerim so povezani začetki protestantske vere, se nam je zdela primerna priložnost, da ga povabimo, da nam predstavi sebe, svojo vero in cerkev, ki jo vodi na Ptuju. Ste duhovnik ene od smeri protestantske vere, ki pa ima več vej. Kaj so glavne značilnosti binkoštne cerkve, ki je vaša cerkev? Najprej bi rad povedal, da smo vse omenjene cerkve povezane v krščansko vero. Vsi smo kristjani in povezuje nas vera v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha. Vsi imamo enako Sveto pismo, kot od Boga dano besedo človeku, katera določa našo verovanje. V Binkoštni cerkvi veliko beremo Sveto pismo in nespremenljiv pomen Božje besede strokovno in objektivno razlagamo v naš prostor in čas. Tako lahko vsako nedeljo ljudje pri pridigi slišijo novo besedo kar želi Bog po Svetem pismu spregovoriti nam. Binkoštna cerkev je znana po poudarku odrešenja na podlagi osebne vere v Jezusa Kristusa in delovanju v moči Svetega Duha. Po čem se razlikuje od rimokatoliške vere in od nam bolj znane evangeličanske vere? Znani smo po tem, da so naša bogoslužja živahna. Vsi prisotni na glas pojejo slavilne pesmi in se vključijo v skupno molitev. Ne sledimo toliko liturgiji, kot v rimokatoliški in evangeličanski cerkvi, ampak je vse bolj domače in sproščeno. Večja razlika, po čem se razlikujemo tako od rimokatoliške kot od evangeličanske cerkve, pa je v tem, da ne krstimo dojenčkov oz. manjših otrok. Pri nas tudi ni strogo določeno zaporedje zakramentov in le-ti niso tako strogo predpisani. Drugačen je obred obhajila. Prvo nedeljo v mesecu imamo gospodovo večerjo, pri kateri verniki prejmejo tako kruh kot vino. Tudi ne blagoslova jedi v cerkvi, tudi ni predpisano, katere jedi jemo na te dni. Še posebej pa praznujemo praznik binkošti, ko se spominjamo prihoda Svetega Duha. Družina Fartek Foto: arhiv družine Fartek poznamo spovedi. Kesanje in odpuščanje grehov v naši cerkvi ne potrebujeta posrednika. Razlika je tudi v sami organizaciji. Nimamo tako hierarhično urejene strukture, kot jo ima rimokatoliška cerkev. Kaj pa za vas pomeni 31. oktober, praznik dan reformacije? Praznik dan reformacije pomeni spomin na vrnitev nazaj k temeljem vere. Reformatorji so si prizadevali za spremembe na različnih področjih verovanja in življenja vernikov. V ospredju tega je bila sprememba srca. Glavno sporočilo reformacije, ki ga protestanti poudarjamo: Odrešenje po veri v Jezusa. Kar ni naš zaslužek, ampak je v celoti Božja milost. In pa seveda, velik pomen za Slovence, ko smo po zaslugi Trubarja dobili prve tiskane knjige in po zaslugi Dalmatina dobili prevod Biblije v slovenski jezik, zato, da smo lahko bolj domači v razumevanju Svetega pisma. Kakšna pa je povezava med binkoštno vero in reformacijo? Binkoštna cerkev je prisotna od začetkov krščanstva od prvih binkošti, torej pred reformacijo. S protestantiz- Št. 4, november 2024 V čem se poklic protestantskega duhovnika bistveno razlikuje od katoliških duhovnikov? Ni neke bistvene razlike. Tudi mi vodimo bogoslužja, poročamo zakonske pare ali pokopljemo preminulo osebo. Nimamo vsakodnevnih bogoslužij, ampak je naše glavno bogoslužje v nedeljo. Za vsako nedeljo v molitvi iščemo Božji navdih, kar želi Bog preko Pravite, da je velika razlika že pri samem krstu. Kako pa potem poteka krst? Krstimo odrasle, ki lahko sami zverujejo in se odločijo, da bodo živeli po veri v Jezusa ter se zaradi tega dali krstiti. Točne starostne meje ni, praviloma pa so to starejši najstniki, ki že razumejo za kaj se odločajo. Obred krsta poteka kot je zapisano v Svetem pismu. V cerkvi imamo krstilnico, neke vrste velik bazen in pri krstu se vernik cel potopi v vodo. Se kateri vaši prazniki razlikujejo od katoliških? Prazniki so večinoma enaki rimokatoliški cerkvi, le praznujemo jih drugače. Na primer tudi za nas je največji praznik velika noč. Ob tem prazniku pa nimamo English Camp Ptuj mom se je le nekoliko osvežila. Je pa ta proces v različnih delih sveta potekal različno in v različnih obdobjih. Nazadnje v 20. stoletju, ko se je vera razširila po celem svetu. Na slovenskih tleh se je zadnja binkoštna duhovna prenova pričela leta 1933, ko so v Prekmurju začeli ustanavljati binkoštne cerkve, delno iz protestantske vere, pridružili pa so se tudi katoliki. Koliko pa je vernikov te vere v Sloveniji in po svetu? V Sloveniji nas je mogoče nekje tisoč. Največ nas je v Prekmurju, a smo tudi drugod. Je pa naša cerkev v svetovnem merilu po številu vernikov zelo močna, predvsem izven Evrope. Po številu vernikov smo druga najmočnejša krščanska religija. Bogoslužje v cerkvi na Ptuju ampak moj pravi naziv je pastor. Za ta poklic sem se odločil pri 18. letih, ko sem bil še v gimnaziji. Takrat sem začutil Božji klic, da me želi uporabiti na ta način. Čeprav sem odraščal v verni družini, si nisem tega prej nikoli predstavljal in želel. Toda, ko je Bog v moje srce položil ta klic, sem se moral odzvati. Bog je ta klic potrdil tudi s tem, da se mi je odprla pot za teološki študij v Kanadi, v mestu Edmonton, kjer sem prejel polno štipendijo. Imel sem veliko srečo, saj je študij v Kanadi plačljiv in ljudje pogosto najamejo kredite, da šolnino odplačajo. Dodam lahko še, da so tudi starši te iste vere in je binkoštna vera del naše družinske tradicije. Foto: Luka Fartek Kako dolgo ste že duhovnik? Je to ustrezni naziv ali se vas naziva kako drugače? In kako to, da ste se odločili za ta poklic? Ustrezni naziv je tudi duhovnik, Foto: Luka Fartek Svetega pisma sporočiti cerkvi. Potem se pripravljamo na pridigo in študiramo Sveto pismo. Kar je mogoče malo drugače je to, da ne živimo v celibatu. Sem poročen in imam dva majhna sina, posledično nekaj mojega časa zavzema tudi skrb za družino. Ali se poznata z našim gospodom župnikom, Janezom Maučecem? Sem ga že spoznal, vem, da je tudi Prekmurec kot jaz. Namen imava, da se kdaj usedeva, pogovoriva, a nama to še ni uspelo. Povejte nam kaj o vaši cerkvi in cerkveni organizaciji. Kje opravljate svoje delo? Koliko vernikov je v vaši »župniji« in kako veliko območje pokriva? Pri nas nimamo župnij, kot je to v rimokatoliški cerkvi. Cerkev je na mestu, kjer je in služi širšemu okolju. Svoje delo opravljam v prostorih Evangelijske binkoštne cerkve Izvir na Vošnjakovi ulici 11 na Ptuju. Nekdanje prostore »Starega ribiča« smo obnovili in preuredili v | 17 cerkvene prostore. Ob nedeljah prihaja na naša bogoslužja običajno okrog 50 vernikov. Z različnimi dejavnostmi želite pomagati okolici in lokalni skupnosti. Katere so te dejavnosti? Naša vrata so vedno odprta vsem, tako da ste vsi dobrodošli, da se oglasite pri nas in se udeležite naših dejavnosti, ki so brezplačne. Vsak ponedeljek imamo angleški klub in v poletnih počitnicah angleški kamp, kjer imajo otroci priložnost za učenje angleškega jezika z naravnimi govorci. Ob torkih in sredah imamo neke vrste delavnice za starše z majhnimi otroki in dojenčki. Namen je, da se otroci igrajo, starši pa imajo pri- ložnost za druženje. Tudi če vas samo zanima, kako poteka naše bogoslužje, se nam lahko pridružite vsako nedeljo ob 9.30 uri. V našo občino ste se preselili pred tremi leti. Kako vas je pot iz Kanade, kjer ste študirali, prinesla na Ptuj, v Markovce? Ves čas študija sem vedel, da se bom po študiju vrnil nazaj v Slovenijo in tukaj deloval kot pastor. Najprej sem opravljal pripravništvo v Prekmurju, pred sedmimi leti pa sva se z ženo, ki je Kanadčanka, preselila na Ptuj, saj se je tukaj ponudila priložnost za službo. V Bukovce pa nas je prineslo iskanje doma, kajti tu smo našli primerno hišo za našo družino. Iz Kanade nas je sem privedlo prav služenje v cerkvi na Ptuju. Kako se počutite pri nas? Tukaj se počutimo super. Lepo in toplo sprejeto od okolice, še posebej od naših sosedov. Bukovci me spominjajo na mojo domačo vas, Martjance. Ljudje so domači, pristni in to imamo radi. Nikoli nismo čutili nestrpnosti v nobenem smislu. Mnogi so radovedni, kaj je pri nas drugače in jaz z veseljem spregovorim o tem. Koliko let ste živeli v Kanadi? Če bi primerjali življenje v Kanadi z življenjem tukaj, ali kaj pogrešate? Kakšne so prednosti življenja v Sloveniji, v manjši skupnosti kot je naša? V Kanadi sem preživel pet let. Razlike so precej velike. V Kanadi ni takšnega občutka za skupnost, kot je pri nas. Ljudje, tudi sosedje so si med seboj precej tuji. Življenje je bolj natrpano, delovni dan se začenja kasneje in ljudje so večino dneva od doma. So pa Američani bolj odprti za spoznavanje. Hitreje pristopijo in te razglasijo za prijatelja. Pa vendar so to bolj površinske vezi. Mi stike navezujemo počasneje, a ko navežemo stike, so to globoki odnosi. Najlepše hvala za pogovor in uspešno delovanje še naprej. LM Nekoč Tuš market Špic, danes SPAR Partner Špic Markovci Za domačine še vedno preprosto trgovina Špic, ki je po tridesetih letih neprekinjenega delovanja dobila 3. oktobra 2024 novo podobo. Podjetje Han d. o. o. je v sodelovanju s SPAR Slovenija v obstoječih prostorih odprlo novo franšizno trgovino SPAR par- Foto: SIP TV Otvoritev franšizne trgovine Spar Partner Špic Markovci 3. 10. 2024 tner Špic. V podjetju SPAR Slovenija, ki od lanskega leta vztrajno prodira na podeželje, so lastniki trgovine Špic našli novega partnerja po prodaji Engrotuša. Kupci lahko sedaj šparove izdelke najdejo v Markovcih na 450 kvadratnih metrih prodajalnih površin. Po zagotovilu lastnika prodajalne Darka Plohla ponuja trgovina bogato izbiro kakovostnih izdelkov, tako rekoč vse tisto, kar ponuja SPAR, številne živilske izdelke priznanih blagovnih znamk ter izdelke lastne blagovne znamke SPAR, sveže pečeni kruh in pekovsko pecivo Pekarne SPAR. Pestra pa je tudi izbira izdelkov lokalnih ponudnikov, svežega sadja in zelenjave. Trgovina se že nekaj let ponaša tudi z dobrim dostopom in velikim parkiriščem. Po nakupu se lahko v baru še vedno tudi odžejate. Za zveste kupce Foto: SIP TV in domačine se pravzaprav ne spreminja nič. Lastnik prodajalne pravi, da lahko pričakujejo kvečjemu še boljšo ponudbo kot prej. Samo otvoritev je zaznamovalo tudi praznovanje 30-letnice uspešnega delovanja družinskega podjetja. Tako na otvoritvi ni manjkalo prazničnega vzdušja. LM Izjemen uspeh mladega narodnozabavnega ansambla Izbira V septembru je na Ptuju potekal že 55. Festival narodno-zabavnih skladb, na katerem je sodeloval tudi mladi ansambel IZBIRA, ki izvira iz Markovcev. Predstavili so se s skladbo »Kako naj ti rečem«, tekst in glasbo je napisal Anej Florjanič iz Stojncev in skupaj predstavili prvenec. Nadvse so bili presenečeni in veseli, saj so po glasovanju občinstva in spletnem glasova- nju zasedli drugo mesto. Jan Forštnarič, osemnajstletni mladenič, je vodja ansambla, zato smo ga prosili, da svoj ansambel tudi predstavi: Smo fantje, ki imamo radi različne zvrsti glasbe, najbližja pa nam je narodno-zabavna. Skupaj smo dve leti in pol, menjala se nam je tudi sestava, v sedanji smo od začetka letošnjega leta. Mladi fantje, ki na zabavah, obletnicah in rojstnih dnevih radi »zašpilamo» smo se odločili, da ustanovimo ansambel. Do imena Izbira smo prišli nekega jutra pred šolo, z aktivnimi vajami se nam je zdelo, da lahko napredujemo, zato smo letos ustanovili tudi Kulturno umetniško društvo Izbira in le-to ima sedež prav v naši občini. Člani našega ansambla so: Aleksander Habjanič iz Apač na Dravskem polju, ki poje 2. bas in igra bobne, Luka Šlamberger iz Skorbe, poje 1. bas in igra bas kitaro in bariton, (oba pa igrata tudi harmoniko), Vid Horvat iz Sv. Tomaža, ki poje 2. glas in igra harmoniko in klaviature, ter vodja Jan Forštnarič in pojem glavni glas in v ansamblu igram kitaro. “Vsi člani ansambla skupaj z Anejem Florjaničem se še enkrat želimo zahvaliti vsem, ki ste glasovali za nas, da vam je skladba “šla dobro v uho” in vam je všeč,” hvaležno pove Jan. Mlademu ansamblu želimo mnogo glasbenih uspehov, Aneju pa mnogo novih zapisanih glasbenih pesmi. Marija Prelog Vesel božič in srečno 2025 vam želi Športno - ribiško društvo Markovci. Vsem ribičem želimo dober prijem v letu 2025. Ansambel Izbira 18 | Foto: arhiv skupine Št. 4, november 2024 ŠPORTNO RIBIŠKO DRUŠTVO MARKOVCI Ribiška tekma lov na roparice Športno ribiško društvo Markovci skrbi za razgibano dejavnost v društvu. Tako smo v soboto, 31. oktobra 2024, organizirali ribiško tekmo na roparice. Tekma je zelo zanimiva, saj se šteje le uplenjena riba roparica, to je ščuka, smuč in ostriž. Tekmovalci so se zbrali ob 9. uri in nato začeli z ulovom. Značilno za to tekmo je, da tekmovalci lovijo le z ribiško palico, ki je namenjena za lov roparic. Razporedili so se po celotnem ribniku v Prvencih in začeli z lovom. Tekmujejo lahko le ribiči, ki so člani ŠRD Markovci. Na tekmo se je prijavilo 10 tekmovalcev, ki so poskusili svojo srečo. Največ sreče na tekmovanju je imel Maks Sakelšek, ki je ujel največjo ribo, ščuko težko več kot 7 kg. Pobudnik in organizator ter vodenje tekme je ponovno prevzel Andrej Založnik, tajnik našega društva. Vsem sodelujočim in organizatorju tekme se Maks Sakelšek zahvaljujem v imenu društva. Vse člane pa vabim, da se nam pridružijo v prihodnjem letu. Branko Kostanjevec Pri Nežki na kavici Neži Kristovič iz Markovcev smo prostovoljci OORK in župnijske Karitas v preteklosti pomagali po najboljših močeh, ko je živel še njen mož Mirko. Glede na to, da je njena hiša v slabem stanju, denarja za adaptacijo pa ni bilo, je na pomoč priskočila občina. Ugotovili so, da si Nežka na stara leta zasluži kvalitetno in spodobno bivanje. Tako se je v septembru preselila v mobilno hiško, ki je postavljena na njenem dvorišču in je moderno in funkcionalno opremljena. Za Nežko je to novo življenje in pri 79 letih se je naučila upravljati z digitalnim štedilnikom, termostatom in vsem drugim, kar v stari hiši ni bilo. Nadvse je hvaležna, da ima sosedo Treziko Horvat, ki ji pomagala »vsako minuto«, ko jo potrebuje, nam pove. Nežka si želi povabiti na obisk ljudi, ki so ji v preteklosti pomagali, da jim pokaže, kako živi zdaj. Nežko poznam od malih nog in vem, da je imela težko življenje in bilo mi je toplo pri duši, da me je povabila na kavo. Želim ji obilo zdravja in, da bo dolgo uživala v novi hiški. Marija Prelog Pri Nežki na kavici Foto: Marija Prelog Jesenski tradicionalni vaški in društveni dogodki v Prvencih Za vaški odbor, gasilce in prosvetno društvo ima jesenski in prednovoletni čas pester nabor dogodkov. Vaški odbor, društva in vaščani stopimo skupaj ter s skupnim delovanjem uspešno izpeljemo vse prireditve. Združimo se ob delu, dobri jedači in pijači. Prvo vaško opravilo v poznem poletju in zgodnji jeseni je trgatev na vaških brajdah. Letošnji aktualni kletar je Jani Cimerman, njegov pomočnik pa Matjaž Leben. Le-ta je letos na martinovo, 11. 11. 2024, postal novi kletar, za svojega pomočnika pa si je izbral Stanka Kitaka. Letošnja kletar in pomočnik sta odgovorna za vsa dela v kleti in okrog brajd, povabita pa tudi vse dosedanje kletarje na trgatev. Vaški kletarji nato oberemo brajde, sprešamo grozdje, kletar in pomočnik pa skrbita, da je mošt v sodu v kleti na Postavitev klopotca v Prvencih Št. 4, november 2024 varnem. Mošt po končanem mrmranju – vretju čaka, da bo na martinovo ob krstu postalo lepo čisto vino-kvinta. Da pa je mošt res dober in okusen, smo ga do dobra poizkusili na tradicionalnem pohodu Prosvetnega društva Prvenci-Strelci, ki pa je za razliko od prejšnjih let bil izveden s kolesi. Trasa kolesarjenja je bila po mejah Občine Markovci, malica je bila iz nahrbtnika. Imeli smo več krajših postankov. Zelo zanimiva točka trase je bil ogled Koroščevega mlina v Zabovcih. Ga. Marija Korošec nam je predstavila zgodovino njihovega mlinarstva, ter poučno razložila najsodobnejše delovanje-tehnologijo pridelave moke. Zadnji postanek je bil v Borovcih pri Janezu Veseliču, kjer smo si ogledali muzej starodobnih traktorjev in vrsto zelo zanimive starodobne motorizacije. Prečudovito sončno sobotno kolesarjenje smo zaključili v poznih Foto: Vaški odbor Prvenci Kolesarjenje 2024 popoldanskih urah ob dobri malici in okusnem moštu. Mesec oktober ni samo vinotok, je tudi mesec požarne varnosti, v tem času gasilci namenimo več pozornosti preventivnemu področju, izvajajo se tudi društvene in meddruštvene gasilske vaje. Ena od večjih meddruštvenih vaj je tudi vaja » Polje«, katero smo po planu izvedli letos PGD Prvenci-Strelci. Vaja je bila izvedena na piščančji farmi lastnika Alojza Preloga. Prikaz in izvedba vaje je bila izvedena kot požar na objektu, ki mu je sledilo reševanje ponesrečencev iz notranjih prostorov. Za oskrbo in prvo pomoč ponesrečencev so poskrbeli pripadniki Civilne zaščite Občine Markovci. V vajo so bila vključena štiri društva PGD Prvenci-Strelci, Borovci, Sobetinci in Zabovci. Vajo so si ogledali tudi predsednik GZO MCZ tov. Janko Fišinger in poveljnik tov. Franc Prelog, ter poveljnik CZ Občine Markovci, Matej Bezjak. Prosvetno društvo ima ob zaključku Foto: Vaški odbor Prvenci leta načrtovane tudi otroške delavnice v predbožičnem času. V tem času bodo gasilci in prosvetno društvo izvedli zaključek leta za člane in vaščane vseh treh vasi. Ivan Golob VAŠKI ODBOR PRVENCI, PROSVETNO DRUŠTVO PRVENCI-STRELCI, GASILSKO DRUŠTVO PRVENCI-STRELCI ŠPORTNO DRUŠTVO PRVENCI. Spoštovani vaščani vasi, vse lepo ob božično-novoletnih praznikih. Naj mala zadovoljstva postanejo velika in vse skrbi naj zamenja sreča. Naj bo novo leto srečno, zdravo, prijazno in z ljubeznijo bogato … | 19 Drugi slekovčev večer V soboto, 12. oktobra, smo v dvorani ZAF centra prisluhnili veličini dela nekdanjega markovskega duhovnika, kronista in zgodovinarja Mateja Slekovca. Pred dvema letoma smo organizirali (prvi) Slekovčev večer, letos pa ga nadgradili s predavanjem dveh strokovnjakov s področja zgodovine in jezikoslovja. Za letošnje Markovo smo sklenili dogovor z mag. p. Brankom Cestnikom, povabilu pa se je odzvala tudi dr. Mira Krajnc Ivić, sicer Zabovčanka od nedavnega. večer, ki ga je povezovala Rebeka Mikša, so z melodijami popestrili pevke in pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Marko, z nastopom pa je prisotne navdušila še harfistka Marija Vrtačnik, učenka Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla. Večer je sklenil nagovor domačega župnika Janeza Maučeca, ki je prav tako prebral kratek odlomek iz Slekovčeve zapuščine, saj se v njegovem arhivu zmeraj najde kaj novega. Zahvala gre vsem, ki so pripomogli k uspešno izpeljanemu večeru. Naj nam bo Slekovec vsem v ponos! Večer sta organizirala Župnija sv. Marka niže Ptuja in KUD Markovski zvon. Vsebinsko sta ga pripravila ADR Harfistka Marija Vrtačnik in CePZ sv. Marko sta poskrbela za glasbeno obogatitev prireditve. Mag. p. Branko Cestnik je zbrane navdušil z zanimivostmi iz Slekovčevega življenja. Foto: US Dragan Mikša in Alenka Domanjko Rožanc, tehnično ga je podprl Gregor Zmazek. Sprva so si navzoči ogledali polurni video življenja in dela Mateja Slekovca, ki nazorno prikazuje Slekovčevo življenjsko pot, dela, ki jih je napisal in navade, ki so ga spremljale. V nadaljevanju je Nika Ivančič Rožanc prebrala odlomek Slekovčevih Turkov na Štajerskem, sledilo je Cestnikovo predavanje. Predstavil nam je posebnosti in zanimivosti, ki so del kronistovega dela ter nas soočil z dejstvom, kako pomemben je za naš in mnogo drugo krajev. Slekovec in slovenščina pa je bil naslov predavanja jezikoslovke dr. Krajnc Ivićeve. Še posebej je izpostavila redkost pisanja v slovenskem jeziku v takratnem času (ko jih je večina pisala predvsem v nemščini). Kulturni tja privablja obiskovalce od blizu in danes. Po prijetnem klepetu ob kavici so pešačili proti športnemu parku v Stojnce, po »zeleni cesti« do Sigeta in do gasilskega doma, kjer je bil cilj pohoda. Prepešačili so dobrih 10 kilometrov. Zadovoljni in rahlo utrujeni so se okrepčali na pikniku pri gasilskem domu. Sklenili so, da bodo pohod organizirali večkrat na leto in tako združili druženje z rekreacijo. ADR Foto: US Navzoči so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi življenja in dela »avtorja markovske zgodovine«. KOMORNI ZBOR GLASIS ERNEST KOKOT Vaški pohod Stojnčanov Prvo oktobrsko soboto je vaški odbor Stojnci za svoje vaščanke in vaščanke organiziral pohod po domači vasi in okolici. Okrog 30 rekreativne hoje željnih se je dopoldan zbralo pred vaškim domom, od koder jih je pot vodila skozi vas proti Muretincem, kjer so pri Domu upokojencev zavili proti dravskemu mostu. Preden so prečkali nov, obnovljen most, so iz nahrbtnikov vzeli hrano in pijačo ter se okrepčali. Pot jih je nato vodila do gradu Borl, ki od svojega odpr- Foto: US PR IčAKOVANJE GRAD BORL VITEŠKA DVORANA 7. 12. 2024 18:30 Skupinska fotografija pohodnikov pred pričetkom prijetnega dne. 20 | Foto: ADR TOM VARL VOKALNA SKUPINA IVANA CANKARJA Št. 4, november 2024 Na sprehodu imejte psa na povodcu Za sprehajanje psa brez povodca po nasipu ptujskega jezera vas lahko doleti kazen od 200 do 400 eur Medobčinsko redarstvo v svojem poročilu o delu redarstva na območju Občine Markovci v letu 2023 ugotavlja, da na njihov naslov prihaja vedno več vprašanj in pobud s področja njihovega dela povezanega z obveznostmi vodnika psa pri vodenju psov na javnih površinah, v skladu z zakonom o zaščiti živali. Za razliko od let 2021 in 2022 so v letu 2023 prejeli konkretnejše prijave tako od občanov Občine Markovci kot od naključnih sprehajalcev, zaradi kršitev Zakona o zaščiti živali, predvsem na območju krone nasipa v smeri Zabovci – jez Markovci in na območju Športnega parka Zabovci, ter na gozdni poti med naseljema Nova vas pri Markovcih in Bukovci. Foto: Luka Krajnc Sprehajalci opozarjajo na pogosto neodgovorno ravnanje posameznih lastnikov psov. Le-ti pse sprehajajo po nasipu jezu in na javnih površinah brez povodca, s tem pa ogrožajo in vznemirjajo druge sprehajalce in pse. Zakon o zaščiti živali določa, da mora lastnik oziroma skrbnik psa, na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Zakon o divjadi in lovstvu pa pravi, da psov ni dovoljeno brez nadzorstva spuščati v prosto naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi. Za neupoštevanje dolžne skrbi za psa je za lastnika psa zagrožena globa od 200 do 400 €. Glede na izpostavljenost problema je pričakovati, da bo redarstvo poostri- lo nadzor na območju Športnega parka Zabovci in nasipu jezera, ki ga številni lastniki psov uporabljajo kot rekreacijsko pot. Glede na vse posledice, ki jih lahko prinese opustitev nadzora nad psom, je utemeljeno pričakovati, da lastniki psov preventivno poskrbijo za to, da njihovi psi niso nevarni za okolico. Od vseh ostalih sprehajalcev, ki prihajajo v stik s psmi, pa se upravičeno pričakuje, da se do živali vedejo spoštljivo, upoštevajo opozorila lastnika psa in ne silijo v njihovo neposredno bližino, v kolikor niso povabljeni s strani lastnika. Darko Štrafela Spremenjene nagrade za zlate Kaj je glasbena terapija in maturante in diplomante kako si z njo pomagamo Zlati maturanti in diplomanti Občine Markovci lahko po novem prejmejo 600 eur nagrade Občinski svet Občine Markovci je na svoji 8. redni seji sprejel Predlog sprememb Pravilnika o dodelitvi enkratne nagrade zlatim maturantom in diplomantom Občine Markovci. Spremembe zvišujejo višino nagrade iz 150 EUR na 600 EUR, saj so planirana sredstva za nagrade v zadnjih letih v proračunu bistveno presegala število zlatih maturantov in diplomantov s povprečno oceno 9,0. Spremenjen pravilnik tudi ukinja področja izobraževanja, kar je v preteklosti omejevalo pridobitev nagrade zlatim maturantom in diplomantom s povprečno oceno 9,0 na drugih področ- Št. 4, november 2024 jih. Novi pravilnik začne veljati 1. 1. 2025. Če pogledamo k sosedom, lahko vidimo, da okoliške občine zelo različno nagrajujejo uspešne učence, dijake in študente. Nagrade se gibajo od 150 EUR za 1. mesto na državnem tekmovanju, pa tja do 1000 EUR za uspešno zaključeno 3. bolonjsko stopnjo – doktorat znanosti. Vsled sprememb se pričakuje, da bo vlog za dodelitev nagrad v naslednjih letih več. V občini ne manjka nadarjenih in uspešnih mladih. V preteklem šolskem letu smo imeli tri zlate maturante, od tega eno diamantno maturantko. LM V četrtek, 17. oktobra, smo OORK in župnijska Karitas v župnijski dvorani gostili našo domačinko Simono Kokot. Simono najbrž pozna mnogo ljudi, saj je vsa družina aktivno vpeta v glasbo in petje, malokdo pa ve, da je Simona po osnovnem poklicu diplomirana medicinska sestra zaposlena v Varstveno delovnem centru Sožitje, leta 2021 pa je končala dodatno izobraževanje s področja glasbene terapije – GIM (1. stopnja ), ki ga izvaja inštitut Knoll in aktivno deluje od leta 2022. V Sloveniji je do sedaj 13 terapevtk, ki so se organizirane v Združenje glasbenih terapevtov Slovenije. Simona nam je v uvodu predstavila zgodovino in področja dela glasbene terapije. Tako smo izvedeli, da področje pokriva delo z otroki, mladostniki in odraslimi osebami z motnjo v duševnem razvoju, osebami s cerebralno paralizo, starostniki in osebami z demenco. Z več aktivnostmi se želi osredotočiti na Foto: OORK Markovci Simona Kokot preventivno delo in sproščanje stresa, zato izvaja izobraževanja in delavnice o glasbeni terapiji. zato glasba ni samo umetnost, ampak Med predavanjem in tudi na delavnici tudi stroka. Simona izvaja tudi individusmo prisotni izvajali zvoke na različnih alne terapije na svojem domu, kjer ima instrumentih in nato ugotavljali, kakšni glasbeno sobo opremljeno s številnimi občutki so nas ob tem prevzemali. Spoz- glasbenimi instrumenti. Prisotni smo nali smo, da je glasba v osnovi naša bit in uživali v njeni delavnici in predvsem nas ima zmožnost, da spremeni naša življe- je veselilo, da smo spoznali njeno zelo nja, ter vpliva na fizično telo in psihično pomembno delo v k težnji k kvalitetnejstanje, nas podpira, objema in sega glo- šemu življenju. boko v našo dušo. Čeprav čutimo blagoMarija Prelog dejne vplive glasbe, pa vsako poslušanje glasbe ali petje še ni terapevtsko in igranje na glasbilo ni nujno glasbena terapija - nam razloži Simona. V Varstveno delovnem centru izvaja skupinsko glasbeno terapijo, ki jo usmerja v zadovoljevanje ciljev s področja delovne terapije. Rezultati so terapevtsko zelo uspešni, | 21 Velika vaja GZ Markovci-Cirkulane-Zavrč V mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti, je GZ organizirala veliko mednarodno gasilsko vajo Zavrč 2024. Vaja je potekala po zamišljenem scenariju. Po dolgotrajni suši je prišlo do močnega vetroloma, kateri je zrušil drevesa in daljnovod visoke napetosti. Zaradi iskrenja, kar je bila posledica rušitve daljnovoda, je na več mestih nastal požar, tako na objektih kot tudi v naravi. Najprej se je oglasil alarm za požar gozdu, pokliče na pomoč avion Slovenske vojske vojske, saj obstaja možnost, da nam požar pobegne čez zapuščeno gorico proti naselju na vrhu hriba. Na vaji je aktivirana Civilna zaščita vseh treh občin. Vajo smo razdelili na tri sektorje s svojimi vodji. Vodje so dobili delovne kanale. Po tem scenariju smo aktivirali gasilske enote po načrtovanem alarmiranju. Del požara je potekal po hrvaškem ozemlju, zato smo aktivirali enoto DVD Lovrečan-Dubrava iz Hrvaške strani. V Foto: Rado Škrjanec »Požar« na kmetijskem objektu. Po scenariju vaje je gorelo na treh mestih. na občinski stavbi, ki se širi na kulturno dvorano, tako da ogroža tudi objekte na hrvaški strani. Nato se alarmira domače društvo in osrednja enota. Po prihodu na kraj dogodka domači poveljnik ugotovi, da je požar že zelo razvit (zaradi močnega vetra), saj je že zajel streho kulturnega doma. Ker je ostrešje zelo visoko, preko ReCo Ptuj pokličejo na pomoč PGD Ptuj z avto lestvijo. Med tem časom pride naslednji alarm za požar na piščančji farmi pred Zavrčem. Ker je domača enota že na požarišču, zahteva domači poveljnik, da se aktivirajo še dodatne enote za pogasitev požara na farmi. Kot omenjeno je pihal zelo močan veter, kateri je požar potisnil proti gozdu, tako da enota, katera gasi farmo pokliče, vse enote iz Gasilske zveze MCZ na pomoč. Med tem časom pa se že formira sistem za štabno vodenje intervencije, kateri že vodi in koordinira sam potek intervencije. Vodja intervencije oceni, da ne bomo mogli pogasiti požara v Zavrču poteka državna cesta, zato smo za pomoč zaprosili tudi PP Gorišnico in Ptuj. Na vaji je sodelovalo 130 operativnih članov, 10 članov CZ -bolničarjev iz vseh treh občin, ter 3 policaji. Vajo so si ogledali tudi župana Občin Zavrč in Markovci in podžupan občine Cirkulane. Strokovni nadzor nad vajo pa je opravil namestnik regijskega poveljnika. Sistem alarmiranja pa je potekal preko našega sistema FireApp in mobilnega repetitorja, ki nam ga je omogočil regijski štab CZ. Žal letala zaradi vremenskih pogojev ni bilo. Zahvaljujemo se tudi Občini Zavrč, za vso podporo pri vaji, prav tako se zahvaljujemo domačinom, ki so nam odstopili objekta za vajo. Poveljnik GZ MCZ Franc Prelog Foto: Rado Škrjanec Postroj sodelujočih na vaji v Zavrču Oktober mesec požarne varnosti V mesecu požarne varnosti je potekalo veliko aktivnosti. Vrtec Markovci je obiskal gasilski dom kjer so si ogledali vozila in tehniko, gasilci pa so prikazali reševanje z višine, tako imenovano vrvno tehniko. Zatem pa so gasilci gostovali v vrtcu, kjer so si naši najmlajši v spremstvu staršev lahko ogledali vozila in opremo in razne tehnike gasilskih vaj, nudenje prve pomoči, risanje in izdelavo ročnih gasilnikov, vse to pa so lahko sami poskusili. PGD Prvenci-Strelci pa so izvedli gasilsko vajo Polje 2024, na farmi piščancev. Sodelovala so štiri gasilska društva z 39 operativci. Ker pa se začenja sezona kurjenja, gasilci opozarjamo vaščane, da vzdržujejo svoje kurilne naprave in dimnike za splošno varnost. GASILSKA ZVEZA Želimo vam miren božič in srečno, varno in uspešno leto 2025. Člani Gasilske zveze Markovci - Cirkulane - Zavrč Na pomoč! Mednarodna gasilska vaja Zavrč 2024 (sektor 1) 22 | Foto: Rado Škrjanec Št. 4, november 2024 Člani PGD Stojnci na tekmovanju GZ MCZ Junija smo gasilci PGD Stojnci tekmovali na prvem tekmovanju Gasilske zveze Markovci-Cirkulane-Zavrč. Tekmovanja smo se udeležili s kar petimi ekipami. Pionirji so dosegli drugo mesto, članice A, člani A, člani B in veterani pa vsi odlično 1. mesto. Ponosni smo na dosežke vseh naših ekip, ki so se s svojim izvrstim uspehom tako uvrstili na gasilsko tekmovanje podravske regije, ki je letos potekalo v organizaciji GZ Gorišnica 28. 9. 2024 in 29. 9. 2024 Med vsemi ekipami podravske regije smo dosegli naslednja mesta: pionirji (6.mesto), člani A (13.mesto), članice A (12.mesto), člani B (5.mesto) in veterani (17.mesto). Ponosni smo tudi na to, da sta na tekmovanju sodila tudi dva sodnika iz našega društva. Zelo smo veseli in ponosni, da smo se uspeli udeležili regijskega tekmovanja z vsemi ekipami, ki so se uvrstile na to tekmovanje, saj je to bil velik organizacijski zalogaj. Vsem ekipam še enkrat čestitamo za trud in uspešno izvedno vajo, predvsem pa pionirjem in članom B, ki jim je za las ušlo državno tekmovanje. PGD Stojnci Foto: PGD Stojnci Nameščena sta bila dva dodatna avtomatska eksterna defibrilatorja Zadnje dni v mesecu oktobru sta bila na območju naše občine nameščena dva dodatna eksterna avtomatska defibrilatorja. Eden je montiran na pročelju gasilskega doma v Markovcih, drugi na gasilskem domu v Stojncih. Dostopnost do defibrilatorjev se je tako še povečala. Trenutno na območju naše občine ni vasi, ki ne bi bila opremljena z vsaj enim javno dostopnim defibrilatorjem. Po večini so nameščeni na gasilskih domovih. Nenaden srčni zastoj doživi vsako leto približno 1.600 Slovencev, kar pomeni, da v povprečju vsak dan doživijo zastoj štirje ljudje. Če se defibrilacija izvede od tri do Št. 4, november 2024 pet minut po zastoju, se možnost preživetja poveča za 50 do 70 %. V nekaterih državah, kjer so ljudje bolj osveščeni, kar 70 % očividcev takoj začne z oživljanjem in uporabo defibrilatorja, medtem ko je pri nas ta delež le 30 %. Zavedajoč se opisanega je lokalna skupnost že pred leti pričela z namestitvijo defibrilatorjev po naseljih naše občine ter lansko leto preko ekip prve pomoči civilne zaščite tudi z ozaveščanjem občanov o nujnosti takojšnjega izvajanja temeljnih postopkov oživljanja s praktičnimi prikazi TPO za občane. LM Foto: LM Defibrilator na pročelju gasilskega doma v Markovcih | 23 CIVILNA ZAŠČITA IN EKIPA PRVE POMOČI OBČINE MARKOVCI Pester mesec aktivnosti, vaj in strokovnega izobraževanja Oktober je mesec požarne varnosti, zato smo v Civilni zaščiti in ekipi prve pomoči še posebej aktivni na področju ozaveščanja javnosti in zagotavljanja pripravljenosti za hitro odzivanje ob nesrečah. Sodelovali smo na dogodkih in vajah, s katerimi želimo povečati varnost v lokalni skupnosti in poglobiti sodelovanje z gasilskimi društvi. Poleg tega smo se odpravili tudi na strokovno ekskurzijo, kjer smo spoznali delo drugih gasilskih enot, si izmenjali znanje in izkušnje ter se seznanili z najnovejšo opremo. vaje so ključne za zagotavljanje pripravljenosti, saj krepijo usklajenost, komunikacijo in medsebojno zaupanje med različnimi službami, kar je bistveno za hitro in učinkovito reševanje. VAJA POLJE 2024: PREIZKUS USPOSOBLJENOSTI NA LOKALNI RAVNI 25. oktobra 2024 smo s petimi člani ekipe prve pomoči sodelovali na vaji POLJE 2024. Namen te vaje je bil preizkusiti usposobljenost ekip in preveriti našo odzivnost v primeru nesreče. Vaja je vključevala simulacijo izbruha požara, kjer so se ognjeni zublji hitro razširili po objektu. Gasilci so morali najti najboljše dostopne poti za gašenje, naša ekipa prve pomoči pa je bila zadolžena za simulirano oskrbo “poškodovanih” delavcev farme, ki so bili “ujeti” v notranjosti objekta. Naša naloga je bila oceniti njihovo stanje ter nudenje prve pomoči. Člani CZ Markovci in ekipe prve pomoči na obisku pri PGD Slovenske Konjice Foto: CZ Markovci Foto: OŠ Markovci Prikaz osnovnih ukrepov prve pomoči otrokom v vrtcu Markovci DOGODEK ZA NAJMLAJŠE V VRTCU OŠ MARKOVCI 17. oktobra 2024 sva dva člana naše ekipe prve pomoči obiskala vrtec Osnovne šole Markovci, kjer smo pripravili predstavitev za otroke skupaj z gasilskimi društvi. S pomočjo prikazov in razlage smo otroke naučili osnovnih ukrepov prve pomoči, kar vključuje pravilno ravnanje ob manjših poškodbah, kot so praske in odrgnine ter tudi, kako ukrepati v primeru resnejše nesreče. Otroci so spoznali, kako pomembno je, da ob nesrečah ostanejo mirni in hitro poiščejo pomoč odraslih. S pomočjo enostavnih prikazov in sodelovanja otrok smo jih navdušili za spoznavanje osnov prve pomoči, kar jim bo lahko koristilo tako v šoli kot kasneje v življenju. VAJA GASILSKE ZVEZE MARKOVCI-CIRKULANE-ZAVRČ, ZAVRČ 2024 Dan kasneje, 18. oktobra 2024, se je članica ekipe prve pomoči pridružila vaji, ki jo je organizirala Gasilska zveza Markovci-Cirkulane-Zavrč. Cilj te terenske vaje je bil simulirati različne nesreče, preizkusiti odzivnost vseh sodelujočih služb ter preveriti, kako dobro so naše ekipe pripravljene na krizne situacije. Naša članica je pri tem pomagala z znanjem prve pomoči in aktivno sodelovala pri oskrbi »poškodovanih« oseb, kar nam omogoča, da se redno usposabljamo v realnih okoliščinah in preverjamo, kako učinkovito sodelujemo z gasilci. Takšne 24 | Vaja Polje 2024 Foto: CZ Markovci STROKOVNA EKSKURZIJA – OBISK PGD SLOVENSKE KONJICE IN POKLICNE GASILSKE ENOTE CELJE 26. oktobra 2024 smo se člani štaba Civilne zaščite in ekipe prve pomoči Občine Markovci odpravili na strokovno ekskurzijo, da bi spoznali delo drugih gasilskih enot in pridobili dodatna znanja za naše delo. Najprej smo obiskali Prostovoljno gasilsko društvo Slovenske Konjice, ki ima pomembno vlogo kot gasilska enota širšega pomena. V njihovem gasilskem muzeju smo imeli priložnost videti zgodovinski razvoj gasilske opreme in spoznati, kako se je sčasoma spreminjalo reševalno delo. Predstavili so nam tudi sodobno opremo, ki jo uporabljajo pri različnih intervencijah ter nas seznanili s posebnimi tehnikami in postopki, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Ekskurzijo smo nadaljevali v Celje, kjer smo obiskali poklicno gasilsko enoto, eno najbolje opremljenih enot v državi. Tamkajšnji gasilci so nam prikazali svoje vsakodnevno delo, ki vključuje hitro odzivanje na nesreče v urbanem okolju, specializirane reševalne postopke in uporabo najsodobnejše tehnološke opreme, ki omogoča učinkovito reševanje v najzahtevnejših pogojih. Obisk poklicne enote v Celju je bil za nas zelo Na ogledu muzeja PGE Celje dragocen, saj smo pridobili nova znanja, ki nam bodo pomagala izboljšati našo usposobljenost in pripravljenost na različne vrste nesreč. Mesec požarne varnosti je za Civilno zaščito in ekipo prve pomoči priložnost, da pokažemo svoje znanje, se usposobimo na terenskih vajah in poglobimo sodelovanje z gasilci v našem lokalnem okolju. Z aktivnim sodelovanjem na teh dogodkih ter strokovnimi ekskurzijami povečujemo pripravljenost naših ekip na krizne situacije in prispevamo k ozaveščanju širše javnosti o pomembnosti varnosti in znanja prve pomoči. Foto: CZ Markovci Vsaka izkušnja, ki jo pridobimo na vajah, predstavitvah in strokovnih ekskurzijah, nam pomaga nadgraditi našo usposobljenost, obenem pa s temi dogodki širimo zavest o tem, kako pomembna je preventiva in hiter odziv ob nesrečah. Zavezani smo k stalnemu izobraževanju, saj verjamemo, da lahko le s strokovnim znanjem in praktičnimi izkušnjami učinkovito pomagamo v primeru nesreč ter prispevamo k večji varnosti naše skupnosti. Nina Prelog, vodja ekipe prve pomoči in članica štaba Civilne zaščite Občine Markovci Št. 4, november 2024 Strokovna ekskurzija GZ Markovci-Cirkulane-Zavrč Mesec oktober je mesec požarne varnosti, prav zato se ta mesec odvija veliko gasilskih dogodkov iz preventive. Tako smo tudi gasilci Gasilske zveze Markovci-Cirkulane-Zavrč ubrali eno takšno izobraževalno pot. Organizirali smo 1. strokovno dvodnevno ekskurzijo v Bosno in Hercegovino. V petek, 4. oktobra, smo zgodaj zjutraj krenili proti mejnemu prehodu Gruškovje ter pot nadaljevali vse do mejnega prehoda med Republiko Hrvaško in Bosno, Jesenovca. Ob prihodu v Bosno smo si privoščili malico, za katero smo poskrbeli sami. Po dobrem okrepčilu smo nadaljevali pot do Banje Luke, kjer smo imeli ogled njihove poklicne gasilske enote. Med ogledom gasilske enote smo se lahko prepričali, da je gasilstvo v Sloveniji ter v naših krajih veliko bolj razvito in bogato s prostovoljnimi gasilskimi društvi. Njihov vozni park so v večini nadgrajevala slovenska podjetja, s katerimi so zelo zadovoljni. Tudi starost gasilskih vozil ni tako zanemarljiva, saj je najmlajše vozilo letnik 2016. Njihovo delo je zelo pestro, saj imajo na dan v porečju 3-4 izvoze vozil. Pokrivajo namreč zelo veliki del Banje Luke z okolico. Ob predaji zahvalnih daril poklicni gasilski brigadi smo nadaljevali s krožno vožnjo po mestu Banja Luka ter tako s poslušanjem vodiča in opazovanjem z avtobusa pobliže spoznali mesto. Po opravljeni vožnji smo imeli prosto za individualne oglede ter kar je najpomembnejše, čas za kosilo v Bosni. Prav vsi smo si v različnih restavracijah privoščili prave bosanske čevapčiče in vse kar spada zraven. Po obilnem kosilu smo obiskali še znano banjaluško tržnico, v kateri je vsak našel nekaj zase. Po vseh teh aktivnostih smo se odpeljali v etno selo – Ljubačevo, Ljubačke doline. Tukaj smo si lahko ogledali prav takšne stare hiše, gospodarska poslopja, kakršna so še bila nekdaj v naših krajih. Prav starejši gasilci so ob tem ogledu obujali stare spomine iz preteklosti, ter spomin na prav tako življenje v podobnih domovih. Po zanimivem ogledu smo se podali v smeri nacionalnega parka Kozara, kjer nas je čakala obilna in zelo okusna večerja, p večerji pa tudi kopanje v njihovih bazenih s termalno vodo. V soboto zjutraj po zajtrku smo si ogledali park Kozara ter prisluhnili besedam vodiča, kateri nam je opisal vso zgodovino in krutost 2. svetovne vojne. Tudi ogled muzeja je marsikoga pretresel, predvsem z dejstvom, kakšne grozote so se dogajale. Vendar je prihod na avtobus vso to zgodovino hitro odpihnil in pojavila se je našem slovenska pesem ob harmoniki Ivana Goloba. V veselem in dobrem vzdušju smo zelo hitro prispeli v Bosansko Gradiško, kjer smo izkoristili obisk njihove tržnice, mesta in dobrih lokalov z odlično hrano. Po vsem opisa- Foto: GZ MCZ Udeleženci strokovne ekskurzije gasilske zveze v Bosno in Hercegovino nem smo se pozno popoldne odpravili proti Sloveniji. In prav zaključek zadnjega dne je bil najbolj vesel. Igranje na harmoniko ter slovenska pesem nam je dala vedeti, da smo gasilci odlična družba, da se znamo veseliti in peti. Na koncu gre zahvala vsem 27 udeležencem ekskurzije, vodičema Darku in Miri, šoferki Danici, šoferju Dragotu, da so nas varno pripeljali v naše prelepe kraje. Vsaka uspešna zgodba se enkrat začne z željo, da se tudi uspešno nadaljuje. Sama povezanost gasilcev pa je toliko bolj pomembna, tako v intervenciji kot v veselem dejanju. Zaključek druženja je bil gasilsko soglasen, še več takšnih strokovnih ekskurzij v gasilski organizaciji. Hvala vsem udeležencem. Predsednik GZ MCZ Janko Fišinger Koliko električne energije trošimo v Občini Markovcikoliko je potrošimo za javno razsvetljavo Občina Markovci je leta 2010 sprejela Lokalni energetski koncept, ki je neke vrste osnovni dokument in strategija oskrbe, rabe energije, uvajanja obnovljivih energetskih virov ter ukrepov za zniževanje rabe energije in povečevanja energijske učinkovitosti v celotni občini. V tem dokumentu je Lokalna energetska agentura spodnje Podravje ugotavljala, da so gospodinjstva v občini Markovci leta 2010 na leto za razne namene: za ogrevanje, pogon električnih naprav, razsvetljavo in podobno v povprečju porabila 4.970 kWh električne energije. Ob dejstvu, da je takrat v Sloveniji povprečna letna poraba električne energije na gospodinjstvo znašala 4.119 kWh se hitro izkaže, da gospodinjstva v naši Občini niso bila ravno varčna. Po specifični porabi električne energije so bila takrat za 20,7 % nad povprečno vrednostjo v Sloveniji. Danes podatki kažejo, da na leto v povprečju Slovenci porabimo približno 5.83 kWh električne energije na prebivalca. V Občini Markovci znaša poraba vse električne energije na letni ravni v letu 2023 po podatkih Statističnega urada RS približno 4.1 kWh na prebivalca. S to številko pa smo že v okvirih povprečne porabe električne energije v Sloveniji. Ob nastanku prvega lokalnega ob- Št. 4, november 2024 činskega energetskega koncepta se še ni veliko govorilo izrabi sončne energije. Pri ogrevanju se je stavilo na biomaso, toplotnih črpalk se še ni omenjalo. Izpostavljala pa se je potreba po energetski sanaciji javnih stavb in sanaciji javne razsvetljave, ki ni ustrezala tehničnim zahtevam. Danes javno razsvetljavo dojemam skoraj kot ustavno pravico. Če ponoči pogledamo iz Haloz proti Ptujskemu polju, vidimo da je polje močno osvetljeno. Marsikje postaja javna razsvetljava moteča in v veliki meri nepotrebna. Po podatkih podjetja Elektro Maribor d.d. je bilo leta 20210 v občini Markovci za javno razsvetljavo porabljenih 208.219 kWh elektrike, kar je znašalo 52,3 kWh na prebivalca na leto. Po Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja je smela biti ta vrednost 44,5 kWh/a na prebivalca. Specifična poraba električne energije za javno razsvetljavo je bila previsoka. Po podatkih iz načrta javne razsvetljave je bilo takrat v občini nameščenih 519 svetilk. 7 jih je ustrezalo Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, 284 svetilk pa je bilo potrebno zamenjati, 228 svetilk pa na nek način prilagoditi tako, da bi ustrezale potrebam Uredbe. Skupna moč javne razsvetljave je bila 66.351 W. Osvetljevala pa je 13,1 km občinskih cest. Javna razsvetljava se je izklopljala v nočnem času in sicer med 24.00 in 5.00 ure zjutraj. V letu 2023 so podatki o porabi elktrične energije za javno razsvetljavo na območju občine Markovci bolj spodbudni. Poraba v letu 2023 je znašala 154.516 kWh (Podatek je iz energetskega knjigovodstva LEA, ki vodi porabo za JR v Občini Markovci). Na območju občine je danes nameščenih cca. 1.300 najrazličnejših svetil javne razsvetljave. Točen podatek bo znan, ko bo izdelan kataster javne razsvetljave. Z izdelavo katastra namerava občinska uprava pričeti v naslednjem letu, v kolikor bodo za to v proračunu odobrena sredstva. Večina svetil javne razsvetljave je danes v LED tehniki, ki je bistveno manjši porabniki el. energije od predhodno vgrajenih. Odstopanja pri javni razsvetljavi so danes glede na uredbo predvsem v barvi osvetlitve. Priporočena barva osvetlitve je namreč od 3.500 do 4.000K. V prejšnjem proračunskem letu (2023) je bil strošek vzdrževanja javne razsvetljave 17.397,83 €. V ceni je zajet tudi strošek novoletne okrasitve znotraj območja občine. Strošek menjave energetsko potratnih svetil z LED svetili je znašal 18.335,21 €. Strošek porabe el. energije je pa je bil 32.408,89 €. Glede na primerjavo stroška za el.energijo pred menjavo svetil z LED svetili, se je ta strošek skoraj prepolovi, kljub bistveno višjemu številu svetil. Občina nima posebaj izdelanega načrta za razvoj javne razsvetljave, kljub vsemu pa ji osnovne smernice nalaga Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki jo je dolžna spoštovati. Kot lokalna skupnost smo tem smernicam sledili že dokaj zgodaj, saj je občina z vsakoletnim vlaganjem vse do danes uspela zamenjati skoraj vsa svetila, ki so bila energetsko potratna in svetila, ki so dodatno svetlobno onesnaževala okolje. Glede na porabo el. energije za javno razsvetljavo na prebivalca smo pod vrednostjo, ki jo predpisuje uredba. Mejna vrednost iz uredbe je 44,5 kW/h na prebivalca. V naši Občini pa porabimo 37,79kW/h električne enrgije na prebivalca. (Vir podatkov: LEA , Občinska uprava občine Markovci, SURS) Darko Štrafela | 25 Položitev venca pred obeležjem Ob svetovnem dnevu hrane 2024 žrtvam vojnega in povojnega nasilja Ob dnevu spomina na mrtve je župan Milan Gabrovec v družbi podžupana položil venec in sveče pred obeležje žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Odkar je bil spomenik leta 2004 pos- tavljen nas spominja in sooča s kompleksnostjo naše preteklosti ter nam pomaga vzpostavljati kulturo spomina. LM Foto: OORK Foto: SIP TV Organizacija »Drobtinic« v naši občini sega v leto 2009, ko smo se OORK povezali z osnovno šolo in začeli aktivno sprejemati učence tretjega razreda v podmladek RK. Tako je podmladek RK v osnovni šoli pod mentorstvom Milovana Miluniča in s pomočjo prostovoljk Karitasa in RK postavil stojnice pred živilskimi trgovinami. Vseslovenska akcija »Drobtinic« je nastala na pobudo nekdanjega predsednika države, pokojnega Janeza Drnovška, ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobra, in se je začela izvajati pod okriljem Rdečega križa Slovenije. Svetovni dan hrane je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo prvič uvedla leta 1976. Na ta dan potekajo v svetu različne dobrodelne prireditve in predavanja na tematiko prehrane in lakote v svetu. »Naša Drobtinica« je bila letos izvedena trinajstič po vrsti, dve leti zapored nam je zagodel Covid. V vseh teh letih smo s pomočjo donatorjev, ki so nam podarili kruh in pekovske izdelke, zelenjavo, sadje, šolarji so nabrali kostanje, napekli piškote… izpeljali projekt z dobrim namenom. Člani podmladka so vsa ta leta bili zelo uspešni, saj so s prostovoljnimi prispevki mimoidočih zbrali okrog 10000€, ki so jih namenili za sovrstnike ob plačilu za zimsko šolo v naravi in staršem, ki so resnično potrebovali pomoč za plačilo položnic. Prostovoljci OORK in župnijske Karitas verjamemo, da bo podmladek RK v osnovni šoli tudi v naslednjih letih nadaljeval s projektom »Drobtinice ». Iskreno se zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so nam letošnje leto pomagali. To so: podjetje Han Špic Spar market, pekarni Kolamerca in Hlebček, Seka trgovina Natura Stojnci, mlin Korošec, kmetiji Veršič in Kekec iz Nove vasi, kmetije Janžekovič, Meznarič, Vincek iz Stojncev, Društvo podeželskih žena, (posebej Liljani Bračič in Brigiti Furjan ), prostovoljke Karitasa in OORK ter šolarjem, ki so pekli piškote in nabirali kostanje in vsem tistim, ki smo jih morda nenamerno izpustili. Seveda pa zahvala vsem tistim, ki ste postali ob stojnicah in prispevali prostovoljne prispevke. Čeprav v našem okolju pogosto slišimo, da nam ne gre materialno slabo in zakaj se nenehno nekdo najde, da za nekoga nekaj zbira, najpogosteje finance, se moramo ozreti okrog sebe in bomo hitro dojeli, da pa najbrž temu ne gre tako dobro kot meni. Odprimo svoja srca, saj iz malega zraste veliko in našim otrokom bodimo s svojimi dejanji zgled solidarnosti in dobrotljivosti. Marija Prelog Piknik starejših gasilcev in gasilk v Stojncih V sredo, 9. 10. 2024, smo se veterani GZO M-C-Z zbrali na pikniku v PGD Stojnci. Namen piknika je, da se veterani in veteranke srečamo, poveselimo, in obudimo spomine na delo v gasilstvu iz preteklosti vsak s svojo zgodbo. Zelo smo počaščeni, da današnje generacije v gasilstvu cenijo in spoštuje naše minulo delo. Komisija za delo z veterani v naši GZ združuje deset predsednikov komisij za veterane iz PGD, delujemo in načrtujemo programe dela skupno z veterani. V načrtu dela z veterani je tudi jesenski piknik, ki ga je prevzelo Prostovoljno gasilsko društvo Stojnci skupaj s svojimi veterani. Spekli so sto trideset pečenk, članice društva, natančneje podeželske žene so spekle okusne opalenke, vse skupaj pa nam je bilo skrbno postreženo. Hvala stojnskim gasilcem in celotni ekipi logistike, ki je pripravila piknik. Sam piknik smo veterani poravnali s kotizacijo, ki smo jo pobrali ob 26 | prijavah. Povabili smo tudi vse predsednike, poveljnike PGD, upravni odbor GZ, donatorje vseh aktivnostih, ki jih izvajamo veterani skozi leto, oba župana in županjo občin, ki združujejo našo GZ. Predsednik GZO MCZ tov. Janko Fišinger, predsednik PGD Stojnici tov. Simon Kostanjevec in župan Občine Zavrč g. Slavko Pravdič so se v svojih nagovorih zahvalili vsem za ves trud in prostovoljno delo na gospodarskem in operativnem področju v gasilstvu, ki smo jo opravljali v preteklosti. Beseda zahvale je bila namenjena tudi za vse aktivnosti, ki jih klub svoji starost opravljamo še danes. Komisija za delo z starejšimi gasilci ima v načrtu dela tudi, da skozi tekoče leto obiščemo vse veterane-veteranke, ki so v letu dopolnili okrogle obletnice, 70, 75, 80, 85, 90 let in po 90 letu vsako leto. Komisija za veterane, GZ in PGD se v čestitki zahvalimo za ves čas prostovoljnega dela v gasilstvu na operativnem in gospodarskem področju. Piknik starejših gasilcev GZ MCZ Na koncu uradnega dela smo na oder povabili veterane, ki so prav v tem času slavili okrogle obletnice, jim čestitali se zahvalili za dolgoletno delo v gasilstvu. To so bili: Janko Petrovič 75 let PGD Nova vas, Franc Petrovič 85 let PGD Stojnci in Foto: arhiv GZ MCZ Franc Meznarič 94 let prav tako iz PGD Stojnci. Vsem želimo obilo zdravja še mnogo let. Predsednik komisije veteranov GZ MCZ Ivan Golob Št. 4, november 2024 Društvo baron na gradu Muretinci Člani in članice našega društva smo aktivni skozi vso leto. Nekateri se najdejo v pustnih aktivnostih kot koranti ali piceki, drugi so bolj aktivni pri srednjeveških aktivnostih, tretji pri ohranjanju ljudskega izročila. Nekaj članov pa je takšnih, ki sodeluje prav pri vseh aktivnostih. Vsem gre zahvala za kamenčke, ki ustvarjajo mozaik društva Baron. Zaradi pestrosti kulturnega udejstvovanja pri ohranjanju ljudskega izročila, šeg in običajev je naše društvo aktivno skozi vse leto. Ob pustu smo aktivni na pustnih prireditvah, 12 let pa že izvajamo pokop pusta na Ptuju. Spomladi počistimo in uredimo prostore in zunanjost gradu za poletne aktivnosti. Prav tako pa smo celo leto izvajali košnjo trave, rez brajde, vzdrževali smo Baronov zeliščni vrt. Letos smo na novo uredili in počistili grajsko kapelo, ki je bila prvič na ogled obiskovalcem prvega maja, ko smo izvedli dan odprtih vrat. Takrat nas je s svojim obiskom počastila tudi Pihalna godba Občine Markovci. 18. 5. 2024 se je nekaj naših članov udeležilo slikarske kolonije v Hlebinah na Hrvaškem. Maj je bil pester tudi za srednjeveško sekcijo, saj smo 19. 5. 2024 gostovali v Soteski pri Žužemberku, 26. maja pa smo se udeležili Blejskih grajskih iger. Maja vsako leto stečejo priprave za izvedbo naše največje in najpomembnejše prireditve Baronovega tabora. To je dvodnevna prireditev, ki je letos potekala 22. in 23. junija. Na prireditvi v Muretincih so se na ta dan zbrale najboljše skupine iz Slovenije in Hrvaške. Skozi sobotno dogajanje so se skupine predstavljale obiskovalcem. Zvečer smo skupaj ustvarili 3-urni program Baronove večerje, na kateri je bilo moč videti in biti del srednjeveškega dogodka plemiškega spektakla. Obiskovalci so doživeli srednjeveški ples, viteške borbe, mečevanje z ognjenimi meči, dvorskega norčka in ognjeni spektakel. Vsi skupaj smo bili pogoščeni s pravo grajsko pojedino in z vinom iz grajskih kleti. Večerjo smo zaključili s prižigom kresa ob poletnem solsticiju. Nedelja je bila rezervirana za vodene oglede po gradu Muretinci. Avgust je verjetno najbolj aktiven mesec za naše društvo. Tako smo od 2. do 4. avgusta gostovali v Čakovcu. Postavili smo srednjeveški tabor z 10. lastnimi šotori in vsebino. 15. do 18. avgusta smo se udeležili Rimskih iger na Ptuju. Prav tako je nekaj naših članov na isti vikend, 17. avgusta, gostovalo na gradu Rajhenburg. Od 22. do 25. avgusta se je 30 članov udeležilo gostovanja v Koprivnici, kjer je potekal največji renesančni festival v Evropi. Postavili smo srednjeveški tabor z dvanajstimi šotori in vsebinami. Septembra smo se udeležili Grajskih iger Cesarsko-Kraljevega Ptuja. Tudi tam smo postavili 10 šotorov in v enega dali lastno vsebino. Oktobra smo izvedli društveno prireditev – trgatev grajske brajde in obiranje jabolk. 12. oktobra smo gostili Viteze Templarje OSMTH Slovenije na svečanem Kapitlu. V oktobru smo izvedli še lastno prireditev, drugo žganjekuho. Udeležilo se je 6 skupin žganjekuhcev, ena skupina s praženjem ocvirkov in dve skupini s peko kostanjev. Mesec oktober smo zaključili z gostovanjem v Hlebinah, kjer smo na čvarkirjadi prikazali kuhanje žganja. Do novega leta še nameravamo izvesti Miklavževanje, obisk Božička, ob novem letu pa vam bo vse lepo zaželel vaš Dedek Mraz. Janez Golc Foto: KUD Baroni Športno ribiško društvo Markovci Liga ribičev za leto 2024 Ribiči iz Športno ribiškega društva Markovci smo tudi letos organizirali ribiška tekmovanja za člane našega društva. Tekmovanje, ki je potekalo skozi vso leto imenujemo Društvena liga. Ne gre samo za druženje, ampak tudi za tekmovanje. Liga poteka v dveh delih: spomladanski del, ki ima 10 tekem in jesenski del, ki ima ravno tako 10 tekem. Letnega zmagovalca dobimo po izračunu obeh delov lige. Letos je v tem tekmovanju sodelovalo 28 članov. V ligi lahko sodelujejo samo ribiči, ki so člani ŠRD Markovci. Foto: ŠRD Markovci Robi Kostanjevec, zmagovalec Društvene lige ŠRD Markovci Tovrstno tekmovanje je organizirano z namenom druženja ribičev, ki pa je v zadnjem času preraslo v tekmovalni duh. Vedno pa poudarjam, da je glavna naloga druženje, ki pa mora imeti tudi element tekmovanja. Škoda, da se tovrstnega druženje udeleži le peščica članov našega društva. Seznam društva trenutno beleži 86 članov, ki se pa iz leta v leto spreminja. Ob koncu spomladanskega in jesenskega dela LIGE, organiziramo piknika in podelimo pokale prvim trem tekmovalcem. Ob koncu jesenskega dela lige smo dobili tudi skupnega zmagovalca za leto 2024. Letos je to laskavo nagrado prejel Robi Kostanjevec iz Nove vasi. Na koncu se vsem tekmovalcem in komisiji, ki je uspešno vodila ligo, zahvaljujem. Za sodelovanje v prihodnjem letu pa vabim vse člane, da se teh vrst druženja udeležijo v čim večjem številu. Predsednik ŠRD Markovci Branko Kostanjevec OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA MARKOVCI IN ŽUPNIJSKA KARITAS ŽELITA VSEM OBČANOM IN FARANOM , DA VAM BLAGOSLOV BOŽIČNE NOČI, POLNI SRCA VSE DNI V LETU 2025. ZAHVALJUJEMO SE VSEM KRVODAJLACEM ZA HUMANITARNO POMOČ IN DA SE ŠE V PRIHAJAJOČEM LETU UDELEŽUJETE KRVODAJALSKIH AKCIJ IN TAKO POMAGATE OHRANJATI ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA. Št. 4, november 2024 | 27 Če bi ostali brez spominov ali bilo je nekoč Če bi ostali brez spominov, kam bi radost šla ... Tako sem že kdaj prej povzela misel pesnika o tem, kako pomembno je, da se spominjamo. Tega ne poudarjam le zato, ker se v sedanjem življenjskem okolju srečujem z ljudmi, ki so nevede in nehote izgubili kak svoj spomin, bolj želim s posebno radostjo izraziti zmožnost, da nisem pozabila stvari, ki so dovolj pomembne, da jih zapišem za sedanje in poznejše rodove. In kateri so ti spomini? Nekateri so že kar daljni, tudi izpred 70 let in nekaj manj, drugi so tako živi, kot bi se ponavljali vedno znova, spomini na ljudi, dogodke, praznovanja, življenjska obdobja. Prav o praznovanjih nekoč bi naj tekla moja beseda in ker sem v času, ko se začenjata oba končna meseca v letu v srcu obujala lastne spomine na november in december, na njune lepe praznike, se bom skušala posvetiti prav njim. Začela bom s koncem oktobra, ko smo se pripravljali na 1. november in še na naslednji dan - rekli smo jima dan mrtvih in dan vernih duš, oba pa sta pozornost namenila spominom na naše prednike. Običajno smo tedaj, pred 70 leti, grobove lepo okrasili z drobnimi cvetovi kar po celi površini, vse do nagrobne plošče ali križa. Prinesli smo tudi kak aranžma – stolec smo mu rekli in so ga spretne moške in ženske roke skrbno postavile na pravo mesto, na dedkov, babičin, tetin … grob. Ob obisku grobov v popoldnevu 1. novembra pa smo prinesli in prižgali še kako svečko, ki je lahko dogorela vse do prsti, do konca … Namenoma sem začela s tema dnevoma, ki sta pogosto zbrala vso družino, tudi sorodnike od daleč. Seveda smo se lepo oblekli in pripravili svoje hiše. Gospodinje, naše matere, sestre in tete so pripravile tudi kaj boljšega za na mizo, srečanje z dragimi ljudmi smo zaključili tudi s kako ajdovo pogačo in domačim čajem. Pri tam smo že omenjali naslednje praznike: martinovo, pa Katarinino, vmesne rojstne dneve, godovanja in seveda sv. Miklavža ter ves advent. Sama se posebno rada spominjam svojega godovanja v začetku novembra – na kratko: prišla sem iz šole, 10 letni deklič, doli iz malega gozdiča pod domačo hišo pa je istočasno prišla moja mati, češ, zdaj bova nekaj skuhali za ljudi, ki pridno grabljajo listje- pa me je obenem objela in spustila v dlan nekaj za moj god. Bile so sladkorne kocke, »šifrce« smo jim rekli, da sem se lahko malo posladkala. Podobno je storila ob praznikih mojih bratov in sester. Potem so hitro minevali dnevi, ponekod so se opravile prve koline, da bo za božič in novo leto na mizi kaj mesenega; tudi najlepša kokoš se je še dodatno poredila ... Če sem se morda s prevelikim zanosom lotila tega svojega dela, zapisa spominov, pa naj skrajšam z naslednjimi: V adventu je bilo treba poskrbeti za hišo znotraj in zunaj. Vse je bilo sveže, perilo in oblačila nova ali vsaj lepo pokrpana. Vmes nas je vse malo pretresel sv. Miklavž s svojim spremstvom in obiskom po vseh domovih v vasi. Še zdaj čutim oboje, strah pred parklji z rožlanjem verig, pa škofa, ki nas je pohvalil za pridnost in obdaril s polnim koškom dobrot; fige, jabolka, celo bonboni ali čokolada se je znašla v naših rokah. In seveda, strah je minil, po Miklavževem obhodu oz. odhodu smo se otroci samo še hvalili, kako korajžni smo bili. Pa se je že bližal božič s svetim večerom. Za ta veliki praznik so imeli največ priprav ata in sinovi, da so iz maha, smrečja, kake hišice in hlevčka napravili jaslice in božično drevesce. Tam pa spet doma narejene ovčke, kravice, nekaj pastirjev in vse, kar spada zraven. Spomnim se, da se je nekega leta starejši brat trudil z izdelavo jaslic, mi zbrani okrog njih pa smo ob molitvi in petju božičnih pesmi ob dotiku mahu začutili, da letos jaslice tresejo. Ata je potem izključil tisto električno napeljavo in jo pravilno obnovil v utripajoče lučke. Veliko bi lahko še povedala o dnevu nedolžnih otrok, ko so se dečki s šibo dotaknili svojih domačih in si zaželeli kak dar z besedami: frišeksun (sveže in zdravo), pa o novoletni oz. silvestrski noči. In ne smem pozabiti matere in njenih domačih keksov za okrasitev božičnega drevesa; pa se jih je nekaj gotovo preveč zapeklo in smo jih lahko takoj pohrustali. Ko to pišem, videvam okrog sebe tisto, kar je zapisal pesnik: Ves svet je izložba, blešče se napisi, srce pa mi pravi: Ne bodi, kar nisi. Kakšna misel! Vsem voščim lepe bližnje in vse praznike, z zagotovilom, da so bila naša davna praznovanja zares lepa, prisrčna, topla – v krogu družine, ob topli peči, v hiši, ki je dišala … po sreči! Karolina Pičerko Trgatev grozdja »braje-bratva« V Halozah in Slovenskih goricah ter Prlekiji grozdja ne trgajo, torej to ni trgatev ampak ga imenujemo »braje«. Njega dni pa tudi še danes je to bil za vinogradnike, v kolikor je trta dobro obrodila in je za povrh bilo še lepo vreme, pravi praznik in veselje v »gorici«. Priprave na ta dogodek so se pričele že kak teden prej. Malo je bilo potrebno prisluhniti vremenskim obetom, počistiti in zamočiti leseno prešo, (kdor jo je imel, ali pa se naročiti, kdaj se lahko pride na vrsto pri lastniku). Pripraviti, umiti in zamočiti je bilo treba »škafe, puto«, nato pa umiti še kadi, sode »polovnjake«, kajti takrat so bili vsi ti pripomočki narejeni iz lesa. Naprositi si je bilo treba tudi berače. Gospodinja je imela kar nekaj dela, da je spekla in pripravila dobrote, ki so se pojavile na mizi za berače, gospodar pa je dal na mizo žlahtno kapljico minulega leta, ki jo je hranil za ta veseli dogodek. Kjer je bila »gorica« blizu preše, so »putarji« grozdje nosili direktno v prešo, če pa je bila »gorica« oddaljena, pa so grozdje nosili v kadi na vozu in ga običajno s konjsko vprego odpeljali do preše. S pomočjo trtnih škarij ali pa žepnega nožička so grozdje brali v škafe in ga vsipavali putarju v puto, kateri jo je odnesel na prešo ali pa v kadi na vozu. Putar je imel kot pomoč pri hoji navkreber lesen kol, na katerega je tudi delal zareze za vsako odnešeno puto. Na preši »podu« sta bila običajno dva možakarja-prešara, ki sta, v kolikor niso imeli mlina za mletje grozdja z nogami, »mučkala-tretala« prinešeno grozdje,(če pa so na preši imeli mlin za mletje, pa je to delo odpadlo). Nato sta stretano ali pa 28 | zamleto grozdje nalagala v leseno kletko ali pa v obroče in na koncu pokrila z vrati »dvermi« in na njih naložila »pejiče«. Na njih pa so položili »buho«ter s pomočjo »riglov«in«prešpana«, na katerem je bil betonski kamen kot utež. Iz tretanega-mletega grozdja je počasi začel teči sladek mošt, kateri se je stekal običajno v kad pod podom. Ko se je prešpan zravnal, so ga pri vretenu dvignili »so šli po verigo« in na zadnjem delu dodali dodaten »rigel«. Iz kadi so mošt s pomočjo »žehtar-ja« grabili v škafe, znosili v klet in ga s pomočjo »lakence« vlivali v sode »polovnjake« (polovnjak je sod, v katerega gre okrog 300 l vsebine), kjer je mošt čakal na vretje. Nekako tako je bilo nekdaj, danes pa: Same priprave se ne razlikujejo kaj dosti od priprav nekoč, vendar je »tehnologija« precej drugačna, pa tudi prijatelje, znance in »žlahto«-sorodnike se pravočasno obvesti, da so na voljo za vesel in prijeten družabni dogodek, ki se mu reče »braje«. Lesene pripomočke so v večini zamenjali plastični, preše so hidravlične, posoda za vino je iz nerjaveče pločevine, edino učinek prekomernega pitja vina je ostal popolnoma enak, kot je bil njega dni. Na vikendu družine Čuš, ki ima svoj vinograd v Turškem Vrhu Občine Zavrč se nas je zbralo v soboto 7. septembra ob 7. uri okrog 25 beračev, predvsem širši spisek družinskih članov in prijateljev, kjer nas je gospodinja pogostila s kislo juho, pecivom in jutranjo kavico. Ob osmih smo začeli z brajem belega grozdja po gorici, ki je tako strma, da bi še koza rabila palico. Putarji so grozdje Foto: Ignac Habjanič nosili direktno v staro leseno prešo v nadaljnjo obdelavo mletja in stiskanja. Ko smo obrali belo grozdje, je sledil krajši premor in nato smo trgali še rdečo grozdje, ki pa ni pristalo v preši, ampak v kadeh, kjer se bo zmleto »pacalo« kak dan in nato prešalo. Gospodar ima v neposredni bližini tudi klet z letnico 1906, v kateri pa so posode za vino iz nerjaveče pločevine, torej nekakšna mešanica STARO – NOVO. Po končanem braju je sledilo zajetno kosilo, po katerem smo se nekateri odpravili domov na počitek v senco, nekaj pa jih je še ostalo na delu v preši. Naj dodam še zanimivosti, zakaj se kraj imenuje TURŠKI VRH: preko teh krajev so vodile poti v času turških vpadov vse do Dunaja v Avstro-ogrski, ki pa ga turška vojska ni osvojila. Leta 1683 so se vojščaki vračali nazaj domov in se na območju današnjega Turškega vrha začasno naselili. V času njihovega bivanja je umrla babica velikega vezirja, kar priča spomenik » Turške babice«, ki se ga da videti še danes. Med ljudmi kroži zgodba o velikem bogastvu, ki bi naj bilo pokopano z njo, vendar groba do sedaj še niso našli. Ignac Habjanič Št. 4, november 2024 Na vseslovenski tržnici v Markovcih so se 11. novembra predstavili lokalni pridelovalci Foto: LM Foto: LM NASVETI Pri prehladu si lahko pomagamo z apiterapevtskimi nasveti Jesen se običajno začne s hitro ohladitvijo. S tem se pa pojavi tudi prvi val prehladnih obolenj. Prehlad povzroča več kot 200 različnih virusov. Težava prehladov in virusnih obolenj je, da antibiotiki ne delujejo proti virusom. Zato je potrebna drugačna obravnava bolezni. Ob prehladnih obolenjih si lahko pomagamo tudi z uporabo čebeljih pridelkov. Apiterapija je metoda, ki uporablja čebelje pridelke za podporo ohranjanja zdravja in dobrega počutja. Dr. Peter Kapš, zdravnik specialist interne medicina, navaja naslednje možnosti, kako si lahko ob prehladu pomagamo s čebeljimi pridelki: • Uživamo vsaj dve veliki žlici medu dvakrat dnevno. Med raztopimo v treh decilitrih vode ali mlačnega čaja in to spijemo pred jedjo. • Inhalacije s 5 % raztopino medu izvajamo vsaj sedem dni. • Za inhalacije lahko uporabimo tudi vodno raztopino propolisa (10 kapljic tinkture zmešamo s pol decilitra vode in vlijemo v inhalator). Inhalacije lahko izvajamo trikrat na dan. • Propolis v pršilu lahko uporabimo za nos, saj učinkovito pomaga odstraniti izcedek, ki zapira nos. • Izpiramo ustne votline z alkoholno raztopino propolisa. • Za izpiranje ust in žrela lahko uporabimo tudi vodno raztopino medu. • Pripravimo si lahko mešanico medu 98 g z 1 g matičnega mlečka in 1 g propolisa. Mešanico uživamo dnevno. Seveda ne gre pozabiti tudi na klasično spremljavo prehladnih obolenj in sicer obilico čaja z medom. Ob tem bodimo pozorni, da medu ne dodajamo v vreli čaj, saj se s tem zmanjšajo njegove protivnetne in antioksidativne značilnosti, ki jih v času prehladov najbolj potrebujemo. Ana Janžekovič, svetovalka za zagotavljanje varne hrane ČZS GLOBINSKO ČIŠČENJ E S PARO! Št. 4, november 2024 | 29 Pomen sterilizacije in kastracije mačk in psov Hvala, draga občanka in občan, ker si boš vzel/a pet minut svojega časa, da se seznaniš z zelo pomembno in kritično tematiko v Sloveniji. Zavetišča za živali pokajo po šivih, in marsikje več ne morejo sprejeti brezdomnih mačk. Vsako leto je situacija slabša – in to zgolj zato, ker ne steriliziramo in kastriramo svojih mačk. S tem preprostim korakom bi lahko močno zmanjšali število zavrženih, trpečih živali in omogočili boljše življenje vsem mačkam. Vsak od nas lahko prispeva k rešitvi te problematike! Ste vedeli, da sterilizacija in kastracija nista samo pomembna za zmanjšanje populacije brezdomnih živali, ampak tudi za zdravje in dobrobit naših ljubljenčkov? Zmanjšanje števila brezdomnih živali in nezaželenih mladičev: Vsako leto se rodi ogromno mačjih mladičev, ki končajo na grozljiv način (nesreče v prometu, zastrupitve, evtanazije zaradi prenapolnjenih zavetišč …) ali trpijo hude muke. Spolna dozorelost mačke je nekje med 6. in 9. mesecem starosti, lahko pa tudi že pri štirih mesecih. Sama brejost pri mačkah traja 56–62 dni. mačka se po kotitvi goni že v 8–10 tednih, če izgubi mladiče, pa že po 2–3 tednih. Glede na zgoraj opisano kaj kmalu pridemo do ugotovitve, da imajo mačke odlično reprodukcijsko sposobnost in da ima ena sama mačja samica v enem letu lahko tudi 12–18 potomcev, ki so dobre štiri mesece po kotitvi lahko že spolno zreli in nadaljujejo začaran krog. Na tem mestu postaneta sterilizacija in kastracija velikega pomena. Zdravstvene koristi: Sterilizirane mačke imajo precej manjšo možnost, da bi zbolele za rakom na seskih (še posebej, če so sterilizirane pred spolno zrelostjo), v popolnosti pa se s sterilizacijo izognemo raku na jajčnikih ali maternici in vnetju rodil, ki je lahko življenjsko nevarno. S kastracijo pa se izognemo pojavu raka na testisih, precej se zmanjša tudi možnost pojava raka na prostati. Kastrirani samci običajno ne markirajo svojega ozemlja in se ne potepajo, zato je mnogo manjša verjetnost, da bi se poškodovali oz. poginili ( na primer v prometnih nesrečah). Tako samce kot samice s kastracijo oz. sterilizacijo v veliki meri zaščitimo pred okužbo z mačjim aidsom in levkozo. Obe bolezni sta neozdravljivi in za mačke usodni. Prenašata se predvsem med pretepi in parjenjem. Obnašanje in življenjski slog: Sterilizirane in kastrirane mačke pogosto kažejo manj agresivnosti, manj skakanja in iskanja partnerja ter manj težav z označevanjem terena. To pomeni, da so lahko bolj prijazni, umirjeni družinski člani, ki se pogosto zadržujejo okrog svojega doma. O sterilizaciji in kastraciji kroži kar nekaj ˝mitov˝ oz. zmotnih prepričanj. Omenili bomo le najpogostejše: Mačke se po sterilizaciji oz. kastraciji zredijo. Priporočljivo je, da mačke po posegu hranimo s hrano, namenjeno steriliziranim oz. kastriranim mačkam, ki je kalorično prilagojena, saj se mačji metabolizem po posegu rahlo upočasni. Ob količinsko uravnani, kvalitetni prehrani in zadostnem gibanju se vaša mačka ne bo zredila. Mačke po sterilizaciji oz. kastraciji ne lovijo več miši. Sterilizacija in kastracija nimata nikakršnega vpliva na lovski nagon mačk, zato brez skrbi, vaše mačke bodo še naprej lovile miši. Samica mora imeti vsaj enkrat mladiče. To je že davno preživet mit. Za zdravje mačke je statistično najvarneje, če se sterilizacija opravi pred spolno zrelostjo. Mačke po sterilizaciji oz. kastraciji postanejo lene. Po sterilizaciji oz. kastraciji se vsekakor zmanjša želja po teritorialnem vedenju in potepanju. To pa ne pomeni, da bo vaša mačka postala lena. Ostala bo enako energična in igriva. Sterilizacija in kastracija sta prevelik strošek. Gre za enkraten strošek in je minimalen v primerjavi s stroški, ki se pojavijo zaradi pretepov in poškodb ter hrane in vzreje mladičev. Pri tem moramo opozoriti, da se sterilizacije in kastracije ne izvajajo v času brejosti živali, zato je ključno ukrepati pravočasno, preden do brejosti pride. Če imate vprašanja ali potrebujete dodatne informacije o tem postopku, se obrnite na svojega veterinarja. Če v svojem okolju opazite brezdomne mačke, se obrnite na pristojno zavetišče za živali, ki je po Zakonu o zaščiti živali in Pravilniku o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (12. člen) dolžno odloviti, -20% Foto: Zavod SVSP Sterelizacija in kastracija nista pomebni samo za zmanjšanje populacije, temveč tudi za zdravje živali. veterinarsko oskrbeti mačke ter jih nato vrniti nazaj v odlovljeno okolje, če je okolje primerno in ni interesenta za posvojitev. Če vaša občina nima sklenjene pogodbe z zavetiščem za živali, se obrnite na kakšno društvo za zaščito in pomoč živalim ali ukrepajte SAMI! S tem postopkom pomagamo nadzorovati populacijo brezdomnih živali in skrbimo za njihovo boljše zdravje, kar posledično vpliva tudi na zdravje vaših mačk in živali v vaši okolici. Samo s skupnimi močmi bomo lahko uspešno zmanjšali število nezaželenih mladičev in preprečili trpljenje živali, ki se znajdejo v stiski. Pridružite se nam v akciji sterilizacije in kastracije mačk ter psov po vsej Sloveniji. HVALA. Simona Šivec in Nuša Schumet, dr. vet. med. Zavod SVSP – Skupina veterinarjev sterilizira potepuhe KABEL PP-Y NA VSA SVETILA IZ ZALOGE IJ AC L TA NS I E IS IH UP IJE RV E E N K C J E E E V E D S J K A CI LA –R A, VO RJ AL AN LA TA Ž E P O U V S A A R E K N EL AV ST NT EČ GR EI NE TR IN PR O N L O N S A O A D O R N ,M OT -I EN TR VO KT LN JA PL N N O E O A A O L T D T D CE TR A EL EV EK RO VO L Č P E A ZR VE E T I PR ER M JA CI A R PP-Y 3x1,5 = 0,57 €/m PP-Y 3x2,5 = 0,93 €/m *Akcija velja na gotovinsko plačilo VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG ELEKTRO MATERIAL IN TOPLOTNA TEHNIKA Stojnci 19, 2281 Markovci info@emitt.si emitt.si 02/788 81 60 031/224 660 30 | Št. 4, november 2024 Jesenski fotografski kolaž Jesen je čas, ko narava postane pravo umetniško platno. Pisane barve listja, megleni jutranji prizori in topli zaton sonca ustvarjajo čudovite motive za fotografski objektiv. Jesenski fotografski kolaž je priložnost, da ujamemo te prehodne trenutke ter združimo igro svetlobe, barv in tekstur v zgodbo, ki slavi čarobnost letnega časa. Fotografije sta prispevala Sandi Kelc in Samo Kodrič. Št. 4, november 2024 | 31 OSMEROSMERKA SUDOKU V spodnji mreži se skrivajo različne vrste zelenjave: BOB, BROKOLI, BUČA, CVETAČA, ČEBULA, ČESEN, ČILI, FIŽOL, KORENČEK, KORUZA, KROMPIR, KUMARICA, PAPRIKA, PARADIŽNIK, PESA, POR, REDKEV, REPA, SOLATA, ZELJE. Če jih poiščete, iz preostalih črk dobite geslo. I N S D K O B O B P L E O M R V U B A E I S L A O E Č R Č S Č E A Č M K A O A A E Č T C P D A K T Z B L A E I E I O E A U O Z Ž R R L L V Z L Ž N E P E A I C U A I E A L N P M J R K F P O R J A A U O V A K E Č N E R O K 4 7 2 AVTORICA: Špela Vrtačnik ŠE VEŠ, KAK GUČIŠ? V Markovcih imamo svoj poseben govor, ki bogati našo etnografsko dediščino. Imenuje se markovsko mednarečje. Zinka Zorko ga je opredelila kot mednarečje med haloškim in prleškim narečjem. V našem govoru lahko najdemo veliko narečnih besed, ki so večina slovanskega izvora, kar nekaj jih je prevzetih iz nemščine, manj pa iz madžarščine. V tej številki je pred vami nekaj naših narečnih besed, ki se navezujejo na peko kruha. • negda: nekoč • mela: moka • ničke: večja lesena posoda za mesenje testa • fcoj: zraven • kolač: hleb • krnička: manjša lesena skleda • savjet: prtiček iz blaga • postrüška: mali hlebček kruha iz ostankov testa • drügokrat: drugič • greblịca: pripomoček za premikanje kruha in oglja po peči in iz nje • véslịca: pripomoček v obliki vesla za dajanje drv v peč • vogleje: oglje • ogjiše: ognjišče • glih: enako • potlị: potem • cota: cunja • pepeja: pepel • frtal: četrt • genatị: premakniti 32 | • püšl šibja: povezan šop suhih vejic • pisker: lonec • žmah: okus • ejngelcị: angelčki • vüstịke: usteca »Negda so gospodije skoro fsakị tjeden pekle krüh. Rženo pa krüšno (enotno) mèlo so prvo presejale v ničke, pa postavle kvas. Gda so šle mésịt, so sị prpravle toplo vodó za fcoj vlịvatị pa sol (za fsakị kolač negị eno žlico). Fse fküp so zamesle, pa püstle. Malo je nakipnalo, tepa so naredle kolače. Fsakị kolač so dale f krničko, potrošeno z melo, pa pokrile s savjeton. Na kuncị so postrgale testo, kị je ostalo v ničkah, pa naredle postrüško, malo pa sị püstle za kvas za drügokrat. Že pret so zakörle f pèčị, ka se je fejst zagrela. Gda je bila peč zadostị vroča, so z greblịco pa véslịco razgrnale vogleje, ka je blo po celen ogjišị glih vročo. Potlị so toto vogleje porinale na stron, ogjiše pa zbrisale z mokro coto, ka je ne blo pepeja. Fsakị kolač je gospodija fsipala na lopar, ga polịla z mélnato vodój, pa z rokoj po celen razmazala. Lepo jih je zlagala f peč, ka so se ne fküp prjelị. Za frtal vöre je šla gledat, pa genala kolače. Čị je bija krüh bledị, je še fcoj zanetla s püšlon šibja. Čị pa je bija krüh že precị rjavị, pa je dala f peč pisker mrzle vodé, ka se je peč malo ohladla. Čez dobro vöro je bija krüh pečenị. Nejbojšị žmah je meja še malo topel. Pravlị so, ka bị ga še ejngelcị jelị, čị bị vüstịke melị.« Špela Vrtačnik 2 1 3 4 3 9 3 6 9 3 7 1 7 9 3 6 4 5 6 5 2 2 1 8 7 9 5 KOLUMNA TA VESELI DAN ALI MARTINČEK SE ŽENI Tako, pa smo le dočakali štajersko novo leto. Martinovo, čaroben dan, ko grozdni alkimisti natanko ob 11. uri in 11-ih minutah zacomprajo grešno vino v čudežen eliksir. Takrat se v najlepši slovenski pokrajini, kjer domujejo preprosti ljudje odprtih rok in src, zgodi očarljiv fenomen. Tako kot si anakonda po potrebi izpahne čeljust, si Štajerci v tem prečudovitem trenutku množično izpahnemo grlo. Pet rund kasneje pa po navadi še pamet. Če kaj zares obvladamo; je to sigurno vino. In ne le konzumiranje, govorim tudi o pridelavi in kvaliteti vina. Baje, da naj bi na Zadnji večerji lokali robo iz Štajerskih kleti. Judas naj ne bi izdal Kristusa, ker mu je ta slabo umil noge, ampak zato, ker mu je v drugi rundi natočil samo pol glaža. Prav tako je baje res, da imamo ogromno zaslug pri rojstvu krožne konstante. Arhimed je imel to srečo, da se je ravno za martinovo zaustavil nekje na Ptujskem polju, kjer je gol, s 3,14 promilov v krvi, kon- stantno tekal v krogu 3,14 ure, dokler ni na ves glas zavpil Eureka! In tako je luč sveta zagledal matematični π. Kot neizpodbiten dokaz, da imamo Štajerci prste vmes, priča sama fonetika črke. Če dobro prisluhneš, ti je takoj jasno, zakaj si je izbral ravno njo. Ubogega reveža so namreč ves čas silili s šmarnico: daj pij stari, pij no. Ajde pij, kaj čakaš? Pij. Plus tega nam je mednarodna smučarska zveza ukradla kombinacijsko disciplino smuka in slaloma, kajti za martinovo že stoletja vsi po vrsti, v nizki preži in po najkrajši liniji, žgemo smuk - 120 na uro direktno proti trgu, da slučajno ne zamudimo kake runde. Domov pa sledi bolj zahtevna, tehnična disciplina - slalom. In nikjer drugje na svetu na ta dan ne strežejo sladoleda z okusom jurke, ki ti ga namesto v čokolado, pomočijo v omako iz zorjenih vinskih mušic. Pa srečnega, pa zdravega! Črtomir Vor Oglašujte v Listu iz Markovcev! Še vedno velja: 1 + 1 GRATIS CENIK OGLASNEGA PROSTORA - zadnja stran ovitka - 1/1 notranja stran - 2/3 notranje strani 250,00 EUR 180,00 EUR 110,00 EUR - 1/2 notranje strani 80,00 EUR - 1/3 notranje strani 60,00 EUR - 1/4 notranje strani 40,00 EUR - vizitka 20,00 EUR Velikost v mm 267 x 386 270 x 378 170 x 378 133 x 378 (pokončno) ali ležeče 270 x 190 170 x 190 ali 95 x 378 ali 201,5 x 140 133 x 190 ali 270 x 90 87 x 50 Št. 4, november 2024