3Z. ffeulM
Današnja Številka stane Din 1*50
V Uuminni, v petek 8. fetonoria ml.
Leto luii.
Irhafa vsak dan oopoldae, Urieail nodOljO in praznik«, fnseratl: do 30 pcttt vrst <§ 2 D, <Jo 100 ml a 2 D 50 p, večji inseran" petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda i D; Popust po dogovoru. — In sera trn* davek nos c De . Vprašanjem glede inseratov nal se nriloSi znamka za odgovor.
Ure dn istro „Slov. Ha rad i1« SnaHovi nUea at- 5, I. nadstropja
Teli on štev. 34. Dopise sprejema le oodiisans In žalostno Irankovana* Rokopisov s« ne vrača.
0»rNTsistvo „SIot. zaroda   m .Narodna tiskara*" Snaflera
oilea it 5, pritlično. — Telefon at. 304«
Posamezm Stavil**:
'ugoslavlii od 4—6 Str. no O. i-50, 8 in vel 2 O. V Inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 In vet po 3 D* PoStnina nlalana v cj^ioviai.
„Slovenski Narod** velia:	i    v l.	V  Ju • os i v i ■ i ubliani           po r°s''		v	Ib t;; ■ sii
12 mesecev ......	Din	2i0 —	Din 210 —	Din	
6.......	m	120 —	B 120—	0	18> —
	•	6>o-—	. 60-	»	90-—
1 .......	•	20-	. 20—	m	30-
Pri morebitnem nov'S.mju se irrn		ilaljš.i naročnin* ^ionl		acatt	
Novi naročniki  naj  po§l'ejo v prvič naročnino vedno   99W n° n.ikagrrci. Na <nmo nismena naročili hre-: postatve denarta se ne moremo ozirati.
Sporazum z Italijo.
(Dopis iz diplomatskih krogov.)*
V politiki, kakor t trgovini, ne more Igrati srce svoje uloge. Presojati je treba stvari samo z razumom- Politika je umetnost doseči pozitivne uspehe in sicer kolikor mogoče velike uspehe s kolikor mogoče malimi žrtvami. Vseh uspehov ni mogoče nikdar doseči in radi tega je politika vedno delo kompromisa. Kdor odklanja vsake kompromise, sploh ni politik. On je idealist mogoče dober teoretik, ki reže programe stranki, ali pa dober agitator. Kdor odklanja vsake žrtve, istotako ni politik, ker v politiki, kakor v vojn!, se noben uspeh ne doseže brez žrtev.
Sporazum z Italijo je delo kompromisa in za nas je sedaj samo vprašanje, Če je uspeh primeren ali ne, če žrtve niso prevelike in navsezadnje bi se še lahko vprašali, kdo je kriv, da ni bilo mogoče doseči večjih uspehov.
Ako mirno in stvarno presojamo dogovor z Italijo, moramo reči, da za nas ni neugoden, ker vsebuje maksimum, kar smo v danih razmerah mogli doseči Seveda imamo preko tega še mnogo jako upravičenih želja in pofreb, — a kaj pomagajo želje in zahteve, če pa nimamo sredstev in načina, da jih uresn;čimo.
Ako vzamemo rapaITsko pogodbo kot ono srednjo Črto, na kateri so se vršila naša zadnja pogajanja z Italijani, moramo reči, da nismo uspeli slabo, oziroma, da nismo mogli uspeti bolje. Po rapallski pogodbi bi morala biti Reka s pristaniščem svobodno mesto, a po novi pogodbi pripada Reka Italiji, mi pa dobimo del reškega pristanišča.
Reka kot svobodno mesto bi bilo za nas v narodnem oziru brez pomena, ker bi bila itak narodno italijanska in se ni treba predajati iluzijam, da bi Slovenci v doglednem času zmagali pri volitvah. Italijani, ki imajo sedaj mesto v rokah, bi že naredili takšen volilni red, da bi vladali Še v dogledni bodočnosti. V gospodarskem in v političnem oziru pa bi bila Reka trajno jabolko razdora med nami in med Italijani.
Na severu se je ustanovilo svobodno primorsko mesto Gdansk, kjer so se zajamčile Poljakom čisto drugačne pravice, kakor pa nam na Reki. Pristanišče je pod poljsko kontrolo, mesto pripada poljski suvereniteti. Toda Poljaki so prišli po dolgih homatijah do prepričanja, da je Gdansk zanje brez vrednosti, ter so si pričeli graditi novo
•) Članek je zanimiv in v marsičem točen, v podrobnostih pa seveda ne soglašamo z vsemi Izvajanji. — Uredništvo.
pristanišče v Plucku. Za flkcfjo, da je Reka svobodno mesto, smo dobili del reškega pristanišča in neke za nas važne poprave meje, torej nekaj čisto realnega.
Če trezno pogledamo, moramo torej priznati, da je sedanja pogodba za nas ugodnejša« kakor pa rapallska.
Položaj je tak, da mi sploh nismo mogli priti do boljšega razvozljanja. Z Italijani ne moremo živeti v trajnem prepiru. To je neugodno za Itaijane, za nas pa še bolj. Italijani lažje vzdrže v tej napetosti dalje časa, ker so večji in močnejši, imajo bolj urejene notranje razmere in močnejši po'ožaj na zunaj. Kdor pravi, da noče sporazuma z Italijani, mora logično reči, da hoče vojno z Italijo. Treba si je predstaviti, kaj to pomeni? Italijani so v nekaj urah v Ljubljani in v par dneh v Zagrebu Slovenijo bi bilo treba takoj izprazniti ter se pomakniti do Zagreba. Reklo se bo, da so to fantazije, toda, kdor noče miru, on hoče vojno in potem se naj zaveda, kaj to pomeni.
Kdor ni zadovoljen s tem sporazumom, naj pove, kako bi bilo mogoče doseči boljšega? »Slovenec« je svoj čas pisal, da bi se morala naša zunanja politika orijentirati na drugo stran — od Francije v smeri k Rusiji in Nemčiji. Te ideje ni objavil samo enkrat, nego mnogokrat in na različne, zelo drastične načine, tako da moramo reči. to je ena izmed temeljnih točk njegove zunanje politike. Toda nikdar ni raz'o-žil, kako si predstavlja, da bi se v tem izboljšal naš položaj do Italije? Nobena Čičerinova nota bi nam nič ne pomogla. To je bila menda edina ideja, ki se je izprožila od nasprotne strani! Če je imel kdo kakšno idejo, kako naj bi se delala politika, da dosežemo večje uspehe, zakaj je ni objavil?
Sedanji sporazum z Italijo torej za nas ni slab, ker ni bilo mogoče doseči boljšega in ni slabši, kakor pa je bi1 rapallski. Toda tudi rapallski dogovor za naše razmere ni bil slab.
Pri pogajanjih, ki so dovela do ra-pallskega dogovora, smo se gibali na liniji londonske pogodbe. Italijani so hoteli doseči mnogo preko te pogodbe, a mi smo hoteli prepustiti mnogo manj. Juridično je bilo italijansko stališče močnejše. Oni so imeU v rokah pogodbo, na kateri sta bila dva močna žiranta: Francoska in Angleška. Mi smo izpodbijali veljavnost te pogodbe, ker je Srbija ni podpisala in ker je bila sama iz-premenjena od razmer. Toda prvi razlog ni bil močan, ker se pogodba ni ti-
kala onih krajev, do katerih bi Srbi mogli imeti zajamčene aspiracije. Drugi razlog ni držal, ker so Francozi in Angleži kot žiranti priznavali veljavnost pogodbe. Juridična podlaga je bila torej za Italijane močnejša.
Stvarno so navajali Italijani svoje razToge in mi svoje. Italijani so navajali zgodovinske, kulturne, geografske in strategične razloge. Treba je priznati, da vsi ti razlogi niso bili močni. Poleg tega so navajali Italijani, da Srbi ne morejo zahtevati teh krajev, ker prebivalstvo ni srbsko in je bilo vedno protisrbsko. Ti kraji so dedščina stare Avstrije, za katere velja samo pravo zmage ,a Srbija more zahtevati po narodnostnem načelu samo one kraje, kjer prebiva srbsko prebivalstvo. Srbi so navajali proti temu, da so Hrvati in Sio-venci iste narodnosti, kakor Srbi in da velja zanje isto pravo zmagovalcev, kakor za Srbe in da po narodnostnem načelu spadajo v eno državo Srbov, Hrvatov in S'ovencev.
Poleg tega so prišle v našo korist še takozvane Wilsonove točke. Toda tudi one nam niso mogle mnogo pomoči. Vkljub VVilsonovim točkam je štiri mifijone Nemcev ostalo pod Čehi. Poljska je dobila skoraj 40 % tujega prebivalstva itd. Po narodnostnem načelu se sploh ne da dosledno svet razdeliti, ker so narodi preveč med snbo pomešani in ker je treba vpoštevati še druge razloge, gospodarske, kulturne, varnostne, a tudi želje prebivalstva samega.
Z VVilsonovimi točkami samimi torej ni^mo mog'i dobiti pravde, a to tem manj, ker so se Amerikanci kmalu naveličali Evrope in se umaknili.
Naš položaj v sporu z Italijo torej po vojni nikakor ni bil fal^ak. Vojaški ugled Srbije in pa naše zatrjevanje, da so Srbi, Hrvati in Slovenci eden narod, bilo je naše najmočnejše sredstvo. Blagohotno nas ie podpirala samo Ame* rika, a še ona samo moralno, Francija in Angleška sta se čutili vezani na londonski pakt.
Če smo vkljub temu dobili v Ra-paTu znatno več, kakor pa je predvideval londonski pakt. smo lahko veseli.
Seveda s tem še ni rečeno, da bi ne bili mogli dobiti več in lahko bi se vprašalo, kdo je kriv, da nismo dob;li več.
Krivi so predvsem oni, ki so s svojim nastopanjem ob času vojne, povzročili, da je bil naš položaj na mirovni konferenci slabši. Na mirovni konferenci je igralo jako veliko vlogo vprašanje, na kateri strani so stali Slovenci in Hrvati med vojno, in Italijani so skrbno zbirali vse podatke, ki so bili v našo škodo. Da smo se morali pokoravati Avstriji, to je jasno, a istotako jasno je, da se je delalo mnogo, Česar ni bilo
treba in česar ni mogoče izgovarjati s strahopezdljivostjo (da govorim z Levstikovim jezikom) in česar ni mogoče obesiti na vrat izključno dr. Sušteršiču. Če se sedaj išče krivce naših premajhnih uspehov, je potreba poiskati prave krivce.
Dalje so krivi oni. ki so po razpadu Avstrije pograbili vlast v svoje roke, če tudi so bili zato nesposobni. Poštenje in dobra volja še ne upraviču-jeta človeka, če pokvari kakšno stvar. Koroško imajo Slovenci izključno na svoji vesti, ker niso razumeli važnosti onih dni. Treba je bilo samo zasesti, kolikor smo hoteli imeti, potem pa krepko držati. Zato ni bilo treba nobene posebne vojne moči. Seveda, potem, ko smo že enkrat pokazali svojo s'abost, je bilo težje, in kolikor več napak se je delalo, toliko težje je bilo. Imeli smo v Ljubljani celo vojno ministrstvo, imeli veliko število bivših aktivnih in rezervnih častnikov, Orle in Sokole itd Kako da ni bilo mogoče niti z enim bataljonom zasesti Celovca? Če so b"li Slovenci sami to'iko nesposobni, nimajo pravice, da drugim kaj očitajo! Napram Italijanom je bilo seveda naše stališče drugačno in tam je bil vsak odpor nemogoč, ker smo bili preslabi in ker smo bili napram Italiji v Čisto drugem pravnem položaju  Napram Italiji smo bili sovražn'ki, del premagane Avstrije, a oni zavezniki Srbije. Italijani popolnoma pravilno   niso   priznavali nobenih narodn;h vlad in več in njihovih gard. Zanje je bil vse to samo šantaš Habs-buržanov, s katerim so se hotel1 izmakniti eksekuciji.   Naravnost bedasto je, če se še sedaj dobe med Slovenci 'Judje, ki trdijo, da so se S'ovenci osvobodil   po   nekem   Karlovem pisanju. Habsburška firma je bila v konkurzu od onera dne, ko je bila nnpovedana vojna in Habsburžani sploh niso mogli ničesar podariti, dokler niso obračunali s svojimi upniki. Karlovo pisanje je bilo, kakor da bi mož rekel eksekutorju. ko pride, da mu odnese iz hiše zarublieno blago: »Ne morete vzeti, sem ravnokar vse izročil ženi!« Kaj bo z avstrijskimi narodi ,o tem so imeli odločit? zmagovalci, a ne cesar Karel. Naša država ni nastaTa ne legalnim potom, ne iz revolucije, nego iz zmage zaveznikov. Rodila se je na Kajmakčalanu, a ne na Karlovi mizici.
Proti Itabjt nismo imeli drugega sredstva, kakor da gre^o kar najhitreje pod srbsko streho. Ali biti razdeljeni med Nemci in Italijani, kakor bodo Italijani hoteli, ali pa iti k Srbom — druge izbire ni bilo. Kaj se je cincalo v Ljubljani do 1. decembra, kar se j? lahko izvršilo že 1. novembra. Vsak tre-notek je bil neprecenljive važnosti Med
tem, ko so Italijani jemali kos za kosom naše domovine, so gospodje v Ljub Ijani debatirali, če republiko ali monarhijo, kakor da bi jih bil kdo to vprašal!
Naših neuspehov napram Italiji so torej dalje krivi vsi oni, ki so se ob razpadu Avstrije oktroirali za voditelje in niso razumeli onega časa in takratnega položaja, ter so zamudili, da sc pravočasno naslonijo na Srbijo.
Tretjič so krivi vsi oni, ki od takrat ovirajo na.^o notranio konso!;dacijo in slabe moč nurc države. Radić je sicer na umu bolan človek in kot tak vzbuja sočutje, toda. kakor ni redko pri takih ljudeh, zadene često resnico v jedro. Ko je zvedel za naš sporazum z Italijo, je pisal v »Slobodnem domu«, da naše kraljevina vedno, kadar se nahaja pred težkimi dogodki v nernj<- «ti, naredi sporazum z Italijo. Pred volitvami v konstituanto je bil sklcnien sporazum v Rapallu. Pred voltvami v pno redno skupštino so bile sklenjene konvencije. Ko je Radić odšel v tujino in ko se je pričelo delati za opozicijski blok, ki bi separatiste pripeljal do moći, bi'o je sklenjeno prijateljstvo z Italijo. — Radić je hotel s tem dokazati nekaj drugega, kakor pa je dokazal. Ti slučaji dokazujejo, kako notranje razmere neobhodno vplivajo na zunanjo poliHko. Radić se je neprestano ponujn! Italijanom, ponti jal jim je za prijateljstvo in za pomoč ne samo Peko. Nedavno je ponujal preko Atilija Tamara celo, da bo dvignil revolucijo v naš? kraljevini. Radićevi prijatelji so skušali sicer oslabiti oni intervju In tudi Radič sc je potem nekaj izmotala!, toda tudi če bi razgovor odločno demantira!, mi moramo bolj verjeti odličnemu laškemu novinarju, ki v tem slučaju n;ma razloga, da bi lagal, kakor pa Radiju, ki ima mnogo razloga, da se sedaj izmotava.
Takim agitacijam, ki «o iska'e op <-re celo onkraj luže, je bilo treba izpod-biti dno, če tudi za ceno žrtev.
Kar je bilo mogoče doseči, se je d' -seglo. Da se ni doseglo več, krivi so oni. ki so grešili med vojno, po vojni in gre-še še neprestano.
Zlasti je pri tem bolestno, da ni bilo mogoče doseči nobenih ugodnosti za naše rojake, ki žive pod Italijo Pod Grčijo se nahaja skoraj toliko Srbov, kakor pa Slovencev in Hrvatov pod Italijo. Ti Srbi nimajo nobene šole in prav nobenih narodnih pravic. Grčija je napram nam v mnogo slabšem položaju, kakor pa Italija. A vendar nismo mopli za one rojake doseči ničesar. Pod Romunijo se nahaja več Srbov kakor pa S'ovcncev pod Avstrijo. A ne samo, da nimajo nol^enih pravic, nego se jim celo enostavno jemlje zemlja.   In vendar
3i
Sven Elvestad:
2)ama v borbi z dvema.
»Ali ste jo kdaj slišali govoriti z zločincema?« »Ne, samo videl sem jo.« »Torej je niste slišali?«
»Ne!«
»Dobro.« je dejal detektiv in to pojasnilo ga je, kakor ie bilo videti, zelo zadovoljilo.
V Kopenhagen sta prispela tako kasno, da tistega večera nista mogla uvesti nobene samostojne preiskave. Krag je o svojem prihodu brzojavno obvestil enega svojih prijateljev pri detektivskem oddelku. Ta gospod ga je čakal na kolodvoru. Krag ga je predstavil kot nadzornika kriminalne policije Boyesena.
Potnika sta se nastanila v hotelu »Bristolu« in policijski poročnik je takoj pričel čitati časopise. Niti v jutranjih, niti v večernih listih ni našel ničesar važnega. O gospe Sonji ni bilo nobenega sledu, dasi so opetovano preiskali vso okolico, kjer sc Je zgodila nesreča. Tn dasi se je policiia trudila na vse načine, vendar tudi o atentatu na njenega moža ni mogla ničesar dognati. Odvetnikovo stanje se je zHobšalo že v toliko, da je smel sprejemati posete. O ženini cmrti so ga obvestili. Vest ga je globoko potrla. Kolikor ie bilo mogoče razvideti. se v njem ni pojavil noben sum, da bi se moglo zgoditi kaj
drugega, kakor nesreča. Kragu je moral Boyesen potrditi, da je to v resnici odvetnikovo mnenje. Bovesen je namreč imel daljši razgovor z odvetnikom Gadeiem in je zatrjeval, da lahko priseže, da je odvemik Gade v resnici v dobri veri. Splošno ie prevladalo sedaj mnenje, da obadva dogodka nista v nobeni medsebojni zvezi. Napad je bilo naključje in nesreča takisto. Med sabo ta dogodka nista v nobeni zvezi.
Sicer pa se je policijski poročnik vedel sedaj tako čudno, da ie bilo v njegovem nastopanju mnogo komike. Drugi dan je vprašal Asbjoma Kraga, kaj bi naj pravzaprav storil. In Asbjorn Krag mu je odgovoril, naj lepo mirno ostane v svoji sobi in naj bo pripravljen dajati pojasnila, ki jih bo morda od njega zahteval.
Asbjorn Krag je bil od ranega jutra na delu. Imel je dolg razgovor s svojim tovarišem, usluž-benem pri kopenhagenski policiji. Mimogrede pripomnimo, da Krag ni zaupal svojim danskim kolegom, zakaj je prišel v Kopenhagen. Izjavil je, da se nahaja na kratkem oddihu in da se seveda ne more vzdržati, da bi se ne zanimal za razna, napetost in pozornost vzbujajoča dnevna vprašanja. Tz vseh teh konferenc je razvidel, da policiia prav nič več ni mislila na oba lopova in da tudi ni več spravljala v zvezo atentata in nesreče z dogodkom v odvetnikovi vili. Policiia tudi ni v kopališču »Bel-levue««, kjer se je ponesrečila gospa Sonja, ni-
česar drugega ukrenila, kakor da je dala potegniti mrežo in mesto nesreče preiskati po potapljačih. Vse to je ostalo brez uspeha. In morda bi tud to opustili, ako bi ne bil odvetnik izrazil čisto določeno svojo voljo, da naj se opetovano poskusi z mrežami in potapljači. Vse je torej kazalo na to da bo stvar povsem zaspala, ako bi Asbjorn Krag ne napravil nekega čudnega razkritja.
Bilo je to popoldne drugega dne. Na vse zgodaj je odše! iz hotela in poročnik ga je zaman čakal ob drugem zaiutrku. Poročnik je vedel samo to. da je hodil zunai okrog kopališča »Bellevue«. Kaj je ves ta Čas tamkaj delal. Helmersen ni vedel povedati. Ko pa se je Krag končno ob 6. zvečer vrnil ie bil izredno dobre volje. Videlo se je, da je imel prav dober dan.
Ko sta sedela pri večerji, ie rekel poročniku-
»Vsa stvar pa vendar ni tako jasna.«
»Kaj ni tako jasno?«
»Mislim, smrt gospe Sonje. Doslej smo računali z dvema možnostima — da se je ponesrečila, ali pa izvršila samomor. Odslej pa moramo računati tudi s tretjo možnostjo.«
PoIici;ski poročnik ga je motril z največjo radovednostjo in napetostjo.
»Tretja možnost ie,« je iziavil Krag in mirno jedel naprej, »da je bila umorjena.«
»Nekai takšnega sem že tudi jaz slutil,« je odvrnil poročnik, »ker pa Vi to domnevate, sem prepričan, da imate za to gotove vzroke.«
Kra^ je prikimal.
»Ali sc še natanko spominjate, kakšna sta bila zločinca,« je vprašal, »zlasti oni z modro o\ rat-nico?«
»Seveda se še spominjam. Dokler bom živ. nanj ne pozabim.«
»Potem sc pač Še natančno spominjate na njegovo ovratnico?«
»Seveda se še spominiam in še kako natanko!«
Krag je potegnil iz žepa neko stvar in jo položil pred se na mizo. Policijski porotnik je požel ivo segel po stvari. Mahoma je obledel.
V rokah je imel modrosvileno ovratnico.
»Moj Bog« je zaklical, »to je vendar modro-svilena ovratnica, —c
»Res je«, je odgovoril mirno Krag, »to je mo-drosvilena ovratnica. Kakor vidite, je na niej več madežev. To je kri!«
XX. POGLAVJE. Pes državnega svetnika.
»Kje ste našli to ovratnico?« je vprašal policijski poročnik.
Asbjčrn Krag je bfl videti preveč zatopljen v jed, da bi mogel govoriti.
Po kratkem molku Je prioomnfl: »Poglejte si 3olj natančno to ovratnico! Morate se docela prepričati, da je v resnici dotična ovratnica. To Je treba ugotoviti««
stran 2.
•SLOVENSKI   NAROD«,   dne 8 februarja 1924
ne moremo ničesar stori fl zanje. Isto je s Srbi, ki so ostali pod Madžari
Ti slučaji kažejo, kako težko je pri najboljši volji kaj storiti dtplomatičnim potom za sorojake v tujih državah.
To vse je navsezadnje samo vprašanje moči. če bo naša država zavzemala močen položaj med svetom, bo tudi našim sorojakom, ki se nahajajo v tujih državah, bolje. Dokler se pa moramo boriti za obstanek, moramo biti veseli, da Žhimo. Kdor slabi položaj naše države, škoduje našim rajokam onkraj meje.
Pismo iz Prage.
Mir v notranji politiki. — Pred poro* čilom dr. Beneša o evropski situaciji po novih pogodbah. — Želja po ureditvi notranjih razmer v Jugoslaviji. — Modus vivendi s Poljsko in stiki z Moskvo.
4. februarja.
V notranji politiki nastopa sedaj splošen mir kot posledica različnih vplivov. Spiritova afera, ki je vznemir* jala slasti Prago celih šest tednov, se je skončala s odhodom Karla Praška s predsedništva v senatu. Volitev no« vega predsednika ne povzroča nikakih tež koč, ker je to častno mesto prihra* njeno agrarcem in je torej njihova no* tranja stvar. Najlepše bi se razrešila z določitvijo univ. prof. dr. Cirila Ho* račka za kandidata predsedništva. ker je on vsestransko konciljanten mož in bi zbog njega ne bilo v agrarni stranki nfkake ljubosumnosti proti »ljudem iz mesta«.
Prask ova resignacija pa še ne po« meni zaključka krize, ki jo je provzro* čila špiritova afera, marveč samo enega dela v teh neprijetnostih. Mnogo se je že pisalo o njih in izražena so bila tudi sumničenja, toda doslej ni onečaščen noben poslanec in tudi ni okrivljena nobena stranka. Koalične sestave se ta dogodek sploh ni dotaknil. V njej ne pride do nikakih pretresljajev, ako pa &e morda izvede kaka osebna izpre* memba, bo ojedinela in bo v zvezi z odpravo ministrstva za prehrano. Koali« cija ostane po špiritovi aferi nedotak« njena tudi iz tega razloga, ker njene sestave ni mogoče nadomestiti od dru« 'Sod, ne iz nemškega in ne iz komuni« stičnega tabora,
Drug vzrok, da je nastala tihota v notranji politiki, je odložitev nove par* lamentame kampanje do polovice me« seča marca. Dolga parlamentarna praz« ■nota, ki traja že od 20. decembra prc* tekiega leta, se občuti sicer neprijetno in še toliko bolj, ker se jo smatra za -znak zadrege v vladi in v večini in ker provzroča bojazen, da bo narodna skupščina zasedala dolgo do poletja. V resnici pa je samo posledica nedostatka "delovnega materijala. Vlada pripravlja številne in važne osnove, kakor zakon v varstvo vlagateljev pri denarnih za* vodih, zelo obsežno delo, zakon o voj* nih posojilih, zakon o plačah starih ▼pokojencev in slično, pri čemur treba izravnati nesoglasja med posameznimi koaličnimi strankami. Razven tega se hoče poskrbeti časa socijalno*politične» mu odseku, da bi priredil ves zakon o socijalnem zavarovanju delavstva. To ne more priti do učinkovitosti razven sočasno z drugim delom socijalnega zavarovanja poljedelskih in gozdarskih nameščencev ter samostojno delujočih ljudi. O tem drugem delu se v ministr* stvu za socijalno skrb pridno priprav* lja zakon, tako da je upati, da bo pred* ložen na jesen in pride v odseku takoj v razpravo. Naše socijalno zavarovanje bo najnaprednejše v Evropi, napred* nejše nego ▼ Nemčiji, Angliji in Šved* ski, da niti ne govorimo o Franciji, kjer zakon o socijalnem zavarovanju že od lanskega aprila počiva v komisiji.
Po številnih sestankih in konferen« cah v Beogradu, Londonu, Parizu in Rimu je nastal tudi v zunanji politiki nekak odpočitek. V sredo 6. februarja poda dr. Beneš obširno poročilo o sv o* jem delovanju za mejami, zlasti o situ* aciji, ki jo je provzročila pogodba naše države s Francijo in pogodba Jugosla* vije z Italijo. Minister dr. Beneš zre na obe ti dve pogodbi sicer z veliko zado* voljnostjo. ker vidi v njih dobre in nove znake konsolidacije v Evropi in novo sredstvo za utrjevanje miru, pa tudi streznenje. Glavno vrednost po* godbe s Francijo motri v naslonu če* Skoslovaške republike na velesilo, glav« no vrednost jugoslovensko • italijanske pogodbe pa v možnosti, da pride jugo* slovenski zaveznik do jasnih razmer ter se bo mogel posvetiti stabilizaciji svojih notranjih zadev.
Tu se misli zagotovo, da stopijo v skupščini ▼ ospredje problemi notranje politike. Razumljivo je, da vlada med nami splošna želja, da bi se zravnali konflikti s Hrvati in Slovenci, in to tudi radi tega, da bi taka sprava ojačila kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev na zunaj in prispevala k ojačenju jugo* slovensko*čeŠkosIovaške zveze.
Najbližja naloga češkoslovaške nanje politike bo modus vivendi s Polj* ako* kakor si ga želita dr, Beneš in
predsednik Maaarvk. Pa tudi nI stranke, katera bi mislila drugače m tudi nobena noče, da bi bil kakršenkoli pakt s Poljsko odkupljen % kakimi žrtvami od naše strani, najmanj pa a teritorijalnim! odstopkL
Kako se urede stiki g Moskvo, ni mogoče danes reči, toda soditi te da, da se razvijejo počasi in postopno. Ne
si prikrivati da je v tem ozira pri nas drugače kakor v Angliji da bo namreč treba pri nas premagati načelni odpor menda ne toliko proti priznanju sovjetskega sistema in boljševičke vla* de, marveč pred vsem proti kakršnemu* koli obravnavanju ž njim. Tu je brez dvoma vir sa velike teškoće.   J. K. S.
Wilson o jadranskem vprašanju.
Na mirovni konferenci v Parizu je pokojni bivši predsednik ameriških Združenih držav podal dne 23. aprila leta 1919. to-le proaramatično izjavo o jadranskem vprašanju: »Ko je Italija stopila v vojno, je to storila na temelju sporazuma z Anglijo in Francijo, znanega danes pod imenom »Londonski pakt«. Od tega časa so se razmere popolnoma spremenile. Avstro-ogrsko cesarstvo, takrat sovražnik Evrope in na čegar račun je bil sklenjen londonski pakt, je razpadlo in ne obstoja več. In še nekaj: razni deli tega cesarstva — Italija in njeni zavezniki sedaj to uvideva-jo — se morajo formirati kot neodvisne države, ki naj vstopijo v Društvo narodov skupno ne samo z državami ki so bile še nedavno tega naše sovražnice, marveč tudi s samo Italiio in z velesilami, ki so bile na strani Italije v tej veliki voini za svobodo.
Mi hočemo njihovo svobodo prav tako učvrstiti, kakor svojo. One bodo v številu onih maniših držav, čijih interese bo treba od sedaj prav tako skrbno čuvati, kakor Interese najmočnejših držav.
Vojna je bila končana, to fe potrebno povedati, s tem, da se je Nemčiji predložilo premirje in mir. Ta mir mora temeljiti na gotovih jasno definiranih principih, ki naj utrdijo nov red prava In pravice. In na teh načelih je mir z Nemčijo ne samo zamišljen, nego tudi formuliran. In na teh principih bo mir zaključen. Ne moremo zahtevati od tega velikega zbora držav v trenotku. ko bo sklepal mir z Avstrijo, da utrdi na drugačnih principih nego na teh ta nov temelj za nezavisnost in pravo onih držav, ki so bile preje deli avstro-ogrske-ga cesarstva in ki so sedaj v skupini balkanskih držav.
.... Ce je treba spoštovati ta načela, potem mora Reka služiti kot trgovsko uvozno in izvozno izhodišče ne Italiji, marveč teritorijem na vzhodu in severovzhodu te luke: Češki Romuniji Madžarski in državi nove jugosloven-ske skupine.
Dodeliti Reko Italiji bi pomenjalo ustvariti čustvo, kakor da smo mi smelo dali to luko, od katere kot izhodišče v Sredozemsko morje zavisi vse one omenjene države, v roke neke sile, kateri te države ne pripadajo in katere suvereniteta, priznana na Reki, bi predstavljala tuj, nikakor pa ne domač element, ki ga potrebuje trgovsko in indu-strijalno življenje krajev, ki se morajo posluževati tega pristanišča. BaŠ iz tega razloga ni bila Reka sprejeta v londonski pakt marveč je bila s tem paktom definitivno priznana Hrvatom.
Razlog, zaradi katerega je črta, označena v londonskem paktu, popolnoma nepravilno obsegala večje število otokov na vzhodni obali Jadrana, kakor tudi oni del dalmatinskega obrežja, ki je že izpostavljen morju, nI v tem, da se na teh otokih ali na tej obali semtertja nahaja kakšna skupina italijanskega naroda ali italijanskih privržencev, marveč poglavitno v tem, ker se je mislilo, da mora !tali*a imeti neko oporišče poleg kanala vzhodnega Jadrana, da bi na ta način mogla zavarovati svojo lastno obal pred avstro-ogrskim pomorskim napadom.,
Toda Avstro - Ogrska ne obstoja več ... Potemtakem dobiva vsako vprašanje, ki je v zvezi s to ureditvio. popolnoma novo lice, ki mu jo daje sama zmaga pravičnosti za katero je Italija položila na oltar velike žrtve v krvi in denarju . . . Njena stvar je sedaj, da odloči da-11 hoče biti obkoljena od priiate-Ijev. ali hoče napram novo-osvobojenim narodom na drugi obali Jadranskega morja pokazati na»p!emeniteišo od vseh vrlin: veličino duše. velikodušnost, prijateljsko širokogrudnost večjo ljubezen napram pravici nego napram lastnim interesom.
____Amerika je prijateljica Italije.
Italijanski narod je prihajal k nji s prekrasnih svojih pokrajin. Takšne zveze se ne dajo nikdar razbiti Amerika je imela na temeliu mandata, ki so ga ji soglasno ponudili njeni vojni tovariši, to srečo, da je dala inicijativo za mir, ki ga sedaj zaključujemo na temeljih, ki jih je ona sama objavila in katerih predstavnik sem bil jaz.
Ona ima dolžnost da dovede vse sklepe, pri katerih sodeluje, v sklad s temi principi Amerika ne more delati drugače. Ona ima zaupanje v Italijo in v tem zaupanju se nadeja, da Italija ne bo nlčesar zahtevala, kar bl ne bilo popolnoma v skladu s temi svetimi obvezami Ne gre sedaj za interese, marveč za pravice narodov, mladih ali starih držav, osvobojenih narodov in narodov, o katerih so njihovi upravniki mislili, da ne bodo nikdar vredni režima prava in pravičnosti poleg vsega tega pa gre Še za pravico vsega sveta na mir in tako ureditev interesov, da bo mir absolutno siguren.
Takšna in samo takšna so načela, za katera se je borila Amerika. Na takšnih in samo na takšnih principih more ona dovoliti, da se zaključi mir. Ona se nadeja in veruje, da bo italijanski narod od nje zahteval, da se samo na takšnih principih zaključi mir.
Parlamentarna situacija.
Predložitev reških konvencij. — poražena. — Viharni protesti pri
— Beograd, 7. febr. (lzv.) Val dopisnik Vam ie že včeraj zjutraj javil, da namerava zunanji minister predložiti narodni skupščini v odobrenje reške konvencije, sklenjene in podpisane v Rimu. Opoldne mu je bilo. kar se že sedaj dnevno pojavlja, po direktnem telefonu onemogočeno kratko obvestiti, da so konvencije ie predložene narodni skupščini.
Nagla predložitev konvencij je vzbudila v parlamentarnih krogih veliko presenečenje. Radikali so s predložitvijo popolno- . ma zadovoljni in je bila ta predložitev | utemeljena v njih parlamentarni taktiki. Opozfcijonalne skupine so predložitev sprejele s protesti in mestoma z ogorčenjem. Ogorčeni so bili predvsem člani Ju-goslovenskega kluba.
Skupščinski predsednik r. Ljuba Jovav-novle je po otvoritvi ob 9.50 in po končanih formalnostih zbornici naznanil, da ie danes prejel od zunanjega ministra pismo, s katerim predlaga narodni skupščini v odobrenje dne 27. tm. v Rfmu sklenjene hi podpisane reške konvencije. Pisno trna tole vsebino:
»Gospod Predsednik! Na podlagi dobljenega polnocnočja in v Imenu kraljevske vlade sta g Nikola PaSić predsednik ministrskega sveta (a podpisani sklenila hi podpisala 27. pr. m. z g. Mussollnijeai ministrskim predsednikom in ministrom njih del kraljevine Italije ia sicer:
1. Sporazum o Reki SMS In kraljevino Italijo.
2. Dopolnilno konvencijo o sporazuma o Reki med kraljevino SHS la kraljevalo Italijo. Ta konvencija promet« med  »svobodnimi co—mU pogodbenih držav. Meje teh con se cene v konvenciji
3. Dopolnimo konvencijo o o Reki med kraljevino SHS hi 1 talijo, V to konvencijo so sprejete vse določbe o najemu bazena »Taca de Reve!« v reškem velikem pristanišču, U se odstopa za dobo 50 let v vporabo kraljevini SHS.
Razun tega mi je min. Predsednik Mn-ssolhii 27. pr. m. pisal tri pisma, at jejo Id lajava
Vlada v zakonodajnem odboru glasovanju o nujnosti konvencij
a) o razmejitvi na Bankinu,
b) glede Rečanov, ki postanejo državljani kraljevine SHS,
c) da se zavod sv. Jeronima odstop! katolfkom, k1 so državljani kraljevine SHS.
4. Dopolnilno konvencijo o sporazumu o Reki med kraljevino SHS in italrjo, ki obsega dogovor glede zamenjave kron slovenskim zadrugam v Juljskl Benečiji.
V zvezi 7 dopolnimo konvencijo o Reki je podpisani pisal pismo g. min. pred s. Mu-ssoliniju, s katerim se dopolnjujejo odredbe o pasu v reškem pristanišču, ki je dano v najem kraljevini SHS.
NaS sporazam z Italijo le velik korak za aredltev povojnega stanja, ki bo zelo vplival na ureditev nr*T»h odnošajev s sosednimi državami, s katerimi moramo še rešiti gotova vprašanja hi i katerimi moramo priti do dobrega sosedstva.
Z ozlrom aa te okolnosti le spo razam z Italijo največje politične važnosti ker Je i njun rešeno vprašanje evropskega pomena, k] Je prizadevalo odgovornim čini-tetjeai velike skrbi hi Uh sililo, da posvečajo vso s vejo pozornost najobčutljivejši točki aa ItaL mefl te nas oviralo, da se nismo posvetni važnim notranje- te znnanje-■ofltfčafm vprašanjem.
Zato ml je čast poslati Vam te kov venci je In prilaga m ukaz Nj. Vel. kralja, s katerru sem pooblaščen, da sporazum in konvencije s Italijo predložim narodni skupšcmi. — Dr. NinčJČ m. p.«
Skupščinski predsednik Je dalje pripomnil k tema pismo, da zunanji minister zahteva za predložene konvencije priznanje
•e bo sklapate koncem
Zfcoraica je na to nadaVevt a proračunsko debato, kf Je bila popolnoma m trna m ni zanjo vas čas vladalo nikako večje zanimanje.
Pasi Saj* Bajk« (masi.), posf. Jovan Poeovlć (^emborzd.) m posl. NedeHko Di vac (socJ so seJo ostro krltfzfrali budget te vladino finančno politiko, navajajoč razne korupcljske slučaje. Obsojali so tudi politiko napram Hrvatom te muslimanom. Pesi Nsdeijko Drva* je primerjal aai
račun t Češkoslovaškim ter je ugotovil, da češkoslovaški narod, čeprav je njega državni proračun trikrat večji kakor naš, ne trpi gmotno toHko žrtev, kakor naše budstvo. Agrarno vprašanje je pri nas popolnoma kompromitirano in se vlada briga bolj za veleposestnike, kakor pa sa obstoj delavnega kmeta
Predsednik je za tem zaključil proračunsko debato ter odredil razpravo o nujnosti reških konvencij.
Posl. Anton Sušnik (Jug. klub) je v imenu svojega kluba podal kratko protestno izjavo. Izjavil je:
Imam pravico govoriti v imenu vsega slovenskega naroda, smatram tudi. da lahko govorim v hnenu Hrvatov !n da v imenu vseh pravih rodoljubov srbskega naroda. Izjavim, da nimamo nobenega povoda, da glasujemo za nujno ratirkaelio tega sporazuma. (Na klerikalni desnici živahno pritrjevanje. Klic: »Zadeva je nujna samo za MussolHija!«) Nimamo zato nobenega vzroka, ker smo izgubili s tem sporazumom Reko. Italija ie dobila reko, do katere nI nikdar Imela pravice in bi |o tudi nikdar ne smela dobiti, če bl vlada vršila svojo dolžnost. (Na skrajni desnici živahno pritrjevanje, tako tudi na levici.)
Vlada se ie z Italijo sporazumela glede Reke. Ml smo *orej napravili sporazum o tretji državi, ki ie de lacto m de lure že obstojala, glede katere nismo Imeli nobene pravice odločevati. To vprašanje spada pred forum Druš*va narodov. Ml ne smemo žuriti z ratifikacijo tega sporazuma, dokler Društvo narodov ni spregovorilo svoje besede. (Kiict na skrajni desnic!: »Tako je I Tako ie!.«)
Če pa ie šla vlada tako daleč, da se je glede Reke sporazume'a z Italijo, potem je bila njena dolžnost varovati Interese Srb~v. Hrvatov in Slovencev. Kar smo s tem dogovorom dosegli, ni noben sporazum, ker nismo dobili od Italije nobenih kompenzacij. »Naša vlada je pri tem sporazumu popolnoma v nemar pustila dejstvo, da živi pod Italijo približno 750.000 Slovencev In Hrvatov. Beogradska vlada nI s tem sporazumom za naše trpeče in zatirane braie. ki so bili izpostavljeni najhujšemu preganjanju v času, ko so se vršila pogajanja za sporazum, dosegla niti najmanjšega varstva. Mi Slovenci smo izgubiti vse. vlada je pomagala utrditi Italijo v gospodarskem oziru 'er dvigniti prestiž Italije in njenega diktatorja Mussoll-nija.
Štev. 32.
Končno je govornik  izjavil:    »Mi ne
moremo hrti za hitro ratifikacijo te pogodbe in upam. da se bo vsa zbornica štrikala v tem. da varuje interese naše države, interese Slovencev. Hrvatov in Srbov, ne pa interesov Mussolinija in Italije*« Pozval je zbornico naj glasuje proti nujnosti ratifikacije sporazuma.
Po tej Izjavi je nastal v zbornici vihar raznih klicev.
DvicnT se je precejšen hrušč in trušč.
Predsednik ie med splošnim rrušč^m odredil glasovanje za nujnost na ta način, da naj kdor je za nujnost, obsedi, kdor oa> je proti naj vstane. Predsednik je ugotovil, da je bila nujnost sprejeta z večino glasov. Zopet je nastal velik vihar. Culi so se kH-ci: »Ni kvoruma, ni kvoruma!« Ob velikem viharju je predsednik zaključU sejo ob 12 15. na kar je sledila konferenca klubovih načelnikov, ki trna razpravliati o reških konvencijah. Radikalni, jugoslovensk!, muslimanski in zemljomdnlški klub so že določni svoje člane tega odbora.
Današnja seja nadaljuje razpravo o državnem proračunu.
Zanimivi so bili tudi dogodki v zakonodajnem odboru, kler |e vlada doživela zope'nl poraz pri glasovanju o številu ministrstev.
Za včerajšnjo razpravo zakonodajnega odbora, ki se je Pričela ob 16.50 se je vsa politična javnost zelo Interesirala, ker je z napetostio pričakovala izida ponovnega glasovanja o predlogih opozicije« Po kratki razprav: in proti izjavi vla<ie sta bila sprejetd predloga posl. Grisogona (dem.) in posl. Krcmžarja (Jug. klub), ki določata 12 ministrstev. Po teh predlogih obstojajo ta-le ministrstva- I.) za pravosodje. 2.) pr osveta, 3.) zunanje zadeve. 4.) notranie zadeve, 5.) inance, 6.) vojno In mornarico, 7.) javna dela, 8.) promet In pošto. 9.) poljedelstvo In šume. 10.) trgovino In rude It.) socijalno politiko In narodno zdravje. 12.) ministrstvo ver. Ta Predlog je zakonodajni odbor sprejel s 6:5 glasovom Za predlog je glasoval tudi Nemec dr. Moser in so ostali radikali s 5 glasovi v manjšini
ZaJ<onodajn! odbor je sprejel dalje člen 3., odklonil pa je pri členu -4. predlog vlade, da imenuje kralj le ministrskega predsednika, ostale ministre pa s! Izbere Imenovani predsednik. Sprejet je predlog, da v smislu ustave Imenuje vse ministre kralj.
Maskiran nastop Hrvatskega blcka.
Nenavadno oster Radićev napad na papeža. — Radićeve grožnje
gospodi okoli »Slovenca«.
— Zagreb, 7. sebruar:a. (lzv.) Današnje »Novostic priobčujejo to-le politično informacijo:
Kljub vsem dementijem, ki jih »Hr-
vat« skoraj dnevno objavlja, mi vstraia-mo pri svojih trditvah, da je dr. Lorko-vK na Dunaju z Radićem točno dogovoril načelno postopanje Hrvatskega bloka napram radikalom in demokratom. Mi imamo svoje informacije od zelo zanesljive strani, ki jih tem bolj potrjuje včerajšnje obvestilo »Slobodnega domač, ki pravi, da sta dr. Lorković in Košutić na konferenci z Radićem dogovorila postopanje napram vsem političnim faktorjem v Beogradu. List dalje konstatira, da ste v Hrvatskem bloku dve struji, ena s 1 a-b e j § a. ki je za sporazum z opoziciio-nalnim blokom, in druga močnejša, ki je za sporazum z radikali. »Novosti« točno navajajo položaj, ki ga skuša močnejša struja izrabiti za uresničenje svojih ciljev. Naglašajo. da ta skupina ne goji posebnega zaupan;a do demokratov, dokler v demokratski stranki ne prevlada Davidovićeva struga. Močnejša struja je za sporazum z radikali, da doseže vlado Hrvatskega bloka na Hrvatskem in da bi ta blok vodil v hrvatskih krajih volitve. Sporazum za ustvaritev opozfcfjondalnega bloka smatrajo nekateri fe za to, da se maskirajo nameni Hrvatskega b'oka za približanje k radikalom. Značilen je dalje tudi nastop vče-
rajšnjega »Slobodnega doma«, ki napada dr. Korošca.
— Zagreb, 7. februarja. (Izv.) Včerajšnji »Slobodni dom« piše, da morajo Hrvatje v delovanju rimskega papeža točno razločevati njega politično akcijo od njegove verske službe.
Hrvatje mu zamerijo, ker Je sprete! Pašfća in NinČica zaradi sporazuma glede Reke.
S tem posetom se Je papež postavil na Italijansko stališče In sta mu več dva brezbožneža In nasilna beogradska ministra, nego ves hrvatski katoliški narod.
Zato se od sedaj naprej ne sme med hrvatski narod pojaviti niti duhovnik, niti lajlk, k! bi nas Hrvate skušal prepričati, da je papež naš politični prl'atelj In da ml Hrvatje moramo voditi katoliško politiko.
Poleg napada na papeža prlob&ttfe »Slobodni dom« tudi ostre grofnje na naslov »Slovenca« oziroma dr. Korošca. »Svobodni dom« grozi gospodi okoli »Slovenca«, da pri prihodnjih volitvah slovenski republikanci s pomočlo hrvatskih reptibI?Vansk«h krretov obračunajo s klerikalci. Pravi, da pride v vsako slovensko selo po več hrvatskih kmetov. k| bodo izvršili svojo misijo. (Radić in Korošec sta res dobra zaveznika, ki pri vsaki priliki grozita drug drugemu s kolom! Uredništvo.)
Komentarji o prerilnzenih reških konvencijah.
Naglica vlade za predložitev,
— Beograd, 7. februarja, (lzv.) V parlamentarnih in političnih krogih so znali in pričakovali, da predloži zunanji minister te dni narodni skupščini sporazum o Reki v odobrenje, toda naglica, s katero se je izvršila ta predložitev, je Izzvala povsod, 1 kakor že v parlamentarni situaciji omenjeno, veliko iznenađenje, ker so računali, da zunanji minister ta sporazum predloži v skupščini v času. ko pride proračun zunanjega ministrstva na dnevni red zbornice. Tej naglici mnogi parlamentarni krogi pripisujejo gotovo politično važnost. Smatrajo, da je to parlamentarna taktika radikalnega kluba, ki hoče dani politični položaj izrabiti za svoje cilje, spraviti 5e pred ustvaritvijo opozicijonalnega bloka sporazum na varna in tako kolikor toliko prehiteti aktivno delavnost bližujočega se opozicijonalnega bloka. Kakor je sedanji položaj v skupščini, imajo za to radikali dana na razpolago vsa sredstva. Način predložitve m pa nujnost značlta odločnost radikalnega kluba, preprečiti ustanovitev opozicijonalnega bloka, s tem tudi delovanje federalistov, da se sporazum glede Reke v skupščini prepreči. Počasna posvetovanja opozicijo-nalnjh skupin za ustvaritev, bloka so
vlado napotila, da je začela hftet! z ratifikacijo reških konvencij, kar zopet razni objektivni opazovalci tolmačijo, da je to v interesu sedahie vlade, ker se namerava na ta način še nadalje ohraniti na krmilu.
VPRAŠANJE JUGO-SLOVENSKEGA KARDINALA
— Beograd, 7. februarja, (lzv.) Da« našnja »Samouprava« priobčuje članek o imenovanju jugoslovenskega kardi» nala, ki je gotovo inspiriran od vodilne interesirane osebnosti, članek konsta* tira, da so potrebna z ozirom na mnoge netočnosti nekatera pojasnila. V vseh državah, kjer vladajo dobri odnošaji med cerkvijo in državo, je običajno, da država predlaga najvišjega cerkve« nega zastopnika v imenovanje sveti stolici, da predlaga za kardinala osebo, ki jo država smatra za primerno, da zastopa cerkev in fungira kot visok za« upnik. Kardinal kot tak nima špecijel« nega delokroga. Postavljen je le kot reprezentant cerkve v držaji. Članek dalje veli. da je popolnoma primerno, da naša kraljevina dobi enega kardi* nala. Avstro»Ogrska je imela po tradi« ciji štiri kardinale in odpade eden na našo kraljevino. Glede sedeža kardina* lovega zastopa »Samouprava« stališče, da je za to Zagreb najbolj primerno mesto, ker je tam že preje bila kardi* nslska stolico. Zrn Zagreb se tudi ureh*
HBBVsnn
Stcv. 32.
»SLOVPNSKI    NAVOD«    dne 8. februarja 1924.
Stran 3
s staliSča, ker je sedež ene največjih
jugoslovcnskih nadškofij.
V političnih krogih pa se se vedno vzdržujejo po informacijah vašega do« pisnika, da dr. Korošec de!uje na to, da bi sedež kardinala postala Ljubljana in da bi bil prvi kardina1 knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Te vesti se v Beogradu trdovratno vzdržujejo. Zabeležiti pa je treba tudi zanimivo izjavo djakovskega škofa dr. Aksamo* vica, ki jo je dal zarirebškim novinar« jem, da med jugos'ovenskim episko« patom ne obstoja nikako nesoglasje v tem vprašanju in da se bo o imeno* vanju kardinala še*e sklepalo, ko se zaključi konkordat z Vatikanom.
Obtožnica nrcrfj bivšemu ministru dr. Markovicu.
— Beograd, 7. februara. (?zv.) Zerr!*o»-admški klub je predložil skupščinskemu predsedstvu obtožnico proti bivšemu ministru dr Lazi Markoviću. Obtožnico je podnisalo 56 poslancev raznih opozicijonal. skupin. V obtožnici, ki je drugače sestavl'ena v smislu zakonskih predpisov ;n določi! skupščinskega poslovnika, ima sklepati plenum narodne skupščine. Brczdvomno e zelo karakteristično, da ima nn5 parlament prvikrat priliko razpravljati o taki obtožbi. Zadeva ima v sedanjem Stadiju tudi velepolitičen in resen pomen. Zanimivo dejstvo je. da te obtožnice niso podpisali ugledni člani niti enega opozicijonalnega hloka, podpisal ie ni niti eden bivši minister in podpisal je ni niti eden načelnik opozicijonalnih klubov, razen zemlioradnikev. Zemljoradniške »Beogradske Novosti« razprav!;ajo danes v dal šem članku o tej obtožbi in opozar-in »o na dejstvo, da je dolžnost dr. Laze Markoviča samega, da se osebno brani pred skupšč'no in da sam osebno apelira na državno sodišče. Fdmo sod'šče ic kompetentni forum, pred ka*cr:m se rehabilitira dr. Markovlc", pred katerim reši svojo čast in ug*ed svoje stranke in vsega rež "m a, kateremu jo prirsnjen pečat korupcije. Če bo stvar nsfnla samo v narodni skupščini s pomočjo glasov radikalov, džemijcea in Nemcev, da se na tak način reši zadeva bivšega ministra, tedaj stvar ni rešena, tedaj je slabo ne le za Markoviča. temveč tudi za našo državo. Na Markoviću ostane še vedno madež, nad državo pa žig, da vlada režim korupcie.
V smislu ustave ima na zadevni sklep narodne skupščine o obtožbi razpravljati državno sodišče, obstoječe iz 6 členov državnega sveta in 6 Členov kasači j?kcga sodišča.
Danes ima o tej aferi narodna skupščina načelno glasovanje.
DR. BENEŠ O ZUNANJEPOLITIČNEM POLOŽAJU.
Uspehi češkoslovaške zunanje politike. — Stališče Male
antante in Rusija. — Praga, 7. februarja. (lzv.) V par« 'amentarnem odseku za zunanje zadeve je imel včeraj dopoldne zunanji mini* ster dr. Bcncš nrcgledcn in važen zu* nanjepolitični ekspoze. Pred pričetkom raznrave so člani nemške delovne za* jednice predlagali, da bi zunanji mini« ster ta ekspoze podal plenumu parla« menta. Odbor je ta predlog v načelu sprejel. Predsednik odbora je izjavil, da v smislu poslovnika zunanji mini* ster lahko govori o mednarodni situ« aciji vsak čas. kadar ic za to prilika. Primerno je, da poda že v odboru svoj ekspoze. Nemški posl. dr. Lodgcmann je izjavil, da njegova skupina zahteva, da zunanji minister govori v zbornici z ozirom nn važnost francoskmčcško* slovaške zvezne pogodbe, o kateri fma javnost priložnost se le potom javne seje podučiti v vseh poclrobrostih. Za* htevo Nemcev je odbor odkloni1, nakar so nemški poslanci v znak protesta za* pustil? sejo.
Zunanji minister dr. Beneš je nato k zunanji politiki republike omenjal. da sklenitev češkoslovaško * francoske Pogodbe zaključuje nrvo pTijodo ziu nanje poliiike republike. Nova pcri» joda v internacijonafni politiki se ie vričela z nastopom sod j ali stične vlade na Angleškem, s priznanjem sovjetske Rusije od strani Anglile in 1 talite in s pripravljenostio Amer'ke za sedelova: n*e nrf gospodarski obnovi Evrope. — £>r. BeneŠ ie nato kratko očrta! načela >n razvoj Ma'c antante. Ta z\>eza ie Pokaralo, cfa h^nni v sebi vso s\*ojo ž:v* Ijensko sposobnost in delovne sile, vidni so ze rezultati nie politik^. Ozna« fcoioč kra*t'o razn^erfe rem?bTike do Avstrije. Madžarske in Poljske, je mi« ftšstef začrtal te$Vasfov*J&0 po'itiko korani sovjetski Rus?m. Brez Pusife ni mogoča evropska politika, niti cvs ■opšfci mir. Sfortn 5irno -.sef <fa dose? ?emo nota za zbiranje.
Kar se tiče Franciie, je nam ona nafbtđjfri zavezn'k od vseh velesH. ^oram reči, da nffi ena zavezniških sit »as ni teko podpirala kot Frannia. —-kratko je minister omenil odnosa ic -eškos'ovaške n^ram Angliji, ki niso bili vedno najbolju
V notranji politiki stremi Češko« slovaška za  mirom.   Cilj nai je, da
obranimi mir in obstoj naše države._
Koncem svojega govora je omenil beo* gradsko konferenco, izjavljajoč, da so bile vse ra konferenci udeležene drža* ve mnenja, da načelno nimajo ničesar proti priznanju sovjetske Rusije, toda treba je počakati na eventualno prh znanje od strani Anglije in Francije.
Nova sovjetska vlada.
— Moskva, 6. febr. (lzv.) Po Lierrino-
vi smrtt je postalo aktuelno vprašanje rekonstrukcije vrhovne zvezne vlade, sovjeta ljudskih komisarjev kot eksekutivnega organa in vseruskega centralnega odbora (VC IFC) kot vrhovne uprave in zakonodajne institute. Novoizvoljeni centralni Izvr-ševalni odbor, kf sestoji glasom ustave iz okroglo 550 članov se je že konstituiral in sestavljen je tudi nov sovjet ljudskih komisarjev In sicer* predsednik Rvkov, podpredsednik in komisar javnih del ter narodne obrambe Kamenfev. komisar zunanjih zaiiev CiĆer'n, zunanie trgovine Kra-sin. vojne is mornarice Trock'L prometa ■?ud*n*ak. pošt En brzojava Smirnov (brv-šr namestnik v Sibiriji), inspekcije Kolbv-Šev. prehrane Br|nch*anov. financ Sokolnf-kor. Predsednik vrhovnega narodno-gospo-ćarskega svem Dzerdžlnsk'j. poliedelstva Smlt ir. notranjih zadev Bjeloborodov (morilec carske rodbmc). Trockti, o katerem so krožite -nzlične vesti, je torej ostal na svojem mestu, kar ;e tudi umbivo, kaitl megov ug'ed v armadi ie tako velik, da je odstranitev brez katastrofalnih posledic nemogoča. V centralm odbor so izvoljeni med drugimi: Tomsklj. Curjnpa. Rnkovsktl. ćufcar. Rudzntak, Fntndze, KalhVn, Kamcnjev, Stalin. Petrovsklj. Čeiriakov in Narvmanov. Ta mik je osti' pre;šnji E mi k! rize. Za predsednika centralnega izvrševalnega odbora je ponovno izvoljen KaTnin. Predsednik odbora za Ukrajino ie Petrovskij. za Kavkaz Narymanov. za Belo Rusijo pa Cerv-lakov. V glavnem je ostala vlada sovjetskih republik neizrremeniena. kait? vodilna mesta zavzemajo dosedanji funkcijonarjl.
VELIKI SNAŽNI VIHARJI.
V Arnenki vlaki pod sned^rn.
— Krpkov, 6 februarja. fTzv.) Di*ne*> oh 9 dopoldne je nasta' v rr.est'i in d*Ie5 v oVolici velik snežni vrtin~c. Pol ure ie vladala popolna tema. Med sno'mm vihar* jem je začelo treskati in se se bliskati.
— London. 6. februarja, (lzv.1) Po no« ročilih fz Ncwyorl'a vladajo v nekaterih de* lih Severne Amerike »trajne snežne nevihte, V-f Of?ro?a;o mesta in živ! jen ie nrebival^ev. Mesto Chicatjo. A-kar*as ;n dr-<»a ve?ia mesta so popolnoma odrezana od osfaT"t»a svetovnega nrometa. P^tr^anc so na već ki* lometrov da'iave vse brzojavne in tel^frn* ske zveze Mesta občujejo med s~hoj 5e radir>f«*-j»^st';m potom ter prosfio nujno po/ moč. \*TaVi na projtf»Ti so popoinr>Tna zame* teni. Življenje notnjVov ie v vrltl-i nevar* nosti. ker se vlaki ne morejo ganiti naprej do postaj.
doseženi dogovor med Italijo In Jaso slavijo. Vest čc tudi resnična, nima prav nobene vrednosti, ker so jo zgodovinski dogodki prehiteli in je Srbija sama s kooperacijo z jugoslovenskim odborom ter z znano Krfsko deklaracijo ovrgla lacijonalno omejeno stališče navedenega dogovora. Zdi se pa, da je vest lansirana iz bližnje okolice gosp. Radića na Duna;u. ki poizkuša s takimi remini-scencami razpalitl že itak razgreto javno mnenje naše notranjosti, pred vsem hrvatskih in slovenskih krajev. Resnici na ljubo moramo priznati, da večina našega prečanskega naroda I. 1914. sploh še ni mislila na odrešenje in ujedinjenje v enotno in mogočno jugoslovensko državo in da nima torej pravice rekrimini-rati dejanj, ki jih je (predpostavljajoč, da ;e ta vest sploh resnična) tedanja Srbija morala v malo zavidljivem položaju podvzeti. Taista Srbi;a je dejansko z gobami človeških žrtev osvobodila vse naše kraje par let pozneje in s tem postala jedro naše države. Izgube pa. ki smo jih pretrpeli sedaj ra Primorskem in na Reki. so posledice naše nesposobnosti in needinosti ter v neki meri tudi zgodovinske usode, ker je te kraje ugrabilo tuje. močnejše oro?ie. katerega sedaj ne peremo presmati!
= Korošce sedi na štirih stolih. Beogradska »Politika« poroča, da se je minister ver dr. Vojislav Janjič izrazil o dr. Korošcevi pelitiki tako«le: »Dr. Korošec sedi na štirih stolih*b«okih: en blok je blok slovenskih klerikalcev, drugi je federalističen, tretji opozici« jona'en, a četrti je blok radikalov. Za* ključka iz te konstatacije dr. Janjič sicer ni napravil, jasno pa ie, da je hotel s tem reči, da bo dr. Korošec s svojo dvorezno poetiko nazadnje ob« sedel ne med dvema, marveč kar med štirimi stoli.
= Glavni cTT| ruske revoluc'je le m?r! Na zadnji seji zastopnikov ujedinjenih ruskih sovjetskih republik je Či-čerin prečita! angleško noto. ki de iure priznava soviet^ko Rustio. ter naznanja upostavo rednih d'plomatičnih ?n trgovinskih odnošaev med Anglijo in Rusijo. Korgres je odobril anghško noto ter izdavil da je cilj ruske revolucije mir? — Tudi znak Časa. da se komunistična Rusija približuje normalnemu poliii?nemu žfvfienjn ter da v zunanji politiki ne naglasa več potrebe oziroma interesa svetovne socralnc revolucije, marveč trdi, da ?e nov? cTfs rttske revnlnc"'«* mir!
Glasbeni vestnik.
— Skladate!] L M. Skerjanc razložil bode svoj komorni kvartet, ki se brvaja na koncertu jugoslovanske komorne glasbe v ponedeljek, dne 11. tm. v Filhnrmonični dvorani v soboto, dne 9. ob 17. pop. v pevski dvorani Glasbene Matice v Vegovi uli-c." št. 7/11 Odbor Filharmonične dru2bc vabi vse interesente, ki se zanimajo za to odlično delo. da posetljo to zanir-ivo predavanje, na katerem bo tudi skladate'j podal več zanimivih mest iz svojega dela. Vitop ie brezplačen.
— Spored VI. mnzlkalnega predavanja za naso mladino, kf se vrši v nedeljo, dne 10. februarja ob 11. ur? dop. v Fi!harmor.;ć-ni dvorani Spored izvajata virtuoz na čelu prof. Juro Tkalčič. katerega spremlja prof. Ciril ličar na klavirju. Spored 1.) Uvodna beseda: EmilAdamlč. 2.) Bencdetto Mar-ceilo: Largo. AMegro, Largo in Presto za čeio s spremfjcvan:em klavirja, 3.) Beethoven: III. sonata za čelo v A.duru. Predavanje ie namenjeno našt srednji- in strokovni Solsk: mladini.
— fns*mmen*alnl pouk. Na konserva-toriju Glasbene Matice v Ljubliani se poučujejo poleg klavirja, gosli. sotopetia ter raznih teoretičnih predmetov tud- še sledeči instrumenti: čelo. kontrabas, flavta, klarinet, rog. trobenta in poznvna. Ker *e je ravnokar začelo drugo po!ict;e in sc gojenci tudi Se na novo sprejemajo, v.ibi ravnateljstvo konservatorija vse one. kise zanimajo za instrumentalno g'sbo in ki si hočejo služiti svo* kruh odnosno si izvolijo za svoj Življenjski   poklic   sodelovanje v
aznih orkestrih, da se vpišejo v instrumenta in» pouk na konservatnrfiu. Vp?se sprejema vsnk dan pisarna Glasbene Matice v Gosposki ulic' št. 8. Vstop je vsak dan lahko mogoč.
Sckolstvo.
ce je
Tudi meso slabo*
=: Radičevci se fe v nekoliko dn?h pojavijo v Beogradu? Reo^radckm li* stom potočaro iz Zafjrcba: »Odhod radičevskm poslancev v Beograd je. ako noteko pocjaiania dr. Korošca in dr. Spaba s oredsedmkom demokrat* skerta kluba Uubo Davidovi^em us*^eš* no. po zatrdilu najvnMvneiših Radiće« vib pristašev s^^o še vprašanie ne* k aj dni.« — Slične vesti so kro?i?e po časopisju ?e tolikokrat, da yh jav* post sprejema sedat z največjo skepso. Ako pa je res noroči'o, da sta pod* predsednik Radićeve stranke dr. Ma* ček in Travni taintk te stranke doVtor Krnjcvič že odnotovata v Pco^rad. ni izključeno, da ie na tej vesti zrno res* niče. Bomo videb'!
= Polnomocla na levo ln de««o! Kakor znano, sta «e te dni mnd:Ia na Dtt-nan dva zactonn*ka Mrva^ske zajednice, ki sta z Pndičem konfer»rala o notranjem političnem poležani. Pad'č je bil zadovolicn z dosedanjim delom op^zici-jonnln^ga bloka. Po povratku teh za-Stopnfkov je Hrvatska za;edniea v Zagrebu imela se;o izvrševalnega odbora, na kateri f*» dr. Lorvovič poročal o svoji mi^;:i. Pri ti priliki je zanikal vesti, da odpoši'e Hrvatska za;e^ntca v Beograd odo^s^arco na r> ^:anTa rn^z;C'?o-nal^ega bl^a. Vpt s'a že dr. Korofec in dr. Spaho prejela od f°derars*T5n,>i?a bloka noinomočia, s kVerlmi f^ko r^r.m govarja*a na fevo In desno, to Je z radikali ?n z op^z*c?jo.
=r Iz na5e d^^o^^t'čre pro^ost1. Dtina:ski »6 Ubr Abendblatt« pnnaša pariško vest o nekem dogovoru, ki ga je baje sklenila Srbi<"a leta 1914. z Italiio. Po tej vesji ie srbska vlada leta 1°14. tako' po nrvi avstri^ki ofonz»vi n^ntidl-la Italiji tamo pogodbo, ki iamči Srbiii izhod ra Jadransko morje. Dubrovnik. Boko Kotorsko in črnogorsko obal. med tem ko da*e Itali'i dalmatinsko obal z vsemi dalmatinskimi otočji od Neretve do Reke in Trsta. Ko so zapadne države razpravl:ale bta 1°\5. o vstonu Italije v vo;no, sta Annrli'a in Francija priznali ta dogovor. Ob koncu svetovne vojne pa se te koncesi;e niso izvedle, ker se je temu protivi?a Amerika in s svoiim odločnim vetom nrenrečila itali-ansko na^ilie. V pariških diolomatičnih krogih mislijo, da je Musso!?ni pred meseci zagrozi beogradski vladi z obJavo tega dokumenta in da ie naša vlada na potLagi te grožnje pristala na ravnokar
nU rjo. ie ma/o alt nif*9 tlahra f/nsfto'tfn in »•« fin na tnt*o sla be fm It e, a tnpah r h tfctl a r izvrstno, ker jo v*1 kHar okrcpć't x izvrstnim
.,•/// h ft ti o mki!
— Sokclsko gledal šče v Radov-JIcl naznanja, da radi planinskega plesa, ki se vrši 9. t. m. v Sckolskem d^mu v nedeljo dne 10. t. m. ni predstave. Na splošno željo občin stva pa se ponavlja v nedeljo dne 17. tm. popoldne »Veseli dan« ali ■ Matiček s° žen!«.
— Soio| na Jesenlcal«. Odbor sck^lske-ga društva na Jesenirah sklicuje za v souo-to dne 9. t. m. cb 20. zvečer v društven; telovadnici sestanek vseh članov In člaric. ?e-strnck Je Izredne važnosti, zatorej ie udeležba vseh bratov ln sester Častna d:lžnost. Pridite t^čno!
— Zahvala. D-uštvo za zgradbo so''ol* skega doma na Taboru sc toplo zahvaljuje za prispevek Din 20.000, ki mu ca je izročil vKljb Primork* knt čisti prebitek zadnje prireditve v prid Taboru. Naj izvolijo snre* joti vsi sodelujoči (Klub Primork, S. K. Pri« morje in Soča) in vs? darovalci za požrtvo* \alno pomoč in naV.lonitvc v nabavi in de^ r.arju izraz na?e hvaležnosti; naj jim je v zad~5čenje prijetna zavest, da so i^da^no podprli med potrebnimi najnotrebnejši »So* kolski dom na Taboru«.— Odbor.
nov svojih organov država a!! regulira
formalno in pasivno deiovcn;e aviunonv-nih gospodarstev, ali si stavi z oz';om na gospodarstvo specijelne pozitivne cil'e ali pa ima svoje lastno eospodarstVO. Državna regolad a gospodarstva se vedno ne.-na?a na porov sis:em cespedarskih mole-kulov. T: molekuli ostajajo in se vrše naprej molekularni procesi, ki na fotov načia reagirajo na regulacijo. ?e!e pos.edica te reakcije je končni gosp< darski efekt ukrepov državne vol;e. Počim so pa ukrepi avtogenični. je njihov etekt beterocenKeal To se posebno jasno vidi na pr. pri renta-biiiteti indirektnih davkov aH pri preva* !it\i davkov. Iz zgodovine ekonomsk3i di ktrin In prakse vidimo, da stari merkan-tilizem še ne pozna sistema, ki ga predstavlja gospodarska stran človeške družbe in ne reakcij tega sisrema na ukrepe državne c.blasti Novejši socijalni merkanti:izem pa zopet prenrava plastičnost sistema in mis!;'. da ic ta sistem g'ina, z katere more država napraviti vse, kar h^če. V ospred e more step ti neka sinteza, da sta bnš družba in n-et odgovarjajoči gosp. sistem plastična, da evciucljo-nfrata si?tein z evolucijo produkcijski razmer in evolucijo mentaMtete Kospodr.rcčrh ljudi DokVr n ri^tern sam dozore' do gotovih izprememb. ga ni mogoče rrisMi'1. da fur.kcijonira na n*ič;n, k! n.-ivprotuje n.ego-vi naravi in ne odgovarja frazi njegovega razvoja, Spoznanje tega ic ena izmed najvažnejših pridobitev sociiološkcsa pojmovanja EOSp. procesov. Tako porniovane prepoveduje brezobzirnost pri posegnn-u drževre nhlasti v g 'so sis'cm, obenem ra imperativno zapoveduje že zaradi stabilnosti teeja sferna neumorni napredek na polju socija'ne p"i::ke in rac(tona;»z;ran;e gosp. procesa, v ko'iknr so zato v sistema samem podani neobhodni pogoji.
Za zanimivo predavnn;e se je zahvalH z iskrenimi besedami predavatelja v ?rn:na društva g. dr. Viajaron. Udeležba ni bi!» čisto povoljna, dasi so proh'emi, kl se Ufa je dotaknil predavate!], eminentne vaino-s ti.
Presveta.
REPERTOAR NARODNEO\ GLEDALIŠČA V LJUBUANL
Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. Petek, 8. februarja: Tri maske. Smešne pre-cijoze. Priljudni komisar. Premijera. — Izven.
Sobota, 9. fcb-uarja: Oth"!1o. Red C Nedelia. 10. f brunrja: Ob 3. popoldne: Mogočni prstan. Zri znižanh c  tah. — Ob 8. zvečer: Hamlet. Izven.
Opera. Začetek ob pol 3. zdečer. Četrtek. 7. februarja: Aida. Red B. Petek. S. februarja: Suzen:na talnost. Mozart in Salleri. Zapečatene!. Red P. Sobota, 9. februarja: Koncert Pavla Holod-kova   pr\*ega baritonistva moskovske opere. Izven. Nedelja, 10. februarja: Nižava. Izven. ★   ★ ★
— Premijera v drami. V petek, dne 8. tm. bo v dram gledališču premijera treh francoskih cnodejank in sicer: Molierovih »Smešnih precijoz«, CorrteHnovega »Priljudnega komisarja € in Merajcve učinkovite drame »Tri maske«. »Smešne precijoze« režfra z. Putjata. obe ostali enedejanki pa g. Šest. Predstava se vrši izven abonmaja. Začetek ob 8. zvečer, s
— Razstava karikatur. Na Inicijativo Umetntčkega odeljcn.a se je sestavil odbor za Prireditev skupne razstave vseh karikaturistov v naš? državi. Ideja za take razstave se je pojavila že pred nekoliko meseci in je potekla Iz prepričanja, da bo vedra umetnost karikaturistov naš'a mnogo interesa v naši publiki, V tem času. ko se ustaljajo notranje in zunanje razmere, bo kazalo naše umetniško, politično in socijalno življenje v karikaturi prijazen smehljaj na celokupno vznemirjenost sedanje dobe. Razstava se otvori v Beogradu početkom meseca marta tega !eta in bo trajala deset dni. Ob tej prfUkf poziva odbor vse karikaturiste, da poš!;ejo svoja dela v teku eneira meseca (23. febr. 1924.) da bi se mogla pravočasno Izvršiti vsa pripravljalna dela. Postavljena je žirija strokovnjakov, kf bodo izbirali in razporejali poslane slike. Podrobni program razstave se objavi naknadno. Vse pošiljatve ie treba nasloviti: Odboru za prlredjivanjc Izložbe karikaturista (Ume*nyčVo Odeljcnje-Kojcginje Ljubice. 34) Beograd.
Pravni w*fntk.
DRUŽPA. DFŽAVA IN GOSPODARSTVO.
(Predavanje v društva »Pravnik«),
Vcera e predaval o tej temi v društvu »Pravnik« vseučUISkl profesor dr. Aleksander BUIrnov'.ć. Dobe političnih in socijalnih prevratov, ki so že odnekdaj silile človeštvo, da se zamisli nad bistvom pojmovati, država in gospodarstvo. Pojem družba ie do sedaj zelo sporen. Nekateri ga smatrajo za normativen, drugi za psihološki. Predavatelj smatra tudi psihološki značaj za preozek, ker ne obsega bistva družbe. Pr; vsaki človeški skupini razlikujemo tri karakteristične obiket 1.) priprosta skupina Hudi ali agregat aritmetično vsoto diug poleg drugega toda neodvisno drug od drugega živečih ljudi tu še ni družbe; 2.) sistem ljudi, skupino drug na drugega navezanih in vzatemno drug na drugega učinkujoOih ljudi in 3.) edinstvo ljudi, ki ga karakterizira enotna volja. Družba nt nič drugega nego sistem liudi. kakor je na pr. gozd sistem dreves. Za socljologijo je naivožne ši razloček med sistemom in edinstvom Iju*4!. Sistem je področje iracijona'nib (neracijonaliziranih ali heterogeničr.ih), edinstvo pa področje racionaliziranih (avtogeničnih) socijalnih pojavov. Vse tri oblike so seveda samo idealni tipi. Vsaki obliki socijalne organizacije pa odgovarja gotov gospodarski ustroj. Priprosti skupini ljudi odgovarja sk«.ip;na primitivnih, drug na drugega ne navezanih (gospodarstev, sistemu Odgovarja šestav-ijeno. edinstvu pa popolnoma socijaizira-no gospodarstvo. Tudi te tri oblike gospodarstva so samo idealne. Za ekonomsko vedo 'e najvažneša razlika med sestavljenim in racijonaliziranim gospodarstvom socijalne celote V prvem se vrši zadovoljitev človeških potreb pod vplivom orrb-nega interesa In orijentacije na trg. V drugem se vse vrš? po predp'sih soclja'ne oblasti. V prvem se racijonaliteta gospodarstva kontrolira potom vrednostne in denarne kalkulacije, v drugem mora vse to nadomestiti naravna kalkulacija. Ta kalkulacija pa naleti na celo VTsto načelnih težkoč. ki so tako velike, da jih nI mogla doslej premagati celo najhrezobzlrneiša diktatura Za vzgled lahko sTuži komunistični eksperiment v Rusiji. Doslej obstoja samo ena praktično izvedljiva pot. ki vodi k odstranhvi nedostatkov »ega ustroja In to le aH socijalna politika ali pa de'na socijalizacija. Tu nealetlmo ic na pojem drŽave in na razmerie med državo in gospodarstvom. Država je po defnicijt noveiše literature kompleks pravnih norm. Ta de-fmlcfia pa je z ozfrom na vpliv države na gospodarstvo preozka. S socijološkega sta« lišča je država l) gotova skupina ljudi: 2> skupina medsebojno zvezanih Ijud! in 3) edinstvo ljudi. Potom pravnih norm in fti-
Ing:. An'e Ruž^:
Aorarske onp^acije in uram reforma.
Organizacija agr. ob'nstcv, predlejfi ra
združitev.
V »Slovenskem Narodu« z dne 2v. decembra \°22, torej pred dobrim letom dni, ie pod naslovom »Organizacija agrarnih oblastev v Sloveniji« izpod poklicanega peresa izšel lep preglji organizacije teh oblastev in vclkih ter kompliciranih nalog;« ki jih imajo izvrševati. Tu se nam našteva velika kopica kompliciranih zakonov, izvršilnih naredb, ukazov in novci o razdclbi skupnih zemliišč in o uredbi pravic glede uživanja in upravljanja, o zložbi poljedelskih zemljišč, o čiščenju tujih en-klav in arondaciji gozdnih zemljiSč, e> varstvu planin in pospeševanju plan-šarstva, o novi uredbi in odkupu služnostnih pravic, urejenih v postopanju po ces. patentu z dne 5. jul. 1S53. drž. avstr. zak. št. 130, in dr., ter razlaga sedanja organizacija ngrarskih oblastev v Sloveniji, ali pravilneje, kakšrt bi morala biti. Puščajoč postrani vprašanje morebitnih reform teh zakonov, povdarja dal e, da je gotovo, da so U zakoni tudi zanaprej neobhodno potrebni ter da ljudstvo čimdalje bolj zahteva njih točno in hitro Izvrševanje. V Slo-veni:i je torej potrebno obdržati to samostojno in neodvisno institucijo, brczdvomno pa pridejo tudi druge pokrajine z razvojem svojih agrarnih odnoša-iev prej ali slej do tega. da bodo zahtevale slično njih reševanje. Medtem nam je znnno, da imajo že skoraj vse naše pokrajine podobne institucije ter jih bo treba s časom le primerno enotno usmeriti. Tako irramo v Srbiji »sudove za razgraničenje« že skoraj 30 let, v 3 »sni rh^ro za agrarne operacije« in »biro za otkup kmetova«, na Hrvaškem in v Vojvodini »županijsko« in »zemaPsko komasacljono povjerenstvo« in dr. Končno povdarja pisec stalnost v zgornjih zakonih določenih poslov agrarskih operacij v nasprotju s prehodnim značajem agrarne reforme.
Do tukaj bo g. phatcliu vsak strokovnjak brez-Jvomno popolnoma pritrdil in mu bo hvaležen za izčrpne in izvrstne informacije. 2al da ni vse tako, kot bi moralo biti. o čemur pa malo pozneje. V nadaljnih izvajanjih želi g. pisatelj dokazati, in to je menda tadtj glavni namen te raznrave. da bi more*' biti na bolj kazalo združiti posle ngrarskih operacij z enimi agrarne reforme, 3e agrarske operaciie bi trebalo primerno reorganizirati, in utemeljuje to svoje naziranie predvsem s tem. da je agrarna reforma prehodnega znn!aTa in kot taka nekam mnnš^ga pomena-kot ga imajo agrarske operacije, poterm da slednje že razpolagajo s potrebnimi kadrom poslom vafenega uradništva in bi ne kazalo vzdrževati dvojne urade in dvojno oseb e tam. kier se posli morejo izvršiti na bolj enostaven način.
Ker se z Ideio združitve obeh problemov nikakor ne morem strin ati in* je to posebno v scdanj:m stanju absolutno nemogoče, in ker tudi organizacij ne odgovarja popolnoma, hočem malt* pobli/je premotriti oba ta vpra^an^a v posameznih poglavjih, ki nai bi našla pravo razumevali*e in potrebno zanima nje splošne naše javnosti.
STtan. 4.
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 8 februarja tggj
htev. 32.
Dnevne vesti.
P Ltubijani. dne Kdo zastopa narodne manjšine?
Vsakemu Jugjslovcnu se mora zdeti čudno, da zastopa na zborovanjih komisije mednarodne Unije udruženj za Djrustvo narodov naso jugoslovensko manjšino v Italiji nemški veleposestnik iz Češkoslovaške, posl. dr. Medinger. Ta je govoril za njo na zborovanju v Curihu in prihodnji mesec utegne govoriti v Bruslju zopet za naše trpine v Italiji. Dr. Medinscrja označa glasilo Čsl. vlade »Čcskoslovenska Republika, za generalnega advokata man šin.
List piše: V Curihu je zasedala posebna komrra. katero jc Unija udruženj za Društvo narodov poverila s proučevanjem manjšiniskega vprašanja v raznih državah. Uni;a je zbor osebnosti, gotovo vse časti vrednih, katere pa so napram vprašanjem, ki jih hočejo rešiti, tujci, sicer simpatični tujci, ali vendar le tujci. Zato pa ie povsem razumljivo, da je ta zbor postal zatočišče ljudi, ki imajo z idealnim prizadevanjem Društva narodov in torej tudi Unije zelo malo skupnega. Zastopnik čsl. Nemcev je veleposestnik posl dr. Medinger. ki obsipa Uniio s kvernlantskimi pritožbami. V seji posebne komisre je zahteval, da naj bi se vse nemške pritožbe izročile mednarodnemu razsodišču v Haagu s prošnjo za njegovo mnenje. To so pritožbe, ki so bile svoičas izročene Društvu narodov, katerim pa se ni ugodilo, ker sc je svet Društva narodov prepričal o niihovi neupravičenosti. Sedaj bi dr. Medinger rad obtoževal ž njimi iiaaško sodišče. Dr. Medinger pa .nastopa tudi v vlogi generalnega branitelja manjšin. Zavzel se je za slovansko manjšino v Italiji in apeliral na velikodušnost Rima. Ta vloga nikakor nc pripada nemškemu poslancu. Ni še tako dolgo, ko so Slovence tlačili njegovi sonarodmaki in sicer tako, da se je dalo n ihovo stališče v bivši Avstriji primerjati samo s stališčem Slovakov v bivši Ogrski. Ker je pa že dr. Medinger prevzel vlogo generalnega zastopnika manjšin, bi mu svetovali, kje bi mogel on nastopati prav energično, 'z Češkoslovaške je daleč v Italijo, blizu pa je do Lužic in Nemci v svoji državi bi gotovo nckal dali na zagovor Nemca iz naše republike. Dr. Medinger naj se torej zavzame za lužiške Srbe in jim posveti vsaj malo pozornosti. Precej smešno je, ako dr. Medinger imenom idealnega načela manjšinskega varstva kara sedaj tega sedaj onega, nikdar pa ne svojega naroda ...
Na zborovanjih omenjene posebne komisije je zastopana tudi Jugoslavija in sicer je bil navzroč na zadnjem zborovanju v Curihu prof. Ce-rovlč. Zastopane so bile sledeče države: Nemčija: grof Bernstorff in dr. Hardcncr; Avstrija: dr. Kunz; Bolgarska: prof. Kirov: Kitajska: Chang; Francoska: prof. Th. Ruyssen; Anglija: Sir WiIlougliby Dickinson, predsednik komi: e; Grška: prof. Politis; Japonska: Saycgusa: Rusija: M. Efrcnov in V. Lam: Švedska: baron Adclsward. predsednik mcdparlamentarne unije; Švica: dr. Haberlin in prof. Bovct; Češkoslovaška (čsl. udruženje) senator Brabcc (nemško udruženje) posl. dr. Medinger.
Ni dvoma, da je stvar naše manjine v Italiji, ako jo zastopa Nemec dr. Medinger, v slabih rokah. Pri Društvu narodov bi pač morale biti vse jugoslo-venske manjšine v sosednih državah dobro zastopane. Toda tako, kakor je sedaj, se nam zdi, da se v komisiji za varstvo narodnih manjšin dela naravnost proti varstvu naših manjšin! Jugo-slovcnski poklicani činitelji morao storiti svojo dolžnost do naših manjšin. Zadnji čas!
★   ★ ★
— Kriza v občinskem svetu. Danes b! se imela nadaljevati proračunska seja občinskega sveta Ijublanskega, ki se je morala zadnjič prekiniti, ker ni bilo navzočih toliko občinskih odbornikov, da bi bila podana kvalificirana večina za proračunsko razpravo. Črnordcča koalicija je v velikih škripcih in skuša na vse načine pridobiti komuniste za to. da bi sodelovali pri proračunski razpravi. Dosedanja pogajanja še niso imela uspeha. Gre namreč za »Mestno hranilnico ljubljansko«, kier si hočejo komunisti pridobiti odločilen vpliv, čemur pa sc klerikalci upirajo, ker sami a^pirira^o na to pozicijo. Ker pa ie klerikalcem največ ležeče na tem, da ne izgube gospodstva na magistratu, ni izključeno, da sc koncem koncev vendar le udao in puste komuniste h koritu. Vprašanje je seveda, kaj poreče k temu vlada. Ako vlada tudi temu klerikalno - komunističnemu aranžmanu da svoj blagoslov, potem z bogom »Mestna hranilnica ljubljanska«! Kakor stvari sedaj stoje, bodo klcrosocl-jalisti prisiljeni se ukloniti volji komunistov aH pa bo moral dr. Peric izvaiatl konsekvence in odstopiti. Eno kakor drago bo usodepolno za rdečo-črno koa« licijo. ker jc več kakor gotovo, da bo tako prva kakor druga rešitev Iz sedanje zagate samo pospešila proces, k| vodi nevzdržno k polomu sedanje komunalne politike*
7. februarja 1924.
— Minister dr. Janfd ca nedeljivo«!
SloveniK?! Minister ver dr. Vojislav Ja njič je imel ob priliki svojega bivanja v Zagrebu pred par dnevi predavanje v
ondotnem radikalnem dijaškem klubu. V tem predavanju se je dotaknil tudi nase notranje in zunanje politike. Razprav* IjajoČ o ustavnem vprašanju se je izrekel z vso odločnostjo za nedrij; vos t Sl^» venlje ter to svoje stališče utemeljil s tem, da bi sicer prišli v marftVrs' 1 oblasti Nemci do takšnega vplva. da bi lahko v oblastni skupšlni delali m čno op >• zlc'jo. AH je g. minister dr. JanjČ podal to izjavo v imenu vlade? Čudno! Zakaj se potem forsira razdelitev Slovenije, ako je vlada sama prepričana, da je ta razdelitev škodljiva?! Ali je v zvezi s to izjavo morda vest, ki se širi po Ljuljani, da je dvorni svetnik g. Janko Kre-menšek razrešen dolžnosti likvidatorja pokrajinske uprave za S'ovcnijo?
— Naši klerikalci proti slovanskemu bogoslužju. O vprašanju, kdo bo Imenovan za jugos'ovenskega kardinala, razpravlja zagrebški »Obzor« In prirnja med drugimi tudi do tega-!e zaključka: »Z imenovanjem dr. Jegliča za kardinala v Jugoslaviji, kateremu bi tudi država morala priznati ta položaj, bi prišlo tudi vprns\inje slovenskega bogoslužja v katoliški cerkvi v ne varnost fz »Slovenca« je jasno, da slovenski duhovniki delujejo proti temu. za kar so *e naSI Strossmaver. Rački in toliki drugI, pa tudi sedanji nadškof dr Baner zavzemali s tako vnemo...« Kaj pravi »Slovenec« k tej ugotovitvi?
— K pridobitvi ini. Hafnerja za ljubljansko vseučilišče. Z ozirom na dopis »Z obal Dunava«, ki smo ga pri* občili v včerajšnji številki, smo dobili to*?e pismo, ki je radi priobČujcmo. — *G. ing. Hafner jc bil med prvimi stro« kovnjaki, katerim je profesorski zbor tehniške fakultete že leta 1920. ponudil profesuro. Intj. Hafner je profestiro odklonil v javnem radi tega, ker se ni hotel ločiti od monumentalne stavbe državnega mostu preko Donave pri Florisdorfu. ki je začenjaje od prvega koncepta do današnje izvršitve and dolrjo1etnega dela flosp. inej. Hafnerja. Tehniški fakulteti v Ljubljani so se ponujali razni strokovnjaki za stolico mostnih stavb; navzlic temu pa profe* sorski zbor do danes še ni predlagal nobenega kandidata za omenjeno sto« lico v nadi, da bodo enkrat ugodnejše razmere omogočile pridobitev g. ing. Hafnerja za ljubljansko univerzo. O cem bi se bil g. dunajski dopisnik lahko osebno podučil pri g. ing. Hafnerju, predno jc ljubljanskim strokovnim krogom očital brezbrižnost napram slovenskim znanstvenikom. — Prof. Krši, predstojnik čradbenetja oddelka na tehniški fakulteti univerze v Ljub« ljani.
— Se enkrat rudarska stav! a 'e'a 1923
ia njen potek. V tej zadevi smo d bili od zanesljive strani to-!e pojasn lo: Stavka ie izbruhnila skoro istočakno v vseh revirjih Trboveljske družbe in trajala dolgo. Pogajanja, ki so se vodila deloma direktno med družbo in zastopniki delavstva, deloma s posredovanjem pokrajinske uprave, niso namreč dovedla d ; nobenega rezultata. Z rastočim razburjenjem Jc bil ogrožen tudi javni mir in red. Državni organi, zlnst! pri krajevnih političnih oblasteh so b 11 primorani poskrbeti potrebno, ozn ma uporabljati se vedno veljavni zakon o zaščiti favne varnosti In reda. Mogoče ie b la nj hova gorečnost tu in tam prevelika, ne more pa se trditi, da so kršili zakon. Proti posamnim državnim organom pa so b li po Interpcla. Ijt Jugoslovcnskcga kluba v nar 'dni skupščini med drugim izneseni tudi očitki, ki niso resnični. Tako n pr. ni res. da bi bil tedanji kočevski okrrdnl glavar dr. Ozrin odpuščene rudarje deložiral in I h izgnal 12 okraja. On jih ie marveč le opozoril, da bi se morali tisti, ki bi ogrožali lavni m r in red. izgnati, sicer pa da morejo svobodno prebivati v Kočevju kljub odpustitvi. Izgnal dejansko ni nikogar. O odpovedi rudarskih stanovanj p> rudniškem vodstvu (o deložaciji) pa le sklepalo sodišče, med tem ie pa več rudarjev prostovoljno zapustilo Kočevje.
— Izstop z ćrfavne si že Za krškega
škofa imenovani dr Josip Srcbrnlč je Izstopil iz državne službe kot univerzitetni profesor.
— Prepovedan list. Notranje ministrstvo je prepovedalo razširjati v naši držav! bolgarski list »UstrcnU, ki izhaja V Sofiji In pls> v nam sovražnem duhu.
— Smrt podpredsednika stola sedmorice. V Zagrebu je umrl v sredo podpredsednik stola sedmorice g. Josip Zec v 67. letu svoje MSrosrf
— Natečaj za načelnika. Ministrstvo narodnega zdravja razpisuje natečaj aa načeinfka administrativnega oddelka. Kandidat mora biti doktor medicine in Izpolniti vse zahteve, ki jih predvideva zakon o dr* žavnFh uslužbencih s dne 31. julija 1923. Prijave ie poštfjatf administrativnemu oddelka ministrstva najkasneje do 30. februarja ti.
— Ce'I*te vestt Lf udttco vteofil-
11$ Če. Prihodnji ponedeljek dne 11, februarja se vrši na ljudskem vseučilišču preda« vanle g. dr. Ant Schwaba »o otroških nalea* 11 Ivi h boleznih«, katero )e moralo radi rasnih ovir Že parkrat odpastt, — Slove n* s k a Matica podružnica v Celju, Ima 2% t, m. ob 20, ar| svcCcr £«aH jtvftraai HacaaV
nega doma svoj občni zbor. — Gospodi n | s k a S o I a v Celin prične a rednim poukom v ponedeljek dne IS. februarja. Zavod bo letos obsegal vse panoge Popolne gospodinjske šole. Vpisovanje se bo vršilo v sredo IX februarja la v četrtek 14. februarja od 11. do 12. v pisarni ravnateljstva dekliške meščanske lole v Celju. — Moška in ienska podružnica CM D. ima svol redni občni zbor v petek dne & t m. ob 20. v gostilniških prostorih Narodnega doma.
ter pričeli s samokresi nanje streli a ti. Oddali so vc£ strelov, katerih pa k sreči ni nobeden zadel. Na ta način je bila p licija primorana stopiti v akcijo tudi z orožjem, toda le s s?bljo. Pri tem je eden nainujšlh divjakov Mirko Wcls, mesar pri tvrdk; Vlah -vic, dobil vsek preko glave in bodlja) na nogi. Ko Jih Je cjačena straža hotela zgrabiti, to junaki pobegnili. Med njimi je bežal tudi ranjeni VVeis, ki pa se je blizu kavarne v Burka vsled   izkrvavljcnja   zgrud I. da je pri-
— Smrtna kosa.  V celj ki javni bolnici I šel reš Ini oddelek ponj. Kakor doznamo, ra-
je umrla v starosti 21. let gospa Ludovka Zidar, učiteljica in soproga nad učitelja Zidarja v ct. Lenartu nad Laškim. Isti tam Je umrla gospa Jovanka Radosavljevic,
soproga policijskega pisarja iz Lazarevca v Srbiji v starosti 29 let — Celjski trg. Govedina I. v mesnicah Din 26, II. 23—25 na trgu I. 24—25, II. 20—20: teletina i. 32—33, II. 30. slanina 41—43, mast domača 40. amerikanska 39, prekaieno meso 40-45. Sunka 45. Cena moki: 1 kg mrke št. 00 6.20. št. 0 6 št. 2 5.60, št. 4 5.30, št. 5 4 70, št. 6 3.70; rčena moka 5.20, aidova moka 6.60. — Kurivo: q črnega prem-ga 51. riavcga 26.50, m* trdih drv 140. 100 kg 40, m* mehkih drv 112—120. 100 kg 32.
— Mariborske res t U Sedanjost In bodočnost našega pomorstva. O tem ravno sedai po sklepu italijansko - jugo-slovenske pogodbe veleaktualnem vprašanju ?e dne 4. tm. v Ljudski univerzi predaval znr.ni strokovnjak na tem po'|u g. Rud lf
ne niso nevarne, ker so divjaka že v sredo dopoldne odpeljal! Iz bolnice na okrožno sodišče. Baje so med tem ulov IH tudi ie ostale. Pri prvem napadu v gos'llni Vlahovič sta b la ranjena tudi dva stražnika. — Lep uspeh premijere »Mercadet«. Uprava Narodnega gledališča Je 2:1 torek večer izbrala premijero Balzacove duhovite komedije »Mercadet«. Prenrjera je nenavadno dobro uspela. G. Grom kot Mercadet Je po daljšem ea^u zopet d >b:J vlogo k; Je zanj kakor nalašč! ustvarjena. To pot Je prijel do svoje veljnve tudi g. Skrbinšek v vlogi De la Drfve. Ob tej priliki Je nastopil tudi stari znanec in ljubljenec mnriborvfc ga odra g. Žclezn k v vlogi Minarda. T.:di ostole v^č-|e vloge (sa. £turmova. Kraljeva, g. Rnz-berger. Kovic. Harastovič — p.i tud: manije Zchrer, TovonIV. KoviČ, Savinova, Petkova) so bile dnom ferane.
— ObranSnl kamen. Ooso. mag. nnd-svetnlk C Lah s soprngo Je daroval C. M.
da prečitajo knjigo orožnfškega kapetana
Mizlera, v kateri jc navedeno, kako je treba z n;?m (s Carugo) postopati. V drugem pismu je orožnikom Izdal nekatere osebe, ki so Izvršavala rope na megov račun. Izdal jih je, ker se on ne spušča v navadna rope m Če kje »udari«, pusti svoj podpis.
— Vremenska nap->v?d. Dunaj 6. februarja. Uradna vremenski napoved za t. tm.: V severnih alpsk h deželah mestoma sneg, v južnih spremenljiva oblačno, močia vrtnčast proti severu se sukajoč veter, padec temperature, mraz.
— Koncert Od nedelje 3. tm. v restavraciji in kavarni Tratnik redno vsaki dan koncert cig^nsVe kapele pod vodstvom
. p.-imaza Miskota od 8.— I. ure ponoči.
Cernič. Crnič je znan knt urednk Jugoslo- j družbi za kamen Sn Din. mesto venca na venskega Primorca, tajnik kluba JugnsJov n-skih pomoraca in kot poročnik trgo\ l^ske mornarice. Njegovo veleznmmivo predavanje sc koncentrira na aktualnost vloge, ki naj jo ima nasa država na morju. Pri tem vprašanju upošteva predavate!! tud' nas in hr\atskl narod kot po svoji naravni legi še posebno zainteresirana na praktični izrabi morja v svrhe povzdige občega narodnega gospodarstva. Predavanje Je blo za mariborske razmere. pos<bno z rrzlmm na pred-pustni čas m znano brezbrižnost zaakfualna gospodarska vprašania, dobro obi kovano. Pogrešali pa smo posebno one sloji, ki so v prvi vrsti zainteresirani na tem vprasaniu, to so naši trgovci In indusfrijnlcf; to so ravno isti krogi, ki Se izogibajo tudi carinskih konferenc in v zadnjem času celo svojih lastnih strogo stanovskih prireditev. Vsebina predavanja pa zasluži širši krog publl-
krsto p"k. Amona Kre*eJ!a. TsVrena hvn'i!
— Daril''. G. T. Je honorar za svie Izvedensko mnenje pr s~d *čti v zn?sk» 50 dinarjev dal na razpolaro našemu urednštvu, da lih po svojem preudarku porabi v kjk dobrodelni n^men. TsVrenn hvala! Kako po-rrbimo to plemenito darilo, zabeležimo v listu.
— Krmarji so nabrali *a venec pokoj« nemu A. iCfejcTju in darovali preostanek v znesku Din 113 »Pndnornemu društvu sle« pih« v Ljubljani, VVolfova ulica 12. — 0,?oor imcnovancfjn društva se kar najlepše fahva« ljuje r.m tt dar.
— KoPko Ic rrTtai državn proces Pa-sk'Jevlć. Po poročilih zntrrcbšVfn »Novosti«. Je vcHal drJnvo Pnskf'evrčev Proces pruVržno 200.000 Din In sicer le bila ta vsota, porabljena za sodnike, nadalje za razne Izdatke, razsvetljavo, kurlnvo Itd. Torej
ke posebno Iz gospodarski krogov, ki so Že { Je bfl proces za državo zelo drag. bli/je morju, torej onih Iz Ljubljane. Po našem mnenju bi bilo Zelo umestno, da Jadranska Straža v Ljubljani povabi g. predavatelja k ciklusu predavanj v Ljubljano. Gospod Crnlč predava sicer v hrvatskem Jeziku, toda v svojem živahnem temperamentu tako razumljivo, da ga lahko razume vsak Slovenec. — Profanacija Tanjinega hrama. V torkovi številki smo poročali, da se Je nemška mladina pričela zelo zanimati za nase operetne predstave, da pa se vede zelo neprimerno. Da se nas ne bo napačno razumelo, ugotavljamo: Ravno mi, ki smo vedno tožili, da pogrešamo od nemške strani zanimanje za naše gledališče, s i:o le veseli, ako opaz.mo vsaj na tem polju preobrat na bolje. Ako bi bile naše predstave slabe, bi raje imeli da predstav Nemci ne posečajo. Toda vnanji nemški kritiki sami izrekajo priznanje, zato maramo le želeti, ako ima čim več Nemcev priliko se osebno prepričat? o vl5:ni naše gledališke ki:ltu«-c. In vendar Imamo vzrok za prltržbc. Dočim vstraja bojkot gledališča od vplivnih nea-ških krogov dalje, se polnijo stojiš'a tudi V parterju od tiste vrste nemške mhdfnc, ki je niti nemški prireditelji ne morejo b ti posebno veseli. Dočim sta se Pri predstavi v soboto zvečer še samo dva prr<jucirala s klobukom na glavi, bila Je v ncdclia Že cela kampa ostentatlvno pokrita. Urinila se je na sedeže ter provocirala ceh dime abonenti-nje. da so sc mladim gospodlčem umikale. Med predstavo so zbijali svoje surove šale, med odmori pa so se sami med seboj obdelavah", tako da jc bilo par v prvih vrstah se-dečih Nemcev sram. Navajamo te podrobnosti, ker se bojimo, da na tem izrednim pojavom lahko trči tudi kaka preračnnj na špekulacija, da nas take razmere pri takih večerih ravno sedaj ko sc odločuje usoda našega gl~da!!.Jča. spravijo v nevam-st. da smo iz Tal'Jrncga hrama napavili tlnTl t?ng teater, če se tak? stvari dogajajo kie zgoraj na galeriji, o tane to vsaj v Č nI pHkrlfo da pa se dodajajo prav spredaj pred od om. to Je ne samo motenje, ampak tudi žaljjnje igralcev. Naš prvi vrtnar Iz Prek-murja. Štefan Hujs iz Bclrlncev Je kolikor znano, prvi Prekmurec, ki se Je posvetil strokovnemu vrtnarstvu v vetepodfetla »Vrt«, kjer Je s svojo strrk~vno m<-bra?bo In osebno poštenostjo prvi d segel izredno čast, da le bil po svojem šefu (z. Džamonju) fb slovesni pHIlkl otvoritve razstave proclaSen koi pomočnic. ~ Koncert Glasbene Matice. Po daljšem cdov>ru Je priredba Gl s-bena Matica p-~<l vrdsfvom ravnateiia To-pfČa dnncs 6. februarja v G5!zovt dvorani svoj vcffk koncert, združen z orkcstrrlno glasbo. Kot glavna točka vsp^reda «e Je pro-izvaja** p Htigolinova kaneta »V pcpelnlč-ni noči«. NnstopPo Je 90 članov. Koncert Je sMnlno uspel. — Krvava bitka med mesarji in pnf-cfjo. V n~čf 5. fibruarfa Se Je v gostilni VTnfiovIČ in pozneje na vogalu Maj- j strove in Prešernove uliTe odigral sV^ndnl-v zen dogodek, k? inhtfva tcnvllfte remrdure od strani pristrjne cblasti In k? Je na dn.-gj strani pokazal vao ničev^t prlto«b od strani mesarjev, da se Jim slabo trod*. V gr*sti?lo Vlahovrč blizu glavnega kolodvora |» prišlo na večer ve* fe pijanih mesarjev. Ker J'm le gostilničar vsled prevelike pllnnost! na* daljno pijačo odrekel, so ga pričeli napadati m se sami polastili vina. Nato sn pričeli rst-bila« no sobsh In tmlč*ll veC pohKtva. Na pomoč dospela policija le prišla sama v ne* varnost, ker so podivjam mes^rf! m d~1*?ml noži napadnti trdi policijo. OJacenl p-lc!JI st |e posrečilo dMoke ns len nscln spraviti Iz gostilne. Oditi so proti temni Maistrovi ulici v smeri proti parku, dobro ved^č, di |li ojačens p^licT|a od zndej gasTed'iJe. Ko so divjaki prišli Mlzu po*|opja oro*n?*v k*-
— lOO.Onn dinarjev Izgubil. V Novem Sadu je izgubil ravnate!: državnm monopolov fordnn GrčbennrovfČ v bTlžini hotela ^Krnljica Mnriia« svoio denarnico, v kateri se le nahnlnlo 44 000 Din In ček za 50 tisoč Din Srečni nafditelj se dosedaj Se ni javH In se tudi nauSrž — ne bo.
— Želczmška nesreča. Na progi 13Ke-Ijlna-Rača v Rosn!. Je skočil 4. tm. s tira osebni vlak Strojevodja in kurjač sta bila težko rnn'cna.
— Policijska kronika, StužkfnH Ani Frank, zaposleni v restavraciji na gl. kolodvoru, je bi! ukraden lesen kovček, v ka* terem so se nahajali razni predmeti v vrednosti 250 Din. — Zascbnirt JoJcfi Pnn iz Vrbovčeve ulice je bi!a ukradena 100 D vredna jopa. — V hotelu »Sočn« je neznan tat izmakni rrg. potniku Avgustu Pirnatu srebrno »Omcga« uro. z zlato veri/ico v vrednosti 2-ViO Din. — V Somboru je HM izvršen drzen vlom pri odvetniku dr. Gj. Ni-količti. Vlomilci so odnesli razne dragulje v skupni vrednosti 125.000 Din in 3700 Din gotovine.
3t. iartuarja do 10. februarja
»ŽENA Z MILIJONI"
Od 7. do 19 febr. — III. DELi
CAH2&HA9- PARIZ
KISIO MATICA
— Velika sleparija. Mirko Bcdenk, knjigovodja osiješke podružnice »Hrvatskog štamparskog zavoda«, ie ponevcrfl tekom lefa W23. skupaj 1,500.000 kron. Be-denk je bM sedai aretiran in je vrnil 1 milijon kron.  Odd.m je bil sodišču v Olsfjeku.
— Dva otroka zgorela. V šplta'iču pri Konilcah se je v petek 1. tm. dogodila grozra nesreča, ki je zahtevala dve mlad! človeški žrtvi. Posestnik Skrbinšek Te od-5e. s svojo ženo od doma v vinograd, pu-steč doma 10. letnega, nekoliko slaboumnega sina In njegovo Štiriletno sestrico. Otroka sta vze a vžigalice in nnpravila ogrni na posielji. ITrpnrna je b:!a Postelja v plamenu. Otroka sta skušala ubežati, toda vrata so bila zak!ien;ena. V sobi je nastala zaduŠljiva atmosfera. Uboga otroka, sta začela v obupnem strnhu kričati na ponioč in pes. ki je bfl istotako v sobi, Jt d'vje lajal. Ker je kraj bolj osamljen, se nI n:rt*e odzval kriku nesrečnih otrok in ko so se srarš! vrnflf domov, so našli obn otroka mrtva. Tudi pes se je zadušil. Strašna tragedij je med vaščani vzbudila splošno sočutje.
fTAJDUK CARUGA. Kako Je Caruga pomaral orožn!kom loviti razbojnike.
Čaruga, ki je delal s svoitm hakluko-v?n;cin orožnikom Štiri leta preglavice. Je bil tako drren. da .'e sam orožnikom ptsal pisma, v katerih jih te obveščal o svo!ih zločinih. Tako je v začetku leta 102? Čaruga posla orožniki p->stnji v vlrnvltl-škl Županiji pismo, v katerem Je nsvaiil, da on ne nadleguje polenih seliakov. temveč Je samo proti onim, ki so proti njemu In proti držav!(!>. Opozarjal je orožnike, da naj se ga Izogibajo m naj nl^ar ne stavljajo svojega življenja za strahopetce in podleže v nevarnost. Nadalje je navedel, da nagrađuje vse no zaslugi, one. kf delajo v dobro t dinarji m one, ki delajo krivico s krogljo. V nekem plsimi, naslovljenemu orožnttkemu desetniku Palajiču, le slednjega opozarjal,   da naj sc bolj malo
Turistika in spori.
— Podružnica SPD ▼ Radovljici pr*redi
v soboto, dne 9. t. m. v Soknlskem domu v Radovlid veli\- planinski ples, h kateremu Je vabljeno vse članstvo in prijatelji plan n-stva. Za zabavo kakor tudi za dobro postrežbo Je vsestransko preskrl Ijeno. Začetek ob 20. uri. Priprroča sc planinska cblcka. Narodne noše dobrodošle!
— Katero le najstarejše strelsko dro-5tvo v naši državi? Časopisi so prinesli vest. da je »MeiČaasko stre'sko društvo« v Ost;eku. ki praznuje letos svojo 140 letnico najstarejše v naši kraljevini. To Je pomota, znka; »ljubljansko ostrostrelsko društvo« je staro že nad 362 let. Že neka celovška kron'ka iz leta 1562. omenja, da se ie vršila Istega leta dne 14. julija v Ljubfinnl veliks strelska tekma. Društvo Je obsvoin'o v 17. stoletju pod Imenom »Meščansko strelišče«, v 18. stoletju kot »Nova strelska družba«. I.eta 1737 Je bilo ustanovljeno »Staro strelišče« ra Gradom. Svoio 30n letnico Je slaWio društvo na »lo-▼esen način L IF62. Novo strelišče pod Ro/nikom ie bfio otvoreno 27. avgusta !K7f*. Društvo je obstoiaio do prevrata pod Imenom »DruJba ostrostelcev ljubljanskega glavnega strelišča«. Po prevratu je pristopilo k društvu mnogo naših drfnvnm funkcionarjev. industrijalcev m drugih Uglednih meščanov. Društvo je svoja pravila spremenilo v državnem zmlslu m tl nadelo že navedeno ime. Prvič po prevratu je nastopilo pri tekmovalnem »treljanju v Ljubljani 3. lun. 1°23. ki ga Je priredilo Slov. lovsko društvo na vojaškem streli ŠČu. Pri tem streljanhi je društvo postavilo dve fftrči s pripadajočimi darili: ena H* med tarč je bila dostojna tudi nečlanom. Vojna letn rn težke povojne razmere so povzročrle. da Je lastno strcHSče pod Rožnikom težko trpelo, vendarle upa društvo, da k';ub težkim neprflfknm vpostavl letošnjo spom'nd svoje strelišče In da prične zopet z rednim streljaniem. Namerava tudi propagirati sudski šport v obče in zlasti vzgajat? našo mladino v »rrcljan.u. V to svrho bo prirejalo pod svojhn pokroviteljstvom strelske tečaje z maloka'lber-sMml puškami, ki bodo dostopni vsem slojem.
Društvene vesli.
— PreSernov večer ob 751ctnlci
smrti Pr.šern ve pr redi Centralno ta -nišfvo juposovanske napredne omladine danes v četrtek ob 20. uri v dvorani Jadrana za Narodnim dnmom. O narodno-kulfurncm poslanstvu Prešerna bo govoril profesorski kandidat J. Kolar. Iz prijaznosti sodelujejo s Prešernovimi pevskimi točkami g$r. člani kr. nar. gledališča. Ves spored pa bodo prepletale deklamacije siavljcnčcvih pesmi, ki jih bodo prcdnašali člani srednjeSoIsk ga društva »Preooroda«. — Ker jc t) prvi Prešernov jubVcj izza suznjosti sem, l§ pričakovati, da p' h te vri na br i net proslavit našega največjeea moža. Vab-l eni so prav vsi: p z. akademik'» gz. starešine in vsa niiserna javnost* Vs onrinr r.i. — Upajmo, da ima Prešeren ie kal časti'ccv!
— Šentjakobska maškaradn bo 16. februara v gorni: dvoran: Narodnega doma. To bo ena naMcš'h letoJnj'h prcdpustnlh prireditev z ozirnm na dekoracije kakor tudi ^IcJe celega vsporeda. Vstopnfna le 10 Dn za vsnkoga^, maske dobrodošle.
— Organizacija   natakarjev hotclsklb
in restavrac'Isk'h uslužbencev v Lrub'jani vabi svoje člane da se sigurno udeleže shoda, se vrši dne °. febr. cb H2. zjutraj ▼ kavarn? »Central«.
— H. primorski ples. Dne 1. marca prirede primorski akndertvkl I sode'ovanjcm primorskih gossn II primorski ples: ostaja društva prosimo, da to blahotno upoštevajo. — Odbor.
HI.VO IDEAt
Četrtek 7., petek 8., aoboto 9.v nedeljo 10. februarja
KENTUCKV DERBV
Povest skrivnostnega zakona.   V glavni vlogi Reginald Deny.
PREDNA^NAN'ILO.
DETE MILIJONOV
Poslano..
suče okoli niegove žene, kakor tudi ostati
i KA *Q ^ ftžmall woU laalsdalott aUail * ****** &^f^M„*****^ oca^koja.
— Izjava. Podpisani zadruga ugotavlja da ima gosp. Srečko Potočnik v Ljubljani Ztdnvskn ulica 5 oblastveno koncesijo za pouk v damskem in mnikem krojenju in za Izde'ovanje krojev In je Isti vsled-tega upravičen to obrt Izvrševati hn tozadevne kurze prirejati. KrolaSka zadruga v Ljubljani, Ivan Kcr^nic 1. r.. načehdk. ^    Za ia spis uredui&tvo aa odgovarjal
Štev. 32.
^SLOVFNSfvT SAPOD*4   rine 8. febrnarfa 1924.
Stmn 5,
Par pripomb k nomenklaturi Savinjskih planin.
Te vrstfe, tfčoče se pisave nekaterih krajevnih tmcn v Savinskih plan nah, prinašamo na direktno inicijativo nekoga, ki ras je ob nedavni priliki opozoril na to. da pise n pr. Melik v svojem zadnjem zemljepisnem delu Logarjeva dolina, ko bi bila vendar pisava Logarska doiiia pravilneiša. ker izgovarjajo domačini to ime tako Itd.
Tudi nedostatki in te nedoslednosti ▼ pisavi krajevnih imen so nastale v prvi vrsti vsled tega, ker so razni pisci prvot" ca imena, dasiravno je njih oblika po načinu rzjjovarjanja kolikor toliko jasno določena, čisto brezsmlselno po svoje pretvarjali, kar se žalibože se danes vedno no prerado dogaja. Misleč, da popravljalo, samo pokvarjajo.
Ce imamo za normo, da se pišejo krajevna imena na podlagi od davnih pra* dedov red za rodom podedovane izgovorjave, ki ;e še danes v rabi med prebivalci dotičnih krajev, In ne tako, kakor jih po svoje pretvarjajo drugi, moramo v zgoraj navedenem slučaju pisati edino pravilno le Logarska dolina, ker je pri domačinih samo to ime v rabi in navadi. Oni pravijo o pr.. bil sem v Logarskem kotu pri vodopadu in ne v Loganevem kotu itd. (Logarski kot imenujejo konec Logarske doline pnd Okrešljem.)
Po tej normi je torej edino pravilna pisava Logarska dolina.
Ako se držimo zgoraj navedenega načela, kakor se ravna po njem n. pr. dr. Breznik, pišoč dosledno Zdenska vas, Krška vas. Gorenja vas, toda Slnča ves. Do-brla ves, Kotmara ves. Slovenska ves ttd., tako toraj, kakor izgovarjajo ta imena na Koroškem v Podjuni sami. moramo pisati Ime reke, ki rzvlra v Logarski dolini — in to ne samo iz ozirov na blago-glasje — dosiedno Savina, z naglasom na prvem z'ogu. n ne, kakor se navadno govori in piše Savinja, z t; n z naglasom na predzadmem zlogu.
Prebiva ci ob vsem zgornjem toku SSvine pravi»o sploh le Savna, tako da se i. ker je nepoudarjen, kakor v mnogih drugih slučaišn. pri izgovorjavi nitf ne sliši ne, n. pr Poidi na Savno po vode. v Savni sem se kopal. Iz Savne Itd. Zelo verjetno se nam zdi, da ima beseda Savina isti koren kakor Sava, in da je ime Savina nastalo iz pridevnika sav in, s katerim se označuje reka, ki prispada k Savi.
Ako priznamo tu navedeno dejstvo, moramo potemtakem, če pfšemo Savina, Pisati rud: Savinska dolina. Zgornja Sa-vinska dolina Spodnja Savnska dolina, Savinske planine. Savlnske Alpe itd. in ne. kakor senavadno piše Savinjske plani-ne itd.
Kadar rabi vsak domačin v pogovoru s civiliziranim turistom imena Logarjeva dolina aii pa Savinja, stori to zgolj radi tega, ker jih sliši vedno le tako Izrekavatl od turistov samih, misleč, da mora iroed v tem oziru že turist svoj Drav in ne rn.
Ojstrica Ima naglas na pred-: idnjem zlogu in ne na prvem. kak*>r se tu p* tam čuje. Soseda Knezove ali Knežje planine, katere ime nas z nekaterimi drugim' vred (n pr. Knez, Vitez, Vitezi) spornima na celjske grofe, ki so Iine.f stike s temi kraji je Grofička in ne krofičica, kakor se še vedno piše. (Beseda **oi je nemSksg.i iz vora in pri naibs;$i volj: nnm noče Iti / glavo, kako bi bili dali predniki tej gori po te; besedi ime. ko so imeli vendar mno^o sn sia za to, d-i so vp rnibPVI za lastna imena gor<* itd. večinoma sama lepa slova, kakor pričajo n. pr. imena Ojstrica, Planiava. Brana in mnoga druga, četudi se med njimi nahajata vmes kak Dedec ali pa Baba.
Kako sc nam *rz do cela nepojmljivih razlogov lepoglasna imena premrcvarjajo v prave nestvore, nam kaže drastičen slučaj imena Olševa, ki so ga izpremenili v Ovčevo. kakor je bilo tako napisano Še pred nedavnim časom ne samo v nekem dnevniku, temveč celo v strokovnm listu.
Slomšek ki je bil vendar, to se ne da tajiti, slovenskemu jeziku precej vešč mož. jo imenuje še čisto pravilno »zobato 0'ševp€, in to brez dvoma na pod'a-gi izgovorjave, ki jo je slišal pri domačih. In res. povsodi, na južni kakor na severni, koroškf strani je znana ta gora samo z imenom Olševo (izreci Ovševa z na g!a som na prvem zlogu) in kmet. ki Ima na njeni ni ž ni strani svoje posestvo, se hncnuie po njej Olševnik (izgovori Ovšovnik z naglasom na predzadnjem zlogu). Ime Olše* va je nastalo iz besede olša (rzgovori ovsa), kar pomeni isto kot jelša, kakor to rz-pričuie Pleteršnikov slovar. Ime Olševa je porodno z imeni vasi OfSevek (kakor le *^ .-»<*Vrat omenial rajnki dr. Val. Stetr pihar) In Olše na Gorenjskem (kater« dve imen' pa ste se — menda vsled narašču-joče civilizacije — tudi že pretvorili, prvo v sicer lepo se glaseči a vkliub trnu popolnoma napačni VSevek. drugo pa celo v Ovsiše.  kar  to  mimogrede oemnimo).
Soseda Olševe na jugovzhodni strani je Raduha. Tako se navadno — poleg Ra-r1 _ pHie Ime te gore. dasl nisem do cela prepričani, je II ta pisava čisto pravilna. Na vsak način je napačno, ako se izgovarja Raduha. kakor to mnogi turisti store, s poudarkom na u. kajti v vsej okolici te gore. na zapadni solčavski, na vzhodni hičkl In Ijubenskl kakor tudi na severni, koroški strani, v Koprivnici Itd. ur govariaio prebivlacl Ime Raduha z Izrecnim poudarkom na prvem zlogu, tako, da se kak samoglasnik med d In h sploh ne sliši ne In je mogoče, da je že prvotno stal na tem mestu samo le poruglasnik. stvar JzTkoslovcev je, zaslediti v tem osl-ru to  kar bi bflo najverjetneje.
Ce bi pisali to hne po Izgovorjavi oko* Kanov, h' ga morali pisati Radha. z naglasom na a in s po Ig las nikom med d in h.
Po tej gori sta dobila svoje hne rodi dva kmeta. Radušnika (kakor se piše), ki hnata na njenih pobočjih svoja posestva, eden na lučki drugi na solčavski strani! Tudi to ime se izgovarja med okoličani s poudarkom na prvem zlogu In s polglas-nikom med d in š, ki pa je bolj podoben samoglasniku o kakor pa u. Ta okolnost
bi govorila ga to, da se efie Radona, Teh par tu navedenih dejstev kaže, kako umestno bi bilo, da bi se vendarle končno In v doglednem času ustanovila enotna in dosledna pisava nekaterih krajevnih imen. In to na podlagi uvodoma poudarjene norme, ki je splošno kot merodajna spoznana za pravilno pisavo krajnih Imen.
Gospodarstvo.
Dr. Dragotin OJ. NovakovIĆ:
KREDITNA POLITIKA NARODNE BANKE IN KRIZA KREDITA.
ii.
Naraščanje obtoka bankovcev in krediti.
Od L 1918 pa vse do kraja 1920 so pokrivali kreditne potrebe Narodna banka in novčani zavodi. Bančni obtok v tem času je bil Din 340.569.350.—, od katerih za državo 276 071.103.— in za gospodarstvo In trgov. Din 63.49S.142.—. L. 1°19 je bilo v prometu 664 007.460.—, od tega za državo 601.976.294.—. za gospodarstvo in trgov. Din 62.031.165.—. Za te dve leti je imela Narodna banka v posojilih malo svoto od 40 do 44 % milijonov dinarjev. Uprav novih posojil v tem času sploh ni bilo. marveč so to bil' zaml samo predvoine Srbije, do katerih je prišio pred vojsko. Pred vojsko je mogla Narodna banka izdajati v obtok svojih novčanic za svoto od 55 miliionov dinarjev z dodatkom Din 10 000.000 za državni račun, skupno 65 miliionov. V krajih preko Save in Donave so kreditne potrebe trgovine in industrije za te dve leti (1918, 1919) pokrivali novčani zavodi s svojimi lastnimi sredstvi, kateri so imeli poleg svojega kapitala in svojih rezerv dovolj hranilnih vlog.
Obtok pa so popoln''evali avstro-ogrske krone, katerih ie hilo v obtoku za okoli 6 miliiard. Te krone tedaj niso predstavljale nobene stvarne vrednosti, ker je bila ustanova, katera jih je bila izdala, v likvidaciji In se ni vedelo, ali se koncem likvidacije za niih kai dobi ali nič. Medtem jim je dala država vrednost na način, da jih ie markirala in spre;ema!a za denar na svoiih blagainah; naposled pa jih je zameniala za dinarje. Sedaj po koncu likvidaciie bo zanje dobiti okoli 35 milijonov zlatih kron, kar bi danes predstavljalo po kurzu okoli 525 milijonov dinarjev. V svrho zamene teh kron pa je Narodna banka izdala za račun drfave dinariev 1.275 994 608.10. torej znaša čista izguba pri zameni kron okoli 750 mili ono v dinarjev, kar je država vzela na svo;c breme več nego je dobila pri tik vida-ciji. S temi sredstvi se ie za prve dve leti pokrivala vsa kreditna potreba v naši zemlji.
Že v začetku 1919. leia občnteva se močna novčna kriza v Zagrebu in v vseh krajih preko Save in Donave, katero je povzročilo dviganje hranilnih vlog pri zavodih in nezmožnost zavodov, da izplačajo o pravem času * iege. Toda ta kriza ni traiala dolgo, ker je država sama podvzela izvestne mere in pomagala denarnim zavodom iz krize.
V drugi polovici L 1920. prične Narodna banka z dajan'em kreditov i preko svoiih filijalk. ki so bile otvor »ene *r celi zemlji. Tako se more govoriti o kreditni politiki Narodne banke šele od 1020 naprej. Koncem 1*120. leta. ko je bih izmemava kronskih novčanic izvršena, bilo je v obtoku D 3 344,127.710.— od teh za račun države dinarjev 3.283,291.499.—. Eskompt ie zna$nl ta dan 242.702.106 Din. Ali isti čas je bilo na žiro-računih Din 115 157.4.13—. Odobrenih kreditov je bilo za vsoto 402,941.000.— Din, od katerih odpade Din 96.271.500.— na firme in posamezne osebe, a Din 306 669.500,— na denarne zavode. Leta 1921 se dv*^ne obtok na Din 4.688.443.630.—, od teh za državni račun Din 4.418.203.650 —, po-soiila v eskomptu so znašali dinar ev 557.745 271.—. na žiro-računih ie bilo Din 235 363.940.—, a odobrenih kreditov za Din 1.061.082.000.— Ta kredit je bil podeljen novčanim zavodom za Din 841.506.800.—. a ostalim interesentom za Din 219.975 200.—.
Leta 1922 se je dvignil obtok na Din 5.089.883.135.—, od teh za državni račun 4.517,550.447.—, eskompta !e bilo za Din 1.421.214.966.—. Žiro-račun je znašal Din 252.859.288.—. a odobrenih kreditov je bilo za Din 1.885 84S.5O0—. od Katerih odpade na novčane zavode Din 1.068 027.000.—. na Industrijalce in industrijska podjetja Din 582.369.000—, na trgovce Din 345 133.000.— in na vse ostale naprave in osebe dinarjev 90^319.500.—.
V letu 1923 je znašal obtok PIn 5.797.474.990.—, od tega za državni račun Din 4.576.739.038.—, eskomot znaša Din 1-381.361.786.—. Kreditov je bilo 1.411.157.500—, od teh zopet 153 milijonov sezonskih kreditov.
★   ★ ★
—g ffmtf/. 41. poročilo Hmeljarskega druStva o hmeljski kupčiji v obče. — Zatcc, CSR. 1. januarja 1924. Razpoloženje In cene Izvanredno Čvrste. Cene za prima do 6050. za srednje dobro blago do 6000, za slabejie do 5900 čK za 50 kg.
_g Sovosađskm bfagovna borza dna
6. februarja. N« produktnl borzi notira jo: Ječmen baškl, 67 kg. 1 vag. 315. 66/67 kg. 1 vag. 310; ove« baški. d up!, kasa, 5. vag. 245; koruza baika. dupl. k asa. 22 vag. 24730 do 26730. stara. dupl. kisa. 3 vag. 260. ah Smedcrovo. 3 vag 260, bela. 1 vag 305, sremska, dupl kasa, 4 vag 255. fižol beli baški, dupl kasa. 3 vsg. 685. ab Slavonija. 1 vag 680, ab Beograd. 1 vag. 700; mo^a f st »2«. 1 vag 475. it. »5«. dupl kasa, 1 vng. 400. st. »6«. 1 vag. 350. št »8«. v jutenih vrečah, 1 vag 215; otrobi banatski, dupl. kasa. 2 vag. 170. — Tendenca ncizpremc^ njena.
—g Vsem hmeljar jem! Hmeljarsko dru* štvo je prejelo od Pokrajinske uprave, ouJ. za kmetijstvo, v Ljubljani nekaj umetnega gnojila v ta namen, da se z njim naplavijo spomladi t. 1. gnojni poizkusi v hmelj* nikih našega okoliša. Navedeni poizkusi se bodo izvrševali na ta način, da določi vsak hmeljar, kateri se bo v to svrho zglasil pri društvenem vodstvu, osemkrat po 40 hmelj* skih rastlin ene ali dnge vrste. Prvih 40 rastlin ostane negnojenib; drugih 40 rastlin dobi 40 kg superf., 3 kg kal. g. s in 4 kg ap. d.; tretjih 40 rastlin dobi 4 kg superf..
3 kg kal g. s : četrtih 40 rastlin dobi 4 kg superf., in 4 kg ap. d.; petih 40 rastlin dobi
4 g s'tpcrf : Šestih 40 rastlm dobi 3 kg kal. g. s. in 4 kg ap. d.: sedmih 40 rastlin dobi 3 kg kal. g. s.; osmih 40 rastlin dobi 4 kg ap d. — Potemtakem dobijo posamezne rastline po 10 dVg superfosfata, 7-5 dkg k a* lijeve gnojilne soli in 10 dVg apnenega du* Sika. Stiperfosfat in kalijeva gnojilna sol se lahko takoj zmešata in izročita zemlji, ap* neni dušik se pa potrosi naknadno, in sicer 8 do 10 dni. Poslana množina umetnega gnojila je določena za 10 hmeljarjev našega okoliša: leti se morajo zavezati, da se bodo strogo držali gnojnega nacrta in da bodo natančno določevali množino pridela* nega hmelja v določenih skupinah. Za po* izkuse določene rastline ne smejo biti sla« botne, nego zdrave in krepke, katere so bile v minulem letu dobro enakomerno gnojene. Zgtastla za poizkuse naj se pošljejo prej* kopre j  Hmeljarskemu  društvu  v %alce.
—g živinski sejem v LJubljani. Na včerajšnji živinski mesečni seiem je bilo Prignanih 396 konj, 140 volov. 53 krav, 9 telet In 15 praSicev. Cene v dinarjih za kg žive va^e so notirale: Voli f. vrste 14— 14.50. II. vrste 13—14. ITI. vrste 12—12; krave plemenske so imele isto ceno kot voli, krave za klobasa ne pa od 8.50—9.
—Z Trgovinska pogodba z Italijo. Iz Rima poročajo, da se tamkaj izdeluje nova its Iransko- jugoslovenska trgovinska pogodba. Jugoslavija bo priznala Itnliji vse koncesije, ki iih ie dovolila v svoiih dosedanjih trgovinskih pogodbnn ostalim državom. Te ugodnost! se urede v oblfki posebne tarifne pogodbe razven tega namerava Jugoslavija priznati TtnMif še posebne ugodnosti glede uvoza tekstilnega fn strojnega blaga. Glasom pomorske pogodbe pa ukine Jugoslavija dosedanji bojkot italijanskih trgovskih ladij.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 7. februarja. Sprejeto ob 13.
Današma borza je ostala skoraj brez prometa. Tečaii so se zopet nalahno učvrstili, razen izplačila Dunaj, katero je ostalo neizpremenjeno in izplačila Praga, ki je malenkostno slabejše.
V efektih je bilo zopet živahno trgovanje z delnicami Jugobanke in njenimi opcijami, katere zadnje so se tržile po 7 Din Izmed bančnih papirjev so se tudi še dosti živahno trgovale delnice Hrvatske eskomptne banke, od industri skih papiriev pa Slavoni:a delnice. Opcije zadnjih so se izplačevale po 18 Din.
Ob znkliučku notiralo:
Devize: Curih 1476—14.36. Parta 393.85—.593.85, London 364.52 —367.50, Dunaj 0.11825—0.12025.  Praga  244.10—247 10, Trst  3.70—3.7-,  Newyork 84—So, Budimpešta 0.42—0.45.
Valute: d lar 82 875—83.875.
Efekti: 7% invest. dri. pos. od leta 1921 63—64.50. Ljublj. kred. banka 222 50 —225. Prva hrv. š:ed. 995-997 50. Slav. banka 107. Hrv.-slav. zem. hip. banka 89 —90. Hrv. esk. banka 166—167, Jugoslav. banka 145—148.50, Trbov. prem. društvo 8*0 Vevče 175-177, Slavonija 200, Šećerana 1550, Exploatac!ia 130—131, Narod. Sum. ind. 130, Guttman 1675.
INOZEMSKE BORZE.
— Curh, 7. februaria. (Izv.) Današnja predborza: Beojrrad 6.7S. Berlin L33L Amsterdam 215.40. Newyork 5 74. London 21.80. Pariz 2*70. Mi'an 25 20. Praga 16.70 Bukarešta 2.0? Sofija 4.16, Dunai 0.00*120.
— Trst, 7. februarja. Beograd 26.90^— 26 95. Dunaj 0.0321—0 0323, Prava 66.10,— 66.35. Pariz 106.20—106 50. London 9S.35— 98 sn Ncwyork 22.70—22.80. Curih 396.50— 398 50.
— Dunaj. 6 februarja. Devize: Beo* grad 835—839. London 3O6.rfOn--.3n7 000, Mi* lan 3121—3126, Ncwyork 70.Q33__7| W pt# riz 3302—3318. P m ga 2050—2069. Curih 12.355—12 405. Valute: dnlar 70 860 do 71260. dinar 834—840. lira 3120—3140. i vic frank 12.355—12 405.
Šentjakobska maškarada
ss       16. febmana t: t Narodnem domu!
Najnovejša poročila.
NARODNA SKUPŠČINA SE KLANJA DOBROTNIKU WILSONU. Govor predsednika skupščine in zunanjega ministra.
mm Beograd. 7. febr. (Izv Ob 12.30.) Današnja plenarna seja je bila otvorjena ob 9.3C dopoldne. Narodni skupščini so posl. Voja Lazlč tn tovariSi predložili predlog, da se dvigne obtožba proti bivšemu ministru pravde dr. Lazi Markovleu. V smfstu določil poslovnika se ima ta predlog razmnožiti. razdeliti med poslance in eden rzvod izročiti tudi obtoženemu poslancu, ki wna podati v roku petih dni svoj odgovor na obtožbo.
Pred prehodom na dnevni red tn po končanih torma'nostih je vst.il predsednik narodne skupščine g. Lmba Jovanov.e* ter s svečanim glasom pozvai navzoče poslance In vso zbornico, da se pridružijo pok'onitvi narodne skupščine velikemu dobrotniku zatiranih narodov VVoodrov Wil-sonu  PredsedniK je tzva.al:
•Prostfr narodno skupjčino, da se pridruži glasovom, ki se dvigajo iz vseh delov sveta pr' pogrebu eneca največjih in najtoljšin sinov človečanstva. bivSega predsednika severnoameriških držav Woo-drov VVilsona. (Vsi poslanci so se dvignili s sedežev )
Njegove zaluge za sedaniost In bodočnost vseh narodov so vsem dobro zn:me. posebno njegove zasluge za srečo, obstoj In bodočnost našega naroda dvigajo izraz zahvale v vseh vrstah naroda.
Predsednik je nato kratko navajal VVflsonuve zasluže v borbi našega naroda za pravdo, svobodo In ujedinjenje le posebno podčrtaj VVMsonovo podporo, ki so jo vživali vsi deli nnSega naroda, trpeči pod tujo obiastio. pa ne samo. spomniti se je trena, koliko ie pripomogel v zadnjih borbah za svobodo VVllson. da nfso omagali tudi najbolji! duhovi, ki so vodili bol za državni obstanek In svobodo SrbUe tn Cr-negorc. Predsednik je podčrtal velikost VVilsonovfh kJeialov. kt so vplivali na narode. Zmaga VVilsona In njegovih tovarišev je piiresla narodu svobodo m pravico. Velike so b«le žrtve ameriškega naroda za osvoboienie narodov.
Danes, ko se pridružujemo slavljenju njegoveca imena, je odveč, da v Vasem In.enu kličem: »Slava mu!« Niegova slava je brez tega velika VVoodrov Vvflsnn §e dalje živi. Mesto tega osebno soglaSnm In Izrekam: »Hvala mu!« (Zbornica: »Hvala mu!«) Predsednik pod vtisom težkih bremen prošlosti in po dnevih žalostih upa, da bomo vživali plodove velikega dela In velikih Idej VVoodrova VVilsona Uverien je, da ne samo v Imenu celokupne skupSčme, nego v hnenu vsega naroda govori, ko obljubila večno priznanje In večno hvaležnost VVoođrr.vu VVilsonu od strani nase domovine.« (Zbornica: »Slava mu!«)
Zunanii mfnlster dr. Ninčič je za predi sednrkom Izjavil, da se pridružuje v imenu vlade toplim besedam skupščinskega predsednika v slavi našega velikega dobrotnika VVilsona. Izjavljajoč, da s smrtvo WU-sonovo brezdvomno Izpinja s svetovnega pozorišča ne samo velika politična oseb nost marveč tudi veMk človek. Njegova glavna zasluga ne stoji samo v tem, da je povedel ameriški narod v borbo za svobodo evropskih narodov, v borbo za pravdo in svobodo, temveč ttrdl v tem, da je hotel priboriti pravico narodom In večni mir vsemu svetu. Glavno delo njegovo Je bila ustanovitev Društva nnrodov.
Zunanji minister je za tem podal znnl-mivo pojasnilo o velikem vplivu Wi!sono-vem na par"ški konferenci v korist in zaščito malih tlačenih nnrodov. VV'lson je bi! vedno pripravljen varovati naše Interese. Njegov vpliv je šel vedno v korist onega, ki je Iskai pr? njem zaščite. M;n*ster je kratko omenil VVUsnnove intervencije za naše pravice. Da njegov kl*c nI b*l o pra-\em času od naše stran} pravilno ocenjen. In koliko škode le trpela naša stvar, se Je pokazalo, ko se n.fesov vplv na konferenci nI več občutil. Naš nnrod ohrnni niemu
vedno časten spomin! (Klici: »Slava mul«) Za tem je bil izvoljen 21-članskf odbor za proučavanje konvencij o Reki. Rnd;ko'l z džemijetom In Nemci imajo 11, opozicija
10 članov. V odbor ie bH od sfrarri demo-' krntskega kluba odposlan tudi pusl. Jos-Relsner.
Skupščina Je nato nndn!iev*ia debato o proračunu. Ocvorila sta tudi posl. Kulo-vec In Ivan Puccll.
IZ FINANČNEGA ODBORA.
— Beograd, 7. februarja. (Izv.) Na včerajšnji se i je finančni odbor razprav-' ljal o raznih kreditih. Finančni odbor je odobril: 1.) dohodke uprave monopolov za mesece julij — december 192J, 2.) način izp'aČIJa izvozne carine od borovih železniških prazov v smislu skbpa ministrskega sveta. Po tem sklepu se ima plačati gotovina 25 odstotkov določene izvozne carine v naturi, 3.) uvoz inozemskih vojaš':fh oblek je prepovodan. Glede prodaje vojaških oblek so od vlade izdelana gotova navodila, k?.ko imajo postopati prodajalci vojaške obiske. V gotovih slučajih se ima vojaška obleka konfiscirati. Prepovedana je posebno proda'a i tali anskih voiaških oblek. Srarinarji se nato opozarjajo. Take vojaške obleke je po odobrenju kompetentnih oblasti prekrojiti in pobarvati. 4.) finančni odbor je odobril razne kredte za ceste in za železnice, med drtig'm je odobri 160.518 d:narjev za Izplačilo za htnfccifsire doklade oscblu državni že-'ezn-škPi delavnic v Zagrebu. Brodu. LJubllanl. BnnlaJukJ In ▼ Splitu za Čas od 1. Jaminr'a do 30. Jun!:n. Ta kredit pa !• bil pozneje sisttran, ker sc je ugotovila, da nI odobrenja za osob;e delavme v Mariboru. Kredit sc ima na prihodnji seji ponovno odobriti.
PRED VSTAJO RUSKIH ČET?
— Pariz, 7. februarja. (Izv.) »Dai-y Mail« poroča iz Rige. da pripravljajo pristni ruski oddelki sovjetske armn« de ofenzivo proti moskovski komuni« stični vladi. Ti odde'ki se nahaiaio na važnih južnih strateških križiščih in prestopijo v ofenzivo, čim skopni sneg in se izboljšajo prometne zveze. Isto* časno s pohodom na Moskvo naj bi izbruhnil upor uralskih parnizij in od* delkov v Petrogradu in Kronstadtu.
WBLSONOV POGREB,
— VTashingion, 6. februarja. (\VoTf.) V katedrali sv. Petra in Pavla je bilo danes med velikimi svečanostmi polo* ženo trunio Wi!sona k počitku. Pred* sednik Coolidge. člani kabineta in ves diplomatski zbor so se udeležili pogre* ba. Za nekaj časa je počivalo delo ▼ vseh ameriških tovarnah, podjetjih fn obratih. Po vsej Ameriki so za moment, ustavili c^clo.
ROMUNSKO-AVSTRIJSKI SPORAZUM-
— Bukarešta, 7. februarja. (Tzv.f-Med dr. Seiplom in dr. Grunbergerjern na eni strani ter med Bratianom in Du» kom na druqi strani se vršeča pogajaoj nja se vodijo najugodnejše. Bilo je' obojestransko ugotovljeno, da šo po* stali odnosa ji med Avstrijo tn Romun* sko na skupnem političnem in gospo* darskem polju najprisrčnejM. Med obe« ma državama je dosežen sporazum gle# de medsebojnega sodelovanja na go# spodarskem polju. V* trgovini ima ve«
?jati npčelo medsebojnih ugodnosti in protekcije. Vsebina pogodb o izročitvi zločincev in medsebojni pravni pomoči je bila parafirana. Med obema država« ma sc imajo na prijatc!jski način rešiti še vsa obstoječa sporna vprašanja g!c« dc plačila obojestranskih dolgov in ter« jatev, fondo in ustanov, zlasti pa ure* ditev plovnega prometa po Pona\*i.
»ŽENA Z MILIJONI«. " ITL del; »CarioTad-Panz«.
Od d.tnrs do nedelje predvaja Kino Matici III. del kolosalne^a filma »2ena a milijoni«.
7., 8., 9. februarja
Razkošna, nehistorična komedija v 7 dejnnjih
Taki so moški
ali
Mali brat Velikega Napoleona.
V glavnih vlogah Harry Licdke in Pau! Hcidcmann.
Ta izvanredni, zabavni in duhoviti film prikažite veselo dvorno življenje, pkaninc intr.j;e in gntamne pustolovščine na dvoru Napolcono> ega brM*. — Braiierske pat*ćef dvorski baleti, dvorno gledališta t raikosa m. kra-IJavskiant lolaaat.
POZOR!
Badf dolžine filma In nadrae s |ah h slfk ter otlc« kupu* opreme aa vrda predstave samo za ta spored
ob 3., pol 7. in 9.
Kino »Ljubljanski dvor*.
O V F N S K 1    NAPO D«,    dne 8. februarja 11**4
To in ono.
PRIVLAČNOST ŽENSKE.
Prof. dr. Hugo Sellheim podaja v svoji razpravi sledečo analizo ženske privlačnosti Id vsebuje dva nasprotujoča se principa: na eni strani mikavnost vsled podobnosti, na druži strani mikavnost vsled nepodobnosti. Podobnost, ki privlači, je bistveni znak rase. Možje vsake rase dajejo prednost zastopnicam svoje rase. To velja za črna, rumena ta rjava plemena.
Najrajši si izbirajo Ženske, ki vsebujejo najznačilnejše poteze in bistvene znake rase. Izbira iz rase se ozira na lepoto in smot-renost. In če si moški izvoli najbolj So zastopnico svoje rase za ženo, dobi navadno najlepšo in najboljšo. O okusu tukaj ne moremo razpravljati ker vemo, da vsakt rasa smatra sebe za najlepšo Zato Je taka zanj najlepša. Da je najboljša, sledi iz teza, ker nosi znake, ki najbolj odgovarjajo živi jonskim notrebam in običaiem tiste rase.
Da «e pa rasa da oceniti ravno po tipih njenih žensk, je že po naravnem zakonu umi j Ivo.
Ženska razvije hitro svoje čare pod ugodnimi življenakimi poboji in prav tako hitro upade v nruz^dnlb življenskfh razmerah. Zato skrbi moški, ki mu je obstoj rase in za oovzdiso rase. za primerno doto svojim potomcem in zato skrbe starši za svoje otroke - deklice, da dobe primemo vzgojo is zavest svojega poklica, ki ie zlasti prj niž-ffli rasah izobličen v težnji dobiti moža. Mikavnost podobnost? Je torej osredotočena v skrbi ohraniti zdravo kmstituctjo rase in menih posebnosti. Za to skrbi narava že sama. — Izjeme niso težko r2zložfJ"ve: ljubi*-zen. H JI nedos*a}e praveea izrazt+etra smotra, aH ki niti sebe ne razume, ali ki je bHa žrtvovana tulim interesom, izbruhne prsj ali slej v svoji pravi luči na ta ali oni način. T« ko najde svoj prav? objekt, zazori v svojem elementarnem plamenu. Tn člmboi* je bfla fl»č>na in zatirana in nien Izraz zadrg-
njen, tem hnjše in lepše hi sUnefie zagori
Za proavitlj enega moškega je ženska vsekakor najbolj mikaven objekt in za žensko, če bi le ženska sramežljivost pripustila, moški najmtaresantnejsj objekt.
Da more žensko in moško bistro dati duška svojemu srcu in da se moreta združiti j« narav« poskrbela posebne oznake. Izčrpna analiza posebnosti ženske bi tn ne bila na mestu. Gre nam samo za princip. Ženska js po svojem sestavu, po proporcih skeleta, v razdelbi tolšče in muskulature, v tvorbi glasilk, sorodnejša otroku in mu je še v zrelosti svoji bolj podobna kot moški. Da Žensko telo vztraja tako dolgo aa otroški stopnji strukture, je dokaz za njegovo funkcijo, Id je izrazito svojstvo otroka, namreč da raste, da raste tudi čez meje in sicer pri ustvarjanju potomca. Otroški značaj telesnega sestava ženske jamči za zmožnost ustvarjanja spočetja, rojstva in rasti otroka, kar se godi v bržem tempu. V vsem tem je privlačnost vsled nepodobnosti
Pri vsem je pa treba požrtvovalnosti m potrpljenja. Žensko naklonjeno ljubezen si sicer prisvaja moški, ali kljub temu pripada v prvi vrsti otroku.
Izobrazba je osnovni element vzgojnih zahtev otroka. Tudi tu je pravo področje materino, dasi si to moški v svojem egoizmu prisvaja zase.
S tem je podano pametno razmerje obeh. ki gs čuti vsak instiktivno: ženska vsebuje mfkavoari. nfiva jih rn^gki. v dobro so pa otroku. Tako mišljene mfkavosti vodijo v srečo in zadovoljstvo.
Prvi objektivni moment učinkovitosti ženske mikavosti na moža se pa odraža v arhitektonski ženski lepoti, k! Je izraz zdravja in ženskih posebnosti z garancijo izvrševanja svojega naravnega so k K ca biti mati.
ESTETIKA OVRATNIKA-
Ovratnik, ki je za elegantno obleko moža izredne važnosti mora vedno harmo-niratj s košuljo. Mnogo elegantnih ovratnikov pristoja slabo, ker so za četrtino palca preveliki ali premajhni od ovratnika srajce. Predvsem ni lepo, če se nosi preširok ovratnik, in je to toaletna pogreška, ki je ob-čajnej Ša od ozkega ovratnika, kajti moški je komoden in ima raje širše nego ožje ovratnike. Tako proč stoječi ovratnik napravi sila neugoden vtis. Neki angleški modni list poroča, da je sodobno najbolj priljubljen srednjevisok ovratnik, kateri mora imeti dovolj široko odprtino za kravatni vozel. Barvasti ovratniki morajo biti v skladu z barvo srajce m je baje točasno v modi predvsem svetlcrnodra srajca z ovratnikom. Trdi ovratniki ne smejo biti barvasti. Komur so priljubljeni pisani ovratn ki, mora nositi mehke ovratnike iz tafta svile ali platna. Mehki ovratniki ne smejo biti tako viseki kot trd*. K družabni obleki so primerni nekol ko višji ovratniki
UMETNOST PREKLINJANJA.
Dobri stari časi. v katerih se ni nihče zgražal če je kdo nesramno preklinjal, so mfruti. Zadnji primer res k'nsfčnega preklinjanja je dal angleški pesnflc Algernon Charles Swinburn. Od niega pripoveduiejo da se je nekoč spri z nekrm kočijažem. Slednji je začel kratkomalo na glas preklinjati in ker ni hotel pesnik zaostati, je tudj sam preklinjal. Jezik pesnika je sicer vsekakor bogatejši, na izrazih, nego oni preprostega koči jaza in tako se je dogodilo, da je Swingbirrne kočijaža preklel od pete do temena ter ni prej končal, dokler ni ko-črtaž od samega začudenja odpr! usta in ni vedel ničesar odvrniti. Tedaj je izjavil Sw!nburne s triumfalnrrri nasmeškom: »Tako zna preklmjnti pesnike. V nekaterih deželah pa se je preklinjanje tako razvilo, da je morala prot1' temu poleg cerkvene, nastopiti rudi posvetna gosposka. Leta 1712 je b?! v Lcndonu razpuščen   klub. katerega
člani so prekHnjaJi za stavo. Vsak član je moral vložiti gotov znesek m dotični, ki si je izmislil najkrepkejšo kletvico, je potegnil cek> svoto.
*   ★ ★
• Drzen rop v Pragi. Prex! dnevi je bil v Pragi izvršen drzen rop na od»PTti cesti Ko se ie dopoldne vračal uslužbenec banke Petschek et Co Vence! Fleischmann iz poslopja fin. ministrstva, kjer je dvignil 10.000 dolarjev, dalje 29.150 Kč in 20 delnic po 5000 Kč. ga je na cesti nenadoma ustavil neki neznanec, mu potrkal na rame m ga opozoril, da je njegov suknjič na hrbtu opljuvan. Fieischm-nn se je obrnil in je hotel suknjič, ki je bil res opljuvan osnažiti. Med tem je položil kovček z denarjem na tla. Komaj se je priklonil, je neznanec pograbil kovček ta skušal pobegniti, vendar ga je Fleischmann prijel. Tedaj ie neznanec slednjemu vrgel pred noge kovček, ki pa ni bil niegova last. Motel ga ie samo prevarati. Fleischmann je neznanca navzlic temu zasledoval. Med Potjo ie mož vrgel ukradeni kovček nekemu svojemu tovarišu, kateri pa ni bil opažen. Fleischmannu se je končno p.srecilo s pomočjo pasantov roparja prijeti. Na po-Iici.fi se je ugotovilo, da je neznani napadalec 33 lemi mehanik Antonio Zenfi iz Milana. Zenfi je zanikal vsako krivdo in je izjavH, da rooaria ki ie pobeenil z denarjem ne pozna. Vendar ie ugotovljeno, da je bil le-ta njegov tovariš, s katerim se je pripeljal iz Dunaja Policija je ukrenila vse potrebne korake, da izsledi ubeglega roparja. Banka ne trpi nobene škode, ker je krita z zavarovalnino
— Agrarna reforma na harmoniki Dogodek, kateremu bi se čudil :udi ~am jjia-soviti Ben Akiba, ki ;e <rđil, da n; pod sciitm ničesar noveli, se ,e vršil prtd kratkim na komunistični skupščini v Le-saninah na Češkoslovaškem. Pr .av'jcni govornik Vrabec ni prispel na /borovurje m ie poslal svojega nam^st-Tka. komunističnega  občinskega  svetovalca Novaka
Zborovale! so se zbrali v velikštevilu pričakujoč govornika, dn prične z iz\ a:a-nji. Minula je cela ura, ali g. ^lovik ni ogiasil. Pub'ika je posiala r-evojn^- Končno je »govornik* vste; rekoč, ne zna govoriti, pač pa zna bo' e igritj i.i«r-moniki. In zače! je tako lepo igrati na hnr-se zborovale! postivvi ni pare n ran-li plesati. In tako se je ujg-^".;, £a ^ bti politični tema o =agrarni reform;« o* r.ir-iožena s harmoniko.
* Sloveč pijanist z eno roko. V Budim« pcšri je umrl grof Geza Zichv. izboren p;ja* nist. ki 7>a je imel sa:no eno roko. Svojo desno rolco je izgjbil s svojim 14. letom na lovu. Nato je nadaljeval svoje n-/banje na klavirju ir> se je izpopolni! tako, da je užival u^Ird izredno nadarjenega pijanista, Nj-gov učitelj je bil tudi mojster Lisrt Zichv. ki je vmrl v visoki starosti, rapuš«> nekaj zelo Upih korr.po/Icii
* Srečna potanljaika. V Nnsavs\cm pristanišču, glavnem mc>'u otokov Bar-*-mas. ie napravljala neka mlada amerišVa filmska urr.eml:a potapi.nlne poskuse za neko filmsko podjetje. Globoko v vodi [c zadela na zaboj z žeiezom okovan. P^em so ta zaboj dvigni!: in našli v n cm približno 1 nvlijon španskih zlatih dubVnov iz leta 1790. Najdba je bila deponirnna v nadski b^nki. Gre za delitev zaklada mcJ angleško vlado :n pota^ljalko.
* Rabelj, ki se ie obesil. \r. Presicve poročajo, da je izvršil rabelj Pavel Spathe samomor, ker ni mogel več prena>nti ' -losti po smrti svoje žene. katera mu ie umrla začetkom tekočega leta. Poprejc br1 vesel In živahen človek, ki je Poiskal rad družbo, po smrti svoje žene pa <e .e zapiral v svoja stanovanja »n te dni Je ;t-vršil samomor. Tekom 8 iet svoje s .:. be je usmrtil 45 zločincev.
i
Glnvni urednik:
rast o pustoslemši;k,
Odgovorni urednik: V A LEST IX KOPITAR.
KORNEL MAKT'SZYNSKI:
Filantropija.
(Prevel Iv. Cesar.)
tepa gospa, podobna orhideji, ki ne oblači pri najdražji šivilji lepa gospa z zlatim bleskom v očeh, z malo, pre* debelo nožico, lepa gospa, oblečena v mamečo obleko, dekoltirano bluzo, raz* ko&no perilo — ne vemo. kje je Človeku usojeno, da se slači — kdo ve?! — Ta lepa gospa je imela moža že tri in ljubimce že Štiri leta.
Lepa gospa Ima tudi sedaj ljubim? ca. Ljubimec je za ženo neobhodno potrebna stvar — in to naposled tudi ni nobeno čudo! Če bi bila imela Marija Polaniecka ljubimca, bi bila poljska literatura mnogo zanimivejša nego je. Toda Marija Polaniecka je ljubila — poljske žabe. Institucija ljubimcev je uzakonjena, razširila se je in ni sred* atva več, ki bi jo odpravilo. Žena je sicer lahko tudi poštena, toda ljubimca pa le mora imeti. In naj si bo ta še tak idijot in ga žena manj ceni ko svojo poivedrano copato, na njegovo stano* vanje bo pa le šla. Kako? Zakaj? Ta ima ljubčka, ona ga ima. in jaz? Ali sem jaz slabša od njih? Ta kadi. oni jemlje morfij, pa Si ubo«?i ženi zabra«
nili skromni užitek, ki ga ima, ko se skriva pred vratarjem, se vozi v zaprti kočiji, se shaja v slaščičarni ali cerkvi, beži skozi stranska vrata? To je ro* mantika ženske duše. to je njena po* ezija. In potem pravijo: oh. kaj je pre* živela ta ženska! Ne bo ji žal umreti...
Tn ko gre tako*le po ulici, govore ljudje: »To je tista, ki ima ljubčka.« Ponos ii dviga bluzo na grudih kot sapa platneno streho bouleva- 'ske kavarne; radi bi da bi vsi vedeli za to, razun moža — seveda.
Žene ljubijo predvsem pesnike m častnike, razun te«*a vse ostalo, kar živi. Ni treba, da bi bil človek vedno pesnik, zadostuje, da nosi rdečo kras vato z zlatimi progami. Tudi to je Ho* volj. »Kakšno ima šele du*o. ko izbira tako suptilne barve«, pravi žena.
So tudi žene. ki nimajo ljubčkov. To je paradoks. ,Taz teea nisem m o sel nikdar prav verjeti, dokler me ni pre* pričal o tem prijatelj, ki je — naravno — pozneje znorel. Pretiran optimizem je prav tako nevarna bolezen kot vsaka druga.
Lepa gospa je torej imela ljubimca. Radi denarja?
Bog varuj! Njen mož je bil bo* Batni.
Je ljubila pesnika?
Bedarija! Lepa gospa ima rada po* stene ljudi.
Si je izsanjala ideal?
Kje neki! Lepi gospej ne imponi* rajo sladkorčki in cvetje. Ta ideal ni zlata zapestnica z rubinom.
Je bil lep?
Fi done! Samo naj nikar nihče ne misli, da ženi preveč imponira moška lenota. To jc bila malodušnost. Žena čisTa mišice. Zato so velikim gospem tako često všeč cigani in orjaki.
Ali je bil vitez ali kra7i?
Žena ne zahteva od ljubčka društvenega položaj*. Akrobat, kralj, hlapec — vseeno ji je.
Kdo neki bi lahko ugotovil, zakaj se žena zaljubi v kotjar koli. Ona vam ne bo  tega nikdar odkrito povedala.
Toda Te-»a gospa jc bila zaljubljena do blaznosti.
Nekoč se je pripetilo, da jo je zasačil mož v naročju osemna;st!etne2a go'obradca. ki je sanjaril o nji in o izpitu iz latinščine.
»Sveta nebesa!« ie kriknil mož. Oo^obrn^ee  ie bi!  najbrž užaljen in jo ie nobrisal brer ^o-^drava. »To ie tvoj Jjubček?« »Dale
Mož, kot vsi možje, ni imel čuvstva do suptilnosti ženske duše. Torej se je razjezil, toda streljal ni, pač pa je ob* stal ves osupel.
»Draga moja, samo nečesa te pro* sim ...«
»Lahko me na mestu ubiješ. To jc bil moj ljubćek.«
»Ne gre za to. Le to mi povej ...« »Vprašaj.«
»Draga moja... če nisem več jaz, saj je dovolj drugih, dovolj drugih. Lahko bi si izbrala. ..«
Lepa gospa je odskočila dva ko* raka nazaj kot panterjeva samica.
»Ti... ti___strahopetec!«
»Kaj ?«
»Jaz pravim, da si strahopetec. Opozarjam te, da se ne dam /aliti«
Mož. kot vedno možje, je postajal vesel. Bil je namreč pripravljen na Tjubčrra. pa ne na takšnega.
»»Toda ne««, je dejal, »ne gre zato .. Ne bom te žaTil. Samo to mi povej, kaj te ie obš'o. da si se udala temu smrkav* en? Žena! Mar si znorela! Saj to je še otrok.«
Ravno zato sem storila to.« »Kako? Ali sem dobro slikal?« Lena žena je imela v očeh dvoje •niz in dvois strel.
«Ravno zato sem storila to. Znto, ker je še otrok. Storila sem tako, kot mi je velela vest.«
»Kdo ti je velel?«
»Vest!«
»Sedi malo, drago moja, to pričenja biti zanimivo.«
»Saj lahko stojim. Prosim tc, nikar me ne pomiluj.«
»Torej vest ti je velela?«
Lepa gospa je začela razkačeno vpiti.
»Da ... Pa ti si preveč brutalen, d.i bi razumel. LTdala sem se mu. da da rcš'm. Da ga obvarujem umazanega življenja ... Nečistost bi ga umorila ... Ali si slišal? Nečistost bi ga umorila . .<
»Nikar ne kriči tako . . . razumem.*
»Ni res! Nc razumeš! Hotela sem ga obvarovati teo;a. kar ubija in izjeda vsako m'adost: ljubezni za denar.«
»Aha!« je kriknil mož.
Zdi se. da io je nato s stolom on1*«-zil po glavi in ji stori! s tem neoooreč^o krivico. Tak mož ne more nikdar razu* meti pTemenitega nagnjenja.
Uboga lepa r*osna! Zverina ne bo nikdar razumela fPantronije. Kajti žen« ima često ljubimca samo r*di enostav? ne. jasne, poštene filantropije.
T kožica, lepa py>spa!
n*;bo1<S?h fovtren B6t«ne1dFftn Czavka, Chrbar, 3151*1   Sohweinhofar Original Sfingi Itd.
Tudi na obroke. Tudi na obroke.
Jsrlta RaH ni. Mm, M\m.
Hitlerjeva ulica Številk* 5.
Velo šili
išče izvažbamegai naMsstnlka s rojevoalje za montažo
in po*on parne turbine. Mera biti po možnosii neočenien. Cen', pomdhe nroslno »vvl »Jn-^otlsvlen 5221" na Annoncen-Eroeditto* Haaaenataln A Vogla*- A. O. ĐudapeU V. Dorotv utc* ti. 1.
Prodajač za Zagreb
iz manufaktnrne stroke, kateri vaeboie tudi »posobnoat za obiak odjemalcev, se Kče za z*j»reb*lco trgovino s suknom Hrvaščina pobeljena. Tečne ponudbe z naznakom starosti in plače na urravo 1 sta.
KoMn za HI ari b or
»prehnemo takoK — Oglasiti se ie v tr*<av?rii *mn v Mariboru.
Stttv.u t fdka ittt n vti okraja* iaiin1|lMii
potnika
Za zanesljivo moč stalna služba z velikimi dohodki. Istotako se reflektira na Se zmožne vpokojence. Ponudba je nasloviti pod dobra in zanesljiva moč „994" na upravo Slovenskega Naroda.
Izdava.
Podnfsani iziavliam, d* nisem plačnik dolpa, V*tere<y/i bi Vdo na-redil na nioie Ime brez moje ved-aoetf.
Karel Kanoni,
srro'evodja drf. žel. - Ltubliani.
U stroii. peinii?
avehanSina »Hvale*
f**wra vitalnim)
U BaaASaV U«Waaa, (•ltafearffava altu 6-1.
Ca * cfl vevore unrave
na! e^o^ 1 tSn+nr.   ptfffus« se
l
i papir
priporoča
Rapodna Knjigarno.
—11aaaaanai
Mesarskega
vajenca
sprejmem takoj. Adolf 2abj?k. Ljubi ima. Po* ijanaka cesta 55. 9S7
Priprosto deVe
za domača d"la in malo ^brt s~ išče *a takoj. — Fom:dbc pod »Prinrcsta 1011« na upravo »51ovcn= skcjja Naroda«.
mm. W
• S •
O u
B S £
S Z e
o
o lil
o E
mm 99
5 I
»O e
92 S
•m ma
6 e m na o
t. s
a nj
š i
o
N io
Le^na iadtistiija!
Uradnik s triletno pra^ kso, prost vojaščine. Želi dc5*a pri kakem podjet* ju. Nastopi lahko ta<oj. — Ponudbe pod »TJred* nik,9^2«r na upravo »SI. Naroda«.
mm
Vajenko ?U
vr^Tic«
sprejme — »Narodna ':nJTtJJ!Tna<». Prešernova ul št   7. LjnMiana
traži namieStenie nomo^ nV<m u kn ii*?ov~dsfvu ili blagamika, ujedno ie sa--ingfji'an srosVo^b-vat^'i korrspond**nt i daVfilo« i*raf — ž^li stopiti a V'an-ku ili trrtnvačko^ind »atrij* s'ro pcd'izcće. — Naslov nove upiava »Slovens1"«"' Nareda« 956
■na   o. •
am    U •
^   o P
Modelni rrfrpr
'Modclltischlcr). vešč. sa«= mostojen dr^vec. ra iz^ vršbo vseh takih d^l, se !Šče za takoj. — Pon"d* be s prepisi spričeval in -»la'ilnih rahtev nai se nošlje pod »Vešč mizar 921« na upravo »Sloven* sckga Naroda«.
Koresnondentfnfa.
ki je popolnoma perfekt* na v nemški, slovenski in čc*ki koresx»ondenci. ter d?!oma tr?di v hrvaški in popolnoma samostojno koncipira — išče primer« ne službe le v bol^i hi^i — pTiiaane ponudbe na i se blagovoli io posl*!*! ^d »Korear»ondev»Hnta '1001« na on'-avo »Slovenskega Naroda«.
Steklenice
od parfumov in kolinske vode kupi drogerija J. C. Kotar. Ljubljana, Wolfo* va ulica 3 880
Pozor!
Kupujem po visokih ce* nah stare obleke, čevlje in pohištvo. — Dopisnica ^ndostujr: pridem na ta* J di na dom. — Drame Martin, Ljubljana, Sv. Takoba nabrežje 29. 1005
R3BESZXSB£
Iščem lokal,
event. sobo za nisamo. — Pismen- ponudbe pod »Pisarna "992* na upravo »Slov. Naroda«.
Cena malih oglasov
vsaka beseda 50 ppra. — Nalmanje
pa f»n B*—
Njivo 2—3 orale
vr«mem v najem. — Adolf 2abiek, mesar. Ljubiiana. Poljanska cesta 55. 9S6
Iščem lokal
za skladišče, event. tudi pisarno, ▼ bližini Jržne^a kolodvora. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« ood »Skladišče *993«.
Trgovino
na prometnem kraju na deželi vzamem v najem: t'idi z gostilno in vsem gospodarstvom. Pon"d* bc pod »Trgovina 1007< na  upravo  »Slov. Nar.«.
Bla^?Jna
štev 3 se ujjodno p^odn. — Naslov rx*>vc uprava »Slov. Naroda« 991
Vifo«Tia
y>Morini« se ugodno pro* da. — Na^l^v pove un-n< va »Slov  Nar.«. 1003
Več svetilk
za električno luč napro? claj. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 997
Novo r^l^tilnico
in lokomobilo 6 FTP pro* dam radi družinskih razmer. — M. Slivar. Lj»»ro-mer, Slovenija. 922
Klavir,
dobro ohranjen, se radi pomanjkanja prostora po
Tn-rni ceni proda — Ogledati od 10. do 16. me Naslov pove vrtava »Slov Naroda *. 1006
i
R?zno
aas
K3
Odda se soba
z dvema posteljama dve* ^a gospodoma ali gospo« dičnima. — Naslov pove lprava »SI  Nar.« 1012
Opremljena soba,
lepa. z električno raz* svctljavo in posebnim vhodom se odda solidne« -nu gospodu. — Vpraša se: Streiiška ulica 6. 1010
J    posodila J
100—400.000 Din
posojila aa  vknjižbo in
oroti visokim obrestim — iščem. — Ponudbe pod »Visoke obresti/1000« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se gostilna ali trgovina
v Zagrebu v sredini Ilice, * tremi velikimi prostori. Stanovanje takoj za ore* selitev. Cena 215.000 Din — Poizve se: PodhraS'ci. ^a*reb, IUca 116 (trgovi na). 995
A Vin 603-23—14. 1013
Dražba*
V Zunanjih Goricah nri Brezovici se proda 17. februaria 1^24 ob treh popoldne na licu mefte nritlična hiša št. 57. zidana z opeko krita, 2 sobi. ve* ža. kuhinia. hlev. sviniak. '-ozolec, 2 njivi, travnik. Skupna mera 11.316 m* ter nekaj premičnin.
Cena 35300 Din. Po* ffoji pri podnijsnem so* Hi5ču. soha *t. 33 Okrajno sod'^e ▼ Li'*h* ljani, odd. VIII.. dne 26. jan"arja 1924.
Polenovka,
namočena, se dobi vsak netek nri tvrdki — Fr. Kham. Ljubljana, nasoro* ti hotela »1 nion«. 1014
Smrekovo lu^je,
prima, fčreslo), zmleto, — -arpo^ilia na va^on^ po nainižii ceni — Sim^n Stare, Bohinjska Bistrica.
OPO
Bohinjski sir,
orima, razpošilja po najnižji ceni Zmitek Franc, Rohiniska Bistrica — Zahtevajte povsod sir Ta bohinjske kvalitete. 990
Plesne obleke
od Din 400 do Din I2< ▼  vseh  barvah    Po na tančnem   naročilu gled »ep1 osti. barve in mate« rijala — pos em po po. vzetju    —   P Maudič. LjrHjsrpa, na-nroti glav. ne pošte 679
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
14