REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1979 Poslovne rezultate smo spremljali sproti skozi vso obračunsko dobo; ob trimesečjih bolj natančno in bolj obširno, v mesečnih obdobjih skromnejše. Po zaključku leta moramo spregovoriti o končnem obračunu, o rezultatih, ki smo jih v začetku leta načrtovali, vse leto pa s svojim odnosom do sredstev in dela krojili. Kakšni so naši rezultati poslovanja v obračunskem obdobju, ko smo v združenem delu pripravljali stabilizacijske ukrepe, izvrševanje le-teh pa prenesli v prihodnja obračunska obdobja? I. CELOTNI PRIHODEK Velikost celotnega prihodka je odvisna od prodanih količin proizvodov in opravljenih storitev, od kakovosti in od doseženih prodajnih cen na domačem in zunanjem tržišču ter med temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji. Cene in razmerja za prodajo med temeljnimi organizacijami so določene v samoupravnem sporazumu o osnovah plana. Na osnovi dogovorjenih razmerij je bilo poračunano med temeljnimi organizacijami 17 milijonov din. Temeljne organizacije in delovna skupnost so dosegle preko 2374 milijonov din celotnega prihodka, ki je za tretjino večji od doseženega v preteklem letu in le za dva odstotka večji od načrtovanega. Doseganje je po posameznih temeljnih organizacijah zelo različno, saj se gibljejo indeksi doseženih celotnih prihodkov v primerjavi z načrtovanim od 87 do 118. Temeljne organizacije gozdarske proizvodnje, ki pridobivajo ca. eno četrtino celotnega prihodka Lesne so načrtovani prihodek presegle za 7 %>, tovarna ivernih plošč, ki pridobiva ca. eno petino celotnega prihodka Lesne, je načrtovani prihodek presegla za 4°/o, temeljne organizacije finalne lesne predelave pridobivajo ca. eno tretjino celotnega prihodka Lesne v letu 1979. Načrtovanega prihodka niso dosegle za 5 °/o, v žagarski proizvodnji in v tovarni Nova oprema so celotni prihodek dosegli v načrtovani vrednosti. V strukturi celotnega prihodka Lesne predstavljajo precejšen delež prihodki temeljne organizacije in delovne skupnosti skupnega pomena in so v primerjavi z načrtovanim preseženi za 6%. II. PORABLJENA SREDSTVA Porabljena sredstva din 1650 milijonov so se v letu 1979 povečala sorazmerno z rastjo celotnega prihodka, tako v primerjavi s porabo v preteklem letu, kot tudi v primerjavi z načrtovano. Analize stroškov surovin in izdelavnih materialov kažejo, da so pri količinskih porabah materialov tudi prihranki, so pa ogromna negativna odstopanja pri cenah surovin in materialov v primerjavi s predvidenimi v gospodarskem načrtu. Te negativne vplive na gospodarjenje v letu 1979 so nekatere naj večje temeljne organizacije uspele pokriti s povečano proizvodnjo in prodajo in so tako rezultate poslovanja zadržale na načrtovanih vrednostih. K porabljenim sredstvom prištevamo tudi obrabo osnovnih sredstev, to je amortizacijo po predpisanih stopnjah, ki je bila v letu 1979 obračunana v višini 84 milijonov din ali 6% manj, kot je bilo načrtovano. To zmanjšanje sicer vpliva na povečanje dohodka, v celoti pa pomeni izpad investicijskih virov za enostavno reprodukcijo v letu 1979. Glavni vzroki nedoseganja načrtovane amortizacije so v manjši investicijski dejavnosti, kot je bila predvidena, v kasnitvi začetka obratovanja posameznih osnovnih sredstev, skratka v manjšem obratovanju, kot je bilo načrtovano. III. DOHODEK Novo ustvarjena vrednost delavcev v vseh temeljnih organizacijah je bila dosežena v višini 640 milijonov din ali 3 % nad načrtovano. Povečanje prinaša povečan celotni prihodek in nižje obračunana amortizacija, kar je omenjeno v prejšnjem odstavku. Smo ena tistih delovnih organizacij, ki zahteva veliko porabo dohodka. Obresti domačih in tujih kreditov za poslovna sredstva znašajo v letu 1979 66 milijonov din ali preko 10% doseženega dohodka, del dohodka za delovno skupnost za opravljanje del skupnega pomena znaša 45 milijonov ali 7 % doseženega dohodka, prispevki po zakonu o gozdovih 38 milijonov din ali 6%, prispevki iz dohodka na osnovi izplačanih osebnih dohodkov ca. 40 milijonov ali 6%, davki in prispevki na osnovi doseženega dohodka 22 milijonov ali 3,5 % in ostala izplačila iz dohodka ca. 5 milijonov din. Vsa omenjena poraba iz dohodka presega načrtovano za 6 %. Iz dohodka se pokriva tudi amortizacija osnovnih sredstev nad zakonsko predpisanimi stopnjami, ki je bila za leto 1979 načrtovana v višini din 39 milijonov ali trikrat več, kot je bila dosežena v preteklem letu. Temeljne organizacije so z go- spodarjenjem v letu 1979 lahko ustvarile le 16 milijonov din ali 23 milijonov manj, kot je bilo v investicijske vire za razširjeno reprodukcijo vnešeno v letu 1979. IV. ČISTI DOHODEK IN NJEGOVA RAZPOREDITEV Ko temeljne organizacije iz dohodka pokrijejo obveznosti za splošno in skupno porabo ter poslovno porabo, ki se mora kriti iz dohodka, dobijo čisti dohodek. Doseženi čisti dohodek v letu 1979 znaša 408 milijonov din, kar je tretjino več kot v preteklem letu in 7% nad načrtovanim. Kar 79 % čistega dohodka so delavci namenili za osebne dohodke ali 1 % več kot je bilo načrtovano. V sestavku je že omenjena rast dohodka in čistega dohodka, ki pove, da je bila rast osebnih dohodkov nekaj odstotkov nižja, tako da lahko ugotavljamo, da je razporeditev čistega dohodka opravljena skladno z razmerjem, določenim v resoluciji za leto 1979. Vsekakor pa razporeditev čistega dohodka ni opravljena v skladu z določili samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka, osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev Lesne, saj so razporejene vrednosti za razširjeno reprodukcijo nekajkrat nižje od dogovorjenih in potrebnih. V poslovne sklade so delavci razporedili 20 milijonov din. S to razporeditvijo so v naj večji meri nadomestili združenja poslovnih sredstev kot posojila izven delovne organizacije. V nekaj temeljnih organizacijah pa delavci teh združevanj iz poslovnih sredstev niso mogli pokriti iz razporeditve čistega dohodka za leto 1979 in jih morajo pokrivati v breme obratnih sredstev oz. na račun slabšanja likvidnosti. Ostanki čistega dohodka, ki so jih delavci razporedili v poslovni sklad za namene razširjene reprodukcije v letu 1980 znašajo ca. 9 milijonov din ali 2 % čistega dohodka. Za sredstva rezerv so delavci razporedili 12 milijonov din ali 3 °/o čistega dohodka. Sledi razporeditev za sklade skupne porabe delavcev temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Sem prištevamo sredstva za stanovanjsko izgradnjo, ne glede na prispevke in dogovorjena združevanja teh sredstev, sredstva za družbeno prehrano delavcev, za rekreacijo, za nagrade ob delovnih jubilejih in odhodih, za pomoči, kolektivna zavarovanja in podobno ter sredstva za potrebe samoupravno dogovorjenih obveznosti v krajevnih skupnostih in drugih skupnih potreb v občinah. Razporeditev za te namene znaša 55 milijonov din ali preko 13 % čistega dohodka, vendar je velik del teh sredstev že bil porabljen med obračunskim obdobjem, tako da ostaja za prej naštete potrebe delavcev temeljnih organizacij v letu 1980 17 milijonov din. Več kot tretjina delavcev delovne organizacije iz čistega dohodka ni mogla razporediti sredstev za najnujnejše potrebe po sredstvih sklada skupne porabe. V. IZGUBA Z izgubo v dohodku je poslovala temeljna organizacija Gostinstvo in turizem. Izguba je 40% večja kot v preteklem letu in 15 % večja od načrtovane. Delavci te temeljne organizacije so sprejeli sklep o ponovni uvedbi sanacijskega postopka. V pripravah na sanacijo so uvedene aktivnosti v zvezi s pridobitvijo sredstev za pokrivanje nastale izgube in v zvezi z vključitvijo združenega dela družbenopolitične skupnosti za sodelovanje pri dokončni sanaciji. Poslovanje z izgubo je potekalo tudi v počitniških domovih. Nastalo izgubo so temeljne organizacije pokrile v sorazmerju z uporabo domov iz splošnega dela sredstev skupne porabe delavcev. Priloga: Grafični prikaz. Šavc Jožica, oec. Opomba: mio = milijon. poslovanje „lesne ALI SMO DOVOLJ UČINKOVITI PRI ODPRAVLJANJU VZROKOV Kadrovski problem radeljske investicijske skupine je prisoten že leto dni na sestankih organov samoupravljanja. Kljub aktivnostim in prizadevanju članov skupine za pridobitev ustreznega vodje, ki bi se posvetil izključno delu na LPK Radlje, je to mesto še vedno nezasedeno. Investicijska skupina za izgradnjo lesnopredelovalnega kompleksa Radlje je bila formirana v mesecu maju 1978 leta. V začetku leta 1979 je skupina štela šest članov in jo je vodil tov. Sušek Maks. Obremenjen s številnimi funkcijami na drugih področjih je tov. Sušek prenehal voditi skupino maja 1979. Od takrat dalje si je vodstvo na pobudo ostalih članov investicijske skupine prizadevalo pridobiti ustreznega vodjo. Razgovori so se vodili s tov. Konečnik Ivanom in kasneje s tov. Škerlom, vendar nobeden ni bil pripravljen sprejeti te vodstvene funkcije. Ker je bila skupina že nekaj mesecev praktično neorganizirana, je OO ZK začasno imenovala za odgovornega vodjo tov. Štrucl Ivana, direktorja TSP Radlje, ki pa se tudi ne more posvetiti izključno delu na LPK Radlje. To je eden izmed vzrokov, da investicija v Radljah ne poteka po terminskem planu. Ostali vzroki zakasnitve so naslednji: 1. Premalo tehnološko in vrednostno obdelan investicijski program, 2. kasnitve pri projektiranju izvedbenih projektov (nekvalitetno projektiranje, menjava tehnoloških konceptov, neorganiziranost projektanta), 3. tehnološke spremembe, 4. organizacijska in kadrovska problematika (organiziranost investicije, investitorjev in investicijske skupine), 5. prenizko ocenjene podražitve v investicijskem programu, podražitve zaradi nedoseganja rokov izvršitve investicije in podražitve dodatnih del (povečanje proizvodne hale, oprema skladišča gotovih izdelkov, povečanje temeljev, dodatne zahteve inšpekcijskih služb), 6. podražitve zaradi spremembe dobaviteljev opreme iz uvoza na domačo, ker niso pridobili ustreznih uvoznih dovoljenj, itd., 7. menjanje izvajalca del. Glede na resnost velike investicijske naložbe člani investicijske skupi- ne smatrajo, da je investicija zelo problematična, zahtevna in odgovorna. V Lesni bo potrebno združiti vse sile, da bomo zagotovili pogoje za izvajanje investicije in za pripravo proizvodnje po investicijskem elaboratu. Vedeti moramo, da razpolagamo z velikimi finančnimi sredstvi, z rezultati dela delavcev, ki nosijo tudi glavno breme investicije. Vodstvo delovne organizacije in ostali dejavniki, ki naj bi aktivno in tvorno sodelovali pri oblikovanju investicije, se bodo morali v bodoče bolj angažirati. Rešiti bo potrebno velik problem pridobivanja potrebnih dodatnih investicijskih sredstev za pokritje podražitev. Ta problematika je kompleksna za vse tri proizvodne prostore (Meles, žaga, tovarna oken), vse sile pa bo potrebno usmeriti v urejevanje in pospeševanje tovarne stavbnega pohištva. Nujno potrebno bo tudi elastično reševati vso problematiko organiziranja TOZD na relaciji Radlje in jih dohodkovno povezati brez osebnih intersov posameznikov ali skupin. Kakšna pa je situacija na gradbišču: — izgotovljeno je skladišče gotovih izdelkov oken, — izgradnja žagalnice je v zaključni fazi in bo v kratkem pripravljena za montažo opreme, — skladišče žaganega lesa in hlodovine je v zaključni fazi del, — v fazi priprave so zemeljska dela za izgradnjo požarnega bazena s črpalno napravo glavne proizvodne hale tovarne oken, —• izvajajo se pripravljalna dela za izgradnjo čistilne naprave in ostale infrastrukture. Ida Robnik MLADINCI OK RAVNE SO USTANOVILI SVOJO OSNOVNO ORGANIZACIJO Kolektiv OK Ravne na Koroškem se je v zadnjih letih precej pomladil. Tako so bili ustvarjeni pogoji za formiranje osnovne organizacije Zveze mladine. 26. 12. 1979 so na ustanovnem občnem zboru izvolili predstavnike v izvršni odbor osnovne organizacije: Korošec Zdravko — predsednik, Polanšek Simon — sekretar, Preglav Marjeta — blagajnik, Kralj Ivica — tajnik, Juh Leon — član KS, Kotnik Ludvik, dipl. inž. — mentor. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Junger Silva — predsednik, Polanšek Maks — član, Napotnik Franc — član. Sprejeli so tudi pester program dela, ki ga bodo še sproti dopolnjevali. Dogovorili so se, da bodo dali poseben povdarek sodelovanju z mladimi zadružniki. Program dela: 1. Idejnopolitično in strokovno izobraževanje — seminarji — predavanja (usposabljati mlade za konkretno družbenopolitično delo) — problemske konference 2. Delovne akcije — organizacija in izvedba delovnih akcij v okviru TOK Gozd. Ravne — sodelovanje na delovnih akcijah v okviru del. organizacije Lesne — Sodelovanje na lokalnih, republiških in zveznih delovnih akcijah 3. Kulturne prireditve: — organizacija literarnih večerov — organizacija razstav (likovnih, foto itd.) — zabavni večeri — vzdrževanje in urejanje spomenikov NOB 4. Aktivnost na področju športa in rekreacije: — organizacija izletov v naravo — sodelovanje na športnih igrah Lesne — športna srečanja v vseh možnih športnih panogah — organizacija tečajev (smučarski, plavalni) 5. Obiski — sodelovanje — s predstavniki obmejnih enot JLA Dravograd — sodelovanje z OO ZSMS, z regijskimi mladinskimi organizacijami in mladinsko konferenco ZSMS občine Ravne na Koroškem 6. Informativno — propagandno dejavnost — seznanjenje javnosti o delu OO ZSMS preko internega glasila Lesne VIHARNIKA, lokalnih radijskih postaj in ostalih sredstev obveščanja Preden so se mladinci OK Ravne organizirali v osnovno organizacijo so že izvedli aken jo prodaje novoletnih jelk v Čakovcu. S tem so si zagotovili sredstva za začetek svojega dela. Razumevanje vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij in celotnega kolektiva bo mladim v veliko pomoč pri njihovem nadaljem Odkupne cene gozdnih sortimentov za leto 1980 V tabeli so prikazane planirane prodajne in odkupne cene gozdnih sortimentov, ki veljajo od 1. 1. 1980 naprej. Cene so akontacijske in sprejete v samoupravnem sporazumu o osnovah plana DO LESNA za leto 1980. Poračun vrednosti gozdnih sortimentov bo izveden za člane TOK polletno na podlagi dohodkovnih povezav med TOZD in TOK gozdarstva ter TOZD lesne predelave, končni poračun pa bo ob zaključnem računu za 1980. V tabeli so prikazane glavne skupine stroškov, kjer je v stroških TOK zajeta tehnična amortizacija za ceste in stroški vzdrževanja c&st, ki predstavljajo polovico vseh stroškov TOK. Strokovne službe TOK stanejo 8 °/o in skupne službe LESNE 3*/o prodajne vrednosti lesa. Cenik velja za les v lubju ob kamionski cesti. Za lupljenje se v letu 1980 ne bo posebej odtegovalo. Pričakujemo, da bodo letošnje odkupne cene vzpodbudno vplivale na pravilno krojenje in kvalitetno izdelavo gozdnih sortimentov. Gozdarski sektor IGLAVCI Sortiment ■§2 £8 18 šS. C/) to 2 2 in Smreka, jelka: hlodi F I 4500 140 30 495 135 1000 1800 2700 60 hlodi F II 2800 140 30 308 84 638 1200 1600 57 hlodi L 2300 140 30 253 69 508 1000 1300 56 hlodi I a 2200 140 30 242 66 472 950 1250 57 hlodi I 2000 140 30 220 60 410 860 1140 57 hlodi II 1700 140 30 187 51 342 750 950 56 hlodi III 1200 140 30 132 36 252 590 610 51 drogi: 3—7,5 m 1700 140 30 187 51 352 760 940 55 8—9 m 2100 140 30 231 63 436 900 1200 57 nad 10 m 2300 140 30 253 69 508 1000 1300 56 les za trame 1700 140 30 187 51 352 760 940 55 okroglice 1400 140 30 154 42 294 660 740 53 ost. teh. les 1500 140 30 165 45 310 690 810 54 cel. les 1 1000 140 30 110 30 120 430 570 57 cel.+jam. 1. 800 140 30 88 24 118 400 400 50 Bor, macesen F I L I a I II III 4500 3000 2500 2200 1800 1200 140 140 140 140 140 140 30 30 30 30 30 30 495 330 275 242 198 132 135 90 75 66 54 36 1000 610 580 472 378 252 1800 1200 1100 950 800 590 2700 1800 1400 1250 1000 610 60 60 56 57 56 51 L 1 S T A V C I Bukev: hlodi F 2100 180 30 210 63 417 900 1200 57 hlodi L 1800 180 30 180 54 356 800 1000 56 hlodi I 1500 180 30 150 45 275 680 820 55 hlodi II 1300 180 30 130 39 241 620 680 52 hlodi III 1000 180 30 100 30 160 500 500 50 drob. teh. les 1200 180 30 120 36 174 540 660 55 les za TIP 900 180 30 90 27 73 400 500 55 Javor: hlodi R 4600 180 30 460 138 992 1800 2800 60 hlodi F 2400 180 30 240 72 478 1000 1400 58 hlodi L I 2000 180 30 200 60 430 900 1100 55 hlodi L II 1900 180 30 190 57 393 850 1050 55 hlodi I 1800 180 30 180 54 356 800 1000 55 hlodi II 1200 180 30 120 36 174 540 660 55 Brest: hlodii F 2400 180 30 240 72 478 1000 1400 58 hlodi I 1800 180 30 180 54 356 800 1000 55 hlodi II 1200 180 30 120 36 174 540 660 55 Jesen: hlodi I 1800 180 30 180 54 356 800 1000 55 hlodi F 2400 180 30 240 72 478 1000 1400 58 hlodi II 1200 180 30 120 36 174 540 660 55 Mehki listavci: hlodovina 1200 180 30 120 36 174 540 660 55 les za TIP 900 180 30 90 27 73 400 500 55 Slovenj Gradec, dne 6. 3. 1980 STRUKTURA IN GIBANJE DELAVCEV V MESECU JANUARJU 1980 Prišli v TOZD, datum nastopa dela, profil poki. po dej, izob., profil Priimek in ime poki. po del. m., organizac. iz katere prihaja TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Gatej Vinko, 2. 1. 1980, NK, KV, prva zaposlitev TOVARNA OKEN PODVELKA Peteržinek Herman, 17. 1. 1980, NK, NK Jesenek Danilo, 9. 1. 1980, NK, PK TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ Perše Franc, 1. 1. 1980, PK, KV, Tovarna usnja Balant Jože, 3. 1. 1980, NK, PK Jamnik Vinko, 8. 1. 1980, KV, PK Ternik Marjan, 14. 1. 1980, NK, PK Horvat Bojan, 12. 1. 1980, NK, PK Škrubej Zlatko, 16. 1. NK, PK TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Javornik Silva, 10. 1. 1980, KV, SS Havle Lenka, 22. 1. 1980, SS, SS DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Kelc Marija, 18. 1. 1980, SS, SS TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Javornik Marija, 1. 1. 1980, NS, SS, Merx Celje Pavlič Ivan, 1. 1. 1980, K, SS, Petrol Ljubljana Strmčnik Silva, 9. 1. 1980, K, SS, Trg. podj. Merx Peter Zdenka, 1. 1. 1980, SS, SS Odšli iz TOZD, datum nastopa, profil poki. po dej. izob., profil poki. Priimek in ime po del. mestu, organ, v katero odhaja TOZD GOZDARSTVO ČRNA Virtič Anton, 4. 1. 1980, K, K, JNA TOZD GOZDARSTVO RADLJE Tretjak Jože, 12. 12. 1979, KV, KV, upokojitev Švajger Alojz, 11. 1. 1980, KV, KV, Alpetur Kranj TOZD ŽAGA MISLINJA Kranjc Mirko, 31. 12. 1979, KV, SS, upokojen Pirtovšek Vera, 31. 12. 1979, NS, SS, upokojena TOZD TSP RADLJE Mikec Anastazija, 31. 12. 1979, VS, VS, TOZD Pameče TOZD TO PODVELKA Panič Marjan, 26. 1. 1980, KV, KV TOZD TIP OTIŠKI VRH Svetina Anton, 31. 12. 1979, NK, NK Pongračič Milan, 14. 1. 1980, PK, KV Radoš Ivan, 24. 12. 1979, NK, NK Raič Ivan, 31. 12. 1970, NK, NK Grahovec Mirko, 3. 1. 1980, NK, NK Oblak Benjamin, 3. 1. 1980, PK, PK Vinčič Vlado, 4. 1. 1980, NK, NK Jelič Jožo, 4. 1. 1980, NK, NK Vinčič Mirko, 7. 1. 1980, NK, NK Miličevič Dragutin, 7. 1. 1980, NK, NK Kljajič Josip, 7. 1. 1980, NK, NK Topič Žarko, 9. 1. 1980, NK, NK Gudelj Simon, 9. 1. 1980, NK, NK Gurdon Dragan, 10. 1. 1980, NK, NK TOZD TRANSPORT IN SERVISI Pokeržnik Stanko, 31. 1. 1980, NK, KV Palko Avgust, 30. 1. 1980, NK, KV TOZD CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE OTIŠKI VRH Placet Gregor, 31. 12. 1979, NK, NK STANJE DELAVCEV NA DAN 31. 1. 1980 TOZD M Z SKUPAJ TOZD gozdarstvo Slov. Gradec 42 4 46 TOZD gozdarstvo Mislinja 61 4 65 TOZD gozdarstvo Črna 143 13 156 TOZD gozdarstvo Radlje 132 15 147 TOK gozdarstvo Slov. Gradec 37 1 38 TOK gozdarstvo Radlje 30 5 35 TOK gozdarstvo Ravne 31 8 39 TOK gozdarstvo 14 3 17 TOZD žaga Mislinja 46 6 52 TOZD žaga Otiški vrh 54 10 64 TOZD žaga Mušenik 41 7 48 TOZD žaga Vuhred 70 5 75 TOZD TP Prevalje 72 106 178 TOZD TP Pameče 177 190 367 TOZD TSP Radlje 76 22 98 TOZD TO Podvelka 96 96 192 TOZD TIP Otiški vrh 201 25 226 TOZD gradnje Slov. Gradec 59 7 66 TOZD TIS Slovenj Gradec 138 13 151 TOZD CLS Otiški vrh 40 5 45 TOZD Nova oprema 183 136 319 Delovna skupnost skupnega pomena 71 146 217 TOZD turizem in gostinstvo 14 16+3 v. 30 + 3 v. TOZD blagovni promet 61 53 114 1889 896 + 3 v. 2785+3 v. dopisujte v glasilo Tisti, ki vedno računa kaj se izplača in kaj ne, bi moral že davno izračunati, da se ne izplača živeti. 1. Življenje je treba živeti, ne pa planirati. 2. Kdo je pa to izrekel, to je nekaj novega. 1. Ne, to je vendar stari rek. 2. Oh, od kdaj pa poznamo planiranje? Zakaj je premajhna športno rekreacijska aktivnost? Če naj objektivno in kritično ocenim (ne) delo komisije ali odbora za šport in rekreacijo pri DO LESNA, moram najprej začeti pri sebi. Sem, odnosno naj bi bil, koordinator in v nekem smislu tudi organizator športne dejavnosti, kar predstavlja v prvi vrsti pripravo predloga ter planiranje stroškov v te namene. Tak program zatem potrdijo na sestanku športni referenti TOZD. Predlog združevanja sredstev pa izdela plansko-analitski sektor na osnovi planiranih stroškov; le-ti se podelijo na delavce TOZD, ki imajo formirane sklade skupne porabe, nakar predlog posreduje TOZD v obravnavo in potrditev. Seveda pa se tako združevanje zavleče po nekaj mesecev in v preteklem letu je bil to še poseben problem. Ni nobene skrivnosti, brez denarja dandanes ne znamo in ne moremo narediti ničesar. Gotovo je tudi pomanjkanje sredstev do- prineslo k manjši športno-rekreativni aktivnosti. Res je, ni samo to razlog. Koordinator ali športni referent za DO, ima na grbi poleg že prej navedenega še tisoč malenkosti, ki v skupnem seštevku sploh niso malenkosti. Torej bi moral biti tak referent, še posebej, če je amater, vsestransko aktiven, z močno voljo, prav tako bi moral imeti veliko prostega časa. Meni pa ob rednem delu, študiju in drugih stvareh ostane res malo prostega časa. Mogoče sem se precenil? Mogoče? Vsekakor pa bi morah čim prej pridobiti profesionalnega rekreatorja. Kljub vsemu pa lahko ugotovimo, da smo nekatere akcije iz programa, ki je bil sprejet na sestanku referentov v februarju, izvedli. In to predvsem v športnih igrah med TOZD, znotraj TOZD — udeležba na lesariadah. Treba je reči, da smo na zimski lesariadi dosegli zelo dobre uvrstitve, prav tako na let- ni lesariadi, kjer smo med devetinštiridesetimi ekipami zasedli odlično četrto do peto mesto. Zenske so v odbojki in šahu dosegle prvo mesto, moški v šahu tretje mesto itd. Med drugim smo si prizadevali za povečanje udeležbe na naših tekmovanjih, pri čemer smo do neke mere tudi uspeli. Žal se drobni uspehi skrivajo v senci neaktivnosti. Verjetno pa bi marsikdo od naših delavcev zaslužil priznanje tudi za popularizacijo rekreativnega športa v okviru naše DO, ne samo za lastno aktivnost — uspehe. Programske usmeritve za leto 1980 bodo v osnovi podobne lanskim, vendar bo nedvomno potrebno več posluha vseh odgovornih, kot ga je bilo do sedaj. Na sestanku športnih referentov in še posebej na konferenci sindikata pa bo treba postaviti odločno zahtevo za pridobitev profesionalnega rekreatorja. Za športne igre: Drago TUŠ Uspehi našega dela OO ZSMS TOK Gozdarstvo Ravne je v svojem dosedanjem delu organizirala tudi tri tekmovanja in sicer v sankanju in smučanju ter v šahu in namiznem tenisu. Tekmovanj se je udeležilo 90 tekmovalcev članov OO ZSMS TOK Gozdarstva Ravne in gozdnih posestnikov. Rezultati: Smučanje do 35 let 1. Mikeln Janko — TOK Ravne 2. Odnrlap F. — p. d. Šumel 3. Kotnik Milan — TOK Ravne Smučanje nad 35 let: 1. Šepul Vili - TOK Ravne 2. Kopmajer Edi — TOK Ravne Sankanje: 1. Polanšek Jože — TOK Ravne 2. Roženičnik Vili p. d. PIK 3. Kotnik Milan — TOK Ravne Sankanje ženske: 1. Krivonog Štefka — TOK Ravne 2. Glinik Anica, p. d. Klemen 3. Šipek Anica, p. d. Kolman V šahu, kjer je bila udeležba veliko manjša, kot pa pri smučanju in sankanju, je prepričljivo brez poraza zmagal Kotnik Ludvik, TOK Ravne, drugi je bil Marin Ivo p. d. Pikal, tretji pa Kotnik Franc p. d. Jug. Tudi na tekmovanju v namiznem tenisu so si prva tri mesta razdelili isti tekmovalci kot v šahu, le da je bil vrstni red naslednji: 1. Marin Ivo, Pikal 2. Kotnik Franc p. d. Jug 3. Kotnik Ludvik — TOK Ravne Ženske: 1. Preglav Marjeta — TOK Ravne 2. Bivšek Marija, p. d. Pričnik 2. Bivšek Helena, Pričnik Veseli nas, da se je tekmovanja udeležilo veliko število gozdnih posestnikov. Želimo pa si, da bi bila udeležba tudi na delovnih akcijah, ki so pred nami, talko velika kot je bila do sedaj. Korošec Zdravko Tekmovanje v namiznem tenisu Pripravni. ška prigoda! l. Pripravnica je mlada na »Lesno« TOZD prišla, da prakso bi opravljala in izkušnje pridobivala. 2. V obratih TOZD hodi gleda naokrog spoznava ljudi, stroje, bodoči delokrog. 3. V hali zrak je slab in ropot jak, vsi delavci hite, da normo tiarede. 4. Tam pa, kjer les ravnajo po smoli vse diši, delavci, kramljajo, nobeden resen ni. 5. »Pokažite mi prosim še lesne zajedalce!,« pripravnica poprosi skladiščne sodelavce. 6. »Zajedalce?« teh tu ni, ji delavec odvrne, pa pokaže ji z roko, kam se naj obme. 7. »Čez dvorišče se ozri, na hišo, tja čez cesto, morda so tam taki, ki grizljajo LESNO!« Marjan Čuješ Čiščenje snega na gozdnih cestah s sneženim rezkanjem je zelo zahtevno in nevarno delo. Zaradi snežne megle, ki nastaja pri čiščenju, posebno suhega snega, je vidljivost zelo zmanjšana. Zaradi tega morajo biti ceste dobro označene, še posebno nevarna mesta in šofer stroja mora poznati gozdno cesto, da lahko ostane na cesti. Sindikalne tekme v sankanju v Mislinji V soboto, dne 12. 1. 1980, se je na startu v Mislinjskem jarku (Komisiji) zbralo precej navdušencev zimskega športa — sankanja. Tekmovali so predstavniki TOZD Transport in servisi, TOZD Žaga Mislinja in TOZD Gozdarstvo Mislinja. Vseh 36 tekmovalcev se je kljub manjšim snežnim padavinam z vso silo »zapodilo« po strmi progi. Kot pri vsakem športu je tudi pri sankanju bil samo en zmagovalec: na 1. mesto se je uvrstil Rošer Vlado, TOZD Transport in servisi; na 2. mesto se je uvrstil Buč Viktor, TOZD Transport in servisi, tretji pa je bil Založnik Maks, TOZD Gozdarstvo Mislinja. Najboljšo ekipo so na tekmovanje pripeljali TOZD Transport in servisi, ki so si na ravnem delu proge zaradi tekaških sposobnosti pridobili odločilno prednost. Tekmovanje se je končalo v prostorih prireditelja TOZD Gozdrastvo Mislinja, kjer so se po razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad pričeli živahni pogovori o tekmovalnih sposobnostih tistih, ki so tekmovanje zaključili pri repu rezultatme liste. Tudi zadnji tekmovalec je bil nagrajen in sicer z gugalnico. »Če se ne zna sankati, naj se pa ,ujčka’, so bile zaključne besede prijetnega sankaškega srečanja. Tretjak Milan, dipl. inž. gozd. Glasilo VIHARNIK Izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija, n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Vrhnjak, Tone Modic, Ludvik Kotnik, Jože Gosak, Marija Kraut-berger, Oto Čegovnik, Hedvika Janše, Jurij Sumečnlk, Andrej Sertel, Marjan Cuješ, Maks Nabernik. — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič, naklada: 5000 izvodov. — Klišeji in tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1980