201 1. Uvod Avtorji dosedanjih raziskav navadne ~igre Sterna hirundo v Sloveniji so obravnavali njeno populacijsko dinamiko (Makovec et al. 1998, Denac 2002) ali opisali posamezne primere gnezditve ([tumberger 1982, [kornik 1983, Jan`ekovi~ & [tumberger 1984, Vogrin 1991 & 2001, Bra~ko 1999, [alamun 2001, Denac 2003a & b). V raziskavah s podro~ja gnezditvene biologije vrste so se osredoto~ili na velikost legel in jajc (Vogrin 1998, Jan`ekovi~ et al. 2003). Druge avtekolo{ke raziskave, vklju~no z etolo{kimi, niso bile narejene. ^igre se hranijo podnevi vse od zore do mraka. Medtem ko se v obdobju dvorjenja najintenzivneje prehranjujejo zgodaj zjutraj, se ta aktivnost po izvalitvi mladi~ev raz{iri na celoten dan (Boecker 1967). V tujini so ugotovili velik vpliv negativnih znotrajvrstnih (intraspecifi~nih) odnosov, med njimi tudi kleptoparazitizma, na produktivnost kolonije navadne ~igre ter preu~evali vzroke zanje (Ludwigs 1998, Sudmann 1998). Tovrstni odnosi so pri navadni ~igri raziskani slab{e kot medvrstni (interspecifi~ni). Znotrajvrstni kleptoparazitizem je pojav, kjer osebek ukrade plen drugemu osebku iste vrste. To ni obi~ajna prehranjevalna strategija navadnih ~iger, temve~ funkcionalen odgovor na dolo~ene ekolo{ke razmere (Hopkins & Wiley 1972). Izrazit je ob pomanjkanju hrane (Ludwigs 1998) in zna~ilen za kolonije z visokimi gnezditvenimi gostotami, ki za~nejo gnezditi precej pozno (Nisbet 2002). Plenilske ~igre s to strategijo povi{ajo svoj gnezditveni uspeh, uspeh celotne kolonije pa zni`ajo (Cramp 1994). ^eprav se kleptoparazitizem ob~asno pojavlja pri vseh ~igrah, so nekateri osebki za to strategijo lahko specializirani (Ludwigs 1998). Ker so negativne znotrajvrstne interakcije zna~ilnost kolonij na antropogenih gnezdi{~ih (Sudmann 1998), nas je zanimalo njihovo pojavljanje v koloniji na betonskem daljnovodnem podstavku na Ptujskem jezeru. Prav tako smo ugotavljali ~asovno in prostorsko prehranjevalno dinamiko ~iger iz te kolonije. Prehranjevalna dinamika in pojav znotrajvrstnega kleptoparazitizma v koloniji navadne ~igre Sterna hirundo na Ptujskem jezeru (SV Slovenija) Common Tern Sterna hirundo feeding dynamics and intraspecific kleptoparasitism in the colony on Ptuj reservoir (Drava river, NE Slovenia) Damijan Denac Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot 111, SI-1001 Ljubljana, Slovenija, e-mail: damijan.denac@nib.si Acrocephalus 25 (123): 201 – 205, 2004 Slika 1: Betonski daljnovodni podstavek na Ptujskem jezeru, kjer je bila leta 2004 kolonija navadnih ~iger Sterna hirundo (foto: D. Denac) Figure 1: Concrete power line base on Ptuj reservoir (river Drava, NE Slovenia), where Common Terns Sterna hirundo bred in 2004 (photo: D. Denac) 2. Opis raziskovanega obmo~ja in metoda 2.1. Opis raziskovanega obmo~ja Ptujsko akumulacijsko jezero je nastalo z zajezitvijo reke Drave v Markovcih pri Ptuju. Zgrajeno je bilo za potrebe delovanja preto~ne kanalske hidroelektrarne Formin, ki je za~ela obratovati leta 1978 ([mon 2000). Povr{ina jezera je 4,2 km2. Nasipi jezera so umetni. Obmo~je sodi v subpanonsko zoogeografsko regijo Slovenije (Mr{i} 1997) in je del posebnega varstvenega obmo~ja (SPA) Drava (Uradni list RS 2004), ki je v nacionalnem in mednarodnem merilu zlasti pomembno kot prezimovali{~e vodnih ptic (Bo`i~ 2003). Od gnezde~ih vodnih ptic sta za obmo~je naravovarstveno pomembni predvsem populaciji vodomca Alcedo atthis in navadne ~igre (Bo`i~ 2003). Na jezeru sta dva umetna oto~ka velikosti 20 × 15 m in 60 × 18 m. Na manj{em gnezdi kolonija re~nih galebov Larus ridibundus, ve~ji pa je povsem porasel z drevjem. Nad jezerom 1,7 km 202 D. Denac: Prehranjevalna dinamika in pojav znotrajvrstnega kleptoparazitizma v koloniji navadne ~igre Sterna hirundo na Ptujskem jezeru (SV Slovenija) Slika 2: Dnevna dinamika priletov navadnih ~iger Sterna hirundo s hrano na kolonijo na daljnovodnem podstavku na Ptujskem jezeru dne 3.7.2004 (N = 153) Figure 2: Daily dynamics of Common Tern Sterna hirundo arrivals bringing fish to the colony on Ptuj reservoir on 3 Jul 2004 (N = 153) nizvodno od ptujskega mostu je speljan daljnovod, ki ima v jezeru dva betonska podstavka s premerom 7,5 m. Na podstavku bli`e desnemu nasipu jezera je bila leta 2004 kolonija re~nih galebov, na podstavku bli`e levemu nasipu pa kolonija navadnih ~iger (slika 1). Oba podstavka imata po obodu name{~eno 30 cm visoko gosto pleteno `i~nato ograjo, da mladi~i ~iger ne bi popadali v vodo. 2.2. Metoda Podatke smo zbrali z metodo celodnevnega sistemati~nega opazovanja. Gnezditveno kolonijo navadnih ~iger in dogajanje na Ptujskem jezeru smo neprekinjeno opazovali od zore do mraka, med 4.30 in 21.30 uro. Opazovali smo z dela levega nasipa Ptujskega jezera, ki je najbli`ji koloniji in je od nje oddaljen 195 m. Sodelovali smo {tirje ornitologi. Dva sta z daljnogledom opazovala prilete in odlete ~iger na koloniji (prvi je spremljal dogajanje v smeri JV, drugi v smeri SZ od kolonije). Tretji je s teleskopom ves ~as opazoval kolonijo, ~etrti je zapisoval podatke v pripravljene obrazce. Bele`ili smo prihod ~iger z ribo v kljunu na kolonijo in odhod. Pri odhodih smo bele`ili le tiste, ki so izginile iz na{ega vidnega polja. ^iger, ki so odletele in naredile manj{i ali ve~ji krog po jezeru, nismo upo{tevali, razen ~e je {lo za lov hrane na jezeru. V obrazce smo vpisovali to~en ~as prileta/odleta, {tevilo ~iger, smer prileta/odleta in opisali vedenje pri hranjenju mladi~ev. Zapisali smo tudi vse poskuse in dejanske kraje plena med ~igrami pred kolonijo ali v koloniji. Te smo {teli za negativno intraspecifi~no interakcijo – kleptoparazitizem. V prispevku uporabljam izraz »kraja« za pojav odvzema plena plenilcu, saj gr{ko kleptô pomeni krasti, ukrasti. ^igre, ki so kradle plen, imenujem kradljivke. 3. Rezultati in diskusija Sisitemati~no opazovanje smo opravili dne 3.7.2004. V koloniji smo pre{teli 10 mladi~ev, ki {e niso leteli, 15 ~iger je valilo, med njimi se je zadr`evalo tudi najve~ 11 poletelih mladi~ev. Zabele`ili smo 153 priletov ~iger s hrano v kolonijo. ^igre so najbolj intenzivno hranile mladi~e med 5.00 in 6.00 uro zjutraj. Do 11.00 ure je frekvenca hranjenja upadla. Med 11.00 in 17.00 uro je bila stalno nizka. Ponovno se je pove~ala med 18.00 in 203 20.00 uro (slika 2), a je dosegla le okoli ~etrtino jutranje frekvence. Navadna ~igra se hrani podnevi in je najaktivnej{a zgodaj zjutraj in zve~er, najve~ja aktivnost hranjenja v teku dneva pa se lahko spremeni v primeru funkcionalnega odziva na mno`i~en pojav plena (Cramp 1994). ^e predpostavimo, da so dobili vsi mladi~i enako koli~ino hrane, jo je vsak prejel 15-krat v dnevu. Tak{no {tevilo dnevnih hranjenj ustreza zarodu z enim mladi~em, pri ve~jih zarodih je {tevilo prinosov hrane v zarod ve~je (Cramp 1994, Nisbet 2002). ^igre s hrano so priletavale v kolonijo v glavnem (41%) iz smeri SZ. Predvidevamo, da so se hranile na stari strugi reke Drave nad Ptujem (v smeri Maribora) in na ribnikih v Pesni{ki dolini (Pernica, Pristava, Komarnik, Radehova, Gradi{~e). 32% ~iger s hrano je priletelo v kolonijo s smeri JV oziroma z markov{ke strani. Te ~igre so se verjetno hranile na stari strugi Drave pod naseljem Markovci, na Dravinji, v gramoznici pri vasi Tr`ec ali na spodnjem delu Ptujskega jezera. Iz vseh omenjenih obmo~ij so znani podatki o prehranjevanju navadnih ~iger (Gregori 1989, Denac 2003a & b, B. [tumberger pisno) in so upo{tevajo~ velikost doma~ega okoli{a (Cramp 1994) dosegljiva pticam iz kolonije na Ptujskem jezeru. Pribli`no ~etrtina (27%) vseh ~iger je hrano lovila na Ptujskem jezeru v bli`ini (do 150 m) kolonije (tabela 1). Slednje so bile morda pozne gnezdilke (Burness et al. 1994, Sudmann 1998), ki so za~ele gnezditi v mesecu juniju, kar je bilo mogo~e ugotoviti po starosti mladi~ev. Pozne gnezdilke so navadno manj izku{ene kot zgodnje in pogosteje lovijo v bli`ini kolonije (Burness et al. 1994). Na dan popisa je bila Drava zaradi minulega de`evja zelo kalna, tak{ne razmere pa so za lov neugodne (Cramp 1994), zato je tudi verjetno, da je sicer dele` ~iger, ki lovijo na jezeru, ob ugodnih lovnih razmerah ve~ji. V topli polovici leta na jezeru poteka rekreativni navti~ni turizem s plovili na motorni pogon, jadrnicami in ~olni na vesla. Ker lahko motnje zaradi plovbe pomembno vplivajo na prostorsko porazdelitev in zmanj{ajo {tevilo ptic na vodni povr{ini (Frenzel & Schneider 1987, Schneider-Jacoby et al. 1993), bi bilo treba prehranjevalno vlogo Ptujskega jezera za ~igre natan~neje raziskati in plovni re`im ustrezno prilagoditi izsledkom. Prav tako je znano, da plovba v oddaljenosti do 100 m od kolonije navadne ~igre zmanj{a njen gnezditveni uspeh (Burger 1998, Nisbet 2000). Znotrajvrstni kleptoparazitizem smo zabele`ili v 54 primerih (35%) prinosa ribe v kolonijo. Ugotovljeni odstotek je bil izjemno visok, saj je bil pri dosedanjih tujih raziskavah ugotovljen najve~ 17% dele` (Nisbet 2002). V koloniji smo opazovali le hranjenje mladi~ev, Acrocephalus 25 (123): 201 – 205, 2004 hranjenja odraslih vale~ih ~iger ni bilo, kar je ena izmed prilagoditev odraslih ptic na znotrajvrstni kleptoparazitski pritisk (Sudmann 1998). ^e kleptoparazitizem ni pogost, odrasle ~igre normalno prina{ajo partnerju hrano na gnezdo med valjenjem. Kot vzrok kleptoparazitizma Nisbet (2002) navaja visoke gnezditvene gostote in pozno gnezdenje, vendar s slednjim neposredno ne moremo pojasniti tega pojava, saj je na primer Sudmann (1998) pri poznih gnezdilkah ugotovil manj kleptoparazitizma ter bolj{e prehranjevalne razmere kot pri zgodnjih. Glavni razlog za visoko znotrajvrstno krajo rib v kolonijah navadnih ~iger je pomanjkanje hrane (Ludwigs 1998), posebej v obdobju, ko so potrebe po hrani najve~je (Cramp 1994). Gnezditvena gostota na Ptujskem jezeru je bila dokaj nizka. ^e predpostavimo, da je vseh 10 mladi~ev pripadalo razli~nim leglom, je bilo v koloniji na dan popisa 25 gnezd (15 vale~ih ~iger in 10 mladi~ev) in gnezditvena gostota 0,14 gnezda/m2. Ker se abundance in posledi~no gostote ptic v populaciji v primeru pove~anja vira hrane tudi same pove~ajo in obratno (Newton 1998), je najverjetneje, da je pomanjkanje hrane botrovalo nizki gnezditveni gostoti in izrazitemu kleptoparazitizmu. Vendar je v celotni gnezditveni sezoni na betonskem gnezditvenem podstavku gnezdilo skupaj 91 parov ~iger (zgodnje in kasne gnezdilke), to pa je najvi{je {tevilo, ugotovljeno na Ptujskem jezeru v zadnjem desetletju (neobjavljeni podatki). Velika gnezditvena populacija je v nasprotju s prej zapisano hipotezo o numeri~nem odgovoru plenilca na zmanj{ano koli~ino plena. Zato ne izklju~ujem mo`nosti, da je bil opazovani kleptoparazitizem le funkcionalni odziv ~iger na za~asno slab{e lovne razmere, o katerih lahko sklepam zaradi minulega de`evja in kalne vode. Smer prileta/ Direction of arrival [t. ~iger/ No. of Terns % Ptujsko jezero / Lake Ptuj 42 27 JV / SE (Markovci, Tr`ec, Dravinjska dolina, sp. del Ptujskega jezera) 49 32 SZ / NW (Ptuj, Pesni{ka dolina) 62 41 Skupaj / Total 153 100 Tabela 1: Smeri priletov navadnih ~iger Sterna hirundo s hrano v kolonijo na Ptujskem jezeru dne 3.7.2004 Table 1: Directions of arrivals by Common Terns Sterna hirundo bringing fish to the colony on Ptuj reservoir (NE Slovenia) on 3 Jul 2004 204 Najmanj {tiri ~igre iz kolonije so kradle hrano drugim. Te ~igre so se zadr`evale ves ~as ob koloniji in niso opravljale prehranjevalnih poletov. Pri kraji rib so ubirale dve strategiji. Takoj ko so zagledale ~igro s hrano, so posami~ ali v skupini do {tiri letele proti njej in ji `e pred kolonijo sku{ale ukrasti ribo. V povpre~ju je tak{no preganjanje trajalo 10 do 23 minut, pri tem pa so se lahko od kolonije precej oddaljile. V {estih primerih dalj{ega preganjanja ~igre s hrano in neuspelih predajah ribe mladi~u smo opazili, da so preganjane ~igre ribo pojedle same. Podobna opazovanja omenja tudi Sudmann (1998). Drugi na~in kraje je bil med hranjenjem mladi~a. Kradljivka je ~akala v koloniji, med predajo hrane mladi~u pa je stekla do njega in mu potegnila ribo iz kljuna. Tak{ni kraji so se prizadete ~igre sku{ale prilagoditi z bliskovito predajo ribe mladi~u, s ~imer so v nekaj primerih prehitele kradljivko v koloniji. Tak{na bliskovita predaja je obrambna strategija proti znotrajvrstni kraji plena, zanjo pa obstajajo podatki iz ve~ kolonij (Sudmann 1998, Nisbet 2002). Bistveno pogostej{i (90%) je bil prvi na~in kraje rib, ko so kradljivke prestregle ~igro `e v zraku. ̂ igre, ki so kradle hrano drugim, so ukradene ribe vselej predale svojim mladi~em. Drugih negativnih znotrajvrstnih interakcij, kljuvanja in metanja mladi~ev v zrak in teritorialne agresivnosti na gnezdu v koloniji nismo zasledili. To povezujemo z nizko gnezditveno gostoto, saj so tovrstni primeri interferen~ne tekmovalnosti pri navadni ~igri posledica visokih gnezditvenih gostot (Sudmann 1998). Zahvala: Raziskavo smo opravili med mladinskim ornitolo{kim raziskovalnim taborom »Ptuj 2004« v organizaciji DOPPS – BirdLife Slovenia. Zahvaljujem se ornitologom, ki so sodelovali pri popisu: Simonu Komarju, Maji Mar~i~, Lizi Mraz, Davidu Vujinovi~u, Dominiku Bombeku, Nastji ^remo`nik, Klavdiji Lovrenko in Maji Slak. Borutu [tumbergerju se zahvaljujem za napotke pri pripravi raziskave, Alu Vrezcu pa za koristne diskusije o medvrstnih in znotrajvrstnih interakcijah. Povzetek Dne 3.7.2004 smo opravili celodnevni popis kolonije navadnih ~iger Sterna hirundo na betonskem daljnovodnem podstavku na Ptujskem jezeru. Zanimala nas je ~asovna prehranjevalna dinamika ~iger, ki so hranile mladi~e, in morebitno pojavljanje znotrajvrstnega kleptoparazitizma. ^igre so najaktivneje hranile mladi~e zgodaj zjutraj (med 5.00 in 6.00 uro), ~ez dan je aktivnost padla in se D. Denac: Prehranjevalna dinamika in pojav znotrajvrstnega kleptoparazitizma v koloniji navadne ~igre Sterna hirundo na Ptujskem jezeru (SV Slovenija) vnovi~ pove~ala proti ve~eru (med 18.00 in 20.00 uro), a je dosegla le kako ~etrtino jutranje frekvence. Ve~ina ~iger s plenom (41%) je priletela v kolonijo iz smeri SZ, sledile so ~igre iz smeri JV (32%), 27% ~iger se je hranilo na Ptujskem jezeru v neposredni bli`ini kolonije. V koloniji smo opazili izrazit kleptoparazitizem, saj je bil zabele`en kar pri 35% prinosa plena. Na tak{en na~in pridobivanja hrane so se specializirale {tiri ~igre, ki so z ukradenim plenom potem hranile lastne mladi~e. Drugim ~igram so kradle ribe posami~ ali v skupini, med letom in pri predajanju hrane mladi~u. Najpogosteje so kradle plen med letom (90%). Hranjenja odraslih vale~ih ~iger nismo opazovali, kar je najverjetneje prilagoditev na mo~no znotrajvrstno krajo plena. Mladi~i in odrasle ptice so se kraji pri predaji hrane sku{ali izogniti z bliskovito predajo ribe. Mo~an kleptoparazitizem je najbr` spro`ilo pomanjkanje hrane. Summary Feeding dynamic, choice of foraging sites and intraspecific kleptoparasitism in the Common Tern Sterna hirundo colony on a concrete power line base on Ptuj reservoir (river Drava, NE Slovenia) were studied on 3 Jul 2004. A group of ornithologists performed a whole day colony observation using prepared protocols. Times, directions of arrival of terns with food and terns’ behaviour were registered. On the actual observation day we counted 10 chicks, 15 incubating adults and 11 fledged young in the colony. Breeding density was low, maximum 0.14 nests/m2. The highest frequency of feeding chicks was recorded early in the morning (between 5 and 6 AM). During the day their activity decreased and in the evening (from 18 to 20 PM) their feeding frequency increased again. Terns arrived to the colony mostly from the NW direction (41%), 32% of them arrived from the SE, and 27% were observed hunting on Ptuj reservoir close to the colony. In 35% of the observations, the terns with food were attacked by conspecific kleptoparasitic terns. Attacks were performed by four terns, attacking alone or in group. Kleptoparasitic terns were either attacking others with food in the air or in the colony when terns attempted to feed their young. Attacking in the air was the most frequent tactic (90%). Kleptoparasitic terns were feeding their young with the stolen fish. None of the incubating terns were fed by their partners. This was most probably adaptation to the strong kleptoparasitic pressure. Adult birds tried to avoid attacks by delivering fish very quickly to the chicks. We presume that strong kleptoparasitism was caused by a food shortage. It is possible that kleptoparasitism was only 205 a functional response to the temporary suboptimal hunting conditions as the water was muddy due to the earlier heavy rains. Literatura Bo`i~, L. (2003): Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih za{~itenih obmo~ij (SPA) v Sloveniji. – Monografija DOPPS {t. 2, DOPPS, Ljubljana. Boecker, M. (1967): Vergleichende Untersuchungen zur Nahrungs- und Nistökologie der Flußseeschwalbe (Sterna hirundo L.) und der Küstenseeschwalbe (Sterna paradisea Pont.). – Bonn. zool. Beitr. 18: 15–126. Bra~ko, F. (1999): Navadna ~igra Sterna hirundo. – Acrocephalus 20 (93): 60–61. Burger, J. (1998): Effects of motorboats and personal watercraft on flight behavior over a colony of Common Terns. – Condor 100: 528–534. Burness G.P., Morris, R.D. & Bruce, J.P. (1994): Seasonal and annual variation in brood attendance, prey type delivered to chicks, and foraging patterns of male Common Terns (Sterna hirundo). – Can. J. Zool. 72: 1243–1251. Cramp, S. (1994): Handbook of the Birds of Europe the Middle East and North Africa. The Birds of Western Palearctic. Vol. IV, Terns to Woodpeckers. – Oxford University Press, Oxford. Denac, D. (2002): Common Tern Sterna hirundo breeding population: development and nature conservation management results at the Ormo` wastewater basins between 1992 and 2002 (NE Slovenia). – Acrocephalus 23 (115): 163–168. Denac, D. (2003a): Navadna ~igra Sterna hirundo. – Acrocephalus 24 (117): 76–77. Denac, D. (2003b): Navadna ~igra Sterna hirundo. – Acrocephalus 24 (119): 149. Frenzel, P. & Schneider, M. (1987): Ökologische Untersuchungen an überwinternden Wassevögeln im Ermatinger Becken (Bodensee): Die Auswirkungen von Jagd, Schiffahrt und Freizeitakivitäten. – Ornithologische Jahreshefte für Baden-Würtemberg 3 (2): 53–79. Gregori, J. (1989): Favna in ekologija pti~ev Pesni{ke doline (SV Slovenija, Jugoslavija). – Scopolia 19: 1–59. Hopkins, C.D. & Wiley, R.H. (1972): Food parasitism and competition in two terns. – Auk 98: 583–594. Jan`ekovi~, F. & [tumberger, B. (1984): Otoka na Ptujskem jezeru za{~itena. – Acrocephalus 5 (22): 54–56. Jan`ekovi~, F., [tumberger, B. & Denac, D. (2003): Velikost legla, velikost jajc in fenologija prihoda na gnezdi{~e pri navadni ~igri Sterna hirundo v SV Sloveniji. – Acrocephalus 24 (117): 61–66. Ludwigs, J.D. (1998): Kleptoparasitismus bei der Flußseeschwalbe Sterna hirundo als Anzeiger für Nahrungsmangel. – Vogelwelt 119: 193–203. Makovec, T., [kornik, I. & Lipej, L. (1998): Ekolo{ko ovrednotenje in varovanje pomembnih ptic Se~oveljskih solin. – Falco 12 (13/14): 5–48. Mr{i}, N. (1997): Biotska raznovrstnost v Sloveniji. – Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana. Newton, I. (1998): Population limitation in birds. – Academic Press, London. Nisbet, I.C.T. (2000): Disturbance, Habituation, and Management of Waterbird Colonies. – Waterbirds 23 (2): 312–332. Nisbet, I.C.T. (2002): Common Tern (Sterna hirundo). pp. 1–40 In: Poole, A. & Gill, F. (eds.): The Birds of North America, No. 618. – The Birds of North America, Inc., Philadelphia. Schneider-Jacoby, M., Bauer, H.-G. & Schulze, W. (1993): Untersuchungen über den Einfluß von Störungen auf den Wasservogelbestand im Gnadensee (Untersee/ Bodensee). – Ornithologische Jahreshefte für Baden- Würtemberg 9 (1): 1–24. Sudmann, S.R. (1998): Wie dicht können Flußseeschwalben Sterna hirundo brüten? Extremsituationen auf Brutflösen. – Vogelwelt 119: 181–192 [alamun, @. (2001): Nova gnezditvena kolonija navadne ~igre Sterna hirundo v Pomurju. – Acrocephalus 22 (104/105): 51–52. [kornik, I. (1983): Navadna ~igra Sterna hirundo gnezdi v Se~oveljskih solinah. – Acrocephalus 4 (16): 32–33. [mon, M (2000): Drava, vir elektri~ne energije. pp. 370– 425 In: Macuh, P., [mon, M., Verboten, I., Kanop, M. & @iberna, I. (eds.): Drava neko~ in danes. – Obzorja, Maribor. [tumberger, B. (1982): Gnezditev male ~igre Sterna albifrons ugotovljena tudi v Sloveniji. – Acrocephalus 3 (11/12): 13–14. Uradni list RS (2004): Uredba o posebnih varstvenih obmo~jih (obmo~jih Natura 2000), {t. 49/2004, 30.4.2004. Vogrin, M. (1991): Nova kolonija re~nega galeba Larus ridibundus in navadne ~igre Sterna hirundo v Ho~ah pri Mariboru. – Acrocephalus 12 (49): 121–122. Vogrin, M. (1998): Egg size of the Common Tern Sterna hirundo in Slovenia. – Ornis Svecica 8: 87–90. Vogrin, M. (2001): ^igre in galebi na Dravskem polju v severovzhodni Sloveniji. – Biota 2 (2): 191–198. Prispelo / Arrived: 24.12.2004 Sprejeto / Accepted: 9.5.2005 Acrocephalus 25 (123): 201 – 205, 2004