eizfc»ir*ati ? com^h Kdo bo močnejši -Cerkev ali Država Vprašanje vračanja gozdov Cerkvi je postalo najbolj prikladna politična tema tedna AKCUAI PENTIUM 133 VREME KEMIČNA ČISTILNICA MICKA MELINCI 3B, tel.: 42 554 ČISTIJO IN BARVAJO USNJENE PLAŠČE IN JOPE TER VSE DRUGE IZDELKE IZ USNJA. ČISTIJO: VSA OBLAČILA IZ VOLNE, VSE VRSTE OBLEK, KRZNENA IN DRUGA OBLAČILA. RAČUNALNIKI M.Bobot«, tol: 33 002 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Murska Sobota, 13. marca 1997, leto XLIX, št. 11, cena 180 SIT bkoncu tedna bo spremenljivo oblačno, v soboto je mogoč rahel dež. J. VOTEK VRTEKS - vrtnarska vlaknovina za 405,20 sit pokrivanje vrtov 1,55 x 10 m Jožefa vreme ugodno, obeta nam leto rodno in plodno. VRTEKS - vrtnarska vlaknovina za Domžale pokrivanje vrtov 2,18 x 200 m 7.299.60 sit nik leni s,rani protesti porenskih rudarjev, ki a or ne pristajajo na uničenje te panoge v Ne-beČČ ?.aslednjih nekaj letih in na drugi stavka ta^,lsk‘h delavcev v Renaultovi tovarni, ki prav 0 ne sprejemajo zaprtja tovarne zaradi visokih Fotografija: JURIJ ZAUNEKER mrzlica krit|m Z VRTEKSOM, omogočimo najboljše razmere za zdravo in uspešno rast. VRTEKS uporabljamo v poljedeljstvu, sadjarstvu in vrtnarstvu. ^ipoht'6 aktaalna, smopreveč na robu, in nadškof i- imenovan^ novega metropolita to terno bh-te ‘menovan Prejšnji teden. Na Mjanju pre^tega že nekaj črnila. Ton do-dajeta dvaadOma^ a '' hočete, lokalni sceni godka, ' ru%a za nas waj na videz obrobna do- ityi^P?Slmanja- primeru Renaulta, na kate-slovneri,Lka Potika, da ohrani tovarno, se po-^mčf1 ma^° zmenijo za pritiske, v primeru »se se čedalje bolj vidi, da se gordijski vozel blagih ,zP°selnosti in posredno tudi socialne Skoka 2ai.en^a ,epsti s politiko in posredno z lo-gre Za Mai11- Na prvi pogled nič pretresljivega, saj amOrtlJe v‘s°k°razviti družbi, ki bistveno laže has lrata svoje napetosti, kot se to dogaja pri ne ^drži ravno, kajti pri nas gre kljub Svodov L^edno obvladovanje gospodarstva prek rekoč hta^nčnega kapitala, ko si politika tako nb°^n"° umiva roke in kljub vsemu prek sociali zateguje pas. Kljub no-^gajan^ v^adavlni in pričakovanim socialnim s’resov. ^n ni P^akovati kakih hujših socialnih avsezadnje se kaže, da so bančniki vsema-SeznanigaV'’ na kar nekaj primerih. Javnost je bila 0 °Pravlip sP°r°čilom družbenega pravobranilca kar neka- kninskih revizijah, ki so dvignile d°živela JrnPr?.flu' ^°da ob divji privatizaciji, kije r‘l na dj-edijski pomp, dosedaj ni še nihče opozo- Vo molžo«, ki jo opravljajo predvsem I kovine banke. Za ponazoritev lahko ostanemo kar v domačih lugih. Ne tako daleč nazaj je taisti pravobranilec ugotovil odtujevanje družbenega premoženja s favoriziranjem (celotnim plačilom terjatev) lokalne banke v nekaterih stečajnih postopkih, ko so se podjetja skušala izviti iz tega obroča in na podlagi pravo-braničevih ugotovitev priti do neupravičeno pobrane smetane, a so se s pomočjo nastavljenih ekspertov kar hitro znašla v ponovnih stečajih. Naslednja potrditev, da si politika ne maže rok z gospodarstvom, je podjetje, ki se sanira že nekaj časa in životari s pomočjo bančnih posojil. Kljub zavo-ženosti in črnemu.scenariju ga bankirji še kar krmijo, namesto da bi s tem presekali in ga postavili pred dejstvo takrat, ko so še bile realne možnosti preživetja. Toda s svojo širokogrudnostjo gredo do konca tudi s pranjem davkoplačevalskega denarja. Kako si sicer razlagati, da vse oblike državne pomoči, ki jo dobi podjetje za preživetje, ni mi sicer znano, po kakšnih kriterijih, verjetno milo rečeno na'osnovi meglene poslovne slike za financiranje delovnih mest, obdrži lokalni bančnik za plačilo obresti. Vse to kljub temu, da kmalu teh delovnih mest ne bo več. V sedlu pa bodo pristali mrhovinarji, ki že zdaj kot sive eminence pripravljajo mrhovišče, ki je vir dobrega osebnega zaslužka. Oblast pa nič, še naprej dopušča tolste marže bankirjem, ki jim je zaradi tega kaj malo mar za rizičnost njihovih naložb, njej sami pa ustreza, saj bo prej ali slej potrebovala taisti, in če hočete tudi opran davkoplačevalski denar za socialne transferje v obliki bančnega kapitala, ki ga ima pod kontrolo, za uresničevanje svojih interesov. Varstroj Lendava Zdravljenje Dolgoročno posojilo s skladovim poroštvom Občina Radenci - Radenska Škandalozno obnašanje občin« Ko župan, tajnik, podpredsednik in predsednik občinskega sveta staknejo glave, se pojavijo TEZE 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. marec, četrtek, marec, petek, marec, sobota, marec, nedelja, marec, poned., marec, torek, marec, sreda, Kristina Ivlatilda Klemen Herberta Jera Edvard' Jožef Ponte rosso na soboški način Bila je 2 ^Zktualno doma vestnik, 6. marecj^, Ovca ki razburja politične in cerkvene vrhove Ruski plinovod kot tveganje Kloni: najprej škotska Dolly, za njo oregonski opici, za njima človek? Kdaj bomo izvedeli, da se je pojavil prvi človeški klon? Mar katera mati že nosi svojo precej mlajšo dvojčico? Bo ob pogledu na prvi klon sodba tistih, ki z velikim pompom nastopajo zoper gen-tech, pa naj gre za Vatikan (človeško dostojanstvo ...) ali Clintona (ki resda lahko nadzoruje državno financiranje, ne pa zasebne investicije kapitala in skrite laboratorije, v katerih se ne razvijajo samo krave mlekarice - navsezadnje je stal projekt klonirane ovce manj kot milijon dolarjev), bolj človeška ali pa bodo zahtevali njegovo eliminiranje? Bodo prepričali argumenti vzhodnjaških dostojanstvenikov, ki se sprašujejo, kaj je s klonovo karmo, ali protestantski pomisleki, kako se bo delilo premoženje, ali katoliški moralni pomisleki? Bo s človeškim klonom konec tipičnega evropskega Subjekta in torej konec humanizma vsakršne vrste? Če pustimo moralo, svetovnonazorske dileme itd. ob strani, potem moramo priznati, da je klonirana Dolly izjemen znanstveni dosežek. Torej, eureka! lanu Wilmutu, botru klonirane ovce, je uspelo vbrizgati celično jedro odrasle ovce v jajčno celico, iz katere je bilo odstranjeno jedro. Dolly ima torej mater, očeta in sestro dvojčico v eni ovci. Seveda relacije, kot jih poznamo skozi zgodovino človeštva, naenkrat nimajo več niti svojega mesta niti svoje teže, mileje povedano so postavljene pod vprašaj. In dokler ne bo znanstvenikom uspelo v laboratoriju ustvariti umetne maternice, ki bo sposobna donositi em-brij, bo znanstvenofantastično bližje svet samo žensk kot svet samo moških. Kloni postanejo v družbi samozadostni. In cerkvene, državne in druge institucije, ki v svetu ohranjajo vsaj navidezni red, nimajo svojega garanta v reprodukcijski verigi dveh partnerjev. Sam klon seveda ne pomeni kastracije moškega sveta, hkrati pa spolno občevanje dveh različnospolnih partnerjev v očeh npr. katoliške cerkve (bodimo realni, kloniranja ne bo takšna, kot je, nikoli dopustila) v reprodukciji ne bi imelo več opravičila. Hkrati pa bi klon sam po sebi postavljal vprašaj glede božje milosti pri spočetju. Nadalje, množica družin je zagotovo lažje obvladljiva kot množica posameznikov, kiji za lastno reprodukcijo ni potrebno skrbeti s kompromisi, sodelovanjem, komunikacijo z drugim. Vse do dvajsetega stoletja je veljalo, da neplodnemu paru ni druge pomoči, kot je zamenjava partnerja. Tudi Abraham je pri 86 letih postal oče, ko je Saro zamenjal z Magdo, bibličnim primerom nadomestne matere. Z napredkom znansoti in tehnologije pač padajo biološke bariere. V imenu »happy family« družba dopušča najrazličnejše eksperimente. Od t. i. bank, v katerih moški shranijo svoje spermije, do deviacij, ko se v banki znajdejo samo semena genialcev ali vrhunskih športnikov. Za denarje vse mogoče. Kaj pa pri invitro oploditvah, ko v žensko maternico vstavijo v laboratoriju oplojeno jajčece? Ali pa preprosta prekinitev nosečnosti, ker otrok npr. ni »pravega« spola ali ker ne bo imel svetlih las? Pa postopki s shranjevanjem in zamrzovanjem sperme itd. Kje so torej meje? Je klon v primerjavi z vsemi temi postopki res tak »horor«? Ali pa je samozadostnost klona vendarle tisto, ki plaši vse? A. P. V februarju je bilo okrog 4,7 milijona brezposlenih, največ od konca druge svetovne vojne. Zaradi sezonskega dela se število brezposelnih navidezno ne bo večalo! Toda če k brezposelnim prištejete še tiste, ki so se resignirano odpovedali iskanju zaposlitve, tiste, ki so predčasno odšli v pokoj ali ki so v obdobju prekvalifikacije, potem v Nemčiji dejansko primanjkuje okrog osem milijonov delovnih mest. Kdo je krivec, se sprašujejo Nemci. So »zamočili« kar vsi, od politikov, sindikatov, delodajalcev, sam sistem? So predolgo verjeli, da so gospodarska velesila? Če bi držala izjava zgodovinarja in politologa Arnulfa Ba-ringa, v kateri pravi, da Nemci niso ponosni na svojo zgodovino in kulturo, temveč samo na gospodarske uspehe, potem bi se moral po nemški deželi brezup že močno razpasti. Že v sedemdesetih letih je bila njihova gospodarska rast šibkejša kot rast drugih iz sedmerice najpomembnejših indust- VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Dolga vas - mejni prehod hiffi ra ^in nija menda mora omogočiti'" dnjo tranzitnega plinovodu Ffil svojega ozemlja v skladu z JisP* o energijskem sodelovanju, podpisala v okviru Sveta E# '' - tažeiO^ Slovenska vlada mora menda dovoliti tranzit plina za potrebe južne Evrope, ker je podpisala listino o energijskem sodelovanju v okviru Sveta Evrope Ruski plinovod Jamal-Evropa imenujejo nekateri tudi projekt desetletja. Ta plinovod bo potekal od polotoka Jamal preko Belorusije in Poljske do Nemčije (z odcepom do Francije in držav Beneluksa), vreden pa je 40 milijard dolarjev. Rusija pa je menda trdno odločena, da bo zgradila tudi južni krak tega plinovoda in tako prek Ukrajine, Slovaške, Madžarske in Slovenije povezala plinovod z Italijo in naprej z južno Francijo. Slovenski trakt te naložbe je vreden 720 milijonov nemških mark, s čimer bi bila gradnja ruskega plinovoda največji gradbeni projekt po gradnji avtocestnega križa. Da so načrti - vsaj v Sloveniji -še dokaj v zraku, dokazujejo tudi različne izjave o koristnosti in tveganju takšnega projekta. Bo Slovenija ponudila na voljo prostor le za »tranzit« plina, ali pa bo imela od tega tudi sama koristi? Za realizacijo dogovorjenega oziroma nadaljnje načrtovanje plinovoda na realni osnovi bo morala Slovenija ustanoviti mešano družbo skupaj z ruskim GAZPROMOM. Dosedanji slovenski distributer plina Geoplin pa je v velikih dvomih, saj se boji, da bo tuji konkurent s cenovno politiko izpodrinil domače podjetje. Odjemalci - občani - zaradi verjetno tega ne bodo jezni. Seveda pa je nadvse vprašljiva dolgoročna koristnost takšne povezave, navezave na Ruse. GAZ-PROM je v letu 1996 načrpal 565 milijard m3 zemeljskega plina, vsa Rusija 600 milijard. Rusija je nasploh država, ki ima največje potrjene rezerve zemelj- JAMAL I. Peterburg te s®® lin JE - — 7L« 'Moskva •Bovec atija krkaj ‘Mir kijev d Avstr! j a Slovenj Gradec p»«oyč je. Podoben problem Sloveniji, če vlada ne bo P sno in odločno posegla . Pomurja verjetno sp > * { Murska /U—Sobota Maribor Jesenice Bled« 0 i •Radovljica Kranj $ # . Slovenska Polt&i*/ Ptuj ■Tolmin •Koool Škofja loka • Komnik • Domžale Idrijo Novo Gorico uMS,.: tj u bljana Hip • j , Grosuplje Vrhniko * s\vP«>ojno Certey• 'Sežana lii irska Bistrica Ribnico Kočevje / Celje Trbovlje Zagorje Sevnica • Hrvaška Brežice % Novo mesto Črnomelj1 ----SEVERNA TRASA ----JUŽNA TRASA Interes Evrope bo pri odločitvi o gradnji ruskega plinovoda bolj odločilen kot interes Slovenije ali Pomurja (zemljevid povzet po Delu) skega plina na svetu - 47.600 milijard kubičnih metrov (Iran, ki si tudi priozadeva priti s plinovodom v južno Evropo, ima čez 20.000 milijard), od česar je v lasti Gazproma 32.900 m3. Za sodelovanje sta torej zainteresirani taker Rusija kot Evropa. Kaj pa Slovenija? Bo znala izkoristiti svojo tranzitnost in pridobiti poceni energijo ali pa bo plinovod spet razlog za bogatenje nekaterih podjetij? Slove- Protesti v Gorlebnu mut Kohl postal kancler. Razlog je tudi v zmanjšanju investicijskih kvot. In tisti, ki varčuje z novimi investicijami, postavi na kocko ne samo delovna mesta, temveč tudi gospodarsko rast. Je vlada skupaj s sindikati in združenji delodajalcev predolgo rijskih dežel. Tako je bilo tudi, ko je pred štirinajstimi leti Hel- Kako bodo preživeli brezposelni? Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1997 je 2.200,00 SIT, celoletna naročnina je 8.800,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni pozabljala na neurejene razmere na trgu delovnč sile? Že leta 1975 je število brezposelnih preseglo en milijon, 1983. je bilo brezposelnih že več kot dva milijona, leta 1993 v združeni Nemčiji več kot tri milijone in 1997. bo v povprečju več kot 4 milijone brezposelnih. Ekonomist Wolfgang Franz pravi, da je boj zoper brezposelnost vedno težji in dražji, čim dlje traja. Stroški množične brezposelnosti - pomoč za brezposelne, manj davkov, dodatki za socialno zavarovanje - stanejo državo letno čez 140 milijard mark. V primerjavi s tem so nedavna koalicijska prizadevanja za davčno reformo samo kaplja v morje. Že leta 1994 so ugotovili, da z zmanjšanjem plač in večjimi razlikami med njimi ne bodo premagali obstoječe brezposelnosti. Večajo se tudi davki, 41,6 odstotka bruto plače pobere država za pokojninsko, zdravstveno zavarovanje, in kot dodatek za brezposelne. In v primerjavi z letom 1990, ko so odtegljaji znašali 35,6 odstotkov, je to že razlika. Posledice brezposelnosti je tudi 2,2 bilijona mark dolgov. Katera generacija davkoplačevalcev bo začela odplačevati glavnico? Tudi to je Evropska zve- davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. za. Z. OLI iurja verjeiu« nihče nja z gradnJ Lm po svojem o« - kako le, k° P J še vedno nuna ' )(Ii, morebiti do 1 J naj bi spel aj plinovod, se “ krajinskega P j/ Muri še vedn se občine nis” da bi sPQr%ekllo< zaščiti. 31H> 1 slovenskid^ bozačelS?nana^ ruskega P d sko-nradzamki dičainDolge^l) potekala nap jjjjiJ mera, Ptuja’ ce, Cerknice in Nove Gonej j)l . vod bi 0 |,avo j 2005-milijarde1eto,»aIld plina na 'e g # k* m^iinm bi ga porabi J rruiesu v vjuneunu Jedrski odpadki W nemške duhove Demonstracijski val, značilen za nekdanje komunistične 1 tudi Nemčijo. Čeprav se zdi, da so bile demonstracije aa ustavitvi transportov jedrskih odpadkov, so posredno ven« $ lamentarcev in politikov, ki so atomske reaktorje legaliz,r demonstrantje dovolj taktični, da bodo dosegli zaprtje nu» / Vsako leto so v Nemčiji prepeljali približno sto zabojnikov, napolnjenih z jedrskimi odpadki. Tokratni »šestorček« zabojnikov, naslovljen na vmesno odlagališče v Gorlebnu, je razdvojil nemško javnost in tudi politike. Kaj je na tovoru tako posebnega? Tehnično gledano transport ni potreben, nevarnost sevanja zanemarljiva. Nepotreben zato, ker bi zabojnike z lahkoto shranili v bližini jedrske nuklearke, ne pa da jih prevažajo na vmesno odlagališče. Zanemarljivo sevanje: de-monstrantje bi učinkoviteje poskrbeli za zdravstveno preventivo, če bi odstranili cigaretne avtomate. Vendar gre tokrat za načela in taktiziranje. V Nemčiji so ljudje že dvajset let naperjeni zoper jedrsko energijo. In nedavni protesti silijo vlado v akcijo. Ta si v ozadju prizadeva za dovoljenje EZ, ki bi državam članicam omogočalo izrabo vodnih jedrskih reaktorjev, nukleark druge generacije. Protestniki pa pričakujejo, da bodo transporti postali tako dragi, da jih bodo morali politiki preprečiti. To pomeni, da bodo shranjevali odpadke neposredno v bližini nukleark, ko pa bodo tam skladišča polna, bodo nuklearke enostavno zaprli. Pričakujejo, da jih bodo pri tem podprla tudi sodišča. Takšnih množičnih reakcij Nemčija po letu 1989 ni doživela. Niti protesti brezposelnih niso bili tako odmevni. In zakaj je protestno gibanje tako močno? Jasno, ker se v osnovi sklicuje na človekovo odgovornost pri zašči- ti in varovanju zel^ sVet»3 Strah pred končen njegovim °nesndl1ji® ? zapuščino našle cijam pa je tak° “ tilr se lahko z njim i ali skorajda vsi dI7. tA Protesti pomend tcfi^ dje dvomijo o ne> mentarno izglasoV nStje, Civilna neposm usmerjena tudi na JI, ločenih politikov. j, ri ne krepijo demokracija je takrat, ko jSjsi | meni, da je pol’11 . težno pravičen m I demokraciji ved" . ujetnik manjšine- a .. Bistveno vpra a J, bo ZR Nemčija jekta nuklearne bosta obe strani P' promisu, ki dolg® ;p ustavitev nuklea koi1j gačnih energij8^ Toda kaj, ko jed L f dstavlja kar tr bljene energij® J riziko morali P / šibkejši? Seveda bodo.nofMf ljudje še vedno arke. Če Neme' delovali, bosta pač imeli luknJ® pa zaradi varnejši. novim generac« Toda kaj zapn^sO cijam stara, cija?Šekajdru^ probleme in c snetke? ^stnik, 13. marec 1997 Hdktualno okoli nas 3 Občina Radenci - Radenska Škandalozno obnašanje občine odmeva po Sloveniji Podobnik pri Zorku v Križevcih SLS med kmetijsko politiko in vladanjem župan, tajnik, podpredsednik in predsednik občinskega staknejo glave, se pojavijo TEZE dober o**3 ^a^en.cb ki se želi v nasprotju z državo Slovenijo obnašati kot računa ')Sp,°dar 'n Poiskati vse možnosti za polnjenje občinskega pro-fiižanie^ karseda Pohitela s sprejetjem Odloka o pristojbinah za izko-°hjavljen'n naravn'h dobrin v Občini Radenci - zaenkrat še ni bil di oporek P0.mneniu nekaterih pa menda nima niti pravne osnove. Zara-ma^ Dod’311^3 češ da je neumestno tako obremenjevati do- od Proda’ 6 b' Peljal predlog, da bi občina pobirala 8 odstotkov občini ok”6 Cene m'neralne vode, bi ji Radenska morala letno odšteti Oljenje y°$ milijonov tolarjev), od katerega sta odvisni delo in "bieralno60?6 o,>danov’ da je neprimerno dajati v isti koš gramoz in »osti držav'"30’ po'cg tega pa da ie voda kot naravna dobrina v pristoj-^jihova vs*^0 V ®^*n’ Radenci pripravili znamenite Teze za razgovor. Jožeta Fle" '-na dov°lj zgovorno priča o ravni snovalcev. Po besedah Po so Se 8 Ja so jih pripravili v pričakovanju ministra Gantarja, o njih Su sveta Župan, podpredsednik, tajnik in predsednik občinske- menda ni^ni obd‘nskega sveta Pomb, ra?p lmeli nobenih pri-Rjayil g. p? enega’ je prav tako doteka m C°?r’ k* bak vsemu Se všaLr^'ha Petek- Ven-^na pnk®°^^a nekoliko dru-^PridohT8' Petka države vihV^ar iP Jenih snovalcev. snf, Murskega P°,radijskih valo- Poja-a”"9 kot in a voda.ie narav- be3 Ze M Dr„- ^dencih in ^Je’ daL JSnJesa s,ole'ja. nišk^ninilain\^adenskas L 1 bnn dr“žbu „ m poslala det-tod? ^on nt .' k°Je sPreJet ka^^skih ustreznih ’ teh dejstvih, ^•onalni pospeševalni center Urška Sobota raz! Sprejet zakon abia a ter za„ Oja malega go- Sr^tni^ *°vala ' Toda slednja Ndv?® Prenovo"‘-^ijsko in ScePt^aletoma n Zato bil X?0števaiPodPorne?OStaVlien nov Okoija. ki je i^i ra^^Ms^h-0^1”' sa' nanasPloh °j malega bC‘n’ da se » re8i Podjetng gosP°darstva 5* ■ T; spodb“» >CeP<( in ne " ’ da Postane JS>a|iLn7 Potrdila vlad.1P^Ojek, Za ksieft .entralj,., •• a' Prme-aktivno. Kr?centrlrje regi^5.1 Prispevali Za'’ UstanOv d r" POsPeše- &trŽ8vrjuob SJeni v celju, dje?StiS ^proble^V1 in Murski vj>ki 81Je Je b ,T°m nedefmi- t ^Ufski Soh ni Ustano- Ker marsikdo ni videl teh znamenitih TEZ, v katerih so našteti tudi negativni vplivi na okolje, ki naj hi jih povzročila Radenska v kraju, je prav, da jih na kratko predstavimo. Radensko krivijo za: - popolno uničenje živalstva in rastlinstva v »starem« Boračevskem potoku, - novi oziroma regulirani Boračevski potok v živalskem in rastlinskem smislu ne more oživeti. - kljub zgraditvi kanalizacije od Boračevske slatine mimo hotela Radin se tam vse vode iztekajo direktno v Boračevski potok in z njim v reko Muro, odpadne vode se torej ne čistijo, - čezmerno povečanje prometa, še posebno v Boračevi, velja tudi za mirujoči promet, - čezmerno onesnaženje z izpušnimi in drugimi plini, - čezmerno povečanje odpadkov kot posledica turizma in odvažanje le-teh na nelegal- no deponijo ob naselju Hrastje - Mota, - reka Mura nižje od izliva Boračevskega potoka je onesnažena, ni primerna za turizem, - revitalizacija gramoznic ni mogoča zaradi smetišča, - zaradi monopola Radenske je zelo slabo razvito podjetništvo, - slabo razvita vodooskrba, - presahnitev studencev, - glede na stopnjo razvoja in hitrega povečanja prebivalstva predvsem v naselju Radenci zelo slabo razvita komunalna infrastruktura. Ni projektov, ureditvenih načrtov in podobno, - zaradi turizma ima Občina Radenci dodatne stroške s čiščenjem javnih površin (odhodek brez ustreznega prihodka)... In takšno pisanje so poslali ministru Pavletu Gantarju na Ministrstvo za okolje in prostor! in da se občina mora obnašati kot dober gospodar in poiskati potencialne možnosti financiranja občinskega proračuna, smo se odločili vso stvar pospešiti. In to nam je uspelo. Prišlo je do sestanka z državnim sekretarjem g. Tavzesom, ki je v bistvu potrdil legitimnost naših, zahtev, na sestanku, ki je bil kar polemičen, smo tudi ugotovili, da največji del zbrane koncesije -90 odstotkov - mora pripadati obči- Murski Soboti je ustanovilo devet občin, štiri obrtne zbornice, gospodarska zbornica, lokalne razvojne inštitucije ter država prek Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in Tehnološkega sklada Republike Slovenije. K ustanoviteljstvu ni pristopila gornjeradgonska občina, zaradi neporavnavanja svojih obveznosti in neaktivnosti člana v nadzornem svetu pa postaja nejasen tudi ustanoviteljski status ljutomerske občine. Delo V lanskem letu je bil Razvojni pospeševalni center vez z državnimi inštitucijami in skladi, še posebno s Tehnološkim razvojnim skladom države, kjer je bilo z našega konca obravnavanih več projektov kot v preteklih letih. Srž dela pa je bil namenjen aktivnostim na lokalni ravni. ni. Prejšnji predlogi so bili 60 država in 40 odstotkov občina ...« Generalni direktor Radenske Alojz Behek opozarja, da ni mogoče enačiti gramoza in mineralne vode. V tujini se resda plačujejo pristojbine, ki so nižje, kot si domišljajo v Radencih, in so uvedene zaradi zaščite naravnega bogastva, ne pa za polnjenje državnega ali občinskih proračunov. Vsi bi morali skrbeti za večjo konkurenčnost izdelkov Radenske, ne pa jih obremenjevati z dodatnimi davki in pristojbinami (tako je že na Hrvaškem, le da tam ščitijo domače gospodarstvo), kajti le ob dobrih poslovnih rezultatih se bosta razvijali tudi občina in pokrajina. Na to je predsednik radenskega sveta med smehom odgovoril in razkril morebitni razlog negativne usmeritve Občinarjev do Radenske: «... Treba je upoštevati dejstvo, da so naravni viri v Občini Radenci zaščiteni, in to bolj kot jih ščiti Vloga Razvojnega pospeševalnega centra glede na lokalne razvojne iniciative Lokalne razvojne iniciative so nastale s prijavo na razpis Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, tako da so bile, ker so izpolnjevale razpisne pogoje, ustanovljene v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ljutomeru, Moravskih Toplicah in Lendavi. Regionalni pospeševalni center pa je del drugega projekta, in sicer organiziranja pospeševalne mreže v državi. »Vsebinsko smo delo RPC-ja Murska Sobota zastavili tako, da se bodo aktivnosti razpršeno izvajale po regijah. Nosilci in izvajalci projektov bi bile lokalne razvojne iniciative ob strokovni podpori RPC-ja in drugih partnerskih institucij,« je v svojem poročilu o delu zapisal v. d. direktorja RPC-ja Anton Balažek. To moremo razumeti tudi tako: o delitvi dela ali vodenju posameznih projektov se dogovarjajo. država. Leta 1984je bil v nekdanji občini Gornja Radgona sprejet odlok, ki ščiti vrelčno območje navadne in mineralne vode. Ob višji stopnji zaščite določenih območij je to na škodo določenih občanov, ki ne smejo graditi tako kot drugje, potrebne so večje zaščite glede odvajanja odpadnih voda, olj in podobno. Zato ima občina pravico poleg koncesij zaračunavati še dodatne odškodnine in pristojbine. G. Behek je na obtožbe odgovoril, da res morajo bolj ščititi naravno okolje, da pa je od tega več pozitivnih kot negativnih učinkov. Tudi g. Petek je prepričan, da bi si občina morala najprej priskrbeti mnenje krajevne skupnosti kot temeljnih lokal nih skupnosti. V Radenski so presenečeni nad takšno lakomnostjo občinskih veljakov, saj si že sedaj polnijo občinski proračun predvsem na račun Radenske - tudi s turistično takso. Bolj kot dodatna obdavčitev jih skrbijo izjave in blatenje po medijih. Njihovi najhujši konkurenti so menda korek-tnejši kot nekateri Občinarji. BERNARDA B. PEČEK Razdelitev prednostnih projektov Regionalni razvojni center je domislil in finačno podprl naslednje projekte, ki so razdeljeni tako: Podjetniško obrtne cone LPC Obrtna zbornica Murska Sobota, Garancijski sklad Razvojni sklad in Razvojni center Lendava, Usposabljanje in promocija lokalnih podjetniških potencialov LPC Moravske Toplice, Informacijski sistem za malo gospodarstvo Gospodarska zbornica Murska Sobota in LPC Ljutomer, Razvoj orodij za specifično svetovanje s področja financ za malo gospodarstvo pa bosta obdelala LPC in Obrtna zbornica Gornja Radgona. Vizija Razvojni pospeševalni center Murska Sobota naj bi po viziji ustanoviteljev prerasel v razvojno agencijo. To pa bo mogoče s pritegnitvijo novih soustanoviteljev, profesionalizacijo delovnega mesta direktorja in predvsem z rešenim vprašanjem financiranja delovanja centra s strani države. Pri financiranju konkretnih projektov pa bi morali sodelovati tudi lokalni dejavniki. MH Če pustimo ob strani težave, s katerimi se srečujejo prleški kmetje, in rešitve, ki jih je v podobi novega kmetijskega ministra Smrkolja ponujal ljutomerskim občinskim članom SLS predsednik državnega zbora Janez Podobnik, in če pustimo na miru tudi gradnjo mostov, ki so jo podprli Jelen, Štuhec in Stajnko, ki so se znašli med 98 glasovi SLS za vstop v vlado (27 jih je bilo proti), se je iz dela razprave vendarle dalo izluščiti različne poglede, ki se nanašajo na ureditev odnosov s Hrvaško pa tudi lokalno samoupravo. Medtem ko se je ljutomerski župan pohvalil z zglednim sodelovanjem z medžimursko županijo (natančneje sodelovanjem županov Slovenskih goric, Prlekije, Podravja s hrvaškimi županijami) navsezadnje tudi zato, da bi država primaknila kak tolar za obmejna območja, kot je Bratušo očitno razumel tudi Podobnik, pa so konkretne težave posameznih dvolastnikov pogoste prav tako, kot so pogosti različni sporazumi. Zato se ni čuditi, da je eden od članov opozarjal na dvoreznost komunikacije s Hrvati. Podobnik, ki je sicer pozdravil lokalno čezmejno sodelovanje, je vendarle opozoril, da bo nekatere probleme s Hrvaško potrebno rešiti na medvladni ravni, kar nekaterim je ali pa ni jasno. Kam je meril ljutomerski župan, ko je Podobnika opozarjal na »zmedo in nejasnosti v lokalni samoupravi glede pristojnosti in nezdružljivosti posameznih funkcij, kar se pojavlja kot ovira pri delovanju Kdo bo močnejši -Cerkev ali Država Vprašanje vračanja gozdov Cerkvi je postalo najbolj prikladna politična tema tedna. Na vidiku ni samo preizkušnja velike vladne naveze, ampak tudi pridobivanje simpatij te ali one stranke. Najprej je temo odprl Janez Černač, pod geslom »Zavarujmo naše gozdove« ga lahko od ponedeljka naprej podprete s svojim podpisom. Pridružil se mu je Jelinčič in ga nato zapustil zaradi ostrejše zahteve ZLSD, ki seje odločila, da tudi nabere 40.000 glasov pod geslom »Ohranimo naše bogastvo«, zunaj privilegiranega statusa pa izvzela Cerkev. ZLSD se je za korak odločila tudi zaradi užaljenosti, saj je LDS, ki po parlamentu išče 30 podpisov poslancev, da bi še sama lahko prišla z referendumsko pobudo, povabila med krog »izbrancev« samo Boruta Pahorja, ne pa poslanske skupine v celoti. Poslanci SLS niso podprli LDS, hkrati pa zagotavljajo, da bodo skupaj rešili problem. Je bila Zagožnova velika vrnitev med funkcionarje SLS povezana tudi z nepodpisom pobude LDS ali pa SLS hoče na vsak način dokazati, da ne bo kar tako popuščala in popustila tam, kjer so ji to vsi prerokovali? V nasprotju z drugimi SLS predlaga, naj se Cerkvi gozdovi vrnejo delno v naturi, delno naj se gozdovom odpove, delno pa naj dobi denarno nadomestilo. Če pustimo ob strani veleposestnike in se osredotočimo samo na Cerkev, takoj zadenemo ob različne interpretacije. Cerkveni predstavniki oziroma pravniki namreč trdijo, da se zemlja ne vrača Cerkvi, temveč posameznim pravnim subjektom, torej župnijam, škofiji... Če pustimo pravno tolmačenje za hip ob strani, potem je jasno, da gre za vračanje gozdov ljubljan- ski nadškofiji. Da Cerkev vendarle računa, da bo s pomočjo vrnjenih gozdov vsaj delno lahko pokrivala vzdrževanje Škofovih zavodov Svetega Stanislava, potem je jasno, da v celoti vendarle ne želi dobiti denarnega nadomestila. Toda mar to pomeni, daje ljubljanska škofija s projektom, v katerem šola tudi kadre za prihodnje politično življenje, vendarle precenila svoje finančne zmožnosti? Ali pa je k »ubobožanju« škofije pripomogla tudi naložba v ponesrečen projekt tiskarne, ki ga ne moremo šteti za čisti zgled karitativne dejavnosti, na katero se nekateri, ko gre za Cerkev, tako radi sklicujejo. Bo Cerkev v zameno za davkoplačevalski tolar pozabila na del gozdov in si tako zagotovila zapolnitev ekonomske luknje, ki si jo je ustvarila s svojimi zgrešenimi naložbami? Da se da ločenost Cerkve od države razumeti povsem po svoje, je nakazal tudi novi ljubljanski nadškof Rode, ki se je s prstanom in velikim križem pojavil pred zbranim občestvom, še preden je bil posvečen, in ki je, kot da bi ne vedel, kakšna je slovenska šolska zakonodaja, veselo razglasil, da verouk spada v javne šole. Je bil predolgo v Vatikanu? Je za cerkvenega dostojanstvenika primerno, da se tako direktno nasloni na politično stranko, kot se je Rode na SLS? Kaj pa tiste o ločenosti države in Cerkve? Bodo Cerkveni politiki iz ozadja stopili v prve bojne politične linije? In kakšno vlogo je pri izvolitvi Rodeta odigral Kučan? Kakorkoli že, ne pustite se zmesti ob prihodnjih referendumskih vprašanjih. Glede na referendumsko zakonodajo se zdi razpis treh hkratnih vprašanj samo še en »nateg« prebivalstva, že zato, ker še vedno ni jasno, po kakšnem sistemu bi tokrat seštevali posamezne glasove »za« in »proti«. Še samo en politični manever, ki ga bodo nekateri opravičevali s tranzicijo? A. POTOČNIK občinskih svetov in izvajanju sklepov«, je jasno. Podobnik je seveda velikodušno zagotavljal, da je Božo Grafenauer pravi človek za ta vprašanja in rešitve problemov in da v DZ vodi odbor za lokalno samoupravo Vili Trofenik (ne samo poslanec, ampak tudi ormoški župan, prav tako gost na nedeljskem zboru), tako da se bodo stvari uredile. Pri vprašanju regionalnega razvoja pa je Podobnik poudaril, da v ustavi ni zapisano, da bi se občine morale povezovati, ampak da se lahko. In kot on razume, se bo glede regij najbrž vprašalo prebivalce. Upamo lahko samo, da ne posamezne občinske uradnike, ki menijo, da so sedanje regije primer nadaljevanja prejšnjega režima. Med skeptičnimi do nove vlade, predvsem pa vloge SLS v novi vladi, je bil g. Kuhar, ki je sicer podprl vključitev stranke v vlado, opozarjal pa je, da se večajo socialne razlike, da se veča državna birokracija, korupcija v državni upravi in da ni neodvisnega sodstva. Za LDS pa je dejal, da so si v petih letih ustvarili politično moč, da jim ne bo treba polagati nobenih računov. Podvomil je, da bodo »pokvarjence« v dialogu prepričali, da bi delali pošteno. Zato je apeliral na Janeza in Marjana Podobnika, naj poskušata izvajati vse tisto, kar je bila volilna obljuba. Če to ne bo mogoče in bo prišlo do padca vlade, pa je Kuhar dejal, »bomo ponosni, ne želimo biti to, kar je bila SKD prej, kulisa za vsa izvajanja in početja«. A. P. 4 vestnik, 13. marec 199? INA ustavila dobavo surovin Nafti Lendava Je posredi večji tržni delež? Iz lendavske Nafte so sporočili, daje v začetku februarja Ina Industrija nafte, d. d., Zagreb obvestila komisionarja Nafte Lendava Petrol Trgovino, da zaradi lastnih potreb v letošnjem letu lendavski rafineriji ne more več dobavljati surovine. Gre za lahko nafto z nizko vsebnostjo žvepla, ki je v skupni strukturi surovine Nafte Lendava predstavljala letno okrog 65 odstotkov. Sedaj bo to surovino predelala rafinerija v Sisku. Odpoved pogodbe najpomembnejšega partnerja pri dobavljanju surovine je za lendavsko rafinerijo toliko večji udarec, saj so njene naprave prilagojene tej surovini. Zaradi nastale situacije bi morala Nafta Lendava takoj poiskati drugega dobavitelja lahke surove nafte z nizko vsebnostjo žvepla, svoje naprave pa tehnološko prilagoditi. V sporočilu za javnost iz Nafte še sporočajo, da Petrol Trgovina in Nafta Lendava nadaljujeta pogovore in iščeta rešitev. Če se ne bodo uspeli dogovoriti z Ino, bo negotovo tudi zagotavljanje dogovorjene količine naftnih derivatov za slovenski trg. Nafta Lendava namreč pokriva petino slovenskih potreb po naftnih derivatih. Varstroj Lendava Zdravljenje Dolgoročno posojilo s skladovim poroštvom Kot smo tudi izvedeli, je vodstvo Nafte in Petrola Trgovine v začetku tega tedna iskalo možnosti, pridobiti drugega dobavitelja tudi prek dogovorov pri vodstvu naftovoda. Je odpoved pogodbe presenečenje? Morda tako zveni po tem sporočilu za javnost in resnosti položaja, v katerem se je znašla lendavska rafinerija. Toda dejstvo je, da je hrvaški dobavitelj to že - če ne neposredno, pa vsaj posredno - napovedoval, torej tisti dobavitelj, na katerega je bila lendavska Nafta življenjsko vezana najprej zaradi visokokakovostne surovine, ki jo je z zastarelo tehnologijo in mešanjem predelal v derivat ustrezne kakovosti, in drugič, ker je odvisnost postala še večja zaradi vojne na Balkanu in zaprtja naftovoda. Pogodbo za dobavljanje surovine je bila namreč v zadnjem času Ina pripravlja podpisati za vse krajše obdobje, s čimer je opozarjala na možnost, da bo enkrat (razumljivo, da po ureditvi razmer po vojni) do tega pretrganja moralo priti. Zato: ali napovedi v vodstvu Petrola in Nafte niso jemali dovolj resno in odgovorno, da bi poiskali nadomestnega dobavitelja surovine? V Nafti so dobro vedeli za breme odvisnosti, ki visi nad njimi, ter upali, da se ne usuje nanje, preden bodo začeli postopek posodabljanja rafinerije. Toda zgpdilo se je. In drugič: na tiskovni konferenci Petrola Trgovine konec lanskega leta je generalni direktor Franc Premk odgo- PTZ s turističnimi kmetijami O opravljanju poslanstva O turizmu na kmetijah na turistični kmetiji Černjavič v Gradišču V torek, 11. marca, so se na povabilo Pomurske turistične zveze na turistični kmetiji Černjavič v Gradišču zbrali lastniki turističnih kmetij in vinotočev ter predstavniki kmetijske svetovalne službe. Namen posveta je bil, seznaniti lastnike kmetij in vinotočev, kako usklajeno in kakovostno razvijati turizem na podeželju. Prijetno naravno okolje ob Mokošu v Gradišču pri Tišini in toplo spomladansko sonce sta bila pravšnja sprrfnljevalca delovnega pogovora, ki je lahko tudi nekakšen začetek nove turistične sezone na kmetijah in vinotočih. Jože Toplak, ki se je odločil, da bo svoje znanje in profesorske izkušnje kljub upokojitvi uporabil za izobraževanje rojakov v Pomurju, je najprej govoril o pomenu urejenosti in čistoče, tako okolice hiše, notranjosti, sanitarij, kuhinje, posode kakor tudi gospodinje in gostitelja. Gostitelj mora vedeti, kako pozdraviti goste, izreči dobrodošlico, se prijetno pogovarjati, jim posvetiti ravno pravšnjo pozor- varjal na novinarska vprašanja tudi o odnosu do konkurence. Vse se je vrtelo le okoli takrat razvpite teme »prodiranje Shella na slovensko tržišče«. Na pripombo, da je vendar tu tudi Ina, ki predvsem v Pomurju sistematično postavlja nove bencinske črpalke, se direktorju vprašanje novinarke ali njeno opozorilo na slednjo konkurenco ni zdelo bogve kako pomembno. Odgovoril je, da sta Petrol in Ina poslovna partnerja in da bodo tudi na Petrolovih črpalkah spomladi začeli prodajati Inina umetna gnojila. Sedaj, po odpovedi pogodbe o dobavljanju surovine lendavski Nafti, pa moremo razmišljati tudi tako: Ina si je torej z gradnjo novih bencinskih črpalk pri nas postavljala osnovo, da pobere tržne deleže od trgovine na slovenskem trgu, hkrati pa bo najverjetneje Petrolu ponudila, da s svojimi derivati, predelanimi v domači rafineriji, zapolni vrzel, ki bo nastala z »izpadom« derivatov z lendavske rafinerije. Morda pa bo dogovarjanje glede na to, da je s problemom seznanjen tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, torej vlada, imelo tudi senco: mi vam surovine, če vi nam več prostora za prodajo naših naftnih derivatov v vaših in naših črpalkah. Za konec: nična je strategija, imeti v državi rafinerijo, če je slednja vezana ali popolnoma odvisna samo od enega dobavitelja. MAJDA HORVAT nost. Prav vse mora biti domišljeno in dodelano: od smerokazov, prospektov do spominkov. Turistična kmetija ali vinotoč morata imeti neko prepoznavnost, različnost, po kateri si jo bodo gostje zapomnili. Štefan Dravec, predsednik PTZ, je govoril o človeških odnosih, pomenu prepoznavanja tipov gostov, osebnih občutkih in nujnosti prilagajanja gostom. Noben gostinec ne bi smel pozabiti, da Avgusta lani je nadzorni svet družbe Varstroj Lendava sprejel sanacijski načrt, sestavljen iz dveh vsebinskih sklopov ukrepov. Najpomembnejši so seveda ukrepi finančne utrditve družbe in iskanje notranjih izboljšav in možnosti v poslovanju. »Osnovna usmeritve iz te finančne konsolidacije je bilo najetje dolgoročnega posojila,« je povedal direktor družbe v Var-stroju dr. Arpad Koveš. »Zaradi izgub iz preteklosti je nelikvidna situacija tako močno vplivala na poslovanje, da nismo mogli ustrezno krmiliti proizvodnega procesa.« Imeli so torej naročila in delo, toda ne vedno dovolj obratnih sredstev za delovanje. Čeprav že globoko v dolgovih so se odločili najeti dolgoročno posojilo. Šli so do države, ministrstva za gospodarstvo, kjer so jim obljubili pomoč. »Vendar nam ni pomagalo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ampak Republiški sklad za razvoj, ki je tridesetodstotni lastnik naše družbe. Res pa je, da sam minister Dragonja dal pobudo gospodu Nemcu,« je še povedal sogovornik. Varstroj je dobil konec leta pol milijona mark posojila pri LB Pomurski banki, za katerega je dal jamstvo razvojni sklad. Toda za dobro finančno utrditev bi potrebovali milijon mark, kot so zaprosili, pa tudi polletno čakanje na posojilo je finančne težave samo še poglobilo. Iz kratkoročnih v dolgoročni dolg Drugi del finančne utrditve družbe je preoblikovanje kratkoročnih v dolgoročno posojilo. Pomurski kmetijski forum Prefinjen način uničevanja govedor^ Pomurski kmetijci trdijo, da politika s postavljenimi vzvodi ekonomske politi kmetijstvu namerno spodkopava govedorejo na tem območju Zaradi deleža, ki ga ima v družbenem proizvodu, in zaradi števila ljudi, ki so še vedno precej odvisni od njega, je kmetijstvo v Pomurju še toliko občutljivejša gospodarska panoga in zahteva več pozornosti kot na drugih območjih v Sloveniji. Da bi lahko začeli z reševanjem bo gost o dobrih stvareh govoril osmim ljudem, o slabih pa štirin-dvajsetim. Šestkrat težje je dobiti novega gosta kakor obdržati starega. Prvo pravilo vedno in povsod pa je: spoštuj gosta. Skupaj z Ivanko Donko so nato spregovorili še o propagiranju in prodaji ponudbe na turističnih kmetijah, kar je sedaj po prenehanju delovanja turistične agencije VAS še posebno aktualno vprašanje. V reševanje te problematike se bo morala vključiti tudi Pomurska turistična zveza. 15 . marca bo PTZ predstavljala pomurski turizem na sejmu v Ingolstadtu, od 18. do 23. marca pa na sejmu Alpe - Adria v Ljub- Ijani. BBP »To nam je LB Pomurska banka obljubila, če bo prvi segment izpolnjen. Konec tega meseca nam zapadejo trije kratkoročni krediti,« je povedal direktor, zato se bodo o obljubi z domačo banko kmalu pogovarjali. Drugi del ukrepov se nanaša na koriščenje in izboljšanje notranjih virov. »Osnovni moto poslovnega dela sanacijskega programa ni povečevanje proizvodnje, ampak ostati na tej ravni ob ustreznem znižanju preostalih stroškov,« je povedal dr. Arpad Koveš. Zmanjšanje števila zaposlenih In ker je tudi delovna sila strošek, so ukrepi zmanjševanja števila zaposlenih predvideni v načrtu. Sedaj dela v podjetju 239 delavcev, do polletja tega leta pa naj bi jih samo še 180, število v prihodnje pa bo odvisno od poslovanja. Pri prvem zmanjšanju zaposlenih bi bilo po besedah direktorja pet do deset delavcev tehnološki presežek, drugi pa bi se predčasno upokojili. »Banka zahteva dosledno zmanjšanje števila zaposlenih, predlaga 150 zaposlenih, vendar smo našli kompromis za okrog 180 zaposlenih,« je povedal dr. Arpad Koveš. Sanacijski program družbe so namreč pregledali in uskladili z LB Pomursko banko, največjo upnico Varstroja. Poleg težav v kmetijstvu, jih je treba osvetliti z vseh vidikov, zato je v občini Moravske Toplice prišlo do pobude o organizaciji kmetijskega foruma, ki naj bi obravnaval posamezna področja v kmetijstvu. Prvi tovrstni forum konec minulega tedna so posvetili predvsem problematiki v govedoreji, poleg strokovne javnosti, kmetijcev, predelovalne industrije in drugih, ki jih tovrstna problematika prizadeva, pa so medse povabili tudi novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja. Ce je bila govedoreja nekoč paradna panoga pomurskega kmetijstva, dogajanja zadnjih let kažejo, da se spodkopavajo tisti njeni temelji, na katerih je temeljil razvoj. Po mnenju pomurskih kmetijcev sedanji politični vzvodi ekonomske politike v kmetijstvu načrtno prispevajo k tem dogajanjem, saj z lažno trditvijo o ekonomski upravičenosti usmeritve malih kmetij v poljedelstvo uničujejo stalež goveje živine, s tem pa prispevajo tudi k degradaciji kulturne krajine. Da takšna trditev ni izmišljena, potrjujejo podatki o vplivih na podtalnico, saj se njena kakovost slabša z zniževanjem staleža goveje črede. Skrb zbujajoči so podatki o gibanju staleža osnovne plemenske črede krav, in če se bodo takšne težnje nadaljevale, bo Pomurje leta 2001 pristalo pri številu 11 tisoč krav, kar je pod kritično mejo. Leta 1975 je bilo na tem območju osemenjenih 36.835 ple- znižanja števila zaposlenih v tem skopu ukrepov načrtujejo tudi povečano prodajo, znižanje stroškov zalog ter dezinvestiranje s prodajo prostorov. To bo sicer nekoliko težje, saj so prostori veliki, vendar niso toliko ločeni, da bi jih mogli prodati. Naprodaj pa bo tudi nekaj zemljišča. Vnovčili bodo tudi vrednostne papirje, nekaj jih imajo pri LB Pomurski banki ter Kovinotehni. Zaradi dolgov in velikih likdvidnostnih težav stopajo po robu Pred dobrim letom je dr. K6-veš v pogovoru za Vestnik spregovoril tudi o dogovorih z avstrijskim poslovnim partnerjem Froniusom o dokapitalizaciji podjetja in solastništvu. Toda danes: »Izogiba se konkretnim dogovorom, ali zato, ker nima interesa, ali pa čaka na stečaj, da bi poceni prišel do premoženja.« Sicer pa so pri Varstroju s poslovnimi stiki, ki jih imajo s Froniusom, zadovoljni. In direktorju, ki je sam uporabil besedo stečaj, mora biti namenjeno vprašanje: ah slučajnost ali grozeča realnost? »Vsaka nepredvidljiva zadeva v proizvodnem programu lahko hitro privede do te možnosti. Ne mislim pa, da je tako kritično.« moči Phare, ki naj bi bila tudi kaz perspektivnosti družbe, Varstroj med desetimi slovel mi podjetji, ki bo deležen tel® moči. Cilj tega svetovanjanajd bil uspešnejše konkuriranje^ zahodnem tržišču, tujist®^ vnjaki pa bi jim, glede nato,® imajo stike širom po svetu, po®2’ gali iskati poslovne, morda sWJf škega partnerje. Oziranje po t^, Jugoslavije ali po državah m danje Jugoslavije Varstroju mreč ni navrglo poslovnega lovanja, zato pa seje us®®1' prodajo v države CEFTE- Na džarskem jih poznajo že dlje sedaj pa se s svojo prodajo uw I vljajo še na Slovaškem, Ce®| Poljskem. Stik z zahodni® J pa imajo prek Froniusa in avstrijske posredniške d®z SSC. Slednja jim naročapf sem tako imenovani alte®1' program dela ali izdelavo do nih mehanskih strojev, peciin" za kar imajo opremo inZ®3®^ Program sanacije je sicer” tovan na dosedanjih proizv | programih, čeprav že nap dujejo opustitev uporneš3 grama. Ostala bi elektron® $ varjenje in rezalna programe je težko obvladal je povedal sogovornik, bej, če je potrebno sleoi J voju. Ni perspektive druz® ni razvoja.« Zato kljub* jf težavam vlagajo v razvoj ® j lujejo pri raziskovalnih® Sogovornik je tudi že"3^ skorajšnjo zamenjavo v3 , izvorov z elektronskimi- P j menila popolno preobra II hove tehnologije. Na trg CEFTE Sogovornik stavi tudi na svetovalno pomoč strokovnjakov po- Zanje pomlad maja? Hoditi vštric pa bo^S °b rešitvi likvidnostnih ■»Še smo blokirani, s3^3 j? akceptnih nalogov Po načrtu pa naj bi se odfiy aprila, maja,« je preobrat^ vanju napovedal dr. .J MAJDA menic in leta 1983 38.200 pleme-nic, v lanskem letu pa se je število osemenitev znižalo že na 21.412, stalež krav pa je pristal pri dobrih 20 tisoč glavah. Da se bo stalež še zmanjševal, potrjujejo podatki o koncentraciji goveje črede. Kar 76 odstotkov pomurskih govedorejcev redi od 1 do 4 krave, pri teh pa je osip največji in večina jih bo že čez nekaj let krave opu: stila. Od 5 do 9 krav redi 21 odstotkov pomurskih rejcev, 3 odstotki imajo v hlevu od 10 do 14 krav in le 0,4 odstotka rejcev več kot 15 krav. Tudi starostna sestava staleža je izredno neugodna, saj je 16 odstotkov živali starejših od 9 let, to pa neugodno vpliva predvsem na količine mleka. Število pripušče-nih prvesnic se je že ves čas zniževalo in šele lani je bilo ponovno nekoliko več pripustov. K temu je svoje prispevala ožitev prodaje plemenskih telic, pred leti pa je trgovina z njimi cvetela. Pomurski rejci so leta 1985 prodali kar 1.383 plemenskih telic, v letu 1995 le 116, lani pa 356. V lanskem letu je količina odkupljenega mleka v Pomurju prvič padla pod 50 milijonov litrov, kar je za petino manj kot sredi 80. let, ko sta obe pomurski mlekarni odkupili čez 60 milijonov litrov mleka. Tržnost mleka po kravi ni zadovoljiva, saj dosega le 2.400 litrov, v Pomurju pa je le 80 rejcev, ki so lani oddali več kot 40 tisoč litrov mleka. Govedorejo sta doslej dopol- njevali mesna in m e va, a se tudi na tem ipropJ mere zaostrujejo^ Mesne industrije* že občutijo, saj je prodaji pitane živin® zamuda, ob mleka pa lahko zal L tudi mlekarne. Da govedoreji in 4jjO kritične, potrjujejo ■ to gospodarsko dnjih letih tako r eus dokaz, da kmetijstv,g^ j dovolj sredstev za n Kmetijstvu so v? cer namenjena i" 7 vendar so ta pr®^1^ lokrat tudi ne kh1®!,^ naslovu. Po beseda jjjjL ministra Cirila Sm^iaJ lijard tolarjev, za vse subvencije 1 Cjji* kmetijstvu, odlocn^DO murski kmetijci Pa jfjp® j denar dobijo kmehjjjst^ od besedičenja o bro živijo. Konkretnega ow eU rašanje, kako do u- j v pridelavi in Pr® pjjlO nem forumu s*cepoiiiA^ vsekakor pa bi v . WJ-bovali ustrezne P^tva^ž ki bi se poklicn0 vojem kmetijstva- y gospodarstva m u sti U varnosti m eiŠ« V drov v perspekt' n osiG, to pa še dodat” jAf kmetijstvo in zjJpV^ 13. marec 1 997 ospodarstvo Težave s krompiijem na območju ZE Beltinci Tisoč ton še čaka na kupce —■ Pridelovalci dobijo za kilogram 10 tolarjev, s tem pa niso pokriti stroški pridelave -^os kmetje niso naročali semenskega krompirja Območje Panonkine zadružne enote v Be*t,nC,h pridelavo Po pridelavi krompirja. V preteklosti je bilo v g ^^dišče za vključenih veliko kmetov, v Lipovcih pa so zgr idelka Kot pra-frompir, kjer je mogoče uskladiščiti okoli 2. P napolnili leta vijo odgovorni v tej zadružni enoti, so skladis ^ala. Vzroke za Wl, po tem času pa se je organizirana pridelava zma^ nercdu na °le predvsem potrebno iskati v neustrezni o g i.romnirja niso mogli saj se je dogajalo, da nekateri pridelovalci krompirja Prodati ali so zanj iztržili izredno nizko ceno. S težavami pri prodaji krom-Ptrja se pridelovalci srečujejo tudi letos, ne čutijo pa jih le na finskem območju, pač pa se 5 Podobnimi težavami ukvar-Wio tudi na drugih območjih v Sloveniji. Čeprav v Sloveniji v Zadnjih letih krompirju name-W mani stesane najbo|jših letih S^tisoč^T^ usPel° Pro •.Sjetov ” kromPirja, Zdaj v Le‘os i?ndelavo °PU-Jap° semeni’ n' povPraše' 'Cine ki m kem kromPjrju. tržišču. ^Jene ^ Pridelkov nespre-za°H so lani cmlnski zadružni So «° ton krn en'H pogodbe rb»e Ponu ^Pirja’ vendar PrecPine ^''čine °b Ho ?plrjeva len Večje'. Lanska do ca'”'3' sai na Je bila izred-Prid° tor> nah vSe s Pridelki sovcem v p3/ približali PirtZdo * Pa naj bi se shii ,S lastn'-S' o vPra’ M'' Ci V N sep^6 bila nare-> Prni^’ znaša \ o^stu kv°dnega ob-811,5 .»eprede-millJ°na toiar. jev, vrednost tistega dela, do katerega so upravičeni Benkovi dediči, znaša skoraj 290,8 milijona tolarjev, na Pomurkin delež pa odpade .520,7 milijona tolarjev. Poleg proizvodnih prostorov so Benkovi dediči upravičeni še do poslovne- ga objekta ob Lendavski uli- Zahtevku po vrnitvi tega, v naravi je sodišče tudi že ugodilo, vendar pa se je zoper tak sklep Pomurka pritožila. L. KOVAČ Stečaj v Pomurki je specifičen, saj v podjetju potekata dva procesa: stečaj in nadaljevanje proizvodnje v stečaju Po 23. oktobru 1995, ko*je bil v Pomurki Mesni industriji uveden stečajni postopek, so se konec prejšnjega tedna na drugi seji sestali člani upniškega odbora »Pobuda za sklic tega odbora je prišla pravzaprav iz Sklada RS za razvoj, kije eden večjih upnikov, vendar je po besedah predsednika stečajnega senata Deziderja Novaka tudi sam presodil, da je sklic seje potreben. Predstavnik sklada je bil tudi na seji mnenja, da so tovrstne seje redke, vendar je Novak mnenja, da za pogostejše sestajanje ni razloga, saj stečajni senat mesečno dobiva poročila stečajnega upravitelja in spremlja poslovanje Pomurke, če želijo, pa lahko ta poročila dobivajo tudi upniki. Stečajni upravitelj Milan Koren je člane upniškega odbora kronološko in dokaj podrobno seznanil s potekom stečajnega postopka v Pomurki, pri tem pa poudaril, da ne gre za klasični stečaj, ki mu je običajno cilj le dokončanje proizvodnje, pač pa za stečaj, ko se proizvodnja nadaljuje. Končni cilj je namreč, da bi se po končanem stečaju Pomurka prodala kot delujoče podjetje, ki bo sposobno nadaljevati in organizirati proizvodnjo. Ob uvedbi stečajnega postopka je bilo v podjetju zaposlenih 569 delavcev, in ker je bilo takrat smiselno dokončati začeto proizvodnjo, je ostalo v delovnem razmerju za določen čas 338 delavcev. Konec leta 1995 je Milan Koren stečajnemu senatu predlagal, da je smotrno nadaljevati proizvodnjo vseh obstoječih programov, saj se s tem ohranja vrednost premoženja stečajnega dolžnika oziroma se ta celo povečuje, za nadaljevanje proizvodnje pa Pomurka izpolnjuje tudi vse pogoje. Od takrat v podjetju potekata v bistvu dva procesa: stečajni postopek in nadaljevanje proizvodnje v stečaju. Kot je razvidno iz poročila o poslovanju, je bila takšna odločitev pravilna, saj je Pomurka v letu 1996 realizirala največji obseg klanja po letu 1993 in dosegla ugoden finančni izid. Kljub težavam, s katerimi so se še vedno srečevali,' so negativne trende zadnjih petih let uspeli obrniti v pozitivno smer, tovarni je uspelo ohraniti vsa izvozna dovoljenja na najzahtevnejša tržišča, in čeprav zastavljenega plana niso v celoti uresničili, so rezultati zadovoljivi. S 5.350 zaklanimi govedmi so načrt izpolnili 97-odstotno, večji je bil izpad pri prašičih, ki so jih zaklali 17.100 ali 68 odstotkov načrtovanih. Dobršen del je v klavnici storitvenega klanja, ki ga je'pri govedu 54 in pri prašičih 57 odstotkov vseh zakolov. Večino živine dobivajo iz domače prireje, saj 40 odstotkov goveda dobavljajo kmetijske zadruge, delež zadrug pri prašičih pa predstavlja 30 odstotkov. V Pomurki so lani obdelali 5.621 ton mesa in mesnih izdelkov, največji 40-odstotni izpad so imeli pri trajnih konzervah, saj niso realizirali načrtovanega izvoza na nemško tržišče pa tudi sicer izvoza niso uresničili. Po planu bi namreč morali na tuje trge prodati četrtino vseh izdelkov, sojih pa le 14 odstotkov. Kljub vsemu pa so lani v Pomurki ustvarili za dobre 3,4 milijarde tolarjev prihodkov, od tega 107 milijonov tolarjev dobička. Poslovni načrt za" leto 1997 je precej ambiciozen, saj načrtuje za četrtino večjo realizacijo. Obdelali naj bi 6.808 ton mesa in mesnih izdelkov in od tega bi 28 odstotkov izvozili. Načrtujejo zakol 6.650 govedi in 30.250 prašičev, pri tem dajejo velik poudarek storitvenemu klanju, pri nabavi pa naj bi prevladovala domača živina. Z uresničitvijo takšnih načrtov naj bi ustvarili 3,8 milijarde tolarjev prihodkov, čisti dobiček pa bi znašal 142 milijonov tolarjev. Po trditvah Milana Korena je nadaljevanje proizvodnje v Pomurki nujno, saj bi imela vsaka ustavitev za več kot tri tedne katastrofalne posledice in bi dve tretjini opreme propadli. Tudi če bi podjetje začasno delalo z izgubo, je nadaljevanje proizvodnje smotrno, saj bo morebitni kupec kupil le delujoče podjetje, ki mora imeti seveda tudi svoje nabavne in prodajne trge. LUDVIK KOVAČ »Sociala, šolstvo, zdravstvo vestnik, 13. marec 19^ Dr. Ludvik Horvat, član področne kurikularne komisije za OŠ med ravnatelji pomurske regije Mi že imamo devetletko Čas za prenovo osnovne šote, kot je začrtana v novem zakonu, se vse bolj bliža; stopnjuje pa se tudi nemir v šolskih zbornicah, v strokovnih krogih in drugod, ker šele zdaj prihajajo na dan nejasnosti, nedorečenosti, različni pogledi in nestrinjanja z določenimi rešitvami. Po mnenju dr. Ludvika Horvata, enega od članov področne kurikularne komisije za osnovno šolo (naš rojak iz Brezovec), se bo največ stvari lomilo na ramah ravnateljev šol, ker so prav oni dolžni organizirati in izvajati proces prenove. Pred dnevi je o tem aktualnem vprašanju spregovoril ravnateljem osemletk pomurske regije (skupen aktiv so imeli na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo - Organizacijska enota M. Sobota), posebej pa je bil še v gosteh na OŠ Puconci in Bakovci. Najprej bo »strahovito komplicirano oceniti«, kdaj bo imela šola možnosti za prehod na devetletko po novi zakonodaji. Ključna točka je vstop otrok v šolo. V zakonu je opredeljeno, da morajo starši vpisati svoje otroke v prvi razred osnovne šole, če bodo v koledarskem letu, v katerem bodo otroci začeli obiskovati šolo, dopolnili šest let. Otroci pa morajo že sedaj obvezno obiskovati pripravo na šolo (malo šolo), ki jo izvajajo v okviru predšolske vzgoje. Če primerjamo program naše male šole s klasičnim prvim razredom angleške ali francoske šole, pa ugotovimo, da je naš program zahtevnejši. Mi torej že imamo devetletko. Vanjo je vključenih 98,8 odstotka ene generacije, preostali pa so otroci z motnjami v razvoju in jih razvrščamo v »posebne« šole. V zakonu je potemtakem zapisano nekaj, kar v praksi pri nas že obstaja. Na eni od ljubljanskih skupin pa je bilo ugotovljeno, da sploh ni toliko bistvena starost, ampak socialno poreklo otrok, od kod so, kakšne zasnove imajo ipd. Tudi študij na fakultetah ne traja pri nas samo štiri leta, ampak pet do sedem, zato delamo neumnosti, ko pišemo, da je nekdo končal štiriletni študij. To opravijo samo geniji. Po mnenju dr. Horvata je pri vsej stvari zgrešeno, ker se nismo ozirali na bogato zgodovino slovenske pedagogike, ampak smo se naslonili na italijansko-avstrijski model. Znano pa je, da imata prav Italija in Avstrija najnižje razvit šolski sistem z največ konzervativiz-ma v Evropi. V Avstriji imajo na primer v osnovni šoli še danes 30-odstotni osip. Največje pasti v prenovljeni šoli pa so po njegovem triade. Doslej je bila priprava na šolo stvar vrtca. To ni bila formativna oblika, tako da bi imeli otroci v mali šoli že urnik. Gre torej za funkcionalni sistem - razvijanje mišljenja, govora, vzgajanje moralnih veščin, izražanje idr. Te otroke pa čaka v prvi triadi institucionalni sistem. Imeli bodo torej slovenščino, matematiko, naravo, družbo, glasbo in telovadbo. Razpravo o tej veliki spremembi smo preskočili. Dogajalo se bo tudi, da bodo v istem razredu otroci z inteligenčnim kvocientom 160, kar je na ravni desetletnika, in takimi. pri katerih bo njihova umska sposobnost šele na ravni dveletnega otroka. Vsi pa naj bi napredovali do tretjega razreda, ko jih čaka prvo preverjanje znanja, na osnovi tega pa točkovanje šol in učiteljev. V drugi triadi bodo posebni problemi zaradi zgodnejšega dozorevanja nekaterih otrok, tretja pa naj bi bila nekakšna kompenzacija prvih šestih let osnovne šole. Tu bodo prišli na vrsto tudi obvezni in neobvezni izbirni predmeti, kar bodo šole zelo težko izvajale. Tam, kjer bodo starši ambiciozni, bodo »forsirali« računalništvo, latinščino idr., tako da bodo imele šole zelo različno ponudbo, pri vpisu v srednje šole pa čakajo vse enake zahteve. Dr. Horvat je v svojem nastopu razgrnil še marsikaj. Ravnatelji so se lahko dokaj resignirano nasmehnili ob njegovi ilustraciji, kako je bilo med drugim na eni od sej kurikularne komisije. Vsak član (»težki kanoni«) se je boril za čim večje število ur za svoje področje, in če naj bi bilo po njihovem, bi predmetnik obsegal tudi po 43 ur tedensko (namesto največ 30). Upajmo, da bo na koncu le prevladal razum in da »težki kanoni« ne bodo uspeli namesto povečanega števila ur za svoje predmete vriniti v predmetnik novih in novih vsebin. Že sedaj je namreč snovi krepko preveč. JOŽE GRAJ Zeleni gaj Začetek gradnje apartmajev v Banovcih še ta teden - V projektu Priznanja R Slovenije je Radenska prejela priznanje za pionirski pogum pri vpeljevanju poslovne odličnosti Na torkovi (11. marca) novinarski konferenci, ki jo v Radenski imenujejo kar zajtrk v Radenski, je generalni direktor Radenske, d. d., Alojz Behek seznanil novinarje z nekaterimi novostmi. Med temi so vsekakor najpomembnejše novice o začetku gradnje apartmajskega naselja Zeleni gaj v Banovcih, o odobritvi pomembne investicije za zamenjavo in modernizacijo polnilne opreme, o prenovi soboške Zvezde in kotiranju delnic Radenske na borzi (predvidoma aprila). SKB-Investicijsko podjetje, d. o.-o., je, kot vse kaže, uspelo zbrati dovolj kupcev za apartmaje v Banovskih toplicah - pravzaprav so bili sami presenečeni nad velikim zanimanjem, ki je najverjetneje posledica ugodne cene. Za izvedbo gradnje in ureditev okolice je odgovorno podjetje CAJZEK iz Rogaške Slatine, za obrtniška dela bo poskrbela Mercator Optima, izvajalec elektroinštalacijskih del pa še ni zbran. »Murska Sobota si zasluži dober gostinski lokal in dobro kavarno,« je odgovoril g. Behek na vprašanje, kakšna bo ponudba v Zvezdi po temeljiti prenovi in ukinitvi hotela; za nekdanji Do-brayu bodo denacionalizacijskim upravičencem še to leto izplačali 1,5 milijona mark. Vse delničarje verjetno zanima, kako bo letos z izplačilom dividend: neto dobička je okrog 550 milijonov, dividende pa bodo izplačevali 17 tisoč delničarjem v približno enaki višini kot lani. Zdravilišče Radenci bo konec marca pridobilo certifikat kakovosti, ki sta ga pred to družbo dobili že družbi R & S ter Radenska Tri srca, direktor mag. Vili Kozic pa je pred kratkim prejel priznanje Območne gospodarske zbornice za Pomurje. 14. marca bo Radenska Tri srca prejela Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, priznanje za pionirski pogum pri vpeljevanju odličnosti pa so prejeli tudi v pilotnem projektu Priznanja R Slovenije za kakovost. BBP So zdravniki, ki neupravičeno zaračunavajo Madeži na beli halji Le s kovčkom so prišli na gričevnat svet bogu za hrbtom, toda med ljudi, ki so jih sprejeli odprtih rok. Ne, sploh ne gre za zgodbo, ki bi se dogajala nekoč ali v časih nekdanje slovenske Sibirije, ampak za čas, ki sega od danes desetletje, dve nazaj. Torej prišli so s kovčkom in med ve- likodušnimi ljudmi postali bogati. Takoj ko je prišlek za seboj zaprl vrata, je že potrkal prvi sosed in prinesel jedače, drugi pijače, tretji spet nekaj drugega za življenje. Ljudje goričkega sveta so gospoda obstopili, ga povzdignili v boga kraja, z občudovanjem in neizmerno hvaležnostjo zrli vanj in mu prinesli darove. Dali so vsega, kar so imeli, dali so, čeprav sami potem niso imeli. Na rokah so nosili učitelje pa veterinarje, zdravnike, pa ... torej ljudi, ki so bili pripravljeni v najrevnejši kot našega sveta prinesti znanje in pomoč. Brezmejna hvaležnost ter darovanje od svojega je odelo prišleke, gospode, toda ti, ne da bi jim bilo to dovolj, so začeli hlepeti po več. Koliko opek, sezidanih v hišah gospodov, je bilo postavljenih v potu ljudi, ki so delali dostikrat še za hvala lepa ne, koliko dreves je bilo posekanih in darovanih za ostrešje hiš. Nasitili so se od tujega in začeli vse bolj verjeti zli senci njihove vesti, da jim vendar vse to pripada, saj so skorajda svetniki, ker so sploh hoteli priti v ta svet zadnjega kota. In naenkrat to ni bilo dovolj: začela seje trgovina, prodaja in nakup. Tako kot povsod, so se tudi v tem svetu našli ljudje, ki so kupovali in dajali Uspešno delovanje stanovanjskega sklada Občine Ljutomer v lanskem letu Najbolj primanjkujejo stanovanja za mlade družine Odobrili nekaj čez 22 milijonov tolarjev posojil, 10 prosilcem pa dodelili težko pričakovana stanovanja - Kaj bo z dolgom odškodninskemu skladu Republike Slovenije? - Kaj načrtujejo za letos? Upali bi si trditi, da so tisti, ki jim je v Občini Ljutomer zaupana skrb za delovanje stanovanjskega sklada - predsednik upravnega odbora je Tomislav Nemec -, pripravili tako rekoč vzorno poročilo o delovanju tega sklada za lansko leto in program za letos. Oboje je že potrdil tudi občinski svet. Na lanski razpis ugodnih stanovanjskih posojil za novogradnje ali nadomestne gradnje kakor tudi za gradnjo prizidkov ali mansard kot samostojnih bivalnih enot, ki so ga objavili v Vestniku, se je odzvalo 40 prosilcev. Posojilo so odobrili 33 prosilcem v zneskih od 600.000 do 900.000 tolarjev po obrestni meri T + 3 % in z najdaljšo odplačilno dobo 10 let. Pod enakimi pogoji so odobrili posojilo v višini 600.000 še enemu prosilcu. Na podlagi prednostne liste pa so 10 prosilcem dodelili lastna stanovanja, od tega 6 neprofitnih ter po 2 socialni in službeni. Poleg tega so dodelili še 2 stanovanji za dobo enega leta in se dogovorili za 2 zamenjavi. Na listi čakajočih pa je še vedno 43 prosilcev, stanovanjskega problema pa nima rešenega najmanj 65 prosilcev. Stanovanjski sklad se je konec leta 1995 odločil za adaptacijo nekdanje osnovne šole v Logaro-vcih v večstanovanjski objekt, in sicer so uredili 9 neprofitnih stanovanj s skupino površino 434,5 kvadratnega metra. Ključe so predali novim stanovalcem 10. septembra lani, vrednost naložbe pa je znašala (z vsemi stroški) 45,3 milijone tolarjev. Iz sklada so lani ' plačali tudi osnovni dolg odškodninskemu skladu Republike Slovenije v višini 3.589.924 tolarjev, ki je nastal že leta 1993, ko stano- podkupnine za protiuslugo v svojo korist. Kadar pa trgovina zacveti, je cena postavljena za vse, tudi tiste, ki ne želijo, ne zmorejo - pa vendar dajo, ker so odvisni, ker ni druge možnosti, ker se bojijo ... Prišli so s kovčkom, vzeli, potem pa bogati odšli. Ljudje odprtih src so ostali siromašnejši, kot so bili, revnejši tudi, ker so dajali, ker jim je bilo vzeto. Za spoznanje težji bo njihov naslednji dan ter v skromnosti bodo šteti vsi prihodnji. Nekateri zdravniki goljufajo, mar ne? »Priporočam vsem zavarovancem, da pri zdravnikih ne plačujejo ničesar brez izdanega potr- ' dila. To potrdilo je potrebno zaradi finančnih predpisov in še, če pride do neupravičenega plačila se na osnovi izdanega računa ugotavlja upravičenost plačila ter možnost ukrepanja,« je opozoril direktor murskosoboške enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Jožef Zver. Opozorilo bi mogli razumeti tudi tako: varujte se zravnikov, ki od vas neupravičeno pobirajo denar. vanjski sklad Občine Ljutomer še ni deloval. Zaradi tega dolga so se nabrale tudi visoke zamudne obresti, in sicer v višini 4.250. 170.000 tolarjev (medtem se je ta znesek še povečal). In zakaj je prišlo do vsega tega? Nekdanji Izvršni svet Občine Ljutomer, ki mu je do leta 1993 predsedoval sedanji župan Ludvik Bratuša, je bil mnenja, da država tu neupravičeno »kasira«, zato predpisanih dajatev niso nakazovali republiškemu odškodninskemu skladu. Kljub vsemu pa je šlo v4em primeru za kršenje zakonodaje. Ampak zgodilo se ni nikomur nič. No, »glavnico« je stanovanjski sklad lani plačal, kaj bo z obrestnimi, pa ... Dvomimo, da jim jih bo država kar tako odpisala. Kaj pa letos? Še ta mesec namerava stanovanjski sklad objaviti nov razpis za dodelitev stanovanj oziroma pripravo prednostne liste, na podlagi katere bodo reševali prošnje v skladu z možnostmi. Prav tako bodo spet razpisali posojilo v skupnem znesku 37 milijonov tolarjev, in to namensko investitorjem v novi stanovanjski soseski v Razlagovi ulici Ljutomeru, kjer je predvidena pozidava z vrstnimi hišami. Po ocenah urbanistov bi bilo mogoče na tem območju zgraditi V zadnjem času je namreč na naslov murskosoboške zdravstvene zavarovalnice prišlo več pritožb, v katerih se bolniki in zavarovanci pritožujejo nad delom zdravnikov, tako tistih, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih domovih, kot zasebnikov, ki imajo pogodbo o delu z zdravstveno zavarovalnico.Opozarjajo na zaračunavanje storitev, in to tistih, ki jih ne bi smeli, pa na pobiranje denarja, ne da bi za to sploh izdali potrdilo o plačilu. Nepodpisane pritožbe so resda vredne le-tega, da jih zavržejo, toda prav vse niso take. So tudi druge, podpisane s polnim imenom in naslovom. Podpisane so že tudi pritožbe zoper zdravnika na sami zavarovalnici, toda ker ni potrdila kot dokumenta o neupravičenem zaračunavanju, je tudi ukrepanje s strani zavarovalnice nemogoče. »Delavci se trudimo, da glede na pritožbe izvajamo kontrole. V nekaterih primerih, ko smo odkrili napako, smo tudi ukrepali in izvajalcu za storjeni prekršek naložili kazen,« je povedal Jožef Zver. Kazni so določene v Družbenem dogovoru za leto 1996 in na primer «... če izvajalec neupravičeno zaračuna storitev, je kazen 200 tisoč tolarjev,« je zatrdil sogovornik. In še: »Ce zavod s kontrolo pri enem izvajalcu večkrat ali trikrat ugotovi nepravilnosti, lahko predlaga odpoved pogodbe.« Nekje v Sloveniji s”J' to že primerilo. Na črni listi ista imena Pritožbe pa prihajajo iz vseh koncev, so iz ljutomerskega1” gornjeradgonskega, potem m1® skosoboškega in lendavskega, toda pogosteje ali skoraj vedno so na črni listi le določena i®” na. Kdo so ti? Prepričani, da Ji nihče ničesar ne more? vedjo tožbe bi bili zoper naš bi jih v teh vrsticah zapisali- A® pak vsi živimo v tem male®.5' tu, kjer se marsikaj ve in s®' morda bo prišel tudi ta čas, jih bo nekdo vprašal, kako!” odgovornostjo. Bo za to P°s, la zdravstvena zavaroval®” ’ morda prva poklicana za to, združenja zdravnikov, ker ne” no početje meče slabo luč na zdravnike ter črni ugled stro katere srž je poštenost in W nost, ali pa bodo to opravi > ruhi pravice? Primeri neprimernosti Zdravnik je bolniku poja^ . da je recept, torej papir, na k« .' ga je predpisal zdravilo, P0^ plačati in prizadeti je to ril. Direktor zavarovalnici P3 L vi: »Noben zdravnik, ki i”132 f vodom sklenjeno pogodbo, z rovancem tega ne sme ^rlC j vati.« Resda si zasebni zdra*^ formularje za recepte in dr”^ , ročilnice morajo kupovat'■’ vendar je ta strošek vštet v storitve, ki jo dobi vniki v javnih zdravstvenih a I vih kakor zasebniki tudi delati v času, kot je dog0 kakor bi moralo pisati na J lu o delovnem času, ki n“J^ii na vidnem mestu. To da je bolniku storitev žara” samoplačniški ambulan • »ob je število pregledov p° P g zdravstveno zavarovala1 okrog 25 stanovanjskih enot, velikost parcel pa bi znašala 4-5 arov. Stanovanjski sklad namerava vložiti za kritje stroškov pri izdelavi zazidalnega načrta in projektov okrog 1,3 milijone tolarjev, iz sklada stavbnih zemljišč pa naj bi pokrili okrog 30 milijonov tolarjev za komunalno ureditev tega kompleksa. Naslednje naloge, ki jih čakajo, so rušitev lesene stanovanjske barake v Stročji vasi (postavili sojo Nemci med 2. svetovno vojno), sofinanciranje gradnje doma starejših občanov v Ljutomeru (zgradili naj bi ga v 3-4 letih, stanovanjski sklad pa bi v njem odkupil tretjino stanovanj), 'sofinanciranje adaptacije stanovanjske stavbe v Prešernovi 2 v Ljutomeru in vpis etažnih lastnikov. V upravnem odboru stanovanjskega sklada tudi ugotavljajo, da razpložljiv stanovanjski fond še zdaleč ne zadošča za vse potrebe. Predvsem primankuje socialnih in neprofitnih stanovanj za mlade družine. JOŽE GRAJ •„✓1 »Zdravniki, ki imaJ0* uif sijo, v pogodbenem rejo delati samoplačniška tev. Samoplačniško ant j^,. lahko imajo odprto le ' ^i1 nem času in tudi takf3 imajo za to dovoljenje nega ministrstva,« Je P I Jožef Zver Na naslov Zavoda P3'^ jajo tudi pritožbe, ki se na organizacijo dela v Z nih domovih. Tega, da primer v beltinski postaji bolniki težave za' njave zdravnikov, zdr" zavarovalnicam mote ker je vprašanje kadr°v denosti naloga zdray‘ / doma in posredno obc' novitelja zdravstvene?3 / Prav tako je zdraVStve« valnica prejela manj P^ti J bi govorile o strokov” delu zdravstvenih vendar se posredno ”3 sanje nanaša namig-' sebniki manj kot prej 5 Jr-nike pošiljajo na pri”1^L« ratorijske preiskave o tiste preiskave, kate” ^ptU plačati sami, ker so d6'nji'” Popravek 1 V prejšnji številki Vestnika smo v prispevku Pr°se^i »afera« končana zapisali, da se prosenjakovski . podružnici v Domanjševcih in na Hodošu, vključ^^jaL vski občinski javni zavod. Trditev, da se je vrtec V ” ^0’^ vcih, ki je bil doslej enota pri tamkajšnji dvojezicf šoli, vključil v občinski zavod, drži, medtem ko eno pv ■ Domanjševcih in na Hodošu še naprej ostajata v oK Prosenjakovci. Za napako se opravičujemo! ^Hik, 13. marec 1997 Č^bčine Takšni in drugačni pogledi na javnost dela organov Občine Radenci Ali kaj ne »štima« Odkar delujejo nove občine, so v občinskih organov, uvrstili na dnevni red tudi razpravo o jav čenrav je prišlo do Lahko bi rekli, da je bila to dobra in koris na p , dosedanjem obve-nje predvsem zaradi nekaterih »kritičnih prime ščanju javnosti o delu organov Občine Radenci. Vse seje občinskega sveta je nekaj časa (v celoti) snemalo tudi zasebno podjetje MDC Teh-nik in jih predvajalo na internem TV-kanalu Radenci. Tako so nastale »oddaje«, ki so trajale po Pet in več ur, kakor so bile pač dolge seje. Nekaterim se je zdelo to zanimivo in koristno, drugi pa 50 menili, da je vse skupaj predolgo in nepotrebno. Očitno so oili svetniki tudi pod prevelikim Psihološkim pritiskom, saj so 'ahko ljudje videli in slišali, če so Povedali tudi kaj takega, česar od nJih ne bi pričakovali. Poleg tega oaj bi občina to tudi plačevala, ato je bila sprejeta odločitev tkdo in kje, nam ni natančno Znan°), da snemanja odpadejo odroma da naj bodo objavljeni । ajši povzetki. In spet je na-? ogenj v strehi, zakaj se trgajo 1 uti, zakaj pride v javnost po-pa«na vsebina idr. Naslednji »kritičen primer« se je zgodil, ko smo novinarji objavili informacijo, koliko je kdo od članov občinskega sveta zaslužil s sejninami. Očitno je to preveč »bombastično« in negativno odmevalo v širši javnosti. Resnici na ljubo je prišlo tudi do napake pri navajanju nekaterih podatkov (ne v Vestniku!), posledica vsega tega pa je bila, da od takrat naprej enemu od dopisnikov niso več pošiljali vabil za njihove seje. Ne moremo reči, da so s tem karkoli prekršili, saj nikomur ni bilo rečeno, da ne sme prihajati na seje in poročati o njih. Z javnostjo dela je bilo po mnenju nekaterih nekaj narobe tudi, ko so na zaprti seji (brez glasovanja, da naj bo tako!) odločali o nakupu Galesa. Zato naj bi šla zadeva v javnost v popačeni obliki. Po mnenju svetnika Mihe Pet- ^^lično iskanje kandidatov za soboškega župana bo zasedel vabljiv mestni stolček? kot neopredeljen kandidat. Okrog sebe je že zbral volilni štab, ki skrbi za njegovo podrobnejšo predstavitev v javnosti. Po strankarskih razprtijah seje za županskega kandidata socialdemokratov večkrat pojavljalo ime Draga Šiftarja, ki je doživel neuspeh na volitvah za poslanca. Tudi ta kandidatura je kasneje odpadla. k Ml izvoljei)ra ZUpan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, ki s° Zadnje vse 't poslanca državnega zbora, predati svojo funkcijo drugemu, ^laniosfj a .aalnejša ugibanja o njegovem nasledniku. Spričo njegove -. Blasov h ?Jic na v°litvah za poklicnega poslanca dobil rekordno šte-XXo’si° ^i"0? kandidati prav gotovo postavljeni pred težko preizku-pnačen boj 'ti zadostno podporo volivcev. Zato je pričakovati dokaj , možnimi kandidati za novega mestnega župana. klSV°ieBa žn k' budsk’ stranki so ^'“najavil Paaskega kandidata bn?n' in tekst^0^801^3 na Srednji So- Pai Mislili c;Vendar so si Poz-r le resno nai' V.OJO kandidaturo vah bo sodeloval Clne Kuzma w Kuzma bo z Rajnerjevo hišo? ^^odbor ni ugotovil nepravilnosti ” di varstva zraka. Odloka za zdaj še niso sprejeli, ampak ga bodo še »pilili«. Z veliko večino glasov pa so sprejeli odlok o razglasitvi Rajnarjeve domačije (stanovanjske stavbe) v Motovilcih številka --------------- 1, 6 Za |' ol SVe'a Občine Kuzma so na 26. seji, kije bila v ^6’ P f?vnavab 'n sprejeli odlok o zaključnem računu obči-16 tolar’1' 0<*k'so znašali 268.074.137 tolarjev, odhodki pa 1^ ■ ^renesli so^’ 'a^° da ie Presezeb oz*roma saldo 10.095.921 ho9nni so me<1 prihodke proračuna za letošnje leto. porabili ariev x$rad; si 2kalne ceste ^m^zorni odh2'214 t0’ otHo pJe temeliit bor °bčine ”0sti c n°bene °S °VanJe in ni soeCJe nePravd’ $prei Potemtakem ‘Iodlok 0 za’ r%iPamainUa leto 1996. ob ob- vhecredlagaterS°8lasia niso X v statut ? ,S° nal°žili, ^iii^ika Ks°i°Cbo 0 da- pHht 8Vetks b°ru obča-j?,0 Posarn 'ln določbo, wa,°b«- (X 'n čii^edov kd!ne iavne X VnXeki1ri'nje’ nadz>’ d°v in zraln!b naPrav, cnikov žara- S. S. varstva. Rajnerjeva domačija v Motovilcih ne bo propadla, ampak bo čez čas »zablestela« v prvotni podobi. Občina Kuzma jo je razglasila za etnološki spomenik, zato bo morda pricurjal kak tolar za obnovo tudi od države. - Fotografija: Š. S. ka, ki je bil največ »kriv«, da je do te razprave sploh prišlo, tudi ni prav, da ni poskrbljeno, da bi novinarji imeli na sejah ustrezne delovne razmere, saj »morajo sedeti kot kakšni revčki«. To je bilo rečeno seveda v naš prid in res bi si želeli, da bi bila na voljo kakšna miza tudi za nas, ampak mi smo navajeni na vse mogoče razmere. Tudi predsednik občinskega sveta Jože Flegarje dejal, da okrog informiranja nekaj ne »štima«. V zadnjem času ga je še zlasti prizadel članek v našem tedniku o nameri Občine Radenci, da uvede pristojbino za koriščenje mineralne vode in CO,, češ da ni bilo vse korektno zapisano. Zlasti pa pogreša kakovostne informacije na internem TV-kana-lu. Po njegovem mnenju ni vedno koristno, da pride kaka zadeva v javnost, če v začetku ni pravilno zastavljena. Osrednje vprašanje razprave o javnosti dela občinskih organov v Radencih pa je bilo pravzaprav povezano s posebno točko - pre- dlogom sklepa o sofinanciranju internega TV-kanala Radenci. Pogledi so bili različni, tudi zato, ker v KS Kapela nimajo kabelskega omrežja za interno televizijo, nazadnje pa so z večino glasov odločili, da zagotovijo (do sprejema občinskega proračuna za leto 1997) zasebnemu podjetju MDC Tehnik - interni TV-kanal Radenci za informiranje javnosti o delu organov Občine Radenci dotacijo v mesečni višini 50.000 tolarjev. Po sprejemu proračuna pa se »relacije občine do internega kanala protokoli-rajo z jasno obvezo internega kanala o obveščanju javnosti o delu organov Občine Radenci«. Najbrž gre za dogovor, v katerem bo zapisano, kaj, kako in koliko poročati na interni televiziji. Po mneju Mihe Petka pa mora župan izvajanje tega sklepa zadržati, ker zasebno podjetje ne more biti uvrščeno med porabnike občinskega proračuna. Snemanje in predvajanje prispevkov z njihovih sej bi moralo biti namreč odvisno od komercialnega interesa omenjenega podjetja in tudi interesa občine, da plača konkretno storitev (ure snemanja). Sklep pa je zaenkrat drugačen. JOŽE GRAJ Bavčarjeva pod okriljem SLS? Za županjo se bo potegovala tudi novinarka in zdajšnja občinska uslužbenka Brigita Bavčar. Potem ko so jo predčasno izključili iz stranke Zelenih, je poskrbela za novo presenečenje. Na bližnjih volitvah - te bodo v nedeljo, 6. aprila -naj bi namreč nastopila kot kandidatka Slovenske ljudske stranke. Obal računa na podporo volilcev Zvedeli pa smo, da bo kandidat Slovenskih krščanskih demokratov Ivan Obal, še do nedavnega državni sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter nekdanji predsednik 12 za etnološki spomenik, in si cer zaradi njene etnološke, arhi tekturne in ambientalne vrednosti. Gre za hišo, ki naj bi bila stara 150 let in je bila svojčas največja in najpomembnejša stavba v vasi. V njej so bili stanovanje, poslovni prostori (trgovina in gostilna), v prvih povojnih letih pa je bil v njej celo sedež krajevnega ljudskega odbora. Sedanji lastnik namerava hišo obnoviti po nasvetih spomeniškega soboškega izvršnega sveta. Ker je SKD na državni ravni stopila v opozicijo, bo Obal skušal dobiti zadostno podporo volilcev v Mestni občini Murska Sobota (previdoma tudi ob podpori Zelenih). Slavica je poslala v »ogenj« LDS In kaj je s kandidatom vodilne politične stranke, to je Liberalne demokracije Slovenije. Liberalni demokrati so se dokončno odločili za svojega kandidata. Tej funkciji se je kmalu odrekel zdajšnji predsednik mestnega sveta in direktor podjetja Saubermacher-Siid Rudolf Horvat, ki je ocenil, da ne bi zmogel vsega bremena. Zato so se eldeesovci po dolgotrajnih pogajanjih odločili za direktorja soboške enote ljubljanskega BTC-ja Antona Slavica. Bo potreben drugi krog? Ob vseh teh in drugih ugibanjih o kandidatih, ki so morali vložiti uradno kandidaturo do sredine tega tedna, pa bodo seveda imeli končno besedo volivci. Kdo bo to, bomo morali počakati vsaj do 6. aprila, ko bo morda kateri od navedenih kandidatov že v prvem krogu dobil potrebno večino glasov. M. JERŠE »DA« v KS Črenšovci Bojazen, da referendum (bil je v nedelje) za samoprispevek v KS Črenšovci morda ne bo uspel, je bila odveč. »DA« jih je namreč zaokrožilo skoraj 79 odstotkov tistih, ki so prišli glasovat. Največjo pripravljenost za zbiranje denarja s samoprispevkom so pokazali volivci v Trnju, saj jih je prišlo na volišče čez 54 odstotkov in se jih opredelilo »ZA« 81,7 odstotka; v Žižkih je bila udeležba nekaj čez 51-odstotna, pozitivnih glasov je bilo 75,3 odstotka, v Črenšovcih pa je prišlo glasovat 37,5 odstotka volilnih upravičencev in »ZA« zaokrožilo 79,5 odstotka. Skupen rezultat za krajevno skupnost pa je 78,9 odstotka v prid uvedbi samoprispevka. Kot smo že pisali, bodo glavnino tako zbranih sredstev namenili za zgraditev kanalizacijskega omrežja, nekaj pa tudi za potrebe posameznih vasi. J. G. Seja Občinskega sveta občine Sveti Jurij ob Ščavnici Občinski proračun manjši od lanskega Na nedavni 23. seji občinskega sveta Občine Sv. Jurij ob Ščavnici so svetniki sprejeli predlog občinskega proračuna za leto 1997, ki je za 1,45 odstotka manjši kot leto prej. V letošnjem občinskem proračunu je največ sredstev namenjenih za investicije v infrastrukturo, za kar so namenili skoraj 45 milijonov tolarjev, ki jih bodo porabili za vzdrževanje in obnovo cest. Asfaltirali bodo 1800 metrov ceste Kokolajnščak-Gaberc in sanirali plaz pri domačiji Štefana Zorka v Kutincih, za kar je predvidenih 12,3 milijona tolarjev. Subvencije za kmetijstvo znašajo 6 milijonov tolarjev ali 20 odstotkov več kot lani. Za toliko je tudi povečana postavka »sredstva zaposlenih«, ki delajo za občino. Po besedah župana Slavka Miheliča letos na občini ne bodo zaposlili nobenega delavca. Do povečanja postavke je prišlo, ker se je na delo vrnila delavka, ki je bila na porodniškem dopustu. Proračun je bil ob enem vzdržanem glasu sprejet. Sprejet je bil tudi odlok o višini povračil za uporabo javnih poti za traktorje v občini, ki je odvisna od moči in velikosti traktorja in znaša za leto 1997 od 3387 do 7804 tolarjev. Zbran denar bodo porabili za vzdrževanje cest. Omenjenih taks so oprostili krajane Bolehnečic, ker plačujejo samoprispevek, ki je namenjen vzdrževanju cest, katerega so sprejeli, ko bili še pod Občino Ljutomer. Predlagali so, da bi bilo kot dom za starejše občane primerno poslopje podružnične šole na Stari Gori ali pa nekdanja posojilnica v Vidmu. Svetniki so obravnavali tudi širitev telefonije, saj čaka na telefon 217 naročnikov. Županje povedal, daje mogoče priklopiti le kakih 60 novih naročnikov. V imenu odbora kabelske televizije je svetnikom poročal g. Šantl, kije nakazal pomen širjenja kabelske televizije, na katero je priključenih le 100 naročnikov, vseh gospodinjstev pa je 400. Po dogovoru z Elradom naj bi za posamezni priključek, če bi gradili na vsem območju občine, posameznik plačal 1200 mark v tolarski protivrednosti. Dotaknili so se tudi problema odvažanja kosovnih odpadkov. Menili so. da naj bi v ta namen izvedli dve akciji, potekali pa bi naj tako, da bi odpadke metali v zabojnike in ne na odlagališča, saj pri tem nastajajo večji stroški. LUDVIK KRAMBERGER Občinski svet Občine Hodoš - Šalovci Kar polovica proračuna za naložbe! Potem ko je nadzorni odbor pregledal in ni imel kakih bistvenih pripomb na vsebino zaključnega računa občine za leto 1996, so bili podobnega mnenja tudi svetniki Občine Hodoš - Šalovci. Ti so namreč na nedavni seji občinskega sveta soglasno potrdili zaključni račun lanskega proračuna, v katerem se je nabralo za skoraj 356 tisoč tolarjev presežkov, ki jih bodo prenesli v letošnji proračun. To velja tudi za stalno proračunsko rezervo, ki znaša 620 tisoč SIT. Sicer pa so se prihodki občinskega proračuna povzpeli na nekaj več kot 154,3 milijona tolarjev. Med odhodki velja omeniti, da so za nemoteno delovanje občinskih organov in občinskega sveta namenili 19 milijonov tolarjev, za delo zavodov 18,2 milijona, socialni transferji so zna- pricurljalo še 18 milijonov tolarjev denarja. Vse to je omogočilo, da so bili dohodki za 22 odstotkov višji od načrtovanih. Nič čudnega, če so bili občinski svetniki nadvse zadovoljni z doseženim rezultatom, ki je vsekakor močna spodbuda za naprej. Lahko se pohvalijo, da so že Svetniki so podprli predlog odloka o_ ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Šalovci, dali pa so tudi soglasje k imenovanju Janeza Obala za člana sveta Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota. Na seji so sprejeli tudi povračila za uporabo kmetijskih traktorjev na cestah. Le-ta so v primerjavi z letom poprej povečana za 8 odstotkov in znašajo od 2.380 do 7.000 tolarjev; odvisno pač od moči traktorja. Zbrani denar na žiroračunih krajevnih skupnostih bodo porabili za vzdrževanje vaških poti. šali 18,9 milijona, za drugo javno porabo pa so porabili 6 milijonov SIT. Najpomembnejši pa je vsekakor podatek, po katerem so za izvedbo naložb zagotovili okrog 77,2 milijonov tolarjev, kar je približno polovica vseh odhodkov. Pri tem so prvotno načrtovali le 53 milijonov, torej so za naložbe porabili za okrog 35 odstotkov več denarja, kot so preti videvali. Prav tako so zadovoljni z realizacijo dohodkov. Tako je zagotovljena poraba znašala približno 109 milijonov tolarjev, iz državne blagajne pa so za sofinanciranje naložb dobili skoraj 27 milijonov SIT. Iz drugih virov pa je na vrhuncu dela pri obnovi katoliške cerkve v Domanjševcih. Za obnovo strehe so iz lanskega občinskega proračuna namenili milijon tolarjev. Ta dela budno spremljajo strokovnjaki mariborskega Zavoda za spomeniško in kulturno varstvo. Zasebni obrtnik Branko Belec iz Murske Sobote pa ima skupaj z nekaterimi kooperanti toliko večjo odgovornost, da bodo vsa dela opravljena kakovostno in v predvidenem roku. Iz občinske blagajne pa so za odpravo posledic neurja v Domanjševcih, ki je bilo lanskega junija, zagotovili 3,3 milijona tolarjev. MILAN JERŠE 8 O tem in onem vestnik, 13. marec Dogajanje na ljubljanski borzi Težko pričakovani ponedeljek, 10. marca, ni prinesel na trg prav nobenih sprememb. S tem datumom se je začelo uradno poslovanje tujih investitorjev prek t. i. skrbniških računov pri bankah. Banke so v mesecu dni vneto izračunavale stroške, ki jih bodo zaračunavale investitorjem za tovrstno storitev. Ker je ukrep Banke Slovenije posegel v celotno bilanco banke, sta bila izračunavanje stroškov in določitev razpoložljive devizne kvote vse prej kot lahka. Čeprav so nekatere banke izračun opravile že v preteklem tednu, so ga skrbno varovale in čakale ponedeljek, ko je ceno storitev objavila tudi naša največja banka, to je Nova ljubljanska banka. Cena vodenja skrbniškega računa se od banke do banke zelo razlikuje, pač odvisno od strukture bančnih naložb. Skupno lahko v Sloveniji vodi skrbniške račune 14 bank, njihova skupna kvota pa naj bi se gibala nekaj nad 100 milijonov nemških mark. V Novi ljubljanski banki naj bi zaračunavali okrog 12 %, kvota pa naj bi se gibala okrog 40 mio DEM. V SKB- banki naj bi bili stroški nekoliko nižji, okrog 10 %, medtem ko je Probanka izračunala strošek v višini 8 % letno. Globalno gledano stroški vodenja skrbniških računov sploh niso majhni. Ker ima najbolj ugodna ponudba (Probanka) na voljo tudi najmanjšo kvoto, bodo morali tujci za kakšno večjo transakcijo nakupa sodelovati tudi s kakšno večjih bank, ki ima dražje storitve. ZLSD ta teden z novim predsednikom, kaj pa SKD’ Borzni trg Popolno ohromelost trgaje bilo opaziti tudi tokrat. Svetla izjema je bila le delnica portoroške Droge, ki je porasla za nekaj odstotkov. Razlog povišanja je predvsem informacija o poslovanju podjetja v preteklem letu. Bilanca uspeha je ob koncu leta pokazala debelo milijardo tolarjev bruto dobička, kar je skoraj 30 % več kot leto prej. Borza (tako je tudi normalno) se je tudi takoj odzvala, zato je v petek cena poskočila za celih 10 %. Nekoliko se je umirila v tem tednu, vendar na precej višji ravni, kot je bila. Trenutno je potrebno za delnico odšteti 26.500 SIT, v petek pa je bila tudi nad 27.000 SIT. Dobro se je držala tudi delnica Dolenjske banke. Čeprav je bilo bore malo prometa, seje tečaj blago dvignil. Tako je trenutna vrednost delnice nekoliko nad 15.000 SIT. V tem kriznem obdobju je za delnico »uspeh« že, če ostane tečaj vsaj na enaki ravni, morebitna podražitev pa se šteje že za izjemen uspeh. Precej slabše se je godilo Lekovim delnicam. Trgovanje s to delnico se nikakor ni moglo razživeti, saj se je dnevno na borzi »obrnilo« komaj kakih sto delnic. Zaradi skromne likvidnosti tudi ni bilo pričakovati, da bi se tečaj usmeril navzgor, prav nasprotno, upadel je vse tja do 26.000 SIT. Nekoliko bolje je kazalo v torek, ko je bilo med dnevom nekaj časa treba zanjo odšteti tudi nekaj čez 27.000 SIT. Velja pa omeniti veliko neelastičnost ponudbe in povpraševanja. To pomeni, da lahko pride do zelo velike spremembe tečaja ob malo večjem nakupu ali tudi prodaji. Še naprej posluje zelo slabo delnica Kolinske. Njen.tečaj že nekaj časa permanentna pada, tokrat se je ustavil pod '2.200 SIT. Znana je tudi dividenda na delnico. Le-ta bo nominalno enaka kot leto prej, in sicer 86 tolarjev bruto na delnico. Trgovanje je bilo sproščeno tudi z delnico Poslovnega sistema Dadas. Borzni posredniki smo z njo imeli zelo malo prometa, kljub temu pa se je delnica nekoliko podražila. Upniki tega podjetja so imeli do 20. februarja možnost, da so svoje terjatve spremenili (konvertirali) v lastniški delež, torej bi dobili enake delnice, kot že kotirajo na borzi. Za konverzijo se je odločilo zelo malo upnikov. Lansko poslovno leto je upe-šno sklenilo tudi Gradbeno podjetje Grosuplje, katerega delnica je uvrščena v kotacijo B. Ustvarjenega je bilo skoraj 110 mio SIT bruto dobička, to je nekaj nad 3-odstotna donosnost kapitala. Kljub uspešnemu poslovanju pa ni prišlo do premikov cene delnice. Le-ta je morebitnim kupcem na »voljo« po 6.000 SIT. Zunajborzni trg Čeprav privatizacijsko kolo melje izredno počasi, sta bili na ta trg v ponedeljek iz njegove sfere uvrščeni dve novi delnici. To sta delnici celjskega Cetisa in žalske Tovarne krmil. S prvo so se prvi posli sklenili v torek, in sicer po tečaju med 8.500 in 9.000 tolarjev. Gre za zelo znano podjetje v tiskarski stroki, vendar pa trenutno poslovanje podjetja še ni takšno, kakor bi moralo biti oz. bi bilo zaželeno. Druga, to je delnica Tovarne krmil Žalec, pa borznega krsta še ni doživela. V ponedeljek in torek je sicer bilo nekaj ponudnikov in povpraše-valcev, vendar je njihovo vrednotenje delnice zelo različno, tako da se nikakor ne morejo dogovoriti. Tako je bil npr. najboljši prodajalec delnico pripravljen prodati za nekaj čez 2.500 SIT, najboljši kupec pa je bil zanjo pripravljen odšteti vsega 1.000 SIT. Slabo se je godilo tudi najuglednejši delnici na tem trgu, to je delnici Krke. Kupcev ni bilo ravno na pretek, tako se tudi tečaj nikakor in nikakor ni mogel pobrati in obrniti v tako željeno smer - navzgor. Dogajalo se je ravno nasprotno, posamezni, predvsem majhni delničarji so svoje zaloge prodajali, posledično temu, ker ni bilo zadostne ab-sorbcije na povpraševalni strani, pa je tečaj upadal iz dneva v dan. Trenutno je potrebno za delnico odšteti okrog 18.500 SIT, ravno toliko pa lahko zanjo tisti, ki jo prodajajo, tudi iztržijo. Rahlo pozitivno gibanje pa je izkazovala delnica Poslovnega sistema Mercator. Čeprav je njen tečaj v preteklem tednu upadel vse tja do 4.350 SIT, je v ponedeljek in torek izkazal pozitiven trend. V torek je cena prebila mejo 4.600 tolarjev. Gledano na splošno, tudi na perspektivo samega podjetja, bi lahko ocenili, da je delnica, relativno gledano, poceni. Po dolgem času se je nekaj zvedelo tudi o podjetju Rogaška ZHT. Na trgu povzročata redna in prednostna delnica tega podjetja imetnikom obilo preglavic. Cena obeh je trenutno odsev stanja v podjetju. Le-to pa prav gotovo ni rožnato, saj je družba v preteklem letu prigospodarila nekaj čez 600 mio SIT izgube. Cena redne delnice je okrog 450 SIT, prednostne pa okrog 800 SIT. Bolj kot oba trga, borzni in zunajborzni, pa cveti t. i. neorganizirani (sivi) trg. Tam obstaja neizmerni boj za delnice podjetij, ki jih zaenkrat še ni na borzi. Slaba stran tega trga je, da je cena zelo netransparentna. Ponudbe za odkup kar dežujejo, to pa lahko potencialne prodajalce nekoliko zbega. Seveda je vsak imetnik tudi v dilemi - prodati ali ne prodati. Delnica je vrednostni papir, ki je predmet prodaj in nakupov, edini način, da se pride prek nje do denarja, pa je prav prodaja. Ker gre za tvegan vrednostni papir, (nikjer ni jamstva, da bo čez nekaj časa vredna več), je stvar posameznika, ali se za prodajo odloči ali ne. Praviloma bi delnica morala biti po daljšem časovnem obdobju (pet ali deset let) vredna več, odvisno pač od poslovanja podjetja. Paradoks trga kapitala je lahko tudi, da podjetje posluje uspešno, trg pa ji tega prek višje cene delnice ne prizna. Če kje velja pregovor Bolje drži ga kot lovi ga, velja v borzništvu. Slavko ROGAN, dipl. oec. ZLSD se bo to soboto odločala med tremi predsedniki: Borutom Pahorjem, Matejo Kožuh - Novak in Radom Bohincem. Če bo postal predsednik Borut Pahor, si glede na njegovo medijsko zvezdništvo pa tudi smernice razvoja stranke, ki jih predstavlja in s katerimi obljublja preseganje nostalgične zagledanosti v nekdanji režim (v katerem nekateri vidijo samo pozitivno, da so imeli vsi ljudje delo, zagotovljeno šolstvo in zdravstvene storitve, pozabljajo pa na enoumje prejšnjega sistema), le-ta obeta, da bo z novim imidžem pridobila tudi nov krog članov in volivcev. Seveda ZLSD ne skriva, da si kot levo usmerjena socialdemokratska stranka želi pritegniti izgubljeno delavstvo. Vprašanje je, ali lahko stranka v primeru zmage konzervativnejšega dela preživi leto 2000. Janez Kocijančič, dosedanji predsednik, se ne poteguje za ponovno izvolitev, to pomeni, da je prevzel tudi odgovornost za volilni »neuspeh« stranke, ki bi imela ob prištetih upokojenskih glasovih enako število poslancev kot v prejšnji parlamentarni sestavi. Nekdanjim komunistom je torej uspel korak proučitve volilnega rezultata in priprave kongresa, na katerem se bo zamenjal vrh stranke. Kaj pa SKD? Bo s sedanjim predsednikom preživela leto 2000? Kaj bi se zgodilo, če se SLS ne bi prodala v vlado? Bi v tem primeru Lojze Peterle moral odstopiti in ne samo ponuditi svoj odstop? Je svet stranke dovolj »njegov«, da mu kongresa, Dvomljiva prodaja od vrat do vrat Posredniki in zaslužkarji ne marajo inšpektorjev Zaradi razcveta sivega trga pri prodaji perutnine, mesnih izdelkov in jajc so oškodovani tisti rejci in prodajalci, ki se s tem ukvarjajo na legalen način. Kupci so zaradi neopravljenih pregledov v veliki nevarnosti, da zbolijo za čre- vesnimi in drugimi boleznimi. Razlog, da se je veterinarska inšpekcija pred dnevi odločila za uradno obvestilo o nevarnosti kupovanja perutnine in jajc od posrednikov, ki prodajajo od vrat do vrat, ni v morebitnem pomanjkanju rednega dela. Na vse večje pojavljanje obvestil, reklam in sporočil v poštnih nabiralnikih in oglasnih tablah v podjetjij in stanovanjskih blokih so jih opozorili ljudje, pa tudi eden od odvetnikov, ki se zaveda, da za takšno početje ni pravne osnove. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih (UL, št. 28, 1993) točno določa, da se perutnina in druga živila ne smejo prodajati od vrat do vrat. Seveda se je to počelo že od nekdaj, po navadi so si kmetice na ta način prislužile kakšen dinar, toda nikoli ne v takšnem obsegu in na tako »legalen« način: z oglasi in reklamami. Kdo si upa kupiti piščanca brez pečata (pod perutjo) ali drugo meso brez trdnega dokazila, da je bila še živa žival veterinarsko pregledana, daje bila rejena in krmljena pod nadzorom in zaklana v primernih in higiensko neoporečnih prostorih oziroma v registriranih klavnicah? Mnogi, največkrat jih k temu pritegne ugodna cena, ki je včasih tudi 30 do 50 % nižja od cene v trgovini. Pa tudi ugodnost, da jim nekdo pripelje živila kar na dom. Toda ali se zavedajo, kaj s tem tvegajo? Najprej naj preverijo, kdo je človek, ki jim ponuja meso in jajca na takšen način. Je to trgovec, kmet ali posrednik. Največkrat je slednje, torej se ne spozna ne na mesarijo ne na sanitarne razmere ali rejo živali. Njegova skrb je le, da zbere primerno število naročil, nato pa dobi pri različnih rejcih (ali enem) ustrezno količino piščancev in puranov. Kmetu ali rejcu plača nabavno ceno, razliko do prodajne cene pa spravi v svoj žep. Odpadejo torej stroški za obvezne preglede in analize, prometni davek ter trgovinsko maržo. Kupci - potrošniki, ki kupujejo takšne piščance, purane (to je najbolj tvegano) in jajca, nikoli ne vedo, če niso kupili npr. piščanca, ki je bakteriološko oporečen, saj ni dokazil, da je bil opravljen pregled. Če se okužijo s salmonelo, E. coli, stafilokoki ali streptokoki proteus, ne bodo mogli nikogar prijaviti niti na katerem bi zamenjali vodstvo stranke, ne bo potrebno izpeljati? Ima torej ekipa Peterle, Rejc, Mozetič, Šter ... dovolj moči, da »počisti« stranko in utiša »nepokorne« posameznike, »nepokorne« v tem smislu, da ne hvalijo povprek in počez Peterletovih odločitev, na »seznamu« pa se najbrž lahko znajdejo ob obeh Umkih, Deželaku, Čadonič Špe-ličevi, Capudru ... Peterletu je zahtevati odškodnine - uradnega prodajalca ni, ker ni uradnih potrdil. Kako lahko kupec ve, kaj vse so jedli ti purani in piščanci, če ni nobenega dokazila o organizirani in nadzorovani reji. Ali vedo, kako vpliva na človeka vsebnost zaviralnih substanc v živilih, npr. antibiotiki, sulfanomidi ali kemoterapeu-tiki. Da bi čim prej vzredili živali do ustrezne teže, mnogi dodajajo krmilom tudi hormone, morebiti pa nevede krmijo s krmo, ki vsebuje ostanke pesticidov in težkih kovin. »Vsa živila, ki so uradno pregledana, ki so v prodaji, so tudi uradno žigosana. Tudi zasebniki, ki prodajao na tržnici, morajo prodajati le piščance, ki imajo pod krilom pečat. Če tega pečata ni, pomeni, da to meso ni bilo pregledano. Tako je tudi z drugim mesom in izdelki. Vsi izdelki, ki jih kupujejo v zasebnih mesnicah, kjer delajo domače klobase, pečenice in nimajo uradnega pečata ali deklaracije, niso pod veterinarsko kontrolo. Takih stvari naj ljudje ne bi kupovali,« je povedala veterinarska inšpektorica Rozina Šimundič. Iz Banovec, Spodnjih Ivanjec, Gornje Radgone, Že sedemnajstič o sladkorni pesi S prevozom manj težav Mesec dni pred setvijo sladkorne pese so se pridelovalci te poljščine in strokovnjaki zbrali na 17. znanstvenem in strokovnem posvetovanju v hotelu Radin v Radencih. Ozrli so se na dogajanje v letu 1996, spregovorili pa tudi o željah v letošnjem in prihodnjih letih. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer v Tovarni sladkorja Ormož niso povečali odkupnih postaj niti gradili novih. To je povzročilo nekaj težav pa tudi nezadovoljstva na terenu, sama kampanja spravila in predelave pese pa se je zaradi vremenskih razmer začela s petddnevno zamudo. Ker je večina predvsem zasebnih proizvajalcev želela pospraviti sladkorno peso od 10. do 30. oktobra, je prihajalo do problemov z odvozom in polnega skladišča pese v tovarni. Tako so bile skoraj vse odkup- Jt' M v prihodi*/ i H ne postaje zaprte za sedem do dese* d je s polno zmogljivostjo in praktično obratovala od začetka do konca ka kaže na njeno dobro tehnično pripraV° Pese. .. outeO V Tovarni sladkorja Ormož želij0 bleme letos odpraviti tudi z boljšim s transporta in boljšo logistiko. Sicer Pa' fja LA dal predsednik uprave Tovarne sla Jurij Dogša, si bo tovarna prizadevala^/j ostane glavni oskrbovalec Slovenij6 s kristalnim sladkorjem. Da bi proiz/ do 80 tisoč ton sladkorja letno, bo J večati površine, posajene s sladkor^ skrbeti za višje pridelke. Kar se kakovosti, smo trenutno nekje V eV .jp b3J/ prečju, obstajajo pa še rezerve, ki , no čimprej poiskati, saj se bom0 / srečali z evropsko konkurenco. mogoče očitati ostanek v prejšnji vladi po tistem, ko je padel kot zunanji minister, pa njegovo mečkanje pri navezovanju pom-ladniškega zavezništva pa predvolilno samovoljno vedenje na kongresu stranke pa ponujanje združitve SKD in SLS (kar pom-ladniškim zmagovalcem seveda ni dišalo), predvsem pa kulisar-stvo v prejšnji vladi, kar je stranko ne nazadnje pripeljalo do volilnega rezultata, kot si ga je zaslužila. Po torku Očitno so bila zaman vsa pričakovanja v zvezi z odstopom vrha SKD na torkovem svetu stranke. Vrh je resda ponudil svoj odstop, toda kot smo lahko izvedeli naslednji dan, naj bi po Rejčevih izjavah na mariborskem radiu za odstop glasovalo 15 članov sveta, 24 pa naj bi Peterleta podprlo. Drugače je trdil Šume- Sladkega Vrha in drugod so preprodajalci, ki kupujejo živali in jih koljejo na domačijah. Druga varianta je, da rejci dovolijo zakol živali na svojem dvorišču. Tudi to je prepovedano: dovoljena je le prodaja in odvoz žive živali s kmetije z organizirano in nadzorovano rejo. Drugače je z rejo in prodajo na Stečaj SGP Pomgrad Visokogf^ Upniki podprli predli prisilne poravnave Upniški odbor v stečaju SGP Pomgrad Visokogradnje je na torkovi seji podprl predlog o prisilni poravnavi, ki ga je ponudil SGP Pomgrad Holding. Stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap je na dnevni red seje odbora uvrstil kot prvo vsebinsko točko možnost prodaje stečajnega dolžnika, vendar so upniki slednjo zavrnili oziroma se odločili najprej razpravljati o predlogu prisilne poravnave. Slednjo so podprli kot ugodnejšo možnost plačila up- njak, ki je dejal, daje bilo 2^1 sov proti in kar 18 za odstop f Kot smo razbrali, naj bi en/, sveta imel dva glasova. B*1® i kot predstavnik regije in dni/1 kot direktno na jesenskem ko , gresu izvoljeni član sveta stran« Šumenjak se ni strinjal, da imel lahko nekdo ob tak/ membnih odločitvah oziroma da bi imel enega/”, po potrebi strankinih I konkretno vprašanje, ko/0 J nov ima svet stranke, tudi poslušalcem ni odgovoril- K ' I torej glasoval v imenu za®eJs i Slovencev in koliko glasovs tokrat prišteli vladajoči?/ , terletov vrh ni padel, tudi k« sa ne bo. Napovedana3/1 a konferenca torej ne bo Pfl/ novega vodstva, saj se o tem ko odločajo le na kongresU’ Torej, bo recept stva stranke uspel sam°r ali črnim ali obojim ali Pa/«j nim? A. POTO^ kmetiji. Vsi proizvjalci bo**3 svoje številke, vse bo tudi nabava krmila, zc^ mnogi uvažajo krmila iz MU Madžarske. Živali, kjer reja/ stalno veterinarsko kontro bijo »napotnico« in jih klavnici. Vse živali motajoi® i J' varjajo s turizmom, terinarsko spričevalo. . ^1 Na kmetji lahko dom^Cjjt izdelke zaenkrat prodajajo «’ imajo registrirane turistične p zaenkrat. Verjetno bo tudi prodaja mesnih in//jut delkov na kmetijah, kis 1 varjajo s turizmom, toda n* j nikoli - ne bo dovoljen//^ nikoli - ne bo uovu9 česarkoli brez strogih't gg in zdravstvenih preg*® B pfl1 zdravje ljudi. niških terjatev P^^.Lta*11^ stečaja s prodajo tem odplačila iz / . ob*8p Stečajni upravitelj i j odločitvi upnikov tZJ^^ za stečajni senat tud* pfjsi’ vil predlog za uvedu*> Poravnave. Tako lahK / kujemo, da bo stečaju* M bo prejel predloga 2« poravnavo od upnišk/ in stečajnega upravifeo 'J čez mesec dni razp*sa’ V prisilni poravnavi. Oblika neposrednega načina prodaje proizvodov s kmetije Semanji dan ali kmečka tržnica .... j,.im 1'vrone začel močneje širiti V osemdesetih letih se je v razvitejših delih močno pripomo- neposredni način prodaje kmetijskih zaradi preobilja gle spremenjene navade potrošnikov. V raz _cnovnjh potreb, ampak Potrošniki ne kupujejo več zaradi zadovoIjev anja arad,žnika, jagodne iščejo rešitev problema. Porabniki torej ne k p J J uou,eio> ker želijo marmelade ali domačih klobas zgolj zato, ker so ' . nostalgijo. Ob '»krati s tem zadovoljiti svoje želje, potrebe, rep zaradi moderne-'em vedno bolj narašča splošno nezadovoljstvo po porabniki so ga kmetijstva, ki uporablja velike količine kemicn , ’ prevladuje M kritični in nasprotujejo množični reji zn a ’ P kus in kakovost splošno prepričanje, da moderen način pridelave ps0 bili pride-™lk Zaradi tega so kupci začeli iskati kmetijske p ’ih Da bi kupci 'am bolj naravno, bolj okolju prijazno in po stan p h Tako s0 Se dobili take proizvode, so jih začeli iskati neposre " povpraševanja prepričali o načinu proizvodnje. Na osnov, tov stnega p P s» se razvile različne oblike neposredne prodaje proizvodov Ker se v soboto, 15. marca, v Lendavi pripravlja poizkus organi-tairanja kmečke tržnice, bom sku-sal Predstaviti nekatere značilnosti nePosredne prodaje kmetijskih Proizvodov na kmečki tržnici. Semanji dnevi ali kmečka trž-lcMe dobra prodajna priložnost, njimi dosežemo kupce, ki jim je tud °° kmet'ie Predolga, mi pa jih 1 ne moremo neposredno oskr-°vati. Na kmečki tržnici lahko esamezni proizvajalec ponuja °zek izbor izdelkov, saj nasto-Ust° ve^ ^metov. ki s tem do^n10 razairii° paleto proizvo-t J tovrstni prodaji lahko na- km'?0 .^odro reklamo za našo na n1)0 “ Posredno vplivamo tudi BmdVe^e Poznejše neposredne ^..5® na Jetiji. Prednost pred s6InaCn0 tržn'co je v tem, da se ta .n)1 dan organizira le enkrat ali ^7' tedensko. Tako lahko Proda^ “e'ai° na kmetiji in tudi pa proizvode, ob tem svoiivJabl^° mani easa za prodajo ™ Proizvodov. Pr(>daje potrebu-tev bja . stoinico za predstavi-«spešn8a 'n avto za prevoz. Za 0 organizirano kmečko trž- nico je potrebno nekoliko večje mesto, ker je potrebno določeno število potencialnih kupcev. Kmečka tržnica je konkurenca običajnim trgovinam. V trgovinah je ponudba večja, vendar gre veliko kupcev kljub temu kupovat na semanji dan. Mnogo ljudi kupuje na kmečki tržnici zaradi sprostitve, uživanja, poleg tega pa kupujejo seveda tudi za prehrano. Na kmečki tržnici imamo možnost, kupcem ponuditi tudi kavo, pijačo, prigrizek kot dodatno ponudbo. Menim, da je semanji dan ali kmečka tržnica zanimiv način prodaje proizvodov s kmetije tudi za naše pomurske razmere. Kmetije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo kmetijskih pridelkov, so običajno oddaljene od mest, zato je težko pričakovati, da bodo kupci v večjem obsegu hodili kupovat proizvode na kmetijo. Za nekatere trajnejše proizvode, specialitete in za blago sezonskega značaja so kupci pripravljeni iti kupovat tudi v nekoliko bolj odaljene kraje. Za proizvode, ki so hitro pokvarljivi ter cenejši, pa kupci niso pripravljeni iti v nakup več kot nekaj kilometrov. Zato je primeren način Ocenjevanje vin 'r - 149 tokrat kar Paričjak (18,24); sivi pinot - Vlado '*n zvrstim" Posameznimi belo me- ^.su C1d7,44 tnt°n R°škar, La-^(l/^anc Kunp be'° meša’ SiaJ ); šipon Jen’ OkosIa- Kovač, ri,97n Kovač c ’84?’ laški riz-f ^®leni siiv?°rnja Radgona Ko-('h^ita Ko] A11’70)’rizva’ B’?61' Pin0 ’,Norički Vrh Satler, K4); Sardon- nec - Danilo Steyer, Plitvica (18,24); muškat otonel - Ivan Korošec, Rožički Vrh (18,26); rumeni muškat - Franc Kupljen, Okoslavci (17,72); chardonnay, posebna trgatev - Franc Kupljen, Okoslavci (18,64); traminec, izbor - Vlado Kupljen, Okoslavci (18,70); rulan-dec, izbor - Ivan Črepnjak, Apače (18,04) in ribezovo vino - Jože Kavčič, Turjanci (15,72 točke). LUDVIK KRAMBERGER Množično v Lendavi Društveno ocenjevanje vin letnika 1996 je pripravilo tudi Društvo vinogradnikov in sadjarjev Lendava. Strokovna komisija, ki ji je predsedoval mag. Slavko Žalar, je tokrat dobila v ocenitev 186 vzorcev vin, največ je bilo laških rizlingov in belih mešanih vin, dobrih 68 odstotkov vin si je prislužilo naziv kakovostnih vin, desetina pa se jih je uvrstila med vrhunska vina (nad 18 točk). Med zvrstmi je bilo najbolje ocenjeno vino Elizabete Čih iz G. La-koša (17,6 točke), najboljši šipon je pridelal Silvijan Čivre iz Trimlinov (17,12 točke), pri belem pinotu se je najbolje odrezal Ludvik Cuk iz Lendave (18,36 točke), pri char-donnayu pa Jožef Kocon iz Lendave (18,16 točke). Med renskimi rani gostilne Matjašec. ?oVOVATf NAOČilA Vino POHtML G-A J. Z. prodaje proizvodov s kmetije, da pripeljemo proizvod v bližino kupcev. Za prodajo v bližini kupcev je razvita že običajna tržnica. Vendar se na njej prodajajo proizvodi iz najrazličnejših krajev in z neznanim poreklom. Zato je pomembno, da takšna kmečka tržnica deluje in Dobre tržne priložnosti Ker je prekmursko-prleško območje kmetijsko in istočasno dežela termalnih vrelcev, se je naša kmetijska svetovalna služba skupaj z aktivi kmečkih žena odločila, da gostom, ki prihajajo v zdravilišča, predstavimo kmetijske pridelke, produkte in izdelke domače obrti v obliki razstave Dobrote pomurskih kmetij. Razstave so bile v Radencih, Moravskih Toplicah, Lendavi in v Banovcih. Motivov za tako veliko predstavitev je bilo več: - želeli smo predstaviti kmetijske pridelke, produkte in izdelke domače obrti, - želeli smo predstaviti naše turistične kmetije, — želeli smo spoznati naše potencialne kupce. In želeli smo preizkusiti novo tržišče (neposredna prodaja). Na predstavitvenih razstavah Dobrote pomurskih kmetij smo dokazali, da so te tržno zanimive, konkurenčne in drugačne od vsakodnevne ponudbe na trgu. Zato smo na lanski razstavi v Radencih poskusno organizirali prvo neposredno prodajo dobrot -tržnico. Domače dobrote od mesnin, krušnih izdelkov do izdelkov domače obrti so obiskovalci pokusili, kar je dokaz, da smo bliže našim začetnim ciljem - to je neposredna prodaja domačih pridelkov in produktov. Enodnevno prodajo - kmečko tržnico bomo organizirali v hotelu Termal v Lendavi. Prodaja bo potekala v soboto, 15. marca 1997, od 9. do 16. ure Kmetice in kmetje, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, bodo ponudili svoje pridelke in domače dobrote od kruha, krušnih izdelkov do suhega sadja. Manjkalo pa ne bo tudi izdelkov domače obrti. Zato ob tej priložnosti vabimo vse, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, da izkoristite možnost neposredne prodaje proizvodov s kmetije ob upoštevanju pravilnih zakonskih predpisov, ki veljajo za občasno kmečko tržnico. Hkrati pa vabim tudi tiste, ki radi uživajo ob dobrotah s kmetij, da jih pridejo pogledat in seveda tudi poskusit. Kmetijska svetovalna služba, Ivanka Donko, inž. agr. rizlingi je bil najboljši Štefan Rožman iz Dolge vasi (18,28 točke), med souvignoni Jože Gjuran iz Lendave (17,96 točke), med zelenimi silvanci Tomi Magdič iz Lendavskih goric (17,70 točke) in med sivimi pinoti Sandor Soos iz Doline (18,12 točke). Najboljši muškat oto-nel je v ocenitev prinesla Miroslava Gjerek iz Kobilja (18,02 točke), rumeni muškat Peter Cuk iz Lendave (17,72 točke), traminec pa Oskar Trajber iz Kobilja (18,30 točke). Rdeče mešano vino Jožeta Žaga iz Lendave je prejelo 15,40 točke in modra frankinja Jurija Cuka iz Ba-nute 15,74 točke. Med poznimi trgatvami je med chardonnayi zmagal Štefan Kulčar iz Lendave (18,38 točke), med laškimi rizlingi Jožef Pal iz Lendave (18,28 točke), ned belimi pinoti kmetija Hančik iz Dobrovnika (18,12 točke) in med renskimi rizlingi Štefan Kulčar iz Lendave L. K. (18,58 točke). Ocenjevali v Turnišču Društvo vinogradnikov in sadjarjev Turnišče je pripravilo ob pomoči kmetijske svetovalne službe pred dnevi tretje ocenjevanje vin v občini. Petčlanska komisija priznanih slovenskih enologov, ki jo je vodil mag. Anton Vodovnik iz Kmetijskega Zavoda Maribor, je pregledala 120 vzorcev vin letnika ’96. Za si pridobi ime kot prodaja kmetovih pridelkov. Predvsem s takim slovesom je mogoče doseči dobro delovanje kmečke tržnice in prodajo proizvodov s kmetij. Damjan Jerič, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje vzorec šipona je dobil največ točk pridelovalec Alojz Dugar iz Turnišča (17,54 točke), med vzorci laškega rizlinga se je najbolje »odrezal« vzorec Ladislava Muršiča iz Lendavskih Goric (18 točke), beli pinot Petra Cuka iz Lendavskih Goric je dobil oceno 18,2 točke. Chardonnay sta iz kleti prinesla Marjan in Marika Kardinar iz Dobrovnika in prejela najvišjo oceno (18,26 točke), najboljši renski rizling je iz kleti Vesne Seršen iz Turnišča. Vzorec souvignona Ernesta Toplaka iz Dobrovnika je dobil 17,62 točke, traminec Štefana Barbariča iz Turnišča 17,86 točke, muškat otonel Ivana Zadravca iz Turnišča 17,26 točke, rumeni muškat Stanka Gelta iz Nedelice 16,54 točke, chardonnay - pozna trgatev Ernesta Horvata iz Lendave 18,3 točke, modra frankinja Jožefa Zvera iz Turnišča 17,2 točke in rdeče mešano vino Ladislava Sečija 16,04 točke. Med vzorci mešanih belih vin so največ točk dodelili vzorcu vina družine Lebar iz Turnišča (17,92 točke). Sicer pa velja ob tem omeniti, da se kakovost vin vinarjev iz tur-niške občine iz leta v leto izboljšuje, kar je nedvomno rezultat izobraževanj, tečajev, izletov... Še to: večino teh vin bo čez čas mogoče poskusiti v novi turniški vinoteki, ki jo v spodnjih prostorih občinke zgradbe ureja vinograd-niško-sadjarsko društvo Turnišče, Podelitev zlatih, srebrnih in bronastih medalij s plaketo bo na prvem vinogradniško-sadjarskem plesu v Turnišču v soboto, 12. aprila, v dvo- Spomladanska dela na travinju Prva spomladanska dela na travinju so čiščenje, brananje, valjanje, ravnanje krtin ter osnovno gnojenje z mineralnimi in organskimi gnojili. Že jeseni moramo opravilti čistilno košnjo na višini 5 do 8 cm ali pa travno rušo popasejo živali. Na očiščenem travinju je možnost razvitja snežne plesni pod dolgotrajno snežno odejo mnogo manj verjetna. To pomeni, da s pravilnimi ukrepi že jeseni vplivamo na spomladansko stanje travne ruše, botanično sestavo in pokrov-nost. V zadnjem času je mogoče zaslediti sežiganje jesenskih ostankov suhe trave, kar je zelo nespameten ukrep, saj s kurjenjem poškodujemo razra-stišča gospodarsko pomembnih vrst trav in detelj (v najslabšem primeru propadejo gospodarnejše vrste) ter slabšamo rodovitnost zemlje. Povišana temperatura kot posledica kurjenja ostankov namreč uniči mikrobiološki živelj v tleh. Prazna mesta v doglednem času zapolnijo manjvredne trave, pleveli in širokolistne zeli, ki zmanjšujejo potencial za pridelek suhih in hranilnih snovi. Med najpomembnejša spomladanska dela spada osnovno gnojenje travne ruše z mineralnimi in organskimi gnojili. Prav bi bilo, da opravimo osnovno gnojenje na osnovi kemične analize zemlje. Le tako lahko ugotovimo dejanske potrebe po hranilnih snoveh, in sicer po fosforju, kaliju, kalciju itd. Trave in detelje so velike porabnice kalcija. Ne le daje kalcij pomembno rastlinsko hranilo, vpliva tudi na reakcijo oz. pH-zemlje. Za večino pomurskih kmetijskih površin je značilna kisla reakcija zemlje, v ekstremnih primerih smo v laboratoriju na ŽVZ-ju za Pomurje izmerili pH 2,5, zato menim, da bo postalo v prihodnje ap-njenje nujen agrotehničen ukrep tako kot gnojenje. Na trgu je mogoče kupiti različna apnena gnojila, zato vam priporočam, da se pred nakupom posvetujete z vašim kmetijskim svetovalcem. Travna ruša sicer prenaša nekoliko nižji pH kot poljščine, vendar nikakor pod 5. V intenzivni pridelavi kakovostne voluminozne krme iz travinja, to so štiri košnje na leto, potrebuje ruša ob vegetaciji 100 do 130 kg fosforja in 180 do 230 kg kalija. Po vsaki košnji pa je potrebno rušo dognojiti z 200 do 250 kg/ha KAN-a. Seveda gnojimo s fosforjevimi in kalijevimi hranili v enkratnem odmerku ali pa v dveh delih. Izbira primernega gnojila je zelo pomembna, še zlasti, če imamo opravka tudi z organskimi gnojili (gnojevka in gnojnica). V tem primeru moramo dati večji poudarek v osnovnem gnojenju hranilu fosforju. Iz kemičnih analiz gnojevke je ugotovljeno, da le-ta vsebuje sorazmerno malo fosforja, bogatejša pa je s kalijem in dušikom. Dejstvo pa je, daje kakovost oz. vsebnost hranilnih snovi precej odvisna od tega, od katere vrste živali pridobivamo organski gnoj in od vrste krme, ki jo krmimo živalim. Izobraževanje kmetovalcev Med 14. in 20. marcem se bodo zvrstila naslednja predavanja in prireditve, ki jih organizira kmetijska svetovalna služba za Pomurje: Kobilje, 15. 3. 1997, ob 13. uri: ocenjevanje vin Društva vinogradnikov Kobilje. Turnišče, 15. 3. 1997, ob 18. uri (dvorana kulturnega doma): regijski kviz Mladi in kmetijstvo. Bogojina, 17. 3. 1997, ob 9.00: Plevelna flora v žitih in sortiment koruze, dognojevanje ozimin, pridelovanje krompirja pod folijo. Predavajo: Žita Flisar-Novak, Metka Barbarič, Danijel Puhan. Radgona, 18. 3. 1997, ob 10.00 (dvorana KZ Radgona): Pšenica - doseganje višje kakovosti pridelka. Predavata: Metka Barbarič, Žita Flisar -Novak. Prosenjakovci, 19. 3. 1997, ob 9.00: Dognojevanje žit in plevelna flora, sortiment koruze za spomladansko setev. Predavata: Metka Barbarič, Žita Flisar - Novak. V. Polana, 19.3.1997, ob 10.00: Ocenjevanje vin društva vinogradnikov Velika Polana. G. Petrovci, 20. 3. 1997, ob 9.00: Ohranjanje in izbolšanje rodovitnosti tal, bolezni in plevelna flora v žitih, pridelovanje pojščin in kolobar. Predavajo: Žita Flisar-Novak, Metka Barbarič, Franc Bencek. Lendava, 20. 3. 1997, ob 18.00: Stekleničenje vina. Predava: Anton Vodovnik, KZ Maribor. Turnišče - cene pujskov Na četrtkovem sejmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali 18 pujskov, starih do 10 tednov in težkih do 25 kilogramov. Za parje bilo potrebno odšteti od 14.000 do 15.000 tolarjev. V zadnjih letih se pojavljajo na slovenskem tržišču različna mineralna gnojila z različnimi koncentracijami hranilnih snovi. Dejstvo je, da bo osnovno gnojenje dalo učinek le takrat, če bomo le-to opravili strokovno, se pravi, da nam bo pri načrtovanju gnojenja travinja osnova kemična analiza zemlje. V tem prispevku bi vam prikazal nekaj zgledov gnojenja z mineralnimi gnojili. Izbira posameznih mineralnih gnojil je naključna, to pomeni, da z izbiro in primemo količino drugih mineralnih gnojil dobimo tudi željene učinke. Zgled št. 1: 500 do 600 kg/ha NPK 7-20-30 ali NPK 8-26-26 ali NPK 8-24-24 Opomba: Pri vrsti in količini zgoraj omenjenih mineralnih gnojil bi bilo potrebno dodatno potrositi še 100 kg KAN-a/ha, da zadovoljimo potrebe po dušiku pri košnji. Zgled št. 2: 400 kg/ha NPK 15-15-15 100 kg/ha 60 % kalijeve soli Opomba: To vrsto NPK-ja kmetovalci precej trosite po travinju, vendar delate nekateri velike napake. Če se že odločite gnojiti s tem gnojilom, potem morate izvesti prvo dognojevanje travne ruše po prvi košnji z enakim gnojilom v enaki količini. Če po prvi košnji dognojujemo rušo samo s KAN-om, porušimo razmerje osnovnih hranil in s tem stimuliramo rast visokih trav in nekaterih širokolistnih zeli. Večkratno ponavljanje enakih napak privede do spremembe botanične sestave travne ruše. Detelje in nizke vrste trav propadejo. Kmetije imajo na voljo tudi domača organska gnojila, kot sta gnojevka in gnojnica, ponekod pa tudi uporabljajo pri gnojenju travne ruše hlevski gnoj. Če ima kmetija tudi njivske površine, bodo za gnojenje s hlevskim gnojem mnogo bolj hvaležne poljščine kot travna ruša. Če ga že trosimo, naj bo dobro preperel, najprimerneje pa gaje trositi zgodaj spomladi. V tem času pa moramo pograbljati ostanke in jih odstraniti s travne površine. Za gnojenje travinja sta najbolj razširjeni gnojevka in gnojnica, ki pa jima nikakor ne smemo pripisovati slabih lastnosti. Sta kakovostni organski gnojili, vendar z njima moramo znati gnojiti. Z upoštevanjem tehnologij rabe bi lahko dodobra pocenili kmetijsko pridelavo, saj bi lahko zmanjšali uporabo mineralnih gnojil. Velikokrat pa s tema gnojiloma delamo kot z nekakšnim odpadkom, ko večkrat ne vemo, kaj bi z njima počeli. Zaradi nestrokovne oz. podcenjevalne rabe veliko hranilnih snovi izgubimo, le-te pa moramo nadomestiti s trošenjem mineralnih gnojil. Najprimernejši čas za izvedbo osnovnega gnojenja je, ko ruša ozeleni. mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr.. H \>o m V IMV 10 intervju __________________________________________________________________vestnik, 13. marecJlg Intervju s Štefanom Pavlinjekom, ki se je z nagrado GZS povzpel na slovenski »direktorski Olimp« Zanj je vizija, doseči končne finančne učinke s pomočjo jasno in natančno začrtane razvojne poti. To svojo vizijo za prihodnjih pet let imajo tudi zapisano, zapisnao je tudi, da morajo vsako leto doseči 20-odstotno povečanje realizacije. Je to realno? Je. Kajti dobro podjetje si mora zastavljati vedno višje cilje, trdi nagrajenec. To pa je mogoče le, če ima dober direktor ob sebi dobro ekipo, ki je sposobna slediti skupni viziji. Zato se ne namerava ukvarjati s slabo plačilno disciplino v državi in izgubljati čas za stvari, za katere je prepričan, da jih ne more spremeniti. Potrebno je najti svoj »sistem«. Pavlinjekovi so ga očitno našli. Najvišje priznanje Gospodarske zbornice Slovenije, ki so ga pred kratkim podelili enajstim slovenskim direktorjem, je tako Naša prednost je dizajniranje, to, da je pri nas laže priti do orodja in oblikovanja. Kajti mi dizajniramo na prototipih in dokler ta ni končan, si lahko on zmišljuje, kar hoče. prejel tudi Števan Pavlinjek. Doslej je to priznanje prejelo le trinajst pomurskih podjetnikov in le dva, ki sta iz zasebnega podjetja in obrti: poleg Aleksandra Podlunška (1995) torej še Štefan Pavlinjek (1997). Pavlinjekovi podjetji Inoks in Roto sta bili 19. aprila 1996 tudi prvi zasebni podjetji, ki sta prejeli certifikata kakovosti ISO 9001 in 9002. Po-murcem je ime Pavlinjek znano že dolga desetletja; dejavnosti bratov Jožeta in Štefana sta se pravzaprav razvili iz nekdanje očetove obrtne delavnice v Tem-linovi ulici v Murski Soboti. Pred šestimi leti sta se obe podjetji preselili v nove prostore na Gorički 150 v Cernelavcih oziroma pred Polano. Inoks se ukvarja s proizvodnjo izdelkov iz nerjavečih kovin in galvaniko. Roto se od 1974. ukvarja s proizvodnjo umetnih mas, njihova razvojna prednost pa je lastna orodjarna in potrebam potrošnikov prilagojen proizvodni program. Z no vimi naložbami zlasti v tehnologijo so vpeljali robotizacijo, lani pa tudi lasersko tehnologijo. Blagovna znamka Roto je od 1995. leta zaščitena. Večina ljudi jih pozna kot podjetno družino, kjer sta se staršem pridružila tudi hčerka in sin. Morebiti so mnogi videli napis Roto šele na velikem balonu, ki so ga kupili, ali pa so slišali za Pavlinjekove kot edine pomurske podjetnike, ki se na službene poti v Ljubljano in drugam ne odpravijo z avtomobilom, ampak s svojim helikopte- »Imamo vizijo« ijem. Izstopajo torej v marsičem, tako daje priznanje GZS le eden od razlogov, da smo se pogovarjali s Štefanom Pavlinjekom. Se imate za podjetnika ali se še vedno počutite bolj kot obrtnik? No, pri nas je tako, da je proizvodnja še vedno obrtna, ker so tudi osnovna sredstva in del drobnoprodaje še vedno obrtni. Kot podjetje pa nastopamo v veleprodaji na slovenskem trgu in v izvozu. Mislim, daje tako tudi najbolj pametno. Kaj pa ste po duši? Hja, mislim, da se dela že vse tako navzkriž, da ni več nobene razlike, pomembno je, da si predvsem dober gospodarstvenik. Proizvodnja je proizvodnja, podjetnik je vsak, razlika je samo v načinu poslovanja. Priznanje ste prejeli le vi, čeprav povsod poudarjate, da ste družinsko podjetje in da je pomembna dobra ekipa? Ha, to pa je vedno žensko vprašanje. Tako bi rekel: nikoli in nikjer ne more en sam človek doseči ničesar, vedno si moraš urediti dobro timsko delo. Vse je rezultat timskega dela, takšno delo pa je pomembno predvsem takrat, če greš malo na širše. Vsak dober podjetnik najprej poskrbi, da si okrog sebe zbere dobro skupino, tim, in to takšen tim, ki bo imel enako vizijo kot on. Kaj ste: družinsko podjetje ali podjetna družina? Imamo takšen način življenja kot v Ameriki: od ponedeljke do petka si tukaj za podjetje, potem pa nas ni, smo družina. Potrebno je narediti predah. Včasih, recimo v prejšnjem sistemu, so predvsem obrtnikom pri-tikali razne predznake špekulantov in podobno. Zdaj pa kaže, da so ti novopečeni direktroji ali tisti, ki si želijo pridobiti kakšno firmo, večji špekulanti kot obrtniki. Kako vi gledate na vsa ta kvazilastninjenja ? Tem ljudem prav nič ne zavidam. To je eno. Drugo pa: jaz tr dim, da bi nekomu povzročili dovolj gorja že s tem, če bi mu kako fabriko »šenkali«. Kajti dandanes postaviti na noge kako tovarno iz časov socializma in se v svetovni delitvi dela pojaviti z njo, biti konkurenčen, je že dovolj velika kazen. Ima preveč ljudi in kader, ki ga mora dati skozi filter - ljudje pa glede tega še čudno razmišljajo, problem pa je tudi z lastnino. Tudi če ti to podjetje odkupiš, je veliko vprašanje, ali imaš pravi občutek, odgovornost za to lastnino. S tem ko si prišel z 20- na 5-odstotno akumulacijo, moraš samo še paziti, da ti firma ostane pozitivna. Oziroma da imaš dovolj vsaj za -razvoj. Svet pa bi lahko dohiteli le z velikimi vlaganji, kajti na ta trg smo porinjeni dejansko zaradi izgube jugoslovanskega trga, zato se moramo kar naenkrat pojaviti enakovredni tujim proizvajalcem. Vse kaže, da le redki razmišljajo o konkurenčnosti proizvodnje; vsi bi le pridobivali in preprodajali nepremičnine, ne razmišljajo pa o ohranitvi proizvodnje! ...jaz trdim, da bi nekomu povzročili dovolj gorja že s tem, če bi mu neko fabriko »šenkali«... Jaz bi rekel tako. Mi delamo tudi s podjetji, ki so se privatizirala in opazimo ogromno razliko. V teh podjetjih se šele začne razmišljati, da je potrebno delati, da mora stvar »laufati«. Kakorkoli, predvsem če gre za firme in proizvodnjo, pa sem prepričan, da je že bolje firmo nekomu morebiti tudi »šenkati«, kakor pa jo dati v roke tujcu. Če jo damo v roke tujcu, bo ta iz slovenskega naroda naredil le črnce. Vidimo, kako je na madžarski strani, kjer so tovarne pokupili tujci. Pa jih niso zanimale tovarne ali proizvodnja, ampak le tržišče. Proizvodnjo so ustavili, ljudi dali na cesto, tam pa naredili skladišča za svoje slabo blago, ki ga iz Evrope porivajo na to tržišče. Tista peščica ljudi, ki je ostala zaposlena, pa ima po 200 mark plače in bo še naslednjih 100 let imela po 200 mark plače. Kajti tujcu ni interes, da tukajšnji človek dobro živi. Meni pa je v interesu, da delavec, ki dela pri meni, dobi tudi dobro plačo. Le tako se obdrži kupna moč in lahko potem popoldne tudi kupuje. Edina varianta, da v Sloveniji obdržimo ta standard, je, da se ne damo pokupiti tujcem! Vendar se niti domače banke ne ukvarjajo s problemov izginjanja proizvodnje, ampak jih zaenkrat zanimajo le tovarniške hale kot nepremičnina! Res je, da so banke tržno usmerjene, vendar bi moral prevladati širši družbeni interes. Zdaj pa je tako, da smo sanirali banke na račun industrije. Bolje bi bilo, če bi sanirali industrijo in dali banke v javni dolg. Mislim, da je bila to velika napaka Slovenije! Prihodnost je tvegana predvsem za Pomurje, če se ne bodo kmalu pojavile kakšne močne osebnosti, ki se bodo zavedale, kaj pomeni dolgoročno obdržati proizvodnjo in zaposlene. V nebo vpijoč je primer Elrada, kjer bi novi direktorji radi imeli proizvodnjo brez zaposlenih? Mislim, da je tukaj problem prevelika moč stečajnih upraviteljev. Tudi prek teh stečajnih upraviteljev bi se moral izražati nacionalni interes. Če pogledamo Elrad, je ta res šel v totalno norijo s stečajem ... in stečajnemu upravitelju prav gotovo ni v interesu končati stečaja, saj on za to vsak mesec prejme toliko in toliko denarja in bo stečaj zavlačeval, dokler bo šlo. Tudi interes banke pove svoje! Ampak banka naj ne misli, da je kaj na boljšem, če bo ona dobila svoje, zaradi tega pa bo na cesti in brez kruha toliko in toliko ljudi! Kajti to so njeni varčevalci oziroma njeni kreditojemalci. In če ne bo ljudi, ki bi lahko vračali posojila, se bo spet pojavil problem. Kako bi sami ocenili svoje podjetje, ste večja, srednja ali manjša firma? Kakor se vzame, kje se določi meja. Če je meja 50 zaposlenih, spadamo med srednje velike. V zadnjih letih smo razvili lastno prodajno mrežo in s tem delno rešili problem neplačevanja; težko je pravočasno izterjati plačilo od 700 kupcev. Tako imamo danes poleg trgovine Sijaj v Murski Soboti že trgovine tudi v Mariboru in Ormožu, na vrsti je odprtje v Celju, dogovarjamo pa se tudi FOTO: NAT^ za odprtje v okolici Ljubljane in na Dolenjskem. Če imate svoje trgovine, lahko svoje blago in celotno zbirko izdelkov tudi predstavite. Kako bi ocenili poslovno leto Štefan Pavlinjek, dobitnik nagrade Ko smo začeli uvajati ISO-standarde, so imeli tuji ocenjevalci tudi vprašanje: Imate vizijo za naslednjih pet let? Ko smo se torej začeli pripravljati na uvedbo teh standardov, smo začeli pripravljati tudi našo vizijo. Računovodkinja je za diplomsko nalogo na drugi stopnji pripravila vizijo firme Roto doleta 2000. Izračuni so pokazali, da bomo z vstopom v EGS preživeli le, če bomopovečali realizacijo za 100 odstotkov. To smo si torej zadali kot osnovni cilj, to pomeni, da moramo vsako leto povečati realizacijo za 20 odstotkov. In moram reči, da smo lani to tudi dosegli. Mi natančno vemo, da moramo z večjo količino zmanjšati proizvodno ceno. Ko carine ne bo več, bo blago pri nas 20 odstotkov cenejše. Torej se moramo v petih letih poceniti za 20 odstotkov. In teh 20 odstotkov lahko pokrijemo samo z maso in optimumom proizvodnje - v petih letih moramo za 100 odstotkov povečati proizvodnjo, da bomo lahko za 20 odstotkov znižali cene. Obremenitve na zaposlenega so še vedno velike ... Obremenitve so velike, vendar v tej smeri niti ne čakamo kakšnih korakov k izboljšanju. Mi se pač moramo znajti v tej »župi«. Ampak banka naj ne misli, da je kaj na boljs^ f/il ona dobila svoje, zaradi tega pa bo na cesti in u toliko in toliko ljudi! Kajti to so njeni varčevalci-^/ Kateri vaši izdelki se najbolje prodajajo na domačem in kateri na tujem trgu? Uspeli smo si pridobiti veliko tujega trga, nove kupce v Italiji, povečali pa smo tudi asortima izdelkov na domačem trgu. Imamo sezonsko prodajo; zdaj spomladi prodamo veliko rezervoarjev za škropilnice. Ti gredo potem naprej v Avstralijo, Kanado, Škotsko, Francijo. Vsak teden odpošljemo dva vlačilca v Italijo, to je tri tone materiala dnevno. Drugo, kar spada v ta spomladanski del, so cvetlična korita, vodometi, lagune. Torej vse za urejanje okolice. Potem se bo začela prodaja rezervoarjev za vodo in bazenov, jeseni pride na vrsto vinogradniško-sadjarsko orodje. Vsako leto uvajamo kakšne nove programe - letos je to hlevski program, ki ga bomo začeli izvažati na Švedsko. Letoš nja novost so tudi silosi za h* la za prašičje farme - lani s®* jih testirali in rezultati sozele dobri. En silos ima prostornino t^ kubičnih metrov, ko boponaj® trgu skupaj z lijakom, transpO'* rjem in vsem, kar spada zra’’®' bo tudi cenovno zelo ugoden. Kako se pride na tuji trgsP. sliko, za katero bi lahko id ’ da jo lahko s pravo tehnobfl Irinvbnli? GZS Težko, korak za smo cenovno - da pridemo k njemu v hišo na enaki ravni kot italij3 izvajalci. Naša prednosl niranje, to, daje pri nas. do orodja in oblikovani mi dizajniramo na dokler ta ni končan, si hnče. ja Vedno skrbimo lahko človeku pM mo v obraz. posebne načrte, njeg0^^ rukterji pa bi potem meseca delati, da bi d®1”" •> rezervoar. Mi pa ga di^j recimo nekako tako kot ; svoje avtomobile: ža?3^' poliuretanskega blokad0, j »živo« dizajniramo. zajn končan, točno ve. koncu. To je naša I cena orodja je pri nas 0‘ ji Ali v tej borbi za tuji trgli! ni delavci niso oškodo^ .m Mislim, da ne. Mi denske plače, vse je normirano. To, kar d°Mj lidna plača iz zgornji Vedno skrbimo za t°’ i človeku pogledamov M Delavci so dobili tud y čo. Letna bilanca njj/ ne pomeni kaj velik0- j lanco delamo sproti-konec tedna, to pon16 . vce plačo. V ponedeU^ fakture in naredimo eh šnji teden. 0 Vsak mesec naredijo bilanco, da vemo, kJe tako smo se odlo01'1-vcem razdelimo bon j na bolniškem dopustu', smo, daje bilo p° P°(fl plače letno porabil0 niške dopuste. , uZ Zdaj dobijo to za manjše prehlad0 vzamejo bolniškega d0^ pak proste ure, ki bili z nadurami. Za '"^6 takšni majhni neka)' niški izostanki P0111 I obremenitev. ^stnik, 13. marec 1997 /kulturna obzorja Prijazni svet Janosa Nemetha V Galeriji Murska Sobota je na ogled razst®''a '^ava je^druga sa-umetika - keramika Janosa Nemetha. Murska Sobota. Prvič mostojna predstavitev Nemethovih del v Galeriji Mursa je v teh prostorih razstavljal že leta 1986. V Janosevih izdelkih iz terakote se zvrstijo različni stilni momenti. Tako lahko v njegovih terakotah zaznamo reminiscence na prazgodovinsko pojmovanje masivnosti telesa, kakršno poznamo v primeru Vilendorfske Venete, potem je tukaj še reminiscen-eana romansko katedralno plastiko, posebno na tisto v Vezleyu inMoissacu. Vendar so to zgolj reminiscence, kajti Nemethovo delo ostaja vseskozi znotraj okvirov umetne obrti in dekoracije, Po umetniških vzorcih pa ne po-sega, prav tako pa tudi ne prena-Penja nasilno svojih lastnih ^možnosti. To mu omogoča ve-hko pristnosti in lastne izvirno-st>-Tretja, ne reminiscenca, am-Pa^ kar stilna in pomenska soro-dnost se kaže s primitivno oziro-®a naivno umetnostjo ter navse-Zadnje tudi z madžarsko lončarsko tradicijo. Nemethove keramike so predstavljene v dekorati-okvirjih, vendar pa to ni mi-Jeno kot pejorativna oznaka, aJtl fantazijski svet Janosa Ne-'sk r Sv°j° ener8'i° 'z otro' .3. k'so j' ravno deko-'vni momenti tista oblika, v kateri se najlaže in najbolj izčrpno izrazi. Pri tem je pomembno, da Nemethova dela niso po vsej sili hoteno otroška, kakor to včasih vidimo pri kakih avtorjih, ki se po vsej priliki niti sami ne zavedajo, kako neokusno in »otročje« lahko deluje prisiljena in izsiljena otroškost. Nemethova prizadevanja teh problemov nimajo ter se na paradoksalen način, ravno prek lastne dekorativne oblike, izognejo kakršni koli osladnosti. Ne morejo pa se izogniti določenim ponavljajočim se vzorcem, tako da je zaradi same motivne in stilne izčrpnosti in izčrpanosti krog Nemethovega likovnega ustvarjanja sklenjen. Zaradi te sklenjenosti nas začnejo Nemethova dela na določeni stopnji dolgočasiti, hkrati pa nas privedejo do sklepa, da bistvene spremembe ne bi bilo, če bi bilo na razstavi razstavljenih nekaj več ali nekaj manj del. To pa ni razlog, da bi ne priznali posebne zanimivosti Nemethovega motivnega sveta, ki zajema svetopisemske motive, motive iz svetniških legend, žanrske, mitološke in motive iz živalskega sve- ta. Pri vsem tem pa nasploh pozabimo na provenienco vsakega motiva posebej, kajti Nemeth v svojem opusu združuje tako s v e t o p i -semske kakor tudi mitološke motive tako, da drug drugega ne izpodbijajo. Ti razni motivi se pri Ne-m e t h u združijo v enotno pravljico, v kateri se združijo s v e t o p i -semske osebe, razne personifikacije in živali v svet, iz katerega nas gledajo z naivnimi in bolščečimi očmi. Svet Nemethovih bitij je prija- «neth: POSE1DON 'J^fhurni koledar ft« - Janos Nemeth: ADAM IN EVA zen. Levje predstavljen kot povsem ljubka in nenevarna žival. Merjasec samo demonstrativno razkazuje masivnost svojega telesa, drugače pa deluje povsem dobrodušno, in celo kača se zdi v prizoru Izvirnega greha, kateremu Nemeth posveča posebno pozornost, povsem ljubka in domača živalca. Otroška naivnost obrazov kaže, da gre tudi v teh prizorih za tisti trenutek pred spo- ur$Ka * a*«4SK**petek, 14. marca, bo v Noj? Kovača,1 °b 19- uri premiera komedije Du-štvn^av° bo 'Ca Klavstrofobična komedija. ^0rPedo soboško gledališko dru- bo d^^TA: V soboto, 15. marca, ob , Odja °vitev komedije Klavstrofobična Do RIVIER- bifore 14' marca’ bo ob 19-30 v vlje c sPa min' komedija Branislava Nu-V^6|ie. Strica- Izvedba: KUD Zarja Trno-kv^ °b 1S^°?°\0' 15- marca, bo v kulturnem er|o. Na«ri komedija Raya Cooneya Po-& °Pa KUD Ivana Kaučiča. ^Ai^^TVe Urj tj V sobota, 15. marca, ob 19. vftca । Aferam ■ d°miJ kulturni večer, posvečen °snovnpla dekletom. Sodelujejo otroci iz Spi ^efeka n fantje od Male Nedelje in s^0:\/n 9°dba. ^kle^Hu prji°’J6- marca, bo v vaško-gasil-^ki-^3stonrI,eV’ namenjena ženskam in p ,Or Mum 1 °°do G°r'čki klantoši, Ženski Pcič ’ mlada harmonikarja in muzikant kJ^A^ ^ikl^ d°mu oh A' V četrtek, 13. marca, bo v \ men .'J 9-un predavanje Mana - z lnc*uanci. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo v četrtek, 13. marca, ob 17. uri lutkovna predstava Dani Prekla. Gostuje lutkovno gledališče Pupila. LJUTOMER: V ponedeljek ob 16. uri lahko otroci prisluhnejo pravljični uri z delavnicami. Vodi jih Branka Jasna Stoman. MURSKA SOBOTA: V grajski knjižnici lahko otroci vsako sredo ob 16.«30 prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo. znanjem. Enak primer imamo tudi pri mitoloških bitjih. Nobeno od njih se ne sramuje in niti ne zaveda svoje lastne golote. Vse se nam kaže kot uročeno od lastnega nedolžnega sna, v katerem Nemethove figurice najdejo mirno sožitje tako druga z drugo kakor tudi vsaka s seboj. Prav tako so zanimive tudi Nemethove kompozicijske rešitve, katerih izvirnost pride še posebej do izraza v fondih, ki po svoji obliki zahtevajo najtežje kompozicijske rešitve. Relief Pieta nas z rustikalnostjo obraznih tipov in nekristomorfnos-tjo polmrtvega lika spominja na podobne rešitve Jožeta Tisnikarja. Na nekaterih delih opazimo tudi antični motiv sonca in lune, ki oklepata osrednje prizore. Posebej pravljično pa delujeta dva krožnika, na katerih Nemeth uporabi polihromacijo, to sta Vzhodna cerkev in Galeja. Nemethova nenavadna dela predstavljajo kljub svoji zgoraj omenjeni sklenjenosti osvežitev, pri kateri se človek lahko vsaj za nekaj časa odpočije od velikih resnic ali velikih neresnic marsikogaršnje ničesar spreminjajoče veleumetno-sti. ROBERT INHOF RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota je na ogled razstava skulptur Janosa Nemetha. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku PIŠK-a Murska Sobota si lahko ogledate pregledno razstavo z naslovom Prekmurje in prekmurski ustvarjalci v zgodovini. LENDAVA: V grajski galeriji je na ogled razstava umetnika Joszefa Lakatosa. LJUTOMER: V malem razstaven prostoru knjižnice si lahko ogledate razstavo fotografij Dogodio se narod Nataše Juhnov, posnetih v Beogradu. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo akvarelov akademskega slikarja Ota Rimeleja. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnih prostorih občine so razstavljena dela, nastala na 2. slikarski koloniji Primoža Trubarja Moravske Toplice. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajde si lahko ogledate razstavo Ustvarjanje na svili. Umrl je Štefan Galič (1944-1997) V ponedeljek je po hudi bolezni umrl prekmurski akdemski slikar in grafik Štefan Galič. Rojen je bil v Lendavi, leta 1971 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, grafično specialko pa je končal pri profesorju Riku Debenjaku tri leta pozneje. Uveljavil se je predvsem s svojimi barvnimi lesorezi, ki spadajo med najbolj dodelana grafična dela pri nas in v tujini. Zanje je prejel številne nagrade v Sloveniji, po Evropi in tudi v svetu. Svojih idej ne bo mogel več osmisliti na lesu, platnu ali papirju. Za vedno pa bodo ostale njegove grafike, zbirka metuljev in laboratorijsko pospravljen atelje. Branja ————————— Franček Štefanec, Sij nad reko, Mohorjeva družba, Celje 1997, 179 strani Ko človek prelaga porumenele družinske fotografije, se običajno sproži plaz spominov, radovednosti in nostalgije. Običajno je tudi tako, da potešimo radovednost in zapolnimo vrzeli v rodovnem spominu v pogovoru z drugimi (starejšimi) družinskimi člani. Dogaja pa se tudi, da kateri od družinskih članov s pomočjo ustnih-in pisnih virov globlje pogleda v preteklost rodu in s pomočjo domišljije iz tega naredi zgodbo. Nekako tako se je zgodilo Frančku Štefanecu pred šestimi, sedmimi leti, ko je začel snovati svojo prvo knjigo Zlata ura, ki je izšla leta 1993. V njej je upodobil življenje slovenskogoriške mlinarske družine od Sv. Trojice v širokem časovnem razponu skoraj dveh stoletij, pri čemer je skozi usodo rodov prizrcalil tudi neizprosne zgodovinske dogodke, ki so jo sooblikovali. Da ga strast po odstiranju zaves z oken preteklosti ni minila, dokazuje njegova druga knjiga, le da v minulih štirih letih ni razporejal družinskih fotografij, ampak popotoval med panonskimi pili, propadajočimi ali obnovljenimi graščinami in starimi mestnimi jedri. S pomočjo ustnih in pisnih virov ter seveda fikcije je spletel zgodbo, katere snovno izhodišče je bratonsko znamenje, okrog njega pa je nanizal dogodke, ki bi se po zakonih verjetnosti in nujnosti utegnili zgoditi med bratonskimi in dokležovskimi podložniki beltinskega fevdalnega gospoda Ladislava Ebergenyija v prvih desetletjih 18. stoletja, natančneje v bratonski Jeričevi in dokležovski Lipičevi družini. Prostorska omejitev dogajanja na ravenski del Prekmurja seveda relativizi-ra predstavitveni zapis na hrbtni strani knjige, ki napoveduje »prekmursko zgodovinsko sago«. Preskromen za sago, kije po definiciji - mimo izvornega islandskega pomena - obsežna družinska pripoved o več rodovih, pa je tudi dogajalni čas, saj je osredotočen ha leta 1722-1725 in na koncu razširjen za dve desetletji. Štefanečevo besedilo je zgodovinska povest, snovno osredotočena na življenje v beltinski graščini in njenih dednih posestvih v 20. letih 18. stoletja. Izmed različnih modelov zgodovinske pripovedi od romantike sem je Štefanec odbral prav romantičnega, v katerem so zgodovinski dogodki bolj ali manj kulisje, pred katerim poteka - najpogosteje Ijubezensko-pusto-lovska zgodba. Če je ta zgodba zabeljena še s kakim grozljivim dogodkom in prikazom preteklih običajev in navad, toliko bolje. Vse to Štefanečeva povest vsebuje in vse to je v besedilu pripovedno bolj ali manj spretno uresničeno. V prvem delu knjige je zgodba o ljubezni med Veruniko Lipič in Pištekom Jerebicem retrospektivno vključena v glavni pripovedni tok, v katerem Pištek in njegov oče Džanči, vozeč grofovo pšenico v Gradec, razkrijeta grozljiv zločin. V drugem delu knjige se oba pripovedna tokova, sinhroni in diahroni, zlijeta v sočasno pripoved o poroki ter nadaljnji usodi sobarice Verunike in kočijaža Pišteka v beltinskem gradu. V to zgodbo pa so vključene številne pripovedne slike: npr. opisi proščenja v Turniščiu, žetve in mlačve, pozvačinskih in ženitovanjskih običajev, prehranjevalnih navad fevdalne gosposke, iskanja zlata v Muri, spomini na vpade Turkov in krucev, na spopade med dokležovskimi in verženskimi fanti, ne umanjka pa tudi cigansko petje in prerokovanje ter starodavno zaklinjanje. Že hiter statistični pregled razkrije težišče pripovedi: Štefanec je približno 25 odstotkov strani namenil zgodbi o Pišteku in Veruniki, četrtino Pištekovi in Džančijevi poti v Gradec in nazaj, kar polovico strani pa je popisal s prej navedenimi etnološkimi, folklornimi in zgodovinskimi vložki. Prav takšna razporeditev gradiva pa kaže, da je osnovni romantični model zgodovinske pripovedi cepil s specifičnim upovedovalnim namenom, ki ni izgraditev avtonomne literarne zgodbe, ampak izpostavitev verjetnih podob starodavne preteklosti, nanašajočih se na bratonski pil. Zato členitev obeh delov ni členitev v običajna poglavja, pri čemer je vsako naslednje logični korak naprej v razvoju zgodbe, ampak v 48 bolj ali manj posamičnih pripovednih podob. Te podobe so slične tistim, na katere s palico opozarja obiskovalce umišljenega turniškega proščenja leta 1722 hčerka ciganke Mariane Turba, medtem ko njena mati poje pripovene pesmi o življenju svetnikov in o drugih dogodkih. Zato tudi ne kaže Sija nad reko brati kot literature, katere končni učinek je literarnoestetski doživljaj, ampak kot žanrsko zgodovinsko povest, katere namen je, da bralca pritegne v svet hitro menjajočih se podob starožitnosti. Na svoj račun bodo prišli tisti, ki se zanimajo za to, kako so živeli beltinska gosposka in njeni podložniki na začetku 18. stoletja, pa za to ne želijo prebirati zgodovinskih, socioloških, etnoloških in podobnih razprav. Če torej želite izvedeti, kakšno je domnevno bilo turniško proščenje pred 275 leti, kako se je pred prav toliko leti vedla fevdalna gosposka na lovski večerji, kako so iskali zlato v Muri, če želite prebrati zanimiv pozvačinov nagovor in enako zanimiv starodavni zagovor zoper glavobol, potem sezite po Štefa-nečevi knjigi Sij nad reko. Z njo je avtor - podobno kot je pred leti skupaj z Jožetom Rituperjem zasnoval spominsko sobo v delu grajskega poslopja v Gradu na Goričkem - zasnoval litera-rizirano spominsko sobo, na sredi katere je bratonski pil, okrog njega pa so razstavljene z njim povezane podobe dogodkov in ljudi iz 20. let 18. stoletja. FRANCI JUST OTVORITVE LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka bo v petek, 14. marca, ob 18. uri otvoritev pregledne razstave slik Ignaca Premoše, ki so nastale v letih od 1974 do 1997. Razstava bo odprta do 9. aprila. LENDAVA: V galerji Lendava bo v soboto, 15. marca, ob 17. uri otvoritev razstave kiparke Gabriele von Habsburg in slikarja Nicolausa Hippa. VROČE 990,5° izotekt, IZOLIRKA, V4, rola 10 m; 950,5° 0995“ 590,0° 22^90/01 izolira ,6902°° IŠKA 890,55 860,55 990°° 710,55 99000 37O°0/!£ izotem, IZOLIRKA, V3, 89000 tesarska sekira, KRMELJ, 0,80 kg 0900° l6O00/!£ Obiščite Merkurjevo prodajalno armaturna mreža, R 335 armaturna mreža, Q 139 stiropor, FRAGMAT, SGP 12 A, debelina 2 cm MURSKA SOBOTA TC MERKUR. »«■1 WSE1 inštalacijska cev za beton, INDE, 13,5 mm, flexi, ojačana, oranžna lepilo za keramične ploščice, PALISKA, notranje in zunanje, vreča 25 kg kabelska roleta. ELLES. PPL 3 x 1,5 mm2, dolžina 20 m garnitura vrtnega orodja, MUTA KOVAČIJA, LOT 4, art. 776339, lopata štiharica, prekopne vile in grablje nasadna žaga za obrezovanje vej, SANDVIK, art. 340/360 polietilenska lolija, PLASTA, debelina 0,15 p, prozorna, širina 4 m inštalacijska cev za beton, INDE, <|> 16 mm, flexi, ojačana, oranžna enoročajna sanitarna baterija, UNITAS, A 00117, Elegance, za korito aluminijasta zidarska poravnalna letev z libelo. KOVINE PAMEČE, dolžina 2,5 m Stiropor, FRAGMAT, SGP 12 A, debelina 5 cm kad, CLASIC, pločevinasta, velikost 160 cm, bela ročne škarje za visoko obrezovanje vej, UNIOR, art. 555/800 samokolnica za kmetijstvo, LIV, art. 6-922 porolit opeka, OPEKARNA ZALOG, art. 12, mere: 290 x 120 x 245 mm ___- strešna lepenka, IZOLIRKA, št. 150, rola 101 aluminijasta lestev> ALPOS, art. 38-12, tridelna, višina 8,30 m pregradni blok, OPEKARNA ZALOG, art. 12, mere: 390 x 120 x 190 mm enofazni mešalec» LIV. MLZ. 120.L moč 0,37 kW purpen, CINKARNA, 750 ml bitumenska valovita P|osC,q6O Guttanit, mere: 2000 X barve: antracit, rjava a enoročajna sanitarna baterija, UNITAS, A 00305, Elegance, za kad pocinkano vedro, MORIMO prostornina 10 I ali in Merkurjevi franšizni prodajalni CANKOVA: KZ Zadružni center. • za gotovino • na 2, 3 ali 4 čeke •na Merkurjevo posojilo na 5, 6, 9 ali 12 mesecev, brez pologa z Merkurjevo kartico zaupanja nad 5.000,00 SIT še najmanj 4 % ceneje • s plačilno-kreditno kartico Diners-Merkur še 4% ceneje F Vroče cene 1 veljajo od 6. do 29 marca 1997 za l izdelke v zalogi J ^s{nik, 6. marec 1 997 č?dsevi mladosti Pletenje - vezenje ^°b ',mamo dosti interesnih dejavnosti. V nekatere »3* vk^udena tudi jaz. Obiskujem recitacijski krožek, stih 6 ? etenja' vezenJa in folklorni krožek. Pri vseh dejavno-je delo zelo zanimivo, zato učenci radi sodelujemo. obisJ01^ -6 najb°lj všeč pri pletenju in vezenju. Ta krožek lani «UJem Že tretje et0' Vključene smo same deklice, edino Maček^R™616 tUd* enega fanta. Krožek vodi učiteljica Marta leto Kočna dela nam zna lepo predstaviti in pokazati. Prvo kar o na“e^a šivati stebelni vzorec. Z njim sem naredila verižrF aj Pečkov. Drugo leto pa sem se naučila šivati že Sod ,ni V^°rec 'n križce ter izdelati ažur. S svojimi izdelki sem izdelk Va 3 na Več razstavah, enkrat tudi v Ljubljani. Nekaj za šol07^6?1 podarda stari mami, več pa sem jih naredila tudi tudi „ j 0 setn Ponosna, daje dobil moj prtiček kot darilo Sed naše države. koncem S‘?m namlzn’ Prt s križci za našo jedilno mizo, pred šolskem leta pa bi rada znala tudi že plesti. SIMONA ŠIFTAR, 4. b OŠ Puconci Primičeva Julija pripoveduje Ne morem si misliti, da je cela vrsta njegovih pesmi namenjena prav meni. Zakaj mu uničujem življenje? Ne morem več gledati tega, moram se mu opravičiti. Sedela sem pri oknu svoje razkošne sobe, ko je potrkal na vrata sam Prešeren. Oči so se mi zasvetile. Ko je že hotel spregovoriti, sem ga prekinila. Opravičila sem se mu za vse. Bil je zelo vesel. Ovil meje v naročje, njegove ustnice so se dotaknile mojih. Na obrazu se mi je pokazala rdečica, srce mi je divje utripalo. Diani so se mi začele potiti in naenkrat se nisem več zavedala, ali še obstajam. Ovil me je še tesneje. Naenkrat pa me je izpustil in mi začel recitirati pesem, ki jo je sestavil med čakanjem. Sploh se nisem zavedala, ali je vse to res ali samo sanjam. Pokleknil je pred mano in me prosil za roko. V srcu sem premišljevala, ali naj privolim ali naj mu odrečem. Odgovorila sem: »Da!« Obraz mu je zažarel od sreče in iskrene ljubezni. Predenje odšel, me je še enkrat tesno privil k sebi in mi povedal, da se mu ne morem več izogniti, ker nisem več Primičeva, ampak Prešernova Julija. Sploh mi ni bilo nikoli žal, da sem povedala »Da«. S Prešernom sem srečna. Imava polno otrok in z optimizmom zreva v boljšo priho- dnost. EVA ŠABJAN, 8. raz. OŠ Bogojina P. S.: Če bi bilo vse to res, potem ..., žal pa gre samo za domišljijski spis. 's . 'Z A. . j® j,.y ■-■ OŠ TlStv* ^ica šole $P°rla pode- lika- vmladoJko' Oba starša Pot; 5tudi Poln ' Uspešna športni tek kot Otrol^ 8re P° njuni jesta]Blh RadostiJe sodelovala kah na zma«? ? Vsako let0 WanV°jo športn 3 nih Stopnič' p°stala ^o^iovni šoli, ^ti)o a Sportnica leta’96. ^h^^anu rn kak° Mpnp 8aVu grada 2a , koinje zame se ^haprei l leta osnov-SčpOratn šeJh a,m' P°meni, v sPortni bl se rada J?0 to Prizna e’ek giman' ' M oh nje m°g°če sPoh; ’Poi najbolj zani- NCgatletikeQ Sem se začela Sferna. u>ianitoPia vUg01et0-Je p°kvarnrat Se mi Sem iov a Zadrga. c udi kan bun‘ JOk^a^0- Če de-ka ° da n 81aV°' Ščavnici ‘96 redno ukvarjati v 4. razredu osnovne šole še z rokometom, igram pa tudi košarko in odbojko.« - Katere vidnejše rezultate si dosegla v teh športih? »V drugem razredu OŠ sem bila prva v skoku v daljino na občinskem tekmovanju, v šestem razredu sem bila druga v skoku v višino na občinskem tekmovanju, v sedmem razredu pa sem bila druga v skoku v višino na občinskem in tretja na medobčinskem tekmovanju. Dekleta smo v atletiki dvakrat osvojila drugo mesto. Lani smo prišle v rokometu v polfinale državnega šolskega prvenstva. Igram tudi v šolski košarkarski ligi, kjer sem bila večkrat igralka tekme.« - Zakaj imaš najraje rokomet? »Rokomet je dinamična in skupinska igra, v kateri nisem izpostavljena sama, temveč cela ekipa. Tudi košarka je dinamična, vendar sem zanjo premajhna.« - Zakaj misliš, da si ravno ti postala športnik šole ’%? (Zadrega.) Na to vprašanje ni želela odgovoriti. Povedala je le, naj vprašam tiste, ki so jo predlagali. V nadaljevanju pogovora pa je Polonca še dejala, daje vesela vseh čestitk, ki jih je dobila na odru, na poti domov, od sošolcev, učiteljev in prijateljev. Najbolj vesela pa je bila stiska roke Brigite Bukovec, ki ji je predala pokal. Za svoje uspehe pa je hvaležna tudi učiteljici (elovadbe Jožici Zih, ki jo je stalno spodbujala in ji pomaga tudi sedaj. Za vnaprej pa Polonca razmišlja, da bi se •'“koliko bolj posvetila atletiki. ’ 'ROŠ BEZJAK, 8. a OS V,---,;a Ra(Jg0na Moja mama in jaz Že od malih nog se zavedam, da mi vedno želi dobro. Naučila me je že marsikaj in me še zmeraj opozarja, kako naj skrbim za osebni red in čistočo. Če si zvečer pozabim umiti zobe, me opozori, naj si jih umijem. Naučila me je, kako naj se umivam in se vsak dan oprham. Pokazala mi je, kako naj zlagam svoje stvari in jih pospravim v omaro. Navadila me je tudi pospravljati svojo sobo. Večkrat mi tudi pamaga pri učenju in pri reševanju domačih nalog. Je šivilja in včasih tudi meni kaj sešije. Včasih, ko je kaj narobe, mama zviša glas, toda jaz vem, da mi s tem želi le dobro. Če je ne ubogam, me skrega. Vendar me ni doslej še nikoli udarila. Ponavadi zna postaviti pravo besedo na pravo mesto. Govori mi, naj imam primeren odnos do vseh, enako v šoli kot doma, da naj spoštujem starejše ljudi in naj jih pozdravljam. Večkrat me moti, da mi preveč govori in zdi se mi, da me ima za premajhnega. Ko premislim, pa spoznam, da ima vendarle prav. Zaradi vsega tega in še marsičesa nenapisanega imam svojo mam zelo rad. Ne bi želel imeti drugačne matere. GORAN RADULOVIČ, 6. b, OŠ II M. Sobota Naš 1. a-razred - Včasih smo pridni, včasih pa poredni. (Doroteja) - Naš razred'je lepo okrašen. (Stanka) - Naša učiteljica je zelo pridna. (Katja) - Fantje nam nagajajo. (Vanja) - Med odmorom se sprehajamo. (Kristina) - Na šolskem koledarju smo si vpisali rojstne dneve. (Doroteja) - Pri likovni vzgoji smo slikali z rokami in packali. (Katja) - Imamo se radi. (Kristina) - Vesela sem, ko sem rediteljica. (Stanka) - V 1. a se imamo res super. (Stan- UČENKE 1. a-razreda OŠ Tišina »Ko bom velika, bom novinarka,« nam je dejala 7-letna Neva Pantovič iz Renkovec, ko je prišla na ogled naših prostorov. Rada bi videla, kje nastaja Vestnik in od kod »prihaja« program Murskega vala do njihove hiše. Tudi sama večkrat pokliče in sodeluje, zato si je zaslužila posebno nagrado, ki so ji jo ob tej priložnosti izročili sodelavci Murskega vala. To je bila knjiga z naslovom Kaj res že znaš. (Foto: J. G.) Jaz Nikoli nisem bila, kar sem hotela biti. Nikoli ne bom, kar bi hotela biti. In nisem zdaj, kar bi rada, da sem. Sem le to, kar nočem biti. In nočem biti jaz. NATAŠA SAFRAN, 3.letnik Gimnazija M. Sobota (Iz njene samostojne pesniške zbirke Moj krik) Delo na nivojih C Nekoč so živeli trije otroci. Najraje so se igrali na travniku. Na tistem travniku je bilo veliko rož. Otroci so tekali za pisanimi metulji in se smejali. Nekega dne pa je v časopisu pisalo, da bodo na tistem travniku zgradili hiše in velike tovarne. Otroci so bili žalostni. Vedeli so, da ne bodo mogli več tekati za pisanimi metulji in se igrati na travniku. Sklenili so, da se bodo borili proti gradnji. Za pomoč so prosili tudi starše. Oni so jim med drugim svetovali, naj stopijo do občinskih mož in zahtevajo, naj pustijo travnik pri miru. Toda na občini se z njimi niso strinjali. Le eden od njih je dejal, da še niso Intervju s Prešernom France Prešeren je obiskal našo šolo, ko smo delili bralne značke učencem, ki so prebrali določeno število knjig. Imela sem priložnost, da sem ga povprašala o njegovem življenju in delu. - Gospod Prešeren, kaj ste čutili do Primičeve Julije? »Ja, v Primičevo Julijo sem bil zelo zaljubljen. Vendar me ona ni marala, saj je bila iz višje družbe kakor jaz. Kmalu pa sem jo prebolel in se sprijateljil z Ano Jelovškovo. Z njo sva imela tri otroke, žal pa ji zaradi gmotnega stanja nisem mogel zagotoviti dostojnega družinskega življenja.« - Zdravljica, ki ste jo napisali, je danes naša slovenska himna. Kaj mislite o tem? In kako je Zdravljica nastala? »Zdravljica je nastala ob kozarcu slovenskega vina. Zelo sem vesel in počaščen, daje to zdaj naša himna in da sem jaz tisti, ki sem jo spesnil.« - Hvala za vaše odgovore, gospod Prešeren! ANDREJA GOLENKO, 7. raz. OŠ Stročja vas P. S.: Seveda je to le namišljen intervju. Kje je moja papiga? Moji papigi je bilo ime Pika. Ko sem prišla iz šole, se je vedno oglasila. Znala je tudi govoriti. Nekoč, ko sem se vrnila domov, pa je ni bilo več v kletki. Vprašala sem mamo, kje je. Povedala je, da je odletela. Začela sem se jokati. Ko sta prišla domov še brat Tadej in sestra Mirjana, sta se tudi onadva jokala. MARTINA SMEJ, 2. raz. OŠ Odranci dokončno odločeni. Potem so se ves teden posvetovali. Nazadnje pa so se odločili, da travnika vseeno ne bodo pozidali. Ko so zvedeli za to njihovo odločitev otroci, so bili zelo veseli. V zahvalo so polovico travnika spremenili v park. Posadili so lepa drevesa in rože ter uredili vodomet. Pri tem so jim pomagali starši. Park je bil tako lep, da so ga začeli obiskovati ljudje iz vseh držav. Zaslužili so veliko denarja. Z njim so pomagali sirotam. Vsi v vasi so bili veseli. Občinski možje so spoznali, da je živeti v vasi lepše in bolj zdravo kot v mestu. Otroci pa so lahko še naprej brez skrbi tekali za pisanimi metulji in se smejali. KLEMETINA LESIC, 4. raz. OŠ Grad Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Nekako se je zgodilo, da je v 9. številki našega tednika izpadla rubrika Ali veste. Zato tokrat le novo vprašanje. KUPON št. 24 - ALI VESTE? Ali veste, kaj se je nekje zgodilo stotič v naši bližnji okolici? Odgovore zbiramo najkasneje do 19. marca. naših krajev vestnik, 13. marec 19^ GORNJA RADGONA - Katoliški duhovniki ljutomerske deka-____ nije se praviloma sestajajo vsako prvo sredo v mesecu v eni od župnij. Marčevsko srečanje 17 duhovnikov je bilo v Gornji Radgoni. Najprej so imeli skupno bogoslužje, nato pa so se pogovarjali o poslanstvu župnijskih pastornih svetov in nekaterih drugih točkah. Uskladili so tudi datume večjih slovesnosti v dekaniji, tako da zdaj ne bo prišlo do »prekrivanja«. (F. KI.) TEŠANOVCI - Nedavni referendumi, ki so jih imeli v vaseh KS — Tešanovci, so uspeli! Na Suhem Vrhu bodo predvidoma zbrali v 5-letnem referendumskem obdobju 1.500.000 tolarjev in tako do- končali obnovo vaškega doma, naredili prizidek za gasilsko vozilo in orodjarno, asfaltirali ceste, navozili gramoz in razširili telefonsko omrežje. V Vučji Gomili nameravajo zbrati kar 10.000.000 tolarjev za plačilo asfaltiranja odcepov vaških cest in ceste do Bogojine, dokončati slačilnice KMN in ulično razsvetljavo ter obnoviti vaško-gasi-Iski dom in sobe za mlade. V Tešanovcih naj bi do leta 2002 zbrali 15.000.000 tolarjev. Po referendumskem programu jih bodo namenili za pripravljalna dela za kanalizacijo ter gradnjo kolesarske in sprehajalne steze do Moravskih Toplic, potem za obnovo mrliške vežice, asfaltiranje parkirišča pred pokopališčem, v vaško-gasilskem domu pa namrevajo urediti centralno ogrevanje. (G. G.) GORNJA RADGONA - Spodbudna novica za vinogradnike, ki ____ so lanski sladki pridelek prodali Kmetijski zadrugi Gornja Radgona: do konca marca bodo vinogradnikom izplačali še zadnjih 20 odstotkov denarja za prodano grozdje, čeprav so prvotno načrtovali -predvidevali - da bodo dogovorjeni dolg povsem izplačali šele proti koncu junija. Prav gotovo bo najnovejša gesta vplivala na prideloval- ce, da bodo tudi letošnji pridelek prodali svoji zadrugi. Lani je le-ta odkupila 348 ton grozdja. (F. KI.) LJUTOMER - V preteklem letu so v območni organizaciji RK ____ v Ljutomeru našteli 1.158 krvodajalcev, ki so dali okrog 400 litrov krvi. Število krvodajalcev je spet iz leta v leto večje. Osrednja krvodajalska akcija v letošnjem letu za potrebe Zavoda R Slovenije za transfuzijo krvi Ljubljana bo 18. in 20. avgusta, sicer je kri mogoče oddati tudi v bolnišnici v Rakičanu. (F. KI.) BEZNOVCI - V beznovskem turističnem društvu ne spijo zi-____ mskega spanja! Ustanovili so folklorno sekcijo, v kateri so dejavni predvsem osnovnošolski ljubitelji plesa, pridružile pa so se jim še pevke. Pod vodstvom mentorice Marije Rituper vsako soboto pridno vadijo in kmalu naj bi se predstavili s svojim programom. (J. K.) Vrtec na Srednji Bistrici je v letošnjem šolskem letu povečal število varovancev z 48 na 54. Obiskujejo ga otroci z Dolnje, Srednje in Gornje Bistrice. S povečanjem otrok v vrtcu je nastala potreba po zaposlitvi še ene pomočnice vzgojiteljice. Sicer pa za bistriške malčke skrbijo tri vzgojiteljice, dve pomočnici vzgojiteljici ter kuharica - čistilka. LJUTOMER - Sklad Julijane in Viktorja Kukovca, ki deluje od ____ 1989. leta, namenja štipendije študentom medicine. Doslej je s pomočjo štipendij iz tega sklada medicinsko fakulteto dokončalo pet mladih Ljutomerčanov. Tačas prejema štipendijo en študent. Več jih ta hip tudi ni mogoče štipendirati, kajti denarno pomoč dajejo zgolj od obresti, teh pa je v zadnjih letih nekoliko manj kot prej. Dokler se z obrestmi ne bo zbralo kaj več denarja, ne bodo objavili novega natečaja. Glavnice pa ne nameravajo načeti. (F. KI.) POMURJE - Konec lanskega leta je bilo v Pomurju 40.807 de-—J lovno aktivnih prebivalcev, od tega je skoraj polovica zaposlenih v gospodarstvu, 14 odstotkov jih je delalo v negospodarstvu, 7,5 odstotka pri zasebnikih, 5 odstotkov Pomurcev se je ukvarjalo s samostojno dejavnostjo, 8,7 odstotka pa je bilo kmetov, skoraj petina vseh pa je nezaposlenih. (G. G.) 1 TURNIŠČE - 42-urni tečaj o stekleničenju vina je v Turnišču ____ obiskovalo 80 vinogradnikov z območja UE Lendava, na koncu pa so opravili izpite, se udeležili strokovnega izleta in si med drugim ogledali Vinagovo klet v Mariboru. Pridobljeno znanje bodo tečajniki prav gotov s pridom uporabili ne le pri negi mošta in vina ter stekleničenju, ampak tudi pri vzgoji in negovanju vinske trte. (J. Ž.) “I GORNJA RADGONA - V lanskem letu so pri Upravni enoti ____ Gornja Radgona, ki »pokriva« območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij pri Ščavnici, dobili 328 vlog za izdajo gradbenih dovoljenj, od teh jih je bilo 115 za reševanje stanovanjske problematike, in to pretežno za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. Število vlog za stanovanjsko gradnjo je sicer veliko, a v primerjavi s prejšnjimi leti pravzaprav majhno, kajti nekoč so letno izdali po 180 in več gradbenih dovoljenj za gradnjo hiš. (F. KI.) LENDAVA - Razvojni center občin Lendava, Črenšovci, Kobi-____ Ije, Odranci in Turnišče išče prek javnega razpisa najugodnejšega izvajalca za trženje produktov podeželja. Gre za prodajo izdelkov domače in umetne obrti ter sodelovanje pri organizaciji prireditev, predstavitev in izobraževanje. Razstavljeni predmeti bodo na ogled v prodajno-razstavni galeriji v Lendavi v Kranjčevi ulici 4. (J.Ž.) PUCONCI - Skupina mladih računalničarjev na OŠ Puconci ____ pripravlja pod mentorstvom računalniškega učitelja in slavista predstavitev Občine Puconci na Internetu. Na tem omrežju bodo predstavili dejavnosti in organiziranost svoje šole. Oboje ne bo le v slovenskem, ampak tudi v nemškem in angleškem jeziku. (J. K.) . Pekli so tudi babičin kruh V vrtcu na Bistrici vsako leto več otrok Dediščina in neokrnjena narava Za lansko leto je bilo za otroke, njihove starše in vzgojiteljsko osebje značilno večplastno delovanje. Osnovno vodilo je bilo ohranjanje kulturne dediščine (šege in navade) ter ohranjanje čiste in neokrnjene narave. V sklop šeg in navad domačega kraja so bile vključene igre dedkov in babic (zbiranje in izdelovanje igrač ter priprava razstave igrač - babike iz »cout«, plužna kouca ...). Med igre babic so vključili pesmi Marička, Pridi sem. Igram kolo in Marička prišla s kolodvora. Niso pa pozabili tudi na domač babičin kruh, pečen v krušni pe- Inovatorji so med nami Česa se je domislil ponoči? Miro Grebenc iz Podgorja v Apaški dolini ima status samostojnega podjetnika, vendar je bila pot do obrtnega dovoljenja težka. Po osnovni šoli se namreč ni šel učit poklica, ker pri hiši ni bilo denarja, ampak se je takoj zaposlil v Avstriji. Veliko let je delal v kovinski delavnici v bližnjem Cmureku, kjer si je nabiral kovinarske izkušnje. Pozneje, leta 1975, je opravil šolo za kurjača in se zaposlil v zavodu Trate. V življenju je delal marsikaj, sedaj pa opravlja kleparska in druga popravila osebnih avtov. Ni kar tako, saj kot je sam povedal, nenehno nekaj tuhta, zlasti ponoči, ko ne more (za)spati. Marsičesa se je že domislil. Po-gruntal je tudi izvirno napravo za sušenje bučnih semen. Le-to namerava prijaviti kot patent. Povedal je: »Nekoč ljudje niso množično sadili bučnega semena, pač pa to počno v novejšem času. Večji pridelovalci imajo veliko skrbi, saj semena ne morejo posušiti na soncu. Razmišljal sem, potem pa kar izdelal napravo za sušenje bučnih in drugim semen s pomočjo elektrike. Z mojo napravo ODRANCI - V Odrancih so s 1. januarjem letos za 15 odstotkov povečali prispevek za hišni priklop na kanalizacijsko omrežje. Nova cena je poslej 2300 nemških mark v tolarski vrednosti. (J. Ž.) MELE - V bližini vrtnarije Kurbus na Me- leh so začeli graditi sistem za zbiranje vod. Gre za tako imenovani lovilnik maščob, ki bo varoval podtalnico. Vodja Pomgradovega gradbišča Srečko Petek je povedal: »To je prva tovrstna gradnja na območju slatinskih vrelcev in dokaj zahteven projekt, saj bomo pod zemljo zgradili betonski bazen s prostornino 300 kubičnih metrov. V bazen, ki je pravzaprav nekaka čistilna naprava, ki deluje na temelju naravnih fizikalnih zakonov, se bodo po vodotesnih kanalih s cestišča stekale onesnažene vode.« (L. Kr.) LENDAVA - Pri Zvezi kulturnih organizacij Lendava so stekle priprave na letošnje medobčinsko srečanje otroških folklornih skupin, in sicer skupaj s Kulturnim društvom Zarja iz Gaberja. Srečanje otrok in mentorjev, ki bo prispevalo in dalo svoj pečat k bogatenju folklorne dejavnosti, bo prvi teden aprila. (J.Ž.) či. Od starih predmetov so med drugim zbirali kolovrate, loparje, ribeže, sita, stare ure ... Z uporabo in praktičnim delovanjem predmetov so otroke seznanili dedki in babice, ki so čez leto tesno sodelovali z vrtcem. Ena od občutljivih tem je bila, kako ohraniti čisto in neo-krjeno naravo. Gre predvsem za reko Muro. Sicer pa je celotni projekt potekal pod geslom Mura vouščit san ti prišla dober den. V projektu so sodelovali vsi zaposleni vrtca, starši ter zunanji sodelavci, kot so ribiči, brodarji, prosvetni delavci Osnovne šole Prežihov Voranc Srednja Bistri- ca. Krajevna skupnost Bistrica, domači godci, mlinar ter člani Kulturnega društva Ferde Godina Bistrica. Z omenjenim projektom so sodelovali pri lanski akciji Mura ’96, v katero so vključili tudi vrtce, ki mejijo na reko Muro, krajevne skupnosti in predstavnike vrtcev iz sosednjih, občin. Poleg akcij, ki so bile vitalnega pomena, so malčki sodelovali na vseh prireditvah v Krajevni skupnosti Bistrica, na plesni reviji v Dobrovniku, na športnih prireditvah v občini Črenšovci, ogledali so si akvarij v Mariboru in Pohorje, s starši so imeli več piknikov ter sodelovali na otvoritvi šolske telovadnice pri bistriški osemletki. Udeležili so se tudi prireditev Veseli december v Ljubljani. Tam so se kot najmlajši folklorsti predstavili s plesi in rajalnimi igrami domačih obmur- skih krajev. J. Ž. je mogoče v 18 urah posušiti 100 kilogramov semena, za kar porabimo 30 KW elektrike v vrednosti 300 tolarjev. Naprava je iz pocinkane pločevine, zato jo je lahko vzdrževati. Doslej sem naredil in prodal kakih 25 sušilnikov. Enega celo v Avstrijo. Menim, da doslej še ni nihče izdelal česa podobnega, zato sem napravo prijavil pri zavodu za patente v Ljubljani. Ta sušilnik bom predstavil na kmetijsko-ži-vilskem sejmu v Gornji Radgoni.« Miro Grebenc, rojen 1948. leta v Stogovcih, si je z zakonsko družico Dobro je storiti dobro Priznanja krvodajalcem Štefan Hašaj iz Dankovec 50-krat daroval kri Krajevna organizacija RK Mačkovci je v sodelovanju z Območno organizacijo RK Murska Sobota v Mačkovcih pripravila posebno slovesnost, s katero so zaznamovali 130-letnico Rdečega križa v Sloveniji in podelili priznanja krvodajalcem. Za 5-kratno darovanje so podelili sedem znakov in priznanj. Dobitniki so: Milan Grlec, Slavica Grlec, Slava Zelko, Gizela Grah. Karel Grah, Erika Zelko in Smiljan Temlin. Za 10-kratno darovanje krvi so podelili značke in prizanja krvodajalcem: Slavici Lovenjak, Dragu Špilaku, Nadi Bačič, Štefan Balerju, Mariji Zakoč, Janezu Gombocu, Milanu Stefanoviču, Tiborju Godini, Slobodanu Beznecu, Matildi Car, Sidoniji Kozar, Jožetu Horvatu, Edvardu Horvatu, Deziderju Že-leznu, Emi Temlin, Sonji Horvat, Viljemu Sapaču, Francu Gjer-gjeku, Bojanu Banku, Ludviku Horvatu, Marjanu Lovenjaku, Branku Beznecu in Janezu Beznecu. Za 15-kratno darovanje krvi je znake in priznanja prejelo ZLATOPOROČENCA FRANKOVIČ IZ VRATJE VASI - Pepca in Valter Frankovič sta prišla v Apaško dolino po drugi svetovni vojni. Ona seje rodila 1922. leta v Ljubnem pri Savinji, on pa 1927. leta na Stražnem Vrhu pri Črnomlju. Poročila sta se 14. marca 1947. leta v Gornji Radgoni. Pred kratkim sta z zlatoporočno slovesnostjo zaznamovala 50 let zakonskega življenja. Rodila se jima je hčerka Marija, imata pa dva vnuka. Pepca je delala kot bolničarka v Gozdu Martuljku, v Slovenj Gradcu in v zavodu v Hrastovcu. Tudi po upokojitvi deluje na humanitarnem področju, za kar je prejela zlati znak R Slovenije. Valterje bil od 1946. do 1960. leta komandir obmejne stražnice na Tratah, nato pa do upokojitve 1980. leta mejni policist. - Fotografija: L. Kramberger Bo mojster Miro Grebenc iz Podgorja dobil patentno listino za svoj električni sušilnik semen? 13 krvodajalcev: Angela Novak, Ludvik Rituper, Drago Šandor, Milan Oček, Jože Zavec, Franc Gomboc, Geza Beznec, Marta Verban, Slavko Šinko, Jože Zrin-ski, Milan Peček, Štefan Rituper in Marica Lazar. Po 20-krat so darovali kri: Ludvik Zakoč, Štefan Zelko, Štefan Kerčmar, Franc Talaber, Janez Konkolič, Ludvik Farkaš, Tatjana Klajžar, Viljem Kerčmar in Štefan Bokan, zato so prejeli značke in priznanja. Za 25-kratno darovanje krvi sta pla* keto in diplomo dobila Franc Vidmajer in Moščanec in Franc Lovenjak iz Poznanovec, Štefan Hašaj iz Dankovec pa je dobil jubilejno plaketo in diplomo za 50-kratno darovanje krvi. Rdeči križ Slovenije je ob svojem visokem jubileju odlikoval s Halo, 33 019 - VESTNIK? Novinarji in terenski dopisniki Vestnika si J »pokrili« vse kraje na območju Prlekije, Prekmurja. » ne. dela Slovenskih goric .... ampak zgodi se, da nakr;ijev'’%+ dek uide, kot pravimo. K sodelovanju vabimo nove .gj Pisnike, zlasti z območij, ki so po vašem mnenju- pjS S| poredko v časopisu. Če pa sami niste vešči obvestite o dogodku. Naš naslov: Uredništvo Ves ,. ^^1 e Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. SevedaJJft) K pokličete po telefonu na številko 33 019,0\jjeli« j boste poklicali pred 8. uro, toste^^ kajti dekleta Ml novinarjev, pozneje pa že - J odidejo »na teren« postavil nov dom-Tudi na njegovi domačiji je če zaznati, de ji mojster. Pa ne le vlG vinski, ampak H di lesni stroki Jv l di v vasi je/tepi g rešljiv, zato.01 ljudje radipra^ i da je deklice11/ vse. To mu celo P j di in je rešet ga spoštujejo I veliko veselje 01 je tudi delu v Podgorje, kjetn strojnik. tetstHI fotografi L. KRAM^J posebno diplomo Lino SB1B^ Dankovec, območna otU :jjtl cija RK Murska Sobota Pa^l podelila posebno no. Smodiševa je namteC letna aktivistka in V RK na območju, ki Dankovci, Poznanovci. M j ci, Otovci, Mačkovci, M P Kuštanovci in Pečarovci' . SUZANA F1j V nedeljo, 1 16. marca, j v Radovcih I Športno društvo [ na Goričkem pf'Pra'^J nedeljo, 16. marca, uri že deveto srečanje nikarjev. V dvorani ^1 Č fia doma bo nastopil0 c harmonikarjev iz P°BI Maribora, Velenja, ga in Avstrije. Kot bodo predstavili Savlov' . reki iz Murskih Pa bo mlada pevka j Gornjih Slaveč. Nič zato, če s^l še niste prijavili, M’ ulj nastop še lahko P&* $6*1 naslov: ŠD Radov^lj Grad, v skrajnem Pa eno uro pred zac $ < Prireditve. ! d u i v LENDAVA -lad občin Len^ sovci, Turnišče, Ue je vložil v projekt M spodarstva v minulem močju petih občin tolarjev kreditnih Projektov je mogoče d se je na novo odprlo k3 nih mest. (J.Ž.) 2 0 n p ti n 6 Sl Vi 13 marec 1997 Is naših krajev Kramljali smo s predsednikom sveta KS Kuzma Kulturna prebujanje Krajevna skupnost Mala Nedelja Vsi na referendum kraj je naj večji? tednov v »d, /ko™ sve*a KS Kuzma Jožefom Škaličem sem bil kar nekaj niti poznala °Vn* čeprav se v tem obdobju nisva srečala, nisva se (vsak zase! razen >>na videz«. Oba pa sva namreč v določenem obdobju članka oziro^0ja'a’ da 0 KS Kuzma že dolgo ni bilo kakega daljšega (kar zadeva a . e takrat, odkar imajo občino, ta samupravna enota šnji teden „ PISanje V časoPisu) nekako »v drugem planu«. Posledica: prej-se odločil za obisk, ne da bi za to dobil kak »signal«. G^§a, predsednik! ^oin^r^ PriŠel nenaJa-tel na ntM.4 novno šol° nale-lič^/^"'ka J°žefa Škatla OŠ Predmetni učitelj ^“stekeDe H‘tr° SVa se >>uje’ Na)prei sem^1SrCen p°g°vor-'ere kraje h°te zvede'i. ka-k°bko gosnlm^6 KS Kuzma, Prebivalc^ i” koliko Je v njih. ^PetZsi^05'^070-(asa^lja'n^uzma- dlje ^Paje sred‘šče, ",'^Nečja J °bc'lna’ Pravzaprav Sl^Či, kjer, najve£j' Gornji sdi imajo jne m^di sam doma, ^Podim^-N^' k‘ z‘ve v ^di ’^'od Kuz-vasi ki ,C’ ‘ma od ^■PravžaorneSta^ je na ^llu Prebivalcev pravno jrUge^ mes,u- Na- 101 gosp^0'Na Trdkmi xtgOsPodini., J8 Judl' čeP™ je manj: 70.« apo^nih °JnePOVedati število ”lz nekega kraja, kaj dili občinsko stavbo, v kateri bodo tudi poslovni prostori? Prav gotovo! s° najmanjši kraj v KS Kuzma. Ob, Me, ''^evej ‘3 n«! ' "“jmailJSl P« predajCVno skup’ M?0' ZaPiSa1 ’ naj ja pove ^jijon k°tiz^ tole: t ^Odii^atejšo Alh kraJev. ki %n‘J° tudi iz vAvstnj°. mno-Krajevne : Jiede^^bnbro , na delo čez So^asp^lakozaslu-? »''iiidi”8 rešitev’p Pa Seveda j ? 6več rt S1 ne Dri' Pa se nekaj j «>«1^ b‘si t V°’ CS- Ne °St' za delo J ^na1?6 gosti n'Vse Kmetij- KrSo>nXsla' deLh obrtnih in ?bov Javnostih. Nuj- Pa ve° mehaniza" Sai ' nihče „ n rezbar-t?begr» tU(ii Va-P a doslej ni bistre tol‘ko z^/83 Vrvarja. imetia b’ VSe del Jo lii>ar deja, b’ amPak J?Osti °mo-ve??2aPo«rnde- Se / dost°jno %W®buia: z £ adlh se tim tarski; °m sta J^ajn ab sodim 1 na Ku-mPa niti slaP° mesni' %ar daX°tnosri za nC1|arne a b k0Sk bodo । ap°djetne! Kuzmi zgra- Kuzma-Matjaševci-maloob-mejni prehod Matjaševci, saj podlago za asfalt že pripravljajo, enkrat letos pa bodo položili še črni trak. Dokaz, da določena območja niso in ne bodo pozabljena, pa je telefonija. Lani so močno razširili število priključkov, tako da ima zdaj telefone velika večina gospodinjstev. Seveda tudi na »odročnih« območjih. Kable so v glavnem položili v zemljo in tako prispevali k neiznakaženosti okolja. V Pogled na Kuzmo s »ptičje perspektive« - s pobočja, kjer je pokopališče. Poslej po bližnjici Sicer pa je Kuzma kot sedež krajevne skupnosti in sedež Občine Kuzma kar prijeten kraj. Še zlasti od nedavna, ko so uredili cesto proti Gradu (ali od Grada proti Kuzmi, da ne bo zamere!). Iz enega v drug del občine (KS Grad) je zdaj laže priti, saj je ni treba več mahniti (če si hotel po asfaltu) daleč naokoli čez Slaveče. Lepo asfaltirana bližnjica je pomembna tudi za ljudi, ki hodijo h Gradu v zdravstveno ambulanto in lekarno, saj ju občinsko središče (Kuzma) ne premore. Navsezadnje: ob tej cesti je tudi kar nekaj domačij, ki spadajo v KS Kuzma, cesta pa je tudi nekoliko sprostila promet na regionalni cesti Rogašovci-Murska Sobota. V Kuzmi pa imajo novejše šolsko poslopje, pošto, banko, samopostrežno trgovino, trgovino s kmetijskim reprodukcijskim materialom in tako naprej. »Na minulih zborih občanov smo veliko govorili o razvoju krajev. Ugotavljali smo, da smo modernizirali že veliko cest, a je na območju KS še vedno kakih devet kilometrov makadamskih poti. Gre za cestne odseke, . ob katerih ne živi veliko ljudi, zato so doslej nekako .izpadli'. Pa ne zato, ker ne bi hoteli, da bi tudi tam imeli dobre ceste, ampak zato, ker .prizadeti' ne zmorejo zbrati običajnega sodeleža za ceste, kakršnega sicer po pravilu prispevajo drugje,« je povedal predsednik Škalič in imel v mislih tako imenovane pogodbene zneske. Letos pa dobro kaže s cesto krajih, kjer se prepletajo kabli in žice, ima človek občutek, da je v pajkovi mreži! Ne vem, zakaj vsakega predsednika KS, s katerim se pogovarjam zaradi pisanja daljšega članka, vprašam po vodooskrbi. Če bi bil zgolj Vodopivec, potem bi sam sebe (in vi mene) nekako še razumel, tako pa ... »Bojim se, da omrežja soboškega vodovoda še dolgo ne bodo speljali do prvih krajev naše krajevne skupnosti, zato bi morda kazalo urediti večje vodno zajetje na našem območju, saj ugotavljamo, da imamo dobre vodne vire,« je menil sogovornik Jožef Škalič. Strinjala pa sva se, da to (zanesljiva oskrba z vodo) ni le problem KS, ampak celotne občine Kuzma, zato ga bodo reševali na občinski ravni. Tako kot v mnogih drugih prekmurskih in prleških krajih, tudi v KS Kuzma namenjajo vso potrebno skrb »poslednjim rečem«. Zgradili so torej nove pokopališke vežice na Kuzmi, Trdkov in Doliču ter v Matjaševcih in Gornjih Slavečih. Lepo obnovljena in vzdrževana so tudi pokopališča. Ljudje v teh krajih se dobro razumejo, četudi so eni katoliki, drugi evangeličani, tretji binkoštniki .... zato tudi skupni poslednji domovi (pokopališča). Kaj. pa društveno življenje? Tako na Kuzmi kakor na Trdko-vi, Doliču in v Gornjih Slavečih ter Matjaševcih imajo zelo zagnane gasilce, ki tako ostajojo ponekod celo gonilna sila razvoja. Športniki pa so tudi! V Kuzmi deluje nogometni klub Tromejnik, v Slavečih je klub malega nogometa, na Doliču pa imajo športno društvo in povsod določene športne aktivnosti. Na Kuzmi pa ustanavljajo turistično društvo za območje celotne KS in kmalu bodo sklicali ustanovni občni zbor. V tem kraju pa imajo tudi kulturno društvo, ki pa je že nekaj časa »v mirovanju«, a - ker se mnogokje prebujajo - bo, upajmo, spet zaživelo. Tole sem zvedel od mladega, komaj 33 let starega predsednika Jožefa (in ne Jožeta, kajti tako ime ima neki drugi Škalič!), Zahvalil sem se mu za kramljanje. In v veliko veselje mi je, da sva oba mislila (vsak na svojem koncu Prekmu- Jožef Škalič, predsednik sveta KS Kuzma Svet krajevne skupnosti Mala Nedelja je za naselja Bučkovci, Kuršinci, Mala Nedelja, Drakovci, Moravci in Bodislavci po predhodnih dobro obiskanih občnih zborih razpisal referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Krajani se bodo odločali v nedeljo, 16. marca. Za vasi Bučkovci in Malo Nedeljo bo volišče v prostorih gasilskega doma v Mali Nedelji, za vas Kuršinci pa pri Stanislavu Kosiju v Kuršincih 22. V Bučkovcih, Kuršincih in Mali Nedelji bodo z zbranim krajevnim samoprispevkom v prihodnjih petih letih predvsem modernizirali krajevne ceste v Spodnjih Kuršincih, Kolmenščaku in na odseku Bučkovci-Šernek; s fino asfaltno prevleko bodo preplastili krajevno cesto v Kuršincih, uredili bodo območje zemeljskega plazu na odseku Spodnji Kuršinci-Žnidarič ter obnovili cestno razsvetljavo. V Drakovcih bo glasovalno mesto pri Elizabeti Zmazek v Drakovcih 69. V tej vasi bodo največ zbranega denarja namenili za vzdrževanje in modernizacijo cest. Tako bodo uredili krajevno cesto Vrhovjak-Spodnji Drakovci ter obnovili cestno razsvetljavo pri Mali Nedelji. Volilni upravičenci v vasi Moravci bodo volili pri Jerici Mar v Moravcih 154a. S krajevnim samoprispevkom bodo v petih letih modernizirali lokalno cesto Moravci-Gomila ter vzdrževali druge krajevne ceste, denar pa bodo prispevali še za obnovo cestne razsvetljave. V Bodislavcih bo volišče pri Antonu Voršiču, Bodislavci 37. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bodo uporabili za ureditev zemeljskih del v Hermeščaku, modernizacijo krajevne ceste na Vinščaku ter za obnovo cestne razsvetljave. In kolikšne odstotke bodo dajali za samoprispevek? Zaposleni bodo prispevali mesečno v krajevno blagajno 3 odstotke od neto plač, upokojenci 3 odstotke od pokojnin, obrtniki prav tako 3 odstotke, kmetje pa 12 odstotkov od katastrskega dohodka. J. Ž. Prihodnji razvoj manj razvitih vasi rja), kaj bi bilo treba storiti: napisati daljši članek o KS Kuzma. To sva zdaj storila in »duhovna naveza« je prekinjena. Me pa že vleče na neki drugi »pozabljeni« konec naše prekmursko-prleške oziroma, prleško-prekmurske deželice. Pričakuje kdo novinarski obisk? Besedilo in fotografije: ŠTEFAN SOBOČAN PUCONCI - Na območju Občine Puconci je z vinsko trto za-— sajenih 136 hektarjev, kar je približno petina vseh vim gradov na območju vinorodnega podokoliša Goričko. Največ vinogradov je na območju Vaneče, Kuštanovec, Šalamenec in Doline. Na območju Občine Puconci je še okrog 200 hektarjev površin, ki bi jih lahko zasadili z vinsko trto. (G. G.) RADENCI - PGD Radenci - Beračeva šteje okrog 100 članov, povprečna starost operativcev pa je 35 let. Prizadevajo si prido- biti mlade člane. Lani se jih je vključilo 15 fantov, ki so uspešno trenirali in se izobraževali, pred dnevi pa je nova desetina uspešno opravila tečaj in preverjanje znanja za nasiv gasilec, eden od teh pa obiskuje tečaj za pridobitev naziva nižji gasilski častnik. Radensko - boračevski gasilci bodo novo sezono začeli z dvema dobro usposobljenima desetinama in z novim gasilnim vozilom, ki so ga kupili ob pomoči Radenske, Občine Radenci, Zavarovalnice Triglav in še nekaterih pokroviteljev. (O. B.) Osnovna šola I v Murski Soboti Dan v znamenju cvetja Vrata učilnic so bila odprta tudi staršem Največ pozornosti so bili deležni učenci in učitelji razredne stopnje, medtem ko se malo starejši učenci obiskov svojih staršev v šoli niso ravno veselili, predvsem iz strahu, da bo trpel njihov ugled, ki ga sicer imajo med sošolci. Zdi se tudi, da je šlo za predhodne dogovore med starši in otroki, zato je bilo obiskov na predmetni stopnji precej manj. Toliko bolj pa je bilo razgibano dogajanje v učilnicah razredne stopnje, še posebno četrtkov dopoldan v 4. razredu. Skupina 28 učencev je s svojo razredničarko Elizabeto Rožman v družbi mamic in cvetličark Milene Grah (Vrtni center Puconci), Marine Horvat (Cvetličarna Orhideja Murska Sobota) in Simone Bencak izdelovala ikebane iz pomladnega cvetja. Uporabili so zvončke, trobentice, mačice, vejice forzicije in še kaj se je našlo. Veliko domišljije, nekaj spretnosti in veliko dobre volje in na koncu so nastali lepi aranžmaji, ki so potem nekaj časa krasili učilnice in domove učencev. Nedvomno bo od cvetličnega dne veliko ostalo v učencih, kajti lep videz učilnice je četrtošolce tako navdušil, da so se nekako obvezali, da bodo v prihodnje prevzeli skrb za cvetlice vse šolsko leto. SUZANA FICKO Veliko cvetja za cvetlično učilnico - fotografija: F. Matko 16 jFeportaža vestnik, 13. marec J Ponte roso na soboški način lila je n V ponedeljek seje zgodil virus Gemme Italiane - Je nakupovalo tudi tistih nekaj dam prefinjenega okusa, ki čevljev ne kupujejo kar tako, ampak med nakupom pregledajo vse mogoče deklaracije, preverjajo poreklo in izvor usnja, ali je recimo naravni telečji ali svinjski boks ali morda krokodilje usnje? Čeprav smo ljudje zaradi izčrpanosti in naglih temperaturnih sprememb v tem pomladnem času podvrženi večji prehladni obolevnosti, ki se v obliki gripe vzpenja na epidemično raven, pa tudi mati narava je s svojo selektivnostjo malo bolj neusmiljena kot v drugih letnih časih, so začuda ta obolenja, kot kaže, Sobočance in okoličane obšla ali pa tega niso obešali na veliki zvon. V ponedeljek pa se jim je zgodil virus Gemme Italiane. Množično virusno obolenje lahko primerjamo z nekoč sobotnim virusom tržaškega Ponte rossa in v zadnjem obdobju virusom Lenti, čeprav oba nista imela takih razsežnosti kot Gemme Italiane. Razlika med prej omenjenima virusoma in sedanjim soboškim je kljub vsemu očitna, saj je v omenjenih dveh primerih šlo in deloma še gre za tedenski virus, ki se je pojavljal ob sobotah oziroma četrtkih, v .našem primeru pa gre za enkraten virus, za katerega pa pravijo, da je bistveno agresivnejši in celo »smrtno« nevaren. Pa se oddaljimo od diagnostike, saj je navsezadnje šlo le za razprodajo čevljev v trgovini Gemme Italiane v soboškem BTC-ju. d S«] Procesije Italijani so nam s svojo razprodajo pripravili šok, ki ga nihče ni pričakoval. Ob razglasitvi razprodaje, ko so pocenili svojo obutev srednjega ali nižjega cenovnega razreda na cene od 500 do 2.000 tolarjev, so se namreč začele zgrinjati procesije, ki bi prej spominjale na romanje ob »velki meši« kot na triumfalni pohod po poceni obutev. Na pohod se lahko ozremo tudi drugače, in to kot na protestni shod stavkajočih ali kot na prihod na politični miting recimo pred parlamentom. Očitno je, daje akcija verjetno presenetila prodajalce same, ki so ob pritisku kupcev lete spuščali v trgovino postopoma. Iz nje pa so odhajali kot iz čakalnice v ambulanti drug za drugim, saj so navsezadnje ponujeno in razgrabljeno blago morah plačati. Po drugi strani je mlajši brat ljubljanskega BTC-ja, kjer vas nosijo na rokah, tako vsaj prikazujejo po televizijskem mediju, v Murski Soboti doživel prodajni vrhunec, ki so ga Ljubljančani dočakali z odprtjem Interspara, kjer je bilo vse »naj« ne glede na ceno in kakovost in je še vedno »naj«. Verjetno so se tudi v Gemme Italiane pripravljali, da bi kupce nosili na rokah, da bi le pokupili zalogo, toda zgodilo se je drugače, porivati so jih namreč morali od rok, če so hoteli vsaj za silo normalno prodajati. Ko sem že omenil Interspar, se mi odpira vprašanje, kaj je narobe z našo psiho, da tako brez vsakršne racionalne kontrole padamo na tuje blagovne znamke na tej ali oni strani meje. Zato se mi poraja vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi na tako razprodajo do konca izžame napol su^i No. Gemme Itaha^S Posla ni končal v pone^1 kajti pri nakupu obutve Ikah brez »probe« sej6^^ nakupovalcem zgodilo. nakupu čevljev tnof^l1',^, nazaj, pa ne zato, da bi0 z vlago čevlji razpadli’ lo rado zgodilo s žarskimi, ki so bili naiH^raB veste, naši zadnji potii tja j svet inkarnacije, kot ten’1' i,; sodobniki, ampak , ker so v vrečki »privleLn* samo leve ali samo desfR Rekli so, da so jih v torek | pletirali«, Ob vsem zapisan6'^ vendarle ni uspelo izv nakupovalo tudi tistik prefinjenega okusa, ki kupujejo kar tako. nakupom pregledajo vs'’ deklaracije, preverjajo? izvor usnja, ali je telečji ali svinjski boks krokodilje usnje. Morda pa so le N le' kljub vsemu prodajaj/ . obutev. To, kaj so ltal'1, tu mode oblačenja in Pa ne potrebuje P°si mentarja. Negledefl« 4 -dame, ki pri tovrst?> i nekaj pomenijo I vabila katera od domačih trgovin ali podjetij. Napoved je težka, kajti izkušnje ni. Ob »padanju« na Ponte rosso, avstrijski riž, kavo Alvorado in na koncu na Lenti pa tudi Interspar, v katerem so v povprečju cene celo nekaj višje od cen domačega blaga, in sedaj Gemme Italiane, ni mogoče najti odgovora, kje so tisti psihološki vzvodi, da nam tuje blagovne znamke segrejejo glave tako zelo, da se začnemo obnašati nagonsko kot trop ovac. Ali to potrošniško mrzlico navidezne cenenosti in nakupa na zalogo lahko pripišemo neprofili-ranosti naših potrošniških navad ali potrošniški neizobraženosti. Tudi to bi lahko bil argument in po drugi strani nas je k temu prisilila domača industrija, ki se pri proizvodnji izdelkov za domačo porabo ni ozirala na kupca. Dejstvo namreč je, da se domači proizvajalci, še posebno tisti, ki so bili in so še izvozno usmerjeni, nikoli niso posvečali domačemu potrošniku. Povedano drugače, v nekdanji Jugoslaviji in v sedanji samostojni državi so lovili razliko v ceni, ko so izvažali in še vedno izvažajo pod ceno. V sedanjem zoženem prostoru pa je še toliko s —i— huje, saj je naša industrija navajena dodatnega obdavčevanja potrošnikov s ceno blaga na domačem trgu, da ji uspeva prikrivati svoje slabosti. Na ponedeljkovo zgodbo se lahko ozremo še skozi socialno sliko naše zgodbe o uspehu. Tisti, ki vsaj malo časa posvetijo poslušanju reklame, vidijo, da reklami- ranje narašča. Porast reklame in s pomočjo te boj za kupce ni samo posledica podjetniške rasti in medsebojne konkurence, ampak je predvsem boj za kupce, kijih je vedno manj. Zgodba v BTC-ju je le odslikala realno stanje v pretežnem delu žepov naših potrošnikov. Pri tej plitvini pa je potrebno zares malo, da se posesa in nasploh, bile ali ga fotografa dovob beležil, da je šlo za ’ \ SKO OBUTEV«, na ceno v svetu a® .s mar ne? FotoJ^ ^!nik, 13. marec 1997 Reportaža M M 2®^ 2 DIMENZIJE STREŠNIH OKEN v cm 114 x 118 KOVINOPLASTIKA j? v. OKNO POGLEDOM PROTI SONCU Lož, Cesta 19.oktobra 57, SLO, 1386 Stari trg pri Ložu, telefon: (061) 795 100, telefaks: (061) 708 466 PROIZVODNJA - PE GRADBENI ELEMENTI Nova vas 57, SLO, 1385 Nova vas, telefon: (061) 866 627, telefaks: (061) 798 069 94 x 98 94 x 160 54 x 70 54 x 98 134 x 98 154 x 140 78 x 98 78 x 118 78 x 140 Najprej je to košček zemlje, potem pride ograja Saj veste, ljudje kradejo. Nad ograjo bodeča žica. Pa včasih niti to ne pomaga. Nekateri so mojstri s kleščami. Po ograji pride lopa iz bolj ali manj trdnega lesa, narejena doma ali kupljena. Nato barvanje. Okrog hiške rožice. Potem na črto poravnana greda. Pa glasba iz starega tranzistorja ali avtomobila. Pa kozarec vina in kak sendvič. In sveži zrak. Pa sonce in klepet ali samo pogled na sosednji vrt. Vrt mora biti urejen, pravijo. imeti. Toda kaj sploh pomeni imeti? Je zemlji pripadati lažje kot človeku? Mar lastniški odnos zavezuje, tudi v življenje? Ko jih gledam, kako okopavajo rastlinice, pa ne slišijo, kaj jim govorim, takrat vem, da bdijo nekje sami s sabo. Torej je res tako težko biti sam s. sabo, in ne početi nič »koristnega«? Časi velikih migracij v mesto in blokovska stanovanja so zunaj mode. Toda, kako naj tisti, ki so se uklenili v betonske zidove, živijo skladno sami s sabo, če pa so zrasli na zemlji in z zemljo? Je v vrtičku, ograjenem koščku, ki ga za nekaj tisoč tolarjev letno najamejo od krajevne skupnosti, tudi kaj nostalgije? A. S., foto: N. JUHNOV Pa se vedno ne razumem, zakaj ljudje morajo imeti vrt in zakaj ga tisti, ki bi ga morali imeti, nimajo. Zakaj ljudje delajo na vrtičkih, če pa je tako enostavno zaviti v trgovino in prinesti domov to ali ono zelenjavo, zamrznjeno ali svežo, gensko manipulirano ali bio vzrejeno? Kdo je bolj koristen, ta, ki s knjigo pod glavo predremlje popoldan, ali ta, ki na vrtu pridela toliko in toliko zelenjave? Z ekonomskega vidika se pridelava ne splača. Kaj potem ljudi žene na vrt? Poslušam, kaj mi govorijo. Da se človek mora razgibati. Toda razgiba se lahko tudi brez okopavanja. Je potrebno opravičilo oziroma prisila? Pravijo, da človek nekaj mora Z4WS _k_k k 1_v . kakovost po standardih ISO tudi v vašem domu plastična okna različnih oblik obnovitvena plastična okna * vhodna in balkonska vrata MONTAŽA IN PRODAJA TUDI PREK POOBLAŠČENIH MONTAŽERJEV 18 »Satira vestnik, 13. marec 19^ fr* NI SZEMUA Ker so liberarni demokrati prepričani, da jim najvišje gostišče petrovska Pindža v Pomurju prinaša - srečo na volitvah, so že sklenili nove pogodbe z ukrajinskimi plesalkami, ki bodo nastopile na dan volilnega molka pred volitvami za soboškega župana. Glavni muzikant bo kot tudi na dan volilnega molka pred državnozborskimi volitvami Geza Džuban - Termal skupaj z Gezo Farkašem - Ideološkim, ki bo tokrat nastopil kot bobnar. Že vadita Rapsodijo v modrem. Za zdajšnjega župana Andreja Ge-renčera - Brokerja pa je rezervirano mesto v recepciji. Nestrankarski član ZLSD Feri Horvat - Mineral bo imel na sobotnem strankinem kongresu referat, kako se lahko stranka s 46 glasom združi z Liberalno demokracijo. Koreferent bo Ciril Pucko - Dribler. Novi direktor Ininih skladišč na Hotizi dr. Andro Ocvirk in šef volilnega štaba SKD je že pokazal zobe Cirilu Pucku - Driblerju, ki je dal svoj glas za višje cene bencina iz lendavske Nafte. G. Ocvirk je storil vse, da je Ina Nafti zaprla naftne pipe. Drnovšek - Artur pa si puli brčice, ker si je s Puckom nakopal na glavo še en SHELL. Na kmetijskem forumu v Moravskih Toplicah se je izkazal Jeno Sapač - Brzi, ki je pokroviteljsko sedel ob Mariji Požonec - Anju Ma-riški. Taje bila s pozornostjo koalicijskega partnerja izredno počaščena. Hkrati pa je bil njen pogled ves čas usmerjen k voditelju foruma Slavku Švendi - Lepemu. Najbolj razočan je odšel s foruma Tibor Vdroš - Proizvajalec, ki ga Anju Mariška sploh ni opazila, čeprav je ves čas sedel tik za njo. Ko so v Muri izvedeli za uspeh razprodaje čevljev Gaame Italiane v soboškem BTC-ju, so se odločili ža podobno razprodajo. Razprodali bodo pomendrane modele z ljubljanske revije, in sicer v Leviš centru v središču mesta. Že zaradi imena centra z razprodajo ne bo težav. Jožko Toplak - Janžev je zagrozil Alojzu Behku -Bevandi, da mu zapre polnilnico mineralne vode v Bo-račevi, če mu ne bo nakazoval rente. Polnilnico bo v tem primeru spremenil v avtopralnico, ki jih v Radencih primanjkuje. Direktor pralnice bo predsednik sveta Flegar. EESHAA KONJ JOUZEFOVANJE V BELTINCIH v sredo, 19. marca, ob 14. uri med cerkvijo in gradom Joužefi, pripeljite družino, sosede, prijatelje! Organizatorja KUD BELTINCI in VESTNIK s PENOM. Prlekija pje tote dni tak lu-šno diši po vaniliji, kak da je že bija vuzem, pa so se še kume ftički poženili pa mamike so dobile svoje pušica za osmi marc, čiglih že po sepih rose mleč, kak da je že jurjovo tu. VANILIJA pa čiduže bole diši pa nosi s seboj za fsokega 69.240 švicarskih rankof. Te pa paško mete, Prleki, ka nete grotaii preveč bogati! Vanilija, to je zaj ena nova igra, kak je bila tista catsh the cash, kero so policisti prepovedali. Če je Vanilija resen pohuj-šljiva, te je tista mamika pri Ptuji, kera s svojin sinekon pu-vle konoplo za mamila, še bole vanilijova. V Rodinskoj pje tiidi diši po vaniliji. Tan so se zaj olastninili v delniško družbo, zaj pa bi te naj začeli odovati 2.084.952 delnic RARG A. Mojo pa še tudi delnice C pa pre tudi Č, pa D, fse do Ž. Naj uni lepo slatino odovlejo pa naj ne reklamirajo teko tote vanilijove borzne pomlodi, ka je ot totih delnic ne grota bogat še najč eden delo-vec f Prlekiji! Lepše je dišalo po vaniliji toto soboto, gda je v Rodincih fkuper spravilo kolinarično rastovo 92 rastavlalcof dobrot pa tudi vina pa še ikebon. Tu so pje meli toke dobre specialitete, ka bi jih še ajngeli jeli, če bi lampeke meli. Kak diši po vaniliji ptujska Perutnine, toga najč pišenci ne vejo, ka pišenciz umetnih vailnic nemajo najč mamik, ka bi fkuper ž njimi gojili konoplo ali pa vanilijo! Kiiran no pišencon pa se pre fajn zdi, ka do jih zaj začeli v Lublani fčiti lublansko narečje - tan de se pre Perutnina poslovno raskrepelila - te pa srečno, Jata! Po malo zažgonoj vaniliji pa diši pri Sveten Jurji ob Ščavnici, tak ka čilo lotmerškin svetnikon v nos gre, ka so pre z jurjofške občine začeli hoditi v lotmerško občino lovit dece za šolo. Prleki, rajši bole luštno deco delajte, pa se ne cufajte za šolare! Vanilijovega puseka fsen Prlečan V komaj preminoučen mejseci je bilou telko sefelej svetkof, ka se non prousten liden do sega toga v glavi vrtelo. Zagvii-šno najbole ejrešen je bilo Faše-nek, šteroga so f skoro sakoj vejsi z nikšin talon posvejtili, najbole se pa naod smejao s toga, da se f parlamenti prva viada volila, odzvii-na je pa več policajof pazilo tisti par gezero lujdi, šteri so prišli po-sluiišat modrovanja ovi znotrešnji fašenkof, tak je te tou vo vidlo kak na Milošavo senje, da bališke svoje štandte doj postavijo. Pa se tej ne bojijo, ka bi njin štoj blago spo-kradno, pa njin nej trbej kouli železni plotof delati kak pred parlamentom Pa niti mij prositi lidgej ne bi znali, ka či naši policajge tuj konje majo, či je nebi ton nticali, ka so žnjimi malo straj ovin vrit zabijali, čiglij ka je tou konjan špot, ka so zatou ponucani bilij. Nasle-gnje smo se pa te si pijetali, šteri so zaj te vekši konji, tej ka so na svoji rbtaj policaje meli ali pa ovi odznoutra, štere zavolo straja trbe-lo paziti. Preveč lipou smo posvejtili naš kulturni svejtek pa ten najboukšin tudi lejpe nagrade dale, čiglij ka je te na drujgi den v skoro sej novinaj pisalo, ka tistin, šteri so pred par-lamenton prouti vlade krijčali, nebi smeli tou dati. Trbej znati, ka tej naš velki človok, zavolo šteroga svejtek kulture mamo, je za Žitka svojega tuj nej preveč poštenja mou, pa ga zaj saki sijvi kejp naše- MIROS ga naroda poštuje, pa nišče ne glejda na tou, či je za svojega žijtka nej fkup stistimi, ka so na oblasti bilij, držo. Mij moški najbole potujemo tou, ka mamo prijliko lejpe njegve vinske pesmi popejva- OV9t Nej se niti hejnjalo teva dva svetka obsliižavate, že je pa den sej, šteri se radi majo, pri-šo, čiglij ka so ga ženske skoro sčista za svojega zalej. Sveti Valentin je zagvušno f cajti svojega Žitka nej računo s ten, ka bi se na tej den telko darof za ženske moglo ponucati, liki je računo, ka bi se na tej den naj medsebof bole radi meli ka na druge dnejve. Nej som f takšen tali, kak so naše vrle ženske Sobočkoga radija pravle, ka do za devet mejsecof tou šle v porodnišnico gledat, ka se te ta velka lubezen vo pokaže. Da se ftiči na sprotolke ženijo, te se somo malo klukajo, pa zagvušno ne pravijo, ka so moški tak kak avtobusi, či eden odijde pa ženska malo postoji na postaji pa že drujgi čaka, moj sousid Vinci je pa pravo, ka so pa ženske tak kak cug, ka se gorzemejo, kelkošteč lujdi pride na postajo. Da je tou njegova žena Roza čujla, se tak na njega zdrla pa pravla, ka njega zajže zopston na cug zeme, ka njemi lekar vlačaj megla gračiije, pa za-togavolo že dosta bole okouli la-gva odi kak okouli njej. Najvekši svejtek je pa grato te, da smo nouvo vlado doubili, vej pa niti birke nemrejo biti brezi paste-ra, pa Vinci pravo ka dobro se tou zgoudilo, ka nedo somo furt nas Prekmurcema izdajalce pa touvaje meli, liki druge tuj. Zatogavolo Ti zaj pijšen za se tej svetke fkuper, ka san zaj fton cajti večkrat mou prijliko glejdati * * Kujski val, konec zajebancije Cerkveni Miloševič, gospod Rode, je naznanil svoj pohod. »Najprej bom uredil odnose z državo. Nato bom podredil šolstvo in vpeljal verouk od otroškega vrtca do univerze. Naši so že v vladi in ne vidim nobenih ovir,« je še pristavil. Na slovenski strani so se potuhnili in le Milan je plašno poskusil: »Uredili bomo odnose s cerkvijo.« Nihče ga ni slišal. Kujski val, najdeno med elektronsko pošto Urednik je sporočilo že hotel izbrisati, pa smo se odločili, da ga vseeno objavimo, saj ne more nikomur škodovati. Jaz, dijak gimnazije Frana Miklošiča iz Ljutomera, z današnjim dnem javno odstopam s položaja prizadevnega učenca zgodovine, kajti, moja profesorica Suzana Ra-uter ni sposobna zaznavati mojega znanja. Hkrati ustanavljam Zgodovinsko društvo za odpravo Suzaninih osebnostnih težav, da jih v prihodnje ne bo več reševala na nas. Vsi, ki bi ji radi pomagali, naj po- vas Kovete, pa mi nejde v glavou tou, zakaj ništerni dostakrat ta za mikrofon odijo gučat, pa se za sako rejč štiikajo, ništerni pa so-mo sidijo pa se smejejo. Pa takšen bi tisti, ka dosta gučijo, mogli vekšo plačo meti kak ovi, ali non pa tou povej, ka se eni za svoje li-dij brigajo, drujgi pa somo sebej radi majo. Vij naši paverski Koveti, ge vekšitao lidij pomali pa gvtišno k vragi ide, bi mogli saki den ton gučati, pate bi se kaj obrnolo, ali pa samij vorgete f tou, ka lidgej obračajo, Boug pa obranej. Po tej sefelej svetkaj premino-učega mejseca s Čurgove Tvoj Janči Borojčnjek ^ak sferno pa Sijemo v javni medrjaj, mamo v Sloveniji nouvo ggoščenlzo. ETa je v samon cenhi naše Agaue. S/t-macje poslanci so na skupščini fak stisnjeni, ka si sko/to nanč več kaputo^ nedo mogfi obftačati, se je Jčasi ogteso moj pajdaš Dete, šteat gna, ka se pau biti tak nakteni v ednoj fcjknji, ka un je ge dvahat biiu gapnejti, pa nej gai/ofo lopovščine, ftki gavofo politike, med bojno^. cfan ji je dvajstipet bifiou v tahšoj sobi hab je edna pisa/tna napniftho, gdaj sta pa v tahšoj tejhnji dva posfanca notfti nabasana, ^a tou je /tejsan i p/tava ggoščenha. lTou nej ga giveti. £šče edno uMo igo de l hbefc v SEubfoni nap/taviti, tahšo visiho g ma/tmota, bab so jo gagijdaft ga sMaške p/tifthe, g mnogimi gtegojnami, ha de se od daleS vijdfa. ‘-Pa ešče dva ministatva so hcoj sbotift p/tavi Dete, ga teva tiidi t/tbej nebši ptee nap/taviti. Ci bi tou v in-dašnji časaj bifou, bi stvari bitrio /tejšift. cAlaciona&gej/tafi bi babšomi bogataši aft pa ve/tsboj skupnosti ve^ho igo, pa bi stvari bijte /tešena. ^eit se pa gnjes den tou ne šiba, de pa t/tbete nehaj na nouvo gagidafi. cTahša g/tadnja je pa itak tildi te, ga ^h/taj gete pejnege, samo so ^feaj geti od s/imako^ voftfco^ na bote ^ini način, pa tou večhat, pa od sabšoga j mate. 9bu se tab g/toubo ne vijdi. cTudi ga hadnoti pa /topa-I ti mo/te biti majste/t od ^oka. 9ah t/tbej jh/tadnoti, ba te touvaj p/tep/tiča, ha si njemi ešče dugen osto. ^ak je sousid QMna p/toso, naj njemi posoudi jii/tja. Dete pogfedne v tošte, pa p/tavi ha ma samo petsto toUoM^. oMiha nej, p/tavi sousid. ‘Daj mi petsto, petstou mi pa dugen ostaneš. ‘EKah g nas scecajo vse tou, ha njin hali ten tan ggo/ta, ka nedo v ggoščenbi, Dete ne vej, liki ga nanč p/teveč ne ganima, mene pa ešče menje. sijejo svoje predloge na gimnazijski e-mail: groupl ,gfm-msžqu-est.ames.si. Pripomba uredništva: Jezni mladenič naj se pomiri, saj Suzana samo nadaljuje tradicijo čudaških zgodovinarjev te gimnazije. Njeni predhodniki Novak - Stalin, Pevec -Planinska kefa, Rous - Konjiček, Riki - Ping Punk so bili v marsičem še hujši. Mala nočna kronika Ponoči je s štedilnikom od doma pobegnil L. B. doma iz Gutinec, po poklicu nezaposlen. Kdor bi karkoli vedel o izginulem, naj obvesti najbližjo postajo ljudske milice, štedilnik pa zadrži. Na Stari Cesti se je primeril strašen zločin. Pohoten pes je posilil mačko. Vaščani so zgroženi in za nepridiprava terjajo najstrožjo kazen. Mačke še zmeraj ne upajo iz hiš. Kujski val, senzacija Našemu novinarju je uspelo prepričati velikega Ingemarja Sten- denar? Večina se nas včasih znajde v položaju, ko imamo občutek, da se nam je raztrgalo dno denarnice. Zaman jo obračamo na vse strani in iščemo tisto, kar je že zdavnaj izginilo. Morda si lahko ženske to laže dovolijo, moški pa morajo kar se da hitro po novo, saj še vedno obstaja tisto zanimivo pravilo oz. navada, da plačuje največkrat močnejši spol. Sicer je res, da so nekateri proti temu, ampak moram priznati, da se takrat denarnica pri ženskah trga počasneje. Vse pa je seveda odvisno od tega, kakšnega tipa človek je kdo. To me je spomnilo na mladega doktorja iz rakičanske bolnišnice, ki je nekoč potožil pri svojem avtomehaniku nekje blizu Beltinec: »Kako je to sploh mogoče?! Vi zahtevate za popravilo mojega avta več kot dobim jaz za zdravljenje enega pacienta!« To pa je bilo avtomehaniku čisto razumljivo: »Že mogoče, da dobim več, gospod doktor. Ampak poglejte, jaz marka, daje izdal skrivnostsvojil1 uspehov. »Zdaj, ko je čas že nekoliko odvrnil pozornost od mene, lahko P®' nam poslušalcem Kujskega* skrivnost svojih uspehov. V resnic sem ves čas tekmoval zadržat’ Slovenijo, točneje za Pomtee ’ je bila tako močna spodbuda® tako velika dolžnost, da sem m00 zmagati, četudi ne bi hotel. P* rje je bilo zame vedno dežela, K sem našel svoj pravi dom. Niki®' tem planetu niso državljani ta zelo enakopravni in z enakimi m nostmi za uspeh.« Kujski val, zvedeli smo Policija je zajela skupin^ murskih teroristov (vir. pravi ki skrbi za stike z javnostjo P ki so hoteli vreči v zrak merski prometni most čez co. Tri kilograme razstreliva , dovolj, da bi Ljutomer onesp.( za več dni. Kako se tej recl. so jim prejšnji teden pokaz merski komunalci. _ . Prleške oblasti že Prl?: pujs, begunska taborišča v okoi če bi se teroristični napa Ijevali. Veržejska letalska eno (f svojem letališču za vsa P pripravljenosti nekaj do (;pi roženih lahkih prestrezn Hazard. imam neprestana ur; j/hf' tipi, doktorji pa delate že o vega časa zmeraj z enin1 modeli.« -anie^ Veliko opravka z obrac narja imajo vsekakor v g študentskimi boni za kos aSij’ toliko dobička (kljub tein nekateri študentje še zrn s|/ rejo vedno privoščiti), "te pivskimi prijatelji, ki včasih pivo, se ne poln1" več hitro. Služijo pa vseK dimi, ki začnejo v petek gina, vodke ali stocka, v .^ii’ daljujejo z jackom, m ' kakršnim koli wiskeyem jrjjaCP končujejo s kavicamiin skimi osvežilnimi pijača'” ■ , pa pozabiti na nekatere ' Jr radi ustavijo v prekmurs da začutijo okus naše n vsi tudi niso tako radon । v J Nekoč sem sedela za murski grabi (gostilna!) P ski kavici, ko je prišla n skupina turistov iz vec so si »bujto repo« in srečo pa je v vino pad1 tran, J coz je že hotel vino zlit1 jerte Nemec hitro zagrabil za jnlJ it, j vzel muho ven, češ d -^1^ . tega nič ne more bitu . ^1*, Škot skočil proti Nem^_ j0 le-** / majda rešil življenje, sai $1«., tel ubiti. Muha je odlete^< tekal za njo in jezno vpi' ’ Dj|a?-' u la takoj vse, kar si nam P 1^ Iz muhe bi verjetno iztisnili, toda ponekod P K stavite se na primer v ? pred pisarno finančnem' te pm Čakate na vrsto, da si n^po te nekaj tople krvi, ko . 11 skozi vrata vaš kolega- e J p, dijo sline, on pa vam ‘H »i selje: »Ne trudi se, saj J . sčs® | n selno. Tile v pisarni sa ( j> dem njihovo premoze 11 a|t j, V( Danes je mnogo » obiralcev, zato se je *r šOj C mazati z zaščitno kr®nnriarja^(q ti zakopati vsaj nekaj d n b v P J tr 8; 01 ži P( čase pod kup gnoja, smrad. Sicer pa naj vsak^i(., svojim denarjem, kakor'1 koncev pa smo včasih vs' Upam le, da ne bomo 6 ir 1 saj bi od te denarne m" „0/1^ začel saditi bankovce P gnojil in zalival. In Se sploh mu ne bi treba sploh pa ne redčiti Prl j ., slučajno pregosto Mislim, da se svet ' ’c denarja in ljudje P°st^hili>^ °l njega sovražni. Mar ne %• veje, če bi ostalo pri A' d; med posamezniki? škornje, jaz pa v zamen0 /J Ca črvov za ribičijo. nb. bi eno zamenjal za Pc bi preostale ribe lahk° No ja, tole zveni mo' ironično. Moram P^^i:-našnje zamenjave (nPr,klMi te L nar) pravzaprav bolj ne dnješe za napredek- , dek pa lahko pomen1^ , razpolaganja s kapHal0 F ft Pl ^nik. 13 marec 1997 JPodlistki 19 ^na^nčija - dežela templjev in religij Piše: Janez Jaklič Največje dragocenosti se skrinjo v majhnem muzeju. To so ene prvih upodobitev Bude in kapitelj »šokinega stebra, čudovita kompo-dcija štirih levov s hrbtom proti hrbtu, ki so postali simbol sodobne Indije. Ko sva zapuščala mesto Puri, je rdeča zastava plapolala visoko nad stolpom belega templja. Več kot njegove bele zunanjosti, ki je skozi stoletja razveseljevala mornarje, ko s° se vračali z odprtega morja, "srna ni bilo dano videti. Njegove skrivnosti so pred neverniki varno opravljene za mogočnim obzidjem, nnttanjost pa je tako sveta, da va-njo po poroki z nevernikom ni sme-hvstopiti niti Indira Gandhi. Temelj Jagannath je prostor, okrog ranega se vrti versko življenje me-Sem prihajajo številni romarji, n se začenjajo in končujejo moreni verski festivali. Mestece pa aie zatočišče tudi številnim počit-. im hišicam mogočnikov iz dr-rame uprave. Črna pagoda se je pred nami po-^a'a po 34 kilometrih vožnje z wusom. Konarak je naselje, ki a'e malo več kot čudovit tempelj. 50 ga mornarji zaradi barve pe-Poimenovali Črna pagoda. , ,Va mogočna leva v skoku sta s j telesi tlačila slona v za-j vdihljajih. Mogočen simbol ’ hinduizma nad budizmom. no sem se splazil mimo kr-odprtih gobcev in stoD^.no sPuščenih jezikov po števb'SCiU navz8or. Skozi dvorano svetu slebtov, ki so podpirali davn uebo, strop se je že bii0 ® P°rušil ali pa ga sploh ni .Va Prišla pred mogočno sta-stt«k. Z ostanb' svoje koničaste ptav padala nebesni svod. In tezi 'ma tempelj globoke kamt\it° T p1.avzaPrav mogočna a kočija, s katero se je na zemljo pripeljal sončni bog Surya. Ostanki 24 velikih kamnitih koles, ki podpirajo strani svetišča, izpričujejo, daje bil pristanek na zemljo precej trd. Prav kolesa, vsako zase žlahtna kamnita čipka, so največja znamenitost templja. Žlahtni konji podpirajo vhodni portal, sam bog pa je upodobljen trikrat, Konarak - črna pagoda kako lovi sonce ob vzhodu, opoldne in ob zahodu. Stene in streha templja pa so prav tako kot pri templjih v Khajurahu neprekinjena procesija rezbarij. Na Khajuraho pa ne spominjajo samo podobna arhitektura svetišča na dvignjeni ploščadi in gradbeni material rjavi peščenec, ampak tudi nekaj lepih erotičnih skulptur. Svetišče je bilo narejeno v 13. stoletju v čast vojaške zmage. O prvih stoletjih življenja svetišča ne vemo dosti, niti tega ne, ali je bilo sploh kdaj dokončano. Leto 1900 je tempelj dočakal kot veličastna razvalina, od takrat pa ga počasi obnavljajo. Okolica je urejena kot arheološki park, posejana s kipi bojujočih se tr^,^’modro nebo nad njimi in blazina ne-zJ^ov.Tac sestavljeno iz drobnih in velikih ka-toj ^MiRe so s' me(l let’ skupnega bivanja ok? top« j ey*- Navezovali so se drug na druge-Praznin V?aH- Tudi mednje se je naselilo sivo 40c°st' satno j । ge8a časa 'n tedaj i'b |e naiedala Ustni? Ultudi]0 je razgnalo na polje, jih do-Nnetirnica ™ Je P°mirilo in potegnilo zopet v Ke, sPeli set ^bri ntedane^-ie.Borisa naredil zamišljenega, in čemernostjo skoraj ^Vs^^ikloh'01-1^' zaskrhljeno pogledovali in sku-ttatue '°8'čnih njegovega neobičajnega obnašanja. Mlind ’ UsP«l vn V6Zab moral bit' srečen: opravljena že nekako uravnana bjirrti SvojintH a in?enirja- Tudi sestrica, ki je priso Bor;„epin1.' risbicami in zvezki, mahala z V°ljo,en°P°ldantV v04 odmi' ga n' mogla razvedriti. Mat 6 k razP°loženju samo še dodal kislo pred dv nabiies?e2el iz siv^-v^ Se monotonost le razbila. Vt)i PrihOd p ode> zahupal in tako bučno naz-^kliž^šlo, Zat 0,0 navdušenje nad vozilom je že .t'advor:5,° s° se domači začudili, čemu jih je Pred'-'C neka; ' .‘A^^bišo nove8a zate!« je zavpil, ko je stopal n'eŠa'a Silva’ »zame pa nič, ko bom sko- ^hišS°skoraj! «jo je zavrnil oče in ts%ian,°Pazovai c’Se lahko za vozniški izpit!« je t C^der^ reakcijo. ^se^^raviti v^a med polT mi tega ne dopu-V razvedH nekaj Ur vožnje’* Je razložil in ^dji 6»3 Se sam j . čudno za ma?^’ Se gOtOV° ne daj° se je °giasiia še baw’ 'epo^n abn’' od š°'e 'n bi ga zrinili zo-p1: ketOs ^Jh^em! Da se tebi, Feri, mudi, kr1 ižnh Cenikih in gorice z°Pel b°Sa'° ne u ?a s'tudi že zabeležen.« rtU 0,1 Prev.*-0^' hasnil. Ob nedeljah vaju ^lal.« aza' k maši, ker bom iz Ljubija- 8. del živali, majhen muzej pa skriva zaklade, ki so jih našli pri obnovi svetišča. Mesto sončnega boga sva zapustila v opoldanski vročini, ko je bil njegov simbol, žareča krogla, na vpično na nebu. Imela sva natrpan urnik in do najinega naslednjega cilja mesta Bhubaneswara naju je ločilo dobrih 60 kilometrov. Vsa tri mesta so v indijski državi Orissa, v katere približnih mejah je bila nekoč antična dežela Kalinga, prav tista Kalinga, ki jo je premagal kralj Ašoka in se nato po krvavi in grenki zmagi obrnil k budizmu. Glavno mesto Orisse je tempeljsko mesto. Zaradi velikosti mesta in razmetanosti templjev sva se v njegova nedra zapodila s kolesi. Po petminutnem lovljenju ravnotežja in slalomiranju med pešci, kravami, rikšami, volovskimi vpregami..., je spustila zračnica mojega kolesa. (nadaljevanje prihodnjič) Pokosili so. Ženski sta se lotili pomivanja posode, Silva je listala svojega Kurirčka. Tudi Boris je vstal. Nič določenega ni imel pred seboj. Ta dnevni čas res ni namenjen melanholiji, vendar bi bil rad sam. Oče mu je zastavil korak. Resen izraz na obrazu mu je nakazal tudi temu podobno vsebino. »Greva v sobo in sediva!« je dejal naposled. . Boris ni bil plašljivec, kdove kako pogumen tudi ne. Glavo mu je preblisnila misel: zvedel je o Mileni. Sedel je na kavč v dnevni sobi, stisnil dlani v-pest in čakal. Nemi uvod seje podaljšal, besede, čisto neposredne, so sprožile naenkrat: »Tako je, veš. Grobovi so prekopani in prepeljani so na skupno grobišče. Več kot petsto imen je vklesanih in vsaj toliko trupel ni identificiranih. Med temi, zadnjimi in neznanimi, je gotovo tudi rajna mati. Kuzneci so na plošči, a Nataše ni. Lahko počiva kje v Avstriji. Vsekakor, če bi živela, bi te poiskala že zdavnaj. To mi moraš verjeti. Vsaka mati bi to storila.« Dolgi monolog je sunkovito presekal. Nepremično je motril fanta, da bi dojel reakcijo. Njegov obraz gaje presenetil: resno, zbran, presojno bel. Nobena mišica ni trznila, tudi oči so strmele naravnost in celo mimo njega. Potem je Boris požrl slino in se strmo ozrl v očeta: »Kaj si mi hotel s tem povedati? Ne pomnim, da bi bil kdaj govoril tem. Ženske že, ti ne. In zdaj, tako nepričakovano te je nekaj spodbodlo.« »Mislil sem ... saj sva nekoč govorila. Pet nas je v družini... in trije priimki. Takrat, pred srednjo šolo, si želel ti. Svetoval sem ti, da ostani do polnoletnosti. Osemnajst in pol si si jih nabral. Se ti je kdaj še vrnila kakšna misel?« »Gotovo. Le zadnje čase sem bil dvomih zet. Lahko bi s^E^em^ se,Ocejeprebledel in nadaljeval: »Kako katerega?« »Benkič ali Pintarič« »Še vedno ne razumem.« »Verjemi, da sem večkrat v zvezi s tem na videz čisto nepomembnim korakom grebel po sebi. Babica je Benkičeva in ona, saj ne vem, ali zdi se mi, da mi je bila babica in mati. Več časa si je vzela zame in vem, da nobena, niti prava, ne bi mogla biti boljša, drugačna,« je sklenil in govoril neprekinjeno, da bi se znebil te moreče misli in da ga ne bi ustavil. »Veš, pomenila sva se tako okvirno. Ženske so občutljive in barantanje jih žali, takšno še celo. Ko se boš GRAD SERVIS IN TRGOVINA GRAD 186 b tel.: 53 200 ZKG d. o. o. GRAD PODJETJE ZA TRGOVINO IN SERVISIRANJE kosilnica BCS 622 odločil, in če se sploh boš, ini povej. Zdaj y počitnicah lahko to urediš.« Ves dan je nosil Boris pogovor s seboj, tako čisto v neposredni obliki, kot gaje prikazal oče. Tiho je že zdavnaj sklenil v sebi in samo še pretehtaval je oba priimka, kajti če ima že možnost, potem naj tudi dobro zveni: Kuznecov, Benkič, Pintarič. Sam ni vedel, zakaj mu je donel v ušesih srednji: kratek, lahko izgovorljiv, ne pre-pogosten, vraščen v okolje in nazadnje tudi pomemben. In vendar bo nadrobno opazoval ženski, ne, celo pri- sluhnil bo bolj babici kot Pintaričem. Ta novi problem je po malem zasenčil Mileno. Še pred dnevi je stala Milena in samo ona, čista in lepa, na prvem mestu njegove zavesti. Tako jasna in izpolnjena je bila vsaka vrzel v možganih, da za nikogar in ničesar ni bilo prostora. Čisto nepričakovano naj bi ji prisodil drugo me-fMiho,'prazen brez nje. Jutri jo bo obiskal. Pred šolo bo šel in čakal kot šolarček. Jo je v četrtek pregnalo slabo vreme? Je to mogoče, da dežek, in niti ne vztrajen, izpere človeka iz zavesti, človeka, ki mu je dala vse, se pravi sebe. Lahko seje zgodilo kaj nepredvidljivega. Bolezen? Sosedov fant bi mu lahko pomagal iz negotovosti, samo vprašati bi moral, ali jim je odpadla nemščina. Vse bi zvedel. Marko bi mu z veseljem odkril, da je tovarišica bolna. Upirala se mu je misel na tako ovinkarjenje. Popoldne seje zjasnilo. Ženske so odšle na vrt, tudi Silva si je dala opavka z majhno motiko. Boris je izkoristil čas in sedel v avtomobil. »Tako je prav! Tudi zadenjsko se lahko naučiš doma, tu na dvorišču.« Fantu so letele besede mimo ušes. Prepričan, da obvlada vožnjo bolje od očeta, se je začel zaganjati naprej Trgovina v Slomškovi 25 Murska Sobota nasproti hotel Diana tel.: 32 706 in nazaj. Tudi zavijati je hotel in zavil je, prehitro in pretesno. Počilo je in obstalo. Škoda seje s sprednjim delom točno na sredini zagozdila v skednjev steber. Boris je nem obstal in oče tudi. Brez besed sta se spogledala in šele nato se je uprlo dva para močnih rok in odrinilo vozilo. Pločevina je zahreščala. Pred obema je zazijala ostra vdrtina z dvakrat presekano pločevino. Fantove nemirne oči so se skokovito premikale s predmeta na človeka. Najprej se je pokazala neka čudna trma, obraz ni bil žalosten, nekam cinično razvlečene ustnice so izražale brezbrižnost. Ker tudi oče ni našel ustrezne besede, je molčal in samo bolščal. To je Borisa zlomilo. Prejšnji zaničljivi izraz nemoči se je zgubil, ustnice so se stisnile, oči so iskale sočutje in mukoma je izdavil: »Jezus, kaj seje zgodilo!« »Kako bodo ženske poskočile! Vse tri!« je vzdihnil Feri, hudomušno zavil oči in jih oponašal. »No, oče, Židane volje tudi midva nisva. Za popravilo bom že primaknil svojo štipendijo. Zadostovalo tako ne bo. Poleglega se delo tudi zavleče,« je iskreno prizadeto tarnal. »Priznaj, da se boš do izpita še moral kar voziti in manj zaletavati. Sila nikjer ni dobra. Ali zdaj, če nočeva slišati še danes maše, ki jo bodo prepevale vse tri hkrati, jo bom jaz hitro odkuril k mehaniku. Bom videl, kaj se da kmalu in dobro narediti. Še sreča, da je vozen.« Prostor v gumnu je bil prazen. Najprej je opazila Silva. »Kje pa je avto?« je bila radovedna. »Odpeljal sem ga, nekaj je ropotalo v njem,« je odvr- ■ nil oče in zapazil, kako hvaležen mu je bil Boris za te besede. Viharje pregnal, ne da bi se bila zlomila ena sama vejica. Nekoč energični Feri je že zdavnaj ukrivil hrbtenico, prilagajal seje stanju in se nagibal k strpnosti. Polagoma je ugašal z dogodki poln dan. Da bi k presežku še nekaj dodali, bi bilo preveč. V ozadju pa je viselo hrepenenje. In za potešitev le-tega je treba pridati še nekaj, kajti za jutri je treba najti opravičilo, naj-manJ za_v_e.s dopoldan^Na^re^ ^vadn?ky Šola in vozniški izpit (delno gaje opravil že danes), nista tako pomembna. Priimek je nekaj drugega. Ne 'zamenjaš ga kakor obleko. To je del tebe, to si nosil s seboj; zase in za druge. Domačini so ga že od rojstva imeli za Benkiča. Uradnega imena se je najbolj zavedal on in oklepal se je teh strnjenih črk. Tako pa bodo vsi papirji, od izkaza dalje popisani z drugim. Se bo sam hitro zavedel, ko se bo odzival pod nekim drugim imenom? Motivi so se začeli bojevati v njem. Končno seje zavedel, kako zelo pogreša neko dušo, ki bo skrivaj pošepnila in izbrala tisto, kar zveni najbolje in kar ne bo nikogar zabolelo. Nikogar!? Res? Se bo odselila tudi tista lepa Nataša Kuznecova iz njegovega bitja? Lahko se je oče pisal tako. Z očetom se je samo enkrat, in to bežno, srečala babica. (nadaljevanje prihodnjič) 20 iSport vestnik, 13. marec Prva državna nogometna liga Mura : Rudar 1:1 SNL Murska Sobota - Igrišče v Fazaneriji, gledalcev 3.000. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Strelca: 0 : 1 Vidovič (8), 1 : 1 Dvoršak (54 -11 m). Mura: Černjavič, Lukič, Ošlaj (Vidovič), Dominko, Brezič (Gabor), Cirkvenčič, Škaper (Kmetec), Kokol, Dvoršak, Varanja, Vučičevič. Rezultati - 210. kolo Mura : Rudar 1 : 1 Publikum : Beltinci 3 : 2 Koper: Primorje 0 : 0 Gorica : Maribor 4 : 2 Korotan : Olimpija 1 : 0 Publikum : Beltinci 3 : 2 Celje - Igrišče na Skalni kleti, gledalcev 800. Sodnik: Lackovič (Maribor). Strelci: 1 : 0 Sivko (10), 2 : 0 Sivko (12), 2 : 1 Gutalj (31), 3 : 1 Štancar (64), 3 : 2 Gutalj (74). Beltinci: Starovasnik, Tartnjek, Hadžič (Damiš), Judež, Šarkezi, Gajser, Cvikl, Vickovič, Džafič (Novak), Franko, Gutalj (Baranja). Druga državna nogometna liga Zagorje : Nafta 1:1 Primnorje Maribor Gorica Publikum Rudar Olimpija Mura Korotan Beltinci Koper II. SNL 2012 2011 20 20 20 20 20 20 20 20 9 8 7 7 6 6 5 3 5 5 6 5 6 5 7 5 3 41:10 41 4 5 7 7 8 7 9 411 413 40:20 38 30:23 33 35:32 29 25:27 27 28:26 26 23:29 25 14:24 23 22:42 19 12:37 13 Nogometni komentar Neučinkovitost Mure in Bellini Zagorje - Igrišče Proletarec, gledalcev 350. Sodnik: Kodrič (Ptuj). Strelca: 0 : 1 Gaševič (27), 1 : 1 Grčar (50). Nafta: Zver, Varga, Drvarič, D. Novak, Baša, Gaševič, Bursač, T. Novak (Brankovič), Bedo (Gabor), Tompa (Gyurkač), Utroša. Nogometni klub Nafta ......................... Odslej Nogometno društvo Nafta Rezultati - 16. kolo Zagorje : Nafta 1 : 1 Drava : Naklo 2 : 1 Šentjur: Železničar 4 : 0 Črnuče : Ljubljana 2 : 1 Dravograd : Šmartno 2 : 0 Vevče : Domžale 3 : 0 Piran : Rudar 0 : 1 Jadran : G. opekarne 1 : 0 Na občnem zboru nogometnega kluba Nafta iz Lendave so po besedah predsednika Jožeta Hozjana in v razpravi ugotovili, da so uspešno sanirali finančne težave in da delo v klubu normalno poteka. Zato gre predvsem zahvala glavnemu pokrovitelju Nafti Lendava in še nekaterim, ki so pomagali klubu. Osnovna usmeritev v klubu je delo pri vzgoji lastnega kadra. Veliko so naredili tudi pri ustvarjanju boljših razmer tako za igralce kot gledalce. Sicer pa so bili zadovoljni tudi s tekmovalnimi dosežki, saj je Nafta v prejšnji tekmovalni sezoni zasedla drugo mesto, za vrh pa se poteguje tudi v sedanjem prvenstvu v drugi državni ligi. Na občnem zboru so sprejeli tudi statut, po katerem se je NK Nafta preimenovala v ND Nafta. (F. Bobovec) r Priznanja ---------------- Drava Dravograd Vevče Nafta Rudar Šentjur 16 9 1610 16 16 16 16 G. opekarne 16 Črnuče Zagorje Železničar Domžale Šmartno Naklo Jadran Piran Ljubljana 16 16 16 16 16 16 16 16 16 9 8 8 8 7 7 6 6 5 5 2 3 3 1 5 2 4 5 3 3 4 4 5 3 4 3 7 2 4 3 3 5 5 5 5 5 7 7 8 7 310 211 510 25:12 32 21:15 32 25:11 31 24:19 29 21:14 27 23:19 27 21:14 25 16:17 25 18:15 23 21:18 21 17:18 23:22 14:19 13:30 10:32 11:28 19 18 13 12 11 8 Rokomet - V športni dvorani v Radencih je bilo območno tekmovanje v rokometu za deklice. Med petimi ekipami je bila najboljša ekipa OŠ Črenšovci, ki je V finalu premagala OŠ Radgona s 7 ; 4 in zasedla prvo mesto. Za najboljšo igralko so razglasili Manue-lo Smej, za najboljšo vratarko pa Marjeto Kolenko, obe Črenšovci. Vrstni red: 1. Črenšovci, 2. Radgona, 3. Videm, 4. Turnišče, 5. OŠ III Murska Sobota. Judo - V Trebnjem je bilo državno prvenstvo v judu za delavce organov notranjih zadev. Sodelovalo je 16 ekip, med njimi tudi ekipa Uprave za notranje zadeve Murska Sobota, ki je zasedla tretje mesto. Med posamezniki pa se je izkazal Danijel Vehab, ki je zasedel prvo mesto. Bojan Kous in Milan Šandor sta bila tretja. Pri veteranih je Drago Kocbek zasedel drugo mesto. Plakete nogometnim trenerjem Na zadnji skupščini Zveze nogometnih trenerjev Slovenije v Ljubljani so med drugim podelili plakete zaslužnim nogometnim trenerjem. Med njimi so bili tudi štirje iz Pomurja: Franc Gorza, Drago Habot, Vaško Janev in Jože Pal. Franc Gorza - Po končani igralski karieri se je posvetil trenerskemu poslu. Bil je med pobudniki za ustanovitev Nogometnega kluba Cven, kjer je delal z nižimi selekcijami. Sedaj je trener članskega moštva Cvena, ki tekmuje v drugi MNL Murska Sobota. Drago Habot - Nogomet je igral v mladinskem moštvu Mure, potem pa se je posvetil trenerskemu poslu. Bil je trener nižjih selekcij pri Medobčinski nogometni zvezi Murska Sobota. Uspešno je treniral nogometaše Cankove, Goričanke iz Rogašovec in Serdice. Vaško Janev - Kot nogometni trener se je najprej preizkušal v Črenšovcih, potem je treniral nogometaše Ižakovec, Beltran-sa iz Veržeja, Polane in Črenšovec, že štiri leta pa uspešno vodi kadetsko nogometno šolo Panorama v Črenšovcih. Jože Pal - Svoje bogate igralske izkušnje je najprej začel prenašati na kadete in mladince Nafte. Potem je bil pomočnik in trener članskega moštva Nafte. Treniral je tudi nogometaše Čen-tibe in Turnišča. Sedaj je trener nogometašev Lakoša. (FM) Razpored tekem 1. MNL Lendava 12. kolo - 31. marec ’ Mostje : Polana Čentiba : Dobrovnik Nedelica : Opel Horser Panonija: Renkovci Kobilje : Bistrica Olimpija : Hotiza 13. kolo - 6. april Olimpija: Polana Hotiza: Kobilje Bistrica: Panonija Renkovci: Nedelica Opel Horser: Čentiba Mostje : Dobrovnik 14. kolo - 13. april Polana: Dobrovnik Mostje: Opel Horser Čentiba : Renkovci Nedelica : Bistrica Panonija : Hotiza Kobilje : Olimpija Kobilje : Polana Olimpija: Panonija Hotiza : Nedelica Bistrica : Čentiba Renkovci: Mostje Opel Horser: Dobrovnik 16. kolo - 27. april Polana : Opel Horser Dobrovnik : Renkovci Mostje : Bistrica Čentiba : Hotiza Nedelica : Olimpija Panonija : Kobilje 17. kolo - 4. maj Panonija : Polana Kobilje : Nedelica Olimpija : Čentiba Hotiza: Mostje Bistrica : Dobrovnik Renkovci: Opel Horser 18. kolo - 11. maj Polana : Renkovci Opel Horser: Bistrica Dobrovnik: Hotiza Mostje : Olimpija Čentiba : Kobilje Nedelica: Panonija 19. kolo - 18. maj Nedelica: Polana Panonija : Čentiba Kobilje : Mostje Olimpija : Dobrovnik Hotiza: Opel Horser Bistrica: Renkovci 20. kolo - 25. maj Polana: Bistrica Renkovci: Hotiza Opel Horser: Olimpija rv-thrnvnjV • Knhilie Mostje : Kanonija Čentiba : Nedelica 21. kolo - 1. junij Čentiba: Polana Nedelica: Mostje Panonija : Dobrovnik Kobilje : Opel Horser Olimpija: Renkovci Hotiza: Bistrica 22. kolo - 8. junij Polana: Hotiza Bistrica: Olimpija Renkovci: Kobilje Opel Horser: Panonija Dobrovnik : Nedelica Mostje: Čentiba Drugo spomladansko kolo prvenstva v prvi državni nogometni ligi je prekmurskima ligašema prineslo le eno točko. S tem izkupičkom pa ne moremo biti zadovoljni. Zlasti je bilo pričakovati, da bo soboška Mura v Fazaneriji premagala velenjskega Rudarja, ki razen borbenosti ni pokazal veliko. Žal pa tudi ne Sobočani, ki so bili zlasti medli v obrambi, kjer je bila zelo opazna odsotnost Aliho-džiča, ki zaradi rumenih kartonov ni smel igrati. Rezultat takšne igre je bilo vodstvo Velenjčanov že na začetku tekme, ko je Samo Vidovič izkoristil nepazljivost mladega Ošlaja in z volej udarcem premagal vratarja Černjaviča. Hitro vodstvo gostov je vsekakor vplivalo na nadaljnji potek igre Sobočanov, ki so sicer imeli pobudo, vendar niso bili nevarni za gol, priložnosti pa tudi niso znali izkoristiti. Sobočani bi lahko rezultat izenačili že v 17. minuti, ko se je najboljši igralec Vučičevič prebil v kazenski prostor, vendar ni uspel premagati vratarja Dabanoviča, potem pa je ponovno prišel do žoge, jo lepo podal povsem prostemu Škaperju, ki pa s kakih petih metrov ni znal zatresti mreže. To je bila hkrati najzrelejša priložnost na tekmi. V začetku drugega polčasa pa je Mura vendarle izenačila. V eni od akcij je mladi Pavlovič v kazenskem prostoru podrl Cirkvenčiča in sodnik Kanda-re je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Dvoršak spremenil v zadetek. To pa je bilo tudi vse. Privrženci Mure si morda lahko več obejo že od sobotne tekme, ko Mura gostuje v Mariboru in bosta lahko zaigrala Alihodžič in nova pridobitev 21-letni Robert Horvath iz Madžarske, ki naj bi okrepil ob- Medobčinska nogometna zveza Lendava rambno vrsto Mure. Nogometaši Beltinec so vali v Celju pri Publikumu in se vrnili pornič čeprav niso imeli podrejene vloge. Ponovila po M zgodba iz prejšnjega kola. Beltinčani so dobili na začetku zaradi nepazljivosti obrambe dva^ detka, ki sta gotovo vplivala na nadaljnji P?1, igre. Kljub temu pa so si Beltinčani ustvarili zrelih priložnosti za gol in bi se iz Celja lahka nf H tudi z zmago, a jih žal nespretni naPa^a^C\nliat izkoristili. Strelec obeh zadetkov Gutalj bi^‘a. še dvakrat vpisal med strelce, idealni priložnoshpa sta zapravila tudi Franko in Judež. SicerpaJ1 igro Beltinčanov vplivalo tudi nešportno meds1! no obnašanje. Poleg strelca dveh zadetkov Gu r si najvišjo ocena pri Beltinčanih vsekakor zas Franko, ki se je boril zelo požrtvovalno. igrajo v nedeljo pomembno tekmo s k°Pr^ pričakovati je, da bodo dosegli prvo spomladi zmago. J Nogometaši Nafte iz Lendave so v drugem , prvenstva uspešno štartali. Na vročih tleh v S so iztržili točko, s čimer so zadovoljni. žal5 ■ mudili priložnost za zmago. Lendavčani,. ki5 f povedli z golom Gaševiča, bi si lahko že vi* polčasu zagotovili zmago, vendar pa Bed« ( < krat) in Utroša nista izkoristila idealnih pril°^ za gol. V drugem polčasu so Lendavčani ne' popustili, kar so izkoristili domačini in rezal načili. Pri Nafti gre tokrat pohvaliti strelca za Gaševiča in mladega Vargo, ki se vedno bolj I vlja. Feri^ Lendavska prva liga z osmimi moštvi organizacijo tekmovalni sezoni, saj dobčinska liga šteJe, :gI1iK štev, s čimer naj bi ^11 vost nogometa. prvenstva se bo tudi l vanje v ligi malega n cer pa bodo nadaljev jeIj vanjem in izpopolni®. j kovnih kadrov, več ’ J? organiziranosti de zi J lekcij ter ohranjali 0» f vanje z drugimi MM . V Lendavi je bila skupščina območne nogometne zveze, ki se je s sprejetjem statuta preimenovala v Medobčinsko nogometno zvezo Lendava. Na skupščini so ob navzočnosti predsednika NZS Rudija Zavrla in nekaterih drugih uglednih nogometnih gostov ocenjevali delo v preteklem obdobju ter razpravljali o nalogah in usmeritvah. Ugotovili so, da je bilo delo v preteklem obdobju uspešno, saj pri vodenju tekmovanja v prvi in drugi medobčinski nogometni ligi niso imeli posebnih težav. Niso pa bili zadovoljni z delom in tekmovanji mlajših selekcij. Predsednik Medobčinske nogometne zveze Lendava Branko Gros je ob tej priložnosti z zadovoljstvom ugotovil, da so v tem času uspeli dobiti svoje prostore v Partizanski ulici 5, prav tako jim je uspelo kupiti računalniško opremo, tako da bodo spomladanski del prvenstva že obdelovali računalniško, kar je gotovo velika pridodbitev. Predsednik NZS Rudi Zavrl je menil, da mora biti v prihodnje sodelovanje med NZS in MNZ boljše. K temu naj bi prispevalo tudi boljše zastopstvo pomurskih nogometnih delavcev v organih NZS. Prav tako je dejal, da morajo strorkovne službe pri NZS v prihodnje več pomagati MNZ. Na skupščini so sprejeli program dela, v katerem je poudarjeno, da morajo čimprej dobiti telefon, ki je potreben za nemoteno delo. Klube so opozorili na re- Hokej na travi —... / • Moravske Toplice in Lipovž V nedeljo, 16. marca, se začne spomladanski del prvenstva v ski ligi v hokeju na travi. Liga bo štela šest članov, saj sta se v novo uvrstili ekipi Moravskih Toplic (novoustanovljeni । v jesenskem delu prvenstva nista sodelovali. Po prvem vodstvu Lek iz Lipovec s 5 točkami pred Triglavom iz P i^iusl^ sko Soboto, 3, in Svobodo iz Ljubljane z 1 točko. Državo m stvo, ki bo potekalo po turnirskem sistemu, se bo začelo Prve!! Razpored tekem 1. MNL M. Sobota 12. kolo - 31. marca Emal: Serdica Beltrans : Šalovci Lesoplast: Apače Tromejnik : Kerna Ljutomer: Rakičan Les : Sirs 13. kolo - 6. aprila Les: Emal Sirs : Ljutomer Rakičan : Tromejnik Kerna: Lesoplast Apače : Beltrans Šalovci: Serdica 14. kolo - 13. aprila Emal: Šalovci Serdica: Apače Beltrans : Kerna Rakičan : Lesoplast Sirs: Tromejnik Ljutomer: Les Aa°rila Les : Tromejnik Sirs : Lesoplast Rakičan : Beltrans Kerna : Serdica-Apače : Šalovci 16. kolo - 27. aprila Emal: Apače Šalovci: Kerna Serdica : Rakičan Beltrans : Sirs Lesoplast: Les Tromejnik : Ljutomer 17. kolo - 4. maja Tromejnik : Emal Ljutomer: Lesoplast Les : Beltrans Sirs: Serdica Rakičan : Šalovci Kerna: Apače 18. kolo - 11. maja Emal: Kerna Apače: Rakičan Šalovci: Sirs Serdica: Les Beltrans: Ljutomer Lesoplast: Tromejnik 19. kolo - 18. maja Lesoplast: Emal Tromejnik : Beltrans Ljutomer: Serdica Les: Šalovci Sirs : Apače Rakičan : Kerna 20. kolo - 25. maja Emal: Rakičan Kerna : Sirs Apače: Les Šalovci: Ljutomer Serdica: Tromejnik 21. kolo -"H^asj Beltrans: Emal Lesoplast: Serdica Tromejnik : Šalovci Ljutomer: Apače Les: Kerna Sirs : Rakičan 22. kolo - 8. junija Emal: Sirs Rakičan : Les Kerna : Ljutomer Apače : Tromejnik Šalovci: Lesoplast Serdica: Beltrans g« Srečanja ženskih odbojkarskih ekip Zavarovalnice M $ Sobote so vselej zanimiva in privlačna. To še posebej .j * ekipi tekmujeta v najvišjem razredu. Tako bo najbrž u jut1 tomeru. Fotograf' marec 1997 »Šport Strelstvo Namizni tenis Prva zmaga Pomurke državokolu Prvenstva v prvi skih ekir>S Fe Sk’ lig‘ le od P°mur-S Zmaga>a le SD Ljutomer. 1714kmD oktobra s 1 734 : Rudolfov°V' ZriaSti sta se 'zRazala Rud(JfJ °s;R(?nik’ 584, Manuela veljienm ■ Hohkrauta iz Trbo-& Kolomana Sov.SD^ kro- Branko £lomana Flisarja Tišina: ciSin^58.0’ Drago Perto-SD Krani iUSan Ziško ’ krogov. Joviča i? Eremagala SD Janka ^ovSD^ Nastjin v a?ko lurkov'e Vi^^^ Hs&da577-Gorazd Koc-gov. SD Port^ Kocbek 566 kro- 1719 Turnišče- p_,. P Stefana Kovača Židar Draški Bo- 558 krogov 4 *n DanijelRe‘ dr«gi državi kolu Prvenstva v Mlp°murkaiS^ ligi J® SD >aga|a\n m’Urske Sobote P78krogQV^ °™oz s 1683 : 11 P&t talj0naiz Ruš pre-n t36 krogov p12vendaves 1647 boljša Vrb„PnVarstroju je bila rbanciceva s 561 krogi. __________ ^°raz genske v :95(51 ^i tekm Radencani so Za n1U'pobili n 1 in ob slabem Ra’ r Arcont premagal Olimpijo V šestnajstem kolu prve državne namiznoteniške lige je Arcont Radgona v derbi tekmi kola visoko premagala vodečo Olimpijo iz Ljubljane, ki je nastopila oslabljena brez prvega in tretjega igralca Škafarja in Lasana. Radgončani so tako prepričljivo zmagali, saj so Ljubljančani dobili le eno partijo. Zlasti je bila pomembna zmaga Benka nad Reflakom, premagal pa gaje mladi Tokič. Državni prvak Kovač je imel nekaj več težav z Reflakom, zanesljiv pa je bil tudi Rihtarič. Ekipa Moravskih Toplic Sobote je zanesljivo premagala zdaj že drugo-ligaša Melamin iz Kočevja. Arcont Radgona : MM Olim- r Odbojka pija 6 : 1 (Kovač : Deželak 21:5, 21 : 6, Benko Reflak 22 : 20, 21 : 16, Rihtarič : Tokič 21 : 15, 21 . 18, Rihtarič - Benkovič : Reflak -Tokič 24 : 22, 21 : 17, Kovač : Reflak 16 : 21, 21 : 17, 21 : 13, Rihtarič : Deželak 21 : 9, 21 : 10, Benko : Tokič 16 : 21, 11 : 21); Moravske Toplice Sobota : Melamin 7 : 0 (Unger: Vučko 21 : 14, 21:9, Horvat : Novak 21 : 12, 21:7, Kocuvan : Vidmar 21 : 14, 21 : 9, Solar - Kocuvan : Vidmar -Novak 21 : 12, 21 : 13, Unger . Novak 21 : 11, 21 : 7, Solar : Mlakar 21 : 13, 21 : 15, Horvat - Vidmar 21 : 15, 21 : 8). V predzadnjem kolu prve državne moške namiznoteniške lige Kopylova okrepila Soboto V šestindvajsetem kolu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. A-ligi je Sobota doma premagala ekipo Kaepa ŠOU Vital Frupi s 3 : 0 (15 : 13, 15:4, 16:14). Prvič je v ekipi Sobote nastopila organizatorka igre Rusinja Marija Kopylova, kije doslej igrala za Zgornjo Savinjsko. Sobota: Osipčnik, Drevenšek, Zver, Resanovič, Kopylova, Moreč, Šlebinger, Draš, Časar, Cipot. Odbojkarice TPV Novo mesto pa so premagale Ljutomer Zavarovalnico Maribor s 3 : 1 (15 : 8, 9 : 15, 16 : 14, 15 : 11). Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Ljubeč, Šoštarič, Lukienko, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Adamina, Vrečko, Kolar. V soboto se igra v Ljutomeru pomurski derbi med Ljutomerom Zavarovalnico Maribor in Soboto. V tekmovanju tretje državne moške odbojkarske lige so Beltinci premagali ekipo Šoštanja Topolšice s 3 : 0. Beltinci: Gobec, Janža, Toth, Lukač, Čenar, Prelog, Gider, Žalik, Hochstat-ter. (NŠ, GG, FM) so igralci Moravskih Toplic Sobote v Novem mestu tesno izgubili z domačo Krko. Odločilnega pomena za zmago obeh ekip je bila igra prvih igralcev Komca in Ungerja. Njuno medsebojno srečanje je po veliki borbi dobil Komac. Horvat je po pričakovanju dobil obe partiji, tretji igralec Sobočanov pa gostiteljem ni bil kos. Radgončani so na prijetnem izletu v Kočevju dosegli minimalno zmago. Med tednom je bilo odigrano zadnje kolo, v soboto pa se že začne končnica prvenstva. Radgončani bodo igrali za prvo do četrto mesto, Sobočani pa za peto do osmo mesto. Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote je v tretji ligi zasedla drugo mesto in bo igrala kvalifikacije za drugo ligo. Krka : Moravske Toplice Sobota 4 : 3 (Komac : Solar 21 : 16, 21": 17, Retelj : Unger 15 : 21, 16 : 21, Hribar: Horvat 19 : 21, 12:21, Komac - Hribar : Unger -Horvat 21 : 12, 21 : 14, Komac : Unger 21 : 17, 20 : 22, 22 : 20, Hribar : Kocuvan 21 : 14, 21 . 15, Kralj : Horvat 18 : 21, 16 : 21); Melamin : Arcont Radgona 0 : 7 (Novak : Benko 15:21, 10 : 21, Vidmar : Kovač 12:21,6: 21, Mlakar: Rihtarič 11:21,12 : 21, Novak - Vidmar : Rihtarič -Benkovič 14:21, 13:21, Novak : Benkovič 15:21,11:21, Vučko : Benko 13:21, 18: 21, Vidmar : Rihtarič 16:21,7:21); MTS II: Križe II 6:1 (Koščak 2, Puhan 2, Smodiš, Koščak -Smodiš); MTS II: MM Olimpija II 3 : 4 (Koščak, Smodiš, Koščak -Smodiš). M. U. Predstavljamo vam Štefan Kovač zopet na prestolu Košarka Slovo Sobočank od prve lige V pomembni tekmi za obstanek v prvi državni ženski košarkarski ligi je ekipa ŠD Šentvid v Murski Soboti premagala Pomurje Skiny z 59 : 5 l (29 : 27). So-bočanke sp letale. premalo zbrano in naredile preveč napak v korakih in metih na koš, da bi lahko dosegle kaj več. Tako se bodo morale posloviti od prve državne lige. Strelke za Pomurje Skiny: Kazminova 15, Orijeva 12, Svetinova 11, Huzjakova 4, Jocičeva 4, Drožinova 2, Horvatova 2 in Pušenjakova 1 točko. V predzadnjem kolu tekmovanja je Pomurje Skiny premagalo Domžale z 99 : 38 (41 : 26). Strelke za Pomurje Skiny: Orijeva 22, Svetinova 21, Jocičeva 16, Horvatova 15, Kazminova 12, Huzjakova 8, Gorčanova 3. V zadnjem -kolu igra Pomurje Skiny doma s Cometom. četrti v Ingolstadtu sUdtulednarodnem karate turnirju za donavski pokal v 1 državi Ted 420 tekmovalci in tekmovalkamaizd k^ate bv k°Vali tudi predstavniki soboškega in . dečkih v ba ln dosegli nekaj dobrih uvrstitev. ,0 prj ltHadin5?slrun zasedel peto, Pjevič pa dvanajst kues Det le bd Škandali deveti, Vrečič dvanajs ^kami^m11 'n Bukošek (oba GR) sedemnap ■ sU konkuLbl a Reckova (MS) deseta, Tuševa (G ) P JstQ_ ^la(linc;TP' Ganic je Gabrova (MS) zasedla d . nQ ^sedi) še^UtSke Sobote (Vrečič, Pjevič, Skan ai eetrti m,to me«o. V borbah med mladinci je bilč/reci ( S Med63 Ud> s°bošk-rŽaV so so' M ? ^irj Prva' rok°borci k U?3 kg) p agab: Mario . j j la Claudia Schiffer, ki je maes J 5 obrazu. S — Luisa Moore je po 35 letih Življenje urez Uv/ ■ velike ljubezni, iz katere so se rodili trije čudoviti otroci, ostala Jen razkazov /lic k sta se t srečen parček marca 1997 vsakogar nekaj 23 POMURSKE LEKARNE RAZKRIVAJO PRAVILNE SKRIVNOSTI (5) Naravno zdravilo je pred bo-'eznijo enako kakor čudovita slika pred željnim pogledom neukega gledalca. Ta vanjo ^ulji, dokler se ji iz istega razloga ne umakne. M N $ m> med zvezdami m Droga: Črni bezeg (Sambu-cusnigra). Uporabni del: cvet. Raba v prehrani: Svet Evrope razvršča bezgov plod med naravne začimbe, ki se smejo dodajati živilom brez količinskih omejitev, cvet pa se sme dodajati v majhnih količinah, z omejitvijo cianvodikove kisline v končnem izdelku, različno za Posamezno vrsto živila. Cvetove obravnavajo kot varne tudi pre-dpisiZDA. MS A TC^Z ' , kot da te ni življenje še o^m^orripak nOQLetP,?adevo ne bodi Preveb ra-Pom Ziveti ‘ako’ kot si si ze Pred načrti se 1^° ponudbo Pa kar sprejmi. 6 ak° hitro v bodo sicer začeli uresničevati, “.sto, kark’ si Pričakoval. Dosegel boš Bik naPečji trer|utku najvažnejše in bo 0na ek- Na drugo pa malo počakaj. živi’ njpZria|a leVnri b° vstopil nekdo, ki si ga do sumh°VedovanJa svojih prijateljic. USna Povedno JVamu sl°vesu te bo kaj hitro > Sdn°st Kdo ve, mogoče pa bo ven-bJ Prevečkrat. ■ se zarart^3® skorai nemogoče nalo-h61 boš ^^obju 1 tega Predajaš melanholiji. V a Se sreča i ?? P°sveti realnim ciljem in Oha J^a Calahko nasmehne tudi tebi. e‘a Se L konec tedna, ki ti bo v U^unl °beta PrerfV^H''' Tudi na Poslovnem po-sodJS°n vzpon, ki ti bo pošteno ^iniaVC'’ predvsem Pa premagal 'e^giei Jr1" Nika Se tud'tebi posreči doseči ko? s pozi? Se ne Prepusti malodušju, h 6c‘®dna une s‘rani- Poslovni partner anT 9e’« kom in kako preživeti prost tis ^M^^tl obeta zauPanje bi si rada pri-f^ljivo ? s° Potre?,^ar priieten teden, vendar č^kisj J0 te lahko a a custva. obnašaš preveč 'v% il 6 Umiriti : ® Pokoplje. kinSiPOhnovno se t' bodo odprle Ui ^griii h k Poslovnillb P° neumnosti zapravil, t “rnauk'ntStanek’ iz katerega b°3 s^žbgri kasneje tudi dobiček. naPakod°v ? pretehtai' saj nekdo Sl ohl^rajno«* VUstvenih zadevah bo t T k? bi bj| lsk, za . ■ Konec tedna se ti obeta ti 9a si boš želela’da 9a k hi?0 ?neš nT? l6 bo škodilo, toda raje Ba., ar sta|_Usal sporOA?kdania življenjska pota. ne J Pomembno novico zato '..č? PonUdi| se H Predlog 'n z veseljem .pomeni v!‘en večer. ki ti lahko v ki Se paJe odvisno predv-na‘vertetneie ne bo k?! m°ral kar naib°lie izko-iUbezenskih° ?°ja naibo|jša stran. ‘ abko to u ,a er 3 svojimi poslovni-al hitro obrne proti tebi. Oi o« »d Tehtnica Ona: Odločitev je sicer precej težavna, toda s čakanjem se lahko vse skupaj le še poslabša. Pomisli malo tudi na morebitne posledice, ki lahko sledijo tvojemu neodgovornemu ravnanju. Popazi malo na partn^l On: Ne pričakuj preveč, saj se ti lahko zgodi, da boš na Koncu potegnil krajši konec. Poslovni načrti seti sicer ne bodo popolnoma uresničili, a boš vseeno pošteno okrepil svoj finančni položaj. Škorpijon Ona: Srečala boš nekoga, ki si bo kar preveč prizadeval, da bi ti ustregel. Raje razmisli, preden se boš podala v kakršno koli avanturo. Konec koncev ti tudi sedaj ne gre ravno slabo, ali ne? On: V družbi sodelavcev boš raztresen in vzkipljiv, zato se nikar ne spuščaj v kaj večjega in tveganega, vsaj kar se tiče poslovnih reči. Poišči si raje bolj veselo družbo in si podzravi svojo »slabo« voljo. Strelec Ona: Presenečenje, na katero se pripravljaš že dalj časa, se ti bo popolnoma posrečilo in rezultati ne bodo mogli izostati. Prijatelj te bo povabil na prijeten pomenek, ki pa se bo končal malce drugače kot ponavadi. On: Potrebno bo potrkati na prenekatera vrata, preden se ti bo uresničila tvoja stara želja. Ti pa si kar nekoliko prelen ali pa enostavno misliš, da se bo vse dobro končalo. Stori no že nekaj, da ne bo prepozno! Kozorog Ona: Bolje bo, da ne razmišljaš o maščevanju, saj je trenutek prej primernejši za pomiritev. Prosti koncu tedna boš prišla v položaj, ko se bo potrebno odločiti za veliko več , kot boš pripravljena. On: Namesto da boš pametno molčal, se boš na vse kriplje širokoustil, karti bo nakopalo obilico težav na poslovnem področju. Pa tudi v ljubezni se ti ne obeta nič dobrega. Drži se raje tistega, kar že imaš! Vodnar Ona: Nekomu boš dobesedno padla v objem, karti bo na neki način celo všeč. Položaj bo skrajno komičen, vendar se obeta nekaj resnejšega. Vse bo odvisno le od tebe. On: Zaradi stvari, ki si jih naredil, te nekdo občuduje, ker pa sl priznal tudi svoje napake, je to le še dopolnilo tvoj dober vrtfs. Sprejmi povabilo, saj se ti obeta nekaj, česar doslej še nisi doživel. Le tako naprej! Riba Ona: Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano vprašanje in moralaše boš dokončno odločiti. Obeta se ti prijetna avantura, iz katere lahko izvlečeš tudi obilo materialnih koristi. Toda pazi, da se ne zapleteš v lastne mreže. On: Do prijateljice boš začel čutiti tudi nekaj več kot samo prijateljstvo. Vprašanje pa je, ali bo za to tudi ona. Vsekakorse ti obeta izredno zanimiv konec tedna, zato se nikakor ne boš dolgočasil. ČAJ ZA POTENJE Ocvirkove pogače MURSKA SOBOTA ČAJ ZA POTENJE Po razvrstitvi spadajo med slana, kvašena peciva. Pogosteje jih pripravljamo v zimskem času, ki je primernejši za uživanje visokokaloričnih jedi, med katere spadajo zaradi visoke vsebnosti svinjske maščobe. Poleg tega imajo podeželske gospodinje pozimi na voljo več svežih ocvirkov. In prav iz svežih, dobrih, drobno mletih ocvirkov lahko spečemo rahle in okusne pogače. Ponavadi jih ponudimo kot prigrizek h kozarcu pijače ali k skodelici napitka. Najboljše so sveže pečene. Za pripravo srednje velike široke sklede pogač potrebujete 50 dag pšenične moke (pol ostre, pol gladke), 5 dag masti, 25 dag svežih mletih ocvirkov, 3 dag kvasa, 4 žlice kisle smetane, 1 drobno jajce, mleko po potrebi, žličko soli. Iz sestavin razen ocvirkov zamesimo srednje trdo testo. Preden začnemo mesiti, dodamo kvasu slabo žličko sla- dkorja in 3-4 žlice toplega mleka. Razmešamo in po- Zeliščna raba: Za znojenje in kot sredstvo proti katarju, to je vnetju sluznice, pri katerem se izločajo sluz, sokrvica ali gnoj. V ljudskem zdravilstvu se uporablja proti prehladnim nahodom, kroničnemu nosnemu katarju z oglušelostjo in vnetju sinusov. Pospešuje tudi izločanje vode, je blago odvajalo in ima zmerni protivnetni učinek. Odmerek za odrasle: Čajni napitek, pripravljen kot poparek iz 2 do 4 gramov cvetov trikrat na dan. Novejša dognanja: Do njih so prišli z raziskavami na živalih. Cvet bezga zavira lokalno vnetje dvakrat slabše kot sintetski an-tiflogistik indometacin; spodbuja izločanje vode bolj kot sintetski diuretik teofilin; deluje proti virusom gripe tipa A in B in proti herpes simpleksu tipa 1; po posameznih sestavinah cveta bezga pa popustijo krči gladkih mišic. Deluje zaščitno za jetra. Stranski učinki in strupenost. Stranski učinki niso znani. Strupeni so listi, lubje in korenine, ker vsebujejo večje količine strupenih lectinov in cianogenih glikozidov. Zreli plodovi so nestrupeni, le sveže jagode lahko povzročajo bruhanje. Cvetovi se lahko užijejo brez škode v predpisanih odmerkih. Prepovedi in opozorila: V zdravilne namene naj se rabijo le cvetovi. Spodbujajo izločanje vode in kalija, zato lahko čezmerno in dolgotrajno uživanje privede do primanjkljaja kalija v telesu. Bolniki, ki jemljejo zdravila s podobnim učinkom, na primer furose-mid, naj bodo ob pitju bezgovega čaja previdni. Nosečnicam in doječim materam ga odsvetujemo, ker premalo vemo o rabi v teh okoliščinah. Lekarniško mnenje: Novejše raziskave so potrdile zdravilno rabo cveta bezga po ljudskem izročilu: tako protivnetno kot protivirusno učinkovitost ter spodbujevalni učinek za nastajanje in izločanje vode. Cvetovi so primerni za zeliščno zdravljenje večine ljudi, opozorila in prepovedi pa veljajo za prej omenjene nosilce večjega tveganja. Sklep: Naravno zdravilo je prečudovit zdravilni vzorec, ki odklanja bolezen, zato ga ne prezrite. Prehladu pokažite cvet črnega bezga! JANEZ ŠPRINGER, __________________man farm. Bodo poskusi na živalih kmalu odveč? Poskus z reagenčnim steklom naj bi kmalu nadomestil vse živalske poskuse. Na desettisoče zajcev so vsako lepo uporabili za rutinsko preverjanje injekcijskih zdravil. Novi test sta razvila profesor Albrecht Wendel in Thomas Har-tung na Univerzi v Konstanci in za svoje realistične izboljšave dobila biomedicinsko nagrado ... krijemo ter počakamo, da vzhaja. Testo razvaljamo v pa- lec debelo ploščo in jo premažemo s tretjino drobno mletih ocvirkov. Testo zložimo s prepogibanjem v vedno v isti smeri. Zloženo testo pokrijemo s krpami in počakamo še 25 minut. Nato ga ponovno rahlo razvaljamo in namažemo z drugo tretjino ocvirkov ter zložimo. To še enkrat ponovimo po vmesnem počivanju. Ko smo testo tretjič namazali in ga razvaljali, ga z manjšim obodcem zrežemo v dva centimetra visoke pogače. Zložimo jih v pekač, pokrijemo in počakamo, da se nekoliko dvignejo. Premažemo z jajcem in spečemo. Ponudimo tople ali hladne. Cilka Sukič Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 59 avtomobilov, prodali pa so štiri. Znamka Letnik prev. km. Cena Ford Eskort CLX 1991 100.000 12.200 DEM Renault 19 RT 1,4 1993 41.770 16.500 DEM Fiat Tipo 1,4 1990 68.600 8.500 DEM Mazda 1,3 16v 1991 95.000 9.900 DEM Golf diesel 1,6 1988 83.000 8.300 DEM Jugo Koral 55 1988 82.4000 2.400 DEM Renault 5 Five 1996 9.000 11.000 DEM Daihatsu Applause 16v 1991 98.000 8.900 DEM Škoda Favorit 135L 1992 75.000 5.500 DEM Peugeot 405 GL 1992 54.000 11.500 DEM SESTAVIL MARKO NAPAST UVODNI NAUK V KAKO ZNANOST TEŽNJA PO POLITIČNIH SPREMEMBAH PRVA OPERA Z ELEKTRONSKO GLASBO GLAS, ZVOK STARA PLEMENA V JUŽNI AMERIKI RUMENO BARVILO V USTIH RASTUN GL MESTO KANTONA AAfJGAU V ŠVICI KNJIŽICA S KOLEDARSKIMI PODATKI NAPAČNA BARVA PRI KARTANJU ČLOVEK, N RAD OVINKARI BALETNA UMETNICA MLAKAR HRVAŠKI PETROL ANTIČNO RAČUNALO AMERIŠKI PESNIK POUND TUPOLJEV ENAKI ČRKI GOROVJE NA JUGOZAHODU TEKSASA GL MESTO FRANC. DEPARTMAJA SOMME PARNA VOKALA V ABECEDI PRVA GRŠKA ČRKA PUNTI * HČERIN ALJ SINOV SIN IVAN MRAK AMERIŠKI PLAVALEC BIONDI EDEN OD ČUTOV RIM. ŠTEVILO 1051 INDUSTR RASTLINA MESTECE PRI KOPRU ŠPANIJA OSLOVSKI GLAS ROŽEVINA IME TREH MAKEDON SK1H KRALJEV REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: vodoravno: eksport, romadur, Iravadi, kis, kip, Ashe, Ma, et, amen, L, Ogenj, egalite, namet, Ita, ro, aerobus, krutost. ^Cronika vestnik, 6. marec^ 24______________ Zgodilo se je ... Murska Sobota: Zagorelo je V soboto ob 13.20 je zagorelo v zapuščeni stavbi pri trgovini' Maximarket v Lendavski ulici v Murski Soboti. Ogenj so opazili še ob pravem času, obvestili gasilce in ti so poskrbeli, da se ni razširil na ostrešje, ampak je zgorelo le nekaj slame. Škoda ni ravno velika, to pa ne pomeni, da ne bi skušali ugotoviti vzroka požara. Maribor: Oropan Ljutomerčan 59-letnega Stanka M. iz Ljutomera so v nedeljo okrog 22. ure v Mariboru v Liliči kneza Koclja dohiteli trije neznanci, ga zbili na tla, nato pa potegnili v hodnik bližnjega stanovanjskega bloka in mu iz žepa sunili denarnico s 16.800 tolarji in dokumenti. Oškodovani je sicer opisal, kakšni so bili napadalci, a je vprašanje, ali jih bodo sploh kdaj odkrili. Banuta: Naši lado, izginila stoenka V noči na 7. marec je v Mostju nekdo ukradel osebni avto Lada. Pokvarjeno vozilo so policisti našli ob 6. uri v bližini pokopališča v Mostju. Od petka tudi pogrešajo osebni avta Zastava 101 GTL bele barve, registrska številka MS 6082H, katerega lastnik je občan iz Banute. Utemeljeno sumijo, da je tako kot lado tudi stoenko ukradel isti člo- vek, le daje imel z zadnjim vozilom več sreče: z njim se je odpeljal nezano kam, zato oba iščejo. Velika Polana: Sprožil se je alarm V noči z 8. na 9. marec (okrog 3.30) naj bi Robert Š. skušal vlomiti v Mercatorjevo okrepčevalnico v Veliki Polani. Ostalo pa je pri poskusu, kajti vključila se je alarmna naprava in tako pregnala nočnega tička. Škode je le za 5.000 tolarčkov. Policisti so ga. prijeli pred Žižki, ko se je vračal domov. Ugotovili so tudi, da se je v isti noči splazil skozi okno v neko hišo na Hotizi, preiskal spalnico in sunil neke drobnarije, vredne kakih 10.000 tolarjev. Stvari so mu zasegli in napisali potrdilo. Kot: Hišna preiskava Lendavski policisti so potem, ko so pridobili odredbo okrožnega sodišča, opravili hišno preiskavo pri L. I. Našli in zasegli so 300 gramov indijske konoplje in 30 gramov semen konoplje. Mota: Kradejo vino V noči na 10. marec je nekdo vlomil v ograjen prostor ob ribniku v bližini Mote in iz lesene ute, katere lastnik je Ivan K., ukradel dve gospodinjski plinski jeklenki ter večjo količino vina in brezalkoholnih pijač. Škode je za več kot 50.000 tolarjev. Za storilcem poizvedujejo. Š. S. Priznanja Civilne zaščite Ob letošnjem dnevu Civilne zaščite je Uprava za obrambo Murska Sobota pripravila krajšo slovesnost, na kateri so podelili najbolj zaslužnim ustrezna priznanja. Zlata znaka Civilne zaščite sta prejela: Aleksander Abraham iz Občine Hodoš - Šalovci in Dušan Kosi iz Občine Ljutomer, in sicer kot priznanje za dolgoletno uspešno delo pri uvajanju in krepitvi organiziranosti in usposabljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč, hrabra dejanja ter raziskovalne dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Srebrne znake Civilne zaščite za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so dobili: Ludvik Abraham iz Občine Hodoš - Šalovci, Gasilsko društvo Čepinci, Gasilsko društvo Hodoš in Gasilsko društvo Šalovci. Bronaste znake CZ za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite in reševanja pa so podelili: Kolomanu Črnku iz Občine Gornji Petrovci, Borislavu Holcu iz Občine Ljutomer, Gasilskemu društvu Čentiba in Gasilskemu društvu Nedelica. Plakete CZ za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in varovanju okolja pa so dobili: Vera Bogdan iz Občine Ljutomer, Anton Holsedl in Milan Vidonja iz Občine Rogašovci, Dragica Larnsak iz Občine Lendava in Gasilsko društvo Sveti Jurij v Prekmurju. Ob dnevu CZ so podelili še priznanja tistim, ki so se najbolje odrezali pri vaji Potres ’96. Dobili sojih: Ekipa za postavitev zasilnih prebivališč regijskega štaba CZ za Pomurje, ekipa prve pomoči občinskega štaba CZ Mestne občine Murska Sobota, ekipa prve pomoči občinskega štaba CZ Lendava in ekipa prve pomoči občinskega štaba CZ Ljutomer. Š. S. Zapora ceste, ki je Ljutomer razdelila na dva dela, je od četrtka do ponedeljka dokaz, da še dolgo ne bomo zreli za zahodno družbo. Namesto svoje strokovnosti bi voznikom lahko prizanesli z iskanjem obvoznic, opravili dela ponoči, ko je promet najmanjši, ali cesto zaprli samo deloma, in če se vprašate, kakšna je bila razlika med nedeljsko zaporo ceste in ponedeljkovim prevažanjem preko nje, potem ugotovite, da zelo majhna. Gradbena stroka je zjutraj samo odstavila vozilo, ki je zapiralo cesto. O tem, da so se nekateri prevažali tudi po zelenicah oziroma pešpoti ob kulturnem domu, verjetno ni potrebno posebej izgubljati besed. Vse za stroko, obiskovalce, tranzit ali v Evropo po balkansko ... A. P. Z Okrožnega sodišča v Murski Soboti Obtoženec in žrtev Obtoženi Ivan G. naj bi vseskozi nosil nož in ne le tisto noč, ko naj bi z njim zabodel Vlada L. Včeraj se je začelo na murskosoboškem okrožnem sodišču sojenje Ivanu G. iz Kuštanovec, ki je obtožen poskusa umora. Le-ta naj bi, kot smo že poročali, 24. novembra 1996 okrog 3. ure ponoči prisilil voznika Vlada L. s Trdkove, da je zapeljal pri Sebeborcih osebni avto z glavne ceste na stransko, ki vodi v gozd, kjer naj bi ga potem zabodel v predel obraza in vratu, nato pa naj bi se z njegovim avtom odpeljal domov. Čez čas pa je avto zapeljal v bližnji gozd Gaj, kjer ga je polil z bencinom in sežgal. Obtoženi je najprej dejal, da se ne bo zagovarjal, pozneje pa je le odgovarjal na vprašanja tožilke in sodnika. Govoril je potihoma in sodnik ga je večkrat opozoril, naj glasno pove, kako je bilo. Ni zanikal, da se ne bi srečal v gostišču Divji gaj in pozneje vozil z Vladom L., pač pa je trdil, da ga je naprej le-ta napadel in zahteval od njega denar. Priznal pa je, daje nosil nož, kajti Umor pri Rogaški Slatini 10.000 mark za informacij* Kljub obširni raziskavi ter prizadevanjem policistov in kriminalistov še vedno n1 pojasnjeno ozadje krutega umora štirih domačinov v Tekačevem pri Rogašl V torek, 4. marca, ali v noči na 5. marec je nekdo ustrelil 73-letne-ga Štefana Poharca in njegovo 75-letno ženo Frančiško ter 36-letno Heleno Krošlin in njeno 17-letno hčerko Viktorijo Krošlin. Da bi si organi za notranje zadeve lahko ustvarili popolnejšo predstavo dogodka in njegovega ozadja oziroma da bi izrabili vse možne vire informacij, je Uprava kriminalistične službe MNZ R Slovenije razpisala denarno nagrado v tolarski protivrednosti 10.000 mark za informacijo, ki bi pripomogla k prijetju storilca oziroma storilcev. Poudarili so tudi, da ponujanje nagrade za uspešno odkritje storil- •S« Štefan Poharc Frančiška Poharc Helena Krošlin Fotografija: Delo Štiri žrtve krutega umora (domnevno s kratkim strelnim orožjem) iz vasi Tekačevo pri Ptuj: Tri žrtve prometa Ob koncu tedna v Pomurju ni bilo hujših prometnih nesreč, kar si lahko razlagamo s tem, da smo še kar upoštevali cestnoprometne predpise. Vsi, ki imamo vozniška dovoljenja, pa najbrž vemo, kaj to je! Drugače, celo tragično, je bilo v naši soseščini - v Podravju, saj so tri prometne nesreče terjale tri življenja. Začelo se je v petek na cesti med Ptujem in Ormožem v bližini vasi Osluševci. Kmalu po 22. ure je 18-letni Leon Pongar s Ptuja z osebnim avtom Renault 19 pri dohitevanju kolesarja zapeljal s ceste na njivo, kjer seje vozilo večkrat prevrnilo. Sopotnica, komaj 16 let stara Mojca Dominko iz Cvetkovec, je bila tako hudo poškodovana, da je med prevozom v bolnišnico v Maribor umrla. Srečno pa so jo odnesli voznik in 19-letna T. T. in 21 let star V. V., oba s Ptuja, saj so se le lažje poškodovali. V soboto zgodaj zjutraj se je 29-letni Gjevolin Matoqi s Ptuja peljal sam po regionalni cesti Ptuj-Po-dvinci. Očitno je vozil s preveliko hitrostjo, kajti zunaj Podvinec in izpeljal ovinka, ampak je s pasatom zapeljal na bankino, nato v obcestni jarek, trčil v betonski prepust in na kraju nesreče umrl. Prav tako v soboto, vendar nekoliko pozneje (ob sedmih), se je zgodila tragična prometna nesreča na magistralni cesti že od prej se je čutil ogroženega, ker so ga Romi a Pušče napadli enkrat v Krggu in dvakrat na Vaneči. Ob soočenju (obtoženi in žrtev sta bila obrnjena drug proti drugemu in gledala naj bi se iz oči v oči) sta povedala vsaj svojo verzijo. Ivan G. je trdil, da če bi hotel Vlada L. ubiti, bi to lahko storil že prej, ko sta se zapeljala na njegov dom po denar. Vlado L. pa je povedal, da je denar zahteval od njega obtoženi, a ker mu ga ni dal, ga je zabodel in še sreča je, da mu je uspel uiti in priti do regionalne ceste, kjer ga je ob 3.30 našel policist, ki je šel iz službe. Včeraj so pričale tudi nekatere priče. Izjava sovaščana K. B. je bila obtožujoča. Obtoženi naj bi, ko se je pripeljal z žrtvinim avtom na svoj dom, vzdihoval: »Bujo sam ga, bujo!« O sojenju bomo še poročali. Š. S. Veščica: Ilegalke iz Liberije Policisti so v ponedeli^j' marca, ob 6.30 ustavili v V®® pri Razkrižju osebni avto z borsko registracijo. Legiti®1^. Sebastijana D. in Marjana iz Maribora, in štiri državljani*’: afriške države Liberije. so, da sta jim Mariborčana.^ gala pri ilegalnem prehodu^ džarsko-slovenske meje. 0-c' Ijenca tega seveda n*sta?? priznati, to pa ne pomeni,®' ne bodo ovadili. Tujke b«*’ ročili madžarskim oblastem-Mele: Požar pri Muri V nedeljo, 9. marca, ob 1^ prišlo do požara mednih Mele in Gornjo Radgono.« nanega vzroka seje ob reki Muri na površini 3 I 40 metrov. Glede na to,^ vodijo sprehajalne poti, ? no sumijo, daje nekdo ne^l no odvrgel »čik«. Požar so najprej pogasiti naključni f hajalci, a ni šlo, zato so pr11". J njeradgonski gasilci. J lika. Kaj pa, če bi se ogenj Viktorija KU med Ptujem in mejnim prehodom Gruškovje-Donji Macelj (Hrvaška). Udeleženi so bili hrvaški in bosanski državljani. 22-letni Damir Kulo, državljan BiH, je zunaj naselja Draženci nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas in s svojim BMW-ejem trčil v opel, s katerim se je peljal naproti 46 let star Dragutin Pirš iz Zagreba. Zaradi silovitega trčenja se je Pirš smrtno poškodoval, Kulov avto pa je odbilo v golfa, ki je vozil za Piršem. Kulo se je hudo poškodoval, dva sopotnika pa lažje. «ksi sl°’ -i!1 ca ni novost v praK licije, saj so že nekaj ^j; paj z oškodovanci do, kar je nemalokr da so dobili informa p in prijetje storilcev dejanj. ,-oi^ Kdor bi torej la^ JoS'5 kakršne koli oziroma storilcih «nU ^ ! v Tekačevem pri , |efor>°. ? naj to sporoči P° L/CO Vilko 113 ali na U* O fon 063 481 385. C« L anonimen, naj zaV j 12 00. A Ljutomerski sodnik za prekrške 10.000 pošiljk s povr^ Koliko so »pokasirali« s kaznovanji Tudi sodnik za prekrške v Ljutomeru ima večji Pf'P?e]a) n lahko reši v določenem obdobju. Do lanskega maja je ® । (d J dnik, zato je od skupno 5.700 zadev, kolikor jih je bilo tudi 2.500 iz preteklih let), kar 400 predlogov za kazn° »dobili« pri 0 I torji, za katera J6 J preizkus znanja- M Iz službe Sodo ^pOs J Ljutomer so lan‘ 10.000 pošiljk s P J samezna pa Posamezniki se' zagovor, neradi P ^il > kazni. Pa vendar' p / Sodnik za prekrške je rešil 3.100 zadev, povrh pa je dal v kakih 500 zadevah pravno pomoč. Še vedno prevladujejo prekrški s področja cestnoprometnih predpisov. Tako so lani obravnavali 710 udeležencev v prometu, ki so bili zaloteni pri vožnji pod učinkom alkohola, 420 pa se jih je znašlo pred sodnikom, ker so preizkus odklonili. Sodnik je obravnaval tudi 255 mladoletnih sotilcev prekrškov, povečini cestnoprometnih, nekaj pa tudi kr-šitvev javnega reda in miru. Sicer je obravnaval 355 ljudi, ki so vozili motorna vozila, ne da bi imeli vozniška dovoljenja. V tem številu pa niso zajeti tisti, ki so jih »pokasiral« >4- O. kazni in 4-400. j stroške postoP* ’ / 18.700.000 tola« /J Zdaj, ko nekaj časa dva ške in tri admi -je mogoče Prl pfed1^ hitreje reševali P i novanje. n* glasbeni sceni 6. marec 1997 Pogovor s Heleno Blagne Brez mene bi bil . n je Helena s svojim Pogovor s Heleno Blagne je nastal, se: pr mcdtem ko SVa se pogo-možem »neki« novinarki pokazala pest, e , je izčrpana. z-a wjali, zagotovo ni. Domov sem prišla nep . rat me je prešinilo, da intervju me je namreč pustila čakati nekaj u . vjnarjev in novinark si morda Helena prav zaradi takšnega odnos priložnost, zmeljejo, nabira negativne točke, in jo potem, ko e . -grfkektna po gla-kmpak če Helenca ne bi bila takšna, kot je, ’ yoru je bila zelo s“ in stasu, je nihče na svetu ne bi upošteva^ prijetna, le njen mož je stražil pred sobo, a Psrte toliko časa zapojete z Na-atom Junkarjem in izdate kakšno floščo in nedavno je izšla plošča Helena Nace. »Junkar je manj v zabavni gla-sm.bolj poje v operi, zato je od '^Poženja odvisno, ali bova plo-sc® snemala skupaj. Sva dve soro-®lduši in delava po trenutku. Če ®SWadobro skladbo, ki nama je * aaa na kožo, takrat izide kase-a' Tudi jaz že četrto leto študi-Iam solo petje, operna smer, to je ki me zelo Zanima. Glasbe-r*®cm vaditi in trenirati ravno ,° • športn'k, ko enkrat pre-aš, nazaduješ. Mene pa zani-101 »mo napredek.« 7e kot deklica ste začeli nastopati psovati na festivalih. vari r°fes'onalno se z glasbo uk- lam sedmo leto, prvo nagrado nv dobila, ko sem bila stara do2,'et’in sicer dru8° nagra‘ p 011ke, potem so nagrade kar dolgčas Petek, i4' 3' marca, in v ^•Uri,?^3’ si lahko ^tontantič8 edate ameriš-^ača .^komedijoTi. vrteli ^de^J^to, 16-marca'ob l\lahko o£m° Mulci Pa l,ttkhca8j^tev četrtek, V^ob’19 Vpetek, 14. ]‘9'un. ris. ta 19 ' m.arca’ bodo »sPlteJan s>.ob 18 nn petek’ >4-JS15 00 20.30, v M^d^ GM 17 '16-’InP0- Ur?0' 15 m? Sp°redu v T’°b 20-00 k' 17. mire In pone-Ca’ob 12-30. 3nk ot°. Iš ^Pred?^ 19. kupijo, ifi ^s^kcijski sledile. Vedno sem nagrade dobivala od publike, strokovna komisija me nikoli ni zanimala. Zato je bilo zame vedno publika merilo in sodnik, ki odloča, kdo ostane in kdo ne. Oni so tudi tisti, ki kupujejo kasete in plošče in ki hodijo na koncerte.« Veliko je vaših popularnih skladb, katera skladba pa je vam najhliž-je? »Še vedno Moj dom, ker sem jo sama napisla. Pisana je bila v posebnih okoliščinah, z nostalgijo do mojega doma, in zato je vanjo vložene veliko duše, čeprav dam v vsako sladbo del sebe, ker jaz drugače ne znam. Žal v zadnjem času ne pišem več sama besedil, ker nisem tek-stopisec, zato jih raje dam ljudem, ki so za to usposobljeni. Ko jaz zaslišim glasbo, takoj začutim tudi tekst. Tekstopiscem povem svojo idejo, kaj želim imeti v pesmi, oni pa jo poetično izoblikuejo. Nastopam pa z enim od svojih dveh ansamblov ali pa delam na matrico in pojem v živo, nikoli na play back.« Kdo skrbi za vaš imidž, ki pride pri vaših nastopih še posebno do izraza? »Sama, imam pa krog ljudi, ki mi stilsko pomagajo. So določeni detajli, ki jim nisem kos. Potrebno je, da je vse v celoti narejeno, od čevljev do obleke, uhanov ..., da je vse v pravilni kombinacji. Prepričana sem, daje imidž zelo pomemben, kar pa veliko slovenskih pevcev zanemarja. Vsak se tudi ne gre profesionalca. Jaz pa to delo vzamem zelo profesionalno, zame je to moje življenje, je kruh ... Ničesar ne prepuščam naključju.« Mediji se radi ukvarjajo z vašim imidžem. Kako vi sprejemate obrekovanja ali pa kakšno pikro na račun vašega osebnega življenja? « (Smeh) ... Zelo dolg čas bi bil, če mene ne bi bilo na svetu. Jaz sem zelo zanimiva za medije. Povedala pa vam bom takole, jaz prenašam neumnosti, dokler se meni to pozna na bančnem računu ... če sem nekoliko hudobna. V življenju je tako, da ali vržeš puško v koruzo ali pa greš naprej. To so zadeve, ki se mene ne dotaknejo, zelo slabo bi vplivalo na moje delo, če bi se ukvarjala s trači po sistemu »baba rekla, baba kazala«. To ni moj nivo, ni moj stil, jaz grem čez to.« Zakaj pa se mediji po vašem mnenju bolj ukvarjajo z vašimi zasebnimi zadevami kot z vašo glasbo? »To je psihologija Slovencev. Ne išče se nič dobrega, ampak samo slabo. Če pa ni nič slabega, si pač izmislijo. To je nov sistem demokracije, trač sistem, na tej Fun klub Helene Blagne Rudija Papeža 1 4000 Kranj MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo £3 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.30 do 22.30 nagradno vprašanje. Odgovore pošljite najkasneje do 19. marca 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: prvomajski konectedenski paket v prvomajskem RELAXOVEM KLUBU v Novigradu. V KUPON ŠT. 6! Delimo vstopnice za kino Film Lepe vasi lepo gorijo je bil posnet v Srbiji 1996, pravilno je napisala Tina Aiken Vinkovič, Bratonci 58, 9231 Beltinci. Novo vprašanje pa se glasi: Jazz Med najbolj prodajane plošče jaza v Evropi in Ameriki so-djo plošča Dona Byrona Bug Musič, Joa Lovana Celebrating Sinatra in Joa Hendersona Big Band. Ameriška založba Verve, ki razpolaga s kopico najbolj znanih in cenjenih ustvarjalcev jazza, je v zadnjem času postregla s številnimi novimi ploščami. Znana pevka in pianstka Shirley Horn je izdala ploščo z naslovom Loving You. Vedno bolj uveljavljeni pianist Stephen Scott pa je izdal svojo drugo samostojno ploščo z naslovom The Beautiful Thing. Zasedba, ki sodeluje na plošči, se spreminja od tria do seksteta, v njej pa poleg drugih sodeluje odlični saksofonist Kenny Garrett. Angel Eyes je naslov najnovejšega albuma legendarnega Jimmyja Smitha, kateremu so pri snemanju pomagali basist Christian McBridge, trobentača Roy Hargrove in Nicholas Payton ter kitarist Mark Whitfield. Legendarni pianist in razsikovalec drugačenega Randy We-ston je izdal novi album z naslovom Earth Birth. Že pri vrsti alumov in tudi pri tem je za aranžmaje poskrbea njegova dolgoletna sodelavka Melba Liston. podlagi več prodajo.« Kakšni pa so odnosi na glasbeni sceni v Sloveniji? »Rakasti. Jaz proti nikomur nimam ničesar. Vsak se bori na svojem področju, vsak ima svoj prostor pod soncem, vsakogar spoštujem, ker vem, kako krvav posel je to, in prav je tako, da je. Ker za vse lepo, za vse dobro se moramo boriti. Je pa res, da je veliko konjev, ampak niso vsi za dirko. Med njimi se najdejo tudi kljuseta pa kakšni tovorni konji pa konji za odstrel, takšni nikoli ne pridejo do cilja. Kaj pa jim jaz morem za to.« Nekaj namigovanj je bilo, da boste prekinili kariero, da se boste bolj posvetili družinskemu življenju ... »Oooooh, kje pa. Sem komaj začela.« Foto in tekst: ANR Tokratno se glasi: Katero je zgodovinsko in kulturno mesto v južni Dalmaciji obdano z ohranjenim obzidjem? ODGOVOR:_____________________________________ V petek, 14. marca, ob 19. uri bo v telovadnici III. osnovne šole veliki koncert Simone Weiss s prijatelji ob Simonini 10-letnici nastopanja. Z njo bodo nastopili tudi Avantura, Geza, Marjan Zgonc, Werner in številni drugi. Vsakemu, ki pride na koncert, bo Simona podarila svojo novo kompaktno ploščo. Kateri igralec je igral v filmih Jesenska pripoved, Sedem, zagral pa bo tudi v filmu Sleepers? Odgovor: Kupon št. 4 Odgovore pošljite do 18. marca na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. LB POMURSKE BANKE V G. PETROVCIH fSii ?a nov,h Prosto- S Pridobita V 69. letu starosti je lani decembra v Londonu umrl Ronnie Scott, lastnik enega svetovno najbolj znanih jazzovskih klubov. V svoji karieri je igral tudi saksofon in sodeloval s številnimi znanimi imeni jazza. Glede na sloves svojega kluba in svoje ime pa je v klubu gostil številne najbolj znane glasbenike, kot so Dexter Gordon, Sonny Rollins, Ben Webster, Ornete Coleman in drugi. Eden zadnjih, ki je v njegovem klubu posnel ploščo, je bil njegov veliki prijatelj Van Morrison. Ta je na svojo ploščo How Long Has This Been Going On uvrstil same rithem and blues, jazz in blues klasike. Tony Bennett, znani pevec in šarmer, ki v zadnjem času doživlja svojo ponovno mladost, je nedavno izdal svoj novi album z naslovom On Holiday - Tribute To Billie Holidav. Ploščo je posvetil eni največjih pevk v zgodovini jazza. S pomočjo moderne tehnologije pa v skladbi God Bless The Child celo zapoje v duetu z Billie. Založba Blue Note je nedavno od tega izdala najnovejši album pianista Bennya Greena. Plošča nosi naslov Kaleidoscope. To je po treh letih njegov prvi samostojni album, na katerem so mu pomagali tudi Ron Carter, Lewis Nash, Stanley Turren-tine, Anton Hart in Russell Malone. Znani in priznani klaviatirist Chick Corea je izdal ploščo z naslovom svojega velikega vzornika nesmrtnega Buda Powela. Na plošči C. C. & Friends: Remembering Bud Powell sodelujejo bobnar Roy Haynes, saksofonista Kenny Garrett in Jo-shua Redman, trobentač Wallace Roney in basist Christian McBridge. Ronnie Earl je še dokaj neznano ime v bluesu, vendar pa zelo cenjeno med poznavalci kitarskega bluesa. Po enkratnem uspehu plošče je Ronnie Earl ponovno tukaj s svojo novo ploščo, ki jo je naslovil Eye To Eye. Kritiki so si enotni, da gre spet za izvrsten izdelek tega kitarista. Tokrat je ploščo posnel brez svoje stalne skupine Broadcasters. Pri snemanju so mu pomagali pianist Puinetup Perkins, basist Calvin Jones in bobnar Willie »Big Eyes« Smith. Iztok R. 111 ........ 1 U GO LADA CENTER JAGODIC 2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart- Maribor), telefon: (062) 640 540 od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30, v soboto od 8.00 do 12.00 PONOVNO IZBRAN ZA NAJBOLJŠEGA PRODAJALCA V SLOVENIJI Posojila brez pologa do 5 let, tudi za kmetovalce in s. p., ugoden lizing, avtomobili v zalogi * sistem rabljeno za novo NIVA1700i SAMARA 1500/5V od 12.410 DEM od 16.440,00 DEM “ pooblaščeni prodajalec prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled IN SERVISER 13-LETNA TRADICIJA »rezervni deli * avtomehanika * avtokleparstvo »vulkanizerstvo • optika 26 marca V( vestnik, 13. marcaj^ - PETEK k 14. MARCA TV SLOVENIJA 1 9.00 Vremenska panorama 9.10 Včeraj, danes, jutri 9.15 Videoring 9.45 Aerobika, 8. oddaja 10.00 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.15 Denver, poslednji dinozaver 10.40 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev tv-igrice 13.55 Omizje, ponovitev 15.25 Samospevi Huga Wolfa 15.55 Grabrijan: Makedonska hiša, ponovitev dokumentarne oddaje 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 18.00 Po Sloveniji 18.30 Aerobika, ponovitev 8. oddaje 18.50 Podarim - dobim 19.30 Dnevnik 20.05 Planet IN 21.35 Raziskovalec, ameriška dok. serija 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.00 Murphy Brown 23.25 Jaz, porota, ameriški film 1.15 Resnična resničnost, ponovitev oddaje o računalništvu 1.45 Videoring TV SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs 12.00 Tedenski izbor 15.10 Zgodbe iz školjke 15.450Tedenski izbor 18.00 Snežna reka, saga o McGregorjevih, avstralska nanizanka 18.50 Izobraževalna oddaja 19.25 Echo Point, avstralska nanizanka 19.50 Napovedniki 20.00 Rdeča zastava, ameriška zastava 21.30 Napovedniki - 21.40 10.000 obratov tisoč in več, dokumentarna oddaja 23.30 Slovenski jazz iz jazzkluba Gajo: Celjski plesni orkester žabe 0.10 EP v biatlonu, reportaža s Pokljuke POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gasilci - 12.00 Pop kviz -12.30 M. A. S. H. - 13.00 Obraz tedna - 13.30 Argument, ponovitev - 14.00 Kupe za morilce - 15.30 Pop 30 - 16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje - 18.00 Pop kviz - 18.30 Ugledna četrt - 19.30 24 ur - 20.00 Na prvi strani - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Film - 0.00 Lovec na glave - 0.30 24 UR, ponovitev - 1.00 POP 30 TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -10.10 V družini - 10.40 Ameriški pisatelji: Svet Marka Tvvaina - 11.10 Angleški jezik - 11.30 Program za otroke in mladino - 13.10 Santa Barbara, serija - 14.10 Poročila - 14.15 V družini - 14.45 TV-leksikon - 14.55 Angleški jezik - 15.15 Program za otroke in mladino -16.40 Sličica - 16.45 Skozi sanjski kraj, dokumentarna oddaja - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.30 Dnevnik - 20.15 Lepa naša, show program - 21.40 Pol ure kulture - 22.45 Mesta prihodnosti: Seattle - 23.40 Riznica, glasbena oddaja TV HRVAŠKA 2 13.35 Seinfeld, humoristična oddaja - 14.00 Bernard in duh, angleški film - 15.10 Nove priložnosti, serija - 15.55 Triler - 16.55 Divje srce - 17.20 Zvezdne steze - 18.05 Svet zabave - 18.35 Hugo - 19.00 Panorama - 19.30 Dnevnik - 20.20 Zakon v LA - 21.10 Kdo je šef, humoristična serija - 21.40 Filmi Alaina Delona: Za policistovo kožo - 23.30 Nori za orožjem, ameriški film - 1.15 Noč košarke TV MADŽARSKA 1 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Športna akademija in ob 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Julija in nedeljsko kuhanje -12.55 Telepakk - 14.00 Poročila - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Madžarska danes - 16.00 Posel - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka -17.40 15 minut - 18.00 Okno - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Dallas, pon. - 21.10 Apropo - 21.55 Ekskluzivno - 22.20 Noč, od gledališča do gledališča - 0.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 Siesta - 15.05 Robin Hood - 15.30 Fride-rikus, pon. - 17.30 Regionalni dnevniki -17.55 Vreme - 18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Strasti, serija - 19.55 Policijska poročila - 20.00 A.Wajda, portret -20.55 Glasba - 21.00 O prometu - 21.05 Te-lešport - 22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme -22.15 Aktualno - 22.45 Keno- 22.45 Absolutno začetniki, angleški film - 00.30 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 7.15 Tom in Jerry -8.50 Hope & Gloria - 9.35 Ekipa A - 13.00 Otroški program - 13.45 Vesoljčki - 14.20 Dinozavri - 15.40 SeaOuest - 16.25 Ekipa A - 17.10 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.05 Poslušaj, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Scott & Hooch, komedija - 21.55 Slepo maščevanje, akcijski film - 23.15 čas v sliki - 23.20 Nevarno, akcijski film - 0.50 Ljudje mačke, triler - 2.40 Rumford, kriminalka - 4.20 Vrnitev, film TVAVSTRUJA2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Zgodaj dozoreli, film -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna država danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba družina - 13.55 O, striček - 14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Nepristranski pogledi - 20.15 Derrick - 21.15 Pozdravi moj Dunaj - 22.30 Moderni časi -23.00 Nitebox - 5.00 Čas v sliki RTL 6.00 Poročila - 6.05 Paradise Beach - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Glej, kako razbija! - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Felix - prijatelj za življenje - 21.15 Urad - 22.15 Sedem dni, sedem glav - 23.15 Happiness - 0.00 Poročila - 0.30 Iz uličnih aktov - 1.30 Glej, kako razbija SOBOTA k 14. MARCA TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 7.55 Včeraj, danes, jutri 8.00 Radovedni Taček: Igla 8.15 Pod klobukom 9.00 Zgodbe iz školjke 9.30 Maribor ‘96 10.00 Snežna reka - saga o Mcgregorjevih, avstralska nanizanka 10.50 Hugo, tv-igrica 11.15 Tednik 12.20 10.000 obratov 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja 14.05 Policisti s srcem 14.50 Videostrani 15.05 Otroški program 15.20 Ana, nemški film 17.00 Obzornik 17.15 Kronika afriških živali 18.05 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 18.30 Ozare 18.40 Hugo, tv-igrica 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Resje! 21.40 Zatv-kamero 22.00 Poročila, vreme 22.10 Napovedniki 22.35 Včeraj, danes, jutri 22.40 Mali oglasi, posebni odred 23.25 Trd oreh, angleška nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 10.50 Tedenski izbor 10.50 Red Flag, ameriški film 12.25 Roka Rocka 13.50 EP v biatlonu, reportaža s Pokljuke 14.00 Svetovni pokal v smučarskih tekih 16.35 Podarim - dobim, ponovitev 16.55 Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju 19.10 Portret športnika 19.25 Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju 20.15 Finale v EP v biatlonu, rep. s Pokljuke 21.35 Moški, moški, moški, italijanski film 23.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji: 14. oddaja 0.00 V vrtincu 0.30 Sobotna noč POP TV 8.00 Marčeski - 8.30 Reboot - 9.00 Maska - 9.30 Parker Lewis - 10.00 Dogodivščine Brenčeče čebelice - 10.15 Flipper - 11.00 Vesoljski bojevniki - 12.00 Lois & Clark: Nove Supermanove dogodivščine - 13.00 Grad prix - 13.30 Obraz tedna - 14.00 Neznani zaščitnik - 16.00 Nill Hokej - 16.30 Zadnji med ljubimci - 18.30 Prijatelji - 19.00 Varuška - 19.30 24 Ur - 20.00 Filmski hiti: Rambo 3 - 22.00 Odpadnik - 23.00 Diamantna past - 0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 TV-koledar - 8.15 Poročila - 8.20 Srečni Luka, risana serija - 8.45 Klub, d. d., -Dobro jutro, Hrvaška - 11.00 Potovanje dr. Dolittlea - 11.35 Za ledeniki v Islandiji, dokumentarna oddaja - 12.00 Dnevnik - 12.25 Lovec, poljski film - 14.05 Briljanteen - 14.50 Filipovi otroci - 15.20 Skupaj v vojni - skupaj v miru - 15.50 Hrvaška katoliška odprava -16.20 Televizija o televiziji - 16.55 Poročila -17.00 Prosim vas - 18.00 Sinovi neviht -19.03 V začetku je bila beseda - 19.10 Hrvaški spomini - 19.30 Dnevnik - 20.25 Ameriški film - 22.15 Opazovalnica - 22.50 Svet zabave - 23.20 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 14.20 TV-koledar - 14.35 S knjigo v glavo -15.20 Divje srce, serija - 17.10 zakon v LA, serija - 17.55 Skrita kamera - 18.20 Satelitske vojne, dokumentarna oddaja - 19.30 Poročila - 20.10 Nocoj ... - 20.15 Triler -21.15 Vesoljsko obdobje, popularno-znan-stvena serija - 22.20 Nove priložnosti, serija - 23.05 Zlati gong, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -8.00 Otroški program - 9.30 15. marec, državni praznik - 10.00 Za otroke - 10.55 Praznovanje 15. marca - 12.00 Poročila - 12.05 Živo morje - 12.55 Praznovanje 15. marca 13.35 Barvna lisa - 16.00 Narodna pesem - 16.10 Kossuth ali Szechenyi, tv-igra - 17.25 Za boljši jezik - 17.35 Spominska znamenja - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Pravljica - 19.15 Deklamacija - 19.20 MC - 19.30 Dnevnik -20.10 Madžarska Marseljeza, 1848 - 20.50 Ozorski primer, tv-film - 21.55 Nočno zatočišče - 22.55 Kodaly - 23.55 Himna TV MADŽARSKA 2 Welcome to Hungary - 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje - 11.00 Kraške jame Madžarske - 11.25 Tisa - 12.00 Ponovitve - 13.55 Melodije - 14.30 Madžarski ve-likaš, madžarski film - 16.05 Vreme - 16.10 Šport - 17.10 Panorama - 17.40 Zoltan Kar-pathy, madžarski film - 19.05 Familija, serija -19.40 Zgodovina madžarskih železnic - 20.10 Glasbena ura - 21.10 Novinarski klub ob dnevu madžarskega tiska - 22.00 Škrjančki na nitki, češki film - 23.30 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 7.55 Pingu - 10.55 Di-sneyev festival - 11.50 Harry in Hendersonovi - 12.10 Kalifornijski klic v sili - 13.00 Življenje in jaz - 13.20 Čudovita leta - 13.45 Princ iz Bel-Aira - 15.25 Beverly Hills - 17.15 Savannah -18.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Mathausen, film - 22.00 Šport - 22.15 Night eyes, triler - 23.50 Damage, film - 1.35 Teh Dangerous, akcijski film - 3.05 Kalifornijski klic v sili - 3.50 Melrose Plače TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.30 Ha, ha, ha - 9.20 Vrtnice v jeseni - 11.05 Most v Remagnu - 13.00 Časvsliki - 13.10 Milijonar, komedija - 14.30 Maigret, kriminalka - 15.55 To so bili časi -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 V živo s Koroške - 22.00 čas v sliki - 22.05 Na odru, komedija - 23.40 Psihični teror v pisarni, film - 1.10 Pogledi od strani - 1.45 Schiejok vsak dan - 3.00 Interne afere RTL 5.30 Otroški program - 8.30 Disneyevteam -10.45 Gargolys - 11.15 Povver Rangers - 12.25 Salty, morski levček - 12.55 Polna hiša - 13.25 Krepka družina - 13.50 Princ iz Bel-Aira -14.15 Nanny - 15.15 Grozno prijazna družina - 1 5.50 Beverly Hills - 16.50 Melrose Plače -17.45 Models Inc. - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 20.15 Šov za 100.000 mark - 22.00 Kako, prosim? - 23.00 RTL v soboto ponoči - 0.00 Vesoljci groze, horor - 1.20 Melrose Plače - 2.05 Poročila - 2.55 Beverly Hills - 3.40 Modeis Inc. - 4.25 Princ iz Bel-Aira NEDELJA u 16. MAREC__. TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 7.55 Včeraj, danes, jutri 8.00 Ozare, ponovitev 8.05 Otroški program 9.30 4x4, ponovitev oddaje 9.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Svet divjih živali 11.30 Obzorja duha 12 .00 Dlan v dlani, oddaja tv Maribor 12.30 Nedeljska reportaža 13 .00 Poročila 13.05 Planet IN 14.25 Videostrani 14.35 Teh Egyptian, ameriški film 17.00 Obzornik 17.190 Popolna tujca 17.35 Po domače 18.45 Spoznavanje narave in družbe 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.20 Rondo kviz 21.40 Moški ženske 22.30 Poročila 22.40 Hemingway, koprod. nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs 10.25 Mali oglasi, posebni odred 11.15 Zlata šestdeseta slovenske popevke, nostalgija z avtorji - Ervin Fritz 12.15 Echo Point, avstralska nadaljevanka 12.40 Ljudje in zemlja 13.10 Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos 15.15 Svetovni pokal v smučarskih tekih 4 x 5 km, ž 16.00 Košarka NBA Action 16.30 Teniški magazin 16.55 Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, slalom 17.55 Celje: Polfinale evropskih pokalov v rokometu 19.25 Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, slalom, prenos 2. teka 20.15 Finale svet, pokala v alpskem smučanju, slalom, m, posn. 1. teka iz Vaila 20.40 Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, slalom, m, prenos 2. teka 21.40 Starinarnica, angleška nadaljevanka 22.20 Napovedniki 22.25 Slovenski magazin 22.55 Zlati petelin 23.25 Šport v nedeljo 0.10 DP v latinskoameriških plesih, rep. 0.25 Finale EP v biatlonu, reportaža POP TV 8.00 Pink panter - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Kapitan Zed - 9.30 Kasper in prijatelji - 10.00 Maček Felix -10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka krpice -11.00 Srečni Luka - 12.00 Argument - 12.30 Poslednja meja - 13.00 Varuška - 13.30 Zaljubljeni slepar - 15.00 Glavni kuhar -15.30 Gorski zdravnik - 16.30 Odpadnik -17.45 Ljubezen med tatovi - 19.30 24 ur -20.00 Nedeljski film: Sam doma - 22.00 Faust - 23.00 Kralj mesta - 0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.50 Poročila - 8.55 Briljanteen - 9.40 Program za otroke in mladino - 10.10 Operacija Barbarossa - 10.40 Postanite prvak - 1 2.00 Dnevnik - 12.25 Plodovi zemlje - 13.15 S pesmijo in plesom, dokumentarno-folklorna oddaja - 13.45 Mir in dobro - 14.15 Duhovni klic - 14.20 Opera Box - 14.55 Oprah Show - 15.45 Ameriški film - 17.30 Beverly Hills -18.20 Melrose Plače, serija - 19.10 Hrvaški spomini - 19.30 Dnevnik - 20.15 Skrita kamera - 20.50 Hitra sprememba, ameriški film -22.20 Opazovalnica - 22.50 Kronika hrvaškega filma - 23.25 Noč v New Yorku, dokumentarni film TV HRVAŠKA 2 12.40 TV-koledar - 12.50 Dosjeji X, serija -13.35 Polnočna premiera - 15.05 Zlati gong, glasbena oddaja - 16.05 Popularno-znan-stvena serija - 17.05 Koncert klasične glasbe - 18.05 Živali, katere sovražite, dokumentarna serija - 19.05 Popaj, risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Aplavz, prosim - 22.30 Zakonske vode, humoristična serija - 23.40 Grdo dekle, ameriški film TV MADŽARSKA 1 Otroški program - 9.00 Obleganje grada Beszterce, 2. del - 10.20 Sandor Pecsi, portret - 11.15 Operete Viktorja Jacobija -12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo -12.30 Skrivnosti peska - 15.00 Znanstveni poročevalec - 15.30 Verski program -16.00 Disneyjeve risanke - 17.00 Turistični magazin - 17.50 Klip mix - 18.00 Štiristo tisoč dni - 18.30 Kolo sreče -19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.05 MC - 20.15 Talec, angl, film (za odrasle) - 22.00 Spominska znamenjabeležja - 22.55 Jozsef Gregor, avtoportret TV MADŽARSKA 2 Kje, kaj? - 8.00 Družinski zdravnik - 8.30 Brez dima - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Civilna korajža - 10.00 Gora sv. Martina - 10.30 Zgodovina tehnike - 11.00 Računalništvo -11.30 Diamanti, tv-film - 13.05 Pesmi Benija Egressyja - 13.30 Ko se bodo zbrali ... -14.00 Moj dojtenček - 15.05 McKenna, serija - 15.55 Kolesa in koraki - 16.40 Horizont - 17.10 Gimnazija strtih src -18.00 Kviz -18.30 Po poti - 19.00 Pravljica -19.15 Kavalir z rožo, prerez opere - 20.55 Dokumentarni film - 22.05 Krtačni odtis - 22.35 Tele-šport - 23.05 Dober oče, angleški film -0.30 Dnevnik TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti TiVi - 7.15 Kasperl in Hopsi -10.00 Confetti - 11.20 Disney predstavlja -15.30 Old Surehand, film - 17.00 Šport -17.45 Srček - 18.15 Šport v nedeljo - 19.30 čas v sliki - 20.15 Prosti padec, boeing 767, film - 23.35 Časvsliki - 0.45 Ljubezen po protokolu, film - 2.15 Night eyes, drugi del, triler - 3.55 Ljudje mačke, film - 5.50 Confetti TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Neopravičljiva ura, komedija - 10.30 Teden v kulturi - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta - 12.30 Orientacija - 13.00 Cas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.00 Pogledi s strani - 15.30 Čudne zgodbe gospoda Trencka - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 18.55 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogled s strani -20.15 Blues - 21.00 Sosedje - 21.10 Ginekolog dr. Markuš Merthin - 22.00 Čas v sliki -22.05 K stvari -- 23.20 Vizije RTL 5.30 Otroški spored - 10.15 Masked Rider -11.05 Vojna zvezd, Galaktika - 12.10 Boj za diamante, film - 14.00 Ekipa A - 15.00 Fortune Hunter - 15.55 Herkules - 16.50 Xena -17.40 Odaja o živalih - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Policijska akademija, sedem, komedija - 21.50 Spiegel TV - 23.10 Grozno prijazna družina - 23.50 Grozno prijazna družina - 0.00 Tabu - 1.15 Aljaska -2.05 Grozljivka v bolnišnici - 3.00 Hans Meiser - 3.50 llona Christen - 4.55 Barbel Schafer PONEDELJEK 17. MAREC TV SLOVENIJA 1 Vremenska panorama 9.20 Včeraj, danes, jutri 9.25 Videoring 9.55 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev 14.05 Tedenski izbor 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju nekoliko drugače 18.40 Lingo, tv-igrica 19.23 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Mednarodna obzorja 20.55 Napovedniki 21.00 Homo turisticus 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Visoka družba, ameriška nanizanka 22.55 Beraška opera, češki film 0.30 Osmi dan, ponovitev 1.00 Videoring TV SLOVENIJA 2 9.00 11.45 12.50 13.20 14.05 14.35 15.25 15.55 16.45 17.15 18.05 18.50 19.25 19.50 20.00 20.50 21.40 21.50 22.50 0.20 Euronevvs T Na potep po spominu... g arhiva otr. in mlad, programa ■ Izobraževalna oddaja » Šport v nedeljo Maribor ‘96 Raziskovalec, amerit na serija 13 iškadok»d J Obzorja duha Starinarnica, angleška nat-. Echo Point, avstralska nanizal 17 idam 18, Viper Sedma steza Recept za zdravo življenje Simpsonovi Napovedniki , «> Komisar Rex, nemška nan'^ Stoletje ljudstva Napovedniki Roka Rocka Brane Rončel izza odra ( Recept za zdravo življenj 18, 19. 20. 21. 21. 22. 22. 23. 23. 23. A n P0Prv 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 9,< Barbara -11.00 Gorski zdravnik - 15. kviz - 12.30 Na sever -13.30 Caspe telji -14.00 Maček Felix - 14-3,»®S 15.00 Pop 30 -15.30 Matlock-(| ;6, Barbara -17.30 Družina za f Pop-kviz - 18.30 Ugledna četrt - <4 ■ - .Inf /A 19' -20.00 Poslastica tedna x Športna scena - 23.15 Reševale jug - 1.00 24 ur - 1.30 Pop 30 ž .. otroke 1,1 TV HRVAŠKA 1 b 7.55 Poročila - 8.00 DobL°j^aliO 10.00 Poročila - Iv.«--- in m«-« - 11.30 Program za otroke .jt 13.10 Santa Barbara, serija - , ževalni program - 14.45 Kar^ nostna pravljica - 15.00 Ang Program za otroke in mladino -svet - 16.45 Hugo-17;15R^19^ 18.40 Hrvaška in Federacija ni .^jiSJa^ vnik - 20.15 Drama - 21-2® pretepPrt 22.10 Opazovalnica - 22.40 danjosti - 23.15 Filmska noc 1.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.30 TV-koledar - 12-44 k Mestek-I 13.40 Angleški film - 15JA 350*1 _ 1« ne: Pni liro kulture - 'O' JV 1 v,-rv mm . _ - 16.05 Pol ure kulture - l6’3’^l?tv 17.00 Volitve '97 - 19.00 Palčja’ Dnevnik - 20.15 Prijatelji - 2®' . ®0 22.00 Ponos in predsodki, sen Otroci brez oči, dokumentarni K tv madžarska i s^ Otroci brez oči, Vaška TV - 6.00 Sončni poldne, vmes ob 9.05 Spom'"; ob 11.00 Disneyjeve risanke ' Jk la - 12.05 Posel - 12.25 76^A Poročila - 14.10 Narodno^ A 15.00 Repeta, matematika - A peska - 17.05 Turistični Vklopi! - 18.00 Overi - l8 ’ . IH 18.15 Posel - 18.30 Kolo sreč® M, 19.15 Kultura -'TAJ. -"'M, vljica šport - 20.05 MC------------ Odprta usta, politični šov cija - 22.05 Domovina, 23.45 Dnevnik nei pl TV MADŽARSKA 2 14.00 Zasedanje Parlamenta ’ _ Ml maloflirta, serija - 17.50 VreAu -1 fika - 18.00 Regionalni Znanstveni poročevalec - • 19.05 Moonlighting, serija ' lec denarja, madžarski film ' z poročila - 21.30 Telesreča ' -20.15 Aktualno - 22.40 Ken« 9ent iz Amerike - 23.15 ^0 TV AVSTRIJA 1 << 6.20 Otroški program - ii.5°aA) soka šola - 9.30 Ekipa A'jo A k. gram - 14.20 Dinozavri ' ma- 15.40 SeaOuest Vsi pod eno streho - J'■ bija' a A 4 q n c Oz^oi, ičsi kdo raz. „ ,71 7*\ ,« Vsi pod eno streho -do - 18.05 Poslušaj, kdo no prijazna družina - 19.30 W Šport - 20.15 Columbo ' *35%|. morjem in kopnim, film - 1 f' 23.40 Will Penny, vestern - po voznem redu, fi|m S TV AVSTRIJA 2. 9.00 Čas v sliki - 9.05 10.30 Bogati in lepi - 1, Vreme - 12.05 Čas v sli 13.00 Časvsliki - 13.1 ^'licr^To Divji potok - 14.45 vSaLO,i ti in lepi - 16.00 SchiejoK |.v^s Čas v sliki - 17.05 Dobrod« J Avstrija danes - gledi s strani -20.15 G/ > Tema- 22.00 Casv sin« d s« r re, prenos - 1.30 P°9 L Schiejok vsak dan £ RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sani „ 1$ A, ročila - 6.35 EkSploZ’*n® ;,3’ sedmih - 7.30 Poročila 8.00 Poročila - 8-°5 „ndba/lrf^ 8.45 Springfieldska zg ti ,n nijski klan - 10-30 Vroča nagrada - 11 ,7jn - nflO 12.00 Opoldanski mag^ 13.30 Glej, kako razbija , L fer - 15.00 llona cbr!s ser - 17.00 Jeopard/ 45^/k 18.00 Dober večer - 'n%ri AAL Eksplozivno - 19.40 20.15 Columbo - 23-^ 0.00 Poročila - 0.30 C - leta - 1.30 Glej, kdo raz 2.50 Poročila ^^.13. marca 1997 televizijski spored od 14. do 20. marca 27 TOfttK JMiarec ^SLOVINIjai ramenska panorama 'edenski izbor Poročila 10.25 13.00 13.05 14.05 16.20 17.00 17.10 '8.00 18.40 19.30 20.05 21.00 21.55 22.00 22.30 23.15 23.45 23.50 J-in9o, tv-igrica Tedenski izbor Mostovi Obzornik ^r°ški program ™ Sloveniji fcče'w9rica dnevnik, vsreme Gore m ljudje Studio City ceraj, danes, jutri ttr ,|Vreme’^ Staneš, jutri 10 City, ponovitev v sliki - 12.10 Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Halo, stric dr. - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Časvsliki - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.30 Na kraju dogodka - 23.05 Kulturni drobci RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 14.00 Bar-bel Schafer - 15.00 IIona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Alarm za Cobro 11 - 21.15 Bal-ko - 22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.10 Poročila - 0.40 Cheers - 1.10 Zlata dekleta -2.10 Magnum K e««« ‘ 1’5.20 '^bor r '°5 DragoSJanč°a C o ’ ameriška nanizanka 18 an P0811 predsta bri|ian,ni valček, 1§ > najS m6 SNG Drama Uubl’ana cJPoint 21 «n francn^11'83 Bundela: Smrt v § Korea °skc>nieh'ški film > ^stoletja 0,2n ?Wnas|An Z^tiznasl°njača 150 * '°°Dob J1K Refc -10 OO Santa Bar-! ~ 13 00 2'12,00 p°P‘kviz - l' arb?Vani' I5on^ - 14-°0 17.3oXP°P 30-16.30 Santa ^0n'Bl8'OoUqledna-Za Umret - 18 00 b4Resničnez!d^ ‘ 1930 24 ur ..!3.OoR°ni8nicaUDaLdb^' Nor od strasti - 1 ^O O-00 Na jug - i.oo 24 ur - a -10.00 Poročila - ^ino - i^?.11-05 Pr°9ram 'a ' 10-00 Poročila - ? “trokej?^ plWdnost program - 15.00 Pro- »S o' 'enta^^ini- i93oHnrvaskadanes" ’ 2ž 1cna oddaia o« Dnevt1lk - 20-15 "■ pJa' SREDA 19. MAREC TV SLOVENIJA 1 9.00 Vremenska panorama 9.40 Videoring 10.10 Otroški program Oglejmo si, angleška dokumentarna serija 10.35 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.35 Tedenski izbor 16.50 Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Po Sloveniji 18.30 Prodaja 18.40 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.10 Igor Karlovšek-Anton Tomašič: Dosje J. K., 6. del: Habjanov umor 21.05 Made in Slovenija 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Posadka 23.00 Cronaca di un Amore, italijanski film 0.40 Made in Slovenia, ponovitev 1.25 Viodeoring 1.55 TV-jutri, videostrani TV SLOVENIJA 2 9.00 Eurovvevvs 10.45 Svet poroča 11.15 Tedenski izbor 14.10 Košark a NBA: Seattle - Chicago, posnetek 15.40 Tedenski izbor 17.40 Caroline v velemestu, ameriška nan. 18.00 Koncerti za mlade, 23. oddaja d 18.55 Domače obrti na Slovenskem: Pletarji 19.25 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Šport 22.30 Zavrtimo stare kolute 23.00 Ave v Atenah 0.05 Letni koncert komornega zbora Ave 0.50 SP v umetnostnem drsanju, pari, po-sentek iz Lausanne ll Ha I vzhod - Id' '^St' 12.00pe nh°f in ob 11.0° V%a/TelePšakk P ?cila - 12-05 Ži'č^Snik'00 Mica 18-15 Posel - I 1 I^Mci' Sp°h - Jnne 9'’5Kultura Utfc, ISVii . ,. 21,05 Stiirtin 07 9.00 Do- d 15.00 Repeta, Peska - 17.05 Poljsko V05 Studi0 97 Sk°'Sovjetki silm - iJS^SlCAž 'Z' £ C M817'Oo£|'.1.6. i ^\9'oš M ^'onalnM ’ seriia “ 17 55 i'k krim nevniki in ma9a' - 19-55 ' '»Vr^llnr^inaHl' 2°.10Podjet-'f'1s76- ?oCn' ma9azin -bfilm^^Sllo^?'1 B Aktna|2'°° Dnevn'k - - 22.40 Keno O.lRu’abeneške«a ' irAorn? Solavizitt-3° ^Pe-Dona-k 9.o2° ^eoin^.^ka, serija - 17.55 1,15 Mc iškega Mavra, .*50|S:16.2Se14.2O Dinozavri-17.15 Vsi ki h med morjem in Zadani ' 1035 B°-an6a- 12.00 Čas POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci - 12.00 Pop-kviz -12.30 M. A. S. H. - 13.00 Na jug - 14.00 Bolnišnica upanja - 15.00 Pop 30 - 15.30 Matlock - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Družina za umret - 18.00 Pop-kviz - 18.30 Ugledna četrt - 24 ur - 20.00 Buli Durhm - 22.00 M. A. S. H. - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Reševalci - 0.00 Na jug - 1.00 24 ur - 1.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Izobraževalni program - 14.30 Sedanjost za prihodnost - 15.00 Program za otroke in mladino - 15.25 Pazi, steklo - 15.55 Prizma - 17.15 Hrvaška danes -19.10 Hrvaški spomini - 19.30 Dnevnik - 20.50 Družinski glasbeni kviz - 22.00 Opazovalnica - 22.35 Poslovni klub - 23.05 Z vzrokom in razlogom - 00.05 Območje Somraka TV HRVAŠKA 2 14.25 Iz dramskega albuma - 15.25 Bes -16.20 Otrok, to si ti, dokumentarna serija -16.50 Divje srce, serija - 17.15 Volitve'97 -19.30 Dnevnik - 20.15 Nogomet lige prvaka -00.10 Kontakt, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne, vmes ob 10.30 Trije doktorji, pon. -12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25Tele-pakk - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Repeta, biologija - 16.30 Skrivnosti peska -117.05 Skupne korenine naše vere - 17.35 Vklopi! - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Muhasti letni časi - 21.10 Izmislimo si Madžarsko -21.SO Deklamacija - 22.00 Požiralci lotosa, kanadski film - 23.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 Malo juga - 16.40 Pravnuki, 1. del - 17.20 Pratika - 17.25 Pomagač - 17.55 Vreme -18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Pogled domov - 19.05 Ob 110-letnici Gyula Kabosa - 20.10 Policijska poročila - 20.20 Liga prvakov, nogomet, v odmoru Dnevnik - 22.30 Vse ali nič, kviz' - 23.00 Aktualno - 23.25 Keno - 23.30 SP v umetnostnem drsanju -03.0 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 11.50 Otroški program - 12.15 Calimero - 12.40 Smrkci - 12.55 Am, dam, des - 15.40 SeaOuest - 16.25 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.05 Glej, kdo razbija -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Rose-anne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Šport - 0.15 Čas v sliki - 5.50 Otroški program TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čudežne zgodbe Friedricha Freiherrna von der Trencka - 11.20 Zvezna država danes - 12.00 Čas v sliki -12.10 Tema - 13.00 Časvsliki - 13.55 Halo, stric dr. - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Help - 22.00 Čas v sliki -23.20 Apropos film - 23.50 Pritisni na plin, Joe, komedija RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih -12.30 Poslušaj, kdo razbija - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 IIona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer -18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Champions league, AJ Auxerre in Bo-russia Dortmund - 22.20 Nogometni komentarji - 0.00 Poročila ČETRTEK 20. MAREC TV SLOVENIJA 1 9.00 Vremenska panorama 10.00 Videoring 10.30 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 10.50 Cronaca Di un Amore, italijanski film 1J3.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 15.00 Novice iz sveta razvedrila 15.25 Tedenski izbor 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.35 Hugo tv-igrica 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv-igrica 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Tednik 21.00 Napovedniki 21.05 Forum 21.15 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Omizje 0.00 Tednik, ponovitev 0.55 Forum, ponovitev 1.05 Videoring TV SLOVENIJA 2 10.10 Karaoke, razvedrilna oddaja 11.10 Domače obrti na Slovenskem: Pletarji 11.35 Ave v Atenah 12.40 Letni koncert komornega zbora Ave 13.25 Posadka, ameriška nanizanka 13.50 SP v umetnostnem drsanju, pari 14.50 Evrogol, posnetek 15.50 Tedenski izbor 17.15 Podeželski utrip 18.05 Šport 18.50 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 19.25 Echo Point 19.50 Napovedniki 20.00 Pretrgani molk 21.45 Napovednik 21.55 Pisave 22.25' Arte: Molierova smrt, francoska oddaja 23.15 Aliča, evropski kulturni magazin 23.45 SP v umetnostnem drsanju POP TV 7.00 Dobro jutro,Slovenija - 10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci - 12.00 Pop-kviz -12.30 M. A. S. H. - 13.00 Bombniki B-52 -15.00 Pop 30 - 15.30 Matlock - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Družina za umret - 18.00 Pop-kviz - 18.30 Ugledna četrt - 19.30 24 ur - Okrepčevalnica - 22.00 M. A. S. H. - 22.30 Argument -23.00 Reševalci - 0.00 Na jug - 1.00 24.ur- 1.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Izobraževalni program - 14.30 Sedanjost za prihodnost - 15.00 Program za otroke in mladino - 15.25 Pazi, steklo - 15.55 Prizma - 17.15 Hrvaška danes - 19.10 Hrvaški spomini - 19.30 Dnevnik - 20.15 Ekran brez okvirja - 21.20 Željka Ogresta in gostje -22.20 Opazovalnica - 22.50 Klub, d. d. - 23.10 Filmska noč z Meryl Streep: Moja Afrika TV HRVAŠKA 2 13.50 Michael Colins, dokumentarni film -14.40 Norost srca, angleški film - 16.05 Kontakt, glasbena oddaja - 16.35 Divje srce, serija - 17.00 Volitve '97 - 19.30 Dnevnik -20.10 Nocoj... - 20.15 Dosjeji X - 21.10 Močan človek, ameriški film - 22.30 Filmska gibanja - 23.10 Seinfeld, humoristična serija TV MADŽARSKA 1 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Marienhoff in ob 11.10 Dvorec Frankenberg - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 VVelcome to Hungary -12.55 Telepakk - 14.00 Poročila - 1.410 Gimnazija strtih src - 15.00 Repeta, književnosti - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Čakajoč na vlado - 17.30 Vklopi! - 17.55 Madonine solze - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica -19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Malo mesto - 20.55 Friderikus -22.00 Nogometni pokali - 22.30 Cxontvary, madžarski film - 0.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Robin Hood - 15.55 Zeleni planet - 16.15 Sotrpini -16.25 Repeta plus - 17.00 Tajno poslanstvo - 17.30 TOP 40 - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 Charlie Grace, serija - /MAV Radio Murski val 94,6 Mhz RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar - 17.35 Radijski' knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop -08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport -06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 - Občine -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osre- 19.5 Pratika - 20.00 Mojstrovine - 20.10 Stiki brez meja - 20.40 Ura bogov -21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme - 22.15 Aktualno - 22.40 Keno -22.45 SP v umetnostnem drsanju - 23.45 MC TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Vsi pod eno streho - 12.55 Otroški program - 14.40 Naša mala farma - 15.30 SeaOuest - 16.25 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Harryjevo gnezdo - 18.00 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Hope & Gloria - 19.30 Časvsliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Texas Ranger - 21.50 Prihajajo divje gosi, film - 0.00 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Pritisni na plin, Joe -10.35 Bogati in lepi - 13.10 Ljuba družina -13.55 Divja reka - 14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 1 9.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Ko Musi igra - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling - 23.50 Tehno logika RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 6.35 Eksploziv - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mestna klinika - 21.15 Schreine-makers - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Zlata dekleta dnja poročila na Murskem valu -17.20 -Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Moja mala nočna glasba -24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in 'odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi -18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.30 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. vestnik, 13. marec OBČINA HODOŠ - ŠALOVCI Šalovci 163, 9204 ŠALOVCI objavlja prosto delovno mesto vodje računovodstva Pogoji: - VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, pravne ali upravne smeri, - opravljen izpit iz ZUP-a, lahko ga opravi pozneje v 6 mesecih, - najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delu v finančno-računo-vodskem sklopu del, - dobro poznavanje dela z računalnikom, posebej pri materialnih evidencah in glavni knjigi, -trimesečno poskusno delo, - prednost imajo osebe, ki bivajo na območju občine. Delovno razmerje bomo po uspešno končanem poskusnem delu sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Občina Hodoš - Šalovci, Šalovci 163, 9204 Šalovci. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Razpisna komisija Javnega zavoda Pomurske lekarne Murska Sobota razpisuje na podlagi določil 30. člena statuta zavoda prosto delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA - za polni delovni čas Za drektorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjuje še naslednje razisne pogoje: - da izpolnjuje splošne pogoje po zakonu, - da ima visokošolsko izobrazbo farmacevtske smeri in strokovni izpit, - da ima pet let delovnih izkušenj v lekarniški dejavnosti. Delovno mesto direktorja zavoda razpisujemo za 4-letni mandat. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO« na naslov: Javni zavod Pomurske lekarne Murska Sobota, Kocljeva 2, 9000 Murska Sobota. Kandidate bomo o izbiri obestili v 30 dneh po poteku razpisa. Javni zavod Pomurske lekarne M. Sobota razpisna komisija Občina Beltinci objavlja na podlagi določil zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRŠ, št. 18/84) in sklepa Občinskega sveta Občine Beltinci z dne 27. februarja 1997 JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb in izbiro najugodnejših ponudnikov za oddajo stavbnih zemljišč občanom za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v Beltincih - Jugovo naselje I. Oddajamo naslednje parcele: Parcele imajo naslednjo komunalno opremo: vodovodno omrežje, kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, telefonsko omrežje in asfaltno cestišče. Na parcelah je mogoča gradnja stanovanjskih hiš v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom, ki ureja to območje. Izhodiščna cena za 1 (en) m2 stavbnega zemljišča znaša 37,20 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan plačila. V to ceno so že zajeti stroški obstoječe komunalne opremljenosti, niso pa zajeti stroški spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in izdelave lokacijsko-tehnične dokumentacije. II. Pogoji razpisa: Na javnem razpisu lahko sodelujejo občani - fizične osebe pod naslednjimi pogoji: - da v ponudbi navedejo parcelo in ceno, ki ne bo manjša od izhodiščne; - da predložijo potrdilo o državljanstvu; - da vplačajo varščino v višini 5 % od izhodiščne cene parcele, za katero so vložili ponudbo, na žiro račun Občine Beltinci, štev. 51900-630-76017; - izbrani ponudnik mora v 30 dneh od izbire skleniti pogodbo z Občino Beltinci (sicer se šteje, da je od ponudbe odstopil) in v 8 dneh po podpisu pogodbe plačati kupnino; - izbrani ponudnik, ki mu je bilo oddano zemljišče, mora na njem zgraditi stanovanjsko hišo najmanj do III. gradbene faze v petih letih od sklenitve pogodbe. Če se bo za posamezno parcelo prijavilo več ponudnikov, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, ima prednost tisti, ki za parcelo ponudi višjo ceno. Če ponudnik, ki izpolnjuje razpisne pogoje, ne uspe, ker se je za posamezno parcelo prijavilo več ponudnikov, ima možnost izbrati drugo razpisano parcelo, za katero ne bo nobene druge veljavne ponudbe. Prometni davek, stroške overitve pogodbe in zemljiškoknjižnega urejanja nosijo kupci. Interesenti naj pošljejo ali oddajo pisne ponudbe v zaprti ovojnici v 15 dneh od objave tega razpisa na naslov Občina Beltinci, Beltinci, Mladinska ul. 2, 9231 Beltinci, z oznako »ZA JAVNI RAZPIS - JUGOVO - NE ODPIRAJ«. Ponudbi je potrebno priložiti potrdilo o državljanstvu in potrdilo o plačilu varščine. Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno parcele, neuspelemu pa vrnili v 15 dneh po končanem razpisu. Če uspeli ponudnik odstopi od pridobitve parcele in ne sklene pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, varščina zapade v korist Občine Beltinci. Pravočasno prispele ponudbe bo obravnavala komisija, ki jo je imenoval župan Občine Beltinci, ter bo o izbiri vse ponudnike pisno obvestila. Podrobnejše informacije o tem razpisu daje uprava Občine Beltinci, Mladinska ul. 2, 9231 Beltinci, telefon: 42 264. Predsednik Občinskega sveta Občine Beltinci: Marjan MAUČEC VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4 1 02 1 min 1 56 sil NON - STOP PRAŠIČE, težke 40 kg, proda®«! 41 858. ml 2087 KRAVO s teletom prodam-^ dič, Dolenci 77, p. Šalovci,«1-' 06 l. ml 2099 KRAVO, staro 4 leta, brejo®^ cev, prodam. Mala Polana MR! 275. m 12110 NESNICE, mlade jarčice,?*' SEX, stare 13 tednov, cepljenj dam. Dostava na dom. CeMr SIT. Tei.: 06.2 792 357. JARČICE, različnih staral dobite na farmi v Babin™ ’ 82 401, vsak dan. Dostavad| motorna vozila dom. ml2148 posesti PORABJE - Samouprave ____ obmejnih vasi iz Porabja tudi letos načrtujejo odprtje več začasnih mejnih prehodov. Tako bo mejni prehod-Čepinci-Verica odprt 29. marca in 20. julija, na območju mejnih prehodov Dolenci-Budinci-Ando-vci pa 25. maja, 28. junija in 14. septembra. (J.Ž.) NEGOVA - V KS Negova ____ in v delu Spodnjih Ivanjec so končno dobili telefone. Predsednik gradbenega odbora inž. Stane Rojko nam je povedal, da so položili čez 30 kilometrov vodov, pretežno v zemljo, telefoni DISKONT UNIVERZAL BELEC LJUTOMER Tel.: 84 104, 84 105 pa so zazvonili pri 130 naročnikih, največ pri Negovi in v Ku-novi. Posamezniki niso prispevali le osnovnih 103.000 tolarjev, ampak dodatno po 60.000 tolarjev za ureditev omrežja. No, zdaj so napori in izdatki pozabljeni, samo da niso več odrezani od sveta! (L. Kr.) — KOBILJE - Na Kobilju se ____ bodo kmalu začela gradbena dela pri telovadnici in otroškem vrtcu. Tačas je občina Kobilje že objavila javni razpis za oddajo del do tretje gradbene faze, in sicer za izvedno. gradbenih in obrtniških del pri gradnji ter adaptaciji prizidka Osnovne šole Kobilje s telovadnico in otroškim vrtcem. Dela, ki se ocenjena na 105 milijonov tolarjev, bodo potekala od marca do avgusta. (J. Ž.) REDNJA KMETIJSKA ŠOL RAKIČAN / Lendavska 3, SLO 9000 Murska Sobota jC Tel.: (069) 23-162 Fax: (069) 23-162 objavlja na podlagi sklepa sveta zavoda JAVNO DRAŽBO RENAULT 4 TL, letnik 1984. prodam. Tel.: 21 177, do 15. ure. ml2024 FORD MONDEO, letnik 1996, z dodatno opremo, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 81 654. ml2025 PRIKOLICO ZA AVTO s cerado prodam. Tel.: 48 822. m!2025 ŠKODO BLACK LINE, letnik 1993/ 7, 76.000 km, črn, dodatno opremljen, prva lastnica, prodam. Tel.: 066 527 702. ml2048 JUGO 45, letnik 1987, prevoženih 85.000 km, lepo ohranjen, prva lastnica, ugodno prodam. Tel.: 54 131. m 12049 JAMAHO, 50-kubično, BVS, 3.300 km, ugodno prodam. Tel.: 21 537. ml2058 FIAT RITM0, registriran do novembra, prodajo za 4.700 DEM. Ivan Dominko, Odranci, Vezna ulica 5, Črenšovci, tel.: 70 442, zvečer ali zjutraj. m 12073 CITROEN AX, 1,1 TRE, letnik 1987, registriran do avgusta, prodam. Bratonci 15. ml2079 OPEL OMEGO, karavan, letnik 1993, in RENAULT 5 Five, letnik 1996,.prodam. Tel.: 32 830. ml2081 VISO SUPER, letnik 82/11, prevoženih 94.000 km, prodam. Tel.: 26 426. ml2089 GOLF diesel, letnik 1978, prodam. Krožka 36, M.Sobota, m 12091 PEUGEOT 309, dizel, električna pomična stekla, centralno zaklepanje, letnik 1991, prodam. Tel.: 49 500. m!2102 GOLF JGL 1,3, letnik 1981, ugodno prodam. Tel.: 56 093. ml2105 OPEL VEKTRO 1,7 diesel, letnik 1991, prodam. Tel.: 42 045. m 12111 VW GOLF 2, letnik 1986, cena po dogovoru, prodam. Tel.: 45 409. ml21!5 AX H TRE, letnik 1989, rdeč, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 55 045. ml2125 RENAULT 18 TL, letnik 1983, kovinsko modre barve, karambolirana zadnja leva vrata, vozen, prodam. Tel.: 43 033. m!2134 TOMOS AVTOMATI K in nov motor za tomos avtomatik prodam. Tel.: 22 527, Mikloša Kuzmiča 33« M.Sobota, m 12144 125 P, letnik 1984, prevoženih 36.000 km, ohranjen, ugodno prodam. Kapca 11, Lendava, m 12150 ZASTAVO 101, starejšo, prodam. Tel.. 62 392. ml2085 POSREDNIŠKO L AGENCIJSKO PO® KUPUJETE, ODDAJETE, IŠČETE... SVE^ nepremični^ ne izgubljajte nENARJ^t^ TEL. (069) 32 FAX-TEL. (069) 32 rt A. NOVAKA 4 M- I n T mmasisi*- j, PARCELO v Vučji Gomili J, Možnost nadomestne j, Rakičan. Panonska 23, te‘" ] g m 12008 » enosobno STANOVI M.Soboti prodam. Tel- 1 ml20l I PARCELO z elektro pri^U vodo ali novo hišo ozirom? J 5 let ali trisobno stanoW®j|jl centru Murske Sobote- T® I V m T ni tu Č( d: R K k, St T< K m!2OI3 ™ VINOGRAD v Strehovcih2 fr hišo prodam. Tel.: 43 ML® J VINOGRAD, starejši,zač^ vikend, 9 arov, v Ivanovcih' I Tel.: 54 090. ml2027 1 HIŠO v Rakičanu pr°^^t menjam za manjše sta^ollf ■ M.Soboti. Tel.: 32 sWn \J STANOVANJSKO HIŠ°$$ mt prostori, tudi za vse sli. zelo dobra lokacija. ni prodam ali dam v naj^ I d: C »I 087. m 12051 m VINOGRAD in gozd. hej, v Stanetincih prodata- . 03476 2942. m 12064 ENOSOBNO K0MWgfyijj oj dno prodam. obročnega odpla^jjil’ j) o. o., tel.: 32 32- V RAKOVCAH Pr' te prodam manjše p izrezo^ "“Prodam8^®’,diskov, ugod-TRAKTnn L rje 62-m 12071 18°'s koso in I,1C134, tel 4?hsri\njen’ Prodam. TkAKTnp 825'm 12090 J plugom 77'4S’ S &u?So ter trakti c?stransko boi> id Starič urkom’ Pr°dam.An- ^X?AN® kupim. Tel.: 71 ^b^°OBcs " tei«ini? Plugom i °kSt,rob 'raktor, “haj^le b™i' ballrko za ogla- |1 ?' Plug Pr2n dvobrazdni : ; -..a«™. M»WM: o< koso za W2-n,12147 Lukavci4l, ■^12149 33 Prodatn. Tel.: j 1 * Prodam. Tel.: pri. V J■ Igg!)e shujšati prehitro utru-pridde MVabČ^ Diana IN ZA ir v ^VCE W 7AJCV. m« rešetke za svinjske 00K- 42 096, Maučec, b 'n . G 'i Pridem na dom, plačam HRASTOV A DRN N 1 ^ei.")^ dem ugodno prodam- POHIŠTVO 'Lis SPA^ 65 210.mU031 ' w Jedilni kroM- S2ymU033 ^rtt išiin plin + dva ei.) pro- '''štruiram aneV5*1'' ^26 434. t^^nosl indeksa, izda-' n d"" soV' elektrotehniške ' a ""M usmeritve na ime V^i Urjan, Prekmurske bri&a-^ENX, upokojena, kmečkih dei-® m %21 ?, ’ Poineje dedovanje. AVTOMATSKO l^%za grozdje, W0 \iW-'^'Ov^VARD, prodam. ptočevme. TeL. Vrmni, in belo ■Bogomir Rožmarin Dokležovje. m 12059 VINO, 400 litrov, sorte beli bergun-dec, rizling, šipon, prodam. Tel.: 76 508. ml2O63 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice, izdane pri HKS G. Radgona št. 2584. Ivan Ornik, Kunova 26, Sp. Ivanjci. m 12064 m 12063 KROMPIR, prodam. Lipa 101. m 12069 OPEKO MODUL prodam. Tel.: 78 138. ml2078 KROMPIR, kvaliteten za sajenje, pakiran v vrečah po 20 in 30 kg, beli in rdeči, ugodno prodam. Lipovci 5, tel.: 42 482. m!2082 DVA KOLESLJA za konjsko vprego, eden s streho, drugi navaden, kotel za žganjekuho, 80 1, nov, in os. avto oldtimer Prinz tip 110, letnik 1968, ugodno prodam. Tel.: 22 445. ml2083 Preklicujem veljavnost osnovnošolskega spričevala, izdanega 1985, OŠ Šalovci, Dušan Slankovič, Budinci 20. m 12086 VINO, laški rizling, šipon, prodam. Tel.: 22 435. ml2088 LADIJSKI POD, 690 SIT. z dostavo, smrekov, suh, 7 cm, L kak. razred., naprodaj. Tel.: 063 451 082. ml2093 RAČUNALNIK 486 DX - 100, brezhiben, brez monitorja, prodam za 50.000 SIT. Tel.: 31 184. m 12094 PLINSKE GOSTINSKE ŠTEDILNIKE, 4 plin in plinska pečica, prekucnik, plin, kotel, 80 1, plinski, prodam. Ficko, Gradišče 56a. ml2O96 VINO, 400 litrov, sorte beli bergun-dec, rizling, šipon, prodam. Tel.: 76 508. m!2IO6 KROMPIR. vse vrste, prodam. Tel.: 41 523. ml2109 HLEVSKI GNOJ, dva voza, kakovosten, prodam. Ivan Lutar, Gomilica 121. m!2112 HLODOVINO javor, oreh, češnjo, hruško, kostanj, jablano, slivo in bukev odkupujemo po izjemno ugodnih cenah. Rok plačila 15 dni. Tel.: 063 32 662, 0608 62 960, 064 85 468.ml2120 MONTAŽNO GARAŽO, železno, prodam. Tel.: 42 384. m 12121 POZOR, DELNICE - odkup in prodaja pod najugodnejšimi pogoji brez stroškov. Po vaši želji vam za vaše delnice poiščemo najboljšo odkupno ceno. Tel.: 27 311. ml2123 SOHE za vinograd, sadovnjak ali brajde, nove, kakovostne, prodam. Tel:. 41 669. ml2131 MONTAŽA STANOVANJSKEGA IN PISARNIŠKEGA POHIŠTVA. Tel.: 23 372 ali 24 133. ml2133 SENO, večjo količino, prodam. Tel.: 40 140. m!2139 FRIZERSKO OPREMO prodam. Tel.: 65 457. ml2140 ABSOLUTNO NAJVIŠJI odkup delnic podjetij serij B in G v Sloveniji: Radenska, Petrol, Laško, Union in drugih, gotovina takoj, pridem na dom kjerkoli v Sloveniji (od 8. do 20. ure). Tel.: 061 16 86 055. ml2141 VILIČARJA ali traktorskega viličarja kupim. Trgovina Antolič, Žerovinci, Tel.: 062 714 113 ali 062 714 137. ml2146 SIMPATIČNO DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Za stanovanje poskrbljeno. Tel.: 063 755 796. mll986 NATAKARICO v gostišču v Mozirju - Savinjska dolina zaposlim. Tel.: 82 931. ml2012 PRIJAZNO IN POŠTENO DEKLE za delo v strežbi zaposlimo.-Btano-vanje je zagotovljeno. Tel.: 063 461 117. ml2029 DELO na kmetiji iščem. Mirko Prelog, Kokoriči pri Morekarjevih. ml2032 DODATNI PRIHODEK s polnjenjem kuvert, kuverto z znamko pošljite na naslov: Darinka Štesl, Ve-ščica 18, M. Sobota. ml2044 Z DELO NA DOMU do hitrega zaslužka. Za informacije pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov: Blanka Faflek, Krajna 32, 9251 Tišina, m 12061 ŠOFERJA in ekonomskega tehnika zaposlimo. Tel.: 0609 634 289. m 12098 ČE SI ŽELITE IZBOLJŠATI ŽIVLJENJSKI STANDARD, pokličite (069) 23 554, popodan. ml2128 VELIKO DELA - veliko denarja! Pokličite vsak delovnik od 8. do 13. ure po tel.: 75 866. m!2130 storitve Po ugodnih cenah in ob ugodnih plačilnih možnostih naredimo izolacijske in plastične fasade, opravljamo vsa notranja slikopleskarska dela, obnavljamo stare fasade, in izposojamo gradbeni oder. Garancija in 20 let delovnih izkušenj. Alojz Toplak - obrtnik Grajenščak 62a, Ptuj tel., fax.: 062 778 800 SKLOPLJIVA (HARMONIKA) VRATA, posezonska ponudba, velika izbira barv, izdelamo po vaših merah. ROLETARSTVO SVIT, tel.: 062 224 083 ali 0609 618 222. ml 1738 STENSKE OBLOGE, ladijski pod, ostrešja, mizarske deske, ugodno prodam z dostavo. Mobitel: 0609 648 116. ml 1988 ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese, komarnike, platnene roloje, izdelujemo, montiramo in servisiramo. Tel.: 21 656. m 12070 SLIKOPLESKARSKE STORITVE, kakovostno in po konkurenčnih cenah, opravljamo. Tel.: 53 705. m 12080 INŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovne šole. Tel.: 23 554, popoldan. m!2127 ■m 1203 8 delo Za območje Prekmurja vabimo nove sodelavce z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne vloge pošljite na p. p. 137 - 2000 Maribor. Informacije po tel.: 062 226 654, med 9. in 11. uro. ml 1861 REDNO ZAPOSLIMO NATAKARICO za delo v strežbi. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 841 511 in 841 317. ml 1866 NEMŠKA FIRMA, uspešna v Evropi, odpira svoje predstavništvo pri nas in vam ponuja možnost, da z malo vloženega prostega časa zaslužite dva- do trikrat več kot do sedaj. Za vse zainteresirane bo v soboto, 15. 3. 1997, ob 18. uri seminar v Hotelu Diana v M. Soboti, ml 1913 NOVO ODPRTO GOSTIŠČE s prenočišči redno zaposli natakarico in kuharico. Hrana in stanovanje preskrbljena. 1 ura/400 SIT. Tel.: 063 861 250. ml 1918 SIMPATIČNO DEKLE za delo v strežbi zaposlim. Stanovanje in hrana v hiši. Tel.: 063 762 860. ml 1984 ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 62. letu zapustila draga sestra in teta Cecilija Ferenčak iz Odranec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in pogrebništvu Ferenčak. Vsem skupaj - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Dan pomladni te Je vzel, a med nami si živ, kot si bil, saj vso dobroto si za nas izlil. V SPOMIN Minili sta dve leti žalosti in bolečine, odkar ni več med nami dobrega moža in očeta Jožefa Ficka od Grada Tvojo dobroto in ljubezen ti vračamo le s cvetjem in plameni svečk. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustila draga žena, teta in sestra Katarina Bažika rojena Kozlar iz Lendavske ulice 30 v Murski Soboti nazadnje stanujoča v Domu starejših v Rakičanu Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in sveče, ter vsem, ki ste darovali v dobrodelne namene. Posebna zahvala osebju Doma starejših v Rakičanu, vsem sorodnikom, sosedom, znancem in gospodu župniku za pogrebni obred. Njeni najdražji Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA V 69. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in svak Karel Horvat iz Skakovec V neizmerni bolečini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega dragega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Diindeku in pogrebništvu Banfi. Posebna hvala Nadinim in Darinkinim sodelavcem Veletrgovine Potrošnik - Skupne službe in samopostrežnice Shoping. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji Zaspal si, dragi, zaprl si trudne oči, bolečino si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, skrbnega očeta in dedka Stanislava Kotnika iz Kokorič 5b se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, ga zasuli s cvetjem in venci. Hvala vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli pisna in ustna sožalja ter darovali sveče in za svete maše. Posebna hvala dr. Ljubici in mag. dr. Ivanu Gašparcu za vso pomoč med njegovo boleznijo ter osebju pljučnega oddelka mariborske bolnice na Slivniškem Pohorju. Lepa hvala govornikom g. Milanu Korenu, načelniku za obrambo občine Ljutomer g. Antonu Kosiju, predstavniku gasilskega , društva Kokoriči g. Antonu Petovarju za izrečene ganljive besede slovesa ob preranem grobu, vsem gasilcem, kolektivu Trgovskega podjetja Vesna Ljutomer, konfekcijskemu oddelku Mure Ljutomer ter Ljubičinim sosedom in znancem iz Murske Sobote. Hvala g. župniku za cerkveni obred in sveto mašo, cerkvenim pevkam in pevskemu zboru za odpete pesmi, g. Rožmariču za odigrano tišino in g. Rajhu za izrečene zahvalne besede. Vsem še enkrat hvala! V globoki žalosti vsi, ki smo ga imeli radi Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker za vedno vzel si slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari ata Janez Legenstein iz Gornjih Črnec 35 Z bolečino v srcu in tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje. Posebna hvala g. župniku Fakinu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, g. Rajbarju za odigrano tišino in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji STARI ATA, tvojih poučnih naukov, toplih dlani in ljubečega nasmeha ne bomo nikoli pozabili. Hvala ti! Vnuki: Aleš, Simon, Jasmina, Daniel, Kristjan, Petra in Tomi 30 vestnik, 13. marech; Kako je hiša prazna, odkar te, mama, ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. Tvoj grob naj rože krasijo in sveče v pozdrav gorijo. N SPOMIN Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 16. marca mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti. A kako srce boli, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin M marec 1995, ko je ugasnilo srce našega najdražjega moža. sina, brata, strica in svaka 13. marca mineva eno leto, odkar nas je v 99. letu zapustila dobra tašča, skrbna mama, babica, prababica in praprababica Jožefa Rakuša iz Sitarovec 2 Žalujoči vsi njeni Anton Kranjec iz Nuskove 30 Hvala vsem, ki se ga spominjate in z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdrajji Stanka Horvata s Petanjec 37c Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče. Njegovi najdražji Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življetija. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Janez Sarjaš iz Gornjega Lakoša 26 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoča družina ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Ivana Prša iz Čentibe se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali vence, cvetje, za svete maše in nam izrekli sožalje. Iskrena zahvala Elektromaterialu, DOS 1 Lendava, skladišču Univerzala Mercator, Leku, SŠGT Radenci, g. župniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Terezija, hčerka Verica, sin Ivan in Dragica z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka 1 Hermana Obrana iz Veržeja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, sveče in za svete maše. Hvala duhovnikom, še posebej g. Marušu, godbi na P1 Ljutomera, pevcem, govorniku Janezu Ferencu, ko Železnice iz M. Sobote, kolektivu Mure iz M- So kolektivu MTT-ja iz Ljutomera ter pogrebništvoma V 3 Jurič. Hvala tudi zdravniškemu osebju kirurškega0 •. bolnice v M. Soboti. - j Žalujoči: žena Ivanka, sinova Franc in Kontni B hčerke Marica, Bernarda, , | Cilka in Brigita z družinami ter hčerka Ange | Trnovo pot življenja je prehodila in našla svoj mir našaj ri Anica Požegar upokojena predmetna učiteljica Pokopali smo jo 4. 3. 1997 na pokopališču v Murski Soboti. Hvaležni smo vsem, ki soji v življenju kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali cvetje in ji izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti. Sestra Gustika v imenu sorodstva ZAHVALA V 85. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Elizabeta Danč iz Prosenjakovce Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družinama Vukan in Kološa, prijateljem in znancem, ki so darovali vence, cvetje, sveče in svete maše, izrekli pisno in ustno sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, g. Molnarju za besede slovesa ob odprtem grobu ter pogrebništvu Banfi. Posebna hvala dr. Evi Koltaj - Kocan in osebju Ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Rakičan. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi, ki smo jo imeli radi Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Še posloviti se nisi uspel, prej kruta smrt te je vzela, . a vendar v naših srcih vedno ZAHVALA Ob boleči in nenadomstiji .J nas je 67. letu starosti zap^ dragi mož, oče, dedek1 >iil< JožefŽokš iz Vadarec 113 V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem so sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tak^,^ številu pospremili na njegovi poslednji poti, daro .e sveče, za svete maše, nam pa ustno izrazili so j mza^J Zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevceni ^tcič : žalostinke in za odigrano Tišino, gasilcem GD v Radovci ter pogrebništvu Banfi- Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinova Alojz in Jože Z zen ter sestra z družino J Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA V 59. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, tast, brat in stric ZAHVALA V 63. letu nas je nePr^ej/ zapustil naš dragi mož. ZAHVALA V 91. letu je prenehalo biti srce naše drage mame, tašče, babice, prababice, tete in botre Marije Ropoša roj. Bokan iz Doliča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, botrini in znancem, ki ste nam izrekli iskreno sožalje in kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter jo v lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za ganljive besede slovesa ter g. Rajbarju za odigrano tišino in pogrebništvu Maje iz Kuzme. Hvala tudi g. doktorju Čurčiču in patronažnima sestrama za vso nego in skrb med njeno boleznijo. Vsem še enkrat - iskrena hvala! V Doliču, 5. marca 1997 Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Ludvik Balaško iz Ulice Zorana Velnarja 13 v Murski Soboti Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, v dobrodelne namene in za svete maše, nam pa izrekli pisno ali ustno sožalje. Iskreno se zahvaljujemo za pomoč v težkih trenutkih dr. Štefici Rous iz Radenec, dr. Viljemu Kovaču iz Ljubljane in osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Merklinu za besede slovesa. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Jože Mesaric iz Bakovec Ki ■ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem.s težkih trenutkih pomagali - posebno sosedom. in ga pospremili k zadnjemu počita • - n ZSsV6te I Hvala vsem darovalcem cvetja, vencev, sveč m J red4 Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, P Bakovci za ganljive besede slovesa, pevcem |jil> žalostinke in osebju internega oddelka soboS Vsem še enkrat - iskrena hvala- Žalujoči: žena Veronika, sin Feliks in hce^ družino ter drugo sorodstvo 13. marec 1997 V SPOMIN Te dni mineva leto dni, odkar me nepričakovano zapustila moja ljubljena hčerka Silva Križan iz Murske Sobote Vsem, ki se je spomnite, prisrčna in iskrena hvala. Njena neutolažljiva mama in brat Marjan Mar prav zares odšla je tja, v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu ... ? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da ji ne zmotimo miru. (S. Makarovič) Naši Lidiji Abakumov Kjuta bolezen nam vzela je tebe - a tistega, kar dala si nam Ti, ne more nam vzeti nihče! HVALA TI. Tvoje sošolke 4. D, generacije 87/91 Z razrednikom S D ES Murska Sobota 8. 3. 1997 V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, botra in strica Jožefa Čarmana iz Sotine 106 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose ^^ Do7a7em 'n znancem, ki ste ga v tako ve vence, Premili na njegovi poslednji poti, darova sožalje. SVece« za cerkev, nam pa ustno ali prsno izrazili sozaij tudi dr. Čurčiču od Grada, P l cnemu oddelku v M. Soboti, g. seniorju Gez Pogrebni obred in pevcem za odpete zal Vsem še enkrat - iskrena hvala. %d™ija’ S‘n^gtanko°z žem^esno,6Daniel * mozem Alojzom, vnuki Stanko z z s Petro, Danijela in Andreja Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči. Naj bog odpre ti rajska vrata tam gori v večnosti. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Saj molčala si, molče trpela, prišla je ura, nisi mogla več, kar izgubili smo te! Menjaj .. Za»VALA spr 5asni[e j Je zastal, prezgodaj, prerano. Mnoge nade so ^kaj^nio, 2a710g' načrti so se porušili. Pretreseni se Z8p. Mu, hg aj Pero življenja tako hitro bilo je izpisano. Sa'°? To 'n ostare'i materi nič več lepega ne bo esede, ki se rojevajo ob smrti drage žene. matere, hčerke in sestre Marije Škerlak . z Vaneče *atere živi- v ned enjSka zgodba je bila dopisana °Poinjenem 48. letu življenja. StaH oh a'°st'nke U GumilarJU za besede tolažbe, pevcem za sfranj, j, '? Vsem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih sVo- '' S0Žjdje ter s cvetjem in darovi izkazali . Je sPoštoVanje dragi pokojnici. Aktivu Pn Sinek । nekoga tiska, dr. Koltajevi in osebju ter a 0 °škega oddelka v Rakičanu Lena 7VU ^'ovenija iz Voralberga. ■’ ij0 . Va'a tudi pogrebništvu Banfi. ^^'"joči: m - - ‘n nia/0^ Stefan, hčerka Anita, hčerka Rosvita z mama Helena, sestri Ivanka in z družinama in drugo sorodstvo je V SPOMIN Te dni minevajo štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi oče Milan Martinuzzi iz Murske Sobote Hčerka Jožica z družino Skromno, tiho si živela, za nas molila, delala skrbela. Veselo vsi prihajali smo k tebi, naša draga mama, sedaj pa prazen je ta dom in v srcih naših neizmerna bolečina. ZAHVALA V 79. letu nas je 12. februarja 1997, na pepelnico, za vedno zapustila naša draga mama, babica, tašča, sestra, sestrična, svakinja in teta Marija Forjanič iz Borec pri Ljutomeru Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti na pokopališče v Veržej. Žalujoči vsi njeni Draga mama že v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 65. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama in babica Marija Babič iz Logarovec 42 1932-1997 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala za storjeno vse dobro družini Angele Budja. Lepa hvala častitemu g. župniku Štefanu Vinkoviču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem GD Logarovci ter govornikoma g. Francu Rajhu in Milanu Majcnu za ganljive poslovilne besede. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Mirko, sin Jožko, vnukinje Mateja, Edita in Brigita ter drugo sorodstvo Gorice, sončne moje, krajani in moj dom, ko bom truden boja, bodi mi še grob. ZAHVALA Tiho, brez slovesa nas je zapustil naš dragi Anton Bolkovič upokojeni trgovski poslovodja Lačaves 51, Kog V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala LD Kog za ganljiv pogrebni obred, dekliškemu kvartetu in moškemu oktetu iz Koga za njemu drage odpete pesmi ter vsem govornikom za iskrene besede o njegovem nesebičnem in plodnem življenju. Hvala zdravnikom pljučnega in internega oddelka ter medicinskemu osebju intenzivne nege bolnišnice v Rakičanu za pomoč v zelo kratkem času njegove bolezni. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Tvoji: žena Milka ter hčerki Romana in Milena z družinama Dragi naš dedi, vedno boš v naših srcih tvoji: Nina, Tadej in Anja Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. V SPOMIN 17. marca mineva leto žalosti, odkar ni več med nami naše drage mame Antonije Mlinarič roj. Kosi iz Turjanec Hvala vsem, ki postanete ob njeni gomili in se poklonite njenemu spominu. Vsi njeni Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. Podoba tvoja v srcih naših zdaj leži vse do izteka naših dni. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, oma, prababica, sestra in botra Veronika Horvat iz Serdice 64 Z bolečino v srcu in tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, botrini, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene ter jo v velikem številu pospremili k preranemu počitku. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Marušiču za odigrano Tišino. Lepa hvala patronažnim sestram in dr. Neratu. Žalujoči: mož Karel, sin Alfred z družino in hčerka Dragica z družino OMA, POGREŠALI TE BOMO TVOJE VNUKINJE IN PRAVNUKI Zaspal si, zlati oče, zaprl trudne si oči. Naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zavedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Andrej Petkovič s Hotize Ob boleči izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in nagovor, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku društva upokojencev za besede slovesa ter pogrebništvu Ferenčak. Vsem skupaj iskrena zahvala! Žalujoči: hčerki Elizabeta in Agata ter sinova Matija in Stanko z družinami ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Ludvik Gruber iz Hotize 202 - Grede Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo Ministrstvu za obrambo, vsem sodelavcem iz veleposlaništva RS na Dunaju, sodelavcem iz MORS-a, prijateljem iz 7. pokrajinskega poveljstva slovenske vojske, sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za poslovilne besede in pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, osebju bolnišnice v Rakičanu, pogrebništvu Ferenčak in KS Hotiza. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Helena, sin Ladislav z ženo Ano, zet Drago, vnuki Karolina, Boris in Helena ter drugo sorodstvo Zadnja stran Bukovniško jezero še vredno brez rib Konec novembra so zaradi sanacij nasipov izpraznili Bukovniško jezero, saj so odpeljali tudi vse ribe, rake in školjke Glede na to, da je bilo jezero prazno, so se odločili, da ga popolnoma uredijo in očistijo. In čeprav naj bi jim obljubljali, da bo do začetka marca že vse urejeno, je jezero še vedno prazno. Ribiči so že nestrpni, izvajalci, VGP Pomurje, pa se izgovarjajo, da jim je nekoliko ponagajalo vreme. Zagotovili so, da bodo še v tem tednu začeli š sklepnimi deli in da bodo s sanacijo končali v dveh, treh tednih. Do sedaj so naredli že osemdeset odstotkov protierozivnega zavarovanje. V tem tednu jih čaka še zemeljsko delo - sanacija pregrade in vgrajevanje glinenega jedra. Opraviti pa morajo še sanacijska dela na obstoječih objektih ter jih premazati z vodoo-dpornimi sredstvi. Ko bodo ta dela opravljena, pa jih čaka še čiščenje jarka v dolžini 200 metrov. Celoten projekt bo stal približno deset miljonov tolarjev, financirali pa ga bodo iz državnega proračuna s posebnimi poplavnimi sredstvi. Jožef Šimonka, predsednik Ribiške družine Lendava, je povedal, da so res veliko naredili, vendar še vedno ne vsega, kot je bilo dogovorjeno, še vedno namreč niso zamejali iztočne rešetke ter iztočnega zasu-na ali ventila. Milan Pevec, vodja del pri Bukovniškem jezeru iz VGP Mura, je povedal, da bodo dela končana do konca tega meseca ter da bodo v tem času zamenjali tudi iztočno rešeto in ventil, oboje pa bo financirano z republiškimi sredstvi. Iztočno rešeto je namenjeno predvsem za zadrževanje večjih elementov, ki plavajo po vodi, hlodov, večjih vej, zavzemajo pa se tudi za to, da bi ribiška družina sama financirala še mrežo, da ribe ne bi mogle uhajati. Povedal je tudi, da mu je žal, da se niso mogli dogovoriti in najti sofinancerja, da bi ob tej priložnosti, ko so jezero popolnoma izpraznili, hkrati poglobili dokaj plitvo jezersko dno. Na očitke, da delajo prepočasi, pa je g. Pevec zatrdil, da po njegovem mnenju dela hitro napredujejo, saj so veliko odvisna od vremena, še posebno delo z glino, saj mora biti vreme suho. Sicer pa so se tudi ribiči precej potrudili in vso zimo pomagali delati, odstranili so večja debla, pred enim tednom pa so po dnu jezera posipali 3,5 tone apna in ga razkužili. Jezero je bilo letošnjo zimo brez vode, brez ledu, brez rib in drugih vodnih prebivalcev, zato so ribiči že precej nestrpni, saj bi radi čim prej začeli polniti jezero. Upajo, da bo to mogoče maja, je pa vse odvisno od padavin. »Ko bo vodna gladina v jezeru primerna, bodo vanj sputili ribe in druge vodne prebivalce. Pre- dvidevajo, da bi skupaj kakšnih 5 ton rib, koliko' ščata jezero in vodna g ’ , Čez kakšen teden bo po .-jezeru že mogoč kornete’ bolov. Takoj ko bo pd0® ,g bodo v jezero dali fond školjk in rakov, r® j pa bo urediti tudi vod" j nje. predvsem lokvanje m ki pred ureditvijo jeze , j uspevali,« je na kratko predsednik ribiške druži Lahko le upamo, da , kakšen mesec ali vec j tako, kot je bilo, da 2% lahko namakali svoje" bosta jezero in vremenu znova pr"'3™ mit kovalce, ki si želijo nata samo to, dobro bi bil°' ji v tem čudovitem oko J šna ponudba, ne samo ■ va. a. FOTO: NATAŠA-1 Zadnja vest Stota minute na Rožičkem Tč' Sum, daje v nočnem lokalu Schweizerhof na Rožičkem Vrhu, kat^ lastnik je V. Š„ mogoče »ljubezen« tudi kupiti, je bil upravičen. Z urada kriminalistične službe UNZ Murska Sobota so nam sporočili, da so delavci kriminalistične službe in Policijske postaje Gornja Radgona 6. marca izvedli varnostno akcijo zaradi utemeljenega suma, da se v lokalu opravlja kaznivo posredovanje pri prostituciji po členu 186/ I Kazenskega zakonika R Slovenije. Med »operacijo« so preiskovalci v lokalu naleteli na dve madžarski državljanki, za kateri so ugotovili, da sta ponujali spolne storitve gostom, in sicer v prostorih, ki so v sklopu lokala. Za nekaj minut ljubezni je bilo treba plačati 10.000 tolarjev. ■ n za«1^ Denarje »kasiral« natakar. Polovico .pj. sta dobili dekleti, drugo polovico pa n spravil lastnik lokala. Kriminalistična služba bo podala stnika lokala V. Š. in natakarja V. S- s(r ovadbi zaradi storitve kaznivega dd dihali’ ; dovanja pri prostituciji. Tujki pa so Pr® ^1/ kaznovanje pri sodniku za prekrške ^ij-Radgoni. Taje že ukrepal: dobili sta P zapora in za šest mesecev sta izgnan' Slovenje. FIAT PUNTO NA VASEM GRUNTU! NAROČAM BIK® Ime in priimek: Ulica: Kraj: Pošta: Podpis: NA<3«AJWffTA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE Danes objavljamo sličico št. 2. Zalepite jo v mrežo, ki smo jo objavili v 9. številki Vestnika. Čez dva tedna (27. marca), ko bomo objavili zadnjo sličico marčevske nagrade, pa brž pošljite dopisnico s prilepljenimi vsemi štirimi deli, kajti nagrado, ki se bo »prikazala« iz štirih sličic, bo morda žreb namenil prav vam. Seveda pa bo imel tisti, ki bo poslal več rešitev, tudi več možnosti pri žrebanju. Ne pošiljajte posameznih sličic! nagrada Verona Slebič Lendavske Gorice 113 9220 Lendava Ivo Trstenjak Stročja vas 46 9240 Ljutomer Krista Bauman Janhova 6 9253 Apače Krizna 13, Tropovci 9251 Tišina V Drago Lejko Med bralci, ki ste že dolgo zvesti Vestniku, in izmed Vas, ki ste se nanj na novo naročili, smo spet izžrebali štiri potnike, ki se bodo brezplačno popeljali z Vestnikovim vlakom na tradicionalni junijski izlet. Ste med srečneži? Če niste zdaj, boste morda prihodnjič! Moja domača banka .,. /O Pomurska banka c MurS^ , s>i’’ Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 11.3.1997. Banke Slovenije velja od 11.3. 1997 od OO. ure dali Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 100 1.295,8722 1.267^00 Francija 1OO 2.704,3773 2.617,40 Nemčija 100 9.120,0799 8.920,00 Italija 1OO 9,1821 877 Švica 100 10.557,4045 10.178,8£ ZDA 1 155,9078 151,70 OBRESTNE MERE od 1 . marca 1997 dalje 16 Temeljna obrestna mera - TOM - za marec mesečno oz. 8,56 % letno. Hranilne vloge Tekoči računi Žiroračuni Nominalna letna obrestna mera 2,00% 2^00% 1 '50% Kratkoročna vezava tolarskih sred®1 Rok vezave Od 31 do 90 dni Od 91 do 120 dni Od 121 do 180 dni Nad 6 mesecev Na 181 dni Nad 9 mesecev Obrestna mera od TOM + 4,2% do TOM + 5,4% od TOM + 4,5% do TOM + 5,7% od TOM + 4,6% do TOM + 5,8 % od TOM * 5,5% do TOM + 5,8% TOM + 6% od TOM * 5,8% do TOM + 6% letS« Depozit z valutno klavzulo a Rok vezave Letna obre 7y / Na 12 mesecev Val. ki. + 6,83% Depozit s premijo tna I Rok vezave Letna obre 7S® 1 Na 12 mesecev TOM + 7,10% J K