Poštnina plačana v gotovini.
STFV.
V LJUBLJANI, petek, 29. aprila 1927.
Posamezna številka Din 1.—.
LETO IV.
NARODNI 0
Izhaja vBak dan opoldne, izvzemšl nedelje in praznike.
naročnina: V Ljubljani in po pošti: lila 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UVRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka
m odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Reakcionarna kakofonija.
vati Doianf,OVa Doba<Je pričela priobče-iz nredv^^I.OVOm >Kak<>fonija< spomine liu Na ^ narodnostnih bojev v Ce-eden J”611 člankov more biti samo venci '& v6 P°£l°bi nasprotje med Slo-vraštvo1 mci in da devete staro so-
dem?kra& *Pravda<’ glavno Slasil° nek, v kafnr 8tranke> Pa ie objavila čla-alaviin *im &m .^hteva, da sklene Jugo-diščno DomrfKreje Prijateljstvo in razso-Celiat \	z Nemčijo.
'elikih maf	a» doba« je	glasilo naših
n« •	, es^n*b politikov »Pravda«
Pa je glasilo stranke, kateri j x zunanji minister Voin v, Popada nas
Ze samo ta konstatacS^OVič: tudi slep politik ugane, kdo h!tu*e’ da ali celjska »Nova doba«, ki hoče** ok&v’ viti stare spore, ali pa »Pravda«, ki hoče s prijateljsko in razsodiščno pogodbo končati stare boje.
Pa tudi brez te paralele ni težko uga-°ltl' kaj je z našega nacionalnega stalila Priporočljivo. Zlasti pa ne v takšni "^nji situaciji, v kakršni smo danes.
ItaliT '3re-Z raz^ke vemo> da pripravlja mo da V-°^n° Pr°ti nam, vsi nadalje vena boijs6 ^ija velesila, ki je tehnično
nje tudiT* nas’ vs* vemo na vse ^d-(a. Iz Vso?’ da^ nimamo niti kritega hrb-
mor^mo uaiueL?«eiSteV S?edi nujno’ da *™> za vsako Ji Zveznikov, da mora-
izolirani.	n°	doBeči> da ne bomo
Če bi bil položaj danes taWs« . mogla v polni meri uvaževati «onalna želja jugoslovanskega naroda' P^em je sigurno, da bi iskali kritje v "“siji- Ali svetovni položaj je Žalibog . nes tak, da bi nam sovjetska pomoč ttliiR°i«ako-pala na Rlav0 nasprotje An-bi PrišlitUdi Amerike- Iz dežja Kdor t
prepričanja	mora	2310	Priti	do
drugod jn jasno i^11?0 iskati opore važnosti če rfnK-	23	nas	naj	večje
Ko je 5jj.	to	oporo	v	Nemčiji
Francij0' na v^r°^-e med Nen,čii° in s°če> da hi	10 bil° seveda nemo-
flli Da hi	mi	to	vporo	v	Nemčiji,
cjjo p niorali priti v nasprotje s Fran-j ‘	Locarnu pa se je to spremenilo
danes je mogoče, da nas prijateljska Pogodba z Nemčijo ne razdvoji s Franco.
Če pa se odločimo za prijateljstvo z emčijo, potem je zopet jasno, da mo-. imeti dobiček samo od pravega pri-eljstva, ne pa na primer od takega lia\i-tel*stva’ kakor nas formelno veže z prijat^y®1 pa vemo tudi to, da je naše vsem vai^ 1 dalijo nujno slabo pred-našimi nianjg^’ ^er postopa Italija z slišan način n-l”1* naravnost neza-jugoslovansld „dar in niko,i ne more jaleljsko raznnln/°d v resnici Pr‘"
di kako ta pregania" d° Italiie’ če pa vi' Res ne vem; "J . nje^ove krvne brate-u'ed nami in	nai	bi	v	odnošajih
fka- Ce je mabK^^fla ^dar ostane neovrgijiVo h™' °	n8’
^ene narod preslišau°’ '?* ne i^BiSin. Zato mora biti naša*5 n S%0J hočemo, da pojdemo do™*^ ^ Prijateljstva z Nemčijo, da uredimo 5^” razmere z nemškimi manjšinami ^ pa ne smemo skušati obstoječih
^g^Hev poveča vati. ki p 0 pravi suha in neovrgljiva logika, vo, Nekaterim nikakor ne gre v gla-<V Malomestni sanjači si menda do-% ^ej°, da morajo biti Nemci sploh Prjjat’?e hočemo mi skleniti z Nemčijo ^ v«ftJ8tv0- Kakor da bi prespali dogod-^ n povojnih let.
Vsem tem fantastom in ozkosrČ-
Mussolini edklanfa vsak razgovor o reviziji tiranskega
pakta.
London, 28. aprila. Angleški listi objavljajo danes Mussolinijev odgovor na angleški posredovalni predlog. V tem odgovoru pravi Mussolini, da ima Tiranski pakt samo ta namen, da zavaruje Ahmeda Zogu pred napadi od zunaj in da ni pakt naperjen proti nobeni državi. Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo so ostali popolnoma neizpremenjeni in jugoslovanski poslanik bo vedno v Rimu prijateljsko sprejet. Iz vseh teh vzrokov ne more biti o reviziji Tiranskega pakta riti govora.
Angleški listi pripominjajo k temu odgovoru, da je Anglija sicer svetovala Jugoslaviji, da ratificira nettunske konven-
cije, in Italiji, da revidira Tiranski pakt, da pa je sedaj desinteresirana in da ne more prevzeti nobenega posredovanja. Vsled tega angleškega stališča smatrajo francoski vladni krogi, da še ni nastopilo zboljšanje v italijansko-jugoslovan-skih odnošajih.
ITALIJANSKI OFICIRJI NA NAŠI MEJI.
Rakek, 29. aprila. Včeraj se je pripeljalo z vlakom iz Postojne do meje na Rakek kakih 50 italijanskih štabnih oficirjeve Po preteku 1 ure so se odpeljali zopet nazaj proti Postojni.
Konflikt med Marinkovičem in Davidovičem.
Beograd, 29. aprila. Kakor se doznava z dobro informiranega vira, je prišlo te dni do ostrega spopada med Vojo Ma-rinkovičem in Ljubo Davidovičem. Konflikt je nastal zaradi nameravanega vstopa Bože Marinkoviča v vlado. Na sestankih, ki so. se vršili med Marinkovičem, Davidovičem in nekaterimi demokratskimi prvaki, je naglašal Marinkovič, da je potrebno za današnjo politično situacijo, da pride Boža Maksimovič zopet v vlado. Davidovič je nato skočil pokonci, se zelo razburil, in kakor se trdi, udaril s palico po mizi, rekoč, da
KRALJ LAHNO OBOLEL.
Beograd, 19. aprila. Sinoči je bilo objavljeno, da je kralj lahko obolel.
se s tem ne more sprijazniti. Ko je Marinkovič videl to ogorčenje Davidoviča in njegovih pristašev, je skušal na tem sestanku ublažiti to težko situacijo in je zagotavljal, da pomeni njegov predlog samo njegovo mišljenje in ni ravno treba, da bi Boža Maksimovič prevzel resor notranjega ministrstva, ampak kak drugi resor. Davidovič se ni strinjal s takim stališčem Marinkoviča in ta sestanek se je zaključil tako, da je Davidovič odredil, da se takoj skliče glavni odbor demokratske stranke. Na tem sestanku bo govor o tem konfliktu.
PAŠICEVCI SE PRIBLIŽUJEJE SAMOSTOJNIM DEMOKRATOM.
Beograd, 29. aprila. Včerajšnji dan se je konstatiralo, da se med pašičevci, samostojnimi demokrati in demokrati vzdržujejo zveze, ki jim je namen, da se sestavi blok, ki naj bi započel živahno akcijo proti današnji vladi. Kakor se trdi, zavzema Marko Trifkovič v svojih odnošajih do Pribičeviča stališče, na katerem je danes v glavnem samostojna demokratska stranka. Poleg tega govori v prilog Marka Trifkoviča tudi dejstvo, a soglaša precej|8 tem stališčem tudi prvi podpredsednik radikalnega glavnega odbora Aca Stanojevič.
Opazilo se je, da so nekateri Davido-vičevi pristaši pristaši v stiku z Markom Trifkovičem in Svetozarjem Pribi-evi<~em, tako da se more za v enem ali noh P^akovati tudi formalni ali fn	Trifkovičem
it ipmnb anes se sestane glavni odbor demokratske stranke, da pretresa strankarska vprašanja. Vsi znaki kažejo na to, da gre za ustvaritev nove stranke.
V radikalnih vrstah se misli na to da se za sedaj ne da računati na akcijo Marka Trifkoviča, ki naj bi dovedla do fuzije obeh teh strank. Vprašanje je, kako bi ta akcija oslabila parlamentarno zaledje sedanje vlade in zato je prva skrb Vel je Vukičeviča, da uredi svoje odno-
šaje med svojo skupino in skupino Maksimoviča in Uzunoviča.
SEJA VLADE.
Beogra^ 29. aprila. Sinoči od 5. do 8.
‘n se Je vrSl,a seja ministrskega sve-ta. Na dnevnem redu so bila v^prašanja, ki jih je objavil včeraj kabinet predsed-
ništva vlade. Vse točke tega programa so bile sprejete.
ITALIJANI IN ANGLEŽI VZNEMIR JENI VSLED BIVANJA NAŠIH GENERALOV V TURČIJI.
Carigrad. 29. aprila. Italijanski in angleški poslanik sta se skupno informirala pri ministrstvu zunanjih poslov turške vlade o svrhi bivanja treh jugoslovanskih generalov v Angori.
VLADNA NAVODILA ZA 1. MAJNIK.
Beograd, 29 aprila. Minister notranjih del je poslal vsem velikim županom odredbo, kako naj postopajo o priliki proslave 1. maja. la dan so zabranjene vse javne manifestacije in govori na javnih krajih, .medtem ko so druge kulturne in zabavne prireditve dovoljene.
BOLGARI POZDRAVLJAJO NAŠE ŽELEZNIČARJE.
Beograd, 29. aprila. Skupina jugoslo-venskih železničarjev, ki je posetila Carigrad, je bila povsod navdušeno sprejeta. Na Bolgarskem so bile Jugoslove-nom na vseh postajah prirejene prisrč ne ovacije.
nežem povedano, da morajo mali narodi voditi realno politiko ali pa jih neizogibno zadene katastrofa. Mi spoštujemo narodna čustva onih slovenskih patriotov, i so vodili nekoč boj za slovensko Ce-le> toda tudi pri najboljši volji ne more-0 priznati tem čustvom te veljave, da 'noralo ostati naše raz-. . .	.°	N°mčije	nerešeno. Dolžnost pa-
triota je, da je v blagor celote vedno pripravljen na žrtve, in na mnogo huj- |
še žrtve kakor pa so historične reminiscence. In zato bo enkrat treba rešiti tudi celjsko vprašanje in tem bolj neugodno za stare spomine gotovih ljudi bo rešeno, čim bolj bodo s kakofonijo iz preteklosti skušali ovirati harmonijo bodočnosti.
Ni drugače mogoče in ne sme biti drugače, če hočemo, da je bodočnost našega naroda zasigurana.
Za zakonitost.
OKROŽNICA NOTRANJEGA MINISTRA VUKIČEVIČA.
Beograd, 29. aprila. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del Velja Vukičevič je poslal vsem velikim županom to-le okrožnico; Z visokim kraljevim poverjenjem sem sestavil 1?. t. m. vlado in sem obenem prevzel tudi upravo ministrstva notranjih del, o čemer sem vas že obvestil s svojo depešo od 17. t. m.
Ko prevzemam ta resor, pričakujem od vis kot najvišjih predstavnikov kraljevske vlade v področju vam poverjenih oblasti, da me boste pri vršitvi mojih nalog podpirali iskreno in vesstno. Pričakujoč to od vas, vas pozivam, da bodite pri izvrševanju poverjenih vaa> dolžnosti proti vsem in vsakomur nepristranski in da uporabljate takonske predpise povsem strogo, ne glede na plemenske, verske in strankarske rat-like. Pojmujoč svojo nalogo bom s svoje strani storil vse, da pridejo zakonske določbe do svoje popolne veljave. V tem cilju ne bom delal nikake izjeme in bom najenergičneje postopal proti vsem onim, ki bi se pregrešili proti zakonskim predpisom. Treba je torej, da se a. vašim delom in z delom vaših podrejenih organov ne vzbuja nezaupanje pri državljanih v pravilnem uporabljanju zakonov. Pri tem se morate varovati vseh vplivov nepozvanih faktorjev, ki a svojim postopanjem le redkokdaj upoštevajo višje interese. Na tak način 8e izgublja vera v pravilno delo posameznih organov in pada v očeh državljanov ugled oblasti.
Ko vam tako podajem svoje osnovne misli, vam priporočam, da usmerite vse svoje delovanje v smislu teh intencij. V prvi vrsti mora biti vaša dolžnost, da najstrožje navajate podrejene organe na striktno spoštovanje zakonov in na njih uporabo. Poedine slučaje, ki bi bili proti tem navedenim zazorom, morate naj-vestnejše preiskati in me takoj o tem obvestiti. S svoje strani bom storil vse, da zadene one, ki se pregreše proti pravilni uporabi zakonov, primerna kazen Istotako bom strogo nadzoroval delo uradništva v uradu in njega vedenje izven službe. Pardoniral ne bom nikogar, kdor bi se pregrešil proti zakonu. Prejem te odredbe mi potrdite!
IZJAVA BOLGARSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
Bukarešta, 29. aprila. Listi objavljajo i2javo bolgarskega ministra zunanjih poslov Burova, da se Bolgarska noče mešati v posle svojih sosed. Bolgarska želi mir .Iz tega vidika se interesira tudi za albansko vprašanje. Madjarsko-italijan-ska pogodba je po tem mišljenju tudi nov instrument miru. Balkanski Locarno bi bil koristen za vse balkanske države. Prešlo pa bo še precej časa, preden se pride do njega. Med Bolgarijo in Rusijo ne more priti do nikake zveze, dokler , vlada v Rusiji sedanji režim.
PROGRAM KONFERENCE MALE AN TANTE DOLOČEN.
Praga, 29. aprila. V ministrstvu zunanjih poslov je bila konferenca, na kateri se je razpravljalo o materijalu, ki bo predmet razgovorov na konferenci Male antante. Sklenjeno je, da se bo konferenca vršila v Pragi 15. maja in bo trajala tri dni. Na konferenci Male antante se bo razpravljalo o situaciji mednarodne politike, zlasti pa o vprašanju [»donavskih držav.
Načrti laške iredent st čne propagande na vzhodni obali
Jadrana
Nesramnost Italijanov v njihovih zahtevah •tamkaj, kjer čutijo, da imajo premoč, je tako velika, da je za človeku z običajnimi, splošno veljavnimi pravnimi pojmi naravnost nedoumljiva. Pomisliti je treba samo, kaj je Italija storila v našem Primorju z našimi jezikovnimi pravicami. Vse naše narodne Sole so popolnoma uničene, naš jezik nima čisto nobenih pravic več v javnem življenju: vrgli so ga iz šole, v uradih se ti posmehujejo, če govoriš svoj jezik, in te vrže-■jo na ulico, če zahtevaš svojo pravico v svojem jeziku, vloga, če jo vložiš pri katerikoli oblasti v svojem jeziku, se smatra za nevloženo, da celo iz cerkve hočejo vreči nas jezik in so marsikje tudi že izvršili ta namen. Edino le doma, za svojim lastnim ognjiščem smeš še govoriti svoj materni jezik; drugje se ti povsod lahko zgodi, da te, če ga govoriš, ne doleti samo sramotenje, temveč tudi še kaj hujšega. To je storil našemu narodu narod, ki se ponaša z dvatisočletno kulturo in civilizacijo, ki hoče biti prvi na vsem svetu kot učitelj vseh narodov v prosveti in omiki.
Kako vse drugačen pa je Lah, če misli, fla se njemu godi krivica, če gre za njegove tudi le namišljene, nikakor utemeljene pravice !
■Nedeljski »II Popolo di Trieste« je objavil na uvodnem mestu članek pod naslovom »La lingua italiana nella Dalmazia« — »Italijanski jezik v Dalmaciji« — ki v nesramnosti svojih zahtev presega vse, kar se je doslej, pisalo o italijanskih namišljenih pravicah napram tujemu svetu.
V	uvodu govori člankar o italijanskem jezikovnem imetju v svetu in pravi, da je obramba tega imetja tako važna, da bi morala l?iti poverjena posebnemu činitelju pod •nadzorstvom italijanske države. Predvsem $a naj vsak Lah vpliva, kolikor le more, na jfrrijateljd in sovražnike, da govore italijanski, ker 3 tem pospešuje veličino Italije, Češ, "ker vsak tujec, ki govori italijanski, mora -jx>stati prijatelj Italije. Zato pa je tudi potrebno, da se varuje italijanska govorica -ttesti tam, kjer je, kakor v jugoslovenski Palmaciji, močno razširjena in se mora bo-•riti proti prodirajočemu slovanstvu. »Vsak Izobraženi Lah čuti, da Italija ne vrši svoje dolžnosti napram zgodovini in svojemu dostojanstvu velesile, če ne zna najti primernih sredstev za obrambo tako dragocene dedščine, če se ne zna vsaj v duhu vzdržati rta postojankah, ki smo jih v naš opomin in pouk našli na potih, ki sfa jih začrtala Rim in Benetke.« — Italija torej ne vrši svoje dolžnosti, če se vsaj v duhu ne vzdrži v ju-goslovenski Dalmaciji, kjer bi se bila mo-•rala seveda vzdržati tudi — teritorijalno! 'Člankar nadaljuje, kako se je pod Avstrijo italijanski jezik v Dalmaciji mogel ohra-•#iti i v, družini i v javnosti, toda pod Jugoslavijo pa vedno bolj izgublja tla, ker je ■Dalmacija odtrgana od ostalih italijanskih dežela in mest in morejo sedaj Hrvati neovirano udejstvovati svojo nebrzdano mrž-njo proti italijanstvu, v čemer imajo glavno oporo v avstrijakantski jugoslovanski vojni ■mornarici. Danes je v Dalmaciji zelo veliko Italijanov, jugoslovenskih podanikov, ki govore hrvatski in zelo veliko Slovencev, ki govore italijanski tudi v družini, dopisujejo italijanski in čitajo večinoma italijanski, Dalmacija je še večinoma dvojezična, toda vsekakor tvore ogromno večino tisti, ki se proglašajo za Hrvate, če bi bila Dalmacija -priključena Italiji, bi bilo seveda nasprotno. T)anes se to dvojezično prebivalstvo, ki je .politično po večini protiitalijansko, vedno iolj poslovanjuje. Vezi s Trstom in Reko so pretrgane, učeča se mladina se vzgaja v šovinističnih dijaških društvih in Sokolu, neobvezni pouk italijanščine izginja skoraj popolnoma, plovne družbe so poslovanjene, pravilniki pomorske policije in pravosodja, ki so bili prej italijanski, so sedaj srbohrvat-iki, uradništvo je pretežno strogo slovansko, vpliv Dunaja, Trsta in Reke je nadomeščen -po vplivu Beograda, Zagreba in Ljubljane. Dalmatinsko italijanstvo izgublja svojo naj-odločilnejšo bitko. Zato mora fašistovska vlada storiti vse, da sc odvrne škoda, ki bi mogla zadeti Italijo, izgine italijanski jc-nik i vzhodno obali Jadrana!
' Z zasebne strani se razširja italijanska knjiga med »našimi dalmatinskimi sobrati«, ali to ni dovolj, ker ne gre samo za to, (la se preskrbujejo z italijanskim čtivom zavedni Italijani, za katere se ni bati, da bi se -poslovanili, temveč za to, da se ohrani znanje lašekga jezika v vseh razredih dalmatinskega prebivalstva. Hrvatje nimajo svojih perijodičnih publikacij o moderni kulturi in tehniki ter morajo čitati italijanske ali nemške in imajo rajši italijanske, kakor tudi •radi čitajo dobre romane, liste, smotre itd. Povsod so čitalnice, ki pa nimajo dosti čtiva. Kaj bi bilo, če bi se vsem takim čitalnicam zastonj pošiljal po en izvod najreprezenta-tivnejših italijanskih listov? Seveda redno, neprestano, in bi se te čitalnice opremile z dobrimi italijanskimi knjigami o zgodovini, moderni industriji in umetnosti, ribštvu, morski plov.bi itd.! Seveda bi se to moralo izvršiti zelo previdno in obzirno. Za Dalmacijo naj bi italijanski listi določili znižano naročnino.
Seveda bi se obramba italijanstva na vzhodni obali Jadrana najbolje pospeševala i italijanskim priseljevanjem, kvalitativnim, ne kvantitativnim. Kakih sto primerno izbranih italijanskih družin, porazdeljenih po vsem jugoslovenskem Primorju, bi vzdrževalo italijanstvo. teh predelov na sedanji stopnji. Ustanovilo naj bi se v Dalmaciji kako industrijsko podjetje, za katero ne bi bi-
lo	v Jugoslaviji izvežbanega delavstva in bi »e moralo dobiti tuje, v tem slučaju italijansko. Ali ob vetru, ki sedaj piha v Jugoslaviji, se ne more dosti računati z možnostjo ustanavljanja industrijskih podjetij z la-
V	Primorju, 26. aprila.
škim kapitalom. Vendar se pa ta predlog ne sme prezreti. To priseljevanje bi mogle pospeševati tudi razne trgovske, turistične, umetniške in druge ustanove:	agencije
»Enita« (»Ente nazionaJe per le industrie turistiche« — Državna poslovalnica za tujsko industrijo), agencije plovbenih društev, trgovski dopisniki in izveščevalci listov, druge poslovalnice in ustanove, zastopništva trgovskih in industrijskih podjetij, študijske misije, tujski promet iz Italije, gledališče, kinematograf itd., itd. V vsakem večjem kraju bi morala biti vsaj ena italijanska družina, precej številna, ki bi imela na razpolago knjige in liste zase in za druge. Seveda bi vse to delo ne bilo vedno uspešno, ali namen vendar ni, da bi donašalo takoj materialen dobiček. Zato bi bilo treba ustanove pod nadzorstvom države, ki bi vodila vse to delo.
Razširjanju italijanskega jezika tudi rabi vsak pojav nacionalne propagande v inozemstvu, zlasti tam, kjer upoštevajo samo tistega, ki je močan, bogat, ki zmaguje nad drugimi. V Dalmaciji je predvsem treba, da bolje spoznajo Italijo. Sredstva za tako spoznavanje so: kinematograf, propagandne publikacije s slikami italijanske poljedelske in industrijske proizvodjne, slike iz velike italijanske zgodovine, zgledi italijanskega pr-vaštva v prošlosti in sedaj, križarjenje velikih italijanskih transatlantskih parnikov ob jugoslovanski obali in pristajanje tudi v manjznanih lukah, prirejanje turističnih potovanj v Italijo za dalmatinsko dijaštvo, hr-vatsko ali italijansko, razširjenje italijanske plovbe v Dalmaciji, pri čemur se morajo uporabljati le prvovrstni parniki, zgrajeni izključno v Italiji, itd.
Upoštevati je treba potem,, da se v Dalmaciji sodijo Italijani po svojem delu v Trstu in Reki (toda nikar ne mislite, da člnn-kar misli tudi italijansko ravnanje z našim narodom!) po dejstvu, da se dopušča, da se šopirijo tudi najzagriznejši avstrijakanti in se zapostavljajo dobri Italijani, in da se v Trst in Reko prihajajoči renjikolski »veliki gospodje« podvrgavajo vplivu teh avstrija-kantov, kar se v Dalmaciji smatra za italijansko slabost in škoduje ugledu Italije.
Nato govori člankar o Reki in pravi, da se Reka, namesto da bi ona narivala svoje italijanstvo Slovanom, daje sama poslovanje-vati, govoreč v trgovskem smislu. Hrvat ali Dalmatinec, ki prihaja s Sušaka v Reko kupovat, prisega, da se nahaja v hrvatskem mestu. Tudi to je znamenje slabosti. Vsekakor pa je absolutno treba sušaške Hrvate vzgojiti, da bodo spoštovali našo državo (Italijo) in naš jezik. In imamo vse vzroke za to, ker na Sušaku pričenja ono jugosloven-sko primorje, ki nam je tako zelo pri srou. Na Sušaku prihajata dan za dnevom v stik
Italija in Dalmacija, in iz tega obmejnega
trga se razširjajo vesti o nas, katerim se najbolj verjame. Če pustimo v stran reško vprašanje, o katerem bi bilo treba posebej govoriti, je znano, da se je na Sušaku razvil slovanski ambijent antipatičnega protiitalijanskega provincializma in sicer nekoliko vsled samogoltne zavisti, nekoliko iz črno-rumenih razlogov, nekoliko pa vsled pogubnega delovanja nevrednih Rečanov in nekih pojavov reškega življenja samega; vobče, dejstvo je, da imamo v vsakem sušaškem Hrvatu nasprotnika. Med njimi so poznani ljudje, ki razširjajo »Corriere degli italia-ni« (v Parizu izhajajoče glasilo italijanskih političnih beguncev); gorjačarji, ki si štejejo v zaslugo, da bijejo po italijanskem življu
v	hrvatsko-dalmatinskem primorju; nesramneži, ki na kar najbolj prostaški način žalijo naše ustanove in osebe, ki so nam najdražje; posamezniki maloštevilnih Italijanov, ki žive na Sušaku ali sosednjih kraiih, ljudje, ki morejo — strmite! — vkliub temu svobodno čez most v Reko, da uživajo vse dobrote, ki jih nudi moderno mesto. Italija ne sme dovoljevati takih nezaslišanih stvari. Treba je krepkega nastopa proti ljudem te vrste, treba je uvesti strogo nadzorstvo su-šaških Hrvatov in zabraniti neizprosno dostop v Reko vsakomur, ki je na katerikoli način zagrešil žalitev Italijanov. To bo najučinkovitejša in najhitrejša reoresalija, ker se sušaško življenje ne da misliti brez možnosti dostopa v Reko. Revidirati je torej treba obmejne izkaznice tudi za Hrvate z one strani mostu in odbiti brez navedbe razlogov italijansko prepustnico domačinom.«
Na ta način, meni člankar, se bo tudi bolj spoštoval italijanski jezik, »jezik močnih«, kar bo tudi pospeševalo italijansko narodno ekspanzijsko in asimilacijsko zmožnost.
Končno pravi, da naj Trst in Reka ono malo svojega vpliva, ki ga jima je še ostalo z ozirom na Dalmacijo, izvajata le po resničnih Italijanih pristnega fašistovskega duha, ne pa po takih, kakor je bil oni ravnatelj nekega reškega industrijskega podjetja, ki je nekemu dalmatinskemu Lahu, ki mu je pričel s svojim nacionalnim navdušenjem, odgovoril: »Pustiva politiko; mi industrialci moramo po svoji poti, ne glede na to, ali je na vladi Peter ali Pavel.« Jasno pa je, da ne bo nič z zaščito ogroženega dalmatinskega itatiianstva, če se ne bodo žrtvovali ljudje in denar. Vsekakor pa je treba, da se ustanovi posebna ustanova, poslovalnica, ki bo pod vladnim nadzorstvom vodila vse to obrambno delo. Začeti je treba takoj, z vsemi silami, vsem fnšistovskim prepričanjem in žilavostjo. »Po italijansko!«---------
Tako, vidite, Lahi čisto odkrito, javno napovedujejo svojo iredentistično propagando in delovanje v naši jugoslovenski Dalmaciji, tako se drznejo na najnesramne:ši način kazali naravnost gospodarje v naši hiši, a če se z naše strani zine le besedica o grozotah, ki jih uganjajo oni nad našim narodom na Primorskem, je takoj ogenj v streM zaradi našega »drznega vmešavanja v njihove notranje stvari«.
Po volitvah v Avstriji.
Z volitvami v nedeljo so izvolili likratu naslednje zastope: Nationalrat 105 poslancev, dunajski deželni zbor ali občinski svet 120 članov, 21 dunajskih okrajnih zastopov 630, deželni zbor nižjeavstrijski 60, deželni zbor stajerski 56, deželni zbor koroški 42 deželni zbor gradiščanski 32, občinski sveti Dun Novomesto 45, St. Poelten 42, Linz 60, Stevr 36, Borovi;e 28 članov. Koliko dela in stroškov m razburjenja je s tem prihranjeno, da so opravili toliko velitev z enim samim glasovanjem.
Te volitve so se vršile ob ogromni udeležbi nad 90 odstotkov volilcev in v najlepšem redu, ako izvzamemo par neznatnih prizorov v nekaterih zunanjih dunajskih okrajih. — Na Dunaju, kjer je vpisanih v volilne imenike 697.780 žensk in le 563.875 moških sko-ro ni bilo na ulicah opaziti, da so volitve. To je toliko volišč, da se komaj pozna nekoliko več gibanja na ulici, kjer se nahaja volišče. Navadno so prihajali možje z ženami, bratje s sestrami in isto tako lepo mirno odhajali. Alkoholne pijače so bile prepovedane od sobote zjutraj do nedelje polnoči.
Ve nedeljo zvečer pa se je polastila prebivalstva nervozna radovednost o uspehih teh volitev. Radio bi moral naznaniti prve rezultate že ob 8. zvečer in potem vsakih dvajset minut, pa nam je do dveh ponoči povedal vsega vkup le kakih osem rezultatov, pa še te skoro same take, kjer so imele uspeh meščanske stranke. Radio je po dogovoru smel poročati le vesti vladinega tiskovnega urada, a ta ni imel dosti poročati o uspehih svojih gospodarjev, zato smo se jezili do dveh ponoči s slušalkami na ušesih ali pri zvočnikih, Po mestu je bilo nastavljenih veliko zvočnikov, da bi pasantom poročali o uspehih volitev, a ker je Ravag tako grdo odpovedala, tudi ti zvočniki niso imeli posla. — Vse drugače so znali socijalisti. i\jiliov ogromni kino na bivšem Naschmark-tu, o katerem sem že pisal, je takoj z mrakom zbral tam okoli ogromne množice, ki so gledale najprej propagandni film, a kmalu po osmi uri so že pričeli prihajati rezultati volitev. Vmes je svirala godba socijali-stične pesmi in melodije. Vsaka vest je izzvala ogromno navdušenje, kajti res je, da so jim imeli voditelji tudi poročati skoro same vesele novice. Takoj je bilo jasno, da so socijalisti bitko dobili. Vmes med rezultati pa so na velikem platnu kazali slike izvoljenih prvakov, na nasprotnike pa skeleče ; karikature. Ubogi Seipel je bil tarča, v katero so letele hude pšice. N. pr.: Slika je ; kazala Seipla, ki se činerno drži in si tišči j nos, a napis je povedal: Mir scheint, es stinkt. — Ali: Seipel z grozo čita volilna po-; ročila in napis pravi? Nazi in Noten, torej:
; Nacek v škripcih. Ubogi Ahrer s štajerskim klobukom in naramnicami je bil tudi tu, pa Kuba tudi, itd.
Šele po četrti uri zjutraj so do&li mnogi rezultati in do jutra je došla že večina, da smo vedeli, pri čem smo. Veselje je zavladalo med socijalisti, kajti v soboto se jih je bila vendar polastila mrzlica vsled negotovosti in vsled vladinega aparata, ki ga ne podcenjujejo.
Vspeh prvega skrutinija je bil, da je bilo j od 165 mandatov že izvoljenih 152, in sicer enotna lista, 67 socijalisti in 6 Landbundovci. Za drugi skrutinij v zvezah volilnih okrožij (n. pr. za dežele Štajerska, Koroška in Gradišče razdeli komisija v Gradcu na vse preostale glasove nerazdeljene mandate) je prihranjenih 13 mandatov, od katerih dobe skoro gotovo socijalisti pet, meščanske stranke v enotni listi šest, a Landbundovci dva, tako da bodo imeli v novem Nationalratu pr-
vi	85, drugi 72 in tretji 8 mandatov. V prejšnjem so imeli prvi 92, drugi 68 in tretji 5. Po drugi verziji pa bi imeli socijalisti 71 in Landbundovci 9 mandatov. Tako bi štel meščanski blok v najboljšem slučaju 94 mandatov proti 71 socijalistom. Toda ti poslednji so ena sama odločna stranka, dočini je med prvimi nezanesljivi Landbund, ki je s krščanskimi socialisti povsod v hujšem boju nego s socijalisti. Zlasti na Štajerskem utegnejo Landbundovci iti s socijalisti.
V	enotni listi so imenitno odrezali Veliko-nemci, ki k desetorici prejšnjih mandatov utegnejo dobiti v končnem skrutiniju še enajstega. Ako bi ne došlo do Seiplove enotne liste, je splošno prepričanje, da bi Veliko-neracl nkjer ne dosegli količnika in bi ostali brez mandata. — Tako se je Seipel hudo vrezal s svojo enotno listo, kajti njemu je ostalo od prejšnjih 82 le 74 mandatov. Silno mu je škodovala zveza s hakenkrajclerji, ki so mu prinesli veliko več škode nego znaša njihov prispevek glasov.
Ako se Landbundovci pridružijo Seiplu, potem bo ta imel tudi v novem parlamentu dovoljno večino za sestavo vlade in za delo v parlamentu, v kolikor mu to dovoli sklenjena in še pojačana opozicija. Tako se torej v bistvu ni nič spremenilo, v državi se ni bati socijalistiških eksperimentov s socializacijo itd., a tudi ne odprave najemninskega varstva, ne 15.000 kratne najemščine, s kakršno so radi strašili hišni gospodarji in Sei-plova večina tudi. — Razlika bi bila ta, da bo vlada v novem parlamentu še huje navezana na dobro voljo opozicije, kateri je vendar le precej porastel greben. Treba je namreč vedeti, da je skupno število socijalistiških glasov na Dunaju jako narastlo. Letos so dobili 693.494 glasov proti 572.710 predzadnjič; Enotna lista je pa dobila le 26.000 več. "T75 celi državi so dobili: enotna lista l,728’	’
soc. pa 1.509.511.	me-
Socijalisti so odbili naskok zdru	.
ščanskih strank na dunajski m	P
SVsp*? s
imato 78 kar je torej dovoli močna večina za neomejeno vlado. - Celo dva sedeža v Nationalratu so odvzeli krščanskim socijalistom.
Socijalisti so pa dobili v svojo oblast tudi mestni zastop — Linz, kajti imajo 32 zastop-
Na Dunaju, 26. aprila 1927.
nikov proti 28. Zadnjič je bilo število enako
—	po 30 na obe strani. Ta zmaga daje socijalistom večji pogum in tudi veljavo.
Posebno lep vspeii so socijalisti dosegli na Štajerskem, kjer je število njihovih glasov jako narastlo, krščanskih soc. pa padlo. Že pri prvem skrutiniju so spravili pod streho svoje mandate in ne šele pozneje, kakor pri prejšnjih volitvah. — Za deželni ybor pa so dobili 21 mandatov, krščanski soc. 24, Land-bund 9 in Ude 2. Pred volitvami je bil° domenjeno, da pojdejo socijalisti in LandbuM skupaj, in ako ostane pri tem, potem je telenu in Seiplu odzvonilo v štajerski dei?I' ni hiši. Večraj pa so pričeli z mrzlično delavnostjo delati na slogo med Landbundovci in enotno listo. Da bi se jim sloga posrečila ni prav verjetno in ne naravno, kajti Land--bundovci imajo pričakovati porast svojih V0-lilcev v glavnem od strani sedanjih prieta-šev Seiplovih.
Kljub enotni listi pa je bilo dovolj nesi«' ge med meščanskimi volilci vsled m®'“ strank, o katerih sem že govoril. Tudi gračto trikratni doktor Ude je zasejal veliko neslo-ge in nezadovoljnosti. Vse te male strank* so bile socijalistom v korist.
Koroški Slovenci niso dobro odrezali, vedno manj jih je, ki se osmelijo voliti nakano stranko. Pred tremi leti jih je bilo letos samo 9579. Dobili so dva deželna poslanca, za parlament pa niso dosegli kollfr čnika.	.
Gradiščanski Hrvatje so bili razdeljen med obe glavni stranki. Narodna IlrvatsS« stranka je naredila kompromis s krščan«*1-mi socijalisti jn je volila enotno listo, a J* dobila dva deželna poslanca, in sicer dr. L°?' re Karalla, urednika »Hrv. Novin«, in Ivan* Kruesz kmeta v Celindorfu. Stranka si j* zagotovila v glavnem nemoten razvoj hrv*t' skega šolstva. — Ali Hrvatje so tudi pristA^ socijalistov in tudi oni so dobili koncesije;! dveh kandidatih, ki sta izvoljena. Med teJ? je bivši učitelj in šolski nadzornik TomšiS*' se je dolgo časa kazal za južno orijeflKjf" nega Hrvata. Zagovarjal je naš pravopis. — Drugi kandidat je neki P10,^’ ki je pa v prvi vrsti socijalist, potem Hrvat. — Upanje pa je, da se bodo je Hrvatje v deželnem zboru v narodno*1 zadevah podpirali.
Češki socijalisti na Dunaju so ohrani*1 ® mandata v deželnem zboru in so v okraji*^ zastopih še nekaj pridobili. Poslanca^ sta K Antonin Machat in Jan Vavroušek, ki stai di manjšinska delegata na rne^.n‘?r°xi]je kongresu za manjšine. Tej politiki C** manjšine se je zahvaliti, da je češko ®° lre. na Dunaju lepo vrejeno. Več Čehi ne p01 bujejo.	.
Te volitve bodo imele važen vpliv tudi. gospodarske odnošaje med Avstrijo in aoslavijo. Seiplovav lada je bila namreč » v starem parlamnetu predložila nov mkoo' izdatno zvišanih carinah na poljske Pr*^ ke, tudi na žito in moko, na živino in me<If izdelke. Socijalisti so ta zakon preprečili ? ga bodo znali preprečiti tudi v zakon bi pomenil carinski boj med obe ^ državama, najbrže v našo največjo škodo.
A: u-
NAŠA BREZGLAVOST.
, .i cjlflO
Z novim finančnim zakonom so Jgj. povišane pristaniške pristojbine za ^fonO^’ je. Na ta način se je hotelo podpretl .g 40-če ladjedelne družbe, v resnici pa s® seglo ravno nasprotno. Naša ParoP vZ(jrža' namreč tako nerazvita, da ne “'“Jato vzdr-vati še vseh prekoniorskm. Pl;°B'-užn0 Ani e-žujejo zvezo m^J^Ker pa je sedaj pri-
riko italijanske a tako silno povečana, n* KaHo italUanske ladje več prišle v naša pristanišča in Dalmacija izgubi svojo direktn« zvezo z Južno Ameriko. Posledica tega 0^ da bo moralo iti naše blago preko italij^' škili pristanišč v Južno Ameriko in <irw prekomorske kraje.
NOBLESA.	.	h
Menda iz spoštovanja do objektivnosti t
proti nam in seveda tudi izjavilo, da nas dosledno ignoriralo. Treba priznati, da ^ bilo i Jutro« doslej, kadar je bilo treba OJ odgovoriti, tudi v premolčanju naših izvaj**’ dosledno.	.
Ni pa zmoglo slavno »Jutro« tudi te da bi ostalo dosledno, kadar se je pripe . kaka stvar, ki bi po mnenju dičnega mogla nam škodovati. Tedaj »Jutro« m Pj zabilo zapisati našega imena. Dosledno ■ svoji slabosti je seveda >Jutro< tudi s hlastno zagrabilo trditev »Kmetskega 1| f da smo bili za svojo pisavo honoriranj^-slabost j-Jutra« in to njegovo nobleso f
žimo z zadoščenjem.	pri'
Obenem pa poživljamo »Jutro«, da dobi še večjih lavorik in da samo kov" ziia trditve »Kmetskega lista<: vni«: da se bo moglo o trditvi razPr°b 1 , Kmet9m
JiSS™
rijal«. Potem P" bml?°	dalje'
Torej eosPoda po lovonke!
Kar se ,i?e nasvetov »Jutra«, pa J*'^tre-1 J,Vo odklanjamo. Če bi namreč ref Je na b„vnii nasvete, potem bi se obrD' drug naslov.
POROČANJE »JUTRA«. .zVjren<
Včerajšnje »Jutro« je _ objavilo ’ pripra-dopis z meje o italijanskih voja vah proti Jugoslaviji.	klavnem	sam«
Ta izviren dopis pa je v S ^ ga je ob" posnetek res izvirnega dopisa-1Jigtl jj) javil »Obzor« in po njem vsi
tuc,i mi'	tudi	navedli,	daj
Vsi listi pa -so seveda tum 1 nj storii0' dopis »Obzorov«, le »Jutr,” ^molčalo, temveč -Obzorovo« ime ‘eP°
Ljubljanska oblastna skupščina.
Dopoldanska seja Včeraj dopoldne, ob 9. je imela ljubljanska skupščina svojo deveto sejo. Predsednik dr. Marko Natlačen je imenoval tajnikom poslanca Majeršiča in Peterlina. Kot vladni zastopnik je fungiral v začetku okrajni glavar g Stanko Novak, pozneje pa je dospel nu sejo tudi veliki župan dr. Vodopivec.
V	začetku seje je predsednik prečital 07 predlogov posameznih poslancev. Vložene so tudi 8 interpelacije manjšega značaja.
Oblastna službena pragmatika.
Sledi razprava o službeni pragmatiki z;> nameščence oblastne samouprave. Referent
prof. It. Mazovec med drugim: matrikn k*0 presojali uradniško prag-P'i uvodu nekaj pripomb lavne uradnike SMbene Pragmatike za dr-like ie Da rvČt -Principe službene pragma-Jovariovič- ^ sloviti srbski pravnik Sl. sestavil našb y?,w?ovih PrlnciPih sem ludi Prvič iJ qi T beno pragmatiko. sprejem 1' (fr7a"0vie om«nil predpogoje
žavljanstvo 2 18^7° Službo’ ki S0: \
ie omr.nii	'	/e4na starost m razen tega
republik™ ia S-° ^’udie s komunističnimi in Urn, ni kf,ni1. na£eli izključeni, iezik !e Je slovenski ali srbohrvatski bi rabil	a’	se nam lallko primeri, da
stroke ! strokovnjaka n. pr. iz šumarske znal sw 1,01110 imeli kandidata, ki bi Druei n-ki..iezik-strokah, kakCip- govorl 0 delitvi službe |» strstva ’po w *° določajo posamezna mini-upoštevali v Refi°rijatl jl1 grupah. To smo P° finovnih Porazdelili smo uradnike v katerih se azred‘b ln plačilnih stopnjah, ronia uradni«.« •? J^samezni uradnik, ozi-Dalje smo n.-Lw i?*! Predpisano vrsto let. ,0 se pravi, v\-etsko izobrazbo. icdnjeSolsko iaotu-aabo in J^brazbo, dalji lazim*. rnTAn	*u
bi eanjesoisRo ixobraz,bo t orazbO, dahe nazijo; razen lega je se^d‘reti«S nižjo gim-|.‘liana posebna izobrazba, n*? *luge pred-tanja in pisanja.	reJ	znanje či-
Pripravniških grup pri nas ne k«. uvajati zaradi tega, ker moramo
o,	da imamo kolikor mogoče malo .na kov. Saj veliko uradnikov ne potrebnih' kakor ste videli iz izkaza, ki Vam iP % Predložen.	Je bil
rJ‘% Povišanje iz grupe v grupo smo dolo ‘u 3 leta; takrat naj odloča komisija zt m višanje v službi.	P0'
Določil; smo višje plače radi tega, ker sa-sv°-°ni uradnik lahko mirno dela in posveti v -mo^ popolnoma svojemu poslu, ki je majhne S}Uf^' s'8uren 111 kadar nima pre-
v naši Se	ki zadene uradnike, je
Kar Lraf??lat.llkl urejeno v §§ 55 do 60.
110	-sorJisx J®gube plače, mu disciplinar-dofoča v.l,i1021 kazen največ do 3 let. To 'Wiajnn pin^,1	§ 39. Potem je po-
• ema namreč pušice v § 41. dva si-
• zrede. Pri dodatku za otro?^6 in Snovne "arino dobiva uradnik, ki ^’-26110 in sta-'nes]u nekoliko več, tako na nA v dražjem ?1-®du, na Sušaku tudi v Za.erJh,&r-v Beo" *ui smo vpeljati tudi pri nas, kajti tudf T*k?" lana je drago mesto. Pri dodatkih za ofroke mo nekoliko zvišali in sicer od 150 Din mo od sVX2W Din■ Mislim’ da bodo vsi členi
Poio? • sPreieti-nesfaiPUradnikov Je v državni službi presto stalno"’ *ukaj pa smo skrbeli> da bo me-
predloge^k6^?8-11 °dsek za uredbe in druge resolucije; Uz^eni pragmatiki še sledečo
lodilih s?ulhin0cibor S€ pooblašča, da po do-Hlu sfaJefa „ 'Pragmatike začasno v smi-°d linanfnl„ °^enega oblastni skupščini hlastno «l„fk oc*seka, uvrsti posamezne, v ,le razredi • sPreje‘e uslužbence v činov-se na ntii, ,0ZL!'°,1Va 'P.lac.llne, stopnje, oziraje n° dobo kvall,lkaclJ0 'ln dosedanjo službo-
2. Oblastnemu odboru se naroča, naj do Prihadnjega zasedanja izdela definitivni *ialež vseh kategorij oblastnih nameščencev.
3. Oblastnemu odboru se .naroča, naj po treiu nastavi za začasne posle pogodbene ozi-l'°uta honorarne uslužbence ,proti nagradi, ki iie dogovori za vsak sčluaj posebej.«
Mislim in ponorao poudarjam stališče, da bomo mogli rešiti iz grozeče gospodarske stano ;,amo Potom solidarnosti med vsemi Vi j^1’ ne pa potom razrednega boja, ki v«, U\ s*,6' »ovraštvom se posamezne stano-po	itak	dovolj	udarjenii	in ogro-
vso drn^K11 8vet°vne vojske. Razredni 113 Ha mori«., “O boli potegnil v umaza-
113 Ha medse.k?'° bolj potegnil v umazana vzajemno»i niržni° 111 samo solidar-u pni Ji razmer znala MJ'ti izhod iz toh ob'
Zat
Javiti,	nav(laja ponos, ko morem iz-
delavskeea „travno zastopniki kmečkega in bili pri razn[aviU v- naži oblastni skupščini ^ nudili roko d/? PragmaUki prvi, ki P»da. Ravno naš .£«3! ura<in!škl stan Pr°-*• ju smem imenovati naih«tr .delavski stan’ •"ed nami, sta se topi*	trpeča sfarlova
W izdelavi naše pragmatiki 2a llradnlMv0 Nato je govoril poslanec Tavčar ki ie sta-več protipredlogov, ki jih pa ’ ,* ■,e *3ta. ^reiel in jih je skupščina odklonila.
je , Poslanec dr. Albert Krainer
javjNjal: V imenu Naprednega kluba iz.
da bomo v načelu glasovali za pred-v,in:	načrt službene pragmatike. (Odobra-
izjav ') ^ zadovoljstvom jemljemo v vednost Ufla„? gospoda poročevalca večine, ki je po-teti, ^a'’ da je ta službena pragmatika zgra-d6]1 principu depolitizacije vsaj enega Pol uradniškega aparata, s katerim bo raz-?a‘a. oblastna samouprava. Uradniškega
^i^ja, gospodje, mi seveda ne moremo vPra£’ i,nfuno samo majhen drobec tega nia v rokah. Edini smo pa vsi v tem,
da je ugodna rešitev uradniškega vprašanja ne le socialnega, ampak splošno državnega pomena za našo državo kakor tudi za oblastno samoupravo. Ozdravljenje naše administracije pa gre samo preko materialnega povzdiga in preko depolitizacije uradništva; to velja prav tako za državo, kakor za oblastne samouprave.
Pri načelni razpravi o službeni pragmatiki bi si dovolil pripomniti samo to, da bi bilo v skladu s principom depolitizacije, ki ga je poudarjal gospod poročevalec večine, tudi to, ako bi zbornica sprejela predlog manjšinskega poročevalca, da se izročijo disciplinarne zadeve v zadnji instanci upravnemu sodišču. S tem bi se v nobenem oziru ne kršile naše avtonomne pravice. Ako država 'izroča svoje disciplinske (slučaje, oairoma disciplinske slučaje svojega uradništva neodvisnemu sodišču v končno režitev, mislim, da sme temu zgledu sledili tudi naša samouprava. če bi se vse disciplinske zadeve izročale v končno rešitev neodvisnemu sodišču, bi bilo to v nesrečnih razmerah, v katerih živi naše uradništvo, nekaka zadnja garancija proti ekstremom strankarstva. Dajmo .o garancijo našemu uradništvu, gospodje!
Prof. Mazovec: Manjšina predlaga, da se glasi § 42 b: »Vsak otrok, za katerega je do-tični nameščenec po zakonu dolžan skrbeti.« Tu pač moram reči, da se večina temu predlogu ne more pridružiti.
Moglo bi se zgoditi, da bi se kak gospod uradnjk z osebo ženskega spola dogovoril za kakega otroka in rekel: ta otrok je moj in oblastni odbor bi prišel do tega, da bi takemu otroku moral dajati štipendije. (Poslanec dr. Kramer: »Saj imamo sodišča!«) Da, sodišča, gospod doktor, saj veste, kako je. Mi bi lahko zašli v zelo težko situacijo in že iz finančnih razlogov priporočam, da sprejmete našo stilizacijo. (Klic na levici: »Mislim, da se ne bo nikdo potegoval za otroke.«) Seveda ne, ampak zavarovati se je vendar treba za vse slučaje.
Poslanec dr. Albert Kramer:
Jaz bi samo branil nezakonske otroke, namreč branil proti, morem že reči, nekoliko pvoršnemu ocenjevanju, ki ga je temu vprašanju posvetil g. poročevalec večine. Ne gre tu za nobeno principielno stališče, marveč za to, da obsojamo to, da so med nami ljudje, ki imajo nezakonske otroke, gre za to, ali naj se ta deca, ki je imela nesrečo, da nima po zak^iu blagoslovljenih staršev, zapostavlja. To je vprašanje, ki nima z moralo niče-T° le.,vpra5anje, ki ima samo s krscansko ljubeznijo m s človeškim srcem nekaj skupnega.
Argument g. poročevalca večine, da se bodo očetje-uradniki zmenili s kako žensko za sprejem očetovstva, že z ozirom na malenkostno doklado mesečnih 200 Din ne drži. Ta argument je z ozirom na to malenkostno mesečno doklado, katero alimentacijske dolžnosti gotovo visoko presegajo, prerahel, da bi mogel napraviti na nas kak učinek.
Nejasna je tudi določba, da se, rodbinska doklada za ženo ustavi, ne glede na to, ali je ločitev zakona uvedena ali ne. Ali bo naš oblastni odbor pošiljal komisije na stanovanja, ki naj ugotove, ali je žena zapustila moža ali ne. Edino merodajno dejstvo mora biti to, da je bil zakon sodnijsko ločen.
Poslanecc Bukovec j'e stavil več predlogov k .pragmatiki, ki jih je pa loferenc Makovci-odklonil, sprejel ipa je nekatere spreminje-vnlne predloge poslanca Jarca, nakar je bil odsekov osnutek službene pragmatike sprejet v splošni in specijalni debati.
Sledi poročilo
odseka za prošnje in uredbe.
Poročevalec dr. Ivo čersnik je poročal o faznih vloženih predlogih, kakor o predlogu oblastnega odbora, da se naprosi vlada, da se uzakoni nadzorstvo oblastne samouprave nad srezko samoupravo. Ta predlog je bil sprejet. Sprejet je bil tudi predlog poslanca Umnika glede novega učnega načrta na osnovnih šolah.
'Predloga poslanca Sitarja o prenosu
Trbovlje° je£>biT8rf.fglavarstva '.z LaSkeSa v n' u v	lefer&nt mnenja, da nai so
Trbovljam pomaga na ta način, da dobi> Tr-bov je ekspozituro srezkega poglavarstva v Laškem. Poleg omenjenih predlogov je skupščina sprejela tudi predlog glede spremembe cestnega voznega reda, predlog glede uradnih sodnih dni v Starem trgu in Semiču in Predlog po,slanca Permeta glede dodatka k zakonu o zaščiti za Slovenijo tipičnih živali
!i,!,/Predsednik je dopoldansko sejo zaključil ob ,pol i2. uri.
Večerna seja.
V™iŠi^>;prifela ob pol 18. uri, so Pns0- ‘ dl vladni referenti za so-cijalno skibstvo dr. Grasselli, Pero Pčpovič in g. Mramoi.	1
Tudi zvečer je Predse^ prečital nekaj predlogov in intei pelacij, nitni drugim tudi interpelacijo glede pobiranja mostnine čez zasilni most preko Save pri Lescah.
Sledi razprava o poročilu odseka za zdravstvene, humanitarne in socijalne zadeve. — Prvi je bil na vrsti predlog poslanca Križnika in tovarišev glede podpore delavcem, ki jih je Trboveljski! premogokopna družba reducira. Predlog opisuje, da je bilo odpuščenih nad 200 rudarjev po Trboveljski pre-mogokopni družbi, da se nahajajo ti rudarji v bednem položaju in da so potrebni podpore. Začasno jim ni mogoče dati nikake pomoči. Radi tega je odseli sklenil predložiti oblastnemu odboru, naj skliče ob priliki v doglednem času nekako anketo, katere bi se udeležili zastopniki delavstva ter zastopniki oblastnega odbora ljubljanske in mariborske oblasti, kjer naj bi se rešila večina teh vprašanj za vso Slovenijo enako.
, n te,n predlogu se je vnela živahna de-bata, v katero so posegli poslanci dr. Puc, Iavcar in Sitar. Zadnja dva sta se baviln z delovanjem Trboveljske družbe, ki prodaja
premog dražje kakor pred vojno in plačuje delavce slabše kakor pred vojno. Kakor priznava družba sama, ima pri 50 milijonih akcijskega kapitala 38 milijonov čistega dobička, t. j. več kot 70%. Trboveljska družba plačuje že od nekdaj najslabše, povrhu vsega pa še šikanira trboveljsko občino, ki je v delavskih rokah.
Omenjenemu predlogu je sledila debata o več ostalih predlogih splošnega socijalnega značaja, ki pa so se večinoma odstopili velikemu županu v vednost, oziroma oblastnemu odboru v nadaljno postopanje. Predlog poslanca Križnika pa je bil soglasno sprejet.
Poročilo finančnega odseka.
O predlogu glede poslovanja komisije za terjatve proti bivšemu erarju je poročal iprof. Jarc, istotako glede dolžnih prispevkov s strani države in o predlogu glede najetja posojila 80 milijonov dinarjev za zgradbo hiš. Na referentov predlog so se vsi omenjeni predlogi odstopili oblastnemu odboru z naročilom, da se omenjene zadeve prouči. Glede drugega predloga se naroča oblastnemu odboru, da energično posreduje v Beogradu, da država povrne dolžnih lb' milijonov dinarjev ter da zlasti dvetretjinski prispevek točno izplačuje. Glede tretjega predloga se je oblastnemu odboru naročilo, naj čim prej skliče stanovanjsko anketo, nakar naj stavi konkretne predloge. Sprejet je bil tudi predlog inž. Zupančiča, da se zahteva od države odstopitev davka na vozila, ki znaša samo v Ljubljani letno približno 1 milijon dinarjev. Ta davek bi oblastna skupšžina uporabila za vzdrževanje cest. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Poročilo obrtnega in trgovskega odseka.
O predlogih v tem odseku je poročal poslanec Lebinger. Sklenjeno je bilo soglasno
sledeče:
Predlog poslanca Mohoriča in tovarišev glede pospeševanja obrti in domače industrije se upošteva v toliko, v kolikor je to možno v okviru proračunskih postavk.
Predlog poslanca Mohoriča in tovarišev glede podpore strokovnim nadaljevalnim šolam se upošteva, v kolikor je to z ozirom na postavke v proračunu možno.
Predlog poslanca Mohoriča in tovarišev glede zgradbe poslopja za trgovsko akademijo v Ljubljani se odkloni. Odsek je v principu proti podpori, ker se v danem slučaju z malim zneskom ne doseže cilja. Odsek pa sklene soglasno, da se pozove društvo za trgovsko akademijo, naj skliče vse merodajne faktorje: oblastni odbor, mestni magistrat, trgovsko zbornico, zvezo trgovskih gremijev iu gremij trgovcev v Ljubljani na skupen razgovor, kako dobiti potrebne vire za zgiad-bo omenjenega poslopja. Oblastnemu odboi u se naroča, da se teh razgovorov udeleži in stori vse za to primerne ukrepe.
Z ozirom na predlog glede letne podpore ljubljanskemu velesejmu — obrtno kmetijskim razstavam, je bilo sklenjeno, da se velesejmska uprava pozove, da predloži načrt letošnjih razstav, nakar bo odsek iz danih proračunskih sredstev predlagal za posamezne razstave podpore najvišje mogoče izmere.
Predsednik je po končanih poročilih ob en četrt na 22. uro zaključil sejo skupščine.
Prihodnja seja se vrši danes ob pol 10. uri.
Politične vesti.
=Smrtna kazen ostane. Na svoji zadnji n?\je r.azpravljal zakonodajni odbor o smrt-Slnrtni kazni je nastopil dr. Hodžar, a zaman, ker je bila večina zako-nod<\jn6g3. odbora za smrtno ka/zen 'Proti so bili samo poslanci Jugoslovanskega kli*Jja: dr. Hodžar, dr. Gosar in Kremžar ter radi-Cevec dr. Šuperina. Nato je bilo sklenjeno, da se izvršuje smrtna kazen z obešanjem, ne pa s streljanjem. Prodrl je tudi predlog, da se ]>oleg 20 letne ječe uvede tudi obsodba na dosmrtno ječo. Pri ostalih Členih ni bilo nobene diskusije. — Mislimo, da je bil zakonodajni odbor malo preradodaren s kaznimi. Če je že uvedena dosmrtna ječa, potem ni treba uvesti še smrtne kazni. Sploh smo mnenja, da je smrtna kazen napačna in da bi bilo Jugoslaviji samo v čast, če bi jo odpravila.
—	Voja Marinkovič o konfliktu z Italijo. Beograjski dopisnik »Petit Parisiena« je objavil razgovor, ki ga je imel z zunanjim ministrom Marinkovičem o italijansko-jugoslo-venskem konfliktu. Na vprašanje, če se bodo kmalu pričela pogajanja med Rimom in Beogradom,^ je izjavil Marinkovič, da je Jugoslavija že dolgo pripravljena na pogajanja. Če so se pogajanja zakasnila, potem se je to zgodilo brez krivde Jugoslavije. Sicer pa je Marinkovič prepričan da bodo direktna pogajanja uspešna. >lNutan£no vzeto,« je nadaljeval Marinkovič, »sta Jugoslavija in Italija še vedno prijateljice in zaveznice. Pri obojestranski dobri volji bi ne bilo težko formelno zvezo spremeniti v pravo prijateljstvo. Na vsak način pa sedanji položaj ne more dalje trajati. Sporna vprašanja je treba odkrito in loj‘alno razpravljati in jih potem faktično rešiti ter pri tam opustiti vsako prestižno ali samoljubno stališče.« Na vprašanje, & še vedno misli jugoslovanska 'vlada razgrniti vse albansko vprašanje, ni dal Marinkovič nobenega jasnega odgovora. 'Na vprašanje kakšne cilje zasleduje Italija v Albaniji, je odgovoril Marinkovič, da ne vidi nobenih praktičnih in prijemljivih ciljev za tako politiko. Dopisnik je nato vprašal Marinkoviča, če misli Jugoslavija spraviti v resnici ves spor pred Zvezo narodov. Marinkovič je odgovoril, da je Zveza narodov v Jugoslaviji tako popularna in tako visoko cenjena, da noče Jugoslavija postaviti Zveze narodov na preizkušnjo.
= Direktna pogajanja med Rimom in Beogradom so sc Mčela. Vsled angleškega posredovanja je Mussolini pristal, da se prično direktna pogajanja med Rimom in Beogradom ter se je prvi sestanek med Mussolinijem in našim poslanikom Raklčem tudi le
j vršil. Na kateri podlagi se vrše pogajanja, trenutno še ni znano. Na vsak način pa je mnogo prezgodnje govoriti o porazu Mussolinija. Zakaj tudi z naše strani smo inte-resirani na tem, da pride pri pogajanjih do kompromisa, s katerim ne bo premagancev in ne zmagovalcev. Zlasti pa- bi moglo postati nevarno za mir, če bi pogajanja otvo-rila prestižno vprašanje. Zato bi nekateri naši listi čisto dobro storili, če bi bili manj radodarni z mogočnimi besedami Ln Če ne bi s svojo časnikarsko zgovornostjo podrli to, kar so prevdarni diplomati komaj -dosegli. Upamo, da ne kričimo s svojim opominom v gozd.
= Pogajanja Jugoslavije iu češkoslovaške za sklenitev konkordata. V -dunajskih cerkvenih krogih govore, _da zelo ugodno napredujejo pogajanja Jugoslavije z Vatikanom za sklenitev konkordata, ki bo naj-brže v najkrajšem času sklenjen. :Isti kro«‘ trde nadalje, da so tudi pogajanja med Češkoslovaško in Vatikanom zelo napredovala. Češkoslovaška in jugoslovanska vlada imata pri tem isti cilj in hočeta imeti čim večji vpliv zlasti pri imenovanju visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Baje sta obe vladi pripravljeni, da v svojih državah ustavite takozvani kulturni boj, vrnete del konfisciranega cerkvenega prem-ofcjnja • in dopustite ustanavljanje cerkvenih šol. Jugoslovanska vlada pa zahteva, da se uvede na vsem jugoslovanskem ozemlju slovansko -bogoslužje. Vatikan se tej zahtevi ne upira in je pripravljen dovoliti to tudi Češkoslovaški. Dunajski cerkveni krogi trde nadalje, da je Vatikan vsled svojih simpatij za unionistično gibanje pripravljen baje dovolili katoliškim duhovnikom v Jugoslaviji, da stopijo tudi v zakon. Dunajski cerkveni krogi no prikrivajo svoje nevolje nad uvedbo slovanskega bogoslužja, ker smatrajo, da je to opasno za nemške manjšine v Jugoslaviji..
— Tako poroča češkoslovaška agentura CEPS, kateri prepuščamo tudi vso odgovornost, zlasti za vest, da bo Vatikan dovolil jugoslovanskim duhovnikom stopiti v zakon.
— Napet notranji položaj v Grčiji. Vse grško časopisje priznava, da je notranje političen položaj na Grškem silno napet in da je ozračje z komploti, (>odzemnimi zarotami in nervoziteto naravnost napolnjeno. Gotovi vojaški krogi skušajo na vsak način doseči, da •se bo vojska zopet smela vmešavati v politiko. Oblast je ujela več pisem na Kreti interniranega bivšega diktatorja Pangalosa, ki daje svojim vernim oficirjem navodila za novi; revolucijo. V teh pismih pravi Patigalos, da se mora od njega pričeta reforma grške vojske izvesti in da je samo on tisti, ki more to delo dokončati. Vlada se trudi, da zatre vse te Pamgalosove poizkuse nove revolucije in je več njegovih oficirjev aretirala. Poleg tega forsira vlada na vso moč sprejem ustave, ki naj bi utrdila notranji mir v Grčiji. S formiranjem parlamentarne razprave o ustavi, je vlada dosegla, da je predsednik republike Konduriotis preklical svojo demisijo. Kljub vsem tem prizadevanjem vlade pa jaivnost ne veruje v pomirjenje notranjega položaja in
" pravi, da je Pangalos naredil že 8 revolucij, in da jih bo še 80.
Francoski zunanji minister Briand je praznoval te dni -25 letnico svojega parlamentarnega delovanja. Vse francosko časopisje se je pri tej priliki spominjalo njegovih zaslug za Francijo.
= Zakon o strokovnih organizacijah uu Angleškem. V ponedeljek se je zopet priže-
lo	zasedaaije angleškega parlamenta. Pričakujejo se ostri napadi opozicije na Baldwi-novo vlado, zlasti radi njenega načrta o reorganizaciji Tradeunionov. Drug zanimiv zakonski načrt je oni, s katerim se razširja volilna pravica na vse žene, ki so prekoračile 21. leto — Vrhovno vodstvo angleških kon-zumov, ki štejejo pet milijonov članov, je sklenilo, da se bo skupaj z Labour Party in s strokovnimi organizacijami borila proti načrtu z;tkona o strokovnih organizacijah, ki da ogroža angleško demokracijo v njenih temeljih. Centrala se je obvezala, da bo to borbo podpirala s svojimi ogromnimi materijal-nimi sredstvi. Sklep te mogočne korporacije je toliko važnejši, ker so se konzumi zadrža-
li	med splošno in rudarsko stavko prav rezervirano.
— Nezgoda kitajske severne armade. Kakor poroča iz Šanghaja, se je hotelo kakih 2000 vojakov severne armade prepeljati na dveh brodih preko Jangcekianga. Južna armada pa je to nakano s pomčjo žarometov odkrila in pričela streljati s topovi. Oba bro-da sta bila zadeta in sta se potopila, z njima pa je utonilo kakih 2000 vojakov.
= Kitajski dogodki. — Večina kantouske vojske proti čangkajšeku. Iz 'Pekinga poroča dopisnik »Information«, da je po razkolu v kantonski armadi ostalo komunistom zvestih 27 divizij, dočim je 17 divizij Jrestopijo h Čangkajšeku. — Zavezniki pričakujejo, da se bo pridružil proti komunistični skupini tudi general Feng, pa čeprav je dobival lCto tisoč dolarjev mesečno od sovjetske vlade.
— Japonska vlada v zadnjem času zelo intenzivno podpira Čangkajšeka. To pa predvsem vsled tega, ker je Cangkajšek odločno proti Angliji. — Za mesto Pakan se je vnela bitka med severno in južno vojsko. Zmaga se po zadnjih vesteh nagiblje na stran južne vojske. — Iz Beograda poročajo, da namerava general Wrangel oditi s svojo vojsko na Kitajsko. Prevoz bi financirala Anglija, ki bi tudi vzdrževala njegovo vojsko. — Glede odškodnine za nankinške dogodke se Amerika noče pridružiti zahtevi zaveznikov, temveč misli iti čisto svoja pota. Proti miroljubni politiki Amerike so Amerikanci v Šangaju ostro protestirali na posebnem zborovanju. Sklenjeua je bila protestna resolucija proti Coolidgejevemu govoru. — V Kantonu se vrše vsako noč številne justifi-kacije komunistov.
Glavni tajnik Kuomingtanga .je izjavil, da Kuomingtang ni članica III. internacionale, ker je nacionalistična, ne pa kolhunlstična stranka.
Dnevne vesti.
VENDAR ENA DOBRA VEST.
Seje ministrskega sveta so se dosedaj vršile silno familiarno. Ministri so se navadno samo v skupinah prijateljsko pogovarjali in ko je bilo teh pogovorov zadosti, je bilo navadno tudi konec seje. Dostikrat se je celo pripetilo, da se sklepi niso niti zabeležili.
Sedaj bo to precej drugače. Ministrski predsednik Vukičevič je odredil, da se objavi pred vsako sejo ministrskega sveta njen dnevni red, po seji pa sklepi vlade o posameznih točkah dnevnega reda. Seje ministrskega sveta bodo tako tudi v resnici prave seje in ni ravno razveseljivo, da smo do tega prišli šele v devetem letu po ujedi-njenju.
POMLADANSKE PRIREDITVE ZVEZE VOJNIH TOVARIŠEV.
8. maja: Odkritje spomenika v Borovnici.
26. maja: Veliko zborovanje mož, vojnih trpinov iz bivše Štajerske in odkritje zahvalne spominske plošče preostalih v priljubljenih Petrovčah (1 postaja od Celja),
6. junija: pokrajinsko zborovanje na Žalostni gori (Preserje) za vse tovariše iz oko-lu nje ležečih krajev.
12. junija: odkritje veličastnega spomeniku 329 padlim Šentpeterčanom v Ljubljani.
Tovariši! Pojdite, vsak v tisti kraj, kamor vsakogar vleče srce, posebno pa vam priporočamo Petrovče in št. Peter (Ljubljana).
Vse naše podružnice naj prav gotovo pošljejo vsaj zastopnike v ta dva kraja, ki naj se vsigdar javijo pri predsedniku Colariču.
Če retlektirajo na prenočišče, naj to spo-ivčo krajevnemu slavnostnemu odboru. Glavno skupno zborovanje bo pa 21. avgusta na Brezjah. Povsod naj grmi naš glas: Za naše v vojni pohabljene tovariše prispevaj Slovenija in sama tudi upravljaj ta davek in skrbi za nje v svoji ljudski zbornici.
Tovariša: Vsi med sabo zvesto se ljubimo,
S krvjo zapisanih besed ne pozabimo!
Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani.
Železniškim vpokojencem in invalidom!
Društvo železniških upokojencev nam pošilja: Društvo železniških upokojencev si od vsega početka neumorno prizadeva, da izboljša in medi pokojnine in nezgodne rente durih železniških vpokjencev in invalidov.
V	zadevi železniških legitimacij za režijsko vožnjo za upokojene provizijoniste, mi-loščinar.je, nezgodne rentnike in njih družine vodi društvo borbo že od začetka leta 1926. Dne 25. februarja t. 1. je deputacija železniških upokojencev v Beogradu pri ministrstvu saobračaja ponovno tozadevno osebno intervenirala. Dobila je zagotovilo, da bo
o	tem razpravljala za to določena komisija.
V	resnici je že v marcu t. 1. komisija o tem napravljala in določila, da se gori imenovanim odvzete železniške legitimacije za režijsko vožnjo vrnejo.
Nemalo smo bili iznenadeni, ko je izšel pravilnik o voznih olajšavah, v katerem so pa imenovani popolnoma prezrti; iz kakšnih razlogov in kdo je to zakrivil, je društvu ne-umljivo. Med tem ko se vozne olajšave izdajajo čisto privatnim osebam, se pa prezira tiste, ki so si s svojim pridnim delom pri železnici to zaslužili in tudi ves čas uživali. Od strani društva so se tozadevno že storili potrebni koraki.
Da pa do danes niso še urejene pokojnine in nezgodne rente starim železniškim vpokojencem in invalidom, ter še ne vrnjene odvzete železniške legitimacije, ne zadene društva nobena krivda.
Popolnoma napačno in škodljivo je, da nekateri vpokojenci društvo napadajo, mesto da bi se vsi železniški vpokojenci in invalidi zavedali, kako je društvo železniških vpokojencev potrebno, ter bi vsi do zadnjega podpirali društvo z vsemi močmi in redno poravnavali članarino, da hi društvo zamoglo započeto delo z vsemi silami složno z bratskimi društvi železniških vpokojencev cele iržave n-daljevati do konca. Zavedati bi se morali da vsako razdorno delo v društvu škoduje posamezniku, kakor tudi splošnosti.
Društvo železniških vpokojencev.
— Povratek ministrov v Beograd. Prometni minister general Milosavljevič se je vrnil z inšpekcijskega potovanja po Dalmaciji v Beograd, pravtako se je vrnil v Beograd minister za agrarno reformo dr. Andrič, ki se je mudil v Sarajevu.
— Na kongresu mest v Zagrebu bodo zastopana iz Slovenije štiri avtonomna mesta: Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Ljubljano bosta zastopala magistralni ravnatelj dr. Zarnik in magistralni tajnik dr. Brilej.
— Subvencija Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je dobil od ministrstva za socialno politiko subvencijo v znesku 250.000 Din.
— Inšpekcija državnih rudnikov. V direkciji državnih rudnikov je sestavljena komisija, ki bo pregledala obratovanje in mate-rijalno stanje vseh državnih rudnikov. Komisija prične s svojim delom začetkom meseca maja.
— Orodje za invalide. Na intervencijo ministrstva za socialno politiko se nabavi na račun reparacij iz Nemčije večja količina raznega orodja, ki se razdeli med vojne invalide.	....
— Otvoritev postajališča Marija D. I olje. Dne 1. maja 1927 se otvori na progi Zidani most—Ljubljana gl. kol. med postajama Zalog in Ljubljana gl. kol. postajališče .-Marija D. Polje«. V postajališču se odpravlja potnike direktno — karte prodaja čuvaj, prtljago se sprejema v prevoz samo proti doplačilu. Prvi potniški vlak, ki ima na tem postajališču postanek proti Zidanem mostu odhaja iz Marija I). Polje ob 14.21 in proti
Ljubljani pa ob 17.56. Proti Ljubljani bodo odhajali potniški vlaki ob 3.16, 7.25, 9.50, 13.46, 17.56 in 21.39 ter proti Zidanem mostu ob 5.32, 7.49, 12.20, 14.21, 17.51 in ob 23.16.
— Nedeljski izletniški vlaki. V nedeljo dne 1. in 8. maja vozita na progi Ljubljana gl. kol.-—Bistrica-Bohinjsko jezero običajna izletniška vlaka št. 919 in 920. Odhod iz Ljubljane ob 5.25, povratek v Ljubljano ob 22.10. Na progi Kamnik—Ljubljana gl. kol. vozi vlak št. 4037. Odhod iz Kamnika ob 20.21, prihod v Ljubljano ob 21.40.
Zastopniki prosvetnega ministra pri maturi na učiteljiščih. Zn zastopnike prosvetnega ministra pri maturi na učiteljiščih so določeni: za moško in žensko učiteljišče v Mariboru vseučiliški profesor v Ljubljani dr. Karel Ozvald, za privatno učiteljišče v Mariboru prosvetni inšpektor v Mariboru dr. Fran Kotnik, za privatno učiteljišče v Škofji Loki pa vpokojeni prosvetni inšpektor Stanko Bevk.
— Kongres lastnikov kinematografov. Dne 3. maja se vrši v Zagrebu I. kongres lastnikov kinematografov. Na kongres so povabljeni lastniki kinematografov iz vse države. Na programu so za lastnike kinematografov važna vprašanja, predvsem vprašanje znižanja davkov in taks ter izenačenje državnih in komunalnih davščin za vso državo.
— Vprašanje vstopa hrvatskih učiteljev v Udruženje jugoslovanskega učiteljstva. V vrstah hrvatskih učiteljev, ki še niso vstopili v UJU se je pričela v zadnjem času živahna akcija za to, da bi se pričeli med hrvatskimi učiteljskimi organizacijami in UJU pregovori za vstop hrvatskih organizacij v UJU. Medtem se je pojavila zoper ta pokret reakcija. Vstopu v UJU se protivijo v prvi vrsti gotovi ljudje, ki so sedaj na čelu hrvatskih učiteljskih organizacij. Izgloda, da pride vsled tega med člani hrvatskih organizacij do razkola, tako da bodo nekateri vstopili v UJU, dočim ostanejo drugi v hrvatskih organizacijah. UJU ima na Hrvat-skem, v Slavoniji in v Sremu okoli 3000 Članov, hrvatska učiteljska društva pa okoli 600.
— Turški dijaki v Jugoslaviji. Sredi prihodnjega meseca prispe v našo državo skupina turških dijakov. Dijaki si ogledajo Beograd in severne kraje naše države.
— Regulacija Plitvičkih jezer. Ministrstvo za šume in rudnike je odobrilo za prva dela pri regulaciji Plitvičkili jezer kredit 150.000 dinarjev. Dela se prično takoj.
— Ponarejeni belgijski bankovci. Belgijsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo našega zunanjega ministra, da je konfiscirala belgijska Narodna banka zopet ponarejeno novčanico za 20 belgijskih frankov tipa iz 1. 1919. Falzifikat je lahko spoznati, ker je slabo izdelan, posebno vladarjeva slika je. slaba.
— Iz državne službe. Uradnik inšpektorata za narodno zdravje v Ljubljani Josip Skalar je premeščen k sanitetnemu referentu ljubljanske oblasti. Uradnik poljedelskega oddelka pri velikem županu v Ljubljani Franc Kafol je podal ostavko na državno službo. ’
— Iz prosvetne službe. Profesor na gimnaziji v Krnnju dr. Ilc je premeščen na novomeško gimnazijo.
— Imenovanja na ljubljanski univerzi. Po vesteh beograjskih časopisov so imenovani dr. Aleksander Bilimovič in Mihajlo Jasin-ski na pravni fakulteti ljubljanske univerze in Kopilov na tehnični fakulteti ljubljanske univerze za redne profesorje.
— Radio-aparati na ladjah fiuančne straže. Na ladjah finančne straže se uvedejo v kratkem v svrho intenzivnejšega pobijanja tihotapstva radio-aparati.
— Nitti o fašizmu. Znani italijanski državnik Nitti je podal beograjskemu .»Vremenu« izjavo o fašizmu. V tej izjavi dokazuje Nitti, da je Mussolinijeva politika, ki zahteva kolinije za naseljevanje Italijanov, glupa. Evropejci lahko kolonije samo upravljajo, nikakor pa ni v njihovem interesu, da bi delali črncem konkurenco. V Dalmaciji bi se Italijani ne mogli naseliti. Čemu jim bodo dalmatinske skale? Italiji je treba svobodne trgovine in investiranja kapitala. Albanija je majhna dežela. 27.000 kvadratnih kilometrov meri tor ima 800.000 prebivalcev. Vsa dežela je za kolonizacijo absolutno nemogoča, ker je okužena z malarijo. Pravijo, da ima prirodne zaklade, da je bogata na rudah. To so smešne legende. Pravijo, da bi bilo mogoče v Albaniji naseliti do 2,000.000 Italijanov. Pa veste, koliko bi bilo treba v to svrho investirati? Milijardel Ves albanski problem je bedastoča, oziroma, najkrajše rečeno — rezultat nevednosti.«
—Prevoz smrtnih ostankov poljskega pesnika iz Francije na Poljsko. Smrtni ostanki velikega pesnika Julija Slovackega se prepeljejo iz Francije v Vnršavo ter polože k večnemu počitku na Vavelu. Pogreb se vrši dne 10. junija. Ali se izvrši transport preko Havre-a po morju ali pa po suhem, še ni definitivno odločeno. Oni, ki so za transport po suhem, se sklicujejo na to, da bi imela pri tem tudi češkoslovaška, predvsem Praga, priliko, da izrazi poljskemu pesniku svoje spoštovanje.
— Umetniška razstava v Rumuniji. Te dni je bila otvorjena v Bukarešti državna razstava del modernih rumunskih slikarjev in kiparjev. Kot vsako leto so bile podeljene tudi topot za najboljša dela državne nagrade. Prvo nagrado v znesku 100.000 lejev je dobil kipar Paciura, razven tega so bile podeljene še štiri nagrade po 25.000 lejev, štiri po 15.000, štiri po 10.000 ter dve po 5000 lejev. Najboljša dola bo kupila država za državno galerijo slik.
— 100 milijonov lejev za zgradbo univerzitetnih poslopij. Iz Bukarešte poročajo: Prosvetni minister Petrovič je izposloval te dni od vlade kradit 100 milijonov lejev (oko-
li	35 milijonov dinarjev) za dovršitev zgradb univerzitetnih poslopij v Bukarešti, Jassy-u in v Černovicah. Od te vsote odpade na uni-verzitetno poslopje v Bukarešti 30, na uni- j verzitelmo poslopje v Černovicah pa 10 mi- ' lijonov lejev.
— Italija si je pridobila monopol za zračni promet v Albaniji. Kot poroča »Vossische Zeitungr, prispejo te dni v Tirano italijanski aviatiki, ki prevzamejo od nemških podjetij zračno prometno službo. Italijanska vla- 1 da je namreč pokupila vse delnice Adria-Lloyda, s čemur si je zasigurala za dobo 10 j let monopol na albanski zračni promet. Ita- ; lijanska vlada bo promet razširila. Pred- ' vsem se uvede nova proga Drač—Brindisi.
— Ženske kot piloti. Na mednarodnem ! kongresu za zračni promet v Londonu je bil izglasovan sklep, po katerem so pripuščene odslej tudi ženske kot piloti na potniških | letalih.
— Drava zopet narašča. Kot poročajo iz Osijeka, je jela Drava zadnje dni zopet naraščati. V najkrajšem času, ko se prične v Alpah topiti'sneg, se pričakuje velik val.
— Katastrofalna poplava v Ameriki. Da- j lies bodo nasip ob Mississipiju pri Poydrasu ; razstrelili. Vsled tega bo poplavila voda
100.000	akrov dobre zemlje. S tem bo pa voda pri New-Orleans-u padla ter se odvrne od mesta na ta način katastrofa. Ta odredba je naletela v krogih prizadetega prebivalstva, posebno v krogih lovcev, ki streljajo živali z dragoceno kožuhovino, na srdit odpor, ker bo uničena s tem vsa favna za več let. Za slučaj oboroženega odpora je rekvi-rirano vojaštvo. Pričakuje se, da bo škodo povrnilo mesto New Orleans. O visokosti ! škode, ki jo je povzročila poplava doslej, krožijo fantastične vesti. Govori se, da znaša škoda nad 500,000.000 dolarjev.	!
— Sneg in zima v Schwarzwaldu. Kot poročajo nemški listi, je nastopila v Schvvarz-waklu takorekoč zopet zima. Ponoči znaša temperatura — 4 stopinj. Snega je padlo do 80, v nekaterih krajih celo nad 90 cm.
— Železniška nesreča pri Sremski Mitroviči. Zena Pante Repajiča, obrtnika v Sremski Mitroviči se je vračala te dni z vozom iz okolice. Na vozu sta sedela razven nje vajenec in kočijaž. Ko so se pripeljali do železniškega prelaza, je bila zatvornica zaprta. Da bi bili hitreje doma, je kočijaž, misleč, da je vlak že pasiral zatvornico dvignil in zavozil na tračnice, predno pa je mogel dvigniti zatvornico na drugi strani, je pridrvel vlak. Strojevodja je na tračnicah stoječi voz opazil ter dal znamenje s piščalko, vendar pa vlaka ni mogel pravočasno ustaviti. Vsled. tega se je zaletel vlak v voz, nakar se je ustavil kakih 200 m za zavoro. Vsled ka-rambola je bil voz popolnoma razbit, vajenec in konja ubita, Repajičeva in neprevidni kočijaž pa težko poškodovana.
— Orožniki, ki so pretepali Hajpeka iz Slatine, oproščeni. »Obzors poroča iz Osijeka: »Višja žandarmerijska komanda je ustavila zoper slatinske žandarje — ki so pretopli na žive in mrtve Dragutina rn»jp«tca, ki je bil prihešan kot goli človek št. 2 v dvorano osiješke oblastne skupščine — vsako nadaljno postopanje. Medtem pa zahteva javnost, da se javi ves dokazni materijal, na podlagi katerega se je postopanje ustavilo; zakaj res zanimivo bi bilo vedeti, kako je to, da so žandarji nekrivi, dočim je kriv človek, ki so ga hudo pretepli.«
— Samomor orožniškega narednika. V Nišu se je ustrelil te dni orožniški narednik Stevan Jovič iz Like. Vzrok samomora je dejstvo, da je bil pri reviziji blagajne podoficirske menaže, ki jo je vodil Jovič, ugotovljen primajkljaj 9500 Din, ki jih je posodil nesrečni orožnik nekemu zdravniku. Pri Joviču so našli zdravnikovo menico.
— Tragedija izseljeniške rodbine. Iz Pariza poročajo: Rudar Kalafatovič je bil prišel v Francijo v nadi, da dobi tu dobro plačano delo. Njegove nade se niso izpolnile. Zato se je nameraval izseliti v Ameriko, dočim je silila njegova žena nazaj v Jugoslavijo. Radi tega je prišlo te dni med zakoncema do hudega prepira, ki je končal s tem, da je udaril Kalafatovič svojo ženo z mesarskim nožem ter jo težko poškodoval, umoril •	1< dva otroka in se obesil.
— Zaplenjene komunistične brošure v
Splitu. Splitska policija je izvršila te dni
v stanovanju nekega Ante Jeličiča Kovača
hišno preiskavo. Ker so našli pri možu več
komunističnih brošur, so ga aretirali in iz-
ro&ili sodiSču.	»	,	.
 Nameravan atentat na smodnisnico v
Češkoslovaški. Iz Bratislave poročajo: Neznan individij se je približal te dni smod-nišnici v Košicah. Ker se na poziv straže ni hotel odzvati, temveč je pričel bežati, je straža za njim streljala. Dasi ni bil zadet, se je straži vendarle posrečilo, da ga je ujela. Ugotovljeno je, da je madjarski državljan. Pri njem so našli veliko vsoto madjarskega denarja.
— 60 mohikanskih ropajev ubitih. Iz Mehike poročajo: Vladne čete so naletele na roparje, ki so izvršili znani napad na vlak. Med vojaštvom in roparji se je razvil srdit boj, ki je trajal več ur. Končno so se roparji umaknili. Na bojišču je obležalo 60 članov tolpe in 9 vojakov. Zasledovanje banditov se nadaljuje.
— Aeroplani v boju proti kobilicam V Kazakstanu se pojavljajo leto za letom ogromne množine kobilic, ki uničijo večkrat vse posevke. Tako se je pripetilo tudi hujsko leto. Znto so poslale letos oblasti v n,i zakstan štiri aeroplane, opremljene z aiese-potrebnimi sredstvi, da bodo očisti ^ mr_ ca maja 15.000 ha zemlje škodi j
česa-	.	j8iia	ciganska
— Kako napreduje uthoro ugtanovljena
šola. Kot smo poročali, j,Si.(>ro<ju na Češko-
pred nekoliko meseci j' pogl(>pje so Zgra. slovaškem ciganska šol . Casi(),
.i-
canskih otrok je prav zadovoljiv. Predvsem se morajo navaditi mali cigani na telesno t snatnost. Vsako ciganče se mora vsak dan
v šoli pošteno umiti, enkrat na teden pa skopati. Tekom treh mesecev so se naučili otroci pisati, citati in računati. Poučuje se v ciganskem in češkoslovaškem jeziku. Da se šola otrokom tembolj priljubi, jih uče peti in igrati na violino, zakar kažejo velik talent, razven tega jim pripovedujejo bajke in povesti.
— Pet deklic hkrati je rodila, kot poroča »Rabočaja Gazeta« iz Kurska, 36-letna kmetica Ana Bojeva iz sela Iseveljeva. Otroci so živeli pet dni.	-A '
— Nestvor, otrok 80 letnega očeta in 60-letue matere. Kot se poroča, je bilo rojeno te dni v Kiišu abnormalno dete, ki ima prst® na rokah in nogah skupaj zraščene, abnormalnosti na čelni kosti, v ustih pa dva velika zoba. Otrok živi ter ima izredno močna glas. Oče mu je star 80, mati pa 50 let. »' konca sta imela predtem že 9 normalam otrok.
—• Umor iz verskega fanatizma. V Vilm
vzbuja te dni splošno pozornost umor iz verskega fanatizma. Skupina neznanih mož j® napadla ponoči dva židovska trgovca, 23 letnega Kantorovicza in 20 letnega Zablockega-Napadalci so Žida zvezali, jima zamašili usta ter ju vlekli jia katoliško pokopališče, kjer so ju umorili.
— Avtomati za prodajo smodk in svalči® se uvedejo v kratkem po češkoslovaških mestih. Najpreje se postavijo v Pragi in sicer v bližini nekaterih trafik (za prodajo tobačnih izdelkov1 bodo upravičeni slej ko Prel zgolj trafikanti). Pri avtomatu bo dobil kadilec zaželjeni tobak kadarkoli bo hotel, ob delavnikih kot ob nedeljah in praznikih, P° dnevi in ponoči za navadne ceno. V Londonu, v angleški provinci in na Danskem (kjer imajo postavljenih samo v Kopenhagenu okoli 12.000 avtomatov), so prodajalci smodk in svalčic brez avtomatov pač zelo redki.
— Preganjanje rumunskih novinarjev. D Bukarešte poročajo: Pred vojnim sodiščem se je vršila te dni obravnava zoper glavnega urednika »Cuventula« Enackovici-ja radi ne-5 koga članka, vsled katerega se je čutil žalje-' nega na svoji časti državni podtajnik v pro-: metnem ministrstvu, ki je aktiven general-Enakovici je bil obsojen na 5 mesecev
ra in 50.000 peset globe. Rumunski novi"* J nameravajo prirediti proti dejstvu, da & ^
moral noivnar zagovarjati radi časopi®- -j, članka pred vojnim sodišče, veliko pr®^ no zborovanje.
Ravnokar so dospel*'*
Pravi kraški teran h liter Din 36.—.
Mardešičev vičau - črnina
liter Din 14.—.
Viški opolo
liter Din 12.—. if, in druga pristna vina to
restavracija »LJUBLJANSKI DVOR«-
Abonente na hrano po zelo nizkih cenah
— Tragičen konec ruske kneginje. Ruskjj
kneginja Russinada, soproga gruzinske« kneza je bila nekoč zelo bogata. Za časa volucije so jo odvedli boljševiki, dočim ®tr-_ posrečilo njenemu soprogu in njenim jj kom baje pobegniti v Turčijo. Konča® je posrečilo zbežati v Varšavo Jcjer se 1® F ^ življala kot blagajničarka v neki 'e otr0-Vse njeno poizvedovanje po soprogu m Joti]a cih je bilo zaman. Vsled	30	j0	naSIi	v	:
težka duševna depresija- '1^. n0 njenem stanovanju^*’ ^ ^ ^
v°F6ldi>diosdadu (koniitat Feiger) j«
nhtekal te dni svojega 18-letnega prijatelja Pavla Csavolskega. Tekom pogovora se J® pobahal Csavolski, da je izboren strelec. ra' zval je svojega prijatelja, da je stopil k vesu. Položil mu je na glavo jabolko ter .. javil, da mu bo jabolko s flobertpuško n st reli 1 z glave. Hodolek je na to pristal. gov prijatelj je šel po puško, pomeril -sprožil. Krogla' je prodrla Hodoleku «»£ desno oko v glavo. Fant je bil pri priči tev. Modernega Wilhelma Tella so aretiraj
— Razburljiv prizor v brzovlaku BudimP? šta — Dunaj. Te dni sta sedela v 8Palnh(p vozu brzovlaka Budimpešta — Dunaj dva . gata turška trgovca iz Aleksandrije, »m j Kabin in Daniel Ciselma. Slednji se je no^ podati radi težke živčne bolezni v	flJ
najski sanatorij. Ob 10. dopoldne, k £> '“ brzovlak proti postaji Totis je . .	b„.
živčni napad. Jel je tuliti. i£»“	J	je
Ko ga je hotel njegov prij»*	*	**
zgrabil Čiselma za vrat ter ga poha^p-koridor. Na koridoru *>®d Rabi	}	klica
koma ljuta borba., & ko je prihitel na n)® na pomoč. V t«'£jDik, S0 se rJdprla iz ne®* gove klice spi« w vagona, in pobesneli L* uiti vzrokov Jj iz vlaka, dočim se je njeg°v
■ ii ii 'ni«*—	JA	>	lOKR, UVViui	J' J CJ •
selma je 3 tem, da se je prijel za držah prijatelj Jjnem osvobodil iz objema svojeg8 ter se ° g0 je prispel vlak v Totis, je spr®" PtijA), zadevo prijavil. Dva železniška ura® niita sta so peljala s Simedom Rabin®]# je-garj nesreče, kjer so našli Čiselma -Pfj jlo-lozniškega nasipa ležečega v mlaki k>'v ! rJlZu mil si je bil roko in nogo, na glavi in.° ga pa je imel težke kontuzije. Prijatelj'. za. v bolnico. Njegovega tovariša je p0 L pot slišala, nakar jp smel nadaljevati sv
na I)unai'	.	.	.	.	,	nima poro-
—	D’ Annunzio in špiritisti. M ^nnunzio čnjo: Kot znano, piše Gabriele o m 0pi-vt-lik roman iz prihodnjosti, ^ f itizma. Kot suje, kako je poslal pristaš «p	MHS'
se sedaj čuje, bo glavni jm* ■ baje izselim, ki bo tudi napisal, kot sc J rija,eliev, razil D’ Annunzio v krogu sv uvod k romanu.
Štev. 96.
v*?«- - •
. — 175 odstotna dividenda v Monte Carlu.
Bilanca igralnice v Monte Carlu za leto 1925—196, ' ki je bila predložena dne 31. •narca občnemu zboru akcionarjev, izkazuje žisti dobiček okroglih 150 milijonov frankov. Izjega čistega dobička se izplača delničarjem odstotna dividenda. Tribut 10 milijonov 'tankov dobi knez, 8 milijonov pa se izplača francoski vladi za pravico trgovanja z akci-J5®! na notiranja na pariški borzi. Glavni “n akcij je v rokah rodbine Blanc, kateri #npadajo tudi razni Bonapartovci in Radzi-willovci in kateri je prodal te akcije lansko leto Bazil Zaharo\v. Par akcij posedujejo tudi verske družbe v Monacu. Zapuščene so jim one testamentarično.
. .“T Pesnii Srečka Kosovela. V kratkem ^ pesniška zbirka pokojnega kra&kega „ ®Srečka Kosovela. Knjiga bo lično
iii	bo i!kM (naslovna stran prof. G. A. Kosa)
*	« i>okointv?a aa 96 straneh najlepše pesmi
v redak'^ Alfon-vezana 27 Din tjaila kni‘Sa bo stala 20 Din, založbo Srečka tf! la sPrejema >Odbor za niška ul. 6/1.	sovelac, Ljubljana, Križev-
ci, Wol0fovru®™aU12rUŠty,U S,epih ! Li"blia‘
ca Doknin^	»o	darovali: Mesto ven-
dinarjev v	-ale	g' A' Zalaznik ^9
ate g. Kurent «SC6nje sPon,ina Be- Kat* Fl' Graselli v ntfaV°?r°go 100 Din’ f P®ter
200 Din vpocascenJe spomina ge. Levce ve iskrose® plemenitim darovalcem naj-
slepih 'f Ljubljlni3’	~ Podporno društvo
Ljubljana.
na predTvan*^0 P'an'nsko društvo opozarja petek dne oo6’ ki. 8a priredi dr. I. Kugy v ki dvorani i,\a?nla zvečer ob 8. uri v veli-ljeni alpinist° \ Union. Čislani in priljub-slovil od I i„Kr .s tem predavanjem po-Qas Planinni jne in zato je dolžnost vseh Kucrv ;p kmV’ 8a ta večer počastimo. Dr. stva v naših	. za razvoj planin-
nejši raziskovalec3	tih<	a najvstraj-
m posebno TriglavskeBn 8r°zot naših Alp imenovana Kugyjeva npa°?°rja. to njem
jen spomin njegovega delovani*glS? bo tra-mu planinskemu društvu je in loveaske-klonjen. Vabimo tedaj vse svo-V^110 na' prijatelje na njegovo zaključno “predavani
I„s JPjCe se dobijo v predprodaji v pisarni -^PD, Šelenburgova ulica 7.
-	i— Nemški avtomobilisti v Liubliani
‘n v soboto popoldne med 2. in Vu“ nasT Taia bode Ljubljano kolona avtomobilov in “ r!, 3Ploštle8a nemškega avtomobil-kluba iz Miinchena, obstoječa iz ca. 140 dil V400 Poln'k'- Navedeni klub je prire-si ^elikonočno potovanje v inozemstvo in koder*2 ^^ncilena čez Tirolsko v Italijo, od in	vrača	preko Jugoslavije, Avstrije
vozij0	ni'zaJ v. Nemčijo. Skozi Ljubljano
cesti tF° v “’eiweisovi cesti, Aleksandrovi
kJošičevi6^,!1!0^ ’?lici:- Mariiinem trgu, Mi-sve(slf) ’ :.a„tlrll)vi ulici in Gospo--seSu«.	1 ?ie(iui kjer v soboto pre-
S	vabi hišne posest-
im po možnosti razobesUa V Pozdrav tuj-Poldne zastave na svojih h sV 80boto Po-1- Pevski zbor Glasek.. „
7a->a za moški zbor se vrši v nBtiieV„PeVBka Ja ob 8. uri zvečer, za ženski zbor v'rfPri'
ohvp 2' maja °b Eetrt na sedem- Udeležba obvezna za vse pevce in pevke! — Odbor
Jeno = Ie*dsko telovadbo na Prostem zdru-mlaHn^ Jem za iahkoatletiko uvede spo-v TivoHh?Z°n? Atena na svojem vežbališču rice. Tečajni vodstvom strokovne profeso-telesne vzg«? n?iidealnejši sistem moderne dobljenih izkns*? ,Sa priporočamo po pri-deklice v razvnii o na_jtopleje staršem za 10 leta dalje nm',i ,eiemai° se deklice od 6„ oziroma P°Uk dYakrat tedensko od 5. nna mesečno 20 n- 7- P°Poldne. Clana-v soboto 3o f n' ~~ Vpisovanje se vrši P°1 6. do 1X1] 7 m' v i'ceiski telovadnici od Ce zimskesi U°Pozariamo obiskoval-zaključ; , 1 te‘9vadnega tečaja Atene, ki se ffi teČai t,- P18!6111' da se priglasijo v polet-nnni, Kl bo najprimernejše nadaljevanje P0Uka v pr08ti naravi
. Na koncertu ljubljanske »Sloge« v so-°°‘o dne 30. aprila nastopi mesto operne Pevke ge. RibiCeve, ki je ta večer zadržana gospodična Vida Jerajeva, odlična violinska vtrtuozinja. Spored se spremeni v toliko odpade prva točka: Beethoven op. 98! gubici tam daleč« in se nadomesti z Bee-
thoven, op. 47. Sonata za violino in klavir, v A-duru zvana »Kreutzerjeva« sonata, ki spada med najmočnejše Beethovnove komorne skladbe. Na klavirju jo spremlja operni kapelnik g. dr. Danilo Švara.
1— Društvo »Kuratorij slepcev« naproša vabljene gospe in gospodične, da naj se zanesljivo udeleže seje, ki bode danes dne 29. maja ob 5. uri popoldne v I. nadstropju kavarne Emona radi prireditve »Dneva slepih«.
1— Kopališče v hotelu »Slon« zopet otvor-jeno.
1— Bela, rujava kotcnina, sifon, kambriki, deleni itd po solidnih cenah pri FRANC PAVLIN, Gradišče 3.
^ftrcln^oclcLIeL za ^oxj3©dc
kUula'
Perilo kravafc Mo cjn«
PfefVnme Palice
Dcžnit'/
OVCC nas
OSf
UalljM«
x trg
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 29. aprila: »Vojiček«. — Red D. Sobota, 30. aprila: »Hlapci«. Delavska pred-stava. — Izven. Znižane cene.
Nedelja, 1. maja ob 15. uri popoldne »Lum-pacij vagabund«. — Izven. Ziyžane cene.
Opera.
Zatek ob pol 20. uri zvečer.
rP’ a'Priia: »Madame Butterfly«. — Kea o.
Sobota,, 30. aprila: »Eros in Psvche —
Red A.
Nedelja, 1. maja ob pol 20. uri zvečer: »Grofica Marica«. Gostuje g. Vladimir Skrbinšek. — Izven.
Danes, v petek, se ponavlja za red C prekrasna Puccinijeva opera »Madame Butter-fly« z gospo Lovšetovo v naslovni partiji. V ostalih partijah so zaposlene ge. Potučkova, Poličeva ter gg. Banovec, Mitrovič, Janko, Šubelj, Mo orič. Režijo vodi g. Šubelj, dirigira g. Neffat.
V	soboto se poje za red A interesantna opera L. Rožickega »Eros in Psychec. — V nedeljo se po daljši pavzi ponovi opereta »Grofica Marica«. V vlogi kneza Populescu nastopa kot gost g. Vladimir Skrbinšek, ki uživa kot komik lep sloves. Do sedaj je nastopal v Splitu.
»Slogin« pomladni koncert v Ljubljani, dne 2. maja 1927. Spored koncerta je sestavljen iz dveh delov: V prvem se izvajati v spomin stoletnice smrti Beethovna dve njegovi skladbi, v drugem delu pa 4 skladbe ruskih skladateljev: Glazunowa, Musorgske-ga ter Čerepnina. Znani ciklus Beethovnovih pesmi: »Ljubici tam daleč« (An die fer-’ne Geliebte) poje ga. Ribičeva s spremlje-vanjem klavirja, kantato: »Tišina na morju in uspela vožnja« pa poje mešani zbor z orkestrom. Prva mehka lirična skladba, tožba ljubečega srca diha vso nežno otožnost mla-druga se pa giblje v širokih
ru krene1	,nlorsk^;'	f1'
nred notfinom n .° veselje — rešitve
drU« svef drugi du& ,.del koncerta tvori dru svet, druga duša, drugi nazori. Široka
ruska stepa, mogočne vojsko, mističen duh
osvete, bajni čari majske noči, popolnoma
glasbeni slog, skratka za nas nov, zanimiv,
po vsebini tuj, po glasbeni strani pa soroden domač slovanski svet. Vstopnice in programi se dobe v Matični knjigarni.
Nikolaj Nikolajevič Čerepnm je pri nas skoro nepoznan ruski skladatelj. Da se spoznamo ž njim, je sklenila »Sloga« v Ljubljani, da med drugimi umetnimi skladbami izvaja tudi Cerepninovo pravljično nežno skladbo »Noč« ter jenaško ponosno »Staro pesem*. To je prava ruska muzika. Kako čuti mehka slovanska duša čar majske noči, mesečino, zvezde, bajno očarljivo daljavo, kako jo navdaja nepopisna lepota jasne, tople noči z blaženostjo, da ji je nebo in zemlja eno.
»Stara pesem« nas pa prestavi v dobo vojske Ivana Groznega, ko je na pohodu, da zavojuje Kazansko carstvo in premaga ljute-ga sovražnika. Mladi car zmaga. Polna zavesti moči, polna junaških izrazov je skladba zanimiva po zapletanju glasbenih misli, ki nepretrgoma vežejo duh poslušalca.
Ruska glasba zmaguje po celem svetu. Slovenska je doslej premalo iskala stikov z rusko muziko. Vokalni slog ruskih skladateljev je prava posebnost; globok izraz z naj-priprostejšinii sredstvi izvirajočimi iz ruske cerkvene pesmi druži v sebi tudi izvedljivost skladb, kar je vedno važno za vokalno skladbo. Odlični zastopniki ruske glasbe tvorijo uel sporeda koncerta »Sloge« dne 2. maja t. 1. v Unionski dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni.
Šport.
Amerikanci se pripravljajo za olimpijado.
Pred kratkim se je bavil amerikanski olimpijski komite z vpraašnjem nastanitve ame-rikanskih lahkoatletov v Amsterdamu o priliki tamošnje olimpijade. Sklenili so najeti si za čas olimpijskih iger parnik, kakor se je to zgodilo že v Stockholmu in v njem nastaniti tekmovalce. Ladija bo odplula iz Ne\vyorka 5. julija s približno 300 atleti na krovu. Računa se, da bo veljala cela ekspedicija s prehrano vred 350.000 dolarjev.
Za maratonski tek pri amsterdamski olimpijadi bo nominirala Južna Afirka mladega tekača Steylerja, ki je nedavno na hriboviti in razdrapani progi pretekel 42 km v zelo dobrem času 2:57:21.
Glede olimpijade, ki se vrši 1. 1932 v Los Angeles, je podal član mednarodnega olimp-skega komiteja prav zanimive izjave. Združene države nameravajo namreč, evropska izbirna moštva z amerikanskimi ladijami iz najbolj ugodno ležečih evropskih pristanišč prepeljati v Ameriko. Za časa bivanja v Ameriki se bodo določile za vse atlete enotne cene glede nastanitve in prehrane.
Wimbledonska statistika. Poleg velikega športnega zanimanja, ki ga je vzbudila angleška nogometna pokalna tekma v celem svetu, je tudi nekaj statističnih podatkov, ki jih je vredno zabeležiti. Tako je prevozilo 244 posebnih vlakov 75.000 ljudi na igrišče in 2000 avtomobilov je čakalo v bližini stadiona na zaključek tekme. 300 policijskih stražnikov je bilo za vsak slučaj pripravljenih, ki jih je podpiralo 450 plačanih rediteljev. Velika množina jedi in pijače je bila pripravljena, da vteši glad in ugasi žejo obiskovalcev, med drugimi 50.000 steklenic piva, 30.000 steklenic mineralne vode, 50.000 obloženih kruhov, 20.000 kanadijskih jabolk,
40.000	banan, 25.000 komadov slaščic itd.
Finski tekač Ritola je postavil pri nekem halskem mitingu v Newyorku dva nova svetovna rekorda. Ritolo je startal na 3 angl. milje; prvi rekord je bil na 5C00 yardov s
^nin: 20.8 sek., drugi pa na celotno progo
en milj. Ta rekord je imel dosedaj Nurmi s 14 min. 11 m ena petina sekunde; Ritola pa ga je zboljšal na 13 min. 56 in ena petina .sekunde.
Sovraštvo zamorcev je v Ameriki še vedno zelo veliko. V New-0rleansu, kraljici juga, bi se morale vršiti tekme za ameriško prvenstvo v času od 1. do 4. julija. Slučajno pa je savez zvedel, da orleanski komite ne bo pustil startati črncev proti belim. Znani svetovni rekorder in olimpijski zmagovalec v skoku v daljavo, zamorski dijak Hubbard, je namreč podal tozadevno ovadbo, ki se je izkazala kot resnična. »Južnjakom« so torej stavili ultimat, čes da morajo biti športne tekme proste vseh plemenskih, verskih in političnih momentov. Toda južnjaki, ki še vedno ne morejo pozabiti zlatih časov zamorske sužnosti, so ostali trdni ter izjavili, da se rajši odpovejo prvenstvenim tekmam
12 Churchillovih vojnih spominov.
. Dnn za dnem^m * pravili-
jaz razglabljal nrn.hutetinius’ Loucheur in
erije. Amerikanski voilfi ?merikanske arti-v junaju 1919 n„ J ' departement je ho-
Vlz,j) ki bi po svoii m r1 b0jn° P°lje 80 angleškim in	,	.m°či odgovarjale 200
vojske, ki so in ‘y^osklm divizijam. Število
Je v Evropo, je dav Zene države že spravi-
skrbe z municijo.	^feseglo program pre-
ralo biti v Franciji 4g konca. L 1918 bi mo-
fsprememba amerikansk^1f^l,kanski,1 divizij.
'ndustrijo je bila še zmerai^V?^strije v vojno
la<iitega je bilo Združenim drH0,polna in za'
Poskrbeti strelivo le za majhen moF°^e
jo pošiljali v Francijo. Arma(lav1?Jsk'r'
k1'! je potrebovala najmanj 12.000
kfto velikosti in velike množine streifvi
ko v Cedilo pozneje. Računali smo pa ]ajj’
/lani': z 6000 srednjih in težkih topov in B
r/oi ^mi, ki bi jih lahko Združene države
<ir£a ''•le. Nasprotno bi pa lahko Združene
liki Ve dobavile materija), iz katerega bi ve-
S|w.zavodi francoski vlili' 8000, angleški pa
W 'opov. Z adaptacijo angleških vzorcev bi
s!t6 ? Preuredili vse amerikanske in kanad-
tix°Varne ‘n 'di prilagodili potrebam kai*
Cim 1<>!>0V kakor tudi streliva.
H ep V1?^ amo delali z Amerikanci tem bolj
zbliževali naši interesi in tem boljši
kakor da bi opustili svoje stališče. Amerikanski savez je to njih izjavo takoj od notam vzel in črno na belem, Sedaj iščejo drugo mesto, ki jim ga pa ne bo težko najti, saj za tako prireditev se vsa mesta kar trgajo.
PODODBOR MATICE HRVATSKE V MARIBORU
uljudno vabi na mašo zadušnico, ki se bo čitala v spomin narodnih mučenikov Zrinskega in Frankopana dne 80. aprila ob 7. uri zjutraj v tukajšnji stolnici.
Gospodarstvo.
DOBRO STANJE FRANCOSKIH FINANC.
Francoska narodna banka je pred kratkim znižala obrestno mero s b'A‘/o na 0%, lombardno mero pa s 7% na 6%. S tem je uvedla francoska narodna banka isto obrestno mero, kakor nemška državna banka. Sedanja obrestna mera pa je v Franciji še vedno znatno višja, kakor pred vojno, kajti Francoska banka je imela pred t. 1914 najstabilnejšo obrestno mero, ki dolga leta ni prekoračila 3%. Še do la. decembra 1926 pa je znašala obrestna mera 7 'A%, lombardna mera pa 9%'A.
Sanacijska politika Poincareja je torej uspela. Do velikLi kriz ni prišlo, število brezposelnih, ki ni pravzaprav nikoli doseglo kritične višine, pada sedaj vedno bolj. Tudi podatki o izvozu beležijo le malo znakov kake krize. V prvem četrtletju 1. 1927 je znašal uvoz 14K ter je za poldrugo miiiardo frankov ali za kakih 10% manjši od uvoza v prejšnjem letu. Izvoz pa je znašal 14 milijard frankov ter je za približno tri četrtine milijarde ali skoro 6% večji kot lansko leto. Letos je Francija izvozila za kake % milijarde več, kakor pa uvozila. Nasprotno je Francija lani za 1.55 milijarde več uvozila kakor izvozila.
Višina uvoza se je znižala v glavnem radi pocenitve nekaterih industrijskih surovin, kakor bombaža, jute, kovin itd. Dasi se je teza uvoženih surovin zvišala od 10.12 na lt.07 milijonov ton, se je njihova vrednost skrčila z 10.32 na 8.19 milijard frankov.
Uvoz industrijskihJzdelkov je znašal 1.32 (— 0.53) milijard frankov, dočim je znašal izvoz 8.42 (+ 0.47) milijard. Država, ki more šestkrat toliko fabrikatov izvoziti, kakor pa jih uvaža, ne čuti torej nikake nevarnosti za svojo produkcijo in konkurenčno zmožnost.
Porasti^ so tudi davčni dohodki. Leto« so znašali 2.53 milijard frankov ter so porastli za 818 milijonov. Ta porast je v popolnem soglasju s porastom cen. Vsi državni dohodki so bili v prvem četrtletju za 1.02 milijardo višji kakor prejšnje leto in so znašali 8.14 milijard.
Ravnotežje v državnem proračunu torej ni ogroženo, čeprav se državni izdatki dvignejo in čeprav bo ministrski svet uporabil prebitek lanskega proračuna v znesku 1074 milijonov frankov ža povišanje uradniških plač in ne za odplačilo dolgov.
Ker je narodna banka znižala obrestno mero za pol odstotka, si 'bo državna uprava prihranila s tem ie pol milijarde na leto.
Na finančne kroge je napravilo dober utis tudi to, da je bil odplačan Angleški narodni banki dolg v znesku 33 milijonov funtov, nakar je francoska banka prejela nazaj zlati zaklad 18 milijonov funtov; to tem ibolj, ker je hkrati skrčila obtok bankovcev, ker plačuje država svoje devize pri banki le z bankovci.
Radi so pričeli dobivati finančni krogi zopet zaupanje in je upati, da se povrnejo v v Francijo kapitalije, ki so v inflacijski dobi zbežale iz di-žave. Devizno stanje narodne banke in njenih trezorjev se je tako zelo ojačilo, da je vplivalo na dvig kurza na pariški borzi. Tudi inozemci so zopet pričeli nalagati svoj denar v francoska podjetja.
Vse bi bilo zrelo za zakonito stabilizacijo in za valutno reformo. Manjka le volja Poin-car6ja, ki bo izvedel to, — kakor se je Je ponovno izjavil šele po volitvah 1. 1928.
BORZE.
28. aprila.
Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 85 — 86,
so bili naši medsebojni odnošaji. V oktobru hMo ,zavr?li vse mogoče vrste pravil, ki so vrnili £ tk11 dolčena za skupno delo in se
mens agreemenT^T11 gentlemanov« (gentle-iH™ n « *’ kar Pomeni, da smo poma-
S S„u?mu ■» "“*>»'!. “«»■»*
Piij^etno je oživljati te spomine danes, ko m več groz. Mislim, da ni nihče drui? od angleških ministrov delal 1. i918 tako tesno z Zdnrženiinidi'žavami kakor jaz. Dolžnost mo-
ja je, d‘ P	’	a	m	nihče od zavezni-
kov prožil ministrstvu za preskrbo munici-je tako izdatne pomoči m ni ime, Zfmj veg. jega razumevanja kakor vojni industrijski svet Združenih držav. Jaz uživam to čast da sem njen edini inozemski član njene povojne asociacije in da nosim^ s kraljevim dovoljenjem odlikovanje Združenih držav, ki mi ga je izročil general Pershing.
Početkom maja mi je odkazal vrhovni poveljnik »stalno stanovanje« pri armadi, imel sem par prostorov z vsem potrebnim v stari francoski vaški hiši, sredi krasnih drevoredov z bližini vasi Verchop. Iz Heudona sem bil z letalom tam lahko v dveh urah, tako da sf-m dopoldne lahko delal v municijskem mi-I^trstvu in popoldne zasledoval bitko v 'raneiji. Lahko sem prišel na fronto kadar-v°‘ s.6m hotel, ne da bi se seveda podajal "evarnost kakor je bilo potrebno in rn not;,,6 kflr ie b'*0 niogoče videti. Sko-•ili m u°pi?e- sel" vrSil Pri glavnem štabu ,	,'.?u’	kjer je imelo municijsko mi-
nistrstvo velike pisarne. Tekom celega konca
v°J,?,e(fem Prisostvoval skoro vsaki pomembni bitki in me je spremljal bodisi general
1	udor ali g6neral Lipsett, sir Artur Godley ali pa general Bird\vood. Končno pri austral-skem armadnem zboru, kjer je služil moj brat ali pa pri armadi Rawlinsona. Nekoč sem se dvignil z bojnim letalom nad bojišče, ko se je vršila precej pomembna bitka. Toda iz višine 7000 čevljev, kjer smo morali ostati, da bi bili iz območja nemških topov, sem videl le eksplodirajoče granate globoko pod seboj. Moderne bitke ni mogoče videti. Zmi-rom smo ali preveč blizu ali pa preveč daleč, da bi lahko kaj videli.
Medtem so se načrti in' priprave za leto 1919 neprestano vršile. Maeternich je napisal, da je bog čebel bodočnosti. V municijskem ministrstvu smo bili čebele pekla in grmadili smo vsfe z eno samo mislijo na veliki sovražnikov poraz. Če danes, par let po vojni beremo o možnostih ubijanja velikih množic na mehaničen ali kemičen ničin, strmim in ne razumem, kako smo mogli takrat osredotočiti vse svoje misli na to, kako bi ubili Čim največ ljudi. Toda »Les bons p&res de famile sout capables de tout«. Tedaj nismo poznali ničesar razven zakona vojne.
Pripravljana mehanična bitka je pričela dobivati gotove forme.
V	juniju sem še sklepal naročilo 10.000 tankov v Združenih državah. Henry Ford je bil skupaj z ostalimi pomembnimi amerikanskimi tovarnami sposoben, da izvrši to naročilo, ne da bi najmanj škodoval drugim 1 svojim dolžnostim. Mr. Peery, eden od naj- |
priljubljenejših Fordovih asistentov, ki je bil nekaj časa zaposlen tudi v municijskem ministrstvu, je bil poslan' s posebno misijo v Vashlngton, da bi osebno informiral Baru-cha o naših željah. Baruch se je posvetoval s predsednikom in hitro dpravil vse zapreke. Stavil ni nobenih nepotrebnih vprašanj in cela dobavitev 10.000 tankov je bila zagotovljena za spomlad. Med amerikanskim in angleškim vodstvom je vladalo tako zaupanje, da je zadoščalo, da so tri, največ štiri osebe vedele za strategični namen teh strojev. Na Focha je napravila ta stvar zelo ugoden vtis. 24. junija je poslal Foch vsem zavezniškim armadam komunike s prošnjo, da bi bile dane kar najhitrejše na razpolago vse sile, ki bi bile lahko poslane v fronto 1. ja-nujar oziroma 1. aprila 1919. Prosil je, da mi vsak zaveznik javi, koliko lahko da:
1.	divizij, 2 artilerije. Težke in najtežje s potrebno municija vred 3. bojnih letal. 4. lahkih, srednjih in težkih tankov 5. Končno prevoznih sredstev kakršnekoli vr-sle. V komunikeju je bilo omenjeno: »Da bi bilo mogoče doseči končne odločitve vojne kar najhitrejše v letu 1919, mora vsak zaveznik početkom tega leta dati vse svoje moči.
V	ta namen ohranita angleška in francoska armada svoje dosedanje Število divizij, ame-rikanska armada pa poveča število svojih divizij kolikor mogoče največ. Municije bo pripravljene toliko, da bo mogoče voditi še tako dolgo bitko. Tudi število letal in tankov bo kar največ povečano.«
(Dalje prih.)
Vojna škoda 343 — 344,’zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna banka 150
—	0, Merkantilna banka 99 — 100, Prašte-dioria 850 — 0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160 —170, Trboveljska premo-gokopna družba 490 — 495, Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode 140 — 0, Stavbna družba 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les in deželne pridelke Čvr9ta. Zaključenih 6 vagonov lesa.
Zagreb. Newyork ček 56.75—56.95, Pariz 222.75—224.75, Praga 168.30—169.10, Curih 1094-1097, Dunaj 800.5-^803.5, Berlin 1349 do 1352.5, London 276.30—277.ID, Italija 304 47 306.47.
Curih. Beograd 9.13, Newyork 519.875, Berlin 123.25, Dunaj 73.15, London 25.25 in pet osmink, Varšava 58.125, Sofija 3.76, Bukarešta 3.34, Pariz 20.37, Praga 15.40, Budimpešta 90.65, Milan 27.90.
To In ono.
INDIJSKI RAD2A V BEOGRADU.
Ob pravoslavnih velikonočnih praznikih je imel Beograd nenavadnega gosta, prvo eksotično kronano glavo, ki je obiskala prestolico po vojni: mladega radžo iz Mandija Jogin-dera Sena Bahadura, ki potuje že dalje časa po Evropi.
Radža je še mladenič, ki je postal komaj polnoleten, star je 23 let. Rasti je majhne, obraza mrkega, toda izredno ljubezniv in željen evropskih emocij.
Svojo soprogo, hčerko znanega kalpurtal-ski-ga maharadže, je pustil doma.
Njegov tast je bajno bogat. Njegovi letni dohodki se cenijo na poldrug milijon funtov sterlingov na leto, kar znaša v našem denarju okoli 400 milijonov dinarjev.
Radža potuje v spremstvu svojega adjutanta, policijskega šefa v Mandi-u, nekega 601et-nega Angleža in njegove soproge. Seboj ima
nudi svojega komornika,’ čokatega mišičaste- stvom v variete. Tudi tu je sedel v rezervi-ga Indijca, ki oskrbuje na potovanju za j rani loži. Naročil si je samo čašo kisle vode,
radžo vse denarne posle ter nosi seboj kov-čeg z dragocenim nakitom jadže. Kovčega ne izpusti nikdar iz rok. Pa kako tudi? Saj jamči zanj s svojo službo in celo z življenjem.
V	Beograd je prispel radža v soboto zvečer. Na kolodvoru sta ga pričaokvala predstavnik angleškega poslaništva in uradnik zunanjega ministrstva Adamovič. Stanovanje So mu naročili v hotelu »Palače«. Aparte-nient je bil seveda primerno okrašen.
Ker nosi radža na potovanju običajno evropsko obleko — navaden črn sako in progaste hlače — k temu pa turban, je vzbujal seveda na ulici veliko pozornost.
Utrujen od vožnje se je podal radža takoj po prihodu v avtomobilu v svoj apartement. K večerji je povabil tudi angleškega konzula, ki je prišel baš takrat k njemu.
Na velikonočno nedeljo ga je obiskal angleški poslanik Kennard. Ob 11. sta šla skupaj na izprehod na Kalimegdan. Radža je vbujal splošno pozornost izprehajalcev, vsi pa so ga gledali prijazno in ni se jim niti sanjalo, da imajo pred seboj indijskega vladarja.
Ob 1. je bil svečan banket, ki se ga je udeležilo 12 zastopnikov angleškega poslaništva in našega zunanjega ministrstva.
Takoj po obedu so se podali vsi udeleženci v Avalo, na grob neznanega junaka.
Ko se je povrnil radža okoli pol 6. v hotel, je bil tam thž-dansant. Skupina beograjskih plesalk je vzbudila radžino pozornost in radža se je podal s svojim spremstvom v rezervirano ložo, kjer je poslušal z velikim zanimanjem foxtrott-godbo in motril lepe deklice, medtem ko je bil on sam predmet splošne pozornosti.
Zvečer se je podal radža, ki je navdušen prijatelj foxtrotta, v dvorano in se zavrtel z gospo adjutantovo. Plesal je a tako vervo, da ga je vse gledalo.
Ob pol 11. je šel radža s svojim eprem-
kajti pivec ni, pač pa mnogo puši. Ko je bil program doigran, je spremil adjutant svojo soprogo spat, sam pa se je vrnil, nakar sta krenila z radžo v bar. Tam so še stopile varietejske dame v polkrogu kar pred radžino ložo ter ga ogledovale druga ljubeznivejše od druge. Marsikatera od njih je pač sanjala o tem, kako lepo bi bilo, če bi postala oda-liska bogatega indijskega vladarja. Radža je zanimanje dam z zadovoljstvom opazoval ter srebal kislo vodo do 1. ponoči. Ob eni pa je z adjutantom odšel spat, zapustivši za sabo precej razočaranja...
V pondeljek ga je sprejel kralj v avdienci. V to svrho je oblekel radža svojo polparadno indijsko uniformo. Okoli turbana je imel velik diadem iz diamantov, okrog vratu dve vrsti biserov, na prsih mu je visel velikanski safir, obdan iz venca diamantov, v man-šetih je imel gumbe iz diamantov. To je bila njegova polparadna uniforma, k paradni, ki je ni imel seboj, nosi ogromen diamant, ki ima velikost čaše za vermut.
Tudi njegov komornik je bil razkošno okinčan z zlato vezenino.
V avdienci je ostal radža uro in pol. Nato se je vrnil v hotel, se preoblekel in odpeljal na Dunaj, odkoder potuje preko Budimpešte in Prage v Pariz. V vsakem teh mest ostane po nekoliko dni. Radža si hoče vse ogledati. Prav posebno pa mu dopadejo velikomestni dancingi. Razven dancingov in varietejev ljubi zelo tudi cvetice. Na Avali si je natrgal šopek domačih poljskih cvetic, rekoč, da hoče z njimi obogatiti svoj herbarij.
KALATIN, ZMAGOVALEC PRI ERZERUMU, UMRL.
Ruski aristokrati in nekdajni visoki vojaški in civilni dostojanstveniki caristične Rusije so se naselili po boljševiškem prevratu večinoma v Parizu. Večina teh emigrantov
živi mizerno življenje, nemalo jih trpi bridko pomanjkanje. 0 taki tragični emigrantski usodi, tem groznejši spričo dejstva, da je bil oni, ki ga je zadela, v stari Rusiji proslavljena veličina, je zaznala javnost te dni, ob njegovi smrti.
General Ivalatin, poveljnik ruske armade, ki se je borila za časa svetovne vojne uspešno s Turki v Kavkazu ter zavzela armensko trdnjavo Erzerum, je živel zadnje čase v enem od najsiromašnejših pariških okrajevr Montrouge-u, v mirovni halupi 8 svojo hler-ko-vdovo in svojimi vnuki. V mali »obici 1« ležal 751etni zmagoviti vojskovodja in udano smrti. Sprva je šlo njemu in še primeroma dobro. Niso imeli skrbi gle® preživljanja, kajti Kalatinov zet je bil taMt-šofer ter je zaslužil visak dan čeden znesem razven tega je prispeval k gospodinjstvu sta; ri general, ki je bil zaposlen v neki tovarni avtomobilov kot delavec s skromno tedensko mezdo. Tako je bilo do pred dvema letoma* Tedaj je staremu generalu srce tako oslabelo, da ni bil za manuelno delo več spO" soben, zato je moral službo pustiti. Pred po* letom je umrl nenadoma zet in odtedaj st» bila navezana stari general in njegova hžef' ka s štirimi otročiči eama nase. Hčerka j* dobila službo delavke v neki tovarni šofro-lade, kjer zasluži 500 frankov na mesec. Da-zadostuje ta vsota za skromno preži dveh odraslih oseb in štirih otrok P8® maj, je jasno.
Udano .je prenašal Kalatin bedo in P°ma kanje. »Ničevo — tako hoče pač usoda!<iT dejal. En spomin pa mu je ostal in tega ® ni mogel nihče vzeti: Od časa prav pogosto — je listal po starih ilustrira nih listih, ki vsebujejo poročila o njego« zmagi nad Turki in sliko, ki predstavlja njega, ko sprejema čistitke čara in velikega kneza Nikolajeviča. Vedno zopet je čital ta ■poročila ter je bil srečen ob spominu na svojo sijajno preteklost.
Marcel Prevost	a
Don>]uanke.
— Da ... Ima malo influenco ... poor thing!* In razen tega se pri plesu silno dolgočasi... Ramon! Začeli so! Komm schnell!
Niti poslovila se ni od Albine, ponosno kot prava kneginja je prijela svojega Spanca in odšla.
Med mizami je stopal groom in nosil na palici v velikih rdečih črkah napis: »Atrakcija«. Plesalci so poslušno sedli za mize in ta čas so natakarji spretno porabili in si pustili od gostov z zapovedujočim tonom naročiti nove buteljke. Medtem ko je godba tiho začela igrati, se je plesalski par pokazal na praznem plesišču:
Oba sta bila specialista za javni ples in oba man-
nequina: možak za znanega krojača, Ženska za prvi modni salon. Z nervozno gibčnostjo dresiranih panterjev sta nudila radovednosti prisotnih strastno polten ples. Zenska se je vila kot kača v moževih rokah, se vrtela, včasih zdrsnila do tal in včasih jo je možak dvignil kakor zastavo visoko v zrak.
Ljudje so ju nekaj časa gledali in jima ploskali, potem so se ju pa kmalu naveličali in se začeli znova pogovarjati pri novih polnih steklenicah.
Kamila Engelmanen je sedla poleg komtese An-derny in ji predstavila svojega plesalca.
— Gospod Maks Dutrier, šef borznega oddelka v banki.
Čeprav je sedela malo proč od njega, ga »ni spu-
*	Angleško: Revica!
stila iz oči. Jean de Tr6voux je bil zopet sedel med svojo mater in Berto Lorande. Naenkrat je obledel, ko je zapazil, da se pisateljica prijazno smehlja profesorju Saulnoi.su.
Ona je pa to opazila, smeh je izginil z njenega obraza in pogledala je oficirja tako vabljivo, da se je njegova ljubosumnost takoj stalila. Potem se je pa cbrnila h komtesi Anderny in ji dejala, da razprši ljubosumnost svojega poročnika:
— Draga Albina, nikar ne skušaj motiti zakonske sreče gospe Saulnois. Krasna ženska je, a zvesta je svojemu možaku, čeprav ima baje svoje slabe strani.
— Saj ne koketiram z gospodom Saulnoisom, je ogovorila Albina s tako žarečim obrazom, da je iz-gledala kot mlada deklica... Pomisli, že četrt ure zaman preizkušujem magnetično moč svojega pogleda na slabo oblečenem gospodu, ki sedi nasproti gospe
Saulnois. . .
— Oni možak z veliko grivo? je vprašala gospa Tršvoux.
Trenotek ga je opazovala skozi svoj lornjon, potem pa je zamrmrala:
—Interesantna prikazen.
— Da, interesantna prikazen, je ponovila Albina; energičen obraz, nagle kretnje in znova prisiljen mir, kar vse kaže bolesten temperament... Nekje sem že videla tega človeka... Samo kje in kdaj?
V	tem trenotku je godba prenehala in plesalski par se je med splošnim ploskanjem priklanjal na vse strani. Mladi možak z veliko črno grivo se je okrenil in kljub zaničevanju, ki ga je kazal za vso družbo, je vendar vrgel pogled na mize za seboj.
— A, sedaj pa že vem, je zamrmrala komtesa.
_ Ga poznaš? je vprašala gospa Trevoux.
 Mimogrede sem ga srečala v bolnišnici, ko sem ^
bila strežnica na fronti v Flandriji.	a,
— Torej takrat, ko si se imenovala Mrs. Sand«* je dejala Berta smehljaje.
— Da, takrat, ko sem bila Mrs. Sanders. • ^ Jazz je začel znova oglušljivo razbijati. Bert* ^
odhitela plesat s Trevouxom, gospod Tr6voux povabil Dutrier, medtem ko je Kamila Engelmanfl-f* hitela z njegovim prijateljem, ki ga ji je bil Dl#* , ravnokar predstavil. Bil je mlad lep možak, toda H®. je že osivele lase, ki so izglodali, kakor bi bili Pu^f*ve Bil je to Laurent Sixte, eden višjih uradnikov ba
des Vosges.	i«,	r	Ro-
Pri mizi, kjer je ostal sam profesor Saulnois gerom Vaugrenierom, se je naenkrat prikazal na a
in vprašal:
— Gospod Vaugrenier?
  Som i»*-	.	j,
— Ona dama, ki sedi za vami sama, prosi gospo® Vaugreniera, da bi stopil k njej.
— Komtesa Anderny, je dejal Saulnois.
— Da, rekla je, da gospoda pozna.
Roger je zardel in njegove oči so se bliskal« oo
jeze.
— Rekli boste dami, da je ne poznam in Saulnois ga je prekinil, mu položil roko na
rekoč natakarju:
_	Povejte, da bo gospod takoj prišel...	^
—	Oprostite mi, je nato dejal Vaugrenieru, *vajn
jo natakar odstranil, naravno boste storili, kar ®ednlž ljubi:	toda komtesa Anderny je dama)on	^
be, ki	jo vsi osebno poznamo, in **
da bi odbili njeno prošnjo.	(Da].e	prihodnji£	j
Carimko poiredniški in ipedicljskl bureau
»GROM «
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkami nOROMu.	Talaton 3454.
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vsa v to stroko spadajota posla najhitraja In pod kulantniml pogoji. Zastopniki drulba spalnih vos S. O.«. sa aksprasna poiHJka.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z.« Ljubljana
nudi
naifineiSi in nalokusneiil namizni kis is vinskega kisa.
ZaHtavaJta ponudba. i—« Talafon itav. 2389.
Tehnitno In MgiJenKno najmodernale urejena klsarna v Jugoslaviji. u Pisarna i Ljubljana, Dunajska casta Si. la, M. nadstr.
Naznanilo preselitve
Jugoslovansko RUDOLF MOSSE d. d. oglasni zavod, Zagreb, se preseli s 1. majem v svoje novourejene
prostore na
Zrinjskem trgu št 20
poleg lekarne Brodjovin.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se pla*a 5(1 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
Iščem
za 1. julij stanovanje, ob-stojeie i z kuhinje ter 1 do 2 sob. Plačam dobro Naslov v upravi lista.
Simon K 11 m a n e k,
LJUBLJANA.. Selenburgova ulica 8t. I
izdeluje obleke za gospode po najnovej&i modi in zmernih cenah. V aa-iogi ima vedno najboljše če&ko in angle&ko sukno
Kontorlstinja
samostojna moi, veii» knjigovodstva, korespondence, stenopisja in stro jepisja, iiie sluibe. Ponudbe proei na upravo lista pod značko »Vel letna praksa«.
Premog - Čebin
Wsltsva t/II. - taki. «•
StaVben*arcela
\dob” °vmr£? *£!
Levleva ulica, se proda. Naslov v upravi »Narodnega Dnevnika«.
POMLAD’
,	S'	tljce,
Nogavice,	,	žepni	>o!>ci.
rokavice, nuJ'f4!Kei otroške majice, na-nakit /a o*»e dežniki, kloli v vseh hrbtniki,	S linejen *Uarl«r
**' potrebščine za krojače, fl
Sin* »®P‘?,nike- **vllje in sedi'*" r, }&& dišeča mita _ samo Pr
Josip Petelinc
blizu	h	»o**1
Preiernovega »pomenih«, °
Liubljana
Na]nli|e cen*.	ToCno	p
Izdajatelj: Al«k»*a4er Celesaikar. - Urejuje:
Vladimir 8v«rtek. - 2» tiskarno »Merkur« odgovoren: Auirej S?r*r. Vsi » LJabH*«4