JEKLO
V TEHNA
PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760
VELIKA IZBIRA MOTORNIH KOSILNIC - PLAČILO Z ODLOGOM NA VEČ ČEKOV - S KARTICO ZVESTOBE ŠE 5% POPUSTA
Šiviljstvo in trgovina MetHg odslej tudi s trgovino v M. Soboti, Lendavska 13 b.
VREME
Ob koncu tedna bo sončno in toplo
—-----—.. ....... '-----------------------------------------------
Murska Sobota, 19. maja 1994 • Leto XLYI • St 20 • Cena 110 SIT
Sobočani so se iz mestne občine prelevili v občino, ki se zajeda do bregov Mure in pod obronke Goričkega.
stran 3
Vestnikov koledar
19. maj, četrtek, Peter 20. maj, petek, Rok 21. maj, sobota, Valens 22. maj, nedelja, Milan '23. maj, ponedeljek, Dezider 24. maj, torek, Marjanca 25. maj, sreda, Urban
Pregovor Če Urban greje zelo, trgatev dobra bo.
rjutonem
J®esld na M»aucah
vrtec
»ih in ® redut"’
faltirS°bota za phSiP°djetju Mur-
nr to'arjev okrog SntigOdilo> da??0 b' se lenari ne bi \ krajevni že 5 .’ občinski ? 1 zbrati tega zaradi^ Velike likvidnaČUn pa ima Priteče nove??6 težave re{dSpeljiš°le in vrtca dlo	Pričakuj^:..6 noben to-
te dni 20 mS° P170 naka-^ a^ievni S1T) šele s^i	Mala
Po?™$ Pa prav ?kupen šo1' P^id^ deleža0 KeT ^Ovim* stara . Ker bo v,ada sk)p°!skirn letomSka stavba 05 jav? n,la. da il k prazna- je
IzkitOd° prodab 'arjev. tVv«ni 22^7cna cena je ti-, podDrK ’n oprem? d° vložili dru2ben\Pa »o s? n°ve 5°le.
^atenil^^terih?66 v lanskem »Pevka ° dodatnnPrimerib bo to ni« »Pr? katerih zvišanje pr,
nefe^ne bo
M Pa n O8roženoM? potrdil° Se Za a »ove °t ebno bi bilo
■ XmXS.X^< X
S«op

Minuli teden je bila Murska Sobota v znamenju nogometnega spektakla. Dva derbija’ (pokalni in prvenstveni) trenutno najboljših slovenskih moštev - SCT Olimpije iz Ljubljane in domače Mure - sta na igrišče v Fazaneriji pritegnila nad 10.000 gledalcev. Skratka, bilo je nepopisno navdušenje ljubiteljev nogometa ob Muri, zlati po drugi zmagi Mure nad državnim prvakom SCT Olimpijo v polfinalu slovenskega nogometnega pokala. (FM)
Fotografija: N. Juhnov
Med Stogovčani in Apačanci seje zapletlo po določitvi referendumskih območij. Krajevni veljaki sedaj pregledujejo »račune« in poskušajo očistiti »bilanco« medsebojnih
odnosov.
stran 10
akcijsK^c prodaja« od maja do 30 • joo'Va	W
Glede na to, da je bilo v prvih štirih mesecih lanskega in predlanskega leta v Pomurju v prometu po 10 smrtnih žrtev, bi lahko bili s podatki za enako letošnje obdobje še kar zadovoljni: ugasnila so »samo« 4 življenja. Žal pa smrt na cestah kosi še naprej in v prvi polovici letošnjega maja je pobrala naslednji dve življenji.
Prva letošnja žrtev je bila peška, ki je na prehodu za pešce v Dolgi vasi hotela čez cesto. Peška v Šalincih je omahnila, ko je ob sebi potiskala kolo, potem pa je vanjo trčil avto. Tretja letošnja žrtev je bil avtomobilist iz Kova-čevec. Tudi pri Satahovcih se je smrtno ponesrečil prehiter voznik avtomobila. V Petišovcih je avtomobilist do smrti povozil kolesarja, ki je
Smrt v
nenadoma zavijal v levo. Nazadnje, te dni, je v plamenih ugasnilo življenje avtomobilistovega sopotnika.
Prometni inpšektor uprave za notranje zadeve v Murski Soboti Marjan Horvat si ne upa napovedovati, kakšna bo prometna bilanca do konca leta. Za zdaj je v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami »najboljša«. Če bodo vozniki motornih vozil končno spoznali, da naše ceste niso za dirke, potem je upanje, da se bo ugodna dosedanja letošnja bilanca ohranjala. K temu utegnejo prispevati tudi preventivne policijske akcije, kot je bila ob koncu prejšnjega tedna. V noči s petka na soboto je namreč 12 policijskih patrulj ustavilo 540 voznikov motornih in drugih vozil, da bi tako ugotovili, ali niso morda pregloboko pogledali v kozarček in ali so vozila tehnično neoporečna ... Rezultat: 55 voznikov se bo zagovarjalo pri sodniku za prekrške, od tega 19 vinjenih; na kraju samem so denarno kaznovali 30 voznikov, 60 šoferjev pa so opozorili na odpravo manjših pomanjkljivosti. Sicer pa delavci organov za notranje zadeve mesečno opravijo v povprečju tri tako imenovana akcij-
ska dela, v katerih angažirajo dodatne radarje in tudi iz helikopterja nadzorujejo promet.
Pomurski policisti so v štirih mesecih tega leta izrekli 3.229 raznih ukrepov zoper kršilce prometnih predpisov, od tega tretjino na območju gornjeradgonske občine, kar je nekako razumljivo, saj je »vpadnica« v pokrajino ob Muri in je bilo zato med kršilci tudi veliko Nepomurcev. Naj se sliši še tako nelogično, je pa vendarle res,'da je letos manj prometnih | nesreč, ker so tovornjaki, ki vozijo po naši j (ne)urejeni magistralni cesti Lendava-Rad- I gona, praviloma počasni, zato se jim hočeš [ nočeš morajo prilagoditi tudi vozniki osebnih I vozil, sicer bi kar dirjali. Na že urejenih ob- | močjih, denimo med Rakičanom in Črenšovci, j maju | kjer so uredili posebne steze za kolesarje in I traktoriste, pa je iz tega razloga manj nesreč : oziroma jih sploh ni.
V teh dneh pa smo opazovali mlade kole- ' sarje in voznike koles z motorji, ki so svoje I teroetično in praktično znanje preskušali na občinskih, nato pa še na državnem prvenstvu, I ki je bilo v Murski Soboti. Želimo in upamo, j da se pozneje, ko bodo »odrasli«, ne bodo I pokvarili in vozili »na pamet«, kot sicer več- I krat počne marsikateri voznik, ki je z leti pozabil »brati« prometne predpise oziroma pro- i metno signalizacijo. Je pa tudi res, da je ta j ponekod še vedno pomanjkljiva, drugod pa je ni. Naše ceste, na katerih je veliko več kolesarjev kot drugod, pa tudi še zdaleč niso idealne za vožnjo. Obstoje torej objektivni vzroki za ■ manjšo prometno varnost, vendar prevladujejo subjektivni: naše (ne)zavestno ravnanje, ko smo velikokrat neučakani, potem pa so takšne ali drugačne posledice. Mar se ne bi kazalo ravnati po pregovoru Tudi počasi se daleč j pride!? Vsi pa vemo, kam se hitro pride: v smrt. Naj se naše življenje ne konča v maju! i ‘ ' 5. SOBOČAN ’
stran 2
aktualno okoli nas
PO SLOVENUl
Premiki v hrvaško
■ LJUBLJANA - Slovenski predsednik Milan Kučan je prevzel akreditivna pisma, ki mu jih je izročil prvi veleposlanik Islamske republike Pakistana v Sloveniji Samuel Thomas Joshua. Pogovarjala sta se o politiki obeh držav, zlasti o problemih na Balkanu ter o Kašmirju, ki ima že tragične razsežnosti.
■ LJUBLJANA - Na prvem uradnem obisku v Sloveniji je bil vodja bavarskega državnega urada, ministrski direktor dr. Rudolf Hanisch, ki je hkrati predsednik bavarskega dela stalne medvladne mešane komisije za sodelovanje med Republiko Slovenijo in Bavarsko.
■ LJUBLJANA - Delegaciji odborov slovenskega in hrvaškega parlamenta za mednarodne odnose sta ugotovili, da je v odnosih med državama sicer še vrsta nerešenih vprašanj, kljub temu pa ta ne ovira dobrososedskih odnosov. Gre predvsem za problematiko trgovinskih odnosov in premoženjsko-lastninških razmerij. Cilji zunanje politike obeh držav so približevanje Evropski uniji. ■ LJUBLJANA - Slovenska vlada je na predlog obrambnega
ministra Jelka Kacina za novega direktorja vojaškega varnostnega organa imenovala dipl, pravnika iz Kranja Marjana Miklavčiča. Zamenjavo v vojaškem vrhu obveščevalne službe je obrambni minister komentiral kot kadrovsko krepitev tega organa.
■ BLED - Tu je potekalo dvodnevno posvetovanje o plačah v gospodarstvu, v javnem sektorju in državni upravi. Cilj posveta, ki ga je pripravilo Slovensko društvo za vrednotenje dela, je bil s strokovnega in družbenopolitičnega vidika osvetliti problematiko plač ter nakazati nekatere smeri njihovega nadaljnjega razvoja.
■ OTOČEC - Premier dr. Janez Drnovšek se je sestal s hrvaškim kolegom Nikico Valentičem. Srečanje sodi v okvir novih slovensko-hrvaških prizadevanj za odpravo spornih vprašanj med državama, zlasti glede mejnih in premoženjskih vprašanj.
slovenskih odnosih
V prostorih slovenskega zunanjega ministrstva so hrvaški in slovenski predstavniki podpisali pravilnik o kategorizaciji 52 cestnih mejnih prehodov med državama. Od tega bo 16 mednarodnih mejnih prehodov, 9 meddržavnih, drugi pa so maloobmejni. Voditelja obeh delegacij, Ivan Banjat in Jože Novak, sta ob podpisu dokumenta dejala, da je usklajevanje potekalo dve leti ter da je bilo strpno in na visoki strokovni ravni.
V Zagrebu pa sta se sešli delegaciji komisij slovenskega in hrvaškega parlamenta za preiskovanje vojnih in povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Predsednik hrvaške komisije Sviben je pove-
POSVETU
■ BONN - Ruski predsednik Boris Jelcin je bil skupaj z zunanjim ministrom Kozirevom, gospodarskim ministrom Šohi-nom in obrambnim ministrom Gračovom na tridnevnem obisku v Nemčiji. Srečanje je potrdilo dobro rusko-nemško sodelovanje, govor pa je bil tudi o odhodu ruske vojske iz Nemčije.
■ CELOVEC - Tudi četrti poskus izvolitve prvega moža avstrij-
ske zvezne dežele Koroške je spodletel. Haiderjevi svobodnjaki so z odhodom iz dvorane deželnega zbora preprečili sklepčnost dveh tretjin od 36 poslancev in s tem še zaostrili politično in ustavno-parlamentarno krizo.
■ WASHINGTON - Zadnji dan obiska v ZDA se je slovenski
zunanji minister Lojze Peterle sestal s šefom ameriške diplomacije Warrenom Christopherjem V pogovoru je pozitivno ocenil dosežke Slovenije in ponovil ameriško podporo Sloveniji ■ STRASBOURG - Člani ministrskega odbora Sveta Evrope so slovesno podpisali protokol o vzpostavitvi evropskega sodišča za človekove pravice. Na sestanku je Slovenijo predstavljal državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob. Za sprejem v Svet Evrope se poteguje devet držav.
PRAGA - Slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta je sprejel češki predsednik Vaclav Havel. Ob tej priložnosti je
s češkim kolegom Zieleniecem podpisal meddržavni sporazum o sodelovanju v šolstvu, kulturi in znanosti, ki naj bi še okrepil vsestranske odnose med Slovenijo in Češko.
■ ŽENEVA - V ameriški misiji pri OZN je bil sestanek
ministrov petih držav, ki sodelujejo pri reševanju krize v BiH. Na predlog ameriškega državnega sekretarja Christopherja so se srečanja udeležili zunanji ministri Rusije, Velike Britanije, Nemčije in Francije, pa tudi predstavniki Evropske unije. Udeleženci sestanka so oblikovali načrt za ureditev razmer v tej državi.
■ VVASHINGTON - Politiki ameriške administracije do BiH so
v senatu zadali hud udarec. Senat je namreč sprejel dva zakonska osnutka, ki od predsednika Billa Clintona zahtevata odpravo prepovedi uvoza orožja v BiH.
■ JOHANNESBURG - Tu je bila slovesnost ob inavguraciji novoizvoljenega predsednika Južnoafriške republike Nelsona Mandele. Slovesnosti se je udeležilo skoraj dvesto naj višjih državnih delegacij in ugledni posamezniki z vsega sveta. Med njimi je bil tudi predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik.
■ LONDON - Vodja britanskih laburistov John Smith je zaradi
srčne kapi umrl v londonski bolnišnici St. Bartholomew. Na položaju predsednika laburistov je Smith julija 1992 nasledil Neila Kinnocka, ki je odstopil po porazu na volitvah.
■ PORT-AU-PRINCE - Vojaške oblasti na Haitiju so imeno-
vale 81-letnega sodnika vrhovnega sodišča Emila Jonnasainta za začasnega haitskega predsednika. ZDA, ki Haitiju že lep čas grozijo z ostrejšimi sankcijami in celo z vojaškim posredovanjem, so pri priči obsodile ta korak kot manever, ki naj prepreči vrnitev zakonito izvoljenega predsednika Jeana Bertranda Aristida na oblast.
■ LIZBONA - Po podpisu sporazuma o ukinitvi vizumov med
Slovenijo in Portugalsko je minister za zunanje zadeve Portugalske Jose Manuel Durao Barrosa tudi pisno sporočil slovenskemu zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu, da od 15. maja slovenski državljani za potovanje na Portugalsko ne potrebujejo več vizumov.
VESTNIK
Izdaja Podjetje za Informiranje
Murska Sobota
časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar
Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šdmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21 -064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za II. trimesečje 1994 je 1.350,00 SIT, celoletna naročnina 4.800,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30.1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja i; 13. točke tarifne številke-3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov.
o BiH
Čeprav je predsednik ZDA Bill Clinton že nekajkrat dejal, da je v bistvu za odpravo prepovedi uvoza orožja v Bosno in Hercegovino, ameriška administracija zavrača sprejem takega sklepa. Po • mnenju ameriškega državnega sekretarja Warrena Christopherja bi namreč v takšnem primeru ZDA prekršile ustanovno listino OZN in dale signal tudi drugim državam, da več ne spoštujejo sklepov, ki jih sprejema varnostni svet OZN. Ob tem je senat sprejel kar dva zakonska osnutka. Prvi zahteva od administracije, da sproži mednarodno akcijo za ukinitev embarga na dobavo orožja vladi BiH, drugi pa zahteva od administracije, da ukine embargo na dobave orožja Muslimanom, tudi če se s tem ne bi strinjali zavezniki v paktu Nato in večina držav v varnostnem svetu.
Zadnji zakonski osnutek so sprejeli na predlog vodje republikancev v senatu, senatorja Boba Do-yiea, ki je eden od najhujših kritikov premalo odločne politike Clintonove administracije v tej krizi. Oba osnutka bosta dobila zakonsko veljavo šele, ko bo podoben zakon sprejel tudi predstavniški dom. kar pa je zelo malo verjetno. Zato je pričakovati, da bo trajalo še dolgo, ko bo na predsednikovo mizo prišel podpisan zakon s takšno vsebino, še posebno zato, ker v ameriški administraciji sodijo, da pride enostranska ukinitev embarga v poštev samo, če bodo dokončno propadli vsi poskusi diplomatskega oziroma političnega reševanja krize v BiH.
Najnovejša akcija senata je torej le pritisk na Belo hišo in na pogajalce v Ženevi, ki naj pospešijo politično reševanje v BiH. Dejstvo, da je senat oba zakonska osnutka sprejel le z enim glasom večine, govori o tem, da pristaši ukinitve tega embarga še vedno nimajo solidne večine. To pa pomeni, da je zelo malo verjetno, da se bo kongres odločil, da od predsednika zahteva enostransko razveljavitev tega sklepa varnostnega sveta, ne glede na to, da v Washingtonu sodijo, da je prav embargo na dobave orožja srbskemu agresorju omogočil doseči večino zastavljenih ciljev.
MILAN JERŠE
dal, da njegova skupina raziskuje vse žrtve vojne in obdobja po njej, ne glede na to, na kateri strani so padle. Pojasnil je, da so se hrvaški vojaki leta 1945 umikali prek Slovenije, kjer so jih tudi največ pobili . Ob tej priložnosti so predlagali ustanovitev skupne hrva-ško-slovenske komisije za preiskavo vojnih in povojnih zločinov. Predsednik omenjene komisije slovenskega parlamenta dr. Pučnik pa se je zavzel za čim tesnejše sodelovanje obeh skupin, saj imajo slovenski preiskovalci precej težav s pomanjkljivimi arhivskimi podatki in molkom glavnih udele-
žencev.
M. JERŠE
nedotakljivost meja
V sosednji Italiji je nedavna izjava sekretarja Warrena Christopheija o L do-takijivosti slovenskih meja, ki jo je iweke v <$$$ venskega zunanjega ministra Lojzeta ^c,erlrf«ia »rej tonu, naletela na velik odmev. Slovenija os P * vilka ena v novi zunanji politiki Italije, ta »V vlado. Vprašanje nedotakljivosti meja je tu cVropsk« nih, s katerim se ukvatjajo kandidati za ju F volitve. To je takoj spodbudilo Italijan«* 8 ministra Antonia Martina k izjavi, da Italija
zahteva spremembe meja.
Christopher je namreč zagotovil, da o ozemeljski nedotakljivosti Slovenije ne more biti dvomov, da so meje nedotakljive in da ni nikakršnih razlogov za njihovo spremembo, za kar sicer uradno italijanske oblasti doslej niso postavile nikakršnih zahtev. V tem primeru gre vsekakor za jasne namige, naj nova italijanska vlada pač »ne gre proti toku«. To je toliko pomembneje, ker se bo novi italijanski zunanji minister Antonio Martino te dni mudil v Washingtonu na pri-
z 0.1*^ obisk v Italiji- Tem^ pisati tudi takolg Jjjt. šefa italijanske dtp ki je zagotovi!, noma soglaša s herjem in da prav nikakrš glede sprememb s Slovenijo. rav«5 sedah pa naj b> Italija skupno z evropskimi drža večje zagotovilo, meja. S tem n j H so54 razne nezadržno nico. Mik
Vsi Berlusconijevi možje
Silvio Berlusconi in člani njegove vlade so prisegli pred predsednikom republike Oscaijem Luigijem Scalfarom. V vladi bo 25 ministrov, ki so predstavniki vseh treh velikih strank zmagovite desnice: sedem iz stranke Naprej, Italija!, šest iz Severne lige in pet iz Finijevega Nacionalnega zavezništva. Ob njih so še po dva iz krščansko- demokratskega centra, desnega krila nekdanje krščanske demokracije, iz Zveze centra oziroma nekdanjih liberal-
cev, trije pa so neodvisni.
Za podpredsednika nove vlade so imenovali člana Severne lige Roberta Maronija, ki bo hkrati notranji minister, m Giuseppeja Tatarello, znanega kot dolgoletnega voditelja militantne neofašistične mladinske organizacije, kateremu so zaupali vodenje poštnega ministrstva, za podsekretarja predsedstva pa Giannija Letto. Zunanji minister bo Berlusconijev ekonomski svetovalec Antonio Martino, pravosodni minister bo nekdanji —Iz Monoštra piše-
liberalec Alfredo Biondi. obrambni minister pa odvetnik družbe Fimnvest Cesare Previti. Med člani nove vlade je le ena ženska, in sicer profesorica latinščine Adriana Poli Bor-tone, ki so ji zaupali vodenje kmetijskega ministrstva.
Iz sestave nove italijanske vlade je razvidno, da strasbur-ška opozorila glede neofašistov v vladi niso nič zalegla. Med rojevanjem te vlade je bilo veliko zaskrbljenih ljudi tako
doma kot v tujin'i*! bil pred uradno P^j^tJ vladnega s^na|U. tj (jo-uradno na K	Kaflbd
za mnoge Sciie Jne i
SV predsednikuj j0 p< srce, naj za * izbere ljudi. ^ropSld e1^. zavezništvu, sti m miruj3 aoveka-Lje stra Pa !zbeaeijjvt^ bdel nad nede J posebe Vlada pa naj b ’ Ps0Hd skrbela ZVni in zmanjšanje )fll, c. Beduse^p , bo on oag m iz« vlado in v njeg bj nikogar, ki pogojev.
Enostrankarska oblast v
večstrankarskem sistemu*
'sk^
Ijenja nista dobili zadosti glasov	i.
sko udeležbo.	a je tr^ Lsl
Pri splošni oceni prvega kr g »n črtati dve stvari: Prvič to, da . (63,^ ^ z najboljšimi evropskimi rezne Ni obveljalo mnenje, da se lj . po" J za lastno usodo. To je tudi predsednik države ielo to, da so sprejeli volilne rezu	bi p.
tako zmagovalci kot porazi: j^ruka ■ evforije ne posebnih negam . ,elo jave, razen redkih izjem, so je
»Madžarski demokratični J y r^AlO' manj glasov kot smo pričaka ^orar"0 se kaže volja ljudstva, ki poros5’ niti,« je povedal premier I predsednik stranke.	cesta^i^
Razmišljati o tem, kako* nreZgodaf .1^ oz. vladna koalicija, je krog volitev bo 29. maja, J .. ^$0sOcr okrajih noben kandidat ni , ndidat0>n uM0 čine To je uspelo le dvema ^"“po^ alistov. Kandidati v drugem padarrteoci^1' le relativno večino. V boju a„didatl stole imajo največ možnosti ^ 0 stov, ki vodijo trenutno v 1 vodd'11^ opČ° Svobodni demokrati imajo	pa e
drugih mest, Demokratični J	t
mesto, 18 drugih in 81 tretP, vriŠlO d
29. maja prav gotovo ne °o V obM^ pretresljivih sprememb- T^bodnd< kandidati socialistov m sv eh eb tov. Vprašanje je le, ali bo^ absolutno večino v skupščini j0 to bil »zdrav« pojav) oz- ali bo k bi pfl ^afe nim demokratom Pf^tj.icup^Lci" /. k ravnotežju sil v madžarsk ^o bitni vladi. Kajti kar si Jka vlo^ a st" manj želijo, je enostrankarsk dob^i strankarskem sistemu. ^ekJ	sn)
imeli namreč zadnja štiri Mariji
»Bomo te videli,« sem končala svoje zadnje pismo iz Monoštra. Namreč to, kdo bo zmagal na parlamentarnih volitvah 8. maja. In smo videli.
Socialisti prav gotovo tudi sami niso verjeli, da so poželi toliko glasov. Nekaj več kot 32 odstotkov. Po predhodnih javnomnenjskih raziskavah se jim je obetalo od 23 do 25 odstotkov glasov. Čemu pripisati ta velik prodor Madžarske socialistične strake? Analize naštevajo več vzrokov. Kot prvega to, da so se ljudje naveličali desnokonzervativne »vladavine« Demokratičnega foruma. Razočaranje zaradi nezadržnega padanja standarda, velika brezposelnost, korupcijski škandali, (ne)svoboda medijev so povzročili, da so se madžarski volivci tudi tokrat bolj kot za odločali proti.
Socialisti so dobili kar nekaj odstotkov tudi na račun negativne kampanje koalicijskih strank. Zoper njih so le te namreč uporabljale vsa sredstva, velikokrat tudi zelo neokusna. Bumerang je... Človeška narva je pač taka, da se ti tisti, ki ga napadajo z vseh strani, zasmili.
In kako je s pričakovanji drugih strank? Rezultati 15 strank govorijo zase. Drugi na lestvici so dosedanji opozicijski prvaki svobodni demokrati (19,76%). Največ je zgubil prav Demokratični forum, vodilna stranka vladne koalicije (11, 73). Četrta je Neodvisna stranka malih posestnikov (8,85%), njim sledijo krščanski demokrati (7,06%). Največji poraženci drugih svobodnih volitev so gotovo mladi demokrati. Pred letom in pol so v vseh anketah z več kot tretjino glasov premočno vodili, zdaj pa so šesti s 7 odstotki.
Potrebni odstotek glasov (5%) za udeležbo v skupščini je torej doseglo šest strank, stranke dosedanjega parlamenta, le vrstni red se je zelo spremenil. Pokazalo se je tudi, da večina madžarskih volivcev ne mara skrajnosti, kajti niti marksistična Delovna stranka niti skrajno nacionalistična Stranka madžarske resnice in živ-
naveličali.

maja 1994
stran 3
aktualno doma
samouprava na prepihu
Politična kratkovidnost
nas bo še drago stala!
I1® smo prenriZt:Za>lokalne samouprave pri nas in Večkrat namreč ni bilo jasno, tern.°J
— « m preobrazbo lokalne sa P . or„anizirano »m smo prepričani, da bo ta proces potekal funkcije lokalne m Pripravljeno. Zato bi morali jasno razmeji 0 Upamo samouprave in države. Tega pa žal še danes „ nove občine le, da ob velikem denarju, ki ga bodo iade. Podatki glede na glavarino, ne bo to tudi zadnji ra bo morala namreč kažejo, da bo na enega občana vsaka o	’ . s prjbližno
^‘'“tirana, dobila na leto 11 tisoč tolarjev.	ne bo dalo
hsa' prebivalci in 11 milijoni tolarjev se zag dejstvu, da ponarediti. Vse drugo bo seveda stvar oba • o kaj b0 pva podržavlja zemljo in da za zdaj ni p°	posebno, ker
'Minam vrnjeno, se odpira cela vrsta neznank,	p občinske
^va razmišlja tudi o tem, da bi podržavila tudi
Wbe.
Večkrat namreč ni bilo jasno,
Vsekakor bi bilo prav, če bi Pred preobrazbo lokalne samo-nprave natančno vedeli, kak-bo sistem tako imenova-W dopolnilnega financira-kakšna bodo merila za ti-občine, ki naj bi bile ob-®ePre, gorske in manj razvite, re bodo namreč morale imeti * dodatna gmotna sredstva. M ta denar namreč resno ra-wnajo v večini od 340 prihod-slovenskih občin, dejstvo je, da bo možno financirati ® peščico le-teh, kajti država denarja preprosto ne bo ^egla. Pri vsem tem pa je pomembno tudi, kako se bo de-
n^atere
e"'6"«
?^deu Mlasja za a, t ■ a ^^‘rani
'»i Pri
* >akšna P 80 skle’
JOŽE GRAJ
lilo sedanje občinsko premoženje. To je namreč izrednega pomena za prihodnje odločanje v novih občinah.
Vemo pa, da so bile zahteve po takojšnji reformi lokalne samouprave. Dejstvo je, da so sedanje občine po svoje zametek starega, ki več ne sodi v ta čas, ker so imele med sabo pomešanih veliko državnih funkcij, kar je bil gotovo nesmisel.
o čemer občina dejansko odloča in kaj izvršuje kot državne naloge. Po drugi strani pa smo se lahko po razvitosti naše krajevne samouprave zgledovali po evropskih državah. Pri tem je evropska konvencija o lokalni samoupravi postavila bistveno manjše število meril za ustanovitev novih občin, kot smo jih imeli pri nas že zdavnaj.
Ne moremo se otresti občutka, da so bili poleg načelnih razlogov za ustanovitev novih občin najpomembnejši politični. Pri tem so desno usmerjene stranke izrecno želele imeti veliko novih občin, da bi po opravljenih volitvah glede na strukturo prebivalstva in njihovo oceno o naklonjenosti volivcev posameznim strankam lahko zagotovile svoj vpliv v veliki večini slovenskih občin, in to tudi za ceno, če se bo
tem občinam v prihodnje slabo
godilo. Nesporno je, da je 340 novih občin skrajno neracionalna odločitev za našo lokalno samoupravo. Če smo bili doslej država z relativno veliki občinami, bomo po novem država z relativno najmanjšimi občinami v Evropi. Niso nas spametovala niti spoznanja razvite Evrope, da majhne občine ne morejo biti povsem racionalne. Zato je opazen proces njihovega združevanja z določenimi gospodarskimi spodbudami.
Zaradi politične kratkovidnosti desno usmeijenih strank in njihovega vpliva nad manjšimi občinami za vsako ceno se bomo očitno morali še naprej učiti na lastnih napakah. Škoda, da se tega nismo pravočasno zavedli, kajti zvoniti po toči bo tudi v tem primeru očitno prepozno.
MILAN JERŠE
5 torkove seje izvršnega sveta skupščine občine v Lendavi
Kdo bo dobil 20 milijonov SIT?
Ali imajo v krajevnih skupnostih Dolga vas, Mostje-Banuta, Pa naj b' bd prepočasen dotok Genterovci, Lakoš, Gabeije in Petišovci asfaltirane vse tako „ denarja od državnega ministr-. .	. .	. .	x----n-	stva za kmetijstvo in gozdar-
imenovane nekategorizirane ceste in zato niso (za)prosili občine
za sofinanciranje modernizacije? Je vmes malomarnost? Morda na občino vlog niso poslali zato, ker sami nimajo denaija za lastno udeležbo? Z možnostmi za sofinanciranje nekategoriziranih cest so predstavnike krajevnih skupnosti sicer seznanili na sestanku, ki je bil 8. marca 1994.
Ti pomisleki so spremljali razpravljalce na torkovi seji lendavske občinske vlade, ko so imeli pred seboj predlog razdelitve denarja za tiste krajevne skupnosti, ki so poslale prošnje za občinski delež. No, vlogi sta prišli tudi iz krajevnih skupnosti Črenšovci in Lendava, vendar prva nima denarja za svojo udeležbo v finančni konstrukciji napovedane modernizacije cest, druga pa je želela denar za cestni odsek, ki pa bo financiran iz drugih virov.
Kdo bo dobil nekaj manj kot 20 milijonov, konkretneje 19.683.600 tolarjev za modernizacijo skoraj 11 kilometrov nekategoriziranih cest, od tega za večino poti v vinogradniških območjih? Takole so jih razde-
stvo. Ta pa predvideva tudi regresiranje krmnih žit. To bi bilo dobro, ko bi bila zato taka krma bistveno cenejša od tiste, ki je na prostem trgu. Ker torej ni, so na seji lendavske vlade postavljali vprašanje, kako je to mogoče? Občinski kmetijski minister je to vprašanje sicer že poslal v Ljubljano, a odgovora ni. Zdaj bo to povprašal občinski izvršni svet. Vprašanje je toliko umestnejše, ker je dr-
lili: krajevna skupnost Hotiza žava regresila uvoženo koruzo,
I 'fP'« v soboškem zdravstvenem I ima nove razsežnosti , utečena nezaupnica
1 S? «a vodje s»«žb Zd™VS ajdniku Skupščine I Mn.? ?®«^o, ampak tudi pred # Halbu ter I ^^Šti RGeJen«etj«» “a občinsko	zdravstvenega
\	tet direktorju sob°skeg ^oda Zdrav-
i	Geriču in predsednici S cDOročili so, d
\	dt- Mileni Grabar Krunj ’ ^bnim dok«-
\	so«'asia k nobenim P•	ur da z njim
\	lib Predlaga direktor Ignac ’ napak Pn
I Men?"! sodelovati zaradi s J ^om« jurska \ Sobo?? ^^ne politike v Zdravstven ’m	sveta
\ tuvoa ’ služb so izrekli nezaupm	ptavni slu zlu-
dispanzersko dejavnost, i V sobo-\	da dr- J^e Felkar ostane stroko .u pa Ignac
\ *MČ n? mStVe"e^a doma’ po nph°'mbne družbene ustanove u več voditi tako potnembn $ storjenimi i	na zaupanju pacientov, saj g a ravnanja
'nočno?' dotabd, in ker je zaradi nj g S celotne 4vsKP"del a^d v javnosti, s tem P8 tud« «*
^ktorju doma f zdavstvenega ^0(ipiSa>^nacu Geriču so ^higieno^ dejavnosti nik Marjeta Oreš-^keoa Ps'bo'oginja, ^'aka K dlsPanzerja dr. iškega di-Watrit?r' Tan’a Horvat-4t'	dispanzerja
nlkt "ca Stegmuller Trib-dnla r>r?aVnost' medicine ^inpan T? ™ šP0Tta dr ,e' splošnega nWva dr- Ilija Lu-^''brivo^c’3 za žene dr-Godič, klinič-
281.511 tolarjev, Bistrica 1.391.822, Gorice pri Lendavi 4.430.356, Čentiba 1.577.390, Turnišče 1.934.069, Odranci 1.584.645, Kobilje 1.958.487, Dobrovnik 4.2333.914, Dolina 1.919.282 in krajevna skupnost Polana 392.120 tolarjev. V pogodbah o modernizacijah cest bodo posebej zapisali, da je ta denar možno uporabiti le kot 30- do 40-odstotni delež za določeno naložbo, drugo morajo zagotoviti krajevne skupnosti oziroma njihovi drugi dobrotniki.
Lendavska občina ima to »srečo«, da jo občasno prizadene ta ali ona nesreča. Lani, na primer, so bili hudo neurje, toča, suša ... Škodo je treba seveda popraviti. Na torkovi seji vlade so ugotavljali, da se program odprave škode uresničuje počasi, glavni vzrok za to
medtem ko domači pridelek (vseh proizvajalcev pač ni prizadela suša!) ostaja neprodan. Vprašanje pa velja tudi zastaviti Pomurki oziroma PGP Lendava, ki nista (?) sodelovala v natečaju za boljšo oskrbo slovenskega tržišča s koruzo, ampak naj bi se na njem- pojavilo le neko ljubljansko podjetje in s svojo ceno, ki zaradi nekonkurence seveda ni bila dampinška.
Ker občina Lendava zaradi (pre)drage sicer regresirane koruze ni izrabila vsega denarja, ki je bil predviden za nakup krmnih žit, so na seji vlade sklenili predlagati ministrstvu za kmetijstvo, da neizrabljeni denar vendarle nakaže občini, ki ga bo porabila za odpravo posledic lanskih elementarnih nesreč.
Š. SOBOČAN
Po odločitvi državnega zbora, da k mestni občini Murska Sobota priključi Brezovce, Lemeije in Predanovce Sobočani se čutijo opehaijene
Krajevna skupnost Ali Kardoš iz Murske Sobote je na Ustavno sodišče Republike Slovenije naslovila zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka, s katerim je državni zbor določil referendumska območja za oblikovanje novih občin. Na kratko povedano: gre za to, da želijo zdajšnje mestne in nekatere primestne krajevne skupnosti oblikovati novo mestno občino Murska Sobota, po njihovem mnenju pa sem ne sodijo naselja Brezovci, Lemeije in Predanovci. O tem namreč sploh ni bilo govora na njihovih zborih občanov, ampak so omenjena tri naselja avtoma' tično priključili prihodnji mestni občini.
Pri tem ugotavljajo, da so naselja Brezovci, Lemerje in Predanovci, ki sodijo v Krajevno skupnost Brezovci, že precej oddaljena od mesta in pri njih prevladuje sorazmerno visok delež kmečkega prebivalstva. Poleg tega pa mejijo na Krajevno skupnost Puconci, s katero jih povezujejo mnoge zadeve, kot npr. krajevni urad, osnovna šola, pošta, telefon, cerkev in drugo. Očitno pa državni zbor ni upošteval ugovora občanov referendumskega območja mestne občine Murska Sobota, kajti drugače do te spremembe, ki je povzročila že precej nejevolje med ljudmi, ne bi prišlo. Kot je znano, so se za novo mestno občino Murska Sobota na zborih občanov opredelili v šestih mestnih krajevnih skupnosti ter v okoliških naseljih: Rakičan, Nemčavci, Markišavci, Čemelavci, Polana, Veščica, Kup-šinci, Bakovci, Krog in Satahovci. Nikjer pa ni bilo govora o Brezovcih, Lemerju in Predanovcih, ki so jih zdaj zapisali v odloku o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin.
Razumljivo je, da je taka odločitev državnega zbora povzročila mnogo vroče krvi v mestu Murska Sobota in sosednjih krajih. Ker se s tako odločitvijo ne strinjajo, so se Zato v Krajevni skupnosti Alija Kardoša odločili, da pošljejo pisno pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Menijo, da je taka odločitev državnega zbora v nasprotju z voljo, izraženo na zborih občanov v naštetih krajevnih skupnostih, na katerih so se odločili za referendumsko območje za oblikovanje nove mestne občine Murska Sobota brez naselij Brezovci, Lemerje in Predanovci.
Vlagatelji pritožbe na ustavno sodišče so prepričani, da »bi s takšno odločitvijo o območju prihodnje občine lahko bil ogrožen njen interes, da zaprosi za pridobitev statusa mestne občine«. Obenem zatrjujejo, da »bi bila taka odločitev državnega zbora v nasprotju z zakonom o referendumu za ustanovitev občin«, pri katerem je treba pri določitvi referendumskih območij upoštevati območja in povezanost naselij. V nasprotju s tem stališčem pa so se prebivalci Brezovec, Lemetja in Predanovec na zborih občanov izrekli za referendumsko območje nove mestne občine Murska Sobota. Po njihovem bi lahko prav v tej občini,' lažje kot sami, reševali probleme lokalne samouprave. Zato odločitev ustavnega sodišča v tem primeru najbrž ne bo lahka.	MILAN JERŠE
nega laboratorija dipl. inž. Nada Mrkšič, splošne medicine in strokovni vodja dr. Jože Felkar, dispanzerja za pljučne bolezni dr. Ivica Brozovič ter vodja zdravstvene postaje v Gornjih Petrovcih dr. Marijan Kirš-ner.
Podpisani tudi ne podpirajo peticije, ki je bila poslana skupščini občine in prosijo komisijo, ki so jo imenovali na skupščinskem zasedanju, da čimprej
konča svoje delo.
MH
Državni poslanci v obnovljenih prostorih
V prvem nadstropju občinske zgradbe v Murski Soboti je bila v ponedeljek popoldne slovesnost ob odprtju obnovljene poslanske pisarne. Trije poslanci državnega zbora iz murskosoboške občine: dr. Bojan Korošec, Drago Šiftar in Geza Džuban bodo poslej prva dva ponedeljka v mesecu na voljo občanom in drugim zainteresiranim, ki bi se radi podrobneje seznanili z organiziranostjo poslanskega dela in drugimi aktualnimi vprašanji iz vsakdanje prakse. Tako so se dogovorili, da bo imel prvi in drugi ponedeljek v mesecu od 8. do 10. ure pogovore Geza Džuban, od 10. do 12. ure Drago Šiftar in od 12. do 14. ure dr. Bojan Korošec.
S tem se bodo na območju svojega volilnega okraja skušali čimbolj približati ljudem in tistim volilnim upravičencem, ki so jih podprli v tem mandatnem obdobju. Sicer pa bo poslanska pisarna v Murski Soboti odprta tudi druge dni, saj bo informacije po telefona, ki jih je že zdaj veliko, sprejemala gospa Mačkova. V pogovoru
s predstavniki sredstev javnega obveščanja pa je bila izražena želja po še popolnejšem informiranju javnosti o delu državnih poslancev. Omenili so zlasti lokalne medije, ki lahko veliko prispevajo k objektivnemu poročanju in komentiranju delovanja državnega parlamenta.
M. JERŠE
Javna tribuna Slovenija danes in jutri Nujno se je čimprej strezniti
»Čeprav smo v zadnjem letu na srečo uspeli ohraniti večino doslej pridobljenih socialnih pravic in s tem tudi socialni mir v Sloveniji, brez česar ni gospodarskega napredka, smo danes še vedno na prelomnici, ali bo Slovenija šla v smer klasičnega liberalnega kapitalizma, ali pa bomo gojili element solidarnosti in socialne države. Zato smo se zavzemali za kakovosten zakon o soupravljanju, in da ne bi prihajalo do krčenja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Veliko smo naredili za to, da je bilo zagotovljeno sodelovanje delavcev v stečajnem postopku. V predkoalicijskih usklajevanjih v vladi pa smo dosegli, da ni bil predlagan zakon o zamrznitvi plač in vztrajali pri podpisu socialnega sporazuma med partneiji,« je na javni tribuni v Ljutomeru, ki jo je organizirala Združena lista socialnih demokratov, med drugim izjavil vodja poslanskega kluba ZLSD Miran Potrč.
V nadaljevanju se je dotaknil tudi ocene procesov lastninjenja, privatizacije in denacionalizacije. Po njegovem je slabo, da je prišlo do sprejetja zakona o lastninjenju šele pred letom dni, novoustanovljena agencija pa je podaljšana roka države. »Dobro bi bilo, če bi se proces privatizacije čimbolj uspešno izvedel, ker sedanje stanje prav gotovo ni zadovoljivo. Pravih lastnikov ni, interes za vlaganja je zato brez dvoma manjši, kar velja tudi za tuja vlaganja. Poleg tega je veliko očitkov, da sedanji lastniki enkrat kradejo, drugič pa so nepošteni. Enako kot problem revizije, ki je sprožen v več kot dva tisoč podjetjih, ovira proces privatizacije tudi denacionalizacija. Zakon je krivičen tudi zato, ker denacionalizira tudi tisto premoženje, ki so ga podjetja kupila. Po mojem prepričanju je to neustavno. Krivično do državljanov je tudi, da se v denacionalizaciji dopušča do tretjine realno povečanje vrednosti, ki se običajno pokloni. Zato bodo družbena podjetja in kasneje oškodovani delavci prek internega lastništva in notranjega odkupa, ker to ne bo več njihovo.«
Na javni tribuni v Ljutomeru je bil govor še o razvojnih usmeritvah in zmanjšanju brezposelnosti, štipendijski politiki ter položaju in prihodnosti mladih. Ob tem je poslanka ZLSD dr. Mateja Kožuh dejala, da je ob 15 odstotkih revnega prebivalstva problem brezposelnosti vedno večji. Tega problema bi se v letu družine morali bolj zavedati, hkrati pa je dodala, da so mladim iz revnih družin zmanjšane možnosti za kakovostno izobraževanje, pri čemer bi morali bolj spodbuditi tudi štipendijsko politiko. Brez tega pa si je nemogoče zamišljati lepšo prihodnost mlade generacije.	MILAN JERŠE
stran 4
gospodarstvo
Kitajska je podrla zid tudi za pomurska podjetja
Na gospodarsko zbornico za Pomurje sta prišla visoka gosta s kitajskega veleposlaništva v Ljubljani, Zhang Yinxi, ekonomski in trgovski svetnik, ter Han Bing, tretji sekretar veleposlaništva, ter maloštevilnim podjetnikom in vodilnim iz podjetij, ki so se srečanja udeležili, prinesla povabilo za sodelovanje z njihovimi podjetji. Ena od nalog kitajskega veleposlaništva ali ekonomsko-trgovskega delaje, postaviti most za sodelovanje med gospodarskimi podjetji obeh držav. Prav zato bosta visoka gosta obiskala vse regionalne •enote slovenske gospodarske zbornice ter pri vseh pustila ob povabilu za sodelovanje še naslov za podjetja in podjetnike, na katerem lahko dobijo vše informacije o možnem sodelovanju.
Visoka gosta s kitajske ambasade sta predstavila tudi kitajsko zunanje trgovanje. V prejšnjem letu je zunanjetrgovinska menjava dosegla 195 milijad in 700 milijonov dolarjev, Kitajska pa je izvozila za 91 milijard in 700 milijonov dolarjev blaga. Po tem ko sta Slovenija in Kitajska vzpostavili diplomatski odnos, sta vladi tudi podpisali sporazum o trgovanju in lani septembra še o zaščiti naložb. Po kitajski statistiki je blagovna menjava med državama lani znašala 14 milijonov dolarjev, Kitajska je izvozila 5 milijonov in 800 tisoč dolarjev, tako da ima v trgovinski menjavi s Slovenijo večji deficit. Slovenska statistika pa govori o trgovinskem sodelovanju v vrednosti 37 milijonov dolarjev, slovenski izvoz pa je bil vreden 29 milijonov dolarjev. To pomeni, sta ugotavljala Kitajca, da trgovanje med državama poteka prek tretje države, torej posredno. Kitajska podjetja v Sloveniji prodajajo konfekcijo, igrače, belo tehniko, obutev in živila, Slovenija pa v državi daljnega vzhoda jeklarsko' opremo, določeno tehnologijo in drugo specialno opremo.
Vidimo možnosti za sodelovanje, je povedal Zhang Yinxi, zato želimo prek zbornice spoznati vedno več slovenskih podjetij in možnosti za sodelovanje, tako da v prihodnje ne bi več poslovali prek tretjih držav, je še dejal.
MH
Večji odkup mleka povzroča težave Pomurskim mlekarnam
Tj novimi izdelki ohraniti tržišče
Suša je povzročila v zadnjih dveh letih v kmetijstvu precej škode, in to so občutili tudi mlekarji, saj sta se količina namolzenega mleka in s tem tudi odkup v primetjavi s prejšnjimi leti precej zmanjšala. Zadnji podatki pa kažejo, da se razmere tudi na tem področju normalizirajo, in če bo letina normalna, bodo mlekarne najbrž še letos dosegle odkup, kakršen je bil v najboljših letih. Po podatkih iz Pomurskih mlekarn v Murski Soboti se je v letošnjih prvih štirih mesecih odkup mleka na tem območju v primetjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 12,3 odstotka, v aprilu pa je bil večji celo za 14,5 odstotka. V lanskih prvih štirih mesecih so namreč v Pomurskih mlekarnah odkupili 10,8 milijona, v enakem obdobju letos pa že 12,2 milijona litrov mleka. To sicer še za okoli 5 odstotkov zaostaja za največjim odkupom, vendar ga bodo, sodeč po sedanjih težnjah, že kmalu dosegli. Povečane količine odkupljenega mleka jim sicer povzročajo težave, saj prodaja mleka in mlečnih izdelkov ne teče nemoteno, vendar si v Pomurskih mlekarnah prizadevajo, da tega rejci ne bi občutili. Zaenkrat jim to še uspeva, saj v primerjavi z večino preostalih slovenskih mlekarn mleko plačujejo dokaj nemoteno.
Tehnologija za razvoj
Najmodernejša polnilna linija
V obratu Radenske v Boračevi je te dni steklo poskusno obratovanje nove linije za polnjenje mineralne vode in brezalkoholnih pijač - Čedalje večja prodaja na tuje - Nova brezalkoholna pijača.
V Radenski so se za nakup nove polnilne linije, izdelek nemškega podjetja Krones AG, odločili, ker prejšnje polnilne naprave niso bile več kos povečanemu povpraševanju po radenski mineralni vodi in brezalkoholnih pijačah, kot so stil, sving in šum v PET-plastenkah, ki jih bodo lahko poslej polnili tudi v pollitrske plastenke. V Radenski namreč načrtujejo, da bodo letošnji načrt ne le dosegli, ampak krepko presegli.
AVTOMATIKA - Glede na to, da je nova polnilna linija povsem avtomatizirana, jo bodo upravljali le trije delavci, delovodja ter delavec, ki bo pri pihalnem stroju. Odvečnih delavcev iz prejšnje polnice seveda ne bodo odpustili, ampak jih prezaposlili, denimo v izdelovalnico palet. - Fotografija: S. S.
Zmogljivost novega stroja je 11.000 plastenk na uro. Vrednost naložbe znaša 5,7 milijona nemških mark. Gre pravzaprav za stroj za pihanje tako imenovanih predoblik (neke vrste »plastičnih« tulcev z navojem) v plastenke; polnilno linijo, ki sestoji iz izpiralnika plastenk, polnilno-mašil-nega stroja, etiketirnega stroja, impregnirano dozirne naprave; stroj za oblikovanje »šestorčka« (šest plastenk skupaj), paletirne naprave ter ovijalnega stroja. Paletima naprava je izdelek firme Radenska & Steinle. Vsa linija je povezana s transportnimi trakovi, katerih hitrost se samodejno uravnava. V Radenski pa so ukinili polnjenje pijač v PVC-pla-stenke, opremo pa so prodali. Čeprav porabniki vedno rajši kupujejo pijače v PET- plastenkah, v Radenski seveda ne bodo opustili polnjenja v stekleno embalažo, prav tako ne v druge posode. V januarju, februarju, marcu in aprilu so napolnili 34.042.000 enot mineralne vode in brezalkoholnih pijač.
Od 118 milijonov enot mineralne vode oziroma brezalkoholnih pijač, ki jih bodo napolnili letos, bodo okrog 58 odstokov prodali na domačem tržišču, ostalo pa izvozili. V prvih štirih mesecih tega leta je Radenska na tuje prodala 3.265.450 enot, kar je 17 odstotkov več kot v enakem lanskem času. Največ slatine je šlo v Avstrijo, Italijo, Nemčijo in na Madžarsko, povečali pa so tudi izvoz v čezmorske dežele.
Na sredini tiskovni konferenci so predstavniki Radenske ne le predstavili novo polnilno linijo, ki smo si jo potem seveda tudi ogledali »v živo«, ampak tudi novo »senčno« pijačo 7. up, kar pa se ne bere »sedmi up«, ampak »seven ap«. Je mednarodna pijača, ki jo polnijo v sodelovanju z mednarodno firmo Pepsi. Letos bodo napolnili 3 milijone enot te pijače.
Š. SOBOČAN
Pričakovati bi bilo, da se bodo posledice lanskoletne suše še čutile pri dosedanjem odkupu mleka, vendar v soboški mlekarni pravijo, da so ukrepi za odpravo posledic suše tudi na tem področju dali rezultate. Z zagotovitvijo potrebne krme so se količine mleka povečale, k večjemu odkupu pa je prispevala tudi večja skrb za delo z rejci. Povečuje se namreč število tistih rejcev, ki se usmerjajo v povečanje reje krav molznic, dvignila se je mlečnost na kravo, medtem ko se na drugi strani zmanjšuje število manjših rejcev. Čeprav odkupna cena mleka še ne pokriva pridelovalnih stroškov, je dohodek od mleka dokaj reden vir dohodkov za večino pomurskih kmetij, aprila pa se je odkupna cena mleka povečala za 6 odstotkov, in to je nova spodbuda rejcem za povečanje reje. Kot že rečeno, spravlja večji odkup v težave samo mlekarno, saj zadnje povečanje odkupne cene predstavlja za tovarno 10 milijonov tolarjev dodatnih bremen, ki jih ob sedanjih likvidnostnih težavah le s težavo premaguje. Položaj se kaže v rezultatih gospodarjenja, in če se razmere ne bodo uredile, z zaskrbljenostjo gledajo na prihodnost. Slovenija se že
zdaj srečuje z velikimi presežki mleka, zaradi nizkih cen na tujih trgih pa je pristisk slovenskih mlekarjev na domače tržišče še toliko večji. Nizke cene, ki jih dosegajo v izvozu, zdaj vsaj delno pokrivajo z domačo prodajo, vendar v Pomurskih mlekarnah zatrjujejo, da je takšno pokrivanje možno, ko je razmerje med domačo prodajo in izvozom 60 proti 40. Ko domača prodaja pade pod 60 odstotkov, se začne pojavljati negativna razlika in tudi soboški mlekarji to zdaj že čutijo. Na slovenskem tržišču prodajo le 45 odstotkov mleka in mlečnih izdelkov, 55 odstotkov ga izvozijo, o izvoznih spodbudah, ki jih dobivajo od države, pa se tako rekoč ne splača govoriti. Še bolj skrb zbujajoče pa je, da cene na tujih trgih še naprej padajo, saj so lani za tono mlečnega prahu še dobili 1.400 dolarjev, v začetku letošnjega leta 1.170 in zdaj le še 980 dolarjev.
Čeprav se srečujejo s presežki, v Pomurskih mlekarnah zaenkrat odkupa ne omejujejo, če se bodo nadaljevale likvidnostne težave, pa bo lahko prišlo do zamud pri izplačilu prevzetega mleka. Prav tako bodo morali verjetno razmišljati tudi o razdelitvi nekaterih stroškov med tovarno in pridelovalci,
saj dobijo zdaj rejci na tem območju za mleko okrog 6 odstotkov več kot na drugih območjih. Po zakonu o ugotavljanju kakovosti mleka bi morali namreč stroške zbiranja in hlajenja mleka nositi pridelovalci, medtem ko te stroške na tem območju zdaj v celoti pokriva tovarna.
Nenehna konkurenčna bitka za ohranitev tržišč in pridobitev novih jih seveda sili v čim večjo kakovost in uvajanje novih izdelkov. S kakovostjo mleka in mlečnih izdelkov se Pomurske mlekarne uvrščajo prav na vrh, saj so temu v preteklosti namenjale posebno skrb. Če so število mikroorganizmov v mleku še do začetka tega leta ugotavljali le pri rejcih, ki so letno oddali več kot 20 tisoč litrov mleka, od februarja to ugotavljajo pri rejcih, ki oddajajo več kot 10 tisoč litrov mleka letno, že kmalu pa bodo
V tej mlekarni prah« okoli 4 tisoč ton m|ekae ^t in 1.500 ton masla, vdstotk, pa so predelali 80 po odkupljenega mg nem pomenu zel J ostati med sre^triji. dab' v predelovalni ind* to dosegli, pa s proizvodni Pf0^®^ mleka v prahu masla zmanjša n	bvpr*
kov, zaradi spremem vodnem profili v o* njih letih vel'^vgodneZM vitev in nove pr obtat h Ijivosti. Dograd ' * proizvodnjo ste K mleka, sterilne trn različne vsebno st mlečnega naP^ponalds 1» sladoleda za Me denega čaja- 0 ferfflentira : nološko hnijo zap , izdelke, z novo °P; razširili Palet0 d;a pop«8^ . z dodatkom sam j
___
Poleg že znanih izdelkov so Pomurske kupcem še nekatere nove in kakovostne, no ^^<1* nova embalaža. Ob slovenskem maslu, ki se loči po daljši trajnosti in boljši kakovosti,	Bor izd«
domači skutine v trgovinah že mogoče dobiti Sadko. To je izdelek iz smetane, ki vsebuj। mlečne maščobe z dodatkom sadja in je prim .. tudi A desert ali sladico. Pri svojih izdelkih so	jr
izdrli
ski vidik embalaže, ki je iz polipropilena m otu« r ter popolno zgorevanje. Ekološki vidik so Pf	|
ELOPAK- embalaži, ki zagotavlja tudi večjo in boljšo grafično predstavitev.
takšno kontrolo vpeljali za vse rejce. To jim bo omogočil nov aparat, ki so ga kupili v začetku leta, s tem pa bodo vsi rejci v enakopravnem položaju. Od bakteriološke kakovosti mleka je namreč odvisna tudi cena, ki se lahko poveča ali zmanjša, gotovo pa se bo s tem še bolj povečala kakovost odkupljenega mleka.
Pomurske mlekarne se na osnovi odkupljenega mleka ter po proizvodnji mleka v prahu in masla uvrščajo med največje v državi. V letih 1985 - 1990 so
Saubermacher-Komunala si čedalje bolj utira pot
. ; iz«61 ponudbo. Z s0 se fU v novi einbap jstavili j(0 kratkim že predstarniagJso. Kot pravi d* K upotab“ . RotdajČ, žehjo zllovo dobne tehnologi6 bino in z“nia emb^^ (oblika in ba^a jzdelk
• t
Ob pomanjkanju denaija so vprašljiv
dobro zamišljeni projekti
Podjetje Saubermacher-Komunala, ki je mešana firma z avstrijskim partnerjem, pokriva s storitvami vso murskosoboško občino. Čeprav je bilo precej povpraševanja tudi od drugod, ne dovolijo, da bi se komunalna dejavnost širila čez občinske meje. So med najcenejšimi pri odvozu komunalnih odpadkov v Sloveniji. Če ne bi imeli še stroškov s posodami, bi bile njihove cene za približno polovico nižje. Skupno imajo 21 zaposlenih- Dnevno so angažirana tri vozila za odvoz hišnih smeti, tri vozila pa za odvoz odpadkov v zabojnikih iz industrije. Za primerjavo: ob začetku je to število zaposlenih pokrivalo potrebe 15 tisoč, zdaj pa približno 50 tisoč prebivalcev.
»Manjka ustrezna zakonodaja o odpadkih«
»Slovenska zakonodaja o varstvu okolja ni dorečena, saj manjka ustrezna zakonoda o odpadkih. Sicer je sprejet krovni zakon o varstvu okolja, ni pa izvedbenega zakona, ki naj bi ga sprejeli letošnjo jesen. V njem bo pisalo, da bo treba obvezno oddajati odpadke, obvezno ločevati odpadke, jih predelovati in podobno. Naše podjetje ima v slovenskem merilu vse frakcije (tekočine iz kake mešanice, destilirane z izparjenjem) praktično urejene, le finančno se nam to ne splača. V ta namen smo naredili več projektnih nalog na osnovi naših izkušenj. Zanimiv je projekt zbiranja in recikliranja baterij, ki je bil sprejet na republiški ravni, za kar smo dobili tudi priznanje, pri čemer smo se povezali s firmo Ba-tric iz Švice. Tako nastane iz tisoč kilogramov starih baterij po reciklaži 360 kilogramov feromangana, 1,5 kilograma živega srebra, 180 kilogramov cinka in samo 20 kilogramov ostanka za smetišče. Moramo vedeti, da so ravno baterije največji onesnaževalci okolja, ker vsebujejo veliko težkih kovin. Žal pa ni še nikogar, ki bi bil pripravljen finančno podpreti ta projekt,«
pojasnjuje direktor podjetja Saubermacher-Komunala iz Murske Sobote Branko Škafar.
Kdaj bomo pri nas predelovali plastiko?
»V Sloveniji se tudi razmišlja o tem, da bi na enem mestu sežigali
DOBRIH PROJEKTOV NE MANJKA - Tako meni direktor murskosoboškega podjetja Saubermacher-Komunala, vendar opozaija, da ni zadostne pripravljenosti za gmotno podporo projektov. Fotografija: Nataša JUHNOV
vse vrste odpadkov, zlasti posebne. Tp bi nato naša firma iz Avstrije (Saubermacher, op. p.) odpeljala. S tem so že soglašala ministrstva iz Italije in Nemčije. Izdelali smo tudi projekt zbiranja in predelave plastike, pri čemer so pripravljeni sodelovati Madžari. Tam namreč predelajo vso plastiko, kot so doze, pločevinke itd., ki je nerazgrad-Ijiva. V Zalaegerszegu imajo dva stroja, ki zmeljeta vso plastiko, iz katere se dobi granulat, iz njega pa se «špricajo» izdelki, npr«plastične ograje, stebri in podobno. Pri tem trdi PVC splava na sredino, mehak pa je naokrog. Na ta način imamo pri nas izdelane vse projekte v republiškem merilu, vendar ni nikogar, ki bi se lotil tega dela. Zaradi tega pri nas še močno zaostajamo za drugimi. Obstaja realna možnost, da bomo zbirali posebne odpadke, istočasno pa so Avstrijci zainteresirani za uvoz naših odpadkov,« pravi Branko Škafar.
»Tehnologija je ekonomija!«
Za vse to pa je potrebno soglasje obeh vlad, kajti po novem je po Bazelski konvenciji prepovedan uvoz in izvoz odpadkov iz države v države. »V Avstriji so uvedli zbiranje plastične embalaže v rumenih vrečah, kar plača država in zaračuna proizvajalcem. Tako plačate v Avstriji že 2 šilinga za odpad, država pa tistemu, ki zbira to embalažo, plača določen znesek. Pri tem stranka ne plača nič, če ima rumeno vrečo in jo odpeljejo za reciklažo.
»Tehnologija je ekonomija! To sem zapisal v svoji novi brošuri, ki
'Že pml^ I bo kmalu ‘^'v Slo''!^ kacije so bi izMaJL" t j sprejete. P« ‘ prep^5 «. i stva. da je treo ftkra« stanek odpa^L,. kjer p3 ; delujemo s šol m znJ®W’ s raziskovalne nalog St°PTšenod direk^r^ zvemo še ou1	Sau
boškega podJetJ
Komunala.
»Naš cilj so Poseb J odpadki« -anim^i^! hovi načrti za g J munatahoj 90 ods j( t opremili oKWE> k je t lij, naslednji kor dK stike
Če bi v Mu ^1 odp^v?, mestih zbira ^t g6pr®^B' dnevno stalo ^dki'^ cilj so poseb'	kam ■*	i»' I
mora bit. z"^^	|
nimi odpadki n na pv & r posebne odpa ^ k« dru^m i dustrijskih poj tisk "	!
Agra, Po^^An«1'^ lahko odPe ^di v tem problem Je odpa pol^.pi«' mora odvoz‘e“djetJ6^ zainteresirano P |eta nameravam«	ila 1
njati vsa stara fl0^' X' uvesti ročni	OdP	1
za kemične an
14
Yggtnik 19. maja 1994
stran 5
gospodarstvo
V Pletilstvu Prosenjakovci preusmerjajo proizv	i
Prehod na zahtevnejše
Programe in izvoz
Ko so zaposleni v ProseniakoV^^ med več partnerja, s katerim bi se povezal, - odločitev jim re odločili za ljubljanski Tekstil. Za ‘ uspešno razvil'n ‘ more biti žal, saj so pod okriljem 1 eks m0^ernizirali pr«1	- - a
»oveproizvodne programe, dogradi i	izahtevnejša mja .' -
Prostore, uspešno pa so prodrli tudi na	0 manjših p« . .
Če je bilo Pletilstvo ob združitvi s Tekst lom en^.	joleg
zdaj v holdingu Tekstil med desetim	obrat v Krize'
tovarne v Prosenjakovcih ima Pletds v Ljubljani ter J Goričkem in v Ormožu ter prodajni cen	v njih zd J
lastnik proizvodnih prostorov v Ljub ja ’ omejen« « 8 bo Proizvajajo. Pletilstvo posluje kot dru^ lastninjenja P nostjo, po sprejemu in potrditvi prog ‘
Postalo samostojno podjetje.
-80 zaposlenih je pred dvema letoma prešlo na delo v eni izmeni, in čeprav so bile s začetku težave, so jih uspešno prebrodili. Težave so "neli predvsem s proizvodnimi zmogljivostmi, vendar delav-
niso odpuščali in tudi zdaj Majo kakšnih večjih tehnolo-presežkov. Posamezne
Probleme skušajo reševati sPtoti, težko pa je z nekaterimi Posamezniki, ki jih ni možno Prerazporediti na zahtevnejša e'a. V skrbi za kakovost in orikurenčnost namreč v Pletil-ht posodabljajo proizvodnjo, rati pa so se odločili za večji Preustroj. Njihov proizvodni je doslej obsegal kon-
/5’1° in tehnično tekstilne iz-ke, v zadnjem času pa opuš-1° trikotažni program in se Mjajo v težko konfekcijo. knTi s športno trikotažno ™nWjo so imeli v preteklo-s .^Mjšnje težave, saj so bili izdelki usmerjeni v do-sloLT' na nekdanie iu8°’ gansko tržišče.
obS0	trgov so najbolj
W ' V ^ru®' Poiov’ci ieta TterJ^0 S0 se tud' odločili za Vre^bo. teKa programa, kžav ° ie povzročil nemalo v zaf«? so v Prosenjakovcih Preu« • 'anskega leta začeli
Pavico proiz-neea _ zmogljivosti trikotaž-cijo ^grama v težko konfek-uvaiania te&a Pr0‘ mavv ; so zabeležili 500 tisoč dcbJ^da Pri prihodku. Po-Mu v d°ga’a tud' v Or’ leta or !ei od k°nca lanskega Pmizvna8™61^0 60 odstotkov jejo	nle ,in tudi tu pričaku-
junija 500 tisoč mark
izpada. So se pa za ta korak odločili zavestno, potrdil ga je tudi upravni odbor, in če bo vse po načrtih, se bo v drugi polovici leta položaj normaliziral. Sprememba in prehod na težji program namreč zahtevata dodatno usposabljanje, privajanje na nove programe pa se seveda kaže v proizvodnji. Vendar je bila po besedah Ernesta Eoryja, direktorja Ple-
tilstva. takšna odločitev nujna, saj se s trikotažnimi izdelki na tujih trgih srečujejo z močno konkurenco iz vzhodnih držav. V težki konfekciji, ki je seveda zahtevnejša, takšne konkurence zaenkrat še ni čutiti, ves ta program v tovarni v Prosenjakovcih pa delajo za nemškega partnerja. Podobno je tudi v tovarni v Ormožu, kjer delajo v sodelovanju s soboško Muro. Sicer pa je prodaja na tuje njihova osnovna usmeritev, saj okrog 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti že dela za izvoz, ta delež pa bodo skušali še povečati. Ob tem seveda niso opustili tehnično tekstilnega programa, ki so ga začeli uvajati pred 12 leti, vendar tudi pri tem močno čutijo izpad jugoslovanskega tržišča.
Prilagajanje novim razmeram se seveda pozna pri rezultatih poslovanja in vlagati so
morali velike napore, da v poslovnem letu 1993 niso imeli izgube. Pri preustroju jih je podprla Pomurska banka, se pa kljub temu srečujejo z velikimi likvidnostnimi težavami. Te so predvsem posledica ne-.rednih plačil, saj trenutno terjatve do domačih kupcev znašajo kar 90 milijonov tolarjev. Za boljšo ponazoritev takšnega stanja naj zapišemo, da je to približno toliko, kot znese petmesečni bruto osebni dohodek za vse zaposlene. S tujimi kupci takšnih težav nimajo, saj jim ti dolgujejo le 8 milijonov tolarjev, čeprav izvozijo štirikrat več, kot prodajo doma.
Čeprav bo po procesih lastninjenja in preoblikovanja postalo Pletilstvo samostojno podjetje, stikov s Tekstilom ne bodo prekinili. Za celotno podjetje imajo en program lastninjenja, znotraj tega pa poseben program za vsako družbo. Holding bo lastništvo prenesel na družbe, te pa bodo lastninili njihovi delavci. Tudi v Pletilstvu so se odločili za notranje lastninjenje, vrednost podjetja so ocenili na 5 milijonov mark, olastninili pa ga bodo z lastninskimi certifikati zaposlenih, nekdanjih zaposlenih in upokojencev. LUDVIK KOvaČ
Obrat Planike v Turnišču
Z zahtevnimi programi na zahtevna tržišča
Mnogi industrijski giganti, ki so bili s proizvodnjo v glavnem usmerjeni na domače tržišče, so se v zadnjih letih srečevali z velikimi težavami in mnogim še vedno ni uspelo, da bi si opomogli. Za Planiko sicer ne moremo trditi, da je gigant, se pa s 3.200 zaposlenimi gotovo uvršča med največja podjetja v državi. Pretiranega strahu za preživetje pa v tem podjetju ne čutijo, čeprav izguba jugoslovanskega tržišča ni šla neboleče mimo njega. Predvsem zaradi močno razvite trgovske mreže je z osamosvojitvijo slovenske države Planika v drugih republikah izgubila za 22 milijonov mark vrednosti osnovnih sredstev in blaga, od tega pa si še do zdaj ni povsem opomogla.	>
Ad-0 | ,

ABANKA,D.D., LJUBLJANA EKSPOZITUR A MURSKA
SOBOTA
Staneta Rozmana 5, tet.lt 633
ABANKI smo ZWŽAE\ OBRESTNE MERE Z A
POSOJILA'.
Ponujamo vanv ~ gotovinska posojila do E mesecev z nespremenljivo testno meto 2,89 odstotka, - gotovinska posojila do S\«tzizho<»no obrestno mero R + A 5 odstotkov, ~ namenska posojila do 4 let ^a nakup avtomobila 1 obrestno mero R + 46 odstotkov.
Vabimo vas, da se za Podrobnejša pojasnila oglasite v naši enoti! ABANKA, BANKA PRIJAZNIH IN
PODJETNIH LJUDI!
Težave, ki jih čutijo v Planiki, niso obšle tudi zaposlenih' v turniškem obratu, ki je po velikosti največji v okviru podjetja. Po ukinitvi tozdov se je namreč Planika oblikovala kot enovito podjetje in vse poslovne funcije tečejo prek centrale v Kranju. Obrat v Turnišču je največji v okviru podjetja, saj zaposluje 817 delavcev, kot pravi Stanko Draško-vič, vodja tega obrata, pa proizvodnja v Turnišču teče dokaj normalno. Zaradi naložb v posodobitev proizvodnje so sicer imeli nekaj presežnih delavcev, vendar stanje ni skrb zbujajoče. V podjetju se namreč enako odgovorno obnašajo do vseh obratov, specializacija proizvodnje v posameznih obratih pa poteka tako, kot so jo začrtali že pred leti. V Turnišču se ne čutijo prav nič zapostavljene, saj je njihova usmeritev izdelava specialne športne obutve, to pa je program, ki ga delajo za znanega kupca in predvsem za izvoz. V zadnjem času so se usmerili v planinski program in delajo v glavnem težko pohodno obutev, saj s klasičnimi izdelki ne morejo vzdržati v vedno večji konkurenci. Na tujih trgih jim s klasično obutvijo konkurirajo vzhodne države, pa tudi doma je konkurenca zaradi uvoza premočna. Po uradnih podatkih je Slovenija samo lani uvozila okoli 4 milijone parov čevljev, v praksi pa je tega uvoza še veliko več.
V turniškem obratu Planike izdelajo letno okoli 900 tisoč parov čevljev, kar pomeni 3.600 parov dnevno, vendar je obseg proizvodnje količinsko težko primerljiv. Zahtevnejši programi namreč zahtevajo več vloženega dela in znanja. Pretežni del proizvodnje je namenjen za izvoz, saj na tuje prodajo okoli 85 odstotkov izdelkov in le 15 odstotkov jih pro-
dajo doma. V glavnem delajo za znane kupce, med naj večjimi tujimi kupci pa velja na prvem mestu omeniti firmo Mephisto. To je znana francoska firma, za katero izdelujejo planinsko in težko pohodno obutev, po količinskem obsegu pa je ta posel približno enak tistemu, ki ga delajo za Adi-
morali do konca prvega polletja iziti iz naj večjih likvidnostnih težav. Kljub likvidnostnim težavam pa delavci tega neposredno ne čutijo. S plačami se res ne morejo posebej pohvaliti, saj je v turni-škem obratu znašalo zadnje povprečje okoli 36 tisoč tolarjev, vendar z izplačilom doslej ni bilo težav.
Planikin obrat v Turnišču je danes med najsodobneje opremljenimi, saj so v preteklosti veliko vlagali v posodabljanje in novo opremo. Tekoči trak so zamenjali s sodobnejšo tehnologijo, vlaganje v razvoj pa je bilo nujno, če so se želeli obdržati na najzahtevnejših tržiščih. In tudi to je dokaz, da
daš. Planika je namreč edini licenčni izdelovalec obutve Adidas v Sloveniji, do nedavnega pa so za Adidas delali tudi smučarske tekaške čevlje, ki pa so jih izločili iz svojega proizvodnega programa. Planinski program delajo tudi za nemško firmo Maindl, ki je prav tako ena od najbolj znanih svetovnih firm. Ce gre pri sodelovanju s to firmo predvsem za dodelavne posle, pa je pri drugih to klasični izvoz, izdelki pa so v glavnem iz uvoženega materiala. Ker pravladuje klasični izvoz, potrebujejo veliko denarja za nakup materialov, zato se v Planiki otepajo z likvidnostnimi težavami. Deloma so te posledica izgube premoženja v republikah nekdanje Jugoslavije, pa tudi nerednih plačil na domačem trgu, vendar napovedujejo, da bi
so v Planiki enakovredno obravnavali vse proizvodne' obrate in vztrajali pri začrtani specializaciji. Proizvodnja v Turnišču je danes obetavna, na vprašanje, ali se ne bojijo, da bi Planika te programe prenesla v Kranj ali druge obrate, pa se samo nasmehnejo. *To tudi v praksi ni možno, saj je za te programe potrebna ustrezna tehnologija in tudi znanje, slednje pa so si delavci v Turnišču pridobivali z večletno prakso. Navsezadnje je rezultat njihovega dela in prizadevnosti tudi nov program, ki ga bodo prodajali pod blagovno znamko Planika. Razvili so ga v obratu v Turnišču ob sodelovanju strokovnjakov iz Planike, prva kolekcija iz tega programa pa je že na tržišču in ga bodo prodajali tudi v tujini.
LUDVIK KOVAČ
Nafta z novim direktorjem in novimi problemi
Hrvaški upniki ne čakajo več
Vseh osemnajst članov novoimenovanega delavskega sveta Nafte iz Lendave je prejšnji teden enogasno izvolilo Jožeta Hozjana, dipl. inž. strojništva, za direktoija Nafte. Odločitev delavskega sveta je bila pričakovana, saj je Jože Hozjan podjetje začasno vodil od takrat, ko je odstopil prejšnji direktor Miloš Ošlaj.
Novoizvoljeni direktor, ki še zdaleč nima lahkega dela, pa se bo moral lotiti tudi novih problemov Nafte. Naftovod Janaf, kateremu mora Nafta plačevati stroške za transport surovine po naftovodu, po podpisani pogodbi tudi »prazno za polno«, torej za zmogljivosti, ki jih lendavska rafinerija ne porabi, je zadržal 15 tisoč ton nafte, ki ga je v Rusiji kupil Petrol in katerega bi v lendavski rafineriji zanj tudi ■ predelali. Janaf je surovino zadržal, dokler Nafta ne bo plačala 1,3 milijona mark lanskoletnega dolga. Nafta se je o načinu plačila dolga z Janafom že pogovarjala, zato je ta poteza neprijetno presenečenje. Ta ukrep Janafa, ki je lastniško povezan z Ino, pa sovpada z drugim udarcem hrvaškega dobavitelja surovin za Nafto. Naftaplin je namreč vnovčil jamstvo ene od slovenskih bank, dano za 4 milijone dolarjev dolga. Gre za nastali dolg za surovino plinski kondenzat od septembra 93. Tudi z Naftaplinom so se vodilni lendavske Nafte že pogavarjali o možnih scenarijih za plačilo dolga, vendar pa, kot lahko sklepamo, hrvaški dobavitelj več ne namerava čakati, da se bodo izjasnili o usodi Nafte na vladnem odboru za gospodarstvo, ki je vprašanje statusa Nafte že preložil s svoje seje. Če se vladni odbor kmalu ne bo dokončno odločil, lahko pričakujejo še večje probleme, pravijo v Nafti.	MH
Direktorji in podjetniki ljutomerske občine ter predsednika izvršnega sveta in občinske skupščine o aktualnih temah Uresničljivi ali utopični projekti?
Veijetno so bili direktoiji podjetij (državnih ali še vedno družbenih) in zasebni podjetniki nekoliko presenečeni, ko so dobili povabilo za skupen pogovor in družabno srečanje, ki ga je sklical predsednik občinske vlade LUDVIK BRATUŠA. Izkazalo seje, da je bila ta oblika medsebojnega informiranja in izmenjave pogledov dokaj koristna.
Ali tudi ljutomersko občino zanima tesnejše sodelovanje z Žalsko in Železno županijo na Madžarskem, je bilo prvo vprašanje, ki so ga načeli. Gre predvsem za možnost vključevanja v sporazum, ki ga je Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje podpisala z omenjenima županijama. Ugotavljali so, da je vsekakor potrebno vzpostavljati nove gospodarske vezi, pri čemer bi jim lahko bila občina Lendava nekakšen konzul za sodelovanje z Žalsko, občina Murska Sobota pa z Železno županijo. Možnosti so zlasti pri kmetijstvu in podjetništvu, vendar pa glede na dosedanje izkušnje ni mogoče pričakovati večjega razmaha. Sicer pa naj bi o tem zvedeli kaj več na srečanju z madžarskimi podjetniki, kmetijci, trgovci in obrtniki, ki ga nameravajo pripraviti v Ljutomeru ob koncu tega meseca. To naj bi bila tudi neke vrste poslovna borza. Treba je pač ugotoviti, kako je s ponudbo in povpraševanjem.
Priložnost za predstavitev ljutomerskega gospodarstva so tudi Igre brez meja, na katerih bo sodeloval tudi Ljutomer. V ta namen se že pripravlja 11-članska ekipa športnikov pod Vodstvom Toneta Ficka. Žreb je določil, da bodo 26. junija nastopili v češkem mestu Hradec Kralove, in če bodo zmagali, se bodo uvrstili na finalno tekmovanje v Londonu. Iz občinskega proračuna so v ta namen že plačali 15-000 mark v tolarski protivrednosti televiziji, približno toliko pa bo potrebno zbrati še za potovanje, bivanje in druge stroške ljutomerske ekipe. Občinska vlada pričakuje, da bodo ta denar zagotovili s pokroviteljstvom podjetij in podjetnikov. Podobno naj bi financirali tudi nakup »promocijskega« balona (cena okrog 15.000 DEM). Eni in drugi pa so menili, da je sicer potrebno vlagati sredstva za reklamiranje, vendar je »pritisk« nanje tako velik, da ne vedo, kje vzeti toliko denarja. Ob tem je nanesla beseda tudi na praznovanje 120-letnice Konjeniškega kluba Ljutomer, ki je s svojimi dosedanji uspehi prav gotovo veliko storil tudi za predstavitev Ljutomera in Prlekije (tako kot še odbojkaiji, strelci idr.). Ob visokem jubileju, ko naj bi prišel v goste tudi dr. Janez Drnovšek, pa se pojavlja vprašanje, ali jim bo uspelo postaviti nov stolp. Kaj če se bo podrl ravno takrat, ko bo na njem stal predsednik slovenske vlade, se je vprašal nekdo. To bi bila velika sramota.
Precej časa so namenili tudi projektom Geotermalna energija iz vrtine LJUT-II, Gospodarjenje z odpadnimi vodami, Predelava odpadkov iri Namakanje kmetijskih zemljišč. Slišati je bilo precej spodbudnih besed, kako velikega pomena bo to za nadaljnji razvoj ljutomerske občine, ter da bodo v ta namen pridobili precej denarja Mednarodne banke za obnovo in razvoj in iz programa Phar. Bilo pa je tudi nasprotno mnenje, češ da so ti projekti, razen centralne čistilne naprave, utopija. Kako bo v resnici, bo pokazal čas.	'	JOŽE GRAJ
Oglašujte v Vestniku
stran 6
vestnik, 19. rnaja_1994
Seja vlade
Kakšne načrte
bo lisjak naredil za kokošnjak?
Po seji vlade je na tiskovni konferenci ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar predstavila zakon o politiki plač in uredbo o merilih za določanje količnikov za osnovno plačo direktorjev javnih zavodov. Oklofutani minister Sergej Pelhan je razložil predlog zakona o avtorskih pravicah.
Socialni partnerji - vlada republike Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in sindikati - so podpisali sporazum in tako določili način izplačevanja plač za leto 1994. S tem podpisom so pooblastili vlado, da predlaga način, s katerim se zagotavlja izvajanje določil tega dogovora. V skladu s tem dogovorom vlada predlaga državnemu zboru sprejem zakona o izvajanju dogovora. Zakon povzema določila dogovora, opredeljuje obveznost ministrov za delo in za finance za pripravo podzakonskega akta, ki bo-omogočil spremljanje in izvajanje tega dogovora ter opredeljuje sankcije za njegovo kršitev. Zakon zavezuje organizacije oziroma delodajalce, za katere velja splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ter tiste organizacije oziroma delodajalce s področja gospodarstva, katerih narava dela in poslovanja oziroma pridobivanja prihodka se razlikuje od pretežnega dela negospodarstva ter zato niso bile vključene v zakon o razmetjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti. Zaradi narave svojega dela so se številne od njih tudi doslej ravnale po načelih, ki veljajo za področje gospodarstva.
Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti med drugim določa, da so količniki za določitev osnovne plače direktorjev javnih zavodov odvisni od zahtevane strokovne izobrazbe, zahtevnosti dela in pomena javnega zavoda. Za posamezne skupine javnih zavodov določa zakon količnike v razponu. Uredba določa plačilne razrede, v katere se razvrščajo količniki za določitev osnovne plače direktorjev javnih zavodov in razčlenjuje z zakonom določene kriterije za razvrščanje teh količnikov oziroma delovnih mest direktorjev. Glede na določbo se delovna mesta direktorjev javnih zavodov lahko razporedijo v plačilne razrede s količniki od 4,50 do 6,50. Izjema so javni zavodi s področja kulture, zdravstva in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, kjer je možna razporeditev do plačilnega razreda s količnikom 8,50. Pri tem pa se mora upoštevati, da se v plačilne razrede s količniki nad 6,50 praviloma lahko uvrstijo le delovna mesta javnih zavodov, ki so nacionalnega pomena. Zato uredba tudi določa, kateri so ti zavodi (recimo gledališča, muzeji, glavna knjižnica, splošne bolnice, tudi soboška, republiški inštituti itd). Kriteriji, ki jih določa predlagana uredba, naj bi veljali za vse javne zavode, za katere velja zakon o razmerjih plač in to neglede na vir financiranja. Količniki za določitev osnovne plače direktorjev javnih zavodov zato ne smejo biti odvisni od tega, da nekateri javni zavodi pridobivajo del sredstev tudi s prodajo blaga ali storitev na trgu.
Na tiskovni konferenci je minister za kulturo Sergej Pelhan predstavil predlog zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Osnovna ideja zakona je. napraviti red na področju avtorskega prava in izenačitev z Evropo. Slovenija spada med tiste države, kjer so razvite vse vrste piratstva. Stari zakon, ki velja še iz jugoslovanskih časov, je sicer prav tako prepovedoval piratstvo in vsakršno zlorabo, toda malokdo ga je upošteval, kontrole pa sploh ni bilo. Vendar se ministrstvo s tem ni ukvarjalo, ampak je napisalo nov zakon, ki naj bi ga parlament sprejel še pred poletnimi počitnicami. Ministrstvo ga je dalo napisati Avtorski agenciji Slovenije, torej tisti instituciji, ki bo že do sedaj morala skrbeti za avtorske pravice ljudi, pa očitno ni. To je tako, kot da bi naročili lisjaku, da napravi načrt za kokošnjak. Ti negativni pojavi se kažejo v presnemavanju kaset in računalniških programov, neplačevanju kabelskih televizij, neplačevanju tantiem, avtorskih honorarjev ustvarjalcem, polustvarjalcem ter njihovim zakonitim dedičem. Bistvena novost je. da bodo poslej avtorske pravice veljale 70 let po smrti avtorja in ne samo 50 let, kot je to veljalo do sedaj. Vendar pa so pri tem upoštevali »objektivno dejstvo«, da to ne bo veljalo za nazaj. Torej, če je neki avtor mrtev že 50 let, potem se mu pravice ne bodo podaljšale še za 20 let. Pri zakonu o organiziranju in financiranju kulture je bilo največ dilem in nasprotovanj predlogu, da se igralci zaposlujejo na osnovi pogodb za posamezne igre, ne pa stalno. Ministrstvo je po velikih protestih igralcev sprejelo kompromisno rešitev in odločilo, da lahko sama gledališča odločijo, kaj je za njih temeljni ansambel in kaj sodelavci. Predlog še ni dokončen.
Vlada je tudi sprejela predlog ministra za obrambo Jelka Kacina in razrešilo v.d. direktorja VOMA, varnostnega organa ministrstva za obrambo, Dušana Mikuša, zafadi »kadrovske okrepitve ministrstva«. Neuradno pa se govori, da so Dušana Mikuša zamenjali zaradi dajanja zaupnih materialov novinarjem (beri: Delu).
Marjan Horvat
Šola za starše otrok s cerebralno paralizo
Za ravnanje z motenim otrokom ni mogoče predpisati recepta, lahko pa se naučimo nekaj o njegovih motnjah in prijateljskem razumevanju njegovega sveta. Družine so druga drugi tudi najboljši učitelj in skozi podobne oblike postanejo sposobne zliti skrb za lastnega otroka s skrbjo za vse otroke.
Tudi s temi mislimi so vabili v šolo za starše otrok s cerebralno paralizo, ki sta jo organizirala Zveza društev za cerebralno paralizo ter Pomursko društvo za cerebralno paralizo, in sicer v prostorih vzgojno-varstvenega zavoda Stefan Kovač v Murski Soboti. Program šole za starše so obogatili še s temami za vzgojitelje in negovalce, pri posamični obravnavi otrok pa se bodo srečali tako starši, otroci kot terapevtski delavci. Prvi del predavanj in skupinskega dela so opravili minuli konec tedna, z delom pa bodo nadaljevali spet v petek in šolo končali v nedeljo s posamično obravnavo otrok.
MH
gospodarstvo
Korupcija, odlivi kapitala, mafija itd.
l
Kako resno mislijo politiki
Težko je presojati, ali so časi afer in protikorupcijski odpor prišli do svojega vrelišča ali so komaj na štartu maratonskega teka. Če gledamo na problem z vidika že razkritih afer in poročil SDK-aja o oškodovanju družbenega premoženja, naj bi bilo po dosedanjih opravljenih revizijskih postopkih odtujitev za okrog 20 milijard tolaijev. Po napovedih pa naj bi bilo s takšnimi ali drugačnimi lastniškimi preoblikovanji odtujenih za 1,2 milijarde mark. Seveda problema ni mogoče presojati samo z vidika ugotovljenega zmanjšanja družbenega kapitala. Problem ima brez dvoma svoje politično ozadje, in to ne samo znotraj nekdanjega komunističnega establišmenta ali udbomafije, ampak je s temi pojavi povezana celotna politika in jih brez pretiravanja lahko pripišemo vsem strankarskim oligopolom.
Prazen prostor
Pred nedavnim sem se že razpisal o tem, kje so bili razlogi dobra štiri ali pet let nazaj, da so se naša podjetja odločala za ustanavljanje svojih podjetij v tujini. Navsezadnje jim je šla pri tem na roko takratna devizna zakonodaja in kaj bistvenega se ni spremenilo do dandanašnjih dni. V prazno je sedaj ponovno ponavljati, da je temu botrovala Markovičeva podjetniška zakonodaja, katere pa oblast ni spremenila, ampak je celo pooblastila agencijo, da je izdajala soglasja k tovrstnim preoblikovanjem. Pri tem ne kaže prezreti še dejstva, da pa se je vsa druga pozitivna zakonodaja, ki je ščitila družbeni kapital, znašla na smetišču zgodovine ali pa je nihče ni spoštoval. Žal za to niso krivi direktorji ali vodilni delavci, ampak politika. Ti so bili že tako ali tako vsi razglašeni za lopove. Toda to, kako velik je lopov, je odvisno od države in njenih vzvodov za preganjanje kriminala in lopovščine ter od človeka in njegovega vrednostnega sistema in osebnosti. Zato je normalno, da je ostalo malo takih, ki so čisti, in malo takih, ki niso izkoristili dane možnosti. Vendar pri teh manipulacijah
in odtujitvi družbenega kapitala in njegovega odliva v tujino niso sodelovali samo direktorji in poslovodni delavci, ampak posredno tudi politika oziroma strankarske aristokracije. Na dolgi rok jim namreč omogoča ravno ta odtujeni kapital koncentrirano in neposredno povezavo s kapitalom in s tem tudi polično moč. Če izhajam iz omenjene trditve, potem lahko mimo zapišemo, da se korupcijsko niso obnašali vodilni, ki se jim pripisujejo omenjene packarije, ampak politiki.
Roka roko umije
Vodilni ali udbomafija, kot se temu danes moderno reče, je odtujila toliko kapitala, kolikor ji je oblast dopustila. Dopuščala pa ji je z ohranitvijo Markovičeve zakonodaje skorajda vse. Ne samo to, da so s kapitalom počeli, kar se jim je zljubilo, ampak so uveljavljali svojo moč, ki pa ni bila pod tako rekoč nobeno kontrolo. Pod pretvezo izgube trgov so bile možne manipulacije in je do njih prihajalo in še prihaja ravno pri odlivanju kapitala v zasebne žepe na takšen ali drugačen način.
Ob vrsti afer in celo sporih med pooblaščenimi državnimi
inštitucijami (npr. Banka Slovenije in SDK), kdo je botroval tem krajam in odtujitvam, je le treba vse to dogajanje povezati z lastniško preobrazbo. S sedanjo lastninsko preobrazbo dobivamo titularje lastnine, ne pa še aktivnih lastnikov našega gospodarstva. S spremembo titularjev lastništva in z razpršenim lastništvom si ga strankarske oligarhije ne bodo mogle neposredno podrediti. S prelivanjem kapitala ali krajo drži, da se je nekoč družbeni kapital koncentriral v rokah posameznikov, š tem pa tudi to, da se bo ta kapital vrnil na takšen ali drugačen način in »dokapitaliziral« podjetja, iz katerih je nekoč odšel po poti, ki jo je oblast po tihem odobravala.
Prepričan sem, da so mimo časi, da bi se denarci, ki so navedeni v uvodu, prelili v osebno porabo, kot se je to dogajalo v prejšnjem sistemu pri obrtnikih, ki so bili tako rekoč primorani, da so skorajda celoten profit pretapljali v osebno porabo. Prav tako je majhna verjetnost, da bi ga
oplemenitili v obliki novih ložb recimo na Malti ali sosed-nP Avstriji. To pa iz pt^ $tega razloga, ker tega kapital kljub vsemu ni toliko, da z njim bilo mogoče odpibji ■ nove proizvodne naložbe $ : ' tujini. Zato so realna pn& : kovanja, da bo ta peščica & das postala dejanski lastnik snega dela slovenskega kčnja jn ravno ta konceh' c,ja lastništva je neposredne I v interesu politike, in toic,f / nko zaradi npr. večje učinkov l tosti gospodarstva, ampak11 : radi neposrednega povezuj' nja politike z gospodarstvo^'1 s tem neposredne po^ . moči. Zato je porivanj1 ® packarij po okrilje ene imaP narne tvorbe, ki ji danes v'jo udbomafija, dokaj Pj s°jno. Če bi sedaj dah r drobnogled vse razvpite alt in tiste, ki so potem je jasno, da so »uf mafijski biznisi« enakost porazdeljeni med vse pol'11 akterje. Zato ne upajte, ds. ste od te ali one komisije
• — »
kak konkreten
bi bila ^utemeljena
delnic na	da je dosedanie gibanie t0Čnia
tržna »Jn bta^S,k'borzi v sk,adu s širjenjem poslovanja-nadalin » v a ‘ deln,Cje tako že b«ančni vredn0^k^ tečaia bi bil° P° mnenJU ^anji
tudi za?a^KD zekobdržati ceno svojih delnic na dosedani novo !b'ln09a P°vezovanja z Evropsko b^jicen1 delnte bržk^,J'?' bl 0 nakupu dele*a v SKB-banki ob
UBK-banka uspešno sodeluje s podjetji in občani v Pomurju
Usmeritev k
zahtevnim strankam
Sredi maja se je izteklo drugo leto poslovanja poslovne enote UBK- banke v Murski Soboti. Korenine UBK-banke segajo na področje kemične industrije, sama banka pa je bila ustanovljena konec leta 1990 z investiranjem 40 delničarjev s področja kemične in farmacevtske industrije in zavarovalništva. Banka se je ves čas razvijala v smeri univerzalnega bančništva, ki temelji na kakovostnem in strokovnem delu. Kot so povedali na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili ob drugi obletnici delovanja poslovne enote v Murski Soboti, njihov način dela odlikuje predvsem individualni pristop, zasnovan na dobrem poznavanju klienta in njegovih potreb, na osebnem stiku, zaupanju in dolgoročnem sodelovanju. Banka seje v lanskem letu začela usmerjati predvsem k zahtevnim strankam, ki potrebujejo kakovostno bančno storitev, in s takšno razvojno vizijo želi banka tudi zasesti svoj delež na slovenskem finančnem trgu.
UBK-banka posluje z vsemi licencami, uvršča se med srednje velike slovenske banke, med novejšimi bankami pa je celo največja. V letu 1993 je kapital povečala za 100 odstotkov, enako tudi bilančno vsoto, njen tržni delež pa se je povečal za 70 odstotkov. Med cilji v letošnjem letu pa posebej izpostavljajo nadaljnje povečanje tržnega deleža za 40 odstotkov, uvrstitev med pet najboni-tetnejših slovenskih bank ter aktivno vključitev v procese lastninjenja prek lastne družbe za upravljanje investicijskih skladov.
vrednost 7 milijonov mark, ima 21 delničarjev in sodeluje z 80 podjetji iz Pomuija. Prek te poslovne enote opravlja devizne posle s tujino 22 pomurskih podjetij, sredstva, ki se zberejo v poslovni enoti, pa se tu tudi uporabijo. Soboška poslovna enota je tako dala 210 milijonov tolarjev posojil podjetjem, 113 milijonov tolarjev obrtnikom in 150 milijonov tolarjev posojil občanom.
Da bi se aktivno vključevali v procese lastninjenja, so
v
UBK-banki ustanovili
Značilno za banko je, da dopušča precejšnjo samostojnost svojim poslovnim enotam, saj njihove odločitve niso strogo vezane na soglasje centrale, s takšnim načinom dela pa se krepi povezava med banko in njenimi strankami. To velja tudi za poslovno enoto v Murski Soboti, katere bilančna vsota je v letu 1993 presegla
Krono, družbo za upravljanje investicijskih skladov in družb, ta pa ustanavlja dva pooblaščena investicijska sklada, do konca leta pa bo ustanovila še vzajemni sklad. Investicijski sklad Krona senior bo bolj konzervativno usmerjen in bo vlagal predvsem v trdne slovenske firme, medtem ko bo investicijski sklad Krona vlagal v podjetja, ki jih bodo skušali tudi prestrukturirati.
LUDVIK KOVAČ
Iskra v Makedoniji	... - qospod^0n-
Predstavniki Iskre so se na obisku v Makedonii	a*e
niki te države dogovarjali o sodelovanju na P ktroaosp°“?,%-skega železniškega in poštnega prometa ter eie ».n teleK" Iskra bo tako poskrbela za signalnovarnostni si pa s nikacije v makedonskem železniškem prometu/9^ kart'0 ■ o postavitvi javnih telefonskih govorilnic na mag
Uresničeni cilji Ljubljanske borze	.« ;e na
Direktor Ljubljanske borze, Draško Veselmo ’pa j® j® konferenci po letni skupščini delničarjev poveO '0^ gj sh ska borza uresničila vse najpomembnejše Pr p® J zastavila lani. Preselila se je v nove Prostorala Letos b° trgovanje prek borznega informacijskega sister/a poslovaHJ _ največ pozornosti namenila usklajevanju svojegr^ z zakonoma o trgu vrednostnih papirjev in gosp bah. Na dejavnost borze v le- ______ tošnjem letu bo gotovo po-__________V
membno vplivala tudi lastnin-ska preobrazba.	C
I
POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE

v ustanavljanju
ctreZh^ objavlja NAMERO, da bo po pridobitvi ^ zatrg dovoljenj in odobritvi prospekta Age^c j aflOviia vrednostnih papirjev Republike Slovenije u
in upravljala
POOBLAŠČENO INVESTICIJSKO
t vložil v katero bodo državljani imeli možnos^ lastninski certifikat v zameno za nj
Pooblaščena investicijska družba, ki pr<^ ustanoviti, bo regionalno usmerjena^ Jir)Vesti^' delnic investicijske družbe in po^^g^h oboiP' bosta usmerjeni na območje pomd
Zbiranje lastninskih nakaznic naj bi se Pr začelo junija v vseh enotah LB - Pomurske banke, d-d'
skladen‘družbah za členom W3'točko 8 Zakonahw^ oruzbah za upravljanje (Uradni list Republike z številka 6/94).
Yggtnik, 19. maja 1994
stran 7
sociala, šolstvo, zdravstvo
Mednarodnem prazniku medicinskih sester
1 znanjem in srcem ob
»•
&
■fr ill bi
iii .
■F i-a it d >■ 10 o-/i-3' f i« It i
F 3' 0'
rt o, o-
10 it f ii
bolniku in družini
nesi vsaj poS^n?
Albert Mikavc je v Prošnji za družino zapis^revo veje, da se sp« j korenini, družini: še bo pognala in ti po.	v
Pta selivka na dolgi poti v nov svet. ,	;n dejanj za dru v k0
In njegove misli so kamenček v mozaiku sestrska organ«8'*! ’ ejen 'etu, katerim se je pridružila tudi svetov dvanajsti maj, I t 'eto je mednarodni praznik medicinskih ses er. d^Lan, je bila enemu od največjih problemov sestnnstv ekologija, letošnje leto pa je posvečeno r
Milka Kavaš, predsednica Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, sogovornica ob mednarodnem prazniku medicinskih sester, je o poslanstvu medicinskih sester v družini rekla: Sestre so tudi same del družine 'n poleg svojega materinstva in vloge v družini pri svojem delu opremljajo družino ob rojstvu, ve-jelju, pa tudi smrti, žalosti. Negu-jejo in varujejo svoje varovance, bolnike ter s preventivno vzgojo veliko prispevajo za zdrav razvoj ®užine. Tako letošnja poslanica svetovne sestrske organizacije uravnava družino in njen pomen ' otroštvu, bolezni in zdravju, go-vorr o otrocih, tudi o trpečih materah,
Družina je toplo gnezdo, ki nam a lepoto od rojstva do smrti, je Povezana z našim zdravjem in bo-®"jo,trplenjem. Če imamo toplo shezdo, kamor se lahko vračamo. Potem lahko te težave premagu-lažje in tudi na svoja e'ovna mesta lahko prenašamo Wiyno energijo, ki jo drugi v bo-hi m trpljenju potrebujejo. Zato uVM16 ze'° zadovoljne, da je osnp praznik posvečen družini. s . našem prostoru, v naši dr-। ’* P« je aktualno vrašanje tega
^rav Pomanjkanje medicin-,in,',STCr' v va®‘ zbor™*-'’ ta/'" Pravife 0 tem problemu, „ “™zaznavate, kot je pred-2™ v >"ih medijih, ste pro^a Podlagali poti, kako rešiti J/ Ptedsedstvu zbornice smo 4tMaval'to Ies eno od naibo^ stom"rVem v slovenskem pro-skun«-• naval’smo i° tud’ na n/ 5 zbornice zdravstvene pt;m' tskega kadra res povsod rOhe'.^nkrat ne v Po-kanL'	ie 'zbilo dno pomanj-
kje'	v Kliničnem centru,
Na n? Pr’manjkuje okrog tristo.
t116! na oddelku hematolo-
murske medicinske sestre so
se
e»emu od
gija, ki je eden najzatevnejših, ne delajo, ker je sester premalo. Zavzeli smo stališče, da je potrebno razširiti vpis v srednje in višje zdravstvene šole, na skupščini pa so bili tudi proti mnenju ministrstva, da bi se povečal vpis v mariborskih in ljubljanskih šolah, na obrobnih pa zmanjšal. Tako da bi se preprečilo odhajanje v tujino. Dosedanja politika zaposlovanja medicinski sester je bila nepravilna, saj. je bila zaposlovanje ustavljeno, zato je prišlo do takih stanj, da prihajajo pomagat medicinske sestre iz pokoja. Pomembno je, da ministrstvo za zdravstvo, in to naša zbornica tudi zahteva, čim prej pripravi normative, saj jih nimamo, ter razmeji dela in naloge med medicinskimi sestrami in drugimi zdravstvenimi delavci ter zdravniki in pravilno ovrednoti naše delo. Mi smo zaradi želje, da se delo medicinske sestre pravilno finančno ovrednoti, analitično oceni, upoštevajoč delovne razmere, aprila ustanovili sindikat delavcev zdravstvene nege. Tudi po-
vanj aktivno vključile, saj imamo 450 članov.
- Kaj od tega, kar ste predlagali za rešitev problema pomanjkanja negovalnega, sestrskega osebja, je Že uresničeno?
Vpisi na zdravstvene šole so že bili razšitjeni, s tem da je zbornica naložila strokovnemu kolegiju za podrčje nege, ki je organ ministrstva in dela v kviru zdravstvenega sveta Slovenije, da ministrstvo čim prej pripravi predlog za razmejitev del in nalog.
- Še včeraj ste medicinske sestre opozarjale, da nimate možnosti napredovanja in nadaljevanja šolanja na visokošolski stopnji. Letos pa imate prve študentke, ki nadaljujejo šolanje na visoki stopnji.
Letos je petdeset sester vpisanih na visoko stopnjo in študira iz dela, rednega študija na visoki šoli pa še ni. Mislim, da je to zelo velik napredek, pa ne samo za naš slovenski prostor. Vse zahodne dežele so že imele možnosti, da so se sestre izobraževale na visoki šoli, razen Slovenija, Bolgarija, Romunija in države nekdanje Jugoslavije. Tudi Madžarska in Češka sta bili pred nami. Mislim, da je to nujno, če
hočemo iti v korak z razvojem, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija s smernicami do leta dva tisoč, daje negovalno področje samostojna stroka.
- la slednje pa je potreben tudi miselni preobrat, saj vaše dejavnosti doslej nismo bili vajeni obravnavati kot samostojne.
Naša dejavnost je bila v zdravstvenem varstvu opredeljena kot pomoč medicini in tako je bila pojmovana tudi po kodeksu etike zdravstvenih delavcev. Sedaj imamo svoj kodeks etike medicinskih sester in prizadevamo si za to, da bi bila to samostojna stroka, enakovredna preostalim v zdravstvenem varstvu, in da enakovredno delamo. Ko človek dela samo tisto, kar se mu naroča, sam sebe ne more graditi. Ko pa lahko in je nujno, da gradiš sebe, si ustvarjalen, kreativen tudi na področju nege, saj nega ni samo rutina, ampak je zajetje človeka kot psihosocialnega bitja ter celostno spremljanje človeka. Proces zdravstvene nege se uvaja že deset let in na internem oddelku smo ga že imeli, vendar je zastal. Nujno je, da ga začnemo uvajati, saj če sestra bolnika sprejme, svoje delo načrtuje, ocenjuje, postavi svojo diagnozo, to delo tudi vrednoti. O določenih težkih bolnikih potem poroča tudi patronažni sestri. Vse to je lahko le v pomoč zdravljenju, saj ima bolnik kakovostnejšo oskrbo in nego, torej kakovostnejše življenje tudi med boleznijo. Rutina v zdravstvenem varstvu ni zadosti, dostikrat pa smo vsi zdravstveni delavci preveč usmerjeni v posege, določeno preiskavo, organ, pozabljamo pa, da je to človek, ki poleg vseh preiskav ob sebi potrebuje še
Javor ob peskovniku v Ljutomeru in v vrtec na Pohorje
Bodo stoletni hrasti odmrli?
Vrtec Ljutomer je spet pripravil dve odmevni in koristni akciji. Ob svetovnem dnevu Zemlje so ob vrtčevem peskovniku posadili javor, da bo še dovolj sence. Sami so skopali jamo in nasipali vanjo humus, kije prav tako njihov lastni »proizvod«. Na čelu te akcije je bila vzgojiteljica NADA MARINIČ.
Zbornica zdravstvene nege Slovenije je krovna strokovna organizacija, katere člani so društva medicinskih sester in predsednice društev so članice predsedstva zbornice. Eno od enajstih društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je tudi pomursko društvo, ki šteje 550 .članov.
Delo zbornice je, vzpostaviti strokovni nadzor in dober strokovni razvoj negovalne dejavnosti ter nenehno izobraževanje sester. Negovalna stroka je samostojna na področju zdravstvenega varstva in si zbornica tačas najbolj prizadeva v povezavi z ministrstvom za zdravstvo, da dobi legitimnost v zakonu o zdravstvenem varstvu, saj je doslej zakonsko priznana le zdravniška zbornica.
Zbornica izobražuje medicinske sestre na področju svojih specialnosti, pomursko društvo pa v svoj vsakoletni program dela uvrsti predavanja za širše osebno izobraževanje. Letos so že opravili seminar Spremljanje težko bolnih in umirajočih, ki ga je vodila dr. Metka Klevišar, ob svetovnem dnevu zdravja, ki je bil posvečen zobozdravstvu, pa jim je predavala dr. Tothova. Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester pa so pripravili srečanje pomurskih sester v Banovcih, kjer so se odločili, da bodo letos spoznali še sodobna načela v prehrani, se izpopolnili pri negi starostnika in komunikaciji ter spoznali delo v skupini hipertonikov.
Slovenske medicinske sestre so bile lani sprejete tudi v mednarodno sestrsko združenje ICN. Lanskoletnega mednarodnega kongresa združenja, ki je bil v Madridu, se je udeležila tudi slovenska delegacija, v kateri sta bili dve tudi iz pomurskega društva medicinskih sester.
To pa ni edini primer njihove skrbi za lepo in čisto okolje. Tako ves čas zbirajo star papir, ob igrišču pa so namestili več košev. Sami so jih pobarvali in sedaj vanje odlagajo vse, kar bi škodilo naravi. Iz odpadnega materiala pa so naredili nekaj zanimivih izdelkov in jih razstavili.
Še vedno pa zaskrbljeni opazujejo reko Ščavnico, ki je zelo onesnažena, tak pa je tudi zrak v mestu. Zato se bojijo, da ne bi odmrli stoletni hrasti v ljutomerskem parku.
Od 3. do 8. maja pa so organizirali vrtec v naravi za otroke od 5. do 7. leta. Podali so se na Pohorje, in sicer so si za nekaj
Še fotografija za spomin na vrtec v naravi. Da so se otroci dobro počutili, je bilo mogoče razbrati z njihovih razigranih in veselih obrazov.
dni našli drugi dom v planinski koči Glažuta. Tam so se srečali z lovcem, ki jih je popeljal po gozdu ter jim razkrival njegove značilnosti in skrivnosti. Ogledali so si tudi diafilm o značilnostih Pohorja, obiskali so otroški disko klub, izvedli planinske pohode in bilo je še več drugih »vznemirljivih« stvari. Po besedah vzgojiteljice STA-ŠKE BREZOVAR, ki je bila vodja vrtca v naravi, so si nabrali polno novih izkušenj.
J. G.
- _________________________________________________
’ Nedelji bo v soboto nekaj velikega, prijetnega
J se za
solo
^U^se2U.me nekoliko ^nte^MaltefJolaijeose-6V ni S' A,i sniSe PM p,i|tazkd^no priredi-
e(s u.?d!"n na „ ^®Javnosti ali n°ve Nain pa Sem ... n ^ea- Preiš-
pOvi Učitei;^žl1 prvošol-Mo Da ,	pndejo k PC
b’tiin J* ie n1 Vs> očeti« K
(k ^ater1 Za začetPi,na °g’ tako
ie vr? vPrašanLk od8°voriti vremenu ojM ‘iudje^^nu’ ]pdje,toliko Sn7ppl .^Poved,, ■	katerih
n o vspn, \	Otroci
fo^jihovih VerJali, kak«”’tako da dei ni? atk°v A^no ^ezna-p^Po^li N^Pak poma' Ie°^ati kuse o kroV° So morali ..v>i Det8otovitvah n]U Zraka’ Ha Mensk?6"1. v ka? 'n nazadnje skScn i S8«- Za r'Je tud' kai v^Mis^	so se
i”-
/ ^atne n, Jlh priPra-toj^he8! s,Vari So ?[oma žene, tav°dektSo]ske s°b'le na Voljo I?° *a 0	SO1 prav 8°-
kot n ? kor’stnega
JO Ptes^ki prvo«h?Ve starše-za mamice.
po-
>o-
Nova šolska stavba (tudi telovadnica in otroški vrtec) je že pokrita. Občina Ljutomer in Republika Slovenija sta svoj delež (dolg) potrebnega denarja že zagotovili, krajevni skupnosti Mala Nedelja in Radoslavci pa še čaka precej težka naloga. (Fotografija: J. G.)
Njihova šolska stavba in učilnice pa so že dokaj »obubožene«. Ko pa je vse tako staro! Ampak v novem šolskem letu se jim obeta nova šola. Dokaj velika stavba (okrog 1.700 kvadratnih metrov površin) je že pokrita, gradbinci pa hitijo tudi z notranjimi deli. Vsi že nestrpno pričakujejo, kdaj bo prišel tisti slavnostni trenutek, ko bo nekdo prerezal trak in razglasil, da je nova šola odprta. Vendar jih pred tem lepim pričakovanjem čaka še velika naloga: v krajevnih skupnosti Mala Nedelja in Rado-slavci (šolski okoliš) zbrati lasten 10-odstotni delež za pokritje te naložbe. Po sedanjih izračunih naj bi bilo to okrog 25 milijonov tolarjev. Le kje vzeti toliko denarja? Če ne bi bilo treba prispevati tudi za posodabljanje cest, nov vodovodni rezervoar in druge potrebe, bi nekako še »stisnili«, tako pa ... No, treba je zapisati, da so domačini poskrbeli za brezplačno parcelo, premestitev električnega voda in še nekatere druge nujne potrebe, o gotovinskih prispevkih pa se do-
slej še niso uspeli dogovoriti, oziroma izpeljati konkretne akcije. Pripravljenost pa vsekakor obstaja, saj se zavedajo, da je to njihova dolžnost.
V ta namen bodu to soboto (21. maja) organizirali dobrodelno prireditev z naslovom ZAPOJMO IN ZAIGRAJMO ZA NOVO ŠOLO. Za dobro počutje bodo poskrbele članice aktiva kmečkih žena s kulinarično razstavo in domačimi specialitetami, v kultumo-zabavnem programu pa bodo nastopili Bratje Kurbos, Zlatko Dobrič, Heidi Korošec, Brandy, Vinko Šimek, učenci OS Mala Nedelja, domača pihalna godba, Ma-lonedeljski fantje, Breda Senčar in ansambel Bacardi. Priredili bodo tudi bogat srečelov in razstavo otroških del. Pričakujejo, da bodo prišli domala vsi nekdanji učenci (od 500 do 600), učitelji, prijatelji in vsi, ki imajo vsaj kakšno koreninico v teh krajih. Obeta se torej dokaj množična in zanimiva prire-
človeka, pogovor. Bolnik iz družine prinese vse, kar nosi v sebi, zato bi ga morali sprejemati in ga videti v celoti.
— Koliko drugi delavci v zdravstvenem varstvu sprejemajo to vašo novo mesto in vlogo, koliko so pripravljeni priznati, da je zdravstvena nega samostojna stroka?
Odvisno od ljudi. V začetku smo res imeli občutek, da je večina proti, ampak ni tako, saj v tem ne more biti nobene konkurence, ampak samo boljše sodelovanje, in mislim, da bo to lahko zelo v prid našim varovancem. So bili zelo veliki upori, predvsem medicinska fakulteta je precej nasprotovala visokošolskemu izobraževanju medicinskih sester. Meni je zelo žal, da iz Pomurja nimamo vpisane za nadaljnji študij nobene medicinske sestre. Eden od razlogov je bil, da so pri tem zahtevali znanje angleškega jezika, pri nas pa prevladuje nemščina, in drugo, pri vodilnih za ta vpis ni bilo posluha. In moti nas, da je naše strokovno izpopolnjeva- • nje odvisno od tega, ali dobimo od vodilnih za to odobritev.
MAJDA HORVAT Fotografija: NATAŠA JUHNOV
PRISPEVAJTE ZA
MATERINSKI DOM’
Prispevke lahko nakažete na žiro račun
Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA!
ditev.
JOŽE GRAJ
TEMPUS - sliši se dokaj učeno, gre pa za precej preprosto stvar
Začetno naravoslovje
Med novostmi, ki si utirajo poti v našo osnovno šolo, je tudi mednarodni projekt TEMPUS. Gre za nekoliko drugačen pouk naravoslovja, kot je stara praksa. V ta namen poteka tudi poseben 25-urni program izobraževanja učiteljev, v katerega se je vključila tudi SIMONA BAVČAR z OŠ III M. Sobota. Pridobljeno znanje pa skuša sproti vnašati v vzgojno-izobraževalno delo v razredu.
Prejšnji četrtek smo dobili povabilo, da bi bili vsaj nekaj časa na njihovemu naravoslovnemu dnevu (4. c- in 4. d-razre^), ki ga je pripravila skupaj s sodelavko NADO PERŠ. Njihova tema je bila ZDRAVA PREHRANA. Potem ko so se O tem sami veliko pogovarjali, pisali, risali ..., so povabili v goste še znano zagovornico tako imenovane biohrane ZINKO POŠTRAK iz Maribora. Učenci in tudi navzoči učitelji so skoraj strmeli od začudenja, ko jim je gostja pripovedovala, da pomfrit ni zdrava hrana zaradi prevelike vsebnosti maščobe in prežganega olja, da bi se pri prehrani morali izogibati belemu kruhu, oluščenemu rižu, belemu sladkorju, mesu itd. Uživati pa bi morali predvsem čimveč zelenjave in sadja, surovega mleka, črnega kruha, jedi iz soje in drugih stročnic, prosene in ajdove kaše ipd. Na koncu je vse skupaj tudi pogostila z različnimi »primerki« biohrane. Bilo je res dobro! Mogoče bo poslej tudi na domačih krožkih pogosteje kaj takšnega.
To pa je bil kajpak le eden od zgledov, kako učencem na razredni stopnji osnovne šole posredovati začetna vedenja iz naravoslovja.
»Program izobraževanja učiteljev začetnega naravoslovja TEMPUS je zelo pester. Gre za področja, kot so živa narava, telesa in snovi, elektrika, zvok in glasba, svetloba itd. Vse to naj bi potekalo po metodi konstruktivističnega poučevanja, to pomeni dopolnjevanje otrokovih prejšnjih izkušenj z rožicami, igračami, mlinčkom, papirnatim letalom itd. Otrok svoje izkušnje nariše, jih opiše očetu ali mamici ter razloži učiteljici, če ga vpraša o njih. Naravoslovje je pot od reči in dejanj do znamenj in operacij z njimi. Je pa tudi pot nazaj od znamenj do resničnosti. Najvažnejše vezi med obema pa so razlaga preteklih pojavov in napovedi prihodnjih. To pot mora otrok prehoditi neznansko velikokrat v različnih okoliščinah. Odrasli, zlasti šola in učitelji smo mu dolžni pri tem pomagati. Če vse prepustimo otroku, se rado zgodi, da od izkušenj ne krene na pot do znamenj. Če pa odločajo samo učitelji in šola, pa se naravoslovje rado spremeni v sama znamenja. Vsi želimo, da se kaj takega ne bi dogajalo. Odkrivanje in raziskovanje sta temeljna cilja naravoslovja in naravoslovnega izobraževanja.«
J. GRAJ
stran 8
nasveti
Dogajanja na ljubljanski borzi
Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom, 10. 5., in ponedeljkom, 16. 5. 1994.
Tudi tokrat, tako kot nazadnje, je delniška družba Salus v dveh dneh (12. 5.) objavila sporočilo za javnost o začasni zaustavitvi trgovanja z njeno delnico zaradi 50-odstotnega porasta tečaja njene delnice. V d.d. Salus ugotavljajo, da ni bilo nobenih poslovnih, pravnih, kadrovskih ali organizacijskih dogodkov, ki bi lahko vplivali na poslovanje družbe in s tem na nepričakovano hitro povečanje cene njihove delnice po objavi zadnjega sporočila za javnost (5. 5. 1994).
Mladinski knjigi Založbi je 11. 5. uspel zbor delničarjev (zbor v prvem poskusu ni bil sklepčen), prisotnih je bilo namreč dobra polovica delničarjev. Delničarji MK bodo dobili izplačane dividende po dokončanem lastninjenju (predvidoma v drugi polovici leta), lastninjenje pa se je zavleklo zaradi čakanja na revizijo SDK. MK je v letu 1993 dosegla nekaj več kot 100 mio tolarjev bruto dobička, po plačilu davka iz dobička in po predvidenih oblikovanih rezervah, bi tako ostalo približno 55 mio tolarjev nerazporejenega dobička, kar bi lahko izplačali delničarjem v obliki dividend.
Uvrščena kotadja I - obveznice
Enotni tečaj obveznice RSL 1 je na torkovem borznem sestanku iz 103,6 porasel na 103,8 ter se na tem nivoju zadržal še naslednja dva dni, skupno pa je bilo za nekaj manj kot 226 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj sicer poskočil na 104,1 pri več kot 86,7 mio tolarjev prometa, vendar je v ponedeljek padel na 103,9, ko je bilo za 66,2 mio tolarjev prometa.
10. 5. se je enotni tečaj obveznice RSL 2 zadržal na ponedeljkovem nivoju 111,4, ko je bilo za 19,4 mio tolarjev prometa, v sredo porasel na 111,5 in se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek, skupno pa je bilo za več kot 78,6 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 111,3, ko je bilo za nekaj manj kot 30,2 mio tolaijev prometa v ponedeljek pa nad 111,2 pri nekaj manj kot 11,2 mio tolarjev prometa.
16. 5. se je prvič v tem tednu (pravzaprav po dvajsetih dneh) trgovalo z obveznico RSL 8, njen enotni tečaj je padel za cele 4 odstotne točke, prometa pa je bilo za 483 tisoč tolaijev.
Z obveznico RSL II so bili v sredo prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti nekaj manj kot 3,7 mio tolaijev po nespremenjenem tečaju 100,4, na četrtkovem borznem sestanku pa je njen enotni tečaj zdrs-
Cnta prvih borov U. Brvi«« saaso «0608 62-236 TpMbkb. 0608 62-853
POSLOVALNICA LJUBLJANA
Slovanska cesta 54. Ljubljana 6*000 ffOS 131-65. Talafaks 061 131-347
MAMBO*
Partizanska cesta 3-5. 62000 Maribor « 062 29-460 Telefaks: 062 29-460
nil na 98,5 pri 3 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj ponovno zdrsnil, tokrat na 97,6 pri nekaj manj kot 12,1 mio tolarjev prometa, vendar je v ponedeljek poskočil na 100,4, ko je bilo za več kot 24,5 mio tolarjev prometa.
Z obveznico RST II z izkoriščeno davčno olajšavo so bili v sredo prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 753 tisoč tolaijev po nespremenjenem tečaju 101,5, na četrtkovem borznem sestanku pa je tudi tečaj te obveznice zdrsnil in sicer na 100,8 pri 314 tisoč tolarjih prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 102,0 pri skromnih 20 tisoč tolarjih prometa, v ponedeljek pa na 102,1, ko je bilo za 1,7 mio tolaijev prometa.
12. 6. so bili z obveznico RSL 2 z iskoriščeno davčno olajšavo prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 350 tisoč tolarjev, njen enotni tečaj pa je padel iz 110,8 na 110,5. Na tem nivoju se je nato zadržal tudi v petek, ko je bilo za 525 tisoč tolarjev prometa.
Uvrščena kotadja II - obveznice
V torek so bili z obveznico Mesto Ljubljana sklenjeni aplikacijski posli v skromni vrednosti 53 tisoč tolaijev po tečaju 103,4 (+0,3 odstotne točke), vendar je njen enotni tečaj v sredo zdrsnil za kar 1,2 odstotni točki na 102,2 pri nekaj manj kot 2 mio tolaijev prometa, v četrtek pa na 102,0 in se na tem nivoju zadržal tudi v petek, skupno pa je bilo za več kot 1,7 mio tolarjev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil na 102,5, prometa pa je bilo za nekaj manj kot 19,4 mio tolaijev prometa.
Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj SKB 1 iz 104,5 padel na 104,0, ko je bilo za 312 tisoč tolaijev prometa, naslednjega dne na 103,6 pri nekaj več kot 1,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 103,7 (nekaj manj kot 1,8 mio tolarjev prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj padel in sicer na 103,1, ko je bilo za več kot 16,5 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa rahlo porasel na 105,2 pri 37,6 mio tolaijev prometa.
Prosti trg - obveznice
Z obveznico Gorenje so bili 11. 5. prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 153 tisoč tolarjev po tečaju 103,0 (-0,6 odstotne točke), vendar se je naslednjega dne vrnil na 103,6 pri 377 tisoč tolarjih prometa. V petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 243 tisoč tolaijev po tečaju 103,1, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj porasel na 103,5 pri 336 tisoč tolarjih prometa.
Tudi z obveznico LEK 2 so bili v sredo prijavljeni aplikacijski posli v skromni vrednosti 85 tisoč tolarjev po tečaju 107,5, v petek pa v vrednosti 17 tisoč tolaijev po tečaju 107,2.
V torek je enotni tečaj obveznice občine Laško iz 89,5 zdrsnil na 88,0, ko je bilo za 784 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 87,0 pri 172 tisoč tolarjih prometa. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 88,1, ko je bilo za 1,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa zdrsnil kar na 86,1 pri več kot 3,9 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice Občina Šmarje je v torek iz 92,1 padel na 91,8 in se na tem nivoju zadržal tudi v sredo, skupno pa je bilo za več kot 1,5
OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE VLOGE OBČANOV V MESECU MAJU
za mesec maj
Hranilne vloge	R	2,1%
Tekoči računi	0,75 R-R + 5	1,58-2,52
- negativno stanje	R + 28	4,26
- posojilo na TR	R + 15	3,32
Žiroračuni Tolarski depoziti	75% R	1,58
vezava od 31 dni	R +	6,25-R + 8,25 2,63-2,79
vezava od 91 dni	R +	8,50-R + 9,50 2,81-2,89
vezava od 181 dni	R +	9,00-R + 10,00 2,85-2,93
366 dni	R + 10,00-R + 11,00 2,93-3,01	
Hranilna pisma, nominirana v DEM Rok vezave 91-180 dni
Rok vezave 181-360 dni
Blagajniški zapisi, nominirani V DEM
Rok vezave 360 dni
7,25 nespr. obr. mera 8,00 nespr. obr. mera
8,75 nespr. obr. mera
R je mesečna obrestna mera in znaša v maju 2,1%, % pa je letna obrestna mera.
Creditanstalt - Nova banka d.d.
©
Z nami do uspeha
mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj zdrsnil na 91,0 pri 360 tisoč tolarjih prometa, se nato v petek vrnil na 91,8 (73 tisoč tolarjev prometa), v ponedeljek pa poskočil na 92,0, ko je bilo za 719 tisoč tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice Občina Zagorje je v torek iz 75,3 porasel na 77,6, ko je bilo za 935 tisoč tolarjev aplikacijskih poslov, v četrtek pa padel na 77,4 pri 126 tisoč tolarjih prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 77,1 in se na tem nivoju zadržal tudi v petek, skupno pa je bilo za 943 tisoč tolarjev prometa.
Z obveznico PTT Celje je bil v četrtek sklenjen aplikacijski posel v skromni vrednosti 87 tisoč tolarjev po tečaju 107,0 (—0,2 odstotne točke). Na tem nivoju se je nato zadržal tudi v petek, promet pa je bil še skromnejši (29 tisoč tolarjev prometa). Enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana je na torkovem borznem sestanku rahlo porasel iz 106,0 na 106,1 pri prometu 89 tisoč tolarjev, vendar je naslednjega dne padel na 105,5, ko je bilo za 581 tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 105,8 in se na tem nivoju zadržal tudi v petek ter v ponedeljek, skupno pa je bilo za (609 tisoč tolarjev prometa). Za 0,1 odstotne točke na 122,7 je na torkovem borznem sestanku padel enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica, ko je bilo za 972 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa poskočil kar na 123,5 pri 685 tisoč tolarjih prometa. V petek je njen enotni tečaj zdrsnil na 122,1, ko je bilo za 919 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 121,7 (2,4 mio tolarjev prometa).
Z obveznico Rogaška 1 so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 25,7 mio tolarjev, njen enotni tečaj pa je poskočil na 108,0 (+1,6 odstotne točke). Tudi naslednjega dne so bili s to obveznico sklenjeni aplikacijski posli, tokrat v skromni vrednosti 76 tisoč tolarjev po tečaju 106,5, v ponedeljek pa je bilo za 127 tisoč tolaijev prometa po nespremenjenem tečaju.
Prosti trg - redne delnice
Tako kot v prejšnjem tednu je tudi v tem tednu enotni tečaj delnice Dadas nihal. V torek je tako iz 289667 padel na 287995, ko je bilo za nekaj manj kot 60 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 285658 pri nekaj manj kot 48,3 mio tolarjih prometa, v četrtek pa poskočil na 290046 (več kot 33,9 mio tolarjev prometa). V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 289876, prometa pa je bilo za 213 mio tolarjev.
Enotni tečaj redne delnice Fin-media je v torek iz 139831 padel na 139382, ko je bilo za več kot 11,4 mio tolaijev prometa, naslednjega dne na 137117 pri nekaj manj kot 3,6 mio tolarjih prometa, v četrtek pa porasel na 138444 (več kot 3,2 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 137572, ko je bilo za nekaj manj kot 9,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 138853 pri nekaj manj kot 5,3 mio tolarjev prometa.
Padel je v tem tednu enotni tečaj delnice LEK. Iz 11511 je v torek padel na 11567 pri 347 tisoč tolarjih prometa, naslednjega dne pa na 11504, ko je bilo za več kot 1,3 mio tolaijev prometa. V petek je njen enotni tečaj rahlo padel na 11500 pri 345 tisoč tolarjih prometa, v ponedeljek pa rahlo porasel na 11507, ko je bilo za 598 tisoč tolarjev prometa.
10. 5. je enotni tečaj delnice MK Založba iz 10230 porasel na 10968 pri več kot 16,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 10999, ko je bilo za nekaj manj več manj kot 31,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 11000 (več kot 2 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 10827, ko je bilo za nekaj manj kot 47 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 10815 pri nekaj manj kot 7 mio tolarjev prometa.
V torek je enotni tečaj delnica NIKA iz 147576 porasel na 148320, ko je bilo za več kot 9,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 148539 pri več kot 26 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 150564 (več kot 24,8 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 151403, ko je bilo za 24,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 151295 pri nekaj manj kot 14,4 mio tolarjev prometa.
Enotni tečaj delnice Probanke je v tem tednu nihal. V torek je iz 23550 rahlo padel na 23533 pri več kot 6,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 23249, ko je bilo za več kot 14,7 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 23298 (14,7 mio tolarjev prometa).
TONČKA BOŽINOVIČ
Strokovnjak odgovarja
informacije na tel.: 069 31-650
Povprečna slovenska družina z dvema otrokoma, ki se sicer iz dneva v dan srečui® „nsi(|iunl težavami, ima na evidenčnih računih pri SDK-ju za okoli milijon tolarjev premoženja, ur so namreč imetniki lastninskih certifikatov, ki jim omogočajo nakup delčka	leta, W
nega premoženja. Vnovčevanje certifikatov, ki je načelno možno do 30. junija 1» nedvomno pomembno zaznamovalo letošnje leto.	., Kie m ka®
Kam boste vložili svoje certifikate? Kaj želite z njimi doseči? Kako te želje uresničiti ■ In dobiti vse potrebne informacije za pomembno odločitev, ki lahko vpliva na vase ova rubriM življenje vaših otrok? Pri odgovorih na ta vprašanja naj vam bo v pomoč naša
Strokovnjak odgovarja.	nrašanjav^
V njej bo gospod Branko Drobnak vsakih 14 dni odgovarjal na najrazličnejša vpra z naložbami lastninskih certifikatov.	sčenih družb
Branko Drobnak je eden od direktorjev ene najzanimivejših in največjih poobIas®	a Družba
upravljanje investicijskih skladov, ki jo je ustanovila Zavarovalnica Triglav, d.d, Lju bo upravljala šest regionalnih pooblaščenih investicijskih družb, ki bodo zbirale cendTriglav0Vin Ijanov Slovenije in z njimi kupovale delnice najuspešnejših slovenskih podjetij. Ena investicijskih družb ima sedež tudi v Murski Soboti.	. razpršaa°^
Čeprav imajo naložbe v investicijske družbe svoje posebnosti - zlasti varn°®’ podoba0; naložb, najhitreje zagotovljeno pojavljanje delnic na borzi, preglednost poslovanja v h voznin Branko Drobnak s svojim znanjem in strokovnostjo odgovarjal tudi na vprašanja o ®na nasl°v' oblikah vlaganj certifikatov. Svoja vprašanja lahko torej posredujete našemu urednis Slovenska 41, Murska Sobota, za rubriko: Strokovnjak odgovarja.	onavadi Pr°v.e
Naša nova rubrika naj bo v pomoč vsem tistim, ki si kljub nenehnemu, a p° vpf°s^ splošnemu ali preveč strokovnemu pisanju o lastninjenju po slovensko zastavljajo konKietn 1 nje: »I, kam bi del?« Potrudili se bomo, da bodo naše informacije čim nazorne) > praktične in uporabne. Pišite!
Triglav
Pooblaščena investicijska družba
▼▼ ob Muri d.d.
v ustanavljanju									
									
MEDNARODNI FINANČNI TRG									
LONDON:							„ 5. 19°4		
	TEDENSKO POVP.		10. 5	. 1994	16. 5. 1994		11.7500 7.0289		
USD/AT	11.7414		11.7700		11.7560				
DEM/AT	‘7.0277		7.0326		7.0242				
ZVEZA BANK CELOVEC: V ATS 100 ZA ENOT							17. 5 700.55 822.80 8.80		
	TEDENSKO POVP.		10. 5	. 1994	16. 5. 1994				
DEM	700.48	706.08	700.50	706.10	700.50	706.10		82£žo	
CHF	820.86	826.86	821.30	827.30	823.30	829.30			
SIT	8.80	9.20	8.80	9.20	8.80	9.20			
NB MADŽARSKE: SREDNJI TEČAJ V FORINTIH ZA ENOTO, ZA ATS 100							,7 5. l”4		
	TEDENSKO POVP.		10. 5. 1994		16. 5	1994	61-92 72.60 ‘ 880.56		
DEM	61.50		61.46		61.88				
CHF	72.02		71.99		£32.62				
ATS	874.53		873.99		879.94				
NARODNA BANKA HRVAŠKE: SREDNJI TEČAJ V HRD ZA 100 ENOT							17. 5	1994	
	TEDENSKO POVP.		10. 5	1994	16. 5. 1994		3717-95 4364.99 528.49 4686.00		
DEM	3716.46		3718.82							
CHF	4351.46		4363.25						
ATS	527.76		528.85		i.				
SIT	4693.75		4692.00		—			i	
DOMAČI TRG: V SIT ZA ENOTO,			ZA HRD 100 ENOT						
LB, D.D.,	LJUBLJANA:						17, 5	l^SO	
	TEDENSKO POVP.		10. 5	1994	16. 5. 1994		78.40 11.09 91.56 1.70	11.20	
DEM	78.55	78.89	78.55	78.95	78.55	78.80		92-49	
ATS	11.11	11.22	11.12	11.23	11.11	11.21		2.3°	
CHF	91.52	92.37	91.71	92.64	91.58	92.33			
HRD	1.88	2.46	2.10 .	2.70	1.70	2.30			
SKB, D.D	, LJUBLJANA:						17. 5	19978-95	
	TEDENSKO POVP.		10. 5	1994	16. 5	1994	78.30 11.00 99.40 1.90	11-30	
DEM	78.41	79.03	78.45	79.15	0.00	0.00		93-1°	
ATS	11.05	11.30	11.05	11.30	0.00	0.00		2-5°	
CHF	91.25	93.10	91.50	93.10	0.00	0.00			
HRD	1.90	2.50	1.90	2.50	0.00	0.00			
A-BANKA	, D. D., LJUBLJANA:						17. 5		
	TEDENSKO POVP.		10. 5.	1994	16. 5	1994	78.30 11.03 91+5 1.10	11.22	
DEM	78.38	78.98	78.50	79.05	78.30	78.95		92-5°	
ATS	11.04	11.22	11.05	11.22	11.03	11.23		2.0°	
CHF	91.33	92.50	91.50	92.76	91.15	92.54			
HRD	1.55	2.17	2.05	2.45	1.30	2.06			
EBANKA,	D.D., MARIBOR:						17. 5		
	TEDENSKO POVP.		10. 5.	1994	16. 5.	1994	78.35 11.05 91.00 0.00	11.25	
DEM	78.34	79.05	78.30	79.10	0.00	0.00		92.75	
ATS	11.10	11.25	11.10	11.24	0.00	0.00		0.0°	
CHF	91.00	92.80	91.00	92.88	0.00	0.00			
HRD	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00			
KB, D.D.,	MARIBOR:						17- 5	^78-9?	
	TEDENSKO POVP.		10. 5.	1994	16. 5.	1994	77.60 11.03 90.93 1.90	11-22	
DEM	77,76	79.01	77.95	79.05	0.00	0.00		92-5°	
ATS	11.06	11.24	11.09	11.24	0.00	0.00		2.3°	
CHF	91.17	92.66	91.62	92.91	0.00	0.00			
HRD	2.00	2.40	2.00	2.40	0.00	0.00			
PB, D.D.,	MURSKA SOBOTA:						17- 5-	l"40.0°	
	TEDENSKO POVP.		10. 5.	1994	16. 5.	1994			
DEM	77.67	79.07	0.00	0.00	77.60	79.00	0 00	0-S	
ATS	10.89	11.19	0.00	0.00	10.88	11.16		O.o°	
CHF	90.13	92.33	0.00	0.00	89.80	92.00	O.oo		
HRD	2.00	2.30	0.00	0.00	2.00	2.30			
PROBANKA, D. D., MARIBOR:							17. 5-		
	TEDENSKO POVP.		10. 5.	1994	16. 5.	1994	78.00 11.09 91-54 o.oo	'A 0.0°	
DEM	78.00	79.10	78.00	79.10	78.00	79.10			
ATS	11.09	11.25	11.09	11.25	11.09	11.25			
CHF	91.36	92.68	91.50	92.83	91.38	92.70			
HRD	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00			
SB, D.D., CELJE:							17. 5-	'"»S	
	TEDENSKO POVP.		10. 5.	1994	16. 5.	1994	77-80		
DEM	78.04	79.16	78.27	79.40	77.80	78.90	11.00		£
ATS	11.03	11.22	11.06	11.28	11.00	11.16	91.50		
CHF	91.75	92.80	92.00	93.20	91.50	92.50	o.oo		
HRD	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00			
PUBLIKUM, CELJE:							17. 5-	U-K	
	TEDENSKO POVP.		10. 5.	1994	16. 5. 1994		78.4$		
DEM	78.51	78.90	78.50	78.95	78.40	78.85	11. H		
ATS	11.12	11.18	11.13	11.19	11.11	11.17	91.20		
CHF	91.38	92.64	91.60	92.69	91.30	92.59	o.oo		
HRD	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00		1’94,79 “'12 <5$	
PUBLIKUM, MARIBOR: TEDENSKO POVP.			10. 5.	1994	16. 5. 1994		17. 5-78.45		
DEM	78.46	78.82	78.45	78.85	78.48	78.79	11.12		
ATS	11.12	11.19	11.12	11.18	’ 11.12	11.19	90-8°		
CHF	91.04	92.56	91.25	92.80	90.90	92.32	o.oo		
HRD	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00		&	
PUBLIKUM, ŠENTILJ:							17. 5-		
	TEDENSKO POVP.		10. 5.	1994	16. 5.	1994	77.65		
DEM	77.71	79.10	77.65	79.10	77.65	79.10	10.90		
ATS	10.90	11.25	10.90	11.25	10.90	11.25	90.80		
CHF	91.03	92.56	91.20	92.80	90.90	92.32	o.oo		
HRD	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00	0.00		1:8	
POVPREČJE BANČNIH MENJALNIC:							17. 5-		
	TEDENSKO	POVP.	10. 5.	1994	16. 5.	1994	78.32		
DEM	78.36	79.10	78.41	79.18	78.33	79.06	11.07		
ATS	11.07	11.24	11.08	11.25	11.07	11.23	91.35		
CHF	91.35	92.87	91.54	93.11	91.35	92.77	1.65		
HRD	1.81	2.30	2.00	2.40	1.63	2.23			
VIR: Denar in trg, podatkovno-informacijski sistem časnika Finance
OPB: Povprečni tečaji so izračunani po podatkih v obdobju od 10. do 16. maja
finance
stran 9
kmetijska panorama
Kdo bo lastninil Pomurske mlekarne?	e
Ministrstvo za kmetijstvo proti
A — —
specializirani mlekarski zadrugi
, -o določeno, da lahko V uvodnem delu Zakona o zadrugah je	so jahko
adrugo ustanovijo najmanj trije ustanovi e J , tanov|;ena tudi lirične in pravne osebe. Na tej osnovi je	ustanovitelji
specializirana Pomurska mlekarska zadruga, mlekarne. Do so poleg rejcev, ki oddajajo mleko, tudi	. o s0 se začeli
ta ni nič spornega, težave pa so se P°Ja™ ’ namreč na se-postopki lastninjenja Pomurskih mlekarn.	. pravico do
Marnu tistih, pri katerih imajo zadružni upr strstvo za kme-sodelovanja pri lastninskem preoblikovanju,	lastninijo
tijstvo pa je s sklepom odločilo, da Pomurske	reg pri pri-
nekdanje kmetijske zadruge. Zakonodajalec j v^ce, ki so se pravi novega zadružnega zakona skušal popra	mnogih
v preteklosti dogajale zadružnemu premoženj , predelo-Ptunerih prešlo v družbeno last, zato naj bi evsako talnih podjetij zdaj lastninile tudi zadruge« .	... za(jrugam, so
Podjetje posebej težko določiti deleže, ki bi prip	pripadel
* sprejeti enotni kriteriji, po katerih naj bi zadrgjmP, P^. 5-odstotni delež v teh podjetjih, in to tis	proizvodno
v obdobju od začetka leta 1986 do konca leta £ do lastni-oziroma poslovno sodelovale s tem podjetjem. . zadruge, jonjapa imajo tudi nove, največkrat so to spe reaeHuje roke), •J0 ustanovliene pozneje (zakon t^cn® ^redno ali prek Jtaovi cjanj pa so y omenjenem obdobju P „a Jastni-nijo^ ot8anizacij poslovno sodelovali s po j tj ’
Na takšen način je bila ustanovljena tudi specializirana Pomurska mlekarska zadruga, v katero se je včlanila večina kmetov iz lendavske in soboške občine, ki oddajajo mleko '' soboško mlekarno, zato bi oilo povsem normalno, da ta zadruga postane tudi delni last-n'k Pomurskih mlekarn. Na-P^a, ki je bila pri tem storila, pa je v tem, da so bile
med ustanovitelji specializirane Pomurske mlekarske zadruge poleg kmetov tudi Pomurske mlekarne, po uradni razlagi pa naj bi to pomenilo, da podjetje lastnini samo sebe, to pa ni možno. Pomurska mlekarska zadruga se je na takšno odločitev ministrstva za kmetijstvo seveda pritožila, na pogovoru, ki so ga imeli na omenjenem ministrstvu, pa so pred-
stavniki mlekarske zadruge predlagali, da dobijo pravico do lastninjenja Pomurskih mlekarn, in to po stanju, ki je bilo ob ustanovitvi zadruge. Člani specializirane mlekarske zadruge so takrat oddali 93 odstotkov vsega mleka, ki ga je zbrala soboška mlekarna, in tej zadrugi bi moral zato pripasti tudi takšen delež lastništva, kot je namenjen zadrugam. S tem morajo seveda soglašati preostale splošne kmetijske zadruge na tem območju, vendar je zaenkrat vprašanje, kakšni bodo rezultati teh pogovorov. Pravico do deleža v Pomurskih mlekarnah si namreč lastijo tudi te zadruge, vendar bi bilo pošteno, da lastništvo pripade tistim zadružnikom, ki z mlekarno tudi resnično sodelujejo. O popolni pravičnosti seveda ni mogoče govoriti, saj je tudi zakon ne zagotavlja, vedno bo nekdo, ki bo ostal prikrajšan, medtem ko bodo na drugi strani eni pobirali sadove drugih;
Če specializirana mlekarska zadruga in splošne kmetijske zadruge pri tem ne bodo našle ustreznega in pametnega dogovora, se bo kaj lahko zgodilo, da postopkov lastninjenja po zakonu o zadrugah v Pomur-
skih mlekarnah ne bodo izpeljali in bo ta del lastništva morda celo prešel v lastništvo države oziroma ustreznega sklada. To pa bi bila verjetno najslabša rešitev za tukajšnje rejce, zato naj v zadrugah pohitijo in najdejo najustreznejšo rešitev. Če ne bo prišlo do pravočasnega razpleta teh vprašanj, v Pomurskih mlekarnah pravijo, da ne bodo čakali z lastninjenjem preostalega dela družbenega premoženja. Po podatkih, ki so jih zbrali, so namreč zadružniki upravičeni do 38,2- odstotnega deleža vrednosti celotnega podjetja (del proizvodnje v Pomurskih mlekarnah namreč teče mimo sodelovanja z zadružniki), zato bodo lastninjenje tistega dela podjetja, do katerega imajo pravico delavci, skušali izpeljati neodvisno od tega, kako bo potekalo lastninjenje s strani zadrug. Vrednost celotnega podjetja so ocenili na 15 milijonov mark, delež, ki bo ostal po izločitvi za zadruge in sklade, pa bodo olastninili zaposleni z brezplačno razdelitvijo delnic in notranjim odkupom. Zanimanje za to je, saj je vsaj za zdaj naložba v Pomurske mlekarne varna.
LUDVIK KOVAČ
Ocenjeni biki na osemenjevalnem Judi letos smo ob koncu govedorejsm	UcenCira-
osemenjevalnih centrih v Slovemj* P predstavljeni je> ki je bilo interno, ocenjeni biki pa ^osti v naslednjih dneh.	Upntru ie potekalo
v Spanje na Osemenievaln,emotiistvo in gozdarstvo, kladu z odločbo Ministrstva za kme ] minister za fisiji pa je predsedoval prof. dr. Jože Oster kmetijstvo.	od teh je 23
dV?tos smo komisiji predstavili 25 bi ov.
°">lo licenco, 2 sta bila izločena.	činu živali so
ie Potekalo po usta'Cin omišitenost. Naj-vi« ocene za okvir, telesne oblike in la možna ocena je 9/ za srednjo se J / bQta so letos dobm' 'Z osemenjevalnega centra ^ur ime
.^ilka teža okvir tel. oblike omišičenost
fes
&
&
JpLF
s
rofil
Pr? rečeno bT
$oboStaV'tv'> ki h ° VSe oceniene bike rejci videli na javni Ni?1 niain 3 na osemenjevalnem centru v Murski
kav^take	13-°°-
tati	j Predstavitve je, pokazati rejcem bike,
dobi, netskega ; °do 're^li v hlevu in jih seznaniti z rezul-J '	selekcijskega napredka v enoletnem ob-
in
ena,<> vend?^^ je bil opravljen »razsek 0 tem v naslednji številki Vestnika.
Osemenjevalni center pri ŽVZ za Pomurje M. Sobota: Jože Črnko, dr. vet. med.
120655 120659
120660 120662
120742
120743 120760 120818 120819 120820 120821 120822 120824 120829 120830 120831 120832
120833
120841
1.175 1.225 1.325
1.275 1.219 1.360 1.300
925
855 940
920 895
915 820
760 730
675 715
650
7
7
7
8
6
9
8
6
5
7
8
6
7
7
6
6
5
7
5
5
5
8
5
7
8
7
6
6
6
7
6
8
6
7
7
7
6
6
7
7
9
7
7
8
7
6
6
6
6
6
6
6
5
7
6
6
6
Kompost
Kompost nastaja s trohnenjem organskih snovi, kot so: listje, slama, trava, zdravi odpadki rastlin, kuhinjski organski odpadki, gnoj domačih živali, tudi šota in travna ruša. Prostor, kjer zbiramo organske odpadke z namenom, da bi jih spremenili v kompostno prst, imenujemo kompostišče. Kompost je srce vsakega biotičnega vrta. Iz ostankov preteklega vrtnega leta nastaja nova prst za rodovitnost naslednjih letnih časov.
Najpomembnejši razkrojevalci so mikrobi (bakterije, glivice) in druge drobne živali,vse pa za svoj razvoj potrebujejo kisik. Razkroje-valni proces pripada edafonu (ži-valsko-rastlinska združba), od katerega je odvisen nastanek rodovitne prsti. Kompostiranje poteka v štirih stopnjah. Najprej prevladujejo bakterije, nato glivice, v tretji stopnji se pojavijo žuželke, na koncu pa deževniki, ki hkrati s temno barvo komposta kažejo, da so talni organizmi »proizvedli« zrel, obstojen humus. Majhni vrtovi nimajo prostora za klasično kompostišče, zato ga nadomeščajo razne posode, zaboji itn., vsi pa morajo biti zračni. V delu vrta, ki smo ga namenili za kompostni kup, zasadimo grmovnice (leska, bezeg, ognjeni trn, glog...), ki bodo dajale kompostnemu kupu senco. Izogibamo se žarkemu soncu, vetru in temni, hladni senci. V vročem letnem času je pokrivanje še posebno pomembno, da se v kompostu ohranita vlažnost in dejavnost. Tla morajo biti dovolj odcedna, da ni kompost po dežju v vodi. Na osnovni ploskvi izkopljemo 10-20 cm globoko jamo. Velikost kompostnega kupa je odvisna od potrebe po izboljšavi tal z organsko gmoto in od razpoložljivega zemljišča. Za večji vrt je primerno, da si naredimo dva kompostna kupa, enega z vrtnimi odpadki, drugega pa iz hlevskega gnoja (dobro poteptamo). Klasičen kompostni kup je širok 1,5-2 m in poljubne dolžine trapezaste oblike. ' Naložena gmota naj ne bo višja od 1,5 m in ne širša od 2,5 m. Kompostišče načrtujemo tako skrbno, da
bo že od začetka stalno na istem mestu. Kompostni kup mora vedno stati na živih tleh. Kaj ne sodi na kompostni kup? Vrtnar mora vedno znova izločati in zbirati vse, kar moti pri pridelavi nove prsti: steklo, žico, kamenje, pločevino, plastiko, pelin in orehovo listje (deževniki ju ne marajo), zrele plevele s semeni, bolne rastline, gnilo sadje, korenine pirnice, Slaka itd.
Vsi različni odpadki iz hiše in vrta vsebujejo zelo različne snovi. Bolj kot je mešanica pestra in mno-gostranska, bogatejši bo kompost, ki iz nje nastaja. Bolj kot so posamezni deli majhni, hitreje in temeljiteje strohnijo. Prva spodnja plast naj bo, če je mogoče, sestavljena iz grobe, rahlo naložene gmote. Kompost dozori mnogo prej, če mu primešamo nekaj ilovnate zemlje (5 cm na 20 cm debelo plast odpadkov). Na vsak kubični meter dodamo 5 kg dušikovega gnojila. Različne organske odpadke dobro premešamo, da so organski procesi v kupu povsod izenačeni in ni neprepustnih plasti. Za enakomerno in hitro fermentacijo je pomembna vlaga, zato kup po potrebi zalivamo s postano vodo ali gnojnico. Gnojnica ga obogati s hranili in pospeši razvoj mikroorganizmov. Namesto gnojnice lahko uporabimo vodo, ki smo ji dodali 0,1-0,3 kg kompleksnega gnojila
(NPK+mikroelementi)
ali
Zv®-
pleve
- Plešem
S FUyMG-('CiD('z„
ZAViUAMO a iAJre|CTicil>i

0,1-015 kg uree na 1001 vode. Fermentacijo pospešimo, če kompostni kup prekopljemo vsaj dvakrat letno. Pri tem naj pride zunanja gmota na dno in notranja na vrh. Ponavadi je kompostni kup zrel v letu dni ali prej, odvisno od vremenskih razmer in sestavin. Na koncu vse skupaj pokrijemo s tanko plastjo zemlje, ki vsrkava izhajajoče pline. Črna folija pa preprečuje izhajanje amoniaka. Na vrhu naredimo vdolbino za padavine ter zalivanje z vodo in gnojilnimi zalivki. Kompost je zrel, kd.se vsi odpadki preobrazijo v ijavo> grudičasto prst. Dobro dozorel kompost je blaga, izravnana oblika trajnega humusa. S to drobno grudičasto prstjo obogatimo grede za sajenje (kompost plitko podkop-Ijemo), zabojčke za zgodnjo setev in setvene jamice ali sadilne jame.
inž. agr. Simona POTOČNIK
5<oX>A,I>A AH SE Sre&AUfEM-ZOPER. PoSEEPAlilC-E/AJ
TREtCuPČE </ALCr
Siliranje trav
Izgube pri konzerviranju oziroma sušenju sena
Izgube pri spravilu sena so velike, saj s sušenjem na tleh izgubimo 40-50% hranilnih snovi v lepem sončnem vremenu. V slabem vremenu pa so te izgube še dosti večje, tudi do 70%.
S sušenjem na sušilih izgube zmanjšamo, tako so na kozolcih, ostrgah, žičnih kozolcih 25-30%, najmanj izgub pa imamo s preve-trovanjem - s hladnim zrakom 25-30, s toplim zrakom, ki se ogreje od sonca v tunelu iz folije ali v komori pod streho, pa so izgube le 15-20%.
Vzroki za nastajanje izgub pri soncu so naslednji:
- drobljenje sena je tem večje, čim več obračamo seno, ko je že suho. Seno naj bi se obračalo čimveč, ko je še zeleno. Takoj ko pokosimo, moramo travo raztrositi, nato pa obračati vsaki 2-3 ure (stari pregovor pravi, da se seno suši na vilah), ko pa gre sušenje proti koncu, obračamo manj in pazljivo, da bo drobljenje z obračalnikom čim manjše. Največ hranilnih snovi, to je beljakovin, energije in vitaminov, je ravno v listju trav in detelj, ki tudi pri sušenju najhitreje odpade.
Izgube nastajajo še zaradi dihanja in drugih kemičnih procesov. S sušenjem se spreminja sestav krme, zmanjša se predvsem delež bolj dostopnih in prebavljivih nestruktumih ogljikovih hidratov (sladkorji, škrob), delež strukturnih ogljikovih hidratov, predvsem celuloze, pa se relativno poveča.
Splošno priznano pravilo, naj bo košnja čim zgodnejša, da je kakovost krme čim boljša, je v naših razmerah ključnega pomena za racionalno prirejo mleka in mesa. Za kakovostno seno bi moral biti čas košnje dovolj zgoden, ko je trava v začetku latenja, takrat bi seno vsebovalo 80-90g prebavljivih beljakovin, 350-380g čistega škroba in ne več kot 25-27% surove vlaknine. S takim senom lahko zamenjamo dobro koruzno silažo ali travno silažo in se vrednost obroka po energetski vrednosti bistveno ne zmanjša. Taka kakovost osnovnega obroka je za krave po telitvi in v pretežnem obdobju laktacije potrebna, posebno še, če hočemo doseči veliko proizvodnjo z majhno porabo koncentrata.
Izgube škrobnih enot, ki nastanejo pri siliranju:
- sveža silaža - 20 % suhe snovi	25-40 %
- ovela silaža - 25-30 % suhe snovi	20-34 %
- silaža - 35. % suhe snovi in več	17-27 %
Kako poteka fermentacija silaže
Na vsaki rastlini je na tisoče različnih mikroorganizmov, ki s krmnimi rastlinami pridejo v silos, ne glede na to, če je masa sveža ali ovenela.
Med drobnoživkami oziroma mikroorganizmi so tudi mlečnoki-slinske bakterije, ki so v naravi že tako zelo razširjene. Človek jih že od nekdaj uporablja pri konzumiranju hrane - kislo zelje in kisla repa. Mlečnokislinske bakterije tvorijo organske kisline, med njimi je seveda najpomembnejša mlečna kislina. Tako se v krmi poveča kislost in s tem zagotovi obstojnost silaže. Za kisanje silažne mase lahko dosežemo po drugi poti, z dodajanjem različnih konzervansov, ki ravno tako zakisajo silažo do kislosti pH 3,8-3,6. Za konzervanse uporabljamo predvsem organske kisline ali njihove soli.
Mlečnokislinske bakterije - označujemo jih gram pozitivne ne-sporogene mikroorganizme, ki fermentirajo lahkotopne ogljikove hidrate v mlečno kislino. Razdeljene so v dve skupini: homotef-mentativne mlečnokislinske bakterije, ki fermentirajo sladkorje, ki imajo 6 atomov ogljika (grozdni sladkor, sadni sladkor) v mlečno kislino; druga skupina je heterofermentativna mlečnokislinska bakterija, ki pa iz sladkorjev fermentatirajo poleg mlečne kisline še alkohol in ocetno kislino.
Mlečnokislinskim bakterijam pomeni ugodno okolje poleg hrane, to je sladkor, še ugodna temperatura, ki je v večini med 15 in 30°C.
Pri mlečnokislinskih bakterijah razlikujemo dve skupini: - bakterije hladnega vrenja	15-30°C
- bakterije toplega vrenja	40-54 °C
Običajno imamo opraviti s hladno fermentacijo. Ob začetku vrenja se zelo burno razvijejo bakterije, vendar zaradi naglega padca pH (kislosti), ki ga povzročajo mlečnokislinske bakterije, je življenje teh škodljivih mikroorganizmov kratkotrajno. Če imamo v silirnem materialu dovolj sladkorja, se mlečnokislinske bakterije razmnožijo tako, da imamo v silaži 2-3 dni že 1-2% mlečne kisline. Ta količina zadošča, da pH vrednost hitro pade pod 4,2.
Škodljivost nezaželjenih mikroorganizmov v silaži
- Maslenokislinske bakterije razgrajujejo poleg produktov iz sladkorja še mlečno kislino. Poleg tega pa napadajo tudi beljakovine, pri čemer nastajajo razkrojni proizvodi, ki oslabijo kislo reakcijo silaže.
Maslenokislinske bakterije se razvijejo le pri temperaturah od 28° do 40 °C in kislost silaže ne sme biti višja kot pH 4,2. Če se hočemo izogniti tem bakterijam-v silaži, moramo paziti na temperaturo, da ne bo višja od 28°C in da v silažo ne vnašamo zelja.
Zaželjeno je, da bi bile silaže brez maslene kisline, vendar je tako silažo težko pridelati. Za prehrano goveda se dopušča, da jo silaža vsebuje v malih količinah, če je maslene kisline več, silaža močno smrdi po njej in amoniaku. Take silaže živali pojedo malo in zelo vpliva na kakovost mleka.
Mirno lahko trdimo, da je uspeh pri siliranju odvisen od dveh dejavnikov:
- čimbolj popolno iztisniti zrak iz silosne mase
- dati ugodne razmere mlečnokislinskim bakterijam, da silažno maso čimprej zakisajo z mlečno kislino in zavrejo delovanje škodljivih mikroorganizmov.
Zakaj moramo silosni material temeljito potlačiti in iztisniti zrak?
Na rastlini so poleg zaželjenih mlečnokislinskih bakterij vedno tudi taki mikroorganizmi, ki lahko krmo pokvarijo, npr. plesni, maslenokislinske bakterije, gnilobne bakterije in kvasovke.
Poleg mikrobov delujejo v silaži, zlasti na začetku siliranja, rastlinski encimi. Rastlina diha, dokler ima na voljo kisik, in z dihanjem izgubljamo hranilne snovi. Teh izgub je v silaži toliko več, čim več je v silosni masi zraka; tem intenzivnejše je namreč dihanje in tem bolj se segreje silosni material, kar seveda povečuje izgube.
Pri dihanju, ki je značilno za prvo obdobje po polnjenju silosa, se porabljajo sladkorji, hkrati pa nastaja ogljikov dioksid, ki iztiska zaostali zrak. Rastlinski encimi, ki delujejo še nekaj časa v silosu, razgrajujejo beljakovine na njihove sestavne dele.
Naša naloga je, da ustvarimo ugodne možnosti za hiter razvoj in delovnaje mlečnokislinskih bakterij, s tem oviramo in zadržimo vpliv in delovnaje tistih mikroorganizmov, ki kvarijo silažo. Ko dobro tlačimo v silos silosni material, s tem oviramo dostop zraka. Tako ustvarimo ugodne možnosti, za razvoj koristnih mikroorganizmov.
Vrhnjo plast silaže pa zavarujemo pred kvarjenjem s plastično folijo, ki jo moramo obtežiti z gumami, ob robu pa z peskom. Če silos ni dobro pokrit, da ob pihanju vetra folija plapola, deluje isto kot črpalka, ki v silos dovaja zrak, in s tem je zgornja plast silosa za nas in naša goveda izgubljena.
Literatura je na voljo pri avtorju.
Strokovna svetovalna služba ŽVŽ-ja M- Sobota Jože Puhan, dipl. inž. kmet.
stran 10
lokalna samouprava
Ne ogrevajo se za spremembo odloka
Po besedah dr. Cirila Ribičiča, predsednika komisije državnega zbora za lokalno samoupravo, se v komisiji ne ogrevajo za spremembo odloka o določitvi referendumskih območij. Še posebno zato, ker je odlok zgolj predhodni dokument, kot velja tudi za zbore občanov. Dokončna odločitev o občinah, njihovih sedežih in imenih pa bo znana na podlagi izražene volje na referendumu in po sprejetju zakona o ustanovitvi občin, ki naj bi ga državni zbor predvidoma sprejemal junija. Morebitna odločitev ustavnega sodišča, da razveljavi omenjeni odlok - na ustavnem sodišču je namreč že deset pobud iz različnih koncev Slovenije za oceno zakonitosti odloka o referendumskih območjih -, pa bi naposled pomenila, da se rok za izvedbo referendumov lahko zavleče celo na jesenske mesece, kar bi pomenilo nevarnost, da do konca leta ne bi mogli izvesti preobrazbe sedanjih občin.
Sicer pa so v vseh spornih primerih referendumskih območij že zagotovljeni ustrezni ukrepi za ugotavljanje izida referendumskih odločanj. V komisiji se tudi zavzemajo, da bi zakon o upravi uveljavil takšno razmejitev pristojnosti, ki bi onemogočila popolno centralizacijo in težnje po podržavljenju občinskega premoženja. Pri predlogu sprememb zakona o lokalnih volitvah pa so v komisiji mnenja, da naj bi te zagotovile v novih občinskih svetih tudi enakopravno zastopanost vseh naselij. Če bi bila vzpostavljena tudi druga raven lokalne samouprave, ne bi število 340 novih občin v Sloveniji smelo predstavljati kakega problema. Pri tem največkrat omenjajo pokrajino. Drugače se lahko zgodi, da se bo centralizacija povečala kar za šestkrat, Slovenija pa bi ostala med tistimi petimi redkimi državami v svetu, ki imajo enostopenjsko lokalno samoupravo.	MILAN JERŠE
V Murski Soboti referenduma o novih občinah ne prepuščajo naključju Imenovani predsedniki 19 volilnih komisij
Ker se nedelja, 29. maja, ko bodo po vsej Sloveniji referendumi za ustanovitev občin, hitro približuje, potekajo številne akcije tudi v murskosoboški občini. V ta namen so že imenovali volilne komisije, ki jih sestavljajo predsedniki in trije člani ter njihovi namestniki. Predsednika volilne komisije in njegovega namestnika so imenovali skoraj povsod izmed sodnikov ali drugih diplomiranih pravnikov. Druge člane volilne komisije in njihove namestnike pa so izbrali po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov in posameznikov.
Občinska komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja ni imela pri izbiri kandidatov za te odgovorne funkcije lahkega dela, saj je bilo treba zagotoviti precej ljudi kar za 19 volilnih komisij referendumskih območij. V Beltincih bo vodil volilno komisijo Martin Glavač, v Bodoncih Franc Kolarič iz Murske Sobote, v Bogojini Jože Tivadar iz Lipovec, na Cankovi Karel Vogrinčič, v Gornjih Petrovcih Martin Vinčec iz Murske Sobote, pri Gradu Alfred Matiš iz Murske Sobote, na Hodošu pa so to funkcijo zaupali Stanko Lebarju (prav tako iz Murske Sobote). V Kuzmi
NOVO’ NOVO’ NOVO’ NOVO! NOVO!
Sedaj, ko se tečaji tujih valut umirjajo, je vedno več možnosti, da vaše prihranke oplemenitite na drugačen način.
PONUJAMO VAM
DOLGOROČNO VARČEVANJE
priložnost za tiste, ki hočejo gospodarno ravnati s svojim denarjem!
•	TOLARSKI DEPOZIT S PREMIJO
Poleg osnovnih obresti dobi varčevalec še nagradne premijske obresti.
•	Pri tej obliki varčujete v tolarjih, vendar se vam depozit sproti prilagaja vrednosti nemške marke.
•	OBROČNO VARČEVANJE
je oblika postopnega varčevanja z mesečnimi pologi, pri katerih znaša minimalni znesek varčevanja 100DEM v tolarski protivrednosti. Ob koncu varčevanja imate možnost najetja ugodnega posojila ali nadaljevanja varčevanja.
O podrobnosti oziroma prednostih posameznega načina varčevanja vas bodo seznanili v vaši enoti.
n Pomurska banka d.d
bo vodja volilne komisije Sobočan Milan Banič, v Križevcih Vlasta Horvat iz Murske Sobote, v Mač-kovcih Robert Stojko iz Sebebo-rec, v Martjancih Irena Nemeš, v Moravskih Toplicah pa Irena Fe-rencek iz Tešanovec. Na Pertoči bo predsednica volilne komisije za referendumsko območje Irma Volf iz Murske Sobote, v Prosenjakovcih Ludvik Rituper (prav tako iz Murske Sobote), v Puconcih Drago Farič iz Gorice, v Rogašovcih Anica Jerebic, v Šulincih Miran Žilavec, na Tišini Tibor Cigut, v Murski Soboti pa Bojan Žunič (vsi iz Murske Sobote).
MILAN JERŠE
V Apačah in okolici so za čiste račune
Trenja so odsev
N/»V N/ • ]	-■
nerazčiščenih zadev
Krajevna skupnost Apače, ki meri 27 kvadratnih kilometrov in ima okrog 2.500 prebivalcev, je pretežno kmetijsko območje, čeprav se vse bolj razvijajo tudi druge dejavnosti, veliko ljudi pa odhaja na delo v bližnjo Gornjo Radgono in Radence. Nekaj podjetij in obrtnikov seveda ne more preživljati vsega prebivalstva. Zato seje marsikdo iz Apaške doline odločil za začasno delo v sosednji Avstriji, ki je pomemben vir zaslužka. Sicer pa smo se v te kraje tokrat odpravili iz povsem drugega razloga. Hoteli smo namreč zaznati utrip pred bližnjim referendumom za oblikovanje nove občine, o čemer je bilo v minulih dneh precej zapletov.
»Če ne bo denaija, bo še slabše!«
»Sprva sem se res nagibal k temu, da bi v Apačah imeli svojo občino, vendar sem v isti sapi omenil tudi pogoje za njen nastanek. Ko smo pozneje ugotavljali skupno s člani občinske komisije za lokalno samoupravo, kaj naj bi to pomenilo, smo videli, da te zadeve še niso razčiščene. Na zborih občanov nihče ni vedel pojasniti, kako se bodo občine financirale. Vse je bilo zavito v temo, na kar sem moral kra-
JOŽE CMOR - predsednik sveta Krajevne skupnosti Apače
jane opozoriti, ker je to moja dolžnost. Če pogledamo drugo stran: ko smo imeli mi v skupni občini Gornja Radgona več petletnih referendumskih programov in smo določene stvari skupno gradjli, npr. šolo v Vidmu ob Ščavnici, čistilno napravo pri Negovi in telovadnico v Radencih, je bil tu v bistvu porabljen denar iz vse občine. Zato je treba pred odločitvijo o svoji občini te zadeve razčistiti. Prav v zvezi s tem je
prišlo do trenj na zborih občanov. Ko so ljudje zvedeli, za kaj gre, so bili za to, da ostanemo v skupni občini Gornja Radgona, kjer imamo več možnosti, da začete programe dokončamo. To je vprašanje oskrbe z vodo, dozidave prizidka k osnovni šoli v Apačah itd. Krajani menijo, da je zaenkrat boljše, da ostanemo v občini Gornja Radgona in da skupno rešujemo te zadeve. Odcepiš se lahko vedno, in to je lažje, kot se znova priključiti k nekomu. Sicer pa bo referendum pokazal, za kaj se bodo odločili ljudje,« meni predsednik sveta Krajevne skupnosti Apače Jože Cmor. »Pri določitvi referendumskega območja Apače, kar so si privoščili krščanski demokrati, je šlo za podlo igro z ljudmi. Ti imajo danes veliko drugih problemov, kot je npr. nezaposlenost, premajhna izkoriščenost zmogljivosti v kmetijstvu in
JOŽE LEBAR predsednik delovnega predsedstva zbora občanov v Stogovcih
drugo. Zato ni pošteno, da se s temi ljudmi manipulira. In če ne bo denarja, bo še slabše.«
»Obtožbe so neutemeljene in zlonamerne«
»KS Stogovci je na skrajnem severozahodnem delu občine Gornja Radgona z okrog 25
KAJ BODO APAČE JUTRI - To aktualno vprašanje se nenehno postavlja, konkreten odgovor pa bo znan šele po referendumu. Na fotografiji je v ospredju sedež krajevne skupnosti, v ozadju pa trgovina in cerkev. Foto: M. JERŠE
kvadratnih kilometrov površine, v 12 zaselkih pa živi 364 gospodinjstev s 1250 prebivalci. Že od začetka, ko so bile znane teze o novi samoupravi, smo razmišljali, da občina Apače skupaj s KS Stogovci verjetno ne bo tisto, kar bi občani Apaške kotline pričakovali. Kot nerazvito območje se bojimo, da bi z novo lokalno samoupravo, lahko celo nazadovali. Pri nas je zelo slabo razvita infrastruktura, saj
imamo v KS Stogovci 50 kilometrov krajevnih cest, na katere bi morali vsak dan nava-žati gramoz. Od tega smo jih uspeli asfaltirati le 9 kilometrov. Skrbi nas tudi oskrba z vodo, Apaška kotlina pa je znana kot zastrupljeno ob-
FRANC ŠIBRAT - član vaškega odbora Lutverci
močje, ker vsebuje voda preveč strupenih snovi. To bi morala biti skrb širše slovenske skupnosti. Na zboru je bilo 51 občanov, pri čemer je prišlo do čisto klasične pomote in ne za ponaredek, kot trdijo krščanski demokrati. Te obtožbe so neutemeljene in zlonamerne. Ne vem, zakaj si nekdo tako želi oblasti. Pred referemdu-mom pa to povzroča določeno nelagodje in nezaupanje. Kljub volji občanov obeh krajevnih skupnosti (Apače in Stogovci) je zapisano referendumsko območje za občino Apače,« pravi predsednik delovnega predsedstva zbora občanov v Stogovcih Jože Lebar.
»Smo za vložitev ustavnega spora«
»Lutverci so ena od večjih vasi v Krajevni skupnosti Apače s 104 hišnimi številkami in 335 občani. Imamo kar 60 odstotkov nezaposlenih. Ker se v državnem zboru dogajajo spremembe vsak dan, smo za vložitev ustavnega spora. Ustavno sodišče naj bi ugotovilo legitimnost zborov. Odločili smo se za referendumsko območje Gornja Radgona, pri čemer ni bilo nobenih nepravilnosti. Zahtevamo ime predlagatelja dopolnila v državnem zboru, zakaj so Lutverci in Sto-
govci izpadli in ni bila upoštevana volja krajanov. Igrajo se z našimi življenji. Državni zbor je neposlušno in nezainteresirano sprejel odlok o referendumskem območju Apače, s katerim se mi še danes ne strinjamo. Ob delitvi vasi se tu postavljajo po mojem novi berlinski zidovi. Z vsemi utemeljitvami in s podpisovanjem bi se moralo prisluhniti volji naših občanov, saj se odločajo za občino, ki naj bi nekaj prinesla,«
JOŽE KOVAČ P nik delovnega P’ h zbora občanov v Ap pravi Franc škega odbora Lutv »Stranke so se med seM grizle«	vi seiii 8a
»Zbor občanov, k p jj vodil, je bil	M
skupno opravili 'r J nosti Stogovci in AP je potekal zelo oeHeni,d? bili ljudje že tako nag. ; so se stranke me , ^gla*0 zle». Najprej
vanje prvi P1^10^ ref^ ! razumeli, kaj po	$ J (
dumsko območj	.^čis
Gornja Radgona, 0 (e® po domače P0^^ bodo glasovali.
vpitju je bilo za krajan0 L5 od 71 navzočih Ko sem hotel dah dv0faO° nje drugi pred log- skoraj''s* samovoljno zapu «izvest zato tega nismo ^d dodaja Jože K^Ldseds®’ nik delovnega P čgb. zbora občanov
Bodo občani
za mnoge obje t • vs6J^
Ob vsem tem। b’	zakaj
kor zanimivo os	za te
se pri njih raje odg GoJ rendumsko <>b<Ud Radgona in ne za AR dg vsem pa to, kak^ ^ mnenje občano
vaškeg® 0
I
RATKO - Predsednik
Apače	viteV
referendumom bj s6 rn nove občine. ”	। Apaf bi
zgodil čudež i ob& stale središče n (krajš^jja bili občani P^ jj^ g p mnogeobjekt’
Kot P°memb®" g18^' ostala druga e P h s tel 0 novne ^le v APa oVO a nico, kar b. bil« an6 ogromen zal g J dobi*’ sredstva ki b. 'h nag 1/' žave. Poleg teg biral» gradnjo vodn g ilne n»P šane-Nasova, SaIn kanalizacije bj ^ogl ^alj v novi obč,n'h” je bolj Aavi»!! diti, ampak bi	pog’.^i
kot doslej. ^Jnip^jo,^ vzrok, da so ^^a^l ovr lastni občim- dr^J. ni z drobljenje® ^jra^ zano nje"0 £ den^j^ bi dobili malo o žiti. N 6d pa bi veliko SInO J gjfp infrastrukture,^ z dr leti gradih skPjet^ pd deli sedanje GornJ8 & občine. Torej gona moral nam pom^ sednik vašk g
Ratko Mitrov>^lLAsJ
stran 11
kulturna obzorja
Mednarodni grafični likovni center
Ljubljanski Mednarodni grafični i^^radu. Od tega domuje v za ta namen prenovljenem T^em grafičnih tetaje tudi formalno prevzel organizacijo m	.. mednarod-
teenalov in v celoti nasledil sekretariat za orga	J' Moderne
Mh grafičnih razstav, ki je deloval v sklopu lju j galerije.
P^mbneif °Staja naj' n,ega bienala «-“7 grafie' S edno gostila J tJe d°Slej do’ “Stednor^tl to svetovno Petkov od "jenih
Oh / ' eta-^WzvpiVreh b'enalih pa ^eiovati tudS'0^110^0 center rok . gresn° knl-
Prav prostori nkaqev dom ^jivosti, k^ih” tehnične 7ankariev dom Je Ponudil bienai,, ’ SQ ■jubljan-
Ol“ogočiie vilV Zadnlih letih 'Je eelotne L ■ aven realiza-?tv°ritvene sln?Je ‘n PosebeJ 'e najbolje n?vVesnosti. kar se Ja“iu jubilXPaZal° ob otvar-r°dnega grafivga 20- medna-“'Ja 1993® af'^nega bienala ju-zna$lnost
■Sanskih gaiJ^ da se večina s svo£ ] P^amsko
®° grafike VsreaZStavami na vse te razstave
pa se usklajeno odpirajo v tednu pred otvoritvijo bienala, torej v dneh, ko v Ljubljani deluje mednarodna žirija za podelitev najvišjih nagrad in priznanj grafičnim umetnikom.
Nesporno je, da so prav nagrade mednarodnih žirij, podeljene v štirih desetletjih obstoja ljubljanskega bienala, oblikovale elito svetovno uveljavljenih grafičnih umetnikov (Ar-min LANDECK, Henri-Geor-hes ADANM, Pierre SOULA-GES, Yozo HAMAGUCHI, Robert RAUSCHENBERG, Victor VASARELY, Antoni TAPIES, Janez BERNIK, Ko-suke KIMURA, Miroslav ŠU-TEJ, Akira MATSUMOTO, Tetsuja NODA, Adriena ŠI-MOTOVA, Jiri ANDERLE, Eduardo PAOLOZZI, Susan ROTHENBERG, Dan ALLI-SON, Haydee LANDING, David SALLE).
Pomemben vidik razvoja domačega likovnega prizorišča predstavlja Ljubljanska grafična šola v okviru ljubljanske Likovne akademije. Kakovosten trenutek, ljubljanske grafične šole je s svojo širino pomagal sooblikovati prav domači bienale. Ta bienale daje neizbrisen kakovostni pečat tudi likovnemu dogajanju Srednje Evrope, ki razen prvega med vsemi, beneškega bienala. nima primerljive razstavne akcije na tem področju.
V zadnjih petih letih je v sodelovanju z MGLC nastalo ali še nastaja več grafičnih map domačih in tujih avtorjev. Tu gre tako za reprinte življenjskih opusov že pokojnih umetnikov (Riko DEBENJAK, Veno PILON) ali ustvaijajočih avtorjev (Janez BERNIK, Andrej JEMEC, Adriana MARAŽ, Gorazd ŠEFRAN, Marijan TRŠAR).
Izmed tujih gostov omenimo: Američana Dan AJLLL SON (1989) in Lynne ALLEN (1993), nemški umetniki Franz HITZER, Rainer PLUM, Max ULIGH (1991) ter Angleža
Magnus IRVIN in Tim LONG (1993) kot grafični umetniki, ki so delali in demonstrirali v grafičnih delavnicah MGLC.
Danes tako v bienalnih, še bolj pa v zunajbienalnih sezonah Mednarodni grafični likovni center organizira osebne ali izborne razstave grafik in likovnih del na papirju domačih in tujih umetnikov v GALERIJI TIVOLI ter izmenjuje razstave s sorodnimi inštitucijami po svetu. Na ta način skrbi za mobilnost domače likovne produkcije.
Odmevnejša med takšnimi akcijami z začetkom iz leta 1990 je razstava Velika nagrada risbe ALPE-JADRAN, katere tretja izvedba bo postavljena v Ljubljani junija 1994, jeseni pa bo začela krožiti kot potujoča razstava po Srednji Evropi.
Prvo veliko nagrado risbe ALPE-JADRAN (1990) je prejela slovenska avtorica Jana VIZJAK, drugo (1992) pa priznani furlanski umetnik Giuseppe ZIGAINA.
Pravilnik razstave predvideva, da nagrajenec te razstave v eksperimentalnih ateljejih MGLC s pomočjo grafičnih tehnik v številčno omejeni nakladi odtisne motiv, ki ga je izbrala mednarodna žirija. Ta naklada se nato razdeli med sodelujoče Srednjeevropske inštitucije kot izvrsten dokument.
Pavel TOPLAK
kovice iz
dvot»ni	v grajski
SoboTS
s|,eSni,, skupin
ds‘avila z Me Kog se 0i^ko plesno Z 1 Murencki, u>ža gledališče iž
2° s P uia ek°’ P'esni
X TtOČko
bor?^1. Plesni’c azz .osnove JazzvZ Ju,nb 1Z Mari' $ z ^zL adl° za P^s cent	Mo-
V?MaribS °o Plesni plest?Otovaniem Z Brezkon-z Ma*.CenterJ L >?° . Vesolju, vese|i„ ^aribora pa
Ske n1 Plesni stUr, Sodelova]' PtesnJ' ,°Snovne« P,ln' s sobo-% ni^hajeMni’ °‘roška pa Sr?esi>a sk J P esala Itsz
P'na HaPiness
°Žboif Or>ci Ne; v .
’ str°kovni ln SinJa ^delavki pn
kulture
ZKO Slovenija za področje plesnih dejavnosti, bosta izbrali najboljše skupine, ki bodo decembra nastopile v Novi Gorici.
***
V soboto, 21. maja, ob 20. uri bo v vaškem domu pri Gradu na Goričkem prestavitev porabskih Slovencev Iz življenja na oder.
***
V razstavišču Pokrajinskega muzeja Murska Sobota bo v četrtek, 19. maja, ob 19. uri otvoritev gostujoče razstave Pripovedi s panjev. Razstava, ki jo posreduje Čebelarski muzej iz Radovljice, bo na ogled do 30. junija.
Razstava pomurskih likovnikov v Ljubljani
V Ljubljani so prejšnji teden odprli dve razstavi DLUPP-a, Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Manjšo razstavo so pripravili v prostorih Društva likovnih umetnikov Slovenije, obširnejša pa je v Cekinovem gradu.
Pred dvema letoma ustanovljeni DLUPP, ki združuje likovne ustvarjalce iz pokrajine ob Muri, omogoča pomemben pregled likovnega ustvarjanja iz novejšega časa v našem prostoru. Na 2. razstavi del likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije razstavlja 20 avtorjev. Največ razstavljenih del je s pokrajinsko motiviko, čeprav imajo avtorji, Nikolaj Beer, Štefan Hauko, Vladimir Potočnik, Jože Denko, Endre Gonter in Zdenko Huzjan, pri tem zelo individualen pristop. Figurativna tematika prevladuje v delih Darka Birse, Su-zanne Kiraly - Moss, Ignaca Premoše in Mirka Rajnaija. Sandi Červek razstavlja slike iz črnega opusa, z energijo različnih barvnih vrednosti so nabite
čaka«
- , _ _ _ . ob letu družine
M	to luč, ki v oknu gori, moja
tajnik o a mene ni...« Tako je pel
b Z vsem ^^'mi leti sem izbrala to pesem in ml je (as ^m posredovala svojim učencem. j razreJ 0Sfnim marcem, ko smo v vsa-^“žena pripravljali točke za proslavo u ^dno sen, -
ko seru n ■ u^encem rada govorila o materi, ^.močnim st0Pila pred otroke, sem jim /co kave ^Venim poudarkom brala Skode-* e minute ^ano m tiho so poslušali. To so s^Une. ’ smo bili vsi uglašeni na iste naaJ^arski dan nisem bila priprav-Q ^morir-0’ ie sledila mojemu uvodu moin>e pesmi »Mati čaka«.
3Zredu raziago pesmi o materi je po ^°jno nn t0?^ nevrotičen smeh mojega konce učenca Petra. V hipu je Po^edali nntract]° učencev, ki so vsi nemirno ^dia ipr:otl njemu. Tudi sama sem se esed. „p trenutku nisem našla primernih stOp:i er’ ka) bi rekla tvoja mama, če bi Sa niir V razred in slišala ta tvoj smeh,«
no vPrašala. »Kaj bi rekla, kaj bi f0” Tokrat Zafr^i]ivo odgovoril. »Nagnal bi n ki v svnSern iaz onemela. »Kakšna mati je sina zažene nož,« je nervozno
i ^ene laPe se ne bi sklonil, bi se zabil a,erimi pa se je zapičil v vrata, pred Zaradi thstaLv
efl besed sem morala spremeniti
uvod v našo pesem in govoriti tudi o materah, ki zaradi težkih razmer v svojih družinah često izgubljajo živce in ob nemogočem obnašanju svojih otrok delajo usodne napake. Poznala sem Petrovo družino. Oče alkoholik, ki vsak dan pijan razgraja doma. Mati sama s posestvom, vsem delom in skrbjo za šest nepreskrbljenih otrok, brez denarja... Brez očetove avtoritete so bili vsi trije sinovi težko vzgojljivi. Mati je bila nemočna ob njih in pijanem možu. Ljubila jih je, a često je v kritičnih trenutkih izgubljala živce.
Razgovor sem usmerila v stanje tistih družin, kjer domuje alkohol. Otroci so se odprli. »Tudi naš oče pije. Obleži v jarku, pa ga z bratom pobereva, ko greva iz šole, naš pride domov ves potolčen, brez klobuka...« itd. Mati in žena pa čaka...
Memoriranje pesmi smo kljub temu končali. Uro sem zaključila: »Kdor bo jutri pesem najbolje deklamiral, bo z njo nastopil na proslavi dneva žena.«
Petrov tresoči glas je dal lepi pesmi tisti čustveni ton, da sem ga izbrala za nastop ob osmem marcu. Veliko sem delala z njim, saj se je bal, ker ni bil še nikdar na odru. Njegovo mater pa sem šla posebej povabit na proslavo. Redko je prihajala v šolo, saj o svojih otrocih tudi v tej ustanovi ni slišala nič dobrega.
Tokrat je prišla in sedla v drugo klop, da bi svojega sina bolje videla.
»Moja mati me čaka, a mene ni...« Nežno so odmevale otrokove besede z odra. Mati pa
je ves čas jokala.
Cilka Dimec-Žerdin
slike Zlatka Gnezde, na ogled so tudi slike na papirju Marjana Gumilarja. Franc Mesarič, najvidnejši prestavnik šu-perrealizma, se je predstavil s slikami barvnih ploskev in teles, prostorskih objektov polna so dela Ignaca Medena, razstavljena so tudi najnovejša dela Franca Bencaka. Grafiko predstavljata dva avtorja: Štefan Galič z najnovejšimi barvnimi lesorezi in Ivo Bošnjako-vič z barvnimi sitotiski. Marika Danč - Roth razstavlja svoje tapiserije. Razstavi se je pridružil s svojimi deli še kipar Ferenc Kiraly.
Razstava je pritegnila zanimanje številnih ljubiteljev likovne umetnosti, predvsem tam živečih Prekmurcev in drugih znanih kulturnikov.
ALEKSANDRA NANA RITUPER
Pripravnica -orgle
V Murski Soboti, Beltincih, Bakovcih, Mlajtincih, Roga-šovcih, Pertoči in na Cankovi že 4. leto delujejo glasbeni oddelki Teološke fakultete Maribor, ki jim pravijo pripravnica - orgle. Gre za praktično in teoretično usposabljanje mladih (osnovnošolcev in srednješolcev) iz teorije, igranja in petja. Vključenih jih je čez 60. Zbirajo se v omenjenih krajih (v cerkvah ali zasebnih hišah), kjer jih obiskuje mentor. Te dni se pripravljajo na zaključne nastope, ki jih bodo imeli 29. maja v župnijskih cerkvi v Beltincih, 11. junija ha Pertoči in 12. junija v Murski Soboti. Medtem pa so se že večkrat predstavili v različnih krajih.
___________ L P
Niste sami Vestnik
•
Je , z vami!
Za zeleni jezik (61)
V Ljutomeru so pred kratkim praznovali 30-letnico tamkajšnje gimnazije. Ob tej priložnosti so njen uradni naziv spremenili za eno črko: iz Gimnazije Frana Miklošiča je postala Gimnazija Franca Miklošiča. To je menda del ljutomerske javnosti dokaj razburilo, zato nam je profesorica Cilka Jakelj predlagala, da bi v rubriki osvetlili to vprašanje. Gre seveda za vprašanje, kdo ima prav: ali tisti, ki govorijo in pišejo Fran Miklošič, ali oni, ki uporabljajo ime Franc Miklošič. Ker sem se podpisani leta 1991 podrobneje ukvarjal z Miklošičevim jezikoslovnim delom in na to temo priobčil dva obsežnejša zapisa v Vestniku in reviji Separatio ter pri Slavističnem društvu Pomurja izdal Miklošičevo zlaganko za osnovne šole in Miklošičevo mapo za srednje šole (v času, ko brez reklame ne gre, pač malo samoreklame!), sem kolegičin predlog sprejel. Še preden pa bom pojasnil, katera raba je pravilna (pod pravilnostjo je tokrat mišljena skladnost z biografskimi/življenje-pisnimi dejstvi), naj na kratko spomnim bralce, kdo je bil Miklošič (1813-1891).
Bil je evropsko znan jezikoslovec (evropski sloves je v tistem času pomenil svetovni sloves), doma iz Radomerščaka pri Ljutomeru. Najprej je v Gradcu uspešno končal študij filozofije in prava ter dosegel doktorat iz filozofije. Potem gaje pot zanesla na Dunaj in tam kaj kmalu v jezikoslovne vode. Ob Kopitarjevem vzpodbujanju se je kmalu tako poglobil v slovanske jezike, da je lahko napisal oceno Boppove Primerjalne slovnice, ki mu je prinesla sloves prvega moža slavistike. Začel je vzporejati žive slovanske jezike s staro cerkveno slovanščino, pri čemer je upošteval tudi širše indoevropske primerjave. Z deli, med katerimi so najpomembnejše štiri knjige Primerjalne slovnice slovanskih jezikov (Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen - 1852: Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov, 1856: Primerjalno oblikoslovje, 1875: Primerjalno besedotvorje, 1883: Primerjalna skladnja), Tujke v slovanskih jezikih (Die Fremdworter in den slavischen Sprachen, 1867), O tujkah (liber die Fremdworter, 1888), Etimološki slovar slovanskih jezikov (Etymologisches Wbrterbuch der slavischen Sprachen, 1886) idr., je postavil temelje primerjalnemu slovanskemu jezikoslovju kot znanstveni disciplini. Sebi in Slovencem pa je pridobil častno mesto v evropski jezikoslovni in kulturni zavesti sploh.
Največjega slovenskega jezikoslovca, katerega znanstveni opus (t.i. primarna literatura) bo še lep čas količinsko presegal knjige in članke o njegovem delu (t.i. sekundarna literatura), so krstili »v ljutomerski farni cerkvi po stari ljudski šegi na priljubljeno ime prvega bližnjega svetnika Franca (Ksaverija)«. Tako poroča najtemeljitejši popisovalec Miklošičevega življenja Matija Murko (Mi-klosichs Jugend- und Lehrjahre, Weimar 1898; prevod Franceta Vogrinca Miklošičeva mladost in študijska leta, v: Matija Murko -izbrano delo, Ljubljana 1963, str. 107-157). Tudi navedbe v Slovenskem biografskem leksikonu nedvoumno dajejo prav tistim, ki so in še Miklošiča imenujejo Franc. Naj poudarim: pravilna raba imena, ki je v skladu z biografskimi podatki, je Franc Miklošič. Kljub temu pa v kulturni zavesti večine Slovencev danes živi Fran Miklošič. Tudi njegovi prleški rojaki pri tem niso izjema, o čemer jasno priča spominska ploša na jezikoslovčevi rojstni hiši, odkrita 1926. leta, in do nedavnega tudi uradni naziv ljutomerske gimnazije.
Kako in zakaj je prišlo do »prekrstitve« Franca Miklošiča v Frana? Odgovor na KAKO je mogoče izluščiti iz naslovov člankov o Miklošiču od leta 1844 do 1991 (Mirko Nidorfer: Bibliografija Franca Miklošiča, III - Članki o Miklošiču, v: Miklošičev zbornik, Maribor 1991), odgovor na ZAKAJ pa bo nujno plod osebne presoje zgodovinskih okoliščin ter Miklošičevega časa in časa po njem.
Resnici na ljubo je treba najprej povedati, da Franca Miklošiča pisci niso preimenovali le v Frana, ampak so mu nadevali tudi druga imena: hrvaški so ga vse do novejšega časa imenovali Franjo, slovenski pa nekajkrat tudi France in Frančišek. Ime Fran Miklošič je uvedla osrednjeslovenska publicistika že za Miklošičevega življenja. Prvič je bilo v naslovu članka uporabljeno leta 1853 v Novicah gospodarskih, obrtniških in narodnih, ta raba pa se je okrepila v 80. letih, še posebej pa na začetku 90., ko so se Novicam pridružili še zapisovalci v Slovencu, Koledarju Družbe sv. Mohorja, Slovenskem gospodarju, Domu in svetu, celo v Ljubljanskem zvonu. Po dveh desetletjih zatišja se je publicistično zanimanje za »Frana Miklošiča« prebudilo spet v 20. letih našega stoletja, še posebej pa v letih 1983-1991. Prav v tem zadnjem obdobju je raba imena Fran Miklošič povsem prevladala.
Jasno razvidno je, da je to rabo v kulturno zavest Slovencev vnesla publicistika, kajti v nasprotju z njo so nadaljevalci Miklošičevega znanstvenega dela, veliki jezikoslovci kot npr. Vatroslav Oblak, Vatroslav Jagič. Rudolf Kolarič, Rajko Nahtigal, France Bezlaj, Janko Jurančič idr., zmeraj govorili in pisali o Francu Miklošiču. V 2. polovici 19. stoletja bi razlog za to publicistično rabo mogel biti slovenski narodnobuditeljski, protinemško in pro-slovansko usmerjeni duh, ki mu je ime Franc zvenelo preveč germansko. Vsekakor pa ti razlogi niso mogli več delovati v prvi in drugi Jugoslaviji. Prej je treba nadaljevanje te rabe pripisati nekritičnemu in internemu povzemanju že zapisanega ter preslabi informiranosti zapisovalcev. Zaradi močnega vpliva, ki ga mediji imajo, pa je ta raba postala vsesplošna, tako splošna, da je danes prodrla celo v jezikoslovne kroge: v že omenjenem Miklošičevem zborniku avtorji člankov razglabljajo o Franu Miklošiču, to ime pa so prevzeli (pod vplivom slovenskih organizatorjev?) tudi tuji strokovnjaki na Simpoziju ob stoletnici Franca Miklošiča.
Zato sprememba prleške hiše učenosti v Gimnazijo Franca Miklošiča ni le konkretni akt preimenovanja ustanove, ampak tudi simbolično dejanje vrnitve Miklošiča Miklošiču, ki mu je vsekakor treba pritrditi.	FRANCI JUST
kulturni koledar
RAZSTAVA
MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja bo 19. maja ob 19. uri otvoritev gostujoče razstave Čebelarskega muzeja iz Radovljice - Pripovedi s panjev. Razstava bo na ogled do 3. junija.
MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane je na ogled razstava slik Ernesta Bransbergerja. Odprta bo do 10. junija.
MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajda razstavljajo člani LI-KOS-a iz M. Sobote (Evgen Titan, Živko Brkič, Vlado Sagadin, Lojze Rous, Geza Škaper, Jasmina Žunič, Peter Stojanovič, Lojze Verbič in Adela Kardoš). Razstava je odprta do 3. junija.
LENDAVA: 20. maja bodo v grajski galeriji odprli likovno razstavo Mozaiki iz železne županije. Na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja.
PRIREDITVE
MURSKA SOBOTA: 20. maja ob 20. uri bo v grajski dvorani modna revija, ki jo pripravljajo učenci srednje strojne in tekstilne šole M. Sobota.
MURSKA SOBOTA: Radio Ljubljana in društvo upokojencev M. Sobota prirejata 19. maja ob 19. uri v galeriji javno radijsko oddajo Prizma optimizma, oddajo bo vodil Vili Vodopivec, sodelovali bodo orkester Boruta Lesjaka, Stane Mancini, Helena Blagne in drugi.
LENDAVA: 20. maja ob 20. uri bo v hotelu Lipa nastop folklorne skupine in ljudskih pevcev iz Vašvara.
stran 12
iz naših krajev
Cerkvenjak
Svet krajevne skupnosti Cerkvenjak je sprejel sklep o razpisu referenduma o preimenovanju kraja in krajevne skupnosti v Sv. Anton v Slovenskih goricah, kakor se je naselje sicer imenovalo pred vojno in nekaj let po njej. O predlogu bodo glasovali v nedeljo, 29. maja, med 7. in 19. uro. Krajevna skupnost Cerkvenjak (Sv. Anton) zajema te-le vasi: Cerkvenjak. Andrenci, Stanetinci, Čagona, Brengova, Vanetina, Ivanjski Vrh, Grabonoški Vrh, Cogetinci, Komamica, Cenkova, Peščeni Vrh, Ka-drenci, Župetinci in Smolinci. (Š. S.)
Lenart
Ena od odmevnejših pripomb, ki jih je bilo slišati na zadnji seji občinske skupščine Lenart, je zadevala »regresirano« koruzo, ki so jo kupili tisti, ki so bili ob pridelek zaradi lanske suše. Ugotovljeno je bilo, da je taka koruza celo dražja od tiste, ki je v prosti prodaji. Potemtakem so umestne pripombe, da vsi zaslužijo, le kmet ostane z dolgim nosom. Ugodno pa so ocenili ureničevanje referendumskega programa, saj so vse, kar so načrtovali, uresničili. Poslanci so pa brez večjih pripomb sprejeli občinski proračun, ki za letošnje leto znaša 583 milijonov tolarjev. (B. S.)
Gornji Petrovci
•	Kar 12 krajevnih skupnosti soboške občine je za 51 cestnih odsekov že lani in celo predlani plačalo 5-odstotni delež za obnovo svojih lokalnih cest. Na ta način so zbrali 31 milijonov tolarjev. Zaradi nove lokalne samouprave je vprašanje, če bodo omenjeni denar porabili za načrtovane namene. Ceste, ki kličejo po posodobitvi, so predvsem na Goričkem, na ravninskem območju pa so že asfaltirane. (G. p.)
Avstrijska Radgona
Kaže, da Avstrijci niso ravno veseli kupcev iz Slovenije in nas gledajo postrani, o čemer se lahko prepričamo v avstrijskoradgonskih trgovinah Hoferju in Konzumu. Zgled: ko blago pri blagajni zlagaš v košaro, ti blagajničarka presenetljivo hitro izda račun in se vznemiri, če nisi ravno tako hiter s plačilom ali pobiranjem drobiža. Imam občutek, da pri domačih kupcih ni tako nestrpna. Morda pa je tako, ker naši ljudje kar iz navade drvijo čez mejo, kjer je marsikaj celo dražje, namesto da bi kupovali doma, pa še neprijetnostim z blagajničarkami bi se izognili. (J. K.)
Ljutomer
Poslanci ljutomerske skupščine so obravnavali poročilo o delu policije in ga ocenili kot uspešno. Velja povedati, da je (bila) splošna prometna varnost, kljub slabim prometnicam, ugodna. Lani je na cestah v ljutomerski občini utrnilo troje ljudi, leto prej pa devet. Med lanskimi ponesrečenci s težjimi poškodbami ni bilo nobenega mladega oziroma osnovnošolca. Kaže, da je preventiva odigrala svojo pomembno vlogo. (F. KI.)
Turnišče
Računalniški krožek z osnovne šole Turnišče je obdelal podatke, zbrane z anketo o gibanju števila prebivalstva v Turnišču, Gomilici, Nedelici in Renkovcih v letih 1864-1991. Ena od ugotovitev: leta 1864 je v omenjenih krajih živelo 2.647 prebivalcev, v letu 1991 pa 3.723, kar je vsekakor spodbudno, saj dokazuje, da se število ljudi povečuje. Nasproti temu pa so v Pomurju kraji, kjer je umrljivost večja od prirastka. (J. Ž.)
Murska Sobota
Lani so v soboški občini našteli 3.600 krvodajalcev. V občini je sicer 42 krajevnih organizacij Rdečega križa, ki med drugim organizirajo krvodajalske akcije. Večje skupine krvodajalcev s posameznega območja oddajajo kri praviloma ob četrtkih, posamezniki prostovoljci pa dajejo kri v soboški trasfuzijski postaji ob torkih. (G. G.)
Lomanoše
Po pogodbi bi morali dela v zvezi s kabelskim tv-omrežjem na območju Lomanoš in Plitvičkega Vrha skleniti, a se je zataknilo, ker g. Sukič iz Podgrada ne dovoli polaganja kabla čez svoje zemljišče. Sam sicer tak priključek ima. Kako pa bo ravnal, ko bodo gradili cesto, ki bo vzela precej zemljišča? Bo takrat zaprl cesto? (J. Kaučič)
Turnišče
Jože Glavač iz Turnišča se je odločil za rejo polžev. V ta namen je kupil 16.400 matičnih polžev, ki jim je namenil 2.200 kvadratnih metrov ustreznega prostora. Tako bo dodobra izrabil površine, ki jih ljudje v naših krajih sicer nimajo na pretek, zato pa jih je treba kar najbolj smotrno izkoristiti. Ponavadi so to počeli z vrtnarstvom, zdaj pa je že nekaj polžerejcev. (J. Ž.)
Razvnemanje ob upoštevanju odloka o komunalnih odpadkih
Prepir za oslovo senco
Z območja Krajevne skupnosti Gančani smo dobili informacijo, da so nekateri občani izrazili nezadovoljstvo zaradi občinskega odloka o odvozu in odlaganju komunalnih odpadkov. V prvi vrsti gre za strogo upoštevanje določil omenjenega odloka in za cene, ki se zdijo uporabnikom nekoliko previsoke. Da bi zadevo podrobneje osvetlili, smo za mnenje povprašali odgovorne dejavnike v murskosoboški občini.
»Odpori in
nerazumevanja so odveč«
»Že drugo leto opravljam to delo, pri katerem gre za odpravljanje neorganiziranega odlaganja komunalnih odpadkov v naseljih. Poleg tega se ukvarjam z izvajanjem odloka o odvozu in odlaganju komunalnih odpadkov v gospodinjstvih. Le-ta morajo imeti za zbiranje različnih odpadkov 120-litrske PVC-posode, pri čemer je podjetju Saubermac-her- Komunala iz Murske Sobote dana koncesija, da na organiziran način odvaža odpadke na urejeno odlagališče v Puconcih. V ta namen sem v zadnjem obdobju izdal več odločb za gospodinjstva, ki določajo, da morajo pri pooblaščenem komunalnem podjetju kupiti in namestiti na ustrezno mesto 120-litrsko plastično posodo za komunalne odpadke. Rok za izvršitev je 15 dni po prejemu te odločbe. Pri tem ugotavljam, da se na terenu pojavljajo določeni odpori in nerazumevanja, zato so te odločbe nujno potrebne. Pooblaščeno komunalno podjetje za odstranjevanje odpadkov Saubermacher-Komunala Murska Sobota je vpeljalo ločeno zbiranje komunalnih odpadkov pri izvoru v krajih, ki so navedeni v 3. členu odloka o odvozu in odlaganju komunalnih odpadkov v murskosoboški občini. Gre za mesto
Murska Sobota in številna naselja, med katera so zajeti tudi Gančani in širše beltinsko območje. Tam, kjer je malo smeti in so socialni problemi, pa je mogoče namestiti tudi posebne vreče. Čeprav so doslej uredili že veliko divjih odlagališč odpadkov, pa s trenutnim stanjem ne moremo biti zadovoljni, saj je za zdaj edino urejeno odlagališče v Puconcih. Naj omenim, da so predvidene tudi sankcije za tiste, ki ne upoštevajo določil občinskega odloka, in sicer do 40 tisoč tolarjev za fizične osebe, do 240 tisoč za pravne osebe in do 40 tisoč tolarjev za odgovorne osebe,« nam je povedal komunalni inšpektor pomurskih občin Anton Ošlaj.
»Cene so določene na republiški ravni«
»V začetku je bilo določeno, da se deli murskosoboška občina pri odvozu komunalnih odpadkov na nižinski in višinski del, predvsem Goričko. V nižinskem delu je ta odvoz organiziran s posodami, na Goričkem pa z zabojniki. Letos je prišlo do spremembe, po kateri se lahko tudi v goričkih vaseh odločijo za posode. Tako smo naselje Korovci že opremili s posodami, na vrsti pa bo kmalu še ena vas v Krajevni skupnosti Cankova. Tudi v drugih naseljih, kjer posamezniki še niso vključeni, bodo
TAKO NE BI SMELO BITI - Številna divja odlagališča odpadkov v naših naseljih kazijo podobo krajev, hkrati pa onesnažujejo okolje.
Raziskovalci imajo prihodnost
KAPELICA - Ob magistralni cesti med Beltinci in Lipovci sta na isti strani, vendar nekaj sto metrov narazen, dve spominski znamenji: »borčevski« spomenik padlemu Jožetu Čehu in kapelica rožnovenske Marije. Ko so širili cesto, so spomenik prestavili, kapelica, ki jo je 1876. leta dala zgraditi družina Mesarič iz Lipovec, pa je ostala na svojem mestu, čeprav je bila »napoti«, saj so stezo za kolesaije in traktorje speljali okrog nje. Pozneje so delavci cestnega podjetja staro kapelico, ki se je močno pogreznila, podrli in sezidali nekaj metrov vstran nadomestno kapelico, ki je čista »kopija« prvotne. Jože Tratnjek iz Lipovec, ki si je naložil skrb za kapelico, je povedal, dajo bodo v kmalu prebelili, nato pa jo bo slikar samuk Tinč Mertiik poslikal. Vanjo bodo dali tudi dve stari sliki, ki ju je iz svoje zbirke daroval Dušan Rešek. Novo kapelico, ki je zdaj na takem mestu, da ne ovira prometa, naj bi blagoslovili 8. septembra, torej na spominski dan Marijinega rojstva. - Fotografija: Š. Sobočan
Čeprav se delavci sektorja za raziskavo in pridobivanje nafte in plina v podjetju Nafta v tem trenutku ubadajo s pomanjkanjem sredstev, menijo, da imajo raziskave in vrtanje prihodnost. Menijo tudi, da bi potrebovali kakih 500.000 dolarjev za nakup dodatne opreme. Za domače potrebe in naročnike namreč lahko vrtajo le do globine 3500 metrov. To pa jih omejuje tudi pri raziskovalno-obnovitvenih delih pri že obstoječih vrtinah. Vrtalci in raziskovalci lendavske Nafte verjamejo v to, da bo državi potrebno zagotoviti vedno več energije, geotermalna energija pa je še vedno neraziskana. Potrebno bo tudi vrtanje za nafto in plin in vrtanje, s katerim bi zagotovili pitno vodo na nekaterih območjih države. Novo vodstvo sektorja je že napovedalo agresivnejši nastop na trgu rudarskih del, zlasti pri ra-
ziskavah ogljikovodikov in geotermalne energije. Računajo tudi na pove posle s turističnimi centri, usmerili pa se bodo tudi na tuje. Zanje je posebno zanimiva nekdanja Sovjetska zveza. Od leta 1985 čutijo naravni padec proizvodnje zaradi izčrpanosti naftnih polj, saj so ta izkoriščana že od leta 1943.Če bo do potrebe po plinu prišlo, bodo pričeli izkoriščati tudi manjša že odkrita naftno-plinska nahajališča v Dankov-cih. Murski šumi in Kogu. Plin bi porabili za ogrevanje objektov ali v sušilnicah in za pridelovanje zelenjave, surovo nafto pa bi do kupca pripeljali z avto-cisternami. V lendavski Nafti imajo za ta dela posebno pomembno raziskovalno enoto, ki svoje visokostrokovne storitve s področja geologije, geofizike, geotermije in rudarstva že danes zelo uspešno ponuja.
Jani
GRAFIČNI PRIKAZ ODVOZA ODPADKOV -razvidno, da je ves nižinski del Zdajšnje murskos postal8 »pokrit« s posodami, zmogljivosti 120 in 240	i
delu, zlasti na Goričkem, pa so razporejeni zaboj vostjo do 7 kubičnih metrov.
letos stekle podobne akcije. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je trenutno nižinski del v celoti opremljen s posodami, višinski del občine pa z zabojniki na zbirnih mestih. O tem se sproti dogovarjamo s predsedniki krajevnih skupnosti, m sicer tako o številu odvozov kot zbiralnikov. Cene le-teh pa so itak določene na republiški ravni. Povprečna cena, ki je odvisna od odvoza odpadkov, je med 500 in 600 tolarji za posode. Tam je odvoz pogostejši, saj je v Murski Soboti štirikrat pozimi in dvakrat poleti, v vaseh pa samo dvakrat letno in so tam cene od 350 do 450 tolarjev, pri čemer imajo 25-odstotni popust. Na Goričkem je en zabojnik naš, drugje pa imajo svojega, ki stane od 8 do 9 tisoč tolarjev. Povprečna cena odvoza odpadkov pa je 200 do 300 tolarjev mesečno. Sicer pa je odvoz po vaseh v glavnem organiziran vsakih 14 dni, razen nekaterih vasi, ki so si želele tedenski odvoz. Sedaj je v organiziran odvoz
.. že okf°8 ’ smeti vključenih tisoč prebivalcev- jaln6 pr. števamo tudi aj0 , bleme, za kar p 0 pott^1 posamezniki us stra0, krajevne skupno ■ .g nap dobijo vrečo, i cestL njena, jo Pj^o. Vr^ koder jo odpelJen lahko dobijo v jnjag in pri voznikih t°tudi.tX Namenjene pa	irnajo “
gospodinjstvom^^ odpad^ časno večje ko	okrog 0
Mesečno	iP nb-
ton bioloških odpadi Z J papirja in 5 ««» 5 i< čino Murska	za j,
podpisano kon Aj v so’ dobje desetih let J njih občinah je karJ nje za naše štor	’ f0 opf
usposobljeni in	dabom |
Ijeni. Načrtujemo, ysa sta leta 2000 zameni" ^ vozila z novimi, benn®c.s rektor PodJetJAurska S° Komunala Mura Branko Škafar-
MI1V
., 60 odstot
•	KRAJNA - Že pred 13 leti je bilo asfaltiraj kov ceste skozi ta kraj, obljubili pa so jim, da bjlo ni lih 40 odstotkov asfaltirali že lani, vendar iz teg ^etr Zato si prizadevajo, da bi čimprej asfaltira zahteVa ’ ceste skozi naselje. V nasprotnem primeru bo da se jim vrne zbrani denar. (MJ)
TIŠINA - Tudi v tem krajevnem sred'^ prizadevajo, da bi zagotovili varnejše prome ° pf0,,,se Najprej naj bi asfaltno prevleko potegnili na ^ajo nem odseku med Tišino in Vančo vasjo, za* sejju ^'slP tudi za ureditev prehodov za šolske otroke v n (W)	- sa
MURSKA SOBOTA - V mestu že neka^b-tev ces^ Ijajo, da je bilo precej denarja vloženo v poso . a so infrastrukture na Goričkem, v Murski So stj na^ zadeve zanemarili. Zato naj bi letos več PoZ°v];anju nili urejanju mestne infrastrukture in odPra/MJ) točk, kjer je najbolj ogrožena varnost otrok-
- • že
KUKEČ - Krajevna skupnost Ratkovci je c m plačala takratni 10-odstotni delež za P°s0 aineHs°.Sr Kukeč-Ivanovci v dolžini 2,3 kilometra. V ta iso Z®1-jj prodali poslopje osnovne šole v Kančevcih. Z ^ge|c. ( resirani, da se čimprej obnovi omenjeni cestni
PREDANOVCI - V letošnji občinski pr^^eh čena tudi gradnja igrišča z umetno travo. V ta . (e zagotovili 3,5 milijona tolarjev. Uspešni igra ^oj travi bodo tako imeli veliko boljše možnosti
športne dejavnosti. (MJ)
GRAD - Cestni program za leto 1994 zaje (1)d) odseka Gornji Slaveči-Kuzma, dogovorjeno P te^ ji bi posodobili cesto Dolnji Slaveči-Kuzma. • 0 Krajevna skupnost Grad vplačani znesek za a kilometrov cest, saj naselje Kruplivnik se povezave. (MJ)


stran 13
iz naših krajev
Nov telefonski imenik
po abecedi navedeni telefonski naročniki, dejavnostih knjiga, t. i. rumene strani, v katen so I t-em delu razvrščeni naslovi pravnih in fizičnih ose ,	.nfor.
(sedmi knjigi) pa so navodila za uporabo >
matije o osnovnih ptt-storitvah.	nekaterih
Sicer pa je novi telefonski imenik ^^'^ovem^ctefon-vsebmskih in oblikovnih spremembah, v	.
imeniku je več kot 75.000
v nakladi 250.000 izvodov. Ob	novosti je
^te prihranili sto tolarjev. Ena od letoš )	re
gotovo razvrstitev krajev po registru teritoru razde-publiškega zavoda za statistiko. Pri tem je pe poveza-‘Fmh po omrežnih skupinah glede na gospo	Tako
med regijami in gostoto telefonske^ P ob(^ka in drugi knjigi združene mariborska, m k in lTbo-ravenska omrežna skupina, v prvi pa ljubljanska m *■	•. v naketu je 2.400
Cena novega telefonskega imenika v p ’ omrež-to!a1«v. možno pa bo kupiti tudi posamezn	J Zanimivo
n’h skupin skupaj s poslovno knjigo m nav • p telefonski imenik izšel tudi na disketah m kot
Rom Tako je .programska oprema pnlag< K	mrežna
v okoljih Windows in DOS. na voljo pa tunrometnim različica. Cena imenika na disketah z všteti 1 davkom bo 4.600, CD pa bo stal 4.200 tolarjev.^ jeR§e
PLETAR - V krajih ob murskih rokavih raste še vedno veliko vrb, katerih šibje je primerno za pletenje. To je spodbudilo Alojza Flegaija k pletenju košar in drugih uporabnih predmetov, potrebnih zlasti na kmetijah, denimo za pobiranje krompirja. Mož, ki je svojčas delal v Platani v Murski Soboti, si zdaj s pletenjem krajša čas, tu in tam pa za svoj izdelek dobi tudi kak tolarček, kar seveda v teh časih ni zanemarljivo. - Fotografija: F. Ku.
Cistično društvo Gornja Radgona
Skrb za urejenost mesta
taista Priljubljeni sprehajališči špor _ sprehajanje ob o va Ieki Ki. ^T'b' Po osamosvojitvi je spet dovolj	• predsednica
™ ”po ’ 0<« društvo Radgona se je močno zavelo za u J	a*h
S PRd leti “ uredili proti gradu	grisa do grajske
nn?°S So uredil' stopnice, ki vodijo o g tavjji 130, za >
Porabi?: QdJradom. Od 260 stopnic so jih na no P	h _ pa prizadej
ko uor,,.^ 0^ tolarjev. Člane društva - ’n n namreč izruvali po J ''Pc^nosv’Cl|’da so na delu nepripravi-ke-t’■ poškodovali k ^kodovaj. klopi ob sprehajalnih poteh P
Ra&n°’ Pa ^o tudi Grajski hrib, *ad\°om4^
Po pok ™ tudi avstrijske Radgone. Hrib pm ^ca, mi Pa dohpr‘neea ^devan'"' ok Muri,« je še povedala sog ja piti skrb sle Prebiva??’6 Ja 'ePŠ0 obmejno Radgono bi skupne dobrine. P1 treba k! kai da na lepoto; tiste, ki uničujejo l
Prej odkriti in kaznovati.
L. Kr.
■niili k’ kazi poA' bližini soboške avtobusne postaje stoji *ait|ej Pa ni ° .mesteca. Morda so se meščani nanjo že ske stnlPeiiUrsk,, °®°'e reei za druge obiskovalce in turiste, ki Zn'ce in metropolo. Kdaj bodo iz hiše odpeljali muzej-°dstraniii'> “mehanično« orodje, hišo pa podrli in ^etegrafija: J. Ž.
Obiskali smo Veržej
So v kraju narcis - narcisi?
Narcise, te samorasle in tudi vrtne lepotne čebulnice prav gotovo poznate. Morda pq ne veste, kaj je narcizem oziroma narcisizem? S tako »opazko« označujemo ljudi, ki so nenaravno zaljubljeni vase. To je tudi tako imenovana avtoerotika. Za vse to pa je »kriv« Narcis (Narcissus) - v grški mitologiji lep mladenič, ki se je zaljubil v svojo zrcalno podobo v vodi.
Prleki bodo napadli Prekmuije
V Veržeju, kraju, v katerega okolici na travnikih rastejo narcise, seveda niso zaljubljeni sami vase, saj tega, kar jim je dala narava, ne skrivajo. Nasprotno: iz tega skušajo »iztržiti« kar največ. Tako je mesec maj - najlepši mesec v letu - v Veržeju že več kot dvajset let mesec narcis. Letos so prireditve začeli 1. maja, ko je bil nogometni turnir za pokal Emila Gaberca. 8. maja so pri Babičevem mlinu priredili ribiški piknik, 15. maja so gostili člane kulturno- umetniškega društva iz Dokležovja, ki so se predstavili z ljudskimi plesi, s seboj pa so pripeljali tudi »pozvačina«; osrednja prireditev pa bo v nedeljo, 22. maja.
»Nedeljska prireditev bo že peta na temo Rihtarjeve zgodbe. Tako kot prejšnje štiri, je tudi to šaljivo zgodbo napisal in jo bo režiral Janez Ferenc. Prikazali smo že, kako so Ver-žejci vlekli bika na zvonik, kako so zvonik podirali in poklicali cesarja, kako so v vodnjaku utapljali gosaka, lani smo 'menjavali’ ljudi; tokrat pa bomo prikazali, kako Veržejci branijo Prekmurje pred Prleki. Je že tako, da so Veržejci skozi zgodovino vedno koga branili. Tako bodo ravnali tudi tokrat, ko bodo na zboru krajanov obravnavali svoje probleme, vendar jih ne bodo rešili. Tudi zato ne, ker jih bodo (z)motili 'Križovčarji’, ki jih bodo hoteli imeti v svoji občini. Ko pa bodo hoteli izdelati lončeni 'kanun' (lesenega jim je razneslo, ko so streljali na Bakovce)', se bo vmešal ,oča rihtar’, ki bo skupaj s Frančkom obrnil top proti Križevcem...,« je na tiskovni konferenci povedala zagnana predsednica veržej-skega turističnega društva Božena Kosi in dodala, da bodo mesec narcis sklenili 28. maja z Osterčevim večerom, ko bodo imeli koncert skupine Pro mušica tibicinia iz Maribora.
Narcise pa kar nabirajo
Pred leti je na travnikih v neposredni bližini Veržeja raslo veliko narcis. Od takrat, ko so kmetje začeli površine izdatno gnojiti, nekateri pa so travnike kar preorali in spremenili v njive, je narcis čedalje manj. Tam, na robu vasi, kamor so jih hodili ljudje svojčas občudovat, so sila zredčene. Postavili so tablo z napisom, da je prepovedano trganje teh krasotic, a kaj to pomaga, ko pa jih nekateri skrunitelji narave še naprej nabirajo. Tega nisem slišal le iz ust veržejskih turističnih delavcev, ampak se prepričal na lastne oči, ko sem se peljal do ,skrivnega’ mesta, kjer narcise še rastejo strnjeno. Morda pa bo Veržejcem le uspelo ohraniti tisti košček neokrnjene narave, ki je sicer v zasebni lasti, kajti posestnik kaže pripravljenost za zamenjavo svojega »narcisnega« travnika za kak drug travnik oziroma njivo. K cvetočim narcisam in drugim naravnim danostim bodo uredili tako ime-
12 kilometrov vodovodnega omrežja, leta 1978 dve trasnsfor-matorski postaji, 1981. leta so »preoblekli« 21 kilometrov krajevnih cest, 1983. leta pa so »prepla-stili« nadaljnja dva kilometra cest. Na celotnem območju imajo 350
za varstvo okolja pričakujejo ugodno posojilo v višini 5,3 milijona, 2,3 milijone bo predvidoma prišlo iz proračuna občine Ljutomer, 6,8 milijona jim dolguje mini-nistrstvo za šolstvo, kajti na kanalizacijo in čistilno napravo se bo
Tele narcise niso iz neposredne bližine Veržeja (tam so že tako in tako redke potrgali skrunilci narave), ampak z odmaknjenega travnika, kjer jih je še veliko. - Fotografija: Š. S.
novano učno pot, da bi tako obiskovalci spoznali lepoto teh rož, gozda, mrtvic.;.
Veržej tudi romarski kraj
Sicer pa so Veržejci že in še • bodo veliko storili za turistični utrip svojega kraja. Iz zgodovinskih virov izhaja, da je bil Veržej od leta 1912 do 1941 romarski kraj, zato romarski turizem. Prihajanje okoličanov in ljudi od drugod je najbolj zaživelo po ustanovitvi salezijanskega zavoda, v katerem so se vrstile razne prireditve. To je spodbujalo razvoj gostinstva. Že 1911. leta je Veržej izdal svojo prvo razglednico; pred 100 leti je bilo v kraju bralno društvo in od takrat pestro kulturno življenje. Veržej se je ponašal s svojo pihalno godbo, tamburaškim orkestrom, ki deluje še zdaj, in tudi s četo trških strelcev. Pred 28 leti so ustanovili turistično društvo, ki poleg privzgajanja srčne kulture varovanja okolja pomaga - tudi pri kulturni ustvarjalnosti. Ta pride do izraza zlasti v mesecu narcis. Na začetku so imeli le dan narcis, potem teden narcis. Zgodilo se je, da je na prireditev, pri kateri je bilo včasih angažiranih do 100 Veržejcev, prišlo 5 tisoč obiskovalcev oziroma gledalcev. Mnogi so domov ponesli veržejski spominek »leš-čeček«, vsekakor pa vreč(k)o moke iz znanega Babičevega mlina, ki pa ga zdaj, kot slišim praviti, uradno ne upravlja več mlinar, ampak - mlinarica.
Veržej bo občina
Sedaj (še) spadajo v krajevno skupnost Veržej tile kraji: Veržej, Banovci, Bunčani, Grlava, Krištanci in Ša-linci. V novi občini pa bosta poleg naselja Veržej le še kraja Banovci in Bunčani. Ostala tri naselja bodo v občini Križevci pri Ljutomeru.
In kakšna bo veržejska občina? »Majhna po ozemlju in številu prebivalcev (1.320), a z bogastvom , ki ga ljudje nosijo v srcih,« sem slišal na pogovoru z novinarji. »Krajevni samoprispevek, če bo potrebno, bomo spremenili v komunalni prispevek, pridružila pa se bo tudi turistična taksa iz termalnega kopališča v Banovcih, denar pa bomo (po določilih zakona o lokalni samoupravi) dobili tudi od države.«
Nekaj pridobitev, na katere so posebno ponosni: 1965. leta šola, nekaj let pozneje vrtec, 1971. leta
telefonskih naročnikov, 1992. leta so zgadili omrežje kabelske televizije, na katerega so priključili 250 gospodinjstev, pozneje pa se je pridružilo še 120 domačij. Veržej je uspel zgraditi 6,5 kilometra kanalizacijskega omrežja, vendar ga še ne uporabljajo, ker še nimajo čistilne naprave, ki bo stala 14 milijonov tolarjev. Kaže, da jo bodo ščasoma zgradili, saj od ministrstva
priključila tudi »njegova« vzgojno-varstvena ustanova. Naselje Banovci pa bo priključeno na čistilno napravo, ki jo bodo zgradili ob gradnji hotela.
Kaj pa drugi načrti?
V Veržeju je vedno več (samo-)zaposlovanja, kajti imajo 35 obrtnih in drugih delavnic, v katerih delajo nosilci obrtnih dovoljenj, njihovi družinski člani in tudi drugi delavci. Vseh naj bi bilo 100. Imajo 6 ključavničarjev, 4 gostince, 4 trgovce, po 2 peka, mlinarja, sobo-pleskarja in avtoprevoznika... V vasi pa so tudi mesar, mizar, tesar, elektrikar, vrtnar, sadjar in drugi. Ljudje z veržejskega območja delajo tudi drugod. Na vidiku je 35 novih zaposlitev, ko bodo v Banovcih zgradili hotel.
Od zaposlitve so najbolj odvisni načrti o razvoju krajev. V Bunčanih, bodo letos zgradili javno razsvetljavo, v Veržeju pj bodo dogradili čistilno napravo in začeli graditi mrliško vežico. Pridobitev bosta tudi športna objekta: nogometno in teniško igrišče. Za Banovce bo letos nared ureditveni načrt. Veržej in okolica vidita prihod-njost tudi v ustanovitvi in delovanju obrtne šole umetniške smeri, ki bo delovala v prostorih salezijancev.
Š. SOBOČAN
PARK - Poslopji službe družbenega knjigovodstva in podružnice Ljubljanske banke sta se sicer močno »zarili« v lendavski park pri poslopju nekdanjega sedeža občinske skupščine, kljub temu pa je nekaj prostora še ostalo. Žal pa so v parku močno »zdelane« klopi in otroška igrala. Vse to bi bilo treba popraviti, da bi jih sprehajalci in otroci lahko uporabljali. Kdo bo to naredil? - Fotografija: R. L.
Prleškifiičkec
Fsenfiinkištnin liikjan f Prlekiji je treba viin zbdbjafi, ka do srpski liibiteli Prlekije no Slovenija fsč do taljdjnske no afstrijske meje ustanovili v Prlekiji srpsko folklorno skupino SV^RC KOMERC from ZRJ. ČigHh je šč skds včljdvčn oznofski embargo s Srbijo, pje tan f prlešken no prekmur-sken kdti švercajo kres mejo kak hromoki s kdčami autobu-sof. Či jih dobijo, te pločajo na carini kožen; večik pa rečejo, ka si pelajo kres mčjo rččimo 6 ton šunke pa deset Žaklof folklornih copet ali pun aftobus srpskih bresrokovni-kov samo za »osobno upotrebu«. Tildi muniicijo no orodje za »osobno upotrebu«.
Tč pa so pje napravili lilštč totin Hrvoton. Čden z Daru-varskih Lipofcef je pje s tovorjokon pripela f Središče ob Dravi dvanajst tdžnt kil džuvčča. Pitaj boga, gdo jč zgliba v jegoven komični več kak ščst tdžnt kil suhega meso no šunk z ziglon radgonske mesne industrije.
Zajpa te čokajo, kc^bi kakšen Srb ali Črnogorecprišvčrca kres mejo še malo sprske ali pa črnogorske zemle, ka bi lehko Florina, kera mo v Radguni no Lotmerki cvetličarne, duma f Prlekiji sadila rčžč no flance, ka jih ndbi bild trčba uvdžati z drugih držof; tildi s Holandije ne več.
Zaj pa tč poslušajte, kak sč jč tč zvrtillilo. Pri lotmčrškoj pa radgunskoj tramvaj komadi do pre ta glovni od podjetja Florin, Zavodnikov Edmund, keri nas zavaja, pa Butinoj Mihdl, keri md za butlč Florininč dčldfce v imčnl Sklada stavnih zemlišč v Marogi, pa Zorkof Janez od petrigarskega društva Vrtiček Čriček svojevolno ustandvili društvo Liika-ček za zaprovlaje Florininč zemle pa viin metaje nediižnih dčldfcof. £nl pa zaj že silmijo, ka dč pre mčle tota presvčtla trojica f Prlekiji svojo podjčtje z mamilami. Zavodnik jč za svojčga vrtnarskčga ščfa Lukačeka no za svojo bojšo polovico že ustandva Florini podobno podjčtjč, že f prlčškčn prčdmčstji, privatno. Td pomčni, ka dč Florina propola, či nedo fčasik mejah' dirčktora, prčt kak dč fse znagna pa spdsca v oči. Sč so pre dčldfci zdjčga nč vdžni; vožno jč, ka jč un ploča včč kak trijesti tdžnt SIT gdnaron pa prijatčlon, ka so jčmi napravili nčkše rakovč skice za boddčo naravnd-nost podjčtja, ka je sdn nč sposoben. Fse jč fkiiper scimpra mdjmo dčlofcofpa mujmo pravne sliižbč - zaj pa ga pjč že jčgovo kdplarstvo mučka. Zaj bi rad napfpra deldfcč, ka bi naj fsokl vldža po deset tdžnt, kak ti delničar zafiičkane pa zamiičkanč Florine.
Terčntčtč, Florinino zemlo v prlčškčn prčdmčstji jč pjč prdtizakonito zaruba čričkar Zorko fkilpčr z Butino. Dč-lafci Florine, keri so ne htčli iti do j s Florininč zčmlč, pa so pjč namrdali, ka jin jč fsč posefke toti Zorko pošdmla pa vniča, pa cčjak tildi. On sdn pa sč z botčrovin žegnon Rousovega Tuneka zaj iskorišččvalsko krčpeli na lilekoj zemli? O tčn de ddba nagrbdo prč na sodniji.
Paško mčtč, Prlčki- lehko se zgodi, ka do toti čričkaripa zavodničkari glih tak vničili posefke okdli Radgune no Lotmerka, pa do nagnali lastnikč, pa do sč začeli uni tan gor čepčriti. Samo ka van povčn, moj rojdk, Rousof Tunek, keri je z direktora v Radguni grota prčečdnik IS f prlčškčn prčdmštji, jin prč nčdč drža štajnge na sodniji. On je pošten. Se pa se tč z zemloj ne dčla kak svija z mčlinin žaklon, krucifiks ali nčgda! Toto čričkarstvo je šč hiišč od agrarnč reforme! Hja, td sč Ičhko zgodi resčn samo f prčdmčstji. Prčdmčstjč pač ostdnč predmestje. Pri tčn jč sploh nč vožno, či so mi pisali, ka pre čni v lotmčrških no radgunskih cvetličarnah odovlčjo svojč privotne rdžikč. Td naj doko-žčjo! Bonda! Dokazano pa jč, ka si iskoriščevalci dčlajo na Florininoj zčmli brajde no vikčnde. Kaj jin rihtarka Tovor-nikova rčsen fsč dovoli, samo ka jo volijo?
MIROS
stran 14
odsevi mladosti
Naše projektno delo
Letos mineva 100 let od otvoritve prve šole na Kapeli. Ob tej priložnosti smo učenci 4. a-razreda pripravili projekt z naslovom Sola v našem kraju nekoč in danes.
Najprej smo naredili načrt, kaj in kako bomo delali. V projekt smo vključili vse šolske predmete. Pouk v tem tednu je bil drugačen kot običajno, in to nam je bilo všeč. Naredili smo anketo med starši in učitelji, ki so učili že v stari šoli. Zbirali smo tudi stare šolske slike, knjige in učbenike. Najstarejšo sliko izleta 1930 je prinesla Petra. Našla pa je tudi najstarejšo knjigo, ki je stara 103 leta. •
Na koncu našega projekta smo naredili tudi razstavo. Na roditeljskem sestanku so si jo z veseljem ogledali tudi naši starši, saj so bili na nekaterih fotografijah tudi oni. Ob tem so obudili lepe spomine na dni, ko so drgnili šolske klopi. Razstavo smo nato preselili v knjižnico, da so si jo lahko ogledali tudi učitelji in učenci.
V našem projektu smo izvedeli veliko zanimivega o šoli v času naših mam in babic. Veseli smo, ker nam je načrt uspel in upamo, da bomo še kdaj delali kaj podobnega.
DAMIJAN KAUČIČ, 4. a OŠ Kapela
Pomlad je čas zaljubljenih ljudi, ki jim le ljubezen po glavi roji. Pride kar nenadoma in polasti se srca mladega.
Ljubezen prava je zmešnjava in glavna tema meseca maja. Šola je deseta stvar, zanjo ti več nič ni mar.
Zvita ona je lisica, tudi prava je tatica, zdaj tvoj’ga srca je kraljica.
A ne daj se tako zlahka, ker ljubezen vedno ni le sreča, saj lahko se hitro ti zgodi, da te oseba ljuba zapusti.
DOMINIK BAGOLA 6. B OŠ Cankova
Samo da ne bi bilo vojne
(Razmišljanje ob 9. maju)
9. maja se je končala 2. svetovna vojna. Ljudje so se več let borili proti sovražniku in ga premagali. Kako pa je danes? Ali živimo v miru? Odgovor je NE. Koliko ljudi mora še vedno umirati! To so možje, žene in nedolžni otroci. Pomrlo jih je že na tisoče in tisoče. Nekateri mučijo žrtve nečloveško. Zapirajo jih v taborišča in jim dolgo ne dajo piti in jesti. Je to še svet?
Naj končan z mislijo: »MIR HOČEMO POVSOD!«
ANDREJA GJEREK, 4. a OŠ Franceta Prešerna, Črenšovci
Pripravljam palačinke
Pripravim si ustrezen lonec. Vanj ubijem tri jajčka. Pripravim si: mleko, moko, sladkor, sol. olje in marmelado. Na Štedilnik dam ponev z oljem in malo počakam. Ko se olje segreje, vlijem tekoče testo. Palačinke popečem na obeh straneh. Nato jih z lopatico naložim na krožnik. Ko končam, jih prinesem na mizo. Vsi družinski člani radi jemo tople palačinke.
Poskusite jih narediti še drugače! Na palačinke naribajte sir in nanje položite majhne kose klobase.
Pa dober tek!
MATEJA ŠPINDLER. 3, raz.
OŠ J. Ribiča, Cezanjevci
Domača proizvodnja
Večkrat sem že slišala, da otroci nekoč niso mogli redno prihajati v šolo, ker niso imeli kaj obuti. Ob množici snežk, raznih škornjev in adidask, ki so nam danes na voljo, si je kaj takega težko predstavljati. Zato pa rada prisluhnem očetu, ko pripoveduje, kako so nekoč izdelovali čevlje doma iz domačega usnja. To on imenuje »domača proizvodnja obutve«.
Ker so doma gojili živino, so imeli tudi živalske kože. Najprej pa je bilo treba svinjsko, govejo ali konjsko kožo seveda obdelati. Bilo pa je takole:
Kožo so najprej dali v apno. Po štirinajstih dneh so s posebnimi strgali postrgali dlako in odstranili maščobo na notranji strani kože. Nato so skuhali čreslovino iz
skorje kostanja ali smreke ter vanjo položili kožo, da je dobila barvo. Premazali so jo z lojem ali repičnim oljem. Koža za podplate pa se je namakala v čreslovini iz »hrastovega vuka«. V naši okolici je bila izdelovalnica usnja v Kuršincih pri Kosijevih. Prva tovarna usnja je bila v Ljutomeru pri Šinigoju, kjer je danes Konus. Izdelovalce čevljev so po domače imenovali »šoštarji«. Znani čevljarji pri nas so bili: Bauman, Simonič, Munda, Žnidarič in Mernik. Prišli so na dom in šivali čevlje za vso družino. To je bilo za otroke takrat pravo veselje. Ne le za to, ker so dobili nove čevlje, ki jim bodo ožulili nežne, prostosti vajene noge, ampak predvsem zaradi »štorij«, ki so jih pripovedovali mojstri
čevljarji. Včasih so jim dovolili celo pobrskati po zanimivih pripomočkih: kopitih, klinčkih, dreti, smoli... Za lepljenje so uporabljali posebno lepilo ali »pop«, za zabijanje lesene klinčke, za vdevanje vezalk »rinčice«. Za različne vrste usnja so uporabljali zakovice, pa žeblje »zeksarje, teksarje in štej-gatje«. Šivali pa so s povoščeno dreto.
Kot vidimo, v premožnejših družinah ni primanjkovalo čevljev, v revnejših' in številčnejših pa res ni bilo obuval. Takratni čevlji so bili okorni, a trpežni in trdi in se sploh ne morejo primerjati z obuvali, kakršna nosimo mladi danes.
ALENKA TRSTENJAK, 7. raz. OŠ Mala Nedelja
Vrnitev
štorkelj
Že prvi dan pomladi sem nestrpno pričakovala vrnitev štorkelj. Ko sem zjutraj šla v šolo, sem vsak dan pogledala na električni drog ob Matejini hiši.
Nekega dne, ko sem utrujena šla iz šole proti domu, sem v zraku zaslišala šklepet. Hitro sem se ozrla in zagledala štorkljo, ki je v kljunu imela vejo. Ozrla sem se še na drog, kjer sem opazila še drugo štorkljo. Tisti hip je priletela štorklja z vejo. Jaz sem kar obstala. Opazovala sem ju. Obe sta bili veseli. Ena od štorkelj je pripravljala gnezdo, druga pa je odletela. Se dolgo sem opazovala štorklje, ki sem jih tako težko pričakovala. Vesela sem odhitela domov. Nisem bila več utrujena. Veselo novico sem povedala še drugim v družini.
Vsako jutro, ko grem v šolo, jih opazujem. Čakam na mladiče.
NED A TOMPA, dop. krožek, OŠ Odranci
Maj
Ribiški dan
Za nami sta dva velika praznika - dan upora, ki ga praznujemo 27. aprila, in praznik dela, ki je 1. maja.
V sredo smo šli jaz, ata, brat Smiljan in prijatelj Sašo ribarit h Golobu v Stogovce. Tam smo lovili ameriške postrvi, kijih ni bilo težko uloviti, saj sem jih že po desetih minutah ujel kar šest. Ko smo se odpravljali domov, smo se zahvalili za ribe. Počitnice so kmalu minile in začel se je pouk.
MARKO SODEC, dop. krožek OŠ Apače pri G. Radgoni
Človeku'1! uničevanje narave ,
Prišla je pomlad v lepe, zelene barveJ< so gozdovi, iz kat znan glas: »K« k > ja glas veliko ljudiP sprehod v	v
v zeleno tovarno tero skozi oželen«^ komaj opazno P , ^8’ svetel žarek sonca. Tudi mene je P sla v ozeleneli goz • ja
Preskočila se® J javoj6® je veselo žuborel- podala je bila kristalno c*s zel?oje. sem se med
Moje začetno na sice(ob je kaj hitro končalo. kots« pogledu nakupu tafj]ouci. pokvarjen televiz^r, nadeli avtomobila>nše ožigih odpadkov, n P ^|a, ® čenje. ki sem ga je spodbudilo, jprtinii°^ hoditi po svetu z odP in začela podroSevanj611 vati človekovo uni« SL po 1! prispevek o P° treslo me je., ko -bj in $ šteto po^^^njihove^h. se mi je, kot da nj h odprte motne oči sojajo človeka-	ostala
V spominu m> f p0(j M lostna podoba	onesn
dimniki, skoz ^p. OT dolga leta vil č va< j« P železarna zdaj pod° stila za seboj Ža oj V časopisu	<
članek o Pož . zarad>
zopet spomni]	nataVe p	oc
uničevanje mater
in če jo bo u	sebe-	(
uničil tudi sam	a
KATJA^Uq. Rad^
Cvetoči mesec maj, to zares je pravi raj, vso naravo oživi, vse zaspance prebudi.
Učni sprehod
Pisana je travniška preproga, po njej otroška poskakuje žoga. Sonce greje in se smeje, naše igre ne poznajo meje.
Mesec maj, to je pravi direndaj.
V šoli nas sprašujejo, saj počitnice se približujejo.
Radi bi bili učenja prosti, saj to je čas ljubezni in kreposti.
Zato pleši, poj, igraj, da bo vsak vedel, to je mesec MAJ!!!
TANJA HORVAT, 8. b OŠ Puconci
Bil je lep sončen dan. Zmenili smo se, da se bomo po odmoru odpravili na učni sprehod.
Najprej smo videli cvetoče tulipane. Bili so raznih barv. Občudovali smo tudi mačehe in druge rože, pa tudi cvetoča drevesa in grmičke. Na vrtovih je bilo polno zelenjave in rož. Vse je cvetelo in zelenelo. Vse je dišalo, bilo zeleno in pisano. Bilo je kot v pravljični deželi.
STAŠA TKALEC, 1. B OŠ III M. Sobota
pleten10 kosat* ročnod
krSuseu^^ šare. Uči nas ton Horvat. * u£eOc , skuje P{jCku gre ? % Blažu Hajduku g d nje košar najbolj v a ■“* "J p", > po svojih mo j sp]e učenca sta eno košaro- , tenja’ L učili osnov P>esak J, moral splest' m košaro. P^previd«'' ramo biti zelo P
Ali veste?
(Pokrovitelj nagradnega kviza je knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA iz M. Sobote; nagrade pošiljamo po pošti)
Pričakovali smo, da imate nekoliko več znanja iz zemljepisa. Pravzaprav bi morali le malo bolje pogledati na zemljevid(e) in bi ugotovili, da Donava teče skozi naslednje državne prestolnice: Dunaj (Avstrija), Bratislava (Slovaška), Budimpešta (Madžarska) in Beograd (Srbija oz. ZR Jugoslavija). Med redkimi pravilnimi odgovori je imel pri žrebanju največ sreče PETER JADRIČ iz M. Sobote (Lendavska 4). Čestitamo!
KUPON št. 37
Ali veste, katerim živalim pravimo, da so leteči zmaji? Odgovore pošljite na naš naslov (Uredništvo Vestnika, Slovenska 41, 69000 M. Sobota) najkasneje do 25. maja.

Ygstnjk, 19. maja 1994
stran 15
za mlade
Novice od tu...
Vse je že nared za 2. slovenski rock festival »Slovenija Rock 94«. ki bo 27. maja na nogometnem stadionu Kovinarja v Mariboru. Na festivalu se bo 24 skupin predstavilo v dveh delih, in sicer v konkurenci mladih rock skupin in konkurenci že uveljavljenih skupin. Na festivalu bo nastopila tudi soboška skupina Be Radio.
Karte za koncert skupine Pink Rojd lahko kupite tudi pri agenciji Toro v Gornji Radgoni za 280 MS, cena s prevozom pa je 490 ATS.
».intam
M Rose se bo poskusil tudi ’ vlogi filmskega igralca. Pred kratkim je podpisal pogodbo za Sta Highlander Ul, kjer bo partner Christopherju Lampertu. Ta
Sloveniji ni rock scene
k°
S|n» »a pc Pn Pankrtih, > po4» Poglej da ««bene8Xrv V OC1’ vidiš, Stn°Peli sveč ni ... ‘ezi nblož^^^8^ ^nt Sonca e e v Hi^ na'
^aVt^f^injala vaša .^^^bandih?
Ula' Bolj so /°Stl spremi" ..Mia, 7ax%se spreminjala ?M Boli S' Smo boli Poli-TlizProvo&vSk^^'zha-i )e uat pankrtov. Kas-"Mti tuStT^11’da znamo mad. Ud' kakšen dober ko-blla je 7°PoskuW ustrezala in na nik01i ni’ , . s,fto delali Vat' Politično, k^o. p na naš način, S se	doba,
80,° !l|ko, to 1 “kvarjati ni' ? let, in\fdrUga P°lovica sm več e pankerjem to se D " zanimivo zato f^^e^erih v druge us a. kazalo ie'? i?aša sklepna bana3 b°'i> da ak°’ da ie naša 7'P°tem t<, Sn]0 Političen zato ° bil° več po-1^5° raZŠli’ ob
krtih krXf So^oli? ne'W
seinda nehati a? ?’ da se mi kjer °Snovai sv ,ab komadov,
Pnskfe S.okoli, sen/^Jen rock velat' ne°-Panp^ ehrem«' • V glavnem «k°l&?5kakšno rJ n s kav? še bolj obre-
Sokole7^°' Sem
do *?.in PoM-n^abaso besedni' Pri ^et k tračnem “ bolJ naK~ v Men, Upo^duna dV}jenje več ba ie^3- ki »r de u sodob-Velik ?lv'jenje vlntlra« s tem, scena kurac«, ziaJkupaj >>en Obu ln da ni , sea«lska Plo§e7 Pa prodaldn°. živeti, lih > n uŽiva v n u niiljonov Pank7 velikehote-L? M emb°1]lažno kot verjel v punk
vloga mu bo prinesla najmanj milijon dolarjev, če se sploh pojavi, kajti že velikokrat bi se Axl moral pojaviti kot filmski igralec, vendar je zaradi njegovega nediscipliniranega obnašanja vedno vse propadlo. * * *
Barbra Straisand je po 28 letih spet nastopila v Veliki Britaniji. Do sedaj je imela v Londonu 4 koncerte, katere je obiskalo več kot 40 tisoč ljudi, ki so za vstopnico plačali tudi do 390 dolarjev. Sama pa je s koncerti zaslužila 5 miljonov dolarjev.
Pred kratkim so izdali kompaktno ploščo The Piano Rolls pred pedeset leti umrlega skladatelja Georga Gershvvina. Na plošči so njegovi prvi posnetki, ki so jih dobili od zbiralcev po vsem svetu. Na plošči so tudi skladbe When You Want’em You Can’t Get’em, ki je bila posneta 1916, An American In Pariš, in avtorjevo najbolj znano delo Rhapsody in Blue.
Peter Lovšin — Pero
kot v vso naslednjo sceno. Jasno je, da je Kurt dokazal, da je punker. Hec je to, da se večina scene, govorim o rock sceni, pustimo house in rap, ukvarja zelo mračnimi besedili, tipi pa hodijo po najboljših hotelih in živijo zelo visoko.
Jaz še zmeraj nimam takšnega standarda, imam pa se še vedno tako dobro in znam dobro živeti. Pa tudi-če gledam dobre nogometne tekme, Če pijem dobro vino, če imam okrog sebe ljudi, ki jih imam rad, se mi zdi to kot pozitivna energija, ki jo lahko prenesem v besedilo. Gotovo pa so tudi slabši, depresivni trenutki, in tudi to skušam prenesti ... Ne bi rekel, da poskušam prenašati pozitivno ali samo negativno, poskušam prenašati obe. Saj veš, človek je včasih pozitivno nabit, včasih negativno, odvisno od razpoloženja in dnevnih dogodkov.
Je Hiša na sprot sonca neki ideal dobrega in udobnega življenja ali pa je to samo fikcija?
Je predstava o tem, kako bi se lahko živelo. Sam sem toliko okusil hipijevsko okolje, čas, ki je bil bolj odprt, kot je sedaj, ko so ljudje bolj skupaj živeli,
P()p &0C& novj£gee
URBAN COOKIE COLLECTIVE
ko osebni standart ni toliko pomenil. Mene seje nekoliko dotaknil, in v podzavesti so nastali ti komadi z več svobode in prominuskuitete. Sedaj pa je svet bolj podrejen trgu, učinkovitosti, takrat pa je bil bolj podrejen užitkom. To je tudi svet, ki si ga želim. Užitek je moj Bog, h katerem molim, vendar nisem zmerom uslišan.
V svojem življenju ste se poleg glasbe ukvarjali tudi z drugimi stvarmi. Bili ste tudi novinar in odgovorni urednik glasbene revije Grom. Zakaj je ta revija propadla in zakaj na slovenskih tleh propadejo vse glasbene revije?
Slovenija je pač majhna država. Ju teh malo ljudi, ki jih je, zelo malo bere, malo jih bere knjige, nekaj več jih bere časpise, nekaj vmes pa jih bere tudi revije. Tu smo izhajali iz tega, nekoliko romantičnega gledišča, mal® nazaj, ko so ljudje bili bolj aktivni in so bolj razmišljali o svetu. To pa pomeni, da več ne berejo toliko in ne želijo spoznavati kakšnih stvari. Poskušajo se obnašati nagonsko. To velikokrat izhaja iz objektivnih okolišin, ker nimajo službe in nimajo perspek
tive. Ker nismo ena od bogatejših držav, ampak tudi v bogatejših državah je podobno. Ljudje bolj gledajo kot razmišljajo. To je rakava rana tega stoletja, saj si bolj pustijo vplivati, kot bi sami vplivali. Televizija je tisti morilec, ki v ljudeh ubija čustva in energijo.
Kako pa družina gleda na vašo glasbeno pot?
Moj sin je star 13 let in zadnje čase zelo rad posluša Pun-' kerje in glasbo iz tistega obdobja, seveda pa posluša tudi Nirvano. Hčerka pleše in niti ne vem, kaj posluša. V glavnem smo rockerksa družina, tudi moja žena je zelo doma v rock and rollu. Komade, ki jih delam, najprej zaigram doma.
Vaša žena je Prekmurka. Ali prihajate v Prekmurje ali samo na koncerte?
Bolj samo na koncerte, ker se je žena še s starši preselila v Ljubljano. Tu ima še nekaj sorodnikov, vendar jaz celo večkrat pridem v Prekmurje kot ona.
Sicer pa v Prekmurju ni najboljše tržišče za našo glasbo. So malo zunaj in imajo svoja pravila. Pa tudi daleč je od nas, poleg tega pa potovanje po tej cesti..., saj sami veste. Sicer pa je tu scena simpatična. Poleg tega ima Pekmurje veliko umetnikov in ljudi, ki se ukvarjajo s kulturo. Zanimivo je prihajati sem.
Navajeni smo vas bili gledati na koncertiih v dvorani, sedaj ste presedlali na disko-klube. Zakaj ste se preusmerili na to sceno?
Enostvavno ni drugih ponudb.
Je to problem pri nas ali vsega slovenskega prostora?
Rock scena na Slovenskem sploh ni razvita. Nekaj klubov je bilo, pa še ti so propadli. Tudi nam samim je zelo zoprno, da igramo v diskoklubih, kjer igrajo popolnoma drugačno glasbo, kot jo mi izvajamo. Drugih ponudb nimamo. To ni problem od sedaj, ampak 17 let, v Sloveniji za rock and roli sceno ni prostora.
Pred kratkim so izdali kompaktno ploščo Se pomite tovariši, ste ob tem pomišljali, da bi se vrnili na punk sceno?
Jaz je nikoli nisem zapustil.
Tisti, ki imajo radi plesno glasbo, nikakor ne morejo zgrešiti skupine Urban Cookie Collective, ki se je s svojimi hiti The Key, The Secret in Feel Like Heaven pojavila na vseh evropskih glasbenih lestvicah. Skupina iz Manchesterja
AUDIO-VIDEO-CD ft|SHOP
69000 Murska Sobota, Slomškova 43
TELEFON, TELEFAKS:
069/32-465
Glasbene lestvice
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU
NSTSNMV
1.	HOJLA-Šukar
2.	NE JOČI ZA MENOJ-BigBen
3.	VEDNO ISTE FACE - Lačni Franz
4.	COPATA-Abrakadabra
5.	DOLGE IN VROČE NOČI - Victory
6.	POGLEDALA GA JE V OČI-Panda
7.	TAK JE TA SVET-IX band
PREDLOGI:
BREZDOMCI - Califomia
DAN ZA ZALJUBLJENE - Oto Pestner
POSLUŠAM SRCE - Irena Vrčkovnik
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU
NSTSNMV
1.	BABY, I LOVE YOUWAY- Big Mountain
2.	SCATTERED - The Kinks
3.	THE MOST BEAUTIFUL GIRL-Prince
4.	KISS OF LIFE - Bee Gees
5.	ILL ST AND BY YOU-The Pretenders
6.	STREETS OF PHILADELPHIA - Bruce Springsteen
7.	STIR IT UP - Black Sorrows
PREDLOGI:
1.	AGOLO - Angelique Kidjo
2.	OBJECTS IN THE REAR VIEW MIRROR MY APPEAR CLOSER
THAN THEY ARE - Meat Loaf
3.	MR. JONES - Counting Crows
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF
1.	BISERI SREČE - Čuki
2.	VEČERNI ZVON - Ans. Alojza Grnjaka
3.	POJDI Z MANO V GORE-Boris Kopitar
4.	ROMPOMPOM - Ans. Rompompom
5.	NE RECI NIKDAR-Slapovi
6.	LECTOVO SRCE - Ans. Franca Miheliča
7.	NA KRIŽNI GORI-Ans. Jevšek
PREDLOGI:
KJER SE PREBUJA SLOVENIJA - Ans. Henček
NAJINA SREČA - Melos
KLIC KUKAVICE - Ans. Simona Legnarja
Izpolnjene Kupone pošljite do četrtka, 26. maja 1994, na naslov: Murski val, Slovenska 41,69000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
- Kupon št. 20----------------------------------------
| Glasujem za skladbo:
i	•	tuja-------------------------------------------- .
1	•	domača__________________________________________ 1
I	•	narodnozabavna I
| Ime in priimek ter naslov
L—____________________________________-________; _ J
je začela nastopati v klubu Wo-odsy, ki stoji na mestu, kjer je bila prej tovarna keksov. Po tem je tudi dobila ime.
Pesmi piše in producira Rohan, ki je obenem tudi vodja skupine. Za svojo čokoladno barvo se lahko zahvali očetu, ki je s Karibov, mama pa je Švicarka, zato tudi odlično govori nemški jezik. Glavna pevka skupine je Diana, bobne igra Simon, Peter, ki je po poklicu plesalec, pa daje skupini poseben atraktiven irnidž.
Pred krtakim so se odpravili na turnejo po evropskih mestih. Skupaj bodo nastopili s skupinama Captain Hoolywood in Twenty 4 Seven.
Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITU-
PER
Kdo še danes praznuje 25. maj ?
Odgovor no naslednji strani!
stran 16
ne zgodi se vsak dan
Na Luni odkrili led
Ameriški strokovnjaki za vesoljske polete so prepričani, da jim bo kmalu uspelo rešiti enega poglavitnih problemov za ureditev življenja na Luni. Pa se je vedno ustavilo pri vodi. Brez nje česa takega ni mogoče storiti. Zdaj se jim obeta rešitev, kakršno so si lahko le želeli. Vesoljska sonda Clementine je med kroženjem okrog Lune odkrila precej ledu blizu Luninega južnega tečaja. Menda ga je dovolj za stalno oskrbo morebitne človeške kolonije na Luni.
Po sledeh konjskih fig
Domovina vrabcev je pred-
Mini humoreska
Tempus fugit -čas beži
Človek si skoraj vedno teli, da bi čas čim hitreje tekel. Otrok si želi konec dneva, da bi nekaj dobil, konec pouka, konec šole. itd. Odrasli si vedno želimo konec delovnega dne, delovnega tedna, pričakujemo konec meseca - zaradi plače. Živimo v pričakovanju praznikov, novega leta zaradi iluzije, da bo bolje, konca pomladi zaradi dopusta, konca zime. Vedno gledamo le naprej, ko nam bo nekdo vrnil denar ali pa ga posodil.
V bistvu pa je vsaka takšna želja absurdna in nesmiselna, saj le pospešujemo potek časa, ki nam približuje starost in smrt. Le takrat, ko želimo, da se čas ustavi, smo v bistvu
nja Azija, v Evropo pa so prišli po zaslugi Hunov. Od tam so sledili Hunom oziroma njihovim konjem, natančneje konjskim figam, iz katerih so kljuvali ovsena zrna, v Evropo. Huni so izumrli, vrabci pa so za konji osvojili ves svet. Prvo veliko katastrofo so ti kričeči prebivalci mest doživeli po prvi svetovni vojni, ko so konje zamenjali avtomobili. Zmanjkalo je konjskih fig in vrabci so si morali iskati hrano v smetnjakih, na vrtovih, poljih, približati so se morali človeškim prebivališčem in se sprijazniti s človekom. To pa je bilo nevarno, saj niso poznali človeške hrane, niso poznali nevarnosti, ki jih za njihove mladiče predstavljajo na primer drobtinice kruha. Mladiči normalno rastejo, če so hranjeni z žuželkami, kruhovih drobtinic pa njihovi želodčki ne prenesejo. Toda v mestih je žuželk vedno manj in vrabčja gnezda so vedno bolj prazna. Vrabci so
zelo izbirčni glede prostora, na katerem spletajo svoja gnezda. Brez gnezda pa ni poroke. Samičke se odločajo le za tiste samce, ki jih lahko pokažejo lepo spleteno, toplo in mirno gnezdo. Kljub vsem težavam so vrabci preživeli in se prilagodili okolju.
Dragocenosti v škatlah za čevlje
Da se med staro šaro na podstrešju lahko skriva tudi kaj dragocenega, je spoznala Britanska Margaret Hobbs. Ko je gledala televizijsko oddajo o starinah, se je spomnila na stare škatle od čevljev, ki so bile na podstrešju od kdo ve kdaj. Strokovnjaki pa so kar ostrmeli. Vrednost zbirke iz zgodnjega 17. stoletja so ocenili na 120 tisoč dolarjev, verjetno pa bo Margaret na dražbi pri Cristiesu zanjo iztržila še več.
srečni.
Borivoj Repe
Tigri v državnem naročju
V okolici Manile so našli trinajst zapuščenih sibirskih tigrov, na katere je njihov lastnik »pozabil«. Tigri, rojeni in odrasli v ujetništvu, se v divjini niso znašli. Zelo shujšane in povsem onemogle so odpeljali v manilski živalski vrt, kjer so si ob dobri hrani opomogli. Poslej bo za tigre skrbela filipinska vlada.
Človek na M
V juniju 1997 naj bi prvi človek stopil na vajo strokovnjaki, ki se pripravljajo na mednaro dicijo na rdeči planet. Nasa je objavila, da bo ~ izstrelila novo sondo za proučevanje življenj0 imenovano Mensur. Prenekateri poskus razisko^’ se je že izjalovil. Rusi so na poti na Mars že M' manjši vesoljski plovili, lansko leto pa je izginddi Mars Observer, predvidoma zaradi eksplozije-ski vesoljski strokovnjaki gradijo svojo marsovo s mrzlično pripravljajo na omenjeno ekspedicijo-
Nosorog iz epruvete
°	M ■ ie slovi’
dja omenjene ekip« opit* strokovnjak za tev Alan Trounsen.
v Melbournu.
sorogov je v A n $ ji drastično upadlo- . tam živi le še oko! 112 tem ko jih je hilo vš .ibiztre- | letih 65.000. Love s«^,, , bili zlasti zaradi drag
Avstralski raziskovalci se ubadajo z nenavadnim posegom. Radi bi namreč ustvarili nosoroga iz epruvete. Poskus je del široko zastavljenega programa za zaščito ogroženega črnega nosoroga, ki mu grozi iztrebitev. Prvega nosoroga iz epruvete lahko pričakujemo v naslednjih petih letih, upajo avstralski živinozdravniki. Vo-
ževine.
Redek smaragd
Na
po ton
potovanja spravijo
znamo prešišati cilou
letos pšenica doma tak lipou pognala, vrjmeni, ka mo ’------ '
zgučali, ka bi lejko z Amerike uvažali.
Skoro tak de lejko rešeno ttidi naše kmetijstvo. Zaj , gda nan že začne voda v gut tečti, so predstavniki našoga kmetijskoga ministrstva šli v Ameriko, ka bi se
mij pšenico v čl nan jo kakSa toča fkUp ne vdani.
Titojova popotovanja. Zemimo, ka bi Prekmurje gratala samostojna država, pa bi tak vodilni lejtali okouli po svejti. V ednon mejseci ne bi meli več kaj jesti. Ci bi pa ešče menša država bila, napriliko Belekova ■falaminija, te ga pa že edno potovanje v Ameriko skoro
btiu zanimivi kroug. Mij pšenico v Ameriko,
Amerikanci
Pouleg kmetijstva je
Džouži.
Srbijo, embargo.
ijo v Rusijo, Rusi jo pa kak pomouč zlifrajo v Tak ka bi nas na konci obsoudili ka smo kršili
deževnon Ameriko Tou bi
zanimivo balonarstvo. Z balonske perspektive gledajoči vas pozdravla brat
ešče najbole
Dekle na sliki kaže izjemno velik in redek	J75J
stoletja, za katerega so na dražbi v Londonu	k
dolarjev. Velja za največjega na svetu in so kup pokroviteljstvom mughalskega dvora v Indiji-Hongkonga je kupčijo opravil kar po telefonu-
zvezde vam kažejo
OVEN
Ona: Nekdo te bo spomnil na obljubo, ki si jo že skoraj pozabila. Seveda je samo od tebe odvisno, ali mu boš ustregla, vendar bi ne bilo pametno, če bi ga razočarala. Posledice bi lahko bile zelo boleče.
On: Prišel bo odločilen trenutek v tvoji poslovni karieri, zato ga kar najbolje izkoristi. Položaj bo sicer še kar ugoden, toda nič ni tako stabilno, da bi se ne uspelo tudi pokvariti. Seveda pa se bo z malce sreče vse dobro izteklo.
Ona: Nekomu boš dobesedno padla v objem, kar pa ti bo na neki način celo všeč. Položaj bo resda skrajno komičen, vendar se obeta tudi kaj resnejšega. Vse bo odvisno le od tega, koliko boš za stvar ti sama.
On: Malo razvade ti vsekakor ne bo škodilo, toda raje popazi, da se ne vrneš na nekdanja življenjska pota. Nekdo ti bo poskušal sporočiti pomembno novico, zato se mu nikar stalno ne izmikaj.
STRELEC
sakih
Ona: Povabilo na izlet boš sprejela brez vne^p^' toda kasneje ti bo še zelo žal. Z3™6 ' $njava bo P . tega pač ne bo mogel pozabiti. Toda s	m
lika - celo zate!	v0ndar n« । z
On: Ona ti sicer zelo veliko pomen. je. Posko® si zaradi nje porušil vse dosedanje z J kaj nitro P vrste kompromisom in njena reakcija odkriti njene prave namene.
BIK
On: Kar nenadoma te bo obšlo, da se ti godi velika krivica. Kar brez skrbi, saj se ti ni treba prav ničesar bati. In nikar se ne pritožuj, saj drugi niso prav v ničemer na boljšem: kvečjemu obratno...
On: Naključni obisk ti bo pokvaril prijetne načrte, zato pa odprl nove, v tem trenutku še povsem neslutene možnosti. Nikar se ne obotavljaj, temveč zagrabi ponujeno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila.
DEVICA
Ona: Išči srečo predvsem v tem, kar imaš, ne pa v tem, kar pogrešaš. Ljubezen je preveč relativna, da bi ti uspelo karkoli posploševati. Pa tudi tvoj partner nima neskončnega potrpljenja.
On: Imaš odlične možnosti, da uspeš na področju, kjer si že dalj časa prizadevaš. Vendar pa možnosti niso dovolj - za uspeh se je potrebno tudi pošteno potruditi, prav pa bo prišel tudi kanček sreče.
KOZOROG
DVOJČKA
Ona: Ne poskušaj spreminjati življenjskih navad, saj boš kmalu naletela na osebo, ki te bo prav zaradi njih kovala v zvezde. Predvsem pa hodi naokoli z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se bo zgodilo.
On: Prevečkrat si zadajaš skoraj nemogoče naloge, pozneje pa se zaradi tega predajaš melanholiji. V prihodnjem obdobju se raje posveti realnim ciljem in videl boš, da se sreča lahko nasmehne tudi tebi.
TEHTNICA
Ona: Čeprav ti ne bo šlo povsem tako, kot si si zamislila, se bo na koncu vendarle izkazalo, da si imela popolnoma prav. Partner ti bo priredil prijetno presenečenje, ti pa mu boš vrnila na najlepši možni način.
On: Ne boš mogel več dolgo skrivati tega, kar nosiš v svojem srcu, čeprav bo to za nekatere precej veliko presenečenje. Kar pa se tiče poslovne plati tega tedna, je še najbolje, da se izogibaš kakšnih resnih naložb.
VODNAR
RAK
Ona: Preveč se ženeš in poskušaš dokazati, da si v vsem najboljša. Pusti težave tudi drugim, sama pa se posveti bolj zanimivim rečem in za spremembo tudi uživaj. Kajti nekdo te že dalj časa prav željno opazuje...
On: Zadel te bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimeš, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi tvoje bližine...
ŠKORPIJON
Ona: Neverjetno hitro ti bo uspelo, a se boš ponovno pobrala in pokazala svojo polno moč. To ti bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo drugi povsem zmedeni. Torej pohiti tako v ljubezni kot tudi.drugje.
On: Po zoprnih poslovnih pogovorih bo prijeten klepet s prijateljico pravi balzam za prenapete živce: Prisluhni njeni zgodbi in kaj kmalu boš našel v njenem življenju prostor tudi za svojo »malenkost«.
RIBI
šlo tvojim ^eli
Ona: Zmagoslavje, ki ga boš uprizorila, W mogla X0dfl P8 Ijem močno v nos. In čeprav še vedno n zase-» da ti je uspelo, bodo rezultati govorili Ka	f0fja
ti previdnost ne bo škodila. . a0 narav30 r0živ®»
On: Odlično se boš počutil, saj ti “ k oaj bosta P v n® stično. Oglasila se ti bo prijateljica 1,1 , t saj tila karseda nor konec tedna. Nikar ne odi
sprotnem primeru marsikaj uide.
rugi,
Ona: Nekdo ti sicer pomeni veliko večAdt	or। d p^i
zaradi tega ni potrebno izgubljati g®’ Losagla, 0	,
hladen, zato boš z malce potrpežljivosti u	^i
korak storil on sam,	, ,.lnnsti kaj skrbi *
On: Vse kaže, da se boš iz ene skraj . delanja p^1 v drugo. Mogoče pa je tako tudi prav. „ kodoval0' čez glavo in ti malce več zabave ne bo
da se ne boš prehitro ujel...
0^
Ona: Spoznala boš, da si všeč	kon®’ drug81"
več, kot so tvoje sedanje možnosti. Pnj ■ n0ko popolnoma prevzel, po drugi strani Pa	a|o,
vzbudil pravi val ljubosumja. ... q0 bo izK
On: Nekaj te sicer močno skrbi, ven d d0|avčev0 P 5irnPr niti pol tako hudo, kot si si domišljal-	ib
pričakuješ zaman, zato si raje zavihaj
primi resnega dela.
RADIO RADIO na frekvenci 95.7 mHz 25. maja praznuje svoj rojstni dan'
stran 17
za vsakogar nekaj
Naredi sam

Stari predmeti, ki jih želimo odstraniti iz b' ’	z maj0 truda
rabni ali nemočni. Ali pogledate, Če se da iz 'a jaijal delo. Iz 'n znanja narediti uporaben predmet, ki va	. domo
slare mize se da narediti čudovita delovna m „ ’ ii orodje, postavili v garaži ali drugem prostoru in v njej ..
b ga imamo. To bo postal vaš pravi kotiček z •__________
Kocka ledu za »
1 -1
Kakifna muka je pripraviti otroka, da P°^o^,ne,^ju nreden damo nl“ki svetujejo staršem, naj poskusijo s kocko le ■ ^ed delno otr°ku zdravilo, mu ponudimo v lizanje kocko J okusa je owami živčne končiče, ki sporočajo v možgane,	zdravilo
davilo. Otrok, ki najprej lite led, tako ne okusi, aa J Penko, in ga vzame brez večjega upiranja.
Preproga drsi
Na keramičnih ploščicah in parketu PrJ’rJg	pomagamo si
Kav nevarno, saj nam jo lahko spodnese izp	dstaVkom pr«
taS da podložimo preprogo z mrežast m pa našijemo na Jjja’ki ga kupimo v specializirani trll° mi;aste obročke t Pednje stran preproge, v vogale, stare g "zarcev za vlaganje.
črtanje v tapeto aItoi
. samolepilna trakova v obliki črke X-'^amo luknjo.
^iŠavni vrtiček na hknu
ali oJavd'šavna blišča so neprekosljiv okusa, če CT1' ^so a" priloga, vse je b°S goj^^
°W‘Ko pa^ se vreme o l Preseli h.v zabojčku na balkonu. Ko P £ki naj stopP svetlob ■ 0 d'§avni vrtiček na okensko P° 1L ’ lahko polep
J?le8 te&a da so dišavnice koristne,
balkon ali okensko polico.	___________1
Nasveti zavsakdan \
\ z ^^Ije boste veliko hitreje pribili’'’b P ’	l
I Km ali zdrgnete z milom.	bodite previdni pr' l
I brisantenskeure so zelo občutljive, za	se zaradi šopa	I
\ hiw1U P^hu. Ure, ki visijo v kuhinj'■ Jr u 8 terpenu- l
S6 Umažejo in zamastijo. Pazljivo j'h očisti
I	. temnem I
\ stor?aJum branite vedno na hladnem ' v zaprte stekle- 1 l	kajti svetloba in toplota prodreta tu	b do dolgo I
v omarah lahko od.^’da fuinsk de-
l 0do?a a dobeT vonj. Čez dan uporabi) ] ■1^nosti ^an \ \ site g"HPor^ljajtc za večem p na zapeStj ,	\
I dek^a na notranjo stran komolcev, za	1
^olte. pazite da ne boste pretiravali.	kaj kapljic I
parfPosteljnina bo čudovito dišala, če kanet e med \ \ pSra na k°sme vate’ga °vi’ete v 6
Dajte telesu minerale
Nekatera znamenja opozarjajo, da nam manjka mineralov. Kadar telesu primanjkuje železa, smo utrujeni, težko za-spimo, srčni utrip je pospešen. Do pomanjkanja železa lahko pride zardi krvavitev, slabokrvnosti, prenagle rasti ali močnega dolgotrajnega stresa. Veliko železa je v zeleni zelenjavi in sadju.
Posledice pomanjkanja flo-ura se kažejo v nagnjenosti k zobni gnilobi, osteoporozi, arteriosklerozi. Največ fluora bo telo dobilo, če uživamo jajca, morske ribe in polnovredne žitne izdelke.
Za nepravilno delovanje žleze ščitnice, nagnjene h gol-šavosti in neuravnoteženost hormonov je krivo pomanjkanje joda. Pomagala bosta jodi-rana sol in uživanje mesa morskih rib.
Kadar nas mučijo glavoboli, kadar se prehitro utrudimo, kadar nastopijo trzljaji v mišicah, kadar se lomijo nohti je krivo pomanjkanje kalcija. Do pomanjkanja lahko pride, ker je v organizmu premalo vitaminov D, zaradi obolenja ledvic alf slinavke. Potreben bo posvet z zdravnikom.
Pomanjkanje kalija se kaže v slabi prebavi, motnjah srca in
ožilja, v povečanem izločanju urina, v šibkosti mišičnega tkiva. Pomanjkanje bomo nadomestili z uživanjem sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov.
Telesu primanjkuje magnezija zaradi čezmernega uživanja alkohola, dolgotrajne driske ali bruhanja. Posledice se kažejo v poapnenju žil, motnjah srca, nespečnosti in živčnosti. Pomaga, če pijemo mineralno vodo z veliko magnezija ali če uživamo magnezijeve tablete.
Ožgana luknja v preprogi
Na tla je padla cigareta, v talni oblogi je nastala grda ožgana luknja. Če imamo še kak ostanek obloge, bomo luknjo zlahka zakrili. Če nimamo ostanka, vzamemo pinceto in izvlečemo nekaj nitk iz obloge v kakem skritem kotu, tam kjer sicer stoji pohištvo. Te nitke položimo na ožgano mesto, čez nanesemo malo lepila in pritisnemo.
Če smo spretni, prilepljene nitke skrijejo prav vse sledi nekdanje ožgane luknjice.
Zgoraj kratko
Dolžina jopic, majic in brezrokavnikov se bo to poletje rada ustavila krepko nad popkom. Če je ta lep (in vse drugo okrog njega tudi), bo kratka bombažna majica v pastelnem tonu idealno dopolnilo k temnemu dolgemu krilu, če pa raje skrivate, kot odkrivate, se boste najbrž navdušili nad kvačkanim kratkim brezrokavnikom, ki bo olepšal ohlapno belo bluzo oziroma tuniko.
RADIO MV-MURSKI VAL-UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz)
/mr
M« o AM
Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 2 = 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alternativna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Gospodarstvo - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo’za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 V živo o... - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - Vključujemo Radio Slovenija
Kuhajte z nami
Da bo pecivo bolj uspelo (nadaljevanje)
Mandeljne lupimo tako, da jih prelijemo z vrelo vodo, počakamo 2 minuti in iztisnemo iz lupine. Rozine preberemo, operemo in osušimo. Preden jih primešamo k pripravljeni masi, jih popra-šimo z moko, da ne padejo na dno peciva.
Velikega pomena za uspešno peko je še primerna temperatura. Recepti pogosto omenjajo nizko, srednjo in visoko temperaturo. Pod tem razumevamo: Nizka temperatura je od 100 do 125 °C (bolj sušimo kot pečemo, npr. mase iz stepenega snega, biskvitne rezine ipd.). Srednja temperatura se giblje od 140 do 180°C (biskviti, šarklji, umešano testo, vse v modlih). Visoka temperatura od 200 do 230°C ustreza kvašenemu testu, maslenemu in krhkemu kvašenemu testu. Pri najvišjih temperaturah okrog 250°C gratiniramo ali oskorjimo določene jedi (kratek časi). Navedene številke niso stoodstotno zanesljive, ker se tudi posamezne vrste štedilnikov nekoliko razlikujejo. Upoštevajmo izkušnje posameznih primerov.
Pripraya pekačev za peko: Čim manj ali celo nič maščob vsebuje pecivo, natančneje in izdatneje morajo biti pekači in modeli pomaščeni in poprašeni z moko. Pri zelo sočnih pecivih (z mnogo sadja) uporabimo za poprašitev drobtine. Pekače mažemo vedno z maščobo, ki je v testu, ali s finejšo, nikoli s slabšo. Boljše so trde maščobe (mast, margarina), nekoliko manj olje.
Pečene sladice naj po peki ostanejo nekaj minut v pekaču. Šele tedaj jih zvrnemo na desko, toda nikoli na tisto, na kateri sekljamo ali režemo čebulo!
Nož za rezanje sladic mora biti tenak, dovolj dolg in oster. Nizke sladice najlepše narežemo kar v pekaču in jih ne zvračamo.
Sladice, ki iz kakršnega koli razloga upadejo, že zaradi videza niso primerne za na mizo. Če so dovolj prepečene, jih narežemo, osušimo in spremenimo v drobtine, ki jih z dodatki lahko spremenimo v bombice in jih serviramo v minjončkih.
Cilka Sukič
Kdaj grozi infarkt?
Srčni infarkt zahteva vsako leto več žrtev. Premalo se zavedamo, kako nevarna je ta bolezen, premalo smo pozorni na znake, ki nas opozarjajo, da se bliža kriza. Mnogi ljudje se sicer slabo počutijo, vendar svojega zdravstvenega stanja ne jemljejo resno. Če bi se pravilno odzvali na opozorila svojega telesa, bi bilo smrtnih primerov zaradi srčnega infarkta lahko mnogo manj, kot jih je.
Bolečine v prsih in mrzel znoj, ki nas obliva, zagotovo niso znak dobrega počutja. Marsikomu pa niti na misel ne pride, da bi to povezoval s srčnim infarktom. Ljudje čakajo, da bo bolečina minila sama od sebe, s tem pa zamujajo dragocene minute, da bi bilo še mogoče preprečiti najhujše. Čim prej se začne zdraviti, tem večja je verjetnost, da bo ostal bolnik pri življenju. Zato si še enkrat oglejmo znake, ki napovedujejo srčni infarkt: piskajoča dolgotrajna bolečina v prsih, ki lahko sega tudi v eno (največkrat v levo) ali obe roki, ramena, trebuh in spodnjo čeljust; močan občutek tesnobe, pekoča ali močna bolečina v prsih; bleda prstena barva obraza, mrzel pot po čelu in zgornji ustnici ali po celem obrazu, plitko kratko dihanje, bolnik mora sesti ali celo leči.
Kadar se pojavijo znaki, ki opozarjajo na srčni infarkt, je treba takoj poklicati zdravnika. Infarktu se lahko izognemo z zdravim načinom življenja. Ne kadimo, uživamo zdravo hrano, dovolj se gibljemo in se ukvarjamo s športom.
SESTAVIL MARKO NAPAST	VSADITEV TKIVA ALI ORGANOV	ODTOČNI KANAL ZA NESNAGO V MESTIH	ŽIDOVSKA KNJIGA VERSKIH ZAKONOV	DAN V KOLEDARJU STARIH RIMLJANOV	GLASBENI INTERVAL	ANTIČNA LUKA OB TIBERI	ZAČETEK DIRKE
ARHITEKT RARTENO-NA NA AKROPOLI							
ZGODNJA ŽIVLJENJSKA DOBA							
KORUZNA JED							
SODOBNI KUBANSKI SLIKAR (W1FREDO)				GOROVJE V SAHARI			
				DIVJA MAČKA			
OSTRIVEC	*				ASTATIN		
					FR. AVTOMOBILSKA TOVARNA		
ZEMELJSKO POD-NOŽIŠČE						SLIKAR JAMA	AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA MCGRAW
ZNAK ZA ŠAHOVSKO TRDNJAVO		ENAKO-MERNC GIBANJE	OVALNI DRAGULJ				
			KOPICE SENA. SLAME				
LONDONSKI NOGOMETNI KLUB							
SOLI ALI ESTRI CITRONSKE KISLINE							
JAPONSkl DRŽAVNIK (HIROBUMI)				TUJ DVOGLASNIK			IGRALNA KARTA
				UNITED NATIONS			
DOLGA SLADKOVO- DNA RIBA							
IME TREH MAKEDONSKIH KRALJEV							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: netresk, Otranto, Ristori, mokasin, APA, če, NC, Moe, mikalka. A, otava, iks, Vas, lata. NH, erinije, ramazan.
stran 18
podlistki
Strahovito se je razburjal zaradi zatiranja vere pri nas, zaradi cerkva, ki so menda porušene ali spremenjene v skladišča. Kje Je potoval, vse to zvedel in videl, mi ni natančno povedal. Trdovratno je vztrajal pri svojem, pri tem pa se tako hudo razburjal, da sem mu nehal dokazovati nasprotno. Šele mnogo let pozneje sem ugotovil, da je bil veliko bolj informiran kot takrat večina nas doma.
Do mene je bil pozoren, da ne rečem prijateljski. Poklical me je in predstavil svojim klubskim kolegom, če so ga prišli obiskat. Obljubljal mi je, da me bo peljal na večerjo v klub, ko bo odšel iz bolnice.
Kak teden po prihodu so me dekleta, ki so bila zaposlena v bolnici in so stanovala v sosednjem bloku, povabila na nedeljski izlet. Šli smo v Marienlyst, izletniško točko Ny-kobinga in otoka Falstarja. Obala nizka, peščena. Rekli so mi, da je več deset kilometrov dolga, korica nisi videi. Drevje raste prav do obale, tako da se ponekod veje namakajo v vodi, ki je komaj opazno slana. Med drevjem zelena trava, nikjer ožgana od sonca. Kakor daleč sem videl, je bilo ob obali na stotine počitniških hišic, lesenih, rdečkasto pobarvanih, ki so jih povezovale asfaltne poti, okolica vzorno urejena, nikjer smeti ali odpadkov. Vreme je bilo lepo, bilo je sredi avgusta. V svoji druščini in sploh med kopalci sem bil najbolj od sonca ožgan, saj sem se doma cel mesec pražil na bregu Mure, ko sem čakal na potrebne papirje.
V morje je segal lesen pomol. Stekel sem po njem, se odgnal in z lepo iztegnjeno lastovico skočil v vodo, nato pa zaplaval hiter kravl. Jasno, hotel sem se pokazati pred dekleti. Vendar sem po nekaj zamahih kar najhitreje zaplaval proti obali. Nisem občutljiv za hladno, vendar.kar je preveč, je preveč. Ne vem, če je imela voda osemnajst stopinj. Ko sem zlezel na obalo, sem mislil, da si bom polomil zobe, tako sem šklepetal. Zakopal sem se v pesek. Trajalo je nekaj minut, preden sem se v njegovem toplem objemu toliko ogrel, da se mi je brada umirila. Razumem, zakaj severnjaki rinejo na me-diteran. Pesek pa je tako čist, spran, da se, ko se dvigneš in otreseš, lahko oblečeš; za sabo ne pušča nobene sledi.
Mladina je že takrat množično nosila kavbojke. Večini fantom je ob pasu v usnjenem tulcu visel lovski nož. Nikoli nisem mogel razvozlati namena te »hladne oborožitve«. Kaže, da je bil to takrat neki hit, moda, ne pa priprava za medsebojne obračune. Dekleta so nosila tesno oprijemajoče se hlače ali široka štrleča krila, verjetno je bila to prirejena narodna noša.
Pri kavi po kosilu sem omenil, da grem popoldne v mesto nakupovat in povprašal, do kdaj so trgovine odprte. Dr. Petersenova, stanovala je v isti zgradbi kot jaz, me je povabila, da grem lahko z njo, ker je tudi ona namenjena v mesto.
KI DIŠI PO BENCINU
V banki je dvignila denar. Rekla mi je, da sicer plačuje s čeki, da pa sedaj potrebuje nekaj gotovine. Takrat pri nas še nismo razmišljali o plačevanju s čeki, tako da je bilo to zame nekaj povsem novega. Kupil sem si kravato, ki pa je bila, kot pravimo, »svinjsko draga«. Zanjo sem dal 9,85 krone. Uradni tečaj je bil takrat 43,40 din za krono, obračunski pa 108,60 din. Moja štipendija je znašala 6.000 din. Čeprav me je »zvilo«, sem mirno plačal in razmišljal, da bi lahko še naprej hodil z isto kravato kot doslej ah brez nje.
Dolgo se je zadržala v trgovini z gramofonskimi ploščami, si dala nekaj skladb zaigrati, na koncu pa eno kupila. »No, kam pa greva sedaj? Če želite, vas lahko malo popeljem naokrog.« Razumljivo, da sem bil za to.
Vzela je zemljevid in iskala, kam bi šla. Hotela me je peljati v Marien-lyst. Povedal sem ji, da sem tam že bil. »Dobro! Greva na Lolland,« se je odločila. To je sosednji otok, ki ga loči od Falsterja ozek, več deset kilometrov dolg preliv Guldborg Sund, prek katerega vodijo dvižni ali tako visoki mostovi, da lahko pod njimi peljejo čezoceanske ladje.
Šla sva v Holeby na drugo stran otoka. Rekla je, da je tam stara graščina pod državno zaščito, čeprav je zasebna last. Pokrajina, po kateri sva se vozila, je valovita ravnina s številnimi majhnimi z zelenjem obdanimi kmetijami. Poslopja so grajena iz rdeče opeke, neometana, pogosto krita s slamo. Kot Prekmurcu mi je takoj padlo v oči, da so bila na mnogih dimnikih štorkljina gnezda. Vozila sva se mimo majhnih jezer, mlinov na veter in mimo plantaž nizkega sadnega drevja, ki se je šibilo pod bogato letino. Na poljih se je sredi avgusta komaj začela žetev pšenice. Na njivah sem videl ječmen, oves, rž in sladkorno peso. Koruze ni bilo niti za vzorec. Na številnih ograjenih pašnikih so se pasle črede rejenih rdečih pasemskih krav z ogromnimi vimeni. Bilo je veliko majhnih vrtov z ličnimi miniaturnimi lesenimi hišicami. Re
kla mi je, da so to zelenjavni vrtovi meščanov, ki si pridelujejo zelenjavo in se rekreirajo, po potrebi pa v hišicah tudi prespijo. Vse poti in ceste med njivami so bile asfaltirane.
Zavila sva na obsežno grajsko dvorišče ob nizki obali, zaraščeni z močvirsko travo. Številna grajska poslopja so bila spoštljive starosti, stene so preraščale neke plezalke, skozi katere so kukala majhna okna. Ob poteh je rastel šipek z za otroško pest velikimi plodovi za marmelado. Okrog dvorišča so bili obsežni pašniki, na katerih so se pasle ovce. Med njimi se je zelo živahno podilo dvoje čokatih majhnih sivo rjavih govedi z gosto dolgo dlako, ki je segala skoraj do tal in zakrivala kratke močne noge. Na hrbtu sta imeli izrazito rumeno liso, ki je bila videti kot sedlo. Takrat sem zapisal, da nista ne zebri ne bizona, ampak sta bolj podobni majhni kravi z močnimi navzdol zavitimi rogovi, ki pokrivajo čelo in ob straneh štrlijo navzven. Takrat še nisem vedel, da je to moškatno govedo, ki v manjših tropih živi v arktičnih tundrah in tudi na Grenlandiji, ki je pod Dansko.
Grad je bil zaprt. Vračala sva se po drugi poti. Nenadoma sem zagledal kup opomnih kamnov sredi zeleno porasle ravnine. »Kampehoj,« je rekla dr. Petersonova in zapeljala bliže. Iz zemlje je štrlelo ducat najmanj štiri metre visokih, več kot dva mera širokih in meter debelih od časa zglajenih skal, na katerih sta bili dve enakih dimenzij veliki ploščati skali. Šlo je za dobro ohranjen megalitski spomenik, podoben slavnemu Stonehengeu, ki stoji na Wiltshirski grofiji v Angliji, vendar veliko manjši. Gre za skrivnostne spomenike megalitske kulture izpred več kot 3.500 let, katerih pravega pomena ne poznamo. V bližini ni gora, od koder bi lahko privlekli te ogromne skale. Ugotovljeno je, da izvirajo iz Norveške. Kako so jih spravili sem, več sto kilometrov daleč čez morje?
(Nadaljevanje prihodnjič)
>o
»—M
N D C
POT NA VZHOD -
19
To je svojevrstna bratovščina, ki je Sikhe trdno povezala in v kateri so religiozne, vojaške in družbene dolžnosti spojene v eno samo disciplino. Značilnost bratovščine so določene zapovedi, kot je prepoved kajenja in stroge zahteve po nošenju petih K. To so neostriženi lasje, glavnik za spenjanje las, bodalo, jeklena zapestnica in par hlač, ki ne smejo segati čez kolena. Sikha po vsem svetu se v njihovem jeziku začne s črko K. Ta povezanost in nenehni boji proti mogulom so dali Sikhom narodno značilnost. Krona boja je bila sikhovska kraljevina v 19. stoletju, ki je bila približno petkrat večja od današnjega Punjaba. Lepe sanje so bile dolge samo 50 let. Prišli so Briti. Veliko Sikhov je služilo v vojski novim gospodar
Prostovoljci ribajo kamnito dvorišče.
jem v upanju, da ob odhodu ne bodo pozabljeni. Leta 1947 je bilo področje razdeljeno na hindujsko Indijo in muslimanski Pakistan. Sikhi niso dobili ničesar. Še slabše. Na tisoče jih je umrlo v spopadih muslimanov in hindujcev. Sikhi gledajo na zgodovino, posebno na čas svoje samostojne kraljevine z nostalgijo. Njihova današnja politična zahteva je samostojna država, zahteva, ki je stalen vir napetosti med Punjabom in centralno oblastjo. Zadnji veliki upor Sikhov je bil v osemdesetih letih prav v Zlatem templju. Začelo se je z verskimi nemiri. Hindujski duhovnik je pred vhodom v svoje svetišče nekega jutra našel glavo
svete krave. Hindujski fanatiki so prižgali cigarete v Zlatem templju. Sledili so spopadi in poboji med obema skupnostima, ki jim policija ni bila kos. Ves Punjab je vzkipel. Militantni Sikhi- so se pod vodstvom Bhindrauwale utrdili v Zlatem templju in začeli zahtevati samostojnost. »Če naše zahteve ne bodo izpolnjene, bo Punjab utonil v morju krvi!« je govoril njihov vodja, -ki so ga imeli njegovi privrženci za »Svetlobo z ognjem in mečem«, oblasti pa za Homeinija Sikhov. Epilog je bil krvav. Zvezna vojska je v naskoku zavzela tempelj, sledi krogel je videti še danes. Punjab pa se utaplja v krvi, kot ja napovedal veliki vodja. Na dnevnem redu so poboji poštarjev, vojakov, policistov, bombni atentati na avtobuse in vlake. Tudi
Indira Gandhi je dala kri za to pošastno morje.
Očitno je podcenjevala sikhovsko bratstvo - občutek pripadnosti skupnosti ne glede na poklic, pripadnost stranki... Ta občutek je gnal v zgodovini sikhovske čete, da so se borile do zadnje kaplje krvi. Ubila sta jo telesna stražarja Sikha in jo s tem kaznovala za poboje »bratov« v Zlatem templju. Separatistična gibanja v preostali Indiji in še posebno gibanje za samostojno sikhovsko državo v Punjabu pomenijo začetek konca največjega gandijevskega bogastva, pomeni konec mirnega sožitja številnih narodov, religij, 15 uradnih in več kot 700
INDIJA
neuradnih jezikov. ..Prav ta tost pa daje Indiji poseben j* občutek, da se dežela spreminja. Žalostno je, da## kroj Indije, padec velikih idej# oaia ravno v mestu, kjer ie’
Ščepec sladkega sko obhajilo.
1919 na stotine za protestu dalotz'nlsti in ideale samostojno#'
vila v mesto. Mo/e ^stič^L bilo neizmerno P° ^rnP0^ živetju proisni^ ida se vestno pncakov ‘čistoča	m-
bleščeča behna’ „ v	Kil
templja razs,nl'^dtoliko zočaranje /e bito '	,
je bil to mo/ je z^je mestu. Dab p^pesto sve^dijsUi bežen privid. M s drUga mesto v vsem ° valo^ko, mesta. V ozkih u kodeici ske množice,	Ip
vozniki si utirajo p# d rtlh k svetimi kravami. 1*^ lov, ki ločujejo o^ to neprijetno zaud I razp^ Usniki, vhodi v hiše'nterrlačn^ jti sadah obljubljaj v k njene P™310^ trohno^ prevladu/e duh v gilaK ceste leži pogm^P V in pokrit z roji to za žini berač brez nog la čino...	niePr'^ '
Nadaljevani6 v ;
Sa VRNI SE 5
»Kurba je,« je bruhnilo iz Mirka. Ni se premaknil s sedeža.
»A tako, kurba? Ti pa si v Iraku angel?«
Umolknil je. Strmel je v ograd mimo novega hleva, ki ga je v glavnem gradila Nada sama. Z očmi ni trenil. Strina je znala prekleto zadeti. Postaviti se je znala za to, kar je hotela doseči. Tudi ona ima Kreslinovo kri, če jo ima Mirko! Z njo se ne bo igral. Dominkove ženske lahko ponižuje, nje ne bo. V hipu je videla, da je toliko zlomljen, da se ga ni treba bati. Kreslinovo naravo je poznala.
»Ti si več kriv, kakor je ona. Puščaš jo toliko let doma, da lahko grabiš marke. Kaj ti pomaga, da jih imaš polne čobe. Tudi jaz bi šla s kakim, če bi bila mlada in lepa, kakor je Nada. Bi šla. Ti misliš, da je Irak vse. O, ko bi le Bog dal, da bi vas vse skupaj tisti sakramenski puščavski pesek zakopal. Bil bi mir in ne bi hodili domov, da bi mučili žene in otroke. Vidiš, kakšna sta Bojan in Angelca. Se ti ne smilita? Pozabljaš, da otroci niso nič krivi.«
»Kje je mama,« se je oglasila Angelca in ni spustila strinine roke. Bojan se je bal kaj reči, ker je videl, da je ajtek jezen.
»No, slišiš? Povej otrokoma, kje je mama. Ti zdaj kaj pomaga ta tvoj sakrabolski grad?«
Strina ga je zadela na pravem mestu.
»Ne maram tega poslušati,« je dejal nejevoljno, že kar grozeče. Saj ga je z 'gradom' dregnila. Hiša je njegov ponos, smisel njegovega življenja. Dvonadstropna je, edina v Orlovščeku dvonadstropna, s tremi kopalnicami, v dveh sta umivalni školjki na visokih porcelanastih podstavkih, tla po hodnikih so pokrita z uvoženimi ploščicami z modernimi rožastimi vzorci, po vseh sobah so preproge ali tapison, tri dnevne sobe, barvni televizor, štirje balkoni, on sedi
v novem kadetu, na gumnu z visoko streho je največji traktor v Orlovščeku in če je vse to grad, naj bo grad; če je strina desetkrat strina, sponašala mu tega ne bo. Za jezik jo bo prijel in ji ga iztrgal, če ga ne bo nehala zajebavati. On s tem gradom živi noč in dan, mesece in leta. Kristuš, kdo si upa kaj reči! Ali mu naj bo zaradi vsega tega žal, ali se naj nazadnje gradu sramuje?
Klub njegovi jezi strina ni popustila, čeprav je čutila, da ne sme preveč napenjati. Rekla mu je mehkeje, da bi se laže pogovarjala:
»Mislim, da bi bilo zate bolje, če bi si rit še vedno pral v škafu, ne pa, da se s'tem napihuješ. Tako, jaz sem ti svoje povedala. Sestra sem tvojega očeta in odkar ni več med živimi tvoje lastne matere, sem ti jaz druga mati, zato ti imam pravico povedati resnico. Bom otrokom jaz kaj skuhala?«
»Ne, bom že jaz.«
»Mama bo kuhala,« se je oglasila Angelca.
»Tiho,« se je zadrl.
»No, vidiš, kaj delaš; Mene bi bilo sram pred deco,« je stripa končala in odšla.
2
Ko se je Nada zatekla v domačo hišo, se je življenje pri Dominko-vih spremenilo. Ženske se temu niso niti čudile. Zdelo se jim je, kakor da bi moralo tako priti. Večen občutek nezavarovanosti jim je prišel v podzavest, saj niso bile brez tega občutka nikoli. Zdelo se jim je, da je treba vedno bežati. Branile so se samo takrat, ko jim drugo ni preostalo, in zdaj so se morale braniti pred Mirkom, ker bi jih sicer pohodil. Pokazale so kremplje kakor mačka, ki pred psom ne more uiti: ali propade ali pa ga s pihanjem in kremplji le prestraši in če ni drugače, se mu obesi na nos.
Posebno Sonja se je trudila, da bi Nado varno skrila. Pri hiši je bila namreč še ena velika nevarnost, da se zve, kje je Nada. Sonja je bila že nekaj let ločena. Imela je dve hčerki, desetletno Zdenko in osemletno Tatjanco. Takrat, ko je pribežala Nada v hišo, sta bili v šoli. Ker sta imeli celodnevni pouk, ju ni bilo skoraj po ves dan doma. Vendar bo zaradi njiju največja težava, da Nada ostane skrita.
Nakopičene težave so bile največ na Sonjinih ramenih. Petinosem-desetletna babica je imela odprte rane na nogah in je težko hodila. Bergla, prislonjena ob štedilniku, ji je bila na njeni poti do mize edina pomoč. Štedilnik je že nekaj let postal njeno družinsko poslanstvo, odkar ni mogla iz hiše.
Sonja je bila zaposlena v tovarni perila in se je v službo vozila z delavskim avtobusom. Babica je bila nenadomestljiva, zlata vredna, posebno odkar se je Sonja ločila od moža in ostala z otrokoma sama. A kmalu zatem je vpletla, v svoje življenje novo vitro*. Ta vitra pa je postala sčasoma njen najbolj občutljivi in nazadnje tudi najbolj boleč del. Bil je to njen ljubimec Stanka Frčak. Prihajal je v hišo in Sonjini hčerki, Zdenka in Tatjana, sta ga sprejemali z odprtimi rokami. Znal je deklici prijetno presenetiti in tudi babico
razveseliti. Čenrn ■
»življenja sčasom a bTezm povzr°čal Sonji mnogo bridkega	/
je na^ve^ temu se je zatekl^ ^Ub temu ni mogla	I
da se lahkn^^110^ z Mirkom	sedai 3e Nada- Kai ^'ved^' j
D0m,nk°vaS^ ™ndar se ie S0Bia% ^ stričeV^^1^ sta spali 7 h k- ajde v vsakem trenutku spet	/
ker se ta^° sta ga Sonja pa v svoji sobi. Kadar P	I
P°Kovoril°ra mama z njim Hekbc' klicali, ne gresta v mamin j Prazna oJ kuhmH	P°meni^ S stričkom sta se^
sebno mešanic deklicama post^’ & JU Je kam P°te^a šh s / je bila 1raanico spoštovanih Sta^Prostor, v katerega sta gi) f spodaj siSf ^^nost, da nriTi stra^u- To je bilo za Nado do	p j
dolgo Dew pa je, da za Fr^u 1Z Podstrešja in preživi kak c igo peklilo, saj je bil -f aka nik°H ne ve kdaj pride, karN^. PušhaS°Va tiba’ a trda s g°V °bisk odvisen samo od njegoV ' hoče. On- da P čaka i:n a™°V01Ja je Sonji požrla že mnogo^s I bi Jih radaPz’ kakor da nima svn	na razPoIaghOiečine’P /
S sV0^a z nl'm delila. VOph svoje radosti in bolee sproščeL^^ ^PUstHa^ri^0- v zakonu si je nekoč od	/
bllaodme *lnSamos^	Stanko Frčak/aiele
svoje sreče8onP^V-em °dvisnaP^dk°pal’ česar se ie zavedvn ni	■
oaka da r>^°Skusati še dm^ J^° se Je navezala nanj in ko n ■ tudi ^čako Nad° Va^o skriiprarZmere’ ie morala Sonja	■
mmkovimr°h,skP saj zaldn zato b° treba kako postat ničesar Frfi^1 nevarnost c^^^ ^egotovega časa, ko P^ved^ l bogat z ^-k ne »vi 2 va^da je, da mu o Nadi ne boPaVg.^. iskal zidar^Cn° pijano obrt ^ ^estu ie ugleden zidarski , je nrilJkega mojstra ki ^°' ^'rk0 je nekoč za svojo .j ,
s svojPori£za^^	ugled’ Pa ie glas
Postavil \r ano delovno	zeljnemu Mirku. Fresk J
kor je stal ^no poznanstvo >arsko v°jsko in hišo ^irtor j bile odvl^^^	Userteče že sedem let pač toliko ebi I
časovViun	ho	ne sme zvedet,/
novi drni7' e^a P°znanstva in a Pr<^a^ se ji je preveč odtuj1 gjih0' I svojih	nesreči Za*° ne bo razglabljala z njto1 jp s I
v zadnjih čaS č' V zače‘ku ^ko ni k temU ^nosebn0 P' / TaUn • as b' ko so se orinn ko sta se spoznala, p°se	l
dokler k8 ^onJa skušala °SI med njima zaostrili-	č^s’ /
ledvice bše V hiši' Imeli sta^11^’ kako bi Nada laŽe hr#e s°Jli I druga ža h P°Sebno Pa do m 5^'' Po očet™ smrti’ ^ vse ga za drugo. pa po materini, ki jo je uničil rak, bi
’ -podtoj^ I
(Nadaljevanje Pr‘
stran 19
kronika
državno prvenstvo Kaj veš o prometu	e
Naj bo varnejša pot do znanja
' Sloveniji se letno poškoduje v prometnih nes vozilih, °kok, že letos ylh je jjv)jenje izgubilo 23, bdi so po	none-
ti kolesarji ali vozniki koles z motorjem. Poleg nekateri ph je ba° tudi precej te,esno P?skOd°Vdružba ampak za vedno ostali invalidi. Prizadeta ni samo družb , Po starši in sorodniki. To je skrb	J P
Omenjati varnosti otrok v
otrok v prometu več pozornosti.
Ena od pomembnih akcij Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so tudi tekmovanja Kaj veš o prometu. v Murski Soboti (organizator občinski svet za preventivo in ygojo v cestnem prometu, po-Hovitelj Izvršni svet SO M. Sobota, gostitelj pa OŠ III) je °'lo minulo soboto 3. državno Prvenstvo za osnovne in sred-šole, na katerem je sodelovalo 69 tekmovalcev iz 49 slovenskih občin. Ob začetku tekmovanja je udeležence pozdra-podpredsednica IS BRIJTA BAVČAR in med dru-6® dejala, da so otroci preveč poženi na poti do šole, ker se n ? mest0 vak transport na “tkanin z njega, v križišču pa m zelo potrebnega semaforja. Wim pa je priporočila, naj
godilo
“zb4a LB Je M- L- G’ isS2bo*i med 1. Jin>o PridnK-^11 om neu' £&” i» tih S. S-567 tni?- $• ’zdala ihi ^Ov, n . a,]ev nepokri-služb uprave k|i-ksE" 7 ”“’
*
\ kuhinji Draga M-je 10. maja ^^IS. ure prišlo do požara, ^j je uničili del kuhinjske ™ tako je nastala a200.000 tolarjev.
*
so a?tVem trimesečju tega leta prehodih na ob-
l.6S() tou P°murja našteli 6 ft4ŠtkLpoBdkov’ kar ie za EutsuJ' Vec k°t v enakem V om . °bdobju. Policisti so ^otn £asu Podali sod-^ov Pekrske 562 predlo-hotkov “manje, t« je 70 od-kot v lanskih treh
•Na našem območju je
4S *manjša vas (ok™«/’ S
k° množično in delovno gasilsko m|adinska 'n Panira starejših članov delujeta tudi zen . jjnci ki so	desetina, lani pa so bili aktvm tudumladm« k
Sličnem prvenstvu osvojil, «ebmo medaljo 'jo, s° se vrnile s tega tekmovanja z br imajo “spahov pa bi lahko našteli se veliko, hnajo ptefl bJ. ai velik in leno ureien gasilski dom (na P
“K bi se v? Pa tudi v opremo vlagajo PrLCGs"Jpred k,<itn de,n« oddolžili vsem aktivnim dan«	P*
^dalisi^uuali društevni izlet	so
^^ele^i*^"^' 8as'*sk’ muzej, m v druge J • ki j’k Zan-® kar <r’ generacije in sodec po nj
- MlU, J-
JOŽE GRAJ
& »orcci«
nikar tako ne divjajo s kolesi in s kolesi z motorjem po parku, kjer ogrožajo sebe in sprehajalce. Pri tem gre tudi za prometno kulturo.
Tekmovalci so najprej preverjali svoje znanje o cestnoprometnih predpisih na tesira-nju v učilnici, nato pa v praksi z vožnjo po mestnih ulicah in poligonu pri OŠ III. Med osnovnošolci so se najbolje odrezali ANDREJ VIDMAR iz Sevnice, NIKOLA MNO-UČEK iz Žalca in PRIMOŽ NOVAK iz Ljubljane. Med pomurskimi tekmovalci so bili najboljši DENIS ŠERUGA iz Murske Sobote (4. mesto), ALEŠ BRUMEN iz Gornje Radgone (17. mesto) in PETER CIGUT iz Lendave (18. mesto). Med srednješolci so
seje
bilo v omenjenem času 8 požarov, v lanskih treh mesecih pa 19. V januarju, februarju in marcu so pomurske ceste terjale 3 življenja, v lanskem enakem obdobju pa 7.
NESREČA - Pogled na Zastavo 101 Franca Sukiča iz Ženavelj, iz katere se je rešil s (po)begom, dva sopotnika sta iz gorečega avta izvlekla policista, tretjemu pa niso mogli pomagati. - Fotografija: Š. S.
Na tekmovanju so domala vsi pokazali dokaj dobro znanje iz cestnoprometnih predpisov. Da bi bilo tudi v praksi tako! (Fotografija: J. G.)
bili prvi trije MARKO KIRN iz Ilirske Bistrice, BORUT VODOVNIK iz Žalca in DAMIJAN BALAŽIČ iz Lendave (Andrej Banko iz M. Sobote je bil 9., Janko Kosi iz Ljutomera pri 13.).
Tekmovanje sta spremljala tudi predsednik Republiškega sveta za preventivo in vzgojo
V sredo, 11. maja, malo pred polnočnjo se je v Salovcih zgodila zelo huda prometna nesreča. Ugotovili so, daje 38-letni Franc Sukič iz Ženavelj vozil osebni avto po regionalni cesti Murska Sobota-Hodoš. Med vožnjo je naletel na policijsko kontrolo, ki se je je hotel otresti s hitro vožnjo. Žal pa se je pot tragično končala, kajti avto je nekaj deset metrov
pred Šalovci zapeljal na levo stran ceste, podrl prometni znak, drsel po bankini in jarku in se nazadnje vnel. Voznik je brž, ko je avto začel goreti, skočil iz njega in pobegnil v noč. Policisti so ga našli na domu. Druga dva - 46-letnega Franca Smodiša in 42-letnega Ludvika Smodiša, oba iz Sta-njevec - pa sta rešila policista iz patrulje, ki je malo pred tem ustavljala sumljiv avto, saj je vozil semtertja. Ognjeni zublji pa so žal onemogočili rešiti tretjega oziroma četrtega potnika iz stoenke - 47-letnega Aleksandra Perša iz Gornjih Petrovec, ki je v avtu zgorel.
*
Avto pa je (z)gorel tudi v križišču cest v Lipovcih. Vozniku Dušanu Lesjaku iz Sela je uspelo iz gorečega vozila izvleči ženo in dva otroka, tako da telesnih poškod ni, je pa velika materialna škoda, saj je avto povsem zgorel. Vzrok za ta požar naj bi bila napaka pri dovodu goriva. Nesreča se je zgodila v nedeljo kmalu po 15. uri.
Prav gotovo doslej najhujša prometna nesreča v severovzhodni Sloveniji se je zgodila v soboto, 14. maja, okrog 22.15 ure na magistralni cesti v Lenartu. Zastavo 128, ki jo je vozil 22-letni Rober Pregl iz
v cestnem prometu IVAN WINKLER in šef urada za varnost prometa pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije FRANJO KOZEL. Oba sta bila dokaj zadovoljna z organizacijo te prometne akcije v Murski Soboti.
JOŽE GRAJ
Maribora, je zaradi prevelike hitrosti zaneslo na nasprotni vozni pas. Prav v tistem hipu pa je nasproti pripeljal tovornjak s priklopnikom, ki ga je upravljal češki državljan Roman Vlač. V silovitem trčenju, v katerem je tovornjak potiskal osebni avto kakih deset metrov, je osebnemu avtu odtrgalo zgornji del. Na kraju samem so umrli: voznik Pregl in trije njegovi sopotniki: 17-letna Simona Smrk, 26-letni Andrej Markež in 22-letni Janko Pon-drk, vsi iz Maribora; srečo pa je imel 20-letni Gorazd Pintarič, ki je bi le laže ranjen.
*
V soboto, 14. maja, je motorist Zoran Oreški iz Avstrije med vožnjo po regionalni cesti iz Dolge vasi proti Dobrovniku prehiteval osebni avto. Takrat mu je nasproti pravilno pripeljal avtomobilist Ivan Oletič iz Lendave. Kljub zaviranju je Oreški trčil v osebni avto, padel in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico. .
*
Alenka Eijavec iz Beltinec se je v soboto peljala z osebnim avtom po magistralni cesti in v krajevnem središču na prehodu za pešce trčila v peško Julijano Muršič iz Maribora. Le-ta se je hudo poškodovala in se zdravi v bolnišnici.
*
24-letni Tomaž Duh iz Stročje vasi se je poškodoval hudo, 26-letni Boris iz Beltinec pa je dobil lažje poškodbe. V soboto ob 21. uri sta se z osebnim avtom peljala iz Ge-derovec proti Murski Soboti. Voznik je, kot kaže, preveč pritiskal na plin, zato je avto v blagem ovinku zaneslo s ceste, nekajkrat se je prevrnil po njivi in končno obstal na boku. Poškodovanca so prepeljali v bolnico, popravilo avta pa naj bi stalo 75.000 tolarjev. Seveda je to le ocena.
*
Nedelja, 15. maja, je bila nesrečen dan za Gregoija Filipa iz Gornjih Slaveč. Ob 2.30 ponoči se je peljal kot sopotnik v osebnem avtu, ki ga je vozil Stanko Bokan iz Gornjih Slaveč. Vozil naj bi z neprimerno hitrostjo, zato je zapeljal s cestišča. Gregor Filip se je pri tem hudo poškodoval. g. g.
Občinska gasilska zveza Ljutomer Srečanje veteranov
Na shodu, ki je bil 4. maja v Pristavi, se je zbralo čez 70 gasilcev - veteranov. Zbrane je pozdravil predsednik občinske gasilske zveze Drago Colnarič. V svojem nagovoru je na kratko orisal delovanje gasilstva v občini in opozoril na novosti, ki jih prinaša nova zakonodaja s tega področja.
Po nagovorih je bila na ploščadi pred gasilskim domom gasilska vaja, ki so jo izvedli operativci gasilskega društva Ljutomer. Med drugim so pokazali postopek gašenja ob prometnih nesrečah, prav tako pa tudi vso opremo in delo z vozilom TAM 190. Nato se je srečanje nadaljevalo v dvorani, kjer so gasilske staroste pogostili, za dobro voljo pa so igrali tamburaši upokojenskega društva iz Ljutomera. Zbrane je pozdravil tudi predsednik skupščine občine Ljutomer Mirko Prelog. Tako srečanje gasilcev veteranov naj bi bilo poslej vsako leto, zato so odprli spominsko knjigo, v katero se bodo vpisovali vsakokratni udeleženci takih srečanj. Najstarejši gasilec, ki je prišel na srečanje v Pristavo, je bil 94-letni Aleksander Koren iz gasilskega društva Boreči.
D. KOSI
VETERANI - Najstarejši gasilci z območja ljutomerske občine so se tokrat sešli na prvem srečanju v Pristavi. Tako shajanje naj bi postalo tradicionalno, vsakokrat pa naj bi se srečali v drugem gasilskem društvu. - Fotografija: Topoli-njak
Vesela šola na Tišini
Po šolskih tekmovanjih iz Vesele šole, ki ga vsako leto organizira uredništvo otroškega časopisa PIL, so pripravili minulo soboto še občinsko tekmovanje za soboško občino. Gostitelj je bila osemletka na Tišini. Na tekmovanje se je uvrstilo 191 veselošol-skih tekmovalcev iz 17 osnovnih in 2 podružničnih šol. Tekmovalci so preizkusili svoje znanje iz slovenskega jezika, biologije, glasbe, tujega jezika, zgodovine in logike. Vsa ta področja so lahko po tematskih sklopih spoznavali v Pilu.
Po pregledu vprašalnikov, kar je bilo po besedah voditeljice občinskega tekmovanja Mire Prelog vznemirljivo in odgovorno delo mentorjev, so se na državno prvenstvo, ki bo 29. maja v Ljubljani, uvrstili naslednji veselošolci in veselošolke: Saša Gomboc in Jana Podojsteršek (obe 4. raz. OŠ III M. Sobota); Katja Sraka (5. raz. OŠ Bakovci), Petra Lepoša (6. raz. OŠ Šalovci), Nuša Ladinek (6. raz. OŠ Puconci), Darko Vbrbš (6. raz. DOŠ Prosenjakovci}, Marko Horvat (7. raz. OŠ Bogojina), Simon Rubin (7. raz. OS I M. Sobota), Matjaž Titan (8. raz. OŠ I M. Sobota) in Denis Šparaš (8. raz. OŠ III M. Sobota).
Učenci tišinske šole so ob koncu tekmovanja pripravili priložnostno slovesnost, na kateri so se predstavili člani igralske skupine, raziskovalci pri zgodovinskem krožku, harmonikarji in mlada pesnica Sanja.
J. G.
TEČAJ - Občinska gasilska zveza Lendava in gasilsko društvo Žižki sta pripravila tečaj za nižje gasilske častnike. Obiskovali so ga gasilci iz Žižkov, Črenšovec, Trnja in treh Bistric. Po uspešno opravljenem preizkusu so se novi častniki postavili pred objektiov in nastala je tale domunetama slika. - Fotografija Š. Gyurica
Poroke
MATIČNI URAD GORNJA RADGONA: Andrej Mauko, zidar, iz Nasove in Mira Grajner, gospodinja, iz Nasove; Edvard Prančberger, kmetovalec, iz Zgornje Ščavnice in Darinka Kralj, administrativna tehnica, iz Spodnje Ščavnice; Jernej Frangež, dipl. inž. geodezije, iz Gornje Radgone in Valerija Prša, pravna referentka, iz Gornje Radgone; Darko Horvat, vzdrževalec, iz Gornje Radgone in Karmen Mlinarič, višja medicinska sestra, iz Gornje Radgone; Karel Klemenčič, inštalater, iz Zbigovec in Anka Karin, kuharica, iz Gru-binca.
MATIČNI URAD LENDAVA: Borut Litrop, policist, iz Turnišča in Nataša Žoldoš, kulturna animatorka, iz Velike Polane; Branko Kotnjek, geodetski tehnik, iz Velike Polane in Andreja Zadravec, slaščičarka, iz Velike Polane; Martin Horvat, strojni tehnik, iz Trnja in Vesna Zver, natakarica, iz Velike Polane.
MATIČNI URAD MURSKA SOBOTA: Andras Kbnye, strojni šivalec, iz Križevec in Milena Bobič, strojna šivalka, iz Križevec; Viktor Miletič, ekonomist, iz Beograda in Anita Ketler, ekonomistka, iz Čentibe:
ČESTITAMO!
stran 20
šport
Prva državna nogometna liga
Mura: SCT Olimpija 1:2 (0:1)
Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 5.000. Sodnik: Kranjc (Gornji Grad) Strelci: 0:1 Novak (30), 0:2 Benedejčič (47), 1:2 Belec (76).
Mura: Boškovič 7, Cifer 8, Slavic 7, Brezič 7,’Granov 6, Breznik 8, Baranja 6 (Issaev -), Belec 7, Gliha 6, Bakula 6, Kokol 6.
AM Cosmos : Potrošnik 1:0 (1:0)
Ljubljana - Igrišče Ljubljane, gledalcev 500. Sodnik: Vidali (Kubed). Strelec: 1:0 Novak (4).
Potrošnik: Irgolič 6, Godina 6, Šarkezi 6, Črnko 6, Jengurazov 7, Nejman 6, Božič 7, Cener 6, Baranja 6 (Golob -), Škaper 7, Džafič 5 (Hartman 6).
Druga državna nogometna liga
RCS Gramatex: Medvode 6:0 (2:0)
Turnišče - Igrišče Gramatexa, gledalcev 400. Sodnik: Lackovič (Maribor). Strelci: 1:0 Rous (9), 2:0 Novak (38), 3:0 Mujdrica (52), 4:0 Voroš (57), 5:0 Rous (59), 6:0 Dominko (83).
RCS Gramatex Turnišče: Stamenkovič, Ternar, Albin Lackovič, Mujdrica, D. Lebar, Albert Lackovič, Dominko, Rous, Vori, Novak (Ropoša), Voroš (Lacko).
Slavija : Nafta 2:0 (1:0)
Ljubljana - Igrišče Slavije, gledalcev 200. Sodnik: Glažar (Ptuj). Strelca: 1:0 Škrabič (33), 2:0 Hotič (87 - 11 m). v
Nafta: Limani, Bukovec (Pal), Baša, Gaševič, Žalik, Drvarič, Hranilo-vič, Šabjan, Herceg, Zver (Ferletič), Hozjan.
Štajerska pivovarna: Beltrans 1:0 (0:0)
Maribor - Igrišče na Taboru, gledalcev 200. Sodnik: Gliha (Trebnje). Strelec: 1:0 Makragič (63).
Beltrans: Karba, Slana, Modlic (A. Osterc),'Hošpel, Puklavec, Posa-vac. Posavac. Cirkvenčič, M. Osterc, Novak (Z. Osterc), Stojko.
Tretja državna nogometna liga
Aluminij : Trgotrans 4:1 (3:0)
Kidričevo - Igrišče Aluminija, gledalcev 150. Sodnik: Jagarinec (Maribor). Strelci: 1:0 R. Hojnik (14), 2:0 R. Hojnik (35), 3:0 R. Hojnik (36), 4:0 Pavlič (60), 4:1 Baša (85).
Trgotrans Ižakovci: Maučec, Kolman, Sreš, Baša, Vučko, Poredoš, F. Smodiš, S. Smodiš, Zrim, Kerčmar (Zver), Nedelko.
1. SNL	
Olimpija	26 21 4 1 85:16 46
MURA	26 16 7 3 52:17 39
Maribor	26 14 9 3 46:19 37
Publikum	26 12 9 5 41:26 33
Gorica	26 10 9 7 36:36 29
POTROŠNIK	26 12 4 10 51:35 28
Koper	26 10 8 8 41:36 28
Živila	26 11 6 9 31:31 28
Izola	26 9 6 11 42:44 24
Rudar (V)	26 7 7 12 28:43 21
Cosmos	26 7 7 12 25:40 21
Optimizem	26 8 5 13 26:51 21
Primorje	26 7 6 13 38:45 20
Istragas	26 5 7 14 18:42 17
Mavrica	26 4 7 15 27:61 15
Krka	26 1 7 18 9:52 9
II. SNL	
Gaj	26 18 5 3 54:11 41
GRAMATEX	26 17 6 3 52:23 40
Korotan	26 17 4 5 56:26 38
NAFTA	26 15 3 8 47:24 33
BELTRANS	26 13 3 10 47:31 29
Piran	26 11 7 8 33:26 29
Dravinja	26 11 5 10 38:27 27
Zagorje	26 16 6 10 41:44 26
Slavija	26 8 9 9 39:34 25
Šmartno.	26 8-9 9 39:34 25
Steklar	26 8 8 10 33:33 24
Domžale	26 6 12 8 25:33 24
Št. pivov.	26 8 4 14 27:43 20
Rudar (T)	26 6 6 14 29:52 18
Triglav	26 1 10 15 17:64 12
Medvode	26 0 5 21 13:79 5
III. SNL - vzhod
Drava	21	14 4	3 56:19 32
Aluminij	21	13 4	4 51:25 30
Papirničar	21	9 7	5 31:17 25
Kob Ford	21	8 8	5 29:26 24
Dravograd	21	9 5	7 31:24 23
Kovinar	21	9 5	7 26:24 23
Svoboda	21	8 6	7 28:27 22
Žalec	21	7 8	6 21:23 22
Sl. Gradec	21	8 4	9 28:30 20
Impol	21	4 8	9 15:29 16
Pohorje	21	6 3	12 31:44 15
Pobrežje	21	5 5	11 24:41 15
Rače	21	6 3	12 26:47 15
TRGOTRANS	21	4 4	13 15:46 12
NOGOMETNI KOMENTAR
Mura v finalu pokala z Mariborom
Pretekli teden je bila v Pomurju prava nogometna mrzlica. Ljubitelji nogometa so z velikim zanimanjem pričakovali dvojni spopad prvo-uvrščenih moštev v prvi državni nogometni ligi Olimpije in Mure, najprej v pokalu, nato pa še v prvenstvu.
Okrog 10.000 ljubiteljev nogometa si je ogledalo obe tekmi v soboški Fazaneriji.
Na svoj račun so gledalci prišli predvsem na prvem, pokalnem srečanju, ko je Mura v polfinalu drugič premagala državnega prvaka Olimpijo (v Ljubljani z 2:1, v Murski Soboti z 1:0) ter se tako prvič uvrstila v finale pokala Nogometne zveze Slovenije. Ta uspeh so ljubiteljr-nogometa v naši pokrajini sprejeli z velikim veseljem in radostjo. Nekateri med njimi pa so bili razočarani na drugem, prvenstvenem srečanju, ko je Olimpija premagala Muro z 2:1. Treba pa je vendarle povedati nekaterim pristašem nogometa, da je Mura z igralci, ki jih ima, z uvrstitvijo v finale slovenskega pokala dosegla največ, kar je
bilo mogoče pričakovati. Da ima Mura premalo dobrih igralcev v primerjavi z Olimpijo, je pokazala nedeljska tekma, ko v njenem moštvu ni bilo enega najboljših igralcev Iliča, pri Olimpiji pa so zaigrali štirje spočiti igralci, ki na pokalni tekmi niso igrali: Hudarin, Zulič, Djura-novič in Topič. Oslabljeni nogometaši Potrošnika iz Belti-nec so gostovali pri Cosmosu v Ljubljani in se vrnili poraženi. Ljubljančani so specialisti za igranje z boljšimi moštvi, saj v spomladanskem delu prvenstva pri Cosmosu niso zmagali niti Olimpija, Mura in Maribor Branik. Treba pa je povedati, da so Beltinčani kljub vsemu zamudili, da se iz Ljubljane vrnejo vsaj s točko, če že ne z dvema. Nesrečno prejeti zadetek na začetku tekme je nekoliko zmedel Beltinčane, ki pa so kmalu uredili svoje vrste ter si ustvarili nekaj priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. To še posebno velja za drugi polčas, ko so nekaj časa nevarno ogrožali vratarja Tahiroviča, vendar pa tik pred koncem tekme Božič
in Škaper nista izkoristili
sinih priložnosti.
V drugoligaški konkurenci je °d pomurskih ligašev zmagal Gramatex, ki je v Turn® P'°' pričljivo premagal zadnje vode. Turniščani so tekmo dobili brez posebnih težav, Dani Lebar pa je celo zgrešil enajstmetrovko. Treba pa je tudi povedati, da so gostje večji del drugega polčasa igrali z igralcem manj, ker se je poškodoval Drnovšek in 1,110 imeli zamenjave. Nepričakovan poraz, drugega zapored, je dob' vela lendavska Nafta. Tokrat J° je premagala Slavija v Ljubljani-S tem so si Lendavčani verjetno že zapravili možnost uvrstil v prvo ligo. Beltrans je gostova' v Mariboru pri Štajerski p,w' varni in zamudil priložnost, da« vrne neporažen, čeprav so ve žejci igrali nekoliko slabše kot prejšnjih tekmah. V drugem P°' času pa je Z. Osterc zadel vrm nico.
Nogometaši Trgotransa iz' kovec so gostovali pri drugotni čenem Aluminiju v Kidričeve in po pričakovanju tekmo V bili. Nastopili pa so tudi °_ Ijeni brez napadalca oebjan_ Ižakovčani tako zaostajajo tekmeci v boju za obstanek za točke in bodo v preostalih sre njih morali zaigrati s polno mJ in znanjem, če bodo hoteli o žat: status tretjeligaša^
Strelci I. SNL
Presenetljivi rezultati
Odigrane so bile pokalne nogometne tekme na območju Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. Doseženih je bilo nekaj presenetljivih izidov. Rezultati - Grad : Cankova 2:4, Goričanka : Rakičan 3:2, Re-met-M. Sloga : Tigop 3:4, Čarda : Bogojina 4:3, Serdica : Bakovci 2:1, Vesna : Dokležovje 5:3, Emal : Gančani 0:1 in Hodoš : Puconci 1:0.
Ni bilo pravilne rešitve
Zaradi nekaterih presenetljivih nogometnih izidov v športni napovedi št. 11 naši reševalci zopet niso imeli sreče, saj nismo našli 8 pravilnih napovedi. Pravilna napoved je: Mura : Olimpija 2, Cosmos : Potrošnik 1, Grametax : Medvode 1, Slavija : Nafta 1, Štajerska pivovarna : Beltrans 1, Aluminij : Trgotrans 1, Vesna : Bakovci 1, Gančani: Dokležovje 0, Čarda : Serdica 0 in Polana : Odranci 0.
ŠPORTNA NAPOVED
V športni napovedi št. 12 je naša gostja Cvetka Sreš iz Radenec, zvesta spremljevalka in privrženka beltinskega prvoligaša Potrošnika. Prognozirala je takole:
Pari '	Napoved
	1.	POTROŠNIK	:	Mavrica	1 2.	Optimizem	:	MURA	2 3.	BELTRANS	:	Slavija	1 4.	NAFTA	:	Gaj	1 5.	Domžale	:	GRAMATEX	2 6.	TRGOTRANS	:	Žalec	1 7.	Dokležovje . • Rakičan	1 8.	Emal	:	Remet - M. SlogaO 9.	Mostje	:	Dobrovnik	2 10.	Hotiza	:	Mladost	1
ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 12		NAP.
1. POTROŠNIK	: Mavrica	
2. Optimizem	. : MURA	
3. BELTRANS	: Slavija	
4. NAFTA	: Gaj	
5. Domžale	: GRAMATEX	
6. TRGOTRANS	: Žalec 	A		
7. Dokležovje	: Rakičan	
8. Emal	: Remen - M. Sloga	
9. Mostje	: Dobrovnik	
10. Hotiza	: Mladost	
Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Slovenska 41, najpozneje do sobote, 21. maja 1994. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi.
I. MNL MS
Rezultati - 23. kolo
Vesna	: Bakovci	2:0	
Remet-		
M.Sloga	: Bogojina 1:0 prek.	
Rakičan	: Tigop	0:3
Goričanka	: Cankova	8:2	
Grad	: Emal	0:2
Gančani	: Dokležovje 1:1	
Čarda	: Serdica	1:1	
Bakovci	23 16 3	4 45:21 35
Goričanka Remet-	23 15 3	5 72:28 33
M. Sloga	23 14 5	4 52:24 33
Vesna	23 10 8	5 43:22 28
Tigop	23 11 6	6 35:27 28
Emal	23 10 3 10 30:35 23	
Dokležovje	23 8 6	9 36:37 22
Serdica	23 7 8	8 31.35 22
Čarda	23 7 7	9 31:32 21
Rakičan	23 7 6	10 39:41 20
Gančani	23 5 7	11 22:45 17
Cankova	23 7 1	15 33:60 15
Bogojina	23 4 5	14 24:48 13
Grad	23 3 6	14 19:57 12
II. MNL MS		
Rezultati -	20. kolo	
Puconci	: Hodoš	3:1
Križevci	: Apače	0:3
Bratonci	: Šalovc	1:2
Tešanovci	: Prosenjak. 0:3	
Filovci	: Rotunda	0:3	
Puconci	18 15 1	2 43:19 31
Bratonci	19 13 1	5 57:25 27
Apače	18 12 1	5 53:24 25
Tromejnik	18 11 2	5 43:26 24
Šalovci	19 10 1	8 45:33 21
Hodoš	18 9 2	7 30:26 20
Prosenjak.	18 9 1	8 41:33 19
Križevci	18 5 1	12 21:40 11
Rotunda	18 3 4	11 24:47 10
Tešanovci	18 4 1	13 25:54 9
Filovci	18 1 1	16 14:69 3
1. ONL Lendava		
Rezultati -	19. kolo	
Črenšovci	: Mostje	4:0
Bistrica	: Olimpija	3:1	
Polana	: Odranci	1:1	
Mladost	: Kobilje	4:1
Renkovci	: Hotiza	5:0
Dobrovnik	: Nedelica	1:1	
Renkovci	19 13 3	3 34:9 29
Mladost	19 12 3	4 43:26 27
Črenšovci	19 10 5	4 30:12 25
Dobrovnik	19 7 7	5 23:22 21
Kobilje	19 7 7	5 21.21 21
Odranci	19 6 6	7 25:21 18
Mostje	19 7 3	9 20:31 17
Polana	19 4 8	7 34:34 16
Bistrica	19 5 6	8 24:30 16
Hotiza	19 7 2	10 27:34 16
Nedelica	19 4 7	8 16:27 15
Olimpija	19 1 5 13 13:43 7	
II. ONL Lendava		
Rezultati -	12. kolo	
21 golov:	Škaper (Potrošnik)
16 golov:	Miloševič (Potrošnik),
14 golov:	Gliha (Mura),
11 golov:	Belec (Mura),
6 golov:	Cener (Potrošnik),
5 golov:	Džafič (Potrošnik)
4 gole:	Ilič (Mura), Kosič (Potrošnik) Bakula (Mura),
3 gole:	Emeršič (Mura)
2 gola:	Gutalj (Mura), Baranja (Potrošnik) Brezič (Mura).
1 gol:	Cifer (Mura), Krančič (Mura), Baranja (Mura), Kokol (Mura), Jermnaiš (Mura), Suhov (Mura), Nejman (Potrošnik). Božič (Potrošnik) Šarkezi (Potrošnik).
Pokal NZS_______________________________
Nogometno slavje v Soboti
Pred rekordnim številom gledalcev, bilo jih je okrog stadionuMure v Murski Soboti po^atnj polfinalna ‘^p.? .k m°™eMe S,oveniJe med državnim prvakom SCT 0 s„ jmd domačo Muro. Prvo tekmo v Ljubljani so dobili Sobočan, z rl> določeno prednost, saj bi morali gostje zmagati z dvema g°>°aWus«
VSaj S ‘remi RolL Priložnosti Sobotam
.J- J S° Ob bucnem navijanju gledalcev zmagali z iid^ km. je dosegel Gliha v drugem polčasu. Tako se je Mura pr .
v finale pokala Nogometne zveze Slovenije, kar je doslej n«	p J
V finalu bodo nogometaši Mure igrali z mariborskim 1’«°^ niPh p'ema8al Krko Novoterm iz Novega mesta. । Branik^ m bd naklonjen, saj bo prva tekma med Muro in Maribor0®
"'l' Sred°’ 8' juniia’ Povrutn« pa
Z uvrstitvijo v finale si je Mura že zagotovila udeležbo na pokalnem tekmovanju.
Gramatex in Odranci .
• na ob®0^ pl1,1
Odigrani sta bili polfinalni pokalni nogometni tekmi n
ske nogometne zveze Lendava. Rezultata - Nat • okalne^JfaiF1'
Odranci : Hotiza 5:2. V tekmi za naslov občinsKegr^ča m bosta sodelovala lanska finalista: RCS Gramatex rz
(F.B.)
Teniški klub Murska Sobota
Tri nova teniška igrišča
Teniški klub Murska Sobota, ki je deluje osmo leto, je leta 1987 pri Fazaneriji v Murski Soboti zgradil pet novih teniških igrišč, zatem pa še klubske prostore ter tako ustvaril možnosti za načrtno in nemoteno delo. Doslej so se Sobočani uveljavili na rekreacijskem' in tekmovalnem področju. Teniški klub Murska Sobota je bil tudi organizator nekaterih pomembnih tekmovanj. Tako je lani prvič organiziral ženski profesionalni turnir iz serije satelitskih turnirjev z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Prav tako so v Murski Soboti organizirali turnirje za dečke in deklice za pokal Cocte, odprto prvenstvo Slovenije za dečke in deklice do 12 let ter
turnirje veteranov, ki štejejo za prvenstvo Slovenije. Ekipa Teniškega kluba Murska Sobota pa tudi sodeluje v tretji slovenski ligi, nekaj časa pa so tudi sodelovali v ligi veteranov. V klubu, ki ga že tretje leto uspešno vodi Dušan Lanščak, si zelo prizadevajo, da bi v prihodnje organizirali več zahtevnejših turnirjev. Pogoj zato pa je 8 teniških igrišč, od katereih mora imeti eno tudi tribuno. Zato so letos začeli graditi še tri nova teniška igrišča s tribuno, da bi tako izpolnili pogoje za organizacijo državnih in mednarodnih tekmovanj. Naložba bo znašala okrog 15 milijonov SIT. Nekaj sredstev so zbrali v klubu, nekaj denarja je prima-
Priimek in ime ter naslov
Nafta B	: Panonija	1:2
Zvezda	: Žitkovci	1:2
Lakoš	: Graničar	5:0
Panonija	119 11 35:14	19
Lakoš	11 6 2-3 29:17	14
Žitkovci	10 6 1 3 22:15	13
Nafta B	10 6 0 4 30:25	12
Zvezda	10 2 2 6 16:27	6
Kapca	10 0 5 5 17:27	5
Graničar	10 0 3 7 14:38	3
Gradnja novih teniških igrišč in tribune v Murski Soboti.
Fotografka: N. Juhnov

pričani.dabodoZ^^.n « ki so ga pokaza 1 kon^ s1 ^Peli no^'^at'^1- I devajo, da bo maJa’ buno\aredfc^e^ kratek čas. No jUmja> dali na!"ae"\radicion^>^ organizirali ir $ p	I
turnir s piknikom A^ga' čali grtdnJs°oboti.
v Murski s00 ,etos ®u. m Munka Sobota^ ziral teniško šol y goio s otroci od 6. 1 kj sj tak° W okrog 50 otr 'znanje vajo °,sn^%adai^ igre. Najbolj n* ^og tekmovalcem bgnje,.j daljnje izpoP dOse* želijo v k‘urbaičam^ kakovost. Pr P b0 ta yjO to uspelo m dad0bi)šev v Murski Sobo	t J.
turnirja. Zat° jjo. m°rn 50' upali organ«8®1 tur®r d3 prijave bo legJkuj^ž^ od lanskega- pjo igr debato o^po^^ sveta, tudi « r
maja 1994
stran 21
šport
Namizni tenis------------------------------
Vcontu drugič državni v tretji Namiznoteniški igralci Arconta iz Gornje	vstopnico v finale,
tekmi polfinala končnice državnega prvenstva pr' ma„aii TAM G.V. ka so v dramatičnem srečanju po skoraj štinn ura I'	-a nad Reviszom
»Maribora. Odločilni Za srečanje sta bili zmagi . ; huani z Olimpijo je m Rihtariča nad Plohlom. Prvo finalno srečanje	J j_onjanom daje
dobil presenetljivo z visokim rezultatom,	državnega prvaka.
'dike možnosti, da drugič zapored osvojijo nas • so Radgončani Kljub odlični igri Arconta pa zmaga ni bi bila la , Komca v igri tekaj setov dobili na razliko. Odločilni sta '1	. mesto je soboški
'Skalarjem in Smrekarja v igri z Ignjatovičem. Za	J „o je dosegel
Potrošnik po pričakovanju izgubil v Mariboru. Ca . t v Radencih in Benko nad Plohlom. Povratne tekme se igrajo v soboto burski Soboti.	/cmrpkar : Grbič 2:1,
Rezultati - ARRCONT : TAM G. V. 4:2	. Revisz-P1»M
^tarič: Revisz 1:2, Komac : Plohl 2:1, S^ffijA: ARCONT
Smrekar: Revisz 2:0 in Rihtarič : Plohl 2:1)1	* , . Komac 1:2,
^Matovič: Rihtarič 2:0, Lasan : Smrekar 0:2, Sk	TAM
'šajatovič-Škafar: Smrekar-Komac 1:2, Ignjatovič . mr . Unger 2:0, „	; POTROŠNIK 4:1 (Revisz : Benkovič 2:0, G	. Unger
jj’ : Benko 0:2, Revisz-Plohl : Benko-Benkov.c 2.0, Ke
v Murski Soboti je bil tretji selekcijski mladinski	y najboljši
erenije, na katerem so se zopet izkazali igralci 1 o jran §ojar brez “Pmi je prepričljivo zmagal kadetski državni pr drugi, Šbiil pa mza Kocuvan je bil četrti. V drugi skupim je bil vg skupin' Uhan je bil sedmi, Bukovec (oba Arcont) Pa ... puhan drugi, 1zmagal Koščak, Zver je bil četrti. V četrti skupin j
Jarek tretji, Jarc (Arcont) četrti in Gider osmi.	V).
Kajakaštvo_____________________-------------------------------
Horvat in Vereš na SP	,n „
sestav teK ie fežla tretja izbirna tekma kaj a a	uspeh sta dose-
U1-. ? državne mladinske in članske reprezentanc- . dincib v razredu C-l i ur*'®8 UD Mura iz Kroga Borut Horvat p pjorvat 27. julija
™ Mtran Vereš pri članih v razredu K-l	prvenstvu
v AmJ. l ^neriem Stefanom Vargo sodelova jianskem pokalu Ut®	‘ega pa bo tudi sodeloval na sveto državne članske
reo"^' tekmovalec. Vereš pa bo kot četrti član o	ltalij, ,n
sodeloval 15. in 21 junija na svetovnem poka
Kinologija______________________________________—-----------
^etik uspeh Žekševe psame
"S Pri Slovenj Gradcu je bila	in Slovenije je udeleženci razstave iz Avstrije, Cešk ,	. psica
usPeh ŽekSeva Psarna iZ Osedla prvi mesti. Psica Vespe ie,razredu delavni, ki je najvišji razred, za P bdo prVič, da jenaši??posta'a prvak razstave in prvak pasme, četrta in Frajla Jesta ^^obila psica. Pes Odin je bil tretji, psica Gn	psarna
vsekakor največji uspeh, ki ga je osvojila
■Judo
XIV. mednarodni maraton TREH SRC
Množična tekaška prireditev z bogatini programom
Priprave na letošnji tradicionalni tekaški maraton TREH SRC v Radencih, ki ga pripravljajo skupno športni in turistični delavci z obeh bregov reke Mure
Avstrije in Slovenije - gredo h koncu. Gra za eno največjih športno-rekreacij-skih prireditev pri nas, ki je v zadnjih letih dobila mednarodni značaj, letos pa je prišla celo v koledar avstrijskih tekaških prireditev, kar bo gotovo vplivalo tudi na večjo udeležbo tekačev iz Avstrije. Štartna številka letošnjega 14. mednarodnega maratona TREH SRC v Radencih je tudi potni list, saj tekači dvakrat prečkajo državno mejo s sosednjo Avstrijo. Veliki tekaški maraton v Radencih letos tudi šteje za državno prvenstvo. Za državno prven-
in Pozderec peta	mesta
' ^4?? ie Wo mednarodno tekmovanje v judo ^a Zoran Kos «1 Francu movalc’« štirih držav sta sodelovala	peti v kateg
do 86 v?^rec ter dosegla solidni uvrstitv. Kos je
8' Pozderec pa v kategoriji do 95 kg-
Karate _
Atletika----------
Špur drugi v Gradcu
stvo bodo tekmovali tudi paraplegiki. Kot je na tiskovni konferenci povedal predsednik organizacijskega odbora Martin Sreš, pričakujejo, da se bo letošnjega maraton v Radencih udeležilo okrog 2.000 tekačev in prav toliko obiskovalcev iziroma spremljevalcev. V okviru maratona bodo tudi organizirali planinski pohod, v katerem bo predvidoma sodelovalo okrog 500 planincev. Z namenom, da tudi kolesarski maraton TREH SRC postane vrhunska mednarodna prireditev, je organizacijski odbor prevzel tudi organizacijo te prireditve, ki bo 21. avgusta letos.
Otvoritev letošnjega mednarodnega tekaškega maratona TRH SRC v Radencih bo v petek, 27. maja 1994, ob
Kegljanje-------------------------------------
Kardinar prvak
Na Ravnah je bilo državno prvenstvo v kegljanju invalidov. Sodeloval je tudi član DRŠI Murska Sobota Janko Kardinar in v kategoriji E-2 zasedel prvo mesto in osvojil naslov državnega prvaka. Podrl je 357 keglj^.
20.30 v Športni dvorani v Radencih s pozdravnimi nagovori in bogatim kulturno-za-bavnim programom. V kulturnem programu bodo sodelovali: Mešani pevski zbor Radenske, ki praznuje 15-let-nico delovanja, Moped show, folklorni ansambel iz Avstrije ter skupina najboljših plesnih parov v rocken rollu - turnir plesnih parov za pokal Radenske. V soboto, 29. maja, ob 10. uri bo nastop predšolskih in šolskih otrok iz VVZ Radenci ter OŠ Radenci in Kapela. Ob 9.30 bo štart planincev na Kapelo in Janžev vrh, ob 11.00 pa maraton cicibanov in pionirjev. Ob 14. uri bodo sodelovali: glasbeni ansambel PIK AS s pevcem Darko Keglom, tamburaška skupina Peter Dajnko iz Črešnjevec, Moped show s plesalkami, Kabaret radia Murski val iz Murske Sobote, pihalna orkestra iz Gornje Radgone in avstrijske Radgone in mladi pevci, ki so sodelovali na prireditvi Pokaži kaj znaš. Od 15. do 16. ure bo igral v Gornji Radgoni na mostu prijateljstva pihalni orkester iz avstrijske Radgone, v križišču pri hotela Zvezda v Murski Soboti pa godba na pihala iz Bakovec. Štart tekačev maratona bo ob 15. uri. Tekaški praznik v Radencih in okolici bodo poleg kul-turno-zabavnih prireditev popestrili . tudi z gostinsko ponudbo in srečelovom.
Feri Maučec
Letalstvo______________
Ivekov memorial
Soboški Aeroklub je bil organizator prve tekme za državno prvenstvo v preciznem letenju, ki je štela tudi za Ivekov memorial, v spomin na preminulega domačega člana Ivana Vogrina. Sodelovalo je 14 pilotov iz 6 slovenskih in 2 hrvaških klubov. Največ uspeha je imel Celjan Leon Bauer, ki je s 66,5 kazenske točke zasedel prvo mesto pred Robijem Vrbančičem (Maribor), 67,4, in Tomijem Vrbančičem (Ptuj), 158,2 kazenske točke.
Atletika_______________
Megličeva prva
V avstrijski Lipnici je bil tradicionalni ulični tek. Med 400 tekmovalci iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije so sodelovali tudi člani Tekaške sekcije Radenske in se lepo odrezali. Med mladinkami v teku na 3 km je bila Mojca Meglič prva. Med člani je Geza Grabar v teku na 9,6 km zasedel tretje mesto. Med veterani je bil Karel Vrbnjak šesti, med ml. veterani Zdravko Mauko dvanajsti in Branko Meglič štirinajsti.
Na mednarodnem atletkem mitingu v Novi Gorici je Marija Šte-vanec iz Borejec v teku na 1.500 m za osebnim rekordom 4:32,56 zasedla peto mesto. (G. G.)
Šah____________________
Sobočanke tretje
V Portorožu je bil tretji slovenski moštveni festival, na katerenm so sodelovali tudi šahisti Radenske Pomgrada iz Murske Sobote. Najbolje se je odrezala ekipa članic (Lea Števanec, Martina Marič), ki je zasedla tretje mesto, Rokada iz Lendave je bila deseta. Mladinci Radenske Pomgrada so zasedli šesto mesto, Rokade iz Lendave-pa sedmo. Druga ekipa članov Ra-denke Pomgrada je bila dvanajsta, prva ekipa pa štirirnajsta, medtem ko je Rokada iz Lendave zasedla 37. mesto.
Škandali prvaka
-e »O tekmi'0 državno prvenstvo v katah za dečke in deklice. Aal Pri ? te^oval?3 m V- 'z klubov. Lep uspeh so dosegli domači Snj ^nn’ ^ečkah ? ,,jbolje sta se odrezala Matej Škandali, ki je st d°Seglenta'adržavn->n Mateia Recek, ki je bila prva pri ml. deklicah. & dečki- vas'ednje uvreo™^3' Gstali soboški tekmovalci in tekmovalke Ua ^trt, tretji Mt dečki: Šticl je bil peti, Šajt sedemnajsti;
ženeva xrim Pet' *n Štefanec deveti; st. deklice: Zadrav-Pa so k-e Zdrave68 r 'n ^usarJeva deveta. Ekipno so st. deklice p 01' Peti. (D$y Gaber, Husar) zasedle drugo, mlajši in starejši Ho4°	mir ~___________________________________
V^at<>va tretja
tudi či^J^Perku '
mH^tev je jHRhiškeea ^^ovanje v preskaskovanje ovir. Sodelovali so 29 1 Se8'a Mn; K ,, Murska Sobota - grad Rakičan. Najboljšo bre?V.,P5rku^ske točke ?. P1?,rVat (LuckV B°y)> ki Je v Parkurju A-l (1,0 skjA^Zen? U 4-2 (1 ]n J'*;'11 'a tretje mesto. Grega Jeza (Ken Boy) je bil V ®' točkam^ točke.	Štiftar (Melody) zasedel osmo mesto
ka^^Uriuj1’ ^ojca ij.Ja ^ajnovič (Black Barry) je bila 24. s 4 kazen-enskitni (1,20 rvat (Lucky Bov) pa s 4 kazenskimi točkami 25.
°čkatni štiriilavt^da ^atJa Sajnovič (Black Barry) s štirmi s?«— ^?agal M^^ra med'r,ark^m t,urn‘riu za dečke, ki je bil v Ljutomeru, PetrOtn /?°r n (9.^ ,m' ekipami zasedla tretje mesto. Ljutomer je
'obakrat 2-0) n fu^'nar (2:0) ter izgubil z Mariborom L in
^^tv0
fe!?0101”3™ Gaise,iu
žtda? ^tam^av.e je	in. >jubiteljev alternativnega letenja Ma-
Pok!1, Sodei:?rja in odnrtStrjU Pr'Prav'lo drugo spominsko tekmovanje tiai^iteij.. VaJo je m F;0 Prvenstvo Slovenije v letenju z motornimi
'2 nav° je Prevzela 'z 7 slovenskih in madžaraskih klubov. Hik-I $ Gaisn'®ac'je, nat, * atarna Štampar. Tekmovali so v opravljanju Perl’ ^^1 ,r ^avricaf n Lem Pristajanju in porabi goriva. Zmagal je
Urošem V 957 točkami pred Petrom Slatnarjem (Kam-f) lca)jcbiln F ar'^em (Murska Sobota), 1817 točk. Vilko Pet's 1656 točkami.
_________________________________
^lan^i dirki jetoš
drLnk.Urenci ^.'^^'ovenskega pokala v gorskem kolesarstvu ni Prvak >.x. ■ km dolgi progi v Kranjski Gori je brez težav
• -'.lan Ja.tjt (j>r§ Scott, Veržej). (A. D.)
V Gradcu v Avstriji je bil mednarodni atletski miting za memorial Otta Kleina. Med atleti iz petih držav so imeli največ uspeha slovenski tekmovalci, ki so zasedli polovico prvih mest. Izkazal se je tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote Damjan Špur, saj je v teku na 100 metrov s časom 11,18 zasedel drugo mesto.
Rokomet______________
Zmaga Bakovčank
V prvenstveni tekmi druge državne ženske rokometne lige je ekipa Bakovec premagala Lisco s 15:10 (6:6). Najzaslužnejša za zmago Bakovec je vratarka Kurta-tijekova, ki je ubranila vseh šest sedmerefev. Strelke za Bakovce: Vugrinec-Tratnjekova 5, Perkičeva 3, Kolblova, Jakšičeva in Lukičeva po 2 ter Buzetijeva 1. V prihodnjem kolu igrajo Bakovci za Račami.
Poraz Mladinca
V tekmovanju tretje državne moške rokometne lige vzhod je Slovenj Gradec premagal Mladinca iz Murskih Črnec z 28:19 (14:3). Najboljši strelci za Mladinca: F. Gregorinčič 8, M. Gregorinčič 4, Buzeti 3 in Kosednar 3.
Hokej na travi
Lipovci brez poraza
V zaostali prvenstveni tekmi državne lige v hokeju na travi so Lipovci premagalai Železničarja iz Maribora s 4:1. Gole za Lipovce sta dosegla Maučec 3 in Toplak.
Lipovci	8	6	2 0	36:6	14
Lek	8	5	2 1	28:10	12
Triglav	8	5	1 2	25:7	11
Železničar 8 4 13 11:12 9 Pomurje	8	1	0 7 8:31	2
Predanovci	8	0	0 8 4:42	0
Kasaški šport
Odličen dosežek
Leone II
Na Dunaju je bila mednarodna kasaška dirka za nagrado Spodnje Avstrije. Na dirki je sodelovala tudi Leona II, last, Slavka Makovcu iz Ljutomera in se odlično odrezala. Leona II, ki je bila lani najhitrejša med triletniki Slovenije (1:18,7), je slabo štartala, sicer pa bi se lahko potegovala celo za zmago. Leona II (H. Lehner) pa je vseeno kot šesta dosegla odličen kilometrski čas 1:18,9, kar je vsekakor zelo spodbudno pred letošnjimi dirkami pri nas.
Ritmična gimnastika _---------------------—
Praprotnikova druga
V Mariboru je bila kvalifikacijska tekma v športnoritmični gimnastiki za deklice prve selekcije. Nastopile so tudi predstavnice Kluba športnorit mične gimnastike Murska Sobota in se lepo odrezale. NaiiKnešneiša ie bila Ana Praprotnik, ki je bila odlična druga. T amara Temlin .e bila sedma in Tamara Nesic osemnajsta med triindvajsetimi tekmovalkami. V ekipni razvrstitvi je bila Murska Sobota tretja.
V Zagrebu je bil mednarodni turnir v športnoritmični gimnastiki, na katerem so sodelovale tudi Sobočanke ter med 34 tekmovalkami dosegle solidne uvrstitve. Tanja Horvat (seniorke) je bila peta, Špela Marič (tretja selekcija) pa sedma.	■’
Šah___________________________________________
Zmagal Štefan Režonja
Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo mesečni hitropotezni turnir za maj. Med 10 šahisti je zmagal Štefan Režonja z 8 točkami pred Borisom Kovačem in Bogdanom Harijem po 7, Robijem Radosavljevičem in Danilom Harijem po 6,5 točke.
Turnir pri kroškem brodu
V nedeljo, 22. maja 1994, ob 9. uri bo pri kroškem brodu sklepni koneetedenski šahovski turnir. Vsi dosedanji tovrstni turnirji so bili dobro obiskani, zato organizatorji tudi tokrat pričakujejo dober obisk.
Kegljavke Nafte iz Lendave, ki tekmujejo v medregijski ligi. Stojijo od leve: M. Varga, Mulič, Kramberger (predsednik), Žalik, Stanič, Ščap, Gone, Kerman; čepijo: Tišler, A. Varga in Utroša.	Fotografija: N. Juhnov
Srečanje športnih pedagogov Pomuija
Osnovna šola na Kuzmi, ki jo obiskuje 148 učencev, je bila gostitelj strokovnega in športnega srečanja športnih pedagogov Pomurja. Od 90 športnih pedagogov, kolikor jih dela v Pomurju, se je srečanja udeležilo 82. Poleg strokovnega dela so se pomerili tudi na športnem področju. Tekmovali so v malem nogometu, odbojki in žoganju med ognji.
Ob tej priliki so tudi izdali bilten z nekaterimi strokovnimi prispevki, ki bodo pedagogom koristili pri njihovem delu. Za novega člana predsedstva zveze so izvolili Ivana Koncuta.
Športni ribolov —------------------------------
Zmagal Marič
*
Ribiško društvo Ribnik je pripravilo v Lukačevi gramoznici v Krogu tekmovanje v ribolovu. Med 77 ribiči je zmagal Srečko Marič, ki je ulovil 20,16 kg rib.
stran 22
iANIADE RANIADE VRANIADE VRANIADE
VRANIADE
Volilni barometer
- Praviš, da ne bo predčasnih volitev?
- Ne bo jih, ne bo... Saj potem ne bi pripravljali novega zakona o zniževanju pokojnin!
Sposojeno
Turistično društvo Ljutomer je ob pustu 1966. in 1967. izdalo humori-stično-satirični list MARULEK.
Smehov Nacek je zgodaj, še v temi, štriglal svojo kobilo Čargo. Pa ga je kobila ritnila v nogo in Nacek je zavpil »Zefa, čuješ, kobila me je brcnola.
Prnesi Ilič, kan vida, če me je trufila!«
(1966)
Ob denarni reformi
Franček: »Koliko pa si te star?« Mihol: »Šestdeset mi jih bo!« Franček: »Starih ali novih?«
(1966)
Bahirov Tunek v apoteki
Bahirovemu Tuneku sta zboleli žena in krava. Odšel je v ljutomersko apoteko po zdravila: »Bi lepo prosa, ka mi nete recepisov zamenjali, ka je to moja najboljša krava...«
•	(1967)
Vsak
četrtek
i baK”
V Križevcih imajo svoj dom lovci, zgradili ga bodo še čebelarji in avtomobilisti. Sedaj je slišati, da bi Križevci lahko prišli v poštev za novi sedež OZN-a. Zato naj bi vsj, ki še niso začeli graditi kakšnega doma, malo počakali, da bi gradili skupaj z OZN, in to brez krajevnega samoprispevka!
Vestnik
Pretekli teden so v Murski Soboti krstili prvi toplozracnl Aerokluba Murska Sobota. Krst je skupaj z botri (Zavaro • Triglav, Mura, LB - Pomurska banka ter Roto in Inoks) opra slovenski balonar A vi Slavko Šom.	f
Fotografija: *
(1967)
Mi imamo, vi pa ne...
V gostilni Pri skrhanem vrčku sta se pred dnevi sprla državljana iz dveh predvidenih novih občin. Naš reporter je »ujel« na magnetofon tole:
- V naši občini bomo imeli štiri odlagališča za odpadke, v vaši pa samo eno...
- Pa ne boste imeli niti toliko denarja, da bi vsaj eno pošteno uredili...
- Mi imamo mesnico...
- Mi pa sedem trgovin...
- Kaj pa naših osem gostiln... Ja, ja, pri vas imate tudi zapore...
- Pri nas je banka, pa je zdravstvena postaja...
- Kaj pa naši trije živinozdravniki...
- Da boste hodili k njim po recepte, če vas bo kaj bolelo...
- Imamo lekarno in zobno ambulanto. Vam pa bo zobe kovač popravljal, pa še tistega nimate, da bi bil kaj vreden...
- V naši občini bo zadruga, vi pa ste svojo zapravili...
- Imamo pa več zaposlenih...
- Samo kako dolgo še...
- Imamo tri dvorane...
- Pa vse tri kar precej razdrapane... In seveda nič denarja...
- Od vas si že ne bomo sposojali...	*’
- Vam tudi ne bi posodili. Imamo pa toliko, da bomo lahko vse stroške pokrili sami...
Nam bo pa razliko država dala...
Od naših davkov, ne? Vam bo en d... dala...
Zelo glasna sta potem možakarja odšla iz gostilne, od plota in ograje pa je bilo potem slišati nekakšno škripanje, lomastenje in nenavadno šumenje.
konjske^
.LET,
šemu
mer Janez Kuhar pa umetniško sliko akademske slikarke Dore Plestenjak iz Škofje Loke.
slovenskemu klubu.
Feri Maučec
—20.
Marko Slavič - srebrna medalja na EP
Leto 1991, ko smo postali samostojna Slovenija, je bilo za kasaški šport zelo pomembno. Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, ki je uspešno nadaljeval pot svojega očeta Marka in Sla-vičevih nasploh, saj je do tega trenutka 157-krat zmagal, z Dueno MS na jugoslovanskem kasaškem derbiju, z Dimitrije MS pa na jugoslovanskem kasaškem maratonu, je prvič predstavljal Slovenijo na evropskem kasaškem prvenstvu voznikov amaterjev, članov mednarodne organizacije FEGAT na Finskem. Na evropsko prvenstvo je pripotoval brez tekmovalnega dresa, saj pod jugoslovansko zastavo ni hotel tekmovati, in je bilo malo upanja, da bo sploh lahko nastopil. Toda njegovi vztrajnosti in spremstvu gre zasluga, da so namesto jugoslovanske zastave izobesili mednarodno zastavo FEGAT-a, saj slovenske niso imeli, Marko pa si je v Helsinkih kupil tekmovalni dres, ki je bil podoben slovenskemu z belo, modro in rdečo barvo. Žreb je odločil, da je Marko na prvi dirki tekmoval s sedemletno kobilo Corelian Sweethart, ki še nikoli ni zrna-
Marko Slavič mlajši iz Ključarovec. Marko uspešno nadaljuje kasaški šport, ki ima v družini dolgoletno tradicijo. Bil je prvi tekmovalec, ki je samostojno Slovenijo zastopal na evropskem kasaškem prvenstvu voznikov amaterjev na Finskem, kjer je dobil srebrno kolajno. Marko, ki je uspešno tekmoval na domačih in tujih hipodromih, je doslej dosegel okrog 165 zmag. Tolikokrat ni zmagal nobeden voznik v Sloveniji. Na fotografiji: Marko Slavič mlajši s sinom Markcem in Charlijem Somollijem leta 1993 na dirki v Gomji Radgoni.
gala. To se je prvič zgodilo po mojstrski vožnji Marka Slaviča, s čimer si je zagotovil eno od prvih treh mest. Ob nepopisnem veselju in velikem pričakovanju je Marko nadaljeval tekmovanje z neznanimi kasači, skupno zbral 21 točk in zasedel drugo mesto ter srebrno kolajno. Tako je Marko Slavič mlajši iz Ključarovec prinesel prvo mednarodno lovo-
riko mladi in samostojni Sloveniji. Ta pa je tudi najdragocenejša v vitrini družine Slavič«-iz Ključarovec. Po tem velikem uspehu so Marku Slaviču mlajšemu pripravili v Ljutomeru prisrčen sprejem, dvakrat najboljšemu slovensku vozniku pa je predsednik Konjeniške zveze Slovenije Mirko Mirtič izročil plaketo zveze, predsednik Konjeniškega kluba Ljuto-
o tem in onem
DOKLEŽOVJE - Na podružnični osnovni šoli v Dokležovju so ob letošnjem tednu Rdečega križa pripravili minuli petek dan dejavnosti RK. S svojimi učiteljicami so se učenci pogovarjali o različnih dejavnostih in aktivnostih Rdečega križa, za prvošolčke so pripravili sprejem v RK, pa še gosta, predsednika Občinske organizacije RK M. Sobota, so imeli med seboj. Ob tem so se odločili, da bodo kmalu v svojo sredo povabili tudi begunčke iz BiH, ki obiskujejo svojo šolo
v Murski Soboti.
fm
IŽAKOVCI - Krajevna organizacija Rdečega križa v krajevni skupnosti Ižakovci, kjer vsako leto za krvodajalsko akcijo zberejo prek 100 darovalcev te dragocene življenjske tekočine, je ob koncu preteklega tedna organizirala tradicionalni izlet za svoje člane. Tako so si ogledali gomji grad grofov Celjskih v Celju, naravni park Savinjski ■gaj v Mozirju, Logarsko dolino (vse do slapa Rinke) ter mesto
fm
Slovenj Gradec.
Gornja Radgona
V radgonski občini je 3.415 upokojencev, toda le 2.860 jih je včlanjeno v društva upokojencev, ki so sicer v Gomji Radgoni, Radencih, Negovi in pri Vidmu ob Ščavnici. V društvih ugotavljajo, da imajo predvsem starejše člane, medtem ko se mlajši upokojenci držijo bolj postrani. Pa tudi oni, ki prejemajo nekoliko boljše »penzije«, niso ravno številni člani društev. Ve kdo, zakaj je temu tako? (F. KI.)
Murska Sobota
V zvezi združenj borcev so pripravili gradivo za monografijo Pokrajina med Muro in Rabo - Prekmurska četa, v kateri bodo opisani vsi dogodki od 1941. leta do konca vojne. Založila jo bo Enotnost iz Ljubljane, izšla pa bo v nakladi 1.000 izvodov. Izdajo je podprlo več podjetij, denimo Mura s tolarsko protivrednostjo tisoč mark. (J. Z.)
Negova
Kar 55 članov upokojenskega društva se je z avtobusom popeljalo na enodnevni izlet k Negovskemu jezeru, nakar pa jih je pot vodila do turistične kmetije v Cogetincih. Ustavili so se tudi
Prvi slovenski derbi dobila Letja (Milan Kukolj)
V samostojni Sloveniji smo leta 1991 tudi prvič organizirali slovenski kasaški derbi. To nalogo je Konjeniška zveza Slovenije. zaupala Konjeniškemu klubu Ljutomer kot najbolj-
Derbi je bil na hipodromu v Gornji Radgoni pred okrog 4.000 gledalci. Dirka je bila zelo razburljiva, saj se na koncu ni vedelo, kdo je zmagovalec. V ciljno črto sta namreč hkrati pripeljala Milan Kukolj z Letjo in Mirko Hanžekovič s Ford Lindyjem. Šele videoposnetek je odločil, da je zmagovalec prvega slovenskega kasaškega derbija Letja z Milanom Kukoljem, kar je bil v njegovi desetletni karieri največji uspeh. Letja je dosegla kilometrski čas 1,24,8, že pred tem pa je dosegla nekaj odličnih uvrstitev. Na prvenstvu Jugoslavije za dveletnike je bila druga, za triletnike pa tretja. Drugo mesto na prvem slovenskem kasaškem derbiju je tako pripadlo Ford Lindyju z Mirkom Hanžekovičem, Venka III
£
A »i

ei *
v počitniški hišici mesarja Stajnka, ki je postrege^^j-eli dobrotami in lastno kapljico. Tudi upokojenka skoparila z vincem. No, prijalo je tudi kosilo pn * upokoj£B je pripravil Janez Kramberger in za ves trud so hvaležni. (L. Kr.)
Rakičan	v
Na srednji kmetijski šoli v Rakičanu, kjer p0^ šolskem letu vpisali mlade v programe za izobraže kmetijski tehnik, poljedelec-živinorejec in k®,LbseSni , ie tako učitelji kot učenci močno želijo, da bi poveča i p . njivskih površin. Ta čas imajo komajda 10 .^^LniŠtv3' % premalo, kajti veliko imajo (in še več bi radi) poS hekta J poskusnih nasadov in sejanj. Radi bi imeli kar zemlje, ki je bila 1948. leta šoli odvzeta. (G- GJ
Ižakovci	oprisp«^0?
Predvsem z denarjem, zbranim s krajevnim. s®1^
so v Ižakovcih zgradili tri avtobusna postaja .n8(|ji seveda ne bo zastal, kajti z vso vnemo se priprav J nekaj ® ske »bčraške« dneve, ki bodo prav gotovo nav g
za nadaljnji napredek kraja. (J. Ž.)
Janko Slavič iz Gornje Radgone. Predsedniško funkcijo so mu Ljutomerčani zaupali leta 1992 zaradi njegovega velikega prispevka, ki ga je v zadnjih letih dal pri organizaciji konjskih dirk ob Kmetijsko- živilskem sejmu v Gonji Radgoni. Janko uspešno vodi klub k praznovanju visokega jubileja - 120-letnice. Poleg njega pa imata tudi veliko zaslug, da so se ohranile konjske dirke v Gornji Radgoni, še nekdanji direktor sejma Ivan Kovač in direktor ŽVZ-ja Murska Sobota dr. Lojze Slavič. Slednji klub znanemu priimku Slavič, ki je pojem v kasaškem športu na Murskem polju, v svojem rodovniku nima prednikov v kasaškem športu.
(Mihorič) pa je bila četrta. Z dirk v Gornji Radgoni velja omeniti še zmago Fite z Jože-
(om Seršenom z nov"” 1 dom gornjeradgonske * JJ7,7. Vtemčasuje« kasaškega športa Marko Slavič mlajši*^ tom Lobellom. ki je med najhitrejšimi kasa efii drugim je na dirki v postavil nov državni r s kilometrskim časom • fn (do tedaj je imel Avia s kilometrskim .^ji U5,7). Marko Slavič m^, z Dinamitom Lobellom-riškim žrebcem, P05^ nov rekord ljutomersk s kilometrskim časom • sfi
rekord. Ljm « oa J bili uspešni tud j f Brdu Pr!	Pr£
v osrednji dl^eršenonlkD|je!11 z Jožetom S6/'
Letjo in
meru pa so P^j MV
Veržeja z R7jsaži ? Ljutomerski kah.
1991 77-krat zonvaIca s ' t) spešnejša tekm^pja^ Milan Kukolj z; jio-aL p) ki 1= ™*ev« )• Seršen 'Z Ve/nagrad , dobila največ S

195«
^L19- maja 1994
stran 23
18»
iB’

o tem in onem
Ekološki svetovalec
. je čas za učinkovito	rea-
hoblematika okrog onesnaževanja, Pogostejšega
je postala nadvse resna in zaradi P .eznj tudi nadvs že znanih, pa tudi zaradi še neznanih o zyaiamo in delno »dna. Gore odpadkov, ki jih kupujemo, pr J Del odpad-tadi konzumiramo, postajajo z vsakim dne vodo, onesnaze-ki jih živa bitja zopet zaužijemo z ymaz tu(h s hrano, so “im zrakom ter kemikalijami v zemlji in p snovi v naravi-nadvse ciničen primer za sklenjen tok kro - vanja, odpadki «ko se na mestu, kjer tiči dejanski vzrok o
Boga/naravna hidi odlagajo - v človeku m v njegovi	naprej baha
pravičnost je torej popolna, človeški napu P
s svojo samodestruktivnostjo.
, Ako se nočete kar tako spri-jazniti ne z Nostradamusovimi Spovedmi niti z nauki iz Jane-
Apokalipse, če vam pre-rokbe o koncu sveta »tam
<je okrog leta 2000«, ki jih lažni preroki verskih sekt
'n ezoteričnih društev, kljub "Prepričljivosti« dokazov še vzeli volje do življenja, po-etn je napočil čas za ukrepa-"ie- In to za učinkovito ukrepanje!
Začnimo pri sebi. Vpra-9imo se o svoji vlogi človeka Nosnika.
Obisk v veletrgovini
^vanes 'ma vsak° živilo, K material, vsak izdelek
svojo embalažo. V pisano in, če le gre, svetlečo se plastiko različne vrste in kakovosti zavit, vtaknjen, nasajen ali vlit izdelek, ki mu daje videz predvsem embalaža; vse to so smeti, ki se jim večinoma lahko izognemo že ob nakupu.
Pri naših sosedih Avstrijcih proizvede - in tudi proda - industrija embalažnega materiala letno za 20 milijard avstrijskih šilingov (slabe 3 milijarde DEM) najrazličnejšega odpada te vrste. Kar 50 odstotkov gospodinjskih odpadkov je embalažnih. Marketinški oddelek ekonomske znanosti spremlja izdelke od proizvodnje do pro-
daje. Naprej pa več ne. Skrbi samo za nastajanje novih, če le gre čim bolj nepotrebnih in hitro kvarljivih izdelkov, jih opremi z privlačnimi nalepkami, s privlačno cenovno politiko ter jih postavi na prodajni pult tam, kjer obstaja največ možnosti, da je kupci ne spregledamo, ponudba pa si še enkrat ustvari ustrezno povpraševanje.
Ja, ja, tako je to; trgovci so z vsemi žavbami namazani fantje in dekleta. Pa še denar imajo.
Kakšne so torej možnosti, ki jih imata zavestna in okolju prijazna potrošnik in potroš-nica?
Nekaj nasvetov za bolj »kritično obnašanje« pri nakupih:
• Izogibajmo se nakupovanju vrečk neposredno ob nakupu, čeprav niso iz plastike, temveč iz papirja. Cekar ali platnena vreča iz naravnih in obnovljivih materialov preprečuje dodatno širjenje deponij za odpadke, nam prihrani denar ter poveča užitek pri na-
kupu. Vrečke so na zunaj vse enake, cekarji pa nosijo osebnostno noto izdelovalca, s katero se zlahka identificiramo. »Mislim, torej imam svoj cekar«.
• Odločajmo se za izdelke, ki so naprodaj brez embalaže. Bonbone, sladkor, moko in celo tako zelo občutljivo živilo, kot je mleko, lahko že proizvajalec, pa tudi trgovec ponudita »na količino«.
• Uporabljajmo prodajne sisteme, kjer izdelovalec daje možnost večkratne uporabe embalaže ali za nakup dopušča celo možnost uporabe lastne embalaže (mleko, pralni prašek in druga čistila, kozmetični izdelki...). »Tudi v trgovino s kanglico po mleko,« naj se glasi slogan.
• Pri nakupu kmetijskih proizvodov podpirajmo »prodajo s kmečkega dvorišča« v domačem kraju ali okolici. Gre za jajca »veselih kokoši«, za mleko, ki »vonja po svežem« in pravkar pobrano, svežo zelenjavo z vrta.
• Pred vsakim nakupom si pripravimo nakupovalni listič
s seznamom stvari, kijih potrebujemo. Ne dajmo se zapeljati mojstrom tržnih zvijač; njihova moč je predvsem v lesku zunanjosti in ne v vsebini izdelka, ki ga tako ali tako ni na našem nakupovalnem lističu!
Spoštovano uredništvo!	zteMfjW
oddeli s!.0Ptsati dogodek v blagovnici Murs a
K > ki se mi je pripetil 25. aprila 1994 med - ■ sgm si £elela
M kratek (as Prtfla iz Avstrije domov na o zato sern zavili v m010 po trgovinah. Imela sem namen P & mi pokaže Zlutni blagovnico. Vljudno
sem ^^»Zdna, da se ni niti jZJ Predvsem P« prstane. Bila je tako nevljudna aa
Zla^	>e ^eni Dokazala. *ak° ,e
naj poLj stal< da bi ga verjetno po tej cen PAiovek se odloči za 4ni0 „da 0 cwo- ie Se Prstanov nisem videla. Cio Moram Pripomb > ko si ogleda, saj se tako lažje o
da sem takrat bila edina stranka v trg oddelku nikoli neprijaznosti sem se odločila,
$ama ne bom kuPila in 10 priporočam tud‘ O ■ verrl kako se je pofrel>noTpo P°kHcu trgovka, zaposlena v Avs I nkami, bi že Prvi Zabnc1ati do str^k- bi jaz tako ravnala s stran
T*a brez dela & P ni za de p in s tem se bo tudi Prodaja ’ k' se bo trudil biti prijazen do stran
^Povečala.	P
ProsiT to objavite v Pomurskem vestniku. - Avstrija, moj klofni nas?0 °d sP°daj objavite samo moje tnicia
Lepo n„°j pa nai ostane v upravi lista.	Pasičnjek Sonja
pozdravljeni!	----
6830 Rankweil Churerstr. 38/1
(^ga stran referenduma v	evek
I ? nosS0 t"4 !e Vestnik na zadnji strani o^' ]gieta Graja-I Zdi s» tokrat referendum uspel izpod P olovitve dopolnit' I Poiasnitimi’ d° ie Posebno nekatere objavljen k ,edatj referendum I Za hrh <a!^a običajnega volilca ozironUL”a„a beseda na vpog e ^in^> bo slika popolnejša in zapisana '	stročja vas ima zdaj
1 dvelet^”10 sprejemanju samoprispevka v ed;aj, veliko izre e' "ih besed<i>v8Odovi”0 ‘n za sabo "tar5^0^ bi lahko imenovali tu krain^poP°ln polom lansko leto. Vse t uspeti z refer duniskinii 0°l ab vsa! demokracija. Sicer pa J C program nezadov
ali Ta ZOh,evam‘ Ploh kar se tiče denarja, če je prog
Vaj |ripa sPloh ni.	ke„a poznavalca ali
^kljuf ^^a- ki spada v KS Stročja vas, bo vs k P^ SVOJ kraj ? do°, ^“‘Itika« prepričala, da tu Živijo l)u f ’ denarja ne dela, kad“Mei veliko M Nikoli jim ni bilo žal ne den ah VS“i S kra>a ah KS k°‘ Cel0,emkšne^ mnenja in mo)e_ '"tlenje n ^zuItate- Sam tokrat nimam ^k^SOOROvora o referen
^k^r ni osamljeno. In če že pride do Pin8 omanjkljivostih, ° sh°,e s,UoIi 0 mn0«ih nepraVl naizražena z nezadovo ■ n°s,)o in o Cjr ‘^ko uradno kaj povem, so p .-htevami po revizij ■ Ker SeL°drn,ianiem mnogih krajanov in celo 1 tn^tvom v Prista ^lelevniSe T’ krajan s stalnim bivališčem. f ndurnu, bi natrf., , nekaj deisJSeb iavnih »operacij« pred m ob r f prvoten sh 1,1 dojive! ’ MB<)tovitev in lastnih sklepov, ki sem)
^lagan^ Zboru občanov, če se ne motim, ^a^nesku 1.5 % °?°sebniLd”'Pe^ sk,ep 0 krajevnem sam°pr\Pv in 10% od kalas
zaposlenega dela prebivalcev
ke'°šnh,ka ^Pikov zemljišč.	snomladi-, je sprejel 2
krajanov, ki je bil prav tako P strskega dohodk-^k°Pjemrek odOD‘n7 % samoprispevek od ka samoprispevka od P aGapos)ej ?r‘^° d° (post)referendumskega	dohodka pa J
in '4% samoprispevka od katastrskega	nlh
^tih k'bi ga verjetno veljdlo preveriti
. l4a/ ° poiasn‘ti nastale spremembe.	0 volji ve i
katastrskega dohodka, ki g Rajanje refer giasovalcev brezpogojno name ) »	spomi J
znaša tačas 51-000,00 ^^ in 'spoštovan0 ^rn°kraCl ^^obve7-ne oddaje kot na tolike’ p m samoprispev ^Ptn!^ se lezim’ ker ne morem ugotoviti, o ^rugo nesek, ki sem ga navedel.	„renrosto preštevanj
^'valčev (emer bi vel!al° spregovoriti, je preP referendumu ai^ v živo, se pravi tistih, k^0^0 Injihovem« ‘"tenu) ’ “ <e to storil kdo drug v njihovem oz
Vra.	J n V Pristavi
T sicerhLSploh pa ne poimenskih rezultatov re/<'ren	0 poteku
T^ania h ni .^o izslediti v javnih oWdlb’ f kar se tiče dobro
h' labko osebno marsikaj pripomnil, J ak drug Ujemali ^Sed Posameznih članov komisije, {e s kom- . i ucol ^^aice, pa o tem kdaj drugič in m g , živelo m ) T'300 PreT T"1 takole: v Pristavi je v času referen "^ih z oseb' dohOdtlVa cev. od tega 7 kmetov, manj kot 70 z P obrtnlkov m nodkom torek Skosraj 40 nezapOslenth, verjetno
skoraj 50 upokojencev. Mimogrede, kar se tiče kmetov, ni v Svetu KS prav nobenega, tudi iz drugih krajev ne.
Mnogi zaposleni in upokojenci so tudi lastniki zemljišč (nezaposlen nobeden) in bodo glede na referendumske rezultate plačevali dvojni samoprispevek. Glede na to, da se bo z zbranim denarjem naredilo v domači vasi bolj malo ali skoraj nič, kakor je bilo razbrati iz skromnega in nejasnega programa, ki itak ni bil nikjer predstavljen razen na plakatih dan ali dva pred referendumom in morda v Uradnem listu, me upravičeno čudi, kako je mogel referendum v Pristavi sploh uspeti.	.
Veliko se pogovarjam z ljudmi in mnogi so začudeni enako kot jaz in se sprašujejo, kdo je torej glasoval in izglasoval samoprispevek. Mogoče so bili prevladujoči vsi tisti, ki se referenduma osebno niso udelečili in so zanje glasovali drugi, ali pa je to storila množica nezaposlenih, ki sami ne bodo plačevali samoprispevka in so mnogi celo deležni socialne in druge pomoči, a imajo polno pravico glasovanja (beri preglasovanja), tudi o SAMOprispevku. Čudna ironija in celo mali zaplet, kajne?
Videti je, žal, tudi tako in referendum v Pristavi ima tako tudi drugo stran.
Jasno je, da z rezultati referenduma, še bolj pa z njegovimi posledicami, ne moremo biti vsi zadovoljni.
Morda se bolj sigurno in veličastno počutijo na svojih stolčkih sedeč tisti, ki so referendum izvedli v ne vem čigavo korist. Hvala bogu, da se mandati iztečejo, »agitatorji« pa, kakor se je nekoga javno imenovalo, delujejo zasebno naprej, čeprav bi koga veljalo poimenovati s polnim imenom in uradno nastopiti.	Janko Žabota,
Pristava 6
Kocuvan ni kukal
Obveščam bralce tednika VESTNIK, kakor tudi vse avtorje teh sestavkov, da v zvezi z referendumskim območjem bodoče občine Apače nisem dal nobenega amandmana v DZ, še manj pa da bi se v Državnem zboru skliceval na kakršnokoli pritožbo KO SKD Apače. Vse to je izmišljeno. V kolikor pa imajo avtorji teh člankov (izgleda, da so se zmenili za kampanijo proti meni) kakršenkoli dokument o domnevnem amandmanu na to temo, jih prosim, da ga predložijo ali objavijo v časopisih v kolikor pa ga nimajo, pa jih prosim, da se mi opravičijo, saj so šli v tej kampaniji in prej predaleč.
Obveščen sem, da je KO SKD Apače naslovil pritožbo na DZ predvsem zaradi zapisnika o zboru občanov v Stogovcih, ker so bile v njem popravljene številke o izidu glasovanja. Tudi sam sem mnenja, da uradnega dokumenta ni mogoče tako popravljati, kot so si zamislile oblastne strukture v KS Apače in SO Gornja Radgona. Prav ti so glede na funkcije prvi poklicani, da skrbijo za izvajanje ustavnosti in zakonitosti tudi ob uradnih dokumentih.
Mnogi trdijo, da so se v preteklosti in ob določenih dogodkih pogosto popravljali uradni zapisniki. Skrajni čas je, da se s tem neha.
Služba za lokalno samoupravo pri Vladi RS, Komisija za lokalno samoupravo pri DZ, kakor tudi DZ je očitno pritožbo brez zadržkov akceptiral, ker je lahko tako »tehnično popravilo« zapisnika razumeti tudi kot kaznivo dejanje.
Očitno pa je, da to početje opravičujejo tudi nekateri novinarji, ki napravijo »grešnega kozla« tistega, kije napako odkril, ne pa tistega, ki jo je povzročil.
Ob koncu pa prosim vse krajane KS Stogovci m Apače, da mi takoj javijo vse primere grožnje ali pritiske na ljudi zaradi katerih naj bi tisti, ki ne bodo podpisali ali glasovali za občino Gornja Radgona, izgubili službo v Gornji Radgoni ali sredstva za primer brezposelnosti na Zavodu za zaposlovanje, da jih prijavim. Taka grožnja in prevara je
protiustavna.
Vsem vse dobro!
Jožef Kocuvan poslanec v DZ
Ločevanje odpadkov
Najprej zbiranje, nato ločevanje in potem še recikliranje odpadnih materialov je vrstni red, ki naj bi potešil vest še tako zahtevnega in okolju prijaznega potrošnika. Vendar ni tako. Tudi znanost »odrešiteljev planeta«, kot ekološko gibanje s posmehom imenujejo nekateri predstavniki interesnih skupiti izdelovalcev ekološko oporečnih proizvodov, se namreč razvija. Možnost recikliranja najrazličnejših vrst embalaže, o čemer nas danes prepričujejo že napisi na večini iznajdb domiselnih marketinških laboratorijev, tako več ne zadostuje. Pri nakupu vsakega izdelka bodimo pozorni predvsem na trajnost in možnost večkratne uporabe njegove em-balaže.
Tudi reciklaža pozna svoje meje, ki jih začrtujejo predvsem stopnja tehnološkega razvoja ter zakoni termodinamike. Steklo je zaenkrat edini material, kjer je sedanja tehnika in tehnologija sposobna doseči raven popolne reciklaže. To pomeni, daje kakovost stekla steklenice za mleko, ki je šla skozi proces reciklaže na koncu enaka tisti, ki smo jo vzeli s police v trgovini.
Pri vseh drugih materialih, tudi pri papirju, so izgube kakovosti tolikšne, da je mogoča samo proizvodnja manj kakovostnih izdelkov iste vrste (recimo recikliran straniščni papir), materialov, ki nimajo več nobene podobnosti s prvotno uporabo (gradnja zvočnih in svetlobnih zidov na avtocestah, ki so iz recikliranih jogurtovih lončkov), ali pa rabi reciklaža zgolj za izdelavo materialov, ki v končni fazi - sicer lepo zloženi — končajo na deponijah. Odgovora — niti približnega - na vprašanje, kam s sicer recikliranim, a nezadostno kakovostnim materialom, zaenkrat še ni. Zato si je potrebno postavljati druga vprašanja in iskati odgovore drugje.
Vendar velja:
• Tako steklena kot tudi katerakoli druga embalaža, ki jo lahko uporabimo več kot enkrat, ima prednost pred embalažo, ki razen =ž9 mogoče reklamne nima nobene druge funkcije in sodi v smeti. Dajmo torej prednost kokakoli in pivu v stekleni steklenici in ne tisti v aluminijasti pločevinki, ki za svojo izdelavo (aluminij) porabi ogromne količine električne energije, prispeva pa zgolj k dodatnemu širjenju deponij. Tudi plastični steklenici se poskusimo izogniti; zgodbica o možnosti reciklaže takšne steklenice, zapisana na etiketi, spada pač med tiste polresnice mojstrov tržne akrobatike, ki najbolj večajo nakupe ekološko zaved(e)nih Kupcev.
• Če se le da, se poskušajmo izogniti nakupu mleka in sokov v tetrapaku. Pod tem imenom običajno razumemo kartonsko (70-80%) embalažo za transport mleka in sokov od predelovalca do porabnika, ki je od
znotraj obložena s tanko Plastjo aluminija in polietilena (20- 30%). Še dve leti nazaj je ta način pakiranja in prevažanja mleka veljal za ekološko sprejemljivega; embalaža naj bi bila zmožna reciklaže in v obliki kakšnega kakovostno manjvrednega materiala tudi nadaljnje uporabe. Kljub takšnim zagotovilom avstrijskega podjetja TETRAPAK pa nji-hova embalaža, ki je prevladu-joča tudi v naših trgovinah, po mnenju avstrijskega ministrstva za okolje ne dosega standardov za popolno reciklažo. Pa tudi ponovno napolniti se je več ne da...
• Uporabljajmo čim več papirnatih in higienskih izdelkov iz 100- odstotnega rabljenega papirja.
• Na področjih, kjer uporaba 100 % recikliranega papirja ni mogoča, uporabljajmo neobarvan papir. Pri izdelavi čim bolj belega papirja, ki poteka s pomočjo klorovega plina, prihaja do nastanka strupenih organskih klorovih spojin (dioksini), zelo strupenih za živa bitja. Tako se papimičatji že usmerjajo k belilnim postopkom, ki ne uporabljajo več klora (tako imenovano beljenje s pomočjo kisika). Na ta način obdelan papir sicer ni več tako bel, toda zaradi mehkejšega kontrasta med pisavo in papirjem zelo godi našim očem.
Nekaj nasvetov za učinkovito ukrepanje
* .Poskusimo čim bolj izpopolniti in razširiti svoje znanje o okolju prijaznih izdelkih. Poizvedimo kje - in ako sploh - je mogoče dobiti strokovno informacijo o »okolju prijaznem shopingu«.
• Razširjajmo informacije in svoje znanje tudi med druge.
• Zahtevajmo od svojega trgovca, da bo v trgovini, kamor hodimo redno nakupovat, »okolju prijazen kupec« resnično kralj. Še tako visoka ekološka zavest lahko ostane zgolj zavest in pobožna želja, ki nam sicer izboljša imidž med prijatelji, vendar je potem to tudi vse, če je ne moremo nikjer tudi konkretno »materializirati«. Zato naj moj trgovec v moji trgovini čimprej ponudi takšne izdelke, ki sodijo k mojemu stilu življenja.
• Podpirajmo torej takšna prizadevanja svojega trgovca in kupujmo okolju prijazne izdelke v njegovi trgovini.
HH!
Cene sadja in zelenjave
	Tržnica Murska Sobota	Osrednja ljubljan. tržnica
Jabolka	120,00	90,00
Hruške	190,00	150,00
Pomaranče	130,00	100,00
Limone	160,00	110,00
Banane	180,00	140,00
Grozdje	490,00	500,00
Ananas	300,00	250,00
Solata	250,00	270,00
Krompir	40,00	60,00
Paprika	450,00	580,00
Paradižnik	350,00	230,00
Kumare	300,00	200,00
Čebula	120,00	150,00
Česen	450,00	500,00
Korenje	120,00	160,00
Jajca	13,00	14,00
Orehi	1000,00	800,00
Elektrika pri nas ne dosega polovico evropske cene!
Tako sem prebral v sestavku Enomesečni obračun elektrike prinaša vrsto prednosti. To izjavo, ki je bila natisnjena na koncu članka (glej Vestnik 5 maja), je podal g. Boris Kukanja vodja prevzemno-prodajne službe Elektra v Murski Soboti. O članku vse dobro, saj nas bralce obvešča korektno, rad pa bi povedal g. Kukanji, da ga je lahko sram, da daje v časniku ljudem take izjave, da.bi naj bda prt nas elektrika poceni, saj ta ne dosega niti polovico evropske cene. Jaz sem si mislil, da take norije izgovarjajo tisti na vrhu, pa vidim, da tudi mali »uslužbenci« klatijo take neumnosti. Če je že res, gotovo pa je, da pri nas cena ne dosega niti polovico evropske cene, pa je tudi res, da naše plače, pokojnine in drugi prejemki občanov, oziroma državljanov ne (presegajo) dosegajo evropskih dohodkov. Sam gospod Kukanja gotovo ne dobiva kakih pet tisoč mark plače kot jo prejema njegov kolega v Nemčiji. Zato bi bilo prav, da takih norij nikoli več ne natvezite naši ubogi raji, ki plačuje elektriko, ki je po vašem prepoceni, ker se sami osmešite. '	Ludvik Kramberger
Gornja Radgona
Cene rabljenih avtomobilov
Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so prodajalci v nedeljo pripeljali 75 vozil, prodali pa 5.
Znamka avtomobila	Letnik	Prevož. km	Cena
Renault 21	1990	70.000	14.200 DEM
Golf J	1989	79.000	12.700 DEM
Citroen BX 16 TRS	1990	73.000	14.000 DEM
Alfa 1.3	1990	53.000	14.500 DEM
Škoda Favorit 135 LS	1991	40.000	8.500 DEM
Renault 5 plus	1992	26.000	900.000 sn
Daihatsu Charade	1990	34.000	10.000 DEM
Hyundai Pony 1.3 GL	1990	51.000	11.500DEM
Nissan Micra	1993	28.000	13.700 DEM
Citroen AX 1.4 RD	1989	76.000	10.000DEM
Zastava 128	1988	76.000	3.500 DEM
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1


: l! I: n n 111;: i n u:: i
I iiill llliiHiim
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
9.25 Mladi Sherlock, angl, nadaljevanka - 9.50 Skrivališče, ameriški film - 12.20 Že veste - 13.00 Poročila -13.05 Umetniški večer - 15.50 Kam vodijo stezice - 17.00 Dnevnik - 17.10 Tok tok - 18.00 Studio Koper - 18.45 Pari, tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Forum - 20.30 Drugi človek, ameriški film - 22.20 Dnevnik - 22.45 Sova: Ljubezen da. ljubezen ne. amer, nanizanka; Izredno stanje, angl, nadaljevanka - 0.10 Zasebni sprejem, angleški film
Drugi program
17.20 Sova - 18.45 Učite se z nami - 19.30 Dnevnik - 20.10 Moški, ženske - 21.10 Obiski - 22.10 Nora, gledališka predstava
8.20 Radovedni Taček - 8.45 Risanke - 9.10 Klub klobuk - 10.00 Tok tok - 10.50 Zgodbe iz školjke - 11.45 Maja in vesoljček, slovenski film - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.50 Moški, ženske - 15.05 Drugi človek, ameriški film - 17.00 Dnevnik - 17.10 Zaklad na južnem tečaju, angl, serija - 18.00 Studio Ljubljana - 19.10 Žrebanje 3x3 - 19.30 Dnevnik - 20.10 Utrip - 20.30 Tvariete - 21.30 Pota slovenskega pokristjanjevanja - 22.00 Korenine slovenske lipe - 22.30 Dnevnik - 23.05 Sova: Izredno stanje, angl, nadaljevanka - 0.00 Jutri nikoli ne pride, angl, film
9.15 Živ žav - 10.05 Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka - 10.30 Christopher Pokora, angl, oddaja - 11.30 Obzorja duha - 12.00 Pojemo - 12.30 Modra divjina, amer, serija - 13.00 Poročila - 13.30 Pleši do zore, amer, film - 15.05 Vas bojno že kako prepričali, angl, serija - 15.55 Še se bomo srečali, angl, nadaljevanka -17.00 Dnevnik - 17.10 Po domače - 19.15 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zrcalo tedna - 20.30 Nedeljskih 60 - 21.30 Čudeži narave, nemška serija - 22.20 Dnevnik - 22.40 Sova: Tečaj prešuštvovanja, angl, nadaljevanka; Izredno stanje, angl, nadaljevanka
11.10 Huckleberry Finn - 11.40 Znanje za znanje - 12.10 Zaklad na južnem tečaju, angl, serija - 13.00 Poročila - 13.05 Alpe-Donava- Jadran - 13.35 Športni pregled - 14.55 Obiski - 15.55 Videomoda - 16.20 Dober dan, Koroška - 17.00 Dnevnik - 17.10 Radovedni Taček‘- 17.25 Risanke - 18.00 Studio Maribor - 18.45 ABC - ITD., tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sedma steza - 20.35 Mednarodna obzorja - 21.15 Omizje - 22.35 Dnevnik - 23.00 Sova: Grda, umazana, zabita, angl, nanizanka; Izredno stanje, angl, nadaljevanka
10.35 Christopher Pokora, angl, oddaja - 11.25 Avtomagazin - 11.35 Čigava je krivda, angl, drama - 13.00 Poročila - 13.05 Sobotna noč - 16.20 Mostovi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Lonček, kuhaj! - 17.20 Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka - 18.00 Studio Koper - 18.45 ABC - ITD - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Osmi dan - 21.25 Strta srca, franc, nadaljevanka - 22.20 Dnevnik - 22.45 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angl, nadaljevanka; Izredno stanje, angl, nadaljevanka
9.45 Risanke - 10.10 Videošpon - 11.10 Prisluhnimo tišini - 11.40 Veliki zločini in procesi - 12.05 Čudeži narave - 13.00 Poročila - 14.00 Svet na zaslonu - 15.00 Družinske skrivnosti, franc, nadaljevanka - 15.50 Istrske pripovedi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Klub klobuk - 18.00 Studio Ljubljana - 18.45 ABC - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Vas ob meji, koprodukcija ORF-TVS - 22.05 Glasbeni utrinek - 22.15 Dnevnik - 22.40 Sova: Popolna tujca, amer, nanizanka; Izredno stanje, angl, nadaljevanka
9.15 Kljukčeve dogodivščine - 9.50 Pojemo - 10.15 Kronika - 10.40 Zelena ura - 11.10 Po domače - 13.00 Poročila - 13.05 Studio City - 15.05 Svet poroča - 15.40 Osmi dan - 16.25 Porabski utrinki - 17.00 Dnevnik - 17.10 Živ žav - 18.00 Studio Maribor - 18.45 ABC - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Četrtek v cirkusu - 21.35 Tednik - 22.25 Dnevnik - 22.50 Sova: To je ljubezen, angl, nanizanka; Zasebni detektiv Philip Marlowe. amer, nanizanka
HTV 1
7.55 Dobro jutro - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Zlata nit. otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža, serijski film - 12.40 Popolna tujca, amer, nanizanka - 13.05 Robin in sedem gangsterjev, ameriški film - 15.05 Monoplus - 15.30 Nemščina - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Alpe-Donava-Jadran - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Naj tamburica igra - 21.15 Latinica - 22.15 Poročila - 22.20 Dobrodošli v Kotoribo - 22.50 Slika na sliko - 23,55 Pod ledeniki, islandski film
Drugi program
14.00 Antologija slovenske glasbe - 15.20 Sova - 16.50 Košarka NBA - 17.50 Avtomobilizem: Rally Saturnus - 18.50 Modra divjina, amer, serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Jezdeci, angl, nadaljevanka - 21.00 Veliki zločini procesi 20. stoletja - 21.30 Sobotna noč
HTV 1
Drugi program
10.20 Sova - 11.15 Karaoke, razvedrilna oddaja - 12.00 Velika glasbena izkušnja, prenos iz Japonske - 15.00 Tvariete - 16.00 Schindler, angl, dokum. film - 17.20 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik - 20.10 Alpe- Donava-Jadran - 20.45 Meso in kri, ameriški film - 22.45 Športni pregled
Drugi program
14.40 Forum, Zrcalo tedna, Utrip - 15.40 Nedeljskih 60 - 16.40 Obzorja duha - 17.10 Sova -18.50 Avtomagazin - 19.30 Dnevnik - 20.10 Čigava je krivda, angl, drama - 21.20 Studio City - 23.05 Brane Rončel izza odra - 0.05 Kolesarska dirka Giro d’ Italia
Drugi program
15.30 Zgodbe iz školjke - 16.20 Sedma steza - 16.40 Mednarodna obzorja - 17.20 Sova - 18.40 Prisluhnimo tišini - 19.30 Dnevnik - 20.10 Družinske skrivnosti, franc, nadaljevanka - 21.00 Svet na zaslonu - 22.00 Zelena ura - 22.30 Videošpon
Drugi program
15.45 Omizje - 17.00 Videomoda — 17.25 Sova - 18.45 Kronika, kanadska serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Športna sreda - 21.50 Svet poroča
Drugi program
15.00 Kinoteka: Padli idol, angleški film (čb) - 16.35 Strta srca, franc, nadaljevanka - 17.25 Sova - 18.40 Že veste - 19.30 Dnevnik - 20.10 CIA. angl, nadaljevanka - 21.10 Povečava: Lor-dan Zafranovič
TV AVSTRIJA 1
8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Poročila - 10.35 Risanke - 11.00 Oddaja za mlade - 12.00 Poročila - 12.05 Resna glasba - 13.05 Prizma - 13.50 Narodna glasba - 14.05 Poročila - 14.10 Kapitan Stirrick, britanski mladinski film - 15.40 Hišni ljubljenci - 16.10 Beverly Hills - 17.00 Poročila - 17.05 Dokumentarna oddaja - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Brothers In Arms, ameriški film - 21.55 Film-video-film - 22.40 Poročila - 22.45 Šport - 23.00 Slika na sliko
HTV 1
HTV 1
HTV 1
HTV 1
9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Dva v Avstriji - 10.15 Manekenka, film - 11.40 Zakladnica zemlje - 12.15 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Leteči zdravniki - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 16.00 Vroča sled - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Gozdarska koča Falkenau - 19.30 Čas v sliki . - 20.00 Šport - 20.15 Stari - 21.20 Pogledi s strani - 21.30 Romy - podelitev nagrad - 22.45 Film - 0.10 Vroči tlak, kriminalka.
8.05 Poročila - 8.10 Z ognjem in mečem, italijanski film - 9.55 Poročila - 10.00 Prenos maše iz Biograda - 11.05 Malavizija - 12.00 Poročila - 12.10 Kmetijska oddaja - 13.00 Narodna glasba - 13.30 Mir in dobro - 14.05 Poročila - 14.10 Zmagovalci, film za otroke - 15.00 Opera Box - 15.30 Poročila - 15.35 Družinski zabavnik - 17.10 Terror On Highway, ameriški film - 18.50 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sedma noč - 21.45 Poročila - 21.50 Po vrnitvi, serijski film - 22.40 Šport - 23.00 Slika na sliko
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška oddaja - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Popolna tujca -13.05 Črno in belo, ameriški film - 14.35 Monofon - 15.30 Makarsko primoije - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Zdravje - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 20.15 Športna oddaja - 21.10 Planetarij - 22.15 Poročila - 22.20 Hrvaška in svet - 23.00 Slika na sliko
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.35 Otroška oddaja - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Popolna tujca - 13.05 Jo-jo, ameriški film - 14.40 Monofon - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Morje - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Z jadrnico okoli sveta - 20.45 Tv-parlament - 22.45 Poročila - 22.50 Slika na sliko
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.05 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Popolna tujca - 13.05 Morilec iz Miamija, ameriški film - 14.40 Monofon - 15.30 Potopis - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Informatika - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče— 18.35 Santa Barbara - 19.18 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Loto - 20.15 Katoliški centri v Avstraliji - 20.50 Politični magazin - 21.35 Poročila - 21.40 Kultura - 22.40 Slika na sliko
HTV 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
TV AVSTRIJA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Popolna tujca - 13.05 Cannonball. ameriški film - 14.40 Monoplus - 15.30 Likovni umetniki - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Kulturna dediščina - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreie - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke - 20.55 Me je kdo iskal? - 11.40 Poslovni klub - 22.30 Slika na sliko - 23 15 Večer ob glasbi
TV MADŽARSKA
9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Šov Confetti - 9.55 Vroča sled - 10.20 Dolga tunika, film - 12.30 Halo. Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Zadnji pešec, film - 14.35 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki -17.10 X-Large - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Magazin Alpe-Donava- Jadran - 18.30 Kornelij pomaga - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Kdor reče A - 22.05 Zlata dekleta - 22.30 Robo-cop II, film - 0.20 Čas v sliki.
6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Dallas -11.30 Igra -12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32 Welcome to Hun-gary - 13.02 Usode - 13.50 Risanka - 14.00 Madagaskar - 14.50 Izziv, serija - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.11 Domače naloge - 16.31 O laži - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 Okno s prilogo - 19.00 Pravljica -19.10 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dallas - 21.10 Panorama - 22.12 Konectedenski šov program - 22.40 Strah naših dni, francoski film -0.15 Košarka, NBA-liga
2. program
12.00 Siesta, zabavni informativni magazin - 15.00 Videostrani - 15.15 S. Korosi-Csoma - 15.35 Pop rock - 16.10 Za otroke - 16.40 Človek in glasba - 17.35 Prostor je naš - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.51 Kojak, kriminalka - 19.45 Sončna energija - 20.35 24 ur - 21.00 Dnevnik - 21.30 Da se ti bo zmešalo - 22.00 Tiplista - 22.15 Telešport - 22.35 Benvenuto Cellini, italijanska serija -0.10 Posel.
TV MADŽARSKA
9.00 Čas v sliki - 9.05 Tisoč mojstrovin - 9.15 Katoliška maša, prenos z Dunaja - 10.15 Nomadi vetra - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Tednik - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Zlata dekleta - 13.35 Indijančevo srce, film -15.05 Hiša v Jeruzalemu -15.10 Zgodba iz 1001 noči, risani film - 17.00 Mini Čas v sliki -17.10 Montevideo -18.00 Čas v sliki -18.05 X-Large - 18.30 Gozdarska koča Falkenau - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Doneča Avstrija - 21.15 Praznična družina - 22.05 Med hrepenenjem in vsakdanjikom - družina na prelomu - 22.50 Vizije - 22.55 Streljajte na pianista
9.00 Čas v sliki - 9.05 Binkoštni izlet, film - 10.30 Vsakdanje zgodbe: Življenje bosanskih beguncev v Avstriji - 11.25 Koncert - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Naš novi brat - 14.40 Zgodbe iz 1001 noči - 16.50 Mini Čas v sliki - 17.00 Mladi Einstein, film - 18.30 Gozdarska koča Falkenau -19.30 Čas v sliki - 20.15 Leto 1945, film - 21.45 Po 1945. letu - 22.10 Filmski festival v Cannesu - 22.40 Sanje Akira Kurosawa, film.
9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Angleška poroka, film - 11.45 Zgodovina steklarstva - 12.00 Iz parlamenta - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Sedmi kontinent - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Leteči zdravniki - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Gozdarska koča Falkenau - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Nomadi vetra - 21.00 Pogledi s strani - 21.20 Weissent-haler - 21.55 Posrednik, film - 23.20 Čas v sliki - 23.25 Sam proti mafiji, nanizanka.
9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 E. T., pokliči zemljo - 10.15 Indijančevo srce, ponovitev - 12.10 Teleskop - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Leteči zdravniki - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Me ženske - 18.30 Gozdarska koča Falkenau - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Sam proti mafiji - 22.00 Pogledi s strani - 22.10 Evropski policisti - 23.05 Čas v sliki- 23.10 Mo’ better blues, film -1.15 Visoki poročnik, vestem.
TV AVSTRIJA 1
RTL
5.30 Dobro jutro. Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Dru-žinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba -13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Kdo
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Avstrija v sliki - 10.25 Bilo jih je 13, film - 11.55 Glasbena skrinja - 12.10 Zadnja kubanska iluzija, reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Me ženske - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Leteči zdravniki - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Gozdarska koča Falkenau - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -.20.15 Rdeči ptič, zadnje nadaljevanje - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 Hunter - 22.45 Pustolovci, film - 0.35 Čas v sliki
6.00 Jutranji program - 8.15 Za baptiste - 8.23 Vklopi, za otroke - 11.23 Begavčki - 12.00 Zvon - 12.05 Panorama - 13.05 Nogometni kviz -13.55 Madžarska polpreteklost -14.47 Misli ob binkoštih - 15.02 Pasja zvestoba, Disneyjev film -16.45 Napoved programa -17.10 Napisi pripovedujejo - 17.35 Loto — 17.40 Meščanski kazino - 18.30 Kolo sreče - 19.02 Štorije - 19.12 Pravljica - 19.19 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.09 Telešport - 20.30 Kumara, politična solata - 20.55 Kviz o Madžarski - 22.25 Minispoti -22.42 Smrt v plitvi vodi, madžarski film (1993).
2. program
6.30 Sončnica - 8.00 Za Rome - 8.25 Narodnostne oddaje - 11.00 Košarka - 13.00 Familija, pon. - 13.35 Obrambni dan - 14.15 Zabavnoglasbene novosti - 14.40 Čudovite živali - 15.00 Natura magazin - 15.30 Obrambni dan - 15.55 Leto družine - 16.40 Obrambni dan - 16.55 Avtomagazin - 17.25 Za otroke: Smrkci, Novi Lassie - 18.25 Policijski dnevnik - 8.40 Razstave - 19.01 Familija, zabavna serija - 19.37 Nepričakovano potovanje - 20.35 Moda in spektakel - 21.00 Glasbeno-literami magazin - 23.40 Leteči cirkus Montyja Pythona - 0.15 Amor, erotični šov.
je tukaj šef? - 1730 Prijazna družina - 18.00 Družinska tolpa - 1830 Eksplozivno - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Narodna glasba - 21.15 Pri
gcr* tlmčarju Stanku - 21.45 Pod Isto odejo
- zl AS SK-A5, krtmmalm magazin - 23 AS Nočni
— O.OKt Poročita. — O.3O CjuNSka sestrica, film
— A .05 TAoč	— stolpmca v strakm. OCim
RTL
TV MADŽARSKA
6.45 Vaška TV - 7.30 Risanka - 7.55 Biblija -8.03 Kje-kaj? - 8.30 Nedeljski magazin - 11.00 Bogoslužje - 12.00 Zvon - 12.07 TV-magister - 13.50 Stvaritev sveta, risani film - 15.00 Pesem doni - 15.30 Ljubkovalno - 16.00 Za reformatorje - 16.25 Disneyjeve risanke - 17.30 Mag-num, ameriška kriminalka - 18.25 Kolo sreče - 19.00 Teden - 20.00 Dnevnik - 20.20 Filmski program, film meseca - 22.14 Telešport, vmes nogomet in tenis.
2. program
7.00 TV-šop - 7.32 Dobrodošli - 8.02 Julijin program - 8.35 Računalništvo - 9.15 Za otroke - 10.00 Živi planet - 10.55 Mesec maj v gozdu -11.30 Škrjanček - 11.50 Dokler zvonijo - 12.00 Usode - 12.40 Za kmetovalce - 13.10 Manija Barbie - 14.00 Civilna korajža - 14.25 Delta - 14.50 Ne dotikaj se prijatelja - 15.10 Edouard in njegove hčerke - 16.00 Odškodnina - 16.20 Glasba - 16.35 Pesnik Otto OrbAn - 17.10 Madžarska v sedanjem času - 18.00 Regionalni program - 18.30 Deklamacija - 18.42 Za otroke - 19.00 Bach: Miša v h-molu - 21.10 Kabaret - 21.55 Minispoti - 22.10 Podobe iz minulih dni r- 22.25 Benvenuto Cellini, italijanska serija.
7.00 Za otroke - 9.30 Riviera - 10.00 Disneyjeve risanke - 11.00 Baptistično bogoslužje - 12.00 Zvon, poročila - 12.10 Pesem doni - 12.30 Mar-tinique - 13.20 Glasbeni butik - 13.50 A. Sebe-styčn, portret - 14.30 Filmi Zite Szeleczky: Poročna koračnica - 16.07 Nizozemski teden - 16.40 Zunanje zadeve - 17.10 Dimenzije - 17.50 Simboli - 17.55 Za otroke - 18.30 Kolo sreče -19.02 Za otroke - 19.24 Te Deum -19.45 Poročila - 19.30 Abel v deželi, 1. del tv-filma - 21.01 Režiser G. Koltai - 21.55 Nevesta po pošti, amer, film - 23.27 Arhitektura - 0.07 Dnevnik BBC-ja.
2. program
7.00 Binkoštni pozdrav - 10.10 Sončna energija - 11.00 Tistou. risanka - 12.20 Skrivnost Har-ringtonove hiše, amer, film - 13.05 Pesem doni - 13.20 Teden - 14.15 Nizozemski teden - 14.45 Družina Donnert -14.57 Orkester, serija -15.25 Vodni šport - 15.45 Open University - 16.10 Tečaji angleščine - 16.45 Za otroke - 17.30 Civilna korajža - 17.55 Privatizacija - 18.02 Begavčki - 18.10 Ob 400-letnici smrti B. Balassija - 18.50 Spominska drevesa - 19.00 Telešport, igre z žogo - 21.00 Nizozemski teden - 21.15 Umetnina meseca - 21.35 Naši stiki - 22.10 Elena in moški, francoski film.
6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Norveški nacionalni parki - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 ZOOM -• 12.45 Menedžment - 12.59 Vivat Be-nyovszky - 13.55 Dediščina, tv-film - 15.30 Zrcalo - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Televideo - 16.16 Brazilija - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.14 Ženski magazin - 17.39 Za boljši jezik - 17.49 Za otroke - 18.19 Odgovarjamo na telefonske klice - 18.29 Maček v Žaklju - 18.54 Katoliška kronika - 19.11 Pravljica - 19.19 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.15 Družinski krog - 21.10 Nizozemski teden - 22.00 Apropo - 23.00 Čar športa - 0.10 Dnevnik BBC-ja-
2. program
15.10 Videostrani - 15.25 Nacionalna zakladnica - 15.35 Književnost - 15.55 Štorije - 16.25 Kolo je vreden podeželan? - 16.40 Za otroke - 17.05 Videoigra - 17.20 Dobrodošli - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.45 Hotel Paradiž, serija - 19.42 Zelena točka - 20.07 Nizozemski teden - 21.00 Dnevnik - 21.29 Vse ali nič, kviz - 22.03 Policijska poročila - 22.05 Gledališki festival - 22.55 Mislec - 23.25 Iz iste celice, dokumentarni film - 23.55 Posel.
6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Ste zvonili, Mylord? - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Sotrpini - 12.22 Pomoč v duševni stiski - 12.45 Risanka - 12.53 Donizetti: Hči polka, filmska opera - 15.04 Ptičja folklora - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Najstniško zrcalo - 16.32 Hišna blagajna - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.14 Kakšna je naša hiša? - 17.29 Izvid - 17.59 Za otroke - 18.32 Maček v Žaklju - 18.57 Vprašanja kristjanov - 19.04 Za otroke - 19.19 Volitve - 19.30 Dnevnik 2 - 20.15 Junak Everesta - 21.25 Prelomnica tisočletja - 22.10 Dan izziva -22.32 Slovita ljubezen, amer, film - 0.07 Maturitetne naloge - 1.17 Dnevnik BBC-ja.
2. program
9.00 Zelena točka, ob dnevu izziva -15.40 Videostrani - 15.45 Za otroke -16.40 Telefonska igra - 17.00 Mena - 17.30 Vesela slovnica - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.15 Zelena točka - 18.45 Medicina - 19.05 Minispoti - 19.20 Arhitekt MAtyAs Varga - 20.00 Nizozemski teden - 20.17 Minifestival - 20.25 Mnenja... - 21.00 Dnevnik - 21.29 Vse ali nič, kviz - 22.05 Omizje pravice - 22.35 Vloga športa - 23.15 Gledališki festival - 0.05 Posel - 0.10 Amor, erotika.
TV MADŽARSKA
6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Regina - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.10 Vivat Benyovszky - 13.10 Priče preteklosti - 13.24 Renoir, francoska serija - 15.10 Vaška TV - 15.30 Izložba, magazin, vmes ob 16.00 Dnevnik -16.25 Telešport - 17.00 Zunanje zadeve, serija - 17.30 Matere - 17.55 Za otroke - 18.30 Stavimo! - 18.55 Za otroke -19.19 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sosedje, tv-roman - 20.50 Zvezdniki rocka: Bee Gees - 21.20 Madžarska polpreteklost, kolhozi - 22.20 Nizozemski teden - Jajce, nizozemski film - 23.15 Maturitetne naloge
2. program
15.30 Videostrani - 15.40 Podoben mački - 15.50 Open University - 16.15 Drvarji, kanadska serija - 16.40 Za otroke - 17.05 Videoigra - 17.20 Družinsko potepanje - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.50 Nizozemski teden - 19.35 Prosta ura, o poeziji - 20.20 Minispoti - 20.33 Csontvdry, pon. - 20.45 Tiplista - 21.00 Dnevnik - 21.29 Vse ali nič, kviz - 22.05 Policijska poročila - 22.10 Lite-ramo-glasbeni program - 22.50 24 ur - 23.15 Philip Marlovve, angl, kriminalka - 0.05 Posel.
televizijski spored od 20. do 26. maja
RTL
RTL
RTL
RTL
RTL
530 Različne risanke in nadaljevanke - 9.15 Dobro jutro, nedelja - 9.20 Alwin in svetovni popotnik - 10.15 Rešite Titanic, film - 12.40 Soulman, film - 14.45 Vsi slišijo na moj ukaz - 16.55 Sele na avtocesti gre zares, komedija
- 18.45 Poročila - 19.10 Rudijev poletni šov
— AO A5 ^ov za AOO .000 mark — Al .50 Spieglov tv-magazin — AA.35 Pnme Time — Poma izdaja
• - ’	’ aruKmja, VAvn — O .AO KOTOR — xibx\a\-
5.30 Razne risanke in nadaljevanke - 12.25 Hary in Hendersonovi - 12.50 Major Dad — 13.20 Prinz iz Bel-Aira -14.15 Močna družina: Contry klub - 14.45 Kmalu Rider - 15.45 Ekipa
A - 16.45 Pomorski pohod DSV —17 .45 Beverly HiUs - 1&.45 Poročila - 19.10 Kojak - 20.15
Kukanje prepovedano, kmečka veseloigra — AAlfo	pred smrtjo, stvctjcvka — A3.45
RTE v	noti — Vi .45 ‘V st V\uV>\ bo. vrvoS, \\Ruz
■vCvm..
5.40 Različne risanke in nadaljevanke - 10.30 Volitve zveznega predsednika - 11.25 Orion 3.000, film - 12.55 Prebrisanec, komedija l - 14.55 Roke proč od moje hčerke, komedija \ - 16.45 Volitve predsednika - 17.05 Bojevnik, j film - 18.45 Poročila - 19 AO Odločilna žoga - 20.15 Sam s stričkom Buckom, komedija
- AA.15 Šov Benn^a Hilla - AA.45 Deset pred
5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas I hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 12.00 Opol- I danski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba I - 13.15 Kalifornijski klan -14.10 Umor je njen 1 konjiček - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans ’ Meiser —17.00 Kdo je tukaj šef? —17.30 Prijazna
\ družina - 18.00 Bogati in tepi — 18.30 Eksplo-\ živno — 18.45 Poročita — 19.10 Eksplozivno \ — 19.40 X>oV»ri časi, slabi časi — RO. 15 Columbo:
5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba - 13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00
1 Bogati in tepi - 18.30 Eksplozivno - 18.45 Poro-\ čila — 19 1O Eksplozivno — 19.40 Dobri časr , slabi \ tari - 1DA5	Bubv Eynn. drama - ZZ-EO
5.30 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Springfieldova zgodba -13.15 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 llona Christen — 16.00 Hans Meiser — 17.00 Kdo je tukaj šef? — 17.30 Prijazna družina — 18.00 Bogati in lepi — 18.30 Eksplozivno —18.45 Poro-
. tila — 19,1O Eksplozivno - 19.40 Dobri Časi, slabi
VSEBINA
13.	Sklep o Imenovanju volilnih komisij referendumskih območij.
14.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta obrtno-skladisčne cone ob Markišavski cesti t Murski Soboti.
15.	Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Murska Sobota.
13
Na podlagi 14. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Ur. list RS, št. 5/ 94), 35. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93 in 7/94) in 7. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 9/90 in 22/91) je Skupščina občine Murska Sobota na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 5. maja 1994 sprejela
SKLEP o imenovanju volilnih komisij referendumskih območij
I.
V volilno komisijo 138. referendumskega območja za ustanovitev občine BELTINCI se imenujejo:
1.	Martin GLAVAČ, 1941, Beltinci, Jugova 42 - za predsednika
2.	Roman PETEK, 1963, Beltinci, Cankarjeva 17 - za namestnika
3.	Srečko HORVAT, 1958, Dokležovje, Sončna 8 - za člana
4.	Jože ERJAVEC, 1949, Lipovci 68 - za namestnika
5.	Darinka PUCKO, 1964, Lipa 66, Turnišče - za članico
6.	Ana BUGAR, 1941, Gančani 22/b - za namestnico
7.	Jože FORJAN, 1940, Melinci 74 - za člana
8.	Marjan ZVER, 1957, Ižakovci 76 - za namestnika
Sedež volilne komisije je:
Krajevni urad Beltinci, 69231 Beltinci.
II.
V volilno komisijo 139. referendumskega območja za ustanovitev občine BODONCI se imenujejo:
1.	Franc KOLARIČ, 1933, M. Sobota, Polje 12 - za predsednika
2.	Danica POREDOŠ, 1951, M. Sobota, Šolsko nas. 1 - za namestnico
3.	Ludvik NOVAK 1954. Bodonci 128 - za člana
4.	Ludvik HODOŠČEK, 1953. Zenkovci 55 - za namestnika
5.	Jože TURKL. 1955, Puževci 39 - za člana
6.	Olga MAČEK-HORVAT, 1958, Beznovci 6 - za namestnico
7.	Helena ŽIDO, 1941, Bodonci 7/a - za članico
8.	Ernest ŠIFTAR, 1956, Strukovci 36 - za namestnika
Sedež volilne komisije je:
Krajevni urad BodonBi, 69265 Bodonci.
III.
V	volilno komisijo 140. referendumskega območja za ustanovitev občine BOGOJINA se imenujejo:
1.	Jože TIVADAR, 1950, Lipovci 71 - za predsednika
2.	Karel NEMEC, 1953, Beltinci, Gregorčičeva 7/a - za namestnika
3.	dr. Franc HORVAT, 1952, Ivanci 2 - za člana
4.	Jožef VUGRINEC, 1945, Bogojina 135 - za članico
6.	Jožef GUTMAN, 1954, Filovci 15/a - za namestnika
7.	Pavel MERIČNJAK, 1959, Bukovnica 29 - za člana
8.	Alojz BERDEN, 1945, Filovci 67/a - za namestnika
Sedež volilne komisije je:
Krajevni urad Bogojina, 69222 Bogojina.
IV.
V volilno komisijo 141. referendumskega območja za ustanovitev občine CANKOVA se imenujejo:
1.	Karel VOGRINČIČ, 1953, Cankova 42/a - za predsednika
2.	Stanislav JUG, 1968, Gornji Črnci 32 - za namestnika
3.	Stanislav WOLF, 1957, Krašči 1/a - za člana
4.	Branko KORNHAUSER, 1963. Topolovci 18 - za namestnika
5.	Drago VOGRINČIČ, 1954, Gerlinci 111 - za člana
6.	Bernarda ŽELEZEN, 1971. Domajinci 31 - za namestnico
7.	Anton IVANUŠA, 1953, Korovci 17/a - za člana
8.	Ljudmila MAJER-ŠINKO, 1963, Skakovci 53 - za namestnico
Sedež volilne komisije je:
Krajevni urad Cankova, 69261 Cankova.
V.
V volilno komisijo 142. referendumskega območja za ustanovitev občine G. PETROVCI se imenujejo:
1.	Martin VINČEČ. 1931, M. Sobota, Sodna 21 - za predsednika
2.	Jože KORPIČ, 1956, Čepincj 147 - za namestnika
3.	Jože KALAMAR. 1951. Čepinci 70 - za člana
4.	Oskar PINTER. 1948. Markovci 93/a - za namestnika
5.	Štefan KERČMAR. 1956, G. Petrovci 39 - za člana
6.	Stanko HABJANIČ. 1958. Peskovci 6 - za namestnika
7.	Aleksander ABRAHAM, 1964, Šalovci 182 - za člana
8.	Karel BEDIČ, 1928. Dolenci 77 - za namestnika
Sedež volilne komisije je:
Gornji Petrovci 39. 69203 G. Petrovci.
VI.
V volilno komisijo 143. referendumskega območja za ustanovitev občine GRAD se imenujejo:
1.	Alfred MATIŠ. 1934. M. Sobota. Prešernova 48 - za predsednika
2.	Marija GRAH, 1942. M. Sobota. Lendavska 19 - za namestnico
3.	Ivan BAUER. 1956. Grad 188/d - za člana
4.	Slavica FUJS, 1962, Motovilci 60 - za namestnico
5.	Angela FERKO, 1966, Vidonci 10 - za članico
6.	Gabrijel SEMLER. 1959. Grad 32/a - za namestnika
7.	Jožef SEVER. 1957. Radovci 8 - za člana
8.	Angela KONČIČ, 1946, Vidonci 92 - za namestnico
Sedež volilne komisije je:
•Krajevni urad Grad, 69264 Grad.
VIL
V volilno komisijo 144. referendumskega območja za ustanovitev občine HODOŠ se imenujejo:
1.	Stanko LEBAR, 1936, M. Sobota, Ivanocijevo nas. 5 - za predsednika
2.	Mira TOPLAK, 1954, Markišavci 36 - za namestnico
3.	Karel ŠKODNIK, 1943, Hodoš 3 - za člana
4.	Janez PEILSCHMIDT. 1956, Hodoš 48 - za namestnika
5.	Franc ABRAHAM, 1961, Hodoš 15 - za člana
6.	Kazimir SUKIČ, 1964, Hodoš 64 - za namestnika
7.	Sandor BALAJC, 1941. Krplivnik 43 - za člana
8.	Ludvik NEMEC. 1937, Krplivnik 32 - za namestnika
Sedež volilne komisije je:
Krajevna skupnost Hodoš, 69205 Hodoš.
VIII.
V volilno komisijo 145. referendumskega območja za ustanovitev občine KUZMA se imenujejo:
1.	Milan BANIČ, 1940, Ob progi 73, M. Sobota - za predsednika
2.	Marija PELCAR, 1969, Matjaševci 49 - za namestnico
3.	Vincenc KRAMAR, 1956, Dolič 113/a - za člana
4.	Jože KISILAK. 1964. Dolič 16/a - za namestnika
5.	Ivan MARIČ. 1943. Kuzma 74 - za člana
6.	Srečko KALAMAR, 1964, Trdkova 54 - za namestnika
7.	Erika KRANJEC, 1940. Kuzma 72 - za članico
8.	Slavko ŠKALIČ, 1961. G. Slaveči 16 - za namestnika
Sedež volilne komisije je:
Krajevni urad Kuzma, 69263 Kuzma.
IX.
V volilno komisijo 146. referendumskega območja za ustanovitev občine KRIŽEVCI se imenujejo:
1.	Vlasta HORVAT, 1958, M. Sobota, Št. Kuzmiča 3 - za predsednico
2.	Geza BAČIČ, 1942. M. Sobota. Južna 12 - za namestnika
3.	Karel GERGAR. 1961, Križevci 183 - za člana
4.	Janez VUKANIČ. 1945, Košarovci 21 - za namestnika
5.	Karel H ARI, 1967, Križevci 24 - za člana
6.	Geza HARI, 1955, Kukeč 28 - za namestnika
7.	Ernest ČAHUK. 1952, Domanjševci 93 - za člana
8.	Tivadar ŠEBOK, 1941, Domanjševci 94 - za namestnika
Sedež volilne komisije je:
Krajevni urad Križevci, 69206 Križevci.
X.
V volilno komisijo 147. referendumskega območja za ustanovitev občine MAČKOVCI se imenujejo:
1.	Robert STOJKO, 1964, Sebeborci 94 - za predsednika
2.	Emil VUČKIČ, 1951, Andrejci 9/a - za namestnika
3.	Zdenka VIDOVIČ, 1952. Kuštanovci 72 - za članico
4.	Viljem ŠANTAVEC, 1961, Mačkovci 12 - za namestnika
5.	Janez HORVAT. 1966. Mačkovci 22 - za člana
6.	Majda KERČMAR, 1958, Otovci 6 - za namestnico
7.	Dezider OBAL, 1942, Moščanci 6 - za člana
8.	Viljem KOVAČ, 1960, Poznanovci 10 - za namestnika
Sedež volilne komisije je:
Krajevni urad Mačkovci, 69202 Mačkovci.
XI.
V volilno komisijo' 148. referendumskega območja za ustanovitev občine MARTJANCI se imenujejo:
1.	Irena NEMEŠ, 1951, Martjanci 43 - za predsednico
2.	Breda LUK-CIFER, 1968, Martjanci 87 - za namestnico
3.	Edvard STOJKO. 1937, Sebeborci 74 - za člana
4.	Štefan GUMILAR, 1952. Andrejci 17 - za namestnika
5.	Dušan GROF, 1961, Martjanci 93/h - za člana
6.	Ludvik NOVAK, 1956, Ivanovci 51 - za namestnika
7.	Franc MARIČ, 1941, Noršinci 9/a — za člana
8-	Franc GORNJEC, 1957, Martjanci 97/a — za namestnika
Sedež volilne komisije je:
Krajevni urad Martjanci, 69221 Martjanci.
XII.
V volilno komisijo 149. referendumskega območja za ustanovitev občine MORAVSKE TOPLICE se imenujejo:
1.	Irena FERENCEK, 1950, Tešanovci 103 - za predsednico
2.	Marjetica ŠKERGET-LOGAR, 1960, M. Sobota, St. Rozmana 4-za namestnico
3.	Franc MAGAŠI, 1938, Moravske Toplice, Dolga ul. 13 - za člana
4.	Štefan FERENCEK, 1953, Vučja gomila 24 - za namestnika
5.	Vladimir KARDOŠ, 1931, Tešanovci 3 - za člana
6.	Jožef SEP, 1950, Moravske Toplice, Moravske Gorice 85 - za namestnika
7.	Janez ŠKALIČ, 1958, Selo 31/a - za člana
8.	Geza HUJS, 1946, Ratkovci 15 - za namestnika
Sedež volilne komisije je:
Moravske Toplice, Brezje 10, 69221 Martjanci.
XIII.
V volilno komisjo 150. referendumskega območja za ustanovitev občine PERTOČA se imenujejo:
1.	Irma VOLF, 1952, Mojstrska 1, M. Sobota - za predsednico
2.	Elza ČARNI, 1942, M. Sobota, Tomšičeva 16 - za namestnico
3.	Janez NEMEC, 1961, Večeslavci 38 - za člana
4.	Stanislav VUČAK, 1963, Ropoča 72 - za namestnika
5.	Franc BUNDERLA, 1950, Fikšinci 33 - za člana
6.	Jožef KOLAR, 1950, Večeslavci 36 - za namestnika
7.	Anton HAUŽAR, 1950, Pertoča 95 - za člana
8.	Branko NOVAK, 1956, Pertoča 118 - za namestnika
Sedež volilne komisije je:
Pertoča 95, 69262 Rogašovci.
XIV.
V	volilno komisijo 151. referendumskega območja za ustanovitev občine PROSENJAKOVCI se imenujejo:
1.	Ludvik RITUPER, 1949, M. Sobota, Jakobovo nas. 23 - za predsednika
2.	Radmila GROZD ANIČ, 1938, M. Sobota, Vrtna 4 - za namestnico
3.	Štefan BOGDAN, 1959, Motvarjevci 58 - za člana
4.	Aleksander KOLOŠA, 1936, Pordašinci 7 - za namestnika
5.	Ladislav SABOTIN, 1954, Prosenjakovci 87 - za člana
6.	Bela HORVAT, 1943, Središče 6 - za namestnika
7.	Ludvik MIHOLIČ, 1929, Čikečka vas 13/a - za člana
8.	Angela BERDEN, 1945, Berkovci 12 - za namestnico
Sedež volilne komisije je:
Krajevni urad Prosenjakovci, 69207 Prosenjakovci.
XV.
V volilno komisijo 152. referendumskega območja za ustanovitev občine PUCONCI se imenujejo:
1.	Drago FARIČ, 1965, 1965, Gorica 64/b - za predsednika
2.	Branko PALATIN, 1964, M. Sobota, Lendavska 19/b - za namestnika
3.	Jože BANFI, 1950, Puconci 57 - za člana
4.	Štefan SEČKO, 1953, Vaneča 33 - za namestnika
5.	Franc PODLESEK, 1956, Pečarovci 7 - za člana
6.	Štefan DERVARIČ, 1949, Šalamenci 9 - za namestnika
7.	Simona HORVAT, 1975, Dolina 9 - za članico
8.	Slavka SLIVNJEK, 1961, Bokrači 14 - za namestnico
Sedež volilne komisije je:
Krajevni urad Puconci, 69201 Puconci.
XVI.
V volilno komisijo 153. referendumskega območja za ustanovitev občine ROGA-
ŠOVCI se imenujejo:
1.	Anica JEREBIC, 1942, M. Sobota, Kardoševa 6 - za predsednico
2.	Jožica KODILA-RUŽIČ, 1964, M. Sobota, Tomšičeva 6 - za namestnico
3.	Geza KISILAK, 1962, Sveti Jurij 31 - za člana
4.	Milan SKLEDAR, 1961, Sotina 26 - za namestnika
5.	Drago LANG, 1959, Nuskova 7 - za člana
6.	Franc RAJSAR, 1948, Rogašovci 39 - za namestnika
7.	Franc HAJDINJAK, 1950, Serdica 100 - za člana
8.	Janez ZAGORC, 1963, Kramarovci 22 - za namestnika
Sedež volilne komisije je:
Krajevni urad Rogašovci, 69262 Rogašovci.
xvn.
V	volilno komisijo 154. referendumskega območja za ustanovitev občine ŠULINCI se imenujejo:
1.	Miran ŽILAVEC, 1955, M. Sobota, Zelena 25 - za predsednika
2.	Darja ŠENČUR, 1965, M. Sobota, Kajuhova 28 - za namestnico
3.	Alojz KOZAR, 1947, Martinje 14 - za člana
4.	Karel NEMEC, 1946, Šulinci 2 - za namestnika
5.	Marjan ČASAR, 1965, Ženavlje 43 - za člana
6.	Štefan BELEC, 1957, Šulinci 46 - za namestnika
7.	Aleksander BALEK, 1943, Neradnovci 66 - za člana
8.	Vlado ČASAR. 1945, Adrijanci 54 - za namestnika
Sedež volilne komisije je:
Krajevni urad Gornji Petrovci, Šulinci 1, 69203 G. Petrovci.
XVIII.
V volilno komisijo 155. referendumskega območja za ustanovitev občine TIŠINA se imenujejo:
1.	Tibor CIGUT, 1959, M. Sobota, Kardoševa 8 - za predsednika
2.	Alojz GABOR, 1946, Tropovci, Križna 1 - za namestnika
3.	Viktor VREČIČ, 1951, Murski Petrovci 11/b - za člana
4.	Milan KAROLI, 1956, Gederovci 14 — za namestnika
5.	Danica KOS, 1948, Bankovci 4 — za članico
6.	Branko ŠOOŠ, 1946, Vanča vas 54 — za namestnika
7.	Bojan ŽUNIČ, 1950, Murski Črnci 46 — za člana
8.	Alojz BRATKOVIČ, 1948, Tišina 10 — za namestnika
Sedež volilne komisije je:
Krajevni urad Tišina, 69251 Tišina.
XIX.
V volilno komisijo 156. referendumskega območja za ustanovitev občine MURSKA SOBOTA se imenujejo;
1.	Bojan ŽUNIČ, 1952, M. Sobota, St. Rozmana 2 - za predsednika
2.	Tanja KORAČIN-BOHAR, 1949, Rakičan, Partizanska 1 - za namestnico
3.	Rudi HORVAT, 1953, M. Sobota, Matija Gubca 13 - za člana
4.	Stefan ANTOLIN, 1934, Bakovci, Vrtna 6 - za namestnika
5.	Alenka RATNIK, 1968, Krog, Trubarjeva 17 - za članico
6.	Marjan VLAJ, 1959, Markišavci 16/a - za namestnika
7.	Dušan BENCIK, 1958, Nemčavci 2/a - za člana
8.	Jože RECEK, 1955, Kupšinci 1/b - za namestnika
Sedež volilne komisije je:
Delovna skupnost krajevnih skupnosti mesta Murska Sobota, Kocljeva 4, 69000
Murska Sobota.
XX.
Ta sklep velja z dnem sprejetja.
Številka: 021-4/94-1
V Murski Soboti, dne 5. maja 1994
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, l.r.
14
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS, štev. 26/90,18/93 in 47/93) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, štev. 20/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 18. 4. 1994, sprejel
ODREDBO
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta obrtno - skladiščne cone ob Markišavski cesti v M. Soboti
L
Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta obrtno - skladiščne cone ob Markišavski cesti v M. Soboti, katerega je pod štev. 13/89 ZN/MS-DOP, izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota.
II.
Osnutek sprememb in dopolnitev se razgrne v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Slovenska ulica).
Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pisne pripombe k osnutku sprememb in dopolnitev Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota.
Številka: 352-8/91-4
Murska Sobota, 18. 4. 1994
Podpredsednik
Izvršnega sveta SO Murska Sobota Janko HALB, dipl, oec., l.r.
15
Na podlagi 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine M. Sobota (Ur. objave, št. 15/87) je izvršni svet Skupščine občine M. Sobota na seji, dne 13. aprila 1994 sprejel
SKLEP o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Murska Sobota.
1.	člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine M. Sobota v letu 1994 znaša 0,05 SIT.
2.	člen
Ta sklep velja z dnem objave, uporablja pa se od 1. januarja 1994.
Številka: 466-37/94-4
Murska Sobota, dne 13. aprila 1994
Podpredsednik
Izvršnega sveta
Janko HALB, dipl, oec., l.r.
stran 26
vestnik
Na podlagi 81., 82., 84. in 99. člena Stanovanjskega zakona (Ur. 1. RS št. 18/91) in 15. člena Pravilnika o porabi sredstev stanovanjskega sklada občine Ljutomer (Ur. 1. RS št. 22/94) upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Ljutomer objavlja
RAZPIS
STANOVANJSKIH
POSOJIL
STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE LJUTOMER
L RAZPISNI POGOJI
Na razpisu lahko sodelujejo le tisti prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
So državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče na območju občine Ljutomer.
Svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo na območju občine Ljutomer.
Imajo gradbeno dovoljenje, izdano v letu 1991 ali po njem za individualno gradnjo, če gre za: - novogradnjo, - nadomestno gradnjo
Sami ali njihovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, niso lastniki primernega stanovanja.
So sami ali/in soplačniki plačilno sposobni.
Stanovanjskega vprašanja niso in ne razrešujejo z nakupom stanovanja po določilih stanovanjskega zakona.
Povprečni neto dohodek na družinskega člana ne presega dvakratne povprečne neto plače v Republiki Sloveniji za mesec februar 1994 oziroma trikratne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za mesec februar, če je prosilec samska oseba.
n. VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI
1.
2.
IMU
Priimek in ime:
Naslov:________
Poštna št.:____
Kraj:__________
- več KV strojnikov težke gradbene mel
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v.
HUJŠAJTE S POMOČJO NARAVE 061/72^
objavi na naslov:
SGP POMGRAD - NIZKOGRADNJE: MURSKA d.o.o.. Bakovska 33, 69000 MURSKA SOBOTA-
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejem
Informacije dobite po telefonu 069/32902.
SLIM-TEE
NARAVNI ZELIŠČNI ČAJ
SLIM-TEE je naravni zeliščni čaj, ki pomaga pri hujšanju in ohranjanju omejevanja Vaših prehrambenih navad. Z naravnim SLIM-TEE	SLl^
zdrav način. Zmanjšuje vam apeteit, hkrati pa vam krepi organizem m o veča vitalnost, poživlja in daje občutek ugodja. Pospešuje tudi delovanj p in pomaga pri nespečnosti ter koncentraciji.
CENA: SAMO5MSITsplai*^
SHUJŠAJTE PRED POLETJEM
3.
4.
5.
6.
Razpoložljivih sredstev je 25.000.000 SIT.
Najnižji znesek posojila je 800.000,00 SIT, najvišji pa 1.500.000,00 SIT.
Realna obrestna mera za odobreno posojilo je 3 % letno in se obračunava na stanje glavnice, ki se mesečno povečuje z indeksom rasti drobnoprodajnih cen, ki je ugotovljen za mesec pred izračunom nove anuitete (R+ 3%).
Posojilo se vrača v mesečnih obrokih.
Plačilna doba je največ 10 let in je odvisna od višine odobrenega posojila.
Kreditojemalec mora odobreno posojilo obvezno zavarovati.
HI. KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE
PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA ZA
DODELITEV POSOJIL
Za oblikovanje prednostnega vrstnega reda za dodelitev posojil se upoštevajo kriteriji, določeni s citiranim Pravilnikom o porabi sredstev stanovanjskega sklada občine Ljutomer.
Poleg navedenih kriterijev bodo imeli prednost pri dodelitvi posojil predvsem prosilci, ki bodo v 3 letih po prejetju tega posojila spraznili občinsko stanovanje, ki ga zasedajo.
JV. NATEČAJNI POSTOPEK
Državljani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisnih pogojih, morajo poslati svoje vloge do najpozneje 4. 6. 1994 na stanovanjski referat občine Ljutomer.
Vloge oddajo prosilci na posebnem obrazcu Stanovanjskega sklada občine Ljutomer, ki ga lahko kupijo v sprejemni pisarni SO Ljutomer.
Poleg obrazca stanovanjskega sklada morajo prosilci priložiti še:
i.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Dokazilo o statusu stanovanja, v katerem stalno prebivajo (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep o dedovanju, zemljiškoknjižni izpisek, ki ni starejši kot en mesec, najemna ali podnajemna pogodba).
Leta 1991 in kasneje izdano gradbeno dovoljenje za novogradnjo ali nadomestno gradnjo (overjena kopija).
Potrdilo o šolanju vzdrževanih polnoletnih otrok.
Sklep ali odločbo SPIZ-a o 100% telesni okvari prosilca oziroma družinskega člana.
Mnenje Centra za socialno delo občine Ljutomer za otroka, motenega v duševnem in telesnem razvoju ali trajno nesposobnega za delo.
Mnenja Centra za socialno delo občine Ljutomer za status samohranilca prosilca, ki-ni starejše od enega meseca ali drugi dokazi o nepopolnosti družine.
Potrdilo o osebnih dohodkih prosilca in zakonskega partnerja.
Sklepe o odobritvi posojil bo sprejela razpisna komisija Stanovanjskega sklada občine Ljutomer v 15 dneh po preteku roka za vložitev vlog za odobritev posojila.
Nepopolne vloge in vloge, prispele po razpisnem roku, se zavržejo.
Če prosilec po dveh poskusih pismene vročitve ne sprejme obvestila o rešitvi svoje vloge, se šteje, da je od vloge odstopil.
PONUDBA
STANKO ZIZEK DOLINA 4 69201 PUCONCI Telefon: 069/45014
gostišča ali trgovine!
S sodobno tehniko -
s strojnim rezanjem
hitro
in kakovostno
r
izoliramo zidove vaše hiše, skih poslopij pred vlago. Strokovno hidroizoliramo
kleti in gospodar-
terasaste strehe
- z domačim in uvoženim izolacijskim materialom.
Naredimo zunanjo in notranjo toplotno izolacijo objektov.
Kakovostne storitve, ugodne cene, 5-letna garancija.
Gradbene izolacije
HACK,
69223 Dobrovnik 244, tel./telefaks: (069) 79166
Vestnik ob četrtkih
TEDNA
Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje, d. o. o.
KLJUČAROVCI 19, SLO, 69242 Križevci pri Ljutomeru, tel./telefaks 069/87 887, 87 731
Ljutomer, Prešernova 40, tel. 83 020, 83 021
NEMOGOČE JE MOGOČE 1
_______________pri Marku Slaviču
KOVINOTEHNA
Naročila po tel. 061/72X519 ali na našlo, ONECO. P'P- ■*"'
Ufi SGPPOMGRAD NIZKOGRADN/B11”
MURSKA SOBOTA, Bakovska c. 33
VABI K SODELOVANJ
!hanižac'Je
8 dneh P°
Uspehe delimo z vami
POSEBNA PONUDBA:
AUDI 80 1.6 Limited
74 kW/100 KM, 5 prestav, katalizator
-	z dodatno opremo	.	««
-	že od 34.466,00 DEM - do registraiJ
-	količine omejene
Pokličite: 81-166
Audi)
POSEDI Ljutomer d.o.o p. e. AVTOSALON IN TRGOVINA 69240 Ljutomer, Prešernova^
Tel./Fax. (069)81 166
ENKRATNI JAVNI
Žalsko gozdarstvo in lesna industrija, d. d- (Zal®1 Faipari Rt.), 8800 Nagykanizsa, Muzeum ter 6, objavlja	traniPr^
v okviru decentralizirane privatizacije, sprejete s pt.) upravljalca premoženja, d. d. (Allami Vagyonke
javni razpis	TI<<
o prodaji trgovskega deleža v »ERDOGET 11. in Pr'pada storitvena, d.o.o., sedež 8960 Lenti, Tšncsics u. čih predmetov delno v celoti ali oddaji v najem-
Interesente obveščamo, da je	22 n1!0 p
osnovni kapital Erdbgep Lenti Kft.	221111
last ZALAERDO RT. 100%	# je
V postopku bo prišlo do prodaje celotnega tr?°X?^svojem 'J11 last ZALAERDO Rt., ki ga uveljavlja razpismk. d.dT s pristankom A V RT (Državni upravljalec pre	doS0^
Na morebitna vprašanja v zvezi z razpisom ^^enir ' podrobnejše informacije vodja oddelka - gmyn drč po tel. Štev. 0693 314110 in 0693 31059/-	5 (jOOP'
Dobite lahko tudi podrobnejše razpisne pogoje, ce Vloge na razpis je potrebno vložiti
do roka: 6. junij 1994, do 12- ute , na naslov: ZALAERDO RT Titkarsaga
8800 Nagvkanizsa, Muzeum ter 6.	. rNTl* *
Na pisemske ovojnice napišite: »ERDOGE" k
Celje V sejemsko mesto
12. POMLADANSKI OBRTNI SEJEM 94 NA CELJSKEM SEJMU OD 23. DO 29.5'
SEDEM SEJMOV NAENKRAT
•	kmetijska mehanizacija • rotacijske kosilnice • obračalniki
•	škropilnice • rezervni deli za cisterne CREINA • kardanske gredi • akumulatorji • velika izbira električnega orodja • vodovodni in toplovodni material • ugodna prodaja vrtnih kosilnic • kolesa za vso družino • ves gradbeni material
IDEJE, INVENCIJE, INOVACIJE
GOSTINSKA, HOTELIRSKA, TRGOVINSKA OPREMA IN GASTRONOMIJA
STEKLO, KERAMfKA, UMETNOSTIMPOSLOVMAPjmJA KOZMETIKA, NAKIT IN BI*
TURIZEM, ŠPORT, BLAGO ŠIROKE POTROSI INTERIERINGRADBENIŠTVO
NEMOGOČE JE MOGOČE, KOVINOTEHNA TUDI VAM NAJBLIŽJA!
moramo znati!
LJUDSKA BANKA
d-d. Celje ZAUPANJE ZAVEZUJE
cannsatM
198«
Yggtnik, 19. maja 1994
stran 27
vestnik
'RELAX ta/22-928
im
j«
»rVJTCZNAMI!
239 DEM
5 DNI
ŽS 6' od 289 DEM
6 DNI
1S,PE'1
J^avska 19 Sobota
v soboškem kopališču
IRM
NajLLnai
natakarica '94
ZA MATERINSKI DOM! Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA!

«8 MAUKO M. s.p. ^e 10, 69253 Apače ^(069) 61-530, 69-291

22*05
SGP POMGRAD VISOKOGRADNJE d.o.o.
^skaSoh RADa - VISOKOGRADNJE, d.O.O., °bota, Stefana Kovača 10, objavlja
. javni razpis
Za zbiranje ponudb za nakup nepremičnin
1'^oetažni objekt v Gornji Radgoni, P^2, s pri. Nekdanja zgradba Carinarnice), P°vr® poslovno, Phajočo parcelo, veliko 730 m2, pn^e^en P ^ovinsko ali gostinsko dejavnost. . - e osebe in
2 p" ^pisu i sodelujejo domače f^e
Pravne osebe s sedežem v R Sloveni). možno-jsna ponudba mora obsegati ponuj
1 Plačila in jamstvo za plačilo kuP^ ' sne ponudbe zbiranje ponudb je 27. 5. 1994
.	P°'rebno oddati na sedež pod je j
Rednost pri izbiri bo imel Ponud^Ž,'ostno jamstvo, rjo, boljše možnosti plačila in ka	sklenjena
J 8 dneh po izbiri bo z izbranim ponudnikom
3 ?Pna Pogodba.	. .. n-nremičnine se
' s® informacije o ogledu in prodal1 ,d, d°bijo po telefonu št. 069 32740 (g- T
IMA cestno podjetje
murska sobota, p. o.
avSka c-
a64, 69000 MURSKA SOBOTA
opisuje delovni mesti.
2 v°d!e P^oizvodno-tehničnega sektorj »odje komercialnega sektorj
Za razPisan‘ delovni mesti morajo poleg » še naslednje pogoje:
'	9radbene smeri
k 2, delovnih izkušenj
' 1 leV?8 k°mercialne ali gradbene smeri
'tbrani /kovnih izkušenj.	mesto bo imenov
dohn sl^idat za posamezno delovno .tusne sprememb Podjetja^r’ 'eta oziroma do uve'iav^vexhah m Zakonu o las
Zak«nu o gospodarskih družbah m 4
Pijave"? Jadikovanju podjetij.	oošljite v 8 dneh P
°djav? n dokaz"i ° izpolnjevanju pogoje P s^bota Lenda
"“"»lov: Cestno podjetje Mursk‘ Sod obveš-^niV,69900 Murska Sobota. O »xblr bodo
dneh po preteku roka za prijavo.
Staneta Rozmana 17
69000 Murska Sobota tel./fax: 069 32-230
PRODAJA MONTAŽA SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV
Panasonic
Izbor »naj natakarice« bo spremljal tudi tednik Vestnik. V vsaki številki vam bomo predstavili po dve, ki so ju predlagali poslušalci Murskega vala.
Sklepna prireditev bo v soboto, 9. julija.
Avtoservis
ŠKAFAR
Bratonci 94 tet 0(19/42283
OBJAVLJAMO PROSTA DELOVNA MESTA
- 2 KV - mehanika osebnih vozil
- KV - trgovec za delo v avtomobilskem salonu ter prodajo rezervnih delov
- KV - avtoklepar
Prijave pošljite na navedeni naslov ali pokličite po telefonu, številka je: 42283

LJUTOMER D.O.O. Prešernova 8, P. P. 41,69240 LJUTOMER
TRGOVCI!
Da bi Vam bilo vodenje trgovskih evidenc enostavno, smo za Vas razvili celosten računalniški program TRGO.
TRGO vsebuje:
- avtomatski prevzem po inventuri
- obrazec TDr
- evidenca trg. storitev
- prodaja z znižano davčno stopnjo
- povratnica blaga
- evidenca plačanih davkov
- avtomatski obračun in uskladitev davkov
- saldakonti dobaviteljev in plačila Rn
- avtomatski prenos med PRIHODKE in ODHODKE (PO) - zaščita podatkov
Cena programa TRGO je 97.000 sit, doplačilo za PO 20.000 sit.
Program je enostaven za uporabo in opremljen s pisnimi navodili.
Dobavljamo in servisiramo drugo računalniško opremo. Zahtevajte informacije na naslovu: ERROR Ljutomer, d.o.o., Prešernova8, tel. 81 876, 81 439 ali telefax 82456 (BDS).
Alis Todorovič (Pikova dama, Lipovci)
Alis Todorovič je v gostinstvo zašla po naključju. Prijateljica jo je prosila za pomoč pri strežbi in nato je ostala. Njen natakarski staž sicer ni dolg, saj kot natakarica dela šele eno leto, ljub temu pa ji je zelo všeč in zaenkrat se ji zdi, da je to pravi poklic zanjo. Dela vsak dan, en teden v dopoldanski, drugi teden v popoldanski izmeni.
Alis Todorovič pravi, da jo disko ne zanima, čeprav je še zelo mlada in ima veliko prostega časa, rada pa posluša glasbo, hodi na sprehode s psom - škotskim ovčarjem lastnice lokala - in bere knjige.
Zdenka Madjar (Hotel Ajda, Moravske Toplice)
Zdenka Madjar pravi, da poklica, ki ga opravlja, ne bi zamenjala za nič na svetu. Rada je natakarica in rada dela v aperitiv baru hotela Ajda. Če bi morala delati v restavraciji, bi se težko odločila, saj je odgovornost prevelika. Čeprav je v času šolanja spoznala nekaj restavracij, hotelov in gostiln, ji delo v zdravilišču Moravske Toplice ugaja.
Prostega časa nima veliko, zato ga mora izkoristiti kar najbolj racionalno. V glavnem ga preživlja v krogu družine. To, da so jo predlagali za naj... natakarico, ji seveda godi, obenem pa zavezuje, da bo pri delu ostala takšna, kot so je gostje navajeni.
ŽIVINOREJSKI-VETERINARSKI ZAVOD
OSEMENJEVALNI CENTER
Štefana Kovača 40, Murska Sobota
Vljudno vabljeni!
Škofja Loka (064) 632270, Kranj (064) 211232, Ljubljana (061) 1851500, Celje (063) 25881, Ravne na Koroškem (0602) 20175, Maribor (062) 102800, Murska Sobota (069) 22921, Novo mesto (068) 22772, Metlika (068) 58716, Krško (0608) 21 236, Nova Gorica (065) 23660, Koper (066) 37029
Pregled in ocenjevanje bikov bo v ponedeljek, 23. 5., ob 13. na ŽVZ za Pomurje.
JELOVICA
• brezplačen prevoz za nakup nad 70.000 SIT • možnost obročnega odplačevanja
VABIMO VAS na LETNI PREGLED in OCENJEVANJE BIKOV
OSEMENJEVALNEGA CENTRA MURSKA SOBOTA
/WWN .
ni 94,6 m Sobcu	V živo med vami...
vestnik,l^majaJS*
Zaupajte vaš certifikat KBM Infond, družbi za upravljanje.
VELETRGOVINA
MURSKA SOBOTA
Donosnost in varnost Vaše naložbe zagotavljajo dolgoletne izkušnje in dragoceno strokovno znanje
naših ustanoviteljev.
To so:
VELETRGOVINA POTROŠNIK Murska Sobota, obvešča vse nekdanje sodelavke in sodelavce, KI SO PODJETJE ZAPUSTILI PRED UPOKOJITVIJO ALI PA SO IZ KAKRŠNIH KOLI DRUGIH RAZLOGOV ODŠLI IZ PODJETJA, da potekajo aktivnosti lastninskega preoblikovanja podjetja.
Vse nekdanje sodelavke in sodelavce, ki želijo sodelovati v procesu lastninskega preoblikovanja Veletrgovine POTROŠNIK, prosimo, da to sporočijo do 10. junija 1994 na naslov: VELETRGOVINA »POTROŠNIK«, Arh. Novaka 2, 69000 Murska Sobota.
Svojo odločitev sporočite na dopisnici in navedite svoj točen naslov z matično številko (EMŠO). Istočasno navedite tudi vrednost svojega lastninskega certifikata, ki ga želite vložiti.
Kreditna banka Maribor, Zavarovalnica Maribor, Finea in Mariborska borzno posredniška hiša.
Vaš certifikat boste lahko predvidoma junija vložili v vseh enotah
Kreditne banke Maribor in
Zavarovalnice Maribor.
GLAVNI DIREKTOR mag. Jože KOVAČ
IKM Infond
^ggtnik, 19. maja 1994
stran 29
vestnik
Brskanje po porumenelih listih
Veliko skladišče »hug.
Večkrat, ko vzamemo v roke časopis, se	v katerem so
razne izdelke in storitve. Zgodi se celo, da
edalie n druga? Si lahko »same reklame«, odpove. To je ena stran medalje. reUam? pogled zamislite časopis, v katerem bi bila sama pisanja, o j	Uredniki
nanj ne bi bil »privlačen« in najbrž ga ne bi do g 1 nujno zlo, morajo zato paziti, da reklam ni preveč. Sicer pa s g naročnino, ki 'n pripomore, da časopis sploh izhaja, saj je znano, B
praviloma ni previsoka, ne bi preživel.
šlarov«...
Najboljše kose, srpi, motike
'“LADA CENTER *
10-LETNA TRADICIJA
AVIOTRGOVINA-^
Trgovina železa v Lendavi le dni sem prelistaval stare izvode »Kleklinovoga« Kalendarja Srca Jezušovoga, letniki 1926-1944, torej iz pred- in medvojnega obdobja. V vseh kar zajeten šop strani reklam. Zanimala me je njihova vsebina. Domnevam, da so radovedneži tudi med bralci, pa poglejmo, kaj so ponujali nekdanji podjetniki!
Josip Toplak, trgovina železa v Dolnjoj Lendavi, se (1926. leta) priporoča »vsakomi, šteri potrebuje železo, traverze, cement, vapno, špolarijo, štedilnike, železne peči, slamoreznice, pluge .. ■ mo vse predmete, štere spadajo ■pod železno stroko, naj se obrne t najvekšim viipanjem tvrdki.« * Bedič & Kac, manufaktuirna tr-govina v Dol. Lendavi, pa »pripo-toča svoje najvekšo zalogo štofov, eajgov, vunatnoga blaga za moške m ženske obleke; nadale veliko izbito blaga za snehe, kak tudi vse vrste driigoga blaga kak cefire, druke, parhete...« * Franc Wirth v Ljutomeru na »u—
»Falejši plehnati šporhati«
V koledarju naslednjega letnika izstopa »naznanilo« ključavničarja Franca Kofjača iz Murske Sobote: »Naznanjam poštiivanomi občinstvi, da zagotavljam te falejše transport plehnate šparhate i tildi za zid. V zalogi mam tildi vsake velikosti gotove, šteri se lehko taki prevzamejo. Cene so jako nisike!«
»Jeli nevete igrati, jeli znate igrati ... Vse tou odvisi od dobre voule i Od dobrih glasbil, ar za igranje ma skoro vsaki talentum. Tudi vi te znali igrati, odkec se pri nas nahaja podružnica velke svet-ske tvornice glasbil Mainel iz Klin-genthala v Nemčiji. Eto vam mali primer: tamburice vrlo jeftine, vi-
Leta 1940, tik pred vojno vihro, je v Kalenarju Srca Jezušovoga veliko manj oglasov kot v letih pred tem. Trgovina Ludvika Simiča iz Murske Sobote ponuja: »najbolše kose, srpe, motike i polsko orodje, kak tildi železnino; okovje za pohištvo i stavbe, glažojne za okna, farbe, firneis, vsakovrstne štedilnike i peči ...«
62231 Pernica
Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart) tel. 062/640540
Odprto:
poned.-petek 8.-16. ure
v soboto 8,—12. ure
• Prodaja novih avtomobilov LADA •
• najugodnejša posojila - letna obrestna mera 11,3%, na primer: SAMARA 1500, 5 VRAT, gume Mischelin, letnik 1994, polog 5200 DEM, 36 mesecev po 285 DEM.
D h n7~~~—2' po d"evi
lil:”??":

Pleče, Karre
Pebrn, {Jedro, ^jeno, 3°ul»unko, r°u'pleče. p’"k° mes°. nE1'®"0 '"o H.'°Jno »'“nlntn,
|ezik!?eino ®ov,n*k«
•	1.1 n
tele »L« ■ n® Posod'"°’«P?dobe' Porcelana-naJz-BU a)be' Posvete, fir-
* Gustn?ib^še! Cenc nai' Snu kotlar i j!«, V’tlrich- '^pen-atervMurskoj vsigdar aiCo po vsabz ŽganJe 'no za kot-velikosti i naj-toMštvo ?
Leta m ^čeke«
£ ?rva Prek.? ?ka Sobota- To zaloga pohi-
SdakWn^^^ lesa ?alnice ZP trhdŠtV° P°sebi'za taztkanaPeie	1 mehkoga
ne la W ? zavese iSUne ' kdhi' hi«? Podobe ?, °JePe > tal šo-»najfalejše darstT^ovrstnih ° ‘{''atilnih stro-^10?	tun Skih ' gospo‘
»>-<■ »h?? motorov.b-roL ni trlin in n ner Karola sin ‘^Pariteta mr Žaga " SP°' Lovrov dnevn^ Ta je 30000 Ija 2^ mlinske !zdeluie vsa-Vsa£Oko P° celi aelke' Razpoši-”a dTTstn° Prodaja site štafle ^a8a hlode ■boi n>t in bJ tve itd- Posku-vatn°die>halec < *e}e ostali vedno 'eda ,^est>ih izdeir?' Benko’ to-leoce eec'svinj fc ,zvoz go' S, ' s>je, odavn Ph?e: govedo. la<ie °»vine na deb?Posebne 5°/ salame, safa-ske genske,	pariške,
base n ^ske in,?!^6’ turistov-C? tečne h"°brauSvicke klo-4°’ PaPricienovke ■ -roul. Ža »^'nske in° 'n° neslano sla-svinj dkelavee OcJ.'?Venske Jezike'
etl°8ePofalceniP«rekaiene
Silit uh - kil«
kiipiije vsikdar po najnišišoj dnevnoj ceni
Franc Senčar, Ljutomer, , no Cimermnnovom mesti.
Istotam dobite manufakturno, špecerijsko i drugo blago v velkoj izbiri, po jako nizki cenaj.
GUSTAV DITTRICH špenglar, kotlar i inštalater v MURSKOJ SOBOTI.
• NOVI in RABLJENI deli za avtomobile: R4, Zastavo, Lado
motorna vozila
POOBLAŠČEN PRODAJALEC
BORUT JAGODIC
oline i gudala odličan izbor, mandoline u velikom izboru, trube prvorazredne, saksfoni modenje izvedbe, kromatičke i klavirske harmonike ...« Pripis: »Vsaki čitatel našega kalendara dobi brezplačno navučno knižico Kak postanem dober svirač.« To je oglas izpred 60 let!
Iz leta 1935 je zanimiv tale oglas: »Občinska hranilnica v Soboti, edini sirotinsko varni zavod v Prekmurju. Za hranilne vloge ino sploh za vse obveznosti jamči velika občina Sobota z vsem svojim premoženjem in z vsov svojov davčnov močjov, zato se tildi sirotinski pe-nezi in občinski fondi samo til morejo vložiti ...«
Fino žensko perilo
»Tivadar obleke i Astra čevlji Murska Sobota oblečejo celo vašo družino od glave do pete! ... Dobi se tildi vse vrste kratko i pleteno
•L. Frim, »železna bauta« v M. Soboti, 1941. leta priporoča »naj-bougše motike, lopate, sekire i žage. Samoodaja švedskih kos, Diamantstahl kos, originalnih tirolskih kamnov... Na zalogi ma tildi vsakovrstne potrebščine za zidanje, šlejz i betonskega železa, štedilnike za zidanje, kak tildi ša-merštedilnike. Na skladišči ma seč-kare, reporeznice, mline za jabuka i grozdje ...«
Ste se naveličali tega branja? Potem pač prenehajte in pokarajte novinarja,. ki toliko »plonka«! Morda bi pa radi še preleteli kako nekdanjo reklamo, tako spoznali vrste blaga, nekdanja imena, nekdanjo prekmurščino? Prav! Poglejmo skupaj še v Kleklov koledar, ki je izšel natankp pred 50 leti, torej v času madžarske okupacije, zato je imel ceno: 2 Pengo 50 fille-rov. Presenečenje: Nobene reklame! Sicer pa je bil tedaj vojni čas, zato v koledarju tudi pesem Marija pomagaj nam. Takole poje prva kitica: Marija, pomagaj nam, bojni je esasz / na tebe gleda vsaki zmed nasz- / Marija, vsze lilsztvo jecsi: / Marija, pomagaj nam ti. / Marija pomagaj, te proszimo vszi: / te bojne zdaj hude da bomo proszti Z ...
Blago najbogSet
Cene najnišiše!
Vnogo penez si prlšpiirnlc, čl kopitu vsakovrstno blagu zn obleko v »tiirojziianul trgovini
Franc Seršen
v Ljutomeri (poleg cerkvi)
blago, kak kape, srakice, nogavice, fino žensko svileno i pamučno perilo, puloveri (štrikani kaputi), deke, koce :..« To je le del oglasa iz 1938. leta. Tam je tudi reklama za Foto Balkan Dolnja Lendava, ki »izdelavle lepe slike različne velikosti, male slike za ligitimacijo, žigosane za Francijo, po nizkoj ceni. Sto šče meti lepo sliko za spomin ali si malo da povekšati, naj se tildi oglasi!«
Nemec Janez, železnina, bicikli, radioaparati, Murska Sobota, 1939. leta sporoča: »prva prekmurska strokovna radio delavnica, pol-nenje akumulatorjev; naša specija-liteta: žični posteljni vložki, ma-traci ...« * Sukič Ludvik, trgovec v Murski Soboti, pa roti: »Če znate šparati, če znate računati, če znate primerjati, če ščete biti dobro po-sliiženi, potem kupujte razno železnino, farbo i glažovino samo v novo odprtoj trgovini ...« * Vinko Klepec, trgovina z manu-fakturov, Sobota-Beltinci, »naznanjam cenjenomi občinstvi, da sem jako založen z vsakovrstnim finim manufakturnim blagom, tak tildi za mladožence i snehe, po najniži-šoj ceni ...« *
Vse se spreminja
Vojne je bilo konec 1945. leta. Tudi Kalendar je prenehal izhajati. Nova oblast je opravila s trgovci, tovarnarji, veleposestniki in drugimi »izkoriščevalci«; ustanovili so državna podjetja, kmetijske obdelovalne zadruge, začeli so se procesi proti protidržavnim elementom ... Pozneje smo »uresničili« gesla marksistov: Tovarne ljudstvu, prešle so v družbeno lastnino in tako naprej. Zdaj, v letu 1994, smo v procesu lastninjenja, ko nikogaršnja (in hkrati vseh) lastnina prehaja v roke znanih lastnikov. Priča smo nastajanju in tudi delovanju množice malih podjetnikov in vse večjemu, agresivnejšemu oglaševanju. Seveda zdaj ni toliko ponudnikov »šporhatov, motik, te-lec ...«, ampak oglasi za belo tehniko, akustiko, »luksuzne« avte, intelektualne storitve ... Ob prebiranju sodobnih oglasov se »analitiku« vsiljuje misel, kako tehnično dodelano in sodobno blago se ponuja, vendar je treba pogledati tudi malo naprej. Čez desetletja bodo najbrž tudi sedanji oglasi nekam čudni, kot so tisti, ki so jih objavili naši predvojni podjetniki, spodaj podpisani pa jih je spravil v časopis in vam tako vzel petnajst minut časa za prebiranje.
ŠTEFAN SOBOČAN
"GOSPODAR DOBREGA NAKUPA"
Niste sami,
estnik je z vami!
Komerc
2000
oglasnik Štajerske IZ PREKMURJA Koroške
Odslej v vsaki številki:
ŽEJNI FRANC in njegova VROČA zgodba križanka, humor, avtomobilske novosti
NA VSEH KIOSKIH, CENA 80 SIT.|

TAM 4500 s kontejnerjem in 42 naseljenimi AŽ panji, 10-S, in prostorom za točenje medu prodam. Tel.: (069) 21 974.
m3410
DVA MOPEDA HMW. letnik 1951 in 1956, motorno kolo Puch 125 cm3, letnik 1947. razstavljeno, in motorno kolo Tomos 50 BTN, letnik 1990, potrebno manjšega popravila, prodam. Ludvik Hari, Lukačevci 11 a, tel.: 48 105, samo v soboto in nedeljo.
m3433
ZASTAVO 126 P. letnik 1979. prodam za rezervne dele. Gorica 32. tel.: 45 263. m3439
BX 16 TRS, letnik 1988, prodam. Andrej Pučko, Slomškova 66, tel.: 2? 226. m3442
GOLF, letnik 1979, neregistriran, prodam. Janez Balažič, Melinci 10.
m3447
GOLF CADDY, letnik 1984, registriran do decembra, in avtoprikolico z nadgradnjo (pokrito) prodam. Vučja vas 38.
m6789
RENAULT 4, letnik 1980, registriran do februarja 1995, prodam. Vrbnjak, Berkovci 36, tel.: 87 939.
m6792
NISSAN SANY 1500, dobro ohranjen, prodam. Šadl, Stara ul. 20, M. Sobota, tel.: 21 040.
126 P, letnik 1989, prodam. Beltinci, Ribiška ul. 2.
m3467
OPEL MANTO 240 I, letnik 1985. prevoženih 42.000km, prodam za 7.500 DEM. Tel.: 54 014.
m3468
RENAULT 4 GTL, letnik 1989. registriran do maja 1995, prevoženih 62.000km, prodam za 4.300 DEM in Lado 1500, letnik 1980, registrirano, za 1.300 DEM. M. Sobota, Temlinova Ha.
m3469
OPEL ASCONO 2000 prodam. Tel.: 51 372.
m3485
MERCEDES 230 S. letnik 1978, registriran do maja 1995, prodam. Mobitel: 0609 618 878.
m3470
LADO 1500, letnik 1981, registrirano do marca 1995, prodam. Žižki 82.
m3473
BMW 318, letnik 1982, kovinske barve, športna oprema, prodam za 6.800 DEM, Informacije po tel.: 76 104, od 8. do 16. ure.
m3476
• zavese • zavese • ^Tekstil Qekok
62311 HOČE, Stara cesta 42, tel.: (062} 611-416, 611-062, faks: (062)611-417
GOLF JGL, letnik 1982, rdeče barve, prodam. Bertalanič, Kocljeva 14/6, M. Sobota, tel.: 31 122.
m3481
LADO NIVO, staro 1 leto, prodam.
Tel.: 82 401.
m6799
JUGO AX 55, letnik 1988, registriran do aprila 1995, prevoženih 32.000km, prvi lastnik, nekaramboliran, prodam. Tel.: 62 872.
m4451
POLONEZ 1500 ugodno prodam. M.
Sobota, Naselje Ljudske pravice 20. m3490
MOTOR ZA HROŠČA 1600 prodam
Gibina 48, tel.: 89 141.
m3491
MAZDA 323 F, letnik 1990, rdeče barve, garažirana, prevoženih 35.000km, odlično ohranjena, dodatna oprema, prvi lastnik, naprodaj. Tel.: 32 929.
m3484
kmetijska mehanizacija
TRAKTOR TD 6206 C prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Šebjanič. Peskovci 26. 69204 Šalovci.
m3458
Iščemo preprosto dekle, staro do 25 let, brez obveznosti, za delo kot akt model, izključno za tujino.
Dober zaslužek.
Stanovanje in hrana zagotovljena. Ponudbe s sliko pošljite na:
TV PRODUKCIJA, p.p. 2, 62103 MARIBOR.
SAMONAKLADALKO SIP NRP 16-6, zelo malo rabljeno, prodam za 240.000 SIT. Viktor Benko, Topolovci 16, 69261 Cankova.
013494
KOSO ZA TRAKTOR FERGUSON rabljeoo eoo sezooo. prodam. Berke, Vaoeča 27 a.
013492
posesti
KOSO OLT za ferguson 39 prodam. Gomilice 137.
m3412
TRAKTORSKO KOSO OLT. zadnjo, in obračalnik Panonija ugodno prodam. Ivanci 3, p. Bogojina.
m3413
PUHALNIK ZA SENO in bukova drva prodam. Tel.: (069) 40 141.
m3414
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO io puhalnik za seoo prodam. Noršioci 15 pri M. Soboti.
m3415
PUHALNIK ZA SENO z električnim motorjem, malo rabljen, ugodno prodam. Tel.: 41 152.
m3427
OBRAČALNIK ZA SENO Panonija, rabljen eno sezono, prodam. Žižki 54 a, tel.: 71 092.
013437
SAMONAKLADALNO PRIKO-
LICO, 17m3, novo, nerabljeno, prodam po ugodni ceni. Štefan Grah, Pertoča 104.
m3443
MOTOKULTIVATOR-freza Mio
Standard 360, samohodni, s koso širine 1 m, in plugom ter termoakumulacijsko peč, 3,5kW, rabljeno 1 teden, staro 4 leta, prodam. Informacije dopoldne po tel.: (069) 31 000, int. 307, ali popoldne na domu: Rudi Ogorevc, Cankarjeva 50, M. Sobota.
m3445
MOTORNO GREDO za traktor Ursus 360 ugodno prodam. Tel.: 57 168.
m3450
JTOnCDIVER-.
ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ LIPOHAIR — SVETOVNI HIT
Stegne 27
tel.: 001/57 1875
SILAŽNI PRIKOLICI, 5 in 7t, prodam. Tel.: (069) 82 580. mrč
TRAKTOR STEYR, 120KS, generalno obnovljen, pogon na štiri kolesa, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 86 130. m6788 .
ROTACIJSKO KOSO SIP. 2,5m. prodam. Anton Štibler. Lukavci 49, tel.: 87 722.
m6793
DVA KOMBAJNA, Zmaj 132 in 142, oba z adapterjem, prodam. V račun vzamem traktor. Tel.: 80 114.
m6791
KOMBAJN ZMAJ 142 z adapterjem prodam. Cena po dogovoru. Kupšinci 37, tel.: (069) 23 552. m3455
TRAKTOR STEYR 18 z reduktorjem in koso ter Stayer 180/A s koso prodam. Gederovci 37.
m3463
PUHALNIK ZA SENO prodam. Zeo-kovci 56.
013483
DVOOSNO PRIKOLICO io kabioo za traktor prodam. Skakovci 17, tel.: 40 259. 013478
TRAKTOR URSUS 335, star 10 let. opravljeoih 800 delovoih ur, prodam. Štefao Vitez, Gomilice 25, tel.: 72 164. m3486
TRAKTOR 1MT 549. dobro ohranjeo. io dvobrazdni plug Regent 10 col. prodam. Tel.: 69 454: m4447
POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA!
FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA
OPREMLJENO ENOSOBNO STANOVANJE damo v najem. Ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod šifro »STANOVANJE«.
m3417
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Krajni št. 70, p. Tišina, prodam za 38.000 DEM in okrog Iha kmetijskega zemljišča za 12.000 DEM. Informacije po tel.: 21 925. mrč
PRITLIČNO HIŠO, 15x4m, 5 prostorov, z vrtom, 11 arov, primernim za vinograd, nujno prodam. Cena po dogovoru. Informacije: Lendavske Gorice 314. mle
NJIVE v Otovcih, 38,98 ara, prodam. Sidonija Prosič, Otovci 36.
m3418
SOBO V LJUTOMERU ali okolici iščem. Ponudbe pošljite na poštni predal 41,*?9240 Ljutomer.
m3451
MEDETAŽNO HIŠO na lepi parceli v M. Soboti prodam. Tel.: 24 493 ali 061 347 849.
m3459
MONTAŽNO LESENO ZGRADBO primemo za počitniško hišico, in gradbeno parcelo v Žižkih prodam. Tel.: 064 621 143.
m3479
MONTAŽNO HIŠO v okolici M. Sobote ugodno prodam. Tel.: 21 964. m3488
TRISOBNO STANOVANJE v Gomji Radgoni zamenjam za enako v Murski Soboti. Naslov v upravi lista.
m3500
POSLOVNI PROSTOR za trgovino. 100m2, v Radencih. Kapleska c. 32, dam v najem. Tel.: 65 683.
mpp
NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO v Lendavi, Naselje Prekmurske brigade, prodam. Tel.: (069) 70 072. mpp
l,5ha NJIVE in l,8ha gozda ugodno prodam. Tel.: 26 473.
m3497
živali
NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA): 3 mesece in pol stare jarčice po 250 SIT; 4 mesece stare jar-čice po 350 SIT; 4 mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih 10 kupljenih arčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044.
mpp
SLIKOPLESKARSTVO
Po 2-letni specializaciji v Avstriji nadaljujemo z opravljanjem slikopleskarskih storitev.
MILAN TOPLAK
Kobilje 141, tel.: 79234
stran 30
vestnik, 19_™^
EXPORT - IMPORT
Finančni ingeniring
ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU.
Oplemenitite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posofila.
P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel. - teleta ki: (069) 32848
BREJO KRAVO in brejo telico prodam. Ludvik Vrbnjak. Drakovci 18, p. Mala Nedelja.
m6790
MLADIČ - KUVASZ. čistokrvni beli ovčarski pes madžarske pasme, zelo prijazen. naprodaj. Šalovci 3, tel.: 59 033, zvečer.
m3448
GRAHASTE IN RJAVE JARČICE! Lahko jih naročite pri Zlatku Tibaotu, Babinci 49, tel.: 82 401. Vsaka enajsta zastonj. Dostava na dom. Cena od 230 SIT dalje.
m6795
DVA KRAVI, dobri mlekarici, prodam. Alojz Vohar, Poljska 39, Bakovci. m3416
PUJSKE prodam. Franc Drvarič, Sata-hovci 11.
m3440
PRVIČ V POMURJU! Izbrana jata 20-tedenskih rjavih jarčic isa brown - visoko produktivne, najboljše nesnice na svetu. Naročila sprejema KZ, tel.: 82s 401. Dostava na dom. Cena je 650 SIT/ kom.
m6794
PURE IN GOSI za nadaljnjo rejo! Naročila sprejemajo po tel.: 82 838.
m6797
KUNCE ZA ZAKOL, žive teže od 2,3 do 2,7kg, prodamo. Na željo kupca jih očistimo. Tel.: 48 270.
m3453
ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika, ugodno prodam. M. Sobota, Kroška 79.
m3457
DOMAČE ZAJCE, nemške lisce in no-vozelandce, za pleme ali zakol, prodam. Grad 196.
m3456
PUJSKE prodam. Petanjci 15. m3460
MLADO KRAVO. A-kontrola. prodam. Tel.: 82 804.
m3475
PUJSKE, težke do25kg. prodam. Martin Kranjc, Polana 20 a, tel.: 23 834.
m3477
SVINJO S PUJSKI prodam. Pečarovci 87. tel.: 51 228.
m3480
BRODARSKO DRUŠTVO BISTRICA liče najemnika gostinskega dela društvenih prostorov (KANTINA pri Muri} za 5-letno obdobje. Pogovor z Interesenti bo v nedeljo, 22. maja 1994, ob 11. uri na kraju samem. Informacije tudi po telefonu 70 240.
PRVIČ V POMURJU! JATIN* 20-tedenske rjave jarčice! Živali izvirajo iz elitne jate staršev ISA BROWN in so vzrejene po navodilih in pod strogim nadzorstvom francoske matične selekcijske hiše. Najboljše nesnice rjavih jajc na svetu! Če letos še niste pomladili svoje jate, pohitite, če ste jarčke že kupili drugje, vzemite še kakšno JATINO za primerjavo z drugimi. Naročila sprejemajo vsa prodajna mesta ZZ M. Sobota in g. Darinka Žemljič, tel.: 32 002; vsa prodajna mesta KZ Radgona, tel.: 61 421; KZ Klas Križevci, g. Janez Božič, tel.: 87 400; KZ Kmetovalec Ljutomer, g. Vlado Lovrenc, tel.: 81 604 in KZ Dobrovnik, g. Jože Car, tel.: 79 007. Cena je 720 SIT/kos.
mrč
razno
RAČUNALNIŠKE KOMPONENTE: matično ploščo 286/16mHz, grafično kartico Hercules, čb mono monitor 14» in tipkovnico prodam. Tel.: 23 459. m3435
MIZARSKO MIZO (»hobelpank«) prodam. Gerlinci 35.
m3438
KOTNI REGAL za dnevno sobo, kavč in 2 fotelja ter kuhinjsko pohištvo ugodno prodam. Tel.: 22 670, popoldne.
VETROBRANSKO STEKLO za lado samaro, železno betonsko ograjo in lOm žlebov s kljukami poceni prodam. Tel.: 24 547.
m3449
GARAŽO, 7 X 5m. 2 okni in vrata prodam. Za rušenje dam zastonj opeko. Skakovci 19. tel.: 40 264.
m3429
PRIKOLICO za osebni avto prodam. Gančani 38 a, tel.: 41 632.
m3452
STRUŽNICO, starejši tip, preprogo 2,5x3,5m in elektrode za varjenje prodam. Tel.: 21 562.
m3452
ČEBELE, AŽ panje, moško kolo in zamrzovalno skrinjo prodam. Tel.: 21 964.
m3447
VHODNA IN GARAŽNA VRATA zelo ugodno prodam. M. Sobota, Cankarjeva 42. m3418
LUŠČENO KORUZO prodam. Tel. 46 278. m3419
STAREJŠE POHIŠTVO: spalnico, razkošno unikatno jedilnico (1920) in kredenco (druga polovica 19. stoletja) prodam. Tel.: 061 552 391. mle
TRAVO ZA KOŠNJO na 3ha v G.
Petrovcih prodam. G. Petrovci 89, tel.: 33 007.
m3464
KOMPLETNO POHIŠTVO za dvosobno stanovanje zelo ugodno prodam zaradi selitve. Malok, Razlagova 11, M. Sobota.
m3465
KOMPLETNO KUHINJO s štedilnikom. hladilnikom in jedilnico ter spalnico prodam. Tel.: 22 118. Krog, Brodarska 43.
m3482	t
CENTRALNO PEČ na trda goriva, 20 kalorij, prodam. Tel.: 62 655.
m4452
SATEX satelitsko anteno z vsemi dodatki, malo rabljeno, prodam za 350 DEM zaradi prehoda na kabelsko TV. Tel.: (069) 62 020.
m3493
NUJNO POTREBUJEM 10.000 DEM ali garanta za podpis posojila v Avstriji. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista.
m3462
PREKLIC - Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1980 na poklicni elektro šoli, smer obratni elektrikar, na ime Andrej Me-ričnjak, Bukovnica 29.
m3411
PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 06716-5 HKS Pa-nonka M.- Sobota, izdane na ime Ludvik Benko, Vučja Gomila 147. m3421
PREKLIC - Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega 18.6.1974 na OŠ Beltinci, na ime Anica Gregorec, Ižakovci 86b.
m3424
PREKLIC - Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala št. 2989 izdanega 29.6.1983 na Srednješolskem centru M. Sobota na ime Robert Bertalanič, Štefana Kovača 3. M. Sobota.
m3454
PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice HKS HV 4556-7 G. Radgona, izdano na ime Jakob Divjak, Zbigovci 66. G. Radgona.
014454
PREKLIC - Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za šolsko leto 1984/85 OŠ Bakovci izdanega na ime Štefan Klemenčič, Dokležovje 55.
m3489
delo
GOSTIŠČE M 4-M Boračeva-Radenci zaposli KV ali priučeno natakarico. Informacije po tel.: (069) 65 090.
m3487
VARUHINJO za 5-letnega fantka, vsak drugi dan popoldne, iščemo. Tel.: 31 355, od 8. do 10. ure.
m3423
AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota, d.o.o.. Bakovska ulica 29 a, zaposli za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu ekonomsko- komercialnega tehnika s končanim pripravništvom za opravljanje del in nalog v sektorju računovodstva. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
mrč
NATAKARICO zaposli Okrepčevalnica Renkovci. Informacije po tel.: 72 143.
m3474
STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA s pasivnim znanjem nemščine takoj zaposlim. Tel.: 44 141 ali 59 018.
m3496
DIPLOMIRANA EKONOMISTKA, izkušena računovodkinja, opravlja knjigovodske in finančne storitve za podjetja in obrtnike. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »RAČUNOVODSTVO«.
m6798
NATAKARICO zaposli bife v M. Soboti. Tel.: 26 087, po 18. uri. m3495
storitve
EMAJLIRAMO OBRABLJENE
KOPALNE KADI v vseh barvnih odtenkih. Garancija in kakovost zagotovljeni. Tel.: (069) 69 235.
m3422
POSREDUJEM POSOJILA na čeke do 1.500 DEM in hipotekama posojila ža pravne osebe nad 500.000 DEM. Tel.: 22 140.
m3425
PO KONKURENČNIH CENAH dobavimo in dostavimo velenjski in viso-kokalorični premog. Tel.: 063 855 607. mrč
Opravičilo!
Svojcem in prizadetim se opravičujemo, saj je pri zahvali za Marijano Čontala prišlo do neljube napake, namesto Marijana ČontaJa se nam je zapisalo Marija Čontala. Za neljubo napako se še enkrat opravičujemo.
Uredništvo
ZAHVALA
13. maja nas je za vedno zapustila draga žena, mama, hčerka in sestra
Irena Vugrinec
iz Lendave
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za sv. maše ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Hvala kaplanu g. Šantaku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalo-stinke. Hvala tudi dr. Nastovskemu za vso pomoč in skrb med boleznijo. Vsem še enkrat iskrena' hvala.
Žalujoči vsi njeni
Na hribčku tvojem lepem rojstna hišica stoji, prej bila nam je prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi, ker tebe, dragi mož in oče, več med nami ni.
V SPOMIN
Tih in žalosten je spomin na 16. maj, ko minevata dve leti žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož in oče
Jote Vozlič
iz Globoke
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in prinašate cvetje.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, vsakega osrečiti si znala, vendar pred usodo neizbežno vsa nemočna si zaspala.
Nam ostala je praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
Prezgodaj nas je v 58. letu za vedno zapustila draga mama, babica, sestra in teta
Anica Luthar
roj. Gutman, iz Maribora
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in šopke, sveče, za sv. maše in dobrodelne namene ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za poslovilne besede in vsem nekdanjim sodelavcem temeljnega sodišča v Mariboru in M. Soboti. Vsem, ki ste ji storili karkoli dobrega, še enkrat iskrena hvala.
Vsi, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
V 64. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in sin
Anton Sabotin
iz Gančan
Njegova prezgodnja smrt nas je globoko prizadela. Ob boleči izgubi se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, botrini in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala govornikoma, domačim gasilcem in gasilcem sektorja Beltinci. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
V SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 24. maj, ko minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil dragi sin in brat
Anton Sabotin ml.
iz Gančan
Z nami še živiš in boš živel do konca dni. Hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njegovem ranem grobu.
Žalujoči vsi, ki smo ju imeli radi
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti.
V SPOMIN
23. maja mineva deset let, odkar nas je za vedno zapustil naš najdražji mož in oče
Jože Čontala
s Krajne 28
Hvala vsem, ki ustavite korak ob njegovem prižgete svečko in položite cvetje. Mrtvi so tisti, kis0 pozabljeni!
Njegova žena in otroci z družinami
Ni hujših bolečin kot srečnih dni spomin.
V SPOMIN
25. maja minevajo 3 ža'°s™ leta, odkar nas je za vedno zap stil dragi mož, oče, dedi in Štefan Tratnjek iz Lipe 75a
Za vsako misel in spomin nanj, za vsak obisk pri 8r0 darovano cvetje in prižgane sveče - prisrčna hva a.
Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo J-**
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zap^ dragi mož, oče, tast, stari oče ® pradedek
Janez Sečko iz M. Sobote prijateljem zabvaiJuJcmo vsem sorodnikom, sosedo®' zadnji not' T Znancem’ ki ste ga pospremili na njego izrekli^1 Vence’ ^v. maše, nam P obred i osebna hvala g- župniku za pogtebn va a tudi Domu oskrbovancev Rakičan.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, lo ti iz srca želimo vsi.
ZAHVALA
V 93. letu nas je nepričakovano zap“ stila draga mama, tašča, babica । prababica
Marija Pivar
iz Bretonec
^cemVpnjaiel^ zahvaljujemo vsem darovali vence cveti?' k' J° posPremi)i na n,en'soMe’ Posebm hvalo ’ xetem za sv- maše ter nam ar. r^vka«1 za odnet § župniku, misijonarju g. Mlinariču m P za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala-
a ujoci. sin Štefan z družino, hčerki Anika z možem in družino, snaha, vnuki in pravnuki
za odpete
ZAHVALA	a
Ob prerani in nenadni izgubi "moža, očeta, sina, brata, zeta in
Vinka Sabotin
(53 let), mizarskega mojstT iz Moravskih TopHc
VSem’ « - ^m v najhujših
dom. zdravo št” S^u^' bolečine. Posebna bva g. župniku in rJ emU Oseb]u internega oddelka v Raki a •_ kom in nriifr yCem.,z Martjanec. Hvala tudi sosedom-s ju znancem iz m 'Z Strehovec- Tišine, Ropoče, P^^agtie, Maribora in Gmd^Isk' ProseniakoVeCu M Sohnr-. Ca' Iskrena hvala tudi Obrtnemu z grala Leni	8°VOr' hvala
M' Sobota in ™ M So”«'3 Za posmeh Se vsem' ki ga v tako vebke*^ njegovemu zadnjemu počitku in prerani gro
s cvetjem.
^ni'1^ sinova z»ran in Branko, Jana, mama, bratje. sesW, ta^a Ančka in drugo
—••
vgstnik, 19. maja 1994
stran 31
Solza kane iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
V SPOMIN
20. maja mineva pet najbolj žalostnih let, odkar nas je mnogo prezgoda -v cvetu mladosti, zapustila naša naj dražja hčerka in sestra
Sandra Karaš
iz Černelavec
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Bila je prej tak prijazna, vesela, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Kje v0)_	’
kje je sreča, ki delili smo si jo? Zdaj smo sami, a srce namxu , si tu, Tam, kjer si. Sandra, zdaj ti. kjer zdaj počivaš, mi	•
"e luči, le vetril okrog groba piha in sprašuje, zakaj i
„	Sandre več med nami ni.	ničnem
Hvala vsem, ki se je še spominjate, postojite J preranem grobu, prinašate cvetje in prižigate sve
Tvoji najdražji
V naših srcih še vedno Živiš, zato nas pot vodi tja, kjer spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini, z nami so lepi in stari spomini.
Štefan Gruškovnjak dipl, oec., iz M. Sobote
V SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 17. maj, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi, tasfin brat
<.S"-
moreta potolažiti, da si za vedno odšel iz v katerega si prinašal toliko veselja in topline. e vselej in povsod. Zato živiš med nami in ne boš
nikoli pozabljen.
Hvala vsem. k. se ustavite ob njegovem grobu m mu v lepih mislih poklonite cvetje in sveče.
ki smo te imeli radi in te zelo pogrešamo
Anton Poldauf upokojenec Bolnišnice
M. Sobota, iz Gradišča 29 zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom.
Tiho v hladnem grobu boš zdaj spal, ker Življenje celo si garal.
V naših srcih ostala je praznina, ostala nam je le misel nate Živa.
Se naprej te bomo radi imeli in s tabo v srcih še' naprej Živeli.
ZAHVALA
V 71. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat

Gb bo|Px
iSkren°
Vence^92'" sožah^t1'k'Ste v led težkih trenutkih sočustvovali z nami in bruršk" CVetje ter ga PosPremili na njegovi zadnji poti, darovali dr. g Ke8a oddelka « uV' maSe- Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju g. kan|USU ter dr o ■ ob°ške bolnišnice, posebno dr. Arpadu Norčiču in Ks in o u za Pogreb'^tP^eviza večletno zdravljenje. Posebna hvala Hva|a <Ornici BO| ?' °'Dred' pevcem za odpete žalostinke, govorniku Gp p odelavcem n |.'ce M. Sobota ter godbeniku za odigrano Tišino.
murski tisk in 7^n'Ce M. Sobota, kolektivom Petrola M. Sobota, cem “ prodajni center, NK Gradišče, upokojen-G Gradišče in Pogrebništvu Banfi.
^na Jol Gradišče’ “■ maja 1994
8,18 1 družin s’nov' Jožek, Evgen, Tonček in Vili ter hčerka ’ ^stre Ana, Milika, Micka in Alojzija z družinami ter drugo sorodstvo
Z boleči
ZAHVALA
:'no v
Mol moj dragi, zakaj, zakaj.., Ajta, zelo te bom pogrešal. Oča, imela sem te rada.
Opa, bil si najboljši. Opapa ne, ne opapa.
Bil si skromen in vztrajen v Življenju, bil si junaški v zadnjem trpljenju.
2aPusti| rVC'^ sPor°čamo, da nas je v 79. letu starosti rag' mož, oče, tast, dedi, pradedi in brat
Aleksander Frumen
'z M. Sobote
J ^°'eči in
v	prijaM?001681'^' 'z8ub' se zahvaljujemo vsem
cvet;./trenutkih111’ znancem in sosedom za vso pomoč žadn/ ln kerste n ' za 'zre^eno sožalje, darovane vence in govor P0,i- Hval tak° ve'ikem številu pospremili na njegovi sko n^Ug- Kov»^'’V"iku g. Novaku ml. in c. pevcem ter Vrt sosed CU 'Z M' Pomurka. Iskrena hvala za vsestran-
Ca 'z Prešern ® ^ildovi in celotnemu osebju otroškega °ve ulice. Vsem še enkrat iskrena Hivala.
^alujuf j..
Pr^vne.m ^alm^n Z'ia’ s'n Ludvik z ženo Helgo, vnukinji Karin "“»a Žanin i 'T Kozvita z možem Maksimiljanom, n Kevin ter sestra Elza z možem Ludvikom
V SPOMIN
23. maja mineva leto žalosti in praznine, odkar je prenehalo biti plemenito srce drage žene, mame, tašče, sestre, babice in prababice
Petronele Ružič
roj. Šebjan, iz M. Sobote.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem večnem bivališču in počastite njen spomin s prinašanjem cvetja in prižiganjem sveč.
Vsi njeni
Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, a v naših srcih še Živiš.
N SPOMIN
10. maja je minilo leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast
Koloman Pojbič
iz G. Petrovec
Bil si plemenit in dober in takega te bomo ohranili v večnem spominu.
Vsi njegovi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
V 77. letu se je pretrgala nit življenja dragemu
Ludviku Sečku
iz Murske Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. seniorju za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, govorniku za poslovilne besede in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Družina Kozar
ZAHVALA
Qb slovesu naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete
Leopoldine Dešnik
iz Križevec pri Ljutomeru
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali v njenem zadnjem bivališču, Domu oskrbovancev v Rakičanu, jo prišli' kropit, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti ter nam ustno in pisno izrazili sožalje.
Posebna hvala osebju Doma oskrbovancev v Rakičanu, ki so zanjo skrbeli v njenem poslednjem letu življenja in ji lajšali bolečine.
Srčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke, g. Slavku Lovrenčiču za poslovilne besede in zahvalo ter družini Sreš iz Križevec pri Ljutomeru za pomoč in spremstvo na zadnji poti.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: sin Stanko z družino, hčerki Leopoldina z možem Zvonkom in Erna z družino, nečak Vlado z ženo Verico in drugo sorodstvo
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca Želimo vsi.
ZAHVALA
V 69. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama in babica Rozalija Žalig iz Gančan
V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in za sv. maše. Hvala g. kaplanu in g. J. Maučecu za pogrebni obred, pevcem in pevkam za odpete žalostinke ter govornici za ganljive besede.
Žalujoči: mož Matija, sinova Alojz in Štefan ter hčerka Jožica z družinami
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca Želimo vsi.
ZAHVALA
V 92. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Jožefa Rogan
iz Sodišinec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Kje si, dobra mama zlata, nihče nas več doma ne čaka, vse trpljenje si prestala, zdaj boš mirno, v grobu spala.
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustila mamika, babica in prababica
Marija Vaupotič
iz Lukavec 37
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče in darovane maše ter izrečena sožalja. Hvala g. župniku za pogrebni obred ter pevcem in govorniku za besede slovesa. Vsem še enkrat hvala.
Vsi, ki smo te imeli radi
Saj molčal si, molče trpel.
Prišla je ura, nisi mogel več, kar izgubili smo te.
Za tabo ostala je praznina in solza spomina, zakaj, ta pot bila je le edina.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, komaj v 53. letu, nas je po dolgi in hudi bolezni za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, brat, zet, stari oče in sorodnik
Anton Gjergjek
iz Vidonec 3 *
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalje, in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za sv. maše.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS za ganljive besede slovesa.
Posebna hvala medicinskemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani za vso pomoč.
Zahvaljujemo se vsem sodelavcem podjetja Finomehanika in KEP-a ter nekdanjim Andrejevim sošolcem in prijateljem iz Vidonec.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
V globoki žalosti vsi tvoji najdražji
Mama, naše solze Žalosti nikoli ne bodo prekrile vsega, kar si nam poklonila.
ZAHVALA
5. maja je po hudi bolezni v 55. letu utihnilo srce naše drage žene, mame, tašče, stare mame in sestre
Helene Škalič
roj. Lenarčič, mlinarice iz G. Slaveč
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, posebej družinama Škodnik in Makovec, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni prerani zadnji poti, darovali cvetje in za sv. maše ter nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali.
Najlepša hvala duhovnikoma g. Vbrešu in g. Sterniši za pogrebni obred in pevcem pod vodstvom g. Giderja za odpete žalostinke ter g. Bunderlu za poslovilne besede. Hvala medicinskemu osebju, ki ji je stalo ob strani med boleznijo, posebno dr. Peričevi, dr. Arpadu Norčiču, dr. Kološevi, patronažnim sestram ZD Grad in oddelku za intenzivno nego kirurgije v Splošni bolnišnici Rakičan. Hvala nekdanjim sodelavcem in kolektivom Mlinopeka, OŠ Kuzme. Onkološkega inštituta iz Ljubljane in Modnega salona Grad ter družini Vlaj-Labazan iz Rakičana in predstavnikom KS Kuzma.
Žalujoči: mož Jože, sinova Slavko in Jože z družino ter sestre Marija, Dragica in Marjeta z družinami
Šef srednje in poklicne šole v Murski Soboti Janez Obal - Šnajder in vodja tekstilne usmeritve Edi Stojko - Edu-ardo sta se v sredo vrnila iz Italije, pri Stefanelu sta si kupila plesne »špičake« pri Be-nettonu pa obleke. V novih »špičakih« in oblekah bosta prvič nastopila jutri na modni reviji dijakov tekstilne usmeritve. Pokrovitelja njune poti in nakupov nista bila nihče drug kot soboška Mura in turniška Planika.
* * *
Milan Moreč - Zanesljivi, nesmrtni predsednik Mure, in ožji član kolegija Vito Gy-orek - Investitor sta pred povratno pokalno tekmo z SCT Olimpijo na tiskovni konferenci v hotelu Central na glas razmišljala, ali je pametno obe tekmi z Olimpijo zmagati. Prav tako nesmrtni Ivan Zidar - Avtocesta bi v primeru obeh zmag odkupil NK Muro in poravnal vse stroške za knjigo 70 let NK Mure. Mura bi se po novem imenovala SCT Fazanerija.
SCT Olimpija pa je bila ponujena Viktorju Ketletju - Berlussconiju. Ta čaka, kako bo z Miloševičevim zdravjem. »Če ga bom že moral imenovati za direktorja štadiona, bo direktor velikega štadiona, in to je mestni štadion za Bežigradom, zato je nakup Olimpije resen projekt,« je izjavil Berlusconi.
* * *
Veliki šef Murskega vala Matjan Dora - Stečajni se je pred kratkim sprehodil s svojo novo tehnološko pridobitvijo mobitelom po središču Murske Sobote. Tisti, ki so ga srečali, so mislili, da je na vojaških vajah enote za zveze. T8da pohod se ni končal nedolžno. Stečajni je v svoji vznesenenosti pozabil gledati, kje hodi, in je z levo nogo pristal v kanalu mestne kanalizacije. Posledice so tako hude, da mu sedaj pri hoji pomagata osebna strokovna svetnica in mentorica; Vsaka ga podpira z ene strani. Na Komunali pa so že naročili nove odlitke za zamašitev kanalizacijskih jaškov. Testiral jih bo sam Stečajni, če bodo vzržali njegovo skromno težo skupaj z mobitelom, ji bodo dali atestirati in z njimi pokriti jaške.
* * *
Drago Šiftar - Čarli je Ša-lovčanom obljubil, da jim zgradi sodoben bencinski servis, če «se bodo priključili edini socilademokratski občini v državi Gornjim Petrov-cem. Z omenjenim servisom bo občina G. Petrovci - Ša-lovci najmočnejša v državi. Obljubil jim je tudi veliko jezero, prezidiju ni znano, ali bo vodo pripeljal iz Ivanec ali Hodoša.
* * *
V sredo bo začel delovati nov radio Radio radio, last moža Brigite Bavčar . Kot nam je uspelo izvedeti, bo slovesni govorec na otvoritvi sedaj še direktor soboškega Zdravstvenega doma Ignac Gerič - Šarmer. Trak pa bo prerezal poslanec Drago Šiftar - Čarli, ki je že napovedal, da se bo po uvodnem slavju umaknil v naravo k ivanski »kamenščici« na ribolov.
miBrt KONJ
Z VESTNIKOM
NA MORJE
21. VESTNIKOV VLAK
11.	JUNIJA V
KOPER, PIRAN IN PORTOROŽ
•	ogled Kopra: stolnica, Pretorska palača, Loggia - priče starih Benečanov
•	vožnja ob slovenski obali
- ogled Pirana: na Tartinijevem trgu sodnijska in občinska palača, Kazina - nekdanja Loggia, najlepša stavba beneške gotike - zgradba Benečanka, rojstna hiša G. Tartinija in njegov spomenik, cerkev sv. Petra in mestni AKVARIJ
-	Portorož, Sečovlje: kako delajo sol - ogled Solinarskega muzeja in 700 let starih solin
-	možnost nakupa morske soli in glinastih lončkov
-	kosilo v restavraciji Žusterna, kjer boste ob prijetni glasbi in pogledom na morje zaplesali in se poveselili.
j. »no.	O	CIT Karte lahko kupite v naročniški službi
IZIVl« OaVvW vi I ■ Vestnika, Slovenska 41, M. Sobota.
IZŽREBANI NAROČNIKI VESTNIKA ZA POTOVANJE Z VESTNIKOVIM VLAKOM
1. Vinko Tudjan, Bakovci, 56, 69000 Murska Sobota, 2. Alojz Fujs, Ciril Metodova 56, 69000 Murska Sobota, 3. Jožka Zitek, Rakičan, Kotna 12, 69000 Murska Sobota, 4. Štefan Lejko, Krog, Linhartova 9,69000 Murska Sobota, 5. Avgust Flegar, Kupšinci 23, 69000 Murska Sobota, 6. Ernest Gomboc, Lendavska 51, 69000 Murska Sobota, 7. Karel Šavel, Dolina 29, 69201 Puconci, 8. Branko Horvat, Gorica 59, 69201 Puconci, 9. Bela Šandor, Kuštanovci 36, 69202 Mačkovci, 10. Cvetka Smodiš, Adrijanci 7, 69203 Petrovci, 11. Jolanka Štuhec, Markovci 117, 69204 Ša-lovci, 12. Franc Bedič, Hodoš 87, 69205 Hodoš, 13. Štefan Kardoš, Kančevci 31, 69206 Križevci v Prekmurju, 14. Jože Vereš, Prosenjakovci 24, 69207 Prosenjakovci, 15. Marija Cifer, Ivanovci 41,69208 Fokovci, 16. Marjeta Bala-• žek, Dolgovaške Gorice 92, 69220 Lendava, 17. Drago Varga, Dolina 2, 69220 Lendava, 18. Zlata Koštrica, Mlaj-tinci 2, 69221 Martjanci, 19. Štefan Petek, Filovci 135, 69222 Bogojina, 20. Štefan Agg, Kamovci 22, 69223 Dobrovnik, 21. Jože Bojnec, Gomilice 22, 69224 Turnišče, 22. Antonija Starčevič, Kranjčeva 5, 69224 Turnišče, 23. Šte-
zavarovalnica triglavd d
območna enota M. Sobota
Svetovni dan družine
Šesto družin iz vse
Slovenije na Debelem rtiču

Ob.15. maju, Svetovnem dnevu družine, ki se letos praznuje prvič, je Rdeči križ Slovenije organiziral srečanje družin. Praznovanje, ki bo odslej tadicionalno, je letos potekalo pod geslom Družina - najmanjša demokracija v srcu družbe. V mladinskem zdravilišču in okrevališču na Debelem rtiču se je zbralo 600 družin, posebno tiste, ki imajo več članov. Na srečanje je prišlo 2 tisoč ljudi. Zbrane je pozdravil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
V svojem govoru je predsednik države poudaril, da mora družinska politika temeljiti na načelih varnosti, solidarnosti in enakopravnosti, predvsem pa spoštovanju in prijaznosti do drugih ljudi. Kajti družina je tista temeljna človeška skupnost, ki bolj kot karkoli in kdorkoli zagotavlja človeku osnovno varnost in vsakodnevno preživetje. Dodal je še, da se družbe morajo zavedati neprecenljivega pomena družinskih skupnosti in da morajo pomagati, ko družine življenskih stisk ne morejo premagovati same.
V programu so pripravili strokovne raz-
En TOTI in TOTA izLotmerka
V minulih dneh sva spet slišala, prebrala ali videla na lastne oči več zanimivih stvari o naši najbolj pravi prleški občini. Končno lahko to to našo Prlekijo javno in glasno s ponosom omenjamo. Ne gre pa nama v glavo, da bi se v zadnjem času naši ljudje, predvsem kmetovalci, zares na veliko učili gučati po prekmursko. Še manj verjameva, da bi tečaje skrivoma vodil novinar J. Graj, ki naj bi bil malo bolj odgovoren za našo občino. Ampak govori se, da pride našim ljudem znanje prekmurščine zelo prav, če želijo kupiti v M. Soboti (tam kot njihovi
kmetje) neke stvari za pujske. Če znajo prositi po prekmursko, menda ni težav, sicer pa ... No, ljuje včasih več povedo, kot je res, pa so mogoče tudi v tem primeru stvari za lase privlečene.
Res pa je, da dela pri obnovi Mestne hiše v Lotmerki lepo napredujejo. Zanima naju, kje občina jemlje toliko denarja, da lahko vse to plačuje. Brala sva namreč, da so poslanci občinske skupščine celo nameravali zapreti pipico občinskega proračuna za ta namen ter da sta jo zelo »priškrnila« tudi stanovanjski sklad in sklad za ure-
janje stanovanjskih zemljišč. Mogoče pa je prišlo do preobrata kmalu po tistem, ko se je za odkup gostinskih prostorov na severni strani Mestne hiše odločila hčerka občinskega župana, gospoda M. Preloga. Opravičujeva se, če je ta teza povsem zgrešena, kar bi tudi znalo biti res. No, kakor koli že, lepo je, da bo lotmerška Mestna hiša naposled obnovljena in da bo v njej tudi več koristnih stvari. Prav gotovo si jo bodo hodili ogledovat tudi številni obiskovalci z obeh bregov Mure in od drugod. Pa naj še kdo reče, da Lotmeržanci oziroma Prleki nis(m)o od sile!
fan Barat, Mala Polana 48, 69225 Velika Polana, 24. Jože Gerenčer, Bratonci 127, 69231 Beltinci, 25. Alojz Balažič, Dokležovje 159, 69231 Beltinci, 26. Stanislav Tkalec, Žižki 49, 69232 Črenšovci, 27. Ivan Vuk, Dolnja Bistrica 130, 69232 Črenšovci, 28. Jože Žižek, Cankarjeva 8, 69240 Ljutomer, 29. Anton Štotl, Cven 6, 69240 Ljutomer, 30. Jožefa Rajnar, Krapje 48, 69241 Veržej, 31. Nada Magdič, Gajševci 6, 69242 Križevci pri Ljutomeru, 32. Franc Horvat, Bučkovci 65, 69243 Mala Nedelja, 33. Olga Stramič, Blaguš, 69244 Videm ob Ščavnici, 34. Slavica Bratuša, Lokavci 21, 69245 Spodnji Ivanjci, 35. Vera Novak, Lasto-merci 14, 69250 Gornja Radgona, 36. Olga Horvat, Krajna 19, 69251 Tišina, 37. Vilma Kerec, Petanjci 40, 69251 Tušina, 38. Franc Tršovec, Kapelska cesta 23, 69252 Radenci, 39. Jožica Semler, Apače 128, 69253 Apače, 40. Anton Bokan, Cankova 54, 69261 Cankova, 41. Marija Sluga, Jurij 91, 69262 Rogašovci, 42. Mihael Pozman, Gornji Slaveči 41,69263 Kuzma, 43. Drago Grah, Grad 79, 69264 Grad, 44. Ferdinand Bagola, Beznovci 4, 69265 Bodonci, 45. Jože Rebrica, Ptujska cesta 27, 61000 Ljubljana
Lendavski pereči
Dragi verebratje! Če se bo uresničila vedeževalkina jo je prerokovala o moji usodi, potem me bo pobralo, pr minila dva meseca. Tega pa nisem zvedel od nje, ampa dvojezične snahe, ki je obiskala »cumprnico«. Rinavd^0
Kaj bi vi storili, ko bi vedeli, da vam bije zadnja ura. 1 m »častili« s pijačo, da bi se tako prikupili in ljudem osta spominu? Bi naredili »teštament« in vse, kar ste pripravi , med tiste, ki so vam najljubši? To pa ni nujno, da so va ljudje, saj so zgledi, ko so določeni ljudje »s scene« dali p svoje imetje svojim štirinožcem - psičkom in mačkam. ‘ om ji malo takih, ki so nepremičnine namenjali redovnim s Cerkvi, zato so ščasoma postali tako bogati, da je P°v0T-a „a spet stična oblast vse to nacionaliziorala, sedanja demokra / vrača. Bi...?	? Na videzse,n
Najbrž pa vas zanima, kako sem ravnal sam. B.^m. ohranil mirno kri! Vzrokov za to pa je več. Naj jinne J^ , Prvič: praviloma ne verjamem v prerokovanja usode, r je tu in tam pokukam, kaj o levu pravi horoskop; drugi? vedeževalka napačno »šlogala« iz kave; tretjič: snaha s i tudi zlagala in me morda tako skušala prisiliti, da z °P° ampak odlašal v nedogled, kot to sicer počno »dedeki in ma bi že. zdaj, ko mi je toliko in toliko let, šel na »biroviJ	pide
k »fiškališi« in naredil »teštament«. Ker sva si s snano pa polj kot z ženo, bi bila morda (kaj morda, zagotovo.) °P v njeno korist,	.. red vMa
Zaradi napovedi črne usode, ki je nenadoma plan1	gemPa
»komentatorja«, se spodaj podpisani torej nisem dalz vendark odkrit, še posebno zdaj, zato kar priznam, da pa mi vs., vnai da ie ni! Ne bi še rad umrl, ko pa je moja snaha tako m jo človeku že dovolj, da jo lahko samo gleda; prijetneje) dedek lahko tu in tam poboža po ritki. Veliko veliko na ko se ne brani. Potem so tu še druge zemeljske raaos l,e„a piva, primer pijačo. V teh vročih dneh tako prija »Ttri?"n<<, smo m?50 tudi po »spricerju« je človeku prijetno. Ko sem bil m aj ’ jedli le za »vilzen«, božič, na dan proščenja m n'	^g tudi
»svetke«, zdaj pa vsak dan; meni najbolj tekne šu ’^ern tud1 zaradi te dobrote še ne bi rad šel rakom žvižgat- B nreden^oSl“ v vinograd, ki je zdaj v polni rodnosti, in če T>om^m '^ggo, ko P^. minila dva meseca, potem sem se zaman trudil z	zaradi
sadov dela ne bom mogel več uživati. Umrl ne bi	pOljs-
»cukrovice«, ki v zadnjih letih da več kot katerako /^/1, pa čina, zato sem je letos posadil veliko več kot v Prei par preči) pričakujem dober pridelek, visoko digestijo in s pnjavu na cvenka. Ni mi do konca tudi zato ne, ker sem
Vestnikov izlet. Priznati moram, da morja še nisem ^arn nekaj saj sem vse življenje samo garal in »šparal«; z^akmerng..., n^,n avstrijske in slovenske pokojnine, pa dohodke s , :enske iz^e slab pri denarju in rad si privoščim. Tudi na up ? gagajo nt> hodim, ko pa je na njih veliko mladih vdov, ki se n tajnika, ampak tudi na »dedeke«...	. t notem, draš
Če boste po dveh mesecih brali mojo »osmrtnico"’ r sam, a verebratje, ne bodite več neverni Tomaži, kakor se pi1^,, pa se vsaj skušam takega delati. Bolj »analitični" s vendaf morda le odkrili, da me je vest, ki jo je »izustila« 5 »zdrmala«. Najbrž bi tudi vas. Bog mi pomagaj-
Turnišče: cene pujsk°v
'ckoV,
Prejšnji četrtek so prepeljali rejci na sejem 47p J j0 20 so bili stari od 7 . do 10 tednov in težki 9.00° kilogramov. Kupci so morali za par odšteti o do 12.000 tolarjev, kupili pa so 25 živali- prodaj3*01
Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sed '^te pa morajo imeti s sabo veljavne živinske pot
Company
MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tei. u
prave in okrogle mize Družina - da ali ne?, Rdeči križ in družina v stiski, delavnico za širjenje znanja, kviz, kjer so se pomerile mlade ekipe v znanju o RK ... Pripravili so tudi več razstav; razstavo Begunci med nami, fotografsko razstavo Istra, razstavo Novejša oprema za prvo pomoč in socialna postaja ter izdelke iz likovnih delavnic mladih Simbol mednarodnega leta družine in Moja družina. Izvedli so tudi uspešno krvodajlasko akcijo.
Svojo dejavnost so na stojnicah predstavili tudi občinski odbori Rdečega križa. Pomurski odbori RK so izrabili to priložnost in se predstavil v kulinariki in navzočim ponudili potice in peciva.
Dan družine, kjer so poudarjali pomen družine in kakovost življenja družine, se je ob pestrem strokovnem in kulturnem programu hitro iztekel. Tudi leto družine se bo. Vsi skupaj pa bi želeli, da bi pozornost in prizadevanja, ki so jih sedaj namenili družinam, ostali. Da bi vsi, otroci, ženske in vsi, ki so najboljh nemočni, občutili, kaj je to prava družina. ALEKSANDRA NANA RITUPER
cz===z=l=z-------- '	. j
/O Pomurska banka • ■
== Moja
Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 17. maja
1994, tečaji veljaj0
od Ti-
5. 1994 od 00.00.	od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 17. maja iz—"L			
Država	Enota	Banka Slovenije	1,088.00
Avstrija	100	1,127.2067	
Francija	100	2,311.7291	129^40
Nemčija	100	7,927.4684 _	
Italija	100	8.2485 __	
Švica	100	9,304.4697	
ZDA	1	132.8247	
Potovanje v tujino bo velik boste brezskrbno in sproščeno, ce va|Uti. imeli s sabo večjih zneskov v
Namesto gotovine vam varnejše načine plačevanja
- s potovalnim f e*0*" |Utah) (Prodajamo jih v različnih v*
- z evročekom države (Evroček izpolnite sami v va toVjn<>) v kateri plačujete ali dvigate g
- s plačilno kartico
(Možnost plačevanja v n tuCjj restavracijah, trgovinah.
dvig gotovine v banka / Podrobnejše informacije dobit e enoti LB Pomurske bank