I. Leto. 2. število. 1913. dec. 14. za Vogrske Slovence. DRÜZBENI, ZABAVNI, P0DUCENI LIST. PRIHAJA VSAKO NEDELO. Cena vsakoga falata je 4 filere za naročnika Marijinoga lista ali 2 koroni na leto; za nenaročnike 6 filerov,^all 3 korone na leto., Dobijo se v črenslovcih pri KLEKL JOŽEFI pleba-noši v pok^ Cserföld, Zalamegye. Tretja nedela v adventi. i vadlüvao je i ne je tajio i vad!üVao je: sem ne jaz Kristuš. üan. I. 20.) Te reči je právo sveti Ivan Krsti-tel, gda so ga židovje pitali: Ti što si í Da je celi svet, najbole pa, da je ži‘ dovska dežela čakala Odküpitela; naj ne bi mislili, da bi on znao té biti, očiVesno pove: ne sem jaz Kristuš. Ne taji, po pravi« pove, da jé on ne Kristuš, čeravnd je pobožno živo, čéravno so ga Vnogi ino Vnogi nasledüvali. Več njemi je vredna pravice, kak dika po ...: 3- • - x ~ A, Kak lepo sveti te pravičen mož z svojim pra,vičnim gučom lažlivomi sveti. Celi orsag bi za njim leto, vojske bi se krenjéga nabirale, če bi samo edno laž povedao i ne je včimo. Kralesko Cest bi njemi dali, vojvoda bi postao — i ne zlagao. I dnesdén ? Naj küpca samo pár Šterov vkanim, naj trgovca samo za eno málo ničevost znorim, lažem, se zadüšüjem, prisegam, zaklinjam. Glej düša möja, kak jáko-trno daleč stojiš od pravičnoga moža, svetoga Ivana, koga ti denešnji evangeli predstávla; Ne je lago, za celi svet jé ne od pravice odštopo, zato, ka Bog prepo-vedava lagáti. Za Božo volo je bio pra-vičen : „Bog je pravičen“ (Jan. ni. 33.) svedoči sv. pismo. Kak bi moglo záto njegovo stvorjenje lažlivo biti ? Bogi je nemogöče lagati, da je njegova natura pravičnost neskončana, štera ne trpi laži, ravnotak, kak je lédi nemogoče goreti. Pa léd bi li prle goro, kak bi Bog lagao, da je to prvo po čüdi mogoče, to drügo pa niti po čüdi ne. Záto nas opomina naš Gospod Jezuš Kristuš : Bodite spametni, kak kace i nes-kažlivi, kak golobjé (Mat. X. 16.) Kak si kača glavo skrivle, gda se njoj ne-varnost preti, z jezikom vred, tak si zakrivajmo ga mi tüdi, gda smo v ne- varnosti, da bi znati zlagati, to je ne sramüjmo se ognoli takše drüžbe, kje bi znali proti pravičnqsti kaj skoz zobi püstiti i bodimo prost!, nezkažlivi, kak so naši tubeki na strehi, šteri od muv-lenja drügoga glasa ne poznajo. To pomenijo reči JesuŠove, našega miloga Odküpitela. I zdaj te poglednimo malo okoli. K¾j smo mi? stvori boži, odküplenći JezuŠovi, posvetne! svetoga Düha. To smo. V to právično, neskončano pra-vično drüžbo síišimo. Bomo li nečast toj drüžbi delaii ? Bomo li zrok davali na ogovore — krščediki ne smejo la- sléditi, ne more½io njim vervati ! Dü-šice, gledajte, kakši sod napravijo naši püsti, lažlivi jeziki, keliko kvára božoj časti, keliko škode düšam nemrtelnim! Zato ne lagati, zajto ne bom lagaö. Ne bom, da me sv. Augustin, te ve-liki modrijan, ki je knig napisao, da je človek v celom živlenji zadole dobro prečiteti, pravim da mi te veliki svet-nik i modrijan i vüčitel cerkveni tak piše „Ne laži, če bi si z lažjov ravno nebesa vnogo spravili. * I Zakaj ne ? Záto, ka je laž greh. Greh je pa najvekša grdóštija na sveti i jediho razžalénje Boga toga najbogšega i neskončano vrloga oče nebeskoga. Njemi se ne mrzi beteg, ne siromaštvo, ne od nevol vküp posüšena sirota z bledim licom, ne gingavo, nesnajžno dete, ne nikša nam odÜsna reč zvün greha. Pitam, če to znam, pa niorem znati, da sem krščenik, bom lagao ? Nikdár ne. Ne, nego bogáo bom sveto pismo, štero me opomina „Beži pred lažjov “ (Exod. XXIII. 7.) i „Ne lažite eden dru-gomi“ (Kolos. III. 9.), naj me ne do-leti nesreča, štero od lažlivoga jezika Düh sveti naznanja „Lažlim jezik düšo mori“ (Mödr. I. 11.) Te reči me naj genejo, kak so genole svetoga Andraša Avellinskoga. V pamet je vzeo najmre té sveti mož; da se je ednok v nikšoj maloj reči zlagao i po tistom gda bi té reči sv. pisma prečteo, se je tak geno, da je zapüsto svecko živlenje, se po-dao v redovno živlenje i kak svéti redovnik dokončao svoj zemelski prebitek. Jaz tüdi ne bom lagao. Moja düša je nerartelna, je večná, od toga visi, kak zdaj živem, bo li srečna na ovom sveti, ali ttesrečna. Ne bom lagao, laž mi düše ne sme moriti, pravičen bom, pravičuo bom guč&o, da »jezik, šteri se rdeči od Jezušove kroi, nemore laži gu-čati. “ (Sv., Bernard.) V Kak í)óg kaštiga laž, nam žalostno svedoči sveto pismo. V knigi „Dja- cd¾,t r;c¾.. i žena, Anániá i Saphira po imeni njivo odala, doblene peneze pa apoš-tolom odnesla za dar na cerkev. Nekaj penez sta si pa doma zadržala. Na Pitanje svetoga Petra, če sta vse prek-dalá, sta pravila, da. Obprvim je mož tak odgovoro i včasi mrtev vküp spad-no, zanjim pa pá žena. Strašua kaštiga laži. Pa tá laž je ne bila smrten greh, da sta ne bila duždíva toga dára do-prinesti, bi si lehko celo Šumo doma zadržala. Z toga previdimo, kak nézgö-voro bodo zato tisti kaštij?ani, ki ogri-závajo, to je na drüge laži zmišlávajo, šteri oni ne so krivi. Tem se greh te-čas nikak nemore odpüstiti, dokeč vsi ne zvejo za pravice, ki so za laž zve-dili. Záto pa düšice pazimo na jezik i bodimo pravični v guči, kak sveti Ivan nam zgled davle v denešnjem evan-gelü. Dar rimskoga pápe. V Annecy mesti na Francozkom zdaj eden veliki zvon zidajo, šteroga Pius papa mesti Rouen bodo darüvali. Zvon bode meo dvajsetijezér kil i tak bo naj vekši zvon na Francoskom. Krstili do ga na ime Ivane d*Arc, te svete devojke, štera je z roke angležov rešila krala i celo deželo i tak rešila s. NOVINE! 1913. dec. 14. tüdi vero katoličansko. Te zvon bo sam vednom türmi, v drügora pa bo edna vrsta devetnajsetérih zvonov, štere je vse edna bogata gospa küpila. Ti devetnajset zvonov bo elektrika gi-bala. Gda bodo to cerkveni neprijátelje zvedili, da pá na ves glás trobili: glejte, kak bogat je pápa! Pa bi popom več kaj dávali, ešče to njim trebe vzeti, kaj májo. Na to troblenje mi odgovo-rimo: Pápa nikaj nemajo, té dar je vküpdáni za njihova potrebe, da oni, kak človek tüdi more jesti i piti i ne-morejo iz zraka živeli — i naj poka-žejo sveti, da so puni z Kristušovim dühom od vüst si vkraj vtrgnejo vnogo potrebnoga, živejo prosto, čeravno so zmérom betežasti pa te podarijo tisto deželo; štera njim je največ žalosti napravila, gda je katoličansko] veri vso imanje, ešče cerkvi oropala. Zaistino spunitev živa lübezni do neprijátelov. Glási. Vladna pomoč za brezdelne. Vogrska Vlada da stojezer koron na pomoč onim, ki sy brez dela v Pešti štera pogojom, da mesto. Budapešt tüdi more dati pótdesetjezer koron. Povoden. V Ameriki je reka Brasos vü-polejale. 50 liidih se vtopilo. Edna poštevica je z tem vnogo lttdi smrti rešila, da je pri ' telefoni zmerom cinkala na vse kráje. Bila je Bulgarsko katoličansko gibanje. Desgran-ges katoličanski francuz se je zdaj povrno nazaj iz svoje bolgarske preiskalne poti i v svojem govóri močno odkriva svoje mišlenje, da je katoličansko gibanje na Bolgarskom jako globoko korenje pognalo. V mestaj Soflji pa Filipopoli so že zaveze nastavlene, štere oskr-blávajo preobrnjence. Sofijiski francuški pos-lanik je izjavo, da nikaj čüdnoga ne bo, če kleti dva tri milijone bolgarov katoličanski!! postane. Regement prestavleni. Iz meši a Zabern jedao nemški casar gg. pešregement prestaviti zato, ka so se vojaki zmerom nekaj pernjali z drügimi stanomiki mesta, ki so Francozi — vojaki pa nemci. Smrt najstarejšega kardinala. Kardinala so tanačniki rimskoga papa i tak kotrige náji-menitnejše drüžbe na sveti, štera celoga sveta katolinčanov ravnanje z rimskim sv. očom vred v düboraih zadevah v rokah drži. Naj-starejši kardinal so bili Oreglia ki so jedini bili ostali izmed tistih, štere so deveti Pius papa imenüvali tistoga hipa gda je taljanska Vlada ešče ne orobila ‘papovoga imanja. 40 let so bili pokojni kardinal, 85 let so doživeli i do slednjega z zdravim razumem de tali na hasek matericerkvi. Pred so bili zvoljeni Zdajšnji sv. oča za papo, so pokojni ravnaii kak camerlengo celo matercerkev. Popcžna oblast. Poleg Fiome v občini Cantrida so delavaci ladj šteli veselico držati z plesom zdaj v odventi. I austrijska oblast je to prepovedala zato, kaje zdaj božično postao vreme. 1 čeravno je grof Wickenburg Stevan ravnitel vogrski v Fiomi proso austrijansko oblast, naidovoliflja,za.»odgovor dobo,.da zdaj ne sme plesftti. Blažena krajina, gde se tak Vöiitve na horvackoirif' Začeló se je gibanje na horvackom gledoč na. volitve posta-nikov. Stranka trojabo mela velike boje med sebom. Bomo že vidili štera več dobi, V Liverpooli ogenj. V Liverpooli na ang-lužkom so edno palačo, v šteroj je raztá,va bila, gorvužgali. Vužgale so jo pa ženske, štere so se že navolile zmetati, pa ktthati, nego rade bi volilne pravice mele, kabi smele poslanike voliti, ali pa samé zvdljene biti. No, te se svet že zaistino naopak obrne, gda bodo že ženske kák követje v državno] hiši gučale. Doma se ne dájo pregučati, kaj pa te tam. Zv ejo se pa te ženške: suffragette (pravi süfražet.) Zanimivost z rusko-japanske vojske. Nikši potnik, ki je iivo več let na Japanskom, pripovedavle dozdaj malo znano zg dbico, ka se je v rusko japanskoj vojski, štera se je vršila pred 'deveti mi leti, med japonskimi vojaki bo-jevalo 10 procento? žensek, štere so se obiekle V moško obleko pa so se razvrstile med vojake. General Kuroki, ki je zapovedazao 60.000 lüdi jn.očnoj armadi, je meo po takšem v svojoj vojni 6000 v vojačko obleko preoblečenih dek-lin pa žensek. Zbita sküšnjava. V Szegedi pri Toth Janoši se je pred kürnjekom ob edni po pol-noči sküšnjáva prikazala i.zaöala kürnjek gor-trgati.,Na rogat se je prebüdo gospodar i z železnimi rasojami proti njej šo. Ali tá se ne dala odstrašiti. Tak dabi plavala je v belom prti proti njómi Šla. Vse trdi je že bio, gda « njemi je veter na pomoč prišeo. Močno je nájmre podpihno i z sküšnjave pri' dol od-neso, štera je mela čarne vlase pa dugo brado, Zvala se jef*½a Lakatos Vince. Cigan je bio. Zdaj bi že rade bežala sküšnjava, samo ka ne mogla, Rasoje so-jo, navčijo, ka je.ne dobrjg^M nosl6šatNM9llüoki kürt-brečijnEBMMM^HMm Dober tapáč. Katica Listjakova je lepa dekla bila v Žabnjeki. Z svilne janke so njoj vse šamreli pantliki na vse krale, ščipki iz spodnjega ob-leča so njoj na pedón vövisili, punčuli so se njoj pa daleč glasilo kje je hodila. Šegava je bila. Znala je, da je lepa ivda so njej oča Listjak Martin prvi kmet v Žabnjeki. < Mariča Zvonarova je ščista načiša bila. Nizke postave, krotke nature deklina je z pogledon proti zemli bila navadno obrnjena, kak da bi kaj iskala, Oči je pa mela tak nedužne, kak golobek da če je koga poglednola, kakšté je srditi bio, mogo se je pomirti. Ali penez je ne mela, ne pač nikaj, da je sirotika bila. Zato jo pa tüdi zamétavala Kata Listjakova, pa sta si rod bile, Maričina mati so bili ses-trana gizdave Kate očó. Zato so pa tüdi več-krát pozvali siroto Zvonarovo dovico k Listja-kovim na delo. Pa hči Mariča je tüdi večkrat tam pomagala, gda so klali, kukorice trgali ali pa pri drügih prilikah. Mamo mi zadosta, je gučao preštimani Listják té hip, Zakaj ne bi voŠčili siromaškomi rodi tüdi kaj? Ka je siromaški red za strcšek i máló plačo tam delao, se je njemi tak vidilo, da to nači nemore biti. Ednok sta páli tam delale Mariča z materjov, gda je ravno brátva bila. Ovi težaki so grozdje trgali, njidve par sta bráčom v velikih kotlah guíaš kühale. Proti poldnévi se je po strošek pri pelao Kramaričov Joško, bogati sorodnik Listjakove žené. Jedini sin je bio Kráčaárič Štefana i Listjákovi so ga že za žela meli, da so že dávno dokončali, da se z Kátov moreta vzeti. Zvonarica, je obed že gotov? — pitao je Joško. Gotov! odgovorila je zvonarica, zatém e pá z Maričov v velkih piskráh na koía sklala dobro dišeči guíaš. Hodi ti zdaj tüdi na vreh Mariča! je zapovedao. Jošhe,.„dve delavnivi roki jako tam potrébüjemti, • • 1gP; Mariča se 'je bogavno na kola seIa pri Joški, zatem je pa dečko močno počo z bičom. Zjvio! Zdaj si pelam sneho! je zkr:čao dobro-volno. Mariči je jcč silo. Jaz sem ti ne zarcönica, tam jo v gori-cah ma š. Meni je ne trebe! Segav, hüdoben stvorje, kak oča njómi. Srce pa má mrzlo, kak léd, samo na cifrasto obleko ma skrb. Jaj Joško, tak ne smete gučati! Pa bom gučao, da si že dugo to pre-' mišlávlem. Živlenje ne trpi samo eden den i če si takšo vzemem, štera je lagova i me mantrala bo, mi bo dvakrat tak dugo. Neščem, da bi si vsaki den smrt žeIo, kak svojega rešitela. Mariča je več ne jokala, nego sme-jala se. Joj, kak lepa je bila stran goró, kda sta tá prišla. Sunce je, kak zlato sijalo. Svoje kinče vredne tráke tople je ta prikelilo na vsako živov stvárico, da se je vse lesketalo i smejálo. Zutozeleno list je, rdečkosti grozdi goric, pisani obleč dekel. Vse se je smejalo, samo Kata ne. Ta je tak čemerno gledala na Joška, gda se je z Maričov piipelao, kak kača.- Ali zabadav se čemerila, fašenske dni. se je obslüžilo gostüvanje Joškovo z sirotov Maričov. .Štiri Listják je nato preveč klumao z glavov. Se je v pameti zblodo té dečko ? Gda bi lehko lepo i bogato dobo, si toga kodiša jemló! No dobro, naj dela, kaj šče, Kata dobi že prómožnejšega moža, ali človek se li grizé, kak more nikák tak bedásti biti. Ali to je zato li včino, kak „dober red6, da je Joška ednok na po!i malo zmujštrao, podevčo. ,-vTr Joško, tak gučijo liídje po vesi, ka ti je Zvonarica i¾kšé- bajito ¾ktöhata, ov¾k Br¾f" ne .vzeo rženoga beračeka, gda bi bogatejšo tüdi Iehko dobo. Pravim ti, pazi! Da* te tiva Zvonárovi tak spreobrnejo, ka ešče vse. One ti bodo zapevedavale, ti boš pa njimi pokcren pes. Zato če ti žena pravi čarne, ti pa ravno č pravi: bele. Naj se ne smeje cele ves, da je Krámarič Joško lače zg(ibo i je ženski mesto njega nosita. Joško je eno malo začüdeno pogledno na te guč. Aha, stari je pa li nevoščeni na Mari-čino srečo! — si je mislo. Znam jaz svoje delo, je že poravnam, kak se meni vidi — je pravo glasni zatém. Ali domoidoč si je če!o zgrbačo i gda ga je Mariča pri vrátah z temi rečmi sprejela; oča bodi pa mi pomo:i zrešé-tati to pšenico za mlin, je snehp vkraj porino. -r- Samo jo presejaj! Da hüdobne reči so tam v Joškovoj glávi rojile. Volo je ogülo, punice je pa celo ne mogo viditi, bar je ona tak dobra düša bila kak fa!at krtlha. Kaj je dospelo toga Joško, da se je tak preobrno ? se je sirota Mariča trla glavo, dokeč si je z kiklom predpašnjeka doltekoče suzó brisala. — Kaj? odgovorila je ma'i. Toga je gotovo Martin stric kriv. Zdaj ne dugo, gda smo konople v potoki namákali, je Kata tak gizdavo prek skriöala: No, Joško je več ne takši, kakši je bio. Da moj oča so ga navčili, naj lač dol z sébe ne dá potógnoti! Jaj té Martin — jokala je Mariča, da so mi velike nevolo napravili I Pa ešče vekšo nevolo je napravo! Gda je zima prišla i ž njov dugši večóri je odra-tao Joška kdašte v krčmo, tam sta pa pilá pa pilá pa se kárta'a do zorje. Čte je Mariča jočič prosiÍa moža, naj ne poteple penez i časa, je samo z ramami migno: moji so penezi, ti si nikaj ne k hiši prinešla. Pa ešče dosta drügoga 1913. dec. 14. NOVINE s. S Portugalskoga. Zadnja trP leta se je list že Marijin večkrat spomeno z žalostno dogodkov, šteri so se godili na Portugalskom. V toj državi so najmre socialdemokratje pa li-beralei prišli do tak še moči, ka so kralá preg-nali, pa so nastavili lüdovládo, to je takšo državno obliko, v šteroj vsako 3—5. leto ze-berejn človeka, tak zvanoga predsednika, ki te vláda države, pokeč njemi leta ne prettčejo. Pa kak znaglič se njim je posrečilo, ka so se znebili kralá, tak so včasi začnoli preganjati katoličance ki so kraji bili zvesti. Najbole njim je na poti bilo dühovništvo. Nüne pa redov-nike so po Bili metali vö z kloštrov, pa so se po!astili njihovoga imanja. Tüdi posvetnim dtt-hovnÍKom so nej prizanesli. Zapirali so je v temlice, tak ka jih je v vnogoj temlici bilo na stotine, pa so ž njimi ravnali na najdrše nači-ne, či ravno ka so nigdar nikomi nej včinili nikaj hüda. Pa nej samo dühovniki so njim na poti, liki se ščejo znebiti Boga tüdi. Križe, razpetja so najmre zmetali vö z šol pa z cerkvi, pa so mesto njih postavili državno zas-tave, šteroj zdaj ščejo, ka bi njoj lüstvo ska-žtlvalo takšo čast kak Bogi. To je najmre uka-zano, ka se pred državnov zastavov more odkrili vsaki. Što to ne tčini. je kaznüvani z vozov do leta dni. — Tak žalostno se godi v državi, ge zebirajo takše poslanec, ki katoličansko vero zametavlejo. Poglednimo zato mi vsigdar dobro, koga mo šli devat za poslanika, ka nas ne zadene tak žaloštna usoda, kak le zadela portugalsko liistvo. Že—sna je šo na škedjen. Ješovniko-voga Ivana hlapec v vési Arje je ze-sna šo gori na škedjen, pa gda je gor prišeo, je spad-no dol na trda tla pa je obltžo nezavesten. Sir-maki so se zgenole mozge, pa njemi je počila . o.batija Na dpligi dón je mogeo s toga mreti. Gda komendjaš pride g vojakom. V Go-,rici je to jesen dojšlo k konjenikom tüdi ednoga komendjaša, ki je bio jahaé v nikšem cirkusi, pa je zavolo toga dobro znao pa razmo vse pri konjeh. Te mladenec se je pa pri vo-jakaj sprva delao tak paklavoga pa nepriliénoga, ka je podčastnik, ki je včio novince vojake jahati, si nej znao že kaj začnoti ž njim. Nikak njemi je nej znao povoli na konja sesti, nej jahati pa niti na konji nej dobro sedeti. Kre-gao ga je zato podčastnik pa se je čemerio, ka je bilo že preveč. Gda ga je pa ednok pali začno kregati zavolo nepriličnoga jahanja, je se novi vojak samo skočo s konja pa páli nazaj na konja, je s tao na konji, se rásteca poslavlao nanjem, je jahao tak, ka je sedo na zadnjem deli konjovoga. hrbta, okoli obrnjeni, kak to delajo komendjašje-jahaeje v cirkusi. Z odprtimi vüstami so gledali zdaj ovi vojacje pa podčastnik toga dozdaj tak paklavoga vo-jaka, so njemi z rokami vküp pokali, pa so se nej mogli nočüdivati, kak dober jahaö je. Nazadnje se je zvedilo, ka je te mladenec jahač s cirkusa, pa njemi zdaj podčastnik nanö več praviti ne vüpa, ka nebi znao jahati, zato ka bi ga te včasi v sramoto postave. Beteg švedskoga krala Iz Karlsruhe se glási. Švedska kralica je včeraj nanagloma v Stockholm odpotüvala. Stockholm je glavno mesto Švedskoga. Iz toga, da je tak hitro mogla oditi, skleplejo da se je Gustav krala beteg, ki raka ma v želodei pohüjšao. Nagajiva starka V Palermi je mrla ne-davno 90 Ietna starka, od štere so si lüdje gučali, ka je bogata. V teštamenti se je spo-menola tüdi z svojega zdravnika. Stalo je najmre v njem : Mojemi zdravniki, šteroga vuče-nosti, neprestanoj skzbnosti pa modrim navo-dilom se mam zahvaliti, ka, sam dosegnola-tak. visiko starost, zapüščam vsebino v orehovom omari, šteri se nahaja skonec moje postele; klüč od toga omara je pod slamnjačov v mo-joj posteli. Gda je rodbine to zaglednola v tešiamentomi, so se njoj podušali obrazi. Pozvedi so zdravnika, ki je prišeo z velkim vesel-jom. Vsi so z nevoščlivostjov gledali na njega zavolo bogastva, štero ga dosegüje, pa so komaj čakali, ka se po kaže, ka je v omari, gda ga odprejo. Gda so najšli klüč pa odprli omar, je nevoščlivcom hitro odleglo, pa so se škodo-želno smejali zdravniki, šteroga je starka dobro potegnola. V omari so najmre bila lepo skla-jena pa nedoteknjena vsa vrastva, štera je zdravnik starki zapisao celih 25 let. Nagajiva ženska si je vsako vrastvo, ka njoj je zdravnik zapisao, dala napraviti, rábila (nücala) je pa nej niednoga., .. 1300 delavcov zgübiio delo. Vodstvo to-varne za ladje v Fiomi je vő zaprlo 1300 delavcov pa je stavi!o vso delo, zato ka so kovačje napadnoli merara Eisenteufla pa njegovoga po-močnika, pa so lüčali na pjiva 'razne železne predmete. Na Rumunskom železniška nesreča. Pri Golesi sta dva vlaka vküp vdarila. Stirje so mrli, več krčij je na nikoj vdarjenih. Grofičina zapüščina (herbijaj. Pred par dnevi je v Bćči v hoteli Bristol mrla' grofica Osten Platen. Pri zapišüvanji zapüščine so najšli eta: 60 oblek, ilO krajnš6akov, vred-nostnih paperov so najšli vse vküp za 2 miljona koron. Najcenejša obleke je stala' 5000 koron, krajnšöake vsakoga posebi so ceniti od 1000 do 12.000 koron. Pokojnica je za svojo obleko na leto zdavala 400.000 koron pa je na te način večino svojega premoženja že zapravila. Grofica Osten-Platen je v zadnjihietaj osemkrat -¾la napraviti teštament i pa malo préd smrtjov, je pravo, kaj je Maričino srcé, kak meč.ranilo. Na vse to ga je pa Martin napelavao. Da strica Martina je jákó težko stalo. da je ne njegova hči prišla Krámarčovim za gospodinje, őemóre njemi je to tüdi z vrhšilo, ka je Ka-tin mož, Palaéokov Štndor, grobianee, čemer-njak i siromak bio. če se je Kata cifrati štela, se je samo z < éinskoga mogla. To je pa sfalilo tak li, kak sneg na sprotoletje. Martin je več hodo v k:čmo, kak okapat i kosit, dva sina sta se pa ponjem vrgla, manjáka posto-pača sta bila obadvá. V takših 'rokaj pa zgori to najlepše imánje. Sirota Mariča je m¾!ila, da od velike žalo:ti mreti more. Če njoj; je večér mož odi-šeo, spát je správila dece — mela je že štiri — zatem se je pa ona tüdi dolilégla. Ali zas-pati je ne mogla, zmórom je nalükávala, gda njoj pride mož domo, Moj Bog i moj Gospod, kakšo düšo má té človek, ka dón za dnévom tü po vrže ženo, drobno deco, on pa ide v krčmo lumpat? Vküp sta jokale z materjov. Ob, kak hitro je mino čas, gda je ešče blažene bila, ali hitro se je na trnje obrnola tista n šterna roža, štera njej je na drevi živlenja zrastla! Tak je živlenje. Po krátkom, dobrom začetki, dugo, žalostno nada!jávanje. Kaj si naj začne? Sčem naj moža pobolša? Da je tak žmetno ládati okornoga moškoga če je rob kakše strásti. Bila je v občini edna stára püklava dekla, Omaróva Julika. Na njej se je brüso jezik vsaki malovreden človek z vési. Tak püklava, tak ni-čevna . . . če so od koga šteli praviti, da je veliki nevoláš, so rekli: takši je, kak Omárova Jula pa ešče’ nevolnejši. Ta Julika je šivala ženskam i deklam z vési pančore, robače pa drügo takše odevalo, če njoj je zdravje, dopüs-tilo, da največkrat je jeti¼a, to je kašlava, zadüšliva bila sirota. Mariča njej je ednok tüdi nesla ništere fürtoje, naj njej je zašije. Da od teh mao, ka je Joško iokaš grátao, se je ona mogla z vünešnjim gospodarstvom brigati, záto ka je Joško vnoči pio, vudne pa spaol Tak je ne mela časa za šivanje. No Julika, nesem vam švelo. Ste zdravi ? Hvala na pitanji, sem, hvala Bogi. Tre-šelčne tráve 6aj (tej) pijém, pa menje kašlam. Jaja, na telovno nevolo so li najde vras-tvo, zdehnola je Mariča,— Da bi na dllševno tüdi bilo. Tüdi jé, golobek, veri mi! Jeste? no meni bi je prav trebtlo. Znáte tak, kaj mi zali . . . Joško. Znam, kak ne bi znala. Vi ženske gučijo od toga, čeravno je ne pitam. Vidiš, golobek, na tvojo nevolo bi tildi bilo zdravi!o, ne pravi, da ga ne. Kakše zdravi!o ? Bi flajšter na Joška gor-djala ? To ne . . , nego meli z materjov i z decov vred vsaki den vküp, posebno k Blaže-noj Devici Mariji! Boš vidila, da tá dobra mati, štera je teliko nevoI mogla na tom sveti prestáti, ti rada bo pomagala. Jaj, Julika, da pa nemam časa, vsako delo mené čaka na poli i doma. Že oprávi, koga ide. Sejadev i kosidev je za moškoga. Mariča se domo pašči pa materi ovadi, kaj njej je Julika tanačivala. Prav ma Julika! Od školnika je ešče čednejša, — dostavi Zvonarica. I ešče tisti