I
f ■
Izjava Slovencev proti Avstriji
r ^Bt/-*-,-'	..............•	i/
11 ljudski shod v četrtek v Grdinovi dvorani
—Tekoči dnevni dogodki f i z van redne zgokiovinske važnosti za vies jugoslovanski narod, zahtevajo, da se narod večkrat zbere, sliši Razlago do-£ godskov in uikrene na svojih zborovanjih ikar je potrebno in nuijno za javnost. Vsem dR vam je znano, da je ameriški | kongres napovedal vojno A v* atriji, t. j. oni državi, odilocder i smo (prišli mi Slovenci. Ameri-S&ftka vlada povdaTja, da ni na-povedala vojne napram narodom, ki prebivajo v Avstriji, ampak samo napram zločinski avstrijski vlaldli, napram vladarjem Avstrije, <ki so v svoji hudobiji neprestano škodovali Ameriki in ves čas e podpirali ' Nemčijo, morillko sveta. Dolž-| ariost nas ameriških Slovencev B db tej prifl'iki je, da se zberemo vsi krat eden in ukrenemo ^vo-je ikorakiev Zato je sklenila : Stovenslka Narodna Zveza pffi* rediti ja<Ven shod Slovencev v develandtu, na katerem se ibb razjasnilo rojakom, kaj pomeni vojna Amerika proti Avstriji, kakšno mora biti stališče Slovencev v Ameriki tekom te vojne in ikaj naj se ukrene, da se obvaruje Slovence vsega onega, kar nosi vojna s seboj v med dvema državama. »Shod se vrši v četrtek, 13. dec. točno 0I1> 8. uri zvečer v veliki Gr^
!i|ovi Klkrorani. Poyabljemi «0 Vsri zavedni Slovenci «z Cleve* landa, /Newbwnga in Collin-<wooda. da s4fe gotovo navzoči. Govorili bodejo: Dr. J. M. Se-lžškar, Ivan Tomaiič in Ruk dolf Trost. Prebrala- in odobri-
___la se bo izjava ameriških Slor
vencev, ki se~p6tem pošlje predsedniku Wilsonu, senatorjem in komgresmanom, guvernerju ter županu, ida se obvesti vsie kakšno stališče zavzemajo ameriški vSlovenci v teh skrajno zgodovinskih <lne' <vih vojne napovedi Avstriji. Shod ne "bo političnega značaja, ampak podučnega in uporabila se bo ta prilika, da ponovno izrazijo Slovenci svoje izjaVie lojalnosti napram veliki atmeriški republiki. Naj nikogar me manjka na tem shodu, Bi vsak naj pride kot zaveden ameriški Slovenec, ki odobra" va korak ameriške vlaitKe, ki jei napovedala vejreo Avstriji.
— V tovarni Tllve Otis Steel Co. je V pondelje(k ubilo splošno znanega rojaka Martina Vintar, stamijočega na 6619 Bionna a ve, Pri delu mu je najbrž sponkirsni'lo, da je padel v ogromne valarje, ki so :gla popolnoma zdrobili. Bil je na mestu mrtev in strašno razmesarjen. Ramjiki Vintar je Jbiil star dkoli 40 let in zapišča obilo družino. Bil; je član društev sv. Janeza Krst. 37 JSKJ in dr. iSlovenec SDtZ, poznan povsod kot pošteni klbmač člo" vtek, velik prijatelj društev in se je vdeležSl skoro vsakega pogreba drušitvenih članov o-nih idrulštev, kamor je spadal. Pogrelb se je vršil v sredo dopoldne. Iskreno so?alje preostali družini, storodnikoni in vsem ki so ga poznali, njemu pa srečna večnost po presta" lem trplenju!
—.Umirila je Mrs. Fanny Baraga, v starosti 26 let. Doma je bilia iz Starovo pri Cerknici. Umrla je v City Hospital, Tu zapušča trenje, otrok. Večni ji miri
—Nezaslišan _ mraz ki je, divjal od preteč ene sobote naprej je povzročil mnogo trp-tnvja v mestu, posebno med revnejšimi sloji. Šele v torek proti popoldnevu je mraz nekoliko, dasi ne mnego odnehal. Plin, ki greje cleveland&a
stanovanja, je skoro popolnoma zginil, in ljudje so pri pe-če|h zmrzovali. Premoga tudi ni fdtovolj. Mnogo šol* v mestu je bilo zaprtij v pondeljek in torek. Mesto je odredilo, da se odpre nova sodnija in nova mieistna hiša zvečer za vse one, ki doma nimajo gicrkote. Vodovodne cevi so zmrznile, in ko so jih ljudje tajali, je nastalo v mestu 72 požarjev, ki so pa bili seveda' takoj pogas* njeni. Promet s cestnimi kara-mi, afvtomobili, trncki je skoro popolnoma omagal. 14 tat že ne pomnijo tako sitroge zime v <flecembru. Premoga- primanjkuje nic^tu in komipanijam, tako da je nevarnost, da nam tiudi elektrike zmanjtk«.
v
—Dva roparja st a napa na v torek zvečer Štefana M'und-ruŠ, 919 Addison Rd. in mu u-kradda cev za premogovo peč, katero je Munruš pravkar kir pil, da si razgreje stanovanje. Pol:cija je 'bila takoj na mestu in je lopove polovila. ,
—Vsi uslužbenci Cleveland <5* Southwestern železnice fo zaštrajikali. Raditega je v torek izostalo iz Clevelanda 15. 000 galion mleka in le malo diružin na izapadni strani je »dobilo nvHeko. Uslužbenci zahtevajo loc več plašče na uro, kampanj j«' ponuja le y centov. Policij a je v patrolnih v^o-vih vozila ljudi rz West rarka v mesto na dek>.
• —Društveni tajniki dobijo v našem urtfcBu jako dobre pivnike zastonj. Pivnik je tajniku jalko uporaben. Na razpolago jih imamo več tisoč. Oglas te sel
—V soboto, 15. dec. se zvi" ša voznina v Clevelanidu na cestni železnici. iSedem let so Clevdandčani plačevali 3 cente za vožnjo. Od pohote naprej bo vožnja 4 cente, ali pa dobite tri tikete za 10 centov, do-čim se za vsak transfer povrne cent, kar dosedaj ni bilo v navadi. Kdor se terej vozi po cestni železnici, kupi tikete in transfer, se Ido v IttMoče ce" neje vozil, dočini Ixxtejo oni, ki rabijo samo eno ikaro za vo-
žnjo, plačevali več.
—15. seipt. je Julius Kish. Avstrijec, umoril Fredericka Bartells, supermtendenta The Gasser Co. z namenom, id'a 'odnese tdtemr, 'ki je tl>i 1 namenjen za izplačilni delavcem. Kmalu poznejiei je bil prijet, je priznal dejanje in v torek je bil obsojen v -dosmrtno je'60. Kish se, je, rešil smrti na električnem stolu S*tem, kier je 'precej d'C-1>er iznajditelj. Pred tremi leti je prišel iz Avstrije in je star šele 20 let. Ko je bil v ječi, čakajoč smrtne obsodbe, je dobil iz Washingtona nazna nilo, da so mu Zjed. države podelile patent na varnostno ključavnico in- obje d nem deluje tudi na nekem aparatu, i!d je velike važnosti za submarine. To ga je rešilo smrti, in najbrže mu Ibiodtejo v ječi dovolili nadaljevati z ' iznajdbami.	\
\
—Zvezina vlada je nasveto* vala kom pan i jam, da ne plašča j o za delo onih uslužbencev, ki ne morejo pokazati regisra-cijske karte. To je »povzročil!^ da jie v torek stotine tujcev oglasilo se pri vojaškem uradu in ■ zahtevalo kiHjplikate registracijskih 'karlt. Mnogi so se izkazali, cla s<o se v resnici registrirali, druige so pa zopet zalotili, da so slaokerji in so jih zaprli,
—300 funtov čebule, ikatero je mesto ipnodajalo v ponde" ljek jvo 30 centov pol (bavšlja je zginila - kot kafra. Pet mimit pozneje, ko je bila čebula naprodaj, je bila žiei vsa razprodana.
-^-John Zupec iz Barbertona je bil v ipondeljek pripeljan kot slacker v Qhfillicothe, in oseba, iki ga je pripeljala,, oziroma naznanila vojaškim oblastem, da se ni neigistriral, je dobMa $50 nagrade. I:z vojaške skrž»be so l)ili v pondeljek od* puščeni: Mavro Pušič, Stefan Culig in Jos. Simonovic.
Ob priliki kak« veselic«, botrlnjt In pri ve»el«m omizju, spomnita se na narodno stavbo "SLOVENSKI NA-RQDNI DOM". Vsak najmanjil dar dobrodoiel.
Jeruzalem v angleških rokah.
35.000 Turkov ujetih.
PERMIT.
Published andlittributid under permit NIL 19 authorised by the Actdf Octeber 6th, 1917, on file at the Poat Office ef Cleveland, Ohio.
By order ef the President, A. S. Burleson,
PoatniAiler General __
Blizard ovla delo v
London, iijt*. idlec. Anigileška arma-da v Palestini, spremljana s francoskimi in laškimi vojaki; je imela dane« sHovie^en vhod v mesto Jeruzalem. Jeruzalem, ki je bil nad 1200 let v oblasti "nevern&ov" ali Turkov, je zopet v oblasti kri-stijansiki-h narodov. Turki v Jeruzalemu, tki so onemogli radi pomanjkanja živeža in streljiva,.so v pondeljek razobesili t>e4o zastavo in naznanili, da se podajo. Nemudoma se je podal v mfes<to oddielek francoskih in angleških voja-ikov, da varujejo "sveta mesti" y Jeruzalemu, Angleži 90 zajeH v Jeruzalemu mnozo nem-slkih šta&nih ca-stnikov, ki so se nagajali pri turški armadi.
35.000 Turkov ujetih.
Ko je paidlel Jeruzalem, se je podalo zavezniški armadi nad 35.000 Tufffcov, kj. niso imeli več streljivia niti forane, da bi se nadalje IboriH. Pto veeh katdišikih (kakor fcwdi pro* testanitbvskih deželami je zavladalo ogromno veselje, ko go je naznanfto, da je Jeruzalem padel. Paipei v Rimu je imet posebno shržbo božjo ob tej priliki.
Usoda Jeruzalema.
Splošno " se sod«, da dobijo Palestino v roke zopet Jiudje, ki so iod ntetV'-d!aj iprebivali v tej deželi. Jeruzalem postane glavno mesto. Palestina je jako rodovitna ckižela, toda potd turškim gospodiansttvom je *bi* la sikrajno zanemarjena, in najvdčje siromaštvo je vladalo v tej deželi zadnja stoletja. Toda ddkler ne pride fcflo splošnega miru, ostarte Palesitina pod gospodlstvoni Angležev. Allenby, poveljnik angleafkih čet v Palestini, je postavi<l za-časnega vojaškega guvernerja in proglasil obsedno stanj« nad mestom.
Padec Jeruzalema.
London, 11. dec. Mesto Jeruzalem je prišlo zaveznikom v roke sikoro nepošikodovano. Jem zalem bi lahko prišel • v roke . -zaveznikom še njnogfo prej, toda general Allenby, zmagovalec Jeruzalema ni hotel streljati v mesto, loer se je bal, da bi titpele mnog« zgodovinske agracJbe in bi Titrrfci ie maščevanja mesfoo zažgali. Mesto je bilo. polaigoma> okle-njeno cud vseh strani, talco da so m Turki morali podati.
5»j
Hialifax, tM. S. Včeraj je zapadel v tem mestu ogromen sne^, ki je ovira rešilnemu moštvu pri delu, Taikoj po snegu ipa je začel padati leden dež, ki je zavil celo mesto v ledeno skorjb, tako da je bilo skoro vse rešilno delo ustavljeno. Kljub temu pa Ameri kanci in Canatdci oe prenehajo s poskusi in dlasi z velikimi te žavami, se delb ,vrši počasi naprej. Vlada je pregnala iz mesta vse orne, ki^ so iprišli tja radovednost prodlajat. Iz Bostona in <lrugi|t amerišikih mest je prišlo en tisoč rzuče-nih stek'larjev, iki popravljajo okna v stanovanjih, in iz New Yorkia je »dospelo 2000 streho-krovcev. Vsako i»ro se vršij1© ogromni sprevodi po- mestu, ko ipeljejo mrtvece na skupna poioopališče. Ljudje so odne* hali islkati med mrtvimi svoje znance in prijatelje. Iz v-s«eh krajev prihajajo vja'ki z 'bolniškimi potrebami, »dravili, toq> lipii odejami in živežem. Tod« silna nevihta, <ki zdivja že neprestano 24 ur jako ovira dohod vlakov.
Včeraj so »oblasti izročile 11* rarffroe številke o smrtnih in d-nugih slučajih tekom eksplozije : Znanilh mrtvih je dosedaj 1290, nepoznanih 940, nadalje so pokopafli 1920 trupel mrtvih ljudi, ranjenih jiei 6000, brez strehe jih je 25.000.
V miestu takp 'primanjkuje hiš in prenočišč, da je vlada izdala stroge odredbe, da se nikogar ne sme ipiistilti v mesto, razven če je član rešenega mimštva. Mnogo stotin ljudi umira .šp visailo dbn; kier nisip meli strehe, so se prehladili in jih je pobrala pljučnica.
Nemci pripravljeni za odločilno bitko.
Napadi Nemcev v Italiji sa ustavljeni.
Wilson zahteva podržavljenje železnic.
Washington, n. dec. Pred-sellnik VViUon lx;i še pred praz riiiki šel pred 'kongres in bo zahteval, da pridejo anueiriške železnice tjitotd vladno kontrolo. Železniški .usluiibenvj zahtevajo večjo plačo, železnice same pa zahteivajo povišanje tarifnih cen. Ker ne more priti dkf sporazuma, je po mnenjn predsednika VVjllsona najbolje, da vlada sama prevzame vod* stvo železnic© tekom vojne.
Kajzer naj se odpove?
Genie^a, švica, 11. <lec. — Grof AlbrechJt Goklbee, jako •upljiven član nemišlkega parlamenta, piše v "Deutsche Zei-tung-", uradnem organ/u pan* igermans>k»e( stranke, da naj se »kajizer io)dpove v korist Nemčije. Gof Albrecht pravi, da če hoče Nemčija obdržati cesarsko rodbino Hohertzollerncev, da mirtra obdržati tudi militarizem, in nadlaljujie: Radi tega vzroka mi, poslanci naroda v drža/vnem ztxmi, ponižino svetujemo vašemu veličanstvu: Ali ni v soglasju z zgodovino Hohenzollemcev, za napredek nemškega naroda, da se pro* s to vol j no odstranite in s tem zasiffurkate mir nemškemu narodu?
Nemčija v obupnem boju.
London, n. dec. Vsa -pord-čila iz fnonttiq naznanjajo, da bo Nemčija poskusila z naj.* večjim napadbm na zavezni-šiko fronto, odkar traja vojna. Iz vseh krajev'fronte prihajajo poročila, da je Nemčija spravila skupaj ogromne čete vojaštva na francoski itn belgijski fronti, in da je večina teh čet dospela iz ruske fronte, »kar je Nemčija mogla sto* riti le iz izdajstvom Iboljševi-kov. Avstrijski zunanji minister Oernin je odpotoval v Berolin po nasvete.
Odločitev mora priti.
•Mednarodni izkušenci opisujejo položaj sledeče: Ker Nemčija ni mogla dohiti odločilne fc.itke na lahkem bojišču, je obrnila swje oči na zapad' no ilx>jišče, kjer bo skušala zlomiti silo zaveznikov in zahtevati mir z dogovori. Nemčiji je lailvko, ker je spraznila rusko fronto. Toda Nemčija mora hiteti,, ikajti splošno se pričakuje, da vladla bolj&evi-kov ne bo trajala doligo, da se vrne Rusija na 'bojno pcije in da bo v kratkem en milijon Amerikancev v Franciji, . in drugič tudi, če Nemčija n"e dobi odločitve to zimo, da zna nastati revolucija v INlemčiji, ki povzroči padec ikajzerja. Kje bo prihodnji spopad? Francoski in angleški generalni štab se zaveda hudega udarca ki prid'ev radi'tega pri* hajajo k vseh »krajev rezerve na bojišče. Kje se vrši prihodnji spotpad, nihče 'me ve, ker nemška artilerija bombardira oelo fronto.
13 obešenih.
Forst Sam Houston, 11. dec. Vojna soidinija je v tem mestu oibsodila 13 zamorcev na smrt na veša/lih, 41 na dosmrtno ječo in S jfh je IhrMo oprorščenih. Zamorci iso bili člani ameriške armade, !k i so priredili izgrede proti belemu prebivalstvu me* sta Houston. Trinajst obsoje* nib zamorcev je bilo nemudoma dbešenih.
Washington, TI. dec. Najnovejša nemško - avstrijska ofenziva napram Italijanom se je popolnoma izjalovila. Iz Rima se poroča, da so Nemci in Avstrijci žrtvovaJi nad sto-tis»oč mož za breuspešen poškiliš, da poženejo laško arma" do nazaj.
Uradno poročilo.
Lašika vladia naznanja: Strahoviti tboji tekom zadnjih dnij na celi ilaiški fronti so ponehali. Le ttvpatam se oglasy še kak top. NaidlcloVeis'ki <xlpor laške armade je preprečil avstro - ognsikim četam, tla niso m«ogIe nikamor naprej. Dasi 'Nemci v resnici niso bili. pora* ženi,toda so trpeli tako ogrom ne zgube, da so morali pnene-hati z napadi. Nemci 90 se posiljevali največjih topov in na padali v masah skozi tri dni, toda fronte niso mogli nikjer prodreti.
'Vrhovni poveljnik avstrijslke , armade napram Italijanom je general Conradi. BH je mnenja, dla se sme absolutno zane* sti na svoje moštvo, ki se bo rado žrtvovalo v (korist Avstrije. Toda pri tem se je strašno zmotil, V avstrijskih vrstah je nastal strašen nered, ko j« parilo tisoče najboljših vojakov. Najmovejšta ofenziva Avstrijcev ni samo izjalovila vseh načrtov IN)emcev in Avstrijcev napram Italiji, ampatk Av* sitrijci in Nemci so prišli v tako nevarne pozicije, da je danes 'Jaška armada veliko bolj pripravljena zat »ofenzivo kot prej. Vsa avstrijska armada se nahaja v taiko slabih postojankah, da motajo celo vodo
<za- vojake voziti s posebnimi
vozovi na finonti.
Poročila iz Rima in Berolina.
Rim, 11. dec. iStrelni jarki pti Caposilkk katere «0 zasedli INIemci, so 'bili zqpet osvojeni od Italijanov, in 400 Avstrijcev je bilo pri tem zajet h. Nasprotno pa se poroča iz Berolina, dia so avstrijslke čete včeraj vzhodno odi Caposil-le napredovale in zajele 200 Italijanov.
Ogromna ofenziva na zapadni fronti. \
/Llondon, 11. jdlec. Nemška artilerija je začela s\ strahovitimi napadi na celi zaipadni fronti proti francoski in anigle ški arnvaidi. Nemci se pViprav-ljajo k največjemu napa<ki na zaveznike na zapadni fronti. Da zaikrijejo svoj namen, \so začeli Nemci ibomlhard'rati vso francosko in angleško fronto, dočim v resnici nameraivajo pr»re<liti infanterijski naval na samo enem mestu.
Vojaki iz ruske fronte.
Francosko uradno p»cročilo naiznanja, da se nahaja na zia-padlni fTontj številno nem«i<ih divizij iz ruske fnonte. Nemci niso priznali ruskih mirovni'h pogojev. Rusi so zahtevali, da Nemci ne poišljejo vojaštva iz ruske fronte na zapadno fronto. Toid!a Nemci se niso ozirali na to. Ker so prepričani, da je Rusija pod vlaido boljše v i ko v absolutno nezmožna, da bi se ustavljala .njih armadi,je sčisti la ruslko fcronto in . uporabila sedaj te vojaike napram Angie* tzem in Francozom.
■ • "'p
Zavezniki so pripravljeni
Oaneral Haij? naznanja (ronte, da je armada Angl« in Francozov pripravljena biti vse nemšike napade. St lo Nemcev na >zaipadni fi_, se je pomnožilo «a najmanj divizij odlkar je Rusija sikleii la premirje z Nemčijo.
Avstrijci na francoski fronti.
Iz Londona prihaja lo, da je nemški in avst generalni štab sprevidel br< uspešnost ofenzive napram ški arniaiPi ,radite|ga je denfimrg sklenil, da z vso napade zaveznike na za fronti. Več divizij avstrij ga vojaštva je bilo transfe nega na zapadno 4>ojišče, pomaiga (Xemcem v boju Francozom. Tudi iz Pariza poroča, <da je opaziti na sektorjih mnogo av v .»Jakov,
Revolucija v Po^tugalu.
Lisbon, 11. dec. Pc revolucija se je zvrštla mirno. "Samo" sito Pc cev je bilo lustreijenih, ma ubitih in nekaj nad njenih. Sedaj vilada na gaLskem popolni mir. nik Paes se nahaja v v glavnem mestu. Nova lucijonarna stranka na gaJskem je zahtevala od sedniika repulbililoev dla se ve. Objednem se je ii nova revojucijonarna vi bo podpirala zaveznike štvom in denarjem.
™ ■ — ; • .
Japonci v Vladivostoku. Kozaki proti boljševikom.
, London, 11. dec. Precej zanesljiva (poročila naznanjajo dla so se japonakiei čete izkrca^ le v Vladivostok«, Sibirija, kjer so naiklopic'ene ogromne zaloge sltreljiva in topov v za rusko armado. V Vladivostoku je toliko municije in toptov, da jih vsi vlaki sibirske železnice «ne morejo zvoziti v Rusijo teikom štirih mesecev. Za* veznilki so mnenja, da ^e dobijo t!o orožlje boljševiki v roike, da ga prodbijo ikajzerju, in tako bo onož-je, ki je' bilo prvotno namenjeno <za zaveznike in izdelanb za zaveznike, uporabljeno proti njim. Raditega se je izikrcalo več japonskih regimentov, iki varujejo stre* ijivo in topove.
London, 11. dec. Vlada bolj-sevikov v Rusiji se je pričela tresti in panika/ se je polotila Lenina in Trotzfkya, sedanjih agentov kajzerja v Rusiji. Kozaki so začeli z velijo protire-volucijo in imajo v svoji olbla-slti ves živež, <ki je namen}en za< one kraje, kjer se čutijo boljševikf v oblasti.
Ce revolta -kozakov nacialju' je, tedaj bo Petrograld' izstradan in vsa vtečja mesta, kjer so se boljševki fpolastili obla; sti. Boljševiki v Petrogradu naznanjajo, <La so <kozaiki v Rostov« namestili topove po strehah hiš, "da terorizirajo prebivalstvo."
Trije kozaški generali, ki so pri kozaikah jako priljubljeni, s0 se zjiedinili, da naredijo konec anarhističnim razmeram v Rusiji. Ti generali so: Dutov, Kaledines inKornilov. V Mosikvi se je pričela revolu* cija m kozakl so treščili vlado boljseviktev. Boljševiki so razpostavili po mrstnih ulicah strojne tpušflce — svofje brate Ruse znaijo namreč dobro streljati toda za ka/zerja ima-
jo prijazne besede—toda^H zaki so hitro pomedli z iz« jaflti in jih zagnali v beg.
Ruskie čete v mestu, pdjH poveljstvom prostaka Musrav|B jeva ,so odjpfovedale pokorSi^w n o (bolj š e v i kom. Genera! dines, hetman IDonskih krritM kov koraka proti Ukrajini, ifl krajinta je sovražna boljše^B kom. Nova sibirska repuibnH je prepovedala izvaževati koršnjikoli živež boljševikainH v evropsko Rusijo. Boljševil@ so poslali Rumuncem iiitiniiaH turn, da morajo prenehat!vJM vojisko proti kajzerju. Vršijaa
Boljševiki tep«ni od ženile Ji
Petrograd, Mi dec. V mestttl Sloinn, Mohilev okraju je nclfl ženski 'bataljon smrti'' nap^fl del vojake boljševikov in »H po kratko mboju popolnom^ premagal. Boljševiki so se |B
Boljševiki v prepiru med boMh
Petrograidt n. dec. Glastloj
ilx>ljševikov "Pravda' "Mi smo absolutno prepričanljM da če bo skušala Nemčija usMl liti nečasten inir, da bo vsa ru^ ska fronta zaplamtela revottM cijonarnega entmziazma biranila z orožjem rusko revolj lucijo. 7 nečastnim mirom ofl strani Nemčije, bodb vsi na^H <H prepričani, da se zavezn«| borijo za obstanek* pravico ot^
Nemški mirovni pogoji
Petrogradski dopisnik čas^fl §*sa "Times" naznanja da jXlemci v dogovoru z Rusi stasia vili sledeče mirovne pog^in "Nemčija mora imeti konli^^H nad ruska pšenico za prihodi njih petnajst 4et. Vse nemlflH blago mora iti v Rusijo bftfl vsake eolnine. Vsa zemlja, jH je sedaj zasedtena od NeojdjH os t ail e nem&ka."



M	' M	M	M
^im	m	m m	m	#1
m ■ ■ ■	■ I W I	K	■
M ■ __■ '	■ ■ JM	fH .
■ ■Ji mt £11 Jk 111 IW mm I -	I IflJiW^l uA
UC V ClalluoM nlllCI llid
NEODVISEN LIST ZA SLOVElnfc DELAVCE V AMERIKI.	' '
, r'i I'TnT^BTi f- rrr'i	1 -	' -L". ........'■*■- ......	■	, '	,	-	_
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, DECEMBER isth, 1917.
• .• -.Jf ki. • . >	■	j
nian Societies and
m m tt	IV
ziuont.
1	" vv. "^'V-.-y.*^-. /'f ' <[*l	•''"'illS^^B
— ' ■ ■ "ff^
% yiitwv	i
" TIm hit iiihigg mwBim
4|Q
JOPIČI (Sweters)
Rokavice
Vslilra zaloga raaikih JOPlCEV in JERSEY, zelene bele, rui«Te,modr<s •ire, temne rudeie in American
JERSEY radeio, belo, modro
Cene od
$1 in naprej
^tak » fji(PJI Jr
Rokavice
rujeve, sive in črne barve
50c do $3,00
Dajemo opeke S. N. Doma.
' ''	'^^ <	- .■dff.f!!"?!% jfWf.M^ i %m
i i	,	TiIt j TirifiT^rr^i
■ *
a išik- wkJmMmMW
nenje Wilsona o Avstriji.
I predsednik Wilson jresom zahteval, da Avstoro-Qgrski napo* j na, je izrecno pov-ameriska vlada nima izpovedati vojwo ali iz nairdd'V ki se naha-vstrtrOgrsiki, ampaJk vojne Vifilja samo av-esarsikokiialjevi rod-la/dii, 'ki se drii s tira" državi. Amerika se časa biCirila proti Av-porabila vse svoje si-5asa, dokler me bo av-;sars/ka rodbina unr lok le r avstrijski mrao* narodi, ki prebivajo , ne bodejo saimostoj-
j važnega je pred-ilsicn omenil v svoji cangresu. Wilson je ni njegova naloga, a Zjedinjenih Idtažav, osali Avstrijo. V no" izrnere Avstrije se
o je povdaril, da je t narodov, fki prebi-striji. Od marodov, laipaujejo v Avstriji, ali naj še nadalje ali naj razbijejo ter se osvobode. )o to dobrohotno
Isedntkove besede »o Ijaj vsem narodom, jo v Avstriji, da gre-in sicer nemudoma. ie 'bi mogla nikdar ne bi bujskala ene* nad dffuaega. Ive z >d narodi, Je s tem, je »daj leoieimi narodu Kbbrikala, wfaj drugemu, se je Hngta avstno-ogrska cesarska B|f kraljeva klika v držati na Hpftftnšju. in na vladi. Proti Če-Hjiom BO puntali Poljake, proti Mpaliaflcom 'Maloruse, proti O-Hi Hirvate, proti Hrvatom Hjb*. proti iSlowemcem Italija* lie, Italijane proti Nemcem. Kjiko se je wtik> avstrijsko dr-Hpvno Ikolo nepefctano v med-BBjfrdcilni mrlifnji. Avstrijska gBfada pa je medtem <tx>pala, Bpitoi, pfeihala v suižnjost in rev-H^ltio narod za narodom, a Remški nanod edini v Avstriji lie imel pravice, je imel vladne Bffodnosti. L* poglejmo koli' Hf»Je Slovencev, Ce"hov, Polja-Bpr, Slovakov iz Avstrije v gAmeriki? Slovencev je skoro Htaajset procentov v Ameriki. RjMi je (kaj avstrijskih Nemceiv BjtMkaj'? Ne. Basi Je Slovencev » Avstriji desetkrat manj kot SuNemcev, pa je Slovencev iz gAvs.trij« desetionait več v Ame-Riici, (kaskor pa Nemcev iz Av-pttrije. Tio anaei,,<da Slovenci Hib mogli živeti v Avstriji, HRočiirn .re ie Nemcem nudi'la Bfca	uil j>lnb • živ!j
J|PredseJdlnik Wilson tonej Spravi, da je razkosanje Avstri-pe stvar narodov, iki prebivajo Bv Avstnj'. S tem je rečerec, Eda se moramo Slovenci, Hrvia-pti, Čehi, Slovaki, Polja/ki v Kramer iki kot v stari domovini »Organizirati ter pomagati tre-Kflati zastareli, prepereli av" Hatijski državni sistem in nasuto njega postaviti svolhod-K»o, moderno vlado. Mi Sloven-Kp -kot ostali Slovani smo že ■tared ili koralk v ton. Take j Hco se je začela evropska vojna, ise je v Londonu r?s.tanovil od" Hmr slovensikih, h'rvatsikih in H^Nkih narodnih mož, ljudi, Hdi so bid i d:! naroda izvx^l jeni v KAvstriji, Wa se 'borijo za pra-Kvice Jugoslovanov. Ta odbcr He začel niDumorno in z vsemi Elilaim delati za osvobojenje
Slovencev. Nailsl je priznanje ipovsiodi v Riusiji, Franciji, An gliji in Ameriki. Vzdržuje svoje uraidjet v Petrogradu, Lon donu, Rimu in Waslun»gtonu Ako se (hoče narediti kaj velikiega, se mora imeti dobrd vicid'stvo, izkušene može in podučen narod,'ki slekli svojim vodiUeijjem. Kalcfar se gre za to, db je treba narodu ali u mreti ali pa si izvojevati svo bodo, tedaj mora zginiti vsako stran kar srtvo, vsi medsebojn prepiri, kadar se gre za naroklno svdbicxio, ne smemo poznati ne vere, ne hrezvere, ne monarhizma, ne retpufrl ikaniztna, , ne socijaliz ma, ne ikapitaliziina, ampak s,a mo — narod. To je vrhovna avtiefiteta, iz katere izvira vse iJ'rugo. Narodne koristi v splošnem morajo prevHaiaiovati. In naravna korist danes ni nič druzega kot — narodna^ svobodna, neodvisna država, kateri bo narod gorpod&r. Kaj pomeni prepir ob časih, -ko se gre za življenje in smrt, ik-aj pomenijo strankarski preipiri, so niaan jasni, živi vzgled Rusi. ki so po^padcu carja prišli v hujšo snižnjos.t kot so 'bili prej. Namesto <da bi obrnili orožje pnciti slkupnemu sovražniku, Nemcu, ki se zahrbtno, priliznjeno nastavlja Rusom, da jtto spelje v (past in oslepari za deželo, pa se koljejo med' seboj, teče bratska kri, To se je zgodilo raditegia, (ker nared posluša neodgovorne ikričačf, agitatorje, ki imajo vedno polna usta dobrih, zapeljivih be
je treba edinosti, ki smo maj-Ben narod, nteizkuišen, zapeljan ! Cehi se ravno tako borijo za svobodo in rešitev izpod avstrijskih krempljev, tudi oni imajo načrte <za republiko ali za drugo, formo nove s v otboc ne Češke, toda tam ne IdHa tega pet, deset strank, ampak ena sama stranka. Socijalist drži roko v noki s katoliča nom, repulb'likanec se brati monarhistom, a ves narod ima pred očmi ne — neipuiblike — ampak —svobodo narodna.
Zakaj med nami ni to mogoče, £e vsak nekaj odnJeha Če ne odnehamo, tediaj dobimo med sebe modemi Babel, boljševike iz Rusije.
Predseidkiik Wilson namiguje narodom iz Avstrije, da je tjjih zadeva in odgovornost, da -uredijo Avstrijo, kakor sa^ mi želijo. Na tllelo torej, sledimo temu pozivu. Družimo se v svobodne 'organizacije, (Nekoliko manj psov,k in dopisov v časopisju pa -kaj več dela v javnosti, nekaj več žrtev, pa bo šla.
zape- ves na«***, -ko se je prikazajla nem^ko-av«tri|jslkia armada na mejah Francijiet Odnehali so tedaj od -medsebojnega boja in skupno udrihali na zunanjega sovražnika. In petrograd' s/ki IbioijševiSci ? Ti ne morijo samo svojih lastnih rojakov, ti ne plenajo samo blagajne svojega lastnega naroda; ampak so se zvezali celo z največjim morilcem Evrope in Ciloveštva sploh, s pruskim kraljem in nemškim cesarjem Viljemom, da mu ponudijo priliko, da pomori in iztrebi zaveznike, med druigiini tudi Amerika Francoski jafaojbinci so 'bili prenapeti patrijoti, ki so bili mnenja, ti!a le s terori zmom morejo rešiti sadove revolucija in ohraniti Francijo svobo^llno. Ruiski bolj še viki pa so mnenja, tik te z umori, le z izdajstvom morejo napolniti svoje lastne žepe, narod pa naj .pogine pri tem. Sramotili i1)i spomin francoskih rudečih t'lrcr'stov, če bi jih primerjali z ruskimi izdaja.fci. Lenine in Trotzky imata txjilne žepe ir (k rade nega ruskega denarja, delavcu pa kričita svobodo, imata ped ne žepe ntemških Ju-dežovih mark, prodajata Rusijo Scajizerjai, doma ipa krčita, da je treba pobiti tirane, pu* ačata, da Nemci ikoljejo Ruse, ?oma pa zapovedujeta ruskim vojalkotn, kila jpemagajo Nleničem klaiti Ruse.
Povedali smo že, da se še nekod i ko boj it a uvesti giljotino med državne uistanove re voluc:jioirairne Rutsijle., (ker ni" sta še dovolj prepričana, če je aipetit njih privržencev tako velik, da Ibi mirno gledalli bratsko kri teči v potokih. iNfekaj veič teipiziod kakor je bilo l nča-nje generala Duhonina, pa 'bA tekla kri |po širni Rusiji, v sramoto vsega naroda, v s I trajno zadovolijinost ikajzerja.
Ta'ka vlada pride, ikadar se gotova f^kujpina Ijtfdi ispravi nal'i nardcX kateremu (kriči o "pravicah, svobodi'' od str?ni tl>nžave, kapitalistov, duhovnov iitd. Lenint! in Trotzky sta surova vzgleda najnižjih instinktov človeka. Marsikdaj je bi delavec že zapeljan od njim enakih izdajalcev delavskega naroda, in sncie krvavi, ko vidimo, da je ravno Ibratsiki ruski naroid! za/itelo to gorje.
Strah v Rusiji.
sed, a ne delajo nikdar ničesar v naroden blagor, ampak narobe skušajo ob vsaki priliki, da po vzgledu razvpitega av stnijskega gesla: Divide et tm-peraf hiujskajo naro l med seboj. Ne poznajo niobene strpnosti, po bratsvu kričijo, a nudijo »bratomor, po sv>hodi kri" čijo, pa nudlijo sužn>«bst, po tJi.Mkosti (kričijo :t upeIjujejo najhujši tanarhizem, ki ne pozna druzega kot izdajo rop, j mor.
iMenda jie vendar čas že enkrat, da se tudi mi Slovenci st'reznemo.Mfenda jiei čas, da bo demo poslušali one ljudi, katerim je naše ljudstvo že v Avstriji zaupalo in jih posta* vilo na odlgovorno mesto za obrambo narodnih pravic, da niei boklfemo poslušali "male iflcupine trmoglavih mož'' ali "little group of willfull men", ikakor jih je označil predsednik Wilson. Vsailoo izgovarjanje, da smo monarhisti, je pesek v oči narodu, ki še ni dovolj (podiučen, pesek v oči, da sle narod raziburi, razdvoji in deluje na dveh mestih, mesto ul/ enem. Mil sn>o že stoki at povedali, da tu ni vprašanje repu/bllikanizjma, monarhizma, ampak vprašanje narodne svo" Ixxtev Povklarjali smo, da niti Jugoslovanski Odbor, stokrat manj pa Repmbličansiko Združenje more osvoboditi narod, če ne bo edin, složen, bratski, Kakor se prepiramo sedaj, ko še ničesar nimamo, tako se bodlemo prepirali potem, ko bodemo kaj imeli. Mi smo trdili, in taka je resnica, da bo narod sam odločil, tedaj ko bo svoboda izvojevana, kakšno vlado hoče imeti. Dotlej pa je treba zjdmž fti vse sile, da iz-vojujemo svobodo.
Nlemci imajo dolbre socijali" ste, imajo mnogo stranki, «t<xla danes držijio vsi skupaj, ker vidijo, da jim »preti pogin, če se razklfele. In zato imajo Nemci uspeh. Koliko bolj nam
V Rusiji ni bilo nikdar mrootgto ljudi na smrt obsioje-nifli. Nki poO' 'železno tiransko vlado Romanovcev se ni obsodilo mnogo ljudi na smrt. Pojdi vlado carjev je bila smrt" na (kazen odlpraviljena, razven v s'ltucaiji'h političnih' zločincev, in mnogokrat se je zgodilo, da je bila najbolj divjim nihi-istiotni odpuščena smrtna ka zen, da so pobegnili vislicam V armadi je seveda smrtna tazen prevladovala radi <Mdi-stciiJtline''. Kenonski pa, ki je poznal narodni čut, je »cdpra vil smrtno kazen tudi v armadi 'oda izdajalci Lenine in Trotzky, ki se sedaj. nahajajo
etnolgradu na vladi znajo u-)ellijati francosko giljotino, cajti tiranija se more vzdržati io s tiranijo. Dosedaj sta sicer oba boljševika sicer se še ugotavljala upeljati giljotin'o, tod'a zna se pripetiti, da bo kmalu načela peti smrtno pesem. Lenine ni nič Iboilfjši od carja, rotaky je enako k.ut in tiraji ski.
Vsa znamenja kažejo, da se >rične v Rusiji kmalu strahovlada najhiujše vrste. General Duhonin, vrhovni poiveljn'k ruske armaitle pod Kerenski-iem je bil od vojakov Idlruhali >oljševikov sramotno linčan, D'ruihai iga je v»rgla z vlaka, da se je ubij, Tako se nova ru' ska svoboda krsču^e s smrtjo, U'mori in tiranstvom. Taki zločini ise igodijo pod vlado onfti, ki niso od' naroda zbrani, da ladajo. Pod carjem so se go-ili enaiki čini, godijo se sedlaj )od boljše v iki. Car in Lenine sta oba enaka, morda se raz-ikujeta le v tem, da je Lenine radi strupenega jezika še iboflj rteivaren Rusom 'kot car, Iki ni nikdar spregovoril z narodom, terenski se skriva, vsi boljši možje Rusije so v strahu za »vaje življenje, v strahu* ka" <oršnjega niso imeli, ko je vladaj še car. Zmerni socijalist i, demokrat je-, monarhisti, vsi enako trepetajo za življenje preki' "proletarskim vodite" em'', ki hoče s krvjo, mleičem, umori in ropi (priboriti "delavsko S'Vol>oldloM. Petrograds/ki >oljševrki niso na istem ampak ma slabšem stališču' kot rancoslki jakobinci in nncjstri giljotine iz deta 1790—1794 ati >a frantooiski ikomunardi iz leta 1871. Le okrajna/ potrpežljivost in udanost Rusov je do" sledaj preprečila splošno klanje deželi, a če bi bili Rusi istega karakterja kot so igoreči ramooizi, tedaj bi po celi Rti-siji tekflfj ipotoki, ne, relke krvi. Anarhija se me more drugače vzdržati ikot s krvjo lastnega naroda.
Primerjali smo poprej ruske oljievike s francoskimi jako-binci. Ne, primera je zaman, cajti primere ni. Desmotvlins, Marat, Danton in Robespiere, datei so bili dkrutneži, pa so imeli vsaj toliko značaja, da aa 'zn-aii braniti svojo domovino. Dcčim so d'vjali v Parizu in kifrugod proti vsem pristašem kralja, po so se na zunaj pokazsrti kot goreči ljubitelji
. j '. .	- '
prvi glas materinske ljubezni
~ V^irt Ptta£io
pesmi iizjojbirazbo kakor tudi pod učne in razvedrilne knjige. Naš poklic in naloga mora bi' ti, |dk vsak Slovenec in Slovenka na teden posveti samo dve uri umetnosti petja. V enem letu btodemo imfcJi abor, da ga bo sleherni vesel, in tak) pevski zibor bi toil največji ponos in napredek slovenske naselbine v OevelanJdlu.
Vam slovenskim starišem ki imate mladino, polagam na srce, da vzpodbujate mladino ki (Mitju, ker pri pevskih vajah rte tratijo čas na prostorih, ki so škodljivi mladini. Mladina, ki rada postopa zvečer in se klati po vogalih, bo pri pev skito vajah uživala najbolj vesele ure svojega življenja. In poleg tega se vaš sin ali hčer ka tudi vživi v slovensko na* rcUho življenjih. Kaj pomaga ,vjsa naša govorica, vsi vaš' opomini da naj bodejo otroci Slovenk če pa nimajo čuta do krasne slovenske pesmi? V p°.i ^ vam bo mladina, dru-g'ju pa v vzgled in/pouk in zabavo? če 'bo znala prepevati pnkra.-re i?ovenske pesin* Le ;jomislite, kalgo se bodete ;*.:iii srečni, če vidita tvojega sina ali hčer pri nastopu slo-venisiklega koncerta, ko doni naša petsem iz jaisno čistih slo venskih ,grl. Nobene skrbi moreče, nobene žalosti ni v družini, kjer vlada .lepoi, do-niač)ei narodno petje, ni trdba pretakati grenkih sofiz, prepričani bodete, da ste doma v največjem veseUju in sreči, ko !>dJ'etiei (poskušali je po. pesem našo ali pa ko bo fcibnela pri, ikupnem nastopu mnogih na-iih slovensikih. sinov in hčera.
Petje ne pozna nikjer meje, <d'Gtr j<e pevec je samo pevec n ničesar druzega. Petje pre" >ega visako strast, vse stranke, )etje ne pozna sovraštva, ne lozna osebnih napadov, petje e tista čuldtotvorna moč, ki jmečj najl)Olj zaksdknjeno sr-re. , Zarto pat, Slovenci, mi ki mamo take talente za petje, laj nas ne prevzanue strast o-iebne politike ali napadov, impak strast umetnega na-odnega petja, ta nam bo po* Dalje na tretji atranl.
jEwTmTWmmnsti :Ym1 ^imi;^.v.
1 r * j t' 9 ti j j " i9 *J m ' %'J H * i' -j . J 4 i ' t I' < /t Iml i t, š j /Eitj^'*. '
Dopisi.
Nottingham, Ohio. Cenjeno uredništvo: V necDeJjo 2, de-ciembra nam je društvo Edi-n o s t pr ir e d i lo~ 1 e p večer s svojim koncetorn. Zadovoljen je bi'1 vsakdto, če milje lie kaij pri srcu slovenska plešem. Lep vžitek smo meli Odi pevcev in ipevk omenjenega društva <pod vodstvom g. Primož iKogoja.
Beseda1 naših pesmi naravnost pretrese srcie, zibudi spomin na rodno zemljo, ki nam je dalia glas, da 'bi se vedrili v tuižni uri, aid 'brutalnost avstrijskega meča nann je vzela vse! (Najdražji zaklad, kar imamo mi .SBovenci je naša krasna narolltaa pesem, katefro nam je podelila narava, in v njej se kratkočasimo.
Priporočam vsem, da se vnemamo kar mogoče za slo vensko pesem. V elevetandski naselbini ibi lahko »meli slovenski pevski zbor, da bi nas noben narod) ne nuogel prekositi.
Slovenci in Slovenke, pristopajte k že obstoječim pevskim društvom in zborom, pokažite se vrednim članom majke Sla" vel Pokažite svetu, da smo narod, ki ve kaj je umetnost lepega pteitja. Pokažimo se vselej kot zavedne 'Slovence in Amerikance, d^caiimo, <Ja hiojčemo biti svobodni, svoboden narod, ponosni bodimo me samo na našo slovensko govorico ampak itutli na našo pre" krasno slovensko pesem.
iDoni pesem, brate druži, domovini vsak naj služi, pravi pesnik iStr'tar. Sledimo mu, misli,- dela naših stavnih pesnikov, ki žive ali jih krije mrzla grudb, opevajo nam doline, gore, vode, mesta in vasi, kjer se ti je tvoja mati ali tvoj oče radostno s^ja. v zibelki,
CO A IPp Ravno kar smo prejeli OlVAJLLi veliko zalogo svilnenih
•raje po zelo nizkih cenah.
$O.00 $3.50, $4.00, $4.50, $5.00.
Predno kaj kupite oglejte ti naio trgovino
Be/c/ S31 MočniKj
6205 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND. OHIO
WS.S.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
Hranite in posodite prihranke
STRIJCU SAMU
Kupite vojne hranilne znamke
ki nosijo 4% obresti. Začnite s
25 CENTI
Dobite jih na banki, posti in drugod.
Vaša dolžnost je! Ohrani življenje! Poma;
_
_
V mnogih alufejlh ®6 ljudje trpeli etraine bolečine, ie zdravili z* ner-e voznoatjo «11 d^ugo Jwleznljo, dofilm
1 Jim J« v reenlcl manjkalo Xeleza v
» krv|'
New York, N. Y.: Pr! zadnji doba, s ti Je dr. B. Sauer fa (Boctona, ki jo - Atodlntl tukaj ka ▼ Evropi, dejal: 6e W ¥ reenlcl proekuaili krt v»ah j botahnlb IJudlj, tedaj U ee Jako za čudili, ko bi pronajdli lzvanredno veliko MerUo ljudi, U bolehajo, Iker
*	nimajo železa v krvi. Kakor hitro 1 pride *elezo t kri, zginejo nevarna i znamenja. Brez telesa kri nima moči spreminjati ee v redllno enor, to-
\ rej vam nobena jed ne toortati. Va~ ' H hroaia gre »kozi stotem kot koruza akozi mlin, kjer so rolerjl široko ' nar&zen. Posledica tega Je^ da ljudje I obolljo, «0 nervozni, nekateri postanejo sfuhi, drugi pa neznansko debeli ncik/ateri komaj hodijo, drugi mislijo da imajo jeterne bolezni, nekateri
•	ne morejo spati ponoči, drugI pa bi spali Ves dan, vsem pa manjka fizične moči ln vzdržnosti. V takih slučajih je skrajno slabo jemati neprave medicine, ki vam navadno le »prikrajšajo življenje. Brez ozira kaj vam drugi pripovedujejo, dolini ste, da naredite sledečo presku&njo- Do-
! ženite, koliko časa morete delati tali hoditi, da se utrudite. Potem pa 'jemljite po dve tebletl nuxated iron 1
. Potem zopet preskusite svojo moi , in prepričajte se koliko ste d| r do vali. Videl sem mm*o ljudi, ki # redno uživati železo in bo dnevno j postajaU boljši, objednem pa so se - zgubili tudi drugi simptomi bolesotj 1 Lahko govorite ker hočete o » sdravlHh, toda kadar je treba kaj j dokazati, pa ni boljšega kot dobro | železo^ da porudečl vala tloa, da dobit« dobro zdravo meso na vaše kosti. Edina napaka e starim želez-naUm zdravilom Je bila, da je mao^ gokrat uničilo zobe, oslabšalo žeto« | dee, In radltega Je to zdravilo vefi 1 škode naredilo kot dobrega. Toda odkritjem novega organskega j&elest ■■ se je tomu o&ppmogle. Nuxated' Iron je prijetno uživati, ne škodqj«|l zobem in koristi takoj.
OPOMBA,: Izdelovalci Niucatedfc Iron imajo tako zaupanje v moft tega zdravila, da nudijo $100.00 qq| j ali drugi dobrodelni družbi, če tO ; wtravilo ne more moda ali ženo iS* J pod 60 let silaro, kateremu priznanj-kuje železa, napolniti z novo močjO»J tekom Štirih tednov, pod pogojem I nimajo drugih organskih nepHIlk. ^ Poleg tega družba povrne denar, ka- * terega ste plačali za to zdravilo^ če ' Nuxated Iron ne podvoji veAih mo> f čij tekom desetih dntj. Prodaja v tem mestu pri vseh boljših lekar-
L Velika zaloga brušenega stekla. ||| j
HUETER JEWELRY CO. I
5372 ST. CLAIR AVE.
iS"-*.


1914. V DRŽAVI OHIO
OmwmUmi.OUm 127« R	Viharmi uradi 105^ E. 62»4 St.
UPRAVNI ODBOR:
'Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clair ave. ^podpredsednik: JOHN GORNIK. 6*17 St. Clair av®. tajnik: FRANK HU'DOVERNIK, 1053 E. 62nd St. Blagajnik: JEjRNEJ- KN1AUS, 1052 E. 62nd Street.
NADZORNI ODBOR:
LOUBS J. PIRiC, 6119 St. Clair ave. |P IGNAC SMUK, 1051 Addison Road. JOS. RUiSS, 6619 Bonna ave. N. E.
POROTNI ODBOR:
JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave> AGNES ZALOKAR, 1081 Addison | , FRANK ZORICH, 5909 Prosser ave.
FINANČNI ODBOR: FiRANK M. JAK&IC, 1203 Norwood Rd. jjS FRANK ČERNE, 6033 St. Clair ave. ANTON GRDILA, 6127 St. Clair ave.
VRHOVNI ZDRAVNIK: FRANK J, KERN, 6202 St. Clair ave.
GLASILO ZVEZE:
ftcLEVELANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave.
f Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega ^odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni po-ferotni odbor, se (pošiljajo na predsednika porotnega odra Josip Kalan.
Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v ssecu ob 9.3Q dop. v (pisarni vrhovnega urada.
I Omembe pri krajevnih društvih s. d. z.
r MESECU novem,beru. asesment št. 49—17. ZOPET sprejeti:
Slovenec, št 1 — C. 2176 Jakob Oblak, 395 Anton Jalo 1984 Kozjinan Haramiba^a, 987 Iignaic Germ, 1831 Martin »bič, 32 Anton Vardjan, 608 Jlnhn Breskvar, 1538 Josip fe, 15 Frank Cos, 1881 John Kog, 1787 Josip Plovh, 1047 r Klun, 400 John Prišelj, 104 Franlk Mam, 396 Josip 2o-1677 John Smrekar, 711 Jtc-hn Krhin,- 81 Mike Valentič, John Straiivs, 1567 Louis Kilemenlčič, 194H John Pate, 1050 1 iSadfec, 802 Louis Bruk. 46 John Pugelj, 1413 Jos;p Bu-.1675 Geo. Haiaipia, 1397 Jakob Mali. Svob. Slovenke, št. 2 — C. 1794 Uršula Jalovec. Slovan, št. 3 — C. 1722 Anton Janlkiovič. ^^^Jfev. Ana, g)t. 4—C. 22k 5( Mary Miheflič, 1114 Maxy 2ni-1030 Ana Zorič, 297 Ivana .Turk, 2114 Mlary Levstek, B.Marjeta Novak, 298 Eliz. Ludvik, 435 Angela Žibert, Matida Tomas, 1574 Agnes Germ, 1392 Marjeta Jamnik, K Ivana Sodja, 1820 Mary Cimperman, 12311 Jezefa Vegel, ^■Sr Frances Kukec, 1296 Agnefe Matajišlč, 1605 Ivana Mi-Bfvčič, 1447 Ana Relbolj, 294 Josefa Tti-r.k, 1225 Frances Oki-R:§227 Ana Opeka, 1151 Ana Bradač, 14)90 'Al. Pakiž^ 1588
■	Mary Leonardi.
IpAlapredni Slovenci, št. s — ^C- 1448 Franlk Kuhar, 1764 ■ P.rank Škufca.
Hi Kras, št. 8— C. 371 Mary Gross, 461 Ignas Gross. Glas Clev. Delavcev, št. 9 — C. 1801 Jakob Kotnik. KlAlir, št 10 — C. 632 John 'Mausar, 1628 Anton Cerme. I Danica, št n -«- C. 2123 Ana Hočevar, 1696 Maty Nosse, ^m Ana Blatni
^ Ribnica, št. 12 —C. 258 Matevž Mauiser, 2160 John Va-Hpčič, 933 Anton Novak.
KClev. Slovenci,-št 14 — C. 2196 Jiohn Slemiberger, 115 Jo-
■	Tomažn, 103 Anton iLaurč, ,121 »M. Kirbiš, 708 Anton Sta-
I rance Prešeren, št. 17 — C. 2198 Fraink Drobnič, 763 Fridlhofer.
Btted, Št. 20 — C.2038 Matin Kodeh, 2004 Josip Dujmotvič. I , PRVI MESEC SUSPENDIRANI; I Slovenec, št. 1 — C. 1305 Josip Šicjgar, 63 Frank Pa-usič, Bo F«ranik Cimperman, 13116 Frank Pbnikvar, 976 John Hlaid', ■npFramk Kudler, 1045 John Papež 1281 Mike Jeiiše, 199 Frank Sobokar, n 24 Josip Stipč, 1897 Josip Hrast, 11332 Frank Ipnar, ,91 iMilkiei Jalovec, 433 Tomaž Krašovec, 803 Josip Mia-K&ič, 996 Arttan Semel, 1498 Frank 'Oolarič, 961 Frank Seni-K' 1052 Frank Semprimo>ifnik, 129 Martin Kbetamjšek, 1096 Hm Janmr, 1502 Leopold Pečdkt 1880 John Krašovec, 1463 ■c Lasntk, 1299 Jbsip Mišmaš. ^Slovan, št 3 — C. 1723 Louis Frnk, 187a Frank Krašovec. pSv. Ana, št 4. —C 644 Ivana Anko, 1589 Frances žnidar-B:J|1828 M. Škirfca, 505 Ivana Koprivec, 1243 Rjozi Cimper-En, 1359 Joaetfa Antoričiči 472 Ana Ferlan, 706 Frances IBlr, .1079 'Mary Stipic, 1526 Frances Pebe^c, 1229 Ar»a Ma-BB641 Marjeta Česen, 1546 Jezefa iSamsa, 1819 Ivana Re-B, 1492 J era Sdcufoic, 269 Mary Novak, 1827 'Frances Popek, 7 Jožefa Jalbvteic, 1147 Mfery Unetič, 1373 iMary Lautižar, 560 Znrfi Simčič, 1356 Kristina Urbas, 1742 Mary ,Novak, ^B Acta Turk, 1300 Ivana Petkovšek, 1869 Mary Bavddk, B^Stati M'attofe, 1817 Ivana Lenarčič, 1524 Ana Hace. Bfapredni Slovenci, št. 5 — C. 1073 Anton Rakovec. j ' Slovenski Dom, št. 6 — C. 497 Louis Recher, 512 Lionise pitacher, 2134 Mike Preskar, 493 Frank Kovačič, 1387 ,Louis
Bdjatt, 504 jvana PfesUdar. M Kras, št. 8 — C. 375 Frank Gbbokar.
RGlas Clev. Delavcev, št 9 -t- C. 2095 John £epirfk>, 1171 ^^■ettin Benigal, 1537 Anton Tlcvnriič..	'
Baffir, št 10 — C. 1367^ Mihael Gnidovec.	\
Planica, št n —C. 1695 Fran ves Čampa«, 664 Frances |wčič, 1628 Agnes Korošec, 1027 Margareta Klauis, 533
^Ribnica, st 12 — C. 1409 Frank Truden, 1081 Anton Uo>
John Skrjanc, 1580 Al. Kastelic, 5812 Frank Nachtigal, 1485 Franlk Česen, 1911 A1. Flolrjančič.	;
France Prešeren, št. 17 — C. 740 August Gtrstin, 1808 Josip Kušlan, 1944 Fr^uik Vičič, .1886 Ijovrenc Skok.
Bled, it 20 — C. 2022 Ignac i&orafrin* .
NOVI CLiAlNI:
Slovenec, št 1 — C. 2322 Matija Urh.
Sv. Ana, št. 4 — C. 2323 .M^ry Doles.
Napredni Slovenci, St 5 — C. 2324 Maka Kokal, 2325 Adolf Golte, 2326 John Šinkovec.
Novi Dom, št 7 — C. 23*27 John Zavtodnik.
Glas Clev. (Delavcev, št 9 — G. 2328 Karol Pleitrič, 2329 Josip GofcRec.
Ribnica, št 12 — -C. 2330 Anton Princ. .Bled, št 30 — C. 2331 Mary LipoglcMvšek, 2332 Terezija Možic, 2333 Karolina Zalaščak.
PASIVNI ČLANI:
c. 992 Franci Udovič I, ii7 Antion Peterle i, 1497 Jolm Dekleva 1, 1092 Anton GomVbaJč 1, 1946 Andrej Valenčič i, 1283 Josip Vidrik 1, 16011 Antonija Vrtačnik 2, 1446 Mark Er-beižniik 4, 1940 Alojzija Leskovec 4, 7718 Mary Stef^nčič 4. 1355 Anton iStralžSšar 5, 171 ILouis Kosmač 5, 373 Ivana Va-tenlčič 8, 212 Lfouis IBrpdnik 9, 2215 Llouis Gros 10, 630 Josip Kovač 10, 1477 Mihael Maver 10, 1268 Ana Tekavčic 11, 2162 John Gombač 12, 2149 Dominik Pesnik 14, 2147 Avgust Pečjak 14, 647 Anton Zakrajšek 14, 280 Frank 'Malovasič 16, i860 Josip Pik 17, 2065 John Mfemčič 20, 2051 Mary. Marinčic2o.
IZOBČENI ČLANI:
c. 2.129 Louis Sibol 1, 1439 J<o»sip Sterile 1, 1674 Martin Krežetič 1, 968 Antoin Kerižič 1, 1854 Miajrtin Kuhar 1, 1323 Peteir Kodrič 1, 1094 Feliks IDVenik 1, 1043 Josip Kozoglay 1, 1-803 Jakobr Turki 5, 1907 Anton Kovačič 6, 2118 Josip Franc 9, 2265 Jos'p Čampa 9, 1362 Ltotuis Pirnat 9, 1488 Anton 'Kiottnik 9, 1418 Dominik tLaJuišin 9, 1662 John Medvžš 9, 1532 John Palčič 9, 932 Josip Tomažič 12, 1780 Frank Kastelic 12, 537 Frank Lunka 12, 2253 John Perne 14, 2145 Ignac Rius 14, 521 Jakob Jerina 14.
UMRLI ČLANI: C. 238 Anton Simončič 9.	'
Cleveland, Ohio dine 5. decembra, 1917.
Frank Hudovernik, tajnik. OPOMBA TAJNIKA!
Vblhve (pri krajieivnih idruštvih Zveze so sedaj v polnem teku. Pri vsakem društvu se pač gileda na to, da se aberejo Ijši možje ali 'žlenslke za oicifl)or, Iker če jiei dolber odbor je tuidi napredek zaigotovljen. Seveda glavta odbora je pa tajnik. Ce je tajnik vieisten v svojem posilu in točen, igre društvo lepo naprej s svojim programom in je vse v redu. Kajkbr je pa tajnik nezmlažen ali mu ni nič mar dlnuštveno -posiLovanje, tedaj je tudi cieilo društvo enako.
Pr išlo je že nekaj objav na vrh. urad lo izvolitvah novega odbora za leto 1918. • Iz teh ponečil se vidi, da so večinoma vsi stari tajniki ^bili ponovtno izvoljeni, kar je tudi prav članstvo vidi, icfla je tajn'k zmožiein svojega pioklicai, je tudi vreden, da se ;ga izviajli in objednem pla&a za njegovo dfelo.
Pri Zvezi je 17 dnuišitev in večina tajnikicv raznih drnš'tev ie svojo -dbCžnost jako dobro in točno ofpravljala, izv-zjeanši nekatere, ki so 'sviojo nallogo zanemarjad'!, <ia so prepozni pošilja li mesečne asesmente po 1—2 do 10 dni bolj pozno, kalkor je v pravrlih. Ti ajniki samo zadržujejo poslovanjlei vrh. urada, za kar se bo letos bolj na to gtledalo, {dk se bo posllcvanje v, re-dm in tločno Izvrševalo.
Društva, ki še nimajo <prajv ega reda pri 'društvenem posk-vanju, so pfoičjna,, da se dbrnejo na vrh. urad Zveze in se t;o vam vse potrebno pdWazailo za iptoisBovanje. V vrihovnem uradu dobite lahko vse Iktnjige in dnuige potrebščine za c.Vušvono poslovanje. Vse novie» tajnike se em potkam obvešča, <!ia sistem ibc ostal stari kakor je, ker novega mm ni bilo mogoče dobiti radi pomanjkanja Ijufdi, iki so plolklicani v armadb. V'sak tajnik bo dobil iz vrhovnega urada imenik clanic v za Jkftlci 1918 in po istem načrtu se bodo viknjižili v asesment knjigo. Vsem tajnikom se rtadalje naznanja, da vrh. urad se nahajat na 1052 e 62nd (St. v dlrugem nadstropju od zadaj po stiopnicah. Uradne ure: 7dio8 zviečer ob delavnikih.
Nadaljevanje lz druge strani.
vznočila, da se bodemo med sieihio»j, spoštovali, pa tudi povzročila bo, da drugi zvedo za nas in nas spoštujejo. Ne politične, osebne alli verske zadeve, ampak kjler se gre za celotna stvar, bcklSnio edini! Vsak ima svojo dolbro kakor slabo .stran, zato se pa moramo zahimati v prvi vrsti za dobre stvafri — in to je pri nas Slovencih našla lepa narodna in umetna pesem. V pesmi boklbno čutili združeno moč. V tem bodemo "dosegli naš zaželeni crl'j. Ob 'koncu tega besedle:
Taja se ledina- -Lemež naj ledino reže IDdkler -temna noč, iNa naše grobe sle ne vleie. Pozdrav!
Naice Rotar.
o
Revolta proti kajzerju.
London, 11. dec. Kljub strogi vladni cenzuri, pa prihajajo iz Nemčije neprestana poroči" la, da se iljuidbtvo polagoma punta proti (kajzerju. V pruski driavni zbornici je imel n^eod-visni sccijalist Stru<bel govor, v kaiterem je naznanil, da kaose je zgodilo v Rusiji, namreč, da &o 'Rusi pregnali carja, se lahko zgodi v Nemčiji. Str libel je nadaljieiva'1: "Jaz ne zafc htevam (revolucije, toda mislim, <Ha Ibiodejo razmere zrele za revolucijo, če nadaljujemo yojno. Kdo vrjame, da inai^e-mo uspešno nadaljevati sut>-marinsko kamipanjo, ne da bi ruinirali sami sebe? H md'en-Uung ne more več odločevati, koliko časa se 60 vršila vojna, ampak to vprašanje mora re sm nwmbKi naroči sam. L/rugi
_ ciji., imajo pravico zahtevati,
ljubili sc ^P6^ demokratična via"
v Nemčiji. iNemčija bo naredila mir z narodi kot svobodna.država in bo odločila o svoji lastni usodi."
Pravila, društveni papir, plačilne knjižice, knjižice, plakate, kuverte, trgovske račune, gostilničarske tiskovine, label-ne za vino ali žganje, sploh vse tiskovine izvršuje naša tiskarna cenejše in ličneje kot sploh kaka druga tiskarna.
Oženite se.
Polljltc nam EN DOLAR In ml vam polijemo l«ajto*anjaki katabg • FOTOGRAFIJAMI Inni i« n ulovi mnogo deklet In udov, ki hotr|oimeti poltenega mol«. VI .lahko direktno pltete njim. Ml inoiav-#tI1d imo r tem poalu le t»{ ]rt, p iljl-te nam dolnr In mofott pridete • tem do ZAKONdKB 8KBČB. Pilite aa:
RELIANCE QLUB
Box 37 S,	Loa Angaln«, Cal.
National Drug Storat J rj Slovenska lekarna.
/ogal St. Oak ave In 61. cettc S posebno skrbnoitjo ixdehije-1
i s t_ S* , »	.
• v •
Glavmbožični mg? stan na vshodni
i^Pj ^ strani. JMk
Največja zaloga in najnižje cene za zlatnino in srebrnino
--Dijamantni prstani za božič-
Vredni $125.00 sedaj za	. . .
Vredni $100.00 sedaj za	. . . $
Vredni $ 75.00 sedaj za	... $
Vredni $ 50.00 sedaj za	.... $
Vredni $ 37.50 sedaj za	.... $
Takoj plačate $5.00 in potem $1.00 na teden.
$100.00
75.00 50.00 37.00 25.00
Naša trgovina je jedina na tej cesti, kjer se prodajo
VICTROLE.
I	•	.
Ako kupite Victor Victrolo dobite eno najboljših stvari. Mi jih prodajamo kakor tudi plošče za $5.00 takoj in potem $1.00 na teden.
Zaupno zdravilo dela čudeže.
Skoro že trideset let se Tdnerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ta zaupnost izdelovatelja zasluži popolno Izaupa-nje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebirta izdelkov. Branili smo 3e dolgo zoper kJraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlayefk mam je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov .priznala brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veiikto več •plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče druginji v okom priti. Zato <pe bo vrednost Trinerjevih leflcov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, <ker -učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezma jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočeti v želokfcu, Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti žetadtec in odstrani iz notranjščine drdbovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki 90 nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trirterjevi leki so iprosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevMiabasanosti, nepre-bavnosti, glavobola, poJ-iglavobcfla, nervoznosti, navadne slaboče, Ikakor tudi v želodčmih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskie ob premembi žitja ali rudarje ali druge kJelavce, ko ddajo in vdihavajo plin, če rabite tak !ek, boste našli v
njem neprecenljivo vrednost. Ddbite j'e v vseh lekarnaih. ♦
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, afli revma-tizma, n"evragije, lumbago, otrpeloSti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoč. Jako dobro je tudi v zadevali odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno inprav prijietno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla itn st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvonov. Dobi se v vsofh lekarnah.
Naj novejše nagrade so dobila TrinCrjevfe zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Francisco 1^x5, C«rand Prix — Panama 19x6.
JOSEPH TRINER,
MANUFACTURING CHEMIST.
1333-1343 So. Ashland Ave.	Chicago, III.
hkh^IL• ■ 'MM S


hMMHHIHMMMMM^^
■


Na Devinski Skali.
Zgodovinski Roman,
SPISAL F. REMEC
■oio
poslanec mente poslušaj," se je toigottiil Dominik. '"Zidaj 1>i bit devinski gospodar Ifaihiko v nalših rdkah. Tu v tej dlvorani je bil in puistili smo ga oditi."
"Da, to ni bilo pametno; 'čemu je freba taikemu človeku darta ibededo držati," je pritrjeval Riajmondo.
"Kaj hočemo, llepa prilika je »zamujena."	^
"A se zopet laihko dobi."
"Kaikoi hočete to priliko zopet dfobili" je vprašal Simon.
'^Dobim jo," je d<e|jal Raj-nton(tlb. "V rokah imam tisto ženol in tistega moža, !ki moreta to doseči. Ta žena sovralii Jurja, Ikakfcff ga sovražim jaz, iin ta mož se bo sleipo pokoril njenim željam."
■ "Ali bi ne kazalo, da pošljemo h i trlo kalloega č loveka za Jfiwrjem s primernim obvestilom?" je vprašal men'lhi Dominik.
XT A *71M A MTT
N AjUPIAWIJUU.
Naanajam vsem članom dr Bled/It. 20. 9DZ, da «e polnem številu /udeležijo sloje dne 16. decembra v navadnih prostorih in sicer ob 1. uri pop, kajti to je glavna seja. Na •dnevnem redu imamo volitev novega odbora za terto 1918 in več važnih stvairi. Objefclhem pa tu*di naiznanjam članom, da je ta mesec čas plačati ases-ment samo idb 20. decembra. Po omenjenem času ne ibom več pdbiiral asesmenta. Z bratskim pozdravom
j Anton Erjavec, tajnik.
XIX.
Jiuri se je odlepil, da stopi prehP vojni svtet svojih soviraž-nikxDtv. Pbvabili so ga v Furlanski Tržič in kar je Oton prerokoval, sle jeizipolnilo. Vsi« člani vodnega svea so bili "radovedni, kalksen je mož, ki ga je partrijarh prekleli in na katerega je p&ttrijarh nagnal vse vdante mu velikaše iz Fu-lansike. Vsi so ibili ugodno presenečeni, vidteč pred seboj lepega mladeniča, Icatereimu je kraljevski ponos tako dobro pri stojal.
Razgovor je bil le kratek in ni imdt uspeha. Juri je vprašal za pogo(je miru in patri jarhov odposlanec mu jih je poviedal. Zaihteval je, da se Juri brezpogojno podvrže sodbi patrijarha iln da na milost in nemilost izroči vse tiste ljudi, iki so na sumu raidi krivo-verstva. Juri je cfcMclofiU te pogoje z odlstavkom, da. se o takih pogoji niti razgovarjati ne mara.
Juri je imel mield tem kratkim pogovorom Vendar toliko časa, Kla si je vsaj v naglici o-gfeciy voditelje sovraižne armade. Z jezo je zapazil, da so ti njegovi sovražniki največ Ftorlani, in obšJa ga j« nejasna sliutnja^da ima boj pajrijarhov »n na njegovi strani stoječih plemenitašov proti devinske-nvu vladarju ne le verski temveč tudi plemsflcd značaj, da je to hoj fuirlansikteiga plemena proti slovenskemu plemenu.
Plaznal je ofcebno samo enega navzočih iplemenitašev, grofa Fontanskega. Poleg tte-gai je sedel mlad, vesel pleme-nitalš,'gospoldhr v Trencanu> ki se je zvesto držal svojega groffa JLatinsanske-ga. Najbolj je jurja zanimal krepaik, velik mož, ki ni med pogajanji zinil nlabene besedici, •a je ibil po imenu znan datefc n a okoli po vseh »deželah db Adrijanskem morja®. Bill je to hrabri »n modlri, a sknottini in čednostoi vitteiz Simodf igiospo-dar na gradu Virko. Ta je s pofcebntm zanimanjem opaizo-vaJ Jurja in z vidno radostjo slišal, da je devtnaki gra&oalk odklonil vse pogoje patrijar-hovega odposlanca.
Juri je zapustil UMarano, kjer se je sfcišell s svojimi sovražniki, laihlkjih koraikov in mirnega srca. V naglici je odposlal iz Tnžliča še zaupnika, da porOča goriškemu grafu Majnhardu, kako je iztekel ta zadnji poskus, zagotoviti mir. Opozoril je grofa M.ajnhanlfc še enkrat na viefliko nevanrost, ki preti vsem, patrijarhu1 še ne podvrženim velika«em, in je potem od/jezdil v Oevin.
1K0 jto Jutri zapustil dvorano, kjer je bil zbran vojni srvet patrijarhove armade, so se začeli navzoči velikaši raz-govairjaiti to Vtiflku, ki ga je nanje napravil Juiri. Tudi menih Dominik Jfei prišel zdaj v dvorano in je naj poprej ogovoril Simona Virika.
"Torej ste ga videfli, Simon, tega ošabnega mladeniča, ki sanjari, da stanovi n® Krasu kirivoversko kraljestvo! Ali mislite. Idla je Juri mož, ki ga bo talhflco ugnati v kozji i^olg?"
"Ako ima metle tako v oblasti kalkor ima jez«k, - ipotem se ni z njim igrati. Zdi se mi, da je hraber in moder pleme-nitaš."
"Ali ste zapazili. <ta je enkrat isprravil patrijarhoviega odposlanca -v tako stisko, da je moral umolkniti?" je vprašal poredni grof Latinsanski.
"Vidiel sem to," je dejal grtrf Fbmtanski. "Skof je bil v talki stisk*, da si ni znal drugače pomagati, ka|kbr da v imenu svete deirkve zaukazal Jurju naj motlči."
"Kar meni in še marsikomu ni ugajalo," je pripomnil grof Tcrencanski.
"Dovolj je da sJuišate zapo-
ved svete aetnkve,'' je z nekakim prezirom rekel .Dominik, ki se je čudil, da se takiof mlad mož, kalkor Terecanslki gospodar, vtika v resne pogovonet 1 1'Gotovo 'bodemo slušali, d'okler smo s -prisego vezani poslujšati jkoncem (prihodnjega meseca preteče čas, za (katetri smo s prisego vezani —"
"In ta čas zadostuje, da se devinskemu orlu pritsrižejo perutniciei —"
"'Morda, aJi gotmo to ni. Utrdlii je svoje gradove in jih preskrbe! dobro z vsem, kar je (treba- De vin a ne bo lahko zavzeti, niti Senožeč." Srnuotn Vikb je malo umolknil, potem pa vprašal poiljglasno: "Ali se je res v vsakem slučaju zanamci pripovedovali ?"
"Da," je istotako polglasno odgovoril Dominik. "Ta mož jte nas in ta nam pomore, da vzamemo tnldK zadnjo trdnjavo xlevinskega gospoidstva."
"Ali pa bo to zmaga?" je vprašal iSimon in srepo uprl svoje poglede v Dominika.
"Poraz božj h sovražnikov je vedno zmaga,'' je dejali menih.
"Tudi člei se pridobi z izdajstvom? Ali torej namen blagoslavlja tudi zavrženo sredstvo?"
"Da; tudi Judita je Ibila v milosti pri Bogu, dasi je s prostitucijo osrvoibOdiia svoj narod."
Menih je zastopal isvoje načelo) s tako izzivajOčo ipredrz-niolstjo, Idla je Simon Virko u-molknil. UmoJknil je tudi za-tlegadelj-, (ker je bil sam tega mnenja. Simon je bil častila-ikomen in zato se je delal skromnega, bil je pa brezvesten in prikrival je tO. (Dostikrat je Swinan iki riifsllt, Tda se razkrije Dominiku, ali rtiikdar se ni mogeJ od lot it i. Ta dan se je Simonu zdelo, dia je prišel pravi trenotek za sporazum-ljenje z Dominikom, ali ko je hicttel mleniha poklicati na stran, je v sobto; vstopil Raj-mond, lastnik suižnje Zulejke in 'bivši patirijarhov zastopnik na devinslketn gradu.
"Rajmon-do — vi?" je skrajno presenečen vzkliknili Dominik in 'Simon je vprašali na-gDci: "Kaj Juri Devinski ni od-»potjoval ?"
"Juri je odpotoval," je odgovoril Rajmonfdb, "jaz pa sem ostal, (kier vam mWaim naznaniti vainia stvar. Eden izmed vas je izdajalec."
Vsi so se strme (pogledali in nihče ni veiled kaj reči.
"Juri Devinski pozna vse moje namene," je nadaljeval Rajmondo. "Ni- mi sicer po-vedlal vsega, "ali iz njegovih besedi sklepam, da ve, kaj da hočeirt. Juri ve. da ga hočem — izdati in nekdo nnu je moral tlel povedati.1.'
Rajmondo je jezno vrgel klobuk na mizo in začeli razburjen hokMti po sobi sem in tja.
Simon Virko se jte smehljal in si je mislil: "Ta je molj m o?, s tem se Wo dado govoriti," dočim je Dominik miril Raj-monda.
"Danes zjutraj," je pripovedoval Rajmondo, "me je poklical Jiuri k sebi in mi je sii-hioiparno re(kel, da ve vse in da sem jaz izdajalec. Ni mi pustil govoriti. Vzel je bič in me napodil ter mi zagrozil, da me da obesiti, če mu .pridem še Ootjaj pred oči."
"Torej ni mogocle' priti z zvrjtečo v Devin?" je srdito vprašal Dominik in stiskali pesti.
"Ne!"
" Pbtem nam preostane samo boj," je menil ISimon.
iRajmontfb se je pri teh >bie-sedah nasmehnil.
"iDevinski grad stoji na skali, ob kateri si lahjcb vsi razlbi-jete glave.'*
"Ah, da je patrij&rhov od-
"Ne, ne," je ugovarjal Rajmondo. "Treba je še prčaika-ti; prava 'vrai ^e ni prišla."
"Odlašat pa nfei kaže; škoda vsake ure, ki se zamudi." Dominik je bil tako razburjen, da ni mogel krotiti svoj'ih strasti. "Č:m prej prejme Juri za^-slulženo kazen, toliko večjo zaisilugo ima pri Bogu tisti, ki to kaznovanje omogoči."
Dalje prihodnji«.
Avstrija se norčuje z Amerike
Amsterdam, u. dlec. Tu sem so dodeli prvi časopisi iz
VMiijje, ki omenjajo govor predsednika Viisona pred , a* meriškim kongresom, v katerem je zahteval vojno napram Avstriji. Splošno mnenje av-gjrijskvga časopisja v tej zadevi je sleidleče: "Vcjna Zjedinje-ni!> držtav naprarii^Av^trijl je odvisna od tega, koliko čet more poslati Amerika napram Avstriji, oziroma- proti Nemči" ji. Amerika nikakor ni v stanu Iposlati več kot 100.000 vojakov na zapadlno frronto. Vse grožnje Amerike so prazne. Kadar bddemio videli en milijon amerišik/ih vojakov na za-padni fronti tedaj bodemo šele vedeli, da sie Amerika nahaja v vojni.	......................
NAZNANILO.
Članom dr. Primož Trubar, st. 126 SlNtPJ se tem »potom naznanja, da se vrši v nedeljo 16. decembra i9i7iofljčni zbor. Detno zborovanje se vrši v na-vadnih društvenih pnosticrih in sicer točno ob 8.30 zjutraj.. Člani, vdeležite se seje v polnem številu, ker je na dnev nem fledu volitev novih urad nikov za leto <1918 in več drugih važnih sprememb. Pridite tudi oni člani, ki se celo leto ne vdeležite sfrje, saj je ven" dar vaša fdblžnost, da se zanimajte za seje, kjer se vselej kaj vatžnega ulkirepa. Bratski po-zidrav.
Jos. Pogačnik, tajnik.
^j, pobi ^ odldfei"
zvSerAs&Te. ^fst St. (145)
Išče se ženska, ki bi varoyiala 2 Otroka. 1245 Norwood Rd-Vpraša se zvečer od pofl šeste ure na/prej.	(146)
RAZPRODAJA.
Splošna razprodaja se prične 21. novembra, 1917 in bo trajala, dotkler se vse razproda, pri
JOS. KOS, v Collinwoodu.
Vsi ste vabljeni na to razprodajo, ki bo^v vašo korist v sedanjem času.	(I52)
Kvenno ivrejeno. ivtint na mesec
P _' 5 (145)
■""'■T1	1	1	..........urnimi.
Prosto stanovanje ki hrano
dobi sJovcnsVlo dtekle, Iki bi pomagala zvečeT v reatavran-tui Vtiiralšajte na 6034 St. Clafir ave. ,	; (145)
"r^Taj " se °zglasi^e pr
. p* n 1«:«____/ .M
30in, 0034 m. L-iair ave, (j^H
SM;
Hiša naprodaj.
za dvie drut^iini, cena $4200 Največja vrednost v Cleveian-du. Lastnik je kupil farmo in mora prodati to fino hilso ta -koj. Je izvrstna hiša, ima 5 velikih sob vsaka družina, moderne priprave, škriljeva streha. Cena $4200. Takoj $12000, drugo pa kadar hočeta. Vi ne morete kllanes te fine hiše zgraditi ceneje kot za $5000, lot je pa sam vreden $1200. Vprašajte na 640T Bonna ave.
(146)
POZOR 1,
Opominjiam člane -dr. Z. M. B. da se zagotovo vdeleži vsak redne mesečne seje, katera se virši kine 16. dec., 1917 db 2i popoldne v navaJtfnih prostorih. Obenem se tudi voli nov odbor za prihodnje leto 1918. Bratski pozdrav iza dr. Z. M. B.
(146) Andy S^dar, tajnik.
Nekaj izvanrednega za vas!
Pri nas nič v'cic tie upoštevamo koliko je vredno blago. Samo nektaj dnij imate še priliko, da se udeležite ogromne razprodaje, ki se nadaljuje pri Geo, M^itjafiko, 6321 St. Clair ave. Za $13.000 zaloga čevljev in blaga vatn je na penudbo, da je kufpiite sikoro po svojih lastnih cena'lu Fino blago, o-bleke in oprava za nvdške, ženslke in otroke. Če ne pridete k tej razprodaji je enako kot če ibi metali idlenar od sebe.
Tisoče dolarjev finega 'blaga imamo še vedno na irazpo' lago, in oni ki niso mogli priti na vrsto prve dneve, naj se oglasijo sedaj v zadnjih dine-vih te velike razprodaje. Pridite in prepričajte se po kako nizkih cenah dobite danes svoje blago.
Geo. Matjatko, 6321 St. Gair ave.
Opremljena soba na frontu,
za eno oseibo, brlez hrame, se cBda. 1123 E. 631*1 St. (146)
Soba se oda v najem za enega fanta ali tilve dekleti. 1190 E. 60th St.
Išče se ženska, ki .bi varovala dva otroka.. Vpraša se na 1245 Norwood) Rd. zvečer po pol šesti uri .	(146)
Soba za dva fanta, front, s hrano vred se odda. Vprašajlte na 1176 E. 61 st St.
Dva poštena fanta se sprejmeta na stanovanje in hrano.
1388 e. 53rd št. ~ ........jim
Soba za enega ali dva fanta
se odda. 1370 Mjarquette Rd. zdolaj.	(147)
Dva poštena Slovenca tečeta gorko sobo, če mogoče s hrano. Kdor ima kaj ntej javi Jos. Andy, 6025 St. Olair ave. (147
Zakaj odobrava časnikarska Zveza Nuxated Iron?
Po jaikio skrbnem in natančnem preiskovanju smo prona-šli, da je Nuxated! Iron zidra" vilo iza ljudsko korist. Z veseljem pozdravljamo pojav oglasa tega zdravila v časopisju. Prepričani smo, da bi morali, vsi čitatelji tujfeizemsikega časopisja poznati to zdravilo, ki ima najvišje priznanje-
N a š*a 'preiskava je pokazala, da se z Nuxated Inon dobijo najboljši uspehi. Velikio število zdravnikov priporoča to zxlravilo >v svoji praksi, mno'1 go senatorjev, ibivših kongres-inanov, proniinentni atlleti, državniki in vsi vddSteljf nanoda priporočajo Nuxated Iron kot zanesljivo zdmavilo.
Vsi čitatelji časopisa naj pazijo na oglas Nuxated! Iron, ki daje gotovo novo moč, sila in vzdržnost.
American Association of Foreign Language.
Newspapers. £01115 N. Hiammerling, pneds. A. M. Wlertsch, Itajniiki.
BARVE!
Ne pozabite, da še vedno barvamo obleke. V zalogi imamo črne, modre, zelene in ru-de'ce barve. Ne kupite nove obleke ali suknje, pošljite vašo staro nam popravit, čistit ali bairvat, ako želite, dka zgleda zopet kakor nova- Pokličite nas po telefonu ali pa sami prinesite. The Frank s Dry Cleaning Co.
Delavnica in urad:
1361 E. 55th St. nasproti L. S. banke.
Gollinwood podružnica: ■ 15513 Waterloo Rd.
(Xi3n
DR. L. E. SIEGELSTEI^fl
Bali P bon«	Cut. P Ikon«
Mala 130?	Cantrml 24S1 R||
I KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI [
"	------- ...	1
URADNE URE; Od 0. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. (T«č«r. Ob nedeljah od 10 do 12
308 P«rBiAiimt Bld«. 748 Euclid At*, near Fast 9th St. i

Dva slovanska fanta se sprejmeta na stanovanje in hrano. Postrežba dobra in krasno stanovanje, vse modeme naprave, vedno gorka vodla na razpolago. Pridite in prepričajte se. 14222 Westropp ave. N. E.	(144)
NAZNANILO.
Članicam dr. Složne Sestre, št. 120 SiSBZ ge tem potom naznanja, da ge polnoštevilno udeleže seje 12. dec. v navadnih prostorih, točno olb f. uri zvečer. Na dnevnem redu je volitev novih uradnic za leta 1918 in dr.uige valžnie stvari članice, ki se te seje ne udeležijo, plačajo 25c kazni v blagajno po sklepu seje 14. novembra. Dolžnost vsa'kle članice je prtti vsaj enkrat v letu na sejo, da vidi po svojem prepričJanju, da ne bo Obreko-vanjaz češ ne grem na sejo, ker je ta ali ona predsednica ali tajnica. Sestrski pozdrav (145) Angela Mlarkič, tajnica.
NAZNANILO.
■ri \
Člartoini lovsko pod. društva
naznanjam, da se vrši 16. decembra glavna seja in volitev n)olvte(ga odbora za leto 1918. Člani so prošenj, da se zanesljivo udefležijta te seje, kateri član se ne udeleži, bo plačal 50c kazni, kakor izahtieivajo pravirla. Torej na Svidenje 16. diec. Z »bratskim pozdravom (146)	F. Aupič, taijnik.
HIŠE NAPRODAJ.
Hiša na Bonna ave. za dve družini, lot 40X124, cena $2850. Gotovine takoj $1500. Hiša na 5& cesti 'blizu St. Clair za dve družini, 8 sob, kopališče,velik lot, cena $3600 Plača, se takoj $1800.
Hiša na Norwood Ril. za 2 Utrudim, Ikopališče, šjkriljjeva streha, velik lot, cena $4,3oa Plača se takoj $1500.
Hiša na Byliss ave., kopališče, škriljeva streho, velik lot, cena $3650. Plača se takoj $1000. Za nadaljna pojasnila se obrnite na John Krall, 961 Addison Rd.	(.48)
Pozor l Hiše napr®daj!
Kupite hišo od poštenega moža. Naprodaj imam hišo za 1 družino, osem sdb, lot 40 X 200, šikriljeva streha, tpo ja-ko nizki ceni. Naprodaj hiša 18 sob na 71 cesti za tri družine, dve hiši na* 71. cetsti za tri družine, furnace, elektrika, skrileva streha, IpO jako niziki ceni. (Niaprodaj hiše na Ntir-wood Rid. za 4 druHne, hiše na 74 cesti, hiše na 60. cesti za eniol, dve, tri družine. Hiše na Addison Rd. za 2 ali 4 dru-ztnie. Poleg tega imam več candy stores, dobro idočo mlekarno naprodaj po jako zmernih penah. Nadalje na-znajaim, da nisem veS v kom-paniji z g, Laušinom, ker sem začel to obrt na svojo roko. Martin Ptottjanec, 6220 St. Ctair ave. Tel. Princetn 1944 W.	(149)
Trinerjov koledar zdravja
Krawiejsi tkot ikklaj prej jte Trinerjev istensiki Ikortedar za leto 1918. V cewtrum<u stoji vzvišena boginja zdravja z rastlinami in zelenjem Tri-nerjevih zdravi) v naročju, in pet slikovitih historičnih slik ilustrira napeldek zdravljenja, dva prizora ,pa (kažeta moderne naprave Trinerjevega kemičnega laboratorija. Rošljite deset centov za poštnino. Jos. Triner, izxJeflovalec Tinerje-vega ameriškega grenkega vina. 1333-43 Ashland ave. Chicago, 111.
.Avstro - Ogrskim uložnikom! 1
nAZNANJA »o vara od Mr. A. Mitchell Palmer,,^/čwVa lastnino tujcet) *0 te/ deželi, da vlada ne bo zaplenila vaiih denarjev v hranilnicah in bankah.
Mi pričakujemo, da bodete*še naprej se posluževali te banke kakor v preteklosti brez pomisleka.
S spoitovanjem
Gbe
Xalte ©bore Bandina d ^ruet do*
ČUDOVITA P0NU1
Doctor Oowdrtck, slavni X-Ray Specij&llat nudi svoj« akutaj« bolni osebi, da J« lahko vsakdo deležen te Čudovite ponudbe, hfor m brez uspeha zdravil pri drugih zdravnikih in troftH denar.
neuspešno J
A"* ./l.'v . Moj urad Ima voe potrebne, nfl^fl dome in anaastvene inštrumenti Mn popolno preiskavo in sdravljenja bo^liH lezni, M dolgo trajajo. MoJ nšttMH je uspefino zdraviti vsakega b<nRl k a. En aam obisk va« prepriča, ml tekajte svojega zdravnika, da »HI zapusti, ampak pridite takoj k QMAfj
Posebno naznanilo. «
M
Jaz Celim, da ml zaupate. Jas želim, da pridete ta mi razložite syomU bolezen v vašem jeziku. Pomnite, jaz niisem navaden zdravnik, amjMflHI špecljallet t mnogimi leti skušnje, da zdravim bolezni kakor je vata J^H katere so drugi nehali zdraviti Dalj taea ste bili bolni, bolj Je zap!etdflMH vaša bolezen, tem večje zanimanje imam. Jaz naredim rad kar drugI, gajo narediti 4n ne morejo narediti. Ne zgubljajte dela. Vso zdruvljenWB je prijetno in vam ne povzroča bolečin. Imam številne čudovite »troj^liiM zdravljenje vsake bolezni. Kadar se oglasite pri nas, ste sprejeti * da bodete ozdravljeni ▼ najkrajšem čaeu. MOJa 'popolna preiskava z % Ray vem pove o vašem položaju, če so drugI ugibali, pridite k meni. ]JHU rovo pridete pozneje, zakaj ne bi prišli sedaj. Ne računamo za našva^Mfl preiskavo, če ee zdravite.
2047 E. 9th St. DOCTOR COWDRICK Med EucMll
4^nad»t	ip«cij»iui, Cleveland, o.	in Pro«pi<U
Uradna urit B. »julr.j 4« B. Ob n.dHj.h od 10 do 1.	I^H
DOCTOR COWDRICK
ip*cij«lbl, CLEVELAND, O.
POPOLNOST KURJAVE
Perfection peč na petrolej daje hitro in varčno gorkoto. Lahko nesete peč kjerkoli jo potrebujete.
Velja malo in je vedno takoj pri roki
/Zajažight Gtf
garantira čisti in stalni
plamen v peJi	^m^
Pri vteh trgovcih -
THE STANDARD rji OIL COMPANY i
(An Ohio Corporation)
Prices Perfection Oil Hester
No. 525 • - - 14.50 f No. 530 - - - 5.00 #
L ■'A. '-• - -MiA -i
. ' - . i—. xll