UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIšTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XI. - Štev. 44
Gorica - četrtek 29. oktobra 1959 - Trst	Posamezna	številka	L	30
Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
Sped. in abbon. post. - I Gruppo
Vera in nevera ob dnevu umrlih HrulČev povabljen V Pciriz
Preteklo nedeljo so časopisi prinesli tole novico:
»V sovjetski Rusiji so začeli odpirati »Palače porok« ali »Palače srečnih ljudi«. Taka palača je prvič bila odprta pred nedavnim v Leningradu. Gre za zelo urejeno stavbo. V njej je v prvem nadstropju več soban, med njimi ena v modrem žametu. Svate sprejme na pragu palače mlado dekle, ki jih nato povede v prvo nadstropje. Tu vodijo ženske v sobano modrega žameta, moške v neko drugo, manj lepo. Ko pride določeni trenutek, spremljajo svatje eni nevesto, drugi ženina v tretjo sobano ozaljšano s freskami in podobami, kjer si ženin in nevesta pred uradnikom izmenjata usodni »da«, nakar podpišejo protokole in uradnik čestita obema, ženinu in nevesti, ter jima izroči prstana. Tudi drugi jima čestitajo. Da je veselje polno gredo vsi skupaj v predsobo, kjer jim postrežejo s penečim vinom in drugimi dobrotami, da napijejo na dobro zdravje in srečo novopo-ročencem. Tu lahko kupijo tudi spominčke.
Na misel o teh »palačah porok« ali srečnih ljudi je prišel neki leningrajski delavec v želji, da bi se ustvarila nova komunistična navada namesto dosedanjega praznovernega običaja verskega obreda v cerkvi. Ta ideja baje tako ugaja vodilnim komunistom, da jo hočejo izpeljati povsod.
Druga tej podobna ideja prihaja iz Vzhodne Nemčije.
Brali smo, da so tam komunisti uvedli običaj birme. Doraščajočo mladino, ki bi po katoliških in tudi protestantskih navadah morala k birmi, s posebnim obredom sprejemajo v komunistične vrste. Ta novi obred naj bi nadomestil krščansko birmo.
In še tretje: Znano je, da povsod v vseh komunističnih deželah zelo širijo civilen pogreb. Kdor se zanj odloči, je poseben heroj, ki ga je treba proslaviti z godbo In velikim slavjem. Pretekli teden je bil tak pogreb v neki vasi blizu Gorice. Umrl je mož, oče več zgrajenih komunistov. Pogreb je bil civilen. Za to priložnost so sklicali vkup vso partijsko skupščino iz šempeterske občine, otroke, delavce idr. Prišla je tudi muzika, zastava. Peti bi morali pevci, ki pa niso vedeli, kaj naj pojejo. Na grobu je seveda ob takih pogrebih nagovor, ki se redno konča z vzklikom »Slava mu!«
Prihodnje dni za vse svete bomo zopet slišali in morda tudi prisostvovali različnim takim »obredom« brezvernih ljudi, ki bodo častili svoje in drugih mrtve s podobnimi polverskimi obredi.
Kaj naj k takemu početju rečemo?
Najprej to, da tako početje znači polomijo brezboštva. Brezboštvo namreč, ki »Ioni na razumu in na pokvarjenem srcu, s takimi »obredi« samo izpričuje, da ne more zajeti človeškega čustvovanja. Zato se človek vedno znova obrača k veri, ki govori ne samo njegovemu razumu, temveč tudi njegovemu srcu in čustvovanju ravno z lepimi obredi ob raznih priložnostih v življenju. Brezboštvo se spričo tega čuti nemočno, brez obrambe, prazno in votlo. Zato bi rado to praznino napolnilo s takimi potvorjenimi obredi. Takim Poskusom smo že prisostvovali pod fašizmom in nacizmom. Znano je, da je tudi fašizem hotel ustvariti svojo mistiko (mistica fascista); Isto velja za nacizem. Danes hodi po njihovih stopinjah komunizem, ki postaja tako vedno bolj res Inies vseh zmot vseh časov, kol je dejal nekdo.
Nadalje je opičje posnemanje verskih obredov v komunizmu nesmisel. Vsakomur verski obredi nekaj pomenijo, naj bo to anlmlst v džungli, ki ob polni luni Pleše svoj verski ples; ali jud, ki svojega otroka ob rojstvu obreže, kakor je zapisano v sv. pismu; ali mohamedanec, ki obrnjen proti Meki časti Alaha; ali katoličan, ki svojega rajnega brata spremna k pogrebu ter zanj moli, kot ga uči "Jcgova vera: »Prav je za umrlimi mo-
liti, da se rešijo grehov.« Vernemu človeku torej obredi nekaj pomenijo, zato jih opravlja. Toda kaj naj pomenijo komunistu njegovi obredi, ki jih hočejo vpeljati? Nesmisel so oziroma praznina v praznini.
Za nas pa so taki poskusi od strani brezvernih ljudi in režimov dragocen dokaz, da je človek v dnu svojega bistva religiozno bitje. Preganjaj to njegovo religioznost kakor hočeš, vedno znova sili na dan. Ko bomo zato prihodnje dni slišali o praznih civilnih svečanostih na grobovih umrlih, naj nam bo to samo pričevanje, da verujejo tudi oni, ki trde, da ne verujejo. Mi pa, ki smo ohranili luč prave vere, skrbimo, da bodo verski o-bredi, ki jih opravljamo, vedno bolj polni vsebine, posebno naša skrb za rajne. Ne pozabimo, kar je sv. Avguštin učil vernike v Afriki: »Cvetje na grobovih in podobno je v uteho živim, molitve in maše so v pomoč umrlim.«
V zvezi s skrivnostnim atentatom na radikalnega senatorja Mit-terranda, o katerem smo že zadnjič poročali, se je v naslednjih dneh zvedelo še nekaj podrobnosti, o katerih se pa ne ve, če odgovarjajo resnici. Nekaj dni po omenjenem atentatu je neki bivši poslanec, po imenu Robert Pe-squet, sklical skupaj časnikarje ter jim na tiskovni konferenci zatrdil, da je bil atentat na Mitter-randa le namišljen ter da je bil on sam tisti, ki je obstrelil prazen avtomobil. Po Pesquetovih besedah naj bi bilo že prej vse zmenjeno, da se atentat ponesreči. Skrajni desničarji naj bi mu naročili ubiti Mitterranda ali pa pomorijo oni.njega in njegovo družino. Ker ni hotel prelivati krvi, sta se z Mit-terrandom zmenila, kako naj se ravna, da bo volk sit in koza cela.
Zadeva je prišla pred pariške sodnike, ki so oba zaslišali. Oba zagovarjata vsak svojo verzijo. Kaj je resnica, ni še točno dognano. Cilj desničarjev je bil vsekakor senatorja uničiti, a ker se jim to ni posrečilo, ga najbrž hočejo sedaj pred francosko javnostjo o-smešiti. — Naj si bo kakor koli, ta dogodek dokazuje, kako nizkotnih metod se poslužujejo ekstremisti vseh barv, ker ne poznajo druge morale kot one, ki služi njihovim nečednim ciljem. Neki list je zapisal: »To je stvar, ki se ne tiče samo osebnega ugleda bivšega ministra, ampak vseh Francozov, ker gre za moralno zdravje Francije.«
Napetost med Indijo in Kitajsko
Pretekli teden je na meji med Indijo in komunistično Kitajsko prišlo do ponovnega težkega incidenta. Kot poročajo, je v spopadu padlo sedemnajst indijskih vojakov. Pozneje so kitajske oblasti sporočile, da so osem indijskih vojakov zajele, tako da bi bilo le devet mrtvih. Do spopoda je prišlo kakih 60 km v notranjosti indijske države.
Zaradi incidenta se je napetost med Indijo in Pekingom spet obnovila. Indijska vlada je poslala kitajskim komunistom protestno noto, v kateri pravi, da utegne imeti incident lahko težke posledice.
Indijski predsednik Nehru si že vrsto let vneto prizadeva za sprejem kom. Kitajske v Združene na-
Vse je kazalo, da ni več daleč dan, ko se bodo usedli k zeleni mizi štirje veliki, da po več letih spet skupno prerešetajo svetovna vprašanja, ki kalijo prijateljstvo in mir v svetu. Najbolj vneto si je za to prizadeval angleški stric, da bi do tega družinskega »sestanka« med velikimi prišlo čim-prej, še letos, še preden bi se idila med Rusijo in Ameriko utegnila ohladiti. Adenauerjeva Nemčija in Francija se nista mogli takoj znajti in prilagoditi novim razmeram. Menita namreč, ne da je Amerika še »premlada«, ampak da ni še popolnoma zrel čas za tako pomembne odločitve. ZDA se kot direktno prizadete niso hotele jasno izreči, a so skrivnostno namigovale, da v srcu želijo, da bi do vrhunskega sestanka prišlo čimprej. Iz Moskve pa so dan za dnem prihajale go-
rode. Ni še dolgo od tega, ko je prav njegova država zahtevala, naj se vpiše na dnevni red Glavne skupščine ZN sprejem Pekinga v OZN. Za plačilo sedaj vdirajo v njegovo državo in ubivajo njegove vojake. Prav tako se je Indija vzdržala glasovanja o sprejemu Tibeta na dnevni red ZN, samo da se ne bi zamerila Kitajcem. Zanimivo pa, da se Kitajska ne boji zameriti Nehruju. Toda vsaka stvar ima svojo mero!
Volitve v Švici
V nedeljo so bile v Švici volitve, na katerih so izvolili 196 poslancev v novi parlament. Volilnih u-pravičencev je bilo približno en milijon in pol. Kot znano, v Švici volijo samo moški, ker ženske zaenkrat še nimajo volilne pravice. Na ljudskem glasovanju, ki je bilo meseca januarja in na katerem je šlo za to, ali naj se da ženskam volilna pravica ali ne, se je večina volivcev izrekla proti.
Volilna propaganda je potekala zelo mirno ter se je v glavnem razvijala po časopisih. V prejšnjem parlamentu so največ poslancev imeli socialisti, a vlado so sestavljali katoličani v koaliciji z liberalci. Treba je namreč vedeti, da po švicarski ustavi nimajo parlamentarne volitve nobene zveze s sestavo nove vlade. Ministri ostanejo na vladi praktično, dokler hočejo.
Izidi volitev so potrdili konservativnost Švicarjev; sestava novega parlamenta bo skoro neizpre-menjena.
Položaj na Poljskem
Po treh letih, odkar je Gomulka na oblasti, je Poljsko zajela resna gospodarska kriza. Vlada je pod-vzela ukrepe ter je zvišala ceno mesu za 25 %. Zvišale so se tudi cene drugih potrošnih dobrin. Z novimi ukrepi je najbolj prizadeto mestno prebivalstvo.
Oblasti pravijo, da je vzrok težkega gospodarskega stanja v deželi stalno naraščanje plač ter potrošnje, medtem ko so ostali mnenja, da je temu krivo dejstvo, ker država odkupuje živino in ostale pridelke od kmetov in zadrug po preveč nizkih cenah, zaradi česar je produkcija padla.
Poljska je zato zaprosila pomoč Sovjetsko zvezo, Jugoslavijo in A-meriko.
reče želje in prošnje pomešane z rahlimi grožnjami, da ni izgubljati časa, dokler je železo vroče. Adenauer se je z dejstvom že skoro sprijaznil ter v znamenju sprave že naznanil svoj obisk v Londonu, da poravna stare zdrahe z Vel. Britanijo. Po vsem tem se je zdelo, da ni več sile ali ovire, ki bi mogla preprečiti plaz nove odjuge.
DE GAULLOVI POMISLEKI
Vedelo se je, da ima general De Gaulle bolj ali manj opravičljive pomisleke glede takojšnjega sklicanja vrhunske konference, a so ostali zavezniki kljub temu u-pali, da bo končno le dal svoj pristanek. Nekaj časa se je izogibal dati točen odgovor ter dajal sibi-linske izjave. Toda potem ko je dobro preštudiral mednarodni položaj, je potrkal na glavna vrata v Kremlju ter povabil njegovega gospodarja Hruščeva, naj pride v kratkem v Pariz, da mu osebno na štiri oči poroča, kaj in kako misli z mednarodno odjugo.
S tem korakom je gen. De Gaulle postavil zaveznike, zlasti Vel. Britanijo pred izvršeno dejstvo. Francoska vlada je namreč dala vedeti, da zaradi tega je najboljše, da se vrhunska konferenca odloži na pomlad. Angleži niso nič kaj zadovoljni, da se vrhunski sestanek toliko odlaša, vendar so novico o odločitvi De Gaulla sprejeli zelo trezno in hladnokrvno.
Iz kakšnih razlogov se je general odločil povabiti sovjetskega prvaka v Francijo ter odklonil svoj
Langelle, ameriški diplomat v
Moskvi, je moral zapustiti Sovjetsko zvezo, ker so ga sovjetske o-blasti obtožile vohunstva. Ni znano, če bodo Združene države pod-vzele povračilne ukrepe. — Po mnenju nekaterih naj bi izgon Langelleja zahtevali stalinistični elementi, ki so nasprotni pomirjevalnim podvigom Hruščeva.
Adenauer pojde v Pariz
Francoski ministrski predsednik Debre je v nedeljo naznanil, da bo v kratkem prišel na obisk v Pariz nemški kancler Adenauer, ki bo gost generala De Gaulla.
Stavka kovinarjev v ZDA
Je na tem, da se zaključi ena najdaljših in najhujših stavk zadnjih let v Ameriki, in sicer stavka ameriških kovinarjev. Delavci hočejo povišanje plač ter novo delovno pogodbo. Ker je stavka trajala že tri mesece, se je predsednik Eisenhovver poslužil Taft-Hartleye-vega zakona ter zaukazal delavcem, naj se vrnejo na delo za 80 dni. Če v tem času ne bi prišlo do sporazuma z delodajalci, imajo pravico nadaljevati stavko. — Stavka je deloma že posledica avtomatizacije.
Dan Združenih narodov
24. oktobra se vsako leto praznuje dan Združenih narodov, to je mednarodne organizacije, katere namen je skrbeti za mir na svetu ter reševati sporna vprašanja med narodi na miren način. Ustanovno listino so slovesno podpisali 24. oktobra 1945. Danes šteje Organizacija združenih narodov že 82 članov, skoro vse države na svetu; zato lahko upravičeno re-
pristanek za sklicanje toliko pričakovanega sestanka na vrhu? Predvsem Francija ni še atomska sila in zato se general boji, da bi se med tremi veliki ne počutil preveč udobno. Zato hoče prej pridobiti na času in ugledu: urediti hoče vsaj do neke mere alžirsko vprašanje ter razstreliti prvo atomsko bombo. Z drugimi besedami, predno se poda na vrhunsko konferenco, hoče biti z dokumenti v redu za vstop v atomski klub. — V slučaju sestanka med Vzhodom in Zahodom, kaj naj počne slavni gen. De Gaulle, ko bodo ostali kolegi razpravljali o atomski razorožitvi? Ali naj si gre ogledovat muzeje, ker nima še a-tomske bombe?
Vprašanje je resno in mučno tudi za francpske zaveznike. Dve možnosti sta, kako spraviti Francijo v Klub atomskih držav: 1) Francijo sprejeti v Atomski klub za ceno odpovedi atomskemu poizkusu, katerega je na tem, da izvede; 2) pustiti Franciji naj napravi atomski poizkus. Zdi se, da se za prvo rešitev ogreva Eisenhovver. O tem bosta prav gotovo govorila Hruščev in De Gaulle v Parizu. Datuma obiska niso še določili ; Kremelj je sporočil, da je Nikita Hruščev sprejel vabilo, naj obišče Francijo.
Iz vsega tega je razvidno, kako razdvojena Evropa hoče igrati vlogo, ki jo je na žalost dejansko izgubila. Edino združitev ji lahko še kaj pomaga, da si vsaj delno spet pridobi mesto, ki ji pripada po kulturi in omiki.
čemo, da teži k popolni univerzalnosti, kateri se je že približala kot nobena druga organizacija pred njo.
Marshallov pogreb
Pretekli teden so v Washingto-nu pokopali generala Marshalla, kateremu Evropa dolguje zahvalo, da se je lahko dvignila iz vojnih ruševin. S svojo zamislijo o finančni pomoči evropskim državam po drugi svetovni vojni je pokazal svojo politično zrelost in dalekovidnost. Po njem se je načrt imenoval Marshallov plan za obnovo Evrope.
Osemnajst evropskih držav je tedaj sprejelo velikodušno pomoč Amerike. Sprejeli sta jo tudi Poljska in Češkoslovaška, a sta se ji morali odpovedati na zahtevo Stalina. — Tudi Jugoslavija ga ni hotela sprejeti, toda po sporu s Ko-minformom je sama zaprosila za ameriško pomoč.
Potek kongresa K D
Konec prejšnjega tedna se je pričel v Firencah 7. državni kongres Krščanske demokracije. Politični tajnik stranke Moro je podal dolgo poročilo o delovanju in programu stranke. Nato se je začela živahna razprava, ki je včasih dosegla razburljive momente. V debato so že posegli vodilni predstavniki KD kot Zoli, Scelba, Andreotti, Fanfani in Pella. Zlasti za Fanfanijevo poročilo je vladalo veliko zanimanje. Bivši ministrski predsednik je od stranke zahteval, naj si poišče novih demokratičnih zaveznikov.
Daljše poročilo prinesemo v prihodnji številki.
Spletk© v Franciji
POLITIČNE NOVICE
NAS	TEDEN
p. VLADIMIR KOS S.J. (Tokio)
1.11. nedelja, 24. pob.: Vsi sveti
2.11. ponedeljek: Verne duše; sv. Just, m.
3.11. torek: sv. Hubert, škof
4.11. sreda: sv. Karel Boromejski, škof.
5.11. četrtek: sv. Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika; sv. Vincencij, škof
6.11. petek (prvi) sv. Lenart, opat
7.11. sobota (prva): sv. Janez Gabrijel, m.
*
SV. VINCENCIJ STRAMBI (1. 1. 1745-
1.	1. 1824). Kot deček je bil živ in nagajiv. Nekega dne pa reče očetu, da bi rad postal duhovnik. Očetu ni bilo prav po vo-
24. pob. nedelja Praznik Vseh svetnikov
Danes romajo naše misli v nebesa in tam v duhu gledamo na številno občestvo blaženih svetnikov, to je tistih srečnih oseb, ki so že dosegle zadnji cilj človeškega življenja. Prestale so svojo* zemeljsko preizkušnjo in prispele v nebeško kraljestvo, kjer uživajo vekotrajno nepopisno blaženost, katero so prejele kot plačilo in nagrado za vso svojo dobroto, trud in trpljenje. Njihova blaženost je popolna in neumljiva. Ne muči jih več hudobija pekla in ne hudobija sveta. Ne tare jih nobena muka. Ne poznajo več nobene žalosti in nobenega trpljenja. Nobena solza ne zmoči več njihovih oči. Daleč so od vseh zemeljskih bolečin. Tam ni več bolezni, tam ni grozeče smrti. Tam ni ne lakote ne žeje, nobenega pomanjkanja in ne nobenih nesreč. Tam ni sovraštva ne zavisti, nobene vojske in nobenih prezirov. Tam ni nobenih krivic, nobenih grehov in nobenih slabosti. Tam kraljuje Bog, resnica, pravica, dobrota in ljubezen. Nebeški svetniki ne pogrešajo ničesar. Njihove duše so docela potešene in polne velike, neizmerne sreče. Njihov trajni delež sta sama radost in veselje. Tam je vsega dovolj in preveč, tam so dobrote v izobilju: tam je neskončno veliki in popolni, neskončno dobri in ljubeznivi Bog, čigar bogastvo je neizčrpno in več ko dovolj bogato za vse, ki ga uživajo. Tam je dobrotljivi Jezus s svojo človeško naravo. Tam je naša sveta Mati Marija, tam je mnoštvo angelov in svetnikov. Tam je izredna lepota in bogastvo in vsa nadnaravna čudovitost nebeškega kra-
Iji, vendar je mislil, da ne sme nasprotovati. Upal je tudi, da se sin premisli. Ko se je pa bližal bolj in bolj čas posvetitve, je oče pisal Vincenciju, da bi ga neka mladenka poročila, Sin je poslal, kot odgovor, očetu podobo Device Marije.
Stopil je v redovno družbo Pasijonistov. To je bilo očetu prav malo všeč. Predstojnik pasijonistov, sv. Pavel od Križa, pa mu je rekel: »Jezus ga je izbral, da ga naredi za velikega svetnika.«
Postal je škof v Macerati. Ker je pravice Cerkve čvrsto branil nasproti Napoleonu, je moral v izgnanstvo.
Boga je treba poslušati bolj kot ljudi.
ljestva. Že narava bi bila izredno lepa in prijetna, če ne bi bilo hudobije, greha in drugih slabosti. Kaj šele sveta nebesa! Kako mora biti tam lepo in prijetno, kjer ni nobenega zla in nič slabega in nasprotno samo dobro in vse dobro in popolno! Tam je izobilje vseh dobrot. Tam je vse tisto, kar pametnega iščejo naše oči; vse tisto, kar si želi naše žejno srce in naša lačna ter nenasitna duša. Tam je popolni mir, vsa tolažba in uteha. Tam je celo človeško bitje nasičeno do dna in do viška srečno in blaženo. In te blaženosti svetnikom nihče ne more vzeti in ne zmanjšati ali skaliti. Ostane jim za vedno kot njihova najslajša last in posest.
Blaženi nebeški svetniki z živo izkušnjo okušajo in potrjujejo resničnost Odrešenikovih besed iz govora na gori: »Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli. Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, preganjanim in mučenim...«
Isti blaženi svetniki, ki nas ljubijo in za nas prosijo pri Bogu, nam danes in vse dni kličejo z močnim glasom: »Želite si silno nebesa! Živite za nebesa! Molite, da po smrti pridete v nebesa! Ljubite iskreno Boga in ljudi! Ljubite se med seboj! Živite sveto, varujte se greha in pekla!« — Vsi svetniki in svetnice božje, prosite za nas! Izprosite nam vsem potrebno svetost, srečno smrt in sveta nebesa!
življenja
jaBSBŽfiSSall
Za kardinala Stepinca
Angleški katoliški tednik »The Univers« je objavil poziv na maršala Tita, da bi vrnil svobodo zagrebškemu nadškofu kard. Stepincu, ki je interniran v svoji rojstni vasi Krašiču. Tudi angleški radio BBC je ponovil ta poziv v svojih oddajah za Jugoslavijo. »Pustite ga, da se vrne v Zagreb ne 1. 1962, ampak zdaj za božične praznike,« pravi med drugim ta poziv.
Zagrebški nadškof je bil obsojen 1. 1946 na 16 let ječe. Leta 1951 so mu ječo zamenjali z internacijo. Ni še znano, kako so jugoslovanske oblasti sprejele ta poziv.
Kongres katoliških univerz
V Limi v Peruju se je zaključil tretji kongres katoliških univerz Južne Amerike. V Južni Ameriki je 20 katoliških univerz, ki jih obiskuje okrog 130 tisoč akademikov. Organizacija katoliških univerz je bila ustanovljena pred tremi leti.
Uspešni pridigar
Znani nemški jezuitski duhovnik pater Leppich je imel v Munchenu teden dni konference v pripravo na mednarodni evharistični kongres. Pri zaključnem govoru je bilo navzočih 70.000 ljudi. Med tednom je pater Leppich zbral vsoto 3 milijonov 700 tisoč nemških mark — 550 milijonov lir — za azijske pokrajine, kjer vlada lakota in bolezen.
Dalai Lama sc zahvaljuje
Dalai Lama se je osebno zahvalil ameriški dobrodelni katoliški organizaciji za vso pomoč, ki jo je dala preko indijskega rdečega križa 12.000 tibetanskim beguncem, ki so pribežali v Indijo in so tam razmeščeni po begunskih taboriščih.
Katoličani v Vzhodni Nemčiji
Po zadnjih statistikah je v Vzhodni Nemčiji in v vzhodnem delu Berlina o-krog 20 milijonov prebivalcev. Med njimi je 11 odstotkov katoličanov, za katere skrbi nad 1000 škofijskih duhovnikov in skoro 200 redovnikov. Na vsem ozemlju Vzhodne Nemčije je 524 župnij in 573 vi-karij in kaplani j. Poleg tega je še okrog 400 središč, kjer se dušno pastirstvo vrši le od časa do časa.
število duhovniških poklicev je precej visoko, a nezadostno za potrebe. Katoličani v vzhodni coni imajo dva katoliška lista: Dvakrat mesečno izhaja list »Gospodov dan« (Der Tag des Herm), ki se tiska v 100.000 izvodih; tedensko pa izhaja »List svete Hedvige« (Sankt Hedvvigsblatt), ki se tiska v 25.000 izvodih.
Komunistično priznanje
Glasilo osrednjega odbora komunistične stranke v Pragi »Nova ,mysl« priznava odkrito, da se protiverska propaganda med mladino ni obnesla in uspehi niso bili taki, kakor so jih pričakovali voditelji protiverske propagande. Istočasno list priznava, da edino krščanstvo odgovarja i-dealom in pričakovanju mladine.
Temeljni kamen nove stolnice
V nastajajočem novem glavnem mestu Brazilije je nadškof v prisotnosti državnega predsednika blagoslovil temeljni kamen nove stolnice, ki bo posvečena Materi božji.
Spoved v pravoslavni Cerkvi
Vrhovni svet bolgarske pravoslavne Cerkve je obnovil dolžnost spovedovanja. U-radno obvestilo o tem je dal bolgarski »Cerkveni list«. Odločba je vzbudila živo
Moderna Japonska šteje približno 95 milijonov prebivalcev, je na drugem svetovnem mestu glede števila televizijskih postaj, ima udobne in točne železnice po švicarskem sistemu; govori in razume a-merikansko angleščino, trguje na cenen način s celim svetom. — Ali potrebuje molitev? Res je, da njeni katoličani ne dosežejo niti pol milijona... toda, ali ne moremo pričakovati skorajšnjega množičnega spreobračanja? Moderna Japonska je v stiku z vsemi deželami, vsemi kulturami, vsemi verstvi. Ali ni logično, da bodo kmalu kritično presodili in obsodili primitivno versko stopnjo, na kateri še zmeraj stoje? Da jo bodo ocenili z isto umnostjo in spretnostjo, ki jo kažejo pri gradnji modernih tehničnih naprav? Ali ni skoraj nujno, da med tolikimi verami prisodijo zgodovinsko verodostojnost božjega izvora le krščanstvu? Ali ni končno dosledno, da se med tako zvanimi krščanskimi izpovedmi odločijo le za katoliško Cerkev, ki edina lahko dokaže nepretrgani živi stik s svojim božjim Ustanoviteljem in ne s tem ali onim poznejšim popravljalcem? Zdi se, da imamo prav le pod pogojem, da je spreobrnenje k pravemu Bogu odnosno življenje z resničnim Bogom naravna stvar. Neke vrste uspešna posledica naravnih podvigov in nadarjenosti.
VERA JE DAR BOŽJI
A vera je dar neskončno ljubeznivega, a tudi neskončno svobodnega Bitja — Boga. Naj to sedaj nazorno pokažem.
V letošnjem avgustu je prvi močnejši tajfun zadel okolico prelepega jezera pod goro Fudzi, znano po svetu kot Fudzijamo. Vrtinci vetrov so izruvali cela debla na vrhu gora ob jezeru, nakar so jih, pomešana z blatom in nepretrganim dežjem, zakobalili v dolino. Tik ob vznožju gora so ribiška naselja. Hiše so iz lesa in nekaj ometa. Kaj dobro so zavarovane proti vročini in mrazu, tudi proti dežju, naslanjajoč se na pobočja hribov. Ko pa se prav ti hribi spremenijo v nevarnost, o-stane ribičem le beg. V eni izmed dolin se tokrat ljudje niso nadejali nevarnosti, ostali so doma in z bliskovito naglico zalučana debla so ubila 40 ljudi. Ranjenih pa ni nihče več štel.
Še v drugi dolini sem po viharju pomagal pri iskanju dragocenosti, ki so še o-stale pod razvalinami. Gospodar je z vso družino srečno ušel. Na razvalinah so še zmeraj ležala debla, blato in veje. Skušali smo izvleči kopalno kad, rogoznice, odeje. Potem smo razstavili deske, ki so še bile za rabo. Vsega nas je delalo 13 ljudi, od teh 5 katoličanov, jaz in štirje bogoslovci. Pred nekaj dnevi smo bili prispeli v eno uro oddaljeno vas na počitnice. Kako se je poganski gospodar čudil, da mu pomagamo, čeprav ga ne poznamo, in da nočemo za svoje delo plačila. Celo vaški policist in časnikarji so se čudili. Da kdo pomaga, ker je sorodnik ali vsaj delovni sodrug ali znanec, se jim je zdelo razumljivo. A čisto tuji ljudje, ki obenem žrtvujejo prosti čas! Ko smo končali, se nam je gospodar zahvalil skoraj s solzami v očeh. Da bomo odslej zmeraj njegovi gostje, kakor hitro se mu posreči zgraditi nov dom, je dejal. Da se bo takrat zanimal za našo vero. S prijaznimi pokloni smo se ločili tudi od njegovih ljudi in delavcev — naših prijateljev, a nič več. Osvojili smo jih v naravnem svetu vrednot — nič več. Morda bo nekoč gospodar postal katoličan, morda. In vemo, da bo takrat so-vplivalo tudi naše delo, ne zato, ker je bilo dobro delo, ampak ker smo ga darovali za spreobrnenje teh ljudi. Dobro vemo, saj smo se o tem pogovarjali na poti llllllliinilllllllllllltlllllllllllllllllllllllillllllllillllllllllllllllllllllllimilliliiiiiiniiiii zanimanje med duhovniki in verniki. Cerkveni list daje tudi navodila, kako se je treba pripraviti na prejem tega zakramenta.
Delo poljskih akademikov
Akademiki fakultete za arhitekturo v Krakovom na Poljskem so s prostovoljnim delom dokončali popravljanje cerkve v Rudy Rasiborskije iz 13. stoletja, ki jo je požar leta 1945 močno poškodoval. Cerkev imajo v oskrbi cistercijanci.
Mladinsko posvečenje ni uspelo
Berlinski škof kardinal Docpfner je povedal, da se 75 odstotkov dijakov, ki so dokončali šolo v vzhodnem delu Berlina, ni udeležilo komunističnega mladinskega posvečenja, ki naj bi nadomestilo zakrament svete birme. Za svoja posvečenja delajo komunistične organizacije veliko propagando.
domov, ko je sonce zahajalo v jezeru in je ves zrak dehtel po borovih vejah.
Da, modema Japonska potrebuje molitev. Naj to nazorno pokažem še z druge strani.
Živim v enem izmed najbolj revnih četrti Tokia. Kraj imenujemo Katoliško socialno naselbino. Imamo oskrbovalnico za dojenčke, otroški vrtec, zdravniško prvo pomoč in posvetovalnico, pomoč za šolarje osnovnih in srednjih šol — o obliki večernih tečajev; zasilna kapelica skrbi za duše. Ljudje se veselijo vsega tega, kar premoremo zanje po milosti božji. A tisti, ki prosijo za pouk v veri in sveti krst, so maloštevilni. Včasih se vrnejo po dar svete vere šele po dolgih letih. Nobeno dobro delo ne more prisiliti neskončno svobodnega Boga, da podari milost spoznanja in spreobrnjenja; ali pa, da jo podari prav zdaj in tukaj, kakor bi si mi želeli. In vendar imajo naše molitve posebno moč. Tako nam je učlovečeni Sin božji sam zatrdil. Nele molitev, marveč vsako dobro delo in žrtvica, darovani v molitvenem duhu, to je iz ljubezni. Le da ne moremo reči: glej, danes sem zmolil sveti rožni venec za Japonsko, sem daroval bolečine pri zobozdravniku, sem daroval svoje delo v pisarni v ta namen, danes torej se bo nekdo spreobrnil, odslej mi ni treba več prispevati toliko.
LJUBEZEN SE DA PREMAGATI LE Z LJUBEZNIJO
Dragi bralec, svoboden si v izbiri molitev, dela, žrtev. A ker poznaš Gospodovo ljubezen in japonsko bedo duš in teles, ne boš nehal z oblegovanjem božje svobode. Ljubezen se da premagati z ljubeznijo, morda edino s to. Vsaka ljubezen. Morda tudi vsaka moč in nemoč. In ne zameri mi, da sem danes toliko pisal o Japonski. Kakor da bi bil pozabil od islama in komunizma ogroženo Afriko, od verstev in bede raztrgano Indijo, obupane južnoameriške Indijance, na pol gole avstralske črnce. Nisem jih pozabil, ne. A japonsko poganstvo poznam po izkustvu. Kako je svetlo in umno — na površju življenja! V globini pa gore strasti, in kljub temu je hladno; prebiva zavest mnogih nezaslišanih spoznanj, in kljub temu vlada omejenost z ozirom na spoznanje Boga. Veselje moči preveva te globine poganskega srca, in vendar je nebogljeno in se ne more dvigniti h Kristusu; v to globino donijo glasovi 95 milijonov bitij, a je o-samljena, prazna, grenka. Že prodirajo žarki vanjo, tudi zaradi Tvoje molitve, darovanega dela, darovane žrtvice. Daj, da bo sonce! Ne misli, da si po takšnem doprinosu še zmeraj brezpomembni človek slovenske zemlje. V svetovno zgodovino si posegel in kakor pravijo, na konstruktiven način. Zaradi tebe in mene je manj zlega v veliki družini človeštva, manj zločinov, manj možnosti za vojne in suženjstva in izkoriščanja. Misijonska moli-
tev oblikuje zgodovino. In v večnosti bo število čisto tvojih prijateljev veliko.
Moderna Japonska potrebuje molitev posebno zdaj. Vse doslej povedano zadobi poseben pomen, ako prodremo v nevidne silnice, ki oblikujejo povojno japonsko družbo. Ni mogoče tajiti, da je povojna Japonska postala demokratična, vsaj v glavnih potezah. A kdo jamči enako stanje v bodočnosti? V demokratičnem redu in miru izgubi mnogo ljudi svoje temne koristi, ki si jih na pošten način ne morejo osvojiti. Predvsem dve struji vedno znova prodirata na površje: pretirani nacionalizem in komunizem. Pretirani nacionalizem se je pri zadnjih junijskih volitvah odel v religiozno-politično obliko in zadobil prve uspehe. Komunizem prodira v delavske zveze in tudi sicer dobiva izdatno finančno in moralno-politično podporo iz Rusije. Obe mogočni struji sta izrazito protikatoliški. Molitev jim lahko zada udarec, ne na vojaško-politični način, marveč nadnaravno, v kolikor lahko oslabi ali onemogoči vpliv hudobnega duha na ljudi v teh strujah. Brez Satana postanejo šibki in nevarni.
Potem je po vojni vstalo toliko novih verstev, nekatera izmed njih zaradi čisto finančnega dobička. Pri ministrstvu za kulturo je priznanih nad 370 verstev. Nekatera izmed njih so enostavno prevzela to ali ono resnico katoliške Cerkve, da dajo neke vrste smisel ostali mešanici budistično - šintoističnih naukov, ki jih zastopajo. Vsa ta verstva druži ena sama lastnost: odklonitev nadnaravnega. Saj bi se sicer ne mogla zgodovinsko izkazati! Ta okoliščina čisto naravnih elementov vere jim obenem pomaga, da jih ljudje odkrijejo ;
I,,Katoliški glas" v vsako :	slovensko	družino	1
j,,-77777,-■................
kot nekaj čisto naravnega in zato človeku primernega, poganskemu človeku primernega, človeku, ki mu samozadostnost pri-. ja in ki ga priznanje greha vznemirja. •
Naša molitev pa prodre tudi v srca zapeljanih, vzbudi dvome, vžge hrepenenje po pravi sreči in zmanjša vpliv hudobnih duhov. Kako čudno, da so pripadniki enega izmed najštevilnejših in najmočnejših povojnih verstev, tako zvani Tenrikvo, izrazito protikaloiiško vzgojeni, čeprav je knjižnica v glavnem stanu tega verstva polna katoliških knjig!
Moderna Japonska potrebuje molitev, delo, žrtve. Hvala ti, ker si toliko doprinesel doslej. Prosim te, nadaljuj življenje vere. Potem se ne bojim, da boš nehal in daroval svojo ljubezen izključno materialnim stvarem. Materialne stvari so dobre in krasne, a poleg njih obstaja še večji in lepši svet, pravzaprav bolj trden kot vse svetovje, svet nadnaravnega Boga.
Savonara — Nasvidenje!
Srebrnomašnik Anton Orehar
V Buenos Airesu praznuje letos 25-let-nico mašništva g. Anton Orehar, direktor slovenskih dušnih pastirjev in duhovni vodja slovenskih izseljencev v Argentini.
Rojen je bil v Predosljah pri Kranju kot deveti otrok vzorne krščanske družine. Po službi na dveh velikih župnijah, v Mengšu in št. Vidu nad Ljubljano, je prišel v Ljubljano za stolnega vikarja; obenem je bil profesor verouka na trgovski šoli in ženski realni gimnaziji. Leta 1945 je odšel v begunstvo v Argentino.
Ko je odšel g. Janez Hladnik, dotedanji zaslužni dušni pastir Slovencev v Argentini, je prevzel duhovno vodstvo naših ljudi g. Orehar. Sveta stolica ga je pa imenovala za direktorja tamkajšnjih dušnih pastirjev.
V svoji težki in odgovorni službi je silno delaven in vztrajen, poln skrbi za utrditev in povezanost slovenske krščanske skupnosti v Argentini. Na njegovo pobudo sta se ustanovili dve socialni organizaciji: Vin-cencijeva konferenca in »Čebelica«, ki je hranilno-podpoma ustanova bratske vzajemnosti. Slovenska hiša v Buenos Airesu je njegova zamisel. Skrbno je gospodaril, da je že vsa plačana. Neprenehna apostolska pota in pa posredovanja mu dajo polno dela.
Argentinska slovenska skupnost mu je pripravila lepo uspelo slavje za njegovo 25-letnico. Slavnostni pridigar pri srebrni maši je bil duhovni svetnik Alojzij Koš-
merlj, priznan govornik. Tudi jubilant je na glasu, da je dober govornik. Ko je pri-digoval v Mengšu, je zaklicala neka kmetica : »Gospod pa imajo vseh sedem darov Svetega Duha!«
Iz Vatikana je srebrnomašnik prejel br-zojav: »Sveti oče čestita z očetovskim srcem g. Antonu Oreharju ob 25-letnici mašništva, prosi obilo božjega blagoslova in podeljuje apostolski blagoslov njemu in vsem navzočim pri jubileju.«
Tudi Katoliški glas se pridružuje temu slavju želeč g. srebrnomašniku, z besedami g. Košmerlja, naj mu Bog ohrani zdravje in tisto gorenjsko odločnost in vztrajnost, ki mu pomagata preko vseh ovir in z zaupanjem v Boga in Marijo Pomagaj z veselim, pogumnim optimizmom hoditi skozi življenje.
Škof. dr. Srebrnič v Rimu
Po šestnajstih letih je petin-osemdesetletni škof na Krku, dr-Josip Srebrnič, dobil od jugoslovanskih oblasti dovoljenje, da odpotuje v Rim na običajni službeni obisk k svetemu očetu, do katerega bi moralo priti vsakih pf let. Cerkveni knez je v nedelj0 dospel v*Trst, kjer je bil gost škofa msgr. Santina, v ponedeljek Pa je nadaljeval pot v Rim. Msg^ Srebrnič je škof na Krku že 36 let-
29. oktober in Slovenci
(Ob prvi obletnici smrti dr. Alojzija Kuharja)
Grobni spomenik na katoliškem pokopališču v Stradfordu - ZDA. - Pod križem je pokopan dr. A. Kuhar. (Foto S. Kregar)
Lani je dne 29. oktobra umrl v Bridge-ortu v ZDA dr. Alojzij Kuhar. Tri dni 'red smrtjo, 26. okt., je govoril na pro-'lavi, ki jo je za 40-letnico ustanivitve Ugoslavije priredilo Slov. katol. akad.
v domovini,
d šolski statistiki
Slovenski prevod tržaške agencije ‘ttalia« je objavil 19. oktobra, da je levilo učencev v šolah s slovenskim tenim jezikom na Tržaškem upadlo v 'rinieri z lanskim letom za 899. Tudi ržaški »Piccolo« z zadovoljstvom be-eži nekaj podobnega, če bo mogoče "gotoviti točno lansko in letošnje šte-Vilo učencev, se bomo k tej statistiki Povrnili. Nekaterim se zdi to število levtrjetno. Gotovo pa je, da italijanski tisk z zadovoljstvom pozdravlja ta Pojav.
Ali je to logično? Ni.
Ko so letos razpisali tečaje slovenščine za uslužbence na javnih uradih, *o določili, da bodo udeležencem mesečno utrgali pri plači po 5000 lir. Ali ki ne bilo tedaj koristno, da bi otroci slovenskih staršev obiskovali slovenske *ole, da se jim ne bo nekoč zgodilo, "a jim bodo utrgovali pri plači za tečaje, na katerih se bodo na zelo nepopoln način usposobili za občevanje * slovenščini?
Pred začetkom šolskega leta je slovenski tisk pozival k vpisu naših otrok V slovenske šole. Storil je svojo dolž-Post. Italijanski tisk pa je to grajal, kot bi bilo to neke vrste kaznivo deja-Pje. To kaže, da se še niso vsi otresli tošistične miselnosti. Na narodnostno Piešanem področju bi moral tako Havanski kakor slovenski tisk opozarjati starše na dolžnost: italijanske otroke vpisati v italijansko, slovenske v slovensko šolo. Narodno odpadništvo je •tekaj nečastnega za odpadnika same-in za tistega, ki odpadnika v svoj kulturni krog sprejema.
starešinstvo v New Yor-ku. To je bil njegov zadnji govor in zadnji nastop v javnosti. Tri dni nato ga je zadela kap in je umrl. Pokopali so ga na pokopališču v Bridgeportu.
Kuharjev govor na tej proslavi je nekako njegova duhovna oporoka, oporoka moža-misleca in politika, ki je dolgo let bil v središču političnega dogajanja v Sloveniji in Jugoslaviji kot urednik Slovenca in politični poročevalec radia Ljubljane, med zadnjo vojno pa kot zastopnik Slovencev v Londonu in poročevalec na tamkajšnjem radiu. Tri leta se je glasil njegov glas preko londonskega radia rojakom ki so doživljali dvojno tragedijo tuje okupacije in domače revolucije. V tistih letih dr. A. Kuharja večkrat nismo mogli razumeti, ko je govoril preko radia. Odtrgani smo bili od zakulisnega dogajanja in diplomatskih spletk, ki so bile znane dr. Kuharju. Takrat je ta in oni posumil v pristnost njegovega demokratičnega prepričanja. Pozneje, ko so se razčistili vzroki, zakaj je dr. Kuhar tako govoril in ne drugače, zakaj je n. pr. svoj čas pozival k spravi s partizani, smo morali vsi priznati, da so bile razmere močnejše kot on, da je pa on sam ostal to, kar je vedno bil, izrazit demokratičen mož in prepričan Slovenec ter Jugoslovan. To je potrdil tudi njegov zadnji govor, ki ga tu za obletnico njegove smrti prinašamo. (Ured.)
$
»Letos na skromen način praznujemo 40-letnico zgodovinskega dejanja, s katerim smo Slovenci skupaj s Srbi in Hrvati po svojih zakonitih zastopnikih objavili izstop iz Avstro-Ogrske države in vstop v novo državno skupnost pod suvereno oblastjo Narodnega Veča v Zagrebu. Prav je, da si ob tej priložnosti zastavimo dvoje vprašanj, in to ob upoštevanju štiridesetletne perspektive, ki nam dovoljuje vpogled v to zgodovinsko dejanje in njega vrednotenje, pa tudi z ozirom na negotovo bodočnost, pred katero stoji slovenski narod in država, ki si jo je izbral kot svoj novi dom pred malo manj kot pol stoletjem.
1. Kaj pravzaprav praznujemo? Cesa se spominjamo?
2. Zakaj praznujemo? Cernu te spomine obujamo?
Kaj pomeni 29. oktober 1919?
29. oktober je eden izmed največjih dni v zgodovini slovenskega naroda. Izjava, ki so jo takrat v imenu slovenskega naroda dali poklicani in zakoniti zastopniki, je eno izmed največjih, če ne največje zgodovinsko dejanje, ki ga hranimo v svojih izročilih. Z njim smo napravili usoden prelom v naši zgodovini. Slovenski narod
Kazimir Humar:	10
Od Altotinpa do Arsa
'‘OTEK kongresa cerkve v stiski
Kongresi »Cerkve v stiski« se vrše v Aoenigsteinu že devet let. Udeležba je vedno velika, letos n. pr. je bilo udeležencev nad 600. Poleg duhovnikov je ved-*k> tudi veliko laikov obojega spola. Vsi •šobe v »Domu srečavanja« prenočišče in ^tano proti zmerni odškodnini. Letos so 5e kongresa udeležili tudi številni cerkve-^ dostojanstveniki. Vse dni je bil gost ^'tajski izgnani škol' msgr. Cang. Poleg '•iega so prišli še kblnski kardinal Frings, Jkof iz Fulde msgr. Bolte in še nekateri ^Higi škofje.
Ka kongresu so nastopili nekateri pro-eSorji s predavanji, ki so obravnavala fa*na vprašanja o komunizmu. Prvi dan prof. Karel Holzammer iz Mainza predal o temi: »Kaj je resnica? Ali se še butnemo?« Poudaril je, kako danes -*hod in Zahod rabita iste besede, a s k-Asem drugačno vsebino: demokracija, ^avičnost, svoboda, mir, ljubezen in po-pfeno so besede, ki odmevajo na vzhodu
in na zapadu, a vendar pomenijo nekaj povsem drugega marksistu kakor pa za-padnemu demokratu. Od tod dejstvo, da sc Zapad in Vzhod tako težko razumeta. Drugi dan je predaval prof. Pavel Roth o Sovjetski propagandi na Vzhodu in na Zapadu, tretji dan pa prof. dr. Mario Galli iz Ziiricha v Švici o temi Resnica vas bo osvobodila.
Poleg predavanj so važen del programa na teh kongresih poročila, ki jih podajajo zastopniki različnih narodov za železno zaveso o stanju Cerkve v njih deželah. Navadno so ta poročila v nemščini, nekateri so jih podali tudi v angleščini, francoščini in italijanščini. Letos so teh poročil prebrali 14. Za Slovence je poročilo sestavil dr. Zdešar, prebral pa ga je prof. P. Slapar. Ta je pri maši drugi dan kongresa imel tudi nagovor v cerkvi.
Rekel sem pa, da je namen teh kongresov ne samo študirati, temveč tudi moliti. Zato je vsak dan zjutraj bila sv. maša, ki so se je udeležili vsi navzoči laiki in tudi številni duhovniki. Zadnji dan, v nedeljo, je bila slovesna liturgija v bizantin-sko-slovanskem obredu. Toda bolj ganljive kot jutranje maše so bile večerne pobožnosti. Prvi večer se je glasil spored »Na-
je takrat rekel, da je spoznal, da vodi pot, po kateri je bil hodil, neizprosno v narodovo smrt, in da jo zaradi tega za vedno zapušča. Izjavil je tudi, da je po dolgem premišljevanju, tehtanju in iskanju našel pravo pot, ki po njegovem odkritosrčnem prepričanju vodi življenje; z vero v srcu stopa na to novo pot.
Ta zgodovinski prelom je podoben sklepu armade, ki je podrla za seboj mostove in izročila svojo usodo novim obrežjem in nepozabnim obzorjem.
Ta prelom ima nekaj posebnosti, ki mu dajejo poseben značaj, pomen in vrednost.
29. OKTOBER JE BIL PREMIŠLJENA IN SVOBODNA ODLOČITEV
29. oktober ni bil storjen vrtoglavo, lahkomiselno, v nekakem pijanem, sentimentalnem vzdušju. Priprave nanj so trajale več kot sto let: od Ilirizma, mimo kratkih sončnih dni leta 1848, mimo prekipevajočih ljudskih taborov ob koncu preteklega stoletja, katoliških shodov z resolucijami, ki so kazale smer naših želja, pa vse dokler ni prva svetovna vojna sprostila vseh narodovih sil in zgostila moč njegove volje v vrsto zgodovinskih aktov: Izjava Jugoslovanskega narodnega odbora v Londonu, resolucija srbske narodne skupščine v Nišu, Krfski pakt, aleluja Majniške deklaracije leta 1917, ustanovitev slovenske vlade in vrhunec: 29. oktober, kjer smo rekli, da zapuščamo staro za vselej in da gremo na novo pot tudi za vselej.
29. oktober ni bil storjen pod pritiskom, ampak prostovoljno, po svobodni odločitvi naroda in njegovih voditeljev. Izjava nosi pečat sodelovanja in odobritve vseh slovenskih političnih gibanj — razen komunistov; slovesno so jo potrdili slovenski ljudje vseh stanov, poklicev in svetovnih nazorov. Pomislimo le na stotisoče podpisov, ki so jih na Majniško deklaracijo zbrale slovenske žene in to v času vojne, polne grozot. Nobena druga slovenska narodna odločitev ni tej podobna.
29. oktober je zgodovinsko dejanje, ki je bilo storjeno in pripravljeno navkljub prekim sodom in puškinim cevem na prsih. Možje, ki so ga pripravljali in končno izpeljali, ki so ga podpisali v dimu vojne, so vedeli, kaj tvegajo; saj je avstrijska oblast še imela vso moč in vsa sredstva, da uveljavi svojo postavo in kaznuje. 29. oktober je bil torej junaško dejanje, storjeno v brk življenjski nevarnosti.
29. OKTOBER JE BIL EDINA PAMETNA ODLOČITEV
In še ena značilnost: možje, ki so to zgodovinsko dejanje storili, so bili prepričani, da je bilo v danih okoliščinah odrešilno. Zakaj?
Poznali so Londonski pakt iz leta 1915 in vso njegovo grozoto za bodočnost, velikega dela Slovencev in Hrvatov. Ko so proučevali položaj, so lahko z gotovostjo računali, kaj bi se zgodilo, če bi po razpadu avstro-ogrske države nastala praznina in v tej praznini v zraku slovenski narod, brez prijateljev in brez učinkovite lastne obrambe. Lahko so računali, da bo slovensko ozemlje pograbila Italija, in to nele do meja Londonskega pakta, ki so ga že bile odobrile zmagovite velesile — razen Združenih držav — ampak še vse bolj proti vzhodu. Vedeli so, da slovenski narod sam tega ne bo mogel preprečiti,
rodi časte Marijo«. Zbrali smo se na dvorišču zavoda ob nogah M. B., zavetnice beguncev. Ob njej so stali kot častna straža z zastavicami v rokah dečki in deklice skoro vseh slovanskih narodov, ki so tiste dni bivali v zavodu na počitnicah. Po pozdravu msgr. Kindermanna so različni narodi izza železne zavese zapeli vsak po eno Marijino pesem. Ni bil to koncert Marijinih pesmi, temveč poklon Mariji od strani zastopnikov preganjanih narodov. Tako je bilo v večernem mraku slišati 14 narodov, ki so vsak v svojem jeziku slavili Marijo. Slovenci smo nastopili z začetkom ljudskih litanij M. B. in zbudili z njimi veliko zanimanje.
Toliko različnih jezikov in vendar smo se vsi razumeli, ker smo vsi govorili isti jezik ljubezni do Marije. Kako lepo bi bilo, če bi se vsi kristjani vedno in povsod tako razumeli, kakor smo se oni večer ob nogah Marije, ki je pribežališče beguncev. O da, potem bi svet postal res lep in življenje prijetno, ko bi vsi govorili isti jezik ljubezni. Morda bo kdaj prišlo na svet tudi to, ko bo zavladalo Marijino brezmadežno Srce.
Drugi večer je pa bilo skupno češčenje v hišni kapeli prod izpostavljenim Najsve-
prav tako tega ne bi mogli preprečiti Hrvati, če bi ostali sami pred pošastjo Londonskega pakta. Zato lahko rečemo, da so bili možje, ki so napisali in podpisali izjavo o skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, politično zreli in državniško dalekovidni... Brez tega zgodovinskega dejanja ne bi bilo Jugoslavije in Slovenija bi prav gotovo ne bila njen del, ampak pokrajina kakega soseda.
Poznali so Londonski pakt, prav gotovo pa niso poznali drugih nakan, ki so šele zadnja leta prišle na dan iz tajnih arhivov velikih držav. Med drugim niso vedeli, da je italijanska mirovna delegacija imela pripravljen konkreten Sonninov predlog »za vsak slučaj«, naj se italijanske meje pomaknejo od črte Londonskega pakta do Trojan, kjer bi se srečali z Avstrijo, ki naj bi ji priključili Slovensko Štajersko. Tudi niso mogli vedeti, da je ameriška mirovna komisija, ki je prepotovala Koroško, prepričala ameriško mirovno delegacijo v Parizu, da so Karavanke naravna meja med Avstrijo in Slovenijo; v nadaljnem predlogu je komisija zagovarjala stališče, naj se avstrijsko-slovenska meja južno od Drave pomakne na črto Šoštanj-Konjice-Ptuj. Danes gledamo nazaj in se zavedamo, ob kakšnem nevarnem plazu je takrat stopal naš narod. Ko bi zgrešil le en korak, bi ga zasul nemški in italijanski plaz. Lahko torej našim preudarnim možem in še samim sebi čestitamo, da smo prav hodili — pa saj se božja previdnost poslužuje tudi podzavesti, da ubrani narode smrtne' nevarnosti. Nova država, ki smo se ji priključili in ki se je kmalu potem razširila v prostrano državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, je te plazove zaustavila. Sprožili so se šele 20 let pozneje; takrat smo videli in na lastni koži občutili, kako bi izgledal severni del Jugoslavije, posebej pa še Slovenija, če ne bi bilo obzidja 29. oktobra, ki ga je postavila državniška sposobnost naših voditeljev po stoletnih pripravah in ob sodelovanju vsega naroda.
(Konec prihodnjič)
* ^esea d tacoafv *
Sončno poletje, s svojim bujnim cvetjem in zelenjem nas je zapustilo. Nastopila je jesen, prav kakor poje pesmica Tauferjeva:
Pobočje hribov megla je zakrila.
Po drevju listje v zlatu se leskeče, na zemljo pada, z vetrom zatrepeče. Jesen se je v deželo naselila.
Kako je pestra jesen v barvah. Zdi se mi kakor bi gledal slikarjevo paleto. Vsa je v različnih barvah. Ena barvana ploskev stoji ob drugi in predmet ni določen s črtami; barva se preliva v barvo. Slana je pobarvala drevje z različnimi barvami: od svetlo zelene, rdeče, rujpenkaste in do same zlate. Med temi barvami pa močno odseva jelka, smreka, borovec in njih zelena barva daje lep okras, kakor zelenje v vazi s cvetlicami. Listi so dozoreli in ne morejo več srkati soka vase.
Povsod jesen, nasičena in tiha. Koprene vlage se v plasteh vrstijo do vrta mrtvih, ki pokojno spijo.
Nad vsem življenjem žena s koso niha.
Tudi naše življenje sliči prirodi. Imamo v življenju jutro, poldan in večer, ki pa ne pomeni konec ampak samo prehod v še lepše jutro, ako je bilo življenje polno sonca in prave lepote.
Koliko misli nam vzbuja jesen in njen dež in megla. Misli romajo k našim rajn-
tejšim. škof Cang je izpostavil, vsa cerkev je zapela očenaš in zdravamarijo za preganjane sobrate. In zopet se je pokazala krščanska vesoljnost pred Jezusom v sv. Hostiji, kakor je bilo napovedano v preroku: »Oni dan bo hrib vrhu hribov in vsa ljudstva se bodo stekala v hišo Gospodovo...«
UJETNIK
Na programu v Konigsteitu je bil tudi film Ujetnik (Der Befangene). Film je a-meriški in v njem nastopa kot glavni igralec sloviti Alec Guiness, ki smo o njem brali, da je postal katoličan in da je e-den redkih filmskih zvezdnikov, ki živi že dolgo let v srečnem zakonu s svojo ženo in hčerko, kateri sta obe že od rojstva katoličanki. On sam se je spreobrnil pred nekaj leti. Ta film je v nekaterih državah prepovedan. V Italiji ga menda niso še predvajali in tudi ne vem, ali ga bodo. Prav zato hočem o njem povedati besedo.
Ujetnik je neki kardinal, ki ga domače komunistične oblasti aretirajo, zaslišujejo in nato duševno zlomljenega obsodijo na dolgoletno ječo. Že iz te kratke vsebine vsakdo lahko spozna, da ima film določeno ozadje iz novejše zgodovine. Četudi ni nikjer omenjen, se vendar skozi cel
kim. Saj so nam bili v življenju tako drage in ljubljene osebe. In prijatelji? Koliko jih je bilo s katerimi smo skupno delali na vzgojnem, socialnem in na prosvetnem polju. Predolgo bi bilo tako naštevanje. V mislih smo pri vas in v pomoč ste nam pri našem delu.
Pa še k drugim romajo naše misli. Koliko je zapuščenih grobov na pokopališčih, in vojaških grobovih, po gozdovih.
Kako lepo se jih je spomnil pesnik Gregorčič:
Vas, zabljeni grobovi, kjer križ ne kamen ne stoji, ki niste venčani s cvetovi, kjer luč nobena ne brli.
Naša molitev in spomin naj prižge lučko ljubezni tudi na teh grobovih.
— ks.
Radio Trst A
od 1. do 7. novembra 1959 Nedelja: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu. — 9.30 Slovenske narodne pesmi. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... — 15.20 Slovenski zbori. — 17.00 VELIKI 0-DER SVETA, misterij v enem dej., napisal Pedro Calderon de la Barca; igrajo člani RO. — 18.10 Chopin: Sonata št. 2.
— 18.30 Koncert slovenskih solistov. —
21.00 NOC NA VERNE DUŠE, napisal O-ton Župančič; igrajo člani RO.
Ponedeljek: 12.55 Glasba za orgle. —
14.00 Ramovš: Žalna glasba. — 18.00 Oddaja za najmlajše - ODDAJNIK NA OTOKU. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike.
— 20.30 Pojejo Wienner Saengerknaben. —
21.00 Pesniki in njih stvaritve, (43) »Prerok Jeremija«. — 21.30 Mozart: Requiem KV. 626. — 22.25 Adamičeve, Tomčeve in Maroltove zborovske skladbe.
Torek: 9.00 Ravel: Kvartet v F. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 15.00 Dvorak: Koncert v h molu za čelo in orkester. — 16.00 Manevri, komedija, napisal J. Brejc; igrajo člani SNG. — 18.10 Rimski Korsakov: Šeherezada. — 19.00 Šola in vzgoja - Ivan Theurschuh: »Osiroteli otroci«. — 21.00 Ilustrirano predavanje. — 22.00 Umetnost in življenje. Sreda: 8.30 Slovenska zborovska glasba.
— 9.00 Vasilij Mirk: Simfonična suita. —
10.00 Oddaja za najmlajše: ZGODBA O KRALJEVI TRTI. Igrajo član RO. — 11.00 Lopatnikov: Sinfonietta. — 15.00 Simfonične varijacije za klavir in orkester. - Ene-sco Romunska rapsodija št. 2 v D. — 16.00 Novela: Stanko Majcen: »Sosedov Janez«.
— 18.10 Čajkovski: Koncert v D duru za violino in orkester. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 KRALJEVANJE, drama v petih dejanjih, napisal Edbin Kristan.
Četrtek: 18.30 Slovenske narodne pesmi.
— 19.00 širimo obzorja. — 21,00 Obletnica tedna: Dvajseta obletnica sovjetskega napada na Finsko. — 21.15 Simfonični koncert orkestra Tržaške Filharmonije. - Iz sodobne književnosti: »Ob drugi knjigi nove zgodovine slovenskega slovstva.«
Petek: 18.10 Cherubini: Simfonija' v D.
— 18.40 Vokalni sekstet Ubald Vrabec. —
21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. —
22.00 41. mednarodna avtomobilska razstava v Turinu. — 22.15 Koncert pianista Marjana Lipovška.
Sobota: 15.00 Liszt: Preludi, simfonična pesnitev št. 3. — 16.00 Dante Alighieri -Božanska komedija: »Vice«. — 18.00 Kako poslušamo glasbo - (2) oddaja. — 18.40 Dolinski trio. — 19.00 Pisani balončki. — 20.40 Slovenski oktet. — 21.00 MESTO PONOČI. Igrajo člani RO. — 22.00 Skladbe Ludvika van Beethovena.
film vleče senca kardinala Mindszentyja. Režiser je film ujel v tak okvir, da gledalec čuti: ta visoki cerkveni dostojanstvenik je kardinal Mindszentv. V filmu se razvija zgodba Ujetnika od njegovega nastopa v cerkvi pred množico: »Ce boste slišali, da sem kaj priznal, česar bi ne smel priznati, ne verjemite...« pa dalje do aretacije in prvih zasliševanj pred tajno policijo. Tu vidimo, kako komunistična tajna policija zaslušuje take visoke »ujetnike«, kako jih pripravlja na »izpoved« s prigovarjanjem in tudi ustrahovanjem. Med drugim pripeljejo kardinala v sobo, kjer leži na mrtvaškem odru njegova mati, češ usmrtili so jo zaradi njega, ker noče priznati svoje krivde. Vidimo dalje, kako se ujetnik bori s svojo vestjo, kako omahuje v trenutkih zbeganosti in duševne utrujenosti do končnega zloma pred sodnim zborom.
Vtis filma je pač porazen za policijo in za sodnike, ki so take in podobne procese pripravili. Porazen toliko bolj, ker vemo, da ima film svoje resnično ozadje. Naj zato komunisti nič ne govoričijo o svojem »socialističnem humanizmu«. Ves njihov policijski sistem jih stavi na laž.
(Se nadaljuje)
Stran 4
Leto XI. • štev. 44
Letni shod italijanske KA
Italijanska KA je imela na praznik Kristusa kralja svoj redni letni škofijski shod.
V dvorani zavoda »Stella matutina« pri jezuitih so se v nedeljo zjutraj zbrali voditelji in člani KA in napolnili veliko dvorano. Pozdravni govor je imel škofijski delegat č. g. Tarcisio Nardin, ki je najprej prečital brzojav, ki ga je KA poslala sv. očetu, in njegov odgovor z očetovskim blagoslovom. Nato je orisal glavne smernice KA, to je sodelovanje laikov s cerkveno hierarhijo. Za njim je govoril predsednik KA Medeot, ki je prikazal delo KA v minulem poslovnem letu. V 87 župnijah goriške nadškofije deluje sedaj 215 organizacij KA. »Med temi župnijami,« je dejal predsednik Medeot, »je 17 slovenskih župnij in v teh, žal, do sedaj nismo mogli še nič napraviti.« Predsednik Medeot je nato izčrpno poročal o delovanju KA v minulem letu. Nato je spregovoril g. nadškof, ki je pohvalil delo KA in je vzpodbujal k še večji delavnosti in predvsem prvotni gorečnosti. Zaključni govor pa je imel škofijski predsednik KA iz Padove odv. Pio Mauro.
Opomba: K besedam g. Medeota, predsednika ital. KA v goriški nadškofiji, moramo dodati naslednje:
1. Organizacije KA so povsod po krščanskem svetu postavljene na narodnostni temelj. Zato imamo ital. KA, nemško KA itd. V tržaški škofiji pa KA za Italijane z lastnim škofijskim vodstvom, in KA za Slovence z lastnim škofijskim vodstvom.
2. škofijsko vodstvo ital. KA v Gorici ni do sedaj še prav ničesar storilo, da bi pomagalo Slovencem ustanoviti lastno KA. Nasprotno, kadar koli smo katoliški Slovenci hoteli nastopiti kot organizirana skupina skupno z Italijani, so nas ti odstranili. Zadnjič se je to zgodilo za jubilejne proslave goriškega nadškofa.
3. četudi Slovenci v goriški nadškofiji nimamo organizirane KA, imamo pa druge katol. organizacije. V Gorici n. pr. dve Mar. družbi, eno za dekleta, drugo za fante, ter cvetoč tretji red. Poleg tega so se po raznih župnijah ustanovila katol. prosvetna društva, ki kar dobro uspevajo.
4. Kar imamo naših verskih in katol. organizacij smo vse ustanovili in ohranili ob brezbrižnosti onih, ki so od nadškofa postavljeni, da skrbijo za katol. organizacije. (Ured.)
Romanje pevskih zborov na Staro goro
V nedeljo, na praznik Kristusa Kralja se je nekaj sto goriških romarjev, v glavnem pevcev, podalo na Staro goro, da tam s svojo pesmijo počaste starogorsko Kraljico. Kar sedem avtobusov je bilo treba za naše romarje iz Gorice, Pevme, Števerjana in Doberdoba. Romanje je organizirala Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, pridružilo se mu je pa še Apostolstvo molitve. Na Stari gori se je vsa velika skupina zbrala pri sv. maši, ki jo je daroval škofijski kancler dr. Klinec, ki je v svojem nagovoru na romarje podal nekaj tehtnih misli. Naši pevci pa so pod vodstvom prof. Fileja prepevali same znane Marijine pesmi, ki so jih z zanimanjem poslušali tudi številni romarji iz Furlanije. Zbranost naših romarjev pa je motilo nerazumljivo in nekorektno zadržanje nekega g. patra, ki se še ni otresel nekaterih napačnih predsodkov o domovinski ljubezni.
Popoldne so vsi romarji pohiteli v Bar-nas, kjer so imeli lepo pobožnost s petimi litanijami in blagoslovom v cerkvi Marije Tolažnice. č. g. Hvalica je s svojo prisrčno besedo takoj segel do srca vseh navzočih. Nato pa so se vsi udeležili procesije z Najsvetejšim po vasi. Naši pevci so med procesijo prepevali evharistične pesmi. Z vedno lepo »Vse prepeva« smo v cerkvi zaključili našo romarsko pobožnost.
Nazaj grede so se goriški romarji ustavili še v Čedadu. Po ogledu zgodovinske stolnice so nato v veselem razpoloženju prebili še kako urico; naša pesem je donela daleč naokrog ter vzbudila splošno občudovanje številnih poslušalcev.
Goriški duhovnik apostolski delegat
Sv. oče je pred kratkim imenoval za apostolskega delegata v Nairobiju v centralni Afriki msgr. Guida Del Mestri. Novi apostolski delegat je duhovnik goriške nadškofije. Njegova družina izvira iz Kr-mina, on sam pa se je rodil v Banja Luki v Bosni leta 1911. Posvečen leta 1936 je ostal v Rimu in stopil v službo pri sv. stolici. Bil je tajnik in svetovalec pri raznih apostolskih nunciaturah, zadnji čas pri
apostolski nunciaturi v Zahodni Nemčiji. Msgr. Del Mestri dobro govori slovenski jezik, četudi živi daleč od goriške nadškofije. — V novi visoki službi mu želimo obilo uspeha.
Protestna stavka delavcev CRDA v Tržiču
V petek 23. oktobra so delavci tržiške ladjedelnice za dve uri zapustili delo ter se udeležili protestnega zborovanja na trgu republike v Tržiču. Sindikalni voditelji so v svojih govorih prikazali krizo v ladje-delniški industriji in tudi predloge, da se kriza odpravi. Stavko sta organizirali FIOM in UIL.
Umrl je dr. Bobič
Na Peči so v petek 23. oktobra položili k večnemu počitku znanega odvetnika in gospodarja dr. Leopolda Bobiča. Kljub delavniku se je od njega poslovilo veliko število vaščanov in drugih Goričanov, saj je bil dr. Bobič znana goriška osebnost. Večkrat smo ga srečevali po goriških ulicah, ki jih je kljub svoji slepoti, ki ga je zadnja leta zadela, z gotovostjo prečkal.
Naj mu bo lahka domača zemlja. — ženi in otrokom ter sestri naše sožalje.
Zaradi slinavke so zaprli nekaj obmejnih prehodov
Italijanske in jugoslovanske oblasti so odredile, da se zaradi varnosti pred slinavko zaprejo obmejni prehodi od Pod-sabotina do Miščekov pri Čedadu. Ostali bodo zaprti do 7. novembra. Ostali prehodi od Gorice do Palkišča pa bodo odprti, izvzemši za govedo, ovce in koze. Slučaje slinavke so zabeležili v zadnjih dneh tudi v Sovodnjah in v Medeji. Oblasti so odredile obvezno cepljenje vse živine, kar se bo zgodilo že v tem tednu.
SV. VIŠARJE
Pripravljamo se na praznovanje šeststo-letnice naše božje poti. Dela napredujejo. Zloglasne stopnice so odpravljene in po novih se lahko stopa enakomerno, z dvema... oddihoma. Popravilo oken v cerkvi pri oltarju sv. Terezije je tudi pri koncu. Dela v glavni sobi srednje hiše (spodaj pod svetiščem) so v teku. Iznenadilo pa bo marsikoga, da je bil na severni strani vrha »Pri križu« kar v enem tednu postavljen železen stolp, visok 25 m; služi televiziji.
Ko pride spet na Sv. Višarje Tomaž iz Rajbeljna, bo tudi sam to videl (glej KG 15. okt.). Pa tudi drugi romarji, ki upamo, da jih bo veliko prihodnje leto.
MLADIKA ŠTEV. 8
Po poletnem presledku in počitnicah je med nami zopet nova številka mladike in to osma v tem letu. Ta številka je predvsem posvečena poletnim romanjem, izletom in oddihom. Morda bo kdo dejal, saj to ne spada v revijo. Pa bi sodil drugače. S poletnimi romanji, izleti in oddihi je bilo vedno združeno vsaj malenkostno kulturno delo: spoznavanje novih krajev, sestanki, predavanja, družabnost in naša narodna in umetna pesem, ki vedno spremlja naše ljudi, kamorkoli gredo. Ko so naši ljudje v Švici peli naše pesmi, so tujci ob neki pesmi onemeli in mislili, da je narodna himna, in hoteli vstati, da nas počaste. Višek vsega je menda bil v Rimu. Sicer so mnogi naši ljudje v Rimu že bili, a takrat je bilo to prijetno presenečenje, da jih je sveti oče Janez XXIII. posebej pozdravil v treh slovenskih stavkih, kar doslej ni storil še noben papež. Doslej so se papeži omejili pri slovenskih romarjih le na kratek pozdrav: Hvaljen Jezus in Živio Slovenci. Ta papež pa je spregovoril slovensko in to pred romarji, ki so prišli le iz tržaške škofije. Prispevki »Iz Trsta nam romajo
misli«, Velika doživetja tržaških Slovencev, Izleti po naših gorah in Rimski Slovenci na izletu so nekaka reportaža P°' letnih obiskov posameznikov ali pa skupin. Prozo so prispevali Neva Rudolfova, Božji trenutki in O. Wilde - Javornik, Slavec in roža. S tem je seveda proza malo in šibko zastopana. Pesmi pa objavljajo: Bruna Pertot, Mira, M. in Rafko Vodeb, O prosvetnem delu, novih knjižnih izdajah in cerkvenem petju čitamo na robu objav in ocen. M. š. razpravlja o moderni mladinski bolezni, ki načenja in gleda mladino, ki se rekrutira v skupinah teddy bovs. Novo rubriko v Mladiki odpira Danilo Lovrenčič, ki poroča o svojem prve® obisku pri naših kulturnih sodelavcih-Upajmo, da bo s tem delom nadaljeval in povedal vedno kaj novega v prijetni obliki. Domači krov je posvečen našim materam in vprašanju vloge matere. Dr. Starc pa daje zdravniške nasvete onim. ki radi pijejo črno kavo. Revija prinaša še radijski program tržaške postaje in nekaj o filmu. Več lepih slik osvežuje prijetno branje. Platnice izpolnjujejo pisma, literarni pogovori in uganke.
-K JSr £ Ig,
A
RAZNE NOVICE1
Drobtinica h kulturni zgodovini tržaških Slovencev
Neki list je objavil med drugim, da so v Gorici in v Trstu odprli slovenske šole najprej nacisti, nakar so jih zapadni zavezniki potrdili in so tako ostale tudi pod italijansko upravo. Kar bo veljalo v Gorici in morda v tržaški okolici, ni gotovo za tržaško mesto. Katere so tiste slovenske šole, ki so jih v Trstu odprli nacisti? Slovenske srednje in osnovne šole v Trstu je odprl zavezniški častnik Simoni in njegov sodelavec prof. dr. Baraga. Ta je u-stanovil v ta namen poseben pripravljalni odbor, ki je organiziral poizkusen vpis, katerega so slovenske komunistične organizacije hotele preprečiti, a niso uspele. Ali ne bi mogli tisti, ki so sodelovali pri začetkih slovenske šole v Trstu, napisati izčrpno poročilo o tem delu? To vabilo veljaj posebno tistim, ki so pri tem nosili levji delež, a so se morda pozneje izselili.
Nova katoliška organizacija V Trstu
V Trstu so ustanovili Katoliško zvezo italijanskih trgovcev kot podružnico vsedržavne organizacije, ki ima sedež v Rimu. Njen predsednik bo občinski svetnik Ervin Puppi.
Novi ambulanti INAM v Boljuncu in Zgoniku
Na pobudo občinskih uprav iz Zgonika in Boljunca bosta tudi ti dve vasi dobili zdravniško ambulanto. Po razgovoru, ki so ga imeli župani teh dveh občin z ravnateljstvom ustanove INAM, so namreč sklenili, da bo dolinska občina odprla v Boljuncu ambulanto, katere se bodo lahko posluževali zavarovanci INAM iz Boljunca, Doline, Boršta, Krogelj, Prebenega, Mač-kovelj in Krmenke. Zgoniške zavarovance pa naj bi sprejemal zdravnik iz Nabrežine.
Uradni obisk italijanskih indu-strijcev v Jugoslaviji
30-članska delegacija italijanskih indu-strijcev je v tem tednu na obisku po Jugoslaviji. Spremlja jo trgovinski ataše pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Rimu Mihajlo Stevovič. Vodja delegacije, podpredsednik Confindustrije poslanec Quinto Ouintieri, je prispel v soboto 24. oktobra v Beograd naravnost iz Pariza. Delegacijo je v ponedeljek 26. oktobra sprejel predsednik Zvezne industrijske zbornice Nikola Džuverovič ter drugi predstavniki jugoslovanske industrijske zveze. Delegacija si bo ogledala industrijske objekte v Srbiji, Makedoniji, na Hrvatskem in v Sloveniji. Obisk bo trajal do 7. novembra. Namen tega obiska je, da bi italijanski industrijci skupno z jugoslovanskimi oblastmi proučili možnost večjega razvoja trgovinske izmenjave med obema državama. Kapitalisti in proletarci gredo torej z roko v roki, kadar gre za denar.
Tržaški gospodarstveniki v Pragi
Tržaška gospodarska delegacija je pod vodstvom predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija odpotovala v Prago, da prouči možnost okrepitve prometa ČSR skozi tržaško pristanišče. Trst je v povojni dobi izgubil velik del tranzitnega prometa ČSR
in Madžarske. Medtem ko je ta promet znašal leta 1938 nad 546 tisoč ton, je lansko leto dosegel le 104 tisoč ton, v prvi polovici letošnjega leta pa komaj 24.600 ton. Tržaškim gospodarstvenikom je veliko na tem, da bi okrepili češkoslovaški promet skozi Trst.
Veliko naročilo ladjedelnic Sv. Marka
V začetku prihodnjega leta bodo v ladjedelnicah Sv. Marka položili gredelj za 50.000-tonsko petrolejsko ladjo, ki jo je naročila ena izmed družb, pripadajočih sklopu ustanove ENI. To naročilo so napovedali že pred dvema letoma, a je potem vse potihnilo. To je seveda vzbudilo dvome, če bo kdaj do njega prišlo, zlasti zaradi trajajoče krize v ladijskih najemninah in zaradi tega, ker so poslali v pokoj na stotine ladij v raznih italijanskih pristaniščih. Zdaj pa so naročilo potrdili, kar je vzbudilo razumljivo zadovoljnost v mestnih gospodarskih in delavskih krogih. Prav tako veliko petrolejsko ladjo imajo zdaj v delu v Tržiču in jo bodo splovili v prihodnjih mesecih.
Sv. Ivan
Preteklo nedeljo, na praznik Kristusa Kralja, je treba v naši župniji zabeležiti važen dogodek: kanonično vizitacijo, kakor je to strokovni izraz v cerkvenem pravu; mi ji pravimo pastirski obisk, to je škofov službeni slovesni obisk, škof kot predstojnik škofije pregleda versko stanje župnije, delovanje ustanov, ki se versko udejstvujejo, v dobi od zadnje vizitacije in daje smernice za nadaljnje delo. To bi bili neke vrste župnijski občni zbori. Naš pastirski obisk je trajal od sobote zvečer do ponedeljka. Glavne slovesnosti so se vršile ob slovesnem sprejemu na prvi večer in v nedeljo. Slovenci , smo imeli svoj delež pri prvi sv. maši, popoldanski službi božji in pri sestanku Marijine družbe. V ponedeljek je bil podroben pregled cerkvenega inventarja, sestanek duhovščine in obisk italijanskih katoliških društev. V cerkvi je govoril prevzvišeni gospod škof trikrat v slovenščini, to se pravi, imeli smo enako število govorov kot Italijani. Dotaknil se je vseh važnih dogodkov v župniji, ki je zelo velika, in kot je omenil, zaradi sožitja dveh narodnosti zelo delikatna in terja od obojih vernikov velike zrelosti, širokega obzorja in krščanske ljubezni.
Obisk prebivalstva ene in druge narodnosti in izven cerkve je bil zelo obilen. Seveda je pogled na oni del vernikov, ki se ne udeležujejo verskega življenja, pokazal, da bo treba za novo pridobitev verskemu življenju odmaknjenih še zelo veliko dela in marsikako izboljšanje dušno-pastirskih metod.
Ugotovila se je nujna potreba, da dobijo tudi slovenske katoliške organizacije svoj lasten sedež, in se je nekako tudi nakazal način, kako čim prej rešiti to zelo perečo zadevo.
Med raznimi podrobnostmi naj omenimo, da je gospod škof pohvalil naš pevski zbor. Posebno so mu bile všeč pete lavre-tanske litanije pri popoldanski službi božji, o katerih se je izrazil, da redko kaj podobnega sliši.
Izšla je tretja knjiga Zbranih del Otona Župančiča
Zbirka zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev je izdala v teh dneh svojo 64. knjigo, ki je obenem tretja knjiga zbranega dela Otona Župančiča. Obsega na prvem mestu pesmi obeh znanih pesniških zbirk »V zarje Vidove« in »Zimzelen pod snegom«. Sledijo še nezbrane in neobjavljene pesmi in fragmenti. Urednika celotne izdaje Župančičevih del sta Josip Vidmar in Dušan Pirjevec, ki je skoro polovico te tretje knjige Župančičevih del uporabil za opombe. »V zarje Vidove« obsegajo ciklus 32 pesmi, ki so vse nastale v letih od 1908 do 1920. Ciklus »Zimzelen pod snegom« pa ima manjšo literarno vrednost. Obsega 85 pesmi, ki so po večini vse nastale med okupacijo in za časa kom. revolucije. V zadnjem delu pa so objavljene doslej nezbrane in neizdane pesmi, ki so nastale v oddobju od leta 1915 pa do Župančičeve smrti leta 1949.
Chessman je znova ušel smrti
Ameriški zločinec-pisatelj Caryl Chessman je že desetič ušel smrtni kazni. Njegovi zagovorniki imajo čas do 3. novembra vložiti priziv, kar znači, da se bo razprava zavlekla še najmanj dve leti. Medtem je v Italiji izšla njegova četrta knjiga »Nasilje je moj zakon«. Ostale tri knjige, ki jih je obsojenec na plinsko celico napisal v zaporu Sv. Ouintina so: »Celica 2455 — roka smrti«, »Zakon zahteva mojo smrt«, in »Obraz pravice«. V Kaliforniji in tudi drugod po svetu mnogi zahtevajo njegovo pomiloščenje ali pa vsaj dosmrtno ječo. Chessman sam pa noče pomiloščenja iz usmiljenja, temveč hoče, da se izkaže z rednim procesom njegova nedolžnost, ali pa v nasprotnem slučaju, da ga obsodijo na smrt.
Telefon — naš sovražnik?
Skupina nemških znanstvenikov je po natančnem proučevanju poslala v svet .opozorilo pred tako zvanimi telefonskimi pozivi mrzlega kosila. Znano je, da imajo premnogi navado, da se obesijo na telefon ob urah kosila ali večerje, ker vedo, da bodo v tem času najbolj gotovo dobili zaželeno osebo. S tem pa se ne zavedajo, kakšno škodo prizadevajo s tem osebi, ki jo odtržejo od mize, ko želodec komaj začne svoje delo in ga mora nato nadaljevati, potem ko so jedila že mrzla. Že sam telefonski zvonček lahko povzroči želodčno skrčenje, razburljivi telefonski pogovor pa lahko ustavi prebavo. Opoldanski telefonski poživi, zaključujejo nemški znanstveniki, so najboljši pripomočki pri širjenju modemih bolezni kakor so bolezni srca, želodčne rane in živčna izčrpanost.
Tovariši - pešci
Po povratku iz Združenih držav je Hru-ščev sprejel delegacijo komunističnih žena, katerim je izjavil: »Amerikanci so llllllllllfllllllltllllllllllllllllllllllllllilllllllMIItlllllllllllllliilllllllllinitillHHJIIIIMII Treba je omeniti tudi, da je ob tej priliki veliko število vernikov prejelo svete zakramente. Spovednice so bile te dni zelo oblegane.
Najlepša zahvala veljaj vsem, ki so izvršili toliko prostovoljnega dela pri pripravi na ta dogodek. Posebno pa smo hvaležni gospodu škofu za njegov obisk in gospodu župniku, ki nam je organiziral tako lepo slovesnost.
menili, da me bodo preslepili s svojim1’ bleščečimi avtomobili. V resnici, v Ameriki je neverjetno veliko število avtomobilov. Toda čemu služijo? V koliko pripomorejo ekonomskemu razmahu dežele? Tudi mi Sovjeti izdelujemo avtomobile, toda poslužujemo se jih le kot sredstva za uspešnejše delo in ne za nekoristen luksus.« To izvira iz dejstva, da kroži po ZDA 45 milijonov avtomobilov, v URSS pa le 900 tisoč, to je toliko, kolikor je funkcionarjev partije.
ZASEDANJE MEŠANE KOMISIJE Z& IZVAJANJE POSEBNEGA STATUTA
V ponedeljek se je v Rimu za-čela seja mešane italijansko-jugo-slovanske komisije za posebni statut. Predseduje ji veleposlanik Confalonieri, načelnik zveznega U' rada zunanjega ministrstva v Trstu. Člana italijanskega zastopstva sta podprefekt Mario Capofl in dr. Guido Gerin.
Komisija bo obravnavala vpra' sanji o šolstvu in o dvojezičnosti-Z obeh strani bodo predložili nč' kaj splošnih zadev in nekaj posebnih primerov. Italijansko zastopstvo se bo zlasti posvetil0 vprašanju o pomanjkanju uspO" spobljenega i talij askega učnega o-sebja na šolah v coni B ter bo tudi načelo vprašanje o poslovanju imen in priimkov ter o pri' sojanju hrvaške ali slovenske narodnosti na podlagi tega.
Zasedanje komisije bi moral0 potekati v mirnem ozračju, saj s° odnošaji med Italijo in Jugosla' vij o več kakor dobri.
OBVESTILA
KROJNI TEČAJ ERRE-VI se bo vršil v ulici Alviano, 6. Vpisovanje bo v ponedeljek 2. novembra, v torek in sredo od 10. do 14. ure. — Istočasno in istotaif se sprejmejo prijave za dopolnilni tečaj, katerega se lahko udeležijo vse one, # so izpolnile prvi tečaj, in dajejo se tudi i vsa tozadevna pojasnila.
 -----------
Za fotografije, osebne izkaznice, dokumente — obrnite se do
FOTO V AL (Valentin Husu)
Strada vecchla deli’ Istria, štev. ^
(v bližini stadiona)
DAROVI
Za Slovensko sirotišče: N. N. 5.000; rija Čekovin v počastitev spomina P0*1-Rudolfa čekovin in pok. Marije Sajov)C 2.000; g. Joško Bratina v počastitev spomina pok. inž. Viktorja Molke in pok. dr-Janka Tavzesa 2.000 lir. Sovodnjel 620 kg krompirja, 93 kg koruze v štoržih' -8 kg bele moke, 1 kg fižola; v denarji 12.400 lir. — Naj Vsemogočni vsem čero povrne, mrtvim pa naj dodeli več®* pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolPc^’ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več ? davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr.
Tiska tiskarna Budin v Gorici