POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 75.—. *— Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De-lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din . "idfi oglasi, ki služijo v social,te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 118 e Maribor, torek, dne 15. oktobra 1940 • Leto XV Roosevelt za obrambo Amerika bo nudila Angliji vso materijalno pomoč CS^IJ(S Nerazumljivo stališče Draginja rase. Ne rase, narasla je do horendne višine, vsaj pa več kakor 75 odst. bolj kakor delavske in nameščenski prejemki. Za ta minus 75 odst. so danes socialne ramere ubožnejših konzumentov slabše, kakor so bile ob normalnih cenah, preden je pričela draginja naraščati. To dejstvo je resnično in ga ne more nihče utajiti. Točen morda ni le odstotek, ki je lahko nekoliko večji ali manjši, kar pa dejstva ne spravi s sveta. Gospodje kapitalisti in tudi druge veličine, ki se imenujejo gospodarske strokovnjake ali jim je poverjeno vodstvo kakega gospodarstva, pa pravijo, da plač in mezd ne morejo sorazmerno izboljšati, ker zastopajo interese gospodarstva ali davkoplačevalcev, ki pa novih bremen n^ bi mogli prenesti. — Proti svoji vesti bi delali, če bi ugodili izboljšanju mezd in plač v višini odstotka narasle draginje. Kako se pa dejansko razvija problem draginje? Kako se vrši ta proces? Najprej se pojavi draginjskki val neopazno, polagoma. Kmalu pa z vehemenco. Skrbne oblasti na zahtevo delavcev in konzumentov skušajo omejiti val draginje z bolj ali manj uspešnimi ukrepi, kakor pač gospodarstvo zna u-temeljiti potrebo zvišanja cen bolje ali slabše. No, in tedaj, ko so se cene že zvišale, ko je gospodarstvo že prodajalo svoje blago po višjih cenah mesec dni, pol leta ali več, pride delavstvo in zahteva zvišanje svojih prejemkov. Toda nikdar ne doseže odstotka, za katerega se je blago podražilo. Blago se je podražilo za 20 ali 30 odstotkov, gospodarstvo pa ponuja, in še to nerado, 5 ali 10 odstotkov ali morda nekaj več. Celotnega odstotka pa nikdar. Iz te predočbe je razvidno to. Gospodarstvo prodaja svoje blago dražje, ne plačuje več niti dosedanjih sorazmernih mezd, kaj šele zadostnih, ki so bile že prej do 50 odstotkov prenizke. Gospodarstvo ima zaraditega sorazmerno večje prejemke kakor v normalnih razmerah, izdatki njegovi so pa sorazmerno manjši; kakor smo navedli zgoraj. To je dovolj jasen argument, da o večji gospodarski finančni nezmožnosti ne more biti govora in da se v tem nepravem sorazmerju med cenami in delovnimi stroški finančna sila gospodarstva samo poveča, ’ ! -1 ' In večja sredstva bi se morala po* rabiti z® večje mezde in plače ter za splošnost. Večji dobički se lahko obdavčijo, ker tudi državni nameščenci potrebujejo izboljšanje svojega položaja. Hoteli smo pokazati, kako neresni so izgovori »gospodarskih« ljudi v sedanji draginji. — Mfl stvar tudi v sedanjem družabnem sistemu razumemo tako in menimo, da stvar realno presojamo. Govor ministra vojske In mornarice generala NedUa v Skopi) u V Skoplju so minulo nedeljo v prisotnosti zastopnika kralja, predsednika vlade in vojnega minkstfa generala Nediča itd. krstili 12 jadralnih letal. Oh tej priliki Je imel vojni minister dal] Sl sovor. v katerem je med drugim dejal: Srbski narod je pravičen, noče tujega toda ne da svojega. Nikdar in od nikogar ni pričakoval, da bi mu kaj podaril. Vse si je priboril sam s sabljo in svojo krvjo. Mi nismo bogati po blagu, bogati pa smo ,po naSI slavij naši svobodi in P° uaSi pravici do življenja. Mi smo pripravljeni, da za vse te dobrine tudi umremo. To sem vam hotel in moral povedati brez oklevanja. Tudi to lepo modro nebo. ki Kft vsak dan gledamo, tudi to je n n Sc in je dokaz naSe pravice do dediščine naših žrtev. Tudi to nebo mora biti svobodno, ker ie 'to nebo najloše nebo v l;vropi. Govor je bil sprejet z burnim odobravanjem. CBS. V nedeljo, dne 13. t. m. je imel predsednik Roosevelt v državi Ohio velik govor o namenu ameriškega oboroževanja. Ponovno je naglasil, da ne more biti govora o sklenitvi kakega premirja s totalitarnimi državami, — Ameriški narod je solidaren pri podpiranju kulture, katerih temelj so svoboda in medsebojno spoštovanje neodvisnih narodov. Zedinjene države se oborožujejo in bodo še nadalje nudile Angliji vsako materijalno pomoč, ki jo morejo dati. Obrambni ukrepi Amerike se ne nanašajo samo na obrambo proti napadu na vzhodu ali na zapadu, temveč tudi proti uveljavljenju tistih gospodarskih idej, ki ogrožajo ameriško svobodo in demokracijo. Ne gre samo za obrambo severne, srednje in južne Amerike in sosednih otokov, nego tudi za mirno in nemoteno uporabo Tihega in Atlantskega oceana. Amerika vidi še vedno v obrambi teh oceanov najvažnejšši korak za zaščito svoje nedotakljivosti. To danes ponovno naglašam, je dejal Roosevelt, da ne bo mogel nihče dvomiti, da Amerika morda ni trdno odločena, še nadalje vztrajati pri tej svoji politiki. Naša odločitev je padla, nadaljevali bomo svoje obrambne in oboroževalne ukrepe do viška, da bomo lahko proti vsakemu branili svojo in svobodo naših obal. Združene države se pripravljajo na vojno, ker je to najboljše zagotovilo za mir. Na Amerikance ne bo vplivala nobena sila, niti nobene grožnje. Diktature nas ne bodo nikdar prisilile, da bi jim sledili. Nobena kombinacija diktatorskih držav v Evropi in Aziji nas ne bo zaustavila na naši poti, ker je ta pot demokracija, za katero smo se sami odločili. Ničesar nas ne bo ustavilo, da bi odrekli pomoč svobodnemu narodu v njegovi borbi. Nemške mirovne osnove smo že do dobra spregledali, je dejal Roosevelt, po izkušnjah zadnjih let in dokazih, ki jih nudijo belgijski, nizozemski, danski in norveški narodi. Obširno je nato govoril o vlogi Anglije, kier svoboden narod brani stvar, za katero ve, da je pravična. Ta junaška borba bo za večne čase zabeležena v zgodovini kot dokaz, da demokracija, kadar je postavljena pred izkušnjo dokaže, iz kakšnega blaga je- Oborožujemo se iz ljubezni do svobode, iz pravice do svobode, iz ljubezni do poštenja in človečnosti. — Trdno verujem, da bo zmagala demokracija, je zaključil Roosevelt svoj govor. Angleži sumijo vojno akcijo preko Balkana Angleški »United Press« poroča, da v angleških političnih krogih domnevajo možnost nemške akcije preko Balkana proti Suezu in Egiptu. — Prihod nemških čet v Romunijo se navaja kot glavni dokaz za možnost take akcije. Kot nadaljnja država bi prišla v obzir Bolgarija, dasi še ni nobenih vesti, da bi bile dospele tja nemške čete in so bile one, ki so se pojavile, preklicane. Bolgarski tisk, Grilja In Turilja V bolgarski javnosti in tisku, zlasti po sestanku na Brennerju, hudo zamer-jajo Grčiji in Turčiji njiju zadržanje, ker je že skrajni čas, da se obe ti dve državi jasno opredelita v svoji politiki do osnih držav. V Bolgariji so vznemirjeni, da sta sklenili Rusija in Turčija važen obrambni sporazum. SS5R In Finska za mir v Baltiškem morlu Podpis važne konvencije med obema državama. Po poročilu agencije Tass je bila dne 11. t. m. v Moskvi podpisana konvencija med Sovjetsko Rusijo in Finsko republiko o demilitarizaciji Aalandskega otočja. Finska vlada se je obvezala, da bo demontirala utrdbe na otokih in tudi ne bo nobeni drugi državi dovolila, da bi si na otokih uredila, svoja oporišča. Ta pogodba je bila sklenjena z namenom, da se utrdi varnost in mir ha Baltiškem morju. Velike sveianostl v Dualit General de Gaulle, ki se nahaja na inšpekcijskem potovanju po francoskih kolonijah, ki sodelujejo z Anglijo, je prisostvoval v Dualu veliki vojaški paradi ter ob tej priliki izročil dvema polkoma zastave. 7000 laponskih vojakov |e padlo po poročilu »Ass. Press« iz Hongkonga v štiridnevni bitki južno od reke Jangce med Šanghajem in Hankovom. Kitajska armada si je v tej bitki priborila popolno zmago nad Japonci. Nemška vojska v Bukarešti Odposlanstvo nemške vojske bo reorganiziralo in izvežbalo romunsko armado. Po poročilu DNB je dne 12. t. m. prispel v Bukarešto poseben vlak s člani nemškega vojaškega poslanstva, ki bo po želji romunske vlade sodelovalo z romunskimi vojaškimi oblastmi pri reorganizaciji in vežbanju romunske vojske. Poveljnik nemške vojaške misije general Hamsen, kakor tudi 40 nemških častnikov, ki so prispeli v Bukarešto, so bili svečano sprejeti od zastopnikov vlade in romunske armade. Po romunskih uradnih vesteh je že prejšnja vlada zaprosila Nemčijo za sodelovanje pri vežbanju romunske vojske. To idejo si je osvojil tudi general Antonescu. Nemčija je pristala na romunski apel ter se odločila poslati v Romunijo svojo vojaško misijo. Prvi oddelek te misije je prispel dne 12. t. m. v Bukarešto, Poleg častnikov je prispel v Bukarešto tudi prvi kontingent opremljenih nemških čet. Generala Hamsena je sprejel ter mu čestital general Antonescu. i ! ( t ! Poleg častnikov nemške vojske je istega dne popoldne prispelo v Romunijo tudi letalsko odposlanstvo. Komunike nemške vlade pravi, da je romunska vlada prosila Nemčijo, naj ji pošlje nekaj oddelkov oficirjev in vojakov ter letalcev v svrho instruiranja romunske vojske, ter za zaščito petrolejskih vrelcev. Nemška vlada je o tem obvestila vse vlade zainteresiranih držav. Ko bodo nemške vojaške edinice dovršile svojo nalogo, se bodo vrnile v Nemčijo. Angleški državljani zapuščajo Romunijo Po nemških vesteh sc pričakuje, da bo angleški poslanik Hoare v kratkem zapustil Bukarešto. Na odhod pa se pripravlja tudi angleška kolonija, več članov poslaništva in novinarji. Poostrena blokada Romunije Z ozirom na najnovejše dogodke v Romuniji je angleška vlada odredila poostritev blokade Romunije; blokirani so vsi krediti in kapitali Romunije v Angliji, angleški državljani pa so dobili nasvet, da nemudoma zapuste Romunijo. Službeno še niso prekinjeni diplomatski odnošaji z Romunijo. Angleško poslaništvo v Bukarešti ostane, dokler ne zagotovi varnost vseh v Romuniji živečih angleških državljanov. (Reuter.) Namen nemške vojske v Romuniji je po poročilih iz nemškega vira v glavnem v tem, da zaščiti romunske petrolejske vrelce pred eventuelnim bombardiranjem s strani Anglije. Obenem pa se bo pod vodstvom nemške vojske izvežbalo 700.000 Romunov. General Antonescu je za preskrbo nemške vojske kakor tudi za novo romunsko vojsko odobril kredit 14 milijard lejev. — Iz Amerike pa poročajo, da sta grška in turška vojska v popolni pripravljenosti ter da sta grška in turška vlada sklenili, da se upreta vsakemu poskusu invazije, računajoč pa pri tem na pomoč angleške vojne mornarice. Najnovejša nemška politika zasleduje predvsem dva cilja in sicer zaključiti in konsolidirati svoj življenjski prostor ter urediti spor z Anglijo. * :, utijLL ia Nemiri na romunsko-madtarski mell Spopad med obmejnimi Odnošaji med Romunijo in Madžarsko so se zadnje dni silno zaostrili. — Romunija obtožuje madžarsko vlado, da izvaja silen teror nad romunsko manjšino, madžarska vlada pa isto očita Romuniji. Delo razmejitvene delegacije obeh držav je bilo prekinjeno. Tako romunska kakor tudi madžarska vlada organi je trajal tri ure. sta se pritožili v Berlinu in Rimu in zaprosili za posredovanje. Po poročilih iz Bukarešte je prišlo med obmejnimi organi do spopada, ker so madžarske čete prekoračile romunsko mejo. Romunske čete so pričele streljati s strojnicami in je borba trajala skoraj tri uri. Na madžarski strani so bili 3 mrtvi in 3 ranjeni. Letalski napadi na Anglijo in Nemčijo se nadaljujejo Angleško poročilo o napadih nad Nemčijo Tekom 12. in \ noči na 13. oktcbra so bili kljub slabemu vremenu večji letalski napadi na Nemčijo. Angleški bombniki so obstreljevali več kakor eno uro vojaške objekte v Ferlinu ter zmetali več ton eksplozivnih in več sto zažigalnih bomb. Poleg Berlina pa so porovno bombardirali Kruppove tovarne v Kssenu. rafinerije olja v Kolmi in Hanovru, tvornico letal v Amsterdamu ter več letališč tako v severni kakor v srednji Nemčiji. Kakor vsako noč, so tudi v noči na 13. oktober bili večji napadi na francosko obalo ob La Manchu. Napaden je bil ob norveški obali večji konvoj nemških trgovinskih ladij ter je na eni 2000 tonski ladji izbruhnil požar, ostala pa so se zatekla v Pristanišča. Vsa angleška letala so se vrnila v svoja oporišča. Nemški letalski napadi na Anglijo Glavni cilj nemških zračnih napadov je bil tudi tokrat London, kjer je bilo porušenih več trgovskih kakor tudi civilnih poslopij in ubito nekaj civilnega prebivalstva. Bombardirana pa so bila tudi pristanišča ob južni angleški obali. Nemški napadi na Anglijo tudi v nedeljo, dne 13. in v noči v ponedeljek na 14. oktobra niso prenehali, vendar pa so bili zaradi slabega \remetia manjši, kakor zadnje dni. Angleži so sestrelili l nemško letalo, 1 lastno lovsko letalo pa pogrešajo. Švedski časopisi komentirajo to 6 mesečno letalsko ofenzivo ter so mnenja, da London ni j izgubil še pomena kot center Anglije ter da je uničene komaj 1 odst. angleške industrije. Poškodovane električne in plinske naprave pa so se v kratkem času že popravile. Nemško poročilo DNB. V noči od 11. na 12. oktobra so nem- ška letala nadaljevala s svojimi napadi na London in City, Liverpool in Manchester. Posebno uspešen je bil napad na London, kjer so bombe povzročile številne požare. Pri Manchestru je bil pognan v zrak nek plinski rezervoar. Poškodovane so bile železniške proge in zadeto vojaško taborišče. Poleg tega so nemška letala napadla konvoj in zadela eno 8000 tonsko in eno 5000 tonsko ladjo. Angleška letala so napadla veliko število holandskih krajev, kjer so povzročila velike človeške in gmotne žrtve. Sovražna letala so izvršila nekaj nočnih poletov nad nemškim zalivom in obrežnimi kraji severne Nemčije. Sestreljenih je bilo 13 letali, 1 nemško letalo je izginilo. V zadnjih 24. urah so nemški bombniki zmetali nad London skupaj 215.000 kg bomb. Poročilo DNB s 13. 't. m. pravi, da so se napadi nemškega letalstva na London in mnoge druge kraje nadaljevali z močnim .učinkom po dnevi in ponoči. Glavni cilj napadov naših bombnih formacij je bil na obeh straneh London—Bridgija. Tudi na področju vzhodno od Viktorijinega parka so bili opaženi zadetki. Kolodvor VVaterloo je bil zadet od več bomb. Opaženi so bili tudi veliki požari. V južni Angliji so naša letala napadla dve vojaški taborišči in povzročila hudo opustošenje. V Ha-stingu so bile porušene železniške naprave in zažgan plinski rezervoar ter porušenih tudi več poslopij. Neka podmornica je potopila 5 oboroženih sovražnihk trgovskih ladij v skupni tonaži 25.741 ton. Druga podmornica poroča o potopitvi 16.300 ton sovražnih trgovskih ladij. Napadi britanskega letalstva nad Nemčijo niso imeli posebnega uspeha. Škoda je bila povzročena le na stanovanjskih poslopjih, tu so bile tudi smrtne žrtve in ranjenci. Sovražnik je izgubil 21 lovskih letal, 7 nemških letal se ni vrnilo. Doma in si/eia Iz afriških bojliC Stefani. Italijanske torpedovke so v noči med 11. in 12. oktobrom izvršile napad na večje angleške pomorske sile blizu Malte. Potopljena je bila sovražna križarka, verjetno tipa »Neptun«. Druge ladje so bile poškodovane in so se umaknile. Pri tej akciji smo izgubili 2 torpedovki po 600 ton in rušilca 1400 ton. Večji del posadke se je rešil. Naše letalske formacije so zasledovale nasprotne pomorske edinice. Kljub nočnemu streljanju iz nasprotnih ladij in angleškim letalom so naše letalske sile zabeležile pomemben uspeh. Sovražno nosilko letal ie^zadela težka bomba, prav tako tudi neko križarko. Dve sovražni letali so bili sestreljeni, eno naše letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. V severni Afriki so naše motorizirane kolonp napadle sovražne oddelke hlindiranih avtomobilov v bližini Sidl el Baranija. Sovražne oddelke smo odbili. Reuter. Angleška letala so dne 13. 't. m. iz-vršia napad na sovražne vojne objekte v Ben-gaziju in na ladje v pristanišču. Opaziti je bilo požare. Angleška letala so bombardirala vojaške objekte pri Tobruku v Libiji pri- Asmari in Guri ter izvedle napad pri Negoliju ter na vojaške objekte pri Barikau. Vsa angleška letala so se vrnila nepoškodovana. Italijanski napad na Malto je bil odbit. Tekma za USA Ameriške Zedinjene države so sedaj v zavidljivem položaju. — Angleži žele njih pomoč, angleški nasprotniki pa njih nevtralnost. Kakor piše »Popolo d' Ita-lia«, bi Zedinjene države lahko marsikaj pridobile ob razpadu angleškega imperija, če ostanejo nevtralne. — Če store drugače, bodo napravile samomor, ker bodo izgubile na diplomatskem vplivu. Bodoinost muslimanov |a odvisna od angleSke zmage Liga indijskih muslimanov je izdala resolucijo, v kateri javljajo, da je bodočnost indijskih muslimanov odvisna od angleške zmage in da ne more biti ni-kakega sodelovanja z diktatorskimi državami, ker njihova načela niso v skladu z načeli indijskih muslimanov. Posveti o ureditvi gospodarstva po vo|nl Obisk italijanskega ministra v Nemčiji. Italijanski minister za devize in valute Riocardi se nahaja v Nemčiji, kjer se po rimskih vesteh posvetuje z nemškim gospodarskim ministrom dr. Funkom o gospodarski ureditvi Evrope po sedanji vojni. Italijanski listi naglašajo, da se bo nov zakon gospodarstva naslanjal na delo in ne na zlato in bo proizvod fašistične in nacistične revolucije. Anglija prosi Zedinjene driave za vojni materija!? Po nemških vesteh je angleška vlada zaprosila ameriško vlado, da ji najhitrejšim potom dobavi vojni materijal, ki je bil dosedaj izgotovljen za ameriško cboroževanje. Naše gospodarstvo in gospodarska politika. Ravnatelj izvozne trgovine je dal dopisniku »Pester Lloyda« daljšo izjavo, v kateri pravi, da je glavna težkoča v gospodarstvu evropska vojna. Kriva je tudi prejšnja gospodarska politika, ki je preveč računala z izvozom, ne pa s konzumom doma. Glede obtoka bankovcev pravi, da je bilo povečanje potrebno in da nima tendence inflacije in ni inev'arnot Ne smemo se pa prenagliti v reformah, ker se organizacija ne more izvesti v hipu. Razmerje med Zagrebom in Beogradom se popravlja. Kdo naj prevzame preskrbo prebivalstva? Mi smo o tem že povedali svoje mnenje. Potrebno je upreči v aprovizacijsko delo vse interesente in predvsem zadruge. Odgovornost za aprovizacijo pa mora prevzeti aprovizacij-ska organizacija s potrebno samoupravno oblastjo. Napačno bi namreč bilo, če bi se hotelo z aprovizacijsko organizacijo koga obogateti ali komu ustvarjati kakršnekoli rezerve. — Apravizacije imajo dve posebni nalogi: oskrbovati prebivalstvo dobro in ceneno. Podpredsednik vlade dr. Maček je minulo soboto sprejel več politikov, dalje ameriškega poslanika v Beogradu Arthura Bliss-Layna in se z njimi ragovarjal. Dr. Maček je bil istega dne sprejet tudi pri knezu namestniku Pavlu. Novi industrijski center v Srbiji. Mladeno-vac v Srbiji postaja bolj. in bolj industrijski center. Cela vrsta podjetij je že pričela pripravljati teren za svojo preselitev v okolico Mladenovac, nekatera podjetja so že tudi pričela s postavljanjem zgradb za svoje potrebe. Pričakovati je, da se tam razvije zlasti tekstilna industrija. Poleg dobre prometne zveze so tam tudi drugi pogoji za industrije v tem okolišu. Cena delovne sile je pa ono, kar najbolj vleče tja kapitaliste. — Tja se seli industrija zlasti iz Slovenije in Hrvaške, kakor smo že o nekaterih primerih poročali. Kako je z učitelji? Pomočnik prosvetnega ministra Boško Bogdanovič je izjavil, da so premestitve in napredovanja učiteljev zaključena. V večja -mesta je bilo prestavljenih 396 učiteljev in učiteljic, da bodo mogli šolati svoje otroke, 380 učiteljev in učiteljic pa je bilo premeščenih, da 'bosta mož in žena službovala v istem kraju. Skupno je bilo spopol-njenih s premestitvami 763 učiteljskih mest. 51 šol ne more biti otvorjenih, ker ni primernih poslopij, 6 šol pa ostane iz -dtaigih razlogov brez učiteljev. Odslej ne bo mogoča nobena premestitev po prošnji, aimpak samo po službeni potrebi. Vse kar je 'bilo razkrajajočega v šolah, je bilo treba odstraniti, kajti šola mora biti celotna, pozitivna in narodna, je zaključil pomočnik prosvetnega ministra. Omejitev pri rubežu službenih prejemkov. Ministrski svet ie predpisal uredbo o spremembi §a 248 zak. o izvršbi in zavarovanju, ki se odslej glasi: »Od zaslužka (dnevne mezde), ki ga prejema zavezanec na podlagi službe, ki po svojem značaju ne spada med službe omenjene v §§ 245 in 247, je dopustno poseči z izvršbo na tretjino plače, toda z omejitvijo, da ostane dolžniku prostih din 30 (doslej din 20) na dan. Ta omejitev se nanaša le na delavce, ki nimajo trajne zaposlitve, za ostale t. j. državne in druge stalne uslužbence pa ta omejitev ne velja. Bivši belgijski kolonijalni minister Bleescha-wer in finančni minister Gutt sta govorila v londonskem radiu in izjavila, da bo belgijska vlada v Londonu nadaljevala boj proti Nemčiji na strani Anglije. Enako izjavo sta hotela podati tudi bivši ministrski predsednik Pierlott in zunanji minister Spaak, kar pa je francoska Petainova vlada -onemogočila. Pierlott in Spaak sta hotela potovati preko Španije v Anglijo, kar jima je pa španska vlada onemogočila. * Zakaj ni olja? Pridelek oljnih semen je bil v Jugoslaviji letos majhen. Tovarne olja so opozarjale, da bo oljnih semen -doma premalo in da jih je treba kupiti vsaj 400 vagonov. — »Prizad« semen ni kupil, tovarnarji pa ne dobe dovoljenja za uvoz. Med tem je dobil »Prizad« monopol in je oljna semena doma pokupil, dočim jih tovarne in tudi ročni pridelovalci olja ne morejo dobiti niti za drag denar. — Velike oljarne kakor tudi male so pa brez dela, ker nimajo surovine in so morale ustaviti svoje obrate. Zaradi pomanjkanja oljnih semen in neracionaliziranega razdeljevanja, so se cene dvignile na umeten način za 30 odst. Pridelek olja, kakor poročajo, bo sicer zadostoval do prihodnjega leta ali štediti bo pa le treba z njim. Letošnjo oljno repico porabljajo prdvsem tudi za vojsko in tvornice za -sardine v D3'" maciji. Novinarji pri ministru socialne politike. — Uprava zveze -novinarjev kraljevine Jugoslavije ie imela v torek sejo v -Beogradu. Predstavila se je posebna deputacija ministru socialne politike ter mu povedala svoje želje glede ureditve službenih odnošajev v novinarski službi. Novinarji s.o danes pravi kuliji. Imeti ne smejo svojega mnenja, ne svojega prepričanja. Služiti morajo — gospodarja, če hočejo živeti, ali tudi to življenje je za mnogo novinarjev n«' stalno in bedno. Minister se ie z deputacijo temeljito razgovarjal in obljubil svojo pomoč s tem, da bo želje upošteval. Indeks Narodne banke za cene na debelo. Od sectembra 1939 do septembra 1940 so se po indeksu Narodne banke cene na debelo dvignile žitnim pridelkom za 135.7 odst., živalskim proizvodom za 56.7 odst., rudninskim proizvodom za 37.4 odst., industrijskim proizvodom za 52 odst., splošni indeks za 79 odst. indeks izvoznih proizvodov za 73.3 odst., indeks uvoznih proizvodov za 52 odst. O pocenitvi pšenice se posvetujejo. Za apro-vizacije in konzumne zadruge nameravajo poceniti pšenico, ali pocenitev naj bi bila samo v prostem dovozu. To je premalo, ker je pšenica sploh predraga. Tudi ItaDJa zahteva izpremembo tečaja lire-Na prihodnji seji italijansko-iugoslovanskega . gospodarskega odbora bodo razpravljati o izpremembi tečaja italijanske lire, kakor zah- ■ teva Italija Italijanski narod se je, kakor poroča italijanski list »Telegrafo«, spoprijaznil z vojno stvarnostjo, se privadil omejitvam in izgubam ter se prepričal, da utegne biti ta vojna h-uda m dolga, o čemur bi ne mogel pred letom dni niti sanjati. Sovražna propaganda ie trdila, da bi italijanski narod, čim bi naletel na težave v Voini, popustil in pustil svojega vodjo na cedilu. Angleži se bodo morali prepričati, da le volja v italijanskem narodu do zmage prav tako jaka, če ne še bolj močna kakor njihova- Letaki proti madžarski vladi so se minu!' teden pojavili v velikem številu v Budimpešl1' Praški »Der neue Tag« pravi, da je to angleške propagande in s tem v zvezi namigme na angleško poslaništvo v Budimpešti. Polici)3 doslei še ni mogla izslediti, kdo je izdal oziroma kdo razširja te letake. Francoska Petrinova vlada uradno zanika, da bi nemška komisija, ki nadzoruje izvajani® odredb pogodbe o premirju, rekvirirala blago« temveč sc komisija strogo drži svojega delokroga. BRESKOV CVE1 Starokitajska dramska pesnitev neznanega avtorja iz XIII. stoletja. Prevedla: Fran Žižek in Ivan Potrč. 3| L Pesmi: Alojz Uradnik in Tone Maček. Prednica : Kaj naj rečem? Pa to si izbijte kar iz glave! Bogataš: Nikar se ne norčujte! Dolgo sem o vsem razmišljal. Mali Breskov cvet 1xž moja žena in prav vi bosite vse potrebno, da bo šloi, napletli. Pozval sem vas , da bi se z vami razgovoril. Domači ste v ženskem klepetanju. Pregovorite: jo! Še to noč! Recite ji, da naj mi takoj vrne srebrnike, z; obrestmi kajpada! Povejte ji, da je minulo leto in drugo podobno. Tako se pomenite z njo. A če ne zmore srebrnikov, ji recite, naj se poroči z mano. Da bom dolg spregledal, ji recite, in obresti, če postane moja žena. In če boste vi vse lepo napletli, vam bom poklonil bogat dar. Upam, da site slišali, kar sem povedal! t Prednica: Ali Lju~jen-ming, pomislite samo, kakšna razlika! Bogataš: Kakšna razlika? Prednica: Razumite vendar! Vi bogataš Lju-jen-ming, a ona ubogo dekle! Kako bi to vozilo skupaj? Bogataš: Kako? Ali nimam dovolj denarja za oba? Ne zvitorepke, lahko bi si mislil, da sc izvijate. Prednica: In če bi mi tudi namenili darovati vse vaše zlato, bi vas prosila, da mi trgovanja tega ne nakladate na rame. Bogataš: Pa se vrnimo k menici in podpisu vašemu na njej. Če sodnik, naj bo vzvišeno njegovo ime, zve za vaš podpis, pač veste kaj vas 1 čaka. Novi Tao-tai že tako nekam neprijazno gleda na samostan častite prednice. Saj morda veste, kakšna kazen čaka samostanke, posebno pa častito prednico, če pride tok vse na dan. Razmislite še enkrat to, častita prednica! Če mi storite, za kar sem prosil vas, bo hvaležnost moja višja od višin gora in giobja od globin morja. Saj vedel sem, da ste razumna prijateljica, zato odgovor mi še danes preskrbite. 6. p r I z o r : * Breskoiv cvet : Vse leto že očeta ni, vesti nobene o njem. Jaz tu posedam dan za dnem, zapuščena, obupana ter pletem, da bi se izmotala iz črnih misli. Kako nesrečna smo dekleta mlada! Posedamo in pletemo in čakamo... O strah me je, ko dan za dnem visiš med smrtjo in življenjem. Saj bi rada za tabo šla in s tabo umrla rada, a vem, da bi /, menoj imel le križ! Prednica (udari na gong služabnici): Povejte gospodarici, da bi jo rada obiskala. Služabnica : Gospodična, prednica samostana Večne čistosti čaka, da jo sprejmete. Breskov cvet: Naj vstopi, prosim! Dete, Breskov cvet, bodite pozdrav-Kateri dobri veter je privel ta- Prednica ljeni! Breskov cvet ko visok obisk v našo hišo? Prednica : Samo želja, da vas znova enkrat vidim. Glej, glej, dekleta, kaj pa vezeš lepega/ Kako prekrasen vzorec! Breskov cvet: Blazino. Poglejte, z zlato flhJ0 všivam znake mandarinskih rac, tu pa iz zelci'c svile cvetje bo listje. Prednica : Pa res, blazinica je vsa iz svile. Na njej dve raci, znamenji zakonske ljubezni. Kaj naj to pomeni, Breskov cvet? Breskov cvet: Blazina z racama bo mej svatbeni dar. Dobil ga bo, ko pride čas, kdor se P°' tegoval bo zame. Prednica: Tako je dete prav! Ali bogat bo moral biti, hudo' bogat, ki hotel duhati bo Breskov cvet. Breskov cvet : O mati prednica, take besede• Prednica : Dorasla si, ogjedaj se po možu? te oblekel bo in oskrbel. In ti, si ti drugačnih misli? Dete, sami sve, nihče naju ne čuje, povem ti naravnost: poroči se! Breskov cvet : Lepo ste rekli, mati! Saj mož brez žene je kot dom brez strehe, brez moža žena, ko telo brez glave. P r c d n i c a : Tako je hčerka! To si le]x> povedala« Breskov cvet: Se nekaj, mati. Kdo ve, kdaJ se vrne oče? Saj večnost je minula za me, odkar ga ni. , J 11X. prihndnliC.) MtšiJU Ucaicv LJUBLJANA HRASTNIK Delavstvo v kemični tovarni je z ozirom na draginjo potom svoje strokovne organizacije -SDSZJ zahtevalo zvišanje mezd za 30 odst. Fri zadnjih pogajanjih delavstvo namreč ni doseglo povišice, ki bi vsaj deloma odgovarjala sedanji draginji. Za nazaj, t. j. v času od 1. aprila do 30. junija 't. 1. pa delavci sploh niso prejeli niti pare povišice. Podjetje je obljubilo, da bodo delavci dobili vsaj to, kar dobijo jeseniški delavci. Pri zadnjih pogajanjih Pa se to ni vpoštevalo, zato upamo, da se pri prihodnjih pogajanjih tega ne bo prezrlo. Delavcem priporočamo, da se oklenejo svoje strokovne organizacije in krepko podpirajo svojo organizacijo iti zaupnike. Kdor še ni organiziran, naj se takoj včlani, ker bo s tem storil le svojo dolžnost. Prav tako priporočamo 'tudi delavcem, da pridno čitajo naš delavski list »Delavsko Politiko«, ki prinaša poleg poučnih in zanimivih vesti tudi mnogo praktičnih nasvetov v svojem delavskem pravnem svetovalcu. Kdor še ni naročnik, naj si naroči »Delavsko Politiko«! Vsem naročnikom pa toplo Priporočamo, da tudi redno poravnajo naročnino. Bolj ko kdaj koli poprej je v sedanjem času potrebno, da se tega zavedamo vsi. da bomo pripravljeni in sposobni za obrambo svojih pravic. — Delavci. CRNA PRI PREVALJAH Zverinski umor. Lanasi Ana je odšla dne 7. t m. okrog 6. ure zvečer od doma. Starši so mislili, da je odšla na sprehod. Ker pa se ni vrnila, so jo povsod iskali, toda brez uspeha. Naslednje jutro so našli revico pod mostom mrtvo v vodi. Prvotno se je domnevalo, da je napravila samomor, sodna komisija pa je dognala, da je imela na glavi več ran, iz česar se sklepa, da je bila na prav zverinski način umorjena. Komisija je tudi ugotovila, da je bila Lenasijeva noseča. Pokojna revica je bila tudi telesno pohabljena. Zaenkrat se še ne ve, če je pokojnica postala žrtev zverinskega morilca in bo to ugotovila šele preiskava. Vsa javnost sočustvuje s starši nesrečne Anice in upa. da se bo oblastem posrečilo izslediti morilca in razjasniti ta zagonetni umor. Smrtna kosa. Dne 11. t. m. je umrl zadet od možganske kapi s. Strmčnik R,udolf. Zapušča ženo in 9 otrok, od katerih sta dva še šoloobvezna. Pokojnik je bil več let zvest naroč-uik »Delavske Politike«. Vsi znanci in prijatelji ga bomo ohranili v lepem spominu, svojcem pa izrekamo tem potom naše iskreno so-žaje. — Poverjeniški odbor D. P. SLOVENJGRADEC Vprašanje povišanja mezd in draginja. — Iz našega kraja jjC ie redkokdaj oglasimo, aato bodo delavci v drugih krajih gotovo mi-snii, ja se nani dobro godi in smo povsem zadovoljni x0da tudi pTi nas je draginja prizadejala hude udarce vsem delavcem, zlasti pa v onih podjetjih, ki niso pokazala nobenega razumevanja bedo med svojim delavstvom. Izjemo tvori tvrdka Franc Potočnik, ki je enkrat zvišala svojemu delavstvu mezdo, tako da prejemajo delavci po din 5 na uro. (Minimalne mezde znašajo sedaj din 5.50, op. ur.). Radi pomanjkanja dela je bilo nekaj delavcev poslanih na brezplačni dopust. Podjetje pravi, da ne dobi potrebnih surovin, predvsem surovih kož. Sedaj pa se bo baje zopet pričelo polno obratovati in je upa‘ti, da bodo dobili zaposlitev zopet vsi prizadeti reducirani delavci. V našem kraju pa je še mnogo dr.ugih podjetnikov (zlasti tudi nek bogataš), ki svojim delavcem niso povečali, mezd, čeprav jim je gotovo znano, kako so se življenjske potrebščine podražile. Teh obupnih razmer v našem kraju je pač v prvi vrsti kriva nezavednost, ker delavci niso organizirani ali pa se oklepajo organizacij iti društev, ki niso dc-,av*ka in ki se ne brizgajo, kako živi jn Se preživlja naš delavec. Nekaj nas je pa vendarle zavednih, ki pridno čitamo naš delavski list »Delavsko Politiko« in to je najboljši porok, tla se tudi v našem kraju dani. — Delavec. SV* L0V!?ENC NA POHORJU Odmev prot izidov s It g kampanje v JkaniJld-lomu. Tukajšnji kamnolom bratov Ehrlich iz Zagreba je zaposloval doslej okrog 50 delavcev- Te dni pa so dobili v»i delavci odpoved službe, češ, da bo kamnolom ustavil obratovanj, čeprav so bili siccr zapoilpni skozi celo leto, tudi čez zimo. Ustavitev dela jc baje v zvezi s protižidovsko kampanjo, ker baje podjetnika nista več sigurna, da bosta m0gla še izvrševati dosedanja dela in dobave. Tvrdka se je namreč pečala tudi z javnimi deli ter med drogim tlakovala tudi državno cesto med Mariborom in St. IIjem. SELNICA OB DRAVI Kakor je že bilo javljeno, gradijo pri novi šoli okrog 40 m globok studenec. Ravnina je prodnata in upanje je, da bo z gladino Drave tudi talna pitna voda. Vodnjak pa bo še globji. Tri motnosti nas čakajo: da vode vobče ne bo, da bo zadostovala samo za več stoglavo množico učencev, v najboljšem slučaju pa, da bo preskrbljena z vodo vsa Selnica. Kolikor vemo, bo dvigala vodo električna črpalka. Selničane zanima, ali bo nabava črpalke razpisana. — Običaj, dna in sedaj je ni niti za domačo porabo. Trgatev bo ta teden v Slovenskih goricah završena. Lepo vreme zadnje dni preteklega tedna je pospešilo zoritev. Boljše kot ie 'edaj, grozdje letos najbrž ne bo. Razen tega je treba hiteti, da ne pride ponovno slabo vreme, kajti grozdja je že doslei precej zginilo, da so ga morali že pred tedni pobrati. Ako bi se nam ponujal še kakšen sneg, potem bi bila pač večia škoda, kot pa bo, ako bo vino malo boli kislo. Tako vsaj modrujejo vinogradniki, listini, ki so »trgali« že v maju, to so tisti, ki jim je pobila toča vinograd še ko je bil v cvetju, je seveda lahko vseeno. Teh pa je leto* precej. Tržne cene mesa: teletina kg din 12 do IS, svinjina s kostmi din 1« do 20, svinjina Izlu.š-čena din 20 do 22, riba din 20 do 22, zajec din 20 do 22, salo din 24. slanina din 23 do 24. Pljuča s srcem din 8 do 10, jetra din 10 do 14, reberca din 16 do IS, glava z jezikotti din S do 10. ledvice komad din 2 do 3. noge komad din 2 do 3. Voznina na avtobusih v mestu lit na Pobrež-|e ter Studence znaša odslej din 2 za o^ebo, ne gledo na vstopno in izstopno postajo. Avtomobilsko katastrofo jc v zadnjem trenutku preprečil minulo soboto šofer tezenske-Ka avtobusa, ki Je 'trčil v železniške zapornice in jih prelomil. K sreči je šofer v poslednjem hipu ustavil avtobus baš ko je nripelja-jh lokomotiva, ki bi bila lahko zdrobila avto-1 bus z vsemi potniki. izrinilo hujskače, ki kliCejo na boj proti občini in vzklikajo komuni in svoji eliti. Z ozirom na draginjo smo že odredili, da se urad-ništvu izplača enkratni izredni nabavni prispevek din 1000, za vse rodbinske člane pa po din 200.—. Ta izplačila bodo stala občino 3 milijone dinarjev, več pa občina brez novih davščin ne more žrtvovati. — Nadalje je župan poročal o javnih delih, o prevzemu spomenika kralja Aleksandra v varstvo občine, o koncertu za ^jmsko .pomoč, o novih uradiii in o aprovizacijskem oddelku. Na dnevnem redu so bile tudi finančne zadeve z naknadnimi krediti. S tem v zvezi se je razpravljalo o nakupu zemljišča za stavbo za okrajno načelstvo in za upravo policije. Banska uprava zahteva, naj se za ti dve poslopji preskrbi zemljišče na vogalu Tyrševe in Masarykove ceste. kii seza deloma do Pražakove ulice. Za to zemljišče zahtevajo lastniki 30 milijonov dinarjev. Dr. Bohinjec in Likar ter še nekateri so mnenja, da bi se določitev in nakup prostora po ugodni ceni pač moral prepustiti občini. — Dr. Bohinjec predlaga, da se zgradi poslopje za državno realno žensko gimnazijo. Dovolil se je naknadni kredit za tramvajsko čakalnico pred glavnim kolodvorom. Ostali dnevni red je bil bolj običajnega značaja. Pekovski pomočniki ne bodo pričeli z delom pred 4. uro zjutraj. Na članskem zborovanju podružnice Zveze živilskih delavcev so pekovski pomočniki sklenili, da se bodo držali zakonitih določil in ne bodo pričeli z delom pred 4. uro zjutraj; kakor bi to želeli nekateri mojstri. Posebna delegacija Zveze živilskih delavcev iz vseh večjih krajev Slovenije je minuli teden obiskala g. bana in mu predočila težnje živilskih delavcev ter zlasti tudi zahtevala, da se zakonita določila o omejitvi nočnega dela ne smejo poslabšati. Oblast naj ukrene, da se bo tozadevna uredba točno izvajala. S(?dnik okrožnega sodišča g. dr. Alojz Lešnik je bil imenovan za podpredsednika apela-cijskega sodišča: za sodnika pri apelacijskem sodišču pa sodnik g. Avgust Habermuth. Popis živine in živinske vprege se bo vršil za območje mestne občine mariborske dne 8. in 9. decembra 1940 na dvorišču vojašnice 32. artiljerijskega polka vsakokrat s pričetkom ob 6. uri zjutraj. Vojaška komisija bo pregledala od živine le kopitarje (konje, mule itd.), ki so stari nad 3 leta ter vsa vozila z živalsko vprego kakor tudi pripadajočo opremo. Za pregled ne pride v poštev nedorasla živina pod 3 leti kakor tudi ne dvoparklerji (voli itd.), ter motorna vozilai Vozila morajo biti zapre-žena in se mora pripeljati vsa oprema. Lastniki morajo prinesti s seboj za vsako žival živinskopotni list »er hrano za 1 dan. Odtujevanje živine, vozil in opreme za časa popisovanja in 30 dni pred začetkom popisa je prepovedano. Za območje mestne občine mariborske velja ta prepoved od vključno 8. novembra 1940. Prestopki bodo najstrožje kaznovani. Nek maskiran napadalec se je minulo soboto ponoči vtihotapil v vežo gostilne »Pri Lovcu« v Frankopanovi ulici, kjer je stikal okrog kolesa črkostavca Ivana Ternovška. Natakarica je zaslišala neko ropotanje in je šla- pogledat v vežo, kjer je opazila maskiranega človeka, ki je skočil .proti njej in ji grozil z dolgim samokresom. Opozorila je na to lastnika kolesa, ki se je mudil v gostilni in takoj stekel za tatom. V bližini Magdalenske šole ga je dohitel, vendar pa je tat naperil tudi proti njemu orožje in ga prisilil, da je moral hitro oditi nazaj v gostilno, do koder ga je tat spremljal, držeč mu samokres na prsih. Iz torbice na kolesu je tat vzel nekaj ključev, baterijo in druge malenkosti. Domneva se, da je iskal v torbici kakšen predmet, da bi odstranil ključavnico na kolesu, ki je bilo zaklenjeno. KJolo znamke »Matador« ev. št. 128.410 je bilo ukradeno šivilji Klari Kebrovi izpred poslopja OUiZD v .Marijini ulici, kolo znamke »Wanderer« ev. št. 140.499 je pa bilo ukradeno v Melju Alojzu Harem LAŠKO Iz vrst pomočnikov. Ker so nekateri v Laškem glede prejemkov naših pomočnikov napačno poučeni, bomo še pojasnili javnosti, kaj določa zakon in kaj mi stvarno prejemamo. Že v eni prejšnjih številk smo pisali, da določa banska uredba za trgovske pomočnike minimalno mesečno plačo din 900, .po zakonitem odbitku naturalij (stanovanje hi hrana) bi moral vsak Prejemati po din 600, dobivamo pa kljub resnim časom samo po din 300 do 350. Tudi zakoniti delovni čas skušajo nekateri kršiti ter jc prejela oblast že precej prijav, kar bo menda zaleglo. Da so navedeni prejemki ob današnji draginji nezadostni, lahko javnost razvidi sama iz navedenih številk. Vsi stanovi si skušajo na zakonit način izvo-ievati boljši gmotni položaj, do česar smo gotovo upravičeni tudi mi pomočniki. Za pomočnike izven trgovskih obratov veljajo določbe minimalnih mezd iz 1. 1937.. po novi uredbi bo znašala ta mezda že din 5. odnosno din 5.50 na uro. Imamo v Laškem trgovce milijonarje, ki jim ie najmanj za izvajanje minimalnih mezd. Nekateri pomočniki z vajenci vred morajo celo nakladati železniške prage, bale sena', zaboje jabolk, drva in to kar na vagone. Včasih garajo pri takili delih celo do 10. ali 11. ure zvečer. Spričo takih poslovanj in mi-zernih plač se pač ne moremo čuditi, da so nekateri postali v Laškem iz nič milijonarji. — Pomočniki. POSLEDNJE VESTI Sovjetska zveza zbira čete ob romunski meji CBS. V romunskih diplomatskih krogih se zatrjuje, da se zbirajo sovjetske čete ob novi sovjetski meji v Besarabiji. Sovjetske ladje so potopile dva romunska patrolna čolna na Črnem morju. Spor pa je baje že poravnan. Po poročilu »United Press so Sovjeti izselili iz Černovic vse civilno prebivalstvo, hiše pa so bile rekvirirane za sovjetsko armado. Sovjetska vojska se zbira tudi ob romunski meji Pri Dalatiji v drohobiškem okrožju. Ob dolnjem toku ustja Donave se zbirajo skupine manjših sovjetskih ladij. Te sovjetske priprave smatrajo v Bukarešti kot ukrepe v zvezi z romunskimi dogodki. Nemško vojno poročilo: Nemška letala so v pretekli noči napadla ob ustju Temze večji trgovinski konvoj, katerega so spremljala angleška lovska letala. Pri napadu je bila težko pooškodovana neka večja trgovska ladja. Nočni napadi pa so bili predvsem namenjeni Londonu in pristaniščem ob južni angleški obali, kjer so nemški bombniki povzročili večjo škodo. V Londonu pa je bil težko poškodovan indijski dok in v predmestju Londona pa vojaško taborišče. V letalskih bojih so Angleži izg,ubili 9 letal, Nemci pa nobeno. Angleško vojno poročilo, V pretekli noči so bili nemški letalski napadi na Anglijo srditejši in večji, kakor v prejšnjih nočeh. Glavni cilj pa je bil tudi tokrat London in je povzročena večja škoda na trgovskih in industrijskih podjetjih in je število smrtnih žrtev precejšnje. — Napadena pa je bila tudi južna in severna obala, kjer ie bilo porušenih tudi nekaj hiš in dvoje zaklonišč. Nemci so pri teh napadih izgubili dvoje letal, ravno tako tudi Angleži. Vrhovno poveljstvo v Kairu poroča, da vlada na vseh afriških frontah zatišje. Italijanska letala- so osemnajstič napadla pristanišče Aden, a niso prizadejala nobene škode. Egiptski parlament se bo sestal dne 5. novembra ter bo razpravljal o položaju Egipta ‘ter o eventuelnem vstopu v vojno. (Tass). Židovsko vprašanje v Franciji. Francoski pravosodni minister je na sestanku novinarjev izjavil, da francoska vlada ne misli ukreniti napram Židom' nobenih posebnih ukrepov, pač pa se bodo Židi odstranili iz višjih mest v gospodarstvu, politiki in novinarstvu. Vlada Združenih držav je po poročilu DNB pozvala Kanado, da vstopi v Severno ameriško unijo. Ameriški veletrgovci z oljem in bencinom so se odločili, da preneso svoje zaloge zaradi večje varnosti iz Šanghaja v Singapur. Sestanek jugoslovansko-nemškega odbora na Dunaju. Dne 14. t. m. sta se sestali na Dunaju jugoslovanska in nemška gospodarska delegacija ter razpravljali o sklepih delegacije meseca februarja na Bledu, o povečanju kvot in o izvozu jugoslovanskega lesa. Zborovanje zasebnih nameščencev na Hrvaškem. V nedeljo, dne 13. t. m. se je vršilo zborovanje hrvaških zasebnih nameščencev, kjer so sprejeli sklep, da se intervenira na pristojnem mestu, da se delegira v urad za kontrolo cen tudi zastopnik potrošnikov ter da se ng°^* nosti hrvaških zasebnih nameščencev razširijo na vso državo. Iz ČeSke 110 let od prvega nastopa B. Smetane. Dne 4. oktobra 1830, torej pred 110- leti, je v češkem mestu Litomryšlj.U’ prvič ifastopil pred javnostjo 'češki iskladatelj Bedfich iSmeHna. Bil je takrat star 6 let in je igral na gosli predigro Auberjeve opere »Nema iz Portiči«. Takrat so priredili v tamošnjem gradn akademijo in je imel 6 letni Smetana izmed vseh sodelujočih največji uspeh. Češki čitatelii zahtevajo zgodovinske knjige. Praški delavski dnevnik »Narodni Prače« piše: »Knjigarnarji in razne knjižnice opozarjajo na zanimiv pojav med čitatelji vseh vrst, da raste med njimi zanimanje za zgodovinsko čtivo. Lahko se reče, da zavzema zgodovinsko čtivo že prvo mesto in da to zanimanje še raste. To opažajo tudi časopisi, kjer čitatelii najraje .čitajo daljše in krajše članke in poročila zgodovinskega in kulturno-zgodovinske-ga značaja. Pojav potrjuje zdravo jedro našega naroda, ki se ne da speljati z nobenimi obljubami in vabami k neumnostim, pa tudi ne k nekritičnosti. Narod na ta način končno odkriva samega sebe brez »ravnateljev javnega mnenja« in vidi svojo zgodovinsko in kulturno preteklost kot dar, ki ga prej ni znal ceniti. Tako nam raste pokolenje, ki ga bo vzgojila naiša zgodovina in ki se ne da z ničemur zaslepiti. 2eio po narodni zgodovini mora tudi pravilno utešiti književnost in naša založništva nai si to vzamejo k srcu«- Iz neznane vasice novo letovišče. Na češko-moravski visočini ie stala še pred -par leti osamela vasica »Tri Studenci«, ki ni imela več kakor 20 hiš. Naenkrat pa so odkrili kraj kot izredno zdrav za rekonvalescente in je zrastlo v kratkem kar 25 vil in zdravilišč. — Sedaj gradijo nov hotel, ki bo eden največjih v teh planinah. Letos je baje obiskalo »Tri Studence« čez tisoč gostov. Visoke kazni zaradi sladkorne pese. Pro-tektoratna vlada ie kaznovala V. Venturo, trgovca v okraju Podžbrad na 40.000 kron, ker je dražil sladkorno repo. — Zaraidi draženju mleka in masla ie bil nadalje obsojen J. Chru-biček, posestnik v kraju Prerov na 25.000 kron in R. Opletal, upravitelj mlekarne v Velikem Mezifiči na 12.000 kron. Namesto čevljev delajo cvetlice. Na Češkem ie bilo več desetletij znano mesto Mnichovo Hradište po svoii čevljarski industriji, ki pa je polagoma, najbolj vsled konkurence Bat'e, propadla. V vsem okraju ni sedaj niti enega čevljarskega vajenca več. Razširilo pa se ie v mestu obrl izdelovanja umetnih cvetlic, ki jih izdelujejo tudi doma po hišah in s tem nekako nadomeščajo izgubo, ki so jo utrpeli zaradi propada čevljarske obrti. MARIBOR Življenjski problemi rudarjev Po poročilih na konferencah in po časopisnih vesteh se bodo te dni ponovno vršili razgovori med zastopniki 'IPD in zastopniki rudarskega delavstva radi končne ureditve rudarskih mezd. Ti razgovori ne pomenijo kako na novo začeto mezdno gibanje rudarjev, ampak so pravzaprav le nadaljevanje mezdnih razprav, ki so se pričele že leta 1938 in so se nadaljevale v letih 1939 in 19^0. Zlasti v zadnjem času so bila tozadevna pogajanja z ozirom na naraščajočo draginjo prav pogosta. Uspehi teh akcij so rudarski javnosti znani. Če bi se mezde rudarjev prilagodile draginji. bi bile s tako pravilno ureditvijo rudarskih prejemkov končane razprave irr pogajanja. Tako pa mora najprej delavstvo glasno zahtevati in organizacije ter zastopniki delavstva spet krepko potrkati na vrata pristojne oblasti in delodajalca, da se končno začnejo razprave. S tem se samo trati dragoceni čas, a delavstvo je vsakokrat za nekaj mesecev prikrajšano na prejemkih. S polovičarskim reševanjem rudarskih mezdnih vprašanj se ne sme nadaljevati in delodajalec ne bi smel omalovaževati zahtev organizacij in zaupnikov. Sedanja pogajanja bodo ena izmed najtežjih, kar se jih je v zadnjih letih vršilo. Dokler ni draginja tako naglo naraščala, se je še izhajalo z raznimi indeksnimi točkami, v današnjih razmerah, ko cene naraščajo od dne do dne. na so indeksne točke pravi zavirači pri regulaciji rudarskih prejemkov. Pri sedanjih razpravah bi se morala urediti, če izločimo odpoved kolektivne pogodbe, razvrstitev kategorij po zakonito določenih mezdah: na novo regulirati akordne postavke: urediti draginiske doklade, ki bodo odgovarjale sedanji draginji, kakor tudi urediti vprašanje rodbinskih draginjskih doklad. Dosedanja takozvana progresiva pri draginjskih dokladah je krivična za vse one, ki prejemajo samo temeljni zaslužek. Draginja ne pozna progresive. ampak je za vse enaka. Oni rudarji in delavci, ki so po svoistvu zaposlitve izkazovali samo bruto zaslužek temeljnih mezd, so prejemali sorazmerno tudi nizke draginjske doklade: drugi pa, ki so imeli višje akordne zaslužke radi nadur ali nedeljske zaposlitve, so pa prejeli sorazmerno višje draginjske doklade. Zaslužki učnih kopačev in vozačev so istotako nižji in so prejemali še nižje draginjske doklade. Tudi ni vseeno ali se s sedanjimi prejemki preživlja ena sama oseba, ali pa, če mora rudar preživljati družino z ženo in več otrok. To vprašanje je danes najbolj-pereče ter čaka nujne rešitve rodbinskih draginjskih doklad. Vsa našteta dejstva se morajo pri sedanjih pogajanjih temeljito proučiti in pravilno rešiti. Pri sedanji draginji je treba zvišati temeljne mezde do odgovarjajoče višine in s tem v zvezi zvišati tudi akordne postavke ter določiti osebne in rodbinske draginjske doklade po dejansko narasli draginji. To bi bili glavni pogoji za ureditev prejemkov rudarjev. Osebne in rodbinske draginjske doklade naj bi se določile v mesečnih prispevkih. Ako draginja naraste tekom enega meseca za 6 odst. naj bi se takoj osebna in rodbinska draginjska doklada zvišala za 6 odst. V vseh državah, kjer se ie količkaj važnosti polagalo obstoju delavskega razreda, se je v tako izrednih časih, kot jih sedaj preživljamo, uredilo vsa za življenjski obstoj delavstva važna vprašanja na obvezen in zakonit način. Rudar. Jarka: ICotCUk mdeužic Gospodinja, kt nima časa (Prevcd iz češkega članka v »Narodni Prače) Spomenica zasebnih nameSiencev delodajalcem Zasebni nameščenci v Sloveniji imajo v splošnem jako slabe mezdne kakor tudi soc. razmere, o čemer se pa v javnosti malo razpravlja, ker se s tem škoduje ugledu privatnih nameščencev, kakor menijo ti »delavci«. Zato j,e popolnoma prav, da se je pričela akcija za izboljšanje vsaj njihovih mezdnih razmer. Položaj teh nameščencev so zastopniki vseh organizacij pretresli na sejah medstrokovnega odbora. — Na podlagi ugotovitev so sestavili spomenico, v kateri zahtevajo po kategorijah 10 do 40 odstotkov zvišanje plač. Pri plačah mesečno do 2500 din zahteva spomenica 40 odstotkov, do 3000 din 30 odst., do 4500 din 20 tega naj se v sedanji sliki pred zimo plača dne 15. oktobra vsem nameščencem enomesečna plača. V Zagrebu so se delodajalci nameščenci sporazumeli in so bile plače urejeno potom arbitraže. iDogovor v Zagrebu velja za vso Hrvatsko. Organizacije so poslale spomenico delodajalskim korporacijam s povabilom, da se fkli-če anketa in vprašanje povoljno uredi za vso dravsko banovino. Delodajalske organizacije so bile povabljene, da odgovore na predlog organizacije do dne 10. oktobra t. 1. in pristanejo, da se takoj izvrši anketa, ki naj končno sklene takojšnje Nekatere gospodinje tarnajo, da nimajo časa za to ali ono delo. Ves dopoldan zgubijo s kuhanjem, pospravljanjem, popoldan s krpanjem obleke, ali nogavic in zvečer, ja, prosim Vas, takrat so že tako utrujene, da se takoj po večerji vležejo. In drugi dan zopet tako. Če bi si vsaka gospodinja svoj čas lepo razdelila in si takoj v začetku napravila točen urnik, gotovo bi to tarnanje odpadlo. Dan ima 15 ur, če vštejem tudi večerne ure, predno se vležemo spat. V tako dolgem času pa že lahko opravimo cel kup dela — seve če znamo čas pravilno izrabiti. Zakaj bi pospravljale od ranega jutra do večera en dan v tednu, če si lahko razdelimo delo. vsak dan nekaj. Zakaj 'bi nakupovale ob 10. uri, ko je v trgo-vinah največ ljudi, če lahko nakupimo komod-no zjutraj? Zakaj bi zjutraj hitele z zajtrkom, letele k trgovcu po kruh, neumite in nepočesane? Saj lahko gremo zvečer malo prej spat in se zjutraj prej zbudimo. Tisti kruh pa si vendar tudi lahko že prejšnji dan kupimo. Priporočila bi Vam torei še enkrat takšen delovni urnik za celi dan. Od jutra do večera. Od pol sedme ure zjutraj do devete zvečer. Zjutraj se zbudite ob šestih, malo še poležite, a ob pol sedmih bodite že pripravljene, to je počesane, umite, potem hitro pristavite za kavo. Tako ie boljše, kajti če prej pristavite za mleko, morate pri njemu stati, da ne pre: kipi. Nato režite kruh k zajtrku in pripravite južno za moža in otroke. S tem izrabite čas. med katerim sicer navadno letate iz sobe v kuhinjo in si prihranite nepotrebno jezo s prekipelim mlekom, ki je napolnilo celo stanovanje z neprijetnim smradom. Potem nalijte kavo in javite zajutrek. Predno pridejo vsi skupaj, se kava ravno toliko shladi, da ni likanje in podobno. In zopet vsak dan nekaj. treba pri njej še nato čakati. Potem odprite Ako perete. potem si izberite čisto preprost odst. in pri plačah nad 4500 din 10 odst. Poleg povišanje prejemkov privatnih nameščencev, Posledice podražitve marke v nalem gospodarstvu Objavljeno je bilo, da velja ena nemška marka od 25. septembra t. 1. dalje 17.82 dinarjev, torej 20 odst. več kakor prej. Neposredna posledica tega ukrepa je povečanje ftvoza v Nemčijo in zmanjšanje našega uvoza. Ta tendenca je razumljiva zaradi zaposlenosti nemške industrije. In drugi razlog je vsekakor v zvišanju cen naših proizvodov. S tem ukrepom so te normalizirane napram dobi pred tem skokom cen, in to pomeni, da so za Nemčijo cene uravnane na predvojno višino. Druga važna posledica podražitve marke je v tem, da Berlin vedno bolj kaže tendenco, da napravi marko za centralno evropsko valuto. Trgovina med nevtralnimi evropskimi državami in zasedenim področjem se vrši preko Berlina, pa tudi Italija je pritegnjena v ta sistem. Z dvigom cene marki prihaja Berlin v ugodnejši položaj kot regulator gospodarskih odnošajev med državami. TO IN ONO Ustanovitelj bolgarske komunistične stranke je umrl, Hristo Kabakčijev je bil ustanovitelj komunistične stranke, Pobegnil je v Rusijo in sedaj poročajo, da je umrl v Moskvi, Britski državljani morajo zapustiti baltiške države. Britski državljani v baltiških deželah zapuste te dni Rusijo. Rusija jim je dovolila prevoz po železnici do Vladivostoka. Med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo se bodo po ameriških vesteh v kratkem pričeji novi važni razgovori. Po nakupu si vzamite doma kos papirja, spišite cene blaga in vložite zapisnik dohod-kok in izdatkov. To Vam priporočam, ni odviš-no tratenje časa. — Potem idite pospravljati sobo. Vzamite s seboj vse stvari, ki jih rabite za pospravljanje, da ne boste zopet brez glave posebej letala po metlo, smetišnico in cunjo. S tem si prihranite najmanj 10 minut časa. Po-steljite. pometite, obrišite prah. izmenjajte vodo V vazah. In sedaj kuhinja. Tam ste odprla okno takoj po prihodu domov. Zaprite. Če hodi rodbina pozneje domov, ne začnite hitro s kuho. Na ta način zapravljate premog ali plin. Morali bi jed še enkrat ogrevati. Medtem si vse pripravite, da bi ne bilo treba hiteti. Posebno če kurite v pečeh. Najprej pripravite za juho, za jedila in za kavo, šele potem zakurite. Ne čakajte za vsakim loncem, da se »napravi«. Sedite k štedilniku z gospodinjskim zvezkom in si prepišite v posamezne oddelke, kaj ste nakupila. Na ta način imate lonec pred očmi in se Vam ni treba utrujati z letanjem, če le morete, se k vsakemu delu vsedite. Torei, obed se kuha, računi so zapisani, la kaj sedaj? Lahko si osnažite okna v kuhinji, da ne boste tarnala nad zažganim obedom, medtem ko ste pospravljala, ali pa umijte vrata in okenske okvirje. Izperite kake manjše stvari. Obed je skuhan, postavite ga tja, kjer se op bo preveč ohladil. Medtem pomivate posodo, katero ste rabila pri 'kuhhnju. Umivajte jo raiši takoj, da se Vam je preveč ne nabere-Na štedilniku imate gotovo kak velik lonec, v katerem je topla voda. Zakaj torej čakate? Pripravite mizo in čakajte, da se snide rodbina. Potem greste k olbedu. Umijte krožnika in drug pribor, pometite kuhinjo. In ste prosta. Potem lahko vzamete v roke popravljanje, okna v spalnici, razložite posteljo in idite k zajtrku. Vztrajajte pri tem, da mora cela rodbina skupaj zajtrkovati, v tem je ravno toplota domačije. 'Zajtrku posvetite več časa. Za Vas ie to zelo važno. Jejte počasi, ne hitite, ne mislite, obed, ki Vam ne da mnogo dela. Potem pripravite večerjo, Pomijte ostalo posodo, pospravite kuhinjo, da ne bo zjutraj preveč dela in idite v sobo k rodbini. Pogovorite se, prečitajte si časopis in vsaj par strani iz Vaše knjige in spat. Raje preje, nego- Novega sovjetskega poslanika v Ankari je te dni sprejel turški ministrski predsednik in se z njim dalje časa razgovarjal. O angleški vojski. Sovjetsko časopisje pravi, da je angleška vojska dobro oborožena in da je letalska obramba brezhibna. Govori o moči angleškega letalstva in disciplini angleškega prebivalstva ter odlični preskrbi armade hrano. Epidemija črnih koz v Madridu. V španskem glavnem mestu Madridu je izbruhnila epidemija črnih koz. Oblasti so izdale ostre ukrepe in nekatere dele madridskega mesta ie zaprlo vojaštvo. Pri ljudstvu je uvedeno prisilno cepljenje zoper črne koze in sicer tako, da se izdajajo živila le na tiste živilske karte, ki imajo potrdilo, da je lastnik karte že cepljen. Kakor poročajo švicarski listi, so v Španiji črne koze še vedno precej razširjena bolezen, sicer ne bi 'bile oblasti prisiljene poseči po tako ostrih ukrepih. Pred kratkim je bila taka epidemija tudi v Sevilli in na stotine smrtnih žrtev je 'bilo zlasti med revnimi sloji meščanstva. Umrljivost otrok v Španiji znaša pri revnih slojih 40 do 50 odstotkov. Najnrvo incidenti, potem vse drugo. Te dni je prišlo do nekega pretepa med nekim mornarjem Zedinjenih držav in japonsko policijo v Šanghaju na Kitajskem. Policija ie mornaria pošteno premikastila, ameriški admiral pa zahteva zadoščenje. — Na meji Sijama in francoske Indokine ie bil ulbit od francoske policije nek siamski trgovec, ki se je hotel pretihotapiti preko meje brez potnega lista. Zaradi tega je veliko ogorčenje v Siamu. — Prvi tu opisani incident je posledica napetosti med Japonsko in USA, ki se ie poostrila zaradi sklenitve vojaškega pakta med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Drugi incident pa je v zvezi z ogorčenjem siamske vlade, ker ie francoska vlada odklonila siamske zahteve po nekih pokrajinah Indo kine. Siam je med tem ie sklenil vojaške vpo klice. Incidenti so oznanjevalci bodočih krvavih spopadov in v vsakem slučaju zaželjen povod. Za japonsko-kitajsko vojno je bil dovolj umor enega samega japonskega častnika, it UtUt*4* kai bo, ne računajte z glavo. Ža to bo dovolj pozneje. Pred spanjem se dobro umijte, oči-časa po zajtrku. Ko odhaja rodbina, odidite, stite si zobe. počesajte se, lase pod mrežo in tudi Vi. Opravite nakupovanje. Mislim, da si lahko noč. že v nedeljo sestavile jedilni list za celi teden, j Poizkusite in boste videle, da si prihranite tako, da Vam ni treba brez potrebe hoditi po; mnogo nepotrebnega letanja, nervoze in za-ulicah in premišljevati, kaj bi kuhala za obed.1 grenjenosti, če si tako pravilno razdelite cas- Delavski pravni svetovalec Namišljena poškodba (Šoštanj) Vprašanje: Imel sem v zakupu vrt, do katerega si je lastila pravico tudi sonaiemnica. Radi tega je prišlo do prepira. Čez 10 dni je šla k zdravniku, zatrjujoč, da sem jo ob priliki prepira poškodoval na glavi. Zdravnik ji je izstavil zdravniško spričevalo. Ugotovil sem, da je bila med tem časom poškodovana z opeko, ki ji je padla na glavo. Sedaj se zoper mene vrši kazenski pregon in imam radi tega veliko škode. Kdo mi je dolžan škodo poravnati, sonaiemnica ali zdravnik, ki je izstavil zdravniško Spričevalo? Odgovor: Če imate priče, da sonajemnice niste poškodovali, boste z njimi mogli dokazati svojo nedolžnost. Če pa takih prič nimate, potem dokazujte, da 'takoj po predmetnem prepiru ni imela sonajemnica nobene poškodbe in da jo je dobila šele, ko ji je padla opeka na glavo. Škodo", ki jo imate radi neosnovanega kazenskega pregona, Vam bo m,orala povrniti predvsem sonajemnica, doiČim bi bil k odškodnini zavezan zdravnik le tedaj, če bi mu mogli dokazati, da je vedoma izdal lažno zdravniško spričevalo. Navajajte tudi, da se je sonajemnica zatekla k zdravniku šele deseti dan po prepiru. Pogodba o dobavi pohištva (Hrastnik) Vprašanje: Z mizarjem sem sklenil pismeno pogodbo, da mi dobavi pohištvo za določeno ceno spomladi 1941. Takoj sem mu na račun plačal znesek, ki naj bi bil potreben za nakup lesa. Sedai mizar zahteva še doplačilo in bi moral pohištvo takoj prevzeti in ne šele spo mladi 1941, Ali je k taki spremembi pogodbe mizar upravičen? Odgovor: Po Vaših navedbah mizar ni upravičen spremeniti dogovora. Ne more se izgovarjati na podražitev materijala, ker ste mu potreben znesek takoj plačali na račun. Sicer ne glede na to okolnost mizar ne more svoje- Hranilno In posojilno društvo delavcev v Mariboru reg zadruga z omeieno zavezo Frankopanov« ul. 37 (v latlnl hlll) - Telet. 26-35 Račun pri Poštni hranilnici št. 131.43 Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4% odn. f 5 °/0 proti odpovedi. Daje posojila po ugodnih pogojih na menico in vknjižbo. Zadružni delež znaša Din 200' Uradne ure vsaki dan od 17. do 19. ure pa verjetno ne spada v ožji gradbeni okoliš. Noben zakon pa no določa, da bi *»oroli brezplačno odstopati del svojega zemljišča občini. Svoje zemljišče smete parcelirati in odproda-jati v smislu regulacijskega načrta. Dobro napravite, če si čimpreje ogledate regulacijski načrt kakor tudi uredbo o njegovem izvajanju. Odpoved in mezde žagarjev (Rečica ob Savinji) Vprašanje: Na naši žagi smo imeli plače p<> din 3.25 in din 3.50 na uro. Parkrat smo Proailr za povišanje, a brez uspeha. Minuli pondeljek smo zopet čakali gospodarja, da bi se pogovorili radi povišanja in zato še nismo začeli delati, da se prej pomenimo, kakor je naročil. Proti 11. uri je prišel gospodar in nas napodilr češ, da štrajkamo. Dva sva prišla šele pred tremi tedni z orožnih vaj. Ali nam mora pla»-čati za odpoved? Odgovor: V novejšem času so nekatera sodišča razsodila v tem smislu, da stavka ni protizakonita in vsled tega tudi ne razlog za takojšnji odpust. Po Vašem opisu to sploh ni bila stavka in Vas radi tega lastnik žage ni smel kar tako odpustiti, temveč bi Vam moral vsaj 14 dnevno odpovedati. Zato lahko zahtevate plačilo za 14 dnevno mezdo in sicer po din 4.5u na uro, ker znaša nainižia zakonita mezda od 1. oktobra naprej iza lesne obrti na deželi din 4.50, Oni, ki so prišli z orožnih vaj, morajo* biti še vsai 1 mesec v službi in šele tedaj ji