ISSN0350-SS61
ZA	t^dne
Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Ohladilo se bo.
številka 40
četrtek, 17. oktobra 2002
2S0SIT
Dobrodelna akcija Drobtinica uspe/d
Za brezplačno malico
VELENJE, ŠMARTNO OB PAKI - Svetovni dnn hikole, 16. okt»l)er jede.sel /clru/«nj RK v Sloveniji /«j/nainoviilo/. dobn»-delno akcijo Drobtinici). Kruh. ki so v m mimen dsirovuli peki, so mladi člani RK pod vod* stvom svojih nicntorjť in akti* vislov RK produjuli na stojni* ťiih p<» «noini c«ni SIT /n koni»(i, l/.ku|)ićek pa so ali bixlo namenili /a tople ohrok« učencem iz six'ialno oun»ženih družin.
V akcijo sc jc Iclos vključilo (udi Območni) združenje RK
Velenje. Kol je povedala sekre-hirk^i /dru/enja D<innku Her-
mnn je dobrodelna akcija klub siabemu vremenu zelo uspela. Prekarnc MA&DA iz Vt> dončnik, Prešla, Tratnik in Klasje iz Velenja so darovale 26ft štruc kruha, prodajali pa so ga nastojnicah v Šmannem ob Pa-ki in v Velenju. V Smarlncm ob Paki so pekovske izdelke prodali prej kol v eni uri, v Velenju pa so zadnjo i^iuco prodali nekaj minut Čez II. uro. S prodajo so zaslužili 79 lisce 800 tolarjev. V hranilnike, ki so jih po-
stavili ob stojnicah, pa so oličani prispevali 5e več kol 37 li&oč. Skupaj so v akciji zbrali nekaj manj kol 117 UsočSTT.zala denar pa ho 4S učcncev tttnovnih Sol v Smarlncm ob Paki 1er v mcsini občini Velenje prejemalo en mcscc brezplačno mnlico. Darinka I lermanjek? povedii-lii, da so občani akcijo uidi sicer podprli, in da se bo združenje zanesljivo vanjo vključili ludi prihodnje le 10. Pekovske izdelke pa bodo prodajali v občini
■ tp
Gorenje vBiH^
Kandidature za predsedniške In lokalne volitve so vložene
Na vrsti je
preizkus
zakonitosti
V193 slovenskih olKinjh IhhIo 10. n<»vemhni,ob predsedniških, potekitle tudi lokiUne volitve. Volivci hodo na njih izxdili 193 županov in pniv toliko občinskih svetov. Marsikje pa hodo Istočasno potekale tudi vohtve članov mestnih četrti in krajevnih skupnosti.
Kandidati, ki sc hodo za naklonjemx^i volivcev potegovali na predsedniških in lokalnih volitvah 10. novembra, so do sinoči (Čeiriek, Ifi. oktobra), ?e vloi^ili bindldaiuro: pri ol-jčiaskih volilnih komisijah za lokalne volitve in pri republiški volilni komisiji za predsedniške volitve.
Danes (čel riek, 17. oklobra) pa sc začenja p^xsíopek preizkusil za-koniî(îsl! vky/onih kandidatur 1er izdajanje odločb o polrdilvi oziroma zavrnilvi kandidatur. V sredo. 23. oktobra, mora bili že določen seznam kandidatov oziroma lisi In ta do 26. oktobra ludi javno objavljen.
Stranko in kandidati sovpeick, 11. oktobra, 30 dni pred dnevom glasovanja, začeli vollino k;impanj<\ Tasnîc irajati do petka, 8, novembra, ko bo opolnoči nastopil volilni molk. Stranke in kandidati morajo v času volilne kampanje pri pridobivanju volivcev upoSievaii z zakonom določena pravila, v nasprotnem jih čakajo kazni. 20,0(t0 tolarje^' kazni uic^e doleleli denimo tistega, ki bi ga zalotili, da uničuje plakate ali se za svoje kandidate poteguje v cerkvah, šolah, dr/avnih ustanovah ... 100.000 tolarjev kazni je predvideno za organizatorje volilnih kampanj, ki bi se »>SU« prele-pljanje plakatov drugih kandidatov, /elo visoke kazni .so namenjene tistim, ki bi sc pregrešili zoper finančna pravila kampanje ...
■ rnkp
d.d.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREOSTAVNIŠTVa v wlmt« cutn v Stmm Vihiij» tal.: 01/ 897 SO »
Stopimo v svet odraslih
Rad bi bil
»penzijonist«
HJJub sfabemu vremenu so prodati 2$S Štruc kruha v dobrih treh urah (foto.vos)
V ponude!lek se jc pn vse/ Sloveniji začel ^Teden vsc''ii^ljefjjsk£j^a KCťw/d«, ki ^<2 koor" (Ihiird republiški atidra^oski center. To je center, ki se največ ukviirja z izol/iaževaujem iri preživljanjem prtiiie^a Časa generacije, ki je vs^iopila v siinpalično poittieno-vano tret je življenjsko oMo' hje^. Po dotnače lo pameni, da se ukvar}a s »>penzfonisli^, ki jih je v Sloveniji o^ronvio. Tudi f
Johni, kjer 50 z(i razliko od drugih mest nino^i zelo mladi upokojenci, prcdvi^em -^udni^ki". če so se Še pred leli ljudje àe hali, kaj hotio počeli po upokoftlvt, se danes veČina veseli vstopa v tretje življenja sko obdobje.
Vzrokov je seveda veČ. V Velen/u^ recimo. Že pfjlnih šcstnajsi let deluje Univerza za tretje Življenjsko obdobje. itudetU/e in študentke na n}ej imdohivajo nova znanja, pa ne Ic iz ročnih .'>preínosíi. Vsako leto uvajajo tudi bol/ zahlevrie krožke, od učenja lu jih jezikov, do informatike, pisanja lileralure... Članstvo narašča. Prihajajo tudi iz okoliških ohčin, ne le iz !^leške doline. Se zdaleč ne le po znanje. Prihajajo med vrstnike, med nove prijatelje. Spletajo $i:zmn$^lvQ m močne vezi, ki pomn-
Tako mislim
ga jo preživeti tudi. ko pride h(/lezen, v tem obdobju kar pogosta reč. Prjznam kar nekaj prnnerov, ko so ljudje po /c-partnerfa ponovno zaživeli jrrav s pomoČfc te univerze, ki ne pozna ocen in ne dipl<mi. Kt iUije mno}(o več kol včasih da formalna izolfrazha. Ki olxjgati Čas, ko ni trelja več gledali na uro, ko I/udje lahko uresničijo vse tiste želje in razvijejo talente, za katere v aktivnem obdobju ni bilo časa. Takrat /e bilo treba kuhali, pospravljali, h(KÍili v službo, skrbeti za (^rašČajoČe otro' ke... Kar aktivni poznamo IZ našega vsakiij' njika. /aîo ni čudno, d^i se mnogi veselijo vstopa med » penzion saj navajanje na evropske navade žre Živce. V »penziji" pa je lahko vse drugače. Sploh v Velenju. Kar so spoznali tudi v Ljubljani in zato letos nagra-dili veleiijsh) univerzo s posebnini rej)U' hliškim In iznan/eni za izjemne strokovne tA-»-seŽke pn lx>gatitvi znanja dntgih, predvsem upokojencev. Znofije, ki ga pridobivajo brez prisile, nadgrajuje oličutek^ da so tudi upokojenci Šc pomemben del družbe, da še niso za "odpis«. Kar je po mo/em i/redno na/več!
■ Bojana Špeget
9770350556014
n ONOVitEC e
Spremenjen način financiranja strank
FiriHnciranj« p^jlitićnih strank bo v ÍH»doCc nvkoliko sprvmc-njeno, na lokalnem ohmo^ju pa ga ureja poselKn odlok, ki so gii velenjski svvlniki na xadnji suji /.c (li»rekli.
Ta določti. da dohi posamezna jx^itična stranka iz proračuna srv'dsiva sť)raznierno številu glasov volikx^v, ki jih jc Utibila na volirvaii, Skupna sredstva namenjena Kwrsinomu financiranju pa ne sm<ijo pryseíi 0,6 odstt.nka proraOunsîdh srcdsicv.
■	Mz
Kdo bodo letošnji nagrajenci?
VELENJE • Mixlo!>Cinsk2i /vez» prijateljev mladine Velenje vsako leto ob lednu otrokii i/bere tudin^grajencc in mij^rajcn-ke. ki 7A svoje delo na področju dela z mlndimi dobijo posebno pri/nunje.
Letošnje so dobcili na rctlnlscjlupravnegaodbora,kiso jopri« pravili vîieraj ob 14. uri v prc^siorih sejne sobe nad veknjskim sodisóim. Hkrati pa so že predstavili Ictoinje aklivnivvii ob Ve« sekm decembru, ko pripravij(î otrokom velikt>prirediiev in darila ob iibjsku Dedka mraza. 'liidi kkia boúo v decembru pripravili dt>hrodelni ba^ar, z izkupičkom pa bodo íe obogatili de-javntwti za najmlajSe, ki jib vsako leto pripravijo res ogromno.
■	bi
Korošica ima nov asfalt
VELENJE - Meslnn obCina Velenje je imela v leCošnJem pro> računu rezerviran» sredstva za teme^ito obnovo Koroške cest« od kriiuisi^ pri nekdanjem kinu do Starega jašk».
Ker pa sc z lastniki zemlje ob cesti niso mogli dogovoriti za odkup zemlje, niso uspeli pridobili gradbenega dovoljenja. Zalo so sedaj opravili le najnujnejša vzdrževalna dela. Pred led« nom dni «.> namreč cesio preplastili z novim asfaltom. S tem je odsek vsak za kratek Cas bolj prijazen do uporabnikov, saj je bila cesta povsem dotrajana.
■ bš
Na festivaiu znanosti tudi Petra Jeromei
UUBUANA-V N;)rodni galeriji v Ljuhljani se od Corkđ mu* dij(» iideleženci 8. festivala znanosH. Pole^ domaćih na njem sti-delujejo tuji mladi raziskovalci in njihovi mentorji ter dru* {■i strokovnjaki. Svoje delo bodo končali dnnes zvečer.
Pcwabilo zanj je prejela ludi dijakinja 5. letnika Poklicne in lehniSke scUe za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje Petra .lemmel. Pelrase je pred nedavnim udeležila 36. srečanja mladih raziskovalcev Skwenije in za nalogtJ z naslovi-^m Kulturna dediščina in turizem v MJslinji, ki jo je izdelala pod mentorskim vodstvom dr. Jvana Voninika, prejela prvo nagrado.
■ tp
Mojca še prazna
VELEN.IE - Kot vse kaže. se bo preselitev sedeža Mcd4)l>čin-ske Ae/e prijateljev mladine Velenje v nekdanji >Ttee Mojca se mati» mvleklH. Mestna oÍ)dne Velenje je za najnujnejša v/xlržev}il-na dela namenila 3 milijone tolarjev.
Na razpisu minisUMva za informacijsko družbi^ so pridobili tudi sredstva za ureditev računalniške kavarne, ki naj bi jih v občini dobili že septembra, Žfll pa je razpis »padel« in ponovno preverjajo vse vloge. Zalo n(w mladinski cenlcr, namenjen mladi'istnikom.še ne bo zaživel vsaj do začetka novembra.
■ bš
20. gibanje mladih raziskovalcev
VELEN.IE Pred nedavnim je Izšel razpis ^^iharya Mladi ra/iskovulei za razvoj Šaleške doline /a šolsko leto
nmmm.
v njem lahko sodelujejo učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol, srednješolci, it u denli in drugi mladi, stari do 27. let. K prijavi za raziskovalno nalogo sodi predprijava, ki jo bodo morali udclcžcnci oddati do Cx novembra, glavno prijavo do 12. dc-eembra letos, pisni del naloge pa do 24. marca prihodnje leta
Zbirala jih bo koordinatorica gibanja Irena Pilih s Šobkega centra Velenje, kjer so na volj<^ tudi astrczjii ol^razci za prijavo. V minulem šolskem leluso mladi raziskovalci predstavili 6fi na-k^.od tega 33 osnovno.<oici, 31 srednješolci, 2 nalogi pa so izdelali študenti.
■ tp
Iz občine Šmartno ob Pakl
Ze prve prireditve v počastitev občinskega praznika
V Smartnem ob Paki hinJo tudi letošnji občinski praznik, 11. november, /a/namovall s spletími prireditev.
Pr%'a bo:?cd<incs (včetrtekl <»l) 13. uri, ko bo domače društven upokojcnccv organiziralo športne akiivno.sii za pokal občine Šmartno ob Pnki- Udeležile se ga lH>do ekipe tovrstnih društev iz st'fiednjih oWin. Ena od večjih prireditev bo v soboto, 19. oktobra. ob 15. uri. Pripravila jo bo vaški! skupnost Rečica ob Paki, na njej pa bodo predali svojemu namenu pkičnik Rcčica - Smart-no. javni ra/Kvclljavi v Rojah ter v Rcčici in aviobu-sno postajališče, Naložba je bila vredna blizu 10 milijonov tolarjev.
.Slavje bodo nadaljevali teden dni kasneje v Gorenju, kjer bo priložnc^tna slovesnost ob otvoritvi prenovljenih prostorov tamkajšnjega doma krajanov. Naiozba je veljala 3 milijone to-
larjev, Od tega so nekaj denarja zbrali krajani sami, opravili so ludi prcccj pn"«l(5Voljncga dela, 300 tisoč Srr jc prispevnlo ministrstvo za kulturo. 2 milijona tolarjev pa občina od prodaje prostorov. V soboto, 2. novembra, bo srečanje starejših krajanov.
Osrednji dogodek ol) letošnjem pra/niku pa l>o slavnostna s^ja rj])činskesa svvU v č«lr-tek, 7. novembra, ob 18. uri v dvorani šmar.ske^a kulturnega doma. Na njej bodo podelili priznanja in na^srade naj/a-slu/nejšim ol>čanom.
Obilo z.abave in dobre vc^lje se obeta občanom na Veseli Mani-ncwi soboti pri brunarici ob železniških lirih v soboto, novembra. Praznovanje bodosklenili s »kletmi odpriili vrat.« Po tri zidanice na obronkih občine bodo (îdprle od 15. áy 17., od 22. do 24. novembra 1er oâ 30. novembra do 1. decembra,
Višina nagrad nespremenjena
Nazadnji sejiso.smarski svetniki sklenili, da bo denarni del lelo.snjih občinskih nagrad taksen kot lani. Tako bo dobitnik grba občine .Šmartno ob Pitki Franc Dntfelnik iz Pa^ke vasi pa'jcl šc I.^o listx tolarjev, dobitnika plakete občine Stjinis* lav ISrunšek in Ivan (ioričnik I/ Rečice ob Paki pa po 75 iLsoč tolarjev. Med letošnjimi dobitniki občinskih priznanj bo ludi /upnik Ivan Na prêt, ki mu bcxjo dodelili naziv častni občan občine-
Imenovali člane »telekomunikacijske « komisije
Tako kot v nekaterih w^sednjih občinah ludi v občini Šmarlno ob Paki imenovali komisijo /js pripravo prcdlog(w za vračanje preveč plačanih sredstev v telekomu-
nikacijo. Za predsedniku komisije st> imenwalt Franca Burdnltei iz Maleg;< Vrlia. ostali člani pa so šc: Silva Verdcv iz < lavc. Martina Žoliar izSmanncg:^ ob Paki in Sta« ne Brunštki/ Rečice ob Paki. Od-bkvwexi z vračanjem preveč plačanih sredstev v telekomunikacijo bodo šmarški svetniki obravnavali naseji občinskega sveta v pi^ne-dcljck.21, oktc^bra. P<^njej bo ludi /nant\ kd^ý bo komisija začela /hirati potrebnodokumentacijo.
S skladom so se uskladili za 50 parcel
Prejšnji teden so predstavniki občine in Sklada kmetijskih zemljišč Republike Skwenije opravili pomembno delo. Na pogovorih .so namreč uskladili slatus in namen zemljišč za medsebojni prenos. Uskladili $o se za pnbli?:no 50 parcel. V pripravi je ludi že ustrezna pogodba.
■ ep
Občina MIsllnja
••»■•■♦»■•■•■««■•■■••♦■«■•a
Sedanji svet končal delo
v petek popoldne so se šc zadnjič v iztekajočem mandatu sestali svetniki občine Mislinja. 1/med predlaganih kandidaiovje največ podporczaclcktorjadobilsvctnik Le<ipold Prevnlnik. kije bil v izlckajt^cm mandatu ludi podžupan, /a kandidata za člana državnega sveta pa so potrdili Mirka Tovšaka (SLS). Potrdili so tudi v. d. direktorico Javnega zavoda za izvajanje socialno varstvenih programcTv in sprejeli sklep o zagotavljanju sredsiev za delovanje zavoda. Sedež ima v Slovenj Gradcu, vodila pa ga bo Mateja Tanjšek.
Kot smo izvedeli, se je na koncu seje sedanji župan Mirko CJreš-ovnik svetnikom zahvalil za dobro sodelovanje in delo v izîeka-jťHÍem mandatu. Koi kaže, se najverjetneje za ponovno kandidaturo ne bo odločil, čeprav so presenečenja Še možna. Rok za oddajo kandidatur se je iztekel včeraj, v Mislinji pa naj bi se za županski stolček pomerili vsaj trije kandidati.
■ bi
REKLI so.

Anton Skorniek^ predsednik koimsije za oznađtev in evidentiraiH« povoj rih 9robi$< na podroqv občino ioitanj:
»Ze takoj, ko jc komisija začela/ delom, seje sot>čiIa z dejstvom, da bo težko najti priče, ki bi hotele povedati tisto, kar vcd(x Zaprle so se v molk in komisija je s tci^avo prihajala do p<xialkov. Doslej
smo odkrili Sest grobiič, nekaj velikih in nekaj manjših. Sicer pa komisija ne dela sama, sodelujcmos kriminaEsti in kriminalističnimi tehniki. Računamo, da bomo delo, ki so nam ga zaupali v Svetu Občine ŠoStanja končali najpozneje do decembra. Naši komisiji se namreč ne izteče mandat s končanjem mandala občinskemu svetu.«
■ mkp
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje
Abonmaji 2002/03
v Domu kulture Velenje še ta teden vpisujejo v razpisane abi^nmaje. GlcdaliSki "Zeleni abonma''je v celoti razprodan, v "Belem abonmaju" pa je Se nekaj prostih mest. Dovolj mest je ^ ludi ludi v "Pikinem abonmaju". Pohiiitel
107,8MHzFM88,9MlhFM
Otroški In mladinski oddelek knjižnice se seli
Knjige bodo (končno) lažje dihale
VEI.ENJL - Kot kaJe, se [mí dolgoletna prostorska stiska ve« lenjske knjižnice vsaj delno in kot pravi direktor Kulturne^ cen« Ira Velenje Vlado Vrbič, »nikakor dokončno««, reSila v mai\j kol m«secu dni. V izpraznjenih prilličnih prostorih nekdanje lihovině Elektrotehna, ki jih je spomladi kupil» MO Velenje, bodo kmaln /;ačeli name.^čali knjižne pohce, saj najnujneji^a dela za ureditev prostora /e potekajo. Če ho «tlo vse po načrtih, se bo otroški in mladinski oddelek v nove prostt>re preselil že do konca oktobra, se v knjixnicf ob naraščajočem obisku zelo v«;eÍijo.
«Odločili smo sc, davnoveprcwtore preselimo oîroški in mladinski oddelek. Dostop mladim bralcem je namreč na novi lokaciji zelo lahek. Zagotovo bom<^ s tem vsaj delno re.šili dolgoletno prostorsko stisko, dokončna rešitev pa to «i ni. S icm bomo namreč pridobili le polovico potrebnih prostorov, ki nam jih predpisujejo standardi. Za dokončno rešitev prostorske stiske ostaja več alternativ. Ena od njih je, da bi odkupili i5e zgornji dve nadstropji stavbe na PreSemovi,í5e vedno pa se lahko zgodi, da bi ministrstvo za kulturo sofinanciralo izgradnjo povsem nove stavbe,« pravi Vlado Vr-bič in doda, da bodo predvidoma za selitev potrebovali okoli K) milijonov tolarjev, saj bodo uredili le najnujnejše.
V izpraznjenih prostorih prvega nadstropja sedanje knjižnice bo po novem leposlovni oddelekza odrasle, v nadstrcjpju pa bo strokovna literatura in končno ludi čitalnica, kije doslej niso imeli, ker ni bilo prostora zanjo. Pridobila pa bo ludi Cjalerija. V klelnih pnis-torih ji bodo lahko namenili nekaj prostora, ki so ga doslej uporabljali za slirambo knjig, za prcpotrebnc depoje za slike. Siccr pa bo razslaviSčni del galerije ostal enak kot doslej. Vendar galerija uporablja tudi del prostorov na velenjskem gradu, kjer bodo v kratkem uredili ludi stalno zbirko velenjskega kiparja Cirila Cesarja.
■ bš
Bralcem in obiskovalcem knjižnice in galerije
Bralcc in obiskovalce knjižtiice in galerije Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje prašimo, da svoj obisk prilagodijo spremenjenemu dckwncmu ča.su:
-	od srede, 2,1.. do torka, 29. oktobra, bo knjižnica zaradi selitve zaprla;
-	3il oktobra ob 12. uri bo svečano odprtje nove (îtroSke knjižnice na Pre^rnovi 8 (biv^ Clektrotehna), potem bo txi iX do 19. ure knjižnica odprla na obeh lokacijah, za odrasle na Titovem trgu 5 in za otroke na FYesernovi 8;
-	v soboto, 2. novembra, bo knjižnica izjemoma zaprta:
-	(xl ponedeljka, 4. novembra, dalje bo knjižnica c^dpria kol običajno.
Informacijc o delovnem času 24 ur dnevno:
na odzivniku (J3 8981^52 in na biblioťonu ()3J 9()9i)17ab01 563 4917.
TnH^VT^ MAN	In RTV
mÉÊàJL^ diutba. d.o.o. Velenje ittaiz ob ćeiitklh. Cena posamerne^s pTvoda ^D SfT, iT>dseina naroCnira 940 SfT. tnmeseCra naročnina 2750 SfT, pđfetra naročnina 5.340 SIT. I«n8 naročnina 9.900 SIT.
Uredništvo: SonsZakc^ek (direktor In glavni urednik), ^ns Vovk
(odgovoml urednik), Milena KrstiC-Plai^nc (pcmofnlca uradnika). Janez Plesntk, Tatjana Podgorâek, BoianaŠpegel (novinar])). Mir^Zakoéek (urednica radija). Janja Košu^šjiegel {telinii^na urednlcai, Toma} Geriak (cAllkovatec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Saáo
KoneCmk, Jiye Bančnik (propagandisla);
$«det uredniltva in uprave: 3320 Velenje. Ktdhceve 2a. p. p. 202,
leleion {03) 59817 50. telefax (03} 897 46 43.
TRR - Nova LB. Vfifsnje- 02426-0D20133854
E*majl: press ®na»9S si
Oblikovanje in graf. priprava: NaS Cas d.O.o. Ttsk Tisama SET d.d, Nahbda: 5.400 Svodw NenaroCenih fotografij in rokopisov ne vraiamo!
Po zakonu a DOV čas' uvr^n med pniizvDOe infonnalivnega znaCala za kaiers se pfaCuje davek po 8.5% znižam stopt^L
17. oktobra 2002 "»^«ÊAS
DOGODKI
Od danes do soboto v Velenju
Srečanje gospodarstva v Savinjsko-šaleški regiji
Suvinjsko-saiťšku območna ra/vojna učenega, (iZS Savlrjskošale.ska ol>ni<»^na /homica Velenije in Ohm^^èni i^irtni /l>(>r-nic! Mozirje ter Veleiyç pripravljajo Števil» ne prireditve, ki lu^do namenjene nave/.o« vanju pH »s lovni h stikov, se/nanjar\ju / nt?.->oJniini priio/noNimi in pn>jekti v rv^iji ter .se/nanjai\jii širše.favnosti i j)<»sp()clarst\'<>m.
(KrednjeÍNi 5. srvûtr\îegosp4»darst\'a v Sa«
vinjsk<i-.šale^ki regiji / na.slovom Stnloben podjetniški pristop v lokalnem okolju p<»te-ka <KÍ 17. (Jo \9. oktobra v Velenju. Začeli ^H bo<]<» z osr<Hlt\jim referatom Ur. Maksa T:^niknrja in |)re<lstavitvyo ra/vojnili usmeritev <îoren,ja, ILre, Premo^ovnikii Velenje« BSn lliiinih apamtov in Revoza. Pripravljajo pu tudi [M>slavnr)-pnKÍajn<> ru/stavo (odprli jo IxhIo danes ot) 12. uri v Rdeči dvo-
rani) in okrnilo miM o mo/nastih k(K>pera-cijskega siKlelovunja. Na poslovni raz>sla> i, ki ho v Rdeči d\orani ho «iinletoval tudi Eu-10 inf<» center, ki siKtelu.je /. 270 |MHlol>niniÍ centii |Kt Evropi. Pripruvy^^o pa še veliko /4inimiv«|>a« med (iruf>im revijo pričesk, ra/-?ttavo i>:virnih spominkov, naz.stavo likovnih del in p<^ovore z znanimi športniki.
■ mz
REKLI SO...
JosHQ Kle|»e</ direktoriio Sovifijsko*soleske «bmočne raivejne agencije:
»Pelo oblcinico ima lelos nasu srečanje, ime smo v tem ča.su ka/ nekajkrat spremenili. rckii smo mu srečanje velikega in malega gospodarstva, pa poslovno srečanje in Iclm jc upam oblikovano končno ime: Srečanje gospodarstva v Savinjsko-ialcški regiji. Številke pa bomo vsako leto dodajali. Dogodek ima že nekaj lel izdelan Liidi Itigotip. ki se vse bolj uveljavlja, velik poudarek pa smo lelos organizatorji namenili tudi oblikovanju celostne podobe srečanja. Kar pa je najbolj bistveno, vseskozi je njegovo poslanstvo ostajalo enako -pospeševanje podjcr-niSlva in njegova promocija, utrjevanje poslovnih stikov in iskanje ncwih podjelnL^kili idej ler seveda tudi promocija k>-kalnega okolja. Srečanje je že preriislo lokalne okvire, pristo-
poma ga odpiramo v šir^i slovenski prostor in ludi i/ven meja naše dr/.ave.
Naj poudarim 5e to, da jc program srečanja vsako leto vsebinsko bogatejj^i. odpirajo se nove leme, nova píxlročja, ki jih je potrebno vključevali. Operativna izvedba projekta ježe lani,posebej pa letosprc-segla kadrovske/mořnrwi i štirih do petih članov projektne skupine. Nujno bo potrebno, da pripravci projckiu za nćisled-nje leto še naprej opravljajo glavni organizatorji, za j/ved-bo pa bo potreben drugačen pristop.
Skozi obdobje petih lel smo. tako vsaj upam, pripeljali do takšne stopnje, da bi lahko postal podjetniški izziv za nekoga iz na.^ regije. Nenazadnje ideja o tem, da bi bilo Velenje spel [ahko prizorišče pomembnih p<wlovnih prireditev, ni samo ideja članov projektne skupine.«
Alenka Avberšek, direktorica Savifiisk«-saieške obmoàie gospodor^ zborrite
Velenje:
»Srečanje gospt^arsiva je jubilejno-tako po letih kot po pristopu. Več kazalcev je. ki kažejo na lo, da se v slovenskem prostoru poCasi »prijemlje«. Na to kažejo tako sestava in podpora Častnega odbora, povc/antj delo nas, organizatorjev, in nenazadnje nosil-ei referatov na plenarnem delu in okroglih mizah. Opaz.no je ludi večje zanimanjema nas
mu srečanju ponudbe in povpraševanje gospodarstva na.^ regije in tudi občanom.
V začclku tedna smo zaključili razpis za i/virni turistični spominek in razglasitev tega ho eden od dogodka piv sk>vne razstave v Rdeči dvorani- V ta splet soôi ludi okrogla niiza o osebnem dopolnilnem delu. Občanom pa smo poleg razstave in njenega prodajne-
v smislu, kaj se v SASa regiji gremo. In to se mi zdi od vsega najpomembneje - ob tem, kosi bomo v okviru več dogodkov izmenjali razvojne načrte in možnosti 1er pogoje za sodelovanje, ludi navzven kažemo, da smo močna regija, ki ve, kaj hoCc. Da Redamo naprej, da se zavedamo, kje smo Še Šibki in kje imamo rezerve in kako jih bomo izkoristili. Tudi s povezovanjem doma, v SirSi pri)sior in 5e bolj v svei, kjer je velik del nai^ega gospodarstva že dolgo vpet. Torej, pričakujem, da bo to srečanje vsaj nekaj doprineslo k tistemu preprvislemu vodilu, daveč dosežemo, čc držimo skupaj» pa seveda, da imamo vsi nekaj od lega. Mi in na.^i olroei. To seveda Šteje največ.« Sonja Jamnikar/ sekretarka Območne obrtne zbonice Velenje:
»PíKliwno srečanje gospodar-siva, je pregled preteklega dela in napoved za prihodnost. Namenjamo ga nekajdnevne-
ga dela namenili fc pogovor z znanimi športniki ter modno revijo z revijo pričesk.
V teh dneh podjetništva in gospodarstva želimo čim širšemu krogu ljudi vprosto-ru, kjer živimo in delamo, pokazati marsikaj, predvsem pa tisto, na kar smo lahko tudi ponosni. Cc nam bo lo uspelo. bomo dosegli vse zadane cilje 5. srečanja gospodarstva Savinjako-iialcSkc regije. Delamo in trudimo se torej zato, da bi od tega bomo imeli koristi vsi: gospodarstveniki in občani.«
Hotel PAKA, Velenje Í7.oktoher2002oh9j0
IdpUje sreianja li plenarii del
Hotel PAEA, Velenje ÍTohioé€r2002obí4.00
imiiiiia: Mižnisti kooperacijskeia sodelivioja
lUeća dvortna Veknje a ■ 19 otuoiaim
•poslovBB prodajna razstava
-	i^zstava likavnlli del ustvarjaleev Savlnjslo-SalGike itgije
-	razstava "Izvini spaaiinek Šaleške doline 2102"
R^eča dvorana Velenje
1f.oÍtt^2OO2 0Í 17.00
Pooovor z znaaiii ipaHiilki
EUeča dvonoa Velenje i9.0ktohtt2OO2ohi7.OO
Modna revija Z revijo prleesk
Prireditev co flaučno podprli:
•	Pospeievalnl center za malo gospodarstvo
•	GZS 5avln|sko4ale$iu območna zfwmlca
-	GZS 2dru2eA)e pod|einibcrv Slovenije
-	Mestna občina ^lenje
•	Savin|5i»>-laleš6a območna razvojna agenctja
•	Območna obrtna zbomtca Velenje . Območna 0È>rtna zbornica Mozlrle	Sapinjsko^šaleika območna rtovt^m agencija
•	občine Savinlsfeo-Salelbc regile	GZS SatnnJskc-UUÍka območna zbornica
•	Nal Ča5	Območna obrtna zbornica ViUnJe ... in mnogi drugI Območna obrtna zbomUa Mûziije
Organi za toiji srečanja:
Podpora kulturi je podpora slovenski prepoznavnosti

Zlati list je zahvala Gorenju
(iorenje d.d.Je podjetje, ki veliko vluga tudi v kultům. Ne le tisto, ki ÍHi^ati življenje in del<» vee kot 8 tis(»č ďanske^u kolektiva, am* puk tudi ^ celotnem slovenskem pro*«t<>ru. Zutoničudno^daso med prvimi ptKlprli pmjťkt Imenovan Rasloúi knjigsi. V )M)n«deljek opoldne jeol) prisotnosti visokih j*oslov i/ slovenskega /nanstvene^a in politične}>a /lvyei\j^ predse<lnik uprave Gorenja jože .Stanič prejel /lati Ust, /.ahvalno pn/iiiii\|e (îorenjti d.d. xa sodelovanje v vseslo* venskem |)rojťkti], ki ^u Je spodbudil Državni svet Republike Skn vetiije, viHli pa ^uTatjiinu Tink. direktorica TRIMO 'lhfl)nje. Cîo-renje. d.d.. je pnijekt podprlo med pnimi v Sloveniji.
Ta je ob predaji pri/nanja, ki ga je doslej prejelo šest slovenskih podjetij, ptidelili paso tudi več srebrnih in bronastih "listov", povedala: Rastoča krjigaje projekt, namenjen prepoznavni:Jsti Slovenije. Ta prepoznavnost se gradi preko njenih entitet, /eio pi^ menibna entiteta s podn^čja gospodarstva in eden njegovili temeljnih stebrwje vsekakor Gorenje, d.d., Rastoča knjiga je projekt temeljitega pove/i"ivanja najprej vseh Slovencev in njenih delov: vsebuje pa tudi strategijo sodelovanja i. vsemi drugimi entitetami. Je projekt i/ra/ito odprtega značaja, saj ima v sebi vgrajeno nenehno rast in z njo povezanim izUilj Rvanje m, bogatenjem. Je svojevsrtna filozofija, kol misleno ozadje, ki vidi v znanju, kulturi in umetnosti veleln.k sedanjosti in prihodnosti..."
V kratkem nagiworu prisotnim v modri dvorani upravne stavbe Oorenjaje član uprave Ciorenja niaj». Drago Bahun med vzroki.
PredajV priznanja predseđniiiu uprave Gorenja Jožetu Staniču so prisostvovati mnogi pomembni Siovenci, med njimi dr.
Jože Mencinger, dr Janez Gabrijetčič, dr. Žekš...
da so takoj pcxlprli prí>jekt, povedal, dav ptîdjelju, ki jc dobro prepoznavno po vsej Evropi in svetu, ljudje (îorenje prepoznajo, o Sloveniji pa vedo zel'i malo. In /ato se je vodstvu podjetja zdelo prav. da projekt podprejo, kar je po sprejetju zahvalne listine potrdil tudi predsednik uprave Jože Stimič.
V nadaljevanju kulturnega dogodka so v razstavL^-u Cîorenja odprli razstavo likovn.b del hrvaškega akademskega slikarja, svetov viio priznanega Eda Miirtiča. Njegova dela je ob prisotn<»ti avtorja predstavil dr. Zoran Krži^^nik, uvodni pozdrav visokim gostom pa je pripravil dr. Krnil Ri»jt.
■ bš
Poslovni ststem FORI oCn/eSća.
na	03 le zdai ured za CJS. MO Velenja, invesiitonsbnove
voOovMsin itanslizec^e Javno Komunalno po^et^ Velenje v^ udeležence udeležence v premeti da bodo zaradi gradbeiih del polreDne popoln» zapore pforrata na ol?mo6iu Ka;uhcve c«ste v Velenju
De^a bodo potekala od 18.10. do 23.10.2002 v dveh iazah:
PRVA FA2A
Ooetap u Kûoovo ao moîcn « pf«Koââ«ia ín Konev««« ceVA »t nn» Xiezef^ Tuffia p9 Sfcateki cwfi__
^^^ popona zafqfia
SUE^ PftOUET*
DRUGA FA2A

V
Vse udeležence v prometu prosimo, da upoštevajo postavljano castnoprometno signalizacijo.
ZLSD v vseh treh občinah na lokalne volitve s kandidati za župane in polnimi listami za svet
Za prihodnost so pomembni ljudje
VKLENJE. 14. oklobra -ZLSD Območne Vclvnjejc v ponv<lcyck mi nosi* nar.ski konfvrvnci prccUtmil» kandidate za zupnne in obřin-^kc sTfiv v invsini «ib^ini Velv-nje. obalni Šo^taiiJ in oblini Snijirino ob Psiki. V invsini olxínr Vclcr^ť ho /upnna Titova kandidiral Smko Meh. v ohijlni	Knmko ValiC. v
ohCinI Šmartno ob l^kl \m ne-^tr:lnk2)n^ki ksmdidat .\Ji>J/Prid-gorsuk. V v^ch treh občinah ZI.SD nastopa s polnimi li^t^• mi m volUvg v obČins^ki (v Velenju s kandidati. So^ta-r\ju /20 In Sinnrinemiii) Psiki I<1)> Stnmkii scjvv volilno luini' pa njo ]M>daja s sloganom Da sc sli^i KoJ jilas.
vseh ircb listah kiinUidaiav '//A .svci kandidirajo tudi ljudje, ki niso Cliini ZLSD, a so pripravljeni delati. Lista za Svci Mestne občine Velenje jc pomlajenii. na njej jc Sesi članov Mladega fi>rumn.vsis»>5ludenljc. posclv no ptîzornosi pri Místavi liste pa so v /LSD posvetili kandidai-kam. Na ?3-0lanski kandidatni lisi i (stranka imaviem mandalu eno prodstavnia^ dviinaj-
stih)jc 9 kandidatk. >»0b Uikem rezultatu, kot smoga di>&citlîna zadnjih volitvjili tela 1998. hi v svetu mestne občino .wdelc iri Članice.« io povedali na novinarski konferenci.
In kakšna so pričakovanja? "Pričakujemo, da tvorno pcwstîd ^ izKilj^ali rc/ultate izpred štirih let. V Velenju verjamemo v izvolitev SreCka Meha že v pr-vcin krogu, v občinskem svetu pa Sc kakšnci^a svetnika vcC; v SoStanju pričakujemo uvrstitev španskega kandidata Branka Valiča v drugi krog in veC mest v občinskem svetu, v ohCini Šmartno ob Paki pa smo prepričani, da íximo imeli v občinskem svetu vsaj dvasvornika, tako kol smo prepriCiini v zmago naâega kandidata Alojza Podgorska,« je bilo TeCeno,
Na novinaiski konferenci st^ se vsi trije kandidati za iupjnc predstavili in nakazali naip^v memhnejk poudarke svojih volilnih programov.
Srečko Meh, :řupan mestne občine Velenje In predsednik stranke: -V preteklem obdobju smo skupaj uresničili veliko načrtov in dogovorov in tudi Vele-
Meh: »Za projeM Ve-fenje jutii pctrebujemo vsd-kega občana, vsako občari' ko.»
nje juirije projekt. Ta katerega potrebujemo vsakega iil'vCana. občanko, /agovarjami^ socialno usmerjen program, stanovanjska gradnjo, .soeialnt) pravičnost ler najnižje motoe komunalne in druge dajatve ... Konkretno: 51) novth stanovanj letno, karjc zelo veliko, izgradnjo knjižnice» olwvo kulturnega doma. dograditev varstveno delovnega centra, zaključek vo-
Branko VaiiČ: uV progfsmu so zajete vse krajevne skupnosti.»
dovoda v krajevni skupnosti Paka, začetek del na vodovodu v Vinski <iori. dokc^nCanje centralne čistilne naprave, kolek-torjev v vseh krajevnQi skupnostih. manjše čistilne naprave v Šentilju, Bevčaii. Vinski Cîori. -. OlTeii si> dobri, proračun je Ma-biten, optimizma za izvajanje programa za naslednje štiriletno (Obdobje je d<ivolj.«
Uranko Valit, kandidat za :?upana v občini ^»Suinj. f.c dru-
Atojz Podgoršek; »Program predstavlja vizijo občine za naslednje obdobje.«
go leio .svetnik ZLSD v ots^in-skem svetu: >»V pRijjam smo zajeli cekUmî oi>Cino in vse krajevne skupnosti. Pripravili smo ga tako. da smo krajane vpraSnli, kak?>ni problemi jih tarejo in čemu dajejo prednost- V njem ni ničesar, česar ne bi bili apo-sobni speljati. Cc omenim nekaj tivJk iz programa ol^ćine: po-spe.^no nadaljevanje urejanja okolice Dru? m irske ga jezera, ureditev peispcHi od U^kovice do
Pustega gradu, kolesarske steze od Pohrastnika do Velenja, rešitev pomanjkanja parkirnim mcii, pobcxlohitev več cest. odprtje poročne dvorane, lemelji-(^^novozdravslvenegii d<^ma. vpeljavo redarske službe in šc bi laliko našteval.«
Alcijz PodyifNck. nestrankarski kandidat Z USD za župana ot'Jčine Šmartno ob Paki: »Mi>-ja pričakovanja? Sem optimist. Program je precej obsežen, predstavlja nekak-^novizijo razvoja občine za naslednje otxlo-("^e. Med |>omembnej,^imi nalogami je vse kakor Ziigotoviiev piv gojev za develletko. izgradnja bencinskega servisa, odprtje pisarne upravne enote, programi »socialnega in zdravstvenega podro^a. vsekakor uvedba ambulante zadlatxtike in svetovanje za odvisnike; pt^segl na cestah, izgradnja centralne čistii-ne naprave in priključitev cibjek-lov na ta sistem; na območjih z manjšim številom prebivala-v pa izgradnja internih kanahVacij-skili sistemtA' oziroma izgradnja manjših čistilnih naprav.«
■ mkp
SDS-ov/ kandidati za župane v Šaleški dolini enotni
Prednost ureditvi komunalnega področja
v lorekdopiddneje Sociald«-mokratslui stranka Sliivenije. ki v predvolilnem času aas(<>|)a s slogan(»m »Vsak človek je naj-pomemhnijŠi« SDS >»Ko voli^ »ase«, predstavila kandidate tm župane v v.scb treh občinah Šaleške doline, V MO Velenje je kandi<tat stranke 1'Vanc Sever, v Šoštanju Vojko Krne/a. v Smartncm ob Paki pa Franc Herdnik, ki ga podpira tudi stranka NSi, Vsi trije so biti v /adnjem mandatu svetniki v občinskih svetih.
V Velenju t-îo stranka nastopila s popolno lisio za Svet MO Velenje, Med kandidati so daliveliko poudarka mladim, pa tudi Ženskam. V Ši>šlanju bodo prav tako nastopil i s popolno listo, na kateri je 20 kandidatov. V Šmartnem ob Paki. kjer je viv lilni sistem drugačen, v otičin-skem svetu pa se^i lOsvetnikov, bodo v prvi In drugi volilni erKv ti nastopili s po enim kandidatom, v ostalih pa ponujajo dva. Najbolj močna skupna točka vseh treh kandidatov za i^pane bo, kot praviji'». narediti več reda na komunalnem področju, saj naj bi hila ta najveći skupni problem vseh treh občin. Zav-zemaj<i .so za reorganizacijo na Komunalnem podjetju Velenje, želijo večjo preglednost v vseh treh občinah, hitrejšo ot)novo obstoječih komunalnih vodwin sistema vccloti. Predvsem pa si želijo, da hi tudi na tem področju delovali bolj povezano in usklajeno, ne glede na to. kje tečejo občinske meje.
Vsi trije kandidati za :?upane pričakujejt). da se bodo uvrstili v drugi kn.>g. V Velenju stranka SDS računa.da bo v novem svetu sedelo vsaj Sest njiliovih svei-nikw insvetnic. v Šoštanju vsaj Štirje, v Šmartnem ob Paki pa
vsaj trije.
Franc Sever je o programu, s katerim želijo člani SDS prepričati volivcev MO Velenje, p(v vedal: «NaS program je znan. Mislim, da bomo člani stranke SDS nadaljevali delo, ki smo ga zastavfli že v preteklem obdoliju v občinskem svetu. Zavzemamo se za je prcpt>znavnost našega dela, v vseh okoljih, kjer še ni neoporečne pitne vode. to zagotoviti, prav tako dostop do gospodinjstev. Na izobraževalnem po-dročjuje treba poskrbeti, da nc bo prihajalo do pomanjkanja prostorov. To v začetku mandata še ne bo mogoče, ampak po letu ko bo na vseh i>snov-nili šolah v občini zaživela devc-tletka. Komunalni infrastrukturi v mestu lx>mo posvetil i več po-zorm^sii, čeprav vodi niso vidni, so pa potrebni zamenjave, tu mi.slim predvsem ru\ azbestne cevi. ki so dokazxino Skcxllj^e. Pr*> gram bomo oblikovali skupaj s komunalnim p^nijetjem. ki pa se mora bistvcn<i reorganizirati. Na ptHiročju kulture je treba nadaljevati z vzdrževanjem kulturne dediščine, veqi poudarek pa je treba dali kulturnim ustvatjal-cem, ki živijo med nami, da dobijo možni>sti za delo. Zavzemamo pa se tudi. da obstoječi letni bazen obnc5vimo, saj novega na pixJrc^ju TRC Jezero ne tx> vsaj do leta2íK)7.«
Inzakaj seje cxlloCil z^i kandi-daturt>? »V menije veliko energije. tudi znanja. V teh letih dela v občinskem svetu sem dobro spoznal vsa področja dela v lokalni .skupnosti, pa tudi pravo mi ni tuje.«<
Vojko Krneža je član stranke SDS nekaj več kol dve leti. Kako vidi problematiko v občini Št>štanj in kaj vsebuje program stranke SDS?
Franc Sever; »Na komanat-nem področju je treba nare-diti veé redd>»
»Naš program je zgraditi uspešno in prijazno občino Šoštanj. To nam lahko aspe skozi dostopno občinsko upravo, s poštenim obračunavanjem ko-munalnili storitev, ureditev pitne vode prav vsakemu gospodinjstvu. D<ikončiU i je treba prcv jektc roplifikacijc in zgraditi ntv va stanovanja y.ix mlade družine, saj je problem naše občiiw sta-
Vojko Hmeža: »Želimo, da Šoštanj postane prijazno mesto, kamor se bodo vračali tudi mladi.»
ranje preiti val stva. Zavzemamo pa se tudiza cenejše otrt^ško varstvo.- In zakaj se je odločil za kandidaturo? >'Odločil sem se po tehtnem razmisleku. Ko so mi strankarski prijatelji predlagali i. da kandidiram, sem dobro razmislil Mislim, da zjiam pri-j^ulinili, znam voditi ljudi, pa^tc-no delati, to v svojem podjetju
franc 6erdn/k: »Problemov Je v Šmartnem ob Paki veli-ko. eden večjih Je dotrajan vodovod.»
dokazujem ?c 14 let. Zato mislim, da hi /nal pomagati tudi k l>oljšemu i^ivijenju vseh ŠoStanjč-a nov in ŠiiSianjCimk.* Franc Bcrdnik o programu
SDS v Šmartnem ob Paki insvtv jem županskem pivgiamu pravi: »Naš program je zelo Umiren. A na prvo mcslo postavljam po-drcH^c komunalne infrastrukture, Na tem področju imamo ogromnih težav, saj so izgubo pitne vode zaradi slabega omrc:^a tudi do 42^. V občini je prepo-irebna nova osnovna devetlelna šola. kjer Iv» še veliko dela. Narediti je treba raziskavo za da-Ijiasko ogrevanje, V planu pa je tudi izgradnja čistilne naprave, ki bo med prednostnimi nalogami v naslednjem Štiriletnem cAy-dd:iu. Veliko dela vidim v oJ^em središču občine, kjer je doslej vedno zmanjkalo denarja za vc^e posege. Velik problem je tudi razvoj gospodarstva. Tu lokalna skupnost laliko pomaga z ve^o pcxlporo manjšim piKljet-jem in razvc^ju turizma.«
■ Bojana Špegel
MnniAoaùm vuBa
i I J
Urad 2ij0ana in spioSnih zadsv Zapora krl2IAe
Mastna občina Velen}e obvešča občane, da bo zaradi izgradnla-obnovć kanalizacijskega in vodovodnega omražla od peĐ(a, 16. oktobra, do nedelje, 2D. oktobra 2002, potila popolna zapora Militi Stanetove, Konovske in Gregorčičeve ceste in deino tudi križišča Kajuhove In Tavčarjeve ceste. Od ponede^lka, 21. oktobra, do srede, 23. okttôr? 2(HD2, pa bo potekala tudi popolna zapora Križišča Kajuhove in Tavčarjeve ceste.
Obvozi bodo urejeni za Gregorčičevo cesto po Efenkovi cesu» za nasel|6 Koňovo po ŠkalsU cesU skozi Škale oz, Konovsid ce^ skozj Šalek.
«BnuosOH vunp
I
Urad hjgsaa In sploinlh zadev
Obvestilo
Mestna občina Velenje obvešča občane, da bo vsoboto, 19. oktobm 2002, ob stanovanjskem Uoku Šaleška 19 z okolico od 9, ure dalje potekala ^ja z nazivom Pripravljeni 2002, v kateri sodelujejo vsa prostovoljna gasilska društva MOV, PQE Velenje, PIGD Premogovnik, jam a/^ka reševalna sluîba, reševalna postaja Velenje Policijska postaja Velenje In enota CZ MOV.
V vaji bodo predstavljeni reševanje poškodovancev iz stolpnice Šaleška 19 s pomočjo vrvi in lestve, prikaz telinlčnega reševanja s simulacijo proiT^tne nesreče idr.
Stanovalce blokov Šaleška 19 In 20 a, b, c n^rošamo, dav tem času izpraznijo parkirišče ob omenjenih blokih, hkrati pa vabimo vse občanke in občane, da ^ vajo Popravljeni 2002 ogledate.
17. oktobra 2002 "^H'AS
OGLAS
LDS
LIBERALNA DEM0KPÍAC1JA SLOVENIJE
Ker nam je
Velenje
blizu
www.velenje. lds.si
Izvleček iz programa LDS -za Mestno občino Velenje; obdobje 2002-2006
Mlademu mestu želimo skupaj z Vami v ndsiednjih letih vtisniti pečat modernega evropskega mesta z urejeno infrastrukturo in okolico, živahnim življenjskim utripom in zadovoljnimi prebivdlci.
Smo ekipa optimističnih strokovnjakov 'Vetenjčank In VelenjČanov. ki smo se lahko veliko učili na napakah drugih.
PREPRIČANI SMO. OA LAHKO ŽIVIMO ŠE BOLJE: VARNO, USTVARjALNO IN SVOBODNO.
I. BOLjŠA POVEZAVA S SVETOM
V	LDS 2askrblieni op^amo, da Velenje nima položaja v Sloveniji« ki bi mu pripadal Zato bomo prepoznavnost ndSega mestd povečali preko inien2îvn&jlega sodelovanja z tnediil ter z ustrezno promočilo nsSega mesta in njegovih uspehov. Zagoiovlli bomo pripravo in izvedbo projekrs priključitve Velenid ra avtocestno mrežo Republike Slovenije. Zavzemamo seza tlmpreišnjo izvedbo po novi trasi naffTovane izgradnje železniške povezave s KoroSko In naprejv Evropo. V središču Velenja bomo post svi I i 24*umo elektronsko srediSČe 2 brezplačno uporabo internets. Sistematično se bomo Idili elektronskega oplsmenovanja občanov.
li. VARSTVO OKOL|A
Na$e stalll^e le. da [e potrebno nd§im zanamkam in zanamcem zapustiti toliko kvalitetnega flvljeniskega prostora In tolikonaravnih virov, kolikor smo ilh dobili od ns^Ih prednikov.
III.	RAVNAM}E Z ODPADKI
Nadaljevali bomo s projektom 'Ravnanje z odpadki RO 2004', kt reiuje problem ravnanja z odpadki za območje Mestne občine Velenje (ločeno zblranie odpadkov, sortimica, kompostarna, zbiranie gradbenih odpadkov, sanacija dlv|ih odlagališč Ud.). Zavzemamo se za nadaline obratovanje obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov do razumne meje. Do leta 2004 bomo iskatf nove načine za ravnanje z odpadki na iirlem regionalnem območju, v sodelovanju s sosednjimi občinami.
IV.	UREJANJE PROSTORA
Uvalali bomo princip racionalne izrabe prostora znotraj mesta in v primestju. zagotovili pa bomo čim večje število zazidalnih parcel za individualno stanovanjsl(o gradnjo. Izdelali bomo se manjkajoče prostorske dokumente za stanovanjsko gradnjo (ZN Lipa • zahod, ZN Lipa • vzhod, ZK Selo,ZN Skale, 2N Hrastovec, ZN Steklenjaki PUP» ZN Grič nad Rdečo dvorano, ZNSrara vas)In omogočili člmprejlnio realizacllo leh proiektov. Izdelali bomo nove prostorske dokumente za razvoj malega gospodarstva, trgovine, se^isnlh dejavnosti, proizvodnih dejavnosti in podjetniških centrov (Trebuša • vzhod. Obrtna cona Stara vas, območje Starega jaška Velenje, Pesfe). Vrtičkarjem bomo omogočili najem zemljišč na kmetijskih zemljilčih na obrobju mesta. Vsekakor bomo izboljšali videz mesta in okoliških krajevnih skupnosti s prenovo dotraianih elementov ulične opreme Oklopi, otroška Igrišča, javna razsvetljava, ograje, zelenice, tlakf trgov itdO- ÍQS je v vladi in Državnem zboru Republike Slovenije izpeljala postopke za spremembo zakonodaje s področja urejanja prostora. Sprememba bo omogočila, da bodo postopki za pridobitev upravnih In gradbenih dovolienj tudi v Velenju hitrejši in cenejši.
V.	PROMET
Problem je večplasten in posledice tega so, da:
•	nimamo sodobnega javnega prometa
•	nimamo urejenih kolesarskih stez
•	nimamo urejenega parkiran [a.
Zagotovili bomo izvedbo modernizacije In radon a llzacije javnega prometa ter izgradnjo garažnih hiš na naslednjih lokacijah :
•	Kidričeva (pod T^ico)
•	šalekXardelievirg
•	Gorica • center
•	ob Koroški cesti
•	pod Titovim trgom ali pod parkirllčem pri Standardu
Preprečili bomo hrup z izgradnjo pnsfihrupnih barier, odstranjevali ovire za invalide in nepotrebne ograie. Uvedli bomo strožji nadzor nad Izvajalci pluženja in čiščenja ces L
VI.	JAVNA INFRASTRUKTURA
V	Velenju se do sedaj Infrastrukturna problematika ni reševala sistematično in racionalno- Upoštevali bomo sodobne relirve pri prenovi obstoječih cest. Naš cii| ie: doseči boljšo pretočnost prometa fn večjo varnost za vse udeležence v prometu (kolesarske steze, vami prehodi za pešce, urejeni pločniki, krolna krmišča, zeleni vaL.O Pridobivali bomo državna sredstva za ureditev In razširitev driavnih cest [Šaleška, Foitova, Koroška, Panizanska). Realizirali bomo !e dolgo načrtovani podvoz pod železniško progo v Pesju in ukinili !eleznl$kl tir, ki poteka preko Ceste talcev. Občinske ceste bomo urejali po natančno določenem in dogovorjenem programu skozi celotno obdobje štirih let in ne le pred volitvami. Racionalizirali bomo poslovanje Komunalnega podjetja. To pomeni, da bomo zmanjševali Izgube na toplotnem In vodovodnem omrežju in skladno z ekološko usmeritvijo zagotovili enovit kanalizadiski sistem. S pomočjo evropskih skladov bomo dokončna zgradili centralno čistilno napravo odpadnih vod v Šaleški dolini.
VII. VELIKO IN MALO GOSPODARSTVO
VVe len j u se zavedamo resnosti problema odvisnosti od velikih gospodarskih družb (Gorenje, Premogovnik Velenle). Goreniu bomo omogočili prostorske pogoje za načrtovano Širitev proti zahodu doline, v skladu z n lih ovi m i strateškimi usmeritvami. Premogovnik Velenje |e bil vedno gibalo razvoja Velenja. Lignit je edini pomembnejši slovenski energetskIvir.TopomenI, da je potrebno v d davnih energetskih načrtih premogovniku zagoroviii ustrezno mesto, rudarjem ustrezne socialne in varnostne pogoje za delo ter prebivalcem šaleške doline zagotoviti življenie v zdravem In rekultlvlranem okolju. Večja podjetja vdolini vse bolj čutijo potrebo po medsebojnem sodelovanju in načrtovanju, pri tem pa občinska politika nikakor ne sme biti ovîn. Osnovni razvojni načeli pri tem bosta;
•	ohranitev obstoječih delovnih mest
•	realizacija pnsgramov prestrukiuriranja.ki bodo omogočali ustvarjanje novih delovnih mest.
Naši skupni dosežki so odvisni od izpolnitve pogojev, ki se kažejo v enostavni enačbi: Uspeh = Znanje < Sposobnost > Motivacija. Pričeli bomo z dolgoročnim zagotavljanjem pogojev za spodbujanje Ler rast malega gospodarstva in podjetništva z ustanovitvijo tehnološkega parka. Poudarek bomo dali dejavnostim, ki so povsod po svetu nosilec gospodarskega razvoja fn rasti. Investitorjem, ki bodo zagotavljali nova delovna mesta in uvajali ekološko sprejemljivo proIzvodn|o, bomo on^ogočili lažji zagon njihovih proizvodnih pn^gramov, predvsem z delno oprostiNijo plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča In komunalne opreme. Vlit. MESmi UTRIP
Vsredišče mesta nameravamo vnesti več Življenja s programom spodbulanja lastnikov lokalov za popestritev večernega življenja ter ponudbena ulici in v starih t^klh jedrih. S tem bomo omogočili razvo| storitvenih dejavnosti, hkrati pa pritegnili občane k druženju. Uredili bomo prostor za ekološko in kmečko trznlcov privlačnem stilu z značilnimi izdelki. Velenje mora postati čez dan in v večernih urah živo mesto, s katerim se bodo občani identiriclrali, karne sme pomeniti kaljenia nočnega miru v stanovanjskih soseskah.
IX.	TURIZEM
Spodbujali bomo razvol turizma kot eno od dodatnih možnosti zaposlovanja. Nujno moramo povezati turistično delovanje na vseh organizacijskih ravneh, saj lokalnim oblastem do sedaj ni uspelo oblikovan celovitega turističnega produkta občine. Velenje moramo nareditiprepoznavno vSIovenijiin vsvetu.lzpeljallbomoprojekie, ki bodo sonaravno izrabili ves tuilsTlčnl potencial Škalskega in Velenjskega jezera. Zavzemali se bomoza ureditev okolice jezer v sodoben turfstlčno^rekreacljski parkz ustreznimi Športnimi (trim steza, steze za rolkarie, kolesarje, vodni športi ItdO In gostinskimi objekti ter uredltviio kopališča ob jezerih.
X.	BAZEN
Preučili smo lokacijo obstoječega letnega bazena In sklenili, da na tej lokac^l ni mogoče zgraditi sodobnega bazenskega kompleksa. Zato se zavzemamo za njegovo izgradnjo na območju turistično-rekreacijskega centra ob Velenjskem iezeru. Pridobili borno investitorje za izvedbo najboljše možne variante, k; bo vključevala bazenski kompleks z olimpijskim letnim bazenom fn sodobno turistično-rekreaclisko ponudbo. Xf. ŠPORT
Omogočali In še Izboljšali bomo pogoje za delovanje športnih klubov. Posodobili bomo Rdečo dvorano in ostalešportne objekte, ki so potrebni obnove. Dokončno bomo uredili status smučišča v Šaleku. V vrtce in šole bomo uvajali kvalitetne športne programe, ki bodo vzpodbudili Še bolj množično vklfučevanie otrok In mladostnikov v športne aktivnosti, sai želimo, da svoj prosti čas preživljalo akrivno In zdravo. Posebno pozornost bomo namenili programom za srednješolsko in študentsko mladino.Obno^nli bomo obstoiečd trim stezo, dokončno celovito uredili centralno otroško igrišče, posodobili bomo zimski bazen in športna Igríšča (košarka, odbojka, ballnanje.tenls). Zaradi vedno večjih In odmevnejših športnih dosežkov bomo prizadevanja usmerili v povečevanje sredstev za vzpodbudo in pospe Ševa nje vrhunskega Športa. V LDS se zavedamo, da jevlaganjevšport naložba v Človeka, da feto naložba za prihodnost. Xn. KOLESARSKE STEZE
Naša osnovna naloga bo, da povečamo dolžino kolesarskih stez in |ih naredimo tam, kjer jih še nI. Naredili bomo kolesarsko transverzalo okrog doQne ter kolesarsko povezal I Velenje In Šoštanj. XIII. SOCIAU
Prepričani smo, da Slovenija uresnlčuie svojo ustavno določbo, da je socialna država. V Velenju bomo Še dodatno ustanovili poseben sklad za socialno ogrožene družine, skrbeli za so^nanciranje programov starostnikov in poskrbeli za ljudi, ki so se iz različnih razlogov znašli brez strehe nad glavo. V letu 2003 bomo prlčellz gradnjo prizidka za potrebevarstveno'delovnega centra 'Ježek*. S posebnim programom bomo preko stanovanjskega sklada pričeli z novim ciklom izgradnje neprofitnih in profitnih stanovanj. Veliko število sedanjih neproRrnih stanovanj pa bomo prekvalificirali v socialna stanovanja ins tem zntzall najemnine. Pri tem bomo v občinskem pravilniku zagotovili ugodnejše pogoje prr dodeliti stanovaní za mlade družine.
xrv. VARSTVO OSTARELIH
Zagotovili bomo, da bo država v Velenju sofinancirala dodatne postelje za ostarele. Zgradili bomo varovana stanovanja z nadstandardno ponudbo za tiste, kJ bodo starost želeli preživeti aktivno v prijetnem življenjskem okolju. Ohranjali in izboljšali bomo ponudbo oskrbe na domu za ostarele, ki želijo žlvetlčlm dlje v domačem okolju.
XV.	ZDRAVSTVO
Dostopnost zdravstvenih storitev bomo izboljšali, tudi tako, da bomo zagotovili dovolj dislociranih enot. Zagotovili bomo boljšo organiziranost javnih zavodov in omogočili večjo konkurenco med ponudniki zdravstvenih storitev, s Čimer želimo zagotoviti vsem občanom ustrezno kvaliteto zdravstvenih storitev. Potrebno je zagotovili redno strokovno In organizaciisko sodelovanje med javnimi zavodi in zasebnim zdravstvom ter zobozdravstvom.
XVI.	KULTURA
Velenje je kultumo raznoliko in prireditveno pestro mesto, vendar pogrešamo načine, da bi te vsebine ši^e prenesli med ljudi. Podpirali bomo dejavnosti domaČih avtorjev in poustvarialcev^tudi tistih, ki so organizirani v ljubiteljskih kulturnih društvih in ki bogatijo kulturni In družbeni utrip krajev in mesta. Obnovili bomo Kulturni dom, ki mora zopet postati osrednje kulturno središče.
XVII.	KNJIŽNICA
Podpiramo sprejeti koncept reševanja problema osrednje velenjske knjižnice. Zagotovi 11 bomo, da se bo dinamika financiranja v knjižnične prostore končala v naslednjih štirih letih, ko bomo v Velenju dokončno zagotovili primerne prostore za kvalitetno in sodobno knjižnico ter stalno galerijsko delavnost.
XVIII.	VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Še naprej se bomo zavzemali za Čim boljši standard v vrtcih In Šolah, tako da bodo Imeli naši otroci najmanj enake, če ne še boljše možnosti oz. izhodišča za nadaljevanje IzobraŽevanja. Prizadevali si bomo sooblikovati takšno šolo, ki bo poleg posredovanja znanja tudi vzgajala. Zavzemamo se za Izvajanje programov za vseživlienjsko učeniein vzgojo od najmlajših do upokojencev. To pomeni, da bomo podpirali OZPM, Univeizozalll.žlvljenjsko obdobje. Ljudsko univeoo Velenje. Mladinski center Velenje, združenja upokojencev in ostale oblike druženja občanov, ki prispevajo k uspešni soclalizaclif. Poseben poudarek bomo namenili uvajaniu kvalitetnih visokošolskih programov v Velenju, pri katerih dajemo prednost tistim izobraževalnim programom, ki lahko prispevajo k nadaljnji rasti doline, h pred leti smo zakonsko zagotovili, da bo tudi v Velenju šolska uprava. V naslednjih dveh letih bo pričela z delovanjem, kar bo pomenik) kvalitetnejše pogoje Izobraževanja v Velenlu. Učencem In dilakom bomo omogočali zdravo prehrano z uvedbo malic, ki jih bo subvencioniral občinski proračun. Povsod bomo zagotovili varno potv šole; s primernimi prehodi za pešce in prevozi otnsk iz oddaljenih krajev.
XIX.	MLADINSKA POLItIKA
Zavedamo se problema izključenosti mladih Iz procesov odločanja. Zato nameravamo mlade intenzivneje vkliuditi v proces sprejemanja tistih odločitev, ki se nanašajo neposredno nan|e. Mladinski center Velenle. katerega pobudniki smo bili v LDS, je s svetim delom in kvalitetnim programom opravičil svoj obstoj. Zagotovili bomo Šiniev programske sheme centra In uveljavitevtistih vsebin, ki bodo mlade pritegnile k sodelovanju in aktivnosti. Oblikovali bomo študentski štipendiiski sklad, $ katerim bomo pomagali predvsem tistim študentom, ki želijo prispevati k nadaljnjemu razvoju občine. Posebno pozornost bomo namenili raziskovalni dejavnosti, ki jo nameravamo še razširiti in oplemenititi. Mladi v Velenju Imajoznanja.potrebnojim je le ponudili možnost in priložnost, da jih uporabijo.
XX.	PROGRAM PROTI DROGAM
Zavedamo se problema naraščanla vseh vrst odvisnosti. Predvsem pa nas skrbi rast odvisnosti od drog. Zavedamo se velikega pomena preventivnega delovanja že od pn/ih otnsških korakov. Začeli bomo splošno kampanjo, ki bo namenjena vsem družinam v obČínL Z njo bomo osveščali in opozarjali na nevarnosti, ki pretijo mladostnikom v odraščanju. Gre za naše otroke, gre za našo prihodnost. Zagotovili bomo primernejše prostore za metadonsko ambulanto in ustanovili dnevni center. Nameravamo še okrepiti delovanje Lokalne akcijske skupine. Skrajni čas [e. da se s problemom spopademo in si ne zatiskamo oČI pred to kugo nove dobe. To 'bolezen' lahko premagamo le s sodelovaniem med vsemi starostnimi in socialnimi strukturami, predvsem pa z jasnimi in konkretnimi programi.
XXI.	OBČINSKA UPRAVA
Občinsko upravo bomo organizirali ractonaIno, v njej bodo zaposleni strokovni in prijazni liudje, ki bodo delovali učinkovito, hitro, predvsem pa ne bodo pod vplivom ozkih strankarskih Interesov. Odločeni smo izbollšati preglednost finančnega poslovanja občine In komunalnega podjetla. Krajanom Vinske gore bomo zagotovili lažjidostop do upravnih storitev s prenosom upravnih pristojnosti iz2alca v Velenje. XXJI. KRAJEVNE SKUPNOSTI IN fáíSTHt ĆETim Ohranili bomo vlogo krajevnih skupnosti in mestnih četrti, ki ssvoiim delovanjem upravičujejo svojo vlogo. Zagotavljali bomo načelo dogovora med programi krajevnih skupnosti In vsakoletnim finančnim programom občinskega proračuna. Pri tem bom o zagotavljali pogc^eza delo in programe društev, kot so gasilci, Rdeči križ.turístična in kulturna društva...
... /e to odgovorna Velenje prihodnosti!

Gorenje povečuje zmogljivosti v Bosni in Hercegovini
Nov poslovno-prodajni in proizvodni center
SARAJF:>'0, is. oklohra-V prisoinosci številnih íhísUíy \t piislovnegu in politicnc^a /iv* ljenju Slovenije ter Bi»sne in Hercegovine je (iorenje preda> lo v torek \ Sunxjevu numenii lovurno ku^injskecit pohl^t>!i, 7, ryo pa poj^fohilo .svoje delo« vanje v tej državi. Tam so pri* šotni '7.t vrsto lel, celo nied voj-no njihovo «lelo. predvsem na piKiroCju /«igotavljanja servisne (lejavno.'iti, ni zamrlo. Zato je njihova Na^ovna /namka toliko lH)lj cerijena.
Na podn\^ju bclc ichnikc zasedajo kar 75-()d.slolm irM delež, /daj pa ;^clijo svoje delovanje p<^giobiîi « na področju pt)-iiij^tva. Na področju Dosnc in licrccgovjnc poslujejo preko podjetja (lorenjc Commerc^ř, ki ga vodi Veknjčan Jane/. Kiimer. njegovo dohr<3 delo pa poirjujc naziv moncdi^erja leia. ki ga je asvojil v icj državi za uspehe v prcickiem leiu.
Nova tovarna sodi pod okrilje
Ciorenja Notranja oprema- Di-rekl("»r Notranje oprcnie (irej>«řr Verhiê je v priložnostnem nagovoru ob otvoritvi poudaril, da z monijii:nico poliišlva v Sarajevu uresničujejo strategijo neptisred-nega prihližcv^inja njihovih pro-duktiTv irgu Bosne in 1 Icrcego-vine. S konceptom lokalne pro-izviidnje želijo uresničiti vcČ ciljev, ki so pomembni lako za Gorenje Notranjo opremo kot /a cclolno Skupino Oorenja Ti ci-
lji so povečevanje prc^daje vseh blagovnih skupin Gorenja, ph-bli?eviinje i/delkov potrošnikom v Bosni in Herccgtïvini. tako glede dizajna kol uidi roka dobave, zaposlitev lokalne delovne sile in koriSCenjc nabavnih resursov v lej državi. Naložba je Gorenje vcljaia 2 milijona ev-rov.vprvi fa/i pa ho zagotavljala proizvodnjo 20 do 30.000 kuhinjskih in kopalniških elementov ictno, Predsednik uprave
(»oretija Jože Stanič je ob otvoritvi poudaril, da pomeni nova tovarna temelji kamen za dolgoročni rii/voj proizvodnje in tri:cnja v ccloini Basni in llcr-ccgovini- in ne le to, tako l^odo pomagali ludi razvoju lokalnega področja. Ob otvoritvi novega centra je predsednik uprave Jože Sianič ot>danl («novno Solo Fojnicc s prvo proizvedeno kuhinjo,
■ MiraZakošek
Na prostoru, kjer slojí scxlc^ben skladiščno-dist ribucijski. prodajni in proizvodn. eenierv Bla;^uju pri Sarajevu, je imelo (kv rcnje žc pred vojno skladl^^e, ki je bilo povsem uničeno. Zaposleni s lega območja so ga začeli sami obnavljali.
Ko si jc njihova prizadevanja pred dobrimi Štirimi leti ogledal predsednik uprave Gorenja Jože Stanič, je padla odločitev, da jih Gorenje p(xJpre z vlaganji, najprej v obnov<> skladišča, potem izgradnjo razstavno-prtjdajnega centra, zdaj pa še proi^fvodnih zmogljivosti, (.'clotcn kompleks so ra/:prostira na 13.51)0 kvadratnih metrih, prtistori pa obsegajo 4.806 kvadratnih metrov,
V zadnjih štirih letih je namenilo Gorenje za viagimja na področju Bosne in i lercegovine 4.45 milijonov evrov, od tega 2 milijona evrov za novo tovarno za dtxlelavo kuhinjskega in kopalniškega pohiáiva.
V Bosni in Hercegovini prodaja Gorenje gospodinj-.ske aparîile (v lanskem letu so prodali največ, kar \2lUm pralnih strojev), kuhinje, grelnike vode, klima naprave, (clevizorje in male gospodinjske aparate.
Imajo tri lastne malopnv dajne in 8 franšizlng prodajaln, v prihodnje pa naj bi RC njihovo število j>ç povečalo. Lani so prodali za 29 milijonov evrov proizvo-diw, Iclaspa naj bi prodajo povečali za 6 odstotkov.
Na področju Bosne in i lerceg<Mnc zaposluje Go-renje4l dclavcev, nanje pa je vozanih ludi več kot UlO serviserjev.
Svečano so objekt predati namenu (od leve proti desni) pomoćnik diret<torJa Gorenje Commerce Emir Omanović, predsednik uprave Gorenja Jože Stanič, načelnik občine tiidža Husein
Mahmutović in direktor Gorenja Notranja oprema Gregor Verbič.
Skiadiščno'prodajni, proizvodn/ in poštovní prostor/ Gorenja v Btažuju pri Sarajevu.
Družba Glin K&M Nazarje
Za zdaj še nk uradnega o prodaji
VdnižJnCllinK&M, kljevTO-odstotni nemški lasti, so sicer lani z veliko mero prizadevanj zaposlenih pridoliili cerlifikiit kakovosti ISO 9001. ki Je pomemben predvsem pri vstopanju nu vse l)olj xahtevne e>Top-ske ďge, a jim očitno ne l>o po-maual pri uresničitvi /iistuvlje-nih ciljev. Ocenjujejo namreč, da ho /aradi sluhše pn)daje pohištva na zahodnoevropskih trgih v prvi polovici leta prilH»dek <lru/he za približno lO-odstot-kov nižji o<l načrtovanega
Po besedah njenega direktorja Marjana Dobrovca so letos načrtovali tri milijarde tolarjev realizacije, do.segli je bodo 2,6 milijona SIT, kar naj bi bil g^cde na razmere na t rgu uspeh. »Svetovna rccesija jc prizadela v,se proizvajalce pohištva, za nameček pa so nam kar trije zahodnoevropski poslovni partnerji povsem odpovedali naročila Usmerili so se na nem>>ke dobavitelji, ki so zelo znižali cene izdelkov. Mi v te igre za zdaj Še nismo šli. Na srečo smo še do-
Direktor družbe Glin MM Marjan Dobrove: »Tudi sedaj praktično /ie vemo, kdo so naši lastniki. Delamo boij s tehnično ekipo.»
kaj pravočasno zaznali težave in se nanje odzvali z novima programoma in iskanjem novih partnerjev. Kaže. da -smo imeli pri tem srečno roko, saj so rezultati že vidni. Proizvodne zmogljivosti imamo v mesecih
september, oktober in november namreč povsem zasedene. Veseli nas tudi prccvjSnjc povcč* anje naroČil za predvsem pohištvo višjega cenovnega razreda. Kar za 34 odstotkov .smo povečali izvoz na I Irvaško, prodaja je vc^a tudi na domačem trgu, Vsega izpada pa kljub prizadevanjem seveda ne bomo mogli nadomestiti.« Kupce pohištva imajo v 23 državah, največ pa pojeg že omenjenih domačega in hrvaškega trga šc v Nemčiji in na Švedskem.
Nekateri, ki z Glin K&M delijo prostor na območju bivšega sistema Cilin, ocenjujejo, da družba slab.^e pasluje tudi zalo, ker so lastniki pozabili na razvoj, na vlaganja v posodobitev tehnologije. Po mnenju Marjana Dobrovca to povsem ne diii. »Res je, da so se lastniki družbe znaMi v težavah, vendar so nam svetovali, da se postavimo na svoje noge in mi smo lo storili.» Na naše vprašanje, ali so torej točne govorice o lem, da jili nameravajo lastniki prodati, pa se
je Dobr(wc odzval: »Takšne go-voricc so prišle na ušesa tudi nam, vendar uradnih informacij o tem nimamo. ludi v pogovorih z njimi kaj takega nismo zaznali. Naj poudarim, dav lem trenutku za nas lastništvo ni toliko pomembno, kajti tudi sedaj pravzaprav ne vemo, kdo je naí lastnik- Firma, s katero delamo v Nen"čiji, ni pravi lastnik. Delnice .so na borzi. M; poznamo in delamo bolj s tehnično ekipo.«
Prihodnje leto naj bi povečali prihoček družic za približno 12 odstotkov, za posodobitev tehnologije, katere cilj bo dosedanje večje produktivnosti in skrajšanje dobavnih rok(3v, pa naj bi nameniti od 160 do 180 milijonov tolarjev. Tako so namreč predvideli v srednjeročnem razvojnem načrtu družbe, katere 70 odstotkov zmogljivosti zapolnjuje proiz-vixlnja pohi.^tva, preostanek pa oplemenitene iverne plošče, ki so sestavina za proizvodnjo pohištva.
■ Tp
Nov sodoben razstavno-prodajni salon Gorenja v Zenici, v ospredju direktor Gorenja Commerce Sarajevo Janez Kumer
Gorenje
z blagovno znamko tudi v Veliki
Od septembra dalje prodaja Gorenje tudi na angleški trg sviv je pnM/vode piKl lastno blatio* vno mamko. Že dve desetletji uporabljajo an^leži njihove tio-spodinjske upunile, vendar pod drugimi bal^ovnimi znamkami.
ť'lan uprave CJorenja Fraiýo Bobinac, je na uradni predstavitveni prireditvi v Strand Palace Hotelu v središču Londona poudaril: "Ne bi nas šteh med rosne proizvajalce bele tehnike, če ne bi bili prisotni tudi v Združenem kraljestvu. Zavedamo se. daje uveljavitev lastne blagovne znamke Gorenje dol* gotrajen pr<x:es, vendar zaupamo v naše proizvode."
(îcwpcHiinjski aparati blagovne znamke Gorenjeso prisotni v 60 državah na v.seh kcntinentih. tržni delež v Evropi pa znaša 4
t>dsiotke, V lanskem letuje Gorenje na britanskem trgu astva» riJo 14,7 milijona evriw prometa, v piiliodiije pa iiači iujcjo razširitev olsega poslovanja. Gorenje je pričelo z manjšnim, a skrbno izbratiim naborom repre-zenlatívnejših aparatov in linije Pininfarina, ki sodijo vsrcdnji in visoki ifžni riizred- Za distributerja je izbralo DA-D.. za popro-dajni servis pa mu je kíH prvemu proizvajalcu uspelo pridobiti zaupanje in sodelovanje Boscha, ■ mz
Tri priznanja GZS v Velenje
Kakovost v turizmu uradno potrjena
(»ospodarskii zbornica Slovenije. 4Klbi»r Združenja /a luri-/cni in gostinstvo, vsako leto podeli priznanja z zlato plaketo naji>ay^int v tej dejavnosti, Letošnji dobitniki tega prestižnega priznanja so ludi Mu/ej premojiovništva Slovence Velenje ter kar dva turistična objekta Gorenja Gostinstvo • Hotel Pa* ka in Vila Herberslein,
Vsem trem veletijskim turističnim in gostinskim organizacijam so priznanje podelili za izjemno kakovost turističnih in gostinskih .storitev, nadpovprečno uspešno poslovanje, poslovno - Í7obráí:evalno dejavnost in doprinm k ugledu tej dejavnosti doma in v tujini. Priznanja so podelili v torek v'Hvmah
m bš
17. oktobra 2002
«"áíilíí
POGOVOR Z RAZLOGOM
Pogovor z generalnim direktorjem Preventa Slovenj Gradec Jožetom Kozmusom
Priložnosti ne izpuščamo
Prevent iz Slovenj (iraclcu soúi že nekaj lel me<l najuspešnejša .slovenska piKljetj^i, nisli pa tudi v prihrHi* nje ni videti konai. V nikšnem razpoloženju so tudi /H/na m »val i pol-stoletnico delovanja. Kljub zasedenosti so si vzeli Čas za poslovne prijatelje, delavce in vse, ki so se jim pridružili na velikem slavju, ki so ga pripravili v solwto na letali^Cu v Slo» venj Gradcu. O dosedanjih uspehih in nadaljnjih načrtih smo se pogovarjali L njihovim direktorjem Jožefom Kozmusom.
#	Pe/desei tet je dof^a doba. kakmi so xploh hili začetki Pretenta ? »Začel ki segajo v le i o 1952,ko sov
Slovenj Cîradcu izdelali prve delovne rokavice - mornarkc (kombinacija as-nja in icksiila) in jih poslali v Luko Koper. Takrnl scjczaCcl ludi program delovnih in poklicnih oblaCil, kije osrednji §e danes,«
#	Kakšno pa je hito (o podjetje, ko ste se vi zaposlili tukaj in kdaj si€ prevzeli taktirko?
»V Prevenl .sem prijel leta l'^TO.Ta-kral je bilo lukaj zaposlenih 200. mogoče 250 delavcev. Proizvajali smo izključno delovna oblačila, delovne rokavice in usnjeno galanterijo. Na ćelo podjel ja sem prijel leta 1979 kol vršilce doliinosii direktorja, 15. februarja 1980 pa.vm bil uradno imenovan za direkiorja.«
^In kak.^en je Prevent danes?
»Najprodornejši je program avtomobilskih prevlek. Najsiarejái program, program zašiilc, je Sc vedno med večjimi v Sloveniji. Izdelujemo ludi dele za avtomobilsko industrijo, v novejšem tJasu pa smo dejavnost razširili Še na podroíje gradbeništva, lesno industrijo, prcdclav<î kovin. V
Sloveniji zaposlujemo 5000 delavcev, v celotnem sisiemu pa nas je preko 8.500.«
#	Res ste veiiki. IlČeri/iske druf}>e inw-te v petih drtavah: na //rvđ.vArem, v Moîdaviji. Brazjlijis Španiji^ litmii in Hercefiovini, razs oja podjetja pa tudi v IVemčiJi in Pranciji. Splofi ^'&{te, kotiko je vseh podjetij? «Će seštejemo vsa podjetja, pro
izvodna, razvojna, iržna, jih je skupaj 38.«
#	//{ kako ram uspe držati vse te niti skupaj?
»Posamezna podjetja vodijo ljudje, ki smo jim to vodenje zaupali in ludi verjamemo, da delajo v skladu s siralegijo celotne skupine. Vodenje je torej razdeljeno na posamezne divizije, nadzor nad ccloto pa seveda ima Prevent d. d-«
% Kakšen je pravzaprav defovni čas direkiorja Preventa ? »V bistvu drugega kot delovni čas in spanje skorajda ni. V poprečju delam70 ur na leden.« ^Nexerjťltio rasi in usp^e dosegle. titdi Nevihta prizfianja sle pre-Jdi, tiuli zff lansko Ido ste srebrna gazela?
»Prevent sirmo raste od leta 1976, ko smo začeli z avtomobilskimi prevlekami, po stopnji okoli 25 odstotkov letno. Leta 1903, ko seje začela v avtomobilski induslrijiprecejřinja kriza, se je nekoliko ustavilo, pa smo se lakoj odločili 7J^^ aktivnejše delo na trgu in od lakrai diwegamo c>d 50 do (idstolno rasi. Srebrna gazela je visoko priznanje, še posebej, ker se običiij-no med hitro rastoča podjetja uvrščajo mala podjetja z do 100 zaposlenimi. Via u.spch pa je bilo vloiře nega veliko
truda, veliko dela in ludi odpovedovanja,«
kakšna formula, da podjetje, ki ni' nia sedeža v centru države, postane tako nspešnOy kot je Prevent? »Formule žal ni. Predvsem je to delo, trdo delo in privrženost ljudi, Je
se la industrija v Evropi, Ameriki, na Japonskem ... ne bo mogla već lako hitro Siriti. Je pa veliko neizkoriščenih možnosll in lemu trendu bomo kot dobavitelji avtomobilski industriji morali .sledili.«
# i^a tuje se oziraie verjetno tudi žara-di visokih obremenitev delovnih mest v Sloveniji. Se poseh^ sle zaradi tega prizadete d^ovno intenzivne panofie?
»To je eden od razlogiw, drugi pa je ta, da naSih izdelkov preprosto ni konkurenčno transportirali na velike razdalje, transport je predrag.«
% Boste Zff radi tega odpuščali deíav'
cei
pravi odnos do kupcev. Trudimo se, da postanemo partnerji, kupca pa pristavljamo vedno v prvi plan. Skuhamo izpolnili njegove :^elje že takral, ko o njih šele razmišlja. Priložnosti ne izpuščamo, saj bi si sicer vzgajali konkurente, ki bi nas hitro onesposobili na tržišču.
% Doslej ste prisotni v peiih drziivah. Se
še kam ozirale?
».Spremljamo razvoj avtomobilske industrije in bodoče trge in vemo, da
»Trudili sc bomo, da bo lega čim manj. Je pa res, da so zahteve do naših sodelavcev vsak dan večje. V Sloveniji bomo lahko delali le zahtevne prevleke, taksne, ki lerjajo veliko znanja in sposobnosti. Ostale lahko ceneje luiredimo (ali pa naredijo) na drugih območjih, kjer Imajo cenejšo delovno silo.« # Omenili ste štiri delovna področja. RaČutujte tudi na najnovejših na ta-ko skokovit razvoj kot ste ga v Praven • tu vajeni?
»Na vseh podro<?jih načrtujemo velik razvoj in vsa morajo postali evropsko konkurenčna, saj je Slovenija prcmali trgza karkšna koli zalitcv-nejša razmišljanja. Za dopolniiev de-javntwli pa smo se odlo<iili predvsem zalo, da ne bomo tako zelo odvisni Zgolj od avtomobilske industrije. Ker sledimo trendom logisiike in globaii-zacije, smo videli velike razvojne možniwti v nakupu letališča Maribor.« # in kako urestiičujete zjastavljene atn-hicije na tem pctdročjn? »To je dolgor<"'čna investicija, Naj-
prej je bilo ireba v celoli obnoviti objekte. S lem počasi koncujem<^ in lo-vomi promet preko lega letališča ludi že zelo uspešno poteka. Cíáo rekorde smo dosegli. So pa problemi z letališko stavbo in servisnimi delavnicami, ki nc nudijo normalnega slandar-da. / drŽavo, ki je lastnica tega, se intenzivno dogovarjamo, da to čim prej obnovijo.«
#	Vodstvu sta ptmiembna razvoj in rast podjetja, delavcem predvsem plače. KakStu: so te pri vas?
»Sodimo v tekstilno dejavnast, ki je delovno intenzivna In dodana vrednost je nizka, 'lemu se tudi Prevent ne more izognili. Pa vendar so naše plače od 15 do 20 odstolkov nad kolektivnimi, poleglega pa dobijo naši delavci redno ludi maksimalni dovoljeni regres, prav tako pa ludi plačilo za malico in prevoz na delo, pa še 13 plačo nekako spravimo skupaj. V poprečju lako že dobivajo J4 plač.«
#	Uspešni ste, kakoJe z vašimi deinica-mi. Ste zadovoljni z tyihovo višino? »To je težko reči. Vrednosi delnic
določa irg, na^ pa niso na borzi. Ljwt-ni.^ka struktura je več ali manj ťikana, sestavljajo jo zaposleni nekaj pa je zunanjih lastnikov.«
#	Dividende pa izločujete? »Glavni del dobička namenjamo razvoju^ nekako 20 odstotkov pa dividendám.«
#	Sedanja lastniška struktura torej zfi' gatay'ÎJay da bo Preveni ostal v sfoven-ski h rokah?
»J a, upamo, čeprav se pri globaliza-cijskih tokovih, ki sov avtomobilski indusirijiše pcîsebej izraziti, slvari lahko hitro spremenijo.«
■ Mira Zakošek
Pogovor z direktorjem Termoelektrarne Šoštanj Jaroslavom Vrtačnikom
Vsi bloki s polno paro
v največjem sloven.skem lernKw-nei^elskem objektu, v 1ermt)elek-Irarni Šoštanj, delajo v letošnjem letu praktično ves čas s polno močjo. Potrebe po rgihovi energiji so bile/iimdi celoletnih slabih lii<l* rometeoroloskih m/mer večje od pričakov.inJ. In ker so znotnij slo-venskef^a energetskega sistema ločeni in usposobljeitj tako, da se hitro (Kl/ovejo na trenutne potrebe po energiji, so morali hiti ves čas p na pre/.i. In to svojo vlo^o so odlično oprsivljali. Prav nikoli niso ihI-povedali. zsito v Sloveniji tudi nismo imeli težav z oskrt>o z ener^go. Njihovi bloki so obratov;! I i sk(»r»j ves čas s fxilno močjo, razen v času rednih in naprej predvidenih remontnih del. V/poredno s tem pa so nadaljevali tu<li ekoloitko sana* cljo. O tem smo se pogovarjali z di* rektorjem Jaroslavom Vrhičnikom.
#	Vse leto delate s polno obremenitvi' Jo, to pa p<mieni, da sfe precej preset gli fuili postavljene plane. Koliko električne energije ste pravzaprav proizvedli?
»V sedmih me.secih smo planska pričakovanja presegli skoraj za enomesečno proizvodnjo. Potem je la zaradi naprej načrtovanega remonta bloka 4 za dva meseca upadla, zdaj pa spet delamo z vsemi petimi bloki »s polno paro«. Do konca septembra smo proizvedli 2339 GWh s lem pa presegli planska pričakovanja za 19 odslolkov.«
#	So torej vsi vaŠi bloki ves ôlv letošnje
leto polno obremenjeni? »Nihanja v proizvodnji seveda so, odzivamo pa se na potrebe, ki so v posameznih delih dneva in vikenda različne.«
# Zadnja leta ste v termoelektrarni ogromni> vl/ržili tah> v obtiovn htt eko' loško sanacijo. Največji zalogaj letos pa Je bil remont bloka 4. »Tako kol ob vsakem remontu smo tudi tokrat le melji to pregledali vse na-
prave in popravili vse po.^kodbe. Dotrajane dele smo zamenjali. Med drugim smo opravili generalni remont turbine, generatorja in celotnega koilovnega sistema. Zamenjali smo pršišče na hladilnem stolpu, 220 kilovatno sllkališče, turbinsko regulacijo, reducirno postajo in blokiwni nadzorni računalnik. Zelo obsežna dela smo opravili v samo 60. dneh (loje J5 dni manj, kot je bilo dtxslej običajno) in na la dosežek smo res ponosni.« e Ob tem renur/uu ste prvič opravi» li večji remont tudi na čistilni napra» vi. Ste zadovoljni t njenim delovanjem ?
»Povsem. Naprava je izpolnila pričakovanja. Dimne pline očisli v povprečju 97-odsiotno. Ugotovili smo tudi. da njene zmogljivosti niso v celoti zasedene, zalo smo že pred remontom opravljali meritve, s katerimi smo skuhali ugotovili, koliko zmogljivosti je Se prostih. Že pred remonlom smo opravili l.udi vsa polrcbna priključitvena dela in prnku-sno že preusmerili dimne pline v to napravo ludiiz prvih treh blokov«
.v tem že sklenjena fitdi ekol/fška sa-nacija najstarejših, prvih treh blokov? »Upam, da ho do konca leta. Dimne pline prvih dveh blok(w že usmerjamo v to čistilno napravo in jih ludi že čistimo, čeprav uradno áe vedno potekajo meritve. Več ležav imamos tretjim blokom, saj je dimnih plinov med polnim obratovanjem preveč. In-
tenzivno iSčemo reSitcv, saj se zavedamo, da li bloki t)ncsna/ujejo predvsem najbližje okolje, ki je ludi siccr najbolj povezant) s lermoelckirarno, Sc zlasti SoStanj in Veliki Vrh. Obljubili smo, da bomo to nalogo opravili do konca leta in storili bomo vse, da bomo obljubo tudi držali.«
#	In k4flik/» stanejo letošnje naložj?e? »Remont Četrtega bloka in razžve-
plalne naprave nas je veljal nekaj več^ kot dve milijardi lolarjev, vse aslale naložbe na vseh drugih blokih in napravah pa blizu štiri milijarde tolarjev.«
#	Mnogo večja proizvodnja, kot sle načrlovaU, pomeni seveda tudi večjo porabo premoga. Prave gore premoga, ki so bile značilne za prostor med premogovnikom in termoelektranu}, so dobesedno izginile. Ktdiko premoga Je še na nJem?
»Sedanje koliCine premoga so kar optimalne injih skupaj s premogovnikom ludi skrbno naCriujemo. Trenutno je na deponiji okoli 330.(X)0 ion ion premoga.«
#	Kakšna je proizvodnja v tem času in kako kaffi za jesenske in ziutske mese' ce?
»Tudi te dni delamo s polno močjo. Dnevno pošljemo v omrežje med 14 in 15 milijonov kWh električne energije in zaenkrat niC ne kaže, da bi se razmere bistveno spremenile. Pripravljeni smo. Če bodo tako narekovale energetske poirebe, tudi v prihodnje obratovali s polno paro.« 0 Rdeče številke so v preteklosti sprem-
Ijale vaše poslovanje. Kako ho letos in kako ste zadovo^tti s tan, da delujete znotraj Holdinga Sloven.ske elektrarne?
«V planih smo zapisali, da bomo le-loSnje posUwanje zaključili brez izgube in upamo, da nam bo lo ludi uspelo. Kar se liče Holdinga, je ta po naSem prepričanju v celoti izpolnil pričakovanja tako podjetij, ki delujejo znoiraj njega kot tudi ustanoviteljev oziroma vlade.
Po popolnem odprtju irga z elek-irično energijo, Slovenija bo to slori-lasl. t, 2003, bo pomen Holdinga še večji, saj bi bilo posamično nastopanje podjetij na (rgu zelo zelo problematično.«
# 7.elo veliko ste v zadnjem desetletju /mretlili tudi na področju humanizo' cije dela in lepo uredih tudi svoje de-lovno okolje.
»Delo, ki ga opravljamo, je visoko strokovno, na^ delavci morajo nenehno bdeti nad delcTvanjem naprav, okvare je potrebno odpravljali hitro, kar pomeni praktično 24-urno angažiranje ob zauslaviivah. Taksen način obratovanja in vzdrževanja zahieva visoko .strokovno usposobljenost in psihično pripravljen asi. Prav zalo je zelo pomembno permanentno usposabljanje, urejena in varna delovna mesta oziroma delovno okolje, svoje pa k uspešnost i in prepoznavnosti podjetja prispeva tudi urejena okolica.«
■ Mira Zakošek
Svetnik dr. Vladimir Korun
V politiki ni prostora za ideaiiste
IVťd petimi IcCiJc bil dr. VIh-(limir Korun, ko Je bil i/vo^cn m drřitvncj;;) svelnikn. /^dovo* Ijcn in poln oplimizma. Pre-priûinjc I)t)><)h ho ihkn opravi) l>(»mc[nbni> poslan.stvo in itkHv-no zaokni/.il svojo delovno /iv-Ijcnjsko pol. ZcIhJ. ko se od te funkcijc posIhvIJh, podobno pji vťlja tudi m sTeliiîAko me.sto v Svclu Mestne olKinc Vulcnjis jc leg» ;2ddovo)jstv;i manj. Mar-fiKcan sv «opominja /.grenkim priokusom, ta pa Jc ludi j^lavni raAlotf, da sq i/ politike v cck>ti umika. O U*m smo sc ludi pogovarjali z njim. ^ Vefiko s/e si oheiab ml poUíiřtw Jtmkeijit, ki ste jo po kar težkem »votUnm hoju« dohiU prtripe" fimi leti?
»Res sem bi) oh j zvali lví ve«) in ponoscji. pii tudi polji uptj-mi/jna ui velikih pričakovanj. Pr^iprićan sem bil. da imam veliko močiš da bom tvorno sodeloval pri l?!^adnji parlam^'ntar-ne demokracije. V pciih leiih pa sem spoznal, da so bila moja priCakovanjH le prevelika, d:i je parlamentarna demokracija bolj »paÁa za oči«, da vse skupaj leće bolj kol naoljen stroj aJi pa gledališka predstava, ki ima seveda vnapre; nalanCno <^redcljen scenarij.«
#	lu kaj vwv jť tako moiHo? »Predvsem celi k(»i obljub nekaterih. kaj vse bodo naredili za ljudstvo. Jr^avo Potem pa prevladajo parcialni interesi in Človek začne spoznavali, da ni na pravem mestu,«
#	Kako sie hiti zothvoljtn s sodt> hvanjem okolja, ki sle j^a kot državni s\'eínik pokrivati, to so občine Savinjsko-šateški' dotîtie. Na vt^iat ste se zelo Inidili. eJa hi kar najbolje navezffli stike? «To jc res. Tudi pisno sem se
ohrni) na'-^e župane. Odzivi so bili zelo različni, Nekateri se sploh niso odirali, drugi pa kar pogosto. Predvsem sem veliko sodeloval z županom Gornjega Grada, ki je imel precej te?iiv z državo pri ua'i>niCevanju lokalnih interesov. Seveda sem vsa vpražanja.kisem jih kol proble-
me zaznal oziroma bil nanje opozorjen, prenašal naprej v dr?jvni svet. je veiino lega tudi ostaio v okviru skupine /a lokalne interese.
% Izkušnje, kt xte sijih v petih le-tih nahrali so gotovo hodate. Kaj lahko. gletU na fo, da ne nameravate več kandidirati, svetujete svojemu nasledniku'/ »Bolj kritičen pristop že na samem stariu. Pa ostane naj na bolj realnih tleh - naj ne h^ la-kn romantično naslr(»jen, kot sem bil sam. Pravljice res m sit' dijov današnji ias.« % Pravite, da se v celoli umikate iz politike, ittdi ohCiiiskem tu ne mmeravate veČstxlelo^aii? »Delno sem se /e umaknil s tem. ko sem zapustil svetniško skiJpino SDS in zadnje mesetx? dekwal kot samostojni svetnik. Res se dokončno umikam. Dovolj dolgo sem hil vpet vvt^zslo-venskega in občinskega političnega d<igajanja. Izplen je bil sicer mnogo manjíi, kol sem pričakoval, a vseeni> doviilj i.io-ber. da me je kol človeka obogatil A cn kralje treba ivči. d:i je tega dovolj in vse skupaj prepustili miaj^im.«»
% Pozttani fđe tudi po tem. da radi sfresete iz rokava kakšen Ao-ristťti pravni nasvet? »Prijateljem in znancem tega nikoli nisem odklonil- Zaiosem si na.^el čas tudi. ko sem biiwio zaposlen, kosem predaval na univerzi. Ljudje so se pogosto
obračali name, obračajo pa se ludi zdaj, koje socialna diferenciacija vedno večja, odvetniki so pogosto mnogim nedosegljivo dragi. Pa ludi to se je dogajalo, da sem komu režií z^devi\ki jo je kak.^en odvetnik »zatural«.
#	Se eno pomembno nalogo opravljate, sle predsednik nad-zornega sveta v Vegradii. Kako to, da s!e prevzeli to nalogo v gradbeni-itvn. ki sicer ni povsem vaU področje?
•!ônak>g?;>semprcvvclpoiem, kosem bil eno leločlan lega organa, podjelje pa mi ludi ni bilo tujCvSaj sem prvo službo opravljal prav tam. Nalogo sem prevzel v ca&u. k<"> gosp<idarsko stanje v Vegradu ni bilo rožnato. Zadeve je bilo treba postavili takt> »da so splavali«". Če se tone bi zřídilo, če bi veliko Slevilo ljudi ostalo brez dela, to za to okolje nikakor ne bi bilo dobro.«
0Je zdaj Vegrad Že premostil teiave'/
»ZaIivaljujt>Č pravilnemu ravnanju nove direkti^rice llilde lovSak in doslednemu uresničevanju zastavljenega je Ve-grad na dobri poli, da postane eno najboljših slovenskih gradbenih podjetij. Večint^ težav stí že premagali, vodstveno ekipo pa čaka seveda ^e veliko trdega dela.«
#	V življenju ste hiti torej Zfilo aktivni. Kot doktor znanosti ste opravljali mnof^ potnetnhna de-la. obenem /;a aïe uaili to Se za marsikaj drugega, ftuli politiko. Kaj pa namera vate delati sedaj? »Spominov ne bom pisal, čeprav bi bilo nekaj zanimiviit tem. Zc zdaj sem sc rad ukvarjal z marsikaterim »konjičkom«.rad obdelujem zemljo, vrtn ari m, sad« jarim, tudi malo Irlc imam, še posebej pa mi veliko pomeni modelarstvo, za katerega nikoli ni bilo dovolj časa. Izdelal sem nekaj m.iket bojnih ladij po originalnih načrtih izpred petdesetih let. Kojih bo dovolj, jih bc'>m. vsaj upam. ludi razstavil.«
■ Mira Zakošek
Republiško priznanje Univerzi za IIL iivfyen/sJco obdobje
Novo študijsko leto vabi
VELKNJE- ] JUBi JANA • Univerzit za Irctjc življenjsko obdobje VVIviije je (udi letos lik pred
/iičelkom .študijskega tet», ki bo /C 17. po vrsti, izdala knjižico z urnikom krožkov in ostalih dejavnosti. M so jih pripravili m novo .študijsko leto. Letos so razpi» sali k»r56krožko>;ki lH)do potekali na 30 lokacijah po Salei^ki dolini. Od tepk jc kar 10 novih. Lansko studijsko lc(o so imeli skoraj TiM) študentov in i^tudentk, lct(»s jih pričakujejo še več
Teden vseživljenjskega učenja se je začel z veliko vseslovensko prireditvijo v ponedeljek v Ljubljani. Na njej je predsednik vlatL* dr.
Janez Drnovkk podelil 14 visokih priznanj AdragoSkega centra .Skwcnije. Med nagrajenci je bila tudi velenjska univerza, ki je pri« znanje prejck> za »izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi «znanja drugih.« Lep in velikuspeh, ki so ga bili veseli tudi člani in Članice upravnega od-bi^ra. ki so sc udeležili proslave in podelitve priznanj.
V Velenju člani in članice Univerze poleg prvih sestankov na krožkih v novem študijskem letu pripravljajcf v teh dneh §c dneve odprtih vrat na .sedežu Univerze (v Dt>mu učencev) in pa rawtave
del svťíjih ítudcnKw. Izdelke članov in članic sedmih ustvarjalnih krožkov si lahko ogledate v knjigarni Kulturnica in v šošlanjski mestni galeriji.
■ bš
Mladi raziskovalec Matjaž Vetbič
Prva nagrada tudi na republiškem srečanju
Pred neduvnimjehiU) v Cankarjevem domu v Ljiihljani 34. republiško srečanje mladih ru/iskovaJcev Slovenije. Med njimi so hili (udi dijaki Splošne in strokovne ^imna-/ge ^olske^a cenim Velenje.
Na pc^dročju zgodovine je svojo nalogo predstavljal dijak irvt-jega letnika velenjske gimnazije Matjaž Verbič in za raziskovalno nak^go i^ivljenje §oStanj-skih usnjarjev med prvo in drugo svelovno vojno prejel prvo nagrado..So4lelovak>je Idnalog. Matjaž je za nalogo prejel prvo nagrado že na medobčinskem srečanju Mladi raziskovalci za
razvoj SaleSke dolinc.
Nalogaje nasialaj^od skrbnim mcntorstv()m Jožicc Raz-hornik Kukovič. Težko pa bi jo, poudarja Matjćiž. pripra^ vil brez prijiizjw p*>m:)či in sodelovanja sogovornikov: Antonije Aram, Sande Dov^k, Ane in Maksa Dvornik, le-rczije (lolobič, Ivicc Ilrcn, Francija KI an fer, Marije in Rudolfa Ktwač, Fanike Luli, Marjana LcskoviU.'k, Pepce Plat/ťr, Andreja in Mare Me-dič, Margarete Poloviiik, Štefke P^c^scćmk, Pcpcc Riizbomik, Branka Í utncr, Bogomiija /ii-gcr in Anicc Zajc, ki so y vcsc-
Marjaž Verbič, avtor prvona-grajetie raziskovalne naloge na področju zgo<iovine:<'Brez skrbnega merrtorstva in pri» jazne pomoči sogovornikov bi težko zmogel.»
Ijem odgovarjali na številna sprasanja in sc 7 nc»lal^jo spominjali u-snjarsîva v Šoštanju.
■ tp

š ř
A Si.mobilni Senior? "
500 SIT
MESEČNA NAROČNINA
1 SIT
NOKIA 3310
•	pregleden «kran
•	velike tipke
•	vibra 2vofi|flnjp
•	glasovno tzbirait^c
•	ig®
♦ slikovni SMS
»
^^^Patki)
7 fr) 5 '"'«k"?-
O' ^ «
« «
3 SIT/MIN
DRUŽINSKI POGOVORI
Pn Si.mobitu smo posebni ?a upokojence pripravili poskočni Senior paket, ki vas bo navdušil z rnzko mesečno narainino, {Klličmm telefonom in izredno ugotlnimi pogovoril S svojimi na|bližjimf in prijatelji se boste lahko odslej pogov<irjali ure m ure, saj se cene klicev lekom dneva ne spreminjajo. Če2 vikend so vaši pogovori še Ligodnejli. Z izbiro Družinske tarife (3 SIT/MINJ ali Prijateljev (5,5 SIT/MIN) pa si Iflhko svoje klice se dodatno pocenite. Kako torej... sle mobilni Senior?
Mciťín.i n^iriKniiu
Utrinek iz podelitve visokega državnega priznanja članom in članicam velenjske Univerze za tU. življenjsko obdobje, (foto:
Alja Mlklavc)
Pogovori v Si mo6iío*vni	3 SlT/M^N'
KhCfV drutí ofT'cîia v 5l©vc*vij» JO SiT/MiN'
'Cerûvdfa za Oruřirsko lanfo • 'Cena voljaMkit« "led wik&ncJ< in proiniki
www.^mobil.sl OSO 40 40
šnAi J-d. linui It 'fmrji^yw
Minimalni mecena poraba^naia 2C00 tolarjev m vse stofktn; v Slovcin)' Ponudba tdctooov velja sa nçvc nAroíntkc Senior piketa ob ikicnitvi naroímikega ta^rnrrj.-i a 24 mottccv iri baja do r.-uprodà^ zaíos Po2cfjÍ si foJiko i/l>crcte ludr Kařtiikoli drug mcdci tcl«tona Si mobilavc pooudbe Ob sklcndví nntočniSke^^ razmcfja s scboi pJi* nmtc Ddrcíák pokotnmc Oodátne informacijc tíobite n« www tímobil it ali na 09040 40,
vedno zame.	^
simobil
Klub študentov Zgornje Savinjske doline
Pobuda je nastala iz potrebe
Kluh .^tudťfitov Z)2ornj« SA' vinjske ilt^line i^leje prfhli/.no 125 Članov; pt> l>esHlah predstKi* nika kluba Francija PvCnika je šludentov na ol)nii»cJii Upnivne en<ite Mozirje vsiij SiH). Nase M) doslej opo/4»rílí s knkŠno prire-ditvijc», pred časom pa so na seji Sveta občine Mozirje nekoliko glasneje i/razili pithudo o ureditvi mladinskega centra.
»Kar nekaj jc rji/Jogcjv, s katero utemeljujemo pobuda. Taje nasiula iz potrebe. Za mlade je združevanje zelo pomembno. Takih dogodkov, ki bi hili dovolj zanimivi zanje, na katerih bi lahko družili prijeino s korisinim, pa jc na področju Zgornje Savinjske doline zelo malo. /a nameček do nedavnega nismo imel: niii svojih prostorov, še vedno nimamo urejenega financiranja. Z nekalerimi dogodki, ki smo jih vsemu navkljub doslej organizirali, smo doka/ali sposobnosti za pripravo dovo]} kakovosinega programa za i5lu-denie in srednje^i'ilce, in da Imamo ideje, 'le vsakokrai uieme-Ijevali oziroma opnmćevalis pisano besedo, pa za nas ni vedno najprimernejša oblika iska-
Francl Pečnik, predsednik Kiuba studentov Zgornje Sa-vfn]ske dotine: »Drugod po S/oven/ji mtadinski centri že delujejo in so prifjubljeno zbirališče mladih.«
nja podpore, naklonjenosti Siršc skupnosti. Dr/.i očitek, da je le malo mladih pripravljenih delovati, se vključevali. Vsi se nikoli ne bodo. Sem pa prepričan, da bi nekatere med njimi prava vsebina delovanja mladinskega centra prilegnila, jim dala občutek, da smo mladi sestavni del
te družbe. Ker pa lega danes v občinah Zgornje Savinjski dolini ni, beležimo l^cg možganov. Cc nekdo za mlade nič ne naredi, ne more pričakwati, da bodo li tudi kdaj kasneje zanj.« Ob vsem - po njegovem mnenju -ne gre .spreglediiti še tega, daje teren, ki ga pokriva klub. zelo velik, saj sega cxl Mozirja do Liv garske doline.
Na vpraSanje, ali imajo lu-kajSnjc lokalne skupnosti pasluli za njlliove potrel^e in želje, se je Franci Pečnik odzval, da se glede lega ravno ne morejo pohvaliti. Se pač doslej z večjim Številom odkionilnih vedenj pri mladih. pojavi odvisnosti, alkoholizma niso srečale, sami pa tudi niso »težili«. »Dejal bi, da smo čakali eden na drugega. Stvari gredo na bolje.«
Î'iani Kluba Studentov Zgornje Savinjske doline ne pričakujejo .sprememb čez noč, v nasled-njlh petih letih pa bi bil - meni Franci Pečnik - že čas, da bi bil mladinski center nekaj samoumevnega, njegova dejavnost možnost in priiožni"»! za k^)risl-no preživljanje prostega časa mladih, Za to bo potrebno resiti
nekateraodprtavprašanja. kol so prostori, kader, finance- »-Upam, da bomo lahko občinskim SN^lnikom v Dolini v bližnji prihodnosti lahko predstavili načrt delovanja mladinskega centra za naslednjih 10 ali veČ let in na ta način dokazali, da so na^ nameni resni. Cc se bomo piHrudili eni In drugi, prevelikih težav ne bi smelo biti.«V novem .študijskem letu bodo člani kluba imeli na voljo vendarle več možníKti za srečanja in organiziranje raznih akt Ivnasli. V drugI polovici junija letos jim je namreč Občina Mozirje začasno dodelila v uporabo prostore, v katere so že namestili računalnike in fotokopirni stroj. Po zagotovilih Francija Pcčnika bodo poskui^ali vsak vikend pripraviti kakšno prireditev: zanimiva predavanja, delavnice, kulturne prireditve, računalniške tečaje. Med prednostnimi nalogami bo tudi pridobivanje níwlh članov. K sodelovanju vabijo nc le študente, ampak tudi dijitke, ki bodo nadaljevali njihovo delo.
■ Tp
Varstveno - delovni center Ježek Velenje
Začetek gradnje prihodnje leto
Čeprav so starci odraslih otroks posebnimi potrebami iz ubčin\^lenje. Šoštanj in Smart-no ob l^iki ter tulutj^nje lok^il-ne skupnosti po tihem načrtovali začetek izgradnje prizidka k Centru za vzgojo, izohra/eva« r\je in iispasahl,janje Velenje, kjer bodo novi prostori varst>e« no » delovnega centra Ježek v tem letu, se to ne bo zgodilo.
Po besedah predstojnika Urada za negospodarske javne službe Meslne občine Velenje mag. Petra Kovača so prest a vi-h začetek izgradnje prizidka na
začetek prihodnjega leta. »E^iz-log je preprost. Ne da se več delali tako kot včasih, ko so naredili temelji, potem pa bo že kakor bo. Po zahtevah ministrstva za delo. dom in družina, ki bo primaknilo več kot polovice^ potrebnega denarja, lahko začnemo izgradnjo Sele takrat, ko bomo v celoti zagotovili denar za naložbo.To zahtevo .so sicer nekoliko omilih, a kljub temu lokalne skupnosti in ludi ministrstvo samo niso zagotovili približno milijonov lolaijev, kolikor bi rabili za začetek-»
Naložba je vredna več kot 283 milijonov lolaijcv, od tega bo omenjeno ministrstvo prispevalo 52 odstotkov denarja ali 147 milijonov SIT, preostalih 48 odstotkov pa občiiia Velenje in so-invcstitorici - občini SoStanj ter Šmartno ob Paki. Slednji sta prvi pogodbi o sovlaganju sicer podpisali. Ker pa je v tem času projekt doživel nekatere spremembe, bi morali sedaj podpisati še anek'^. Po novem naj bi znaSal delci občine Šoštanj za nove prostore VDC-ja I9miii-jtmov tolarjev, občine Šmartno
ob Paki pa slabih 7 milijonov SIT. Kot je še povedal Kovač je občina Vekínje za naiťsžbo že zagotovila komunalno urejeno zemljišče, kaierega vredncîst so ocenili na dobrih M) milijonov tolarjev.
Predvidena dela pri izgradnji prizidka k centru, v katerem bodo delavnice pod posebnimi pogoji in prostori za izvajanje terapevtskih dejavnosti, naj hi končali v lelu 2004. V njih bo dovolj prtjstora za 40 oseb s posebnimi potrebami.
■ tp
Bomo danes ptesenečeni, morda razočarani
hiiem ko je bila včeraj so nekatere velika sreda, naj bi bifo danes te tjiano, kdo se teli poief{ova/i z/i mesUf preds'iednika države, kdo za Ittpana šievdnih shvetvikih občin, da odvetnikih nefíitvorimo. /Ja-nes ho iako ímIí jasno, komn je spioh its peto zhrati dovolj podpisov^ da tahko gredo preizknšat nakionjeiwsî voidcev. '/Maj se ho ZflčeUt zares! Kaitdidaii imajo sicer še nekaj dni časa. da si premisUjo in izstopijo iz vidihie dirke; verjetno takih ne ho vďtko. Pravi volUni boj se je zpčel prav po dneh, ko je prispela iz BnvJja dohra novica. Da smo zreli za dmUno evropskih držav. Zaniniivojehilo, kako so bi-li nekateri najvišji predstavniki države navdušeni; pa čeprav so nas se malo prej prepričevali, da smo storili vse in da nas vsi psydpiro' jo. Da torfj sploh ni vprašanje, ali bomo sprejeti ali ne. Kes pa je seveda tudi. da se danes lahko dogajajo Čtulne stvari. Tudi v krogn lakih, ki se še vedno imajo za nekaj več. Prva potrditev, ki pa je Še veti no pod velikim Irskim vprašajem, je torej prišla, vsaj tisti, ki so za Nato, pričakujejo jeseni še emi.
Čeprav nas nekuieri strašijo, da bomo ze takoj jyfi vstopu već plačevuli. kol bomo od evropske unije dolnli, veČina le verjame, da se h^mo lahko v tej zdnđhi hitreje raz\'ija/i in nam boprepra'i-(O M je. To pričakujejo fiidi (Luii ki Jim gre pri nas res slalx). Treba jepuCpriZiiali, da so pri nas tudi re\'ezi, kise morajo sprijaznili z drobtinicami. Titdi mladi Morda bo vsaj nekaterim učencem po zadnji akciji, ki nosi prav lo ime - Drobtinica - lažje v želodcu^ ko bfjdo iahko dobivali hrano. Po Slovenskih Konjiaih, ki so se lani koi pn i naš kraj i kljnčde r lo mednarodno akcijo, so jo /e-tas prifjnmii že v več mestih, indina našem območjn. Pri tem so
se tudi mnogi peki izkazali, da so iz pravega testa, saj so darovali knili. Med htiKi pa bilahko bdo večutkih, ki bik siceiúnji ceni primaknili še kak tolar, da bise zna.^lo v mošnjičku potrebnih malo več denarja. l'a čeprav intajo gotovo prav tudi tisti, ki menijo, da občinske blagajne verjetno ni.Ko tako prazne, da se v njih ne bi dalo poslfgaii Še nekaj tolarje\', ila bi lahko tndi otroci, katerih siaršOi tega .stroška ne zmorejo. v.si redno dobiwli obrok; če že ni dmge rešitve. Z denarjem za rame zalwe in dnige zakuske bi lahko napol-nih veliko želodčkov.
I^teni ko smo zadnji čas pisali veliko o zdravniških zdrahah, je zdaj padel na ta stan še an madež. Vsaj ja\'nomnenjski. I^jirv-nomnenjski raziskin-i so prav zdravniki na vrhu kontpíwne lest^'i-ce. Alije to le navadno mnenje med ljudmi ali je na tem res kaj res, je .se\'eda težko dokazali. !:ni za svojevrstno konipcijo štejejo tudi to. da če gredo samoplačniško k zdravniku, ki i/?ia tudi zasebno a mbtdanlo, potem hitreje prideš na vrsto pri posegat, kigii isti zdravnik opravlja kot zaposlen v javni zdravstveni nstanoi^i. Polj ko govorimo kontpciji, boljšo ljudje na to ffozorni; čeprav smo o tem govorili že dol}iO. Saj jioznate (isto: le koliko je la in tapodma-zal onim tam goii da si je lahko postavil hišo lum, kjer jo je.
y teh dneh pa homo ocenje\'ali, kako nmiia je naša Saša. Ne na kakšnem lepotnem tekmo\^mju. amfxikna srečanju gospodar-st\>a savinjsko-šaleškegu območju. Videli bomo, kale ri del Saše je bolj raz\'ii in kaj bi bilo mogoče storiti da bi bda vsa Saša še č\'r-siejša.
m k
perspektiva
Denar, diplome in obljubliena dežela



■ Piše: Boštjan Huzman
Pred nekaj leti sem bii s pc\ skim zbortnn v Kanadi in spomnim se, da sem se ob večerji s svojim gostiteljem pogovarjal tudi o svojem študiju. Bihjeix)letje in omenil.sem, da momm jeseni qurn-iii še neki izj>iž, da se bom lahko vpisal v vi.yi letnik in imel tudi v naslednjem letu status štndenia. Se\-eda gostitelju ni bilo čisto jasno, kaj naj bi status študenta p{)menil. Razložil .sem mUy da poleg možnosti opmvijanja iipiiov suuus ŠUidenta v Sloveniji pomeni tudi zagotovljeno zdraivlwno in socialno zavarovanje, možnost poceni bi]'anja v študent.\kih domovih (kijih je sicer premalo in v njiJi nt prostora za vse), (xyceni prehrano na študeniske bone. pa možnost neobdavčenega za.siužka z delo?» prek Študentskega sen'Lsa in še kakšne dmge popuste. Gostitelj me je poslušal tako osuplo, da sem se kar malo zamislil nad swjimi ugodnostmi in mu nekoliko nai\'no razložil, da želi država s takimi prijemi omogočiti dobro izobrazbo vsem svojim državljanom. "In nazadnje boŠ rekel še, da je .Uudij pri vas zastonj?" je vprašal. Pogledal .sem ga v oči in mu .skoraj i' zadregi prikimal, on pa je zavzddind: "Kje je ta dežela? Takoj bi šel tja... "
Te zgodbe se poj^osto spomnim. Recimo ob študentskiii volitvah. ko kandidati za Študentski parlament obljtdiljajo, da ne bodo do\'oldi^ da bi drža)'a molzla študente in da bi fahdtete od njih pobindc kakršnokoli vpisnino, da bi)do zagotovili (še) cenejše bone za šiudeniska kos da tn f)()dohno. Ali pa zadnjič, ko mi je neka bnicka pripovedovala, kako rada hi študimla v Ameriki, ker da je lam sistem veliko bolj .s^'oboden. "V kakšnem smislu?" sem jo ipmšal. "Ja, v Ameriki lahko Študij recinu) za kakšno leto prekineš in greŠ potovat po svetu, čepa to narediš pri nas, ti \'zamejo status .fiudenta!"
Ah, sanje o obljubljeni deželi... Že dan kasneje sem srečal sošolko, ki je poleti obiskala neko ameriško unh'erzo. Ni omenila. da hi ameri.ški študentje imeli kak poseben siauts, jo je pa ositpnila tamkajšnja /niselnast: "Izobrazba jim pomeni izključno naložbo, v katero vložiš denar, da bi ga podvojil, kajti z diplomo lahko zashtžiš dvajsetkrat \'eč kot sicer. lioljša šola pomen i zgolj večjo verjetnost, da se ti naložba obrestuje. Imaš recimo šolo, v kateri sSiane letnik študija 25.(X)()$, a lipa šolo, kjer .stane 3.^)00$, Obe .šoli študente pripravljala za isli (od šole neodvisen) zunanji izpit in edina omembe vredna razlika med njima je, da ta izpit naredi v povprečju 75% študentov iz pr\'e in Študentov iz dmge Šole. Pri tem študentje iz boljše šole nvio nič bolj nada-tjeniy le njúuni učitelji so bolje plačani za lo, da jih prisilijo k Študiju. "
Sam o ameriškem načinu študija ne vem ničesar in kdor bi hotel, mi lahko najbrž brez ležav dokaže, da imam o kakšni stvari napačno predstavo. Kt/r dobro pa poznam slovenski način Študija in ^ 'edno bolj se za\'edam, da je miselnost povprečnega .slovenskega študenta (mednje se kljub "siatu.su" zaposlenega podi-jTlonKa f}riste\'am tud i.sa m) precej zgrešena, pa tudi o samem sistemu izgubljam še zadnje iiftzije. Su (dij pri nřw Je po 'zdrm'iJj " načelih swializma Še vedno zastonj za vse, zato je množičen in vsem do.siopen, toda konča ga razmeroma majhen del iLstiJi, ki ga začnejo. Tudi zato, ker se veliko slabših študentov, ki niso bili .sprejeti napravo fahtlteio, brez pravih ambicij vpiše nekam dniga m zgolj zaradi statusa, fakultete plačuje drža\'a glede na to, kolikfj štiuleniov imajo, zato se jim takšno vpisovanje .splača, čeprav Je zaradi tega Študy manj halite len (pn)stor:ike .stiske, obremenjeni profesorji nemogoči umiki). Da bi povečali "lu'in-koviiosl študija", bfjdo po novem menda fahdtete filačane tudi glede na to, koliko .študentov na njih diplomira. Pa to pomeni, da lx>do profesorji kar naenkrat učili lx>lje ali pa zgolj to, da bodo znižani kriteriji za t uspeh in lx)do diplome delili Vssem po vrsti?
y resnici ho rudi pri nas vse manj zastonj Študija in v.se več kapitalističnega prodajarija znanja. Že zdaj si vse več .študentov plačuje izredni študij, ker so izgubili možtiostiza redni vpis. Na pnd pogled to ni tako hudo; najbolj perspektivni Suidentje lahko .Še vedno .Študirajo zasionj, manj persf>ekiivnitt pa država ne podpira in si morajo štiidijplačati. 'Ibda pri nas se menda pogosto pričakuje, da če študij plačaš, nwrašpotem dobili tudi diplomo. Ne upam si inliti da se pri razdelje\'anju diplom to tudi npošte\'a, vem pa, da državnega denarja pov.sod zmanjkuje in da .se morajo fa ki d te te pač nekako znajti... Čas bo /wkazal, če namigujem v pravo smer. Kujd potem lx) na irgu dela kmalu vse več ljudi z diplomo, ki bodo .samoumet'nopričakovali dober dohodek in idealne delovne pogoje, v resnici pa ne bodo znali nič posebnega. Zato jih bo le redkokdo hotel zaposlili in vrednost diplome bo v primerjavi z ameriško samo še padala...
No, saj ne mislim, da je ameriški način idealen. Prav gotovo v njem marsikaj smrdi, na pn^em mestu že sama miselnost, du Je znanje zgolj materialna in ne tudi duhovna dobrina. Toda propadel bo med zadnjimi. Če že ne zato, ker bi bil najboljši, pa zato, ker imajo /.DA nafto, denar in vojaško sih. Slcn^enski sistem lx) najbrž propadel prej. Pa četi uli vam v leh dneh pogledi z vseh plakatov obljubljajo, da bo prihodnost ss etla...

Letos že preko 150 gasilskih intervencij
"Gasilci opravičujemo svoj obstoj"
Do konca nicsuca) nklohr«) nas bodo ^HMtci s številnimi akcijami in večjimi gaMlskimi vajami opo/arjafi, da jv oktolwr mcscc požarne viirno.sti. Mi pu smi> mi kk'pct povaliíli lí(»risa Brinovšbi« V4»dja |Hikltcnc*{:a Jctlni pri P(«l) Velenje in .hmUi l)nilx>/a, |Hivelj-nika (Gasilsko /ye7.Q Velenje in l»<;i) Velenje.
»Aklivnosli, p<wczanc s pt>žar-no varnc*>ijo. poickajo ccït> Ido, v oktobru pa gasilci želimo naše delo prcdsliivili iirScmu krogu oi^C-anov. Ukrali želimo op<vx)ritl na nase ilclo m uspixsiihljciKsl. ki je verjclno ljudje, odkar imamo liho alarmiranje ob Intervencijah, nc opazijo več v lakšni meri kot prej,« nam je uvodoma povedal Dn^bež-
Kako S41 gasilci v SaJcški di^lini spk>]i ť^ganizirani in koliko jili jç. nas je zanimalo najprej. »Gasilska zveza jc krovni t^rgan gasilske organizacije. V velenjski se /dru/ujej(i gasilci iz Ireh (^bčln nekdanje velike občine Velenje. I/ MO Velenje jcvzvczovklju<ienih sedem prosUïvoljnili društev. Zaradi kaicgorizacije mora vsako druSwo imeti JoloCcno j^ievilo operativnih Članov, ki se lahko vsak irenu te k odzovejo na intervencijo pri klicu v sili. Največje druŽIvo je P(jD Velenje, ki edino pokriva lehnis^ne inlerveneije -pomoi pri prumelnih ncsrcCah in ncsreCah z nevarnimi smwmi. Vsa oslala druživa so usposobljena za gašenje pi^j^itrcw in pomoC pri naravnih nesrečah, pozorni okoJiŠi pa so razdeljeni med njih.«
Zaenkrat v ŠaleSki dolini ni Ihv jazni,Ja bi gasilstvo izumrlo. Mladih je v njlhcwih vrstah zelo velikem zato jim poKveČaji^ tudi ptxseb-no pozornost. Trenulno je v GZ Velenje združenih okoli 1300 gasilcev. od tega okoli operaiiv-nih Clamw.
Boris Brinovsck nam je predstavil p<^klicno jedro PGD Velenje: » Na pobudo gasilccvje pokllcncï jedn'kUslanovljeni> v le-lu 1998- Sprva je bilo v njem redno zaposlenih .§esl gasilcev. Skupaj z MO Velenje» kjer nas řupan ves cas podpira» smo pripravili élaborai. v kalerem jc bilo ugotovljeno. da hi za nemoteno delo po-irebovali desei redno zapt>slcnih giisilcev. Letos nam je aspelo. da smo zaposlili dewtegii gasilca, tako da ^mo sedaj v polnem številu. To je bilo res ptxrebno, saj Število intervencij naraŠea, pa tudi na podroCju po'^ame vamosii smo naredili v zadnjih letih veliko, 'lake^ sta sedaj vedno v gasilskem domu dva gasilca, ki lahko ob nujnih inlerveneijaii takoj izvozila, na pomoć pa poiem priskt>ôijo še prcwiovíHjci.n
Gatiitk« oprema (prad)draga?
In kaj o delu gasilcev v ŠuleSki povedo sialisiični podatki? »în-icrvcncije ne upadajo, ampak zal naraWajo. To ugotavljamo ze nekaj let. Res pa jc, daje požarov manj» već dela imamo na področju tehničnih inicrvcndj, lorcj pomoči pri prometnih nesrečah, izlivu nevarnih snovi, velikokrat pomagamo pri odpiranju sianwanj, zapiranju vode v njih in podobno. Občani se vc-liki^krat obrnejo na nas, ko po-
je prepričan, da so gasiiski rajoni dobro razdeljeni in da gasilcev nikakor ne more biti preveč. Zato jc prepričan, da si lega vprašanja nihče ne bi smel zastavljati, čeprav se o njem po vsej Slctvcniji že nekaj časa govi^ri. Stroški vzdrževanja gasilskih domoN* in c^Teme namreč niso majhni. K temu dodaja: «Kadar matično druSlvo pri inter-vcjieljah potrebuje pť>moč. lakoj za njimi Izvozijo tudi p^jklfcni gasilci, A matično druSlvo je zago-it'jvo lahko hitreje na meslu intervencije. kar je zelo pomembno.«
Občanom gasilci intervencij ob
Boris Bnnovšek: »V poMic-nemjeàrv je sedaj 10 gasU-cev, kar je minimum za uspešno đe/o.«
trcbujcjopomtx^v lakih primerih. Lini smo opravili 174 intervencij v POD Velenje, na področju CtZ Velenje pa nekaj več kol 2ti0. Letos je bilo v okolici Velenja kar nekaj večjih požarov, ki so nastali zaradi udara strele. Do začetka oktobra pa smo v PCiD Velenje zabeležili ?c 125 različnih intervencij. Na področju G Z Velenje jc številka že presegla !.>(), kar kaže, da jc lotos v porascu za okoli 8 odstotkov v primerjavi z lani.«
Ob tem nas je zanimalo, ali vsa prostovoJjna dra^tva glede našte-vUo svojih intervencij - nekatera jih imajo izredno malo — opravičujejo svoj ol»loj. .U>že Dníbež
Jože Drobež: »Kijub preventivnim akcijam beíežímo porast našega ćela«
níiravnih nesrečah seveda ne zaračunavajo. C'c pa nckdt^ izgubi ključe in pokliče gasilce na pomoč, da mu c^dpreji^ vrata, to seveda zaračunajo. »(îasilska organizacija jc zaenkrat financira iz požarnega sklada in prcv računa. (îa-silci ugotavljamo, da je teh sredstev premalo. Vzdrževanje gasiJskili domov in opreme krije lokalna skupnost. NaSe Želje so velikokrat večje kot realnosi, smo pa iznajdljivi, zato veliko sredstev pridobimo tudi sami. Res pa je tudi, da je ga.silska opre ma zelo draga, kar jc po mojem tudi zalo, ker trgovci izkoriščajo dejstvo, da gre za nujno poircbno opremo.«
■ Bojana Špeget
Veiilca gasiisica vaja
VHLLNJE- Poveljstvo Mestne občine Velenje, ki zdru/.uje vsa prostovoljna ^sasiUka druživa i/občine, pripravlja lo soboto, 19. oktobra 2002, veliko gasilsko vajo, na katero vabijo tudi občane in ol>čanke.
Namen vaje je. da v mesecu polarne vamasii prikažejo opremo in usposobljenost gasilcev. Vaja se bo pričela i^b uri, potekala pa bovcenlru mesta, na nebotičniku Šaleška Prikazali bodo reševanje iz najvišjega, 14. nadstropja st4>lpnice, pri čemer bodo pt^ma-gali tudi jamarji In gorski reševalci. Ob K), url se bodo sodelujoči zbrali pred velenjskim gasilskim domom, kjer bodo opravili analizo vajo. (^aka pa jih še en vesel dc^xlek-uradno l>odo prevzeli nov gasilski avtomobil, ki so ga člani PCiD Velenje več kot veseli.

'"''"cene
WC-splaKo<alalii. PflOSAN. Featana PRO'U'
ElsIdrIćnI radiator. SIEMENS. BH
3.660 srr
16.690 StT i I
MelalnIK. SOSCH. FQ 2000
MERKUR, Kidričeva 2 b. V«i|enje t«l.. (OB) 898 72 00
DfcLOV^i' ''as <-i	do peftM od 8. «lo 2Û um iohet4 ed d. do 1? urr
Ponudb* v«lla od 10. 6o iA- otitobra 2002« dl do prod«^ talog.
MERKUR
Ustvarimo zadovu^stvo
Ali ne veste, kaj bi skuhali danes? Mi vam bomo svetovali na oddelkih
v
o o o o o

v prodajalnah: Supermarket Žalec, Supermarket Slovenske Konjice,
Supermarket Kîsovec, Supermarket Maribor, Standard Žívlla Velenje, Prehrana Velenje, Tržnico Velenje, Nezko Velenje, Dolino Živilo Šoštanj, So m o po strežna Mozirje, Javorník Ravne, Morket Zagorje, Market Šentjur, Solidorno&t Celje, Sedmico Celje, Otok Celje, Rio Celje, Vog loj no Celje.
VIS-a-VIS
AKCIJA

5/1

BOGATA PONUDBA ČEBULNIC:
tulipanov
žafranov
anemon
muskarliev
musn iti asopiSMi mooik * mimi m asomi nom
^(D[IÊIm Ûu) ŒiOûïKniKnS]
Nadčas bo naslednje iri Številke, (ako kot vsi sUwenski mediji, bolj koí ne» volilno obarvan. Prinašal bo tako strankarske kol novinarske prispevke, vse s ciljem, da kandidate Cim bolje spoznale, da bo vaša odlocilev ćim lažja.
V radijskem programu bomo volilnim vsebinam med drugim namenjali oddajo Aktualno. Poročali bomo o volilnih aktivnostih, poročali 7. novinarskih konferenc, ki jih v icm Času nc manjka...
Ib pa seveda ne pomeni, da vas ne bomo sprotno obvejyíali tudi o vsem drugih dogodkih, ki jih najbržiudi v naslednjem obdobju ne bo manj kalo.
Hkrati pa smo že zastavili vse potrebno za to, dii bo pred božičem, ugledal luč nov Almanah občin Velenje, Šd^ tanj in Šmarino ob Pa-ki. 7j: deseti bo. Jubilejni, torej. Obseden, simjen na 30i)siranL V njem bodo zajeti vsi pomembni dogodki, ki so zaznamovali ulrip ireh občin od lanskega do IctoSnjega deccm-bra.
Mnogi, brez kaîerih si nastajanja almanaha sploh ne znamo predstavljali, so vpnu^alnike, ki nam bodo v pomoč, Že prejeli, mnogi jih v naslednjih dneh §c bodo. Smemo računali tudi lokrat na vašo pomtK? Zanjoscvam na tem mestu že v naprej zahvaljujemo.
O naslajanju almanaha, na katerega smo na Našem času zelo ponosi, saj smo z njim orali ledino na tem območju, pa bomo šc poročali.
Mkp
Zamisijena novinarka Tatjana Podgoršek.
m/«
NA KRATKO
TABli
Premierno so predstavili nov videospot za skladbo »Angel«, njihov drugI singl z zadnjega albuma »Male nore Ideje«.
SEBASTIAN
V produkciji IV Pika poteka snemanje desetih polurnih oddaj o življenju In delu mladega pevca z naslovom »V postelji s Sebastla-nom«. Oddajo bodo predvajale tudi nekatere druge lokalne televizijske postaje.
ROBERT JUKIČ
Robi, ki sicer igra bas v skupini Nude. bo v Ivalkem Izdal prvi samostojni album z aviorsko jazzovsko glasbo, kar je dokaz o njegovi vsestranskosti.
D FACT
Zmagovalci natečaja »Kdo bo osvojil Trlglav<< so za založbo NIka Records končali s snemanjem materiala za debitantski album. Izšel naj bi konec meseca.
PRIDIGARJI
Prvi slovenski skapunkerji so pri založbi Ohoho Records izdali svoj peli samostojni Izdelek z naslovom »Vse ali nič«.
ZLATKO DOBRIČ
Pri založbi Dallas bo 21. Oktobra Izšel njegov novi album z naslovom »Za dušo In veselje«. Naslov pove vse, prvi slngl, ki razveseljuje njegove oboževalce pa je »DrugI jI kuštra lase«.
Oče toži hčerko
John Houston svojo slavno hčerko Whilney ío?i za 100 milijonov dolarje v. Whíineyjcprcd dvcmu letoma očetovo podjci-je najela zâ rcScvonjc svojih finančnih in drugih le?,av, saj je nekaj meseccv preU lem na Havajih prijeli s {5 grami mari-huime. Podjetje naj bi bilo odgovorno ludi za lOl) milijonov dolarjev vredno pog^^dbo. ki jo jc Whilney Icla 200D p^jdpisala '/. /alo^bo Arisla. Oče to?i laslno
hči zalo, ker se skiijsa izogniti plačilu za opravljene sioritve. Whilney je v peiih lelih zaprii-vila skoraj vse svtîje bogaio premoženje, oče in njcgw partner pa sla jo v pičlih petih lednih uspela rešili pred bankrolom. Čeprav sla delo opravila po znižani ceni, pa ga nikakor nista Imela namena opravili /a-su^nj, lesnim sorodstvenim vezem navkljub.
Georgeu v spomin
Med oJasl>eniki, ki bixio ob prvi oi^leiniel smrti z dobrodelnim kt)nccriom obeležili spomin na Cicorgea Harrisona, bosta ludi edina Se živeča bcalla, Paul McC^arlnev in Ringo SUirr. Kon-cerl, ki bo 29. novembra v zna-menilem Royal Albert ííallu v Londonu, organizirala Harrisonova žena Olivia, sin Dhani in (ieorgcov dolgoletni prijatelj Cric Clapton. Nekdanjima kustraveema se bodo pridružili se Tom Peily in JeffLynne (ona I larrisonova kolega i/ skupine Traveling Wilburys), indijski glasbenik Ravj Shankar, ki je nc-
Helena Blagne:
^Sd] c^íife© Smsihm
Za mnoge prva dama slovet^ske zabavne glasbe Hele-tia Blagtie v 2adn|ih mesecih tii počivala. Z veliko pozornostjo je pripravljala skladbe za nov album z naslovom >»Zavedno ženska«. Poleg avtorjev, ki so pri njenih glasbenih projekfit) sodelovali že prej, se tokrat v ospredju tudi nekatera nova imena. Med temi je tudi Robert Jung, ki velja za enega najvid-nejSIh nemških producentov. Jung je leta 1982 napisal zmagovalno evrovizijsko popevko »Ein blsschen Fheden«, ki jo je za-pefa t^ral rosno mlada Nicole. Sodeloval je s šlevllniml velikimi imeni svetovne zabavne glasbe, kot so Nana Mouskouri, Roy Black, Mireille Mathieu, Heintja. Kot avtorja se na Heleninem novem albumu prvič pojavljata tudi Davor Borno It^ Ivo Mojzer. Med skfadbanU, ki bodo po mnenju založnikov največji favoriti In bodo He lokrat najbolj v uho, so »Cesta Mykonos<s »Za vedno ženska«, »TI nisi vreden mojih solz« In »V beli božični noči«. Pesem »Costa Mykonos«* je v Nemčiji že izšla na singlu in jo najdemo tudi na rmogih tamkajšnjih glasbenih lestvicah. Vse Kaže, da Helena načrtuje prodor na nemške govorno področje, v drugI poloviol septembra je namreč zelo uspešno nastopila v eni od na^olj gledanih zabavnih oddaji na nemški nacionalni televiziji. Njen zadnji album »Mihče ne ljubi kot Slovenec« je bil prodan v platinast nakladi« kar seveda potrjuje, da ima Helena že vrsto let svoje zvesto občInsNo. Poglavje zase pa so tudi njene vsakoletne koncertne turneje, ki so Izredno dobro obiskane. Na nastopih, ki so se pričeli v lanskem dec^bru, zaključili pa 8. man:a letos s spektakularnim koncertom v nabito polni veliki dvorani Hale Tivoli, je Heleno videlo preko 50.000 ljudi. Gre za svojevrsten
ienomen, saj so bile vstopnice po Sloveniji razpmdane že nekaj dni pred n|enlml koncerti. Tudi letos ne bo razočarala svojih zvestih poslušalcev. V decembru bo poskrbela za dva velika božično novoletna koncerta, ki bosta 21, decembra v Novi Gorici,
dan pozneje pa še v Novem mestu. Njena naslednja velika koncerta bosta 6. in 7. marca20D3 v ljubljansfd hali Tivoli. 8. marca bo zabavala publiko v Kopru, dan za tem pa še v Velenju,
Helena Blagne je gotovo ena največjih slovenskih ženskih medijskih zvezd. V svoji zavidanja vredni karieri fe prodala čez pol milijona plošč In s tem postala najbolj prodajana slovenska pevka vseh časov. Je zdaj napočil čas, ko bo s svojim petjem očarala obân-s^o po vsej Evropi?
koč Ilarrùîona učil igriUl na sitar, kitarist Joe Brown tcrJooh Holland. Na spominskem kan-ccrUi bodo pivigravali predvsem Cjcorgovc skladbe.
koic, valjanje v blatu, vroi sexy imngc.. .vse to najdete v njenem novem spo!u, ki sc vrti v Ameriki. Ekipa M l^V-aje i?:ve-dla zunimivci ankcio mod mladimi. Ustavljali sojih na ulicah in jim zavrteli spot ter jih vpro.^li /a mnenje. Nekateri so bili navdušeni, presenečeni, bili pa so tudi taki, ki so i/javili, da ji lu in tym kakšen obisk ecr-kve ne bi j^kodcjval.
»Umazana« Christina
Clirisiina Aguillera je skupaj / Davidom La C'hapcllojn posnela videospot komad »Dirty«, ki jc prvi singl z novega albuma »Sirippcd«. Njena stalna publika pa je popolnoma Šokirana nad njenim novim izgledom. Po simpaiienem spolu za skladbo »Genie in A Bollle«, ?> katero se je pred tremi leti prebila v sam vrh glasbenega biznisa, je »Diny« njeno popobio nasprotje. Bikini lop, veliko gole
Ne NATO - štipendije nam dajte
Oktober se jc prevesil žc v ťlnalno polovico in svoj veliki ťinale bo doživelo tudi sedanje vodstvo SŠKja, saj bo podalo poročilo za minulo leto in predalo Stafelno palico novi ekipi - seveda tisti, ki si bo zaslužila največ va^ih glasov. Zato vabljeni n« redno skupi^eino in volitve v pelek, 18. oktobra, ob 19.00 v MC^-ŠŠK.
V poročilu bivšega predsedstva bo prav gotovo govora tudi o neprestani pobudi pri občinskih funkcionarjih za ustanovitev fonda za ofKínske štipendije. Če smo bili študentje ^c pred Časom kaj biiro postavljeni pod hladen ta^ pri izrekanju tovrstnih spodbud, je zadeva dobila 7£lcno luč po izjavi župana vSreČka Mehu na Kunigundinem seminaiju 26. avgusta 21H)2, ko je izjavil, da jc i^tipendiranje izvedljivo, če pripravimo kriterije po katerih bi se Stipendiranje izvajalo. V ŠŠKju smo zavihali rokave in ob Številnih predlogih ljudi, ludi s taksnimi, ki sc profcsionaJno ukvarjajo s problematiko štipen-
diranja, izdelali možen kriterij (na ogled na ŠŠK spletni strani). Na občini so predlog predali županu, on pa naprej g. Kovaču. Njegova tajnica nam prijazno razlaga, naj pokličemo naslednji leden in počakamo ... Upajmo, da nc homo Čakali predolgo in bodo pr^^nje in pobude postale lanski sneg npr. že kar po občinskih volitvah. Pa vseeno pripravljamo okroulo mi/o s kandidati /a župana MO Velenje, da jih malce bolj podrobno povprašamo, kako si zamišljajo voditi mladinsko politikov mestu. Datum in kraj srečanja bomo objavili prihodnjič!
Prihodnjič bomo tudi bt)lj podrobno nazjia-nili borce za lep.^i In pravičnejši svet. Aktivisti Iz Molotova bodo namreč v petek, 25. oktobra, zvečer, predstavili svoj aktivizem in svoje poglede na slovensko in svetovno politično dogajanje, naslednji dan, vsoboto (mimogrede-takrat je tudi global action clay, ko bodo v več državah potekale demonstracije prozi vojni v Iraku) pa bomo somišljeniki družno po velenjskih ulicah kričali NE NATO!
Bodite iepol Ana Kiadnik
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE I
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uh. Zmagovalno skladbo pa lahko # slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih cb 9.30 ^ In po poročilih ob 18.30.	^
1.	GROOVE COVERAGE-MoonlIght Shallow	?
2.	CHRISTINA AGUILERA-Dlrly	^
3.	MAGAZIMo me zove
Tokrat je slavo zmagovalca (in pravico biti poslušan v programu Radia Velenje dvakrat dnevno, ves teden) odnesel nemštó Izvalalec Groove Coverage. Za tem imenom se skriva didtejzumetnlStóm Imenom DJNovus,Kižeodletal997 deluje predvsem po klubih južnega dela Nemčije. S svojo
dance priredbo znane uspešnice Mika OldHelda »Moonlight Shadow« pa svojo slavo očitno širi še bolj |užno kot dosle|.
F ■ ~
■ LESTVICA
mummiE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tednifoi Naš čas,
Takole ste glasovali v nedeljo. 13.10.2002:
1.	BOBRI; Oglas
2.	KORENINE: Pri nas je pa taka navada 2. RUBIN: Češčena si Marija
4. SLAKI:Trti
4. VIHARNIK: Zaklad narave
Predlogi za nedeljo, 20.10.2002:
1.	IGOR + ZZ: Lunco bom vprašal
2.	KOČEVAR: Glasbe ogreje srce
3.	VASOVALCI: Semičan
4.	ViïEZl CELJSKI: Na ohcetni dan
5.	VITEZI POLK + VALČKOV: Od Celja do Žalca
8 glasov 7 glasov 7 glasov 5 glasov 5 glasov
Viti Grabner
4
Janez Aljančič« dolgoletni slovenski atletski delavec, znan tudi v Evropi^ kamor se je uspešno prebil tudi Vel en j can mag. Marjan Hudej> sicer predsednik velenjskega atletskega kluba in Martin Steiner član njegovega upravnega odbora, z udeležbo na krosu občinskih reprezentanc niso mogli biti zadovoljni. Kaj storiti« da bi jih bilo več, toliko kot pred leti? Trd oreh. ki bi ga bilo dobro streti do naslednjega krosa. Pa ga bodo?
5: 0. Galski petelini so v soboto v Franciji na kvali-fî kaci j ah za evropsko nogomet-no prvenstvo popolnoma nadigrali slovensko kuro. Selektor Bojan Prašnikar (v občini Šmartno ob Paki kandidira za svetnika), s prikazanim ni mogel biti zadovoljen. Razočarani pa so bili ludi številni Slovenci in Šalečani, ki so si v Pariz odšli iz oči v oči ogledat tisto, česar niso videli.
FRKANJE

KRÂGOLNIK d KMAGOLNIK4.0.0. KettejevQ 12 • 30ÛÛ CEUE
' PRODAJALNA INTERSPAR VELENJE:
03/897-18-18, Šalek 112,3320 Velenje • PRODAJALNA INTERSPAR CEUE:
03/541-22-73, Mariborska 100,3000 Celje
Zlatarstvo Kragolnik ima že 50 letno tradicijo. Naktt lahko nadomesti besede in izrazi skrite želje. Da vam bodo dogodki ostali vedno v lepem spominu, se oglasite v
NOVI ZLATARNI KRAGOLNIK VINTERSPARU V VELENJU!
Nudijo vam:
-	zlate izdelke na 2 čeka brez obresti v vrednosti nad 12.000 sit
-	5% popust za gotovinsko plačilo zlatih izdelkov
-	brezplačno graviranje njihoviti zlatih izdelkov
-	šestmesečno garancijo na nove zlate izdelke
-	veliko izbiro poročnih prstanov ter zlatega in srebrnega nakita
-	posebna izbira birmanskega in krstnega programa Vse stranke konec leta sodelujejo v nagradni igri!
Obdartle svo|6 ljubljene z \iátí\ú trajne vrednosti.
Okna
ledom
ÀLEIÀ
PVG OKNA ZA PRUETEN DOM
aluminij moTital, d.d. komen 1298,6223 komen tel. 0^7395 919
PREDSTAVNIŠTVO Celje: 03 / 425 4938, 041 /345 378
Ključi
Gorenje je doseglo še en uspeli, s:ij jc poslalo naj podjetje 20 ključev. Nekaîeri menijo, da je hiiu uspeánej^a velenjska olxíinn. Tudi zaradi kljuCev. Zaradi 29 ključev. Poilelila jih jc dnii^iniim. ki so dobila nova sianovanja.
Na drevesa
Začela se je volilna kampanja Uboga drevesa. Ki^i vse hodo obesili nanje!
V lastnih vrstah
Na Univer/i za ircljc življenje pripravljajo Se tečaj Čaro-dejslva. /.a La t^arodcjski krožek ne b<xlo potrebovali zunanjih predavateljev, poiskali jih bodo lahko kar v vrstah upokojcnccv. Saj so mnogi od njih pravi čarodeji, da prc:?ivijo s pokojnino.
Složnost
Vse /adnjc seje občinskih svetov so |xnekale v izivdno prijateljskem v/du§ju. Diloje to veselo slovo, čeprav jc bilo med nekntcrimičulili ludi strah. Da se bodo v novi sestavi spet sreêali v klopeh.
Novo, ne novo •••
(k^mjem Gradu znani po lem, da sc vedno radi lolijo kakšnih novosti: povsem îem je čudno, da jim ni za novo Slovenijo. No, mislim, ni jim /11 Nitvo Slovenijo!
Rešitev
Nekateri Velenjčani po/.nći-jo rcáilcv. kakobi skrajšali seje mestnega sveta. Preprosto: za župana naj izvolijo Franca Severja. namreč na sejah poslavlja največ vpraianj. C'c ho župan, bo že vedel odgovore.
Brez čudeža
Sostanjčani so končno dobili karto občine. Vendar lo ni čudežna karta. Nekateri v občini sc bodo fc vedno Čutili izgubljene.
Buče, buče
Zadnji i:as jc po naSih Časopisih polno ra/lien i h buč. lakih. ki so zra^k na njivah, in takih, ki kandidirajo za predsednika države ali župana.
Gost
CiOst je v Premogovniku pcv siol nezaželen g<>il!
G!Í]:ÍI3CDlEJ
Ne čakajte na zimo, izkoristite
gotovinske popuste v mesecu oktobru ali možnost plačila na več obrokov.
Tel: 03/ 839 42 70 Fax: 03/ 839 42 71 GSM 041/690 004
Krajevna skupnost Ravne
v prihodnje še kaj drugega kot le ceste
V krujťvni skupnosti Ravne v tťh dneh /uključuje[o de-hi pri p(>s<»dok>itvi 981) ni dolge l4»kalnť Cťste Ui/nik. hkni» |j pa ()rídol>ívaJ() ludi projekt /a izgradnjo novega doma kntjanm. Ogradili naj hi gsi na lokac^i It obstoječega, a dotr;)janega doma pri <lru2niêiil osnovni ^ofi. Ti dve aktivnosti sta /adnji z le« tošnjega delovnega programa. ki KO g» - po mnenju predsťdnicť KS Ravne Erne < )bSteter - skoraj v celoti tudi uresničili.
Ceste jim řc nekaj let zapored narekuje porabo odmcr-jcnilî sredstev in ludi Iclosjc bilo lako. Posodobili so kar nekaj javnih poii oziroma lo-kainili ccsl. Poleg tega so as-1'altirali igriŠCc pri po-drui^niini jk)lí v /gornjih Ravnah 1er avtobusno poslaja-liSCe na Pristavi. /ii naks^be so porabili blizu 14 milijonov tolarjev, Nekaj denarja so pridobili iz proračuna občine Šoštanj,
glavnino pa iz tako imenovanoga ekološkega tolarja. V prizadevanja za ureditev pi^ti so se s priait ovoljiiimdeli5mvkJjuiili tudi koristniki eest.
»Vključujemo se tudi v prizadevanja za izgradnjo sekundarnega voda kanal izaeij.skega omre'^a. Nekatera gospodinjstva vspodnjem delu KS ob primarnem vodu se hodo na omrežje priključila žele K«. Približno I5t)
Predsetfn/ca KS Ravne Ema Obšte-ter: »Naše krajane težJ najbofj ne-rešena oskrba s pitno vodo.n
iLsoč tolarjev, kolikor stime priključek, je sieer kar zajema vso ta, a verjamem, da delim željo po nadaljnji ureditvi kaj^alizaeij-skihpoli tudi s krajam v preostalih delih krajevne skupnc^sti.«
Načrtov za prihodnje leto v KS Ravne Se nimajo. ObAtctcrjeva pravi, da i^.elje krajanov poznajo, a b<î izdelava del<îvnega pnv grama naloga novo izvc^ljenega odbora krajevne skupnosti. Prepričana pa jc, da bodo ti med prednostne naloge uvrstili naložbe. ki jim jih ni aspelo uresničili v iztekajočem mandatu.
»Predvideli smo Izgradnjo novega doma krajanov, Upam, da bo zadeva na^la svoj primeren trenutek v naslednjih Štirih leiih- Oi^sloječi dom jc namreč potreben temeljitih obnovitvenih del in po našem mnenju je smiselna gradnja novega na isti lokaciji, /.vodstvom občine smo o tem že precej razpravljali in obljubilo je, da bodo zamisel proučili. »Med prednostne naloge stxii tudi reSitevvpraŽ-anja (îskrlx: s pilno vodcî. V tem irenutku prav to najbolj žul i krajane. Po inlormjícijah, kijih ima, so priprave za pridobitev dokumentacije /a izgradnjo severne veje vodovo da v polnem zamahu, za to pa naj bi bilo v naslednjih Štirih letih namenjenih tO(} rai-lijonw srr »Zagotavljaje pitne vode je v naši KS res največja težava in Icrja čim hitrejše ukrepanje. Upam, da bo razpoložljiv denar in prispevki krajanov, brez katerih pd tako zahtevni naložbi ne bo šlo, zadoščali- Nenazadnje je žc tudi Čas, da nas v sirAem okolju nc poznajo le kol KS, v kateri urejajo in skrbijo le za ceste, ampak tudi po drugih pridobilvah. Čeprav se vlaganjem v asfaltirane poti ne bodo (bomo) mt)gli povsem izi)giijl i,« je sklenila pogovor predsednica K S Ravne Orna Obitctcr.
■ Tp
KS Šalek nadaljuje z akcijo
Pohvala za lepe rože
V petek /večer so se v prostorih gostišč«) Lipa v Saleku /brali krajani in krajanke, ki so letos lepo skrl>eli za mže na svo* Jih balkonih in s tem príp<»mo-gli k lepemu izgledu kraja. Na prav posebno prireditev jih je povabila predsednica sveta KS Sakk Vladka Jan, ki pravi, da je ite posebej vesela, ker so l)alko* ni na blokih v kraju vsako leto lepši.
To velja tudi /a okolico blokov in stanovanjskih hiš, /ato bodo akcijo ocenjevanja urejenosti okolja v krajevni skupn;)sii Salck nadaljevali, saj upajo, da bo tudi to vzpodbudilo krajane, da poskrbijo za prijaznejj5i in bolj cvctoč izgled kraja. Poslali so kar 48 vabil, kljub deževnemu večeru je prišla po pohvale več kot polovica povabljenih. Lastnike deveiih najlepše urejenih hiJ vkraju pa je posebna komisija prijavila za posebno priznanje, ki jih vsako leio delijo na Turistični zvezi Velenje. posebej veseli so bili. ker je po pohvalo prišla ludi 85-letna Krisii-
Kristina Oštir ima rada rože in naravo. Njen dom je obdan s cvetjem, ki jih goji in neguje sama. HJjub svojim 8S. ietom.
na Ostir, velika ljubiteljica rož, ki 5e vedno sama skrbi za cvetoč in lep izgled svojega doma.
V objektiv smo jo, skupaj s priznanjem, ujeli tudi mi.
■ bš
Koncert madžarskega zbora
VELENJE - V soboto, Í9. oktoJira, ob 19. uri ÍH» V Oi^etski dvonini (»hisl>ene ^ole IŤana Koruna KoŽelJskega nastopit Me&ani pevski /btir mesta Mako iz Madžarske.
Srce zbora je njegov dirigent, prof. dr. Mihal-ka Ciyorgy, ki je slovenskemu občinstvu znan po odličnih izvedbah njegovih zborov na Mednarodnem pevskem festivalu v Celju v osemdesetih letih. Z njim je povezanih tudi mnogo ve-
lenjskih pevcev, saj je svoje bogate umetniške i/ku.inje večkrat delil ludi spcvci Mešanega mladinskega zbora Šolskega centra Velenje.
Ciostitelj zbora na njegovem obisku v Velenju bo Šaleški akademski pevski zbor Velenje, madžitrski pevci pa sc bodo predstavili z zanimivim sporedom del KodaJyja, Bardosza, Purcel-la, Momevcrdija, Mcndelssohna, Schuberta in drugih skladateljev.
Abonmaji KC iN Veienje
Eni so za »smešno«, drugi ostajajo zvesti klasiki
V teh dneh v Kulturnem centru Ivana Napotnika vpisujejo alHinniaje za novo gledaiiškt) sezon«». Ibdl kUts so pripntvili več gledaliških abonmajev, ki so med Satečani naleteli na doher «Hlziv. Zlati al>onma, s katerim ponujajo oliiskovalcem vrhunske predstave v Ijuhljansketn Cankarjevem domu. Je že raz-prodan.
Do začetka lega tedna, kc so začeli vpisovali ncivc abonente, pa so prcxJaii ze preko 6()0 abonmajev, Med podjetji so sc tudi tokrat najlx)lj izkazali na velenjskem Premogovniku, kjer jc. kot kaže, veliko ljubiteljev gledališča. Lani sovccloti prcxiali 959 abonmajev, letos računajo na vsaj toliko.
»Lani jc bilo prehodno leto, ker smo vpeljali »zeleni abonma«, kije bolj zabaven. Lelosjc ta že dobro poznan. Lahko rečem, da je zanimanje za klasični gledališki abonma, ki ga imenujemo »lx:li« ali »rumeni«
zelo dobro. Kot kaže bo dvorana za beli abonma polna. To velja tudi zazelení abonma, torej ho prodanih vseh 3.^0 sedežev v dvorani,« pravi Marjan Ma-rinšek vodja prireditev v KC IN.
[n kakšen je program letošnjih abonmajev? »Tradicionalno jc. da je vsaka predstava od Šestih v abonmaju delo drugega gledališča. Kerjc gledališč več kol abonmajskih predstav, se trudimo, da vsako leto povabimo koga novega, lako sino letos povabili gledališče Koper, ki ga lani ni bilo. V zelenem abonmaju bo po dolgem času pri nas go-stwalo gledališče iz Zagreba. Iščemo različne popularne, uspešne predstave. Trend je takšen, da v klasičnem, belem in rumenem abonmaju, izberemo dve tretjini komedij, tretjino pa dram. V «zelenem« pa jc vse samo smešno.a Najmlajšim Že 15 let namenjajo tako imenovan »Pikin abonma«, letos bo večina predstavna obnovljenem
velikem cxlru. Op^vurjajo pi», da bodo tudi starši potrebovali abonma, da bodo lahko spremljali .svoje malčke. Lani sso jih prodali 194. računajo, da boza-nimanjc lelos vsaj tolik.šno.
Tudi letaš bodo predstave za «beli« in »rumeni« abonma ob ponedeljkih in torkih zvečer, predvidoma ob ker so to ljudje lepo sprejeli. Vendar pa vedno ne bo taki). Vzrok je v veliki zasedenosti gledališč. Tako ho že prva lett»nja abonmajska predstava na četrtek.
Šc to! Lani so ukinili mladinski abonma, kcrso bile predstave v večernem času slabo obiskane. Zato so mladim ponudili kar 5tMîdsioini popust za beli, rumeni ali zeleni abonma. Pripravljajo tudi tri organizirane mladinske predstave, dve i/ lastne produkcije, eno pa bo pripravilo velenjsko amatersko gleda-Ušče.
■ bš
Gvardjančicevi akvareli v galeriji KC IN
Bogato idejno sporočilo
V galerii Kult urnega centra Ivan Na|)otntkVe» lenje m> z ot>oritviJt> ra/stave del Hermana (»>^ir(l-jančiča. profesorja na ljubljanski Akademiji /a likovno umetnost, v petek /večer odprli prvo razstavo v novi galerijski sezoni. Ob otvoritvi akvarelov, ki so nastati v zadnjih dvajsetih letih. ckI leta 1982 do 2(>02. sta nastopili mladi harflstki Marina RuŽič in Katja Skrinar, dijakinji Srednje glasl>ene šole Veler^je. Tudi /atiK ker je slikitr-ju harfa najlepši inšturment. Mladi barflstki sta s pnigramom resnično navdu.šili. saj sta si izbrali tako klasične skladbe kot zelo mtKler-ne, ki so bile še posetný prijetne /n uho in ostale čute.
Slikiir je doma iz Gorenji vasi - Roteče pri Skofji Loki. Od leta 1987 do 1997 je bil dtx\;nt na Pedaga^ki akademiji v Ljubljani, od 1997 leia dalje pa je profesor na Akiidemiji za likiwno umetnost v Ljubljani. O razstavi in njegovih akvarelih 1er siceršnjem ustvarjanju kustosinja velenjske galerije Milena Koren Božiček pravi: »Herman (ivardjančič je po izboru motiva ostal tradicionalist slovenskega likiw-ncga ustvaijanja. 'la izbor ni bil zavesten, postal pa je zavestni del Civardjančičevc-gadela Spontanost predstavljajo tudi barve, Barvni spekter mu narekuje razpoloženje, čutenje, kije osnova njegovih skriv-nmlnih prostorov. Barve so vezane na asebni"» ikonografijo, ki pa je 2C\o spremenljiva. l ako lahko enkrat črna pomeni temo, temačnost, grtîzo in zle slutnje, drugič pa hdiko predstavlja povsem drugačno in optimistično napoved... Clvard-jančičcvi ak\'areli so tehnično zelo raz-
lični. Riizpon mirnosti, kijih nudi la lelinika, sledi ra/ponu avioijevih najglobljih občutij: od skrajnih risarskih rešjtc%' v potezi do prekrrvnih barv v tehnološkem delu. Bogato idcjno.sporočik) in pul-zrvnost dožiN'ljanja sc razkrivata takov delih, kjer je poteza široko razprta po vsej površini, kcit v tistih, kjer so potczit, prostor in zapis zelo racionalizirani ...«
Ćc ste zamudili otvoritev, nc zamudite razstave. Dela bodo v galeriji na ogled do 13. novembra letos.
■ bš
Herman úvardjanéič na otvoritvi razstave svojih akva-
re/ov v velenjski galeriji
Dobrodelni koncert Društva humoristov Velenje
Z glasbo do pomoči za Miha
Društvo Humoristov Velenje (DHV) seje tudi letos odločih», da ho pripravilo dobrodelni koncert. Tokrat l)i»do s prodajo vstopnic /bran denar namenili 8*letitemu Mihu, ki otro.Štvo |)reži>]Ja v invalidskem >ozičku, življenje pa l>i nJemu in družini močno olajšal stopniščni vzpe* njalec« siij je MIha vsakdan večji in težji, /^ito ga tudi prenašati po stopnicah domače hiše ni več lahko. DrugI humanitarni koncert DHV l>o v sredo, 20. oktobra, ob 17. uri. v večnamenski dvorani v Vinski (řorí.
Na koncertu bo nastopilo veliko glasbenikov, ki bodo zagotovo poskrbeli za lep glasbeno -
zabavni dogodek. Nastopili lx>do aasambli: Vitezi polk invalčkov, Braneta Klavžarja, Kvintet Dori, Modrijani. Sinovi Zagorja, ans. Robija Goličnika, ans. Vitezicc]jski,Ji^eiaSaIeja, Roben Cioiar Show band, Piujskih pet, Koradoin Brandi, Duo Maja in Bc^íjan, Rok in Polona Petovar, Karizma, Mateja jan, Davor B<írno-Nastopili pa bodiî tudi mladim dobro znani Sebastian in Foxy teens.
Vstopnice bodo po i.^(H) SIT, v prxidprodaji pa jih lahko kupile v Ciostišču I Iren Vinska Gora, Gosti.šču Lipa, TA Manager in Bistroju ,ložica.
■ bš
14
AKTUALNO
17. oktobra 2002
Marjan Klepec, direktor SRZ Rdeča dvorana Velenje
it
Pred nami je izjemno naložbeno leto^^
Znsinoju, d» bo v Sloveniji hia 2(HM evropsko ni kom dno prvenstvo. Tck-tnov»nJe iw r»/tleljťiio v ^tiri skupi* nc in srťCflnja cnc od prcdtvkmov;)!. nih skupin IhkIo v velenjski Rcicćidvo-mní, ki Jo nameravajo prih<»dnjc Ivto temeljilo prenovi H. Prav lit ko v Športno rekreHcijskem /stvodu RdeCa dvo* rana tr leto 2003 načrtujejo še obnovo in razširitev pcjkrileua haxena v Ve* lenju. O tem smo sc pr^ovarjali zćU rektorjem zavoda Marjanom Klup» cem. na zadavljena vprašanja pa ju takole od {govoril:
0Ze kar »ekaj je od (akraJ, kosfem
športnih ohjtkiih opravili kaks/ia večja
dv/a.
»Vse kaže, da je pred naSim zavadom izjemno naložbeno Iclo. V izde-lajieni sftídnjcročncni razvojnom programu Sporlnih objeklov. ki jih imamo v upravljanju, smo leia 2003 predvideli prenovo in raT^irlicv pokriicga bazenav Velenju, evropska rokometno prvenstvo pa je priložnost, ki jo bo-Q10, upam» jzkorislili po najboljših moćeh. Naj ob tem 5e povem, dav zadnjem Času kar LispcSno sledimo zastavljenim ciijcm. Poleg del. potrebnih za obratovanje pokriiega bazena, v teh dneh zaključujemo preurejanje balkona jug v Rdeči dvorani, kjcrb(.>-mo uredili mini dvorano za aerobiko in potrebe borilnih veščin.« 0 Kaj predvideva prenova in razširitev
pifkrit^ hozena?
■»(^epravna c^bstojeCem pokriiem bazenu sicer vsako leto izvajamo nujno poircbna vzdrževalna dela. la kljub lemu zadnjih 17 let obratuje na pol urejen. Prenova poleg obstoječega pokritega bazena predvideva Se di^gra-
ditev manjšega bazena, v katerem bo voda toplejša, nižja bo tudi gladina vode. Večji bazen naj bi uporabljali predvsem rekreativci, manjšega iiepla-valci. Na novo bomo uredili gardero-
"Posegov v dvorani ne bomo /zvd* jali te za potrebe evropskega rokometnega prvenstva, ampak bomo s temi izboljšati tudi vadbene pogoje vsem domdčim športnikom
in rekreativcem.«
be m približno 16(1 obiskovalcev naenkrat, kar je za taksen objeki, koi je danes, dov<5Íj. V prosloru nad garderobami bo na približno 115 kvadratnih metrih filnes, bolj primeren zarc-krcalivcc. manj za aktivno i^porUiikc. Icmeljilo bomo prenovili Že savne. Jeh bo več kot jih je sedaj. Icnm primerno večji bo tudi prostor z^nje. »
fa v tajanja smisefiia gtede na to, da ttaj i>i ur&fiii vodni pork na območju RK Jezero?
»Ocenjujemo, da so. Na območju RTC .Tezcro skorajda ni proslora za rekreaci jo, več ga je za rekreacijski lu-rizem. Mi pa pričakujemo, da bodo največji kcristniki preurejenih pr<«tc> rov pokritega bazena šc vedno klubi, iiruštva.Sole in udeležcnci preventivne rekreacije. Ta objekt bo .sestavni del infraslrukture tnesla Velenja, Bo Siriega pomena, ponudba b^") cenovno ugodnej.ia. /-aradi raznovrstnosti le pa -menimo - bodo zahteve po vlaga-njili nianjie kot so za obraiwaiije bazena danes.«
#	7.ah'iek preureditv^riih de! nařríuje prihoiinje !đo. Denar imate? '»Prejšnji torek je Svet Mestne občine
Velenje v prvetn branju sprejel naŠ načri in zanj ztiotraj proračuna za prihodnje leto zagotovil nekaj denarja^ Na razpisu ministrstva za Šolstvo, zadanost in Sport smo že pridobili 20 milijonov SIT Pripravljamo investicijski program, na osnovi katerega bomo kandidirali za pridobitev sredstev pri iundaciji za financiranje šponnili organizacij. /Ca podobne projekie pa .se občasno najde denar tudi na ministrstvih za finance ter gospodarstvo. Pričakujemo, da bomo pred začetkom postopkov za oddajo naroČil pridobili vso potrebno dokumentacijo in jamstva. V nasprotnem primeru javnega razpisa za oddajo naročil po zakonu ne moremo izvesli.«
#	Rdtča dvorana, lakšna kot je danes, najhri ne ustre^ff ».vpm merUom fJvrop-ske rokometne zveze. Kaj ho pridobiía s prenovo?
«Preden cxigovorim na va5e vprašanje, naj poudarim: ne glede na to, da nani je uspelo prid<ibiti organizacijo nekaterih lekem skozi Šivan kino uho. je izkazano zaupanje priznanje delavcem, ki delamo v Športu v Šale.^ki dolini: od nepoklicnih do poklicnih športnikov in nenazadnje rudi za upravljal-cem športnih objektov. loje ena od velikih priJožJíosli za postKJobitev našc ŠpiJrine infrastrukture in upam. da jo bomo znali kar najbolje izkoristiti. Drži. da dvorana, ki je bila zgrajena pred 27 leli. ne ustreza merilom Evropske rokomeine zveze. Konec letošnjega jujiija, ko je bilo znano, da bomo videli tekme tudi pri nas, smo pridobili zaiiteve Evropske rokomeine federacije in začeli priprave na ustrezne projekte za premwo in raTŠiri-tev Rdeče dvorane. Uredili bomo nove 1er zahtevam Časa, športnikov in retreat Ivccv potrebne garderobe, nekatere druge prostore, posodobili lalne obloge îta galerijah, uredili prezračevanje dvorane, zagotovili iribune za spremljanje Športnih prireditev in podobno. Ob tem moram naglasiti, da dvorane ne bonit^ prenavljali in širili le za potrebe evn^pskega rt>konietne-ga prvenstva, ampak bomo projekte pripravili tako. da k) uporabna za vse športnike in rekreailvce ludi po tem prvenstvu. Jasno pa je, da bomo upoštevali merila, da bt>mo lahko prvenstvo skupaj z Rokometno zvezen Slovenije in domačim rokometnim klubom tudi izvedli. '/. veseljem ugotavljamo, daje la športni objekt žc danes eden od p(îmembnili cenlrt^vv Velenju. kjer se aktivnosti dogajajo vsak dan. Dvorana je praktično poUia od 7.
do 22. ure, seveda bolj v času. ko občani pi>trebujejt) pokril prostor za vadbo. S prenovo in razširitvijo pričakujemo, da bo izkoriščenost dvorane še večja kot je danes. *>
#	KûUko hodo staia vUt^nja in od kod denar?
»Zaprenovi> in razširitev Rdeče dvorane bomo - po ocenah - namenili največ 40CI milijonov tolarjev. Ker je ev-rc^pskc^ iv^kometHi^ prvenstvo projekt Slovenije, pričakujemo vsaj polovia> denarja iz republike. Vsaj tako smo se pogovarjali z Rokonielno zvezo Slovenoje in pristojnimi ministrstvi, ko smo projekte začeli skupaj pripravljati na evropsko rokometno federacijo. Ce temu ne bo lako. seveda ne bomo v/trajali pri svojem, ampak bomo vse prilagajali razpoložljivim sredstvom. ^
#	Kdaj ho'^e zp<^eti de£a in ali ho takrat dvorana zaprla?
»Časa imamo za izvedbo projekta malo, saj se začenja prvenstvo konec januarja 20i)4. Začetek del načrtujemo aprila, končali pa naj bi jih sredi oktobra prihodnje lelo, Zaradi p<«c-gov dejavnasti klubov in društev ne l>o o krčili ali morebili dvorano celo zaprli«
#	V zadnjem (V.«i se veliko govori o tem. da hi rad ktipil Rdeào dvorano za irvo-je potrehe Mercator. Driijo f^ovorice? »Tudi sam sem jih slišal, vendar
kakšnih pogovorov., najav ali povpraševanja za kaj takega ni bilo. Osebno menim, da bi bilo škoda, če bi Ju ua^dili prodajni cenier. Prepričan sem. da je dvorana prav zaradi lokacije, ki je dosiopna vsem. lako izkoriščena. Seveda pa o tem nedt>ločanK>zaptís]e-ni zavoda, ampak ustaiuwiieljica. Dvomim. da bi tisli. ki bi kupil Rdečo dvorano, to najprej preuredil v nakupovalni cenier, nato pa plačal za objekt še 2 ali2,.5 milijona SIT. »
■ tp
Uspešna zunanja presoja certifikata kakovosti ISO 9002
Ne le V Šaleški dolini, tudi drugod
Podjetje Habit, d.o.o. je hčerinsko podjetje Premogovnika Velenje. Osemnajst zaposlenih se ukvarja z upravljanjem, prometom z nepremičninami, gospodari s samskimi domovi, stanovanji, garažami, lokati v lasti Premogovnika Velenje, ureja najemna razmerja, nudi storitve inženiringa ... V Šaleški dolini upravljajo s polovico stanovanjskega fonda, vedno bolj pa se pojavljajo tudi drugje. V zadnjem obdobju še zlasti v Mozffju, Nazarjah in Rečici ob Savinji. Njihov cilj je postati in ostati najboljši ponudnik tovrstnih storitev v tem okolju in tudi širše. Kakovost potrjujejo s certifikatom ISO 9002.
Izobraževanje se obrestuje
Obrestuje se jim tudi to, da pri delu ne pozabljajo na izobraževanje zaposlenih. »To izobraževanje teče v dveh smereh: stalno in sprotno, da smo v toku z dogajanji in zakonodajo na tem področju in tisto, s katerim pridobimo certifikate, ki dokazujejo usposobljenost in znanje na področju, ki ga opravljamo. Kar dva od osemnajstifi imata certifikat, ki dokazuje njuno usposobljenost za promet z nepremičninami, dva sta opravila izobraževanje pri Gospodarski zbornici Slovenije, eden pa se ta hip
izobražuje v Ljubljani,« Je povedal direktor Habita Franc Slatinšek.
Lažje korak po korak kot naenkrat
»Lastniki so z nakupom stanovanj kupili tudi skupne prostore In naprave v stavbi, v katerih so. In tako kot skrbijo za svoja stanovanja in jih vzdržujejo, je treba skrbeti in vzdrževati tudi skupne prostore in naprave. To ni ravno poceni in tudi vsega ni mogoče postoriti naenkrat. Veliko lažje je te posege izvajati postopno, vsako leto nekaj. V tem času z lastniki, ki se odločajo o tem, kaj bodo postorili in s katerim
izvajalcem bodo sodelovali, pripravljajo plane in to za več let naprej. V Habitu veliko pričakujejo od nove stanovanjske zakonodaje, ki se pripravlja. »Zakon naj bi bil sprejet naslednje leto. Med drugim predvideva namensko zbiranje sredstev za vzdrževanje skupnih prostorov in naprav. Poleg tega pa prinaša še eno novost. Nanaša se na odločanje lastnikov na zborih lastnikov. Če na prvem zboru ne bo vsaj polovica teh, bo moral biti v štirinajstih dneh sklican nov zbor, ki pa bo lahko ne glede na število prisotnih lastnikov odločal z navadno večino,« nam je razložil
tehnični vodja Habita Anton Vetrih. Habit ima tudi novo položnico.Taje taka, daje na njej zabeleženo in razvidno vse, od tistih »klasičnih« zadev, tokovine, obratovalnih stroškov
do dei po pogodbi. Iz nje se da razbrati vse, kar se je »dogajalo« na objektu, v katerem je stanovanje.
Vedno dosegljivi
Na področju upravljanja z nepremičninami so dosegljivi 24 ur na dan! GSM: 041 665 223. Pri tem je treba posebej poudariti, da se ne ukvarjajo samo s posredovanjem pri prodaji ali nakupu nepremičnin, ampak vam lahko pomagajo v vsaki fazi tega postopka, lahko tudi samo pri pripravi pogodbe ali z nasvetom. Habitov »dežurni« pa se bo oglasil na GSM 041 646 721.
Sedež na Kersnikovi
Habit d,o,o, ima sedež v Velenju, na Kersnikovi 11. Z lahkoto jih najdete, če poznate Erin Vis a Vis. Kartam blizu so.
17. oktobra 2002 "^H'AS
OGLAS
15
V sredo, 23. oktobra
ob 9. uri
I N
R
0VELENJE
V novem nakupovalnem centru vas
čaka pestra ponudba

dm
■
drogeriemi	H AQ^
9

KRAGOLNIK & co. d.0.0. ZLATARNA KRAGOLNIK
I N
®
r
STEN v TIME 'Restcprccjjc
TňOOVOfA S tmAMZ
I NT
PAR

16
POTOPIS, ZGODBA
"«te
17. oktobra 2002
AA - ena izmed poti rešitve
Združeni v skupino smo močnejši od alkoiiola
Deževen dan je kol oalaSi za razmišljanje» ko si ćlovck vzame Cas 72 liste sivari» za kaicre ga prej nI bilo, če bi bilanc bi přislal lam, kjer sem, v alkoholu. Maja življenjska zgi>dbaje podobna li-sťiCcri m drugim. Ne Spori nik, zmeren pivce, dru^Jnski oće, upokojence nisem nikoli niti pomislil, da bom kdaj poslal odvi.^n od alkohola- 'loda kako hilro padeš v kremplje lega zid. Se pre-densezavesse znajdeš v začaranem krogu. Včasih človek pt)lre-huje zelo dolgo, da pride do spoznanja. da je na razpotju, ko moraš nekaj storili, sicer osiane brez službe, družine ali pa prIsianeS na predzadnji sirani lokalnega časopisa. Preden sem nehal pili. sem bil prcfinjen pivec, okolica sploh ni opazila, da sem odvis-než. /£ re.s, dii se nisem opijal do nezavesti In hodil po cesii sem 1er ija, loda popili sem moral do neke meje, ko sem se poCuiil fajn«. Vendar se je la meja zmeraj bolj oddaljevala in so bile količine popi lega alkohola zmeraj večje. Potem sem nekega dne pričel se.^levaii količino popitega alkohola in takrat sem se resnično usirašil- Toda najtežje jc šele prii^lo. Priznali s<imemu sebi. da sem odvisnež in sprejeli odločitev, da pričnem dan brez kozarca. Okolica .sploh ni opazila, da Sem odvisneŽ. Mogoče zaradi tega, ker so tudi oni radi pogledali globoko v kozarce, ý^ne pa so nekaj drugega. Nekako po lednu abstinence me jc vpra^ila. aii .sem bolan, ker sem nekako drugačen. Seveda sem bil drugačen. ker sem bil popolnoma irezen.
V tem času sem v lokalnem ča.sopisu prebral članek o anonimnih alkoholikih in si rekel, pa poglejmo, kako vsa slvar deluje. Sel sem na .srečanje, kjer se nas je zbralo kakšnih pelnajst. bilo je tudi nekaj žensk. Nekateri znani obrazi, za kalere ne bi nikoli pomislil. da so odvili od alkt^lu^la. toda iz njih je vela neka prijaznost, sproščenost, prLstnasl, veselje, neposredn<5si in neprijeten občuiek, kiga imaš, ko srečaš nekaj novega je izginil. Vsi zbrani, pa smo imeli skupen cilj, prenehali pili in smo tudi prenehali.
Skratka AA je ena izmed poti re^ilve iz brezupnega položaja, ki gaje piwzročil alkohol. Tudi Ti, ki b(x^prebral(a) vršilce, si se gotovo kdaj vprašal ali si alkoholik. To boš ugotovil, le na en način. Ko boA zbral toliko poguma in iskrenosti, da si boš priznal, da ne moreš brez alkohola, iz lastnih izkušenj vem, kako prekleto težko je sloriii la odločilni prvi korak, loda brez lega ne gre. Slej ko prej se boš soočil z resnico, loda lakrai bo mogoče Že prepozno. Vabim 'Jie. pridi v skupino AA in skojpaj pričneva en dan brez alkohola. Pri piiju ni važen tretji, peli deseli kozarec. Važno je, da ni prvega. Tudi sam sem pričel z enim oziroma prvim dnem, ki je prera,«lcl v šesl mesecev in upam, da bo Še veliktv krat po Sesl mcsecev. Lahko piješ mesece, leta vendar pa Te naskrivaj le zanima, ali si alkoholik. če ne moreš nadzorovali pitja, če piješ več ko( si pripravljen priznali je možno, da si alkoholik. Ko izrečem to be.sedo. mislim na osebo, ki jo je prizadela
bolezen, kajti alktUiolizemje bolezen, ki ri neprestano oži'lVoj svet. dokler ni edina želja in edina resničnasl alkohol. Mogoče je sedaj pravi čas. da stopiš na pol. ki 'R* bo pripeljala do legii. da boš spel imel družino, ki le bo imela rada, da Te bodo v službi upa^ievali. da boš bolj zdrav In tudi je.seaske bar%'e bodo lepše, kajti veliko c»d nas je to že občutilo, saj so med nami tudi laki, ki abslinirajo že dcscl lel in več.
In kako deluje AA. 7-apisal bom preambolo, ki Ti bo povedala vse.
Anonimni Alkoholiki so skupnost moških in žensk, ki si delijo izkušnje, moč in upanje lako. da bi rešili svoj skupen pn^hlem in pomagali ludi drugim, da bi ozdraveli od alkoh<^lizma. Edini pc^goj za pripadnost .skupnost i je želja, da bi nehali piti. Članarine in pristojbine ni. Vzdržujemo se z 1 al nim i prispevki. Skupnost AA nI povezana z. nobeno sekto» veroizpovedjo, politično stranko, organizacijo ali uslanovo. ne želi se vpletali v nikakršne .sp<ire, ne zagovarja nobenih stališč niti jih ne zavrača. Na^ glavni namen je. da ostanemo trezni in tudi drugim pomagami> do Ireznosli.
Na lem principu deluje skupnost AA. Program je sestavljen Iz dvanajstih korakov (o korakih mogoče kdaj dmgič), ki .so pripeljali na tisoče ljudi do tega. da so prenehali piti. Mogoče bo to uspelo tudi Tebi. Dobivamo se vsiik ponedeljek ob I& 15 v Domu za oslarele. Informacije pa je možno dobili na iclcim 040/750-841.
Bivši maliganček
MODROIBIEILA KRONIKA
Vlomilec v Podkraju
VELKNJE. 9. oktt)bra - V noči na sredo jc bilo vlomljeno v zgradbo pokopališke dejavnosti v Podkraju- Vlomilccjc odnesel 10,000 tolarjev gotovine, deset litrsko pasodo za goriva in 10 mc-trcw laksa za kosilnico.
Odnesel predal blagajne
ŽALEC, 11. oktobra - V noči na petek jc ne-znancc vlomil v gostišče v Prekopi. Oskrbel se jc s cigareti, cxlncscl pa je ludl predal registrske blagajne z nekaj menjalnega denarja. Lastnico M. S. jc oškodtwal za 50.001) tolarjev.
Odnesel Izkupiček
ŽALEC, 11, oklobni - Vpelok med 14.30 in 19. uro jc neznanec Iz pisarniških prosiorov Merkurja Lcvcc íxJncscl izkupiček jutranje izmene vvrcd-nosti Í7K761 tolarjev.
Delal bo
ŽALEC, 12. okt<ihra - V noči na soboto je neznanec prišel do hale hmelja v Laikovi vasi in lam vlomil v priročno skladišče. Na škodo M. V. je odtujil za okoli 115.U00 tolarjev različnega orodja.
Vozilo se je prevračalo
VELENJE» 12. oktobra - V sc^boto ob 12.23, ,sc je na glavni cesti Arja va.s - Velenje, izven naselja Velika Pirešica, zgodila hujša prometna nesreča.
26-lcim O. B. iz okolico Vclcnja.jc vozil iisebni avto proli Velenju. Ko jc pripeljal v levi nepregledni ovinek, je na mokrem cestišču izgubil oblast nad vozilom, zapeljal desno seestc na travnik, kjer seje vozilo vcčkral prevrnilo. V nesreči seje voznik hudo iclcsno poškodoval, sopotnika v vozilu, oba stara 26 let, B< V. in J. V. Iz Velenja, pa sta ulrpcla lažje lelcsne pa^kodbe.
Ranjena motorista
POLZELA, 13. oktobra - V nedeljo ob 9.30 se je na regionalni cesti Polzela — Rečica ob Paki, zgodila prometna nesreča, v kateri sla dve osebi utrpeli hude telesne poškodbe.
23-lctna N. Š. iz Podgorc je vozila kolo z motorjem proll Podgori. Kol sopotnik je bil na vozilu 18-letni T. U. iz Leiu.<a. Zunaj naselja je pri-
peljala po blagem klancu navzdol v levi nepregledni ovinek, kjer je izgubila olilast nitd vozilom ter zapeljala izven vozišča in irčiki v skalnato na-brežino. Pri trčenju sta voznica in sopoinik utrpela hude telesne poškodbe in sla bila odpeljana v celjsko bolnišnico, kjer sla ostala na zdravljenju.
Med vožnjo nisla uporabljala predpisane varnostne čelade.
Osumljenci policistom znani
VELEN.IE, 14. oktobra - V ponedeljek zjutraj so velcnj.ske policiste seznanili o dveh vlomih, enega v prostore podjetja Omega in drugega v pro.siorc medobčinskega društva gluhih in naglušnih. Vlomilci so iz prostor(w odnesli nekaj avdio-video opreme, med drugim dva iclcvizor-ja in računalnik ter nekaj manji>lh prcdmeu^v. Zc po dveh urah so policisti storilccm prišli na sled, vendar okoliščine ^ raziskujejo.
Danes preventivna akcija policije
Videti in biti viden
VELENJE, 17. i)klol»ni - Policisti PP Velenje bodo skupaj z delavci APS danes (Četrtek) izvedli enodnevno preventivno akcijo z naslovom Videli in biti viden. Delavci APS bodo v njihovih prostorih opravljali brezplačne prevede na.staviivc luči na vozilih,-sodelovali pa bodo ludi v nekajurnem nadzoru skupaj s policisti na terenu.
Posebna pozornost bo v preventivní akciji z naslovom Stopimo iz teme namenjena tudi peScem. Delili jim bodo kresničke in drug preventivni material, Poticisli bodo posebno pcr/omasi oameniJi starejSim asebam in otrokom zlasti v jutranjem in večernem času. Kso-delovanju so povabili ludi SV? Velenje in SVP Šof^tanj.
Bflf smo v deželi na koncu sveta
Za gosiilelje 35. svetovnih Iger Jsolskih otrok, ki so bili izjemm^ prijazni, pa hi le težko rekli, da tudi dotni organizatorji, saj je pri organizaciji Škripalo na večih straneh. Z uvodnimi organizacijskimi težavami seje velenjska ekipa srečala že i^b prihc^du, .saj smo morali na akreditacije In na ključe na^ih soh čakati zelo dc^lgo. Nekaj članov ekipe je na akreditacije Čakalo celo dva dni, pa še potem je bilo za Kitajce očitno nemogoče nanje pravilno napisali naki imena in priimke. Z manjšimi In večjimi organizacijskimi težavami smo se nato srečevali vse do našega odhoda sTajvana, a smo v to oddaljeno deželo vendarle prišli predvsem zaradi šporlnih Iger In druženja in smc^ večino teh te?av vzeli kot nujen sestavni del teh Iger in j>e zaradi njih nismo pretirano razburjali. Ko bi se človek že lîoîel razjezili, so nas mladi tajvanski spremljevalci vedm^ zncwa razorožili s Širokim nasmehom, čeprav nikoli nismo bili pt)-pi^îlnoma prepričani, kaj se za nasmehom skriva. Sobe študentskega oziroma mladinskega hotela so bile prej skromne, kol raz-ka^ne, bile pa so vse klimatizirane. kar je za nas pomenilo pravo odrešitev. Le težko si predstavljam. kako bi v tej vročini In vlagi preživeli icli osem dni,če ne hi bilo klimatskih naprav. Na Tajvanu Imajo te naprave prakiiCnt^ v vseiï prostorih in tudi liste najbolj majhne in zakotne trgovine in drugi lokali, ki smo jih obiskali, so opremljeni z njimi ali pa vsaj z velikimi ventilatorji, ki z mešanjem zraka omogc^ajo kolikor
toliko normalno življenje (zlasti za ljudi nevajene tega p^Klnebja). Pri uporabi klimatskih naprav celo pretiravajte, saj je v vseii pros-torih izredno hladno, tako da je za teb pravi šcik. ko vslopišv prt>R-tor. še večji pa, ko ga zapustiš in se srečaš s suhtropsko klimo v vsej njeni razsežjiosti. Zdaj šele vem, zakaj je na Daljnem vzhcxiu mogoče na vsakem koraku kupiti pahljače, prav gotovo pa se lahko 7. lepim zaslužkom na otoku pohvalijo tudi izdelwak t in monterji klimatskim naprav!
Novo presenečenje je naša ekipa doživela, ko smo vstopili v veliko jedilnico hotela, kjer na.s jc na okroglih mizah čakala večerja. Utrujeni In lačni po dolgi poti smo si zaželeli tople hrane in pred našimi c^i smi> imeli okus-no hranil Iz kitajskih resti-ivraclj« kakršne poznamo pri nas. Pa ni bilo lakof Ilranajc na pť)glcd izgledala lepo, a ni bila niti malo primerna za naŠa usta in še manj za naše žeknJce, Otroci st> seveda takoj začeli zmrdovati, zato smo jim morali odrasli spremljevalci dajali dober vzgled in jih pregovarjati, da je ireba na potovanju uživati tirani> dežele, ki jo obiskuješ, a ni in ni šlo. Kljub xni-du In ludi slabemu občutku, da za|>uŠčamo polne mize. in da si bodonašigii>tltcljlo nas ustvarili kaj slabo mnenje, smo pustili skorajda nedc^iaknjene p<«ode s hrano-Tudi v naslednjih dneh ni biio nič kaj boljše, čeprav se je vmes našla tudi hrana, ki je bila primerna tudi za naŠ okus in večina Evropejcev se je prehranjevala v McDonaldwn'ih restav-
racijah, ki jih jc hvala bogu na 'lajvanu mogoCx srečali na vsakem kckraku. Zanimiv je bil tudi način delovanja le restavracije v našem hotelu, saj so bile za vsako repre zenlanco vnaprej pripravljene mize, na katerih nas je čakala pripravljena hrana, in Č-eprav so bili ter-mini za obroke nadvse kratki, je bila hrana ponavadi hladna. Zajtrk je bil že ob
Razdetjevanje sob.
Kitajska hrana na taivanskih stojnicah.
6.30, čeprav so se tekmovanja začela Šele ob dcvell ali deseti uri. /a zajirk smo vedno dobili tudi pečena jajca, ki so bila najbližje našemu okusu^a je hladna pečena jajca le težko jesii. Dan po tekmovanju je predstavnica celjsko ekipe pr^'ttila organizatorje, če bi lahko člani njihove ekipe prišli na zajtrk nekoliko kasneje in bi jajca spekli Šele po njihovem prihodu. Šef kuhinje ji je prijazno In z nasmehom oilgovo-ril, da seveda laliko pridejo na zajtrk ludi kasneje, ajajca ix'>do kuhat]) spekli ob 6.31) In niti minute kasneje, saj bijfm.^icerzmo lili njihov delovni riiem. nekaj smo Evropejci inšc zlasti Slovenci pogrešali na Tajvanu: pri nobenem obroku nismo dobili kruha in brez kruha si je naše
prehranjevanje le težko predstavljati. Na mizi sta nas /z zajtrk sicer vedno čakala dN'a zavitka loasia. ki pa je bil na pogled In tudi na okus le napol pečen, zaloga je bibpcUrebno opeči, a kaj, ko sla bila v jedilnici za več kol dvesto ljudi le dva pekača In je bilo .skorajda nemogoče priti na vrsto, da bi si toasi <ipekii. Zít odrasle, od katerih smo imeli nekateri dovolj rezervne hrane kar na sebi, prehranjevanje niti ni bil največji problem, slabše je bilo za Športnike, saj so imeli naporne lekme in prazna vreča le težko sloji pokonci, kaj šele tekmuje. Kol Žc rečeno, smo si pcv magali z McDonalds! in s sadjem, pa seveda s sladkarijami, čipsi in še čem: vmes pa je bi! tudi kakšen obrok, ki je prijat tudi našemu oku.su. Organizatorji pa so dobro pi'iskrbcli za vodo, saj smo je vsakodnevno dobili po več litrov za vsakega udeleženca. Voda izvodovi^daje namreč na 'lajvanu primerna le umivanje, sicer pa so nam svetovali, da naj je ne uživamo, če ne želimo imeti prebavnih molenj ali Se kaj hujšega. Ne samo Športniki, tudi spremljevalci, smo morali popili precejšnje količine tekočine, saj .smo se zaradi STočIne In vlage zelo potili in smo morali izgubljeno tekočino stalno nadomeščati, da ne bi prišlo do de-liidracije. Zag^ilovt> bi le težko dehidrirala« naša oblačila, saj .smo bili stalno premojeni In smo morali ludi spremljevalci na dan zamenjali vsaj dve ali tri majice.
■ Damijan Htjajič
HOROSKOP
Oven od 21*3» do 21*4
Bližali se bodo prazniki in prve kralke počitrrice, vamps sploh ne bo vseč. kc bo treba narediti načrte 73 prosie dni Tokrat ne le po lastni krivdf, saj bo pri planiraniu spetprtâlo do nesoglasij s partnerjem, Ka2e pa, da boste tislj. ki irnale otroke, već kot u2cv3[l v njihovi druSii Ftskusiie kolikor se bo le da(o porabiti na delo m odlřite skrbi Vsaj za ná2\ dm. Boste videli, kako močno se vam bo izboljšalo poíuQe m razpolo2enie Med letom se namreč vse preveč obremenjuje le 2 delom.
Bik od 22.4. do 20*5*
Trma vam tokrat ne bo veliko pomagala. Dosegli bo^e svoje, a vam bo 2e kmalu krepko 2al Tako zelo,da boste še oDjoko-vali odločitev, ki ste jo izsilili Porušite rešiti, kar se rešiti da. drugega vam tudi zvezde ne morejo priporo&ii Pri tem vse-tďkor pobite ponos m obr7dajle svoj dolgi jezik. ssj dnjgače preprosto ne bošlo.Keka] več ponižnosti in pretKanostivodnosibssorodnikivam ne bi škodilo. Nekateri pač te^o prenesejo krinke
Dvojčka od 21.5. do 21*6.
PniTi jesenski mraz vam bo Sel krepko na Jivce. ker vam prav nič v leli dneh ne bo šlo tako. kot si délits. Krivili boste vse okQíi sebe, le svojih napak spet ne boste želeli videti. Saj ne, da SQ velike, pravzaprav so majhne. Velike jih defate vi, ker pričakujete preveč Tako od svojiti najdražjih kot od sebe Ce boste 2elje spustili na realna tla. bo vaš vsâkdan vaše počutie pa prešerno Ob koncu tedna vas čaka zanimiv izlet in družba, ki vas bo spravila v dobro voljo Finance pa ne bodo najboljše, zalo bodite bolj varčni
Rok od 22*4. do 22*7*
Prihod jeseni bo verjetno povzročil nekai zdravstven iti težav, ki bodo prehodne narave Ce boste iskreni do sebe. si boste v naslednjiti lahko lahko priznali, da ste lahko s svojim žlvlj^jem kar zadovolini. Pa čeprav ne gre vse tako, kot si sami najbolj želite Vseeno je splet okoliščin za vas več kot ugoden, le nekaj vam resnično manjka Več ljubezni Tudi to bi lahko imeii, če bi komu pustili blizu So izkušnfe pustite prevečbndfyh spominov^
Lev od do 23*3
Zvezde vam bodo v nasledniih dneti zelo naklonjene, če ne boste počeli nič takega, kai bi vam lahko povzročal o škodo. Zelo neugoden čas za posle in uradne zadeve se bo končal v začetku prihodnjega te^. Pravzapiavbi bilo za vas daleč najbolje, Če bi si čim pre) vzeli vsaj n^j prostá dni. Ce to ni mogoče, postorite le najnujneiše. čim manj pa se ubaďaite z dolgoračnimi posli Finance • denar, ki ga že nekaj časa pnčakujete, vas bo razveselil šele drug teden
Devica od 24* 8* do 23* 9.
Včasih sevam zdi, da vasnitiče ne razume. 2al boste^et padli v eno od takiti obdobij, ko si boste najbolt želeli mir pred vsemi, pred celim svetom 2é ne bo Slo. VsakcÈojikvam bo prinašal naloge, ki jim boste t^ko kos, vseeno pa se boste trudili Vzpodbudna novica vas bo dotiiteia nepripravljene, pričakujte jo ob koncu tedna. Dala vam bo nov eian m kar čez noč se bo vaše poč^Jtje ne le spremenilo, celo popolnoma obrnilo. Skrivnost čuvajte še nekai dni le zase.
Tehtnica od 24* 9* do 23. 10.
Dolgo vam je uspevalo, da ste Ifudi okoli sebe držali na vrvici m dosegli prav vsako muho. ki ste si jo zapičlli v glavo. Počasi se bo to prenehalo, sai vas bodo spregledali ljudje, ki imafO mnogo večji vpliv kot ste ga doslej imeli vi Mirnt ne boste več. saj vas bo strah za pritiodnost Lfpravičeno. hiačrti. ki so zelo veliki, se lahko hitro spremenijo, kar bi tuf^ za vas pomenilo velik osebni poraz Pazita komubostezaupali, kai se dogaja. Ljudje so ludiriaščevaini.
ikorpilon od 24*10 do 22*11*
Mirni, ^orajda že prespokomi dnevi, se bodo nadaljevali Pred vami je še eden od povsem povprečnih in pretežno ne-napornih tednov Vse bo minevalo brez naglice in prehudih stresov Partner se vam bo posvečal več kot sicer, kar vam bo mo&io godilo. Bo(j, kot mu boste pcď<azált m priznali. Pa čeprav bi si zaslužil kaj več Tudi izkazovanja čustev se nekateri morajo naučiti. Če negre drugače, poiščite kakšno dobro knpgo, ki vam bo odprta oči in vam povedala, kako pokazati, da ljubite m daste liubijem.
Strelec od 23*11* do 22*12*
Veliki načrti se vam bodo seveda moQII po glavi tudi v prihodnjih dneh Poskusite jih reševati kar se da sprod, pri tem pa se nikar preveč ne zanašajte na kolege, ki so vam ponudili pomoč. 2e večkrat ste spoznali, da je najbolie, če se zanesete nase In na svoje najbližje Ti vas tudi v teh dneh nebodo pustili na cedilu še več. polozall vam bodo. koliko jim pravzaprav pomenite. P^ čeprav tokrat tudi s finančno iniekciio. ki je sicer niste vajeni fónec tediase od-zovite vabilu, sai vam bo vesela dfu^a več kot godila
Kozorog od 23*12* do 20.1«
Vsi okoli vas bodo govorili ie še o počitku in mini, ki si ga želijo, ker je življenje vedno bolj noro. Vi pa boste polni energije in novih idei. Tudi če boste želeli, jih ne bo mogoče t^o hitro uresničevati, kot bi jih lahko. Nekaj birokratskih ovir vas bo rahlo vrglo iz tira. a vseeno ne boste popustili Ce ne bo šlo drugače, na^ prestavite za kakSen teden m uživajte v naravi. Ta vas bo kar sama vabila, začuda pa si boste v naslednjih dneh vzeli več časa zase in za svoje najbližje kot sicer.
Vodnar od 21*1* do 19*2*
čeprav ne boste priznali, boste nekomu od prijateljev zavidali niegovo srečo. Kmalu paboste spoznali, da je ta le navidezna m da pravzaprav vi nmte nič n'tanjše sreče v ljubezni Ravno zaradi tega poznanja boste spet znali ceniti, kar imate. To boste celo zelo očitno pokazali vašemu partnerju, ki bo nad vašim obnašanjem najprej šokiran, ko se bosta pogovorila pa povsem pomirjen Potrudite se, da boste prepričljivi m duhoviti, kot znale biti levil
Ribi od 20* 2* do 20*3.
Cas fe že bil, da se vaše težavice, ki se vlečejo že nekaj časa. končajo in v ruslednjih dneh se bodo. Spet boste nasmejani m veseli, spet boste videli cilj pred seboj In spet boste odlični v vsaki družbi, saj boste znali s svojim darom za pripovedovanje pričarati odlično ra^oloženje k[ef koli se bosle pojavili. Češe vedno ne boste vedeli, kakobi naložili prihranke, raje pustite času čas Tu vam zvezde priporočajo previdnost vsaj Še tn tedne. Vmes pa čim več počivajte in poskrbite, da boste imeli čas tudi le zase Za druge res ne morete živeti^
Dobrodošel »perfekcionizem«
24-urno merjenje krvnega sladkorja
DAMJAN J USTI m
1SLADKORNUÛJICE.
BOLhJIŠNICA TOMLilCA
(PONASIMÍRI)
v jesenskem ćasa se aktivnosti v naravi pristopno /manjf>uje-jo, /alo sem /a t\'já kotiček izbral nekoliko slrokovncjso temo: neprekinjeno merjenje »krvnega« sladkorja. < íotiwo ste i^e slišali angleški izray: Continuous Glucose Monil<»ríii^ ^y» stem ali slavní C(»MS, Včasih scm«í je/il, ker Slovenci ne znamo ničesar pí>slovenili - zdaj sem se menda navadil, saj izraz uporabljam tudi sam. V ^'m je pravzaprav ta pixsobnast?
V svelu imamo več sistemov neprekinjenega merjenja u koze, čeprav pa pri nobenem ne gre v resnici za sladkor v krvi: vsi mcrilci so narejeni za meri-\<^' glukoze v medceliOnini (ob žili med celicami v okolici). Bistvena prednost vseh sistemov je ta. da mcrilec izmeri sladkor vsakih 5 minut, kar predstavlja lahko veti kol ) meritev dnevno - i/ prsta pa si v najboljšem primeru izmerimo sladkor 10-krul dnevn(^ (zjutraj in zvečer, nato .^-krat pred obrokom in p^") njem in ob obeh nialieah dopoldne in popoldne). Enako pomembno je merjenje ponoći, ko sistem deluje brc/ na^e volje in pomoči! Ob temsovsi minimalno invazivni. Na voljo so najbolj poznan i r
-vSislem mikrodiali/e uporabljata Monitor tlrme Roche in Gluco Day sisiem firme Mc-narini. laslednjibov kratkem na voijo ludi pri nas. Pri olx:h pod kožo vstavimo dober milimeter debelo cevčico (namesto ?ilc). v kateri poteka izmenjava snovi in ki nam pomaga dobivali svcze podatke o ko-lii^ini glukoze v okolici med celicami. Prednost je ta. da vred-
nost glukii'e lahkci vsak trenutek \idimo, na nizko vredntwl nas opozori alarm. Slabost: vstavitev cevčice ni n«ijb(5lj prijetna, merimo pči lahko največ dva dni z eno. Obe firmi sia prUoinivSlovcaijižcz običajnimi glukomciri. transdcrmalni sistem skozi ko?o uporabljata slavna »ura« (rlueoWalch firme (^gnus in
- V naSi bolnišnici bosie srečali ta'lji sislem. ki meri glukozo preko drobne elektrode ( 1 cm doline plastične cevčice), ki jo zaKxiemo pod k(\?o. Glede na to, da se metoda mi veliko up<v rablja pri otrocih, mi lahko verjamete» da ni zelo boleía. (ire za aparai lirme Minimed, ki meri sladkor v podko-^ju tri dni^nalopH moramo mm de-
Spremijanje glukoze popoldne
2
* jagod«
12 00 PM Tim«
d 00 PM
-1-
8 OÙ PU
12C0AM
-SpcciRx ťirmc Abotl. Nobeden od sislemcw se ni povsem izkazal: prvi meri z dvema »gumboma«, ki vsrkavala naŠ pol - ob lem rade nasiopijo alergije^ zaio moramo mesu dotika stalno menjavati. Tako uro imamo lahko na roki največ 18 ur, nato se mora ko^a spc^iti. Drugsislem meri tudi skozi kožo, vendar moramo predhodno napraviti z laserjem drobne pore v kozi oziroma majhno po5kt>dbi> vrhnje plasti.
belo cevko (xLstranili zaradi zavrni tvene reakcije telesa (ki jo prekrije / vezivom in onemo goii). NaSe lelo ne mara tujkov, vključktw in podobni no-voiarij, lorej se pričakovano brani tudi merilca. Kdaj se odlo^imc» za tako meritev? Podobno kol pri 24-urnem merjenju krvnega pritisku in 24-urncm merjenju EKC» (ob sta ludi na voljo pri nas) išćcmo nepravilnosti ali neuspešno terapijo. Osnovna indikacija so noCne ie:řave: mor-
da se zjutraj zbujale z moreCimi -sanjami in ste ponoči dořiveh hipoglikemijo? Morda je bila večerja le predobra in sle na podlagi meriive iz prsta dodali preveč inzulina? Podobno cez dan: čcpntvjc bit krvni sladkor pred kosilom v redu; kdaj pa je narastci do nczii/eljene vredno sti - ob 14. ali ob 10. uri? Je bila kriva hrana ali .slabo pi>čulje? Sistem CGMS izmeri loCno to: vsak pi^rasi (na primer po pivu), vsak padec in ludi trajanje nepravilnosti. V treh dneh meritve dobite preko 8<)(i zabeleženih meritev /a natančno obdelavo in za nadaljnjo prilagoditev terapije. Seveda pa to ni prva sl.op-ničkapri učenju samokontrole, ker sladkor v začetku bolezni preveč niha. Najprej uredimo dieto glede na na.^o aktivnost, nato prilagodimo zdravila (ne glede na lo.ali dobivamo tablete stalno ali občasno ali cclo inzulin z inzulinsko črpalko). Ko smo prepričani, da smo naredili vse po najboljših močeh, se javimo za CGMS sistem: dobimo meritev, napravimo še dodatne prilagoditve in si Čestitamo: vodenje sladkorne bolezni smo »priicrali do konca«: boljic se namreč v trenutnem svetu ne da V kralkih zimskih <]nvh tako ne homo tako aklivni. pa tudi giedsinje televiz.ije nI najholj /dnivo: predlagam, da sami iz* merite Va^e shMlk(»rje in Jih pri* merjale z novim sisfemom. Vse informacije so na voljo v naši diat)ťtotoški anihulanll (tel. 98 87 771) ali v novi ambulanti v Zdravstvenem domu v Šoštanj»,
Nagradna križanka loto Express Profi line


âSdTAVl.
KAMO,

nMKI
IDEOLOG-KARL
APRISKA LEPOTNA POSOOOV KA
KAOCAft. KA
POVR&IN UEFIA
JDAnEC PTICS
KLJUNOM
SMUCAf!. CENTER HA âVEÛSKEM
UANJ&A COSTIU KA.
BIFE
NĐOSASJI KCZA&O PCfAU-
NIK
K
KRSTNI MAtEN
aijtOBO
A
O
R
A
K
R
T
>ni>iKA
CMZ
•QtifiArrr L«n
V
SkVi/Ot PESNtK-artiK
THOMAS MORLEY
REKAV NEhĆUI
OlttLV OMSH
ITikUMN KBHK
^citsKe &CMTVe
AUALap
v
USTIH TO&kKA
K
N
MCMV^fiN •UNK. HSN«K
TALNA OBLOGA
T
ÔVICAR-FRANC PI&ATEL> CLiMIK
DEFEKT, OKWRA
iiúonc NDatua.
T
A
MC20UA. VCA
POPOLNA
NERED (RNJI^)
FOSAMSt
eospo>
0AR8KA PANOGA
R
6RÍKA ćAkA
otmxo pcum fOOOlU ZA MM
D
SRSSKI PISATELJ-OANILO
TOROOV IMLfiSK

IJUBA
TSIWC
PftPAO. OINKOV
D
VZGOJA, KIAJURA
{Kru2.)
TELEVUJ. PRSOVA-
FkLMOV
LOVEC HA
KACE
8TARI SLOVANI
KONJSKI TÇK
Era Standard. tel.:03/5861-362 Del.čas: vsak dan od 8ti do 19K sobote od dhdo13h! Nudijo vam:
-	izdelavo foTografij za vse vr^te dokumentov vi minuti (takoj);
•	Izdelavo fotografij Iz vaâlti filmov v najkr^šem času (tudi ^^ m], na najsodobnejših KODAK ARftRATURAH;
-	slikarje na terenu (poroke, rojstni dnevi, zaključene dmžtie,..)
-preslikave starih fatogralij;
•	digitalna íotografijai
AKCIJAH!
01) razvijanju filma in izdelavi 20-ih (o-íograíit-breqDíačna poveč, 30x45 cm! KAKOVOST IN KVALiïETA. KAKOVOST PO UGODNI CENII Resrtevkrižanke, opremljenezvašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Kidričeva 2a, 332Û Velenje, najkasneje do 28. oktobra. Izžrebati bomo tri nagrade: 1, nagrada: namizna ura: 2. nagrada: dežnik: 3. nagrada: majica!
Nagra|enci nagradne križaRke "PEKINŠKO MESTO'; objavljene v ted-fllKu Hzt Cas 3. oMD&ra so: 1. nagr.: hrana po izbiri v vrednosti 4000 tolarjev: Karina ŠPEGEL, Šen-bruka 9.3320 Velenje: 2. nagr.; hrana po izbiri v vrednosti 3000 tolanev: Maja PEfíGOVNIK. Aškerčeva 3a^ 3320 Velenje: 3. nagr.: hr^na po izbiri v vrednosti 2000 tolarjev: Ljubo SRN0VfíŠNIK.Par!žlje145a. 3314 Braslovće!
Nagrajenci naj se z osebno izkaznica oglasijo v kitajski (estavraciji Pekinško mesto na F^îzanski 1 v Velenju! Čestitamo!
Gostovanje na Madžarskem
Od27. do29.scplcmhra snio ćlanicc žcn5^kegii pcv.skuga /ho ra DruSiva upokojcnccv Velenje gostovale na Madžarskem v Ajki, kamor nas je povabil njihov invalidski pevski zbor. invalidi 17. Velenja in invalidi iz Aj-kc že kar nekaj Casa s<^dclujcjo našporincm področju.
Prelekio lelo je bil invalid,ski pevski zbor iz Ajke druitva invalidov Velenje. Sreeali .smo sc na priredilvi v Šmartnem ob Paki, i«Hm smo se spoznali, navezali sdke in lako so nas povabili na njihov jubilejni koncerl. Sodelovali so zbori iz ireh dr/av ťeSkc, Madžarske in Slovenije. Na^ zbor so gtisliiclji prejeli zelo prisrOno in ^ bolj so bili navdahni nad nai^im programom.
Na koncertu so sodelovali mešani in moSki pevski zNjr iz Ajke, Ljudske pevke iz ('eSke in pa ženski pevski zbor druživa upokojencev Velenje. Prisrčen aplavz pa jc požela tudi naša liarmonikarka /laika z našimi narodnozabavnimi pesmimi.
Na Madžarskem smo se poculi-Ic zelo prijetno, saj so nam naši gi"«iiielji na vsakem koraku Izkazovali prijateljstvo in gcwioljub-nosi. /ji medsebojno razumevanje je p<fskrbel nai^ prevajalec in njiliov dolja>ictni prijatelj Jure Ko-slric. Edino prosto dopi'kldne, ki smo ga imelo, so nas peljali v staro me.slo Veszpa'm, kjer s<i nam pokazal) mestne znamen i lost i. Na poti nazaj v Ajko smo se ustavile vzek>/Jiani uwarni tnlliCncga
cclana lîer^ndi.Tamsonam pokazali cel teiinoliïSki postopek izdelave |X)rcelana. 'Jiidi pot v Ajkt^ in nazaj, ki je od Velenja oddaljena približno 300 km, jc minila v zelo prijetnem razpoloženju, v prepevanju In smehu, saj smo se pevke med seboj Se bi^lj spoznale in povezale.
Gostovanje so nam omogočili društvx^ upokcijenccv Velenje, medobčinska zveza druitva upoktv joncev in odbor invalidov mestne obline Velenje.
Vabimo mlaj.še up(.ikojenke, ki imajo veselje do petja, da se nam pridružijo pri nak'm prepevanju in udejsrvovanju na raznih prireditvah in koncvrtih doma in v tujini.
■ S. Btažinčic
Izidorjev beli amur
31-leIni Izidor Šlih je rudar iz Šoštanja, ki prosti čas rad preživlja v naravi, se najprajc z ribiško palico v rokah. Njegov konjiCek mu nemalokrat prinese veliko zadovoljstva, največjega doselj pa mu je »zagodel« preji^njo nedeljo dopoldne, koje iz družmiiskega jezera po 3.S minutnem »boju« potegnil 115 cenlimeirov dolgega, kar 22 kg težkega belega amurja. Riba, prava lepotica,se je »ujela« na kruh.
fzidor Je član ribiške družine Paka • Šoštanj, nedeijski uiov pa ga je veČ kot razveselil Posnetek bo ostaf za lep spomin.
Jesen na Kavčnikovi domačiji
»Na Kavènikovi domačiji je zjneraj lepo. Zmeraj so delavnice in zmeraj sc zabavamo«, jc zapisal eden od .številnih otrok, ki so sku-
7eliSČi,iz katerih so kuli a le odličen čaj. Članice Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, skupaj z Anico Podlesnik, .so na teh
sladek tolkec. lekni la sta pečen krompir in polenta, ki jo je kuhal zdaj žc skoraj vsem zjiani Ruda Strmćnik iz Graške Gore,
paj s starši prišli v nedeljo, (?. ok-tcibra, na muzejske^ usivarjalnicx>. ki jo je pripravil muzej Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje.
V 4i)il-letni molk zajeta dimnica, pravi biser slovenske kmečke arhitekture, je ob 3(Kl-iih obiskovalcih oživela. Kruh iz krušne peči za dobrodošlico, nato jesenski dop<^ldan, kjer je dovolj časa z^ ustvarjalnost, za p<>gled v preteklost in za prijazno druženje.
Vustvarjalnicah, ki jih je tudi tokrat pripravila Andreja Zelenik, so naslajale punčke iz koruznega storža, strahci iz buč, miške iz smrek<M;ga storža, ježki izkt*.lan-ja,možički izsena, s pomočjo prijaznega mcidorati^rja aliz^>Četovo p<)mt>Čjo tudi lok in frača. Med otroki se je sprehajala tetka jesen, W je prinesla kastanj. kj je bil na Kavčniku oku-sncjf^i kot doma, grozdja in jabolk. Spremljale w jo tele z gozdnimi plodovi in
druženjih nepogrešljive in zgleden primer medgeneracijskega sodelovanja.
Tako sladek je bil jabolčnik, ki je tekel izpod Vinkove "preše«, številni pa so spoznali tudi, kako so jabolka včasih lolki in pili
otroška domišljija nima meja
»Iskrena hvala za lepe nedeljske dtipoidnevv in še kdaj«, so zapLsaii v knjigo vtisov Laura. Cîa.^per in Matic z mamico.
Aca Poles
Muzejske ustvarjalnice so bile tudi tokrat zeh dobro
obiskane
Mednarodno sodelovanje
Posel jih povezuje, šport zbližuje
Podjetje Magna Pres&tec A(î iz Weiza v Avstriji je ena izmed tovarn kanadske korporacije, ki zaposluje nad 62.000 zaposlenih pcj vsem svetu in v večini icjvarn izdelujejo od-prcske za av-tomobilsko industrijo. O dp res ki so tudi glavni iz-dclek te av-.strijsko Štajerske iwar-ne, njen glavni dobavitelj orodij pa je Gorenje Orodjarna, Velenje. Naročila v dese-tih letih .sodelovanja se Šc vedno večajo in laki^ jc Magna postala drugi največji naročnik unxJij v Gorenjevi Orodjarni. takoj za Gorenjem, d.d.
Gorenja Oríxljarna je sledila ho-tenjem avstrijskega partnerja, da bi tehnično sodelovanje okrepili Šc s športnimi in družabnimi srečanji, lako je večja sKoipina za-pcvilenih v Magni minub soboto, 5. oktobra. obiskaJa Gorenje in s
tem vrnila junijski obisk Ckîrcnje-vih ortxJjarjev pri Magni v Avstriji. Gostje so si v Gorenju najprej ogledaliproizvodnjovort^djami.
Po ogjedu orodjarne je sledila
Med ogledom proizvodnje
nogometna tekma na velikem igrišču in gostitelji sose ?.elch oddolžili za p(>>raz v Avstriji, kjer je bil rezultat 2 ; I za Magno.
Srečanje se je nadaljevalo na progi za gokart in v tej tekmi hi-trosli je postal zmagovalec iz domače vrste.
■ HinkoJerčič
Gasilski veterani tokrat v Jeruzalemu
Slabo vreme preprečilo trganje grozdja
Gasilci -veterani Občinske gasilske zveze Velenje so si lelošnje srečanje in druženje, četrto po vrsti, privoščili v Jeruzalemu, v največji prestolnici trte in vina na Štajerskem koncu. Odbor omenjenih veteranov, katerega predsednik jc Franc ( îlazcr. sc jc odločil, da bodo letos obiskali Jeruzalem, točneje tomkajšnjo
OrmoSko klet d. d., da bodo pomagali pri trgimju grozdja, žal pa je lo namero stooseminpet-desetim udeležencem iz Velenja preprečil dei?.
Kljub slabemu vremenu se obiskovalci niso dolgočasili. Najprej so si ogledali Ormoško vinsko klet, ki jc irctja največja v Sloveniji, za tem pa najstarejšo
zidanico "Malek" v Jeruzalemu. Ob pokuSini r^izličnih vrhuaskih vin so za veselo vzdušje pcxskr-lieli harmonikarji Franc Pniprol-nik, Ivan Lihteneker ter Mateja Jan.
Franc (tla^cr, predsednik ga-.siLskih veteranov iz Velenja, je po obisku v Jeruzalemu dejal, da je vsakoletno srečanje vetc-
riuiov obuj a nje .spominov nu aktivna leta, ko so Šc vsi družno delovali v različnih prosKwolj-nih gasilskih druSlvihvvseh Ireh sedanjih občinah. Prav tako pa se Iskreno zahvaljuje Ormoški kleli za tako iep sprejem in počutje.
■ 8. Mugerie
fotografija žal ni s trgatve, je pa blizu trt
ČETRTEK, 17. oktobra
PETEK, 18. oktobra
SOBOTA, 19. oktobra
NEDEUA, 20. oktobra
PONEDEUEK, 21. oktobra
TOREK, 22. oktobra
SREDA, 23. oktobra
SLOVENIJA 1
06.25 Kulturna kronika 06.^ Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Popočifa, šport, vreme 09.05 Afriike pravljice. 6/10 09,10 Pojmo ftašlaiersko!.
knjižr>i kviz 09.50 Zgodbe iz školjke 10.25 Risanka 10.35 Alpe, Donava. Jadfan 11.05 Mario
13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Paradaplesa 13.35 Cikcak 13.55 Pov^jlo na ples 15.00 Večerni gost 15.55 Moslovi 16.30 Poročila, špon, vreme 16.50 En^stašola 17.25 KulmsainíjLrWaSuzi.
(Qrani film 17.50 Dosežki 18.10 Zenit 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vas kraj
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Predsedniške volitve •
uvodna oddaja 21.35 Prviindojgi 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Osmi (lan 23,20 Zgodbe o knjigah 23.35 Pasje življenje, dokum.
oddaja 00,05 Zenit 00.35 PrviindRjgi 00,55 Osmi dan 01,25 MaivTylerMoore. 53. del
01 50 Metroland. ang. film 03.30 Olimpijsko stoletje. špo<tni film
SLOVENIJA 2
07.45 Videostrani
08,30 Mostovi
09.05 Dobro jutnj
11.20 Vremenska panorama
12.00 Tvprcdaia
12.30 Vremenska panorama
15.45 Iv prodaja
16.15	Ustmala, 10/10 17.00 Mary Tyler Moore, 53.
del
17.35 Zasilni izhod, amer, film
19.16	Videospotnice
20.00 Popularna resna glasba 22,00 Utelešene kniige, ang. fifm
00.00 Videospotnice
. ■
09.10	Salome, nan.
10,00	Močno me objemi, nad.
10,55	Med sovraétvomin
ljubeznijo, nad.
1150	Ljubezen brez greha, nad.
12.40	Tvprodaja
13.10	Lepojebjtimiliionaf.nan.
14 10	Var\Jhi luke, nan.
15.00	Tvprodaja
15,30	Ljubezen brez greha. nan.
16.25	Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad.
17,20	Močno me objemi, nad.
18.15	Salome, nad.
19,15	24 ur
20,00	Vol(tve20Q2
21.15	Prijatelji, nan.
21.45	Seks v mestu, nan.
22.15	Zahodno kríío, nan.
23,10	Odpadnik, nan,
00.00	24 ur, ponovitev

tLmwtmíí a7
S2
09.00 Klepet na kvadrat: Ame
Hodalič 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Odprta tema, 3. TV
mreža. Kakšna je aktivna poliMu zaposlovania'^ 11.05 Naispotdneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo kogledu 18,10 Regionalne novice 18.15 Spoznaimo (th, otroška
oddaja, 3. TV mreža 18.45 Naj spot dneva 18.50 J^akasi, oddaja o filmu 19.05 Videostrani 19.55 Vabimo kOQiedu 20.00 Košarka, posnetek tekme, Oostende : Pivovarna Laško
21.30 Beli pianino, zabavno
glasbena oddaja 21,45 Regionalne novice 22.50 Naispotdneva 22,55 Videostrani
SLOVENIJA 1
07.00	Dobro jutra
09,00	Poročila, šport, vreme
09.05	Potujoči škrat
09.25	Kulmsam in [jubha Suzi,
film za o^oke
09.40	Enajsta šc^a
10.20	Humantslika
10.50	Zenit
11.20	Dosežki
11.40	Prvi in drugi
12.00	Kfcdiviine.5/13
13.00	Poročila, šport, vreme
13,35	Sk)venci v Avstraliji
14.30	Osmidan
14.55	Vsakdanjik in praznik
15,55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
1630	Matico, mavrična ribica,
45. del
17.00	Iz popotne lorbe
17.25	Mladi virtuozi
17.40	Natčnal geograpliFC, 22/23
13.35	Deteliica
18.45	Risanka
19,00	Danes
19.05	Vaškrai
19,30	TV dnevnik, šport, vrerr^e
20.05	Lokalne volitve
21.35	Cikcak
22,00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Polnočni klub
00.10	Sedem dni. 20/22
00.55	NatDnal geographic, 22/23
01.5Q	Mary Tyler Moore, 54, del
02.15	Vzroka smrti ne omenjali,
srbski film
03.30	Kri, znoj in slava, športni film
04.25	High ftve, športni tilm
SLOVENIJA 2
07.45 Vkleostrani 08.30 Moslovi 09.05 Dobro lutrc 11,05 Predsedniške vditve •
uvodna oddaja 1235 Tvprodaja 13.05 Vremenska panorama 15.30 Tvprodaja 16,05 Hladna voina. 1/12 16.50 Mary Tyler Moore. nan. 17,25 Jaime, portugalski li lm 19,15 Vkieospotnice 20.00 Nadčlovek, 3/6 20.55 Panter, ang.-amer, film 22.55 Dušni pastíni, 3/6 23.20 Big band rtv Stovenija 00.20 Vkieospotnice
J
09.10 Salome, nan. 10.00 Močno me objemi, nan. 10.55 Med sovraštvom In
ljubeznijo, nad. 11.50 Ljubezen brez greha 12.40 Tvprodaja 13.10 Zaltodnoknlo. nan. 14.10 Varuhi luke, nan. 15.00 Tvprodaja 15.30 Ljubezen brez greha, nad. 10.25 Med sovraštvom in
ljubeznijo, nad. 17.20 Močno me obiemi. nad. 16,15 Salome, nad. 19,15 24 ur
20.00 Potopljeni svet, amer. f. 22.20 Kameleon, nan. 22,40 Odpadnik, nan. 23.30 24 ur
B2
SLOVENIJA 1
07.25	KultumaMka
08.00	Zgodbe iz školike
oa.30	Risanka
06,40	Sk)venske izštevanke
08,45	Kulmsam in ljubka Suzi,
film za otroke
Q9.00	Arćibald, 16/26
09.10	Enajsta šola
09.45	Pojmo na štajersko!,
knjižni kviz
10,30	IkinguL islandski film
11.55	Mladi virtuozi
12.15	Volitemeine. dokum, film
13.00	^ročila, šport, vreme
13.25	študentska ulica, oddala
za študente
13.55	Mostovi
14.25	Sk)venski utrinki
14.50	Brez meja, itaL i., I.del
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	S k}venski magazin
17.15	Ozare
17.20	Návrtu
17.45	LegefKle morja. 9/13
18,20	Mumini.1/14
18,45	Risanka
19.00	Danes
19.05	EU in mi
19.10	Sobotnaterna
19.30	TVdnevnik. šport, vreme
20.00	Glasbena ogrlica
21.00	Naša dru^nica, 1/8
21,35	Trend, oddaja o modi
21.55	Otok vitezov, 2. del
22,30	Poročila, šport, vreme
23.00	Pod rušo, 6/13
00.00	Divja orhideja, amer, film
01.50	LegerKjemorja,9/13
02,20	Sk)venski magazin
02.50	Pesniška liga. amer, film
04.30	Kri, znoj in ^ava, športni Í.
05.20	High five, športni film
SLOVENIJA 2
07.45	Videostrani
08.00	Tvprodaja
08.30	Mostovi
09.00	Vremenska panorama
10.05	Murphy Brown. 13/22
10.30	Meč časti, 4/4
11.10	Dc^r tek vam teti
DonateKo iz Italije, dok.
11.25	Velika otročaja. 6/13
11.50	Jasno in glasno:
nezaželjena nosečnost-kaj zdaj?, kontaktna odd
12.40	Tvprodaja
13,10	Loka(r?e volitve, ponovitev
14 40	Koncert skupine fto^'n'band
15,50	Dd(umentama oddaja
16,45	Disideni Arnož in njegovi.
sng drama
19.15	Videospotnice
20.00	Piknik pn Ozirisu, fr.(..(1.)
21.40	AnaKarenina, VA
22,30	Sobotna noč
00.30	Videospotnice
J
09.00	Dobro julro, intormativno	\ 16,50
	• razvedhlna oddaja	
10.00	Vabimo k ogiedu	i 19.15
10,05	Košarka, posnetek tekme.	1 20.00
	Oostende ; Pivovarna	] 21.10
	Laško	! 23,40
11.35	Na) spot dneva	1 01.30
14.00	Videostrani	
10.05	Vabimo k ogledu	{ {
16.10	Regionalne novice	
18.15	Miš maš, otroška kont.	\ 09.00
	oddaja, 3. TV mreža	i 09.40
19.00	Vkleostrani	i 09.50
19,55	Vabimo k ogledu	! ÛS.5S
20.00	Znani obraz: Jože	i 10.25
	Zupančič, ravnatelj 1.	1 10.30
	Gtmnaz^e Celje	i 16.55
20.30	Razgledovanja Obisk v	i 19.00
	Benetkah	] 19,40
21.00	Regionalne novice	1 19.45
21,05	Tehnologija,	i 19.55
	dokumentarna oddaja	i 20.00
21.20	Naj spot dneva	1 20.30
21.25	Vabimo k ogledu	i 21.00
21.30	Odknto ni skrilo	! 21.30
22.10	Iz oddaje Dobro iutn^	1 23.00
23.00	Vabimo k ogledu	1 23.05
23.05	Videostrani	! 23.10
08.00 Tvprodaja 08.20 Mala Kitty, rls.serija 06,55 Pujsek 2laIko,ris.$erija 09.05 Slonček Benjamin, hs,ser. 09.30 MjavIMjav!, ris.serija 09.40 Vrbja vas, ris serija 10.05 Matinii dol, ris.senia 10.15 Mala|:^ncesa, ris.film 11.10 Mali helikopter, ris.serija 11.30 Šolska košarkarska liga 12.25 Preverjeno 13.20 Moja boš!, nan. 13.50 Veliki Intervju s
predsednikom drîave 15.35 Volitve 2002
Krka : Pivovarna Laško, prenos košarke
Kanali
27

SLOVENIJA 1
08,00	Živžav
09.55	Betigrajsk pihalni orkester
10,25	Med valovi
11.00	Ofiaki
11.25	Ozare
11,30	Obzorjaduha
12.00	Ljudje m zemlia
13.00	Poro&ila, šport, vreme
13.15	Tcstega lepega popc^dneva
13.20	Predmet pozelenia
13,30	Kulinarika
13.45	Ku Huma bivanja
14,05	Motoring
14,15	Osamljeni planet
15.05	Nedeljsko oko
15.10	Privlačna nasprotja
15.30	Kislo jabolko
15.55	šampnni
16.00	Raymonda imajo vsi radi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Tistega lepega popoldneva
16.50	Pop-oldne
17.00	Glasbeni dvoboj
17.20	Dnjžabna kronika
17.30	Vsakdaniik in praznik
18.40	Žrebanje kita
18.40	Risanka
19.00	Danes
19.05	Zrcalo tedna
19.30	TVdnevnik, šport, vreme
20,00	Mario, ned. večer v 2ivo
21.50	Pod preprogo
22.45	Poročila, šport, vreme
23.20	Pepermint, gfSki (ilm
01.10	Dušni pastirji, 3/6
01,35	Pokvarjena dekleta, 4/10
02.25	Vsakdanjik in praznik
03.35	Speedway za grand prix,
posnetek
04.35	Motociklizem za vn Av^ralije, posn.
SLOVENIJA 2
07,45 Vremenska panorama 10.20 Tvprodaja 10.50 Rad imam Lucy. 95. del 11,15 Bogataš in revež, 3/12 12.05 Gregorijanski koral:
mašni spevi 12.30 Tvprodaja 15.00 Princ Valiant, amer, film 16.30 Speedway za grand prix,
posnetek 17.30 Motociklizem za vn Av^ralije, posnetek 19.15 Videospotnke 20.00 Onkraj meja vzdržljivosti 21.05 Murphy Brown, 14/22 21.30 Homo Turisticus 21.50 Pokvarjena dekleta, 4/10 22.40 Straightupl, l.in2.del 23.10 Videospotnice
06,00 Tvprodaja 08.30 Slonček Benjamin, ris.ser 08.55 Vrt)ja vas, ris..^erija 00,05 MjavIMjav!,ris.seriia 09.30 Malinji dol, ris.seriia 09.40 Mala Kitty, ris.serija 10,05 Pujsek Zfatko, ns.serija 10.15 Hercules, ris. (ilm 11.10 Mah helikopter, ns. serija 11.30 Šolska košarkarska liga 12.25 Diagr>02a: umor, nan. 13.15 Bette, nan. 13.45 Moja boš, nan. 14,15 Selkie. avstralski film 15,50 Bolntšnca upanja, nan. 16.40 Močno zdravPo, nan. 17,30 Sam v gozdu, amer, tilm 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športnascena
22.25	Gibona ^P . Bosna, posn. 00,30 24 ur
©
umnmii ST
sa
POfJOVlTEV ODDAJ: 09.00 Mtšmaš 09.40 Izpon. odd. Dobro jutro 10.30 1119. VTV magazin 10.60 Športni torek 11.05 Iz olimpijskih krogov 11.10 Športni gost, gostje; OK
Šoštanj Topolšica 11Í5 Vabimo k ogledu 12.00 Volitve 2002 12,30 Venček nanxínozabavnih 13.00 Iz sred. odd Dobro jutro 13.45 Videostrani 16,00 Vabimo k ogledu 18.05 1120,VTV magazin 18.35 PredstavliaseLesnina Leveč
18,45 Iz pet. oddaie Dobro jutro 19.35 Odprta tema: Kakšna je
aktiVT^a pofetika poslovanja? 20.35 Znani obrazi. JcK^ Zupančič 21.05 Vkleostrani
SLOVENIJA 1
SLOVENUA 1
06.25	Eu in mi
06.30	Sobotna tema
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Dobro jutro
09.05	Iz popotne torbe
09.25	Marí(o. mavrična ribica,
45. del
09.35	Zlata ribica. 4/7
10.05	OrjalQ,6/6
10.30	Na vrtu
11.00	istega lepega popoUneva
13.00	Pofočya, šport, vreme
13.15	Tistega lepega
popokineva
15.25	Legende morja, dok. film
15,55	Dober dan. Koroška
16.30	Porodila, šport, vreme
16.50	Radovedni Taček
17.05	Otokiivali, 11/13
17.30	Risanka
17.45	Barve jeseni
16.45	Risanka
19.00	Danes
19.05	Vaškrai
19.30	TVdnevn^, šport, vreme
20.05	Predsedniške volitve '
soočanja
20.40	Manatea. 11/13
21.30	Opus
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Knjiga mene bnga
23.10	Dosežki
23.35	Barve jeseni
00.25	Opus
00.50	Trend, oddaia o modi
01.10	Homo turisticus
01.30	Studiocity
SLOVENIJA 2
07.45 Videostrani 08.00 Tvprodaja 06.30 S tovenski utrinki 09.05 Dobro iutro 11.05 Vremenska panorama 11.35 Tvprodaja 12.05 Nadčlovek, 3/6 12.55 Sobota noč 15,00 Poslanske pobude in vprašanja, prenos iz dilavnega Tbora 16.00 Velikaotročaja,7/13 18.25 Štafeta mladosti 19,15 Videospotnice 20,00 Kofrènica 21.05 Studiocity 22.00 Hladna voina, 2^2 22.50 Brane Ronćel izza odrs 00.15 Videospotnice
09.10	Salome, rtan.
10.00	Močno me obiemi. nan.
10.55	Med sovraštvom in
[jubeznijo. rad.
11.50	Ljubezen brez greha, nan.
12.40	Tvprodaja
13.10	Športnascena
14,10	Varuhi luke, nan.
15.00	TVpmdaja
15.30	Ljubezen brez greha, nad.
16.25	Med sovraštvom in
Ijubezntjo, nad.
17.20	Močno me objemi, nad.
16.15	Salome, nad
19,15	24 ur
20.00	Pod eno stretio, nad.
21.00	Sedma nebesa, nan.
22.00	Raztresena Alt/, nan.
22.45	Odpadnik, nad,
23,40	24 ur, ponovitev
SLOVENIJA 1
06.25	Kulturna kronika
06.30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.05	Radovedni Taček
09.20	OtokM,11/13
09,45	Riper in Lopaka, 3/26
10.10	Študentska ulica
10.40	Barve jeseni
11.30	Obzorja duha
12.00	Manatea, tl/13
13.00	Poročita, šport, vreme
13,20	Ljudje in zemlja
14.10	Pozabljeno bogastvo
vezenin, dd<um. oddaja
14.40	Polnočni klub
15.55	Pnsiuhnimo tišini
16.30	Poročita, šport, vreme
16.50	Slovenske izštevanke
16.55	Zlatko zakladko
17.10	Knjiga mene briga
17.35	Zgodba o mozçanilî, 3/6
18.25	Zakladi sveta, 9/26
18.45	Risanka
19.00	Danes
19.05	Vaškrai
19,30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Predsednike volitve •
predstavitev
20.40	Skrivnost, 1/3
21,30	Skale kot odprta knjiga,
dokum. oddaja
22.30	Odmevi, šport, vreme
23.20	Preklet služabnik liubezni.
slovaška drama
00.55	Zgodba o možganih. 3/6
01,45	Zakladisveta,9/2Ô
02.00	Skale kot odprta knjiga,
dokum. oddaja
02.50	MaryTylerMoore. 55. del
SLOVENIJA 2
07.45	Videostrani
08,30	Dober dan Koroška
11,05	Predsedniške volitve •
soočanja
11,55	Videostrani
13.00	Tvprodaja
13.30	Videostrani
14.40	Tvprodaja
15.10	Studiocity
16.05	Končnica
17.10	MaryTylerMoore.55.del
17,45	Cena lepote, nemški iilm
19.15	Videospotnice
20.00	športni Iilm
20,35	Lyon: liga prvakov v nog,,
Lyon - Inter, prenos
22.35	Guvernanta, ang. film
00.25	Videospotnice

icanall
2T
sa
''J
09.10	Salome, nad.
10.00	Močno me objemi, nad.
10,55	Med sovraštvom in
liubezniio, nad.
11.50	Ljubezen brez greha, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	športnascena
14.05	Varuht luke, nan,
15.00	TV prodaja
15,30	Ljubezen brez greha, nad.
16.25	Med sovraštvom in
liubeznijo. nad.
17.20	Močno me objemi, nad.
18,15	Sak)me, nad.
19.15	24 ur
20.00	Pod eno tíreho. nad.
20.55	Sedma nebesa, nan,
21,50	Raztresena Ally. nan.
22.45	Odpadnik, nan
23.40	24 ur, ponovitev
•tínali
27
99
SLOVENIJA 1
06,30 Odmevi 07,00 Dobro jutro 09.05 Sk)venske izštevanke 09.10 Zlatko zakladko 09.25 Risana nanizanka 09.50 Oddaia za otroke 10,05 Kniiga mene briga 10.25 Pozabljeno bogastvo
vezenin, dokum. oddaja 10.50 Zakladi sveta, 9/26 11.05 Zgodba o možganih 11,55 National geographic, 22/23 13.00 Poročita, šport, vreme 13.15 Poetično
13.35 Večemi gost: Danilo Tlirk 14.30 Opus
15.00 SkâleXot Qcfprta kniiça, dok, 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Male sive ceiice, ksiz 17.55 Dan OZN. prenos iz
S loveni Gradca 18,45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Predsedniške volitve •
predstavitev 20,40 Vaclav Havel: groski hotel, gledališka igra 21.40 Prviindrugi 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 2 umetniki...Altre d
Brendel. pianist 00.20 Dan OZN, posnetek iz
Sk)veni Gradca 01,10 Prvfindrugi 01.30 MaiyTylerMoore.56.del 04.10 Šport
SLOVENIJA 2
08,30 Mostovi
09.(K Dobro jutro
11.05 Predsed volitve-predstav
11.55 Vremenska panorama
13.00 Tvprodaja
13.30 Vremenska panorama
16.00 Tvprodaja
16.30 Gregorijanski koral:
masni spevi 16,55 Homo TuristKUS 17.20 MaryTylerMoore.56.del 17.55 Manbor povratna tekma četrtfin, ^v. pokala v nog., Maribor Pivovarna Laško • Vega Gimpija, prenos 20.00 Liga prvakov v nogometu. Milan • Bayern (M), prenos; Dinamo(K)-Feyenoord. Olympiakos-Manchester un,, Bnjgge • Galatasaray. posn, 20.00 Krali opere, portret 00.00 Videospotnice
09,10	Salome, nad.
10.00	Močno me objemi, nad.
10.^	Med sovraštvom in ljub.
11.50	Ljubezen brez greha, nad,
12.40	Tvprodaja
13.15	Preverjeno
14.(^	Varuhi luke, nan.
15.00	Tvprodaja
15.30	Ljubezen brez greha. nan.
16.25	Med sovraštvom in liub.
17,20	Močno me obiemi, nad.
18.15	Salome,nad,
19.15	24 ur
20.00	Dobra stran smrti, am f.
21.40	Newyorška policija, nan.
22,30	Odpadnik, nan.
23,30	24 ur. ponovitev
kArtAlI S7
09.00	Dobro jutro, informativno	j 09.00	0 let podjetja Prevent,		02
	• razvedrilna oddaja		posnetek slavnostne	j 09.00	Dobn? jutro, intonnativno
10.00	Vabimo k ogledu		akademiie iz Slovenj		• razvednina oddaia
10.05	1120. VTV magazin.		Gradca	\ lO.OO	Vabimo k ogledu
	regionalni informativni	i 10.00	Vabimo k ogledu	: 10.05	Viva turisícd
	program	j 10.05	Odboika. posn. tekme.	1 10-35	Naj spot dneva
10.35	Naj spot dneva		Šoštanj Topolšica. SVIT	i 14.00	Videostrani
10.40	Potovanja	i 11.35	Naj spol dneva	: 18.(»	Vabimo k ogledu
14.00	^deostrani	i 14.00	Videostrani	i 18,10	Regionalne rK)vice
18.05	Vabimo k ogledu	1 18.10	Vabimo k ogledu	I 18.15	Tralalaia. otr. oddaja
18.10	Regionalne novice	i 18.15	Nogomet, posnetek	i 18,50	Naj spot dneva
18,15	Odboika, posnetek		tekme. ffiA Šmartno:	i 18.^	1121. VTV magazin, pon.
	tekme, Šoštanj Topolšica		Vega Olimpija	i 19.25	Športni lorek. ponovitev
	:SVIT	i 19.05	Na} spol dneva	3 19.50	iz olimpijskih krogov
19.55	Vabimo k ogledu	j 19,10	Videostrani	i 19.56	Vabimo k ogledu
20.00	50 let podjetja Prevent,	I 19.55	Vabimo k ogledu	1 20.00	Skrbimo za zdravje, konL
	posnetek slavnostne	I 20.00	1121. VTV magazin, reg.		odd., Medseboini odnosi
	akademije iz Slovenj		•informativni program		in spolnost, gost: dr.
	Gradca	j 20.30	Športni torek, športna		Marijan Košíček
21.00	Regionalne novice		infomrativna oddaja	j 21.15	Regionalne novice
21,05	Nogomet, posneta	i 20.55	Iz olimpijskih krogov	i 21.20	Naj spot dneva
	tekme, ERA Šmartno:	l 21.00	Fair play, športna oddaja	j 21.25	Vabimo k ogledu
	Vega Olimpiia	1 21.30	Viva Tiffislca	j 21.30	Odprtatema. 3. TVmreža
22.35	Vabimo k ogledu	i 22.00	Dokumenten! film	\ 22,30	Iz oddaje Dobro jutro
22.40	Iz oddaje Dobro jutro	i 22.30	Naj spot dneva	j 23.20	Vabimo k ogledu
23.30	Videostrani	i 22.35	Videostrani	: 23.25	Videostrani

m Rudar
Marjanovič: "Sem in nisem zadovoijen!"
Miiuiii kimvc k'tfjiH jc ncdvtjinno m/.nam(»\ul puru/.stoAX'iihkvnog»« inciiiť rťprv/cnUnce s ťrancuo (O v Parizu n:) kvalínkacíjskítgk-mi ui na.slop nil ompsk^m pneu* Mívu. \*re<i K>knii> ^o »ckatcn najbolj vnvtí sliivvnski nogiímciiií privrženci cclo .sanjali N^yhrž Hàti. ki so iiapovv(t(»va-11.daje I'rasnikarjcva iíbpanavr-iitu trenutno sliihiia od KantHcwť, niso priču kova li. cJa ImhIo do/ívclu najhujši pnr<i2, mikar íinanu> aa-niostojiio rvprc/^nlanco.
Vscciio pa ni LragićeiK Ncigonici-ním zanesenjakom vendarle oslaja tolažba: slab ZiíCeick.Oobcr konce.
njtíiin uiví>niciicv pa bsxli) morali veliko bolje /^i^rati na Ickniah proii Mali) \n Cipru, kot so v sobo» to v Parizu.
Prav/iiradi tc cokme vSi.mohil ligi ní hilo rednega prvenstvenega icTxiga. Trencijcm je ^xlmor Že kako priíd prav, saj so ga îzkorisdli 7a odpravljanje napak. ki sojih "ncl* kriii"v prvi ircljini pivcnslva,
Riklarjev trener [Vlarjan Maiia-ni»>iřj«; lJkť>lcocyniUU>sedajijepr-vcnstvo: "Sem /j<Iovoljen in ni.sem. NezaJi*voljen sem predvsem 7. bero točk, saj snîo na nekaierili lek-inali pi'^kû/ali radosti K^jevilo^îi in /nunja. da bt tudi kakáno to^ko i/ctr^,ili. paje nismo, na družili je bilo spct drugaéc.'[l>da jc. kar je. /a nazaj sc sivari ne d a spi'eminjali,
Za nami jc šclc prva ireijina pr-vcnslva. z dvignjeno glavi> in pv.iifv-nim razmišljanjem je ireba nadaljevali pivensivo. /.udovoljen pa sem precK^m s pri/.'ulcvanicm in uve-Ijaviivijo nekaierih mladih igraleev. ki SO pokazali, da lahko pi'^flanejo zelo kakiwoMíii igralci v prvi skweiv ski nogomcini ligi. hem ^c bolj konkrelen, v leni iremiiku sem naj» K>lj zadovoljen i iga» Minie.sa Ibra-himoviéa. ki je bil na^ najboljši igralcev tcnidelu. lik ob njim je AleS Snîon. in 5e koga bi lahko omenil. Obenem sem v tem trenutku naj-M\ iic/itdovoljen z igro ox)c iibnini-be.kinc kaže dovolj ugresivnosli in napredka v igri. Naslednja "zgtxU ba" je neućinkoviiosl na^ih napadalcev. Res paje, da dokler imamo
iež;íve na sredini, iiidi napadalci ne mivrcjo bili pravi. En<'>Ma\'no, iia.ie nioStvo sestavljajo taksni igralci, da mora vsak na lekml pnka/ali sio-nd^tolno pripravljenost ali pa 5c odstotek vcC. če hoietno izlr/ili ugtv dcn t/id: nimamo nuxniJi pa^amez-nik^w, niL^a jeozÍr»'>ma bi m» rali biti v koleklivni igri vseh enajstih
V zaselku lega ledna je zaCcl trenirati tudi kapetan Zdjko Spasojis vlć, ki sc je s tekme z Mariborojn PL vrnil poíkí»cIovan. Sprva je karalo. da gre za zlom ene izmed nožnih kt>sli, na sreC»^ pa -mi kasnejša preiskava pokazale, da jc ^lo sanio za Inid udarec. Rahlo sla pc^ikodiv vana tudi BonKAriii in PcUtMit-nikin njun nastopvnedeljojevpras-ljiv.
/Âi ign> so dobili tisti igralci, ki so manj igrali v <U»cdnnjem delu prvenstva,"je opravičil poraz trener Marjanovih.
Matulovic novi igralec?
Dabi	igro v zve/ni vrsti,
se je VkHlstvo Rudarja miloiilo, <ta bo poiskalo novega igralca. Ta tc-ilen je na prcizkninji nekdanji igralce Reke. Solina in SpUia, 26-lei-ni Damir MaluUwic, igralec <:vczJic vrste.
V nedeljo z Ljubljano
v 11. kfi)gub(xlo "rudarji" g^>stiv vali pri novincu Ljubljani, "RaC-unam. da IhkJo naši fantje zaCeli točke osvajati tiuli na gostovanjih.
Poraz s Korotanom
Rud;irjc prejšnji teden ixligral prí-jalelj''ko tekmo na Prevaljah in izgubil zl : 3. "Igrali btno brez Scslih igralccv prvega mvJstva. Prilo^nv^st
S tekme z Mariborom
Obdi^iplinlrani jnpo/TtvovjiIni igri se lahko lobodi že v Ljubljani." je dej ai pred nadaljevanjem prvenstva Rudarjev trener Maijan Marjanovih.
■ vos
RK Gorenje
Oslabljeni niso bili kos 'Rudarjem"
Po .v knigu v prvi državni rokometni ligi (li&a Siol> so ncpora/ena le iri mošiva: M(»bUel Prulc. CviJv Pivovarna Laicko in Prevent.
Prvi poraz pil so doživeti roki>metasi Gorenja. Nagtv stiwanju v Tríxwljah so i/^bili te^no s 24:25.
Nastopili st) oslabljeni, saj zaratli piišk^nlb ni.sta in^v gla igrati Bedekovic in Kaviicnik.
V domaČi vrsti ni bilo. prav tako zaradi poškodbe, čopa, ki jc hkrati trener moJ^tva.
lekma jc bila i/rcdno zanimiva, oboji so igrali zelo pi>Žrivi^valno in uprizoril t veliko lepih potez, l/id jcbil kar l8-kral iA:naCcn in ncgi.iiov do zadnjih sekund. Slabili deset minul pred koneeni so domaži privedli z 22 :
19, a se gostje niso predali. Znova so Aingrali zelo zagrizeno in se priblifeli točki, saj so imeli v zadnjih sekundah ickme kar dvakrat priložnost za izenačitev, a niso imeli sreče. 7.12zadeikijc bil najboljši střelce Ickme Tam5c.
V 4. krogu bodo Veleiijěuni go^lili novinca v li^i. niosr\o Pivke penit n i na rs t> o iz Hrpe||a. lekma ho v sredf), 23. i>k(ol>ra.
Gi»reiyc:Sks^f,Tanr'ic 12,J.Dv^lîcl^k LPcicrlin, Mlakar 2.Soviči 3,Sirk4,(iajc^k. Rutar..!. E>i->bcl^k I,Šle-fanič I Oštir, Lain^ček.
Vrstni red po 4. krogu: 1. M. Prulc. 2. Olje PL, 3, Prevent (vsi 6), 4. Gorenje , 5. Rudar (po 5)...
NKEra
Odpravliali pomanjkljivosti
NogomvUsi Krt' .so bili prejšnji leden na stirkliievnih pripravah na tjubno v Savinjski dolini. Trener Buru I Jare je glnvito poz4>riM»si namenili /l)olj$HEtju Cvlvsne priprav-yenoMi In iKlprt^^aivju nekaterih («hnlcniHaktiCnlh. Pt^oji m <klo si> bili izredno dobri, oviralo ca le slabo vreme*.\ n\Ci so odigrali Itjdi tekmo v Smart ne m s iretjdigasvm Fužin a rj eni (Ravne) In &a prvma-cafi z.^ s I rek i .Javorník, Korvn, Kovaćić.
V nastodnjem krogu, v ne<icîjo, ob 15. uri botk> ^man:an( gostili po 11. kri'gu vodtíno Vega Olimpijo. Na tej tekmi trener Borut .iarcvmcfclvo ne n^i>gel uvrstili kaznovanih Dala-giCa in AlibabiCa (karloni). Zaradi lažjih posk(\lb sc pritožujejo Sraga. Prednik in Pokleká, vendar upa, dii bodo proU Ljubljanianoin vendarle spt^s^^bni igrali, okreval pajc Koramwiti
Želijo se okrepili Vezenim napadalcem. Na prci/kusujc bilo žc nekaj igralecv, ki pa niso zadovoljili (renerjcvega okusa.
■ J. Goričnik
S tekme prvega prvenstvenega kroga za Bežigradom so se vrni/i neporaženi (2 :2), toda 0/ímpiJa {na siiki) sem Jím je oddotžSta v četrtfinaini tekmi pokalnega tekmo\/anja (2:1). So sedai so spet na vrsti šmariki nogometaši? (Foto: vos)
NK Šoštanj
♦■■«•»•••«♦•»••■«•»v
Na vrhu so
Pred ncki^ kro^i Je Irencr šoi^ianjskitSi^ dana ired^' lige Erviri Poluvšak ambiciozno napovvd boj za pm» me.sto In usTSlitcv v dnigo ligo. Besede niso bile Izročene v vctCT. kiijtl po v desetem krogu si> si priigrali peti» /maso pi> vrsti in se povzpeli na vrli letviee.
V tretji ligi so zaradi kvaiiiïkacijskc ickme slovenske reprezentanee v Franciji (O : 5) Soštanjiani so gostiv
vali pri do tega dne vodilnem Šmarju in ga z ^atietkom Svareav38. minuti premagali 21:0 ter ga s pivega mesta p»>lisnili na peto. SoStanjiani s bili MjM in po pri-lo nostih bi bil lahko izid po irenerjevih besedah pixloben IVanco.skemu. Vsekakor jc igre Šoštanja zelo razvescljujoiia ne glede na lo, ali bi^xk> zdržali v takšnem ritmu ali iic.
Na n«wi preizkui^nji N^do v naslednjem kn^gu («»olv Ota i>b 1.^.00), kiOxxlodoma gosi il i Palonjo, ki si skupaj z njimi. Pohorjem ter Bistrico deli vrh lestvice.
Vrsini red po H), krogu: SoJlanj ( + 13), 2. Pohorje (+y), .3. Paloma (+8), 4. Bistrica ( + 7), vasi po 20 točk. 5, .Šmarje , ft. Kozjak 15. T Krško 14 itd.
KK Elektra
Zmaga ni bila vprašljiva
Ku.<ark;irji EIvktre so t zmago nad Triglavom le^ueli novo sezoiiii v domaii dvorani. V Smlanju smii ^Icd.ili <l>a povsem različna polêasa. V pnem so dumami pov« sem »ad/oruvali igro, najboljši so bili tujd v Kk-ktrini ekipi Custič, L^itovtč in Belanovič. l.«itovićJe žt* v 20. minul) naredil četrto osebm» napako, dtxifktneskrbi pa jvlrener« ju Sa^ailinu prc-d drugim ]M»lrasi>m povzn>C*ila i»bnovlJena ptxškodba stopala Uelanovića. ki ui mogel nadaljevati Ufkme.
V drugem delu 'li ijdav-ani slc.s-nim p^^krivanjcnj piî ecicm igri^ću nekoliko presenetili dc^mačinc in
Klektra ŠoAfanj : TrigUv Kranj 78 : 65 {Mi : 49.45 :29, 22 :
Elekirn:f'usti^^27 (10-12), Laum^J 11 (M). KwaeS(2-2). lajnikó. Vidtwié 7 (I-?), Goriek2(0-l).Draž*wiC. Nu-banoviC UI.Bclancwlč7(l-3)
OK Šoštanj Topolšica
• éé« ké^^é* »é*« é««	éé« kéVé
Nepotreben poraz
<kll)ojk<irjiÍ^>At^nja'lupoMiccsvvNolMito n» prvem gostovanju v novi si.'/<mi niso proslavili. Kljub temu 5<> imeli svoje priložnosti tudi ra zmago, s<4j tudi domnůlni niso blesteli, a jili na /Jilost nisi» zn»li izJ^oristitl.
Zaceli so zaceli odlično in povedli z 10 : f). T^xía Po-mun;i «lojih pri pclnajsij lo^ki žc ujeli in po zashtgi slabega gostujočega napada niz ludi /iuicsljivo ilobili. V ilrugem nizu jc gOî>tujj>Ce moštvo zaigralo bi^lj homogeno in zbrano, kar jim jc prineslo izenačenje v izredno razburljivi koncnici. Čc bi nadaljevali v takem rit-n\u v zadnjih dveh nizih, bi sc lahko končalo bistveno drugače, tako pa so se na veselje don)ačih navijačev zasluženo vesel ili prve letošnje zmage Pomurci.
V sťiboto bvxlo ixibojkjuji Sc^Stanja loprdSice oh ly. uri v športni dvorani v Šoštanju gostili Svit iz Slovenske Bistrice.
Pomurje • SoStanj lopolsica? : I (16,-2fi,2i).22
Postava: Najdič. Pavii. Lcjo, Siwinck, I Ixibcr^ek, R>-mer. D. tn S. Sevřnikar. Kugovnič. Mihalinec, Brlj^nik, Dupli.^ak, Ircner Pozolniak.
ZRK Vegrad
Nova visoka zmaga
Mlada ekipa veteiuskc^d Vegnida nadayu* je dobre igre v 1. B ženski rokometni ligi, v kateri nasU^pa sedem ekip. V 4 krosu je ^o*

va dobro napolnila mrežo nasprotnic.
V RdeCidvorani5^>gy>^tilc Millennium iz Svetega .íurija pri Sčavnici in zmagale s M) : 24. Zanimivo - gostje so dosegle prvi z^ide-tek na tekmi, nato pa domače tako rekoč z levo a>ko opravile z njim, čeprav fc bilo tudi v njihovi igri prečoj napak.
Vegrad: Avbcrik:k. Stumberger, Mirzcta Muralovii (\ Perse. Ri^žtíí 5. Ilalilovič 1, Mir-scta MunUovič 5, B<išković Bubik 2. Ska-za. Jukič 2. Skočaj, Lakié 4. ()mca>vič ft.
uspeli znižal i visok ziiosianek. Po minuli odmora in peti Erženovi osebni napaki so sc domaii zbrali in uspeli prednost zadržati do konca. Tudi v zaključku tekme jc bil pri niektri najbolj raipi^kvžcniCustič. ki jev zadnjičelri ini dosegel 12, cclo-tna ekipa Blcklrc pa 18 točk.
Miloš Sagadin. irener lilektre: " Ičkmo z neugodno ekipo Triglava
smo začeli zcio zanesljivo, z odličnim prvim pi"^lčasom smonarctli-li razliko, kar nas je pa kasneje nekoliko uspavalo in snu'' popustili. V zaključku tekme smo bili vendarle bolj zbrani in mislim, da smo zaslužno zmagiili."
V solHiti» bo Elekira gosfONaln v Zagorju.
■ Tjaša Rehar, foto: vos
KK Era Velenje
Nepričakovano visok poraz
Velenjski košnrkuqi so v prvi pnensheni lekmi SKD na g<istovanJu v Sťntjiirjii doživeti neprič^ikovsin«» visok pora/.
Začel i so dobro in v prvi C'etrt ini je bila tekma izenačena, v drugi pa so nuíčno pi^pustili, saj jim žop niknkorni hotela v ol>rcič. Tudiv treijiin četrti je bil zanje obroč kot Ziiûaran, slabi pa so bili ludi v.vki^ku.
Na slabo uvixlno prc^lstavo je vcijc t no vplival lutli txlhcxl i^.cljka Pe-tranoviča, kijih jc zapustil tik pred začeikom lige, ker jc dobil IxiljSo ponudbo v Postojni pri njihovi 1. B ligaški ekipi.
Že v soboto pa jih 6ika 2. kn^ na domačih llch» kjer bodo igrali s CX'Î-jem. 'lêknw bo v telovadnici OS Sak k ob l6X)i) uri.
V sobcuo .so igrali ludi kadeti, ki so doma po zelo borlx;ni in cnaktivred-ni lekmi morali priznali premoč go«;tujoče Elektre (.>7 : 61): v nedeljo dopoldan so pionirji raviu^ takodonja izgubili s PMD Branikom iz Maribora (67 : KI), popoldan pa so prc.senetili z drugo zmago zap^^rcd mlati-inci. ki so v svoji dvorani premagali Prebold (74 :
Ta koncc tedna bodo kadeti gost^wali v Nazarjah, pionirji v Murski .S<5boli, mladinci pa v Lahkem.
Šenčur - Era Velet^lc
81 :.(17:16.29: U : 11.21 ; 15)
37. kros občinskih reprezentanc
Velenjčani peti
Kros (il>činskih reprezentanc, kije l)il do letos /JMtn kot Delov kros, je bil gotvu ena najbolj množičnih tovrstnih prireditev pri nfís. Letos pa je na njem sodelovalo le neknj već kot 450 lju-hiteljcv teka v ni)ra>i i/. 19. slo* venskih ol>čin. Vzporedno t njim je poteknlo tudi tekmovanje v krosu l^vropske atletske Ae/e z udele/.ho tekmovalcev i/. Hr* vnške, Kosne in Herccgavine in Ukrajino. Tudi letos so občine tekmovale v štirinajstih starostnih skupinah.
Prireditelja kr<\sH sIh bila sku'
paj Allclska kluba Velenje in Vele iz Domžal- Zaradi slabega vremena so progo spremenili. Namesto na znani velenjski kros progi ob kozolcili so jo speljali okrcig stadiona. Proga je bila vseskozi peščena in zato prav go!tw<i manj naporna za lekmovala.%kol pa Ce bi tekali po razmočeni travi.
Kol je to v Velejiju že v nava^li, jcludivsobotovseteklosve. kot je treba.
Največ ločkje zbrala reprezentanca Maribora, 2. Železniki, Domžale. 4. Murska Sobota in 5. Velenje.
Osnovne šole za ekipni naslov
Najboljši Novomeščani
Prejšnji teden, v četrtek, je bilo Velenje gostitelj atletskega prvenstva mladih. Osnovna Aola Livada je bila namreč prireditelj dr^^vne}*a ekipne»;» prvenstva v atletiki za osnovne i^ole, na katerem je nastopilo 12 področnih prvakov. Velenjsko območje su zastopali mladi atleti in atletinje siiole gostiteljice.
lekmovalo je blizu «WD otrok. Najbolj pripravljeni pso prišli tekmovalci 7. osnovne .<ole Grm Novo mesto, ki so bili najboljj^i med učenkami in ućenci. Na nehvaležno 4. meslo se je med uCenkami uvrstila ekipa Livade» fantje pa so bili drugi,
(Naj)boljie uvrstitve atletov z Livade, učenke: ^Dl) m: L Sabina Al-ihodžJi. 2- '/'iva Ki'»žoljnik, 4 x 100 m: 1. Livada, suvanje krogle: 6, Aniia ŠljiviO, daljina: I, Nina Kokot, učenci: fiO m: 5. Maiej Polak. 3ÍM) m: 7. Alen PašagiČ, 4x 100 m: 1. Livada, med žogice: 1. Gašper Pečnik, krc^gla: L Dejan Dragoljevič,6. Alen Zavolovfck, daljina: 1. Nejc Lipnik, 3. Meriš SkwiC.
V Rdeči dvorani zanimivi boji
Množična udeležba
Kar 14t) tekmovalcev iz Slovenije in Hrvsiške seje udele/ilo 2. odprtega prvenstvo v taelovondoju ver/ije ITF. Dečki, deklice, mladinci, mladinke ter člani in čhmiceso tekmovali v formah in t>ori)ah.
Tekmovalci domačega l'ackwondo kluba Skala, kije tudi pripravil sobotni turnir vvelenjski Rdeči dvorani,sosczelo dobro odrezali in prejeli tudi pc^kal /a skupno osvojeno drugo mesto.
Prvo me.sto so osvojili Radovcljčani, tretje pa Tiger iz Ljubljane.
Franjo Majhen (Skata) in Mitja Potočnik (Sun Brastovče) med finalno borbo v težki kategoriji, zmagal je štednji.
(fyto: vos)
Karate
■ v ■ ■
stojnic razmišlja o svetovnem prvenstvu
Vsohoto in nedeljo Je bil v San Marínu mednarodni turnir članskih repre« /entanc, ki j« bil za nastopajoče pomembna preizktišnja pred svetovnim prvenstvom.Na njem so merili moči tekmovalke in tekmovalci iz 17 driav; med njimi tudi slovenski reprezentati. Tekmovar\|e je bilo v bistvu evropsko prvenstvo v malem, saj so z i/jemo Francozov nastopili vsi najboljl^i k^ira-leisti in karateíKtke I/, s stare celine.
V izredno močni konkurenci je Ve-lenjčan Mladen Siojiiič, sicer član žal-
skega kluba, v absoluuii kategoriji (nad 80 kg) v prvem krogu premagal italijanskega reprezentanta, v drugem Nor« veške, v četrlfinalu pa jc tesno izgubil z reprczcnlanlom Ilalije, ki muje z uvrstitvijo v finale omogočil boj za Irelje meslo s lekmovalcem iz Sviee. Siojnič je z njim Izgubil v zadnjih sekundah borbe. ZnastopomvSan Marinu je biJ zelo zadovoljen, seveda pa vse njegove misli v lem Času veljajo .svetovnemu prvenstvu, ki bo novembra v glavnem Španskem mestu Madridu.
Miaden Stojnic in petkratni svetovni prvak, se' daj selektor angleške reprezentance. Otto
Wayne.
120 let Športnega društva Mozirje
Po vlaganjih v objekte več pozornosti mladim
Športno društvo Muzirjeje Zit IjtibljanskJm Narodnim domom drugo nHjst»reJše v Sh)-venijt. I^tos je zanj jubilejno lett), pra/nuje n»mreč 120 letnico delovanja. V sedmih sek« cijah /dru/.uje veČ kot 270 Članov. Poleg občinskega proračuna, ki za dejavnost drulstva namenja na leto 61M> llsoč tolarjev. Je glavni vir prihodka najemnina za oddaja proslon>v. Na nedavni osrednji .slovesnosti ob prazniku ol)čine Mozirje je dni.štvo prejelo občinsko priznanje.
Kot nam je ob tej prikï^nosii povedal predsednik mozirske-git Športnega društva Robert Klemenakje njihovo druSrvo potomec Sokolov in naslednik TVDParlizan Moziije. VesČas deluje ljubiteljsko. Na ta način so njegovi člani leta 1934zgra-dili tudi telovadnico (losojo v
zadnjih štirih letih temeljilo obnovili), 171ei poznejepasodogradili Se prizidek. »V društvu ne gojimo tekmovalnega športa, ampakskfbimo za vodeno rekreacijo vseh oblik, pripravljamo tekmovanja oziroma letne lige, poleg lega pa nam je občina Mozirje s koncesijo zaupala tudi upravljaje većine športnih objektov na prostem proli Mozirskemu gaju.« Kol je 5e podčrtal Roben Kleme-nak so zelo veseli, ker krajani Mozirja in okoliških za.sclkov s pridom korislijo možmisLiza dejavnosti. Polna je dvorana, polna so i^iSča, kar daje čla-n(^m upravnega odbora Še dodatnega poleta za vztrajanje na začrtani poli.
Kar nekaj je ljudi, ki so zaslužni za tOy da kljub Uikšnim in drugačnim ča-som druiíivo deluje §e danes, Med njimi velja
omeniti 8lMeino Pavlo Troger, ki igra dane najvidnejšo vlogo pri delu društva. Nekdanja prttfesorica Športne v:^ije. ptv klicna inštruktoriea, mcntorica in uspešna teiovadka, dobitnica Bloudkove plakete in .Uevilnih drugih priznanj kljub svoji m letom še danes vodi rekreativno vadbo za skupino žensk, že več kol 50 let pa vztraja pri vodenju Gozdne šole v L^^kah. ki je iasl Spt^rcne unije SUA^enije.
Načrti društva v prihodnje? >'So smeli, kajti zadnja .^tiri leta smo pomladili na$e Športno druitvo, zamenjali Člane upravnega odbora. V njem delujemo korajžni ljudje. Najeli smo kredit in s tem denarjem obnovili .športne objekte ter ob njih uredili -^e razsvetljavo. Kar precej smo lorej vlagali v naše športne pr<istorc, zalo je sedaj na vrsli članstvo. Prizadevali si bc^mo pritegniti v naše vrste čim več mla-
Predsednik Športnega društva Mozirje Robert K/emena/(.'»Čeprdv ndia dvorana že dolgo prostorsko ne (/strezđ sodobnim zahtevam, je polna, kar nas seveda zelo veseli.«
dih, za vadbo bi radi usposobili čim več lastnih vaditeljev,« je sklenil pogovor Robert Kle me-nak, predsednik Športnega društva Mozirje.
■ Tp
na kratko
Namizni tenis • ie deioma uspešni
Velen,|hki namiznoteniški igralei so minuli konee tedna na.stopali na turnirjih v l^cndavi in Ravnah na Koroi^kem. Člani si» nastopili na I. TOP turnirju najboljših {štiriindvajsetih slovenskih igralcev v Lendavi. Jure Slatinšek je v prvi jakostni skupini osvojil osmo mesto. Damijan Vo<lušek je bil v drugi skupini peli, Ncnad B^ijanič pa deveti. Na turnirju je med članicami nastopila tudi VelcnjCanka Tamara .Terič, ki je v drugi skupini osvojila pelo mesto. Kadeti NTK Vegrad pa so nastopili na 2. Ravne kadel open v namiznem tenisu za kadet-injc in kadete na Ravnali na Koroškem. Od štirih Velenjčanov (Dejan Lamcšič, Benjamin Klaužar,Palrlk Rose in JakaCJolavšek) seje najbolje odrezal Jaka Oolavsek. ki se je uvrstil med osem najboljših i^alcev lega mednarodnega turnirja.
Kegijanje - nesrečni poraz
Srečanje 4. kroga 2. vzhodne keglja^ke lige so prinesla veliko raz» burjanja in negotovosti vse do zadigih lučajev. Prav taksna tekma je bila odigrana v Maribitru med Kugradom Gradnje in Šoštanjem.
Nekoliko oslabljeni Šť^štanjčani so vso srečanje imeli vajeti v svojih rokah, vendar je nekaterim igralcem zadrhle la roka v o<l ločilnih ircmitkili. 'iâko so prvo zmago dosegli domačini z rczuliatom 5 :3 (3107:3(186). L. Fidejje z rezultatom 57.Î postavil nov klubski rckt>rd,
Šo.šianj: L. Fidej 573 ( 1), Šehič 235, Scčki 251 (0), Kiižovnik 5(K) (0), Cîlavié 5lfi (1). Petnwíč 489 (0) in Ajfiuí 522 (1).
Tanije Ireneija'tàmscta imajo sedaj 14-dnevniprcnior.v5. krogu. 26. oktobra, bodo luutomačih stezah gostili ekipo Litije 2001.
ZOK Kajuii SostanJ • začeie z zmago
So.^njskc odtMrjkaricc so zelo obetavno zač'cie novo sezono v 3.držav-ni It^i.V domači telovadnki v Topol^ici so gostile v ekipo iz Rui> in jih prema^ales 3:1.
7 buČTio p(xl|»ro ^edaiccv so Šošianjčanko prvi ni/, dobile s 25 : 1^. dm-gega pa s 25: 2L V tretjem sose nasprotniee prebudile in ga dobile s 25 : 17. V Četrtem nizu so domaČe igralke spol p<>kazale svojo pravo igro in slavile s 25:21 in se koncu zasluzeno veselile zinagc.
Naslednjo tekmo bodo v soboto txlijçrale vgosteh v Zrcčah.
Lol(ostreistvo odiično
znova streijali
Na državnem prvenstvu v disciplini FITA 9(M) kr<^ov je na Ljubnem nastopilo 51 tekmovalcev iz 15. slovenskih klubov. Mozirski lo» kostrelei so tudi tokrat streljali odlično. Naslov dr^jivnega prvaka so osviijili: iiernarda Z. Perhačz862 kr<»|>i. Dušan I^rhač (863) in Pri* mozPerhač (857).
Miran Borštner in Janja Perhač Ma osvojila 3. mesto z 809 oz. 471 krogi. Z« absolutnoprvensiv(>jeDu5an Perhačosvojil 2, meslo in Miran Borj^-tner 3. mesto.
V disciplini ukrivljeni lok je odlično streljal Žare Kranjc iz Gornjega Grada in z841, krogi osvojil naslov držiwncga prvaka.
Smučarslii skoiii - siovo poietni sezoni
s tekmami za slovenski pokal, državno prvenstvo in nordijsko kombinačko Ixido v nedeljo v Mi.slinji (K- 65 m) sklenili polletno se^mo v smučarskih skokih. Pričetek tekmovanja bo ob 1030.
Na tlržavno prvenstvo cicibando 9 let v Zagoije (K-14 lu) je nastopilo jc 40 tekmovalcev. 1. Rok Sušnik (Tržič Ir i fix), uvrstitve Mislinjčanov: 5, Matej Debelak. 12. Žak Šilih. 14. Klemen Knez. 16. Ajižc 'Iretjak. 26. Borut Mavc. 27, Uroi Gros.
Namiznotenišl<i turnir - speciaina oiimpijade
v prostorih i^snwne Sole Roje v Domžalah jc bil v soboto naniiznole-nl^ki tumir Specialne olimpiade Slovenije. Sotlekwalo je okrtïg slo tek-Dîovaleevv šcjitih ekipah, igri posamezno in dvojicah. Ldcazala sta ^e tudi varovanca iz VDC Ježek: Damjan Tisnikarje bil v tretji skupini je tretji, PoldiJeicnkopa včetnidrugi.
Šah - dve zmagi Veienjčanov
v drugem kolu 2. šahov.^kc ligo v Izlakah so se velenjski sahisti pomerili z moštvom Irbovelj in zmagali s 5:1. Posamezni izidi: Matko - Zalokar 1:0 b.b.. Mazcj • Milinkovtč remi, Kristan - Kranjec remi, Rajkovii^-Xre-bcžnik 1:0, Biiisnjuk- Nwak 1:0. Cvar- Knez 1:0, V tretjem krogu pa st^ preniagiilišc moštvo S]ovcnî<kihKonjie s 4:2. l^aliso: Matko - Floijančič 1:0, Mazej - Rečnik 0:1, Kristan-Bnlnikrenii.Rajkovič-Koíak 1:0. Bnis-njak • Marauč 1:0 in CVar - Marinovič remi. Po ircli krt>gih jc v vodstvu moštvi>izřk>čC13), pred Velenjem (12),Krškim (10ô),Zagoqem (9.5)...
V	nad:iljcvanju tekmovanja, ktlx) 26. 10..v f/lakali scbodo Velenjčani poufcrili v četrtem kolu z Branikom Maribtïr.vpetem pa&Piujčani.
V	soboto sc hov Radljah pričela 3. liga, kjer bo naištopala tudi mlada ekipa ŠK Velenja,
Športna zveza Velenje
»Šport v Velenju 2002«
športna zveza Velenje ho jutri, v petek, pripravila prireditev z na.slov<iaj Spi>rt v Velenju 2i)02.
Na prireditev oziroma na dan odprtih vrai vabijo učence osnwnili Sol. dijake srednjih iol in vse ostale občane, ki imajo radi sport ter rckreacřjo. Ob tej priložnosti bodo predstavili vse Športne zvrsli tega okolja v i^llki zapiř^ane besede - z brožuro, letaki, plakiiti. v živo pa IxKlopredslavilidejavnosti tudi nekateri klubi indru.Uva.
PriredilevbodovvelcnjskiRdečidvorajnzačeliob 10 uri. Ol> 17. uri pa se N>do obiskiwalcem predî^favili tudi nekateri najboljši .športniki posameznih klubov ter društev,
■ tp

KINO VELENJE v hotelu paka
^HtKA ÁvuHá
XXX-TROJNI X
akcijski tnle i; komedija
Režija: Rob Cohen
Vloge: Vín Diesel, Samuel L.Jackson
Dolžina: 123 minul
Četrtek. 1110.. ob 20M
Petek, 18.10.. ob 21.30 Sobotê. 19.10.. ob 20.00 in ob 22.$0
Nedellâ. 20.10.. ob 18.00 Ponedeljek. 21.10.. ob 20.30 Xander Cage je XXX, odpadnik, upornik brez iztočnice, tetoviran, pobrit na balin. nabildan do maksimuma, genileman, skrstka tra|er. da mu ni para, ki se ukvarja ssneman}em In prodajanjem svojih adrerfalinskih dosežkov kol so skok s padala, iz ukradenega avta iz moslu, let z desko iz padala, snowbo-arda pred p^zom ipd. Kot tak posebnež pade v oči agentu za nacionalno varnost Gibbonsu. Kajti od kar so izdubili agenta pod krinko v Pragi, mora najti drugega, lakánega. ki bo kos Artartiqi 99. lolpi neizpnrsnih hudododelcev Zalo neprostovoljno delo bo moral Xander prestatr sen|o najbolj nemogočih m ne* predstavljivih testov.
SPIRIT- DIVJI ŽREBiC
animirani film Dolžina: 83 minul Sobote. 12.10.. ob 18.00 Netíella. 20 10.. ob 1S.00 Ponedeljek. 21.10., ob 18.00 Film pnpoveduie o pustolovščinah divjega in razposaienega mustanga na po-továrnu po slikoviti ameriški pokr^ini Ob prvem srečanju s človekom oslane neukroćen, čeprav se spopniatelji z n^adim indijansldm bojevnikom. Po* Sumni Žrebec se tudi zaljubi v prelepo kobito Roso m kmalu postane eden največjih junakov starega Zahoda.
MOTHMANOVA PREROKBA
triler
Režija: Mark Pellinglon Vloge : Rochard Gere, Laura Línney DolSna: 119 minut Petek. 1810.. ob 24.00 Nedelja. 20.10.. ob 20.30 Torek. 22.10.. ob 20.30 Ko v^ashínQtonskí novinar Jotin in njegova žena Mary na|deta hišo svojih sanj, se njuna skupna sreča le istega dne konča. Med vožnjo domov se namreč Marv pnkaže gigantsko kf^ato bilje in v avtomobilski nesreči, zaradi udarca v glavo. umre. John se zatood-\ot\. da bo pustil in sam začel raziskovati slavnosti, povezane z ženi-
Kino nagrajufe
Izrežite kuponček in ga pošljite ali prinesite na uredništvo. Vsait te-	|
den bomo izžrebsU tii ljut>íteije aimov zâ brezpi3čen ogied ene Izmed	j
fîfmskift predst3v.	|
I
Ime in priimek:___________________|
N oslov:	!
Izžrebali smo: Anja Milielak, Kersnikova 25. Velenje, Natia Pan. Karde1|ev lr9 9, Velenje, NIka Razgorleit» Preternova 7 o, Velenje.
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
BTV UGODNO PRODAM. 3SM
041/824-101.
DELO
IŠČEMO DEKLE ZA DELO v
bistroiu. Telefon 5893-793, Bistro Brode. GabertelOI.
NUDIM POMOC V GOSPODINJSTVU. GSM 041/289-167.
KUPIM
KUPIM VIKEND v okolici Velenia. GSM 041/260-994.
OSTALO
RAZSTAVA MALIH ŽIVALI V VELENJUl Drultv0Q0iitel|ev maBli živali prireja razstavo malih živadi od 24.10. do 26.10. 2002 Qd8.do19. urevlotoru pred novo Mamo. Vabljenij
PODARIM«SPREJMEM
PODARIM BTV, Telefon 5868-665. POSESTI
PRODAJAM PROSTORNO STANOVANJSKO HIŠO, Z vrtom insadovn|a-kom,v neposredni bližini Name v Slovenj Gradcu. Telefon 02/88-41 -214.
POLOVICO HIŠ£ z delom vrtana Hrvaškem. blizu Koprivnice .menjam za stanovanje v okolici Velenja âli Ivtozir-|a. GSM 070/210-079. PARCELO Z VIKENDOM v Šentilju pn Velenju prodam. GSM 031/808-836. VELENJE. ZAZIDUlVO PARCELO 1070 m2, prodam. Cena 17.000 6VR. GSM 041/315-072. V OKOLICI VELENJA kupim vikend. GSM 041/280-994.
RAZNO PRODAM
ZELJE ZA KtSANJE. ribano ali v gla-
vali, prodam Telefon 5888-603. VRHUNSKO SORTNO VINO iz ptujskega okoliša ugodno prodam .Večjo količino pripeljem na dom. GSM 041/906-617.
TEKTNICO.iOO kg, z utežmi in dve sâdni preši 50 in 1001, na vijak, prodam. GSM031/6Q6-322. ULEŽAN HLEVSKI GNOJ z dostavo in sladek j^oii^.nik. pmdam. GSM 041/344-883.
JABOLKA ZA OZIMNICO in bc^ovce 2a moši prodam. Telefon 5886-267. PRODAM ZIMSKE GUME. GSM 031/207-937.
KOMPLETNO MARLESOVO KUHINJO, s Štedilnikom, napo In tiladiini-kom, zelo ugodno prodam. Telefon 5881-141 ali GSM 031/477-933.
no smrtjo.
LUI IN ŽViRCA
družinska animirana komedija) Rezila; Cados Saldanlia, Chris Wedge Vloge: Ray Romano. John Legulza-mo, Denis Leary, Goran Višnjic Dolžina: 81 minut
Torek. 22.10.. ob 18.00 - Premiera pred slovenskim startom!
Lili in Nani sts sestnci, ki se po smrti svojili starSev vsak dan borita za prijetno in var^ življenje na Havajih. Kot%r Očalar, strog socialni delavec. Nani nekako ne zaupa, dâ je sposobna skrbeti za mlaišo sestnco Uli . zato jo ob enem Izmed kontrolnih obiskov opozori, da mora v skromni!) Ireh dneh dokazati, da je odgovorna varuhinja in skrbnica za lili, sicer bo pnsili^ ukrepat) drugače. Lili prav v tem trenutku zagleda skozi okno svoje sobice svetal zvezdni utrinek m si zaželi 'nekoga, ki bo njen pn-jatelj, Id ne bo nikoli zbežal stran od nje*. Zvezdni utrinek pa je v resnici ve-sol^ka ladja, s kalero je s svojega planeta Trura, l<jer ga je ustvani prismuknjeni znanstvenik Bajsi, ušel pravi ne-bodigatreba • na vso moč nagajivi, neubogljivi. razgrajaiki in v vseh pogledih tm v peli - Poskus 626. Zateče se v zavetišče za izgubljene hišne Ijt^ljenčke, k^r si ga Iztere Lili in ga takc^ v^jubi. ^dene mu izvrsino ime Žverca. 9a odpelje domov, obda z ljubeznijo in potrpljenjem in ga sklene posvojiti, v gm^zo Nani in uprav^eliice zavetišča ter v ve-selie Žverce. kj takoj pogrunta, daje deklica zanj kiealen éčil pred Bajsijem. Toda. ko prevlada ljubezen.
RDEČI ZMAJ
triler
Režija: Srett Ratner
Vloge Amhnoy Hopkins. Edward
Norion, Ralph Fiennes
Dolžina: 125 minut Sreda, 23.10.. ob 20.30 - Premiere pred slovenskim startom! Kako se začenja zgodba dr. Hanniballa Ldctena ? FBI agent Vili Graham išče pomoč Dr Hannibalia, da t» roâd primer »zobne miške^«. Prvo m naibolj strašno poglavje v trilcgiji Hannibaila Lecteija.
mêlà
MOTHMANOVA PREROKBA
triler
Petek, 18.10., ob 22.00 Sobote. 19.10., ob 19.00 In 22.00 Nedelja. 20.10.. ob 19.00
SPIRIT-DIVJI ŽREBEC
animirani pustolovski film Nedelja. 20.10.. ob 15.00
SPIRIT-DIVJI ŽREBEC
animirani pustolovski tilm (Otroška matineja) Sobota. 19.10.. ob 17.00 Nedelja. 20.10., ob 17.00
Filmski ciklus in memoriam Kathrin Caltridge: KARIERISTKE
drama
Ponedeljek, 21.10., ob 20.00 Torek. 22.10.. ob 20.00
Cena vsioprúc: redne predstave 700 Siï, premiere 800 SIT, otm$ke matineje 4 00 SIT
Informacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprti: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo In dalje. Ni rezervacij vstopnici
VOZIČEK PEG-PÉREGO, m^eia, rab-Ijen 4 mesece, z novo zimsko vrečo, prodam, GSM 041/404-733. NOVO STREŠNO OPEKO Vinkovo 333.3000 kom in rezan hrast (30 in 50 mm], prodam. GSM 031/763-922. KOSILNICO IA60R6HINL bencin in petrolej, z nizkimi kolesi.z vozičkom,puhalnik Tajfun z mnlorjem 7,5 KW,prodamo. Cena po dogovoru. GSM 041/885-400. ZIMSKE GUME S PLATIŠČI za Golf in druge avtomobile prodam. Telefon 587-5124.
VINSKE HRASTOVE SODE, raziiàniti
velikosti, prodam. Telefon 5892-068.
LEPO OHRANJEN ŠPORTNI voziček
Peg-peregn prodam za 10.000 Sd
GSM 031;'534-743.
FIŽOL V ZRNJU PRODAM. Telefon
5882-710,
UGODNO PRODAM DOMAČ MED.
/Cvetlični in gozdni/. Tel. 5870-969. KOMBINIRAN VOZIČEK Peg-peret)o z zimsko vrečo, ugodno prodam. Telefon 03/587-41-79.
OTROŠKI VOZIČEK, avto sedež z blazino in kenguruja prodaiTi. GSM 041/709-148 in 041/498-998. DOBRO OHRANJEN SOD. 420-M, prodam za 20.000 SIT Tel. 5865-436. OTROŠKI VOZIČEK F^-perego, /ma-rela/, ugodno prodam. GSM 041/861-322.
JEDILNI KOT Iz borovega lesa.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovene zamovanke. sooštova-nizavaromci, obveščamo oa jetei/. 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomod Na lo telefonsko števiiko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki sne-mamo. Za in/ormacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko $996-478. dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki;
čelíte k, 17. oktobra • dopoldan
Mogiinickl, dr med., popoldan Urbane, dr med., nočni Gusič, á*. med. In Grošelj, dr. med. Petek. 1B. oKlobra - dopoldan Mi-gilnicki, dr med., popoldan Mogil-nicki, dr, med., nočni Špital, dr, med, in Urbane, dr. med. Sobota, 19. oMûbra < dežurni Pir-továek, úr. med. in Strawiik, dr med. Nedelja, 20. oktobra • dežurni PIr-továek, dr. med in Puvalič. dr. med. Ponedeljek, 21, oktobra - dopoldan šprtal, dr. med., popoldan Vrabic, dr med-, nočni Stravnik, dr med. in Kozorog, dr, med. ToTêk. 22, oktobra - dopoldan Mo-gllntc^, dr med., popold^ PuvaliČ, dr med., notni Smonkar, med. in Vrabič, dr. med.
Sreda, 23. oktobra - dopoldan Rus, dr. med., popoldan Mogiinickl, dr. med., nočni Vidovič, dr. med. in Stupar, dr. med.
Zobozdravniki:
19. in 20, oktobra • Miroslav Pavlo-vič, dr. stom., v zasebni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenie (od 8. do 12. ure).
Lekarna Center Velen|e, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedaljali in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, îelefon 898-1880,
Od 18. oktobra do 25. oktobra - Simon Miklavžin, dr, vel. med., gsm 041;'633-676.
dolžina mize 2-3 m, prodam. Teleion 5868-077.
STANOVANJE
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE,
menjam za manjie, enosobno ali garsonjero. GSM 041/586-835.
VOZILA
KUPIM R-4, KATRO, po možnosti od prvega lastnika,ne glede na letnik. GSM 041/452-448. ŠKODO FAVORIT, letnik 91, prodam. Cena po dogovoru. GSM 031/859-067 ali telefon 5893-117.
ŽIVALI
PUJSKE,TEŽKE 35 kg,prodam. Telefon 5893-578.
TELIČKO. BELGIJSKO PLAVO,težko 130 kg, prodam. Telefon 5885-056 ali GSM 041/462-931. PUJSKE IN JAGENČKE.25-30 kg, prodam. Teleion 031/542-798. BIKCA SIVCA, (ežtega 100 kg, pn> dam. Telefon 031/768-945. PRAŠIČA ZA ZAKOL prodam. Telefon 5892-102.
SVINJO ZA ZAKOL po 260 SIT/kg In prašfče od 25 do 70 kg, prodm. Telefon 5881-764.
KRAVO, BREJO četrta tele. simentaf-ko, ugodno prodam. Telefon 5862-293 alf 041/786-136. TELIČKO LIMUZIN PRODAM. Telefon 5832-842.
TiLIČKO.STAROlODNIin
prelo, 150-iitrsko, prodam. Tel. 897-50-63.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Lovrenc Kovse, roj. 1933, Velenje, Ruda/skac. 2/a; Branko Štrnkelj, roj. 1932, Velenje, Koroška C, 8; Frančiška Ter1)0vèe k. roj. 1913, Šentvid pri Zavodnju 2: Franc Dniks, roj. 1917, Šoštanj, Aškerčeva c. 9; Alojzija Solina, roi. 1927, Velenje, Kidričeva c. 23; Josip Kramberger ro|. 1929, Velenje. Finigarjeva c. 1; Aloiz Grašić, roj.193D. fvligojnice7.

Mil
_
ĆETR1EK; 17. oktobra:
ČETRTEK, 17.0KT08RA: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije- poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročla; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Za-nimivosli in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja -iponaza vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti: 18.00 Kvaa kviz; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 18. oktobra:
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto r^reze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8,30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, Kje, kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 19 oklobro:
6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.0D Polepšajmo si sobotno jtrtro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Rock Sok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 20, oktobra:
6.00 Dobro ju&D; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije- ponjčilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj. kje. Kaj; 9.30 Brez pardona; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I blok čestitk; 14.45 EPP; 15.0011. blok čestílk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
POHSOEUIK. 21.oklobra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno ra-t)o energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, Kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
TOREK, 22. oktobra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, Kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši krdinn ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SRSDA, 23. oktobra:
6.00 Dobro julro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9,50 Strokovnja svelu-je-pokroviteljica Era Velenje; 9.30Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem ledna; 15.00 Aktualno; 15,30 P(xačila; 16.00 Kdaj, Kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 VI in mi; 18 30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V lednu od 7. oktobra 2002 do 13. oKtobra 2002 povprečno dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju MesUie občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 2raka.
[MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 7. oktobra do 13. oktobra 2002 (v mikro-g S02/m3 zraka)
MESTNA OeČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
-	•
	,-»
Il	
ir.okt irckl Bd.«» ■10.«klH11.olr4l13.eM Bl^eJn
rnefta vrMnaa: mHif^^SO^/nCzrUđ. s{n|an|A prtseo»n|»v inj Xtô; SOmlWd^ SOt^nđ zntí
Zapuslila nas je naša mama. babica in lela
MARIJA SATLER
rojena Ka/mtik 25.10.1920 - 75.10. 2002
Pogreb pcîkojnice bo 18. Ul. 2CK)2 ob 16. uri na pokopališču v Ciorcnju. Žara bo na dan pogreba od K), ure Jaljc v tamkajšnji mrliški vejici.
ÝmIujíkí hî^rka Marjana, vnukinji iMcija in Polona z Ihjanom ter dnmo sorodstvo
ZAHVALA
Od nas je odšla
Ki>}^av imaš ixxd, nikoli îw uîure, Í6 daleč je...
MARINKA PETROVCIC
rojena Grudnik 24. 6.1947 • 6.10. 2002 iz Gaberk 50, Šoštanj
Oh mnogo prc/godnji in boleči i/gubi so iskreno zahvaljujemo za šlcvilna sožalja. podarjeno cveljc, sveče 1er spremstvo na /adnji p<Jii vsem scOTdnikom. sosedom in znancem. Se posebej sc zahvaljujemo učencem 5. b razreda in učiteljskemu kolektivu oS Biba Ročka Šoštanj, društvu MS iz Velenja, duhovniku za opravljen obred, gospodu Rafku Blatniku za besede slovesa, družinama Bt^mvšek in Zaver^nik in pogrebni sluibi Us<ir.
'Aaiujna: inož Tone, hčerka Defwrah, mania Terezija in vsi njeni
ZAHVALA
Ob Ix^leéi izgubi našega dragega moža, očela. starega očeta in tasta,
FRANCA DRUKSA
13. 3,1917 - 10.10, 2002
se iskreno zahvaljuje mo vsem sorodnikom, prijateljem in sasedom, ki ste nam v težkih trenutkih bolečine stali ob strani, izrazili sožalje, darovaU sveče in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu Petru Lazarju, dr. med., gospodu Ivanu Urbancu, dr. med., in osebju Bolnišnice Topolšica zâ lajšanje bolečin in nego. Iskrena hvala tudi kolektivu Premogovnika Velenje in kolektivu 1ITZ Velenje. Prav tako se zahvaljujemo gosptxJu Karlu SemeCu za poslovilno besede, godbi, častni stra/i ter duhovniku za opravljen obred.
Zatujoci: iena .4polonija, sin Franci z ž^io Raziko. y/uikinji Polonca s Krištofom in Metka z Boz^nn
Zdkcij s}K)min noxa j so Mxičaš,
nn/aj v piX!lGp šoniviški kraj. kjer slišala son) uuHor svojo, ki peki />t«in//o nekdaj.
Zdaj več ne jxyje pesmi lepili, soj moti že v ^vbu spi. v Zavodnjul} }X)čivQ mirno, v.s'powin /XI lučka jigorL
I At sjxivaj, Riwjaj. mati draga, saj vedno si Ře tn doma, le velrič 77 s planin domačih v po7.drav nalahno šeixíta.
Ob boleči izgubi ljube mame, babice, prababicc in praprababice
FRANČIŠKE TERBOVŠEK' ŽLEBNIKOVE MAME
13. /. 1913 - 9.10. 2002
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki sle nam v najtežjih Ircnutkih pomagali in stali ob strani,
izrekali sc^žalje 1er darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala velja gospcxlu Petru Lazarju, dr. meti., za dolgoletno zdravljenje 1er medicinskomu osebju Bolnišnice "Hipolšlca za večkratno pomoč v času dolgotrajne bolezni-Enaka zahvala velja gospodu dekanu Jožetu PribožiČu, govorniku, pevcem iz Zavodenj» Planinskemu društvu
Velenje 1er pogrebni slu/bi Morana. Hvala vsem. ki sle jo v lako lepem številu pospremili k zadnjemu počhfcu.
Žalujoči: otrtwi Alojz, ()to, Jerica, Marija in .Štefka
ter ostalo sontdsivo.
CVSTLfČARNA IRI8 IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
•4frola 0onydb« aranŽiMjav, bmIIa. lenfinla... •^o^faku vtaritva v caloU mol no««	mm vt »bralcvv
94 vr Rfl 4aR
tm.jm/»m m 91. mm: e4t / - sm
mali OGLASI in ZAHVALE 8: 898 17 51
ZAHVALA
LOVRENC KOVŠE
23. 7.1933 - 7.10. 2002
Ob boleči izgubi se Iskreno zahvaljujemo vsem sorcxJnikom, s^xàedom, znancem, prijateljem iji si^stanovalcem Rudarske 2 iz
Velenja za i/jaženo sožalje. prineseno cveije in sveče. Posebej se zahvaljujemo gospodu Rusu, dr. med., sestri Bredi ter osebju Bolnišnice TopoLiica za dolgotrajno iji humano pomoč ob njeg<Dvi btilezni. Zahvala velja tudi Premogovniku Velenje za časliio stražo. Pihalnemu orkestru Premogíwnika Veienje, gcxspodu Vedeniku za pi^slovilni govor» Ptnlkrajskim faniom za odpete žalostinke 1er gospodu Furmanu za opravljen obred. Iskrena hvala za vsestransko in vestno opravljene storitve pogrebnemu zavodu
^osptxla Usarja.
DRACiI LOVRO, "V N/žlH SRCIH BOŠ VEDNO Z NAMI TI!"
tilVJ(>('i VSi NJECUm
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega i^eta in starega očeta
IVANA SEVČNIKARJA
4. 3.1921 - 3.10. 2002
se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje,
darovano cvetjc in sveče. Zahvalo izrekamo osebju Internega oddelka Splošne Bolnišnice Slovenj (îradec, Sindikaíu SDE-'ŒS. gasilcem POD Vinska Gora ter gospodu duhovniku za darovano mašo in obred ob grobu.
ÝMhijoča sinova Uranko in Janka z dntzinama
"S}X)min...
Edini, ki ostane močtm nad vsem.
edini cvol, ki ne oveni, edina luč. ki ne ugasne.'
ZAHVALA
Ob boleči Izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
ŠTEFANIJE PIRECNIK
1922' 2002y iz Šoštanja
se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, izrazili «JŽalje, ji podarili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
m NJENI
Ki ř smo bili polni tipctnja, sedaj smo pretreseni, zloženi nad strtišno nesrečo.
Žalujemo za našima stxlelavcema, predanima, zanesljivima in pogumnima.
BOJANOM MAZEJEM
m
PA VLOM HERLAHOM
in izrekamo svojcem iskreno sožalje.
VtxLstvo in sodelavci Golte
Tragediji: na 6o/telt deiovna, v Crnovi prometna nesreća
Crna sreda terjala štiri življenja
CRN(WA^ (ÎOLIE, 9. oktobra 'Dťhil htf jetak /opmjçfienski (bn. ko ni ne sonai nv dežja, le n«kaj rahlo pacl:i in tuko neznansko lečn» je vse .skupaj. V t:ikein dnevu so na našem ob-nioćjfi (i^asnila štiri življenja, dve je vzela ce^ta - pRivzapmv tri. umrlo je tudi nerojeno dete, dve je v/^lo dela O obeti tragedijah. prva seje /godila v
liki Pirešici v desnem nepreglednem ovinku i/^ubila oblast nad vozilom, ki gaje pričelo zanašali po vozilu. V lisicm Ircnuiku jc nasproti prii">cljal 41-lelni B.K., vo/nik lovt">rnega avtomobila, ki kljub zaviranju in umikanju v dc/>no. Irienja ni mogel preprečili«.
Portx^ilo ni povedalo niC o lem, o čem sta sc prijateljici Zdenka
uri sc jc delovna nesreCa, ki jc terjala dve življenji, /godila na spodnji postaji nihaike (rolte v Aekovcu. Pri menjavi jeklene vrvi sla omahnila v globino 3()-lci-ni Pavle Herlah i/ Radegunde in 33 - letni Bojan Ma/ej z Lepe Njive. Domačina, prijetna človeka. Ibkoj po nesreči so na kraj prispeli pretreseni svojci.
Bojan je zapusiil Aiiri dekle-
Na spodnji postaji nihatke se }e žgodila tragična nesreča.
Voznik tovornjaka se je umaknil povsem na desno, a nesreče vseeno ni mogel preprečiti.
(foto: vos)
Crnovi.dru^a na Cw)lteh, .smov prejšnji številki >.e ponKali.
Uradno policijsko poročilo o nesreči v ('rnovi .skopo zapi.^e: »V hudi prometni nesreči, ki se jezgodila v jutranjih urah na cest i Arjavas-Velenje, izven naselja ť>nova. sta življenje izgubili 34-leina voznica osebnega avtomobila /. Z. in njena
13
•i j a /.a
vcK^njo iz smeri Velenja proti Ve-
letna st>noinica A. P, obe 7 območja /.alca. Voznica jc med
Za^oričnik iz Kal in Andreja
Pirš i/Ponikve pogovarjali predenje trčilo, Tudi ni moglo. Ker lega ne bo nihče nikoli vedel. Kje so bile njune misli? So se vrtele okt>li Andrejinega dojenčka, kije bil napt^ti? Namesto novega življenja pa jc prišla smrt in v obup in žalost pahnila njuno bližnje.
In kol da to íe ne bi bilo dovolj, Se je vesi o ^ eni tragediji razširila z Golt. Malo po c»mi
(a, ženo Ivicj^ in hčere, 12-leini^ Nadjo, O-leino Lauro in ?-lct-no Mojco. Jure, Janez, Albin in Slavica so t^iali brez brata Pavleta,
Kako je do tragične nesreče priSlíí? Preiskava, ki ho odgovorila na lo vprašanje ho iiajhr/ dolgotrajna. Ampak Bojana in Pavleta ne bo mogla več obuditi.
■ mkp
Domačini so nemo zrle predse, (foto: vos)
Ob zasipanju Turističnega Jezera so ribiči iz nJega rešiii fcar se Je rešiti da/o
Agonija bi bila daljša, če bi pustili, da jezero odmre
M a I o l\j r no	^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^	fa ku
tf^ nrfor^fhi. í/omhi. V	nr« '^7(1 Hlncrr^imAV nt'ioinii.
Malo l\jrUtlCno je/.ero, sestavni del velikei^a Velenjske&a je/era. od njetta ga je loCevala le pregrada, i/j^inja. V Premogovniku Velenje so se iKiloťili« da zasujeji», čeprav so imeli sprva z njim drugačne načrte. Jezero Je nastale» kot posledica rudarjet^ja, v začet* ku prejši\jega stoletja. Ker ni imelo naravnega pritoka vode, je bilc»řislost težkii zagotavljati, postajalo je vKelK>IJ problematično, začelo je umirati. Dodatne probleme je v jezeru povzročal rumeni blatnik z zelo močnimi koreninami, ki seje ra/raščal v njem. Rastlino je bilo nemo^oče zajeziti. Padla je odločitev, d» ^a zasujejo.
Ribiči pravijo, daje bila to najboljša reíitcv. »Jezero, brc/ dotoka vode bi (ximiralo samo od sebe, agoni-jažMja v njem pa bi bila daljna in počasneje«, je prepričan ,Iože Siimah. predsednik RibSke družine Velenje.
Ribiči so žc prej, preden so se delo 23- septembra začela, pričeli z izlovom rib. »Vse Icio smo prnkiišali na wč načinov, tudi 7. clcktrolovom in lovom z mrežami. Lov z mrenami žal ni bil uspe^-n, ker so nadnustchri in mreže so ob njih trgale. Spi^rtni ribolov in organiziran odlov pa kakega posebnega uspeha ni prinesel.« Ko se jc zasipavanje začelo, pa se je izkazalo, da je v njem, proti pričakovanjem, izredno veliko rib.
»To jc bilo izredno presenečenje! Prejj^nji športni odlovi nLso kaziili na to,
Jože Sumah: »Športni ribolov ni Aa-zai, da bi bilo v Jezeru toliko rib.'<
du bi bilo v jezeru kaj dosti življa, č-cpravsmovpreicklosli ribiči v to ježena vložili veliko rib, med drugim tolsto-lobika, smuča, manjše število krapa, klena, ostriža. Ko pa se jc zasutjc začelo, se je izkazalo, da je v njem res veliko rib. Prcccj smo jih rešili, ne pa v.seh. Vsega se rešiti, žal. ni dalo«.
Najbolj intenzivno je rcScvalna akcija potekala v času, ko ,se je z/asipanjem Že začelo. Jo pa iz preprostega razloga: ribe so plavale k sveži vodi, kjer so jih ribiči s čolni in eleklroagregati od-lovili kolikor so jih lahko. »Od prvega
statistiko. Veterinarski fakulteti v Ljubljani so oddal) 18 tolslolobikov, skupne teže 370 kilogramov. Med poginulimi jc ludi 5lH) smučevih mladic in 1 iimur.
Rc^li so: 43 tolstobbikov, 6 krapov, 3.010 smučevuih mladic (drsi 17 re§-enih odraslih snničev), 365 ostrižev, rakcev, 5 klenov. »Klencovje bilo v tem jezeru 5e veliko več, trenju-jemo, da jih je veliko pobegnilo. Kleni neprestano krožijo in v Štirinajstih dneh, ko so imeli odprl prostor in možnost, da odplavajo, so odplavali«. Med rcfk.'nimi je tudi 65 komadov sončnega ostriža, 2 soma, 133 rdečeok in 10 plo^iČev.
■ Milena Krstič - Planine
Reševanje ribjega življa. Tolstolobiki so bili najteže ribe, ki so plavale v
tem Jezeru, (foto: vos)
dne za:^ipavanja sta dva dežurna stalno spremljala dogajanje, v listih najbolj ^"klločilnih dneh, od 30. septembra do 5. oktobra pci je ribji živcij rcsev'alo, veČino
pa preložilo v Velenjsko jezero, 3il ribičev,« pravi Sumah.
Vsega pa, kol že rečeno, ni bilo mogoče rešili. Ribiči ludi o lem, vodijo
Idealno za drsi smuča
»Jzjcmno presenečeni smo bili ribiči, ko smo videli, koliko smučevih mladic, to so plemenite ril>e. je bilo v lem jezeru! Izlovili smo jih kar 3.010 komadov in 17 odraslih smučev, ki se hranijo z ribjim drobižem. Moram pa ob lem povedali Žal tudi to, da je pri zasipanju poginilo okoli 500 prav teh. zelo občutljivih mladic,« pravi i>umah. Zakaj idelano za drsi sniuČH? Zato, ker so pred leti v lo jezero nasuli ogromne količine peska, ki ga ima smuč rad.